http://www.mandrac.si.urednisNo@mandrac.si
tednik
ČETRTEK4.JUNIJ 2015 / ŠTEVILKA 1106, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
1106
(3 simobil
iko	Or\\ /r\\ ncsl/ni
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8 JO do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743	Uift'**
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca!
040 211434
Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1
'■g—«*
'Vaia
Kje je zdaj rdeča trdnjava?
Nekoč najuspešnejša slovenska regija, ki soji rekli kar rdeča trdnjava je zdaj brezbarvna provinca, ki sodi med manj razvite v Sloveniji. Pa imamo celo tovarno managerjev.
Maneken
Je ribič delaven, pošten potem postane maneken, če ga Remigio ulovi, ko plete mreže iz vrvi. Menda je to etnologija, če ribič vrvice zavija, če pa dela ni in ni, se v manekena prelevi.
Ker bil bi res zelo vesel, če bi kot ribič preživel. Morda pa zdaj bom milijonar, ker za poziranje dobiš denar.
(Mef) ..Problem Izole je njena nekdanja industrijska usmeritev s poceni delovno silo. Zdaj industrije ni več, ostali pa so nam socialni problemi in ljudje z najnižjimi pokojninami" je na eni od sej občinskega sveta modroval izolski župan, kimali pa so mu celo deklarirani levičarji iz njegove koalicije, pa čeprav so nekateri med njimi bili pomemben del tega izolskega ..prekletstva". Pravzaprav nas na hitro izučeni managerji že nekaj časa skušajo prepričati, da bi se nam bolje godilo, če bi, namesto Mehanotehnike, Delamarisa, Arga, Ladjedelnice, Opreme in Stavbenika imeli Silicijevo dolino in cel kup storitev, od finančnih do pravnih z vrhunsko plačanimi zaposlenimi in zdaj zdaj dobro preskrbljenimi upokojenci. Res ne vem, kako predavatelji naše znane fakultete, ki ji grozi, da bo ostala brez 670 diplomirancev, prepričujejo študente, da je industrijsko obdobje civilizacije že mimo,
hkrati pa vedo, da je Nemčija paradni konj evropskega gospodarstva, njena industrija pa ustvari 30 % BDP in zaposluje četrtino aktivnega prebivalstva.
Pred dnevi sem pregledoval lestvico največjih slovenskih podjetij in na seznamu tristotih z naj večjim prihodkom seveda ni niti enega izolskega podjetja, slovenska Istra pa ima med štiridesetimi največjimi le Cimos in OMV, medtem ko je Luka šele na 41-tem mestu po skupnem prihodku. Tudi med petdesetimi z največjim dobičkom sta le Luka in OMV, zato pa nam gre bolje pri izgubaših, saj sta Cimos in Hoteli Bernardin zelo pri vrhu.
Takrat, ko je bila Izola in Slovenska Istra še zelo industrijsko območje je bilo, seveda, drugače. Luka, Tomos, Interevropa, Droga, Meha-notehnika, Delamaris in Argo so bili hrbtenica slovenskega gospodarstva, regija pa najbolj razvita v Sloveniji.
nnn
BANKA KOPER
Potem se je sredi osemdesetih zgodil prvi val propada industrije in v devetdesetih še drugi, ki smo mu rekli tranzicija, čeprav je v resnici šlo za krajo družbenega premoženja in premoženja delavcev.
V iskanju vzrokov za nazadovanje našega območja smo radi rekli, da je šlo za namerno ošibitev našega gospodarstva s strankarskimi kadri iz drugih koncev Slovenije, toda nekaj nam mora biti jasno: brez sodelovanja domačih fantov ne bi šlo. Rezultat njihovega skupnega načrtovanja in izvedbe plenjenja obalnega gospodarstva je zapisan v podatkih podjetja Bisnode, družbe za medije ter poslovne in bonitetne informacije, ki je pripravljalo omenjene sezname.
Iz rdeče, gospodarsko močne trdnjave smo v dobrem desetletju ali dveh postali brezbarvna provinca, ki jo po levi in po desni prehitevajo vsi po vrsti, tovarni managerjev navkljub.
Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600-700
V
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Tako-le je zapisal avtor tega večcevnega figovega topa: “Izola je v zgodovini, s pomočjo figovega topa, zlahka opravila z nevarnostjo, ki je prihajala s piranske strani. Zadnje čase nevarnost prihaja z druge strani v obliki tunela in vinjet. Zato so Izolani top le nekoliko nadgradili in bodo skozi spodnjo cev streljali skozi tunel proti Kopru, skozi gornjo cev pa proti Ljubljani."
Izjava tega tedna
Prave ljudi na prava mesta.
Ampak, kje najti toliko zaporov?!
anonimus
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
POCENI DAM, SAMO DA PRODAM
Pismo ameriškega vojaka, ki je konec druge svetovne vojne dočakal v Parizu:
»Draga mama, verjetno veš, da smo v tej vojni zmagali. Zdaj čakamo v Parizu na povratek domov. To kar vidiš na sliki sem poceni kupil, da me spominja na vojno v Evropi, čeprav še ne vem, kako ga bom pripeljal domov»
Mlad vojak, vidi se da še proslavlja konec vojne, je fotografiran pred Eifflovim stolpom. Pariški pobalin mu ga je poceni prodal in obljubil, da bosta nasljednji dan uredila vso papirologijo okrog lastništva. In izginil z dolarji. Kakor se spodobi.
Podobno se je zgodilo nekemu ameriškem farmerju, ko je proslavljal upokojitev in prvič v življenju prišel v New York, kar ogromni večini Američanov s podeželja nikoli ne uspe. Harlemski pobalini, ki jim je plačal pijačo v nekem njujorškem pajzlu so mu prodali brooklinski most. Zelo poceni, ker se jim je nekam mudilo. Prepričali so ga, da bo kot upokojenec še dobro služil, ker mora vsak avto plačati mostnino, tako kot mi tunelnino ali predornino. Skozi Markovec in vse ostale tunele, ki so zgrajeni z našim denarjem.
Če vam gre na smeh, ko berete, kako so mulci v Parizu in Newyor-ku »nasadili« naivne provincijalce, zakaj se potem ne smejite kako pobalini, ki to sploh niso, ampak so spoštovani in izvoljeni in tako naprej, ministri, državni sekretarji, direktorji vladnih agencij in državnih holdingov, da o DUTB ne govorimo, skratka, zakaj se ne smejite, ko vsa ta kvazidržavna šarada, razprodaja vse, kar je v tej državi še ostalo za razprodajo. Čeprav je ta biznis bolj podoben podarjanju, kot prodajanju. Sploh nimajo težav, saj ne prodajajo in podarjajo svojo lastnino, ampak kradejo našo. Enostavno - velika proizvodna in energetska podjetja, informacijski in poštni sistemi, zavarovalnice, v katerih je naš vloženi denar, bolnišnice in šole, železnice in avtoceste, tovarne in vrtce zgrajene s samoprispevki in grajeni z znojem in žulji naših staršev. Prodajajo in podarjajo tudi hotele in bazene, tenis in golf igrišča, kampe in vode, zrak in morje. Najprej jih podržavijo (nacionalizirajo), nato jih v interesu države, država pa so oni, prodajajo in podarjajo najboljšemu ponudniku, po svoji izbiri.
Državljani so gradili, država razgrajuje. Kdo je ta država in kdo so in kakšni so njeni državljani? Zakaj pa ne bi ta vlada prodala še samo sebe, nas in našo družbeno lastnino pa pustila pri miru? Ali naj se podari najboljšem ponudniku? Ta trgovina ne bi uspela ne pariškim in ne newyorškim pobalinom. Oni se ukvarjajo s pametno zajebancijo neumnih provincijalcev. Za našo vlado smo to mi. Do kdaj? Kdo bo prvi rekel: »DOVOLJ!«

'MOSlTOAf
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....
h ''^Tucija

Starejši prostovoljci v Bruslju
V začetku tega tedna je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekala konferenca »Evropske politike na področju aktivnega staranja in prostovoljstva", ki jo je priredil evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS) v sodelovanju z dr. Angeliko Mlinar (Alde/ NEOS). Konference se je udeležilo tudi več kot petdeset prostovoljk in prostovoljcev iz Slovenije, dejavnih v projektu »Starejši za starejše" Zveze društev upokojencev Slovenija (ZDUS).
Po prepričanju Iva Vajgla »starejši, ki postajajo vse številčnejša skupina prebivalstva v vsej EU, niso samo tisti, ki potrebujejo pomoč prostovoljcev, temveč so tudi tisti, ki jo nudijo. Eden takih primerov dobrih praks je tudi slovenski projekt Zveze društev upokojencev Slovenije ‘Starejši za starejše”. Ključnega pomena za spodbujanje prostovoljstva starejših pa so v prvi vrsti ustrezni življenjski pogoji, materialna preskrbljenost in dostop do zdravstvenih storitev".
Predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak je v svojem nastopu, v katerem je kot primer dobre prakse na področju prostovoljstva starejših v Sloveniji predstavila njihov projekt Starejši za starejše, med drugim pojasnila, da so njihove članice in člani kot prostovoljci v okviru tega projekta od leta 2004 s svojimi dejavnostmi pokrili 64% ozemlja Slovenije in pomagali 53% starejšim od 70 let. Poleg Rdečega križa in Slovenske Karitas so edina NVO, ki nudijo tovrstno pomoč. Imajo 3.698 prostovoljk in prostovoljcev, ki so skupaj opravili 897.325 ur prostovoljnega dela. Ključni težavi, s katerimi se soočajo, sta: pomanjkanje prostovoljk in prostovoljcev v velikih mestih in pomanjkanje finančnih sredstev. Opozorila je, da prostovoljski projekti niso v zadostni meri financirani iz skladov EU, in da bi se morala Evropska komisija osredotočiti na kritje stroškov, ki jih imajo prostovoljke in prostovoljci pri svojem delu, ter na zagotavljanje ustreznih programov usposabljanja.
Svetovni dan okolja
Javno podjetje Komunala Izola se bo na svetovni dan okolja, ki ga obeležujemo v petek, 5. junija, predstavilo na stojnici, dogajanje pa bodo popestrili tudi otroci in izolski Bepi. V popoldanskem času bosta svoja vrata odprla zbirni center in center uporabnih predmetov Staro kot novo. Na ogled bosta tudi dve razstavi unikatnih izdelkov, ki so plod ponovne uporabe odpadnih materialov.
V dopoldanskem času bo med 9.00 in 12.00 uro v parku Pietro Cop-po postavljena informativna stojnica kjer bodo zaposleni s Komunale občanom na voljo za pojasnila, pripombe in predloge glede odpadkov, kanalizacije in skrbi za okolje. Dogodka se bodo udeležilu tudi otroci iz vrtca Mavrica in L’Aquilone. Zbrane bo zabavala izolska maskota Bepi, pravljičarka Kristina Menih pa bo otrokom pripovedala o Bepi-jevih pustolovščinah. Otroci se bodo preizkusili v ločenem zbiranju, čakal jih bo tudi eko kviz, s katerim bodo na Komunali preko igre spodbujali ozaveščenost o pomenu ravnanja z odpadki. Za okolje lahko veliko naredimo s ponovno uporabo, tako bo na stojnici na ogled tudi razstava Gregorja Gregorčiča Pezdirca, ki iz odpadnega materiala izdeluje unikatne kose pohištva in druge dodatke za dom.
Zbirni center in center uporabnih predmetov Staro kot novo bosta svoja vrata odprla med 12.00 in 15.00 uro. Obiskali ju bodo tudi izolski osnovnošolci, popoldne pa si bodo zbrani poleg obeh centrov, lahko ogledali še eno razstavo unikatnih izdelkov iz rabljenega materiala, ki jo bo pripravila Metka Sori.
Izola
5. seja Občinskega sveta
V četrtek 18. junija se bo na 5. redni seji sestal izolski občinski svet. Dnevni red seje sicer še ni
Gospodarske družbe s sedežem v Občini Izola so leta 2013 ugotovile 6,646 milijona evrov neto načnovlh^sega?sefpTjmbo^ čiste izgube, v poslovnem letu 2014 pa skoraj tri krat manj in sicer 2,349 milijona evrov.	jeSen očitno ostalo boij malo.
V letu 2013 so gospodarske družbe (GD) obalno-kraške statistične regije ugotovile 144,302 milijona evrov neto čiste izgube, v letu 2014 pa 10,833 milijona evrov neto čistega dobička, kar vliva do-ločenoptimizem. Obalno-kraška regija tako po končnih rezultatih sodeč ni več na zadnjem mestu dvanajstih slovenskih regij, pač pa se je po skupnih prihodkih v znesku 3,983 milijarde evrov uvrstila na šesto mesto.
Še naprej ostaja problematično gostinstvo (zlasti v Piranu), saj je ta panoga v letu 2014 zabeležila 27,809 milijona evrov neto čiste izgube! Povprečna mesečna plača na zaposlenega v GD je znašala 1.477 evrov in je bila nižja za 13 evrov ali 0,8%, realno pa za 1%. Stroški dela so znašali 11,4%. Dodano vrednost kot pomembno ekonomsko kategorijo v znesku 780,362 milijona evrov je ugotovilo 3.358 gospodarskih družb (od 4.531), izgubo na substanci pa 997 družb.
Največ, 73,1 % prihodkov regije, so ustvarile gospodarske družbe s sedežem v Mestni občini Koper, ki so lani po dolgem času izkazale pozitiven rezultat poslovanja. V občini Izola se je zmanjšala neto dodana vrednost za 4%, v občini Piran za 2%. Gospodarske družbe so ob koncu leta 2014 imele 1,684 milijarde evrov kapitala ali 0,1 % manj kot na kocu leta 2013. Imele so 1,170 milijarde evrov dolgoročnih obveznosti, ki so se zmanjšale za 3,3%. Kar 94,6 % je bilo finančnih obveznosti. Visoke so bile tudi kratkoročne obveznosti in sicer 1,505 milijarde evrov, ki pa so bile manjše za 4,1%.
Kazalnik čiste dobičkonosnosti v regiji je negativen! Kazalniki produktivnosti so se izboljšali, a to se ni poznalo pri plačah.
Izpostava AJPES Koper je na novinarski konferenci, 21. maja 2014, natančno in strokovno predstavila rezultate poslovanja gospodarskih družb (GD)-tudi nerevidirane, poslovanje zadrug in samostojnih podjetnikov v obalno-kraški statistični regiji v letu 2014. Vodja Izpostave mag. Sandi Kravanja je na začetku novinarje seznanil z nekaterimi novostmi v ponudbi Ajpesa nato pa poudaril, da se podatki o poslovanju GD v letu 2013, izkazani v letnih poročilih za omenjeno
leto, razlikujejo - in sicer so še nekoliko slabši kot so bili sprva prikazani. Neto čista izguba v letu
2013	tako ni bila 139,710 milijona evrov kot so mediji poročali, pač pa 144,302 milijona!
Poslovanje gospodarskih družb v letu 2014:
Po višini prihodkov je obalno-kraška regija med 12 statističnimi regijami v Sloveniji na šestem mestu.
Število gospod, družb: 4.531 (+ 6%). Število zaposlenih: 18.843 (+7%).
