Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2003 352(497.12 Ptuj) COBISS o 6005687,3 go 2OO0 m in r#l: m MESTNA OBČINA PTUJ Velika noč je praznik, ki v ljudeh vzbuja različne spomine in občutenja, simbolizira tudi upanje, ki ljudi razbremenjuje strahu in sprošča ustvarjalni duh. Ob tej priložnosti vam želim vesele in slovesne velikonočne praznike. dr. Štefan Čelan Župan Mestne občine Ptuj 31. MAREC/SUSI Vitraj na cerkvi sv. Pel Foto: Boris Voglar GLASILO MESTNE OBČINE PTUJ - ISSN 1318-8550 . POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ PREDHODNIK MUZEJA, KNJIŽNICE, ARHIVA 110 let muzejskega društva o večletnem prizadevanju je bilo leta 1893 na Ptuju ustanovljeno Muzejsko društvo. Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da ima naše mesto zelo zanimivo zgodovino. Dokazi o preteklosti mesta so vidni skoraj na vsakem koraku. Če si spomladi prekopal vrt ali zoral njivo, si že naletel na arheološke najdbe. Ker so te dragocene izkopanine romale v Gradec ali na Dunaj, so se ljubitelji starin in zgodovine Notranje dvorišče dominikanskega samostana. odločili, da ustanovijo Muzejsko društvo. To se je tudi zgodilo. 25. maja 1893 so bila odobrena pravila Muzejskega društva, kjer je zapisan tudi namen delovanja. Največji poudarek je bil na ustanovitvi lokalnega muzeja za mesto Ptuj. Druga, nič manj pomembna stvar je bil namen spodbuditi čut za raziskovanje in ohranitev kulturnozgodovinskih spomenikov. Društvo bi naj tudi pripravljalo predavanja in z njimi seznanjalo ljudi o pomembnosti najdb, pa tudi pomembnosti varovanja ostankov preteklosti, ali kot pravimo danes - kulturne dediščine. Predavatelji bi bili člani društva in drugi pomembni ljudje. GLAVNI POKROVITELJ ljubljanska banka Mestna občina Ptuj trpreklam Svet Je lep ? p t S5S9 ZAVAROVALNICA M A ft I ■ O ft KRAFT&WERK WWW KURENTOVANJE2003 PETROL Vse to pa bi naj pospeševalo študij naravoslovja. V tistih časih je bil zelo aktiven prof. Franc Ferk, ki je v počitnicah po terenu zbiral arhivalije ter sodeloval pri izkopavanjih. Mestu Ptuju je zapustil svoje bogate zbirke in knjižnico. Ptujski muzej je najprej našel prostor v hiši, ki je stala na mestu sedanje osnovne šole Olga Meglič. Seveda je bilo to daleč od urejenih prostorov, saj so bili prostori prenatrpani z eksponati. Po dolgoletnih prizadevanjih je takratna mestna občina leta 1928 kupila stavbo nekdanjega dominikanskega samostana, ki jo je bilo treba prenoviti. To se je pokazalo kot pametna poteza, saj so ob prenovi naleteli na dragocene umetnostno-zgodovinske preostanke. Tako je bil novembra 1928 slavnostno odprt Mestni Ferkov muzej. Pod okriljem muzeja je bila tudi dragocena Ferkova knjižnica in pa arhivalije, ki so jih člani društva zbirali po terenu in so jih dobili v dar ali so jih odkupili. Tako so imeli zbirko zemljevidov, cehovske listine, spisovno gradivo, urbarje. Muzej je še danes v stavbi nekdanjega dominikanskega samostana, kjer je antični lapidarij, v križnem hodniku so razstavljeni kamniti spomeniki iz srednjega in novega veka. Pomembna je numizmatična zbirka v nekdanji jedilnici, v zgornji etaži nekdanje dominikanske cerkve pa je razstavljeno drobno arheološko gradivo. Prav tako je v kompleksu dominikanskega samostana domovala nekdanja Študijska knjižnica, ustanovljena leta 1948, ki se je leta 1958 združila z Ljudsko knjižnico ter se preselila v minoritski samostan. Povrnimo se k Muzejskemu društvu. Že oktobra 1945je bil sklican izredni občni zbor, kjer so ugotovili, da so zbirke ostale, le inventarizirati jih bo potrebno na novo. Leta 1956 se je Muzejsko društvo preimenovalo v Zgodovinsko društvo. Spremenil se je obseg dela, Križni hodnik dominikanskega samostana - razstavne vitrine. saj so nastale tri ustanove in sicer muzej, knjižnica in arhiv. Tako se je Zgodovinsko društvo razdelilo na sekcije, ki so se ukvarjale vsaka s svojim področjem. Nastale so sekcija za arheologijo, etnologijo, NOB, literarno zgodovino in domoznanstvo. Zgodovinsko društvo je bilo zelo aktivno ob pripravi praznovanja 1900-letnice prve omembe Ptuja v pisanih virih leta 1969. Pomembno poslanstvo, ki ga društvo opravlja, je izdajanje Ptujskih zbornikov. Prvi Ptujski zbornik je izšel že leta 1948, doslej jih je izšlo skupno šest, sedmi pa je v pripravi. Zgodovinsko društvo še danes pripravlja predavanja ter strokovne ekskurzije za svoje člane. Omeniti je potrebno še arhiv. Kot je razvidno iz prispevka, je Muzejsko društvo zbiralo tudi arhivalije; listine, urbarje, rokopise, zemljevide, načrte. Po koncu vojne, ko je ptujski grad postal splošna ljudska imovina, je bil v njem Herbersteinov gospodarski arhiv in arhiv sekretariata gospoščine. Za to gradivo so bili potrebni strokovni delavci in tako je bil leta 1955 ustanovljen Mestni arhiv z nalogo "da zbira, čuva in ureja arhivsko gradivo upravnih, gospodarskih in družbenih organov in ustanov, ki imajo svoj sedež v Ptuju, da vodi evidenco in zbira arhivsko gradivo ptujske okolice v mejah ptujskega okraja in to predvsem z namenom, da ga očuva propada. " Nadaljevanje na strani 7 2 &/hpČOA UVODNIK, SPREHOD PO VSEBINI Koliko smo privarčevali za očiščenje? Ptujsko jezero se je začelo razlivati čez rob. Brez panike, nikogar ne bo zalilo; prelivati se je začelo tisto, kar je z jezerom povezano. Predvsem dve stvari: plačevanje nadomestila za njegovo površino in pod površjem še nerešena ekološka vprašanja. Obe stvari sta trdno povezani, veliko bolj, kot se nam zdi na prvi pogled. Najprej denar, ker se pri njem začenjata naša kapitalska miselnost in naša družbena ureditev. Vrsto let so Dravske elektrarne Maribor plačevale v ptujski (zadnja štiri leta še v markovski) občinski proračun nadomestilo za uporabo zemljišča pod Ptujskim jezerom za "trajno uničenje prostora” (kot so ob uvedbi te "davščine” razlagali njeni inovativni občinski tvorci). Takrat so uspeli in logično bi pričakovali, da bo nadomestilo za umazanost prostora porabljeno za čiščenje tega istega prostora. Ker jezera ne moreš urejati vsako leto po malem, bi torej morali imeti denar, dobljen od Dravskih elektrarn, privarčevan na posebnem računu za ekološko sanacijo, denaturacijo ali kakorkoli bodo strokovnjaki poimenovali čiščenje te greznice ob našem mestu. Nekaj milijonov evrov bi ga morali imeti. Pa ga nimamo! Po viharju, ki ga povzroča grožnja, da nadomestila za jezero več ne bo, je mogoče sklepati, da s(m)o ga sproti porabili za nekaj drugega. Kaj smo plačevali z njim? Ali tisto, česar si ne bi bili smeli privoščiti, ali primanjkljaj, ki bi ga morale za skupne naloge plačevati druge občine na ptujskem območju, to zdaj niti ni pomembno. Pomembno je, da smo denar porabili, sanacija jezera pa nas še čaka. Le da o njej zdaj ne črhnemo več nobene, ker se najbrž bojimo številke, ki se bo pokazala pod črto te velike naloge. Nihče ne ve, koliko nam bo v prihodnosti za te potrebe namenila država in lahko samo rečemo, da je Ptujsko jezero vsak dan bolj ptujsko in se nam vsak dan bolj preliva na glave. Ptujsko jezero je nesporno gnojna jama in še več od tega. V četrtini stoletja se je v tej kotanji nabrala vsa nesnaga, ki jo Drava prinaša s seboj. Preko 400 hektarjev na gladini bleščave (a odurne in umazane) vode skriva pod seboj nekaj deset milijonov kubičnih metrov mulja. Bi si vsak Slovenec hotel odpeljati kakšnih deset ali petnajst kubikov domov, da bi jezero očistili do dna? Ker je problem vedno bolj naš, torej ptujski, ima vsak od nas tam notri kakšnih tisoč kubikov mulja. Kam boš dal svoj delež ti, dragi bralec Ptujčana? To pa je ta drugi problem, ki ga bodoča usoda takse za jezero ne rešuje in mu ni naklonjena. Bilo bi prav, da bi vsi videli študije, kaj vse se v tem mulju skriva. Težke kovine, težka prihodnost, težko očiščenje. Saj menda ne mislimo, da bomo vedno živeli ob čedalje bolj polni greznici? SPREHOD PO VSEBINI 110 let muzejskega društva str. 2 Iz 4. seje mestnega sveta str. 4 Dileme In postopek sprejemanja proračuna za leto 2003 str. S Iz 5. redne seje mestnega sveta str. S Odgovori na vprašanja In pobude svetnikov str. 6 Stranke mestnega sveta sporočajo str. 7 Minister Kopač o državni uredbi za rabo reke Drave str. 8 Podpis pogodbe o oddaji mladinskega prenočišča v najem CŠOD str. 8 Projekt CRPOV In lokalni prebivalci str. 9 Rez trte na grajskem dvorišču str. 9 Ocenili minuli vinski letnik str. 10 Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2003 str. 10 Pomladansko urejanje In vzdrževanja čistega okolja str. 10 LPVO za MO Ptuj bo v kratkem sprejet str. 11 Toplotna energija v vašem domu ■ 1 str. 12 Mednarodno leto celinskih voda str. 12 Iz zbora krajanov v Spuhljl str. 12 45 let osnovne šole Ljudski vrt str. 13 Otroštvo brez nasilja In zlorab str. 14 Delegacija švedskih učiteljev na Ptuju str. 14 Fašenk v Podvlnclh str. 15 Otroška maškarada str. 15 Ptujski kolesarji odlično v hrvaški Istri str. 16 Dejan Zavec hitro opravil z Madžarom str. 16 Prejeli smo str. 17 Gledališče, prireditve str. 18 Nori pustni dnevi na Ptuju str. 19 Vitraj na cerkvi sv. Petra in Pavla. Foto: Boris Voglar Srečko Šneberger MODROST MESECA Kar danes začenjamo kot znanstveno fantastiko, bomo morda jutri kot reportažo napisali do konca. Norman Mailer Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska posta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska posta: irenamarcetic@email.si. Tajnik uredništva: AleS Šprah. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna FloijantiC, d.o.o. Dostava: Posta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič -N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. &h^co/i J IZ 4. REDNE SEJE MESTNEGA SVETA Proračun sprejet po skrajšanem postopku, direktor Gledališča ostaja Rene Maurin » redlog proračuna za to leto je bil izmed desetih tista točka dnevnega reda, za katero so si svetniki na 4. redni seji 26. februarja vzeli daleč največ časa. Sicer pa so ga obravnavali po skrajšanem postopku, osnutek so preimenovali v predlog ter tako zaobšli eno branje. Uspeli so ga torej sprejeti mesec dni prej, kot bi ga sicer. Dlje so se pomudili še ob imenovanju direktorja Gledališča Ptuj in z večino glasov (izmed 24 navzočih svetnikov jih je bilo 11 za in štirje proti) potrdili sedanjega v.d. direktorja Reneja Maurina, kot je svetu predlagala komisija za volitve in imenovanja, kateri predseduje Miran Kerin (LDS). Razen Maurina sta se, kot že na prejšnje razpise za direktorja ptujskega gledališča, spet prijavila profesorica slovenskega jezika s književnostjo ter srbskega, hrvaškega in makedonskega jezika Branka Bezeljak Glaser in profesor likovne umetnosti Rok Vilčnik. IMENOVANJA Diplomiranega režiseija Reneja Maurina sta izmed treh prijavljenih kandidatov, ki so vsi izpolnjevali razpisne pogoje, enotno podprla tudi strokovni svet Gledališča ter svet zavoda Gledališča. Na seji komisije za volitve in imenovanja, kjer so prijavljeni kandidati morali članom komisije ustno predstaviti svojo vizijo vodenja gledališča, pa sta od štirih prisotnih (komisija je petčlansko delovno telo mestnega sveta) zanj glasovala dva člana, eden je bil proti, eden pa se je glasovanja vzdržal. Predsednik komisije Miran Kerin (LDS) je povedal, da o verodostojnosti predlaganega sklepa komisije iz pravno formalnega vidika ni dvoma, pa tudi pojasnilo pravne službe je enako. Meta Puklavec (Desus), sicer tudi članica komisije, je v razpravi izrazila podporo Glaser-jevi in dvom v verodostojnost predlaganega sklepa komisije. Janez Rožmarin (N.Si), prav tako član komisije, je glede na enotno podano mnenje sveta zavoda Gledališča in strokovnega sveta Gledališča ocenil, da je potrebno graditi na izkušnjah. Milan Čuček (LDS) je povedal, da se pri glasovanju za direktorja gledališča ne more opredeljevati osebno, čeprav je v razpravi podal svoje osebno mnenje o kandidatih Glaseijevi in Maurinu, ampak mora upoštevati, da sta strokovni svet in svet zavoda tista, ki po zakonu mestnemu svetu oz. ustanovitelju gledališča dajeta mnenje. Ta dva pa sta podprla Maurina. Če pa obstajajo kakšne dileme, bi po njegovem mnenju bilo prav, da bi za nekaj mesecev direktorju še podaljšali opravljanje v.d. Marija Magdalene (Desus) je napovedala, da bi bilo neodgovorno, če bi glasovala za sklep komisije za volitve in imenovanja. Rajko Fajt (SDS) je poročal o poteku tistega dela seje komisije, ko so kandidati predstavili svoje reference. Ni bil za to, da bi podaljševali opravljanje v.d., saj zato ni nobenega utemeljenega vzroka. Peter Pribožič (N.Si) je opozoril, da se je pred leti mestni svet prav odločil, ko je za direktorja gledališča izbral diplomiranega režiseija Sama Strelca (tudi takrat je bila med drugimi kot kandidatka prijavljena Glaseijeva), ki je poklicno gledališče na Ptuju spet postavil na noge. Glede na izražena mnenja v razpravi bo odločitev o imenovanja direktorja gledališča lažja, je napovedal. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so imenovali svetnika Petra Pribožiča in te dolžnosti razrešili dosedanjega člana Rajka Brgleza, ki po konstituiranju novega občinskega sveta ni več svetnik. V Svetu za preventivo, ki šteje šest članov in predsednika, je mestni svet zastopan z dvema predstavnikoma (razen Pribožiča je član še svetnik Vladimir Aracki iz SDS). V desetčlansko uredništvo medija Ptujčan, ki ga izdaja mestni svet, so imenovali tri nove člane: Roberta Švikarta (SMS); ta stranka doslej ni imela svojega predstavnika v uredništvu, ker do zadnjih lokalnih volitev ni bila zastopana v mestnem svetu, Mirjano Nenad (ZLSD) in Ivana Jurkoviča (N.Si). Ignac Vrhov-šek (Desus), Franc Samojlenko (N.Si) in Boris Gornik (ZLSD) pa odslej niso več člani uredništva. PRORAČUN Županje podal dve dopolnitvi proračuna, ki sta bili obe sprejeti. V prvem dopolnilu je predlagal, da se proračunska postavka za strokovne podlage za občinske programe zniža na 8.348.560 tolarjev, 4.800.000 tolarjev pa se razporedi na naslednje tri postavke. Za štipendije so zdaj namenjeni namesto dva štirje milijoni tolarjev, za profesionalne trenerje osem milijonov (2,5 milijona več, kot je bilo prvotno predlagano) in za delovanje mladinskega sveta (namesto samo tristo tisoč) zdaj šeststo tisoč tolarjev. Drugo dopolnilo župana je bilo redakcijske narave. Z njim so vsa sredstva, namenjena preprečevanju odvisnosti od drog, združili pod eno postavko. V posebnem delu proračuna je tako za lokalno akcijsko skupino za preprečevanje odvisnosti in preventiva od drog namenjeno 3.757.030 tolarjev. Po dolgem in uspešnem argumentiranju je Rajku Fajtu (SDS) uspelo, da je svet podprl njegov amandma, v katerem je predlagal, da se za modernizacijo ceste v Rabelčji vasi nameni 4 milijone tolarjev (za to cesto na tej postavki denar sploh ni bil predviden), ki bi jih prenesli iz postavke za preplastitev in obnovo lokalnih cest, za kar je bilo predvideno 8 milijonov tolarjev. V pisni obrazložitvi je navedel, da je komisija, sestavljena iz predstavnikov občinske uprave, mestnega sveta in občanov ugotovila, da obstajajo prostorsko ureditvene in zakonske osnove, da se cesto lahko izgradi. Najprej bi bilo potre- Uradne ure državnega svetnika Roberta Čeha Z novim mandatom državnega sveta, ki se je konstituiral na 1. seji, 17. 12. 2002, je v volilni enoti št. 7 (v kateri so občine: Hajdina, Dornava, Destrnik, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale in Mestna občina Ptuj) predstavnik lokalnih interesov v Državnem svetu Republike Slovenije državni svetnik, Robert Čeh, dr.med. Sedež za 7. volilno enoto državnega svetnika Roberta Čeha, dr. med. je v Mestni občini Ptuj, Mestni trg 1, soba 1/1. Uradne ure bo imel vsak torek od 13.30 do 15. ure. Telefon 02 748 29 47. Kontaktna oseba Zora Pliberšek, Urad župana, telefon 02 748 29 13, telefaks 02 748 29 98. Zora Pliberšek bno urediti odvodnjavanje in gramoziranje, za kar je po ocenah potrebno zagotoviti pet milijonov tolarjev. Čeprav je vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje Herber Glavič pojasnil, da 8 milijonov tolarjev komajda zadostujejo za najnujnejše vzdrževanje in obnovo 155 kilometrov lokalnih cest v MO Ptuj, posebej po zmrzali in ostri zimi kot je bila minula, in četudi so nekateri svetniki ( Milan Čuček, Emil Mesarič, Konrad Rižner, Ignac Vrbovšek), napovedali, da bodo glasovali proti, nekateri pa, da se bodo glasovanja vzdržali (Marjan Kolarič, SDS) je svet na koncu to dopolnilo podprl z večino glasov (13 za in sedem proti izmed 23 navzočih). Miran Senčar (LDS) je menil, da je lastnikom parcel na tistem bregu v Rabelčji vasi, ki so tam dobili gradbena dovoljenja, potrebno zagotoviti dostop do hiš. Sedanja cesta pa, če dežuje, ne omogoča dostopa tam živečim ljudem. Verjetno je, po njegovem mnenju, potrebno za ta cesto v proračunu nameniti vsaj nekaj denarja, da bodo tudi tamkajšnji prebivalci nato pristopili k sofinaciranju. Tudi Boris Gerì (Zeleni Ptuja) in Janez Rožmarin sta obrazložila, da bosta glasovala za amandma. Dva amandmaja svetniške skupine SDS nista bila izglasovana. V prvem je bilo predlagano, da se postavka za Turistično društvo Ptuj razdeli v dve postavki; za Turistično društvo Ptuj, zanj bi bilo v tem letu namenjeno 714.370 tolarjev, in Turistično društvo Krčevina, za njegovo delovanje pa 200 tisoč tolarjev. Z drugim amandmajem je svetniška skupin SDS želela doseči, da bi sredstva za hodnik za pešce in cesto v Orešje iz 11 milijonov povečali na 20 milijonov tolarjev. Razlika bi se pokrila z denarjem, ki je na postavki 22.4. - sredstva, namenjena drugim lokalnim skupnostim. Obveznost izgradnje hodnika in ceste v Orešju izhaja iz sklepov delnega zbora občanov, ki je bil v oktobru lani v domu krajanov Olga Meglič, so v obrazložitvi navedli predlagatelji amandmaja. Milena Turk Dileme in postopek sprejemanja proračuna za leto 2003 čSf: ic roračun Mestne občine Ptuj za leto 2003 je bil kljub volitvam konec preteklega leta sprejet v kratkem času. Prva faza (delovno gradivo) je bilo obravnavano na seji 31. januarja, osnutek, preoblikovan v predlog pa sprejet že 26. februarja. Finančni načrti, ki so bili pripravljeni po posameznih dejavnostih (izobraževanje, socialno varstvo, šport, komunalna dejavnost...) so v prvi varianti kazali na potrebe v višini 5,1 milijarde SIT. Tudi pripravljalci so se zavedali, da želje ne vzdržijo glede na realne prejemke. K pripravi proračuna smo pristopili tako, da smo najprej planirali sredstva, ki jih moramo zagotoviti po zakonih in občinskih predpisih, nato za pokrivanje obveznosti iz preteklega leta, preostanek denaija pa namenili za nove investicije. Izvajanje slednjih je problem zadnjih let, saj ostaja na vsakem področju preveč potreb. Mestna občina nujno potrebuje denar za posodobitev in izgradnjo šol, cest, kanalizacije, deponije in drugo. Ker v letu 2003 ne bo novih prihodkov, tudi večjih odhodkov nismo mogli planirati. Od 3,9 milijarde prihodkov, ki so planirani za leto 2003, predstavljajo najpomembnejši delež davčni prihodki z 61,9 %, sledijo nedavčni prihodki s 15,7 %, kapitalski prihodki z 12,4 in 10 % predstavljajo transferni prihodki. Iz naslova davčnih prihodkov bomo prejeli 1,3 milijarde od dohodnine in okrog 800 milijonov od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (občinski Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča še vedno velja v celoti). Med nedavčnimi prihodki so planirani prihodki od premoženja v višini 259 mio. SIT (najemnine za poslovne prostore in stanovanja), upravne takse, drugi nedavčni prihodki v višini 302 mio. SIT (sredstva iz cene odvoza odpadkov, priključki na vodovod in kanalizacijo in drugo). Kapitalski prihodki bodo pridobljeni s prodajo stavbnih zemljišč, v okviru transfernih prihodkov pa bomo pridobili sredstva za investicije iz republiškega proračuna v višini 349 mio SIT. Na strani odhodkov (4,4 milijarde SIT) predstavlja največji delež med dejavnostmi varstvo okolja in narave z 20,4 %, sledi komunalna dejavnost z 14,6 %, predšolska vzgojno-varstvena dejavnost z 9,5 %, izobraževanje 8,9 %, občinska uprava 8,1 %, kultura 5,8 %, cestna dejavnost 4,6 %, stanovanjska dejavnost 3,9 % itn. Proračun MO Ptuj za leto 2003 je sprejet, da bi ga realizirali, kot smo ga planirali, pa bo potrebno veliko truda. Na strani prihodkov bomo morali skrbeti, da bodo sredstva pritekala pravočasno in v celoti, na strani stroškov moramo izpeljati planirane investicije (tudi ob najetju kredita), kjer pa je potrebno paziti, da se ne potroši preveč in da je učinek čim večji. Proračun ni dokončen, ob spremembah med letom je možen rebalans, s katerim se prejemki in izdatki znova uravnovesijo. V drugi polovici leta bomo pričeli s pripravami na novi proračun. Tudi oblikovno ga bomo zasnovali drugače. Poseben del, ki je sedaj sestavljen po posameznih dejavnostih -le-teh je 23 - bomo zastavili po funkcionalni klasifikaciji. Po novem bo 10 dejavnosti (javna uprava, obramba, javni red in varnost, zdravstvo, izobraževanje, varstvo okolja, gospodarske dejavnosti, rekreacija-kultura-društva in drugo, stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj ter socialno varstvo). Navedene dejavnosti zaokrožajo posamezna področja. Proračun za leto 2004 ne bo nič lažje pripraviti kot veljavnega za leto 2003, vendar se bomo potrudili, da bi pridobili nove vire (republiška sredstva). Tako bi bilo mogoče izpeljati začete investicije in v proračun umestiti tudi kakšen nov program oz. idejo. Tanja Farič Iz 5. redne seje mestnega sveta a peti seji, ki je potekala 28. marca, so svetniki najprej podali svoje pobude in vprašanja. Predstavniki Policijske postaje so - kot vsako leto - tudi tokrat svetnike seznanili s trendi varnostnih pojavov v MO Ptuj v minulem letu. Obravnavali so naslednje predlagane sklepe: o določitvi cene programov v Vrtcu Ptuj, o soglasju k ceni čiščenja odplak na območju mestne občine, o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, o prodaji nepremičnin v indu- strijski coni na sejmišču in o prodaji nekdanjega letoviškega objekta ptujske občine v Biogradu. Odločali so o izvolitvi članov v novo delovno telo mestnega sveta na področju družbenih dejavnosti; v odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo. Imenovali so predstavnike MO Ptuj v svet Športnega zavoda Ptuj in svet OŠ Breg. Podali so soglasje k pravilniku o sistemizaciji delovnih mest na Ljudski univerzi Ptuj. Več o razpravah na tej seji bo napisano v naslednjem Ptujčanu. Milena Turk Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov, podani na 4. seji mestnega sveta, 26. 2. Vprašanje Ignaca Vrbovška (Desus), postavljeno na 3. seji, 3. februarja: Ali je v zvezi z GIZ Poetovio Vivat Ptuj pripravljena analiza podatkov za kolikšno izgubo gre, kako jo bomo pokrili in kakšna je končna rešitev za GIZ, kako ga likvidirati oz. zapreti in kdo je za takšno stanje odgovoren? (o tem je bilo postavljeno vprašanje med razpravo o poročilu o polletni realizaciji proračuna za leto 2002 na 40. seji sveta, 27. 2. 2002.) Odgovor: V zvezi z GIZ Poetovio Vivat Ptuj se pripravlja analiza in letno poročilo za leto 2002. Po evidenci z dne 6. 6. 2002 so znašale obveznosti do večjih upnikov 12.855.443 tolarjev. Obvezo pokritja izgube GIZ imajo ustanovitelji v sorazmernem deležu. Dogovarjamo se za izvensodno poravnavo, pri čemer bi bilo potrebno izposlovati ustrezno ceno. Finančne posle opravlja firma Simam FRS, zastopanje pa odvetniška pisarna Mayr Et Pavlovič. V pripravi je sestanek ustanoviteljev, kjer bodo ti imenovali delovno skupino, ki bi sodelovala z upniki in nadzornim svetom pri pripravi prenehanja, v končni rešitvi GIZ pa se bo moral izreči nadzorni svet GIZ. Vprašanje in pobude Roberta Križaniča (SMS): V zvezi s spletno stranjo Mestne občine Ptuj, ki je neažurna, angleški prevodi so zelo slabi, celo imena strank so nepravilno prevedena, 3. 2. 2003 je bil datum ažuriranja še vedno 6. 1. 2003, dva meseca po lokalnih volitvah je bil na spletni strani še vedno stari sestav mestnega sveta, je svetnik na 3. seji 3. februarja podal naslednje pobude in postavil vprašanje: 1. Ažurira naj se spletna stran Mestne občine Ptuj, angleški prevodi naj bodo kvalitetni. Odgovor: V letu 2000je bila izdelana prva spletna stran MO Ptuj. Po sklepu strokovnega kolegija je bila vsebina omejena na predstavitev delovanja občinske uprave. Da pa bi Ptuj bil predstavljen vsestransko (kot upravni, turistični in gospodarski subjekt), je bila imenovana delovna skupina, ki naj bi uskladila izdelavo tovrstne predstavitve in s tem učinkovito izrabo karakteristične domene ptuj.si. Žal je skupini uspelo le, da je bila pospešena izdelava spletne strani UE Ptuj in vključena povezava nanjo. www.ptuj.si je bila zasnovana kot delno dinamična: - statične so informacije o strukturi, namenu, načinu delovanja občinske uprave, - dinamičen naj bi bil sklop informacij o dogajanju v Mestni hiši, objavljanje razpisov, koledar prireditev. Ker je Ptuj v slovenskem prostoru in izven zelo znan po svoji kulturnozgodovinski in turistični vlogi, je bilo dodanih tudi nekaj tovrstnih vsebin. Izdelava spletne strani, ki naj bi Ptuj predstavila kot kulturni, zgodovinski in turistični objekt, je bila namreč nedorečena in negotova. Pri izdelavi so sodelovali delavci občinske uprave (vsebinski del) in zunanji izvajalec (Božidar Dokl), ki je poskrbel za oblikovni del in je to opravil brezplačno. Stran je bila v časopisu Tednik junija 2000 ocenjena tudi kot najboljša na temo Ptuja. Od prve postavitve naprej je za spremembe in ažuriranje skrbela občinske uprava. Kmalu se je pokazala potreba po večjezičnih verzijah. Oktobra 2001 je bilo izvedeno javno naročilo malo vrednost za izbiro ponudnika za prevod vsebin. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje D-WEB, d.o.o., Trg svobode 3, Maribor, ki je storitev tudi opravilo. Do sedaj opaznih pripomb na kvaliteto prevodov v nemški in angleški jezik ni bilo. Minimalni nabor sprotnega ažuriranja je objava mesečnega koledarja prireditev. Če torej ni posredovanih drugih prispevkov za objavo, se lahko v najslabšem primeru zgodi, da je datum spremembe star okrog en mesec. Spremembe sestave organov MO Ptuj se na spletu objavijo šele, ko so veljavne, to pomeni, da so bile predhodno objavljene v Uradnem vestniku MO Ptuj. V glavnem pa je do neažurnosti prihajalo zaradi nedorečenih odgovornosti posameznikov v sistemu dostave informacij za objavo. Razvoj informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij ter pojav XML-standarda omogočajo, da spletne strani postajajo dinamične in interaktivne ter dobivajo vlogo mnogofunkcijskih portalov, ki morajo biti sprotno (dnevno) ažurirani. Ker organizacija informatike v občinski upravi MO Ptuj tega v okviru razpoložljivih virov ne omogoča, je bilo konec leta 2002 izvedeno javno naročilo male vrednosti za izdelavo spletnega informacijskega sistema. Od osmih prispelih ponudb je bila le ena pravilna, zato v skladu z Zakonom o javnih naročilih naročilo ni bilo izvedeno in bo ponovljeno v letu 2003, takoj po sprejetju proračuna. V občinski upravi bo imenovana skupina, ki bo delovala kot uredniški odbor in bo skrbela za pripravo potrebnih ažurnih informacij, ki bodo na podlagi razpoložljivih tehnologij takoj objavljene. 