JLlJ.i'.-- OGLAŠAJTE / NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIII.—LETO XXXIII. ^OVl GROBOVI CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 17, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 11 .MHUEL karshina Včeraj popoldne je nagloma umrl, zadet od srčne kapi, Mihael Karshina, star 65 let. Stanoval je na 692 E. 160 St. Do-je bil iz vasi Medvode blizu Ljubljane, odkoder je prišel v Ameriko prad 43 leti. Delal je pri CoUinwood Shale & Brick O- Družina je dolgo let živela ^ Avella, Pa., odkoder se je preselila v Cleveland pred dve-leti. Pokojnik je bil član društva Vipavski raj št. 312 snpj. Tukaj zapušča soprogo Victo-rojeno Inamo, doma iz fa-sv. Križ na Vipavskem, dve ^eri Mrs. Bertha Ferrante in fs. Lillian, Sadlek ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v če-trtek zjutraj ob 8:45 uri iz Že-pogrebnega zavoda, E. 152 St., v cerkev Marije nebovzete ob 9:30 uri in nato ^ pokopališče Calvary. ZADEL Pogreb pokojnega Frank Za-^ se vrši v sredo zjutraj ob 9. iz Zeletovega pogrebnega ^voda, 458 E. 152 St., na High-and Park pokopališče. BAVEC ^ pokojna Mrs. Agnes Bavec, v -.^tere smrti smo včeraj zapušča tudi strica Jeme-^ Krašovec in mnogo drugih so^dnikov. Pogreb se vrši v . .? ^j^traj ob 9:15 uri iz Za-^^ajskovega pogrebnega zavo- NEMŠKI GENERALI ZAHTEVAJO ENO DIVIZIJO DO JUNIJA IN ARMADNI KORPUS LETA 1951 FRANKFURT, Nemčija, 16. jan.—Danes je bilo zanesljivo potrjeno, da so nemški generali in oficiriji obvestili kancelarja zapadno-nemške države dr. Konrada Adenauer-ja, da bi se do junija meseca moralo ustanoviti eno pehotno nemško divizijo, do leta 1951 pa armadni korpus. Poročilo pravi, da je dr. Ade- Rimska cerkev je kotali tarska, pravi ^rumanov pastor g Washington, le. jan. - ^Ptistični pastor predsednika p dr. Edward Hughes Gn je danes izjavil, da mno-ne bodo sprejeli nauer stopil v stike s skupino nemških vojakov in častnikov, ki imajo svojo lastno organizacijo Bruderschaft (bratstvo) s podružnicami v Hanoveru, Hamburgu, Duesseldorfu in Monako-vem. V organizaciji se nahajajo izključno le profesionalni vojaki, ki so se v začetku ukvarjali z nekakšnimi "dobrodelnimi" akcijami, toda ko je bila ustanovljena zapadno-nemška država, so se takoj začeli zanimati za obnovo nemške armade. Nemški generali in častniki zahtevajo vsaj eno divizijo pod pretvezo, da je potrebna za varnost zapadno-nemške države. Kakšen je prav za prav načrt nemških generalov, ni natančno znano, kajti mnogi vojaški voditelji zapadnih sil so svetovali kancelarju dr. Adenauer ju, naj o tem ne govori javno in naj opusti idejo o oboroževanju zapadne Nemčijester se zadovolji z vklju-čenjem nemških sil v nekakšno zapadno-evropsko armado; dr. Adenauer v{:ra»al zs nasvet nemških profesionalnih vojakov, so-mu slednji odgovorili z memorandumom, v katerem so pojasnili, kakšno oboroženo silo bi zapadna Nemčija morala imeti, da se "zaščiti." Odprta zahteva za ponovno oboroževanje Nemčije ni prese- netljiva. Zapadno nemška država se čezdalje bolj uveljavlja kot neodvisna sila. V Bonnu Nemci že govorijo, kako bodo prevzeli prekooceanske ladje, trgovinska letala in kaj bi lahko prispevala zapadna Nemčija za "mednarodne vojaške varnostne sile." Za mnoge nemške profesionalne vojake ni vprašanje, če bo ali pa ne Nemčija ponovno oborožena, pač pa jim je glavno vprašanje, kdaj bodo zapadne sile priznale stvarnost in dovolile oboroževanje Nemčije. Pri tem se opirajo na argument, da ameriške, angleške in francoske oborožene sile ne morejo braniti zapadne Evrope pred "sovjetskim napadom," ne da bi pri tem ne sodelovala tudi nemška armada. Glavni vojaški svetovalec dr. Adenauerja je general von Man-teuffel, ki skoro vsak teden prihaja, na pogovore z nemškim kancelai jem. Veruje se, da se dr. A v pripravlja :^a dan, ko bodo zapadne sile dovolile Nemčiji ponovno oboroževanje. (3en. von Manteuffel je pod Hitlerjem služil v drugi svetovni vojni. Med ostalim je poveljeval nacističnim silam, ki so v decembru leta 1944 razbile ameriške oborožene sile pri Ardenih. 99 papeža Pija XII., ki ji ^ naročje edino zveličavne sko katoliške verkve, Pruden te da sv. oče želi pro- kat spremeniti v rimske Prot w jih pognati v boj ' komunizmu, toda protes-Ygj ^ se s tem morali odpo-1 svoji verski svobodi. pastor je obsežno PrilV^ ® papeževi poslanici ob "pQg ^ otvoritve svetega leta. >jL ^ njegov "župljan" Harry ^i bil navzoč, ko je imel ^ Prvi baptistični cerk- rekel, da bi sicer tako kot papež rad viti k svet v borbi pro-toda po njego-PravTje katoliška cerkev jijg totalitarska in kar se Cljjj^ ne bo postal njen Vatikanski časopis napada aktivnosti protestantov v Italiji kot "komunistične RIM, 15. jan.