Celotni prihodki: 3,983 milijard. (+6%). Celotni odhodki: 3,949 milijarde (+1%). Finančno poslovanje: - 82,031 milijona. Čisti dobiček: 153,859 milijona (+43%). Čista izguba: 143,026 milijona (v letu 2013 je izguba znašala 252,184 milijona in je bila večja za 109 milijonov).
Neto čisti rezultat: + 10,833 milij. evrov (2013 -144,302 milijona). Bilančni dobiček: 579,461 milijona. Bilančna izguba: 660,604 milijona. Neto bilančna izguba: 81,143 milijona evrov.
Rezultati po dejavnostih
Kar 40,2 % vseh prihodkov v regiji so ustvarile družbe trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Najvišjo neto čisto izgubo (27,809 milijona evrov) so ugotovile družbe s področja gostinstva! Neto čisti dobiček so izkazale gospodarske družbe v občinah Ankaran, Mestni občini Koper, Sežani in Divači.
Neto čisto izgubo so ugotovile družbe v občinah Hrpelje-Kozina, Izola, Komen in Piran (gostinstvo!). Rang lista izgubašev po občinah:
1.	Hrpelje-Kozina (20,310 milijona)
2.	Piran (15,236 milijona),
3.	Izola (2,349 milijona),
4.	Komen (936 tisoč evrov).
Zadruge (20) so po šestih zaporednih letih neto čiste izgube v letu
2014	prvič izkazale neto čisti dobiček 35 tisoč evrov. Zmanjšalo se je število samostojnih podjetnikov. V letu 2013 jih je bilo 5.101, v letu 2014 le še 4.867. Poslovali so pozitivno. Izkazali so 22,293 milijona evrov neto dohodka.
Še primerjava deleža GD s sedežem na Obali in Krasu s Slovenijo: 7,1% gospodarskih družb, 4,3 % zaposlenih, 4,5 % kapitala, 5% prihodkov, 4,4, % neto dodane vrednosti, 1,2% neto čistega dobička.
Zakaj so čakali na sezono?
Čeprav že nekaj časa vsi vemo, da je objekt “Ribič” v zalo slabem stanju in po malem nevaren za ljudi pa smo bili vendarle presenečeni, ko smo opazili, da se začenjajo gradbena dela zdaj, tik pred začetkom turistične sezone. Tako kot mi so bili presenečeni tudi tisti, katerih poslovanje je v veliki meri odvisno prav od poletne turistične sezone, zdaj pa bo njihovo poslovanje precej okrnjeno. Obvestilo o tem, da se bodo začela gradbena oziroma ru-šitvena dela ter, da morajo zaradi tega zapreti tisti del gostinskega objekta, ki je neposredno ob steni hiše, ki grozi, da se bo zrušila, so tudi oni prejeli le dan pred prihodom gradbenih delavcev.
Edi Jankovič, lastnik restavracije Ribič, ki mora zaradi tega posega zapreti velik del terase ob in delno pred restavracijo, je povedal, da ne razume, zakaj so se za ta gradbeni poseg odločili zdaj, tik pred turistično sezono, saj bo zaradi tega prisiljen bistveno zmanjšati število zaposlenih. Trenutno je tam zaposlenih deset delavcev in boji se, da bo moral vsaj polovico poslati domov. Seveda so posebej jezni zato, ker je bila izven sezona slaba in so računali, da bodo tisti primanjkljaj lahko nadoknadili v glavni turistični sezoni.
Seveda so zadovoljni, da se objekt zaščiti, saj so že doslej sami skrbeli, da jim voda ni vdirala v objekt skozi načeto streho stavbe, ki je predvidena za rušenje. Pričakovali pa so, da se bo poseg zgodil pozimi ali spomladi, ne pa zdaj, ko so takšna gradbena dela celo prepovedana z občinskim odlokom. Iz urada župana Občine Izola so nam odgovorili, da so, “glede na nevarnost, ki ga je objekt predstavljal za okolico, že pred časom naročili projekt za rušitev nevarnih delov stavb. Istočasno so iskali tudi druge rešitve za ohranitev stavbe in v ta namen izpeljali ustrezne postopke, vendar so zapleti v preteklosti celoten proces ustavili, saj Občina Izola ni uspela pritegniti novega vlagatelja, kateremu bi lahko podelila stavbno pravico. Vsi dosedanji interesenti, vključno z zainteresiranimi gostinci, pa so od namere odstopili. V tem času je gradbeni inšpektor z ustno odločbo Občini Izola naložil izvajanje varnostnih ukrepov, in sicer podpiranje objekta, postavitev varovalnih in lovilnih odrov, postavitev varnostnih ograj za preprečitev dostopa tretjih, poleg tega pa še prepoved uporabe javne površine ob objektu. “
Pri Upravni enoti Izola smo izvedeli, da je Občina sicer že pridobila gradbeno dovoljenje (potrebno je tudi za rušenje) leta 2007, dve leti kasneje ga je podaljšala za dve leti, tako da bodo zdaj morali rušiti po odredbi gradbenega inšpektorja. Dovoljenje sicer ne velja več a je dobra strokovna podlaga za izvedbo rušenja, ki bo, seveda, občino kar precej stalo.
Še vedno pa ostaja vprašanje, kaj se dogaja z objektom v celoti saj je projekt gradnje družinskega hotela očitno obstal, zainteresirani investitorji, med njimi je bil tudi lastnik Ribiča, so odstopili pred podpisom pogodbe, zdaj pa je slišati, da bi bila občina pripravljena stavbo prodajati po delih, za kar menda obstajajo zainteresirani kupci. Ob tem pa ne gre spregledati, da so nekateri že odkupili stanovanja v objektu, kar celovito reševanje še bolj zapleta.	d.m.
Izola
Ivan ima svoje mnenje in ga pove
Ivan Pivac ni kar nekdo. Za njim je uspešna delovna kariera, pred njim še veliko let aktivnega upokojenca, dolgoletnega krvodajalca, jadralca, aktivista različnih socialnih programov, predvsem pa glasnega moža, ki vedno pove kar misli. Tudi pri 85. - tih.
Včasih bi bilo verjetno celo bolje, če ne bi vsega povedal naravnost, ker si človek na ta način zlahka nabere nasprotnike, toda, če bi bilo drugače, to ne bi bil Ivan Pivac, diplomirani strojni inženir in dolgoletni inšpektor varnosti pri delu, ki je znal stopiti na prste tistim, ki niso poskrbeli za varnost zaposlenih.
Pa tudi zdaj, ko je upokojen že 25 let, se včasih obnaša kot da bi bil še vedno v službi in ima velikokrat občutek, da mora delati red na celem Velikem trgu in sosednjih ulicah, kjer sicer živita s soprogo, upokojeno učiteljico Vido Pivac. Ob njegovi 85 - letnici je tudi nam povedal kako razmišlja o določenih stvareh, ki ga in nas obkrožajo.
-	Kar lepa delovna kariera je za vami.
-	Od leta 1957 do 1973 sem bil zaposlen v izolski Mehanotehniki kot vodja sektorja za vzdrževanje in investicije. Od 1973 do 1988 sem bil republiški inšpektor za delo na področju cele Primorske, potem sem bil dve leti načelnik inšpektorata za delo v mestu Ljubljana, nato dve leti v Cimosu pa sedem let v izolskem IMP-ju, nato še dve leti Ferro-tehna in leta 1990 sem se, ko sem dopolnil 60 let, upokojil.
. Se niste nič bali upokojitve?
-	Sploh ne. Moram priznati, da so bila prva pokojninska leta zelo lepa, potem pa, saj sami veste. V resnici me je strah, kakšna je prihodnost upokojencev, glede na stanje stvari v naši državi.
-	Ste tudi v pokoju še vedno malo varnostnega inženirja?
-	To je profesionalna “napaka”. Na-primer, zdaj ko se v soseščini pripravljajo na rušenje dela stavbe, kjer je restavracija Ribič, opazujem, kako vse poteka bolj po domače. Včasih smo bili pri spoštovanju pravil bolj rigorozni.
-	Tudi promet in parkiranje včasih “urejate” na Velikem trgu.
-	Vedno manj. Še pred leti bi bil zelo za to, da se Veliki trg izprazni avtomobilov, ker bi bila Izola na ta način gotovo še lepša. Ampak, zdaj ko sva z ženo že v letih nama seveda ustreza, da imava avtomobil v neposredni bližini.
-	Kaj pravite k vinjetam v tunelu in obalni cesti?
-	Italijani so omogočili brezplačno vožnjo do Monfalcona in mi bi morali imeti enak sistem od Škofij do
Sečovelj, saj je bil to tudi eden od dogovorov Osima. Glede tega zelo podpiram zahteve stranke Oljka, ki je že pred časom opozorila na problem in poslala zahteve Darsu in pristojnemu ministrstvu.
-	Ste med tistimi, ki se najbolj zavzemajo za ureditev prostorov za otroke s posebnimi potrebami na Debelem rtiču.
-	Dejansko smo denar za to gradnjo že imeli, potem pa so ga porabili za druge stvari in zato sem se takrat resno prijel z Miklavčičem in njegovimi. Zdaj denar spet je, gradbeno dovoljenje tudi in zato čakamo na razpis in čimprejšnji začetek prepotrebne gradnje.
-	Ste tudi eden od izolskih rekorderjev med krvodajalci.
-	Ko sem jaz dal kri 130 - krat je bilo to res nekaj posebnega, zdaj pa so fantje in dekleta, ki so dali kri po 140-krat in več. Jaz sem prenehal takrat, ko mi je zdravnica svetovala, da je bilo dovolj, seveda pa sem še vedno blizu krvodajalcem. Rdečemu križu in humanitarnim organizacijam nasploh.
-	Ob tem pa prepričan jadralec.
-	Letos bom 30-tič sodeloval na Barcolani in verjetno bo to tudi zadnjič. Moja lesena jadrnica potrebuje posadko jadralcev z znanjem, žal pa se, skupj z mano, stara tudi moja posadka in verjetno bomo letos zaokrožili naše sodelovanje na Barcolani.
-	Jadrnico imate v mandraču.
-	rekli so nam, naj jih privežemo v stari mandrač, da bomo na ta način polepšali podobo tega dela mesta in res nas je nekaj prišlo, vendar so se potem pogoji spremenili, tako da so nekateri odšli. Nasploh se mi zdi, da pri urejanju privezov nismo bili spretni. Imamo zabasan zaliv z barkami, kot da je tukaj cela Slovenija, gradnje valobrana pa smo se lotili na koncu, namesto na začetku tega celega projekta.
-	S soprogo Vido živiva na Verdijevi 2 že skoraj 60 let. Ona je prišla sem leta 1953 kot učiteljica, jaz pa 1957 na delo v Mehano-tehniko. Najprej sva stanovala v sobici na šoli, potem v manjšem stanovanju na Verdijevi 2, ki jih je obnovila Mehanotehnika, potem se je sodelavec odselil z večjega stanovanja in od takrat sva v tem stanovanju.
-	Ste še v partiji?
-	Bil sem, tako kot večina od nas, tiste stare partije pa, žal, ni več.
-	Kako boste praznovali?
-	V soboto najverjetneje doma, v
nedeljo pa s sojadralci na jadrnici v mandraču.	d.m.
ZDRAVA HRANA NI ZA REVEŽE
piše: Barbara Motoh Bračanov
Že nekaj časa se mi zdi, da vsi skupaj sedimo na nekem vlaku, ki vozi s čedalje večjo hitrostjo v jasno viden in razviden prepad, pa se vsi delamo, da gremo na izlet v neke lepše kraje. Sodu pa je izbilo dno, ko sem pobrala kup reklam iz nabiralnika, in videla reklamo enega od naših večjih centrov, na kateri je z velikimi črkami pisalo NAŠ PRISPEVEK V BOJU S KRIZO. Spodaj so bile seveda slike izdelkov, ki so jih znižali za nas, rajo, da se bomo lažje spopadali s kugo, lakoto in kobilicami, in ti izdelki so cola, čokoladni puding s smetano in riževa čokolada. Kdo je tukaj nor? Ob vsem tem govorjenju o zdravi prehrani, ki podaljša življenje za vsaj 120 let, zdravem življenju, ki koristi našim ubogim preperelim in na pol razpadajočim telesom, s katerimi smo itak že vsi z vsaj eno nogo in pol v grobu, mi na pol zastonj ponujajo okusno aranžirane ponaredke že v originalu na pol strupenih živil, in mi s tem olajšajo boj s krizo? Ali mogoče skrajšajo, tako da nas pač pobere prej. Seveda se ne bo pocenilo mleko, kruh, sadje in zelenjava - ne, ne, ne! Popolnoma brez predispozicije po paranoji kakršnekoli vrste imam občutek, da se nekdo dela norca iz nas. Jesti zdravo, jesti bio, zjutraj na tešče sok, narejen doma v sokovniku - z upoštevanjem teh nasvetov preživimo skoraj cel teden na mesec. Pa bomo pač izkoristili velikodušno ponudbo boja z krizo, in se nažrli strupenega pudinga, ga poplaknili z jetrarazžirajočo colo, se ulegli na kavč in brezciljno buljili v televizijo, samo ne v poročila, da malo utišamo svoje misli in čakali, da mine dan, v upanju, da je vsaj poštni nabiralnik prazen in da v njem ni celega kupa grozilnih pisem, prijaznih itak ne čaka nihče več. Socialna država? Hmmm. Ko bodo politiki kazensko odgovorni za neživljenjske, nesmiselne zakone, ki jih sprejemajo, ko bodo obvezani vrniti državi denar za vsak referendum, ki ne doseže zanimanja niti 1/3 vodičev, ko bodo lahko ljudje rekli, da je bila določena investicija popolnoma nesmiselna in zahtevali vračilo denarja nazaj v blagajno, ko bodo začeli krčiti javno upravo in plače na vrhu, ne na dnu prehranjevalne verige, ko bo vsak delal točno tisto, za kar je plačan, in ne vsega ostalega, samo tistega ne, zato je treba zaposliti še štiri, ki opravljajo njegovo delo, takrat mogoče se lahko pogovarjam o možnosti socialne države in demokracije nasploh.
Prijatelj ima na hladilniku magnetek, ki ga z veseljem gledam, vsakič ko pridem na pivo. Na njem je slika nekega tajskega otoka, srebrno-bela peščena plaža, ažurno morje, ribice, ki ti jejo iz roke - idealna de-stinacija. Moji otroci bi bili zelo srečni, če bi lahko nagi tekali po pesku, in jaz tudi. Od ribic in rakcev bi se najverjetneje naučili več o življenju in preživetju kot od današnjega šolskega sistema; če drugega ne pa bi se zagotovo naučili, da če hočeš kokos, je treba splezati na palmo. In ko bi odrasli, bi lahko odšli ali ostali, imeli pa bi izbiro, prostost in svobodo misli, ki jo bodo tukaj zelo hitro izgubili.
Pa še nekaj - če bi vsi izstopili iz vlaka, vlak ne bi imel več razloga, da vozi, in bi se moral ustaviti. In potem bi se lahko počasi začeli dogovarjati, do kje smo kupili karto, in kam sploh gremo...