2. Kdo ureja spletno stran za Mestno občino Ptuj, koliko dobi za to plačano mesečno in letno? Odgovor: Spletna stran se ureja v okviru rednega delovnega časa na oddelku za splošne zadeve MO Ptuj in za te namene ni bilo nobenih dodatnih zaposlitev ali drugih plačil. 3. Mestna občina Ptuj naj se obrne na nas, če se pri urejanju spletne strani Mestne občine Ptuj potrebuje kakršno strokovno, tehnično ali kadrovsko podporo. Odgovor: Po sprejetju občinskega proračuna bo v skladu z Zakonom o javnih naročilih ponovno izvedeno javno naročilo male vrednosti za izdelavo spletnega informacijskega sistema občinske uprave MO Ptuj. Povabilo k oddaji ponudbe bo objavljeno na spletni strani www.ptuj.si. Ponudbe bodo lahko oddali vsi zainteresirani, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje. Mag. Janez Merc *•* *:* *** Vprašanje Janeza Rožmarina (N.Si) na 3. seji, 3. februarja: Kdaj se bodo nadaljevala gradbena dela na pločniku na Mariborski cesti? Odgovor: Dela se bodo nadaljevala takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Herbert Glavič 6 rfytycà/i STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO i VEČ POZORNOSTI REŠEVANJU EKOLOŠKIH PROBLEMOV V slabi url razdelili f isoc petsto drevesnih sadik Zeleni Ptuja smo letos že štirinajstić zapored obeležili prihod pomladi. Na Mestnem trgu na Ptuju smo izvedli tradicionalno akcijo delitve avtohtonih drevesnih sadik javora, bora, hrasta, divje češnje, smreke in tradicionalne lipe. Akcija delitve drevesnih sadik je dobro uspela, kar potrjuje, da se je med Ptujčani dodobra zasidrala. Med samo akcijo so izvedli tudi anketo, ki kaže, da je med tistimi, ki so prejeli sadike, polovica novih, tistim, ki so že sodelovali v akciji, pa posajene sadike dobro uspevajo. Predsednik Zelenih Ptuja, prof. Vlado Čuš je dejal: ” V dosedanjih akcijah delitve sadik ob prihodu pomladi smo razdelili okrog 26 tisoč drevesnih sadik, grmovnic in zdravilnih zelišč. To je skupni prispevek tistih, ki v tej akciji delujemo k želenemu naravnemu ravnovesju. Vemo, da je eden od glavnih ciljev te akcije tudi želja opozarjati, da je potrebno naravi tudi vračati in ne od nje samo jemati. Preko poslanske skupine Zeleni Ptuja smo v ta namen v mestnem svetu podali številne pobude, predloge in zahteve. Izpostavili smo tiste, ki se nanašajo na velike probleme v našem okolju ali pa bomo posledično z njihovim nereševanjem zapravili pomembno naravno dediščino, s katero se lahko ponašamo tudi v evropskem merilu. V okviru akcije smo mestnemu svetu preko naše svetniške skupine Zeleni Ptuja posredovali tudi konkretne ugotovitve in predloge povezane s problematiko podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, kije najbolj onesnažena v Sloveniji. Ob tej priložnosti izpostavljamo: - Zraven redne kontrole stanja tudi sprotno informiranje javnosti o kvaliteti pitne vode. - Mestna občina Ptuj naj da pobudo za strokovno sodelovanje vseh občin Podravja pri reševanju problematike onesnažene podtalnice in - naj na podlagi zaskrbljujočega stanja podtalnice postavi konkretne zahteve za pomoč Ministrstvu za okolje in prostor. Pri sanaciji stanja je potrebno iskati tudi mednarodne vire finančnih pomoči. Vedeti moramo, da globinski vodnjaki z mešanjem visoke podtalnice niso dolgoročna rešitev. Vodne vire je potrebno zaščititi na površju in to z ustreznimi ter strokovno znanimi ukrepi. Zeleni Ptuja Prispevki strank niso lektorirani! LEPO POZDRAVLJENI V POMLADI 2003 rm Združena lista socialnih demokratov 00 Ptuj aktivno deluje na sejah mestnega sveta. S strani strankinih svetnikov so bile občini podane tri pobude: - pobuda za izgradnjo otroškega igrišča pri trgovini Tuš na Osojnikovi cesti - pobuda za financiranje diplomske ali podiplomske naloge na temo »Kako očistiti Ptujsko jezero« ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov - pobuda za namestitev 4879 študentskih postelj na Ptuju. Mladi forum ZLSD Ptuj se je v prvem pomladnem mesecu predstavil s svojim tradicionalnim projektom ob dnevu žena. V centru mesta so delili cvetje mimoidočim ženam in marsikateri polepšali dan. Združena lista socialnih demokratov, Občinski odbor Ptuj, želi vsem prijetno doživljanje prebujajoče se narave! ZLSD 00 PTUJ SLS - Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Ptuj SLS - Slovenska ljudska stranka se zavzema in podpira izgradnjo obvo- Slovenska ljudska stranka znice, kije v sestavi hitre ceste Slovenska Bistrica - Ormož t.i. Panonike, katere predpogoj je izgradnja t.i. Puchovega mostu. Izgradnja hitre ceste bo zelo razbremenila sedanji tranzitni promet skozi Ptuj. Slovenska ljudska stranka se prav tako zavzema za izgradnjo Phyrnske avtoceste, ki je v zaključni fazi usklajevanja v prostorskem planu. Darja Galun 110 let muzejskega društva Nadaljevanje s strani 2. Tako je zapisano v odločbi OLO. Na pobudo Državnega arhiva Slovenije so ustanovitveno odločbo dopolnili: ”Od dneva ustanovitve prevzema Mestni arhiv v upravljanje in čuvanje vso arhivsko gradivo, ki ga je doslej zbral in hranil Mestni muzej v Ptuju in to z vsem inventarjem.” Del soustanovi-teljskih pravic je leta 1962 prevzela občina Ormož. Tako se je spremenil status arhiva, ki je tako pridobil regionalni značaj in se je zato preimenoval v Zgodovinski arhiv. Naloga arhiva je varovanje in nadzor nad dokumentarnim gradivom, ki nastaja pri ustvarjalcih in iz katerega se potem odbere arhivsko gradivo, ki se preda arhivu. Arhivsko gradivo je pomembno za znanost in kulturo in je del kulturne dediščine. Na podlagi arhivskega gradiva, ki ga proučujejo strokovni delavci, nastajajo razstave, objave v zbornikih, strokovnih glasilih ter v časopisju. Arhivsko gradivo pa uporabljajo tudi učenci za raziskovalne naloge, dijaki za seminarske in raziskovalne naloge, študenti za seminarske, diplomske, magistrske naloge ter za doktorske disertacije. Morda marsikdo ne ve, da opravlja arhiv tudi javno službo in sicer z izdajanjem prepisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov, ki jih potrebuje občan kot dokazilo za uveljavljanje javno pravnega interesa. Tako opravlja Zgodovinski arhiv, čeprav je v primerjavi z muzejem in knjižnico širši javnosti nekoliko manj znan, pomembno nalogo. Nada Jurkovič Zgodovinski arhiv Ptuj Minister Kopač o državni uredbi za rabo reke Drave v 7 ktj/ie p. upana dr. Štefana Čelana je 19. marca obiskal mag. Janez Kopač, minister za prostor, okolje in energijo Vlade Republike Slovenije, k{§£ je po obisku v Mestni hiši udeležil tudi slovesnosti v prostorih Perutnine Ptuj na Zagrebški cesti 37, kjer je Perutnini Ptuj po večletnem sistematičnem vlaganju v sistem kakovosti upravljanja odnosov z okoljem in naravo izročil certifikat ISO 14001. Pogovora z ministrom Kopačem v pisarni ptujskega župana so se udeležili še Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, Andrija Koter, direktor Čistega mesta Ptuj, Stanislav Napast, predstojnik skupne občinske uprave in vodja kabineta ministra Maksimiljana Milena Polak. Beseda je tekla o naslednjih temah: o državni uredbi o Z ministrom Kopačem so se v Mestni hiši 19. marca pogovarjali dr. Štefan Čelan, Jože Cvetko, Andrija Koter in Stanislav Napast. Foto: Langerholc koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije, o postopkih za izvedbo izgradnje Centra za ravnanje z odpadki v Gajkah ter o pripravah na širitev čistilne naprave Ptuj in kanalizacijskega ter vodnega omrežja na območju Mestne občine Ptuj in širše. Minister Kopač je pojasnil, da državna uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije še ni v veljavi. Njena veljavnost pa bo pričela šele, ko bo vlada RS podelila koncesijo in sklenila pogodbo z Dravskimi elektrarnami. Šele sklenitev te pogodbe bo povzročila izgubo precejšnjega vira sredstev proračuna, ki so ga doslej občini nakazovale Dravske elektrarne kot nadomestilo za stavbna zemljišča za Ptujsko jezero. Enake posledice bodo doletele vse občine med Dravogradom in Ormožem. Sicer bo ptujska občina tudi po uveljavitvi omenjene uredbe upravičena do sredstev, in sicer iz naslova koncesijske pogodbe med vlado in Dravskimi elektrarnami, a to bo le majhen del sedanjega pomembnega proračunskega vira. Razliko bo moralo občini nadomestiti Ministrstvo za finance v obliki finančne izravnave. Ptujski župan s sodelavci je ministru predstavil projekt gradnje Centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji. Mestna občina Ptuj namreč pričakuje tudi nadalje sofinanciranje države, saj na svojem območju gradi regijsko deponijo. Minister je občinsko vodstvo opozoril na razpis za pripravo in izvedbo Programa sofinanciranja izgradnje objektov lokalne gospodarske infrastrukture na področju varstva okolja, ki ga je razpisalo Ministrstvo za prostor, okolje in energijo in velja do 15. maja. Ob koncu obiska so predstavniki komunalnih služb mestne občine Kopaču predstavili še težave, ki jih imajo pri potrjevanju cen komunalnih storitev na državnem nivoju, kjer niso upoštevane razlike v uporabljeni tehnologiji na področju ravnanja z odpadki in čiščenju fekalnih vod po Sloveniji, saj vsepovsod ne upoštevajo in sledijo okoljevarstvenemu vidiku. Cene se namreč določajo enotno in ne upoštevajo dosedanjih vlaganj v razvoj ter sodobne tehnologije. S tem načinom so pravzaprav nagrajeni tisti, ki ne posodabljajo, in kaznovani tisti, ki veliko vlagajo v razvoj sodobnih postopkov predelave odpadkov. Milena Turk Podpis pogodbe o oddaji mladinskega prenočišča v najem CŠOD r Mestni hiši na Ptuju sta 18. marca župan dr. Štefan Čelan in Jelko Gros, direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Iz Ljubljane, podpisala pogodbo o oddaji prostorov Mladinskega prenočišča na Ptuju v najem za nedoločen čas. MO Ptuj je tako pridobila zanesljivega partnerja za izvajanje dejavnosti mladinskega turizma in šolskih izobraževalnih programov ter možnost, da mladim po Sloveniji in širše predstavi Ptuj z okolico kot edinstveno slovensko kulturno in zgodovinsko mesto. Ustano- vitelj Centra šolskih in obšolskih dejavnosti je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. S tem dejanjem je zaključen postopek iskanja ustreznega najemnika prostorov mladinskega prenočišča na Osojnikovi 9 na Ptuju, ki ima 13 sob (53 postelj), recepcijo, velik večnamenski konferenčni prostor in razdelilno kuhinjo na 994,82 kvadratnih metrih površine. Prostori so v celoti sodobno opremljeni, v stilu za mlade. Program aktivnosti bo določil upravljalec mladinskega prenočišča, katero bo po besedah Jelka Grosa pričelo delovati v začetku maja. Do takrat bo tudi sprejet letni delovni načrt centra. Slovesna otvoritev mladinskega prenočišča je predvidena v aprilu. Milena Turk Dr. Štefan Čelan in Jelko Gros sta 18.3. podpisala pogodbo o oddaji prostorov Mladinskega prenočišča na Ptuju v najem za nedoločen čas. Foto: Langerholc Projekt CRPOV in lokalni prebivalci a do sedaj izvedenih delavnicah v okviru že realizirane prve faze projekta Celostni razvoj podeželja in obnova vasi, so prebivalci primestnih oziroma podeželskih naselij izrazili potrebo po celovitem reševanju najbolj izpostavljenih problemov. V okviru druge faze, ki je v teku, sem bil kot nekdo, ki je bil aktivno udeležen v izdelavo zgibanke in dokumentarnega filma o Ribnikih v Podvin-c ih, povabljen, da predstavim to tematiko tako, kakor tudi naravoslovne in ostale poti, ki imajo poleg varovalnega tudi razvojni značaj. V okviru delovnega področja življenjski prostor smo tako z namenom skupnega projektnega iskanja rešitev za realizacijo predlaganih problemov v vzhodnem delu občine 20. februarja organizirali delovno srečanje v Gasilskem domu Podvinci. Srečanja se je udeležilo 60 udeležencev, zlasti iz Podvine, Pacinj, Kicarja in Sp. Velovleka. V ospredju so bile tri, v okviru prve faze prepoznane prioritete: sanacija divjih odlagališč (govornica Alenka Korpar), sanacija Malega in Velikega ribnika v Podvincih (Alenka Korpar in Bogdan Macarol), ureditev naravovar- stvenih učnih poti (Bogdan Macarol). Udeležencem je bila razdeljena tudi zgibanka in predstavljen film. Po strokovni predstavitvi vseh treh tem, je sledila moderirana delavnica, kjer je bilo evidentiranih 110 pobud in predlogov, katere smo tudi razvrstili po »pomembnosti*. Udeležencem se je v zvezi z Ribniki zdelo najpomembnejše zagotoviti finančna sredstva za začetek sanacije le teh, glede naravoslovnih poti (zlasti okoli ribnikov) predhodno urediti kanalizacijo ter od vseh divjih odlagališč najprej sanirati »Protitankovski jarek*. Prisotni so dali od vseh treh tematik prednost pri reševanju divjim odlagališčem, sledili so ribniki in naravoslovne poti. Življenjski prostor zahodnega dela občine je bil okvir delovnega srečanja izpeljanega 27. februarja v Podružnični osnovni šoli Grajena. Srečanja se je udeležilo 77 udeležencev, zlasti iz Grajene, Grajenščka, Krčevine pri Vurbergu in Mestnega vrha. V ospredju so bile tri, v okviru prve faze Povabilo krajanom, vključenim v projekt CRPOV V okviru projekta CRPOV se pridružujemo aktivnostim ob spomladanskem urejanju in vzdrževanju čistega okolja v ptujski občini. Ker projekt