—Včerajšnji "Osservatore Romano," glasilo Vatikana, je ostro napadel aktivnosti Ameriške cerkve Kristusovih evangelistov v Italiji, za katere aktivnosti trdi, da so postale "popolnoma komunistične." Časopis trdi, da ima seznam "Ni total't "misliti, da se eno obli-s g' ^rstva lahko porazi zgolj totaldruge oblike etični j® izjavil bapti- °Po2orn^^°''' ^ posebno loji^ baptistična verska tHo '^Sovarja svobodo ne sa-_ iokalno versko skupino, ^ Vsakega kristjana. k bolnišnice iz Infalvi se je vrnil fta sv y^^ood Clinic bolnišnice Hd. na 16217 Waterloo 7 prijatelji lahko obi-buij^ ■ ^ prevoz je skrbela am-^ Mary A. Svetek. komunistov, ki so postali aktivni delavci v Kristusovi cerkvi v Frascatiju, 27 milj južno od Rima. V tem mestu je skupina katoličanov nahujskana od duhovnikov napadla s kamni evangeli-stične pastorje. Istočasno je tudi uradnik organizacije Katoliške akcije Msgr. Luigi Cardini napadel protestante, češ da hočejo spreobrniti katoličane v Italiji. Italijansko notranje ministrstvo pa je začetkom tedna obvestilo ameriško ambasado v Rimu, da aktivnosti ameriških protestantov v Italiji gredo v korist komunistom. Člani Kristusove cerkve vzdržujejo v Italiji dom za sirote in obenem pridigajo v Frascatiju in v okolici. Toda zaradi neprijaznega stališča katoliških duhovnikov so naleteli na velike težave. Vatikanski časopis trdi, da metoda "propagande" ameriških pridigarjev, katerih je v Italiji okrog 30, sloni na pretvezi o verskih informacijah, toda v resnici pa je po svojem značaju proti-verska in zelo podobna komunistični protiverski aktivnosti. Evangelisti so obtoženi, da ho- čejo odvzeti ugled papežu in katoliški cerkvi. Z druge strani pa Baptistična unija v Italiji odločno zavrača obtožbe. Pravi, da s strani Vatikana obstojajo napori, da bi se prikazalo aktivnosti protestantov kot komunistične in da postavljanje verskih vprašanj na politično osnovo ter opravičevanje verske netolerance ni nič novega za Vatikan. * Sestanek protestantovskih voditeljev je sklican WASHINGTON, 16. jan.—Jutri se bo v Washingtonu sestala skupina protestantovskih cerkvenih voditeljev, ki bodo ukrepali o merah za pobijanje verske netolerance v Italiji in obenem odgovorili na obtožbe vatikanskega časopisa "Osservatore Romano," češ da se protestantje v Italiji ukvarjajo s komunističnimi aktivnostmi. Sestanku bodo prisostvovali tudi nekateri ameriški senatorji in kongresniki. naročajte, Širite "Enakopravnost I" in čitajte Huda lakota grozi Francovi Španiji Fašistična vlada je baje pripravljena, da sprejme žito ludi od Sovj. zveze MADRID, 15. jan. — Fašistična vlada generalisima Franca je obljubila del svoje rezerve zlata, da bi od ameriške Chase National banke dobila posojilo, ki ji je potrebno, da bi kupila žito. Kot je bilo poročano že koncem zadnjega tedna grozi Španiji veliko pomanjkanje hrane. Nepotrjena poročila pravijo, da je španska vlada že poslala del zlate rezerve v London, ker namerava od Kanade in Zedi-njenih držav kupiti 300,00 ton žita po ceni od več kot dva dolarja po bušlja. Lani je Španija dobila od Chase National banke posojilo v znesku $25,000,000, toda morala je položiti jamstvo v zlatu. Pod fašistično vlado Španija živi v glavnem od posojil. Tri leta ji je Argentina pošiljala na kredit po 250,000 ton žita letno, toda to ji ni bilo dovolj. Sedaj pa je celo argentinski diktator Peron odklonil pomoč in ne želi ničesar prodajati Španiji na kredite. Nedavno so se trgovinski pogovori med Španijo in Argentino končali s polomom, ker je Argentina zahtevala, da ji Španija plača za poslano blago v gotovini. Položaj v Španiji je tak6 obupen, da ae je špaiMka fašistična vlada obrnila na "katero koli državo," naj ji pomaga in pošlje žito. Veruje se, da ta apel velja tudi za Sovjetsko zvezo, ki ima velike rezerve žita. Španija potrebuje 500,000 ton žita in je baje pripravljena, da žito plača z ameriškimi dolarji. Govorice krožijo, da seje španska vlada obrnila direktno na Sovjetsko zvezo s prošnjo, naj ji pošlje žito v zameno za rude. Po mnenju ekonomskih izvedencev sedanje zaloge žita v Španiji ne bodo zadostovale niti do februarja. Jngo^avija bo zaprosila Zedinjene države za nadaljna posojila, ki jih rabi za posebne ekonomske projekte Pet kriminalcev napadlo mladenko Snoči je skupina petih kriminalcev napadla neko 21 let staro mladenko ,in njenega spremljevalca, ko sta sedela v avtu v Gordon parku. Policija je takoj ujela dva napadalca, tretjega pa danes zjutraj. Parkanem avtu sta se najprej približala dva napadalca, ki sta 7, revolverjem prisilila moškega, da jima je izročil $6 in mu nato ukazala, naj se odstrani. Moški je peš prišel do E. 105 St., kjer je poklical policijo. Toda medtem so napadalci odpeljali