Poštnina olačana v gotovini Leto IX!. flev. 293 V Uubiinni. v ponetleilefi 24 ttecentoru 1928. Ceno Din i Izhaja vsak dan popoldne, unremši nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst 230 Din. večji mseratf petit vrsta 4.— Din Popust po dogovora Inseratnj davek posebej. cSlcrvenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din* za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračalo. Naše telefonske števi&e so 3122, 3123, 3124, 3125, in 3126. Naše telefonske številke so 3122, 3123. 3124, 3125, in 3126. Odločitev v krizi odložena preko praznikov Božični odmor v beograjskem političnem življenju. - Demokrati in radikali so enako borbeni. - Vlada trojne koalicije je nemogoča. - Radi- kalski pozdravi Zagrebu Kdc bo sklepal sporazum Beograd, 24. decembra. V Beogradu je zavladalo radi katoliških božičnih praznikov tudi med pravoslavnim prebivalstvom skoro praznično razpoloženje, ki se odraža zlasti v popolnem zastoju političnega življenja. Vsi politični krogi se bavijo z dogodki prejšnjega tedna in z ultimatom, ki ga je včeraj v obliki pismenih zahtev demokratske stranke stavi] Ljuba Davidovih četvorni koaliciji. Povsod prevladuje naziranje, da kriza vlade se nI rešena in da ie Ljuba Davidovih pristal zaradi božičnih praznikov na kratko odložitev odločitve. Povratek dr. Korošca v Beograd se pričakuje za sredo zvečer, oziroma za četrtek dopoldne. Takoj po prihodu dr. Korošca se bo vršila seja šefov trojne koalicije, Velja Vukičeviča, dr. Spahe in dr. Korošca. Na tej seji bo padla končna odločitev o zahtevah demokratske stranke in bodo šefi trojne koalicije zavzeli svoje stališče. Demokratski poslanci so danes novinarjem ponovno zatrjevali, da bodo to pot stvari gnali do kraja in da je njihove potrpežljivosti konec. Demokrati smatrajo, da govore imperativne potrebe države in naroda za to, da se odstrani sedanji režim ter omogoči sporazum z Zagrebom. Na opozorilo, da bo v primeru njihovega izstopa iz vlade, trojna koalicija sama prevzela situacijo v roke, demokrati odgovarjajo, da je to povsem izključeno, ker bi postavitev vlade trome koalic:je pomenila še strašnejše izzivanje Hrvatov In Zagreba, kar je spričo razpoloženja v državi kakor tudi zaradi stališča, ki ga že zavzemajo prijateljske države, popolnoma izključeno. Zanimivo je, da so tudi radikali istega mnenja in da je tudi pri njih prevladalo naziranje o neizbežnosti nove orijentacije. V vseh političnih krogih se komentirajo govori in izjave, k! so padle na včerajšnjem shodu radikalne stranke na Ubu v valjevskem okraju. Glavni govornik je bil podpredsednik radikalnega kluba Steva Jankovič. Na shodu so prisotni klicali Zagrebu, Hrvatom in pozdravljali zlasti Sv. Pribičeviča. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zborovale! pozdravljajo Aco Stanojeviča in ga pozivajo, naj prekine koalicijo z demokrati in pokrene akcijo za sporazum s Hrvati. sKDK Beograd, 24. decembra. Radikali razširjajo verzijo o političnem položaju, po kateri hočejo demokrati preiti v opozicijo zato, da bi si omogočili pogajanja z Zagrebom in sporazum s KDK. Radikali pristavljajo, da se demokrati v tem pogledu varajo, ker Zagreb sploh noče sporazuma. Zagreb je ponovno povdaril, da stoji na resoluciji od l. avgusta, kar pomeni vse drugo kakor pa sporazumevanje s strankami v Beogradu. Resolucijo od 1. avgusta, na kateri vztraja KDK, je jasna po nazira-nju radikalov vsaj v tem, da hoče v prvi vrsti pogajanja s predstavniki vsega političnega življenja v Srbiji, oziroma v najboljšem primeru z onimi predstavniki Srbije, ki predstavljajo većino. To pa niso demokrati. Zato je po nazi-ranju radikalov postopanje demokratov iluzorno. Dr. Marinko vid odpotuje jutri v inozemstvo Beograd. 24. decembra. Zunanji mi* nister dr. Voja Marinkovič odpotuje jutri v inozemstvo. Dr Korošec obsojen na politično smrt Izjava Jas. Predavca o vlogi dr. Korošca, — Kulturna Evropa na strani KDK. — Nobenih stikov med KDK in sedanjimi vladnimi strankami. Zagreb, 24. decembra. «Hrvat» ob- j poizkusov KDK. za dosego stikov s kako vladno stranko, je Josip Predavec javlja v svoji božični številki razgovor svojega poročevalca s predsednikom oblastnega odbora v Zagrebu Josipom Predavcem. ki je izjavil: «Kar se tiče načrta g. Korošca o reviziji ustave v tnalističnem pravcu, ni treba temu pripisovati posebne važnosti, ker bo dr. Korošec pri reševanju tega vprašanja peto kolo. Vendar je treba podčrtat: značilnost, da so se v Beogradu vendarle malo zganili in da so pričeli proučevati politični položaj resneje. Jasno je, da tega niso storili iz lastne pobude, temveč pod pritiskom organizirane moči hrvatskega naroda in podpore, ki jo proži upravičeni borb! hrvatskega naroda skoro vsa kulturna Evropa, v neki meri pa tudi merodajni po i ti črn činitelji v Evropi. Postopanje dr. Korošca in dr. Spahe v sedanjem političnem položaju je dokaz, da se nobeden od teh dveh gospodov ne zaveda, da ne gre za navadne taktične poteze in slepomišenja, temveč za rešitev temeljnega vprašanja naše države. Pri tem se ni mogoče igrati skrivalnice, ker se je treba jasno in glasno opredeliti v temeljnem vprašanju o preureditvi države. Dr. Korošec in dr. Spaho tega nista storila in zato sta obsojena na politično smrt. Oni. ki jih sedai podpirajo, bodo nosili težke posledice. Državno krizo se da rešiti samo tako, da se v prvi vrsti zadovolji suverenosti hrvatske era naroda, zatem pa suverenosti ostalih državnozgodovinskih in nacijonalno političnih enot, ki sestavlia- ., jo to državo. Sedaj še ni mogoče od- j proti pravkz govoriti s termini in števrkami al: ~~ Granri! na poti *M lnonslavijo — Beograd, 24. decembra. Snoči je potoval skozi Beograd državni podtajnik italijanskega ministrstva zunanjih del Grandi. Spremnalo ea ie večie število d:olomatič-nega osobja. Grandi se vrača v Italijo iz Argore. kjer je pravkar dovršil pogaianja za pakt PT:jateIistva med Italijo in Turčijo. Vstaja v Beludžistanu izjavil, da se to ni zgodilo in ni moglo i zgoditi. O tem naj si bodo na iasnem i vsi, ki mislijo, da bo KDK zlasti pa SHS ] _ Berlin," 24 decembra storila kak korak ki bi razblinil glavno vprašanje suverenega odločevanja hrvatskega naroda o njegovi usodi in ki bi razblinil kri hrvatskih mučenikov. — Dcnin, ti. aecemDra. V perzijskem ; Belužistanu je izbruhnila velika ljudska i vstaja, ki io vodi Dost Muhamed Vstasi so i zastrupili po vsej pokrajini vodn'ake tako da vladne čete ne moreio prodirati proti niim. Italijansko skladišče municije v Albaniji -zletelo v zrak V Valoni je eksolodirala glavna municijska zaloga italijanske vojske za prodiranje na Balkan. Berlin, 24. decembra. »Die Welt am Montag« poroča iz Milana, da ie zletela v Valoni tamkajšnja zaloga vojnega materijala in municije v zrak. Eksplozija je uničila tamošnjo pokrajino v okolišu 5 km. Ubitih je bilo 60 vojakov, veliko število pa ranjenih. Podrobnosti o tej veliiki katastrofi še niso znane. Beograd, 24. decembra. Iz Valone je prispela vest. da so tamkaj v prošli noči neznane osebe vprizorile atentat na smodnišnico. ki je nato zletela v zrak. Sodi se, da ie s tem uničena glavna zaloga orožja in municije, ki si io je uredila italijanska vojska v Albaniji. Najbolj svobodne volitve v Rumuniji Zastopniki narodnih manjšin v Rumuniji izjavljajo, da so bile zadnje volitve najbolj svobodne — Bukarešta, 24. decembra. V proračunski razpravi je bivši minister notranjih del j Duca v imenu liberalne stranke protestiral priši-o v doslednem času do reš;tve tega vprašanja in v koliko bo evropsko mnenje sodelovalo v sporu. Gotovo pa je, da bo prihodnje leto prineslo to rešitev in da bo evropsko javno mnenje vse močnejše učinkovalo bodisi s finančnim bodisi s po'itičnim pritiskom v Beogradu v svrho zadovoljitve upravičenih zahtev hrvatskega naroda. Znano je, da je nastala ogromna izprememba v javnem mnenju in političnih krogov Francije, Anglije in Češkoslovaške v korist borbe hrvatskega naroda.» Na vprašanje, •idi je došlo do kakih ar izvršenim parlamentarnim bo J volitvam češ, da niso bile svobodne. Temu protestu se je pridružil tudi vodja ljudske stranke Goga. ki je izjavil, da vlada ni držala besede in da so se tekom volitev pripetile težke nezakonitosti V imenu vlade ie odgovoril ministei Vajda, ki ie zavrnil navedene očitke ter opozarjal, da je vlada takoj po volitvah imenovala posebne preiskovalne komisije, ki so proučile vse pritožbe proti volitvam ter ugotovile, da so se iste vršile brez najmanjšega pritiska od strani policije in državnih oblasti in da so bile svobodne. Generalni tainik madžarske stranke Šandor Josef je v imenu svoje stranke izjavil, da so bile te volitve docela svobodne in sploh prve, pri katerih so mogle narodne manjšine po 10 letih priti do besede in afirmirati svoi obstanek Govornik smatra za svojo dolž-nosst. da bo to ugotovitev preko časopisja razglasil celemu svetu. Parlament je bil odgođen zaradi božičnih praznikov za dva dni. na kar bo nadaljeval razpravo o budgetu. Pričakuje se. da bo budget sprejet pravočasno do 31. decem-bra t. 1. Silni viharji v Ameriki Newyork, 34. decembra Po poročilu iz M mile so divjali zadnje dni na zapadni ob ili 3toka Mendanau težki viharji, ki so se jim pridružili močni potresni sunki. Naročnikom in Driiate jem „S o venskega Naroda" Svojim naročnikom je pripravil »Slovenski Narod« za novo leto prijetno presenečenje. Uvedel bo počenši s 1. januarjem 1929 enotno naročnino 12 Din na mesec. Za to ceno bo »Slovenski Narod« vsem naročnikom dostavljen po pošti, odnosno po raznašalcih na dom V novem letu bo »Slovenski Narod« posvečal posebno vnemo čim interesantnejši poročevalski službi ter bo obogatil svojo vsebino z velezanimivim in poučnim gradivom. S posebnim aranžmanom se nam je posrečilo organizirati tisk in ekspedicijo našega Usta tako, da bo »Slovenski Narod« navzlic obsežni sponolnitvi svoje poročevalske službe izhajal že v zgodnjih ooooldanskih urah in se na deželo dostavljal z nafuge-hlevski zvezami tako, d* bo v vseh večjih krajih Slovenije še isti dan v rokab čitatelj ev. Vse prijatelje našega lista prosimo, da nam ostanejo zvesti tudi v naprej ter nam čez praznike pridobijo čim največ novih naročnikov* * ^SLOVENSKI NAROD« Alzaški avtonomisti v francoskem parlamentu Počastitev spomina umorjenega državnega pravdnika Facho-ta< — V protest proti govoru alzaškega avtonomista kanonika Miillerja so vsi poslanci zapustili zbornico Pariz, 24. decembra. Tekom prora* čtmsk-^ razprave v senatu se je dvignil justičnj minister 3-irthou ter imel dalj* ši spominski govor o umorjenem dr* žavnem pravdniku ir^.hotu in slavil odlične pravniške in oatrijotične last* nosti pokoj .lika. V svojem nadaljnem govoru »e obljubil, da bodo oblasti sto* ril- vse, da se izslede krivci. M ' razpravo ^e je oglasil k Lesedi tudi ViiiOnik Miiller iz departementa spodnje Porenje. Grajal je nezakonito postopanje državnih oblasti na Alza* škem. Ostali senatorji so protestirali proti emu "ovc-niku ter klicali govor* «Fachaut»! Med protesti so zapu* ni stili dvorano. Ko je senator Miiller vi« del. da je dvorana prazna, je tudi on umolknit Ustanovitev nemško angleškega kluba v angleškem parlamentu Ureditev reparacij na kuočijski podlagi. — Najemanje nemškega posojila v Ameriki« Berlin, 24. decembra. »Simday Times« poroča, da se bo vršil danes sestanek predstavnikov vseh parlamentarnih skupin, na katerem bodo sklepali o ustanovitvi angleško-nemškega kluba v poslansk5 zbornici, kier že obstoja enaka angleško-francoska poslanska skupina. Za ustanovitev angleško-nemškega poslanskega kluba se zlasti zavzema lord Derby z večjim številom svojih prijateljev. Seja radikalskega kluba v četrtek Beograd, 24. decembra. Velja Vuki* cevi/ je bil d ncs v radikalskem klu* b* kjer ie imel konferenco s svojimi prijatelji. Sklenjeno je bilo. da se vrši v trtek seja poslanskega kluba radi* kalsl ctranke. V ra^ikalskih krogih vi 'a veliko ogorčer proti Davidovi* ći in demokratki stranki. Radikali sm~ .aj * da jo treba prenehati z demo* krat; ter prek;ni V. i;ciio. ker ni mo* goče dovoliti, da bi še dalje Davidovič neprestano tapadal radikale, obenem pa na vladi izkoriščal vse dobre ^e dr* žavne oblasti, ne da bi i.ato prevzemal odgovornost. V počast žrtvi 1. decembra — Križ, 24. decembra. Občinski odbor ie 18. t. m. soglasno sklenil, naj se v počast pokojnega Stanka Petriča, ki ie padel 1 decembra v Zagrebu, prekine seja za eno minuto, kar so vsi odbnrniki storili stoje Nato je občinski odbor skleni! soglasno, naj se takoi izplača iz občinske blagajne ter pošlje po pošti znesek 500 Din mate-ri pokojnega Stanka Petriča. Mariji Petrič v Kranjski gori z izrazi bratskega sočutja. Zima v Italiji Rim, V decembra (be.) V zoritfi Italiji Je zavladala ostra zima. V Bologni Je kazal toplotnei 4 stopinje pod ničlo, v Trstu 7. V Apeninah Je zapadel sne>g listi list-poroča, da posvečajo angleški politični in gospodarski krogi veliko pažnjo načinu, kako skuša Nemčija najeli v Zedinjenih državah veliko posojilo in kako hočejo ameriški industrii-ci to posojilo izkoristti v svoje namene. Zato vlada v angleških političnih krogih prepričanje, da je treba Čimprej urediti vprašanje reparacij na končni in kupSjski podlagi ter priti v tesnejše gosrpodarske stike z Nemčijo. Dr. Korošec v Mariboru Zagreb, 24. decembra. Predsednik vlade dr Korošec je snoči odpotoval iz Beogr-'^u Or pol 10. je prispel v Za= greb. Na postaji bilo -liko število detektivov, ki so varovali predsedni* kov s- Ionski voz. Dr. Korošec je nato odnoto.al v Miril kier bc ostal pre* ko božičnih praznikov. iavlienie Monroeve doktrine Washington, 24 decembra. Panameriška konferenca je odobrila načrt pogodbe o po* ■sredovalnem postopanju panameriške konference. Po tem načrtu bo v bodoče izklju* čeno vmešavanje od tretje strani, čira bo od or, ki ga določa posredovalni načrt, pri* stopil k reševanju meddržavnih sporov. Majhni vzroki - velike posledice Peking, 24. decembra. Pred dnevi so od» potovali djplomatični predstavniki štirih velesil v Nanking, kj^r so podpisali nove tarifne pogodbe z vlade? v N'ankingu Iz I kinga se je diplomatična delegacija vra* čala v Peking v posebnem vlaku. Ko je de» legacija prispela v bližino šanghaja, pa je general Čing*Čang Oeng brez vsakega opra* vičila odklopil stroj ter ga dodelil drugam, dočim je morala delegacija čakati pet ur. preden so železniš-ke oblasti preskrbele na* domestno lokomotivo. V delegaciji je bil rudi angleški poslanik, ki bo zaradi tega izvajal posledice ter zahteval preiskavo in kaznovanje krivcev Stran 2. .SmVEKSn NAHOD, dne 24. decembra 1928. Stev ^93 Proti sovražnikom svobode in enakopravnosti Če je treba z a tre ti svobodno misel, se navdušujejo klerikalci tudi za pravoslavje. — Dva tabora v naši državi. Državljanska svoboda je ena največjih pridobitev novega časa, ki je prišla do svojega večdega razmaha s francosko revolucijo, za katero so se evropski narodi borili dolga desetletja in za katero se še bore, kjer je brla potlačena. Značilno je. da se je klerikalizem vedno boril proti državljanskim svoboščinam. Njegovo geslo je bilo: Vsa oblast je od boga, in zato ga je med nezavednimi množicami krepko izrabljal, ker je hotel na ta način ohraniti svoj vpliv na državno upravo in z njeno pomočjo na ljudske množice, da bi jih lažje obvladoval. Zato je klerikalizem stal vedno na strani onih, ki so imeli oblast v rokah, ako pa so se včasi uprli njegovemu vplivu, je papež izobčeval cesarje in kralje iz cerkve, pošiftal jih k vragu, na natiskal ljudstvo proti njim, dokler se niso ud ali m hodili prosit v Rrm odpuščanja. Kadar pa so vladarji podpirali stremljenja klerikalizma, iih je katoliška cerkev vedno podpirala, čeprav so bili tirani :n krvniki svojega ljudstva. Tako ^e bilo v Franciji in drugod. Srednjeveške razmere so se v novejšem času izpremenile v svojih oblikah, v bistvu pa so ostale neizpremenjene. Ako se da klerikalcem oblast v roke, so reakcijonarr. ako je nimajo, so revciu-cfjonarp. Zgledov za to imamo v Jugoslaviji dovolj. Ni prav nič čudnega, če je danes dr. Korošec t?sti, ki zahteva, naj se poostri že itak strogi tiskovni zakon, če je dr Korošec tisti. k5 hoče omejiti samoupravo naših oblasti. To je popolnoma v duhu klerikalizma in njihove poetike, da so centralisti, kadar sede v Beogradu, fn avtonomisti, kadar niso na vladi. Trdite v, da se nam ui ireba v sedanjem modernem času bati klerikalizma, je ničeva. Dejstva dokazujejo povsem nekaj drugega Dr. Korošec nam je najlepša priča, imenovanje polkovnika za zagrebškega velikega župana, kar se niti pod reakcijonarna Avstrijo ni nikdar pripetita. Ie potrjuje pravo bistvo našega klerikalizma. Da je rimski klerikalizem pripravljen skleniti kompromis tudi s pravoslavnim klerikalizmom, nas ne sme prav nič motiti. V pravoslavju sicer klerikalizem nikdar ni prišel do tolikega rarmaha, kakor v katoličanstvu, vendar pa opa* žamo znake, po katerih bi bila tudi pra* vosi- ma duhovščina pripravljena sle* diti vzgledu svojih katoliških tovari* šev. Ze priletni Akif Podrug iz Sarajeva se je lani oženil z lepo Fatmo. Toda na zakon* skem nebu so se začeli kmalu kopičiti orni oblaki. Ž-ena, ki je bila precej emancipira* n* s«, j« moža naveličala in nekega lepega dne jo je pobrisala- Prijeto se je je tudi več stvari, ki so bile moževa last. Zakon je trajal polnih 28 dni. Možu se je storilo milo. Najpreje je jok al in vzdihoval, kontno je pa ženo ovadil, in tako se je dogodilo, da so Fatmo nekega dne prijeli agenti Ra* di bega od moža in radi tatvine se je te dni zagovarjala pred sodiščem. «Zakaj si po* begnila od moža, nespametnica?» jo je vpra* šal sodnik. — Morala sem, gospon sudac, je odgovorila žena. «Kaj čem početi z dedi* cem, ki je plešast in star in ki... A kar se tiče onih stvari, moram reči, da so moja last. To je bila moja bala in naj se dedec nikar ne zanima za stvari, ki niso nikdar bil« njegove!