38. številka. Ljubljana, v petek 16. februvarja. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MOR
Ishaja vsak dan mvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za »VBtro-ogerske dežele ea vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kx. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poStnina znafia. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-viste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnifttvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Politično tolovajstvo.
Glasilo poliske drža^nozborske delegacije „Czhb" dokazal je te dni, da tudi političnemu tolo-vajstvu rad kako uslugo izkaže. V številki z dno 11. februvarja 1. 1. priobčil je namreč ta-le nesramni dopis :
„Iz Peterburga, 6 fbruvarja: Iz javno pre-čitanega puncila „SlovanBkega dobrodelnegu društva" zvedeli smo o velikib zaslugah, katere si je pridobil za .pravoslavje," r.msko katoliški Župnik v Arnoldsdorfu na Koroškem, Emspieler. Poročilo j o-vdarja, da on ne omejuje svoje delavnosti na Ko roške, ampak da s tem namenom dela daljša pota. Zaradi tega mu je dobrodelno društvo dalo večjo subvencijo „w bieczjpej monecie". Ako politični in duhovni uradi v Avstriji o tein ne vedo, mora jim cinična odkritosrčnost, s katero se ta reč razpravlja tukaj v javnih poročilih, odpreti oči. Prosim jako, d i o tem javno poročate."
gCzaa* je list, ki so bere v raznih minister-stvih in kateremu ne gre odrekati nekega upliva na odločilne političoe kroge. Njegov dopis so posneli tudi drugi listi, slasti nemško-liberalni, tako ,Neue Freie Presse" in .Tagblatt"; „Deutsche Zeitung" je hitela priobčiti denun-cijatoričen člančić „Rusaeu uud Slovenen", in tudi »Dedtichea Volkshlatt" si je pridružil tem obreke-valcem in zabeležil gorenju vest. Uprizorila se je prava gonja na župnika in deželnega poslanca gosp. O. E'nspielerja, najmanjši nemški novinarski lopov je kamenje nanj metal in ga sramotil.
G. E nspieler se je takoj pismeno obrnil do uredništva lista „Czaa" in prosil pojasnila, zaiedno pa je dno' 13. februvarja odposlal sledeči telegram:
Slovansko dobrodelno društvo — Peterburg. — ,Cz4Ba in drugi listi javljajo, da govori letošnje letno poročilo o mojem namišljenem delovanju za rusko cerkev in o baje mini dani subvenciji Da se te notice popravijo, prosim nujno, da se roi čim prej pošlje letno poročilo eventuvalno, da se ta temna stvar pojasni. — Gregor Einapieler, deželni poslanec.
W e r t h e r.
(Srbaki spisal L. K. L a i a r o v i ć. Preložil J. P. Planinski.)
Konoc.)
Mladen se je vse bolj oživljal in si vsak hip natakal vina v čašo. V svojo soprogo ni smel pogledati. Da zagladi svoj navdušeni govor, kateri nikakor ni imel tu mesta niti sin sla, pripomni, šale Be:   „To vino me razgreva", potem pa hiti dalie:
— Mar je to tema, kjer se pokazuje pesniški talent? Kje je tiatu plemenita, čista, zdrava, zdrava ljubezen? Iztegne roko in udari ob mizo. — Kje lo mat>, žena, deca, pogum, domovina, čast . . .?
Oči se mu zasvetijo:
— More li biti kaj slabšega, nego biti brez tasti? Ali more biti ljubezen brez žrtve? Je li pomilovati takšnega človeka? Fej! Meni se gnusi I A 'udi Loti se je moral guusiti, ako ni bila ... ni bila . . .
Plune.
Katanič ostro pogleda Mladena, kateri je iz gledal, ali razgret od vina ali od notranjega žara, rekel b\ kakor mal atlet.   Janko je sedel najprej ponižan, potem pa razburjen. Njega včerajšnji malik,
Listoma „Neue Freie Press e" in „Deutsche Zeitung" je poBlal g. G. Einapieler popravek, v katerem naglasa, „da kot katoliški duhovnik in kot zvest sin svete katoliške cerkve ni delal nikoli propagande za ru^ko-pravoslavno cerkev in da z omenjenim društvom ni bil nikoli v niknkoršni zvezi ter ni dobil nikoli nikakoršne subvencje. Zato je ona novica hudobna izmišljotina in obrekovanje. Ako se v omenjenem poročilu omenja moja oseba v onem smislu, potem je vsa stvar ali mistifikacija ali pa jasna nakana."
Pričakovati je, da se bode sedaj kmalu ta stvar poiasnila in da Be bo dognalo, kako in od kod je gorenja vest prišla v rečeni poljski list.
Mi smo trdno uverjeni, da je cela vest od konca do kraja izmišljena, da je to podlo obreko tanje, kakeršnega bo samo politični nasprotniki vrlega katoliškega duhovnika in rodoljuba E'nspielerja sposobni Kdor pozna g E nspielerja ver-ko gorečnost, kdor ve\ da v verskih rečeh ni prav nič toleranten, nego odločen in strog, ta ne dvomi, da je ta vest o namišljenem njegovem delovanju za pravoslavje in o dobljeni subvenciii iz trte izvita laž, ki ima jed<ni namen, kompromitirati njega in vse narodno gibanje na Koroškem. Piav zato pa je treba, da se ta stvar po polnoma pojusni in da se dožene, ni li ta krasna cvetka novodobnega denuncijantstva vzrasla v — Celovci. Oim se to zgodi, govorili bodemo o tej stvari obširneje. Za danes naj le konstatujemo, da smo v dno duše prepričani, da je vse, kar se gosp E nspielerju očita, iufamno obrekovanje. Poljskim bratom pa se za to kukavnost njihovega „Czasa* lepo zahvalimo.
Deželni zbor kranjski.
(XIII. seja dne" 15. februvarja 1894)
(Konec.)
Posl. Langer poroča za upravni odsek o napravi nove deželne c ste od Gomile do Stamberga na Zagrebški državni cesti v Trebanjskem cestnem okraji in o uvrstitvi od Gomile do deželne ceste Ridna Mokronog-Velika Loka držećega 380 m dol
VVerther, postal je hkratu navadno tele. Kar strmel je, kako se je to vse hipoma v njem izpremenilo, ali izpremena je bila silna Zlato ni bilo pristno — zagnal je je iz roki
Marija je z nekako pohožnostjo zrla v svojega soproga. Cuja bi j« zaspano brbala nos
— Vma še na milo, zakliče Mladen, sine iS se. Zakaj nisem mož od peresa, da bi vsaj pokazal našemu svetu, naj se ne hrani s pomijami. Take stvari so opasno mlademu človeku. Pohajkovati! Opravičevati svojo lenobo z neko višjo filozofijo, onečaščati domači prag, kal.ti mirno in vestno ljubezen žene, podtikati zubel) v hišo poštenih ljudij in celo svojih prijateljev, — in to vse opravičevati z nekim vzvišenim, plemenitim čuvstvom, katero se zovi ljubezen! To je lopovstvo, izdajstvo! Potem pa jame lamentovati in tožiti se na svet, kateri se ne mara preobraziti zato, ker je tako njega razvajena volja, — to more storiti samo taka budala, kakor je VVerther, a dobiti pristašev samo v svojih m j a kih, ki so blazneli za njim.