mladenko in jo trije v avtu kriminalno napadli. Pred napadi ha-daljnih dveh kriminalcev pa jo je rešila policija. Novi direktorji Prošli četrtek zvečer se je vršila letna konferenca Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Navzočih je bilo lepo število društve nih zastopnikov in posamezni-kov-lastnikov certifikatov. Sejo je spretno vodil Mr. Krist Sto-kel in potek seje je bil miren; Zaključena je bila še isti večer. Novo-izvoljeni direktorji za dobo treh let so; Joseph Okorn, John Centa, Leon Poljšak, Tony Zakrajšek, Frank Wirant, John Pollock, Vida Shiffrer. poveljnik letalskih sil je umrl SONOMA, Cal., 15. jan. — Danes je na svojem domu umrl generad letalskih sil Henry H. Arnold, ki je za časa vojne poveljeval ameriškim zračnim silam, ki so sprožile mogočne napade na nemška mesta in industrije. Arnold je bil star 63 let. Bolan je bil že od leta 1944, toda se je umaknil v pokoj šele leta 1946. vse beloruske vasi so že obnovljene MOSKVA, 14. jan.—Sovjetska časnikarska agencija "Tass" je danes naznanila, da so v Be-lorusiji bile obnovljene vse vasi, ki so bile porušene in uničene v vojni. detektiv ugrabljen KNOXVILLE, Tenn., 15. jan. —Neznani napadalci so danes ugrabili v njegovem lastnem avtu šefa tukajšnjih detektivov C. B. Wellsa, ga zavezali in vrgli v reko. Wells se je rešil iz reke. Tečaji za nove matere' ^ Pod vodstvom mestnega zdravstvenega odbora se vršijo razni tečaji po naselbinah za nove matere. Bodočim staršem se nudi mnogo koristnih nasvetov in priporočil, ki jih pripravijo za pričakovani dogodek. V st. clair-ski naselbini bo en tak tečaj v teku z 10. februarjem v novem centru New D. Baker Health Center na E. 55 St., blizu Superior Ave. Glede datumov in drugih krajev, kjer se bo vodilo tak pouk, pa lahko poizveste, če pokličete organizacijo Visiting Nurse Association, telefon: TO 1-1544. Vaje Mlad. zbora SDD Nocoj ob šestih se vršijo pevske vaje Mlad. zbora Slov. del. doma na Waterloo Rd. Prosi se starše, da pošljejo otroke ob času. ( Išče se darovalce krvi V City bolnišnici se nahaja Albert Grandovec, ki živi pri stricu Antonu Auguštinu na Lena Ave., West Park. Pred dve-mi meseci si je zlomil nogo in zdaj je potrebna operacija, pred katero pa mu morajo dati zdravniki kri. Prosi se prijatelje ali če bi kdo rojakov mu daroval svojo kri. Sporočite lahko stricu Joe Auguštin, tel. ORchard 7026. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo, da bi kmalu okreval! Dividende Vodstvo Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. opozarja vse one, ki imajo članske certifikate Doma, da pridejo po čeke (dividende) za minulo leto. Oni delničarji pa, ki še niso spremenili na članske certifikate, se prosi, da prinesejo stare delnice in dobe nove certifikate. Prestala operacijo V Glenville bolnišnico se je podala Amalija Opaskar iz 6729 Bayliss Ave., ki se je morala podvreči operaciji na slepiču. Želimo ji, da bi se čim preje zdrava vrnila v krog svoje družine ! du. Toda za sedaj jugoslovanska letališča niso zadostna, da bi sprejemala velika štirimotorna ameriška letala. Baje bo Pan American Airways družba, ki bo vršila civilno letalsko službo, kmalu poslala v Jugoslavijo skupino tehnikov, ki bodo skupaj z Jugoslovani rešili vprašanje raz-širjevanja jugoslovanskih letališč. BEOGRAD, 15. jan.—Pričakuje se,, da bo jugoslovanska vlada kmalu zaprosila ameriško vlado za nadaljna posojila, ki so ji potrebna za izvedbo posebnoh ekonomskih -projektov. Novo posojilo bo Jugoslavija zaprosila od Izvozno-uvozne banke, ki ji je že odobrila dve posojili v skupnem znesku $25,-000,000 za nakup rudarske opreme in bombaža. Edino posojilo, ki ga je Jugoslavija dobila od nevladnih agencij je posojilo Mednarodnega denarnega sklada v znesku $9,000,000. Od te iste ustanove želi Jugoslavija dobiti nadaljnih $2,700,000 za financiranje svoje lesne industrije. Pogajanja so v teku. Jugoslavija še zdaleč ni rešila vprašanje pomanjkanja dolarjev. Posojila, ki jih je dobila od Izvozno-uvozne banke in Mednarodnega denarnega sklada, so le začetek in krijejo samo majhen del njenih potreb, ki jih ima v zvezi s Petletnim planom za industrijalizacijo dežele. Pogajanja za posojilo od Mednarodne banke za obnovo in razvoj v znesku $25,000,000 še vedno niso zaključena. Medtem pa snaje Jugoslovani več posebnih ekonomskih projektov, ki pa jih ne morejo izvesti, kfijti potrebujejo posebno vrsto opreme, ki jo lahko dobijo v Zedinjenih državah. Nedavne izjave novega ameriškega ambasadorja v Beogradu, George A. Allena in izjava predsednikovega Varnostnega sveta o omejeni vojaški pomoči vladi maršala Tita, so opogumile jugoslovanske voditelje, ki pričakujejo, da bodo Zedinjene države nudile celo večjo ekonomsko