« «Nisem star. niti plešast, kaj šele ono tretje, kar mi očita,» se je oglasil mož. *Eto vam zdravniškega spričevala, da serr popolnoma zdrav in sposoben Ampak, gospod sudac, odnesla mi je za tri tisoč Din mojih stvari i još 750 dinara* je hitel pojasnjevati starec. Toda na sodišču mu tega niso verjeli. Nasprotno so priče izpovedale, da mož z ženo tudi ni bil preveč IjoAernftv m da jo je tepel. *In tudi pijan si bil več* krat». je dejala žena! Sodišče je ženo oprostilo glede krivde tatvine, Kakor znano, je dala tvrdka «Peko», naša domača tvornica čevljev, pred dvema letoma napraviti originalno reklamo za sv o* je čevlje, Bili so to ogromni ^Američani*, ki so vzbujali 9-plošno pozornost. In ti •Američani*, so imeli te dni posebno čast, da so jih namreč obirali pred sarajevskim sodiščem. — Nedavno so namreč v Mostar* ju predvajali zanimiv ameriški film. Da vzbudi črm večje zanimanje publike, je last* nik kinematografa, Ante Bul at, razobesil pred kinematografom veliko ameriško za* stavo. Toda kdo popiše njegovo začudenje, ko nekega dne prejel vabilo k »reškemu glavarju. Tam ga je čakalo še ^ečje prese* necenje. SreskJ poglavar ga je obsodil na 1500 Din globe, češ, da je žalil ameriJrko na* cijo, ker je v reklamne svrhe razobesil ame* riško zastavo. «No» ta je pa dobra!* si je nrH3 Bul a t in se je pritožil na ve+iko žu* panstvo. Tu je imel nekoliko *©čjo prečo, zakaj veliki župan mu je naložil samo 300 Din globe. Toda Bulat tudi s tem ni bil za* dovoljen. Pritožb se je na tretjo instanco, na upravno sodišče. Pri razpravi je obtožencev zagovornik pov dar j al, da se je tudi tovarna «Peko» poslužila slične originalne vek tame, toda ameriškemu poslaniku v Beo* gradu ie na mre«) ni prišlo, da bi se radi »Američana* pritožil na »manje ministr* stvo. Tak način populariziranja ameriške Kjer katoliški klerikalizem ne more vsega pob asa t i v svojo bisego, ie pripravljen moč tudi deliti, ako se mu prepusti oblast tam. kjer je njegovo glavno interesno področje. Zato je naravno, da sta se znašli v naši dTŽav skupaj slovenska klerikalna stranka in srbi j a? ka reakcijonarna radikalna stranka, ki delita interesne sfere v duhu istih reakcijonarnih načel In prav nič čudnega ni, če se ob njuni strani drži tudi najbolj reakcijonarna stranka bosanskih muslimanskih begov, ki so ji moderne reforme Kemal paše v Turčiji greh proti Allahu in Moha» medu, Klerikalizem je bil od nekdaj zavez« nik reakcije. — Ako zatira dr. Korošec državljanske svoboščine, izvršuje samo program klerikalizma. — V boju proti reakciji se morajo združiti vsi svobo» domiselni elementi. Ako pa se na eni strani druži v naši državi vse. kar je reakcijonarnega, je potem tudi logično, da se mora na drugi strani združiti vse, kar je svobodomiselnega in naprednega. To ne sme ostati prazna fraza, ker dokazujejo najnovejši dogodki, zlasti pa namere glavnega predstavnika reakcije v naši državi dr. Korošca, omejiti čim bolj državljanske svoboščine, da more samo energičen odpor obvarovati pridobitve demokracije, katere glavna načela so svoboda, enakost in ravnopravnost. Boj KDK ni samo boj za običajno strankarsko premoč, ampak je boj za uvel javi j en je vzvišenih načel demokracije, ki so čim dalje bolj ogrožena v naši državi. Tisti, ki hočejo preprečiti, da ne pademo nazaj v Čase najbolj temne reakcije, ki hočejo, da bo na svoji zemlji res kmet gospodar, da bo delavec imel svoj zasluženi vsakdanji kruh, da se bo misel inteligentov smela svobodno razvijati, morajo podpreti boj KDK, ki stremi v prvi vrsti po uveljavi j en ju naravnih človeških pravic. Po zgledih, ki nam jih nudi zgodovina, je sicer gotovo, da bo svobodna mfcel zmagala prej ali slej. Gre samo za to, da se njena zmaga pospeši in da pride sodc» no človeštvo čim prej do svojih pravic. Kdor stoji ob strani prekrižanih rok, samo podpira reakcijo. Za ideje svobode in enakosti mora bitj vsakdo bo-jevnjk. V vrste teh bojevnikov morajo stopiti vsi, ki so dobre volje, ako hočejo doseči čim Prej mir, ki pa se ne more doseči brez zmage nad sovražniki svobode. zastave je lahko USA samo v ponos in čast! Sodišče je Bulata oprostilo. V glavnem je zagrebška policija končala preiskava proti zločincu Vekoslavu Sto-cku, ki je priznal, da je umoril starega branjevca Slovenca Skorjanca na Novi poti v Zagrebu. Te dni ga bodo izročili sodišču. Stock je na prvo vprašanje zločin priznal Njegova izpoved se je strinjala s preiskavo zagrebške Policije in vse je prepričal, da je pravi morilec, čeprav mu sprva policija ni verjela. Ko pa je policija hotela morilca izročiti sod'šču. je nenadoma preklical vse, kar je izpovedal. Tako je nastal v tej zagonetni aferi nov nepričakovan preokret. Stock je zvedel, da bo obsojen na smrt na vešalih. Vedel je, da je njegova usoda zapečatena in Je zaće! vse tajtti. kar pa mu ne bo dosti pomagalo, kajti policija ima dokaze, da je on pravi morilec, Ko so ga vprašali, zakai ie ziočrn najprvo Priznal, je odgovoril, da se je hotel poliefje hitro rešiti, da bi ga izročila sodišču, kjer bi takoj dokazal svoj alibi. Ta izjava se zdj policiji malo verjetna, saj bi Stock lahko vztrajal pri pni izjavi, dokler je bil Se v rokah policije in b; tako najhitreje prišel pred sodnike in se rešil policije. Policija ie zato nadaljevala preiskavo, da ugotovi resničnost Stockovega alibija. Stock je namreč izjavil, da ga m bilo na dan umora branjevca Skorjanca v Zagrebu, temveč da je bil v Ljubljani. Policija mu je natanko vse pojasnila in ga postavila na laž glede te trditve. Stock. pa je Še nadalje vztrajaj, da ni morilec starega Skorjanca. Na isti način se je pred sodniki branf! tudi Prpič, ki it trdil, da le orožnikom svoja grozodejstva priznal, da bj se jih rešil. Zanimiva je tudi S t očkova zločinska preteklost Star j« 42 let, v kaznilnicah in ječah pa je odsedel že okoli 30 let. Svojo zločinsko karijero je začel že z 12 letom, ko še ni Wlo sodišč za mladoletne. Sodišče v Požegi je S točka obsodilo 1. 1906 na smrt na vešalih zaradi roparskega umora. Napadel, umoril in oropal je nekega seljaka. To leto je bil Stock nameščen kot sraga pri nekem gospodarju v Požegi. Ko je sedd nekega dne pred hišo svojega gospodarja, je videl, kako neki seljak Šteje denar Naštel je 120 K. Tedaj se je vzbudil v Stocku prvikrat zločinski instinkt. Zalezoval Je ves dan seljaka In se odpravil proti večeru za njim v sosednjo vas. Stock je seljaka nagovoril na cesti in ga prosil, naj ga vzame na voz, ker imata isto pot. Seljak je zločinca povabil na voz. Sredj poti se je potuhnil hi izvlekel neopaženo izpod odeje sekiro ter z njo umoril s*ljaka na vozu. Nato ga je oropal. Vzel mu ic denar in še neke druge predmete ter zbežal v prepričanju, da ga ne bodo več ujeii. Orožnikom pa se je posrečilo prijeti morilca. Prišel je pred sodnike v, Požegi in je zločin tudi priznal ter bil obsojen na smrt na vešaUh. Pozneje je bil porailoščen na dosmrtno ječo. Ob prevratu so mu kazen znižali na 20 let. Odsedel je polovico kazni ter bil nato zopet pomifoščen. Potepal se je po Hrvatski do umora starega Skorjanca. Usodnega večera je prosil Skorjanca, naj mu da prenočišče. Ponoči je gostoljubnega branjevca napadel m ga na zverinski način umoril. Te dni ga bo policija Izročila sodišču. * Včeraj ie v Beogdrau zgorej najstarejša kino »Kastno«. Kino se Je nahajal v neki stari zgradbi, ld so Jo po prevratu popravili in zvišali za eno nadstropje. Strop ni bffl iz betona, temveč iz lesa. Po zadnji predstavi ob 11.30 mi so slute, kj so pospravi a H kino, opazi H iskre na stropu okoli v*Hkesa lestenca. Iskre so prasketale In kanalu se Je Pokazal iz stropa plamen, Ga-sflcl so bili takoj obveščeni o požaru, toda niso ga moglj lokalizirati. Požar se le hitro razširil po vsem stropu, ld se je kmalu zrušil. Vse sosednje hiše so bile v dimu In bila je velika nevarnost, da se požar razširi. Poklicali so na pomoč tudi gasilce lz Zemuna, katerim je naposled uspelo požar pogasiti. Terazdje In del Beograda je ovB gost dim, kj se je valil Iz kina. Med prebivata je nastala pravcata panika. Ker so gasilci briaga« vodo tudi na sosednje hiše, do napravtfi veliko škodo. Kino je popolnoma uničen Lastnik trpi veliko Škodo. Pri gašenju sta se ponesrečila dva gasilca. Premog, drva koks in oglje - „IUQI3A Vmurjeva cesta (za 01 fc*L5. Kralja Petra tr* S, Miklošičeva cesta 4. — Telefon štev. 2820. Krenek: „Jonny svira" Senzacij ona Ina Jazz-ba*id opera >Jormy svira« je dospela končno tudi na naš operni oder. Spremljala io Je velika reklama, saj je tudi v Ljubljani znano, da je bila 1. 1927. najniočnejši sezonski šlager in največja gledališka senzacija v Evropi. Na Bavarskem po katoiiSfcj cerkvi prepovedana, na Avstrijskem po Hackenkreuzlerjih iz-žvižgana in Lrteptana, y Pragi s silo izgnana iz gledališča je ta opera vendarle zavladala že na okoli 80 velikih odrih. Kfe-nek, avstrijski komponist, rojen 23. avgusta L 1900 na Dunaju, je bil učenec Schre-ckerjev in spada k tevičarjem glasbene mo-deene: goji strogo linearno glasbo, ki učinkuje bolj za abstraktno-konstruktivno idejo, nego z intenzivnostjo resničnega čustva. Zlasti veliko vlogo igra pri njem parodi-sticen edement in izrazito teaterski talent. Kfenek je rojen teatraJlk, ki si Je pridobil na dasselskera gledališču mnogo izkušenj. Po silovitih napadih na njegovega Jonny-ja Je sam Javno izjavil, da so ga njegova umetniška praksa in skladateljski razvoj privedli do prepričanja, da je treba komponirati za publiko in Ie ža publiko. In Jony je resnično opera za čisto sodobno občinstvo: avto, radio, ekspresna vlak, teleion, jazz in vse ostale moderne »pridobitve« se uveljavljajo v njegovem delu, v sredini dejanja pa stoji zamorski goslač Jonny, okoli katerega se vrte vse ostale osebe kakor lutke. Sinkopirani ritmi današnje plesne glasbe in saksofonska zvočna barva vladajo vseskozi. Scenske senzacije pode druga za drugo, tehnični triki se kopičijo, gledalec pa viiva obenem vse različne efekte modne operete, kina, revije, varijeteja, kabareta, detektivskega romana m končno tudi opere. »Proti vetru« itd. je vedno smešno. In tudi največji protivnik takihle jazz-oper mora priznati vse hvale vredno stremljenje raztegniti obroč, ki oklepa operno produkcijo ter jo obogatiti z novimi ritmi, novimi harmonijami in res sodobnim, modernega Človeka za rei maj oči ni dejanjem. Kot pionir nove, dasi šele bodoče opere, si le KFeuek nedvomno pridobil zasluge. Njegovega Jon-nyja je treba sprejeti kot modni pojav brez dociranja in seciranja, če mogoče s humorjem ali pa vsaj s filozofskim mirom. Vsako detajlno raagtebljanie bi razkrilo poleg scenskih senzacij mnogo praznih, plitkih In naravnost dolgočasnih muzikalnih mest: kadar ni senzacije, je glasba Šibka in nepotrebna. Na vse soliste stavlja skladatelj glede intonacije često silno težke zahteve; poslušalcu je sploh nemogoče kontrolirati pravilnost njih podajanja, a iz gledališča odhajaš prazen, ker se ti ni utisnla niti ena zares lepa in močna muzikalna iraza Povsod na svetu Je to opero sprejemala publika s priznanjem, ki pa Je veljalo v prvi vrsti izvajalcem, zlasti izvrševalcem različnih tehniških trikov. S tehniško umetelnostjo pač to delo stoji ln pada. Priznati je treba, da je bila opera na našem odru pevski in orkestralno prav skrbno pripravljena, da je scenski in dekorativno pri naših skromnih razmerah zadoščala, da pa je bilo v tehniškem ozlru še dokaj nedostatkov, ki se bodo pri reprizah popravili Brez leteče krajine je avtomobilski prizor farsa. Vse priznanje gre v prvi vrsti dirigentu g. Neffatu, k| je vodil težko predstavo z mirno m močno roko. Izvrsten zamorec Jouny j* bil c- Primožič, elastičen, simpatičen in hkratu brutalen, simbol po vsem svetu zmagovitega jazza. Pevski se Je posebno odlikoval z veliko arijo, stoječ na klavirju, in je žel zanio pri odprtem odru buren aplavz. Prav dobra, dasi glasovno ne povsem razpoložena, v, igri prijetna in zunanje Prav »šik« je bila gdč. Veri Majdičeva. Njena partija le glasovno Jako naporna, ker zahaja v izredne višine, treba Je Ie še, da da Anatl več monden-skega značaja in da čim bolj zabriše vtis podeželske nedolžnosti, Iavrsten komponist Maks Je bil g. Banovec v petju in tudi v igri. Zelo dobra Je bila Yvonna g, Pollčeve. okretna, poredna in šalirva sobarica. Gledal rškega agenta ie Imenitno ustvaril g. Riimpelj, goslača Danlnela, opasno težko partijo je podajal g. Grba, muzikalno skrb- no in prijetno tudi v igri. Končno je omeniti še hotelskega ravnatelja, k: ga je zelo zadovoljivo predstavljal vedno uporabni g. Simončič. Predstav.a je žela zlasti pri mlajši publiki mnogo priznanja ter je parterno stojišče priredilo ob zaključku predstave vsem sodelujočim tople ovacije. Fr. G. Čudni znanstveniki V zagrebških univerzitetnih krogih vzbujajo ponovna okritja o izrednih »kvalifikacijah« nekih beograjskih akademikov in znanstvenih pisateljih vesele komentarje. Primer take kvalifikacije }e bil že začetkom t L razkrinkan v Beogradu, kjer Je bilo dokazano bivšemu vseučiirškemu profesorju in poznejšemu ministru pravde, ministru financ, ministru notranjih del in ministru zunanjih del ter bivšemu predsedniku Narodne skupščine dr. Nlnku Periču. da ie v neki svoji knjigi zagrešil Škandalozen plagijat ter kratkomalo prevedel cele odlomke tega svojega »znanstvenega delac iz knjige znanega francoskega jurista. To razkritja seve ni motilo beograjskih akademskih in polkičnih krogov, da bi nastopili proti dr. Periču, ki bi bil v vsalr kulturni državi * takrm piagijatom za vedno onemogočen. Enak primer se Je pripetil z nekim beograjskim profesorjem medicine, ki so mu letos kolegi dokazali stečen plagijat. Sedaj prihaja nov plagijat na dan. Profesor botanike na zagrebškem vseučilišču, dr. V. Vovk Je izdal brošuro pod naslovom »Kritika uradnega poročila ministrstva poljedelstva«. Gre za poročilo Mih. Popovi ca o »evropskem koruznem mora.