Katanlcu Be zdi, da je dovolj. Tolikanj bolj, kar se je bal, da utegneta naposled i Marija i Janko opaziti končni smoter tega govora. Jeden del Mladenovega govora mu je posebno ugajal, in sicer on*, kako bi Sumadinec zdravil takšnega prijatelja svoje Žene, kakeršen je VVerther.   „Ree, da ni to
gega kosa okrajne, v zakonu o uvrstitvi cest iz I. 1866. navedene ceste mej deželne ceste ter priporoča, naj se vzprejme predlagani zakonski načrt. Se vzprejme.
Posl. Lan g e r poroča za upravni odsek o načrtu za preložitev deželne ceste iz Radae čez Mokronog do Velike Loke moj km 2 1-140 in km 25 760 in priporoča, naj se vzprejme predlagani zakonski načrt. Se vzprejme.
Posl. baron Rechhach poroča za upravni odsek glede uvrstitve v cestnem okraji Krškem se nahajajoče občinske ceste, ki se pri Belem Bregu od Krško Koatanjeviške ceste odcepi ter drži čez Drnovo, Zasap in Č-sence do Cerkljan in od tu naprej do ondotnega broda čez Krko, mej okrajne ceste. Predlog se vzprtjme.
Posl. Hribar utemeljuje samostalni predlog: Visoki deželni zbor naj sklene: Deželuemu odboru se naroča, obrniti se do c. kr. trgovinskega mini-sterstva z obrazloženo zahtevo, da se pri ces. kr. poštnem in brzojavnem nadravnateljstvu v Trstu zagotovi slovenskemu jeziku ona veljav«, katera mu gre z ozirom na ogromno večino prebivalstva vojvodine Kranjske; zlasti, da ne napisi nad uradi c. kr. poštnega in brzojavnega nadravnateljstva napravijo tud< v slovenskem jeziku. Ivau Hribar, dr. Ivan Tavčar, dr. Papež, V. Ogorelc, Lenarčič, Žitnik, Dragi š, L'ivrenčič, V Pfeifer, Feliks Stegnar, Klein, Luka Svet- e, Pakiž, Povše, Povdarja, da imajo ti uradi tudi s Slovenci In s Kranjsko opraviti. Vlada je doslej na take reči rada pozabljala V deželah, ki spadajo pod (o nadravnateljatvo, imajo Slovani ogromno večino (70%) nad Italijani in Nemci. Povsod drugod bi se h iii-i po se' i ozir jemal na to ogromno večino, pri ni s pa vlada ne stori tega iz lastne inicijative. Za to obzire pa ne govori samo število prebivalcev slovanskih, nego tudi ta okolnost, da so Slovenci iu Hrvati oh Adriji velevužen faktor za državo in da je treba tudi zunanjemu svetu pokazati, du tam živi tudi Avstriji zvest n-rod. Dosedaj odločilni krogi še uiBo prepričani, da treba to kazati, narobe, italijanskemu življu se daje na Primorskem neka predpravica. Znauo je, kako postopajo Italijani.
romantiško", misli si Katune, „ali je krepkejše od celega govora." Da završi, natoči vsem vina in dvigne kupico:
— E, ti si nocoj razvil ves bvoj govorniški dar. Najumestoeje hode, da izpijemo vsak še po jedno kupico. B>di vsaj za pokoj duše temu — kakor si ga ti krstil — tepcu!
Dovtip to ni bil, ali cela druščina in tudi Miadeu se je po sili -mejni in izpil natočeno kupico
K u t ari e prične razgovor o pesništvu v obče. Njega 11 u l >11111 e je bil Njeguš.
— Eo vam zdrave poezije!
Prične deklamovati posamične graneze iz „Gor-skega vienca".
— To je zdravu! Zdrava je marseljeza, zdrav Don Qux ittel A to! — S pestjo udari po „VVer-tlierii" : to je Bamo sentimentalen pivarski trebuh . . . Dajte še to, da pojdemo !
Mej tem je vino delalo svoje. Mimo Guje, katera je že spavala, in Marije, katera je n kaj dalj • njega sanjala, opažal bh je na vseh lahek, vesel vinski duh.
— Stojte, solite! Bog \o, kdaj se zopet vidimo, pravi Mladen. Milo mi je, vesel sem, da sem mej vami, svojimi prijatelji. Glej, kako dolgo se samo s teboj nisem videl, sedaj   pa sem si stekel
Sa slovenske Sole ne dovolijo. To je nastalo vsled tega, ker se je podpiralo in se podpira italijaostvo. V Dalmaciji, kjer je bil iredentizem nekdaj tako cvetoč kakor na Primorskem, se je izgubil, ker so se Hrvatom dale pristoječe jim pravice. N« Primorskem še ni tako- Tam se cvete iredenti/.em in zato je treba ošabnim I'al janom pokazati, da na Primorskem še ni jedini faktor. Vlada ni imela vedno pogum, postopati tako. To kažejo napisi na železnicah na Primorskem, kjer ni bilo mesta slovenščini. Mogoče je, da se bodo tudi sedaj pri poštnem poslopji preprečili slovenski napisi. Prosi vladnega zastopnika, naj sporoči vladi, da Slovenci na Kranjskem take napise zahtevajo in priporoča, naj se njego« predlog izroči upravnemu odseku. Se sprejme.
Posl. Hribar utemeljuje samostalni predlog: „Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča: 1. da pri c. kr. deželnem Šolskem svetu neutegoma in z vso energijo stori potrebne korake, da se bode s šoUkim letom  1895/96 na ces. kr. državnih gimnazijah v Ljubljani in v Novem Mestu začelo v petem razredu poučevati verouk, latinščino, matematiko  in  naravoslovje v slovenskem jeziku; 2 da za izdavanje šolskih knjig dovoljeni in doslej neporabljeni kredit porabi za pisateljske nagrade in založbo slovenskih učnih knjig za peti in šesti gimnazijski razred. Ivan Hribar, Klein, dr. Papež, Svetec, Kluu, V. Ogorelc, dr. 1*. Tavčar, Lavrenčič, Pakiž, Povše, Murnik, F. Stegnar, Žitnik, Lenarčič, Dragoš, V. Pfeifer.*  Govornik se sklicuje na obširne debate o srednjih šolah v prejšnjih let h in na čl. 19 ustave ter pojasnjuje težki boj, kateri imamo boriti za slovenske šole. Glede ljudskih šol smo že nekaj dosegli, ali na gimnazijah bore malo. Boj se že bije od leta 1867 in rajni Bleiweis je že I. 1868 priporočal, naj se pri vladi izj)osluje,  da se bodo vsaj nekateri predmeti poučevali v slovenskem jeziku. Ta trud je bil zaman.   L. 1869 je stavil B eivreis predlog, naj se v vseh gimnazijah uvede slovenščina,   za Ljubljanske Nemce pa ustanovi nemška gimnazija. Po dolgih pogajanjih se je naposled uvedla slovenščina kot učni predmet, dokler ni I. 1873 Stremsvr ustanovil slovenskih paralelk v Ljubljani, ki še daues obstoje in to iz pedagogičnib razlogov.   Mi moramo delati, da ne ostane pri sedanjih razmerah  Že takrat se je povdarjalo, da bo treba tudi v višje razrede uvesti HlovenšČmo kot učni jezik. Min ster bi bil to dovolil, ali bile co razne zapreke, katerih pa dandanes večinoma več ni. Zato skrbimo za knjige. Mi nismo samo opravičeni  to zahtevati kot narod, ki hoče eksstirati,  ampak tudi z ozirom na to, kako so  drugi  narodi  s  srednjimi  šolami preskrbljeni. Statistika govori v tem prav jasno. Govornik navaja, koliko gimnazij imajo posamni  narodi v Avstriji in dokaže, da jedini Slovenci nimamo nobene popolne gimnazije. Ko so se ustanovile slovenske paralelke, se je reklo, da se je to zgodilo le za poskušajo. Ta poskušnja se je sijajno obnesla in če bi Be tudi na višji gimnaziji uvedel slovenski učni jezik, bi bili tam učni uspehi tudi boljši. Človekoljubnost veleva, dani sov* inskim dijakom oteževati uauke. Govornik utemeljuje pnt mu prav obširno, zakaj je predlagal, naj se začne v 5. gimnazijskem  razredu učiti verouk, lase jednega   pri|atelja! Nadejam  se, gospod Janko, da se ne pozabimo   Jaz sem vaš dolžnik — treba, da vam povrnem ljubav za ljubav. B>g vas živi! Janko se opravičuje:
— Prosim vas! Storil sem to drage volje in še več! Na zdravje!