podporo Jugoslaviji, kot pa so jo v preteklosti. Jugoslovanski voditelji, ki so se v začetku spora s Kominfor-mo obotavljali, da bi se obrnili na zapad za ekonomsko pomoč, sedaj menijo, da Zedinjen'e države nameravajo to ekonomsko pomoč nuditi na osnovi čistega businessa in brez vsakih političnih pogojev. Jugoslovanske oblasti imajo težave v zvezi s sporazumom o civilni letalski službi. Soglasno s tem sporazumom, ki je bil podpisan 24. decembra, so Zedinjene države dobile pravico, da lahko njihova letala letijo nad Jugoslavijo in se koristijo z jugoslovanskim letališčem pri Beogra- Kitajski komunisti napadajo Triimana HONG KONG, 16. jan. — Kitajska radio postaja v Peipingu je danes obtožila predsednika Trumana, da je "lagal", ko je izjavil, da bodo Zedinjene države sledile politiki nevmešava-nja v civilno vojno na Kitajskem in da ne bodo kitajskim nacionalistom pošiljale pa For-mozo vojaško pomoč. Peipinška radio postaja pra-v\, j^TKunan podal te izjave zgolj z namenom, da bi zakrinkal agresivne namene Zedinjenih držav napram Formo-zi. "Svet se dobro zaveda agresivnih Zedinjenih držav na For-mozi, posebno pa nedavnih velikih pošiljk orožja kitajskim nacionalistom na Formozi," je med ostalim bilo rečeno v oddaji radio postaje. Kitajski komunisti so tudi opozorili na nasprotujoče si izjave Trumana in državnega tajnika' Deana Achesona. Pravijo, da medtem ko je Truman zagotovil, da Zedinjene države ne bodo nacionalistom pošiljale orožja, je z druge strani državni tajnik Acheson izjavil, da nacionalisti lahko še vedno kupijo dosti orožja v Zedinjenih državah. 34. obletnica poroke V soboto, 14. januarja sta obhajala dobro poznana Mr. in Mrs. Louis Stavanja iz 18218 Nottingham Rd., 34. obletnico svojega zakonskega življenja. Njiju otroci in prijatelji jima ob tej priliki čestitajo ter slavi jen-cema želijo vse najboljše še na mnoga leta. S delničarske seje North American banke Na letni delničarski seji slovenske North Amecican banke, ki se je vršila 12. januarja v SND, je bilo zastopanih 12,384 delnic'izmed 15,000 delnic. Po podanih poročilih uradnikov in direktorija, katera so navzoči z zanimanjem poslušali, je bilo stavljenih več vprašanj o raznih bančnih zakonih. Finančno poročilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom in skupno imetje znaša z dnem 31, decembra 1949 — $10,219,657.68. Pri volitvah, ki so sledile seji, je bil izvoljen ves dosedanji direktorij za leto 1950. Po zaključku konference se je vršila zasebna seja direktorija, na kateri so bfli izvoljeni sledeči od- borniki za leto 1950: An^on Gr-dina, predsednik; Joseph H. Lackamp, glavni poslovodja; Anthony J. Perko, podpredsednik; M. J. Grdina podpredsednik collinwoodske podružnice; G. A. Herbison, podpredsednik podr. naE. 93 St. in Union Ave.; Rose G. Kovač, tajnica; R. Bres-kvar, blagajnik; John Štrekal, pomožni blagajnik za podr. št. 2, E. 93 St. in Louis J. Sistek, pomožni blagajnik za podr. št. 1 v Collinwoodu. V direktoriju so; Anton Grdina, Anthony J. Perko, Frank Mramor, Frank Grdina, Cbas. J. Lausche, Joseph H. Lackamp, R. Breskvar, Frank Jakšič in August A. Urankar. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 17. januarja 1950 "ENAKOPRAVNOST'' Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) . ________ _____ _____________ $8.50 For Six Months—(Za šest m^gecev) ___________________________________________________ 5.00 For Three Months—(Za tri mesece) _ _ ................... 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) __________ _____________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev) _______ ______________________________________6.00 For Three Months—(Za tri mesece) __________________________________________________ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. Ivo Pirkovič: IZ ZGODOVINE RAZVOJNI MISLI PRED NOVIMI POGAJANJI ZA TRST? Kot poroča iz Beograda časnikarski poročevalec New York Times, M. S. Handler je baje, jugoslovanska vlada pripravljena na pogajanja z italijansko vlado, da bi se rešilo vprašanje Trsta. Handler pravi, da so ti poskusi jugoslovanske vlade neuradni in da Jugoslavija ni ponudila pogajanja, ampak le izrazila močno zeljo, da s predstavniki italijanske vlade skuša najti zadovoljivo rešitev za obe deželi. V nadaljevanju Handler poroča: Obnova pogajanj med jugoslovansko in italijansko vlado glede vprašanja Trsta bi pomenila, da bi Italijani morali rajši doseči kompromis, kot pa vkupni sklep zajamčen Ita-liji po zapadnih silah z izjavo od 20. marca. S to deklaracijo so se zapadne sile obvezale, da bodo Svobodno tržaško ozemlje vrnile Italiji. V sedanjih okolščinah deklaracija od 20. marca predstavlja glavno oviro kompromisu, kajti italijanska