CRPOV poteka za krajane primestnih četrti Rogoznica in Grajena, vas vabimo, da se skupaj lotimo čiščenja okolja v teh naseljih, in sicer čiščenja okolice Malega in Velikega ribnika v Podvincih, čiščenja ob izviru potoka Grajena ter ob ribnikih v Krčevini pri Vurbergu. Vse ostale informacije o poteku same akcije vam bomo posredovali s pisnim vabilom. Klavdija Petek prepoznane prioritete: trajnostna ureditev potoka Grajena (govornika Boris Gerl in Bogdan Macarol), ureditev ribnikov v Krčevini pri Vurbergu v smislu rekreativne turistične ponudbe (Bogdan Macarol), sanacija divjih odlagališč na celotnem območju (Alenka Korpar). Po strokovni predstavitvi vseh treh tem, je sledila moderirana delavnica, kjer je bilo evidentiranih 164 pobud in predlogov, katere smo tudi razvrstili po »pomembnosti*. Udeležencem se je v zvezi z potokom Grajena zdelo najpomembnejše urediti vzdolž nje rekreativno pot, glede divjih odlagališč bolje (redno in pogosteje) kot doslej urediti legalen odvoz vseh vrst odpadkov ter najprej sanirati ribnike. Prisotni so dali od vseh treh tematik prednost reševanju divjih odlagališč, sledil je potok Grajena ter ribniki. Tematske poti v okviru kulturnega prostora zahodnega dela občine pa je bil okvir delovnega srečanja izpeljanega 6. marca v Podružnični osnovni šoli Grajena. Srečanja se je udeležilo 36 udeležencev, zlasti iz Grajene, Grajenščka, Krčevine pri Vurbergu in Mestnega vrha. Najprej so bile predstavljena tri področja: kulturni prostor in kulturne danosti (govornik Aleš Arih), naravne danosti (Bogdan Macarol) ter predstavitev projekta v teku »Po poti Potrča in Murka -kulturna pot* (Viktorija Dabič). V nadaljevanju so udeleženci najprej evidentirali že delujoče poti ter ideje o teh v bodoče. Po združevanju podobnih je sledil izbor treh, ki so imele največ obetajočih značilnosti. Sledila je moderirana delavnica, kjer je bilo ob uporabi miselnih vzorcev evidentiranih 161 pobud in predlogov na temo prostorske umestitve poti, opreme, ponudbe, vzdrževanja, možnih virov financiranja itn. Na koncu so prisotni dali prednost predlogu poti »Po vrhovih osrednjih Slovenskih Goric*, sledila je »Pot Ptujskih literatov* ter »Pot ob potoku Grajena«. Po aktivnem sodelovanju pri vseh treh srečanjih, sem prišel do ugotovitev, da ima podeželje v ptujski občini velike razvojne priložnosti, ki pa nemalokrat kot take še niso prepoznane. Po pričakovanjih bo marsikje, s ciljem celostnega razvoja podeželja, potrebno najprej sanirati okolje. Da je bilo na srečanjih vzdušje dokaj delovno, pa je razvidno tudi iz fotografije. Bogdan Macarol Rez trte na grajskem dvorišču Na pepelnično sredo, 5. marca, je mestni viničar Franc Emeršič opravil spomladansko rez modre kavčine - podmladka Stare trte iz Maribora, ki je posajena na dvorišču ptujskega gradu. To je pomembno vsakoletno opravilo, saj se z rezjo uravnava rast, rodnost in kakovost vinske trte. Družbo sta mu delala Ivan Skočir in Jani Gone, priznana poznavalca trte in vina. Spomladansko rez so opravili tudi na treh trsih ran-fola, avtohtoni sorti Haloz in trsu zlate trte, prav tako posajenimi na grajskem dvorišču. Klavdija Petek KMETIJSTVO, PODEŽELJE, OKOLJE IN PROSTOR Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2003 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV OSREDNJE SLOVENSKE GORICE Ocenili minuli vinski letnik Jr a vinorodnih gričih od Ptuja do Destrnika nas Je narava na območju Jugozahodnih Slovenskih goric obdarila s pogoji, v katerih Je mogoče pridelati izvrstna vina, ki jih lahko primerjamo z najbolj znanimi vinorodnimi območji. Ocenjevanje vin letnika 2002, ki ga je 22. marca za to vinorodno območje že sedmič zapovrstjo na Grajeni pripravilo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, o tem najzgovorneje priča. Z rezjo do dobrega vina. Foto: Andrej Polanec Kljub vremensko neugodni letini pri pridelovanju grozdja v minulem letu, ko so vinogradnikom nagajale spomladi najprej pozeba, nato suša, v jeseni pa obilno deževje s točo in težko obvladljivimi trsnimi boleznimi ter škodljivci, so vinogradniki z vztrajnim strokovnim delom pri pridelavi grozdja in negi vina dosegli izjemne uspehe. Bera plemenitih odličij se iz leta v leto povečuje. Na ocenjevanju je bilo izmed 77 vzorcev vin iz tega območja 33 vzorcev ocenjenih z zlatim odličjem, 34 s srebrnim in 6 z bronastim. 11. aprila se bodo člani društva na Destrniku zbrali na sedmem rednem letnem zboru, kjer bodo pregledali opravljeno delo v minulem letu. Ob redni društveni dejavnosti so še več pozornosti namenili strokovnemu izpopolnjevanju članstva pri pridelovanju in negi vina. Društvo je tudi sodelovalo pri raznih lokalnih prireditvah, ki med drugim promovirajo izdelke s tega območja. V sodelovanju s Kmetijsko šolo pa se je v šolskih vinogradih na Grajenščaku oglasil društveni klopotec. V minulem letu si je društvo na Grajeni pridobilo in uredilo poslovne prostore. Storjeni so bili tudi prvi koraki pri skupnih naložbah za opremo in pripomočke, s katero si bo članstvo pomagalo pri negi vina. Na zboru na Destrniku bodo podeljena odličja za ocenjena vina letnika 2002, najzaslužnejšim članom in organizacijam pa podeljena priznanja za uspešno sodelovanje. Miran Glušič Namen te vseslovenske spomladanske akcije je urejati okolje, da bo privlačno tako za prebivalce kot za obiskovalce Slovenije, prispevati k osveščanju in s tem tudi k dvigu kakovosti življenja. Dejavnosti, ki so obenem tudi uvod v projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna, so usmerjene v urejanje bivalnega okolja, podeželja, nabrežij potokov, jezer, rek in morja. Soorganizatorji 14. razstave Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2003 so Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Mestna občina Ptuj. Prijavljenih je 972 izdelkov -različnih dobrot: krušnih, mlečnih, mesnih; vina, žganja, sokov, olja, kisov, suhega sadja in letos prvič sadna vina ter marmelade. Sodelujejo vse slovenske pokrajine in tudi kmetije z avstrijske Koroške. Prek 650 jih je (kmetij). Posebej se predstavlja Pomurje v organizaciji Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota. Sodeluje Kmetijska šola Rakičan in Kmetijska šola Ptuj. Razstava bo na ogled v minoritskem samostanu na Ptuju. Na dvorišču samostana bodo bogato obložene stojnice s ponudbo dobrot. Odprtje razstave: 4. aprila ob 10. uri na dvorišču minoritskega samostana. Razstavo bo odprl predsednik Državnega zbora RS Borut Pahor. Dnevno bo odprta med 9. in 18. uro. Razstava bo zaprta 7. aprila ob 14 uri. Podelitve priznanj: v soboto, 5. Letošnje leto je v mednarodnem merilu razglašeno za mednarodno leto celinskih voda, čemur bo posvečena tudi osrednja tematika letošnjih občinskih akcij, saj bodo glavne aktivnosti usmerjene v čiščenje odpadkov iz nabrežij potokov in ribnikov ter reke Drave z jezerom. Uresničitev ciljev in namena te akcije je mogoče le ob aktivni udeležbi čim večjega števila aprila, ob 13. uri (prvi krog) in v nedeljo, 6. aprila, ob 11. uri (drugi krog). Podeljena bodo zlata, srebrna in bronasta priznanja ter znaki kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za neki izdelek. V okviru razstave bosta dva strokovna posveta, in sicer v soboto, 5. aprila, ob 11. uri v prostorih Centra interesnih dejavnosti na Osojnikovi 9 na temo Mladi in turizem na podeželju v soor-ganizaciji Turistične zveze Slovenije. Drugi posvet bo v ponedeljek, 7. aprila, ob 11. uri na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj z naslovom Pode-željska razvojna jedra in prodaja Dobrot slovenskih kmetij v sodelovanju s PCMG iz Ljubljane. Generalni sponzor 14. razstave je Zadružna zveza Slovenije. V imenu organizatorjev vas vabimo, da si ogledate razstavo Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, da spoznate kakovost izdelkov, ki jih pripravljajo skrbne roke slovenskih gospodinj in gospodarjev. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. ljudi, raznih društev, organizacij, zavodov in ustanov. Zato tudi v letošnjem letu občanke in občane vabimo k sodelovanju pri osrednji občinski akciji, ki bo v soboto, 12. aprila 2003. Vabimo tudi tiste, ki na območju MO Ptuj opravljajo kakršno koli dejavnost. Podrobnosti o poteku letošnje osrednje akcije (zbirna mestna, območja čiščenja ter čas pričetka in trajanja akcije) bodo objavljene en teden pred izvedbo akcije v lokalnih javnih medijih (Štajerski Tednik, Radio Ptuj, KTV Ptuj). Alenka Korpar Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja estna občina Ptuj se, tako kot že nekaj let doslej, tudi letos vključuje v Izvedbo projekta Pomladansko urejanje In vzdrževanje čistega okolja, ki ga koordinira Turistična zveza Slovenije, pokrovitelj pa Je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. 10 &fypca/i LPVO za MO Ptuj bo v kratkem sprejet estna občina Ptuj Je lansko jesen pričela pripravljati Načrt ukrepov za Lokalni program varstva okolja (LPVO). K pripravi LPVO Jo zavezuje Zakon o varstvu okolja. Načrt ukrepov je dokument, v katerem so podrobno opredeljene dejavnosti, s katerimi bo občina reševala prioritetne probleme, identificirane v Stanju okolja. Načrt ukrepov je sedaj dokončan in 19. marca ga je obravnaval projektni svet, ki je podal nekaj manjših pripomb. Dopolnjen in revidiran Načrt ukrepov bo projektni svet predvidoma ponovno obravnaval čez štirinajst dni, ko naj bi potrdil celoten LPVO in predlagal mestnemu svetu, da ga sprejme in potrdi kot programski dokument občine. Kako je potekala priprava LPVO? Decembra so se pričeli pogovori s ključnimi akterji na področju varstva okolja v Mestni občini Ptuj, na katerih so bile še enkrat pretehtane ključne ugotovitve L faze priprave LPVO - analize stanja okolja. Na podlagi tega so bili oblikovani dolgoročni cilji in določene prioritete MO Ptuj na področju varstva okolja. Dolgoročni cilji in prioritete so bili usklajeni na tehnični skupini, ki je usmerjala pripravo LPVO. Dolgoročni cilji zajemajo želje mestne občine, kakšno stanje okolja naj bi dosegli v nekem časovnem obdobju. Dolgoročni strateški cilj varstva okolja v MO Ptuj je zagotoviti zdravo in kakovostno življenjsko okolje za prebivalce. Dolgoročni cilji, določeni v okviru Lokalnega programa varstva okolja za MO Ptuj pa so: 1. Kakovostno stanje voda, 2. Urejeno ravnanje z odpadki, 3. Prostorsko načrtovanje, usmetjeno v varstvo okolja, 4. Ohranjene naravne vrednote, dostopne javnosti, 5. Kakovosten zrak, 6. Osveščeno prebivalstvo za varstvo okolja, 7. Sodelovanje javnosti, zasebnega sektoija, sosednjih občin in državnih inštitucij. Prioritete definirajo prednostna področja, ki se jih bo občina lotila v prihodnjih 5 letih, da bi približala uresničitvi dolgoročnih ciljev. Prioritete Lokalnega programa varstva okolja za MO Ptuj so: - Zagotovitev kakovostne pitne vode najkasneje do začetka 1. 2005 - Izboljšanje zbiranja in čiščenja odpadnih voda do 1. 2010 - Ureditev sodobnega ravnanja z odpadki skladno z veljavnimi okoljevarstvenimi predpisi do 1. 2006 - Prostorsko načrtovanje in upravljanje, skladno z ranljivostjo okolja do 1. 2008 - Zmanjšanje vplivov na kakovost zraka do 1. 2006 -Vzpostavitev zglednega sodelovanja z industrijo, drugimi občinami in državo do konca 1. 2004 - Osveščanje javnosti in zagotovitev dostopa do informacij do konca 1. 2004 Tudi sami lahko pripomorete k izboljšanju okolja v Mestni občini Ptuj. Vključite se v izvajanje Lokalnega programa varstva okolja in tako aktivno prispevajte k izboljšanju okolja! Kako lahko sodelujem? - pripombe, predlogi, vprašanja: okolie@ptuj.si - kontaktna oseba na Mestni občini Ptuj: Alenka Korpar Na podlagi sedmih prioritet je bilo oblikovanih sedem paketov ukrepov, ki so dalje razdelani v obliki projektov. Načrt ukrepov zajema 30 projektov, od katerih jih je 15 podrobneje razdelanih v obliki projektne naloge. Za vsak projekt so določene naloge oz. faze, nosilec projekta, pokazatelj uspeha (z njim bomo lahko preverili uspešnost projekta pri izboljšanju okolja), stroški izvajanja projekta in časovni okvir (trajanje in roki izvedbe). Mestna občina bo ukrepe izvajala s pomočjo različnih orodij in sredstev v njeni pristojnosti, med katere sodijo občinski predpisi, delo javnih služb, prostorski plani in drugi prostorski akti, proračunska in druga sredstva, različne pobude in partnerstva. Nekateri projekti ne bodo zahtevali investicij, ampak le izboljšano organizacijo in sodelovanje z javnostjo ter organizacijami in posamezniki v občini. Vrednost projektov, zajetih v LPVO, je dobrih 8 milijard tolarjev, vendar pred- vsem zato, ker sta vanj vključena tudi projekta izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki ter zaščite podtalnice na Dravsko - Ptujskem polju, ki se že izvajata. Vrednost preostalih projektov za varstvo okolja, ki naj bi jih Mestna občina izvedla v prihodnjih 5 letih, pa je 140 milijonov tolarjev; zanje bo v čim večji meri pridobila sredstva iz razpisov različnih ministrstev in skladov EU. Mojca Hrabar Lokalni program varstva okolja za MO Ptuj 9 od tem naslovom je 19. marca potekala četrta seja projektnega sveta v Mestni hiši. Sejo Je odprla Alenka Korpar, vodil pa Vlado Čuš. Predstavitev Programa varstva okolja za MO Ptuj je podala Mojca Hrabar, strokovnjakinja OIKOS, d.o.o., ob prisotnosti direktorja Jurija Kobala. Predstavljeni so bili dolgoročni cilji varstva okolja v okviru LPVO za ptujsko občino (kakovostno stanje voda, urejeno ravnanje