Barbara Motoh Bračanov dela kot mentorica v izolskem Društvu prijateljev mladine, je začetnica -projekta Zvezdice, stalna aktivistka in ob tem žena in mati treh otrok. Je tudi pesnica, vsestranska i ustvarjalka in pisanje kolumne ji je neke vrste sprostitev.
Četrtek, 4.junij 2015, št. 1106	5
---------------------------------------------- Lokalno----------------------
Do Izole preko izvoza za Šared in Jagodje
Jutri bo prišlo do težko pričakovane otvoritve predora Markovec, ki buri duhove lokalnega prebivalstva že od samega načrtovanja. Ob tem pa še vedno ni povsem jasno, kako iz Izole do Kopra brez vinjete ob napovedanem skorajšnjem zaprtju obalne ceste.
Na jutranji otvoritvi predora Markovec lahko pričakujemo prisotnost veliko pomembnih fukcionarjev, tako na državnem, kot na lokalnem nivoju. Vendarle gre za projekt, ki se vleče že predolgo, med izvajanjem katerega sta kar dve podjetji šli v stečaj, ob zaključku del pa je zaradi predvidenega vinjetnega sistema vrgel na noge tako občinske urade, kot občane. A, če dobro pomislimo, gre samo za navadno povezavo med dvema, za evropske razmere, skoraj nepomembnima mestecema.
Predor Markovec je dejansko medmestna cestna povezava med Koprom in Izolo, ki sta medmestno povezavo, in to zelo uporabno, že imela. Država se seveda ni lotila odisejade gradnje tega predora zato, da bi Izolani in Koprčani privarčevali minuto, morda dve minuti med vožnjo iz enega mesta v drugo, ampak predvsem zato, da se ob tem sprosti promet ob Obali, in se tako to območje nameni turizmu. Seveda ni jasno, zakaj so se zato odločili, da bodo za vožnjo skozi predor uvedli vi-njetni sistem, kot tudi ni jasno, kako to, da so župani obalnih občin sprejeli prenos v upravljanje obalne ceste Mestni občini Koper in Občini Izola.
Kot so sporočili glede dogovora na koprski občini: “Ministrstvo je prisluhnilo argumentom obalnih občin in se z danes sprejetim dogovorom zavezalo, da bo obalno cesto še pred odprtjem predora Markovec preneslo v upravljanje Mestni občini Koper in Občini Izola. S tem je že takoj po odprtju predora občinama ponujena možnost začetka urejanja več kilometrskega obalnega pasu med Koprom in Izolo, v katerega bi se lahko relativno hitro in brez velikih vlaganj vnesle športno - rekreativne vsebine, ki bi znatno dvignile kvaliteto življenja prebivalcev in obiskovalcev naše Obale." V isti sapi pa dodajajo: “Veseli smo, da je ministrstvo odstopilo od zahteve, da se v zameno za obalno cesto prekategorizira cesta čez Markovec v regionalno cesto, čemur so lokalna skupnost in prebivalci odločno nasprotovali, saj ta po-
teka mimo njihovih domov, šole, vrtca in bolnišnice. Tako edina regionalna cesta, poleg hitre ceste, ostaja cesta Šmarje - Dragonja, ki bo nase prevzela velik del nevinjetnega prometa. ”
Vse je torej jasno, razen to, kako bo potekal brezvinjetni promet med Izolo in Koprom. No, morda pa bo kaj več jasnega že jutri ob otvoritvi.
Izolska vpadnica še ni nared
Sicer pa bosta imela Izola in Koper dovolj časa, da najdeta sporazum glede brezvinjetne povezave. V tem času pa bosta Občini morali tudi z lastnimi sredstvi skrbeti za vzdrževanje obalne ceste. Nas pa je zanimalo, kako to, da kljub temu, da se bo predor Markovec odprl že jutri, vpadnica v Izolo e ni odprta. Iz kabineta župana so nam odgovorili, da "Vpadnice ne moremo dokončati, dokler ni zgrajena nova transformatorska postaja na zemljišču v lasti Petrola. To naj bi Elektro Primorska dokončala predvidoma 15. junija, šele takrat bo možno porušiti staro vratarnico, v kateri se nahaja obstoječa transformatorska postaja. Za rušenje vratarnice je že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Po rušitvi se bo nadaljevala izgradnja navezave na križišče na Industrijski cesti (pri Komunali), ki bo po novem postalo krožišče." To pa še ne pomeni, da bo vinjetni promet skozi Markovec povsem obšel Izolo, oziroma, da bodo Izolani, ki bodo uporabljali predor, morali do Belvederja, saj je na krožišču ob začetku obvoznice odprt odcep Jagodje - Šared, ki je bil
mišljen kot del navezave na bodoči podaljšek južne ceste, ki pa še ni zgrajen.”Do izgradnje bodočega podaljška Južne ceste je ta izvoz uporabljen kot priključek na obstoječo cesto do hal Uniona itd. Ta priključek je dobrodošel za domačine, ne bomo pa uradno vodili prometa v Izolo prek te navezave. ”
Dars bo postavil dva krožišča
Med dogovori, sklenjenimi na ministrstvu, je tudi dogovor o ureditvi krožišča v Jagodju, za katerega nam sporočajo iz kabineta župana, da "Direkcija RS za infrastrukturo predvideva manjšo spremembo obstoječega začasnega krožišča v Jagodju, v luči izboljšanja sedanje začasne rešitve in povečanja pretočnosti, predvsem iz smeri Koper - Piran. Prav tako je do
konca leta predvidena ureditev montažnega krožišča na križišču na Belvederja. ”
Ob tem so se na Občini z ministrstvom dogovorili tudi za umik državnega prostorskega načrta za območje ob Drogi. Glede tega pravijo, da je “Občina Izola na Vlado RS v letu 2014 podala pobudo za ukinitev dela DLN na odseku hitre ceste Koper - Izola, in sicer na območju, kjer je po DLN predviden priključek Izola. Priključek Izola je bil namreč prvotno načrtovan pri Drogi. Nato je bilo izdelanih več variant in najdena rešitev skupaj z DARS, da se priključek prestavi na lokacijo pri Stavbeniku. Pri Drogi je namreč prevelika višinska razlika za vpadnico v Izolo, obenem pa smo s krožiščem, kjer smo ga izvedli, prihranili veliko zemljišča - pri Drogi bi morali delati »trobento«, ki vzame veliko zemlje (več kot dvakrat več zemlje).
Občina je zato s pobudo želela razveljavitev DLN na parcelah, kjer je bila prvotno predvidena lokacija priključka Izola, saj tukaj priključek ni več potreben, ker smo ga skupaj z DARS že zgradili v neposredni bližini.
Predlog za ukinitev tega dela DLN je bil podan z namenom, da se dovoli načrtovanje in spremeni namenska raba zemljišč za potrebe občine, ki bi tako spet lahko razpolagala z zemljišči, ki so danes »blokirana« zaradi vpadnice, ki je nikoli ne bo, saj je izvedena nekaj sto metrov bolj vzhodno. V prvem delu (ukinitev DLN) je bila naša pobuda na Vladi RS zavrnjena, s sklepom pa nam je sedaj Vlada RS dovolila načrtovanje prostorskih ureditev na tem območju. ’’	ur
V soboto je zagorelo na izolskem odlagališču. Ognjeni zublji so zajeli območje velikosti 150m2, da bi ga pogasili, pa so morali stopiti skupaj gasilci iz Kopra, Izole in Kort. Pomagal pa jim je tudi delavec Komunale. V slogi je moč!
----------------------------------------- LADJARSKI TURIZEM --------
Se Izola odpira tudi proti morju?
Izola poskuša postati pomembna turistična destinacija in veliko je že bilo narejenega na tem področju. A če smo že izkoristili “kopenski" turizem, je naslednji logičen korak “morski” turizem. V tega spadajo tudi manjše križarke in jahte.
Izola je nekoč slovela kot ribiško in tovarniško mestece. Tako jo je pred dvajsetimi leti opisal tudi še danes cenjeni turistični vodnik Lonely Planet. A v tem času se je zgodilo marsikaj. Menjale so se vlade, menjale so se države, zaprle so se tovarne, ribiška flota je odšla v razrez in od ribištva in industrije so ostali samo še obrtniški ribiči in majhna podjetja, medtem, ko je prva asociacija, ki jo dobimo z Izolo, turizem.
Turizem z industrijo nima veliko skupnega, prej obratno, a namen obeh je enak: pripomore k preživetju občanov, če že ne občine same. In tako kot smo nekoč imeli industrijo z veliko začetnico, s tovarnami, kot so bile Mehanotehnika, Delamaris in Stavbenik, tako se danes nekateri borijo, da bi si morali tudi v turističnem smislu dvigniti cilje, oziroma povečati apetite. To pomeni, izkoristiti, kar turizem nudi, in med najbolj neizkoriščenimi turističnimi ponudbami v Izoli je, zanimivo, turizem povezan z morjem, kar je za nekdanji ribiški biserček nenavadno. Zgodovina namreč pravi, da je imela nekoč Izola dvoje vrat, morska in kopenska. In, če smo kopenska iz turističnega vidika izkoristili, morskih se nismo še niti zares dotaknili, čeprav se bo morda, v prihodnje, kaj spremenilo tudi na tem področju.
Pogovarjali smo se namreč z Ar-senom Mihaičem in Mladenom Milovanivičem s podjetja Cruise & ferry center iz Lucije, ki že nekaj časa prepričujeta občinsko vodstvo, da bi tudi Izola lahko odigrala vidno vlogo pri ladjarskemu turizmu.
-	Menda se že dlje časa trudite, da bi v Izolo pripeljali ladijski turizem.
-	Ja, želja je ta, da bi izkoristili ves potencial, ki ga Obala nudi. Seveda, Koper je v prednosti, ker ima Luko in že ima infrastrukturo, ampak obstajajo različne vrste teh ladij in gostov oziroma njihovih želja. In če je Koper idealno pristanišče za večje ladje, sta lahko Izola in tudi Piran namenjena luksuznim jahtam, pa vse tam do manjših križark, ki sprejmejo 500 potnikov. Za primerjavo, v Kopru pristajajo ladje z do 3500 potniki. V tem kontekstu smo seveda zainteresirani, da bi prihajalo čim več ladji, ker tudi go-
stje z manjših ladij imajo drugačne potrebe, naprimer iščejo bolj pristno izkušnjo, lahko bi rekli, da bi radi prišli na dom krajanu, radi bi videli, kako ljudje iz nekega kraja živijo, kakšna je lokalna prehrana in tako naprej.
-	Lahko bi rekli, da je to neka nova veja turizma.
-	Tako je. Naprimer v Kopru je med najbolj priljubljenimi izleti ravno izlet v Padno.
-	Izola bi bila kar primerna za turizem takšne vrste.
-	Ja, Izola je veliko bolj pristna, ima pa tudi svojo zgodovino in svojo zgodbo kot ribiško mesto. Pred kakšnim mesecem sem bil sem na predavanju, ko so ladjarji diskutirali o izletih na kopno in tam sem slišal, da ni več dovolj, da potnikom ponudiš avtobus in vodiča, ki nekaj razlaga, ampak so želje drugačne. Potniki iščejo drugačno izkušnjo, takšno, ki bi ga povezala z lokalno skupnostjo, s krajani. Preprosto povedano, poskusili bi radi domačo hrano v restavraciji, kjer jedo domačini, zanima jih, kako ljudje živijo na podeželju. Tukaj so seveda še pokušine lokalnih vin, obiski vinskih kleti, ogled koncerta. Takšne stvari te potnike zelo zanimajo.
-	Gre za turiste, ki so se že naveličali klasičnega turizma?
-	Točno tako. Gre za nadgradnjo neke izkušnje. Pri teh izletih je tudi poudarek na trajnostnem razvoju. In ladjarji seveda to spodbujajo, ker njim je še kako v interesu, da njihovi potniki doživijo lepo, tudi emotivno izkušnjo. Naprimer v Turčiji, v Istanbulu, peljejo potnike z avtobusom iz centra na obrobje mesta, kjer vsak potnik posadi svoje drevo in s tem pustijo pečat na lokalni ravni, ter nekaj vrnejo naravi.
In takšen potnik se bo vsekakor čez čas vrnil, da bi pogledal to svoje drevo.
-	Kako pa ste daleč z dogovori, da bi se kaj takšnega uresničilo v Izoli?
-	Zavedati se moramo, da ladjarji vse planirajo za več let vnaprej, redkokdaj pride do improvizacije. In ladje so razporejene tudi že za leto 2017 in to je seveda zdaj težko spremeniti. Ampak dejstvo je, da prihajajo nove ladje, Sredozemlje kot destinacija pa se ponovno dviguje. Zaradi tega bo čedalje več pritiskov na pristanišča, zato je tudi združenje sredozemskih pristanišč pozvalo članice združenja, kot tudi ostala pristanišča, da bi začela razvijati pristaniško infrastrukturo in bi se tako začela uveljavljati tudi ta manjša pristanišča. Jasno, z veliki mi pristanišči, kot so Benetke, ne moremo konkurirati, ampak ravno na račun Benetk lahko dobimo nekaj ladij tudi k nam. Izola je, naprimer, idealna za ladjo, ki začne potovanje v Benetkah, da se tukaj ustavi za en dan. Tako da je naša prva naloga ta, da ladjarjem predstavimo Izolo. Zaenkrat jo jemljejo v paketu s Koprom, ampak kot sama destinacija smo pa šele na začetku predstavljanja. Zato ciljamo na sezono 2017, čeprav verjamem, da lahko že kmalu pride kakšna “charterska” ladja. Te niso vezane na načrtovanje, predvsem pa pogosto iščejo manjše kraje.
-	Pa ima Izola infrastrukturo, ki bi omogočala takšnim ladjam pristanek?
-	Izola ima takoimenovani carinski pomol, ki omogoča pristanek ladjam do kakšnih 100 metrov dolžine, seveda odvisno od ugreza. Ampak ta infrastruktura ni tako
pomembna, saj večina ladij lahko pristane na sidru in se poveže na obalo s svojimi rešilnimi čolni.
-	Omenili ste tudi luksuzne jahte.
-	Ja, gre za luksuzne jahte, ki sprejmejo do kakšnih 50 ali 100 potnikov. Gre za petičneže, in teh je v Jadranskem morju v zadnjih letih ogromno, niso pa vezani na nek itinerarij, saj se posadka dobesedno čez noč odloča o naslednji destinaciji. Nato so tukaj manjše, specializirane ladje, ki imajo “af-finity" skupine, to so istomisleči gostje, naprimer ljubitelji vina, ki se odločijo, da gredo po vinskih poteh oziroma imajo poudarek na tej ponudbi. Tudi v tem primeru bi lahko bila Izola še kako primerna destinacija.
-	Kako pa tem skupinam predstaviš Izolo?
-	Končnega kupca težko, ker ne prideš kar tako do njega. Destinacijo moraš predstaviti ladjarjem in ostalim ponudnikom, in treba je seveda lobirati. Važno je, da se prvič zgodi in dobiš neko referenco. Seveda pa je pomembno, da je izkušnja dobra. Veliko lahko narediš na ladjarskih sejmih. Tukaj je Koper naredil velik korak, saj se jih udeležuje že več let. Izolska Občina mora zato sama presoditi, če ji je to v interesu in se temu primerno odločiti, saj mora sama promovirati svoj kraj na teh sejmih. Po nekaj letih, kolikor se dogovarjamo, so tako zdaj na potezi oni, s pripravo promocijskega materiala, na katerem bi Izolo predstavili kot ladjarsko destinacijo po vsem svetu.