vlada bi se težko umaknila s položaja, ki so ji ga velikodušno dale zapadne sile. Ta deklaracija pa je po razkolu s svojetsko vlado in Kominformo dobila nepošten značaj. Kar je Jugoslovanom izgledalo kot volilni manever zapadnih vlad, da se premi-jerju de Gasperiju da adut ob priliki zadnjih vohtev, je zdaj postalo resna grožnja proti njim in sicer kot posledica nesoglasja s sovjetsko vlado. Dokler je Beograd bil v dobrih odnošajih s sovjetskimi voditelji, je bilo malo verjetno, da bi sovjetska vlada pristala na deklaracijo od 20. marca. Vsled naraščajočih sovražnosti med Beogradom in Moskvo se pojavlja možnost, da bi se "Jugoslovani morali soočiti s solidno fronto velikih sil. Tej nevarni možnosti se Jugoslavija skuša izogniti z obnovo pogovbroV z<.'xtalijansk6 vlado. Jugoslovani so za sedaj zelo molčeči kar se tiče te zadeve, ker ne želijo škodovati možnostim za sporazum s prezgodnjo javno diskusijo. Zato je težko dognati, kakšno ureditev vprašanja bi predlagali, če bi Italija pristala na obnovo pogajanj. Kljub temu pa obstojajo znaki, da bi Jugoslavija lahko predlagala kakšno etnografsko solucijo z nekaterimi popravki. S takšno solucijo bi se Italiji vrnilo mesto Trst in Zona A, Jugoslavija pa bi obdržala Zono B na principu, da se .v prvi zoni nahajajo Italijani v veliki večini, v drugi pa Jugoslovani. Ce se Jugoslovani niso umaknili s svojega stališča, ki so ga zavzeli leta 1947 v pogovorih z voditeljem italijanske Komunistične partije Palmirom Togliattijem se lahko predmeva, da še ^edno želijo priključiti Gorico Jugoslaviji. Kompromisna rešitev bi verjetno spravila v večjo zadrego Washington kot pa dve direktno prizadeti vladi in to z ozirom na jasno obvezo ameriške vlade, da se Italiji vrne celotno Svobodno tržaško ozemlje. Državni oddelek bi, seveda, bil naklonjen vsaki razumni rešitvi, s katero bi se upostavilo normalne odnošaje med Jugoslavijo in Italijo, in ki bi obenem odstranila sovjetski meč, ki visi nad glavami Jugoslovanov. Z ene strani so Zedinjene države obvezne, da podprejo sedanjo italijansko vlado; z druge strani so zavzele dobrovoljno stališče napram Jugoslaviji v njeni borbi za samoobstoj proti sovjetski politični in ekonomski agresiji. Vprašanje je, kako vskladiti to pro-italijansko in pro-jugoslovansko stališče v zvezi z vprašanjem, vsled katerega se italijanska in jugoslovanska vlada nahajata v resnem nesoglasju. Odstranitev od deklaracije od 20. marca bi resno prizadela prestiž Zedinjenih držav v Italiji. Z druge strani pa je Jugoslavija tembolj izpostavljena škodljivim udarcem sovjetske vlade, čimdlje je vprašanje Trsta nerešeno. Zato se veruje, da je nujno potrebno najti formulo, s katero bi se doseglo zadovoljivo rešitev, obenem pa se ne bi obremenilo Zedinjene države z odgovornostjo, da so umaknile svojo obljubo. Seveda obstojajo postranski vzroki za željo Jugoslovanov, da se reši vprašanje Trsta, in ti vzroki niso brez važnosti za zapad. Ena želja je, da se iz knjig očisti vse nerešene probleme, probleme, s katerimi bi &ilo težko ukvarjati se, če bi se odnošaji s sovjetsko vlado nenadoma še bolj poslabšali. Vedno obstoja nevarnost, da bi kakšna sily skušala izvajati močan pritisk na Beograd, da doseže zadovljivo rešitev svojih zahtev v času, ko bi se Jugoslavija naenkrat znašla v objemu grožnje z vzhoda. Čimprejšnja rešitev vprašanja Trsta bi odstranila to možnost. Obenem bi odstranila potrebo, da se na severno-zapadnih mejah drži oborožene sile in opremo, ki je potrebna drugje. Končno hi ureditev vprašanja Trsta odprla pot za "Nobena stvar na svetu ne traja večno," smo se tolažili v hudih časih s staro modrostjo. "Pa ne le hudega, vsake stvari je enkrat konec," pravijo preprosti ljudje, ki nikoli niso utegnili razmišljati, da je v njihovih besedah santo pol resnice. Novo se poraja in staro umira—tako bo bolj prav. Nikjer nič ne miruje, vse se razvija po. svojih zakonih, vse se giblje in spreminja. No, danes tako še ne mislijo vsi ljudje. Vsaj nekateri na tihem še upajo, da se bo kako povrnilo, kar je že mrtvo, ker ne vedo, da je priroden zakon tak, da se vrti kolo časa samo naprej. Še nosijo v glavah tisoč let staro miselno dediščino, da je svet ustvarjen za vse večne čase enak in da je božja volja taka, da se na njem nič ne izpremeni. Proti tistim, ki so že v prejšnjem stoletju začeli učiti, da se vse neprenehoma in po posebnih zakonih razvija, so dvignili celo vojsko. Zato sedaj toliko grenkeje občutijo, da so se upirali veliki res- ' kosteh, ki jim ne najdemo da-Proti naukom o neprestanem j ^es v živalskem svetu nikjer več razvoju prirode in človeka so se i para. Če je morje vedno na svo-vse čase borili najbolj tisti, ki se j mestu in je kopna