— A prijeti vas moram za besedo, reče Mladen, polagajo čašo na mizo in brisaje si brke — prijeti vas moram za besedo. Hišni prijatelj ni nikdar odveč. ProBim vas samo, da mi i vnaprej ostanete to, kar ste mi bili doslej. Zato vas Že sedaj proBim usluge. Jutri odpotujem, Katanić tudi, na vas zopet ostaje Marija, prosim vas, nikarite je iznemarjati.
Marijina prsa se začno silno dvigati. Jmkovo srce Be polni, kakor kupica, katero mu Mladen na-taka. Toliko, da mu ni izginila zavest, toliko, da ni zaplakal, ko je segel Mladenu v roko:
— Jaz sem vaš, vaš, čisto vaš! Razpolagajte z menoj, kakor vam drago! Tudi če bi vam bilo treba, kakor pravijo, prvi izpod grla . . . jaz . . .
Kataniću je že presedalo.
— Čemu še več? si misli. Komedija je odigrana.
Vsem po vrsti začne ponujati roko Janka pa potegne seboj iz sobe.
Ko sta onadva ostavila sobo, je Guja trdno
tinščina, matematika in naravoslovje v slovenskem jeziku. Glede knjig pravi govornik, da se pri nobenem narodu niso izdajale šolske knjige, dokler ni bilo šol. Pri vseh narodih so bile najprej šole, potem so prišle knjige, pa vzl c temu se je na pr. češka znanost Že davno povzdignila nad znanost Nemcev v Avstriji. To je dokaz, da je treba najti faktor, ki bi izdajal šolske knjige. Vlada seveda tega ne bo storila, zato mora pomoči dei. zbor kranjski, ki je že večkrat dovolil primerno podporo in ki že ima za sedaj potrebni kredit na razpolaganje. Govornik predlaga, naj se predlog izroči upravnemu odseku. Se vzprejme.
Posl V i š n i k a r poroča za finančni odsek o načrtu zakona glede naprave mitnice na Savskem mostu pri Radečah in o prošnji Valentina Krisperja za pavšaliranje mostarine pri novem mostu čez Savo v Radečah. Sa vzprejme, kakor tudi predlagane resolucije. Prošnja tovarnarja V. Krisperja glede pav-šaliranja mostarine se odstopi dež. odboru z naročilom, da o njej dobi primernih podatkov.
Posl. V i š n i k a r poroča za združeni finančni in upravni odsek o samostalnem predlogu glede izvrševanja gozdnega zakona. Dotični predlog smo že priobčili. Govornik konstatuje, da so sedanje določbe gozdnega zakona sila ostre in da se je pri njih uporabi ozirati na dejanske razmere, sicer so šikane lastnikom servitut. Uravnava in odveza služnosti ima namen, razbremeniti gozdna posestva. Te se običajno uravnavajo po izpovedi izvedencev. V radovljiškem okraju je živinoreja zelo propadla, to dokazuje, da se pri uravnavi pašnih pravic niso upoštevale faktične razmere tako, kakor bi bilo treba, dasi se je postopalo zakonito, v kolikor se je o tem mogel prepričati odsek. Globe niso bile visoke, pač pa se jih je precej nabralo, v 25 letih nad 12.000 gld. Gozdne razmere bo veuder v tem okraju neznosne, dasi odsek ni mogel spoznati, ali so pritožbe opravičene. Poli tično oblastvo je dolžno skrbeti za gospodarsk načrt, da se razmere urede Zato predlaga: Dež. odboru se naroča, da se vlada ozira tudi na pašne pravice, ki naj se izvršujejo po primernem gospodarskem načrtu, da se paše ne bodo utesnjevale.
Posl. Lenarčič poroča o samostalnom predlogu posl. Kersnika glede oddaje živinske soli po znižani ceni, pojasnjuje koristi tega predloga in kmetijske razmere glede živinske Boli ter nasvetuje več resolucij glede cene in oddajanja.
Dež. predsednik baron Ho in obljubi, da bo po svojih močeh deloval na to, da se ustreže opravičenim zahtevam prebivalstva, četudi se to v predlagani obliki najbrž ne bo doseglo.
Resolucije se sprejmejo.
Posl. baron Rechbach poroča za upravni odsek o načrtu zakona glede preložitve okrajne ceste mej Rako in Veliko vas^o v delni progi pri Selib. Zakon is predlagana resolucija se vzprejmeta.
Posl. dr. Tavčar poroča za upravni odsek o popravi in delni preložitvi občinske ceste, ki se pri Brezovici od deželne ceste iz Kočevja v Črnomelj odcepi ter drži na Nemško Loko in od tu naprej do tje, kjer se zopet združi z deželno cesto, potem o uvrstitvi te občinske ceste mej deželne ceste mej
spala. Mladen odpre okno, da se izkadi tobakov dim, in upihne luč, da se ne bi zbirali komarji.
Oba molčita. Marija Be nasloni na okno in zre pod milo nebo.
Mladen pristopi k nji.
Spodaj v parku zagrinja mrak drevje, gori blišče* zvezde.
Mladen ji nasloni roko na rame:
— Kam gledaš? Marija si otare solzo:
— Tje gori, ali vidiš ono zvezdo? Jaz je doslej nisem nikdar videla. To je nova zvezda.
Mladen je poznal Marsa, kateri se je blestel v vsi svoji rdeči svitlobi in migljal, kakor bi nami-gaval doli temu, kar se zove vibar v srci. Da li se je ta večer lepše svetil, kakor, sicer, da li so se samo skozi vlažne oči silneje razsipali njega žarki — celo Mladenu se je zdel nova zvezda. Dene ženi roko na teme in jo poljubi v Čelo:
— Ni, draga, nova zvezda; ona je vedno na nebu. Poglej jo! Morda je to tvoja zvezda.
A Mars kakor bi b podvojeno močjo sasvetil,
tako silno, pa zopet tako pomirljivo in t ho . .. • »
Drugi dan zarana je prišel Janko k njima z listom, s katerim ga, kakor je dejal, poziva sestra i na smrti.
k 21 -f 599 5 in km 24 + 253 5 kot deželna cesta in o uvrstitvi te delne proge mej okrajne ceste, ter predlaga, oaj se načrt zakona odobri.