« V tej brošuri dokazuje prof. Vovk na uprav eklatanten način, da Je referent ministrstva poljedelstva ing. Mih. Popovič predložil svojemu ministrstvu poročilo, k? je enostaven prevod ameriškega dela »The European Goru Bora and its Control«, ki je Izšlo v »Forners Bulle-tin< številka 12.294. Ing. Mih. Popovič je natisnil to »svoje originalno delo« v Glasniku ministrstva poljedelstva. Letnik ITI. 1925, št. 11, str. 77—99. V uvodu pripoveduje Popovič, da je bil tolmač in asistent strokovne komisije, katero le »oddeljenje za entologijo ministrstva poljedelstva združenih države odposlal v Evropu In v našo državo da prouči koruzni mol. Tu zatrjuje M. Popovič, da »da predstavlja ta referat neposredne izsledke teoretičnega proučevanja ln praktičnih del na terenu Južne Srbije in Dalmacije«. Ing. Popovič je prevzel tudi ilustracije Iz angleškega izvirnika, ne da bi navedel vir, kateremu sta avtorja D. J. Caffrey in L. ti Worthley. Prof. Vovk je na podlagi podrobne primerjave ugotovil: »Vse besedilo Popoviče-vega referata, ki obsega 21 tiskanih strani in II VTSt. je večinoma doslovni, deloma predrugačeni in skrajšani prevod Farmers Bulletina«. Ing. Popovič je napisal le 30 iz, virnih vrst. Tako izgledajo srbijanski učenjaki. Radovedni smo, kako bodo pozdravili zakon o avtorskem pravu. Otvoritev razstave Karle Buiovčeve V soboto zvečer j. kritik g. Jože Vidmar otvorM zanimivo razstavo kiparskih del Karle Buiovčeve. To je bila tudi prva raz* stava v prenovljenih prostorih Narodne ga* lerije. V mali dvorani, kjer so bila dela razstavljena, se je zbralo številno občinstvo, navzoč je bil tudi župan dr. Dinko Puc, iz* redno čarrno je bilo zastopano tudi naše ženstvo. Po pozdravu zastopnikov oblasti in kul« turnih zavodov, občinstva in predsednika Narodne galerije Ivana Zormana, je kritik Jože Vidmar izvajal: Poverjena mi je bila naloga s kratkkn govorom otvoriti razstavo kiparke ge. Kar* le Buiovčeve. Ona razstavlja več kipov m o^Mtkov v suhi ter eno delo v žgani ilovi* ci. K dovršenim kipom, kakršni so glave deklice, dečka in poprsje dekletca, nimam v pojasnilo pripomniti ničesar. S svojo iskreno izrazitostjo in prepričevalnostjo so te umetnine dostopne vsakomur. Pri nerz* vršenih osnutkih opozarjam pred vsem na dinamiko telesnih vzgibov, ki z močjo in točnostjo izraža io življenje, za katero gTC Obžalovati je le, da ni noben izmed njih realiziran v materijalu. Toda nedvomno se bo pozornost obisko* valcev te kiparske razstave osredotočila na obeh delih velikega obsega, na razstavlje* nih k-rtonih in skicah in detajlnih risbah za ti dve deli. Po svojem smislu sta kartona del načrta za stenske dekorativne slike za muzikalno dvorano. Oba predstavljata po* iav in vpliv glasba v človeškem življenju. Ni mi ne dolžnost, ne namen že ob tej pri* liki gbvjriti o umetniškfh kakovostih obeh zamislekov, temveč opozarjam samo še na dejstvo, da se sliki idejno izpopolnjujeta, in sicer tako, da prva poleg osnovne misli ilustrira žeosfci svet, druga pa moškega. V skladu s to zasnovo je tudi načfn izvedbe pri vsaki izmed njih. Poleg tega imam pri teh dveh monumem talnih podobah izpregovoriti še o nečem. Ko sem pravkar prišel do njiju, sem name* nomi povdaril, da sta tazstavijeni na ki* parski razstavi kot kiparski deli. Temu po* vdarku in navideznim neskladnostim poja* njujem, da stoji kiparstvo po svojem bistvu med slikarsko umetnostjo m arhitekturo. Od prve ga loči njegova rridimenzijtmal* nost. od druge okolnost, da kiparstvo izra* ža v človeškem telesu, ki nudi neizčrpne možnosti subtilnega nijansiranja. d očim se arhitektura izpoveduje v abstraktnih pro* stornih stvorih, ki radi svoje velikopotez= nosti zamorejo izražati takorekoč samo ka, tegorije človeškega čustvenega življenja Toda če bi bila tridimenzijonalnost edina razlika med slikarstvom m kiparstvom, bi bile pričujoče risbe slikarsko delo. Subtil* nejša razlika med obema panogama likovne umetnosti je v tem. da se kiparstvo izra« ža s snovnostjo teles, dočim se slikarstvo poslužuje njihove pojavnosti. Kadar jc njegova nara V a najbolj čisto ohranjena, pred' stavlja slikarstvo prikazni stvari m teles, njih površino in njene značilnosti; skuptu« ra predstavlja njih gmoto, njih težo, škrat« ka vso njih kompaktnost in telesnost. Sli* karsko' deto, ki za izraz nekega življenja predstavlja stvari in telesa ne več samo v njih pojavnosti, temveč tudi v njih teži in snovnosti, ni več čisto slikarstvo, temveč rmi že primešane kiparske elemente. Takih del je v slikarstvu nešteto, celo med naj* slavnejšimi slikarji italijan>ke renesanse, če izvzamemo Benečane. Cira važnejši element postaja na sliki Telesnost, tembolj kipar; sko je v bistvu delo in pojmovanje, ki ga je zasnovalo. Ce si ogledate oba kartona, u katerih ie iiovor, se boste ni prvi pogled prepričali, da jo bila pozo ost snujoče^a duha (»sre* dotečena na telesnost, težo in snovno oh* sežnost človeških teles in strani, ki jih upo* rablja za izraz, ne pa njih pojavnost. Luč in senca sta razdeljeni zato, da povzdic neta snovne nenaravnosti teles, njih dimen* zije in značaj snovi, iz katere so, ne pa zato, da bi Izrazile svetlikanje ali motnost kože in nje barvo. Najvažnejši element pojavnosti vnanjega sveta je barva. Naravno je, da mora pri sliiri kiparskega značaja postati barva nevažna in nepotrebna. S« \eč, pri popolnoma doslednih delih te vrste mora celo odpasti. Zato je brez Škode in celo amotreno odpadla rudi pri teh dveh kartonih, ki sta delo kiparke m kiparskega pojmovanja. ^6etezniCQ KOLEDAR Jutri: torek 25. decembra 1928.; katoliča* ni božič; pravoslavni 12. decembra 1928 SpiridijoiL PRIREDITVE V TOREK Drama: ob 15. cPeterčkove poslednje »a* n je». Ob 20. ^Betlehemska legenda_» Opera: cJormv svira*. Kino Matica: cRdeča plesalka iz Moskve*. Kino Ideal: e sama prijavila policiji in je bila aretirana. Izjavila je, da je ustrelila moža v sMobranu, toda policija domneva, da gre za umor iz ljubosumnosti. Weyler še ni bil dolgo oženjen. Bil |e tretji mož žene, ki ga je spravila s sveta. Pariško javnost je umor popularnega letalca zelo razburil Weyler je bi! sin odličnega francoskega generala, ki se je med svetovno vojno zelo odlikoval. Preteklo nedeljo zjutraj je nekdo telefoni:-^ na policijo in klical službujočega uradnika. Telefonirala je Weyler-jeva žena, ki je sporočila, da je težKo ranila svojega merža in da nai hitro pošljejo zdravniško komisijo. S policijskim zdravnikom so prispeli na inženjerjevo stanovanje trije detektivi. Inženjerjeva žena je plakala. V salonu je ležal v mlaki krvi njen mož. Weyler ie bil star 38 let. Bil je eden najboljših francoskih letalcev in med svetovno vojno se je na bojišču zelo odlikoval. S svojo ženo se je seznanil pred tremi leti. Še istega dne, ko se je sodno ločila od svojega drugega moža, se ie poročila z Weyler-jem. Na videz ie bil njen zaJcon srečen, kajti zakonca sta živela v dobrih iaz-merah. Na predvečer tragedije sta brla na Montmarrru v kabaretih in domov sta se vrnila šele zjutraj. Že v avtomobilu je Weyler tarnal, da mu je slabo. Komaj sta stopila v stanovanje, ie dobil hud živčni napad. Baje jc izjavil svoji ženi, da se hoče drugi dan od nje ločiti. Zgrabil jo je za vrat in jo pričel daviti. Žena je potegnila iz žepa damski revolver in ustrelita dvakrat na besne-čega moža. Tako namreč pripoveduje sama. Policija ii pa ne verjame, ker je očividno, da ni streljala v silcbranu Pisane zgodbe iz naših krajev Če ima star mož mlado ženo. — Čudni Američani, — Zločinska preteklost Vekoslava Stocka. — Požar v beograjskem kinu. — t Lepo ie Trnovo, a še lepši Bežigrad in Rožna dolina Izprehod po ljubljanskih predmestjih - Kakšne zanimivosti imajo naša predmestja in na kaj so najbolj ponosna - Pridige o ljudeh, ki mečejo gumbe v puščico - Ponosni Rožnodolčani odgovoril, je grof veselo tlesknil z jezikom in vzkliknil: «Grad«scicica! Wunderli|ch!» • — .{jradiščica jc sicer nedolžen potok, toda J rnovo spada nedvomno med najimen\v . • , . . ,. " . , kadter pobesni, ie tudi -ppasna. Pre tremi le? Trnovo in Krakovo nejše kraje naše metropole. Vprašanje kje in kdaj se ga je prijelo to ime, ki zveni kakor Krakovo precej poljsko, prepuščamo zgodovinarjem. Tudi se nočemo prepirati, kje se prične Trnovo in kje so začrtane nje= Cove meje. Večina Ljubljančanov je pre* pričana, da se prične Trnovo šele pri cerkvi in da spada pod ta pojem tudi vse, kar je za cerkvijo. Ker ima Trnovo velike tradi* cije in je ▼ življenju Ljubljane igralo že važno vlog", si hočemo ta okraj, njegove $ege. tradicije. ljudi in druge zanimivosti pobliže ogledati. Ljubljanski «Solotendorf» Torej, kje >c prične Trnovo? Mnenje, da šele na desnem bregu Gradiščice, se nam ne zdi pravilno, zakaj Trnovo se prične ta» koj pn tistem plotu, kjer je meja tako zva* nega ljubljanskega «Solotendorfa». Ta «So* lotendorf« je pač poglavja zase, zakaj tu se križajo življenski interesi Ljubljane in Tr* novega. Brez sale! Kakor je Banat žitnica Jugoslavije, tak«y «Solotendorf» salatnica Ljubljane. Tisti % rt pned Krakovim, ki ga Krakovčani čuvajo kakor punčico svojega ooesa ter leto in dan zalivajo z blagodejni* mi dišavami, je namreč tako produktiven, da krije najmanj tretjino konzuma salate in drugega sočivja našega mesta. Zato so Tr= novčani na svoi «rSolotendorf» zelo ponosni in lahko bi vzkliknili z Gregorčičem: «Glej, tam na vrru salata mlada, živilo nase, naša nada!» Prav za prav ne smemo peti Trnov ča* rsom hvale, zakaj «-Solotendorf je privilegij Krakovčanov, ki so nekako avtonomni v Trnovem in norijo lastno republiko v okraju. Krakovo bi lahko krstili za dolgo ^as. Ima ene gla\no in več stranskih ulic, hiSce so si podobne kakor jajce jajcu, vse so cnaioe. skromne, a vendar simpatične, saj so tipično nase. Krakovo se tudi lasti zasluge, da je domovina ljubljanskih iz* w*5čko^". Na Kernu Ozrimo se tnalo po Trnovem, obudimo malo reminiMjence na one lepe čase, ko so *e se slovenski študenti drsali in drajsali po drsališču na Kernu, zakaj takrat je bilo današnje mestno drsališče pod Tivoli jem v nemških rokah Kern je bil domena Kra-kovčanov ra Trnovčanov. Ti so se lahko po mili volji zastonj «drajsali» po ledu. dočhn ie na mestne griže, na zelence in študente pazila korpulentna in resolutna Krakovčan* ka Anžova Liza. ki je izvajala strogo kon* trolo in zahtevala od vsakega nevabljenega £ost3 5 krajcarjev. Gorje onemu, kdor se je tipiral njenemu režimu in ni hotel pla* čatt! Podjetni trnovski fantje in Krakovča= ni so mu jo zabodli, da ga je za vedno mi? rJlo veselje drsati se «badava» po Kernu. Napram Ljubljančankam so bili Trnovčani in Krakovčani zelo «jjjolont» in vsak hip «0 bili s svojo uslužnostjo na razpolago. tron in njemu na čast o kresu postavijo mbie. Modernejši del je Mrrje, kjer jc men* da sam vrag natresel vile in hišice, kakor se mu ie zljubilo. Mir je, romantična Kolezi* Ta / idiličnim Hribarjevim gajem spada isto tako pod Trnovo. Tudi Mirje ima svoje posebnosti: znameniti rimski zid, za kate* repa *c prekljajo arheologi, zgodovinarji in konzervator j i. Ti slednji bi ga menda radi konzervirali za večno, da bi stal kot simbol na blažene rimske čase, arheologi bi ga zo» pet ridi postavili v muzej itd. Zaenkrat ta spor >;e ni rešen. Res škoda pa je za roman* tični Hribarjev gaj, kjer je včasi kraljeval Krpido... Čemu so ga razredčili, ko ima vendar nemalo zaslug za povečanje števila ljubljanskega prebivalstva? Če bi ostal tak kot jc bil, se mestnim očetom prav gotovo ne bi bilo treba pritoževati, da smo se letos pomnožili Famo za pet duš! «Gradascicica» Posebno pozornost zasluži Gradašcica, ki je glavna reka Trnovega. iMora biti že znamenita, zakaj ko je bil po potnesru ta* kratni ministrski predsednik grof Badeni v Ljubljani, se je zanjo zelo zanimal. Kar trikrat je vprašal nekega zasilnega barakar« jn: «\Vie heisst der Fluss?» In ko je oni ti je vzkipela, pobrala j|b paT že napol trhlih mostov, porušila par štap in hišic in si sa* movoljno razširila strugo. Napoti ji je bila tutii Zalokarjeva zatvornica, katero je menda odplavila preko Ljtabljanice v Crno mor* je. Nova zatvornica je veljala mestno obči« no* lepe d en are e. Potem jc še «Gmajnđ». To je najjužnej* ši c\el Trnovega, ki se nazprosrira od Prul pa sfeoraj do Viča. Tudi Gmajnčani so nekaki separatisti in bili so časi, ko je med njimi Jn Trnovčani vladalo pravcato vojno stanje. Gmajna se sedaj modernizira. Naši Trnovčani Zdaj se pa ustavimo še pri Trnovčani h samih. Trnovčani ko originalni ljudje, polni zdravega humorja. Ljubljančani jih bagate* lizirajo, češ, «kaj boste vi, salatarji« Toda Trnovčani uživajo večji renome, nego Ljub* ljančani sami. zakaj trnovsko zelje slovi po vsem svetu in uživa tak sloves kakor Urba* sove kranjske klobase iz Slomškove ulice pri elektrarni. «Kiseli kupus» iz Trnovega kod Ljubljane? pišejo naši listi iz južnih krajev. Ampak poznajo kislo zelje in lo» gično tudi Trnov čari e tudi Nemci in Anic ričani. «Kranerwurste und Kranersauerkraut, Herrgott is tes a Spezialfttet», pravijo Du* najčani. Da res je, da umejo Trnovčani tlačiti in kisati zelje in o tem ste se včasi lahko pre* pričali na Mirju, kjer so bile poleg velikan* skih kupov kamenja tudi ogromne kadi. — Zadnja leta so Trnovčani precej zanemarili to obrt. le Oupatam udarja še iz katere hiše kisli duh po zelju. Tudi ribolov je bil trnov, ska, odnosno krakovska specijaliteta, saj je znano, da so Krakovčani celo podkovanega karpa ujeli in ga sedaj vsako leto v slav* nostnem sprevodu vozijo po mesto. Toda stara ribiška garda umira fn tudi frnikula* nja, spuščanja 1 m temo v ter arzbiianja klinca*, kar sr bile pristne trnovske šege, je skoraj že konce. Časi se pač sprem m ja jo m 1 rud je rudi. Trnovčani so bili tudi navdufoi pticarji in vtem pogledu so po mili volji paše v ali po Mestnem logu — Od ptičarjev je ostal menda samo se M aren kov Fronc, stara tn originalna trnovska grča, toda tudi njemu so pristrigli p ©roti. H koncu moramo ome* niti da je iz Trnovega tudi »Kapetan Pepe s Pasjega broda*, ki je velik pampelje in ra* di svoje originalnosti splošno znan. Bežigrad Od kod ime Bežigrad Ime Bežigrad se čuje nekoliko smešno, malo poguma zveni iz njega. Mogoče pa je dvojno tolmačenje tega imena. Nekateri zgodovinarji trdijo, da izvira iz dobe cesarja Friderika ITI-, očeta cesarja Maksimilijana C ld je bil velik pospesevatelj Ljubljane v XV. stoletju in ki je priznal Ljubljani razne pravice. Baje so se tedaj kmetje, ki so pobegnili izpod raznih graščinskih oblasti, naseljevali na kraju, ki se imenuje zdaj Bežigrad in kjer so se čutili v neposredni bližini Ljubljane in pod oblastjo ljubljanskega sodnika bolj vame. Pravijo, da je dobil Bežigrad ime po teh kmetih, katerih geslo je bilo »Beži od grada«. V najstarejših opisih mej ljubljanskega mesta se omenja v načrtu ozemlja, ki leži med križem na polju ob poti v Kleče pa do Vod-mata tudi vas »Goss*. o kateri pa manjkajo doslej vsaki podrobneisi podatki. Da ni bilo severno od Ljubljane vedno samo obdelano polje, dokazuje tudi. da so imenovali kmetje v zadnjem času njive na prostoru ob Dunajski cesti, kjer so zgrajene hiše Pokojninskega zavoda zasebnih nameščencev — Brinje, kar bi dokazovalo, da je bila nekdaj tamkaj goščava, kjer so se razni ubežniki lahko skrivali. Tamkaj so se lahko zbiTall vsi zatirani in preganjani, ki so se skrivali enkrat pred zasledovalci graščinskih gospod, drugič pa pred zasledovanjem ljubljanskega mestnega sodmka kakor jim je pač kazalo. Mudili pa so se v bližini mesta, ker se Srn je tu nudila večja .prilika kakega »zaslužita«. Po trditvah drugih zgodovinarjev pa spominja ime Bežigrad na Junaške čase lhfb-ijarrskega mesta iz turSkih ponodov. Tamkaj so bili menda okopi turške volske, ki je oblegala Ljubljano in ki so io hrabri Ljubljančani pognali v beg. Spomin na tiste čase so slavili Ljubljančani še do novejše dobe na ta način, da so na velikonočni ponedeljek ljubljanskim otrokom metali v lamo ob starem pokopališču sv. Krištofa pomaranče, ki naj bi predstavJale turške bombe ln za katere je bila ljubljanska deca ljute bitke v zabavo visoke ljubljanske gospode Torej bi se hne Bežigrad ne nanašalo toliko na Ljubljančane, kakor na njihove nasprotnike, ki so bežali od ljubljanskega trdnega gradu. Naj bo kakorkoli, ugotoviteo podrobnosti prepuščamo zgodovinarjem, pri katerih se tisd, k! jfm fme Bežigrad nekako zasmeh-ljivo zveni, lažje bolj verodostojno informirajo kakor pri nas. ki živimo skoro izključno samo s sedanjostk). Mnogo novih hiš h> vfl Dejistvo je. da postala Bežigrad ali del ljubljanskega mesta »Za Bežigradom« predmestje, ki bo gotovo v doglednem času eno najlepših Do potresa leta 185*5 tamkaj skoro rd bilo nobenih hiš. Pred volno, zlasti pa po vojni ln posebno v za d n lem času ra so nastale tamkaj cele kolonije, za kar gre predvsem z?s1iigrt mestni občini, ki jo sjm*. dila na tem delu ljubljanskega ozemlja celo vrsto novih stanovanjskih hiš. Njenemu zgledu so sledili zasebniki, ki so postavili na zdravem, peščenem in mnogo manj meglenem terenu, kakor je na južni strani Ljubljane proti Ljubljanskemu Barju, že lepo število vil In hisMc. Prebivalstvo je siromašno Kdor bi seveda mislil, da žive na tem koncu ljubljanskega mesta sami bogatali, bi se hudo zmotil. Bogataše, kakor imenujemo pri nas ljudi, ki niso preveč zadolženi, bi lahko seštel na prste ene roke. Nove hiše, ki rastejo za Bežigradom, so zidane večinoma na dolg, pri čemer je dala posnemanja vredne zglede v prvi vrsti ljubljanska občina sama Stanovanjske kolonije, ki jih ie zgradila tu mestna občina, še dolgo ne bodo plačane. In čeprav imamo tu tudi komuniste, se malo čuje o željah po socijalizraniu in komuniziranju zasebne lastnine. Kdo bi hotel prevzemati in deliti