zemlja imeli v rokah oblast in so zato! bjig, vedno kopnina, potem ni želeli, da se ne bi nikoli izpre- j mogoče, da bi okamenina bila menilo; da bi tlačan večno ostal kdaj v resnici živo bitje. Če je svet vedno enak, tudi ni mogoče, da bi živele kdaj drugačne živali, kakor jih poznamo danes. In da bi rešili svoje stare nazore, so si "učeni" možje izmislili čudne nauke. Neki Mercati je napisal že leta 1574 knjigo, v kateri imenuje okamenine pač "igrače prirode." To so potem ponavljali tudi drugi. Kakor se otrok igra in iz blata dela hiše in živali, tako naj bi se včasih igrala tudi priroda in naredila oblike živih bitij, živali in rastlin, ki jih najdemo okamenele v zemlji. o ščuki bi človek mislil, da je vedno imela ploščat gobec in zatirala male ribe; in tudi zvezde vidi človek vedno enake, ene majhne, druge velike, vsako pa za vse večne čase na svojem mestu. In vendar ni tako, čeprav se tako morda zdi in čeprav so tako učili tisoč let in čez. Odkar rije človek z rovnico in lopato po zemlji, se dogaja, da naleti v plasteh gline, laporja in škrilja na polže in školjke čudnih oblik, na okamenele ribe in orjaške kosti neznanih živali, kakršnih ni danes nikjer več na svetu. Od kod tisti ostanki vodnih živali, ko pa včasih daleč naokoli ni videti vode? Kak6 so prišle ribe celo na visoke gore, kjer jih včasih najdemo okamenele? Človeka razum uči, da je na tistih mestih moralo nekdaj biti morje. Tako so mislili pametni ljudje že davno pred Kristusovim časom. Pozneje, ko so učili, da je svet od vsega zapetka vedno enak in neizpremenljiv, so bili v zadregi, kaj naj mislijo in uče o okame-nelih ribah na kopnem, kaj o tlačan in gospod večno gospod. Zato niti niso trpeli, da bi kdo upil, da se izpreminja priroda. Takšno čudno zgodbo bom pove-dkl za vzgled na koncu. Še slabše jt bilo v srednjem veku in v stoletjih po njem, ko je bilo nevarno misliti kaj drugega, kakor tisto, kar so učili v šoli. Saj se je z^godilo, da so človeka vrgli tudi v ječo ali ga sežgali na grmadi, ee je bil preveč svojih, dasi pravih misli. - Oe bi se lotil pripovedovati take zgodbe iz tistih mračnih časov, se vam ne bi nič manj jezili lasje, kakor če danes slišite o groznih zločinih nečloveških osvajalcev ali črne roke. Zgodilo se je, da so človeka zgrabili, ga sredi zime v sami srajci vodili po mestu, mu s kleščami iz grla strgali jezik, ga nato živega sežgali, njegov pepel pa raz- Kako naj bi se priroda igrala, je ostala seveda vedno nepojasnjena skrivnost. Že prej—nekako v Trubarjevih časih—je učil znameniti prirodoslovec in zdravnik, Theophrastus Paracel sus, da ima "obhkovalno moč" tresli na vse vetrove. Takšna je i zemlja, drugi so pa takšne spo-pied 328 leti bila na Francoskem : sobnosti pripisovali zvezdam. V zgodba učenjaka Vaninija (Lu-, listih časih, polnih praznoverja, cilio Vanini 1584-1619, ki se je | bili ljudja prepričani, da vpli-sam imenoval Julija Cezarja, je I zvezde tudi na človeka in bil italijanski filozof iz Tauri-sana pri Neaplju. Označili bi ga za materialista-mehanista), ki ga je zavoljo njegovih naukov obsodilo inkvizicijsko sodišče. (Inkvizicijsko sodišče je tedaj njegovo usodo. Če zna zvezda, "pod katero je človek rojen," krojiti življenjsko usodo, bo znala narediti v zemeljski skorji tudi kamenite podobe živali in lastlin. Domišljijo so imeli v ti- bilo cerkveno sodišče za preso- ^^ih časih ljudje res živo. Ti čudni nauki pa so izvirali še od starogrškega modrijana Aristo- JO krivoverskih naukov). V tistih hudih časih in tudi še pozneje ni bilo niti varno uči-: tela, ki so mu od Tomaža Akvin-ti, da se v pri rodi vse razvija in! skega dalje verjeli bolj kakor da nikjer ni nič stalnega. O tej svojim ocem in svojemu razumu. Drugi učeni so v tistih starih časih poizkušali razlagati nasta- preganjani resnici bi hotel napisati nekaj besed. Ko so nekemu, kmetu, ko je "ek okamenin spet po svoje. Ta-oial za pomladansko setev, po-1 ko je nekdo bil je to rastlino-vedali, da je Jugoslavije konec! ^luvec Andrej Mattioti—učil, da in da prihaja Nemec, je ves {živalske in rastlinske oblike zdvojen nad starimi izkušnjami | narede, če se mastna materija dejal: "Jugoslavija ali Nemčija, j kisa na toplem. moja njiva je bila in bo ilovica." Preprosto ljudstvo v "obliko-Stokrat razočaran in prevar an I valno silo" zemlje, v moč zvezd v obetih je zgubil vso vero v razvoj in napredek in si dejal, da je njegova usoda pač tako zakleta, kakor je usoda malovred-ne ilovice. in temu-podobne šolske "učenosti'' ni verjelo. Orjaške kosti izumrlih živali, ki so jih našli včasih v zemlji in jih obesili navadno poleg cerkvenih vrat ali v Pa bi človek nazadnje res j cerkvah, so pripisovali velika-utegnil misliti, da vsaj iz