-	Ladjarji morajo svojim potnikom garantirati, da je neka destinacija zanimiva. Torej je verjetno treba najprej njih prepričati v to.
-	Seveda. Najprej je treba pripraviti promocijski material, sestaviti ponudbo in imeti zgodbo, nato pa imajo ladjarji svoje vodje za ta področja in nato je treba njim to zgodbo tudi predstaviti. In, če njega prepričaš, potem bo on začel lobirati v to smer. Nato sledi poskusni prihod ladje in, če vse deluje tako, kot je treba in so potniki zadovoljni, potem skoraj ni bojazni, da ne bi bila destinacija redno vključena v njihove itinerarij e. Je pa treba veliko delati na tem. V Kopru, naprimer, prilagodijo program prireditev prihodom ladij in njihovim gostom, kot je bilo to minuli konec tedna, ko se je zdelo, da se v mestu vse naenkrat dogaja. To je vsekakor rezultat prihoda dveh velikih križark, in ker gre za skupno 3500 potnikov in kakšnih 1500 članov posadke sem prepričan, da ima mesto, kot tudi krajani, veliko od tega.
AM
Stran za češnje
S češnjami je se kako veliko dela
Tako pravi Martina Klodič z družinske kmetije Olea, kjer na ekološki način pridelujejo, med drugim, tudi češnje. Ob tem je omenila, da bo prihajajoči konec tedna pravi čas, da pohrustamo češnje sorte Vigred, edine slovenske.
Prihaja poletje, z njim pa češnje.
Češnje so prvi sadež, s katerim so se tradicionalno posladkali naši
predniki. Danes sicer ni več tako, saj imamo sadje na razpolago skozi celo leto, ampak še vedno, ko vidimo soseda s polno košaro češenj, je prvo, na kar pomislimo, ravno poletje.
Letni čas smo izkoristili, da se pogovorimo z Martino Klodič, magistrico agronomije, ki vodi družinsko ekološko kmetijo Olea
-	Kakšna je bila letina za češnje?
-	Letos je bila dobra letina. Češnje so lepo obrodile, potrebno je bilo še redčenje, saj se je preveč oprašilo.
-	A tudi to obstaja?
-	Seveda. Pri nas imamo tudi čebele, ki nam pomagajo pri opra-ševanju, in so se nekatere sorte preveč oprašile in potem se je pokazalo, da je bilo še preveč češenj in smo jih morali redčiti.
-	Zadnja leta s tem verjetno ni bilo težav.
-	Ja, lani smo imeli hude težave s točo. No, letos je, kot pravim, veliko bolje.
-	Lahko bi rekli, da so bili idealni pogoji za češnje?
-	Bili so dobri, ja. Le tisti prvi vikend po obiranju, ko je bil dež, pa burja, kar ni ugodno, ker lahko popokajo, ampak to je tudi vse.
-	Kako pa je z zanimanjem za češnje?
-	Češnje, kot prvi sadež, imajo kar veliko zanimanja. Vsi jih z veseljem čakajo, pa češnja je vendarle sadež ljubezni in radosti, zato jo imajo vsi radi. No, še vedno pa ni tistega pričakovanega poznavanja češenj, čeprav smo jih od vedno imeli, ampak nekateri narodi češnjo častijo kot kraljevski sadež.
-	Kam konča večina sadežev? Gredo na kontinent, k domačinom ali v restavracije?
-	Tiste, ki jih imamo mi, gredo pretežno direktnim kupcem v družinsko porabo, nekaj jih gre v izvoz, nekaj pa v hotelsko oskrbo. Predvsem hoteli, ki so v tuji lasti, cenijo našo domačo hrano. Pri češnjah je težava v tem, da ne moreš delati na zalogo, logistika mora biti zelo dobra, saj od nabiranja do prodaja, vsaj pri nas, lahko mine največ 12 ur, kar je dlje od tega pa že pomeni padec kakovosti.
Glede na to, da si na njivi prizadevamo za visoko kakovost sadeža, bi bilo škoda, da bi se ta izgubila. Češnja res mora iz obiranja v potrošnjo, oziroma iz drevesa v usta.
-	Katere vrste češenj imamo pri nas?
-	Jih je kar veliko. Sicer smo se mi osredotočili na zgodnje sorte, in to preprosto zato, ker imamo ekološko kmetijo in na Primorskem te zgodnje češnje zbežijo muhi in posledično črvu. Srednje in pozne češnje pa imajo črve, ekološkega sredstva za zatiranje tega pa ni. Tako, da če kdo pravi, da ima ekološke srednje in pozne češnje in notri ni črva, je to že sumljivo (smeh).
-	Ekološke pozne češnje torej niso za vegetarijance?
-	Ja, te češnje so pač nevegetari-janske (smeh).
-	Brda so najbolj poznane po češnjah. Kako na Obali konkuriramo z njimi?
-	Upoštevati moramo, da smo nekoč imeli češnje na Primorskem, in šele nato so prišle v Brda. Brici pa jih imajo v velikih količinah, z zelo ciljnim pristopom, tako da jih imajo zdaj več, kot smo jih mi imeli kadarkoli. So pa pri nas pogoji vsekakor bolj primerni za češnje in pri nas dozorijo pet do sedem dni prej. Res pa je, da Brda ne gledamo kot konkurenco, saj češnje potrgamo, preden na Br-
dih sploh začnejo z obiranjem, prodat pa jih je treba na hitro, kot pravim. Gre pač za geografsko ločena izdelka in če oskrbujemo vsak svoje, je za vse dovolj.
-	Kako to, da jih pri nas ni toliko.
-	Češnje niso enostavne, kot se sliši. Glede na to, da imamo tudi fige in oljke, je češnja najbolj zahtevna Zahteva največ dela, največ skrbi, zahteva logistiko nabiranja, pa da pride z drevesa v usta. Vsi pa pričakujejo tisto staro pojmovanje češnje, ko jo je pranono posadil v vinograd ali na njivo in vsi so plezali in jedli sadove. In nato je ta češnja umrla. Tega ni več. Pojavile so se sodobne sorte, ki rabijo drugačne pogoje, rabijo intenzivnost in strokovno delo in češnja ni več to, kar je nekoč bila.
- Omenila sva različen sorte češenj. Katere so te zgodnje?
-	Pri nas imamo early burlat in burlat, celeste, giorgia, garnet in vigred. Vigred sem postavila na zadnje mesto zato, ker je zadnja sorta od zgodnjih, ki dozori in jo bomo nabirali ta konec tedna, a nikakor ne sodi na zadnje mesto, saj gre za edino slovensko sorto češenj. In ta češnja si zasluži, da bi o njej marsikaj napisali in bi jo vsaj Slovenci poznali.
-	Začnimo pri začetku. Je dobra?
-	Je dobra, oziroma odlična češnja. Drevo je sicer zahtevno in potrebuje veliko skrbi in nege, a so plodovi izvrstni. Zelo debeli, hrustljavi, saj spada v skupino hrustljavk, je zelo mesnata, medeno sladka, žlahtnega okusa s prijetno kiselkasnostjo, ki je značilna za češnje. Te očara in zraven še osveži. Pravi čas pokušino je že ta konec tedna.
AM
Častivredni vinski konvent podelil priznanja
Združenje častivrednega vinskega konventa Sv. Urbana Portorož je je v petek, 22. maja 2015, v Marini Portorož podelilo plaketo in dve priznanji, ki jih je nagrajencem izročil pretor Vojko Čok.
Plaketo je prejel Marinko Rodica, Ekološka kmetija Rodica Truške, ki je ob polni podpori svoje mlade družine smelo in zagnano zastavil in uresničil izgradnjo ene naj večjih ekoloških vinogradniških kmetij s 60.000 trtami. Priznanji sta prejela Moreno Degrassi, Vinarija Moreno Savudrija za predanost in ljubezen do zemlje s ciljem pridobivanja posebnih vin in gostinec Edi Prodan, Konoba Nono Petrovija, ki svojo gostinsko ponudbo dopolnjuje s številnimi znanimi starimi predmeti, med katerimi izstopajo celo pihalni instrumenti. Kar pri njih postavijo na mizo, kulinarične specialitete in domača kapljica, je pristno, je ugotovil Častivredni konvent. Obrazložitev priznanj je podal Vojko Starovič. Vinski konvent deluje že 21 let in je doslej podelil že številna priznanja.	Franc Krajnc

Izolski nogomet v soboto za biti ali ne biti
Nogomet
V	soboto za drugo ligo
Pred nami je le še sklepni del prvenstva. V soboto 6.6. ob 16:30 nas v Ajdovščini čaka tekma sezone, ki bo odločala o pravku 3. SNI - zahod. Zaradi slabših medsebojnih tekem za nas šteje le zmaga, ki bi pomenila uvrstitev v dodatne kvalifikacije za 2. SNL.
V	Ajdovščini potrebujemo čimvečjo podporo, zato vabljeni vsi navdušenci nogometa podpreti ekipo za osvojitev prvenstva! forza ragazzi, mi smo z vami!!
Jadranje
Zaključena kriterijska regata Pokal Burje 2015
Minuli vikend je v organizaciji JK Burja v Izoli potekala regata Pokal Pokal Burje 15, kriterijska regata za razred optimist in laser 4.7. V petek in soboto se je v izolskem zalivu pomerilo preko sto jadralk in jadralcev iz Slovenije, Italije in Turčije, v obeh razredih so v prvih dve dneh izpeljali po pet plovov. V nedeljo pa je vreme nekoliko ponagajalo organizatorjem, zaradi pomanjkanja vetra je bilo po nekaj urah čakanja na veter na sporedu samo še zadnje dejanje regate, podelitev pokalov. Dogajanje na regatnem polju je spremljal tudi najuspešnejši slovenski jadralec Vasilij Žbogar, dolgoletni član Jadralnega kluba Burje, ki je koncu najboljšim podelil nagrade.
V	razredu 4.7 je prvo mesto osvojil Toni Vrščaj (WSC Črnomelj), drugi je bil Taš Kolman (JK Burja), tret j ia pa Lara Ros (KVS Velenje).
V	razredu optimist je med dekleti slavila Špela Hajdinjak (JK Olim-pic) drugo mesto je osvojila Anna Paganini (YC Adriaco), tretje pa Lana Semelbauer (JK Portorož). Med dečki je regato na prvem mestu končal Daniel Cante (JK Izola), drugi je bil Rok Verderberiz (JK Portorož), tretji pa Klemen Semelbauer (JK Portorož).
Štirje naši vMedembliku
Danes se je v Medembliku na Nizozemskem zaključila regata evropskega pokala. Na Delta Lloyd regati, ki je bila tudi kvalifikacijska regata za regato svetovnega pokala, ki bo med 8. in 14. junijem potekala v Weymouthu. V letos vetrovnem Medembliku so v razredu laser in
laser radial nastopili tudi štirje slovenski predstavniki.
V	razredu laser se je 146 tekmovalcev po prvih dveh dneh in štirih odjadranih kvalifikacijskih plovih razvrstilo v zlato, srebrno in bronasto skupino. Žan Luka Zelko si je prijadral nadaljevanje v zlati skupini in je po devetih odjadranih plovih osvojil končno 47. mesto. Mariborčan se po regati zadovoljen vrača v Slovenijo: »Zadovoljen sem, regata je bila zahtevna, jadrali smo po vseh pogojih. Žal sem tretji dan regate naredil preveč napak, ki so me stale še boljše uvrstitve, a sem se za zadnje plove ponovno skoncentriral in dokazal zakaj se mi je v kvalifikacijah uspelo uvrstiti v zlato skupino. Dan dva počitka, potem pa nadaljujemo z aktivnimi treningi.«
V	srebrni skupini je Nik Pletikos regato končal na skupnem 68. mestu. Po današnji vrnitvi na kopno je na kratko ocenil regato: »Danes je bil spet zelo močen veter, s končnim rezultatom sem kar zadovoljen, lahko pa bi bilo precej boljše predvsem v kvalifikacijah.«
V	bronasti skupini je Matej Valič regato končal na na 109. mestu. »Po pričakovanjih smo danes spet jadrali po močnem vetru, s skunki nad 25 vozlov. Z regato sem, kljub precej slabši uvrstitvi kot sem pričakoval, zadovoljen. Zelo specifični pogoji v uvodnih dneh regate, oziroma kvalifikacijah so mi povzročali precej težav. Potreboval bi nekaj dni treninga pred pričetkom regate, da bi se lažje spopadal z razmerami.« je Valič ocenil svoj nastop v Medmbliku. Prvo mesto v razredu laser je osvojil Avstralec Matthevv Wearn, drugi je končal Nizozemec Rutger van Schaardenburg, tretji pa je bil Italijan Marco Gallo.
V	razredu laser radial je Kirn Pletikos v srebrni skupini regato končala na skupnem 71. mestu. S svojim nastopom po današnjem zaključku ni bila zadovoljna: »S svojim rezultatom nisem zadovoljna, čeprav je to letos šele moja prva regata v taki konkurenci. Naredila sem veliko napak in predvsem v drugem delu regat izgubila veliko mest. Po močnem vetru mi manjka tudi treningov na morju, za kar pa je se čas, saj imamo svetovno prvenstvo šele novembra.«
V	razredu laser je zmagala Nizozemka Marit Bouvvmeester, na drugem mestu je končala Irka Annalise Murphy, tretja pa Belgijka Evi Van Acker.
VisiSB
asssaM
Bron Rajka Hrvata v Poznanu
Rajko Hrvat je osvojil novo medaljo za slovensko veslanje in tako prekinil post na velikih tekmovanjih. Gre za odličen uspeh 29-letnega člana izolskega Arga, ki že nekaj zadnjih sezon nastopa v lahkem enojcu in vseskozi napreduje. Pred tremi tedni je na tekmi svetovnega pokala na Bledu osvojil srebrno medaljo, tokrat pa na EP bron. V vseh treh tekmah na prvenstvu je veslal pod sedmimi minutami, danes v finalu še nov osebni rekord s časom 6:57,29. Odličen uspeh, ki je lahko temelj za oblikovanje lahkega dvojnega dvojca, ki je olimpijska disciplina in kar je nadaljnji cilj tega veslača in reprezentance.