Posl. Dragoš pravi, da cestni odbor Črnomaljski ni bil vprašan, ali boče kaj pečati, in se izreče zoper predlog. Posl. dr. Tavčar je to stvar pojasnil. Zakon se je ffj)rejel.
Poslanec Kersaik poroča za upravni odsek glede opustitve mitnice v Podklanci na Ribniško-Bluški deželni cesti v cestnem okraji Ribniškem. Se vzprejme. _
((IV. seja dne 16. februvarja 1694 )
Ob 3M0. uri otvori dež. glavar Detela sejo. Prečita se zapisnik poslednje seje in odobri. Prva točka dnevnega reda je poročilo fin. otls-ka o proračunu deželnega zaklada (poročevalec posl. K I u n).
Kot prvi govornik proti poročilu večine fin. odseka oglasi se poslanec Lukmann in priporoča predlog manjšine dež. odseka.
Posl. Iv. Hribar govori za predlog večine in dokazuje s številkami, da bo bode brez naklad lahko izhajalo. Oa pričakuje, da se ne bodo vsled nove davčne reforme davki znižali, temveč celo povišali, ker je tendenca vsake davčne n forme zvišanje davkov. S cer pa bi bil sklep o 4% nakladi na direktne davke letos še prezgoden, ker je vender vredno proučiti vprašanje o nakladi na pivo. V obširnem govoru kritikuje potem delovanje dež. predsednika barona Heina z ozirom na avtonomijo občin. Orne nja dogodkov pri vsesokolski slavnohti v Ljubljani in o čudnem, poštene obrtnike žalečem pisanji uradnega lista o tej slavnosti. Dalje omenja prepoved, da bi občina Kamnik za nekatere predkraje ne smela narediti samoslovenske ulične napise, za kar ima gotovo pravico. Kam bodemo prišl*, če bode vlada na tak način kršila avtonomijo občin? Torej kliče: CiVtant consules! Naj se postopa povsod strogo pravično. Kake nazore ima glede slovenskega jezika g h trnu Hein, smo čuli še le nedavno, ko ga je celo posl. Šuklje, ki ne sluje ravno kot najhujši rad,kaleč, moral zavrniti. Dtlje omenja imenovanje okr. glavarja v Krškem, barona Scho ibergerj a, ki ni zmožen slovenščine, in je pokazal svojo naklonjenost proti slovenskemu narodu s tem, da je poklonil pri nekem banketu jeden krajcar (!) za družbo sv. Cirila in Metoda. — Ker deželni glavar Detela ustavlja govornika, češ, da to ne spada k stvari, omeni posl. Hribar, da je tako ravnanje političnega uradnika očitno zasra m ovan je slovenskega naroda. (Dr. Tavčar: lt s je tako, to je sramotilno za slovenski narod ) — Dalje omenja postopanje okr. glavarja kočevskega proti g. župniku M ore tu. Tako ravnanje ni doBtojno za avstrijskega uradnika. Navaja Še neki fakt, da dež. predsednik izve, kako postopajo politični uradniki in omenja, kako se je vrSila ljudska štetev na Kočevskem. Naj se stvar nepristransko preišče, a ne tako, da bi obdolženec bil sodnik v lastni zadevi. Ako poli« tična uprava goji vohunstvo, zgrešila je pravo pot. Morda bodo besede njegove kot radikalnega poslanca — pravi — neprijetne v I adi nt mu zastopniku, a treba je povedati resnico. Ako Že za vlade grofa
Pri slovesi ae je rokoval z Mladenom sedem, a z Marijo štirikrat. Z Mladenom in Katanićem se je tudi poljubil. Z voza se ni več oziral.
Odslej se je nehal baviti z Ijubimskiroi predmeti, in kadarkoli je kdo navel razgovor na to, dokazoval je od, da so to sami „švabaki izrodki". Ali vender je napravil vsako leto po kako budalost. Nekoč se je dal slikati v črnogorski čepici, čujem, da se je vpisal tudi v framasonn. A pred nekoliko dnovi Hcrn se vozil preko Mišara *) Voznik mi je pravil, kako je predlani vozil tod nekega gospoda, kateri mu je velel, naj ustavi, ko sta prispela na mesto, kjer stoji križ: „Poginulim Srb • junacima".
— Jaz ga gledam, kaj misli. A on: hajdi, hajdi, pa naravnost h križu. Ondu sname kapo, poklekne, pa poljubi najprej križ in putem zemljo. Potlej sede na voz, pa goni dalje! Vrag si ga vedi, kaj mu je bilo.
— Kakšen je bil?
On mi do pičice opiše Janka.
*) Planjava ob Savi, dobro uro hoda od mesta Sabca v zapadni Srbiji. Tu se je bila tnamenita in odločilna bitka s* srbako svobodo prve dni avgusta 1806. leta, kjer so Srbi razbili najailnejie turško čete. Srbski vojski je bil na čelu sam Karagjorgje. Prel. prip.
Tasfihja ni bilo odkritosrčnosti, je je še manj sedaj ea vlade Plener j a. Vse napake in grehi prejšnjega sistema niso iz ravnotežja spravili sedanjih koalirancev. Se le največji črn njegovega vladanja podrl ga je. Omenja, da pač nima uzroka navduševati se za Taeff jja, ki je tako malenkostno skušal osobno maščevati se nad govornikom. — Seza nazaj v zgodovino in kaže, kako slabo se vrača Slovanom, ki so tolikrat rešili državo in kako se jim plačuje njih zvestoba. Z brutalnim nasilstvom postopa se proti njim v nekaterih kronovinab, posebno proti Slovencem na Primorskem in na Goriškem, istotako na Koroškem, ker so Slovenci pravi parija. Vlada kar naravuost norce brije iz opravičen h zahtev Slovencev. Kako postopa vlada v Trstu? Slep bi moral biti, kdor misli, da je to Avstriji koristno. Naj še pravočasno spregledajo merodajni krog', dokler ne bode prepozno 1 Neki angleški pisatelj pravi, da Slovanom je za bodočnost odločena vodilna naloga. Mi pa te niti ne zahtevamo, naj se nam da pravica, a ne kamen mestu kruha. Kritični so časi, naj merodajni krogi store svojo dolžnost in naj ne poznajo Slovanov samo takrat, kadar jih potrebujejo. (Posnemali smo iz izbornega nad jedoo uro trajajočega govora danes le glavne mish, ker ves govor itak prijavimo po stenografičuein zapisniku.) (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 16. februvarja. Grof Mohcnwart.
Razni listi javljajo, da namerava grof H men vvart odložiti mandat gorenjskih kmetskih občin in da mu bodo češki konservativni veleposestniki preskrbeli drug mandat.
JJešelni »bori.