ilovice! nom, ki nuj bi živeli nekoč v ne more nikoli biti kaj drugega Id^vni preteklosti. Tudi Slovenci kot ilovica, ki da je bila ilovica , imamo pripovedbo o "ajdovski žc od prvih dni sveta, ko je iz i deklici," ki je bila tolikšna, da nje bil narejen prvi človek. Pa | jo z eno nogo stala na enem tudi kamen se po vsem videzu i hribu, z drugo na drugem in pila očitno nič ne izpreminja; o gori iz reke v dolini. Ni dvoma, da je [lomnijo ljudje, da je bila. od bilo takšno razlaganje izvora ve-; yamtiveka taka in tam, kjer je;'likih okamenin razumnejše od i razširjenje trgovinskih odnošajev z Italijo, ki so Jugoslaviji nujno potrebni. Italijanski inaustrijski sistem in jugoslovanska ekonomija se nadopoljnjujeta in vsak napor, da se! poravna razlike med Rimom in Beogradom bi ojačil držav-j no ekonomijo obeh dežel I nauka, da so nastale okamenine pod vplivom zvezd. Živeli pa so vedno tudi razumni ljudje, ki so zadeli pravo. V času, ko se je Krištof Kolumb pripravljal na svojo veliko pot, ki ga je pripeljala v neznani "novi svet," je drugi velik mož tistega časa, inženir, učenjak in umetnik Leonardo da Vinci gradil v severni Italiji obsežne vodne pretoke, po katerih se še danes vozijo ladje. Ko so njegovi delavci kopali v zemljo, so se pojavile mnoge okamenine. In tedaj je Leonardo zapisal: "Hočejo, kakor da so zvezde naredile te školjke na hribih; toda vprašam jih: Mar vidi.kdo, da bi zvezde še danes oblikovale na hribih školjke različnih starosti in oblik? Na kakšen način naj na drugi strani z zvezdami pojasnimo prod, ki ga srečamo na različnih višinah in je sestavljen iz okroglih kamenčkov, katere se zdi, da je skrožila tekoča voda? Na kakšen način končno naj si z vplivom zvezd razložimo na istih hribih okamenitev listov, rastlin in morskih rakov?" Toda Leonardov razum ni opravil proti veljavi starega Aristotela nič. Kakega pol stoletja ali nekaj več za Leonardom da Vinci je prišel do istih spoznanj pariški lončar Palissy. Vsvoji delavnici je izdeloval tudi slike na steklo, v glini se je pa tako izpopolnil, da je postal pravi umetnik. Še danes hranijo v muzejih njegove dragocene umetniške izdelke. Znal je pa tudi misliti in to ga je naredilo nesmrtnega. Ko je iskal in kopal v prirodi glino ter opazoval, kaj vse je narava v davnih vekih v njej odložila, je prišel do boljšega spoznanja, kot so ga predavali takrat profesorji v šolah. Nekdo (Bernard Fontenelle) je pozneje zapisal o njem: "Lončar, ki ni znal latinsko in ne grd«), je bil prvi, ki si je proti koncu 16. stoletja upal v Parizu povedati vsem doktorjem v obraz, da so okanienele školjke prave školjke, ki jih je nekoč v preteklosti odložilo morje na mestih, kjer so zdaj, kar velja tudi za druge živali in zlasti ribe, ki so se s svojimi različnimi oblikami odtisnili v kamen. Pogumno je oporeka} vsem šolam, ki so bile (takrat na splošno) aristotelskega duha, in izpodbijal njih nauke." Resnica je že tedaj bila tako očitna, da je ni odkrival samo veleum kakega Leonarda da Vinci, ampak jo je zlahka spoznaval tudi neučeni lončar, ki je hodil v prirodo z odprtimi očmi in brez tovora predsodkov iz šolskih knjig. Toda če je že Leonardo opravil tako bore malo, kdo naj bi poslušal preprostega pariškega lončarja,, ko se je upiral šolski učenosti, ki je v tistih časih hodila čudna pota. Pa ne le takrat, v Truberje-vem stoletju, še sredi 18. stoletja se ni godilo zdravemu razumu nič bolje. Pove naj nam o tem zgodba učenjaka, čigar ime poznamo vsi. Leta 1730 je švedski zvezdo-slovec Celsius (po njem imajo lOO-stopinjski toplomeri svoje ime) na obalah Botniškega zaliva poslušal pripovedovanje starih mornarjev in ribičev. Izkušeni možje so mu kazali kraje, do koder je za njih mladosti segalo morje. Že takrat so bila tista mesta že precej odmaknjena od obale. Ribiči so zatrjevali, da jo bilo, kar oni pomnijo, morje globlje in da je segalo dalje v kopnino. Učenjaku Celsiusu misel ni! dala več miru. Leto dni kasneje j se je s svojim prijateljem, prav tako znanim rastlinoslovcem' Linnejem, odpeljal na bližnji i otok Loeffgr und in tam sla mla-' da prijatelja v živo skalo vsekala znamenje, do koder je segala gladina morja. Trinajst let kasneje sta Celsius in Linne spet stopila na tisti otok in izmerila, da se je v tem času morska .rladina znižnla za IS centime- trov, se pravi, da se je morsko dno toliko usedlo. To sta tudi svetu oznanila. S tem pa zgodbe še ni konec. Prav za prav se šele začne tisti njen del, zavoljo katerega vam jo pripovedujem. Vseučiliški bogoslovci so Cel-siusa obdolžili brezbožnosti, ker je trdil, da se zemlja spreminja. Zahtevali so, naj vmes poseže oblast in naj parlament z glasovanjem zavrne Celsiusove nauke. Državni zbor se je