Ocena tekme s strani trenerja Iztoka Butinarja: »Zelo sem vesel, da se je izteklo, tako kot se je. Pred tekmo sva se dogovorila, da se je treba konkurence držati že v startnih zaveslajih, ker je to Rajkova
pomanjkljivost. Danes je to izpolnil, tako da je bil blizu prvim in je jih tako lahko čez progo polovil in celo prehitel. Zelo dobro je veslal predvsem v tretjem delu proge, kjer je celo prišel do Francoza, na koncu pa mu je malo zmanjkalo za drugo mesto. Klub temu je tu medalja in sem zelo zadovoljen.«
Selektor Dušan Jurše o nastopu Hrvata: »Vsekakor smo lahko veseli, da je Rajko Hrvat uspel osvojiti medaljo. Še toliko bolj, ker športnik na poti v razvoju potrebuje zaporedne nastope, iz katerih se lahko veliko nauči in mislim, da je bila blejska meda-s Ija tisti temelj, katerega je znal a tukaj nadgraditi. Res pa je, da bi s vsej verjetnosti lahko bila medalja celo bolj bleščečega sijaja, saj je kakih 300 metrov pred ciljem, ko je prevzemal vodstvo, storil manjšo napako. Seveda pa ti sodi zraven k temu, da se naučiš tekmovati koncentrirano do konca in to Rajka za osvajanje zlatih medalj še čaka.«
Selektorjev pogled naprej: »V nadaljevanju bo pri Rajku poskus oblikovanja lahkega dvojnega dvojca z Markom Bolho, kajti lahki enojec ni olimpijska disciplina in v tem trenutku bomo morali narediti tisto, kar je prav, torej da se se usmerimo v olimpijsko disciplino in od tu poskušamo naprej. Pri dvojnem dvojcu Zupan-Fistravec plasma ne pove nič posebnega, so pa bile njegove hitrosti precej primerljive in dokaj kvalitetne. Z nadaljnjim skupnim delo, doslej smo imeli le dva tedna skupnih treningov, bi lahko to ekipo učvrstil in seveda tudi izboljšal. V naslednjih petih tednih bomo torej delali še na razvoju tega dvojnega dvojca.«
Pričeli so se junijski turnirji v taroku za posameznike. 1. junija je bil najuspešnejši Jože Bolje, ki je že drugič zaporedoma osvojil vseh 6 točk in razliko +960 ter se s tem krepko dvignil na lestvici igralcev. Drugo mesto je osvojil Božo Praprotnik s 4,5 točkami in razliko +690. Po 4 točke sta osvojila Anton Sevčnikar in Boris Debeljak. O uvrstitvi je odločala razlika zbranih pik. Sevčnikar je zbral razliko +704, Debeljak pa +513.
Med prvo peterko je prišlo do sprememb. Prvo mesto je prevzela Marija Bolje s 76 točkami in razliko +3552. Na drugo mesto je padel Cveto Ličen, ki je zaradi odsotnosti ostal pri 75,25 točkah
in razliki +11602. Tretje mesto je zadržal Anton Sevčnikar s 74 točkami in razliko +7296, na četrto mesto se je ponovno povzpel Boris Debeljak s 65,25 točkami in razliko +3407. Igor Meze je padel za eno mesto. Osvojil je 64,5 točk in razliko +725.
Naslednje kolo bo odigrano v ponedeljek 8.6. v kavarni hotela Delfin. Pred tem, v četrtek, pa bodo športne igre društev upokojencev Južne Primorske. Tarokaši bodo dali dve trojki, eno DU Izola, drugo pa DU Jagodje - Dobrava.
Zaključek strelske sezone
Za izolskimi strelci sta tako 6. kolo v začetku aprila v Piranu kot
7.,	zaključno kolo v začetku maja v Starem trgu pri Ložu, kjer je v organizaciji domačega strelskega kluba Kovinoplastika Lož ob prijetnem druženju potekala tudi razglasitev skupnih rezultatov Primorsko-Notranjsko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem. Izolani so bili v ligi uspešni, saj so domov odnesli tri ekipna ter kar sedem posameznih medalj. Rezultati skupne razvrstitve sezone so naslednji: serijska zračna puška Cicibani: Klemen Švara 2. mesto, Jaka Hrvatin 4. in Ernes Gladovič
7.	mesto (ekipno L mesto); Mlajši pionirji (ekipno drugi): Aljaž Bajt 4. mesto, Vito Kavalič 6., Martin Memon 10., Val Lorbek Ivančič
11.,	Mark Rožac 14., Luka Blaževič
21.,	Jure Ravnikar 22.,. Patrik Lovrič 28. in Aljoša Kitič 29. mesto. Mlajše pionirke: Lara Frank 2. in Tinkara Koblar 3. mesto. Pionirji: Dan Lorbek Ivančič 5. mesto. Kadeti: Alessandro Quassi 9. mesto. Mladinci: Jernej Galjanič 1. mesto in Enej Šuštar 2. mesto (ekipno 3. mesto mladinci+kadeti). Člani/ce: ekipno 5. mesto (Aljoša Frank 9. mesto med člani, Dolores Šuštar 4. in Patricija Memon 7. mesto med članicami). Veterani (ekipno 3. mesto): nad 50: Bojan Šuštar 5. mesto, nad 60: Darij Ban 2. in Ivan Božič 6. mesto. Zračna pištola: Leon Memon 3. mesto (mladinci), člani: Andrej Jakomin 10., Ivan Božič 11., Leon Tomažin 18. ter Enio Božič 19. mesto (ekipno 4. mesto). Kombinacija: Ivan Božič
8.	mesto.
Tudi letošnji izkupiček je zelo bogat, a strelci vedo, da ne smejo zaspati na lovorikah. S potrpežljivim delom z najmlajšimi, vztrajnostjo mladine ter zanesljivostjo starejših bo o strelkah in strelcih iz Izole zagotovo še slišati.	dš
Rajko Hrvat bronast na EP
Izolski veslač Rajko Hrvat, član veslaškega kluba Argo, je na evropskem prvenstvu v Poznanu na Poljskem, Sloveniji priboril bronasto medaljo. Pripravlja pa se že na nove izzive.
-	Iz evropskega prvenstva si se vrnil z bronasto medaljo. To še ni uspelo nobenemu slovenskemu lahkemu skifistu, kajne?
-	Ja, saj gre tudi sicer za šele drugo slovensko medaljo iz evropskih prvenstev.
-	Že drugo mesto na regati svetovnega pokala na Bledu je nakazalo na to, da boš uspešen na evropskem prvenstvu. Si tudi dejansko pričakoval takšen uspeh?
-	Po resnici povedano, ja, malo sem pričakoval uspeh, a v javnosti tega nisem govoril in sem raje povedal, da je moj cilj vstop v finale. Prav zaradi uspeha na Bledu je bil prisoten tudi določen pritisk, a je tudi mene zanimalo, kako se bom na to odzval. Na Bledu sem dokazal, da se znam zbrati, ko je to potrebno in s podporo trenerja Iztoka Butinarja, ki je moj trener od samega začetka, ter s podporo staršev, prijateljev in vseh članov VK Argo Izola, smo to zgodbo pripeljali srečno do konca. In tako sem domov pripeljal še eno medaljo, in to le nekaj dni za Vasilijem Žbogarjem.
-	Vmes pa smo v Izoli dobili tudi Kegljaški bron.
-	Ja, tudi o tem sem prebral. Izola je res lahko ponosna na svoje športnike. Dejstvo je, da te podobni uspehi domačih športnikov kar lepo dvignejo in prepričan sem, da so mi pomagali pri osvojitvi medalje. Sicer pa z Vasilijem že dve leti skupaj trenirava in to, da v tako kratkem času oba prineseva iz evropskih prvenstev medaljo je lepa stvar, o kateri lahko samo sanjaš.
-	Vasilija opazuješ med zimskimi treningi. Kako misliš, da bi se znašel v veslanju?
-	Ko je menjal jadralno klaso je pridobil na masi, ampak za veslanje vseeno potrebuješ kilometrino in tako, kot se jaz ne bi znašel v jadrnici, se tudi on ne bi v veslaškem
čolnu. Premikal bi se, to ja, a ta hitrost ne bi bila tista prava in glede na njegov značaj, bi
kljub temu vrhun-ski rezultat, tako da nikakor ne bi bil Si zadovoljen (smeh), ■■v Kot tudi jaz ne v ja-drnici.
-	Vsemu pa verjetno koristi trenirati z nekom, ki je že dosegel tako veliko.
-	Ja, vsekakor. Že s tem, ko se nahaja v istem prostoru, te napolni z neko energijo. Zelo je pomembno za športnika, da ima ob sebi takšno osebo. Ko mi je bilo najtežje na treningih, sem videl, kako se on, ki je že toliko dosegel, ob meni poti in se trudi in takrat vidiš, da moraš iz sebe stisniti še nekaj več.
-	Zadnja leta si stalno, malo po malo, napredoval.
-	Ja, v zadnjih letih smo naredili nekaj sprememb. Od tega, da smo iz italijanskega čolna preskočili na nemškega ter ostalih podrobnosti, ki smo jih spremenili. Predvsem pa je za tem uspehom ogromno garanja. Že petnajst let delam z Iztokom Butinarjem in delamo vseskozi, ob sobotah, nedeljah, praznikih in za novo leto. Truda sem vložil res veliko, na srečo pa se je zdaj vse to obrestovalo. In ja, prepričan sem, da se je moja veslaška kariera šele dobro začela in se že veselim novih nastopov, saj sem vendarle v najboljših letih za veslača.
-	Omenil si nove nastope, ki pa bodo drugačni, saj se poslavljaš od lahkega enojca zato, da bi poskusil uloviti olimpijsko normo.
-	Ja, res je, ker moja kategorija ni olimpijska. Konec avgusta bomo lovili normo za olimpijado v Riu leta 2016 in zato potrebujem partnerja, s katerim bom začel garati. Trenutno poskušamo narediti klubsko posadko z Markom Bolho, ampak sva šele v fazi uveslavanja, saj za dvojec rabiš še več kilometrine, kot za enojec. No, pustimo se presenetiti. Težko bo, ker ne bomo imeli kilometrine in izkušenj ostalih posadk, ampak poskusiti pa moramo.
-	Verjetno ni lahko najti pravega partnerja, saj se bo ta moral prilagoditi tvojemu načinu dela, za
katerega pa sam praviš, da je garaški.
-	Ja, lahko bi rekli, da je moj trening skoraj peklenski, a s trenerjem sva dorekla, da za to, da pridejo uspehi, moram delati več od ostalih. Seveda v mejah normale, saj del rutine mora biti namenjen tudi regeneraciji, ki je zelo pomembna. Očitno sva našla dobro formulo, na kateri pa je treba zdaj še graditi.
-	Na finalni regati si imel odličen štart, kar zate ni ravno značilno.
-	Tudi mene je presenetilo. S trenerjem sva dorekla, da moram ciljati na zmago, če bi rad prišel do medalje. In že v štartnem bloku sem se na to fokusiral in sem se kar izstrelil ven. Začel sem z zelo visokim ritmom, trener in ostali reprezentanti pa so me spodbujali ob progi, kjer so se vozili s kolesom. Po 500 metrih je moj najboljši del in sem se pobiral naprej, proti koncu pa sem se verjetno prehitro zadovoljil z medaljo, saj, ko sem se otresel Angleža, ki je bil eden od favoritov za kolajno, mi je nekoliko popustila koncentracija, in sta me na koncu prehitela Francoz in moj dober prijatelj iz Slovaške. Ostali pa so zaostali kar veliko.
-	Kljub temu si zadovoljen.
-	Kaj zadovoljen, presrečen sem! Dve medalji v dveh tednih sta lepo poplačilo za delo, res pa je, da tokrat nisem bil tako čustven, kot na Bledu, kjer so me po cilju kar preplavile emocije. Lahko bi rekel, da sem zdaj na uspehe že navajen (smeh).
-	Škoda, da se ravno zdaj zgodba z lahkim enojcem zaključuje.
-	No, ni še nujno, saj moramo še opraviti sestanek, da ugotovimo, kako naprej. Škoda res, da moja disciplina ni olimpijska, ampak naredil bom pa res vse, da bi prišel na Olimpijado in bi tako Izola imela še enega predstavnika.
-	Omenil si, da bom poskusil z dvojcem. Govorimo o dvojnem dvojcu?
-	Tako je. Dve osebi v čolnu, vsaka s po dvema vesloma. Jaz bom sedel na poziciji vodje čolna in imel bom partnerja za sabo, ki bo sledil mojemu ritmu. Čez zimo smo že začeli delati, a ni nam kazalo ravno dobro in sem se zato odločil, da bom še malo nastopal v enojcu in poskusil priti do kakšne medalje. Zdaj bomo pa ponovno poskusili in nastopili bomo na zadnji tekmi sezone v Luzernu, kjer bo jasno, kako bo. Tudi zase moram še videti, kako so odzovem v ekipnem delu. No, pustimo se presenetiti, saj že čakam na nove izzive.
AM
4.6. četrtek
■
19.00 Mestna knjižnica Izola
potopisno predavanje MISTIČNA ŠRI LANKA IN INDIJA Z JOGO
Nives Uljan in Barbara Kaplan vas bosta popeljali po čudoviti deželi čajevcev, okusni azijski hrani, norih javnih prevozih, po plaže, ki ti vzamejo dih in budizmu, ki te, kot njihov način življenja, spremlja na vsakem koraku... Osvetlili bosta, kako poteka tečaj joge v Indiji, kako indijski jogiji delajo »krije« oziroma čiščenja telesa in duha, kako poteka življenje pravega indijskega jogija ter česa vsega sta se sami naučili in spoznali
6.6. sobota
10.00 Mestna knjižnica Izola
■■■■■■■■■■■■
Vrtec v gozdu
Vrtec v gozdu je oblika predelske vzgoje, kjer otroci odraščajo v neposrednem stiku z naravo. Otroci, ki obiskujejo vrtec v gozdu se naučijo orientacije in preživetja v naravi, samostojnosti, dela z naravnimi materiali in ognjem. Otroci nabirajo sadeže, rastline, gobe ter pomagajo pri pripravi hrane. Ker so neprestano v naravi, tudi ko dežuje ali sneži, so bolj umazani a tudi bolj odporni. Projekt bosta predstavila Lučka in Petr Dufek s hčerkama.
8.6. ponedeljek
10.00	-14.00 Mestna knjižnica Izola
delavnica Izpolni svoj Europass življenjepis
Izobraževanje je brezplačno.
20.00	Manziolijev trg
CORDE S'CIOPADE & PRIMO TAIO
Koncert skupine kitar in vokalne skupine Skupnosti Italijanov Paspuale Besenghi degli Ughi pod mentorstvom Enza Hrovatina.
17.00	Kulturni dom Izola
Plesni studio Petra
Letna produkcija
18.00	Manziolijeva palača
otvoritev razstave risb
"Ne combiniamo di tutti i colori"
otrok iz vrtca L'aquilone in učencev OŠ Dante Alighieri. Sledi na dvorišču OŠ Dante Alighieri predstava ob zaključku šolskega leta.
10.6. sreda
19.00 Mestna knjižnica Izola
junijsko srečanje Študijskega krožka Kako Živim ta trenutek. Naše misli so večino časa v prihodnosti ali preteklosti. Zato se tudi počutimo ujeti in smo brez energije. Da se v polnosti občutimo, moramo pripeljati svoje misli v ta trenutek, tukaj in zdaj ter začutiti sebe, svoje telo in svoje občutke ter čustva. Srečanje bo vodil Joško Cesar.
11.6. četrtek
19.30 Galerija Alga Izola
otvoritev razstave KDLU LIK Izola
Javna umetnost 3 - otvoritev
Razstavljajo: Milenka Arsenov, Dragana-Dada Čurin, Zorko Dežjot, Oskar Jogan, Edo Lesjak, Mira Puhar in Vahida Puhov. Mentor: univ. dipl. arh. Teo Tavželj
12.6. petek
19.00 Manziolijeva palača
ZGODOVINA IN GLASBA
Enzo Hrovatin z bandom in Silvano Sau bodo predstavili deset priredb, ki so zaznamovale različna obdobja ZO.stoletja.