z odpadki, prostorsko načrtovanje, usmerjeno v varstvo okolja, ohranjene naravnih vrednot, dostopnih javnosti, kakovostni zrak, osveščeno prebivalstvo za varstvo okolja, sodelovanje javnosti, zasebnega sektoija, sosednjih občin in državnih inštitucij). Program je načrtovan za obdobje 2003 do 2008. Izdelane so tudi prioritete LPVO, kjer je poudarek zlasti na kakovosti pitne vode in zbiranju ter čiščenju odpadnih voda. V programu so izdelane povezave, načini, časovni roki ter finančni stroški udejanjanja tega programa. Zaradi zahtevnosti in zgoščenosti vseh postopkov sanacije našega okolja menimo, da bo potrebno mnogo usklajenega dela v MO Ptuj, da bi prišlo do osvajanja in udejanjanja programa s strani strokovnih služb, inšpekcij, v gospodarstvu, industriji, kmetijstvu, civilni družbi in podpore vseh občanov. Odmev na predstavitev pro- ron II grama je bil zaradi malošte-vilčnosti tistih, ki v programu niso sodelovali, bolj formalen, čustveno obarvan. Potrjeno je slabo stanje našega okolja. Ugotovljena je nemoč inšpekcij, nesodelovanje civilne družbe in občanov. Opozorili so na slabo stanje pitne vode, potokov in rek. Nadaljnje izsuševanje potokov, regulacije Grajene, trenutno uničevanje potoka Rogoznice, ki edini še vsebuje biološke vrednote, vredne trajne ohranitve. Opozorili so na vsakodnevno škodljivo ravnanje z našim okoljem zlasti z loko naših voda, kjer so vidne izrazito škodljivi vplivi kmetijstva in kmečke politike do naših voda. Vtis prisotnih je bil takšen, da bo potrebno mnogo resnega dela in naporov tako posameznikov, celotnih služb, da bi program zaživel. Pomemben je takojšen pristop k realizaciji programa, sicer bomo imeli v nekaj letih nevzdržne razmere v našem okolju. Sami bomo te razmere izboljšali ali poslabšali. Ne moremo se zgovarjati na tiste, ki ne živijo v našem okolju. Mag. Boris Gerì OKOLJE IN PROSTOR 31. MAREC / SUŠEČ 2003 Toplotna energija v vašem domu - I. JV ajvečji del porabljene energije v gospodinjstvih predstavlja toplotna energija. Tako je poraba energije za gospodinjske aparate bistveno manjša, kot pogosto domnevamo, medtem ko se skupno kar 85 odstotkov porabi za ogrevanje In pripravo tople vode. Z zakoni in uredbami je predpisano, da morajo novozgrajeni objekti izpolnjevati visoke zahteve glede toplotne izolacije. V uredbi o zaščiti toplote je za novogradnje omejena letna poraba toplote oz. koeficient prehoda toplote za zunanje dele. Nadalje uredba o ogrevalnih napravah npr. navaja, da pri predelavi ali razširitvi standardnih kotlov, ki obratujejo s konstantno povišano temperaturo kotlo-vne vode, toplotna moč ne sme biti višja od potrebe zgradbe po toploti. Uredba o varčevanju z energijo (EnEV) združuje gradbene in tehnične zahteve naprave in jih temelji glede na potrebo po energiji. Pri tem se upošteva pretvorba primarne energije v toploto. Tu je pomembno dejstvo, da se pri zgorevanju kurilnega olja ali zemeljskega plina več kot 80 odstotkov primarne energije pretvori v ogrevalno toploto (vključno s transportnimi in pretvornimi izgubami/rafiniranje), medtem ko znaša izkoristek primarne energije pri ogrevanjih z električno energijo zaradi nizkega izkoristka elektrarne le 34 odstotkov. Predimenzioniranje starih ogrevalnih kotlov, ki so se vgrajevali v časih nizkih stroškov energije, vodi skupaj s konstantno visoko temperaturo kotlovne vode in za današnja merila nezadostno toplotno izolacijo ogrevalnega kotla, do nesorazmerno visokih izgub. Najvišja uredba o zaščiti Mednarodno leto celinskih voda Da bi povečali osveščenost in spodbudili ukrepe za boljše upravljanje in varstvo voda, je generalna skupščina Združenih narodov leto 2003 razglasila za mednarodno leto celinskih voda. Mednarodno leto celinskih voda ima lahko ključno vlogo pri spodbujanju potrebnega ukrepanja ne samo vlad, ampak tudi civilne družbe, gospodarstva in posameznikov po vsem svetu. Skrb za čiste celinske vode je danes ena najpomembnejših za človeštvo, saj je oskrba z vodo glede na naraščajoče potrebe nezadostna, onesnaževanje rek, jezer in potokov pa se nadaljuje. V 20. stoletju je poraba vode naraščala dvakrat hitreje kot prebivalstvo. Zaradi čezmernega izkoriščanja podzemnih voda njihov nivo pada in nekatere reke pogosto presahnejo, preden se zlijejo v morje. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je letošnje leto že začelo v znamenju voda: S poslovnim sistemom Helios je sklenilo dogovor, ki opredeljuje nadaljevanje dosedanjega uspešnega petletnega sodelovanja v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda. Podpis sporazuma je pomembno simbolno dejanje, s katerim želimo povečati skrb za ohranjanje vodnih virov v Sloveniji. Ministrstvo bo na podlagi sporazuma Heliosovemu skladu strokovno pomagalo pri usmerjanju skladovih finančnih sredstev. Tovrstno partnerstvo za trajnostno rabo vodnih virov bomo razširili še na lokalno raven, saj bomo v pmjekt med drugim vključili tudi nevladne organizacije, podjetja, inštitute ipd. Ob svetovnem dnevu voda, 22. marcu, je ministrstvo izdalo posebno izobraževalno publikacijo, namenjeno predvsem mladim. S publikacijo želijo prebivalce spodbuditi k trajnostnemu ravnanju z vodnimi viri v Sloveniji. Povzetek uvodnika iz mesečnika Okolje in prostor, mag. Mitja Bricelj, svetovalec vlade Priredil mag. Boris Gerì zraka pred visokimi emisijami izpušnih snovi zato predpisuje za vse ogrevalne kotle določene mejne vrednosti za izgube z dim- nimi plini, ki bodo obvezujoče najkasneje z letom 2004. Se nadaljuje Jože Oblak, u.d.i.s. LJUBLJANA 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100. TEL./FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/, E-mail: adriaplin@siol.net VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINE Iz zbora krajanov v Spuhlji ,A a osnovi 35. člena statuta MO Ptuj ter na osnovi pisne pobude krajanov in sveta četrti Jezero je župan dr. Štefan Čelan sklical zbor občanov naselja Spuhlja. Zbor je bil 12. marca, ob 19. uri, v gasilskem domu v Spuhlji. Tema zbora občanov je bila pobuda, da se naselje Spuhlja organizira kot samostojna mestna ali primestna četrt. Pobudo je v uvodu predstavil predsednik sveta četrti Jezero Edvard Strelec. V nadaljevanju pa je povabil k razpravi krajane, ki so nosilci pobude. Iz razprave mnogih je bilo možno razbrati, da Spuhljani sedaj vidijo priložnost, da se v Spuhlji začne nekaj dogajati. Za krajane je takšen zbor nadaljevanje v preteklem letu podpisane pogodbe med MO Ptuj in MČ Jezero, ki je nastala na osnovi uspešnega referenduma, hkrati pa vidijo to kot priložnost, da o svojem nadaljnjem razvoju odločajo neposredno. Vse aktivnosti za samostojno četrt povezujejo s projektom CERO Gajke, ki so ga sprejeli za svojega, hkrati pa želijo sodelovati pri realizaciji obveznosti in pogodbe. Iz razprave je bilo možno ugotoviti, da je četrt Jezero do sedaj uspešno delovala, da so krajani zadovoljni z izpogajanimi obveznostmi z MO, hkrati pa si želijo hitrejši razvoj in neposredno sodelovanje pri vseh nalogah. Na koncu obsežne razprave je bilo tudi glasovanje, na katerem so skoraj soglasno sprejeli naslednji sklep: "Zbor občanov Spuhlja soglaša s pobudo sveta Mestne četrti Jezero in s tem izraža interes za ustanovitev četrti Spuhlja na območju naselja Spuhlja." Občanom so predstavili nadaljnji potek aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo samostojne četrti. Zdaj je na vrsti mestni svet, ki bi moral ta sklep najprej potrditi in nato pristopiti k spremembi statuta. Spremembe statuta, s katero se ukine ožji del občine ali spremeni njegovo območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine. Vsekakor bi si nekateri želeli, da bi se aktivnosti zgodile bolj neposredno in hitreje, kar pa je župan predstavil z ugotovitvijo, da mora upoštevati zakon o lokalni samoupravi, ne glede na želje ali logiko. Na koncu so nekateri krajani postavili nekaj vprašanj županu in uslužbencem občinske uprave. Z veliko pozornosti pa so prisluhnili tudi pogodbi, s katero sta MO Ptuj in MČ Jezero uredili medsebojne obveznosti v zvezi z izgradnjo CERO Gajke, ki predstavlja smeli pogled v novo in drugačno Spuhljo. Mag. Janez Merc VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 45 let osnovne šole Ljudski vrt (1958-2003) /jTS rvi dnevi letošnje zgodnje pomladi so OŠ Ljudski vrt za 45 let njenega obstoja prinesli * J ustvarjalno in delovno vzdušje. Temu praz- niku so učenci in učitelji od 10. do 14. marca namenili projektni teden In dan šole na temo Kapljica vode ■ morje Idej ter svečano prireditev v Športni dvorani Center. Ustanovitev Sole v jeseni leta 1958 sovpada s povojno reformo slovenskega osnovnega šolstva. V Ptuju, kjer sta bili doslej le dve osnovni šoli (današnji OŠ Mladika in OŠ Breg), je posebna komisija predlagala ustanovitev še dveh osemletk. Čeprav prostorov ni bilo, je 7. avgusta 1958 občinska skupščina sprejela odlok o ustanovitvi novih šol, med njimi tudi današnje OŠ Ljudski vrt. Tako se je šolsko leto 1958/59 začelo za štiri osnovne šole, ki so jih sprva poimenovali Ptuj I, Ptuj II, Ptuj III in Ptuj IV. Današnja OŠ Ljudski vrt je bila Ptuj lil, ki se je kot številčno najmanjša šola vselila v pritlične prostore Gimnazije v Prešernovi ulici 31. V prvem šolskem letu je imela OŠ Ptuj m enajst oddelkov in 417 učencev, ki so pouk obiskovali v dveh izmenah. Njen ravnatelj je bil Stanko Horvat. 17. januarja 1959 se je šola iz Ptuj III preimenovala v OŠ Franc Osojnik. V naslednjem šolskem letu je ravnateljstvo prevzela Katica Bračko, ki je šolo zavzeto vodila vse do jeseni 1976. leta. Zaradi težkih prostorskih in organizacijskih razmer se je šola 11. septembra 1960 preselila v novozgrajeni paviljon s štirimi učilnicami na Potrčevi cesti 9. V zgradbi, ki je bila za potrebe osnovnošolskega vzgojno-izobraževalnega dela neustrezna, je šola vztrajala do 19. septembra 1964, ko se je končala gradnja nove šole s 14 učilnicami v neposredni bližini Ljudskega vrta, v tedanjem Trubarjevem naselju. Ob vselitvi in zakasneli zgraditvi telovadnice (šele leta 1966) pa je bila šola za 675 učencev v 21 oddelkih pretesna kljub pouku v izmenah. Takšna je ostala do leta 1974. Po letu 1963 so se na ptujskem območju začela večja vlaganja v šole, saj je osnovne šole obiskovalo 9.176 učencev v skoraj 359 oddelkih. Šolska mreža je bila zaradi posebnosti pokrajine zelo razdrobljena, zato so se nekatere manjše šole združile oziroma kot podružnice priključile večjim. Tako seje v šolskem letu 1962/63 tudi podružnična šola Grajena s L, 2. in 3. razredom priključila OŠ Franc Osojnik, nekaj let pozneje pa še šoloobvezni otroci iz okolice Ptuja (Podvinci, Mestni vrh, Rogoznica, Žabjak in Nova vas). Pred komaj desetimi leti ustanovljena OŠ Franc Osojnik je imela na začetku drugega desetletja svojega obstoja 813 učencev v 25 oddelkih. Število učencev in s tem oddelkov pa je strmo naraščalo, dokler ni v šolskem letu 1974/75 doseglo rekordno število 1012 vpisanih učencev (od tega 137 prvošolcev) v 32 oddelkih, treh izmenah in v samo 14 učilnicah. Ker je bila šola zgrajena za le 450 učencev, so v naslednjem šolskem letu centralno šolo razbremenili s prešolanjem določenega števila otrok na podružnično šolo Grajena, ki je postala osemrazredna. V tretjem desetletju so se prostorske težave nadaljevale, še zlasti v varstvenem oddelku: v en sam (za 28 učencev) odobren oddelek se je vpisalo 162 otrok. V šolskem letu 1979/80je bila šola, ki jo je že tretje leto kot ravnatelj vodil Ivan Težak, prisiljena v prešolanje 272 učencev v OŠ Tone Žnidarič in osnovno šolo v ustanavljanju (v današnjo OŠ Olge Meglič). Pouk se je začel za 748 učencev in 36 učiteljev. To desetletje zaznamuje aktivno opozaijanje javnosti na neustre- zne prostorske razmere. Od vseh ptujskih šol je imela OŠ Franc Osojnik največje število učencev v popoldanski izmeni. Ker je bilo v šolskem letu 1988/89 povprečno število učencev na oddelek v ptujskih šolah in republiki 23, na OŠ Franc Osojnik pa 30 učencev, so pristojne službe v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Izobraževalne skupnosti za obdobje 1986-1990 načrtovale dozidavo 4 novih učilnic, vendar se načrti niso uresničili. Leto 1990je bilo prelomno leto v življenju in delu osnovnih šol nove slovenske države in s tem tudi OŠ Franc Osojnik, ki se je 10. marca 1991 preimenovala v OŠ Ljudski vrt, leto kasneje pa postala Javni zavod OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena. Šolsko leto 1994/95 se je za učence in učitelje OŠ Ljudski vrt pričelo z uresničevanjem večletnih obljub: julija 1994 je bil položen temeljni kamen. 