dolgove, ko pa jih ima sam dosti? Za Bežigradom prevladuje delovno ljudstvo. V mestnih hišah ob šišenski železniški kurilnici, kakor tudi za topničarsko vojašnico žive uradniki, profesorji, delavci, obrtniki, samo ljudje, ki žive takorekoč iz rok v usta in ki jih Je stanovanjska kriza, še bolj pa denarna potisnila na periferijo mesta. Kako žive ti ljudje, kaj jedo in kako se zabavajo, bi bilo odveč praviti, ker si lahko vsakdo predstavlja, kako se živi s 1000 ali 3000 dinarji na mesec. Kdor je pod streho. Čeprav v tesnem stanovanju, je še zadovoljen, gorje pa tistim. Id v hudem mrazu prezimulejo v barakah ob Dunajski cesti, ki izvirajo iz vojne dobe in so že napol razpadle. Bede je tn mnogo. V čast pa moramo šteti temu delu mesta, da je eden na/bolj mirnih, da skoro nikoli tamkaj nobenih izgredov, če pa le tudi kdaj v nedeljah kako vpitje in razgrajanje, so navadno krivi meščani iz centra mesta, ki se vračajo dobre volje iz posavskih gostiln. Delo za novo katedralo Ce že govorimo o življenskih razmerah prebivalcev tega dela ljubljanskega mesta, pa smatramo za dolžnost, da omenimo tudi njihovo kulturno udejstvovanje To Je centralizirano v mežnariji pokopališča sv. Krištofa, kjer ima klerikalno prosvetno društvo svoj sedež tn kjer se pripravljajo temelji nove »prepotrebne« župnije v Ljubljani in seveda rudi nove katedrale, ker smo v Ljubljani zelo revni na cerkvah. Kadar gre po Dunajski cesti ponoči samoten popotnik in se zamišlja v bodočnost, kako bo še prijetno na svetu, ko bo vozil tramvaj po Dunajski cesti do Posavja in ne samo vsako uro avtobus, s katerim si more predmestni človek v pomanjkanju budgetne možnosti privoščiti vožnjo samo včasih, mu za d one ob priliki na uho iz bežigrajskega kulturnega središča v dovoli, pa še drugič kjai o bežigrajskih gumbih, če ne bo druajli senzacij. Rožna dolina Čeprav Rožna dolina ni ljubljansko predmestje kakor Vodmat ali Kurja vas, vendar stanuje v njej toliko Ljubljančanov in je toliko Rožnodolčanov, ki so ves dan v Ljubljani in hodijo v svojo vas samo spat in jest, da ie prišlo v rtavado. da smatramo samostojno vas Rožno dolino, ki spada pod viško občino, za najzanimivejše in najOTl-ginalnejše ljubljansko predmestje. Na kaj so ponosni Originalna in zanimiva je Rožna dolina in zaokrožena, ker se je razvijala samostojno. Ni čakala na milost in nemilost drugih, temveč Rožnodolčani so sami pljunili v roke in si zjjradili republiko z ličnimi hišicami, vrtovi, cestami, itd., z vsem, čemur se čudi tn kar jim zavida sleherni gost. Le tako si moremo razlagati ponos Rožnodolčanov na vse, kar imajo. 2ive do-kaj patrijarhalno, poznajo se med seboj, pomagajo si med seboj, skratka: složni so in samozavestni kakor prebivalci kake vasice na deželi. Upravičeno se pri priliki po. hvalijo, da so ustanovili prvo olepševalno društvo pri nas, ki mu gre glavna zasluga, da je Rožna dolina danes najbolj idilično predmestje LJubljane. To se pravi, ni še predmestje, kajti Rožnodolčani se ne predajo kar tako. Pač bi se radi priključili mestu, zavedajoč se, da je v slogi moč, na drugi strani bi pa radi obdržali vse privilegije svoje republike. Tudi to se bo uredilo sčasoma, menijo sami. Kajti Rožodolčarri so vztraini in energični ter dosežejo vse. Tako so tudi dosegli, da imajo v kuhinjskih vežah vodovodne pipe, ki jih zdaj Še snasljo vsak dan s sidolom, da se zabHŠče že od daleč. Vodnjaki na dvoriščih so s tem obsoieni. Voda Iz njih se zdi Rožnodo4čanom vedno bolj kalna In nezdrava, uporabjjafo jo le še za zalivanje. Sčasoma bodo še vodnjake zasoli Za tiste pa, ki Še niso zmogli, da bi si napeljali vodovode, so pa vodnjaki Še dobri. Trde celo, da se je voda v njih iz-čistila, kakor v kljubovanje, konkurentom vodovoda, ki jih je Izpodrinil kakor avto-takss izvoščke* Geste so sicer razdrapali z napeljavo vodovodov, da so blatne in gr-čave, pa tudi to s« bo sčasoma uredilo, menijo santi Rožnodolčani. Red mora biti Omenili smo že, da so Rožnodolčani solidni ljudje. 23ve v medsebojni slogi in čuvajo strogo red v svoj! vasi. Red mora biti! je njih najviije ln prvo načelo. Zato je Rožna dolina tako svojevrstna. Tu ne opaziš razcapanih, Izstradanih otrok umazanih in |7 ^ zanemarjenih cest. kar Je značilno zap red-mežnariji | mest^» Prebiva proletarijat. Id veseli glasovi harmonike. Bolj pozoren bi morda tudi zagledal med spomeniki na pokopališču sumljive sence, o katerih bi lahko mislil da so strahovi, če bi ne vedel, da se po naukih svete katoliške cerkve pred sodnim dnevom živ nihče ne vrača na ta pokvarjeni svet. Enkrat so po vabi jem tja možje, drugič ženske, potem fantje in dekleta, pa tudi mladina iz srednjih in ljudskih šol. ker gre za sveti boj proti nemoralnemu Iiberaln emu časopisju, ki naj ga vrag vzame ob vsej krščanski ljubezni do bližnjega. Bog ne rabi gumbov Sedaj smo dobili celo novega duhovnika, ki ima nalogo poživiti »versko« življenje na povsem trdni ln zanesljivi podlagi. To podlago je pričel ustvarjati nedavno s svojimi pridigami v cerkvi sv. Krištofa. Kakor pripovedujejo Ženice, ki so ga čule. Je bila ponovna vsebina njegovih pridig približno takale* »Ce hočemo urediti našo cerkev in povzdigniti naše versko Življenje, so nam potrebni predvsem darovi. Vsakdo lahko kaj da. Kdor trna veliko, naj da veliko, kdor ima malo, naj da malo. Vse za božjo čast in slavo. Naj ne bo nikogar, ki ne W ničesar dal. Denarja nam Je predvsem treba. Tisti ki mečejo v puščico gumbe, pa si naj zapomnijo, da jim bo tudi bog na sodni dan plačal z gumbi. Kal mislite, grešniki, da se bo bog pustil z gumbi podkupiti? Bog ne rabi gumbov. Kako naj delamo v božjo čast in slavo z gumbi, grešniki?! Zapomnite si dobro moje nasvete, besede, da ne bo loka in ŠkrtpanJa z zobmi! Amen. Tako je pri nas za Bežigradom, kjer pravijo, da Je samo poleti zabavno, ko le dovolj svežega zraka in se vidi na vse strani na hribe in planine. Tudi pozimi imamo zabavo, samo poiskati Jo je treba. Za dobro zabavo ie seveda treba denarja, kaj bi z gumbi? Za gumbe tn morda še za zarjevele od starih hlač se ničesar ne dobi. Nfti pri šolarjih nimajo dandanes nobene cene več. Prosite, grešniki, ki #h mečete v cerkvene puščice, da vam na sodni dan. ko bomo stali vsi izenačeni in ravnopravni, papeži, ce-sarij in kralji. Škofi, fajmoštri. kaplani in mefcnarji. uradniki, shjge. hlapci te delavci In sr*dl med nHmi rudS klerikalni m liberalni novinarji, vsi enaki, vsi brez oblek pred najvišjo sodbo, ne bodo teh gumbov Šivali na golo kožo! Gospod, ki Je tako rohnel v cerkvi proti gumbom, se is menda vrnil v domovino iz dežeHe dolarjev, kjer imajo gumbi Še veliko manj cene kakor pri nas. Ali pa Je morda za denar zato tako vneto agi tiral, ker Je predsednik bežigrajske cerkvene občine bačni ravnatelj? Kdo b! znal vs« to presoditi? Za enkrat gara dan za dnem v tovarni m nima ne Časa ne veselja, da bi se brigal še za deco in red. Tu pa tam se stepejo paglavci in razbiiejo šipo tudi v Rožni dolini. Tudi Rožnodolčani zahajajo radi v svoje gostilne k »Jeločniku« v »Rožno dolino«, fn k »Franceltnu«, kjer se najraje paomenijo o vseh zanimivostih no tranje in zunanje politike Rožne doline in Inozemstva. Razgrajanja in pretepa pa ne trpe. Ce se že najde med njimi kak vroče-krvnež, ki bi rad raerfl moč svojih pesti ob trdoti drugih butic gre na »mekK. »Pod klanček< kjer gotovo dobi priliko, da se spopade s sovražnikom Iz mesta. Ne, v domačih gostilnah se pa Rožnodolčani ne tepo. Red mora biti! Tudi nacokajo se ga Rožnodolčani sem pa tja. Pa to se pripeti vsakemu poštenemu Kranjcu. Le da imajo Rožnodolčani ob takih prilikah težavnejše stališče. Namreč glede orijentacile. ko nI rune in so noge štabe ter oči podesetorijo številke rimske in arabske na tablicah, ki označujejo ulice. Številke si človek težko zapomni, zato se je iz krogov vinskih bratcev sprožila misel da bi se Imenovale z imeni slavnih in zaslužnih naših mož in ne z rimskimi In arabskimi ciframi. Tako bi si lažje zapomnili imena svojih ulic in bi lažje prišli domov, nego sedaj. Pa lepa dekleta Tudi ne gre, da bi popisovali samo Rož-nodotčane in zapostavili Rožnodolčanke, ki so bistven faktor v vasi. Sami Rožnodolčani ln posebno Ljubljančani in fantje iz vse viške občine vedo prav dobro, da je Rožna dolina s svoj mri lepo urejenimi vrtovi ln hišicami ter lepim: dekleti najbolj idiličen in primeren kraj za vasovanje ln ljubezen. Tu Je še mogoče ob luninem svitu potrkati na okno nizkih hišic, romantika ljubezni tu še ni izumrla. Iz vseh teh razlogov in še iz raznih drugih je upati, da nam v doglednem času vzide iz Rožne doline nova filmska zvezda. Kakor en mož so Rožnodolčani nedavno tudi protestirali proti *šundu€ iz Zagreba ter tako izpričali, da tud j v ku: turnem pogledu nibo zadnji Danes ni več Rožnodoi-čana, ki bi podpiral zagrebške čifute s kupovanjem »šundac. Krvnim osvetnikom in Mura ti Jem ter Krvavim MusolinLjem je v Rožni dolini za vedno odklenkalo. *^ ■ Pr os ve ta Betlehemska legenda K snočnji premijeri. Pavel Golia jc napisal že dve mladinski pravjjičnj igri. Zlasti »Peterčkove sanje« so se mu posrečile in ji« radi vpiizarjajo po naših odrih. Njegova »Triglavska bajka« je polna misli in aktualnih namisavanj, kj so svrhi Urj manj ugodni; vendar igra po pestrosti prizorišč in poetičnosti občutij vedno ugaja. Tiste pristno otroške naivnosti in bujnosti dejanja, ki je predvsem potrebna mladinskim igram, pa je v obeh vendarle premalo. V Golli je za dramatika na eni strani preveč lirike, na drugi strani pa preveč tendenčnosti, aktualne miselnosti, da bi njegove drame na izbram^ psiho učinkovale neposredno in čisto iskreno Lirik, ki filozofira, mladinski dramatik, ki polemizira, rad zahaja v dolgoveznosti, ki so dramatičnosti na kvar Nočem citira'i tistegj znanega »Politscb Ued . . da^i je njegova aplikacija jasna. Novemu svojemu dramatičnemu delu je dal Golia kar dva naslova: Betlehemska legenda in Kralj brezpravnih A norxm ni točno pravilen, dasi podajata oba skupaj vsaj deloma vsebino. Giavna oseba pa je vendarle Herod. Golia sam imenuje svoje delo le »Pet oderskih slik« Torej niti drama, niti tragedija, niti ljudska igra. Kakor bi se ne mogel odločiti za nobeno obliko Tudi glavnega junaka, Heroda, ne privede do končne katastrofe, jn se zaključuje peta slika z živo sliko v Egipt bežeče sv. družine. V splošnem moramo reči zopet: preveč govorjenja in razpravljanja ter premalo dejanja na odru. Celo najvažnejši dogodki se dogajajo za sceno, na odru pa gledamo le njih odmev in posledice. Zelo ostro so naslikane vse glavne osebe in je Golia v njfti dosleden ter iz večine krepak Herod, Sadok Etan, Zorobabel m Rifa so dobre, žive figure, zato tudi Igralsko zahvalne vloge. Vse dejanje je zajeto s historičnega soci-jalnega vidika; na eni strani zasužnjeni ln izkoriščani Judje, na drugi oholi sladostra-sttri Rimljani, proletariiat m kapital, pacifisti in militaristični absolutizem Golia se dotfka tu cele vrste problemov in vprašanj, vedno z vidika biblije in historije, a odbleski dialogov obsevajo tudi sodobnost ter se čujejo kot simboli današnjosti. Komunizem, antini-ilitarizem, pacifizem. fašizem itd Nad vsem plava vera in zaupanje v bodočega Mesijo, ki prinese človeštvu mir in bratsko ljubezen, ki dvigne zatirance, osvobodi brezpravnike, odpravi vse nasiistvo inogoč-njakov in kapitalizma. Predstava je bila prav dobra, iscenacija okusna in so glavni igralej gg. Rogoz, Lc-var, Skrbinšek, Lipah in Bratina ter g Ša-ričeva želi popoln uspeh. Avtor je bil pozvan pred zastor in je prejel venec. 2al, da je bila predstava zarad; sočasne operne premijere manj zasedena, kakor bj zaslužila. _ M. R. Gledališki list Jf 6 je pravkar izšel. Njegova vsebina je posvečena v celoti spo* minu Ivana Cankarja. Na uvodnem mestu prinaša poetični govor prof. A Sovreta, ki ga je govoril preo slavnostno premijero «Le* pe Vide» 11. t. m. v dramskem gledališču, nato sledi toplo pisano Pismo Fr. Lipaha in končno pogojena razlaga Cankarjeve dram* ake pesnitve «Lepa Vtda» iz peresa F Fin* žgarja. Gledališki list (urednik C Debevec) se naroča pri gledališki upravi, naprodaj pa je v vseh knjigarnah in pri gledaliških vratarjih. Celoletna naročnina (Ž StevUk) znaša 50 Din, za abonente 30 Din, posa* mezni izvodi po 3 Din. Občinstvu list naj* resneje priporočamo. Kupujte „Zvezdanko" Jutri premijera! DOi ORES DEL Jutri premijera! RIO omaraliiva CAR MEN iz fKLzna »Ko te ljubim čuvaj se«, nepozabna KATJUSA iz filma »Vstajenje« se Vam predstavi za božične praxnike v novem sijaju Lot K tt Nežna IJuhaivna idila lepe mladenke in stasitega elegantnega ruskega kneza, ki ga predstavlja Me a In i ljubimec Charles Farrell Brsta* is ervfJh dni ruske revolucije! Fikn, ki si na mah osvoji srce! Predstave na Božič in na praznik Sv. Štefana ob 3., poi 5.. 6., pol 8. In 9. uri. Reoervirmjte vstopnice v p red prodaji dnevno do pol 13. in od 14. ure dalje. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA ■ ...............„„„■■......,,,,......,,,,„..........„„„mmiMniu.. I ~\ 9602 9964 •SL'OVKN^KT M A R o D» dne 24. decembra 1928. Stev. 293. le do sobote Z9. t tn sprejema uprava ^Slovenskega Naroda" novoletna voščila Tigovcl, ne pozabite, da s» ohranite z voščili stare odjemalce in pridobite mnogo novih. Malenkostni izdatek za og as v Slo venskem Narodu'* se Vam v novem letu i ogato poplača. Dnevne vesti. Vesele božične praznike želita vsem naročnikom, čitateljem tn inserentom uredništvo in uprava »Slovenskega Naroda« — Odlikovanje. Odlikovana sta z redom sv. Save III stopnje generalni direktor carin dr. Konrad Smid, z redom Belega Orla V. stopnje pa delegat finančnega ministrstva v Zagrebu Dragotin Pintar. — Iz sodne službe. V višjo skupino je pomaknjen stražni nadzornik pri deželnem sodišču v Ljubljani Karel Jeglič. — Upokojena sta višja sodna pisarniška oficijala Jožef Drašler pri okrož. sodišču pri Novem mestu in Marko Vogrin pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Iz poštne službe. Premeščene so od pošte Kastav v Novo mesto Pavla Andres, od pošte liri k pošti Ljubljana 1 Justina Marušič. iz Medvod k pošti Ljubljana 1 Vida Kušar, od pošte Ljubijanal v Slovensko Bistrico Olga GavriloviČ in od pošte Ljubljana l k pošti Ljubljana 4 Olga Moser. — Iz našega državljanstva ie Izstopila služkinja Frančiška Antalič. pristojna v Vučjo gomilo. — Čekovni promet s Francijo. Poštna hranilnica je uvedla direkten izplačilni promet s Francijo preko Čekovnega zavoda v Parizu in sicer pod istimi pogoji kakor z drugimi državami. Doslej je imeia Poštna hranilnica direktni promet z Madžarsko, Avstrijo, Češkoslovaško. Nemčijo, Švico. Italijo in Belgijo. — Novi predmeti na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na predlog prosvetnega ministra je kralj podpisal ukaz, s katerim se izpre-minja uredba o filozofski fakulteti ljubljanske univerze na temelju člena 10. zakona o vseučiliščih in člena 39. splošne uredbe o vseučiliščih tako, da se člen 11. v bodoče glasi: 11 antropogeografska skupina: a) geografija; b) etnologija z etnografijo ali splošno zgodovino; c) narodna zgodovina s sodjolorgijo — Napredovanje srednješolskih profesor-lev. Z zadnjimi ukazi v prosvetnem ministrstvu so napredovali mnogi srednješolski profesorji v višje uradniške skupine. — Napredovanje zdravnikov. V 5. skupino I. kategorije so pomaknieni sanitetni referent v Ljutomeru dr Ludvik Haring. okrožni zdravnik v Ptuju dr Vladimir Vrečko in sreski sanitetni referent v Črnomlju dr Božidar Kisela. Promocije. Na zagrebški univerzi so promovirali v soboto za doktorja prava Josip Lovšin, za doktorja filozofije Ferdo Rožič, za doktorja medicine pa Angel Kralj in Marijan Ahčin. — Hrvatski planinci na Vršiču. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi za božične praznike za svoje člane skupni izlet v Kranjsko goro in na Vršič. — Prepovedane knjige. Nemška knjiga, ki jo je spisal nemški general Erih Luden-dorf »Kriegshetze und Volkermorden«; brošura Marka Fil. Vujeva »Moj politički životopis«, ki je izšla v Južni Ameriki ln brošura »PregraJ ustanove«, ki le Izšla v Južni Ameriki, so v naši državi prepovedane. — Državni nameščenci in novi način štetja vojaške službene dobe. Po sklepu zadnje seje Državnega sveta se računi vojaška službena doba samo pri stopnjah osnovne plače in za pokojnino, ne pa za napredovanje v položaju skupine, za katero se računi samo efektivna službena doba KeT stoji Glavna kontrola že ves čas na tem stališču, ni Že dve leti ocenila nobenega napredovanja In tako se vsa napredovanja v zadnjih dveh letih še sporna. Zlasti so gotovo brezpredmetna zadnja napredovanja v 2 skupino vseh tistih, kateri niso že 12 !et v poštni službi, zakaj ta ukaz je izšel že po sklepu Državnega sveta. — Rezultat tečaja za osnutek pomorskega muzeja v Splitu. Tzvršni odbor Jadranske straže v Splitu nam poroča: 9. t m. se je sestala v društvenih prostorih komisija, k; je pegledala poslane osnutke pomorskega muzeja v Splitu in prisodila avtor jen. nagrade Poslanih je bflo 33 osnutkov. Prve nagrade ni dobri noben osnutek ker ni noben povsem odgovarjal pogojem Drugo najrrado je dobil osnutek »Galeb« tretjo pa osnutek prof arh. iz Lltrbljane Hermana T^usa pod geslom »Varianta« Denar, ki ie ostal od nagrade, določene za najboljši osrrctek. se je porabil za odkup nekaterih dobrih osnutkov, med katerimi Je tudi osmrtek arh. Costaperaria iz Ljubljane, kateremu je prisodila komisija nagrado v rae*ku» ^000 Din. Zvišanje odstotka trafikantom. Predsedstvo zveze trafikantov je bilo obveščeno da je bil na sen finančnega odbora sprejel predi - z. da se zviša odstotek za prodajo trankantom od 4 na 5 m da je finančni minister ta sklep že odobril. Vodstvu Zveze trafikantov se je torej končno vendarle posrečilo izposlovati za vse trafikante zvišanje odstotka pri prodaji tobaka Toda zveza smatra, da s tem njena borba še ni končana. To je samo nekako povračilo velike škode, ki so io utrpeli trafikanti s tem, da iim ie bil znižan odstotek od 5 na 4. V drugih državah imajo trafikanti cd prodaje tobaka 8%, naši pa samo 5*^> Trafikanti bodo borbo za zvišanje zaslužka pri prodaji tobaka nadaljevali. — Izplačilo državnih obveznosti iz prejšnjih let. Finančni minister ie izdal pravilnik o izplačilu državnih obveznosti iz prejšnjih let po § 3. zakona o monopolskem posojilu Pravilnik določa, da se mora porabiti prva tražna monopolska posojila v znesku 5 milijonov dolarjev takole Za izplačilo zaostalih invalidskih podpor do 31 marca 1928 100 milijonov dolarjev, za izplačilo zaostalih pokojnin do 31 marca 1928 25 milijonov Din. ostanek do celotnega zneska prve tran-že se bo pa porabil za izplačilo zaostalih razlik, prevedenim in razvrščenim državnim uslužbencem po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih za dobo od 1. oktobra 1923 do 1 maja 1924. _ Vinski sejem v Ivanjkovcih se je vršil v torek, 18 novembra t l. v prostorih Vinar ske zadruge Takoj po prihodu vlakov je na Čelnik zadruge, g Petovar. pozdravil navzoče zanimance. ki so prišli celo iz Avstrije in iz sosednega Medjimurja Prišlo je prilično ste vilo tudi kupcev gostilničarjev, vinskih tr govcev iz ljubljanske oblasti, celo iz Notranj ske, največ je pa bilo obranih domačinom Sklenjenih je bilo prav lepo število kupčij, še več pa so se sklenile pozneje v posamez nih goricah, kamor so se kupci s producent) podali. V imenu velikega župana je otvoril vladni svetnik dr Vončina sejem s primer nim nagovorom, takoj za njim je spregovori) g inž. Zupanič kot zastopnik oblastnega od bora in končno tudi strokovni tajnik Kmetij ske družbe g. Kafol, nakar je pričela pokuš nja vina — Razstavljenih je bilo glasom ka taloga, ki ga je zadruga rdgovmlrdgodgovi činoma letošnjega pridelka Vina so v sploš nem obiskovalce jako zadovoljila, ker so bila čistega okusa in izredno finega bukeja. oso bito muškata i si Ivanec, laški rizling, burgun dec, renski rizling in šipon itd V6a vina se se po strokovnjakih preizkusila in klasifici rala. Natančno se je opazil j. da pri vinih, ki so bila zgodaj trgana, prevladuje kislina med tem ko se je pri pozno obranih in do bro pokipelih vinih takoj opazil njih tzrednt fini okus in harmonični sestav Vinogradniki so zahtevali za navadna namizna vina po 5.50 do 6.50. za najbolja kvalitetna vina pa okoli 10 Din, nekatera šibkejša vina so se tu di ceneje ponujala — Vinski sejem v [vanj kovcih je v vsakem ozaru izredno dobn uspeL. kar je zasluga predsedstva tamoSnj* vinarske zadruge Prireditev sama ie pokaza la, da vlada še vedno za slične prireditve med našimi vinogradniki in trgovci izred no zanimanje kaj bi pa tud' ne. ko vsak napredni vinogradnik ve da se ob takih prilikah izredno veliko pridobi ne samo glede trgovskega stališča, ampak tudj v poučnem in strokovnem smislu — Stavke v lanskem Istu Stavke so pr nas bolj redek pojav vendar pa sežejo de lavci tudi pri nas včasih po tem radikalneni sredstvu Lani je stavkalo v 78 podjetjih 7588 delavcev Delo je počival« 1.932 057 delovnih ur io škoda je znašala 8,690.000 Din Najbolj so bile prizadete lesna, stroj na. gradbena m kemična industrija Raz mere med delodajuic* in delavci so se pa zadnja leta zelo zbohšale. kan je razvidno iz nazadovanja števila stavk Leta 1923 je stavkalo v 335 podjetjih 13.232 delavcev. — Prof. inž. Rudolf Škof: Tabele in pri-meri za presojo ln dimenzioniranje železo-betonskih konstrukcij. Brošura velike os-merke. 40 strani Založba Makso Hrovatin v Ljubljani Avtor ie v tei brošuri sestavil sedem tabel in izračunal 13 primerov o konstrukcijah iz armiranega betona Tabele se tičejo zasnove in presoje plošč in tramov, tramovne plošče in stebrov po Herme-biquu in po Consideru V devetih primerih je pokazano izračunavanje prostoležeče konzolne. kontlnuirne križema armirane in rebraste plošče ter enomo ln dvojno armiranega rama. V ostalih zgledih je obravnavan steber. Tej snovi so vselej dodani prak tični podatki glede konstrukcije same in p? glede porabliivega gradiva Navedene dopustne napetosti materijala so posnete iz ormrtka bodočih predpisov za betonske kenstrukcije ki jh le fzdeiala ljubljanska sekcija Udruženja n*gosfov inženjerjev in arhitektov ter Hh je glavna skupščina tega udruženja na svoji skupščini leta 1927 sprejela Snov je obdelana v koncizni lahko razumljivi obliki Tekst pojasnuje še Številne slike in armaturni načrti, tako da bo delo dobro služilo v šoli kot v praksi Našhn praktikom iz gradbene stroke pripo- ročamo prav toplo nabavo te brošure tembolj, ko je cena nizka (znašala bo okrog Din 40, danes še ni natačno dognana). Na* roča se pri založniku in pri avtorju samemu. — Same konierence in obljube. Prometni minister je imel te dni s šefi oddelkov konferenco, na kateri se je razpravljajo o zboljšanju našega prometa, o pomanjkanju vagonov in o poostritvi kazni, določenih v slučajih prometnih nesreč za malomarno osobje. Vprašanje pomanjkanja vagonov bo rešeno na ta način, da bo železniška uprava rajela nekaj vagonov v inozemstvu, obenem bo pa intenzivno popravljala stare vagone v domaćih tvornicah. V prometnem ministra stvu se je vršila danes konferenca zastop* nikov ministrstva in beograjske industrijske zbornice o pritožbah gospodarskih kro* gov glede pomanjkanja vagonov in nereda na naših železnicah. V bodoče se bo vrši* la taka konferenca vsakih 10 dni. — Druga plat zvona Podporno društvo slepih odgovajra na vprašanja vašega cenj. naročnika sledeče: Imenovano društvo — kot je že iz imena razvidno — ima namen podpirati svoje redne Člane — slepe — s pogostimi mesečnimi, izrednimi, božičnimi podporami ter brezobrestnimi posojili ter tako vsaj deloma olajšati njih neizmerno bedo. Pobuda za ustanovitev društva je izšla radi potrebe iz slepih samih, ki vodijo društvo že nad osem let in to v najpopolnejšo zado-voljnost vseh članov slepih. V odboru so razen tajnika, blagajnika in revizorjev sami slepi. Darove in podpore smo objavljali skozi vsa leta v vseh dnevnikih, dokler nam niso uredništva tega onemogočila z zaračunavanjem prevelikih pristojbin v primeri z malimi darovi. Odbor pazi pred vsem na to, da darovi dosežejo svoj namen in se izogne vsem velikim stroškom Radi enostavnosti in manjših stroškov so okrožnice brez podpisov, pač pa z društvenim žigom, ker smo navezani le na delo v pisarni Sestava odbora je vselej javljena v vseh dnevnikih po vsakem rednem letnem obenem zboru, Odbor nima nikakega povoda, da bi se skrival pred javnostjo ter poživlja vsakogar, ki se zanima. e nahajajo v prometu niČeva ponarejanja, katera zdravju bolj škodijo kot koristijo. _ Gasilno društvo v §kofl|ici priredi na Štefanov dan 26 t. m. domačo zabavo z .diko pojedino domačih kraniskih in ri-evih klobas ter pečenic. K obilni udeležbi abi — odbor — Pri zaprtju, motenju prebave neenakomernem valovanju krvi, glavobolu, obči onemoglosti* vzefni zjutraj na tešče čašo naravne grenčice »Franz Josei« Na klinikah za notranje bolezni so preizkusili, da ^renriciJ -Fr^n? losef« narboljše odvajalno sredstvo Dobi se v vseh lekarnah, drogeriiah ■ Špecerijskih trgovinah 26-T — Ali ste že član »Ljudske samopomoči«? Ako ne prosimo, čitajte današnji tozadevni oglasi Iz Izbijane —I] Božični prazniki v ljubljanski drami. Na Sveti dan popoldne ob treh igra drama Oolievo božično igro »PeterČkove poslednje sanje<, ki bo že po par predstavah doživela svojo 40 vprizoritev na ljubljanskem odru Peterčka igra gospodična Vida Juva-nova Vsa igra je na novo našrudrrana. Sodeluje skoro ves dramski ansambel balet In vojaška godba. — Zvečer ob osmih se ponovi istega avtorja »Betlehemska legenda«, ki obravnava dogodke okoli roistva Gospodovega Na dan sv Štefana popoldne ob treh zopet »Betlehemska legenda« Na to predstavo opozarjamo zlasti občinstvo z dežele Zvečer Shakespeareieva komedija »Ukročena trmoglavka« v ZupančJčeverr prevodu Ta komedija je imela pri dosedanjih vprizoritvah velik uspeh Začetek popoldanskih predstav ob treh. večernih ob osmih. —IJ Zanimiva izložba. »Jutro« ie v svoj" božični številki razpisalo nagrade za rešitev posebne mladinske naloge Že prvi dan po nedeliskem fzdanfu »Jutra«, v pon-deljek s prvo pošto zrotraj. pa ie uprava •Jutra« dobila od malčkov že velik kup rešitev božične mladinske naloge V ponedeljek zjutraj s pošto došle rešitve so razstavljene v izložbi inseratnega oddelka oddelka »Jutra<, Prešernova 4. poleg njih pa rudi Industrijalec Batjel - senior naših kolesarjev Pri dirki seniorjev v starosti od 45 let dalje, ki se ie vršila na dirkališču SK Ilirije 2. septembra t. L, je zmagal g. Fran Batjel, znani tovarnar v Ljubljani, kot najstarejši tekmovalec te skupine. V starosti 18 let se je začel zanimati za kolesarski sport ter se udeleževal raznih društvenih in mednarodnih dirk in si priboril več prvih mest. Dolga leta je sode'oval pri športnih društvih. Zadnja leta se je udeleževal tudi seniorskih dirk. Lani je došel pri cestni dirki med prvimi na cilj. Sedaj, ko končuje 53. leto, je še vedno vnet športnik in navdušen pobornik za napredek kolesarstva, ki se posebne v Sloveniji tako lepo razvija. glavni dobitek za pravilno rešitev naloge, ličen gramofon, ki ga je za deco poklonila »Jutru< odlična slovenska veleprodajalna gramofonskih potrebščin, tvrdka A. Ras-berger v Ljubljani. Izložba »Jutra« vzbuja zlasti med mladino izredno pozornost, a tudi nešteto želja in radovednosti kdo od malčkov bo toliko srečen, da bo zanj izžreban gramofon. —lj Popis živine, perutnine in čebelnih paniev. Od 2. do 15. januarja 1929 se bo v ljubljanskem mestnem okrožju vršilo popisovanje živine, perutnine in čebelnih pa. njev ln sicer po magistramih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili zgolj statičnim namenom. Občinstvo se opozarja, da pri popisovanju ne dela ovit in ne navaja napačnih podatkov, ker bi se sicer moralo proti vsaki stranki po obstoječih predpisih kazensko postopati. — Nove hiše na bivšem Tonniesovem svetu ob Dunajski cesti. Tukaj je bival v zadnjem času spravljena pod streho enonad-stropna hiša Ivana Rozmana. Z ometom in ostalim delom se bode nadaljevalo prihodnjo pomlad. —lj Prijava psov. Glasom razglasa mestnega magistrata, ki je nabit po mestu, morajo lastniki in rejniki psov prijaviti mestnemu magistratu brez izjeme vse pse. Tudi pse čuvaje ter mladiče, ki se aahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, ne iz-vzemši pse na Barju in v Sp. Šiški, in sicer v naslednjem vrstnem redu, po začetnicah rodbinskih imen 1.) A, B, C, C, D, E, F in G dne 2., 3., 4., 5. in 7- januarja 1929. 2.) H, I, J, K in L dne S., 9., 10., 11. in 12. januarja 1929. 3.) M, N, O, P in R dne 14., 15., 16., 17. in ia januarja 1929. 4.) S, S. T, U, V in W dne 19., 21., 22. in 23. januarja 1929. 5.) Z in 2 ter event. zamudniki dne 24., 25., 26., 28., 29.. 30. in 31 januarja 1929 Prijave psov je izvršiti v zgoraj navedenih dneh ustno, in sicer od 8. do 12. ure dopoldne pri mestnem magistratu (Mestni trg št. 2. II. nadstropje, soba št. 39 na dvoriščnem hodniku, levo), kjer je plačati tudi pasjo takso za leto 1929 v znesku Din 100— za vsakega psa Vsakemu zamudniku se bo zaračunala pričenši a 1. februarjem 1929 pasja taksa v dvojnem znesku. Takse oproščeni so le psi čuvaji. Ali je smatrati psa za čuvaja, o tem odloča mestni magistrat. Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan z zaporom do 2 mescev oziroma z globo do 3000 D m. Podrobnejša določila so razvidna iz lepakov, ki so nabiti po mestu. —lj »Aida« v operi. V petek 28. t. m. se ponovi Verdijeva opera »Aida< z g. Ma-rijem Šimencem kot gostom v vlogi Rade-mesa Nato predstavo opozarjamo občinstvo. Zelja dame e moderen nakiti Ku i ite ga pri F. ČUDEN Prešerno««* ulic«* st. 1 in t< bo najlepš poklon za —lj Silvestrovo na Taboru. Sokol I, ki je ua dosedanjih dveh Silvestrovib večerih v novem domu na Taboru odnesel svoj sloves m so gotovo še vsem posetnikom v najlepšem spominu, je računati, da bo letošnji Silvester očaral vse obiskovalce. Pogajanja so zaključena s slovitim pariškim varijetejem »Paradis de femmes« pod osebnim vodstvom direktorja g Bouche d ecrevisse in kapelnika g. Fifeltrona. Celotni ensemble šteje 44 umetnic in umetnikov. Za Ljubljano je to izredna prilika in ne bo manjkalo užitkov, smeha, radosti in zabave. Po zaključku sporeda po polnoči ples v dveh dvoranah, pri katerem sodeluje celotni orkester Sokola I in Jazz-band Pariške balerine _ svetovne plesalke ostanejo celo noč na Taboru in bodo imeli ljubljanski moderni plesalci lahko najlepše užitke iz tega večera Prihodnjič objavimo celotni program tega večera in priporočamo cenj. občinstvu, da si pravočasno preskrbi vstopnice 989 n _lj ^ajanka-soiree đensante na Štefanovo 26. t m. ob pol 9 iveter v balkonski dvorani Kaiine A ranima Jenko Jaz*-Np*ode 088-n —lj Vsakovrsne trpežne čevlje kupite najbolje pri A Gorše. Stari trg 15 100-T — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg. 53-T —Ij Popoldanska plesna vaja Jenkove ! šole se vrši na Štefanovo 26. t.ra . v dvorani I Kazine od 3. do 7. popoldne. Poučuje se najnovejši twist. Začentniki-ce za vse plese točno ob 3. 966-n —fl Prostovoljno gasilno In reševalno društvo v Ljubljani priredi v dvorani Mestnega doma na Štefanovo. 26. t. m. svojo tra-dicijonalno »Božičnicoc. Za obilen obisk se priporoča — Odbor. 979-a, —lj Veliki obrtniški ples. Obrtniško društvo v Ljubljani bo kakor vsa zadnja leta, priredilo tudi v letošnjem predpustu velfk obrtniški ples, ki se bo vršil dne 12. januarja 1929 v dvorani »Kazine< Na to edino obrtniško prireditev opozarjamo že danes vse obrtnike in prijatelje. 958-n —-Ij Murkurjev ples. Senzacija vsake plesne sezije je bila in ostane prireditev tradicionalnega »Merkurjevega plesa* VrSi se ta ples tudi to sezijo ln sicer v soboto dne 19. januarja 1929. v veliki dvorani hotela »Union«. Prireditveni odbor je s predpripravami neumorno na delu. tako da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarjamo na prireditev že sedaj. 94S-n —lj Večerni plesni tečaj Jenkove šole bo v četrtek in soboto 29. L m. ob & zvečer v balkonski dvorani Razine. Istotam posebne plesne ure dnevno od 10. do 20. 