Hangar bar
05.06 O.N.I (stari rock - Obala)
05.06	In memoriam briškolada
10.06	Jazz večer in predstavitev gostujočega piva iz Hoppiness Beershopa
Mhydro clean
Zrak še ni bil tako čist!
IZKORISTITE POSEBNO PONUDBO IN SERVISIRAJTE VAŠO KLIMATSKO NAPRAVO PO AKCIJSKI CENI 30 €!!!
((( 041 805 780 )
Galerija Plač Ljubljanska32 razstava fotografij
Izdani s srcem
avtor fotografij
Remigio Grižonič
Galerija Drat Ljubljanska ulica razstava
"MAKEDONSKI RUBIN V SODOBNEM NAKITU"
Galerija Alga
razstava slik Likovnega društva Tuba iz Izole
»Zlato jabolko«
Galerija Insula
spominske razstave ob 80. obletnici rojstva
Zvest Apollonio (1935-2009)

Galerija Insula v Izoli Palači Gravisi - Buttoral v Kopru Galeriji Sq-Art v Kopru studiu Galeriji Gasspar vGrožnjanu / Hrvaška
Umetniški studio Apeiron Sončno nabrežj^ 1,
razstava slik in kipov iz bogate umetniške zbirke Vladimirja Tula
"Collezione Tul"
Na razstavi si bo možno ogledati likovna dela različnih istrslih in mednarodnih avtorjev.
razstava bo na ogled od 23. maja do 20. junija
Manziolijeva palača Izola
razstave grafik na temo posvečenih morje in narava COLORI PRI IVI ARI
Razstava CARMEN ROJC
Mestna knjižnica Izola
Razstave v juniju: Zdenko Bombek: fotografska razstava Obrazi Izole. Iz fotografij je moč spoznati, kako se je podoba mesta, Izole, v razmiku več desetletij urbanistično spremenila. Društvo za cerebralno paralizo Sonček Koper razstavlja ročne izdelke, narejene v njihovi delavnici v dnevnem centru na Markovcu.
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni
Izola - Isola
■	torek, 9.6., ob 17.00 in 19.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija PLESNI STUDIO PETRA (org.: PS Petra, CKŠP Izola). Vstopnina: 5 €.
NAPOVEDUJEMO...
•	četrtek, 11.6., ob 19.30, Galerija Alga: otvoritev razstave KDLU LIK Izola JAVNA UMETNOST 3 (org.: KDLU LIK, CKŠP Izola, JSKD 01 Izola). Vstop prost.
•	petek, 12., in sobota, 13.6„ od 19.00, staro mestno jedro: tradicionalni, že 13. PRAZNIK OLJ K, VINA IN RIB. Vstop prost.
•	torek, 16.6., ob 18.00, Kulturni dom Izola: predstava Gledališča STEPS Izola
MALI STRAH BAV BAV (org.: STEPS, JSKD Ol Izola, CKŠP Izola). Vstop prost.
•	sreda, 17.6., ob 19.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija Plesnega studia L A I LAINARIJA (org.: PS L AI, CKŠP Izola, JSKD 01 Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice bodo na voljo uro pred prireditvijo pri blagajni Kulturnega doma Izola.
■	petek, 19., in sobota, 20.6., ob 19.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija KUD BALE RIMA (org.: KUD Balerima, CKŠP Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice so na voljo pri KUD Balerima.
GALERUA ALGA IZOLA
Do 30.6. bo na ogled razstava slik in kipov KDLU LIK Izola: JAVNA UMETNOST 3. ART KINO ODEON IZOLA
•	do nedelje, 7.6.: Mednarodni filmski festival KINO OTOK - ISOLA CINEMA;
•	ponedeljek, 8.6., ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: dokumentarec SOL
ZEMLJE;
•	ponedeljek, 8.6., ob 21.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama ČUDESA;
•	torek, 9., in sreda, 10.6., ob 19.00: avstrijski MACONDO;
•	torek, 9., in sreda, 10.6., ob 21.00: psihološki PHOENIK.
Vljudno vabljeni! | Genlilmenle invitali?
| wwwfacebook.com/kulturnicenter.izola I www.facebook.com/arLizola
https://twitter.com/CKSPIzola
https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; irr. galerijačKenter - Izola.sl), ponedeljek, torek, petek 9.00 13:00, sreda, četi tek 16:00-19:00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon. Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t 051/3% 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
MANDRAČ 11
Začel )e 11.
V torek se je s projekcijo za Izola-ne neuradno začel 11. Kino Otok, ki je uradno otvoritev doživel včeraj, ob zaključku uredništva, s projekcijo treh izbranih sklopov posnetega gradiva z naslovom Let nad bojnimi polji (En dirigeable sur les champs de bataille, 1919), kije bilo skoraj stoletje izgubljeno v arhivih francoske vojske.
Film je spremljala dvanajstčlanska džezovska zasedba Insium na čelu z nominirancem za ameriško glasbeno nagrado grammy, Gla-ucom Venierjem, ter mednarodnim skladateljem in aranžerjem Michelejem Corcello. Njuna glasbena oprema, ki je v Izoli doživela svetovno premiero, nas po besedah Luče Giulianija, »posrka v film in nas tako prevzame, da se izgubimo v njegovem času.«
Na Kino Otoku bo veliko prostora in vsebin namenjenih mlajšemu rodu v okviru programa Podmornica - Otok za mularijo. Po izjemnem zanimanju se jih bo pred velikim platnom v tem tednu zvrstilo skupaj kar 650 in to bo več kot primeren uvod v živahno dogajanje ob koncu tedna. Takrat na Podmornico prihajajo Kinobalon s slovensko premiero mladinskega filma Felbt (Felix, 2013), projekciji dveh filmov s prikupnimi stripovskimi liki Mumini, ki so
Kino Otok
osvojili srca otrok in odraslih po vsem svetu, in projekcija filma Ko zorijo jagode (1978) ob praznovanju dvajsetletnice Slovenskega filmskega centra. Ob tem pa tudi ustvarjalne delavnice, delavnice animiranega filma, brezplačno kreativno varstvo - dogajanje, s katerim bodo filmske vsebine zaživele v drugačni luči, na nove izvirne načine.
Med gosti, ki jih pričakujejo na Kinu Otok, sta hrvaški režiserki Hana Jušič in Sonja Tarokič, ki sta sklop svojih kratkometražnih del prikazali že včeraj, italijanski režiser Giuliano Ricci, čigar Človek na luni (Luomo sulla luna, 2014) je na sporedu letnega kina, člana multidisciplinarnega avstrijskega kolektiva O.N.L.S.D, Gerhard Tremi in Leo Galice, ki bosta predstavila njihov minimalističen dokument sodobne ameriške kulture, Na robu raja (Eden’s Edge, 2014), Ognjen Glavonič, čigar celovečerni dokumentarni prvenec Živan priredi punk festival (Živan pravi punk festival, 2014) je za program izbral prijatelj Kino Otoka, britanski kritik in publicist Neil Young, ter Matthi-as von Gunten, ki se predstavlja z dokumentarnim delom o aktualni temi podnebnih sprememb, Thu-leTuvalu (2014).
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Vstop na vse dogodke spremljevalnega programa je brezplačen
Galerija Salsaverde (Gramscijeva 4) 3.-7.6., 10.00-13.00,15.00-18.00
V galeriji Salsaverde si bo pod okriljem rubrike Video na plaži vsak dan festivala mogoče ogledati sklop izbranih eksperimentalnih filmov.
2 koluta/2 reels (Luca Chinaglia, Italija, 2015, 5'}, 3600 padlih dreves (Rok Oblak, Slovenija, 2014, 10'), Imago #2 (Paride Di Stefano, Slovenija, Italija, 6'), Piknik (25 seconds per frame) (Davorin Marc, Slovenija, 2014, IT), Industrijska pripoved/Un racconto industriale (VValter Ronzani, Italija, 2014, 12'), Neuporabna fikcija/A useless fiction (Cheong Kin Man, Macao, 2014,30')
Plač Izolanov (Ljubljanska ulica 23) Izola Izolani s srcem
Fotografska razstava Remigia Grižoniča je posvečena ljudem, ki so v Izoli pustili svoj pečat.
Kulturni dom Izola
Razstava Mumini v otroških očeh
Razstava otroških likovnih del z natečaja, ki je bil objavljen v revijah Ciciban, Cicido in PIL. Postavitev razstave y organizaciji zavoda Otok.
Verdijeva ulica 1, Izola / 4.6.: 19.00,19.30,20.00; in 7.6.: 11.00,11.30,12.00 ErosAntEros: TranScend - Sintetični koncert za izrazni figuri
Predstava TranScend - sintetični koncert za izrazni figuri je koncert sintetičnih zvokov in svetlobe, ki se generirajo iz gibanja dveh figur s senzorji na rokah.
Predstave trajajo 15 minut, vsako ponovitev si lahko ogleda osem obiskovalcev. Rezervacije sprejemamo na naslovu info@isolacinema.org.
Galerija Apeiron (Sončno nabrežje 18) Izola / 5.6.-6.6., 18.00 SPECTRUM
SPECTRUM je avdiovizualni projekt v izvedbi umetnika Parideja Di Stefana v sodelovanju s kitaristom Elvisom Šahbazom. Video podob in barv, ki metaforično predstavljajo celotni spekter elektromagnetnega valovanja, spremlja živa glasba, ki jo na električnih in analognih inštrumentih izvajata Di Stefano in Šahbaz. Predstava traja 20 minut.
Kulturni dom Izola / 6.6., 10.00-12.00,16.00-18.00 Delavnici animiranega filma Podmornica za dve starostni skupini Delavnici animiranega filma sta namenjeni otrokom različnih starosti: dopoldanska najstnikom med 11. in 15. letom, popoldanska pa najmlajšim filmoljubom med 6. in 10. letom starosti. Program vsake delavnice traja dve uri, udeležba je brezplačna, število mest pa omejeno. Rezervacije sprejemamo na naslovu info@isolacinema.org.
Manziolijev trg Izola / 6.6.-7.6., 15.00-17.00 Filmske ustvarjalne delavnice društva GUMB
Filmsko obarvani ustvarjalni delavnici društva GUMB za velike in male, ki radi ustvarjajo iz reciklažnih materialov.
KINO OTOK 2015
Četrtek 4. 6.
Letni kino Manzioli
21.00	Lučonoša. Flrvaška, 2009. Režija: Damir Čučič, Boris Boljak.
Theeb. Jordanija, ZAE, VB, Katar, 2014. Režija: Naji Abu Novvar.
Art kino Odeon
11.00	»Hrvatski kratki«: filmi Hane Jušič in Sonje Tarokič, program kratkih filmov.
14.00	Soline (Alikes). Grčija, 2014. Režija: Ira Dika, Vorgos Savoglou .
14.00	Bx46. Francija, ZDA, 2014. Režija: Jeremie Brugidou, Fabien Clouette.
17.00	Krizno obdobje. Slovenija (Jugoslavija), 1981. Režija: Franci Slak.
Kulturni dom
17.00	Felix. Južna Afrika, 2013. Režija: Roberta Durrant.
Video na plaži, Svetilnik
21.00	Fokus: Avstralija in Z.sklop kratkih filmov natečaja Video na plaži, na Svetilniku
23.30	VALOVANJA (RIIBA); Jesusonecstasy, Chupa, IZLAND
Pe
im?
■■■■■

Letni kino Manzioli
21.00 Sedem čolnov. Islandija, 2014. Režija: Hlynur Palmason.
21.00 Biserni gumb (El Boton de Nacar). Francija, Čile, Španija, 2015. Režija: Patricio Guzman.
Art kino Odeon
10.00	Biserni gumb (El Boton de Nacar). Francija, Čile, Španija, 2015. Režija: Patricio Guzman.
13.00	Pranje možganov. ZDA, 2014. Režija: VVilliam E. Jones.
13.00	Živan priredi punk festival (Živan pravi punk festival). Srbija, 2014. Režija: Ognjen Glavonič.
16.00	ThuleTuvalu. Švica, 2014. Režija: Matthias von Gunten..
19.00	Vojna (Grieg). Švica, 2014. Režija: Simon Japuemet.
22.00	Juaja: Raj na zemlji (Juaja).Argentina, Danska, Francija, ZDA, Mehib, Brazilija,Nemčija, Nizozemska, 2014, Rezija: LisandroAlonso,
Video na plaži, Svetilnik
21.00	Trieste Science+Fiction: gostovanje festivala.
na Svetilniku
23.30 Žiga Murko live, Borka jazz, hiphop, soul, funk, afro
Sobota 6. 6.
Letni kino Manzioli
21.00	Človek na Luni (Tuomo Sulla Luna). Italija, 2014. Režija: Guiliano Ricci.
22.45 Fidelio - Aliče na poti (Fidelio - L'odyssee d'Alice). Francija, 2014. Režija: Lucie Borleteau.
Art kino Odeon
10.00	Angeli revolucije (Angely revoljucii). Rusija, 2014. Režija: Aleksej Fedorčenko.
12.30	»Hrvatski kratki«: filmi Borisa Poljaka, program kratkih filmov.
14.30	Na robu raja (Eden’s Edge). Avstrija, 2014. Režija: O.N.L.S.D., Gerhard Tremi, Leo Galice.
16.30	Veliki skok naprej (El gran salto adelante), Španija, 2014. Režija: Pablo Llorca.
19.00	Okoliščina (La circostanza). Italija, 1974. Režija: Ermanno Olmi.
21.00	Vrnili se bodo travniki (Torneranno i prati). Italija, 2014. Režija: Ermanno Olmi. Kulturni dom
11.00	Mumini lovijo komet (Muumi ja punainen pyrstbtahti). Finska, 2010. Režija: Maria Lindberg.
16.00	Ko zorijo jagode. Slovenija (Jugoslavija), 1978. Režija: Rajko Ranfl.
Manziolijeva palača
17.00	Projekcije in predstavitve filmov mladih ustvarjalcev I, brezplačna projekcija.
Video na plaži, Svetilnik
21.00	3.sklop kratkih filmov natečaja Video na plaži na Svetilniku
23.30	Bakto in Dirty Hairy: Groovy Cartoon Sessionunk, hiphop, freestyle
I
Nedelja 7. 6.
Letni kino Manzioli
21.00	Poštarjeve bele noči (BeljenočipoštalonaAleksejaTijapidna).Rusija,2014. Režija:AndrejKončalovski.
Art kino Odeon
10.00	Fidelio - Aliče na poti (Fidelio - L'odyssee d'Alice). Francija, 2014. Režija: Lucie Borleteau.
12.00	Človek na Luni (Tuomo Sulla Luna). Italija, 2014. Režija: Guiliano Ricci.
14.00	»fslenskar stuttmyndir«: islandski kratki filmi, program kratkih filmov.
16.00	»Hrvatski kratki«: filmi Igorja Bezinoviča, program kratkih filmov.