10. decembra 1994, ko je bila končana prva faza adaptacije in nadzidave šole, je šola slovesno odprla štiri nove učilnice. Otvoritev dokončno obnovljene in nadzidane šolske stavbe je bila 24. oktobra 1996. Toda ponovila se je stara zgodba: šola ni ustrezala prostorskim kriterijem za prehod na novo, devetletno osnovnošolsko izobraževanje. V peto desetletje je štirideset let stara šola vstopila z ravnateljico Tatjano Vaupotič ter z novimi organizacijskimi in vsebinskimi pristopi, kar se odraža v dobrih medsebojnih odnosih, na državnem nivoju primerljivem znanju učencev ter v številnih visokih dosežkih na različnih tekmovanjih. Učenci in učitelji se uspešno vključujejo v pomembne projekte, akcije in številčno povečane in vsebinsko privlačne interesne dejavnosti. Šola je spremenila tudi notranjo in zunanjo podobo. Danes je šola ponosna na svojo 45-letno zgodovino in dosežene rezultate na vseh področjih. V vseh teh letih jo je obiskovalo 31.826 učencev v povprečno 28,4 oddelkih. Vsako leto je šolo zapustilo povprečno 21 zlatih odličnjakov. O tem, da OŠ Ljudski vrt resnično ubira pravo pot, pa govori naslednji podatek: v prihodnjem šolskem letu jo je kljub nezagotovljenim prostorskim pogojem kot 'svojo' šolo izbralo kar za šest oddelkov novincev (3 za osemletno in 3 za devetletno šolo). EPILOG: Rojstne dneve zaznamujejo želje. Zato želimo tudi OŠ Ljudski vrt, ki je danes od 472 osnovnih šol v Sloveniji med 20 največjimi, da se ji v bližnji prihodnosti končno izpolni ena sama želja: postati dovolj prostorna za vse svoje učence! Sonja Dežman 9: f ’ " : ■ \ 1 * i Iz slovestnosti ob 45. obletnici OŠ Ljudski vrt v dvorani Center, 14.3. Foto: Boris Voglar VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE, MLADI Z ZASEDANJA NACIONALNEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA ’’Otroštvo brez nasilja in zlorab” asedanja 13. nacionalnega otroškega parlamenta 14. marca so se udeležili tudi predstavniki ptujskih otrok. Osnovnošolce sta z*§J&paJi Katarina Matič z OŠ Olge Meglič iz Ptuja in Suzana Lovrenko z OŠ Videm, kot predstavnik otroške vlade pa je vrstnike zastopal Matjaž Ferk, ki je v tem šolskem letu že dijak Gimnazije Ptuj. Tudi letos je zasedanje otroškega parlamenta potekalo v dvorani državnega zbora, krovni organizator pa je Zveza prijateljev mladine Slovenije. Predstavniki otrok so najprej poslušali poročilo o uresničevanju sklepov 12. parlamenta na temo Moj prosti čas. Pisna poročila so podala ministrstva, ki so jih v lanskem letu za posamezne teme zadolžili mladi parlamentarci. Poročilo so sprejeli, čeprav vsa poročila niso bila popolna in niso prinesla zadovoljivih odgovorov na vsa vprašanja. Sprejeli so tudi sklep, da se bodo v naslednjem šolskem letu v svojih okoljih, to je na šolah in v občinah, posvetili obravnavi nacionalnega akcijskega načrta Svet po meri otrok. Akcijo koordinira nacionalni odbor UNICEF s pomočjo mreže društev in zvez prijateljev mladine. V drugem delu zasedanja se je odvijala razprava na letošnjo temo, ki je bila zelo izzivalna. Parlamentarci so že v uvodnem poročilu slišali povzetke regionalnih oziroma medobčinskih otroških parlamentov, v katerih so bila strnjena skupna opažanja o nasilju. Največ nasilja je v družinah, to pa je tudi najbolj prikrito. Nasilje ni samo fizično in besedno obračunavanje s šibkejšimi, ampak tudi zanemarjanje.Veliko nasilja je tudi med otroki v šolah, predvsem pa med odmori in na poti v šolo in iz nje. Tudi tukaj je treba izpostaviti, da ne gre le za fizično nasilje, ampak pogosto za besedno in čustveno nasilje, izsiljevanje in grožnje. Mladi parlamentarci so se zavzeli za boljša šolska pravila, ki bi onemogočala razraščanje nasilja, za družbeno koristno delo tistih, ki so nasilni, za več pogovorov o tej temi, za šolske nabiralnike za sporočila o nasilju, za večjo dostopnost šolskih svetovalnih služb. Ponekod so že uvedli šolskega varuha učenčevih pravic, ki je običajno eden od priljubljenih učiteljev, ki mu otroci zaupajo. Pomembno se jim je zdelo tudi izobraževanje staršev za nenasilno vzgojo. V družbi otroci opažajo predvsem nasilje v medijih, večinoma na televiziji in na internetu, med pripadniki različnih socialnih skupin, med tolpami, in spolno nasilje. Izpostavili so, da je potrebno predvsem zaščititi žrtve, za kar doslej v Sloveniji ni bilo poskrbljeno. Organizirati je potrebno vame hiše, tako za ženske kot za otroke. Otroci so podprli novi zakon o prodaji in točenju alkohola, ki bo vsaj nekoliko omejil uživanje alkohola med mladimi. Zahtevali so tudi, da bi policija v večji meri delovala preventivno in sicer tako, da bi v času, ko običajno izbruhnejo konflikti, povečala prisotnost na mestih, kjer se zbirajo potencialni nasilneži. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi skupinam športnih navijačev, ki bi jih bilo treba poučiti o športnem obnašanju. Strinjali so se, da tudi nasilneži potrebujejo terapevtsko pomoč, da se lahko vključijo v družbo. Ponovno so poudarili pomen prostorov, kjer se lahko otroci in mladi zbirajo brez skrbi, ne da jih bo kdo nadlegoval. Koristno bi se jim zdelo tudi, da bi na nacionalni televiziji predstavili postopke ravnanja v primeru, da postaneš žrtev katere koli vrste nasilja - komu prijaviti dejanje, kam se obrniti po pomoč, kdo je zadolžen, da pomaga izpeljati postopek ipd. Najbolje je, da vsi, ki naletijo na nasilje, o tem takoj obvestijo najbližjo policijsko postajo. Na ta način lahko skupaj prispevamo k večji varnosti vseh. Mladi parlamentarci so omenili tudi, da je Slovenija poleg Poljske edina evropska država, v kateri ni kaznivo posedovati in razširjati otroške pornografije. Predstavnica Ministrstva za notranje zadeve je pojasnila, da je v postopku nov kazenski zakonik, ki ustrezno ureja tudi to področje, zato upamo, da bo sprejet v najkrajšem možnem času. Po razpravi so se oglasili tudi gostje: minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Alenka Kovšca, predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zdravstvo, Urada varuha človekovih pravic, UNHCR, Slovenske filantropije, Dijaške organizacije Slovenije, vladne službe za evropske zadeve in drugi. Pomembna informacija, ki so jo dobili parlamentarci, je brezplačna telefonska številka varuha človekovih pravic 080 15 30, na katero lahko sporočajo otroci, mladi in starši vse morebitne kršitve, tudi tiste v zvezi z nasiljem. Urad varuha človekovih pravic je posredoval informacijo, da smo dobili tudi varuha otrokovih pravic. Njihov predstavnik je izrecno podprl izjavo otroškega parlamenta, s katero so obsodili vse oblike nasilja, tudi vojno. Ob koncu so parlamentarci sprejeli tudi vsebinsko izhodišče za zasedanje naslednjega otroškega parlamenta, ki obsega dve med sabo povezani temi: medsebojno spoznavanje in zdravo spolnost. Švedske učitelje - Kristino Ber-tilsson, Marianno Wenneberg, Christino Thunarf in Karin Lof-gren ter ravnatelja S. Mlakarja, ki je bil na obisku na Ptuju že lani v takšnem času ob podobni priložnosti je v Mestno hišo spremljala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič. OŠ Ljudski vrt je namreč gostila učitelje iz Švedske v tednu praznovanja 45 let delovanja osnovne šole. Gostje s Švedske so se udeležili tudi osrednje proslave ob dnevu osnovne šole in si na OŠ Ljudski vrt med drugim ogledali tudi predstavitve razstav učencev z naslovom Kap- Čisto na koncu smo izvedeli tudi, da bodo predstavniki otroške vlade, ki imajo dvoletni mandat, dobili svoje namestnike. Vsaka regija bo imenovala dva, v našem primeru bosta to letošnji predstavnici ptujskih otrok na zasedanju nacionalnega parlamenta, ki sta v razpravi sodelovali zelo aktivno, a kljub temu nista uspeli povedati vsega, kar sta se namenili. Vtis Katarina Matič: "Moja pričakovanja na parlamentu niso bila niti približno izpolnjena. Imeli smo daleč premalo časa, da bi lahko vsi izrazili svoja mnenja. V tej uri in po! smo več ali manj slišali ponavljajoče se komentarje. Zdi se mi, da bi nam enkrat na leto res lahko namenili več časa, ne pa da nas praktično "vržejo iz dvorane”zaradi obiska nekega tujega predstavnika. Otroški parlament se mi zdi NUJEN v vsaki državi, saj nas, OTROK, ne upoštevajo dovolj. ” Pripravila Nevenka Gerì, koordinatorka otroškega parlamenta za ptujsko območje ljica vode - moije idej. V pogovoru s ptujskim županom so izmenjali izkušnje v osnovnošolskem izobraževanju. Obojestransko je bila izražena želja po vzpostaviti sodelovanje v politiki, znanosti in gospodarstva. Med drugim so se dogovorili tudi o obisku predstavnikov Ptuja na Švedskem, predvidoma v maju, kjer se bodo pogovarjali o sodelovanju ptujskih in švedskih podjetij ter o možnostih skupnih mednarodnih projektov, s katerimi bi se skupaj prijavljali na razpise strukturnih in razvojnih skladov Evropske skupnosti. Milena Turk Delegacija švedskih učiteljev na Ptuju r marcu je župana dr. Štefana Čelana v Mestni hiši obiskala petčlanska delegacija učiteljev iz Švedske pod vodstvom Srečka Mlakarja, ravnatelja ene izmed osnovnih šol v švedskem mestu Säffle, po rodu iz Grajenščaka pri Ptuju. 14 (fytycan Fašenk v Podvincih JV a našem območju pust, v narečni govorici "fašenk“, vsekakor pomeni veliko več kot samo "praznik norcev", ovenčan s krofi in šotorom. Predstavlja tudi lep etnografski vpogled v del tradicije ne samo Ptuja, ampak lahko zasledovanje tradicije razširimo tudi na okoliške kraje. Podvinci, v neposredni bližini Ptuja ležeča vas, je tako tudi sama v sklopu celotnega ptujskopoljskega prostora gojila, lahko bi rekli, lastno pustno tradicijo. Nekako po drugi svetovni vojni, natančneje leta 1947, se je podvinska mladina na pobudo Jurija Goloba zbrala in maskirala v skupno masko. Čas po vojni je znan po optimizmu, ki je ob vrnitvi preživelih vojakov iz vojske preveval ljudi. Pust jim je seveda predstavljal še dodatni povod za veselje in praznovanje. Na pustni torek so med rajanjem po domači vasi in tudi po nekaterih najbližjih okoliških krajih uprizorili kmečko gostijo. Še danes se tega dogodka spominjata takratna udeleženca Neža Rus in Janko Čeh. Pripovedujeta, da niso manjkali niti kmečki konji, bodisi so na njih sedeli pogumni fantje bodisi so jih vpregli v vozove. Zelo zanimiva je anekdota o neki kobili, ki se ni branila iti po nobenih stopnicah in je šla skoraj v vsako hišo. Kmečko gostijo oziroma gostiivaje so vaščani ohranjali pri življenju vse do današnjih dni ter z njim večkrat gostovali na ptujskih karnevalih. Danes, ko je ta značilna maska postala v Podvincih že kar tradicionalna, je njen namen modernemu človeku predstaviti gostijo, kakršno so poznale naše babice. Poleg neveste in ženina, ki sta ob takšni priložnosti nepogrešljiva, ne smejo manjkati niti nevestine družice, imenovane svatrfce, v belih oblačilih, ženinov spremljevalec protfirar, ljudski godci, svatje oziroma gostovenšaki, napravljeni v starinske, sicer svečane obleke -med drugim v telovnike, klobuke, "plete” in praznične rute. Še posebej pomembni pa so, kot že omenjeno, konji. Vozovi, na katerih se sodelujoči vozijo, medtem ko ne plešejo, kot tudi posebne pletene štruce - bos-mani, so okrašeni z razno- Otroška maškarada V' r€ lani Društva prijateljev mladine Ptuj (DPM Ptuj) so v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti In Lokalno turistično organizacijo Ptuj na pustni ponedeljek pripravili še eno tradicionalno otroško maškarado. Okrog 2000 otrok In staršev je v karnevalskem šotoru med 16. in 18. uro rajalo z Romano Krajnčan In veselimi klovni. V klovne so se maskirali člani DPM Ptuj in prostovoljke Iz osnovnih šol Olge Meglič, Ljudski vrt in Juršinci. Nagradili smo tri najboljše skupinske In tri najboljše družinske maske. Nagrade za družine in skupine so prispevali: trgovina Pikapolonica, Terme Ptuj, d.o.o., in Foto Langerholc. Da so se otroci lahko posladkali z brezplačnimi krofi, je poskrbela Perutnina Ptuj, d.d. Prireditev so omogočili tudi: Ilirika turizem, d.o.o., Senčar, d.o.o., Lekarne Ptuj, RB servis - Bojan Reisman, Projekta inženiring, Petovia avto, Trgovina S. Oliver, Bar Gabrovec, Albin Promotion, Trgovina Twil dekor in Čistilnica Šegula. V imenu vseh najmlajših še enkrat hvala za podporo pri izvedbi prireditve. Barbara Lepej, vodja projekta Nastop skupine iz Podvine pred Mestno hišo, ene od le dveh karnevalskih skupin v iz Mestne občine Ptuj, ki so se udeležile nedeljske povorke. Foto: Langerholc barvnimi rožami in trakovi iz papirja. Včasih za dodatno presenečenje poskrbijo šrangaiji. Gre za šego iz teh krajev, mladeniči pa jo na pot ženinu postavijo, ko ta ni iz domače vasi. Za to, da lahko odpelje njihovo dekle, jo mora odkupiti z denarjem in ta ni ravno drobiž. V takšni obliki torej Pod-vinčarji še naprej ohranjajo kmečko gostijo in sicer vsak pustni torek, ko hodijo od hiše do hiše in vabijo preostale vaščane, naj se jim pridružijo. Seveda se z veseljem udeležijo tudi raznih pustnih prireditev in povork, kot je na primer tradicionalni ptujski karneval. Na ptujski KTV so bile predstavljene in intervjuvane vse nastopajoče skupine na letošnji pustni povorki, razen skupine iz Podvincev. Omenjena ni bila niti z besedico in tistih nekaj trenutkov, za kolikor jo je ujel objektiv kamere, je v oddaji služila zgolj kot ozadje. Tako so rajali klovni, starši in otroci. Foto: Langerholc Ptujski kolesarji odlični v hrvaški Istri Otvoritvena dirka v Italiji Donaratico - Najboljši med kolesarji edinega slovenskega profesionalnega moštva Perutnine Ptuj na uvodni letošnji dirki v Italiji, nagradi Costa degli Etruschi (UCI - 3), je bil Boštjan Mervar. Novomeški Sprinterski as je z 18. mestom sicer dosegel pomemben mednarodni uspeh, a je ostal brez točko UCI, ki jih je dobilo deset prvouvrščenih. ”Želeli smo si sicer uvrstitev med deseterico, a smo tudi z dvanajstim mestom zadovoljni. Konkurenca mnogih vrhunskih šprinterjev iz precej močnejših ekip - mi smo bili edino moštvo iz tretje kategorijske lestvice UCI - je bila prehuda,” je trener ptujskega moštva Srečko Glivar komentiral uvodni nastop v sezoni. I/N Istre v domeni Ptujčanov Kolesarji Perutnine Ptuj so v nadaljevanju sezone gospodarili po istrskih cestah. V seriji petih dirk so si prikolesarili kar štiri prva mesta. Dve sta pripadli kralju Istre Boštjanu Mervarju, ki je