Zasedanje deželnih zborov trajalo bode samo še nekoliko dnij. Posebno zanimive so samo razprave v češkem dež. zboru, ki je končal generalno debato o deželnem proračunu in prestopil k specijalni debati. Zanimljiv in zuaČilen je bil govor generalnega govorniku grofa Ludebourja. li-kel je, da se je doslej nasprotHtvo mej konservativnimi in liberalnimi veleposestniki zinatralo za nepremostuo, da pa sedaj nikakor ni več tako. Povdanal je, du je naloga no vih združencev, koalicije, premeniti razmere na češkem, to je uničiti mladočeško gibanje, in si s tem pridobil naklonjenost nemških liberalcev. V dt se, da mej liberalci in konservativci na Č-škein ni ni-kakega razločka več. Debate so prav ostre in sve-dočijo, kako veliko uasprotetvo vlada mej narodno stranko in njenimi nasprotniki. — Prav rezke so tudi debate v dalmatinskem deželnem /boiu, kjer so se jeli Italijani z novo silo dvigati, čuteč, kako jih ogrevajo žarki milosti koalicijske vlade. A i pride adresa, v kateri se zahteva združenje Dalmacije s Hrvatako sploh še na dnevni red, to ni gotovo, ali tudi če ne pride, koristil je ta predlog moogo, prouzroči je namreč uvaževanja vredno približanje Ka e-'ve in Diankinijeve frake jo. Narodna hrvatska stranka v Dalmaciji se konsolidira in to je tolažiluo v dobi splošne razcepljenosti.
Pravda proti „Omladini". Te dni končala se bode ta velika pravda, katero Bta naibolje presodita sarkastičen risar v Dunajskem aFigaro" in češki poslanec dr Šil v Češkem deželnem zboru. Državni pravdnik je že končal svoj plaidover in sedaj je začel govoriti tx «•!!> zagovornik sodni pristav Bardaš. Zatožencev ni k obravnavi, le tu in tam stopi jeden v dvorano in jo zapusti, čim se uveri, da teče pravda kakor treba. Zatoženci podajo seveda ničnoBtno pritožbo, katero bo dr. Uerold zastopal. Pričakuje se, da izreče sodišče že jutri svečer ali najkusnejo v ponedeljek sodbo.
Ur. Franjo Mački Na dan smrti tega velikega moža predlagal je posl. Folnegov <J v hrvatskem saboru, naj se izreče sožalje in naj se to zabeleži v zapisnik. Predsednik sabora Gjurgjevič je ta pred'cg odklonil s prečudno motivacijo, da umrli dr. Rački ni bil poslanec in zbornca mu je pritrdila. Da je bil Rački velikan učenosti, mož, kateremu madjaronski poslanci uštevši predsednika niso vredni obrisati prahu s čevljev, tega gospodje niso uvaževali. Videli so v dru. Račkam samo političnega nasprotnika in zato tudi pri odprtem grobu niso mogli udušiti svojega sovraštva. Dalmatinski sabor ju drugače postopal in izrekel sožalje nad toliko izgubo, je zabeležil v zapisnik io je sporočil predsedstvu jugoslovanske akademije.
Vnaiije države.
linsko-nemš/ca trgovinska pogodba. Zvezni svet nemški je včeraj jednoglasno odobril trgovinsko svezo s Rusijo, jednoglasno zategadelj, ker je Pruska ustrezaje ishtevi Bavarske odklonila odpraviti svoje posebne tarife na žito in na moko. Ker se splošno želi, da se reši vprašanje o trgovinski pogodbi čim prej mogoče, pride vsa stvar najbrž se meseca februvarja v državnem zboru v
razpravo. Vlada upa, da dobi večino za pogodbo in sicer s pomočjo Poljakov, katerim je obljubila, da bodo poljski vojaki odslej službovali na Pozoanskem. To je samo po sebi malenkostna koncesija, vrb tega pa samo obljubljena in obljubila je pruska vlada Poljakom že mnogo, samo storila ni še nič. Francoski anarhisti. Storilec atentata v kavarni Terminus, H'iiry, je svoi zločin priznal. Mladi mož je sin ustreljenega komunarda, znan kot fanatičen anarhist; njegov brat je zaradi anarhističnih hudodelstev že več let zaprt. Pariška pobciia ie z novo silo začela lov na anarhiste in posrečilo se ji je, uloviti nekaj prav nevarnih rogoviležev, mnogi pa so še pravočasno utekli na Aagleško, kjer je sedaj središče vseh evropskih anarhistov.
Dopisi.
Ie Celja, 14. februvarja. [Izv. dop.] Častiti gospod urednik! Sklicujoč se na § 19. tisk. pr. proBi podpisano ravnateljstvo, da bi blago volje sprejeli le-te popravke, ozirajoče se na dopise iz Olja, katere je prinesel .Slovenski Narod" v št 28, 29., 30. in 32.
1. Ni res, da imajo nemški gimnazijalci že več let z vednostjo ravnatelja Končnika in profe-Borjev zvezo mej seboj Res je, da so ravnatelj in profesorji zvedeli o namišljeni zvezi nemških gimua-zijcev šele 6. fhr. proti poldnevu, oziroma popoldne, ko je slovenski gimnazijec jiredal ravnateljstvu zatožbo, sestavljeno za slovensko dijake v zunanjih krogih. It"s je, da se je začela še tisti dan proti nemškim dijakom stroga preiskava, katera se je nadaljevala 7 , 8. in 9 febr. ter v:Šila celih 15 ur. Res je, da preiskovalni odbor, v katerem so b li profesorji Ploaer, Zavadlal, Kuri in Prechtl, ni za sledil navzlic vestnemu in strogemu preiskovanju ni najmanjšega dokaza o namišljeni zvezi, o n;e blagajnici, pravilih m slu dih.
2. Prav tako ni res, da nemški gimnazijalci venčajo pri (uamišljenib) Bhodih Bismarckovo in nemškega cesarja podobo, popevajo protiavstrijske pes m i in kličejo „hoeh Bismarck, hoch Deutsch-land!"
3. Ni res, da ne smejo nemški dijaki občevati s slovenskimi pod kaznijo. ReB je, da so bo lani nemški in slovenski dijaki z dovoljenjem ravnatelje-vim skupaj vadili v petju in skupaj popevali slovenske in nemške pesmi ter da so Še do zadnjih časov občevali nemški dijaki s slovenskimi. Preiskava je dognala, da je vsaka globa izmišljena.
4 Ni res, da goji jeden novo došlih profesorjev (gl. št. 30 z dne" 7. febr.) mej nemškimi dijaki hud terorizem; res pa je, da je nastal v zadnjem času po zunanjem vplivu mej nemškimi in slovenskimi višjegiiimazijci razpor, ki je le odsev naših socijalnih razmer.
5. Ni res, da se je ravnatelj izrazil, „da je slovenščina v Avstriji nek; ka vrsta kineščinett.
6. Ni res, da se vršijo surovi napadi javno v šoli, v navzočnosti učiteljev, pač pa je res, da so bili nastali mej nemškimi in slovenskimi šesto-šolci prepiri, ki pa niso bili znani profesorjem, in da bo se pojavili 1. febr. v navzočnosti enega profesorja. Kakšni so b li ti prepiri, zvedel je ravnatelj ?ele tekom preiskave.
7 Ni res, da ravnatelj ni .posegel euergično vmes*, ampak naročil je takoj razredniku onega razreda, naj prečita učencem § 23. disciplinarnega reda, šel potem sam v razred ter ostro posvaril cel razred in mu zapretil s kaznimi, ako bi se nemiri ponovili. To je pa storil zato, ker ni hotel delati še veče združbe v razburjenih mladih duhovih. Kake besede je bil izustil dotični šestošolec, zvedel je ravnatelj šele v preiskavi.
8. Ni res, da je i/ustil ravnatelj besede: „Wie kann man vvegen der Nationaliiat, die doch Sache einer Zufalligkeit (Geburt) ist, bo ein Geschrei ma-chen", ampak dejal je, da je le slučaj, ako je kateri učene;: rojen Nemec, a drugi Slovenec, zato da se n hče ne sme bahati s svojo narodnostjo niti ne komu drugemu očitati njegove.