18.00	Samo svoji (Solos). Peru, 2015. Režija: Joanna Lombardi.
Kulturni dom
11.00	Mumin na Ažurni obali (Muumit Rivieralla). Finska, Francija, 2014. Režija: Kavier Picard.
15.00	Felix. Južna Afrika, 2013. Režija: Roberta Durrant.
Manziolijeva palača
17.00	Projekcije in predstavitve filmov mladih ustvarjalcev II, brezplačna projekcija, na Svetilniku
23.30	„Muzika s kasete"
mamtor/m: 12
V	knjižnici čaka nešteto odgovorov
V	okviru Tedna vseživljenjskega učenja 2015 je v sredo 20. maja v Središču za samostojno učenje v Mestni knjižnici Izola potekal Dan odprtih vrat.. Največ zanimanja so požela gradiva vezana na lokalno kulturno dediščino. Naslednji Dan odprtih vrat bo že v ponedeljek 8. junija.
Potrebo po samostojnem učenju odraslih lahko bolje razumemo, če potegnemo analogijo z osebno odgovornostjo za zdravje. Časi, ko smo odgovornost za svoje zdravje pasivno polagali v roke zdravnikov in zobali tablete ne da bi vedeli niti, kako se imenujejo, so mimo. Danes sami odgovarjamo za svoje zdravje, sami si, ob svetovanju zdravnika, izberemo način zdravljenja, poiščemo dodatno pomoč, sami opazujemo in sporočamo, kako je z bolezenskimi znaki. Torej vedno več stvari je, za katere odgovarjamo, znanje in izobrazba sta samo ena od tolikih.
Glavna podoba izobraževanja odraslih je samostojno učenje. V odraslosti ni nikogar več za nami, ki bi nas silil k učenju, kot so nas prej v šoli. Čisto od naše volje in motivacije je odvisno, koliko in kaj se bomo učili, učenje pa je prepleteno s številnimi dogodki iz zasebnega in poklicnega življenja. Zato so oblike in ritem učenja zelo osebni in neponovljivi..
Središče za samostojno učenje je učni prostor znotraj Mestne knjižnice Izola, ki vsem, ki bi radi napredovali v svojem učenju, znanju, v kakovostnem preživljanju prostega časa, prihaja naproti. Učenje v središču za samostojno učenje je brezplačno, učenje poteka samostojno in pogosto z uporabo multimedijskih programov, na primer za učenje tujih jezikov.
Udeleženci v učenju središča za samostojno učenje lahko poizvedujejo po vsebinah, ki so dostopne na svetovnem spletu, pišejo in tiskajo dopise, seminarske, raziskovalne ali diplomske naloge in vloge za zaposlitev. Za svetovanje in pomoč pri uporabi učne tehnologije in učnih programov je vedno na voljo svetovalec, ki glede na želje in predznanje učečega svetuje pri izbiri ustreznega učnega gradiva in po potrebi nudi pomoč. Središča za samostojno učenje so rezultat projekta Organizirano samostojno učenje, katerega nosilec je Andragoški center Slovenije. Projekt sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Ob Dnevu odprtih vrat so med udeleženci požela največ zanimanja gradiva vezana na lokalno kulturno dediščino, med njimi najbolj »Istra skozi čas«, »Suhogradnja, video priročnik o tehniki gradnje« s tiskanim priročnikom, ter »Stkane zgodbe:
Podeželje kot priložnost za razvoj«. Med spletnimi vsebinami smo svetovalci izpostavili spletno stran »za-misli.si«, spletno stran Alenke Rebule, ter spletni portal »Europa.eu«, ki vsebuje najrazličnejše gradivo vezano na kulturo, jezike, politiko, gospodarstvo itd Evropske Unije. Naslednje izobraževanje v Središču za samostojno učenje v Mestni knjižnici Izola bo v ponedeljek 8. junija med 10. in 14. uro. Svetovalci v središču bomo nudili napotke pri izpolnjevanju Europass življenjepisa. Učinki učenja v središču za samostojno učenje se kažejo v zmanjševanju socialne diferenciacije dostopnosti do znanja, dvigovanju kulture učenja in spodbujanju vse-življenskosti učenja, v povezovanju in dopolnjevanju drugih oblik izobraževanja, prevzemanju odgovornosti posameznikov za lastno učenje in ne na zadnje izkušnje kažejo, da kdor se organizirano samostojno uči, se tudi pozneje vključuje v ostale organizirane oblike (tudi formalnega) izobraževanja.
Središče za samostojno učenje v Mestni knjižnici Izola je odprto vsak dan med 9. in 18. uro ter ob sobotah od 8. do 13. ure. Vabljeni! Za učenje je vedno pravi čas!
Odkrivanje podvodnih skrivnosti v San Simonu
V	okviru projekta AS - Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv, ki ga Univerza na Primorskem izvaja na območju rimske obmorske vile v Simonovem zalivu v Izoli, želijo obiskovalcem ponuditi tudi nove doživljaje na področju spoznavanja kulturne in naravne dediščine.
V	delovnem sklopu vsebin za izboljšanje dostopnosti in popestritev kulturne in turistične ponudbe ponujajo vsem zainteresiranim možnost brezplačnih potopov na območju rimskega pristanišča obmorske vile v Simonovem zalivu. Naš partner v projektu je prav v ta name tudi Inštitut za potapljanje in podvodne aktivnosti Piran (IPPA), ki bo skrbel za izvajanje teh aktivnosti.
Program vključuje brezplačno izposojo potapljaške opreme in bo odprt za javnost po vnaprej določenem koledarju. Potekal bo v obliki potopov za potapljače in spoznavnih potopov za obiskovalce brez predhodnega potapljaškega znanja. Potope bo vodil inštruktor za potapljanje z veljavno licenco za učenje v Sloveniji. Pred potopom bomo za prijavljene in obiskovalce izvedli kopenski ogled lokacije pristanišča in vile v Simonovem zalivu in jih seznanili z osnovami potopa. Prva napovedana datuma za potope sta četrtek, 11. in 25. 06. 2015 ob 10.00.
Prav tako bomo izvedli potope v okviru dogodka Poletna muzejska noč v soboto, 20. 06. 2015, ob 18.00.
Prijave so omejene, sprejemajo jih po el. pošti ali telefonsko na mateja.ravnik@zrs.upr.si in tel. 05 61 77 90.
Zgodil se je prvi Četrtkov večer pri spini, ki so ga zabelili Turn on Irish. Ta četrtek, zaradi Kina Otok, počitek, potem pa klavir.
Na Sončno prihaja Art sejem
V soboto 6. junija bo na Sončnem nabrežju zaživel 1. Art sejem, prireditev na kateri se bodo vzdolž promenade na Sončnem nabrežju predstavili različni ustvarjalci in izdelovalci različnih umetelnih in domačih izdelkov.
Poleg prodajalcev in razstavljalcev bodo ponudili tudi različne delavnice, od delavnice decoupage tehnik, delavnice stare pisave in delavnice graviranja na les, do delavnice tehnike kreiranja umetnin z voskom in delavnice tehnik restavriranja.
Organizator, Elena Mendizza napoveduje, da bo v soboto in nedeljo, ob prvem sejmu, sodelovalo več kot dvajset razstavljalcev, prodajalcev in ustvarjalcev, prireditev pa bo postala redna, vsak prvi in tretji vikend v mesecu, od 8.00 do 21.00 ure. Razstavljali bodo ekskluzivno ročna dela, izdelke domače in umetnostne obrti, vsi razstavljale! pa bodo elegantno predstavljeni v majhnih platnenih šotorih, tako da bo sejem lep tudi na pogled.

IZOLANI________________
Izolski obrazi Remigia Grižoniča
V galeriji Plač Izolanov so v soboto odprli fotografsko razstavo izolskega umetniškega fotografa Remigia Grižoniča, ki se tokrat predstavlja s portreti znanih Izolanov obdelanimi na nekakšen grafični način, s čimer je prestopil mejo čiste fotografije in vstopil v prostor podobe, kar je tudi sicer želja vsakega umetnika.
Na otvoritvi, ki so se je udeležili, ob Izolanih, ki jih je Remigio portretiral, tudi člani fotografske skupine, ki jo pri tretji univerzi vodi prav avtor, prišel pa je tudi priznani likovni kritik, Aleksander Bassin.
Nasploh je pisana druščina z zanimanjem prisluhnila kustosu galerije Insula, Dejanu Mehmedoviču, ki je najprej pripovedoval o zgodovini umetniške fotografije, potem pa v to pripoved umestil Remigia Grižoniča, za katerega v prvi vrsti pravi, da je neverjetno natančen, dosleden in premišljen avtor, ki vsako razstavljeno sliko umesti na točno pravo mesto, zato je njegova razstava v Plaču Izolanov tako prepričljiva že na prvi pogled, potem pa še vsaka fotografija ponuja veliko zanimivega in lepega.
Avtor je povedal, da je pri pripravi te razstave iskal predvsem jedro vsake podobe, zato je is fotografij, skoraj na grafični način, izrezal nepotrebne detajle, ki bi morda lahko zavedli gledalca. Razstava, ki prinaša podobe Banane, Mirča, Celestine, Dorine in Dore, Maurizia in celih ribiških
družin je bila že doslej deležna zelo dobrega obiska in tako bo tudi do 20. junija, ko jo bo zamenjala razstava fotografij tistih izolskih fotografov, ki jih bo, v sklopu akcije Izolski umetniki, izbral kustos Dejan Mehmedovič. V to razstavno akcijo so se tokrat vključile vse izolske galerije.
Morje v Sončni dvorani
V četrtek, 4. junija ob 19. uri bodo v Sončni dvorani odprli razstavo del članov slikarske skupine Morje, ki deluje pod okriljem tretje univerze, andragoškega društva Morje iz Izole.
Od leta 2010 skupino vodi mentorica Ksenija Pfeifer, prof. likovne umetnosti. Skupina ustvarja v prostorih likovne učilnice OŠ Elvire Vatovec Prade, kjer tudi sodeluje v različnih aktivnostih šole pri projektih medgeneracijskega sodelovanja. Skupino sestavlja sedem ustvarjalk: Maja Alessio, Dorica Barbarič Benčič, Majda Krevs, Zlata Rajh, Sonja Ravbar, Silva Trampuž in Danica Vodovnik.
Razstavljajo v Sončni dvorani v Izoli v organizaciji JSKD Izola, izolski knjižnici, hotelu Delfin, avli RTV Koper Capodistria, galeriji Alga v Izoli, razstavišču Rotunda Koper in Grajžerjevi galeriji v Štanjelu.
Javna umetnost III.
V	četrtek, 11. junija ob 19.30, bodo v Galeriji Alga odprli razstavo slik članov likovne skupine LIK iz Izole z naslovom: »Javna umetnost III.«
V	ustvarjalni skupini Kulturnega društva likovnih umetnikov LIK Izola spodbujamo in podpiramo posameznike pri njihovem osebnem likovnem izražanju. Letos se je vsak od članov še podrobneje specializiral na katerem od področij, ki se jim posvečamo zadnja leta. Po že ustaljenih korakih: preko skic, študij, modelčkov..., smo prešli k izdelavi večjih »3S Art plakatov«, »4A4 kolažev« za razstave v lokalih in »Sipo skulptur«, namenjenih predvsem predstavljanju v javnem prostoru.
Vizualna umetnost v 21. stoletju se z vnašanjem likovnih elementov (poslikav, skulptur, inštalacij...) v urbano okolje vse bolj prepleta z vsakdanjim življenjem. Tudi z letošnjo razstavo v LIK-u zvesto sledimo naši ideji o družbeno-angažirani umetnosti in ponovno dokazujemo, da lahko lokalne likovne skupine s svojim znanjem in estetsko občutljivostjo poskrbijo za višjo vizualno podobo kraja ter bolj kakovostno rabo javnega prostora. Razstavljajo: Milenka Arsenov, Dragana-Dada Čurin, Zorko Dežjot, Oskar Jogan, Edo Lesjak, Mira Puhar in Vahida Puhov.	Mentor: Teodor Tavzelj
Izposojevalnica koles se v Izoli očitno ni prijela. Ali imamo napačne turiste ali pa raje hodijo peš po starem mestu in okolici. Kakorkoli že, evropski projekt je odšel, beton pa je ostal nam Izolanom.
Na državnem prvenstvu v štafetnem zbijanju dečki U-14, sta Mark Jakomin in Edo Žunič iz Balinarskega kluba Korte, zasedla tretje mesto. Prav tako je tretje mesto na državnem prvenstvu v hitrostnem zbijanju v kategoriji dečkov U-14, osvojil je Kristjan Kotrle iz Balinarskega kluba Korte.
Drugačnosti
Dijaki šole za elektrotehniko v inovatorskih vodah
Štirje dijaki portoroške šole za elektrotehniko, med katerimi je tudi Izolan Alex Žigante, razvijajo napravo in projektor, ki bi brezžično predvajal vsebine pametnih naprav, torej telefonov in tablic. Dobili so že potrditev na nekaterih sejmih, predvsem pa na praktični način dokazujejo, kaj jih šola uči.
Za ekipo dijakov elektrotehnike iz Portoroža je bilo v mesecu maju kar nekaj razlogov za zadovoljstvo. Ekipa, ki razvija prenosni projektor nove generacije, ki se naslanja na uporabo popolnoma nove tehnologije, se je predstavila na kar dveh podjetniških tekmovanjih na katerih so se predstavili pred množico uspešnih podjetnikov in investitorjev.
V začetku meseca maja so se dijaki predstavili v finalu tekmovanja Podjetna Primorska, ki ga organizira Univerzitetni Inkubator na Primorske. Kljub temu, da so bili edini dijaški predstavniki v celotni konkurenci, so se brez večjih težav uvrstili v finalni izbor 12 najboljših idej in v kategoriji Optimist uvrstili med najboljših 6 idej po oceni več članske komisije.
Teden dni kasneje pa je sledila Ustvarjalnikova zaključna konferenca, kjer se je predstavilo 11 najboljših idej, ki so se potegovale za najboljši mladinski
startup v letu 2015. Kljub temu, da se ekipa ni vrstila v ožji izbor najboljših ekip za zmago, so se več kot dostojno pokazali širši publiki. Marcel, Alex, Kevin in Aleksander so enotnega mnenja, iz obeh tekmovanj kjer so se prebili tik pod vrh, so odnesli ogromno znanja in izkušenj. Prepričani so, da jim bo to znanje koristilo pri njihovem nadaljnjem študiju. Kljub vsemu pa še vedno trdno verjamejo v realizacijo svojega projekta, saj želijo dokazati, da starost ni omejitev tudi pri tako zahtevnem projektu, kot je razvoj projektorja nove generacije.
Izolan Alex Žigante nam je povedal, za kaj pravzaprav gre.
-	Gre za mali brezžični projektor v obliki kocke, ki s pomočjo modula projecira preko pametnih naprav, s tem, da pripravljamo tudi možnost, da se prikluči računalnik. Namen pa j e predvsem to, da je zadeva prenosna.
-	Ste sami naredili projektor?
-	Za projekcijski modul poskuša-

mo ustvariti partnerstvo, ampak ni še nič dogovorjenega. Dejansko smo mi razvili ta modul za brezžično komunikacijo med projektorjem, ki ga pripravljamo in pametno napravo.
-	Ste poskusili narediti prototip?