zlahka dobil Sprint osmerice v prvi izmed štirih dirk za VN Istre. Novo-meščanu, ki ima med vsemi slovenskimi profesionalci največ zmag (večino na dirkah 5. kategorije pokala UCI), je v frnišu pomagal z narekovanjem tempa Hrvat v dresu ptujskih ”kanarčkov" Tomislav Dančulovič. Svoj zmagovalni niz je končal na 2. dirki za lovoriko Plave lagune. Glavnina je dohitela Podgornika in Lagutina, najhitrejši v njej pa je bil Mervar, ki je imel največ moči in zmagal s polminutno prednostjo. Tretji je bil Dean Podgornik, Rado Rogina šesti, Branko Filip pa deveti. Uspešen je bil tudi član mlade ptujske ekipe do 23 let Andrej Omulee, ki je zasedel 15. mesto. Vmes sta si zmagi na 2. in 3. dirki za VN Istre priborila Podgornik in Rogina. Slednji je imel v odločilnih trenutkih dovolj svežine za ohranitev prednosti na Bujah. Drugo mesto je osvojil njegov klubski kolega Mitja Mahorič. Uspeh ptujskega kluba je s četrtim mestom dopolnil Mervar. Tekmovalcem Perutnine je 1. mesto ušlo le na zadnji preizkušnji za VN Istre, na kateri je bil v ospredju Novozelandec Jeremy Yates. Mervar je na 153 km dolgi trasi na Bujah osvojil tretje mesto, blizu deseterice so bili še Podgornik, Mahorič, Demarin in Rogina, ki so se razvrstili od 12. do 15. mesta. Odmevna med nastopi po hrvaški Istri je bila tudi dirka za nagrado poreške Plave lagune, na kateri je Rogina osvojil odlično 2. mesto. Točke so osvojili še Massimo Demarin (5.) in Dančulovič (7.) ter Omulee (9.). V ospredju pa so bili od naših kolesarjev še Gregor Gazvoda (14.), Gregor Kodrič (20.) in David Črmelj (24.). V zadnji preizkušnji poreške Plave lagune je velik up ptujskega kolesarstva Miran Kelner osvojil 2. mesto, njegov velik uspeh pa je s 7. dopolnil Branko Filip. ”Zadovoljen sem z začetkom sezone, saj smo v močni konkurenci na dirkah po Istri nizali zmage. To pomeni, da smo v pripravljalnem obdobju dobro delali in da so fantje Dejan Zavec Aschersleben - "Zmaga predstavlja zame uspešen začetek nove kariere, ” ni skrival zadovoljstva slovenski boksar Dejan Zavec, ki je 1. marca z odliko prestal ognjeni krst med profesionalci, potem ko je po vsega 99 sekundah v uvodni rundi dvoboja veltrske kategorije (do 66,5 kg) s tehničnim knockoutom premagal Madžara Zsolta Totha. ”Niti za hip nisem podvomil o zmagi, ker sem se pač izvrstno - tako telesno kot psihično - pripravil na ta dvoboj. Mislim, da bi vsakomur, ki bi se v soboto z menoj povzpel v isti ring, dodobra preštel rebra, pa nočem zveneti vzvišeno, ”je pristavil Zavec, ki je povsem upravičil zaupanje trenerja Kir- Boštjan Mervar nared tudi za najtežje preizkušnje, ”je bil optimistično razpoložen Srečko Glivar. Rodos Za ptujske kolesarje ni bilo počitka. Sledila je petdnevna etapna dirka po Rodosu in prevoženih 577 km. Na grškem otoku so merili moči Mitja Mahorič, Valter Bonča, Boštjan Mervar, Dean Podgornik, Rado Rogina in Tomislav Dančulovič, ki je nastopil namesto poškodovanega Saša Svibna. Na prologu je Rogina s 13 sekundami zaostanka osvojil 27. mesto, Bonča pa z istim zaostankom 32. Na 38. mestu hitro opravil scha in menedžerja Ulfa Stein-fortha, kakor so nam potrdili v nemškem profesionalnem klubu Sport Events Steinforth (SES). Večkratni amaterski državni prvak se je zelo razveselil podpore majhne, a glasne skupine slovenskih navijačev je bil Mahorič, ki je nabral 15 sekund zaostanka. Kar 98 kolesarjev je prišlo v cilj v enakem času kot zmagovalec na prvi etapni dirki, med njimi so bili tudi štirje člani poklicne ekipe Perutnine Ptuj. Mervar je zasedel 19. mesto, Rogina 20., Mahorič 34. in Bonča 62. Dirka po Rodosu se ni razpletla po željah kolesarjev Perutnine Ptuj, ki so merili na eno etapno zmago ter uvrstitev enega kolesarja v prvo deseterico skupnega seštevka. Najvišje, na 18. mestu jo je končal Rado Rogina, ki ni nadoknadil zaostanka iz prologa. V Sprinterskih etapah pa se tudi ni mogel prebiti v ospredje Boštjan Mervar. "Na tej dirki preprosto nismo bili "pravi". Težave smo imeli z gripo, zaradi katere sta odstopila Podgornik in Dančulovič, drugi člani ekipe pa so tožili zaradi slabega počutja, " zaključuje trener ptujske ekipe, ki se mu načrti niso izšli tudi v zadnjih etapah, ko je v ogenj poslal Mitjo Mahoriča. Nekajkrat je sodeloval v pobegih, ki so jih tekmeci izničili. Ivo Kornik z Madžarom med približno 3000 gledalci, kolikor se jih je zbralo v športni dvorani v Aschersle-bnu, glavni pobudnik njegove navijaške odprave pa je bil znani mariborski kickboksar Tomaž Barada, ki je Zavcu po vrnitvi v Slovenijo pripravil prisrčen sprejem. "Čeprav bom teden po dolgem času spet preživel doma, pa za proslavljanje ne bo kaj dosti časa, saj mi je trener pred odhodom izročil spisek s kondicijskimi vajami, ki jih moram opravljati v naslednjih dneh, saj me med 20. marcem in 5. aprilom čaka naslednji dvoboj, "je za konec še dejal Ptujčan, ki je 13. t.m. praznoval 27. rojstni dan. Ivo Kornik 16 tfhpčast PREJELI SMO 31. MAREC / SUSEC 2003 Odprto pismo Spoštovani! Zaradi različnih interpretacij dejstev, povezanih z upravljanjem in odnosi v javnem zavodu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, moram v skladu z odgovornostjo vodenja poslov v duhu dobrega gospodarjenja z zaupano mi dejavnostjo in institucijo zagotoviti tudi pravico do objektivne obveščenosti. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je v letu 2002 gospodarila z 147.668.000,00 tolaiji celotnih prihodkov, kar je za 18,642.206 milijonov več kot v letu 2001. Gospodatjenje s sredstvi je bilo skrbno, zakonito in v duhu dobrega gospodarja. Po poravnavi vseh stroškov poslovanja je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj zabeležila še 2,5 milijona tolarjev presežkov nad odhodki. Stroški dela delavcev so v letu 2002 znašali 112.193.000,00 tolarjev, ali 76 odstotkov celotnih prihodkov, oziroma 77,3 odstotka celotnih odhodkov. Stroški za Do kdaj taksi sramota na Ptuju? V pisarni predstojnika Skupne občinske uprave Stanislava Napasta smo se 10. 2. 2003 pogovarjali o problematiki taksi službe na Ptuju. Prisotni so bili: S. Napast, Milan Čuček, predsednik odbora za komunalno infrastrukturo, in podpisani Brane Špari, predstavnik civilne iniciative, kateri ni vseeno, kako naše mesto živi. Taksisti že nekaj časa "divje" parkirajo za kioskom podjetja Meso Žerak in na pločniku za pešce ob Osojnikovi ulici. Prejšnje parkirišče na Avtobusni postaji, kije bilo po naše veliko primernejše, jim je Certus odvzel. Občina je taksistom ponudila v zameno parkirišče pred Super Li-jem, potem parkirišče na železniški postaji, 1. boks, pri Upravni enoti ob Tihi poti in na parkirišču za avtobusno postajo. Vsak nosilec koncesije bi moral prispevati 60.000,00 SIT. Taksisti vsa ta parkirišča slabo uporabljajo ali jih pa sploh ne. Mnenja so, da vzdrževanje Malega gradu so v letu 2002 znašali 18.806.000,00. S preostankom sredstev smo gospodarili načrtno, gospodarno in v prid dejavnosti Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Z vsemi zakonsko zavezanimi financerji smo prvič po reorganizaciji občin v državi dosegli ustrezne dogovore, ki bodo zagotovili normalno izvajanje poslanstva za vse generacije občanov in vsa področja odgovornosti, ki so nam zaupane. Bibliobus, v vrednosti 50.532.000,00 bo izjemnega pomena za povezavo Knjižnice Ivana Potrča in občin, je tik pred realizacijo, saj ga pričakujemo v marcu 2003. Za nakup novega knjižničnega gradiva in periodike smo lahko odšteli 22.600.000,00 kar je 15 % celotnega prihodka, (leta 2000: 24,739.326,00, leta 1999: 21.897.000,00, leta 1998: 24,840.559,00). V letu 2002 nismo imeli nobenih investicij v stavbo. V letu 2001 pa smo nekaj sredstev namenili zaključevanju projektiranih ali slabo projektiranih opravil pri naložbi v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj po selitvi na lokacijo Mali grad. Zanjo je bilo v preteklih letih namenjenih 891.127.224,46 družbenega, torej proračunskega denarja. 3 milijone tolarjev je pri odpravi dodatno ugotovljenih projektnih pomanjkljivosti (varnostni sistem knjig, reakti-vator, informacijski pult, senčila ...) in 2,4 mio. za ureditev dvorišča (investicija Mestne občine Ptuj, ki je vredna 7,4 mio.) so investicije, ki so bile zastavljene v času, ko še nisem bila direktorica. Ob predstavljenem poslovanju smo v Knjižnici Ivana Potrča v letu 2002 realizirali izposojo 958.606 knjižnih enot gradiva na dom, kar je za 20.878 enot več kot v letu 2001 in kar za 148.509 enot več kot na primer v letu 1999. Kaj to pomeni za uveljavitev vloge in pomena Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, in to v času, ko je bil razmah uporabnosti svetovnega spleta v Sloveniji največji doslej, ni potrebno posebej razlagati. jih tam stranke ne iščejo. Vztrajajo, da bi parkirali na parkirišču avtobusne postaje, tako kot so nekoč pred leti. Za parkiranje na avtobusni postaji so pripravljeni tudi plačevati. Sedaj jim novi lastnik ponuja parkiranje na avtobusni postaji po za njih previsoki ceni. Ta cena je 20.000,00 SIT +DDV na mesec za 1 stranko. Taksisti bi pristali na ceno 15.000,00 STT+DDV. To je 18.000,00 SIT mesečno. Taksisti so imeli možnost parkirati na avtobusni postaji po 15.000,00 SIT+DDV pred letom ali dvema po namestitvi zapornic. To ceno je sprejel samo 1 taksist za 1 vozilo. Ker se s to ceno ne strinjajo, parkirajo okrog izvoza s parkirišča Mesnice Žerak, na pločniku in tudi na zelenici ob Osojnikovi cesti. Danes je 8 različnih lastnikov taksi vozil, vsega skupaj je 23 vozil za taksi službo. Zraven teh vozil ima tudi Certus svoja 2 taksija. Občutek imam, da je teh vozil za normalen čas, ko ni "špica ", že preveč. Zato mislim, da občina ne bi smela več dajati novih koncesijskih pogodb, saj s vsako novo pogodbo ogroža rentabilnost vsem obstoječim taksistom. Cene prevozov padajo in na nekaterih relacijah so taksiji, če so polno zasedeni, že cenejši kot javni avtobusni promet. S tem je ekonomsko ogrožen javni potniški avtobusni promet. Ta mora skrbeti tudi za tiste nerentabilne proge, ki so odročne in so edina mogoča povezava z občinskim središčem. Zahteve taksistov danes so takšne, da se na avtobusni postaji, kjer so nekoč že parkirali, zariše 9 taksi postajališč in da ima vsak taksi na postajališču samo 1 mesto. Taksisti, ki imajo več vozil, ostala vozila parkirajo na drugih, zato določenih taksi postajališčih. Sami bodo skrbeli za vrstni red. Ko prvo vozilo odpelje, se vsi premaknejo za eno mesto in vozilo, ki je na vrsti, zasede zadnje parkirišče. Ko je občina sprejela odlok o taksi službi, je ponudila ob soudeležbi 6 0.000,00 srrietno po vozilu ureditev parkirišč na vseh lokacijah, vključno z avtobusno postajo. Odlok je bil sprejet leta 2002 in je tudi zaživel v praksi, le na avtobusni postaji ne. Taksisti zagotavljajo, da bodo sami izpolnili svoje obveznosti po odloku. Avtobusna postaja je bila zgrajena pred leti tudi s sredstvi samoprispevkov občanov takratne enotne občine Ptuj. Današnje divje parkiranje ob kiosku Meso podjetje Žerak je Dodajmo temu še podatek, da je v preteklem letu obiskalo knjižnico 107.174 obiskovalcev, kar je 7.196 več kot leto prej. Dejstva dovolj zgovorno pričajo o uspešnosti poslovanja in dela Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Rezultati so lahko bili doseženi zgolj z dobro organizacijo in povečanjem produktivnosti zaposlenih. Če to tistim, ki se še vedno zavzemajo bolj za prihajanje v službo, kot za delovne rezultate, ni po volji, je seveda problem, kije bistveno širši od delokroga Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. V instituciji, ki jo vodim, sem že povzela vse ukrepe za zaščito njenega ugleda in dejavnosti. Imamo dovolj sposobnih in delovnih sodelavcev in sodelavk, ki so sposobni in pripravljeni delati, zato se ne bojim za nadaljnji razvoj dejavnosti Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ter uresničevanja poslanstva, ki nam je zaupano. 