987-n Iz Celja —c Mestni občinski svet je imel v petek zvečer svojo sejo, v k?teri se je bavil s tekočimi posli. — Soc obe. svetnik Štefan Lah je odložil odborniško mesto, ua katerega pride Alozij Leskovšek. — K i no podjetnik u Fer-du Čepiaku se odpiše veselični davek 6»»00 Din. — Mestna občina prevzame z novim letom vse električno omrežje v okoliški občini. — Pomnoži se ulična razsvetljava na Kralja Petra cesti, Glavnem trgu, na Cankarjevi cesti in Krekovem trgu. — Vodja plinarne g. Schrev se imenuje ravnateljem. _ V prin i- pu se izreče potreba ustanovitve avtobusnega prometa za me3to Ln bližnjo okolico. _ Razpišejo se dela za povečanje hladilnice in preureditve konjske klavnice. —c Aeroklub >Naša krilac ima svoj prri redni občni zbor dne 16. januarja v Narednim domu. —c Nesrečen konec vonejjj ;c^«lid«. V soboto pop. so našli v njegovem stanovanju v Gaoerju onešentga vojnega invalida Petra Eošeca. Že pred pz r tedni smo poročali, da je neznano kam odšel, vendar pa Sv je takrat zopet vrnil. Večkrat je pravi' da bo naredil Konec svojemu tornemu življenju, kar je v sotx»*c popoMue res tudi stopil —c Dfsbn« v««sri. Predrzen uzmovič je ▼ eni zadnjih nnči ukradel k ipetai»u ivcram G *aiču 4 kokoši, eno pa je /anlauc pu?t!l ležati pred kurnikom. — Kolesarska nezgoda. Stavbnik Franc Gologranc se je te dni peljal skozi Sp. Hudinjo s kolesom. Zdrknil je na poledeneli stezi ter tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. — Mesarskemu mojstru Ivano -r-ik.ivnu je te dni j«sk io -7 'torišča mestne klavu'ce ukradel ročui voziček. e ele V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati. Stev 203 •S I. O V J' V * K 1 V A R n D» dne 24. decembra 1928. Stran 5. ako, drugi drugače, kakor kdo more in zna Zupančič SvetonGčna pesem 1 leseni baraki za mestom je sveti večer. Mati rahitično dete v naročju drži. Po nedrijih tipi je, od rojstva prokleto, v solzah in strahu spočeto, v dežju in mrazu rojeno. Mleka išče, k materi se prisesa pa sta prokleta oba — mati in dete, dete in mati. Mati od mraza drhti, Glad ji zre iz oči. Sama bi pila mleko, sesala bi kri, da bi pregnala mraz iz kosti, ki jo gloda noč za nočjo, pa ga ni, še za njo ga ni. A kri — od kod naj vzame kri, kako naj dete doji brez krvi, ko pa na sveti večer vso ji izsesal je vampir? V leseni baraki za mestom je sveti večer, mati dete drži v naročju in plaka, ona plaka, dete plaka: baraka, baraka, baraka. V sveto noč zapel je veliki zvon pesem bazilik, v marmor in bron odetih, pesem škrlata, himno zlata in srebra, svile, kristala, sijaja, razkošja, moči, slave, sovraštva, laži, palač, katedral poje nocoj ta veliki stolni zvon. Visoko gori v linah visi in doni, od leta do leta, dan za dnem, noč za nočjo, vsak sveti večer poje in kliče glas katedral da bi vstal, da bič bi vzel in pognal iz svetišča sodrgo v sveto noč On. ki se vsako leto na sveti večer v tisočerih cerkvah rodi in živi samo na jeziku pismarjev, Pilatov, Judežev in farizejev. A v srcih ga ni: že dvatisoč let posluša to pesem ves svet, ves Babi t on Jesenih barak, vsa Sodoma katedral kriči do neha da bi vstal. P* ga ni. ker sedi na njem vampir, ki nognal je mater in dete v barako, a sam si nadel je škrfat. na vrat 97 obesil je križ. škapulir, pod njim fe pa ves krvav, ves gnil. Božič v želodcu Božič v želodcu ali božična ^astronomija — to je doji lav je zase. Nista pa samo ljube zen in umetnost internacionalni, marveč je lepo in okusno servirana miza tudi lahko [K> vsem mednarodnega značaja O tem se da de Datirati. Sirer ima vsak narod baš za frožič svoje posebne običaje, zlasti na polju kuli narične umetnosti, toda lahko ste prepričam da Parižan za božič ravnotako obira kurja bederca. kakor jih mi, če jih imamo. Razlika je samo v tem, da on pravi poulard, mi pa putka. Toda pustimo to. Nas bolj zanima, kako naši ljudje reživljajo praznike, kakšne kuli narične užitke si pripravljajo in kako se maste. Sicer naši ljudje v plošnem niso epi kurejci, toda so med njimi nekateri, ki bi delali čast najrazvajenejšim gurmanom in k; si za praznike privoščijo dvojno mero. Seveda si siromak ne more privoščiti za praznike dvojnega veselja, ker — nima denarja. Fa poglejmo, kako preživi praznike oni, ki ima kaj pod palcem. Recimo, da je oženjen in da ima velik tek. to se pravi, da si za praznike lasti pravico, da se njegova miza kar šibi pod težo dobrot Njegova boljša polovica, ki si tudi rada privo šci kaj dobrega, ima le tri tedne popreje skrbi. Na trgu kupuje gosko, ki se ji zdi vse preveč kunirua. Zato jo doma pridno šopa tn krmi, da se kar vidno debeli. Toda z gosko še ni rešeno vprašanje božične aprovizaci je- PepČek. njen sinček, je navdušen tudi za purane. In milostiva se pogaja tudi z Bosan cem za debelega purana. Za dve stari moževi obleki ga je zamenjala, pa še dva kovača je navrgla. Sin kršne Bosne je bil zadovoljen. Na božičnem repertoarju pa mora biti tudi karp, ki ga kupi dva dni pred prazniki. Pa prepelice je tudi vzela za vsak »lučaj, da ne bo zmanjkalo za praznike. Tako zapeljivo so bingljale pred delikatesno trgovino Ah. in kmalu bi bila j>ozabila! Jeterna pašteta je že oddavna specijaliteta njenega moža in tu d i za jegulje se nadušuje. Za hčerko je kupila J atelje in banane. Eksotične stvari ji zelo teknejo. Se tri kozarce kalifornijskega sadja, eno veliko praško gnjat. pet kilogramov orehov in rozin, 2 kilograma masla, par steklenic najboljšega vina in tri šampanjca, pa je menda vse opravila. Ves teden pred božičem pripravlja, iz kuhinje neprestano uhaja vonj po kulinaričnih dobrotah. On je že kar nestrpen in po malem pokuša že >>red prazniki. Potem pride težko pričakovani božični večer. Meni je bogat in pester. Kaj bi pripovedovali. Saj veste, kako je. Dobra kurja jima, potem ocvrti kapri in majoneza, za karpi gos in za spremembo repertoarja kos pogače. Suha grla namočijo z rizlingom in cmokanje se nadaljuje Potem pride na vrsto najizbrauej-ši repertoar. Okusno garnirana svinjska pečenka, ki jo zalijejo s šampanjcem. Po svinjini je deset. Želodec sicer glasno protestira, toda naglo pripravljena turška kava ga potolaži. Vsem se že ustavlja, toda kdo bi odnehal. Kalifornijsko sadje je vendar tako dobro in čajno pecivo tudi. In gospod, ki je prepričan, da lahko še zmore, si odpne suknjič in telovnik ter zrahlja hlačni jermen. »Saj sem vedel, da želodec samo zato protestira, ker je preščipnjen. — si misli na tihem, poželjivo pograbi še eno bederce in loti se hru-stanja tako, da mu kar mast kaplja s tolstega obraza. Milostliva pije sifon, češ. da želodec lažje prebavlja. Končno se je vsem le ustavilo. Zadnji neha gospod ... To je začetek, zakaj drugega dne nadaljujejo. Opoldne ij* zvečer. Zopet pester program. Najpestrejše, najizbranejše. kar si morete misliti. Pravcata lukulična pojedina. Želodec se sicer upira, toda zaman. Čemu pa so prazniki in čemu smo kupili? Tako je pri onih, ki imajo in ki so v lem pogledu razvajeni. Kaj zato, če želodec razsaja, mar jim je, če se buni. Bo že odleglo. Če pa ne bo, pojde pač gospod v posteljo. In seže žena v domačo lekarno, postreže mu 8 Hofmannovimi kapljicami, skuha mu kamilič-ni čaj, a na trebušček mu da gorke pokladke. Ne gre ji v glavo, da je siromak obolel. Saj je vendar samo dobro jedel. Morda se je malce preveč nabasal, ampak najbrž je bila gos prestara in mu je obležala v želodcu. Morda gnjat ni bila dobra, morda... In tako dalje. Ker je gospodu vedno bolj slabo, mu pomaga s praški. Tudi Franc Jože-*>va grenčica je tako koristno sredstvo in če se to ne pomaga, mora priti ricinovo olje. Tako preživi oni, ki se preveč založi za praznike. Revež, ki je in mora biti zadovoljen s krompirjem v oblicah, je pa vsaj toliko la boljšem, da mu po praznikih ni treba kurira ti želodca. Za Franc Jožef ovo grenčico Lima izdatkov m tudi ncinovega olja mu ni reba piti . . . Božič v barakah Težko je življenje »baraka rje v kakor so ,ih krstili Ljubljančani. Po barakaii veje ču-len mir, ki ne boža srca z božično romantiko, »lamreč ga prPiska k tlom kot jetnika v kaze matah. Stanovanja so v mali izjemi podob na starim in smrdljivim ječam m kaz«--matam. Ko se nad mestom zmrači, ko za žare tiso :ere električne luči. zabrle po barakah ••kromne petrolejke Oli umazanih stenah, kjer je le redko videti kako sliko, odmeva mrmranje in šepetanje barakarjev. Vse je pritajeno, mimo m molčeče. lišino jie-kine včasih obupen klic malčka: «^ama, kmhrf Lačen! Zebe!» Moti mir težak kašelj bolnikov, a dru jače vsi barakarji. izmuoeni po težki borbi za vsakdanji kruh. mrko posedajo okoli sta rih, že izrabljenih železnih peči in si ogie *ajo prem ražene ude. Ko poneha v |>eči ogenj, se takoj prikrade skozi špranje in •uknje mraz. ki ljudem niti pod posteljno >dejo ne prizanaša. Pred dnevi smo objavili kratko, na hitro zbrano statistiko e številu stanovalcev ba rak. Cenili smo jih na 300, mirno pa lahko trdimo, da stanuje po barakah se vedno oko li 500 nesrečnežev. Število se zadnji čas me uja. ker se je pričelo ravno pred božičem pravo preseljevanje barakari°v. ki s*» *elijo - I. Zupančič Naš sveti večer Nocoj je sveti večer, a ne naš. Križ visi na nebosklonu, od vzhoda do zapada, od severa do juga je razprostrl svoje lesene roke. Strašno znamenje zmage zla nad dobrim, sramotni žig trpečih, ponižanih in razžaljenih. Ta križ je bil naš, nas mladih kovačev. Dvatisoč devetsto osemindvajset let že kujemo, mi mladi kovači, noč in dan, od zore do mraka, v žuljih in znoju, v dimu in sajah, na zemlji, v oblakih, na kopnem in na vodi. v rudnikih in plavžih kujemo, da bi prekovali zarjavele meče. Pa je rja močnejša od c.^rnja, meči rjave v nožnicah, a mi krvaviano. nase mišice omagujejo. križ je nam padel iz rok. Prišli so in zavihteli so ga na visoke zvonike katedral, vitezi teme. Pozlatili so da bi se ne poznala na njem kri. da bi ne bil z žeblii prebit. V tem znamenju so zmagali. A križ je bil naš. nas mlad:h kovačev, dokler ie brl še krvav in dokler niso potegnili žeb-ljev iz njegovih ran. Nam je bil dan lesen, krvav, z žeblji prebit, da bi zmagali z njim. da bi nas rešil vitezov teme. Vsa zemlja ie bila naša. Ko se ie izvila iz nedrij veso'jstva. ta naša vesoljna rednica, še ni bilo katastrov. Pa so prišli vitez teme in razdelili so si 10 enemu vzhod, drugemu zanad. temu rudnike, onemu morie. enemu gore in les, drugemu doline in livade. A mi večno mlad? kovači železnih miš:c in plahih src. smo kovali meinike da so dali vitezi teme cesariu kar ie cesarjevega in bogu kar ie božiesra. Že dolgo kujemo in mnogo smo nakovali Z našimi žulii so prepreeli zemlio z železno mrežo, nemi kuririi drve po nji na vse strani, moria in reke oriefo s sadovi našega truda, v zemlio smo iim izrili rove, da hodijo do železo in teklo za naše verige in tonove, nod oblake jih je zavihtel naš mladi duh. da mečejo na nas strupene pline države smo iim uredili in zakone pisali, da nas gonijo v temnice in pošiliajo v klavnice A mi kujemo, od zore do mraka "Intimo težka kladiva, vsak udarec ie nova veriga, vsaka kaplja znoja nov top. vsak zamah nova temnica. Razmnožili so nas in razdelili, jezike so nam zmešali, enemu so pustili kladivo, drugemu meh, tretjemu palico, četrtemu meč, da odseka glavo, ki se ne ukloni nasilniku Mnogo je nas fn vsi smo eno. En jezik govorimo, ©nih smo misli, en cilj imamo, eno vrednoto priznavamo in pod skupno peto ječimo. Pa se ne razumemo, ne moremo si stisniti rok, ne znamo kovati zase Da ie križ še lesen, da kri na njem še ni pozlačena, da ne v od kazana jim stanovanja, večinoma na Vodovodno cesto « njih mesta okupirajo novi deloži ranci. Človek, ki se h t če le z nekoliko dobre volje zanimati za socijalne in zdravstvene razmere po barakah se nehote vprašuje, kako je kaj takega mogoče in kam je izginil socijalen čut, kam srčna omika in kam ljubezen do bližnjega. Ob Dunajski cesti Tik ob Dunajski cesti, po kateri drve neprestano luksuzni avtomobili, na černetovem svetu stojita še dve leseni baraki, dve živi priči stanovanjske bede in gorja. Ko so pred leti del ob cesti stoječe barake podrli, so našli pod preluknjanim in trhlim podom kar celo jezero, kjer se je zbirala vsa deževnica in ob vročih dnevih je smrdelo daleč na okrog. Drugi del te barake še stoji. Tudi tu mora biti pod podom smrdljiva voda, kajti človeku, ki stopi s svežega zraka, že na pragu kuhinje zasmrdi po gnilobi. Stopite v ozko, tesno, mračno in vlažno kuhinjo 1 Vljudno vas pozdravi mlada inteligentna žena mizarskega pomočnika, mlada mati, ki z vso ljubeznijo in nežnostjo lajša življenje svoji hčerki Roziki Na dekličinem bledem obrazu se vidijo sledovi težkega življenja v baraki. _ Kako živite, mati? _ Kako živimo? Poglejte!... in v pre- trganib stavkih je nadaljevala ... Slab zrak. Smrad . .. Težka pljuča kot svinec ... Kuhinja je kurnik . .. Žalostno je nam življenje I Moramo poginiti, če pojde tako naprej. Vsi smo bolni. Vedno pri zdravniku. Se poleti je tu neznosno... Strop je ves luknjast in trheL ln kadar dežuje, teče notri kot bi lilo iz škafa. Mašimo, kolikor moremo. Oglejte si našo sobol Imela sva novo pohištvo, a vse je pokvarjeno. Se vsega pohištva ni mogoče morem ganiti Se vsega pohištva ni mogoče lepo namestiti. Eno mizo je mož kar na strop pritrdiL _ Kako dolgo že bivate v baraki? — 2e peto zimo. In v taki luknji! Človek bi se zjokal. Tak škandal tu ob glavni cesti. Nihče se ne gane, ker gospodje ne občutijo na sebi te bede. Smrad je hujši kot v najbolj zapuščenem hlevu. Se za živino je na kmetih bolje preskrbljeno. — Koliko plačujete najemnine? — Sprva 80 Din na mesec, sedaj nič. — Ali si je kaka komisija ogledala barako? — Bilo je že več komisij. Vsi gospodje so rekli, da ni mogoče Človeku tu prebivati. Pa ničesar ne ukrenejo. Koliko prošenj je že mož vložil za drugo stanovanje! In skromen bo naš božični večer, kajti zaslužek je majhen. Potrkal sem na vrata druge ob bližnjem zidu zgrajene barake, v kateri je nekoliko večja kuhinja z dvema pregrajenima sobicama Stanuje v nji mlad mizar z ženo in malim sinčkom. Ista slika. Tema, mraz, ples-noba in vlaga. Edina razlika je ta, da si je napravil večji štedilnik. Z velikim trudom popravlja podrtijo, znaša deske in drugo, da se ubrani hude zime. In potožil je: — 2e osem let prebivam v tej luknji, popreje ob cesti, sedaj ob zidu. Vprašate, kakšen bo nas božič? Skromen, tih in pobožen. Spominjali se bomo davnega božiča. Delam samo sedem ur na dan in zaslužim na mesec toliko, da ne morem ne živeti, ne umreti. Vsako leto je za nas slabše. Te večne krize! — Ali ostanete še dolgo v baraki? _ Spomladi se moramo preseliti, ker po- lero barake in zgrade novo veliko hišo, v kateri, kakor pravijo — bosta tudi kavarna ■n lekarna. — Oprostite, še nekaj! Kje imate stranišče? _ lam le na sredi v tistem 3>šilderhausuv Med vojno so bile tu vojaške pralnice in sreli je stala vojaška straža. — (iospod. neznosuo je u£»še življenje. Povsod plesnoba in pod posteljo 60 celo ras-it gobe. Vložila sva več prošenj za drugo stanovanje, doslej ni nič pomagalo in še rekli so nama: Dokler ste pod >treho, je še lobro, se je oglasila simpatična mizarjeva ^ena. V pozabljeni baraki Tam za Bežigradom pri Hranilna nih hisai •stoji dolga in visoka baraka. Med vojno sc bili tu hlevi in vojaške pisarne, la baraka ;e skoro pozabljena, a vendar prebiva v bj< še osem let številna Kolonija barakarjev in še danes je šest strank, ki »majo približno 3> otrok sr starosti i>d 1 do 10. let Karaka M last privatnikov, katerim plačujejo stranke približno HO Din mesečne najemnine. Med nesrečnimi stanovalci je tudi vdova državnega uradnika in rodbina železniškega name-čenča. Prebivajo pa v baraki tudi deloži-ranci, ki so našli tu zavetje, dokler ne dobe primernega stanovanja. Mrak je legel nad mesto, okoli te barake in notri vlada tema. Tesno postaja človeku, ko stopi v barako. Izenega kota se čujejo obupni klici malčka: Mama! kje si, Olga pridi sem, lačen sem. Z druge strani pa slišiš glas mladega moža, ki se poigrava s svojimi otroci in jim poje. V skrajni stiski in brezposelnosti še ni obupal. Vrata Je odprl in pozdravil obiskovalca kot invalidni mizarski pomočnik, rodom Lubljančan. Po prevratu je bil v Mariboru borec generala Maistra. V znanem uporu je bil ranjen v desno stegno. Pozneje je bil zaiK>slen v vojškem arzenalu v Ljubljani, toda 1. 1926, sredi največje krize, je bil reduciran. Med delom v arzenalu si je poškodoval tudi desno roko. — Ali ste dobili za to kako nezgodno podporo? — Niti vinarja! Se tistih prispevkov, ki sem jih plačeval za peuzjon _kakor so rekli — nisem dobil nazaj Sedmi božič že zmrzu-jem s svojo d nižino v teh podrtijah. Mlada gospodinja, deloži ranka je pa pripomnila: — Vsa uaša družina je raztresena. Eden tu, drugi tam. Ne vemo, kje uaj bi si postavili majhno božično dreveste. Med to trob.no-bo in vlago naj bodo veseli božični prazniki? Nekaj božičnih misli Že precej časa se v božičnem času v najrazličnejših varijantah kliče: >Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.. .