razdvojil. Vendar je bila sreča, da so v njem imeli večino tisti, ki so trdili, da nimajo nič govoriti o tem, ali so učenjakov! izsledki pravilni ali ne. Bogoslovci in meščanski predstavniki zbora so pa vendarle Celsiusov nauk obsodili kot brezbožen. So pač bili časi, ko so na vseučiliščih in drugih šolah še vedno učili stvari, za katere so preprosti ribiči in mornarji ter opazovalci prirode že davno iz lastnega izkustva vedeli, da so drugačne. Moč tistih, ki so zajemali svoje nauke iz tisočletja starih ter preživelih knjig, je še vedno bila večja od moči onih, ki so sledili trdnemu izkustvu in sklepom svojega razuma. Ce je bilo v tistih knjigah zapisano, da je stvar črna, je bilo pač treba trditi, da je črna, čeprav so oči videle belo. Toda vsaka nova zdrava misel ima v sebi moč, ki je ne zadrži nič na svetu. Lahko jo zvežete in prikujete z okovi na živo skalo, kakor so v starem veku Prome-teja, vedno pride čas, )io stre svoje spone in zmaga nad zaostalostjo, lažo, nevednostjo in neumnostjo. Kakor da je hotela usoda sama priti na pomoč zatiranim mislim, se je prav tisto leto, ko so začeli na Švedskem opisano čudno vojsko zoper Cel-siusa, rodil na zapadu, v francoski deželi Pikardiji znameniti prirodoslovec Lamarck, ki je nauku o razvoju v prirodi pripomogel do tistega ugleda, ki ga je nauk potem imel vse do danes. On je imel pred očmi prav za prav samo živi svet in tudi v tem svetu je razvoj in njegove zakonitosti spoznal zelo nepopolno. Njegova zasluga pa je, da je razvojni ideji utrl zmagovito pot. Učil je, da živali in rastline spreminjajo pod vplivom okolice. Za njim je Charles Darwin, ki je nauk o razvoju razširil tudi na človeka, predvsem ga pa močno poglobil in podprl z mnogimi neovršnimi dokazi, ki jih je zbral na svojih potovanjih po svetu. ' ■ Darwin je opazoval, kako kmet odbira za seme najlepše zrnje in živinorejec za pleme najlepšo žival. Videl je, Sa se na ta način pridelek in živina zbolj-šujeta, in je potem učil, da se vrši takšen izbor tudi v prirodi. Vsaka vrsta živega bitja ima svoje sovražnike in zato divjq, v prirodi neprenehoma boj za obstanek. V tem boju zmaguje, kdor je za življenje sposobnejši, in propada slabotnejši. Prav to je pa tisti pri rodni izbor, ki s^)re-minja in zboljšuje živalske vrste. V naših dneh je postal nauk o nastajanju in razvoju vrst po novih odkritjih mogočna veda. Nič več se pa ne zanimamo samo za rastline in živali, ampak | proučujemo s p:"^/: tolikšnim za- j nimanjem nastajanje in razvoj! tudi v neživem svetu, od naj-; manjših snovnih delcev pa prav, tja do orjaških zvezd na nebu. | Urednikova pošta Knjižna kampanja Progresivnih Slovenk Progresivne Slovenke so pričele s pošiljanjem knjig in revij v staro domovino. Prvi zaboji poučnih in znanstvenih knjig ter revij so že na poti. Pri temu lepemu začetku ste udeleženi vsi prispevatelji in tu vam sledi tedenski izkaz: Slovenski narodni dom, Cleveland, Ohio, $100. Carniola Tent, št. 1288 Maccabees, Cleveland, Ohio, $50. Krožek št. 13 P: ccivnih Slovenk, Sheboygan, Wis., $30. Po $25, ij Clevelanda, Ohio: Circle št. 7 Progresivnih Slovenk ; Pevski zbor Zarja, in društvo Slavija, št. 1 SNPJ, Chicago, 111. Nabrano na seji društva št. 38 ABZ, Export, Pa., $12. Društvo št. 388 SNPJ, Star City, W. Va., $10.25.. Po $10: Cleveland Athletic League of SNPJ; Vinko in Eva Coff; dramatično društvo Ivan Cankar; Kate Jurman, vsi iz Clevelanda; društvo št. 124 SNPJ, Forest City, Pa.; društvo št. 119 SNPJ, Waukegan, 111. Louis Jerkic nabral $7.50. Po $5: Mr. in Mrs. Math Pet-r ovich, Krist in Jennie Stokel v spomin Amelia Jakopin; durštvo št. 135 SNPJ; društvo Tabor, št 139 SNPJ, vsi iz Clevelanda; društvo Sloga, št, 166 ABZ, Indianapolis, Ind.; društvo št. 6 SNPJ, Sygan, Pa.; društvo št. 518 SNPJ, Detroit, Mich.; društvo št. 60 SNPJ, Lloydell, Pa. Današnji izkaz $384.75. Prejšnji trije izkazi $1,201.50-Skupno z današnjim $1,586.25. Odbor se najtopleje zahvaljuje vsem prispevateljem. Z zbiranjem fonda se nadaljuje in vsi ]irispevki so dobrodošli. Vida Shiffrer, predsednica; Josephine Petrič, tajnica; ViQtoria Poljšak, blagajničarka, 1114 E. 169 St., Cleveland 10, O. ROKOBORBA NOCOJ V OROŽARNI f Don Eagle Na vsporedu nocojšnje pi"*' redbe v Centralni orožarni bo zopet nastopil Kay Bell, ki b" skušal premagati Indijanca Eagle. Slednji se nahaja že dv» meseca po raznih zunanjih selbinah, kjer si je kopičil ge in nocojšnji nastop bo bre^ dvoma zanimiv. Drugi, ki bod" primerjali svojo spretnost v ro' koborbi, so: Lord Blea^rs i"^ Jack Kennedy; popularni Cy clone Anaya in Red Vagno»®' katerih vsak tehta nad 200 fu"" tov, ter Don Evans in dr. Meske, kiropraktor iz Akroi^^' Nesreča v rudiiikili urana i v (icorgstud