27. februar 2003 Tjaša Mrgole Jukič, direktorica problematično tudi za lastnika tega parkirišča. Njihove stranke zaradi konstantno zasedenega uvoza na njihovo parkirišče s taksiji tega parkirišča ne morejo normalno koristiti. Otežena je tudi dostava njihovim vozilom. Samo parkirišče je pa v teh zimskih dneh podobno površini lune z velikimi luknjami, ki so se poledenele in zelo nevarne za vozila, predvsem pa za ljudi. Podjetje Žerak bo to parkirišče uredilo takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale in ko tega ne bodo ogrožali taksisti s svojo prisotnostjo. Nas, civilno iniciativo, in mene kot predstavnika te iniciative pa vse to sploh ne zanima, mi si samo želimo in mislim, da si tudi zaslužimo parkirišča na tistih mestih, kjer parkirajo taksisti po vsem svetu. To je: pred železniškimi postajami, pred avtobusnimi postajami, pred bolnišnicami, zdravstvenimi domovi, hoteli in ostalimi pomembnimi turističnimi objekti. Upam in zahtevam, da se bo to čimprej zgodilo in da odgovorni za tako stanje dajo svoj odgovor v medijih. Naše srednje veliko staro mesto, najlepše na svetu, po mnenju drugih, si te taksi sramote ne zasluži. Brane Špari tfhpctw 11 GLEDALIŠČE, PRIREDITVE GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija Telefon:+386 2 749 32 50 Faks:+386 2 749 32 51 tajništvo @gledalisce-ptuj. si http://www. gledalisce-ptuj. si Program Gledališča Ptuj -april 2003 ZA OTROKE Sobota, 5. april ob 10. in 11.30 (za abonma Lutka in Račka) S. Gemmel - H. Herlec: NEKOČ JE BILA, režiserka Natalija Herlec -Lutkovno gledališče Tri Kranj ZA ODRASLE Sobota, 5. april ob 19.30 (za izven) Caryl Churchill: DALEČ STRAN, režiserka Meta Hočevar - SNG Drama Ljubljana Sobota, 12. april ob 19.30 (za izven) Jose Sanchis Sinistena: AY, CARMELA!, režiser Zvone Šedlbauer - premiera Ponedeljek, 14. april ob 19.30 (za izven) Jose Sanchis Sinisterra: AY, CARMELA!, režiser Zvone Šedlbauer Torek, 22. april ob 19.30 (za izven) Jose Sanchis Sinisterra: AY, CARMELA!, režiser Zvone Šedlbauer GOSTOVANJA Sobota, 5. april ob 20.00 Steven BerkofT: JAMR, režiser Matjaž Latin, gostovanje v SNG Drami Ljubljana Sobota, 19. april ob 11.00 Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE, režiser Miha Alujevič, gostovanje v Gledališču Koper Sreda, 22. april ob 20.00 Jose Sanchis Sinisterra: AY, CARMELA!, režiser Zvone Šedlbauer, gostovanje v Gledališču Koper Četrtek, 23. april ob 20.00 Jose Sanchis Sinisterra: AY, CARMELA!, režiser Zvone Šedlbauer, gostovanje v Gledališču Koper Petek, 24. april ob 20.00 Jose Sanchis Sinisterra: AY, CARMELA!, režiser Zvone Šedlbauer, gostovanje v Gledališču Koper Sobota, 25. april ob 20.00 Jose Sanchis Sinisterra: AY, CARMELA!, režiser Zvone Šedlbauer, gostovanje v Gledališču Koper Povabilo k sodelovanju Kurentovanje 2003 je uspešno zaključeno, zato vas vabimo, da podate svoja mnenja o celotni prireditvi ter predloge za Kurentovanje v letu 2004 na naslov LTO Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali pošljite po mailu na info@ptui-tourism.com. Tadej Bojnec, direktor LTO Razstavišče v Mestni hiši V petek, 17. aprila, ob 12. uri bo v razstavnem prostoru Mestne hiše otvoritev likovne razstave ljubiteljske slikarke Nade Kramberger iz Miklavža. Razstava nosi naslov Zgodbe. Avtorica slika v oljni tehniki na platno. Vljudno vabljeni ŠPORTNI ZAVOD 220 PTUJ, ĆUĆK0VA 7, TEL: 02 717 7630 v Športne prireditve Nedelja, 13.4. 09.00- 14.00 Sobota, 19.4. 16.00- 19.00 Sreda. 23.4. 16.00- 19.00 Sobota, 26.4. 16.00- 19.00 Petek, 4.4. 20.30 Sobota, 5.4. 17.00 19.00 Sreda, 23.4. 18.00 Sobota, 26.4. 15.00 17.00 19.00 ŠPORTNA DVORANA MLADIKA« Odbojka, turnir, deklice, ŽOK Ptuj Namizni tenis, končnica, 1. SNTL NTK Ptuj Namizni tenis, končnica, 1. SNTL, NTK Ptuj Namizni tenis, končnica, 1. SNTL, NTK Ptuj ŠPORTNA DVORANA CENTER Mali nogomet, prvenstvena tekma, 2. SMNL, KMN Strojna Ptuj Rokomet, člani, prvenstvena tekma, MRK Drava Ptuj Rokomet, članice, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj Rokomet, kadetinje, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj Rokomet, prvenstvena tekma, kadetinje, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj Rokomet, prvenstvena tekma, člani, MRK Drava Ptuj Rokomet, prvenstvena tekma, članice, ŽRK Mercator-Tenzor Ptuj ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Nedelja, 6.4. 10.00 Košarka, prvenstvena tekma, starejši dečki, 1. SKL - VI, KK Holoze Ptuj Sobota, 19.4. 10.00 Košarka, prvenstvena tekma, starejši dečki, 1. SKL - VI, KK Holoze Ptuj MESTNI STADION PTUJ Nedelja, 6.4. 16.30 Nogomet, prvenstvena tekma, 2. SNL, člani, NK Ptuj Drava Sobota, 19.4. 16.30 Nogomet, prvenstvena tekma, 2. SNL člani, NK Ptuj Drava 041 495 188 Ljubitelji vodnih športov, vljudno vabljeni. Brodarsko društvo Ranca Ptuj ... organizira tečaj in izpit za voditelja čolna, ki bo potekal v aprilu. Vse potrebne informacije dobite na telefonu TURIZEM IN KULTURNA DEDIŠČINA Nori pustni dnevi na Ptuju ajprej se oženijo ptički, takrat "grulijo" tudi zaljubljeni, nato pride pust in kmalu zares zadiši po pomladi. Kar velja za večino šeg, ki so ohranjene iz preteklosti v današnje dni, velja tudi za pustne šege. Namreč - da so že davno izgubile religiozen pomen, ki so ga imele prvotno, da pa so kljub temu globoko zakoreninjene v naših življenjih. Pust pa je med šegami sploh nekaj posebnega, saj pustni nemir zajame domala vsakogar; živ je na podeželju in v mestih, povsod po Slovenskem in drugod. Ptujsko kurentovanje 2003 z geslom Bejži zima, kurent gre! se je komaj izteklo, zato so spomini nanj še živi. Različne kulture predvsem pa zabavno-glasbene prireditve so se namreč začele že v soboto, 22. februarja, z dobro obiskanim šestim srečanjem slovenskih pustnih likov in mask s povorko po karnevalski poti, in so trajale vse do pokopa pusta pred Mestno hišo 4. marca. Predstavilo se je 21 skupin z okrog 800 nastopajočimi. Iz Mestne hiše so si ga med drugimi gosti ogledali tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Johnny Young in njegovi sodelavci. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je oblast v mestu vse do pustnega torka moral prepustiti Ivu Rajhu, imenovanemu plemeniti Moškon Rajh iz Lan-čjega dvora. Tako se je lahko pričel teden norosti, teden, v katerem uživajo vsi, ki se znajo sprostiti, si znajo za zabavo vzeti čas, ki znajo zganjati norčije, se povrniti v čas pravljic in svoji domišljiji dati prosto pot. Vsak večer so se na Mestnem trgu predstavljale etnografske skupine in kurenti, program pa je potekal tudi v karnevalskem šotoru na desnem bregu Drave. Vse dni festivala so pri programu v mestnem jedru sodelovali dijaki in dijakinje Ekonomske šole Šolskega centra Ptuj. Z nedeljskim 43. mednarodnim pustnim sprevodom, v katerem je sodelovalo 2100 maškar, organiziranih v 74 skupin, etnografskega in karnevalskega značaja, med njimi 160 kurentov, je enajstdnevno ptujsko kurentovanje doseglo vrhunec. Sprevod si je ogledalo blizu 50 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Hočeš, nočeš je moral z marsikatero od mask po ptujskih ulicah zaplesati tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But, ki je kot predstavnik častnega pokrovitelja letošnjega kuren-tovanja predsednika vlade mag. Toneta Ropa pred Mestno hišo pozdravil vse sodelujoče in številno občinstvo. Med uglednimi gosti letošnje prireditve so bili tudi Slavko Tekavčič, državni podsekretar v ministrstvu za finance, Matjaž Knez, državni sekretar za področje železnic v ministrstvu za promet, poslanka državnega zbora Lidija Majnik, predsednik turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, predstavniki Evropskega združenja karnevalskih mest, partnerskega mesta Burghausen, župani občin na Ptujskem in nekateri drugi. In imeli so kaj videti. Domačim etnografskim skupinam so se letos pridružili krampusi iz Avstrije, munski zvončarji iz Hrvaške in prvič mamutzones, kurentom podobni liki s Sardinije, ki so se z izjemno ubranim zvonenjem in plesom predstavili na vseh ptujskih trgih. Gledalce so navdušile tudi številne skupine mask, ki so ironično in s satiro predstavljale aktualne dogodke in osebnosti iz gospodarskega in političnega življenja. Komisija, ki je letos ocenjevala izvirnost pustnih skupin, se je na podlagi znanih kriterijev odločila za Rimljane iz Bukovcev, druga je bila skupina ženskega nabornega centra Slovenske vojske iz Stojncev, iz te vasi pa so tudi tretje uvrščene avtohtone čebelice in skupina hudičev, ki se je uvrstila na četrto mesto. Med tistimi, ki so poskrbeli za množičnost in raznolikost karnevalskih skupin, so prav gotovo že vrsto let vaščani Bukovcev in Stojncev iz sosednje občine Markovci, kjer domačini sami izdelujejo svoje pustne oprave. Brez njih ptujskega karnevala skorajda ne bi bilo. Ptujčani zamislite se! V prireditvenem šotoru so se v organizaciji CID-a in DPM veselili tudi številni mladi iz vrtcev, osnovnih in drugih šol, svoje pustne maske pa pokazali na paradi skozi mesto. Ponedeljek, 24. februarja, je zaz- namoval kulturni dogodek na ptujskem gradu, kjer so predstavili monografijo O pustu, maskah in maskiranju, projekt ptujske ZRS Bistre in Pokrajinskega muzeja. V organizaciji podjetja Tenzor pa je vzporedno potekal slikarski ekstem-pore, na katerem so umetniki poskušali ujeti utrip najbolj norih dni mesta Ptuja. Za popustni čas, ko so maske za leto dni odložile svojo mitološko moč, a še ne popolnoma izginile iz spomina, bo dobrodošlo čtivo o fotografskih mojstrovinah Bojana Adamiča Zven maske avtorjev dr. Aleša in Stanke Gačnik. Utihnil je nemir v deželi kurentov, pepelnična sreda pa je bila seveda najlepša priložnost, da se je vsak "posul s toliko pepela, kot je imel grehov v svoji kosmati duši". Nenazadnje pa je pomembno tudi spoštovanje krute resnice: "Spomni se, človek, da si prah in se v prah povrneš...” nas je potolažil in nazdravil starosta ptujskih novinarjev Jože Slodnjak. Mi pa dodali :"Pusta so že pokopali. Dolgi nosovi so nam pa še kar ostali". Ivo Kornik Fotografije: Langerholc r/čtm 19 LJUDSKA UNIVERZA PTUJ RAZPISUJE TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV__________ !!! NOVO !!! V sodelovanju z LTO Ptuj razpisujemo usposabljanje za lokalne turistične vodnike po mestu Ptuj Za včlanitev v izobraževanje ali dodatne informacije se lahko oglasite na ljudski univerzi Ptuj Mestni trg 2 ali nas pokličite na tel.: 02 / 749 21 50! Veseli bomo vašega obiska! S\ LEKARNE PTUj J LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 SI-22SO PTUj T 02 771 60 01 V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 uro. LEKARNA PTUj |E ODPRTA MED DELAVNIKU 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 - 14.00 dežurstvo: april: 1.4.2003 - S.4.2003 4.4.2003 - 30.4.2003 MAj I 1.S.2003 - 4.5.2003 12.5.2003 - 31.5.2003 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE zjUTRAj, OB SOBOTAH OO 14. DO 7. URE. V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA E DEŽURSTVO NEPREKIN ENO Izkušeni in specializirani smo za čiščenje trdovratnih industrijskih umazanij - dimnih smol, mazuta oljnih madežev, vodnega kamna... ^ISŠ***» V \ . s* Polžek POZOR! Prihaja čas pomladanskih čiščenj, zato smo pripravili dodatno ponudbo za Vas: STROJNO GLOBINSKO ČIŠČENJE VSEH VRST TALNIH OBLOG IN TEPIHOV BREZPLČNA PREVZEM IN DOSTAVA!!! *** 031/424-937 *** • Čistilni servis Polžek d.o.o., Vita Kraigherja 12, MB TENIS LOPA I IM SMUČI ŠPORT SERVIS Da Slovenski trg 1, 2250 tel.:77-85-871.GSM: 0 e'-/ /V ‘% L E K A R N A4 Potrčeva 23, PTUJ, tei.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO APRIL: MAJ: 7 - ponedeljek 20.-7. ure 8 - torek 20.-7. ure 9 - sreda 20.-7. ure 10-četrtek 20.-7. ure 11 - petek 20.-7. ure 12 - sobota 14.-7. ure 13 - nedelja 24 ur 5 - ponedeljek 20.-7. ure 6 - torek 20.-7. ure 7 - sreda 20.-7. ure 8 - četrtek 20.-7. ure 9 - petek 20.-7. ure 10 - sobota 14.-7. ure 11 - nedelja 24 ur Dežurstvo končamo 14. aprila ob 7. uri. Dežurstvo končamo 11. moja ob 7. url. R PRODAJALNE ERA PETLJA Poslovna enota PETOVIA | Ob Dravi 3a, Ruj, tel. 788 00 23 ~- oddelek papirnice, tel. 788 00 25 « ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE i V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE 2 V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE O Poslovna enota PANORAMA | Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 3 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE |jj V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE < V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE “ Poslovna enota SOLID «j Mezgovci ob Pesnici 4/b, Dornava, tel. 755 48 31 z ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE 1 V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE -j TISKOVINA U R fl d n I POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ V TN I K LETO IX 3IM«C2003 ( ^ -% ^ 1 ISSN 1318-900X ŠTEVILKA 3 ______________________________Vsebina________________________________________ 20. SKLEP o določitvi cene programov v Javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Ptuj No podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96 in št. 44/00) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 5. seji, dne 28. marca 2003, sprejel naslednji SKLEP o določitvi cene programov v Javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Ptuj 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj določa cene programov v Javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Ptuj in sicer: Zap. št. Starostna skupina oz. storitev Cena 1. od 1 do 3 let 75.464,00 SIT / mesec 2. od 3 do 7 let 62.347,00 SIT / mesec 3. razvojni oddelek 218.290,00 SIT / mesec 4. integrirani otrok v redni oddelek 173.710,00 SIT / mesec 5. poldnevni program (5- 6 ur) - od 1 do 3 let 63.128, 00 SIT / mesec - od 3 do 6 let 39.164,00 SIT / mesec - . kosilo 4.193,00 SIT / mesec 6. priprava na šolo na oddelek 353.198,00 SIT / oddelek 7. dodatni program mesečno 5.420,00 SIT / mesec 8. vzg. program v bolnišnici na oddelek 503.516,00 SIT / mesec - cena na otroka na dan (plačuje se po izstavljenih računih - domicilni princip) 2.398,00 SIT / dan 9. opomin 300,00 SIT 10. malica v oddelku priprave na šolo 86,00 SIT/dan 11. odbitek za hrano (v sorazmerni višini plačila vrtca) 317,00 SIT / dan 12. izpad otrok v poletnih mesecih (PS) pokrije proračun 13. rezervacija otrok v poletnih mesecih v višini 50% vlagateljevega plačilnega razreda 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1.4.2003. Številka: 380-01-2/00-304 Datum: 28.3.2003 dr. Štefan ČE LAN Zupan Mestne občine Ptuj, s.r. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občne Ptuj, Oblikovanje in teh. urejanje: Radio Tednik, d.o.o., Ptuj, Tisk: Florjančič Tisk, Miklavž na Dravskem polju, Uredništvo: Jurij barman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuja, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja • SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunavo DDV po stopnji 9%.