< In pojedo se kolači, dobra volja mine, pa gre zopet vse po starem naprej v znamenju boja in sovraštva. Prav tako doživljamo že precej časa, da so prav tisti, ki so predvsem poklicani razširjati nauk ljubezni do bližnjega, katere simbolj nam je božič, najstrastnejši razširje-valci sovraštva. Zato ni prav nič čudnega. Če smo po več kot 1900 letih doživeli strašno svetovno klanje, če v najbolj katoliški deželi Italiji preganjajo in vlačijo po ječah ljudi, ki niso zakrivili ničesar drugega, nego da se poslužujejo svoje naravne in božje pravice, svojega materinskega jezika, in če prav ne-krščansko preganjajo tudi drugod ljudi, ki nimajo moči za obrambo. Izgledov imamo vedno dovolj. D oči m se je Jezus, veliki socijalni reformator, rodil v hlevu na slami in je pozneje govoril, da sin človekov nima niti kamna, na katerega bi položil svojo glavo, se pri nas njegov namestnik, voditelj struje, ki zatrjuje, da nosi s seboj Kristova načela ljubezni do bližnjega, bori v njegovem imenu za premoč enih nad drugimi, za oblast nad tlačenimi, za neenakost, za krivico proti pravici, za kar mu služijo tudi bajoneti, pendreki in ječe. Jezus je bežal pred Herodom, njegov namestnik pa jo stopil na Herodovo mesto in po 1928 letih preganja še vedno nebogljeno dete, idejo svobode, enakosti, ravnopravnosti, bratstva. Ali je morda slučaj, da se je letos prelila v Narodni skupščini bratska kri v času, ko je bila najbolj »katoliška« in najbolj krščanska« stranka v naši državi v vladi? Ali bi morda Kajn — Puniša Račić dvignil svojo z revolverjem oboroženo roko, če ne bi vedel, da je zaveznik njegove stranke mož, ki je javno izjavil, da se je zvezal s hegemonisti na življenje in smrt? Časopisje klerikalne stranke tako rado poudarja, da je treba tudi vse javno življenje prenoviti v Kristu. In kaj je njegov predstavnik, ki zavzema prvo vodilno mesto v državi, ki ima v rokah vso moč državne uprave, storil, da bi v javno življenje naše države, zanesel onega Kristovega duha, ki se izraža v ljubezni do bližnjega? Kako je skušal prenoviti po 20. juniju, ki je prinesel preiitje bratske krvi, razdrapane razmere v Kristovem duhu? Se jal je mržnjo in žanje v ihar. Dokler ne bo beseda meso postala, ne noremu verjeti v dobro voljo tistih, ki druga-•h delajo kakor govore. In zato nam letošnji -ožič ne more prinesti miru, ki si ga želimo. Ako hoče priti naš narod do miru v bratski slogi, ki je bila letos tako kruto kršena, *e mora znebiti predvsem krivih prerokov, ;- ubijajo v niem dobro voljo za sporazum i»a krasi katedral, da se ni raztegnil nocoj od severa do juga. od vzhoda du zahoda, prekovan v nasilmkov meč, bi vstali in praznovali naš sveti večer. Zbrali bi se mi mladi v adarji brez kron in lezla, prišli bi iz rudnikov, črvi z znojem prepojeni in soinčnih žarkov oropani, iz plavžev bi prihiteli, sajasti bratje železnih hlapcev, iz tvornic in delavnic, od pluga in motike bi priklical naš sv .ti večer trume v enega boga verujočih v enem svetišču zbranih. Kipar bi odloži! dleto, pisatelj pero. učenjak bi ustavil tok svojih misli, matematik bi prekrižal svoje raC-ne in zakonodajalec bi nehal pisati zakone, da bi ne motil našega svetega večera. Iz Amerike in Afrike, iz Avstralije in Azije, od obeh tečajev zemlje bi prihiteli mladi vitezi dela. da proslave svoj sveti večer. Postavil; bi jaslice in položili na slamo novega Jezuščka — delo. Zvezda bi zasijala nad njim in v treh žarkih bi se zalesketalo naše geslo: Kdor ne dela. naj tudi ne je. i Trije kralji — Pravica. Fnakost in Brat- i stvo — b* se poklonili našemu bogu. edino mogočnemu, od vekomaj do vekomaj enakemu, iz stoletja v stoletje razpetemu na križu, zaničevanemu in oplju-varemu bi morali izkazti dolžno čast vitezi teme Mi mladi kovača, bi prekovali zarjavele meče in prisilili nasilnika, da nam neha zastrupljati možgane in slabiti mišice s svojimi maiiki. da se pokloni našemu bogu, edino zveličavnemu, edinemu resničnemu vladarju zemlje. Okrog tega boga zbrani bi ne bili več hlapci in gospodarji, ne Kitajci in Francozi ne beli in črni, ne tlača-ni in tlači tel ji. Bili b. samo ljudje, dobri in slabi, močni in šibki, vitezi in berači duha, kakor so iih pač rodile matere. In naš bog bi da vsakemu svoje, vse bi sodil pravično po njihovem delu. Na polja, v rudnike in tvornice bi posal s krepkimi milicami obdarovane, v delavnice znanosti in umetnosti bi stopili vitezi duha, plevel iti osat bi pa populil, da bi ne izpodjedal zdravih korenin. Tak bi bil naš sveti večer. Našemu bogu bi ne bilo treba katedral, ne papežev in kardinalov v zlatu in Škrlatu. Naš bog bi ne sovražil Turkov, če so dobri in pošteni, če delajo in žive od sadov svojega truda. On bi tudi ne lagal v božjem imenu, da lahko postanejo Turki na cesarjev ukaz naši prijatelji. On bi v večjo božjo slavo in zveličanje duše ne sesal iz reveža zadnj;h sokov, da se morejo njegovi «s!užabniki» valjati v izobilju po palačah m igrati komedije po katedralah. On bi ne zahteval, naj ga samo poslušamo, ne pa tudi gledamo. Njegovo obličje bi bilo jasno, njegovo delo č;sto. njegov nauk resničen. Vsi bi ga' lahko gledali, vsi bi lahko živeli in delali, kakor živi in dela on. In ne bil bi, kakor je bog vitezov teme. On bi podlagi vzvišenega načela popolne enakopravnosti. In krivi preroki so vsi, ki drugače delajo kakor govore; Ali ni Krist rtkel: >Ne ubijaj, kdor pa ubije, zapade sodbi?« Ali ni tudi rekel: >Varujte s«a lažnjivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po ujih 9adovih jih spoznate. Ali se morda t»ere s trnja grozdje ali z osa ta smokve?« Kdo so ti lažnjivi preroki? ^v pisom jih takole opisuje: >Na Mojzesov stol so sedli pismarji in farizeji- Vežejo težka in neznosna bremena in jih nakladajo ljudem na pleča, sami jih pa še s prstom nočejo ganiti. Vsa dela svoja pa delajo, da jib vidijo ljudje. Razširjajo si namreč molilne listke in ielajo velike robove oblačilom svojim in ljubijo prve prostore pri gostijah in prve stole ¥ shodnicab in pozdrave po ulicah ter da jlH ljudje imenujejo: s Rabi!« Žalosten božič preživljamo Srbi. Hrvati in Slovenci. Razprli so nas krivi preroki, ljudje z zlo voljo. Zato ne velja poslanica o miru njim, ki so naš narod razdvojili s prelivanjem krvi, ampak tistim, ki žele in ki streme za tem, da bi bili vsi državljani enakopravni in da bi delali v bratski slogi za svoj skupni napredek. V tem smislu želimo vsem našim prijateljem Čestit božič! Fatalna številka. Ona: Čuj možiček. zdi se mi, da nisem pripravila dovolj jedi za naših 12 gostov. On: Takoj grem iskat 13. gosta, da bodo drugi izgubili apetit. Pri kartah. — Kaj, ti goljufaš? — Da, drugače ne gre. Dokler sem igral pošteno, sem vedno izgubljal. V šoli. Učiteljica: Če rečem «bila sem le-pa». je to pretekli čas. Zdaj mi pa povej. Franaka, kaj je, če rečem «jaz sem lepa*. — Laž, gospodična. Kapelnik in vljollnlst. — Čujte, prijatelj, vi ste za štiri takte naprej. — Res je, mudi se mi namreč na vlak. Čez ulico. Madžarski vojak je priŠeJ v Prago in nekega dne mu je zadišalo pivo. Zagledal je nad gostilno napis, kjer so bile navedene cene: plzensko 1.30, smi-chovsko 120. črno 1.10, čez ulico 1. Vojak je vstopil in sedel. — Izvolite? — je vprašal natakar. — Vrček piva. — Kakšnega, prosim? Madžar je malo pomislil in odgovoril: Onega čez ulico. Dednost Mati: Moj sinček hna oči po meni, usta pa po mojem možu. Sinček: Hlače hnam pa po svojem starejšem brate«. Nista se razumeli. Guvernanta: Milostiva, otroci so danes zelo razposajeni. — Pošljite jih k meni, da jim kaj za-pojem. — Tega se rudi več ne boje. Praktični šef. Trgovski potnik brzojavi svoji tvrd-ki: Včeraj me ie zadržal strahovit vihar na pustem otoku. Brzojavlte navodila. Brzojavni odgovor: Smatrajte, da ste včeraj nastoprli dopust. Logika. 2ena možu, ki s»e ie vrnil pozno domov: Kje si bil? — Na pokopališču, dušica. — Križ božji! Kdo je pa umrl? — Vsi, ki tam leže. Odziv na oglas: — Ali se je kdo odzval na vaš oglas, v katerem iščete ženo? — Sto se jih je odzvalo. — A kaj pravijo? — Vsi pravijo: Vzemite mojo ženo. pravično plačeval in kaznoval vsakega po zaslugah in grehih takoj, ko jih stori Ne odlašal bi plačila in kazni za oni svet, ki ga vitezi teme ne poznajo in ne priznajo. To strašilo bi prepustil njim. Prepustil bi jim tudi vse pravljice o peklu, vicah in nebesih, vso laž, hinav-ščino in podlost, vse farizejsko zavijanje resnice in vso jezuitsko moralo, da bi se v nji zadušili, da bi po svojih zaslugah gnili v blatu svojih podlih duš. Tak bi bil naš bog in tak njegov rojstni večer. Pa smo prokleti, mi mladi kovači, kakor orl! brez peroti se vlačimo po tleh, v težke verige zablod vko-vani, misel naša je plaha, senc in pravljic se boji, zamahnila bi s krili in se pognala v višave, pa jo je strah, da bi ne zgrešila mark;rane poti in paragrafi-rane smeri. Vidimo ga, našega boga brez papežev in kardinalov, čutimo ga in radujemo se njegovega prihoda, poklicali W ga in posadili na prestol, pa jc nas strah drugih bogov, ki imajo na zemlji podružnice svojega kraljestva, ki pobirajo davke, žanjejo, kar smo posejali mi ln pijo sok naših teles. Plahi smo in zato je še daleč naš sveti večer. Naš bog bo v znoju in krvi spočet, na razvalinah rojen, sesal bo kri in v ognju bo stal njegov prestol. Nocoj pa še ni naš sveti večer. Naš križ ie lesen, s krvjo prepojen fn z žeblji prebit. In v tem znamenju bomo zmagali Strati & štev "93 Neka], kar usak rad čita in tudi vsakega zanima Najznamenitejša kaznilnica na svetu Skrv-iti Sinjj-Sing t Ameriki je moderno urejena kaznilnica, t kateri imajo kaznjenci na razpolago vse, kar rabijo za razvedrilo inzabavo Dr. ?rvin Stranik popisuje triurno bivanje v najznamenitejši kaznilnici sveta v zloglasnem ameriškem Sin g« Singu. Po dolgih pogajanjih z raznimi uradi so mu odprli vrata, ki krijejo to* H ko legend in groze in skozi katera ravnateljstvo zelo nerado pušča nepo* vabljene goste, osobito novinarje in publiciste. Dr. Stranik je pa imel dobre zveze in tako so mu dovolili dostop v kaznilnico, stoječo v krasnem letovi* šču Ossiningu. Sing*Smg je ogromna jetnišnica, okrog katere se razprosti* rajo krasne livade in vrtovi Zgodaj zjutraj prihajajo kaznjenci iz svojih celic. Vse jc snažno in pro* storno, solnce ima dostop v vse sobe in hodnike. Kaznilnica ima električno centralno kurjavo, pisarne za uradnike, jetniške celice, več dvoran, veliko te* raso, čitalnico, igralnico, gledališče in mnogo delavnic. Kar je bil kdo zunaj, lahko ostane tudi v kaznilnici. Krojači, čevljarji, vrtnarji, kuharji in sploh vsi obrtniki, ki jih je zanesla usoda v Sing= Sing, lahko nemoteno opravljajo svoj poklic. Kaznjenci dobivajo za svoje delo pavšalno nagrado v znesku 3 do* larjev, s katerimi lahko svobodno raz* polagajo. O vsem, kar se dogaja po svetu, so dobro informirani. V čitalnici so na razpolago najnovejši listi, radio oznanja najnovejši politični položaj in rezultate mednarodnih športnih tekem. V programu se vrste koncerti, preda* vanja in plesi. Uprava kaznilnice skrbi, da kaznjenci moralno ne propadajo. Zato je ustanovila posebne Šole, v kas terih poučujejo inteligentni kaznjenci svoje neizobražene tovariše. Če bi bilo življenje v kaznilnici neznosno, bi sku* šali mnogi pobegniti in prišlo bi do krvoprelitja, kajti pazniki so zelo strogi in imajo pravico streljati takoj, čim opazijo, da skuša kdo pobegniti. Na očesni kliniki v kaznilniški bol? niči je šef*zdravnik tudi kaznjenec. — .Mož opravlja svojo službo že nad de> set let in je odsedel šele polovico kaz* ni. Često ga posetijo sorodniki in zdi se, da se je življenju v kaznilnici že privadil. V drugem oddelku je poskrb? ijeno za zabavo. Enkrat v tednu imajo kaznjenci filmsko, enkrat pa varijetet* no predstavo. Enkrat v letu jim ^riredi uorsva tudi baletni večer. Gledališke predstave so boli redke. Višek družab; ne sezone je veliki ples kaznjencev, ka* terega se udeleže tudi njihovi sorod* niki in povabiien? gostje, toda samo kot gledalci. Sedež na galeriji stane 1 dolar in galerija je vedno razprodaš na. V kaznilnici se pa vrše tudi službe božje, kajti Američani so pobožni. Ker pa vsi kaznjenci niso istega veroizpo* vedanja, se -vrši ob nedeljah medkon* fesijonalna služba božja. Po delu čez dan se lahko kaznjenci zabavajo tudi po svoji volji. Dovoljeno jim je pisati, čitati, igrati nogomet itd. Ponori je pa zopet konec njihove pro* stosti kajti uprava se boji, da bi nc pobegnili. Kaznjenci se morajo vrniti v celice, v katerih je prostora samo za postelje. Komaj stopi kaznjenec v celico, se zapro za njim težka vrata in na hodniku se začujejo koraki straže. Na vrtu med košatim drevjem je paviljoi smrti, mračno primitivno po* slopje. Skozi malo predsobo se pride v večji prostor, kjer se vrše justifika* cije. Oken tu ni, svetloba prihaja skozi 8ti p. Paviljon smrti ima centralno k' -javo, umivalnik in elekti.čno nape* ljavo visoke napetosti. Okrog in okrog so v. ta v celice, v enem kotu stoje štiri lesene klopi za priče justifikacije, za ravnatelja Sing«Singa, odvetnike in zdravnike. Sredi dvorane stoji električ* ni stol. Na videz bi človek mislil, da ima pred seboj zelo obralje stol, kakršne vidimo pri pisalnih mizah. Ob* sojenca privežejo z iermeni ^a stol in spuste električrr tok. Nesrečneži se ve* činoma obupno branijo, ker dobro ve* do, kaj jih čaka. Električni stol posluje razmeroma pogosto. Vsako leto po* sade nanj povprečno 10 obsojencev. Od ustanovitve kaznilnice je bilo ju* stificiranih nad 250 zločincev. Zanimi* vo je, da je odpravil vseh 250 na oni svet isti krvnik, ki še zdaj opravlja krvniške posle. Zelo kruta je usoda na smrt obso* jenih. Kogar čaka smrt na električnem stolu, pride v samotno celico, v kateri je samo široka postelja in nočna poso* da. Nihče, razen paznika, ne sme k njemu, niti duhovnik, niti advokat, niti sorodniki ne smejo več videti obsojen* ca. Nesrečnež je živ pokopan. Še pred* no ga pokopljejo. Zadnjo noč pred ju* stifikacijo ga vtaknejo v drugo celico kraj paviljona smrti, kjer ga ostriže* jo, da bi električni tok bolje funkcijo* niral. Če posade na električni stol pred njim kakega drugega zločinca, ne sliši ničesar. Tu mora nesrečnež pretrpeti zadnje muke. predno odbije njegova ura. Ko je justifikacija končana, pre* neso truplo v stransko sobo, kjer pre* gledajo zdravniki možgane. Sorodniki lahko odpeljajo truplo drugi dan, če ga pa ne zahtevajo, se vrši pogreb na stroške kaznilnice. Lev Nikolajevič Tolstoj kot človek Iva Nmiivin j« bil stalen gost na Jasni Poljani is je intimno občeval z znamenitim ruskim misi cem Lo* vom Tolstim zlasti zadnjih deset let njegovega življenja. Temeljna poteza Leva Tolstega je bila čudo= vita odkritosrčnost in skromnost. Človek bi ne molil, da ne govori z velikim g-nijem. V privatnem živ» ljenju je bil Tolstoj izredno simpa* Hčen. V naslednjem priobčujemo i z Nažinovega pripovedovanja ne* katero znamenite podrobnosti, ki kažejo Tolstega n.? kot velikana ru» ske literature, marveč kot navadne* ga človeka. Skok v sedlo Do zadnjih let svojega življenja je bil Tolstoj izredno krepak in zdrav. Nekoč je prijahal k meni, — pripove* duje Naživm, — in kramljala sva o marsičem. Bival sem takrat kakih 5 km od Jasne Poljane. Končno se je hotel Tolstoj vrniti. Vsi smo ga spremljali. Odvezal je svojega konja in naenkrat se je obrnil na nas rekoč: — No, mladina, zdaj vam pokažem, kaj znam. Udaril je konja, ki je odkorakal po cesti. Ko je bil kakih 10 korakov od njega, se je Tolstoj pognal za njim in skočil od zadaj v sedlo. — Evo. vidite, kaj znam. Kdo hoče to ponoviti? Seveda se ni nihče odzvaL — Eh, vi mladina, se je zasmejal in nam zamahnil z roko v slovo. Takrat je bH star Tolstoj 78 let. In včasih se nam je zdelo, da je na take bravure bolj ponosen, nego na vso svojo literarno slavo. Zasluženi petak Tolstoj se je oblačil zelo skromno. Njegova obleka Jc zakrivala često raz* ne nesporazume, pogosto tudi prav ko* mične. Nekoč je stal Tolstoj na peronu tulskega kolodvora. Pridrvel je brzo* vlak. Iz vagona I. razreda je skočil neki potnik in hitel v restavracijo. Takoj za njim je izstopila dama in klicala za njim: — Žorž, žorž! Toda Zotžu je žc dišala dobra zaku= ska in zato ni slišal. — Dedek, — se je obrnila dama na Tolstega — skoči prosim za njim in mu reci. naj se vrne. Napitnino dobiš. Tolstoj je res skočil za 2oržem, vr» nil se je ž njim in dobil je petak Na peronu so stali potniki, ki so Tolstega poznali in takoj so začeli šepetati: Glej* te no, glejte, Tolstoj je postal postrež* ček. Tudi dama se je začela zanimati in ko so ji pokazali simpatičnega starca v kožuhu, je skočila k njemu, rekoč: —- Za boga, grof, oprostite! Sram me je in najraje bi se udrla v zemljo. Toda Tolstoj jo je smeje potolažil, češ, nič ne de. da sem vam storil uslu* go, saj sem dobil napitnino. — Vrnite mi petak, grof, če mi res niste zamerili. — Ne, petaka vam ne vrnem, se je zasmejal Tolstoj. — Morda je to edini petak, ki sem ga pošteno zaslužil. Tolstoj