9. Stavek „D.e Gastfreundschaft werde vun allen Vb Iker n, sogar vun den ungebildeteu Slaven hochgehalteu" se glasi v dotični nalogi drugače.
10. Ni res, da je rekel ravnatelj četrtošolcu v šoli: „Em anderes Mal seien Sie vorsichtiger in der Wahl der AusdrUcke", temveč posvaril ga je v pisarni in mu dejal: „Gebrauchen Sie diesen Aus-druck (VVindischer) nicht mehr!"
11. Ni res, da je rekel ravnatelj, ko mu je dijak naznanil namišljeno zvezo nemških dijakov: ,Das sind Kindereienl"   Te besede je dejal šele
takrat, ko mu je isti dijak pravil Še o nekih res malenkostnih in otročjih dogodkih v tistem razredu.
12. Ni res, da se je preiskava tako vršila, da se je dopoldne poklical samo jeden zatoženih dijakov, drugi pa šele popoldne, da se mej seboj dogovore* Glas, da bo nemški dijaki zatoženi, razširil se je s znano hitrostjo mej slovenskimi in nemškimi dijaki; zato je stavek aSie sind auch unter den Aufgezeichneten", tudi ko bi ga bil ravnatelj izgovoril, čisto brez pomena, ker bi ne bil mogel nikomur koristiti.
C kr. gimnazijsko ravnateljstvo: Peter Končnik. V Celju, 14. februvarja 1894.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski.) V današnji generalni debati o proračunu deželnega zaklada govorili so poslane: Iv. Hribar, Luckman, dr. Schaffer, dr. Tavčar, baron S c h w e g e i in deželni predsednik baron Hein. Narodna poslanca Hribar in dr. Tavčar govorila sta prav izborno iu je mnogobrojno občinstvo pazno sledilo govorni koma ter z živimi dobroklici pritrjevalo. Btron Ileiu bo je skušal zagovarjati in je njegov govor vzbujal mnogokrat ugovore naroduih poslancev. Seja se je prekinila ob 1 j.'i uri iu bo je nadaljevala ob 4. uri.
— (Pogreb dr. Fran j a Račkega. ) Udeležba pri pogrebu pokojnega Račkega je bila velikunska. Predao se je spremni ob 9. uri začel pomikati od palače jugoslov. akademije, kjer je pokojnik ležal na o<lru v slavnostni dvorani, je akademik prof. dr Markov ć govoril. Govor je na navzoče najiravil mogočen ut>s. Kolaši so potem odpeli ža-lostiuko. Na čelu sprevoda je bila vsa šolska mladina, putem vsa društva, duhovščina, za vozom s krsto so šli sorodniki, akademiki, kar jih je v Zagrebu, mej njimi profesor Jag č z Djuaja, odborniki „Matice Hrvatske", klub zjedinjene opozicije, unanje deputacije, mnogi dostojanstveniki in sila muo(.'o drugega občinstva. O!) 10 uri se ju začel rekvij v stolni cerkvi ter končal ob 11. uri, potem je krenil 8|>revod dalje k pokopališču. Tam je v imenu akademije govoril prof. Smičiklas, iu še drugi govorniki, katerih imena navaja včerajšnja brzojavka, „Zastavaši" pa so peli žalostiuko na kar je iz sto in Bto grl zaoril klic „Slava Račkomu!" Pokojniku nameravajo postaviti spomenik v Zagrebu. Skoro z vseh biš vihrale so včeraj črne zastave, ali pa trobojuice s črnimi trakovi. Mej sprevodom so bile prodajalnice zaprte. Žalost je sjilošna ne ie v Zagrebu nego po celej Hrvatski. Biskup Strossmavor ju vzklikuil, ko je zaslišal žalostno vest: „Polovica mojega telesa in srca jo padla v grobi" NajodličnejSi rodoljubi ostali bo celi dan doma Splošna sodba je, da je izguba nenadomestljiva. Znan akademik je rekel: „Naše vrste postajajo vedno redkejše, a vrste sovražnikov vedno silnejše." Zlasti žaluje duhovščina za svojim voditeljem in svetovalcem, ki jej je bil ob jednem tudi mogočen branitelj pred obrekuvanjem in črueojem. Slovenski odposlanci so bili v Zagrebu posebno odlikovani. Povabljeui so bili na obed k dr. Vidriču, kjer so se zbrali tudi vsi odličnejši Blovenaki Hrvati Zagrebški. Tuše je prijateljski razgovarjalo o hrvat-sk h udnošajih in c razmerji mej Slovenci in Hrvati. Zvečer so se zbrati odličui hrvatski rodoljubi v gostilni Schneider, da se pri čaši vina ponlove* od Slovencev. Največje iznenađenje pa je priredila hrvatska vseuo.iliščna mladež na kolodvoru. Spremila je slov. goste dve postaji daleč. V vagonu prepevali so narodne pesmi in navdušeno govorili o prijateljstvu s Slovenci.
— (»Narodni dom".) Upravni odbor .Narodnega doma" vabi društvenike na izvanredni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek dne 19. februvarja t. 1. ob 6. uri zvečer v čitalniških prostorih. Na dnevnem redu je „ oddaja zidarskih del za društveno zgradbo na podlagi došlih ponudb". Z ozirom na važnost predmeta nadejati se je mnogobrojne udeležbe.
— (K o r f i s ka c i j a.) Celjska „Domovina" došla nam je v drugi izdaji. Prvo izdajo je zaplenilo državno pravdništvo zaradi uvodnega članka „Raz-mere na Celjski gimnaziji".
— (Gledališki vlak v Ljubljano) prirede v irusecu marcu štajerski Slovenci, ako se oglasi dovolj udeležnikov. Naznanila onib rodoljubov, ki se bole* udeležiti tega vlaka, naj se oglašajo do konca tega meseca pri gos p Dragotinu Hribarju v Gelji.
— (Slovensko gledališče.) Ker bodemo jutri obširneje poročali o sinočni predstavi .Prodane neveste", naj za danes le konstatujemo, da je imela predstava velikaoBk uspeh iu da je bilo občinstvo navdušeno, tako po krasni skladbi kakor po izborni predstavi. Pred opero se je uprizorila alegorična živa podoba, predstavljajoča skupino vsega osobja \i „Prodane neveste". Sredi skupine stat je kip nesmrtnega skladatelja, katerega je genij venčal z lovor je vi m vencem. Skupino je sestavil gospod Bittner iu to prav ukusno in spretno. — Kostumi so bili kaj lepi. Narejeni so vsi v Liubljani in sicer po figurinih narodnega gledališča v Pragi. Izdelala sta jih po navodilih g. dr. Stareta g*rdcrobier g. Sturua in garderobijerka g. Widmajerjeva.
— (Sokolski d ružbinski večer,) ki bode jutri soboto dne 17. t. m. zvečer v vrtnem salonu hotela „pri MaliČu", ima prav zanimiv vzpo red, ki obseza petje oddelka pevskega dru-tva »Slavec", telovadbo Sokolovih telovadcev in tamburanje društvenih tamburašev, ki nastopijo v nekoliko pomnoženem številu Gotovo se bodo torej tega zabavnega večera udeležili v prvi vrsti Sokoli in njih rodbine, katerim je namenjen.