-	Prototip je v fazi izdelave, upamo pa, da bo čimprej pripravljen. Obiskujemo tretji letnik in računamo, da bomo do konca šolanja zaključili projekt.
-	V čem je posebnost vašega projektorja?
-	Se gre za novo tehnologijo pro-jeciranja, ki je laserska, in za razliko od LED diod troši manj energije in je močnejša. Ima eno samo lečo, laser pa riše sliko. Kakovost slike je 720 pik, ki pa je primerljiva z navadnimi prenosnimi projektorji. Predvsem pa je možna projekcija do treh metrov diagonale iz razdalje dveh metrov. Posebnost naše naprave pa bo ta, da bo predvajala sliko neposredno iz naprave, brez aplikacij, ki bi bile potrebne za to, in bo samodejno uravnavala ostrino slike tako, da uporabnik ne rabi razmišljati o tem.
-	Kakšni so zaenkrat odzivi na vaš projekt?
-	Zankrat zelo pozitivni.
NINAM TREBA SOLITI PAMETI
piše: Aleksandra Krejči Bole
V rokah imam enega od dnevnih časopisov. Karnekaj mojih znancev ga kupujezato, ker je cenovno dosegljiv (stane manj kot euro), vsebuje štiri križanke (pomemben razlog za reševalce križank), koristne in uporabne recepte za gospodinje, televizijski spored za določen dan in (manj zahtevne) bralce vsakodnevno osrečuje z aktualnimi, predvsem po njihovem mnenju, zadevami, ki se dogajajo v naši ljubi Sloveniji in širše.
Zasledila sem tudi, da po mojem nestrokovnem mnenju, njihovi novinarji pišejo precej subjektivno in skoraj vsakodnevno na dolgo in široko o enih te istih javnih osebah in dogodkih, ki pretresajo našo javnost, medtem, ko o drugih, enako znanih in javnih osebah ter dogodkih še nisem zasledila nobenega članka.
Torej, pišejo, ponavljajo in razpredajo tako vztrajno o določenih izbrancih in aferah in s tem prispevajo k poveličevanju ali blatenju njihovih imen, osebnega svetovnega nazora in o privatnih zadevah, ki bistveno ne morejo vplivati na boljši standard življenja večine V Sloveniji. Rezultat je enostranskost in omejenost vpogleda v naš vsakdanjik. Ne širijo bralčeve humanitarne in tolerantne plati, ampak njegovo sovražno mnenje do drugače usmerjenih in mislečih oseb. Postajamo vse bolj nostalgični do neke druge preteklosti, netolerantni, zaprti v svoj mali svet, malenkostni in prepričani, da je odprtost, globalnost, širina obzorja, pripadnost evropski usmerjenosti nepotrebna in odveč. Držimo se že utečenih kalupov in ne maramo sprememb, ker so (tako so nas prepričali) prej slabe kot dobre. Smo sploh kaj dobrega dobili od Evrope, se sprašujejo nekateri. Sama se ne uvrščam med tako misleče.
Drži, da mnogi politiki in pomembneži v naši deželi delajo kar naprej velikanske in kardinalne napake za celo nacijo. Drži, da je prav in priporočljivo javno opozarjati ljudi na te napake. Ne drži pa, da je naloga novinarjev poučevati in dobesedno »soliti zdravo pamet« bralcu. Žal se zdi, da pri nas zdrava, kmečka pamet odpoveduje že na vsakem koraku.
Meni se zdi, da pri nas starši več ne vzgajajo lastnih otrok, da učitelji več ne izobražujejo učencev, da kupci več ne kupujejo kar resnično rabijo, da poslušalci več ne poslušajo kaj želijo za svojo telesno in duhovno plat, da se bralcem nudijo v branje predvsem senzacionalne novice, da nam politiki, čeprav so sami »novi obrazi«, prodajajo isto zmotno politiko in napačne smernice v (samo za nekatere) boljšo prihodnost, da nam dobro plačani sindikalni voditelji narekujejo kaj je dobro za delavca (kaj ta beseda sploh pomeni danes). Ne upam se dregniti v zdravstvo, kjer tudi z novo ministrico stvari gredo vsak dan samo na slabše.
Aleluja. Zbudi se ljudstvo. Čas zimskega spanca je že mimo.
Aleksandra Krejči Bole je upokojena profesorica angleščine in ruščine, kot upokojenka je aktivna v andragoškem društvu Morje. Rada piše in potuje. O sebi pravi, da verjame v človeka in njegovo pravico, da sam odloča kaj želi in hoče doseči v življenju. Njena stališča niso brezpogojno tudi stališča uredništva.
n	IVff/VIVIIMt^C 15
Predzadnja —---------------------------------------------------
ALKOHOL NA CESTI
-	V San Simonu so pri vožnji pod vplivom alkohola zalotili hrvaškega državljana. Zaradi prevelike koncentracije alkohola v izdihanem zraku je bil pridržan na policijski postaji, nato pa predan v postopek sodnici za prekrške.
-	Na Dantejevi ulici so policisti ustavili domačinko, ki je pregloboko pogledala v kozarec. Alkotest je pokazal 0,51 mg alkohola v zraku, zato so ji odvzeli vozniško dovoljenje in izdali plačilni nalog v višini 900 Eur.
-	Na Tomažičevi ulici so policisti ustavili voznika iz Ormoža, ki je vijugal po cesti. Odrejen alkotest je pokazal razlog vijuganja. Obiskovalec Izole je ostal brez vozniškega dovoljenja in 900 Eur.
-	Na Prešernovi so policisti ustavili mladenko, ki je kazala znake nezanesljive vožnje. Odrejen preizkus je potrdil sume, da je vozila pod vplivom alkohola. Pot je nadaljevala s taxijem in položnico za 600 Eur.
KRAJA KOLESA
Nepridiprav je vlomil v klet in Izolanu ukradel gorsko kolo KTM Phinx 2.29, črno-bele barve z dodatki. Policisti zbirajo obvestila, sledi kazenska ovadba.
PONOVNO RAZGRAJAL
V trgovini je razgrajal znanec policistov, ki pa je pred prihodom mož postave pobral pot pod noge. Policisti ga bodo vseeno oglobili zaradi vznemirjanja zaposlenih in strank v trgovini.
POKOPALIŠKI TAT
Ob obisku pokopališča je domačin pustil denarnico v vozilu, na enih od vrat pa pustil delno odprt šipo. Ob vrnitvi z pogreba je ugotovil, da mu je denarnico nekdo ukradel.
UKRADEL ŠE PREVOZ
V hišo na izolskem podeželju je. medtem ko so domači spali, vdrl neznanec. Vzel je ključe vozila Mercedes Benz GLK / 220 GDI, bele barve, reg. št. KPNN-628, letnik 2011. Nato je iz hiše pobral zlatnino ter moške in ženske ure, Vlomilec je bil tako predrzen, da se je z dvorišča odpeljal še z oškodovančevim vozilom, tako da je nabral vrednosti za kakšnih 120 tisočakov. Kasneje so avtomobil našli v Luciji, vlomilca pa ne.
NAZAJ K LASTNIKU
Na PP Izola so prejeli obvestilo, da na parkirišču na ulici Alojza Valenčiča že več mesecev stoji osebni avto Chrysler PT Cruiser, z nameščenima registrskima tablicama CB842VV (I). Policisti so ugotovili, da je vozilo nepoškodovano, v evidencah pa beleženo kot ukradeno, in sicer 19. 9. 2014 v Italiji. Vozilo so odpeljali v garažo policije in ga bodo vrnili veselemu lastniku.
PA ŠE STARŠE SO POKLICALI
Ob 2.36 se je zgodila prometna nesreča v Izoli. Policisti so ugotovili, da je 15-letnik pri odcepu za Barede padel s kolesom in se poškodoval. Alkotest mu je pokazal 0,50 mg/l alkohola. Obveščena sta bila starša, poškodovani pa odpeljan v SBI. Sledi obdolžilni predlog za vožnjo pod vplivom alkohola, vožnjo brez luči in vožnjo preblizu desnemu robu.
Saga o obalnem zavetišču za živali
Koprska občina se je odločila, da obalno zavetišče v Svetem Petru preda v upravljanje komunalnemu podjetju, člani Obalnega društva proti mučenju živali pa so medtem zbrali že okoli 10.000 podpisov podpore. Vseeno pa so na seji koprskega občinskega sveta ta odlok potrdili. V sporočilu javnosti so predstavniki Društva zapisali: V Kopru je jasno, da se interesi posameznikov le še ponavljajo in zdaj so, žal, na vrsti še neprofitne organizacije, tudi zavetišče. V občinah, kjer bo odlok sprejet, bomo šli na referendum. Naj odločijo ljudje. Demokratično in prav je tako. Zavetišče NI last župana NI last peščice svetnikov, JE last vseh nas, občank in občanov.
Zanimivo je, da je Občina Izola soustanoviteljica zavetišča, da njegovo delo tudi sofinancira, vendar, za razliko od Kopra, kjer so o tem vsaj razpravljali na občinskem svetu, v Izoli ni bilo nobene razprave niti odločanja. Pravzaprav so odločili tisti, ki so na oblasti. Glede na to, da očitno ne bodo tega odločanja ponudili občinskim svetnikom, se referendum o tem, kdo naj upravlja zavetišče, najverjetneje obeta tudi Izolanom.
V Društvu pravijo, da je bilo z odlokom Zavetišče res podeljeno Komunali Koper, a za vsem stoji koprska Veterina, ki si je, po 13 letih, zaželela upravljanja zavetišča. Gospa Barbara Strmole (Veterina Koper IN občinska svetnica v Popovičevi stranki) ves čas poudarja strokovnost in to, da mora azil voditi veterinar, ker je tako v večini zavetišč. Toda, dejstvo je, da imajo od 14 slovenskih zavetišč veterinarje kot vodje samo trije.
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da bomo letos obeležili 30. obletnico pobratenja z MDI Domžale. Srečanje bomo imeli v gostinski šoli v Izoli, dne 13.06.2015 ob 13 uri.
Vljudno vabljeni	predsednik Dl Izola:, Franc Poropat
MAM OGLAS,
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101 m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490
-	Zamenjam ali prodam stanovanje v Ljubljani 54 m2 z garažo 28,5 m2 za podobno na slovenski obali. Tel.: 040 327 127
-	Prodam ali oddam za daljše obdobje garažo v Župančičevi ulici. Tel. 041 665 591
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
NAJAMEMO
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351135
-	Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327
-	Moški srednjih let, najamem garsonjero 25-30m2, lasten vhod, za daljše obdobje, tel 070 703 004
Ekološko pridelane češnje
Na kmetiji Slavec na Šaredu nad Izolo imam poleg vina in olja, po katerih smo znani (Olj-karstvo in vinarstvo Slavec), tudi češnje.
V našem "češnjevem gaju" so ravno sedaj v polnem zorenju češnje z imenom Burlat.
Če vas zanima, pokličite na številko 041 721 220 (g. Valter). Pripeljemo tudi na dom.
Razno
Prodam leseno pasaro “Anabela”, dolgo 5,5 m, privezano v mandraču. Občani Izole imajo možnost pridobitve priveza. Tel. 041 686 773-
Našli smo papigo
26.5. mi je na Svetilniku priletel na roke majhen papagaj. Mislim da je skobčevka, je modro-rumene barve, po hrbtu sivo grahast. Je zelo domač, živahen in rad je. Lastnik naj me pokliče na 031534815
-	Prodamo dobro ohranjeno vrtno gugalnico razstegljivo v ležišče, tel 031 539 701
-	Prodam pograd ALPLES bukev iz programa TEMPO X. Dimenzije so 2050 x 960 x 1750. Zraven so še stopnice (bukev) s 4 predalniki dimenzije 1100 x 42 x 1560. Cena po dogovoru. Več informacij na 051/33-66-25
Elisabetta Dassena
(1928 - 2015)
V soboto, 30. maja smo se na izolskem pokopališču poslovili od naše mame, none in bisnone, Elisabette Dassena. Rodila se je v Kadiru pri Motovunu, poroka s pokojnim možem Brunom pa jo je zelo zgodaj zvabila v Izolo. Ustvarila sta si družino s hčerko in sinovoma, živela sta skromno a pošteno. Hvala vsem, ki ste našo Elisabetto pospremili na zadnji poti in hvala župniku Janezu za poslovilne besede.
Hči Marija in sinova Nelo in Fiorenzo z vnuki in pravnuki Izola, maj 2,015
Emil Kocjančič
(1921-2015)
Ob boleči izgubi našega očeta Emila Kocjančiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče, izrazili sožalje ter ga pospremili na zadnji poti.
Hvala župniku Janezu za izrečene poslovilne besede. Posebna zahvala negovalkam Centra za socialno delo Izola ter sosedi Neveki za dolgoletno pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.

Njegovi naj dražji. Izola, maj 2015
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
V San Quirinu pri Pordenonu je bilo 23. in 24. maja regionalno sabljaško prvenstvo Furlanije in Julijske krajine na katerem se je pomerilo preko dvesto tekmovalcev v vseh starostnih skupinah ter v vseh treh orožjih. Tekmovanje je pripravila Italianska sabljaška zveza - ena najmočnejših sa-bljaških organizacij na svetu. Zaradi posebnega dogovora med Sabljaško zvezo Italije ter Slovensko sabljaško zvezo lahko člani slednje gostujejo na italianskih tekmovanjih in tokrat je nastopilo tudi sedem slovenskih sabljačev. V Sabljaškem klubu Izola, ki ga vodi Antonije Majdin, so za tekmovanje pripravili Luko Mlakarja v kategoriji “dečki”. Luka se je v težki konkurenci prebil do srebra v finalu, kar je bil tudi najboljši dosežek slovenskih sabljačev na tem tekmovanju. Glede pomembnosti tekmovanja govori to, da je za podelitev medalj prišel iz Rima predsednik Sabljaške zveze Italije Giorgio Scarso, ki je Luki tudi čestital ob podelitvi.
*.
VAS PEUGEOT V ODLIČNI FORMI:
PAKET POLNJENJA KLIMATS: E NAPRAVE
ŽE OD 5 O EVROV
Vizualni pregled glavnih komponent klimatskega sistema / Pregled stanja filtra zraka potniškega prostora / Preizkus tlaka hladilnega plina klimatskega sistema / Preizkus temperature vstopnega zraka, ki v potniško kabino prihaja skozi klimatski sistem / Polnjenje hladilnega plina v klimatski sistem Z Hladilni plin (tip hladilnega plina R134A)
MOŽNOST PLAČILA
DO 24 OBROKOV S KARTICO
MOJ PEUGEOT DINERS CLUB
Rum
www.novo-olimpija si
PROGRAM UGODNOSTI
MojPeugeot
* Navedeno cena že vključuje 22 % DDV in velja le za člane programa ugodnosti Moj Peugeot, vendar cena za vaše vozilo lahko odstopa od navedenega p e u c eOTPRiPototATbTAL primera. Ponudba velja do 30. 9. 2015.
M OTI O N & E M OTI O N	PEUGEOT
FLAMIN AVTO
Nova Olimpija d.o.o.
FLAMIN AVTO, NOVA OLIMPIJA d.o.o., Obrtniška 28, 6000 Koper, tel. 05 611 61 18, servis@nova-olimpija.si