— (Šola »Glasbene Matice") Da se ustroŽe željam občinstva, odredil je odbor .Glasbene Matice" posebne uradne ure za šolskega vodjo, ob katerih izključno naj hI. občinstvo blago voli i šolnino vplačevati i poizvedovati o glasbeni šoli in njenih učencih. Ob vsakem drugem času bi se s t ni le pouk motil. Te uradne ure so po zimi od 4Vj.— 5!/a > P° It?ti od S1^. —61/1. ure popoldne
— (Občni zbor muzejskega društva.) V bralni sobi deželnega muzeja vršil se je predsi-nočnem občni zbor muzejskega društva kranjskega, katerega se je udeležilo lepo število članov obeh narodnostij. Načelnik društvu, gimnazijski ravnatelj gospod Senekovič, pozdravil je navzoče člane, potem pa je tajuik g. Anton Koblar poročal o društvenem delovanji v minolem letu. Muzejsko društvo, ki je imelo 1. 1890 te 76 članov, razcvita se vidno, ter je imelo koncem 1893. leta že 258 Članov, razven tega pa še posebej 70 naročnikov na „IzveBtija". Še lepše napredovalo je društvo glede publikacij, ter je izdalo v minolem letu 74 tiskanih pol in sicer 35 v slovenskem in 39 v nemškem (etika. Subvencije prejelo je društvo in sicer od deželnega zbora kranjskega 400 gld., od kranjske hranilnice 150 gld. in za spis g. prof. Seidla BDas Klima vou Krain" (o katerem se je prvi v ščak v tej stroki, dvomi svetnik dr H hn, jako laskavo izrazil) še posebej 110 gld, in od uaučuega m-nister-stva 200 gld. Naše muzejsko društvo je sedaj v književni zvezi s 108. društvi, ter ie pretečeno leto prejelo 203 knjige v zameno; vse te kniige podarilo je društvo dež-dmmu muzeju. Sedaj — končal je tajuik svojo poročit* — stopa naše društvo v novo fazo; kakof je znano iz obravnav deželnega zbora, namerava se, osnovati novo muzejsko društvo Čaka nas torej smrt ali preporod — upajmo, da poslednje. Člani sedanjega muzejskega društva bodo gotovo tudi pod novo firmo radi pospeševali napredek deželnega muzeja. Poročilo taimkovo vzt I j se je z odobravanjem na znanje. Isto tako odobril je občni zbor poročilo blsgajnikH, ravnatelja Ivana S u bi ca Načeluikom društva bil je izvoljen /op -t jednog'asn j g. ravnatelj Andrej Senekovič; v odbor p* ho bili izvoljeni gospodje: deželni glavar Oton Do tel a, profesor Anton Kaspret, arhivar Anton Koblar, posestnik dr. Josip K oster, profesor Simon Rutar, profesor bogoslovja Josij> Smre-kar, ravnatelj Ivan Šubic in profesor Viljem Voss. Ettscoleuca baron Scbvvegel izrazil je ko-nečuo v imenu zborovalcev doBedaujeniu odboru zahvalo za njegovo usjieSno delovanje, potem pa je načelnik zaključil občni zbor.
— (O s e b u e vesti.) Carinskega urada voditelj v Poutrfiu g Jožef Jamšek imenovan jo carinsk'm oficijalom v Trstu.
— (Zaročil se je) gos p. dr Anton čop, c. kr. pristav višiega sodišča na Duuaji,  z gospico Terezi SO Prauusnisovo, hčerko znanega narod njnka in veleposestnika v Št. Jurji pri Celji.
— (Srebrni jubilej slovenskega škofa v Ameriki.) Dne 7. t m. praznoval je č. g. Ignacii Mrak, sedanii duhovni vodja fiančišknnakih red nI (3 v Matquetu, 25 letn co Bvojega posvećenja za šk< fa v Marquetu v državi M chigan. Jubilar ja rodom Slovenec in zdaj v 84 letu, torej starosta slo venskih duhovnikov v Ameriki.
— (Razpisane službe.) Pri c. kr. višjem deželnem sodišči v G rade i izpraznjeno je me9to pristava pri vodstvu pomožnih uradov. Prošnje je vložiti do dne 3. marca pri predsedstvu deželnega sodišča v Grade'. — Na Žagi (mej Srpenico in Bolcem) na Goriškem, kjer Be je ustanovil nov poštni urad, razpisana je služba poštarja.
r
-t
Slovenci in Slovenke! ne zaTblte družbe sv. Cirila ln Metoda!
^-------4
Telegrami »Slovenskemu Narodu'1:
Dunaj 16. februvarja. Pritožbi občine Praske zoper naredbi češkega namestništva in ministerstva notranjih rečij, s katerima se je prepovedalo oziroma potrdila prepoved, napraviti samočeške napise, je upravno sodišče ugodilo.
Dunaj 16. februvarja. V kratkem odpotuje cesar na Rivijero, kjer se snide s cesarico in kjer ost ne nekaj tednov.
Dunaj 16. februvarja. Delavci brez zaslužka priredili so včeraj večje demonstracije, kličoč: Dajte nam kruha, ker umiramo lakote !
Praga 16. februvarja. Obravnava zoper Omladince se je danes zaključila. Sodba se razglasi v sredo.
Berolin 16. februvarja. Cesar odpotuje v ponedeljek v Friedrichsruhe k Bismarcku.
Kolonija 16. februvarja. BK6ln. Ztg." javlja, da je v Srbiji zopet nastala kriza in da bo najbrž Milan prevzel regentstvo, da reši dinastijo.
Rim 16. februvarja. „Fanfulla" naznanja, da so se pri upravi carin zasledile nove prevare, v katere so zapleteni razni visoki državni uradniki in nekateri poslanci.
Bratje Sokoli!
Pod red'ten rvom bratov: Bahovec, BarborIČ m D. Vernik vršil ee bode d      17. t. m.
I. družbinski večer
t vrtnem salonu „Pri Malici".
Začetek ob 8. url mvecer.
Na vzporedu je: telovadba, tamburanje in petje
oddelka bratskega nam društva ,,Slavec". — Namen temu večeru je, da se Sokoli iu njih rodbine mej seboj čim bolje spoznavalo iu se b tem vez Sokol-stva čim bolj oiači in utrdi. Zaradi tega nadeja se mnogobroine udeležbe in Vam kliče srčni
EsTa, zdarl ODBOR
Narodno zdravilo. Tuko se sme imenovari bolesti utefiujoo«, lui&ice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko žganje in sol", katoro se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po po&tnem povzetji razpošilja to mazilo vsak lekarnar A. UOLL c. in kr. dvorni zalagatolj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ev preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2 (Iti—3) .r||jc|-_
15. februvarja. Pn MmIIČI: Hilleibrand. Eichinger, I'luhaĆek, Reiter, Mahler, Zebler z  Dunaja*   — Kramer i/, M<>n kovega. — Arko, Ciruntar iz Kibivce' — Stotaor iz Kočevja.  — Caric ii Reke.
Pr| Nlonu : Banu! iz Zagreba. — Majdifi, dr. Glo-botsehaik iz Kranja. — ttartorri iz Trsta. — Skofic iz Velikih Lh6č. — Schreibor iz 1'nlja. — Vlah iz Prage. — Fjibur i/. Kočevja.
Pri avMtrlJNkeiii c«-H»rju: Gaspari i« Postojine. — Pegam iz Vipave.
ID-va.xx3.3{3Js:SL "borza,
dne* 16 februvarje t. I.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlat* rvnta.......
Avstrijska kronska renta 44/„.....
Ogorska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta -1°/0 ..... Avstro-ogerske bančne delnico    .   ;   . .
Kreditne delnice.........
London vista.   .   . ,.......
Nemški drž. bankovci za 100 mark    , ,
20 mark............
20 frankov       .   . ,.......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini . ........
Dne" 15. februvarja t. 1 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld, Državne srečke iz 1. 18ti4 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   . . Zemlj. obč. avutr. 4V,°/o zlati zaat. listi
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečko........
Kutini iu ve srečke po 10 gld. ......
Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. . . Tranmav-dinRt. velj. 170 gld. a. v.   .   . .
Papirnati rubelj......., ,
Meteorologično poročilo.
98	gld.	— kr.
97	•	80 ,
120	n	05 „
97	i»	40 i
117	i)	55 „
	n	90 ,
998		»
361	n	n
1'25	n	
61	m	25 .
12	a	23 .
9	■	94
	_	9<> .
5		93 ,
148	gld.	— kr.
197	■	■
128	n	
LJ2		75 „
195	■	~' m
24	a	n
22	■	60 „
150	•	i»
		h
l	m	34 V. n
Dan	Čai opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
15. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	736- 3 mm. 736 2 'tii1. 737- 1 na	-50' C 5 2» C —0 6* C	si. zah. jasno si. jzh. jasno si. zah.1 jasno		0-00 mm
Srednja temperatura 0*1°, za 0*5  nad normalom.
nr.jlavno ravnateljstvo avstr. irt železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od  3.. ©IctoTora, 1893.
Nastopno omenjeni prihajal 'I ln odbajalni časi oanačenl tO « amtn)rfrr<>}>*kfnt čemu. Srodnjeevropskl đas je krajnatnti času t Izubijani la 2 minuti naprej.
Odhod ls Xdubijane ijuž. kol.).
Ob JU. wr< S tnitt. po noH osebni vlak v Trbli, Pontabol, Beljak, Oa-loreo, Franaenafeste, Ljubno, Dunaj, cea Selzthal ▼ Aunse, lsohl, Omunilen, Solnograd, Lioud-Oaatoln, Zeli na Jeseru, Sloyr, Lino, Hu-deJOTlae, l'lznnj, Marijin« vare, Kger, FranooT« Tare, Karlov« vare, Ffcigro, rtraadane, Dunaj vin Amstnttsn.
Ob 7. uri OG min. tjutr*ij »solmi vlak v Trbii, 1'ontabel, Beljak, Oe-Iotbo, Franaenafeste, Ljubno, Dunaj, 6e« Selathal v Solnograd, Dunaj vla Amatetten.
Ob 11. uri BO tnin. dopoludne osebni vlak v Trbli, Pontabel, Beljak, Oaloveo, Framensfeste, bjtiluio, Dunaj.
Ob 4. uri iS O tnin. popolmlne osebni vlak v Trbii, Beljak, Oeloveo, Bolnogrskd, Lend-Oastein, Zeli na jeaeru, Inomost, liregnla, Curili, Oonavo, 1'nriz, Lino, Ieohl, lludejevioo, PlsenJ, Marijine vare, Bger, Franoove vare, Karlove Tare, Prago, Draidane, Dunaj via Amatetten,
Prihod ▼ I*JublJano CJul, kol.).
Ob S. uri SS min. r/«iO-*iJ osebni vlak a Dunaja via Amatetten, Drat-dan, Prage, Franoovlh varov, Karlorih varov, Kgra, Marijinih varov, Ptsnja, Budejovie, Solnograda, Llnoa, Stejrru, Isobla, Omundena, Zella na jeieru, Lend-Oaatelna, Ljubnega, Holjaku, Oolovoa, Franaenafeste,
Trbiia.
Ob 11. uri it7 tnin. rtopoluttne osebni vlak • Dunaja vi* Amatetten, Dr.vr.dan, Prage, Kranocivili vnrov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Plsnja, BudejeTlo, Bolnograda, laohla, Omundena, Llnoa, Stevra, Pariza, Oniiove, Ouriha, Uregnice, Zella na Jeaeru, Lend-Oastaina, Ino-mosta, Ljubnega, Oelovos, Pontabla, Trbiia.
Ob 4. uri 83 tnin. popolmltHi oaebni vlak a Dunaja, LJubnega, Beljaka) Celovca, Vranzensfeste, Pontabla, Trbiia.
Ob 9. uri H7 min. tvetrr oaebni Tlak ■ Dunaja, Ljubnoga, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia.
Ob
Odhod li Idubljane (ju*, kol.).
0. url XS tnin. mjutrttf     t Kočerje. ,, lit.   ,,   OO    „    opohuln« „ „ „    0.   ,,   lO    ,,     ircfcr       „ „
Prihod v Idabljano (juž. kol.).
Ob 9. uri IO min. n}utraj       la Kočevja. „   X,   „   Ol    „     popoluilnti „ „ M   8.   „   40    „     trećer „ n
Odhod iz rjubljane (drl. kol).
7. uri IS tnin. rjutrn)        v Kamnik. X.   n   OS     „     po)>otu<l tlf< „ n 6.   „   BO     „     MmM" m n
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
0. url 81 tnin. ejutrnj       is Kamnika. It.   „    18     „     ilopolutfnfi   „        ,, 0.   ,,   UtO    „    Mcečrr ,, ,,
14-38)
Na prodaj je ali se da v najem
v KrnktrVMkeui iir«4lmcH(|l v 1j|ii1»Ijiml
stojeća
hiša z vrtom
dobrim vodnjakom in solastninsko pravico do meščanske vojašnice. Il'Sa je v dobrem etanu. Pogoji ho ugodni in hb zvedo pri knjlrjotržcu Antonu %iiK<>rfaii-ii v Ljubljani, na Kongresnem trgu. Zvezda št. 7. (153-3)
Odda se prodajalnica
z vM-in biacom vred v prijaznem mestu na Gorenjskem. Prodajalnica je na dobrota prostoru nasproti cerkve. — Vei se izve pri upravništvu našega lista UHtnieno uli piHineno. (185-2)
T^" ».j fii t €3 j tkn,
polenovka (štokš)
priznano lo"bra ixa. -cLlc-o-siiet
dobiva «t> pri (154—3)
Maksu Brus-u
WmW nnsprotl t^RollJl li. št. 13. ~W
tryovski pomočnik
trgovino F. Bendeković v Karlovcu.
Imi mora biti srednjo sturosti, voA6 podovanju obo-bito m l40iifVkci|<»9 titko da bode LBOjnl v tej stroki Hiuiii»st:i!no iKluti, dalju z uiodniin, platnenim in drugim v to stroko BpHđajoelui blatfOtU, Mesto so labko tiaatopi takoj in sicer proj ko tnogofo. (197—2)
Tov.-ii'ilišit n inlogii
1033
1
šivalnih strojev in » velocipedov  19 {
IVAN JAX \
Ljubljani^ na Dunajski cesti štev. 13. L —44 Ceniki zastonj in poštnine prosto. K- ^
Izdajatelj io odgovorni uiednik: Joni p No 11 i.
Lafctoiua in tiek sNdrodne Tiukarne".