na lovu Spominjam se, kako smo se nekoč pripravljali s hrti na lov. Počakaj, pri nas, napij se čaja, a ko se zvečer vrnem z lova, se pomeniva o kupčiji. — Eh, vaša svetlost, — mi je dejal starec, gledam te, pa te ne morem raz* umeti. Brado imaš dolgo in že sivo, de* ca ti je že odrasla, vsa Rusija sc ti kla* nja, ti sc pa pofaš po polju za zajcem, kakor kak paglavec. Če hočeš imeti na mizi pečenega zajca, pošlji koga v Tu* lo. pa dobiš cel voz zajcev. Zasmejal se ie in odgovoril: — Veš kaj. Ivan Gavrilovič, dolgčas ti bo. podi raje z nami. Sicer pa grofica itak noče na lov in njena kočija je na razpolago. Pregovorili smo starca in naročil sem kočrjažu. naj ga odpelje na hrib, od koder bo vse dobro videl. Pognali smo lovske pse v gozd, spodili so zver* iad in lov je bil v polnem razmahu. Kar je planil iz gošče velik zajec in jo ubral naravnost proti hribu, kjer je stal Ivan Gavrilič. Pognal sem pse za njim. Toda zajec ni bil neumen in ie začel delati ostre ovinke. Ivan Gavrilič je to opazil in naenkrat se ie oglasila v njem lov* ska žilica. Skočil je iz kočije, hitel je čez polje, izgubil je kučmo, ves upe» han in prepoten je kričal: — Hrt. hrt. primi ga, ne pusti ga! Ah, ti vrag, saj ti uide. Le za njimi In bil ie zelo zadovoljen, ko je pes končno dohitel zajca in ga vlekel po polju. Ko smo se vračali Homov, mi je dejal: — No, vaša svetlost, eno ti moram nriznati, da te zdai spoštujem. Vsa čast tvojim psom. Nikoli več ti ne bom očital lova, ker sem sc na lastne oči prepričal, kako je zanimiv. Teliček in kmet Nekoč smo govorili o rodbinskem življenju. Kar se je Tolstoj zasmejal. Vsi smo se obrnili nanj. — To ni nič, spomnil sem se samo neke anekdote, je dej ah Nekoč se je spri kmet s svojo ženo, ves razkačen je stopil k oknu in zagledal telička, ki se je pasel na travniku pred hišo. Bil je ves razigran. Zdaj je legel, zdaj vstal, skakal in se mukal, da ga je bilo ve* sel je poslušati. Kmet ga je nekaj časa gledal, potem je pa vzaihnil, rekoč: Eh, zakaj se nisem oženil s teličkom? Vsi smo se za smej ali. — Da, je vzdihnila grofica, — vsako dekle, ki se omoži, izgubi mnogo do* brega v svojem duševnem življenju. Zastopnik «Odola» Tolstega so neprestano nadlegovali s pose ti. Nekoč ie dobil iz Moskve dol* go brzojavko, v kateri ga je nekdo pro* sil, da bi se smel osebno zglasiti pri njem. Tolstoj je bil zelo zaposlen in je odgovoril, da ga ne more sprejeti. Minilo je nekaj mesecev in nekega dne se je ustavila v Jasni Poljani elegantna trojka, iz katere je stopil gospod, čigar poset je bil Tolstoj odklonil. Gizdalin v fraku je stopil pred Tolstega in mu izjavil, da je videl že vse zanimivosti sveta, samo njega še ne. — Kdo pa ste? je vprašal Tolstoj začudeno. — Zastopnik tvrdke «Odob>. Moja specijaliteta je reklama. Saj menda po* znate našo tvrdko. To je ogromno pod* jetje, ki izdaja samo v Rusiji za rekla« mo vsako leto 200.000 rublje v. — Kaj bi pa radi od mene? — Nič. Ves svet sem videl, samo Tolstega še ne in to je sramota. Tolstoj je dejal, da nima časa in da ga Čaka delo. Za slovo mu je gost po* nudil dve steklenici Odola v luksuznih škatlicah, eno zanj, drugo pa za gro* fico. — Čemu mi bo to, je dejal Tolstoj. Saj nimam zob. Toda gost je kljub temu pustil da* rilo v predsobi. Slava Napram svoji svetovni slavi je bil Tolstoj zelo skeptičen. Leta 1901 so ga pripeljali na Krim. Bil je bolan. Ogle» dal si je Sevastopol, kjer se je pred 40 leti boril in nastanil se je na južni obalu Solnce in morje sta kmalu storila svoje. Tolstoj je okreval in čim se je raznesla ta vest po Rusiji, so začeli od vseh strani prihajali posetniki. Tolste* ga je posetila na Krimu tudi večja sku* pina bogatih Američanov, ki so se pri* peljali z lastno jahto. Grofica Ameri* čanov ni hotela pustiti k možu, toda bili so vsiljivi in končno so se spri jaz* nili s kompromisom. Domenili so se, da bo sedel Tolstoj v naslonjaču na te* rasi, Američani pa pojdejo mimo njega in se mu poklonijo. Vse je šlo po sreči. Naenkrat je pa skočila neka ekscen* trična Američanka k Tolstemu, da bi mu stisnila roko. Bolehni starec sc ni branil, marveč je začel z njo prijazno kramljati. Vprašal jo je, katero njego* vo delo ji najbolj ugaja. Američanka je bila v zadregi. Sirota namreč ni ve* dela. da je Tolstoj napisal mnogo zna* menitib del, katerih niti po imenu ni poznala. Tolstemu jo je bilo žal in ho* tel ji je pomagti iz zadrege. — Najbrž «Detstvo in mladost*. — Da. da, zdaj sem se spomnila. Sc* veda <*Detstvo in mladost*. In ko so z velikim pompom proslav* ljali njegovo 801ctnico, je Tolstoj skep* tično pripomnil: — Vse to je nesmisel. Ljudem je pač vse eno. koga slave. Tolstega, ge* nerala ali znamenito plesalko. Največji dijamant je v kroni angleške kraljice Burna preteklost znamenitega dijamanta Koh-i-Noora, ki tehta 185 karatov. — Legenda pripoveduje, da prinaša Koh-i-Noor vsem moškim lastnikom nesrečo, ženskam pa prizanaša« Ko je angleška kraljica Marija skle* nila dovoliti, da so posneli za film zgo* dovino slavnega dijamanta Koh-isNoor, ki krasi njeno krono, je morala prema« gati staro vražo, da zadene nepričako* vana nesreča vsakega, kdor se dija* manta dotakne. Stare indijske legende namreč pripovedujejo, da se vleče za tem največjim dijamantom sveta krva* va stezica smrti. Moderni čarovnik Clive Maskelvnc je navdušeno sprejel vlogo v filmu, ki ga je smatrala kraljica Marija za svoje* ga, ker bi moral prikazati dogodke, ka= terih se je sama udeleževala. In zda.) je Clive Maskelvne mrtev. Z velikimi nadami, čil in zdrav, se je napotil v Indijo, k$er je hotel pri= praviti vse potrebno za film. In zdaj se je loti vseh igralcev, ki nastopajo v tem filmu, nepopisni strah. Sir Eduard Dcnisson Ross, ki je napisal zgodovino kraljičinega dijamanta in ki je bil s kraljem Georgom in kraljico Marijo v stalnih stikih, ko je zgodovino pisal, iz* ključuje kakršnokoli zvezo med smrtjo Chva Maskelvna in zloglasnim dija* mantom. — Nedvomno je, da prinaša dija* mant nesrečo in da je zakrvil že mnogo tragedij med svojimi lastniki, — je iz* javil Ros v pogovoru z novinarji. — Toda to se je dogajalo samo zato, ker so ljudje žrtvovali vse, ker so bili pri* pravljeni prodati celo dušo, samo da bi mogli kupiti ta redki dragulj. Koh*i* Noor je vzbujal v ljudeh najpodlejše instinkte, tako da se niso bali nobene žrtve, samo da bi se ga polastili. Zgo* dovina tega dijamanta, ki tehta 185 karatov, je izredno romantična. Vražam, ki kro* žijo o njem ne verujem, vendar pa mo* ram priznati, da dijamant še nikomur ni prinesel sreče, kajti že mnogi so mo« rali zaradi njega v ječo in v smrt. Celo votjne je že povzročil. Bratje so postali zaradi njega največji sovražniki in vpli* val je na usodo celih narodov. In sir Eduard je pripovedoval novi* nar jem zgodovino Koh*i*Noora; čije za* četki segajo v pradavne čase. Vsa Indi* ja je zadrhtela, ko je kmalu po krona* nju kraljice Marije, ki je irnela prvič na glavi krono s tem dijamantom, njen sin princ Jan umrl. Domačini so bili prepričani, da je zakrivil prinčevo smrt zloglasni dijamant. Čudno pa je, da le* genda pripoveduje, da si izbira Koh*i* Noor žrtve samo med moškimi, žen* skam pa nikoli ne prina~* nesreče. Ci* vilizirani svet pozna zgodovino največ* jega dijamanta od trenutka, ko neha biti legenda. To je bilo 1. 1305, ko je vladar Delhe Ala*ed*Din porazil radžo iz Molve, v čigar rodbini je prehajal dijamant Koh*i*Noor od očeta na sina. Ala*ed*Dm je cenil dijamant bofj, nego zmago v vojni. Leta 1526 je prišlo do bitke pri Pari putu in v Delhi je za vi a* dala mogočna mogulska dinastija. S tem je prišel Koh*i*Noor v roke šaha Jehana, čigar hčerka ga je podarila po očetovi smrti z mnogimi drugimi dragu* T jI v zlati ša tulji Aurungu*«ebu. 2e v onih časih je bil dijamant stalno v ne* varnosti, da ga ukradejo. Aurung*zeb ga je dal vdelati v oko enega svodih dveh zlatih pavov, ki sta krasila njegov prestol. Tu ga je opazil perzijski osva> jalec Nadir šah. Zahrepenel je po njem in ponoči je dal odnesti Aurungov prestol. Ko si je pa prestol ogledal, je ugo* tovil, da je Aurung*zeb uganil njegovo namero in nadomestil dragoceni dija* mant z navadnim steklom. Neka lepotica iz vladarjevega hare* ma je bila pa užaljena, da je druga ple* salka zavzela njeno mesto in je Nadiru izdala tajno skrivališče, kjer je Aurung* zeb skrival dijamant. Nosil ga je v svo* jem turbanu, ki ga iz previdnosti noč in dan ni odložil. Perzijski osvajalec ni hotel vzeti Aurungu dragulja nasilno in zato si je izmislil zvijačo. Ker se je polastil skoro vsega bogastva Delte, ni mogel s pogodbo z mogulskim vladar* jem ničesar izgubiti. Zasnoval je spre* ten načrt državnih proslav, ki bi se mo* rale zaključiti s tem, da bi mogulskega vladarja znova posadili na prestol nje* govih tatarskih prednikov. Ko je bila ceremonija v polnem razmahu, je sto* pil Nadir k Aurung*zebu in mu dejal, da sta pri tem obredu oba vladarja v znak prijateljstva že od nekdaj zame* njavala turbane. Sam je snel z glave tur* ban iz ovčje kože, ki je pripadal nje* govi narodni noši. obenem je pa spre* jel turban mogulskega vladarja in si ga posadil na glavo. Dijamant je bil res v turbanu in v nepopisni radosti je per* zijski osvajalec vzkliknil: Koh*isNoor, kar pomeni gora svetlobe. Tako je do* bil največji dijamant ime. Kmalu so pa našli Nadir šaha mrtvega. Po njegovi smrti je dobil dijamant slaboumni sin šaha Rokha. Njemu je bil Koh-i*Noor navadna igrača. Toda vest o njegovi ogromni vrednosti se jc kmalu raznesla po vsej deželi in mnogi knezi so se napotili v prestolico, da bi se dijamanta polastili. Med njimi je bil najmogočnejši Aga Mohamed. Skle* nil je na vsak način dobiti dijamant za svojo krasno zbirko in pod pretvezo poseta svetega hrama Imam Rize se je približal s svojimi četami prestolici. Hram so posečali vsako leto tisoči ver* nikov in tako njegova vojska ni vzbu* dUa pozornosti. Ko je Aga Mohamed opravil svoj obred, je zapovedal šahu Rokhu, naj mu izroči dijamant. — Šah Rokh se je pa umaknil v utrjeno Mes* hedo in je njegovo zahtevo odklonil. Nihče nc ve, kako se jc Agi Mohame* du posrečil načrt, znano je samo, da so njegovi vojaki ujeli mogulskega princa in mu na povelje svojega poglavarja s kopji iztaknili oči. Kljub temu pa šah Rokh ni hotel povedati, kje je skrit Koh*i*Noor. Zato so ga mučili. Ljudje so trdili, da je di* jamant začaran in da Šah ne more iz* dati njegove skrivališča, tudi če bi hotel. Predno je šah Rokh podlegel groz* nim mukam, je sklenil zvezo z ustano* viteljem afganske države Ahmedom ša* hom in mu podaril dijamant. Komaj je pa Ahmed šah dobil dijamant, je umrl nasilne smrti. Njegov vnuk. šah Ze* man, je podedoval dijamant po dedu. Od tistega časa je pa postal njegov brat prič Šuja, ki je bil dotle i niegov najboljši prrjatelj, njegov najhujši so* vražnik. V nadi, da bo s slepoto brat izgubil ljubezen do dijamanta, mu jc dal Šuja izžgati oči in ga je vrgel v ječo, kjer je počasi umi. ral. Šah Zaman je pa ljubil dijamant bolj, nego svoje življenje in posrečilo se mu je vzeti ga s seboj v ječo. Tu g* je skril v luknjico, ki jo je zamazal z glino. V zidu je bil skrit več let. Nekoč je pa glina odpadla, dijamant so našli in ga izročili Šuji. S tem prehaja zgodovina največje* ga dijamanta v novejšo dobo in Koh*i* Noor je postal središče pozornosti, ko je bil pod vlado princa Šuje Elphistonc poslan kot poslanik v Pešavuro. Princa Sujo je pa zadela ista usoda, kakor nje* govega brata. Tudi njegov mlajši brat je zahrepenel po dijamantu in kakor svoj čas on, je dal Šuji izžgati oči, vrgel ga je v ječo in ga mučil, da bi izsilil iz njega priznanje, kje je skrit di* jamant. Toda vse muke so bile zaman. Šuja se je končno zatekel k Runjitu Singhu. V svoje presenečenje je pa zve* del, da je njegov brat šah Zeman, s ka* terim je tako kruto ravnal, že gost Ru* njita Singa. Kljub temu ga je Runjit Singh prijazno sprejel. Čim je pa zve* del, da sta slepa brata lastnika velikega dijamanta, ju je dal zapreti in mučiti, da bi mu povedala, kje skrivata dragulj. Toda vse muke niso nič pomagale. Ker ni mogel doseči svojega cilja drugače, se je hotel Singh približati Sujevi ženi. Kaj se je zgodilo med Šujevo ženo in orijentalskim vladarjem, ne bo nikoli znano. Ve se samo to, da je obljubil Šuj evi ženi izpustiti njenega moza in da je obljubo tudi držal. Leta 1813 je prispel Runjit Singh ▼ Šadero, kjer ga je sprejel njegov bivši jetnik šuja. Njuno srečanje je moralo biti zelo burno, toda na zunaj sta ostala oba vladarja prijatelja. Sedela sta skupaj več ur in kramljala. Končno je pa postal Singh nestrpen in je zahteval dijamant, šuja je poklical sužnja tn mu naroČil, naj prinese iz njegove spalnice šatulio in jo položi med oba mogotca. Z drhtečimi rokami je Sing odprl satu* ljo. Ostrmel je, videč ogromen dre guli. ki se je lesketal v vseh mavričnih bar* vah. Runjit Singh je poslal dijamant v Lahoro, kjer je ostal, dokler angleška vlada ni priznala mladega radže Dhulip Singha in dokler se Punjab ni združil z državo. Vse imetje so izročili vzhod* noindijski družbi za poravnavo dolgov lahorski vladi in izdana je bila odred* ba, da mora biti Koh*i*Noor podarjen kraljici Viktoriji. Največji dijamant je pripeljal v An* glijo lord Dalhouisi. Položil ga je v žep in ko se je nekega večera preoblačil, je njegov sluga dijamant našel. Hotel ga je baš vreči skozi okno, misleč, da ni* ma nobene vrednosti, ker se mu je zdel prevelik, pa ga je lord pravočasno za* držal. Model Koh*i*Noora je shranjen v londonskem muzeju original je pa spravljen v Windsorskem gradu. Kra* ljica Marja ima v rokah dokument, v katerem je opisana zgodovina največ* jega dijamanta. Če se posreči izdelati po tej zgodovini film, dobimo eno naj* znamenitejšik del filmske industrije. Erdely pred sodiščem Izpovedi prič, ki so večinoma zek> obtežilne, so pravile Erdelyja iz ravnotežja tako, da je v petek med razpravo kričal in dolžfl preiskovalnega sodnika, da je vplival na priče m da jim nj dal prečitati protokolov. Predsednik ga je miril in mu zagrozil z disciplinarno kaznijo, toda obdolženec je še bolj kričal, češ, da si je preiskovalni sodnik izmislil, da ie bila Ana Forgacso-va zastrupljena in da je to domnevo su-geriral sodnikom. Trdtl je, da so preiskovalni protokoli tendencijozni. Obrnjen k sodmkom te izjavil, da gre za njegovo življenje, o katerem odloča sodišče na podlagi potvorjenih protokolov. Ko je državni pravdnfk protestiral proti tem gorostasnim obdolžirtvaffn, je zagovornik zakričal nanj, da lahko obtoženec govori, kakor hoče. V soboto se je obravnava nadaljevala. Sodišče je skušalo ugotoviti, kje se je Erdely mudil lani v maju in kaj je počenjal s svojo ženo. Zasflršanih je bilo več zdravnikov iz sanatorija, v katerem se je Ana Forgacsova lečila, ko je spoznala, da ji moževe piMe Škodujejo. Zdravniki so izjavili, da niso mogli ugotoviti, s kakšnim strurx>m je bala Forgacsova zastrupljena. Pripovedovala je samo, da je jemala na moževo povelje pihrle, za kar ji je obljubil 100 pengo. Zdravniki so mogli ugoto-vrti samo toliko, da je bilo v pilulah neko narkotično sredstvo. Erdely pa ni niti z besedico omenil, kaj je daial svoji ženi. Kot presenetljiv dokument je prečita! predsednik poročilo detektivov, iz katerega sledi, da Erdefy usodnega dne ni mogefl kupiti veronala v lekarnah, ker so biJe zaprte, do črni obtoženec trdi, da je dajal ženi veronal in da ga }e sama zahtevala. Bluze iz prvovrstnega dunajskega izdelka M. Krištofič • Bulsr Krasna izbira Bogata zaloga Stev. m •fEOVPNSICT MARQD» dne 24. decembra 1028. Stran 7. Praktična božićnica našim dobrim, zlatim mamicam Kolo časa se suče nad našimi glava* mi, tisočletja drve mimo človeštva v neskončnost, narodi in kulture se po* javljajo, žive, vzpenjajo se kvišku, pa: dajo in izginjajo neznano kam. Nalik mravljam se peha človeški rod na ma* teri zemlji, da ji iztrga košček vsakdan njega kruha, prepredel jo je z železno pajčevino, v njeno osrčje so zlezli ljud* je — črvi, visoko nad njo se je pognal človeški duh, v dim in saje so jo za* grnili železni hlapci, vsa živa bitja so si podjarmili ljudje, iztrebili so škod; Ijiva in razmnožili koristna, sami se koljejo med seboj v borbi za obstanek, razdelili so se na sužnje in gospodarje, a zemlja, ta rednica vseh neštetih legij človeškega rodu. mirno gleda, kako se vse pojavlja, dviga, pada in izginja. V drv jem plesu je šla preko nje dolga veriga pokolenj, vse na nji se je izpre* minjalo in sama je menjala svoj sestav, Čas je glodal njo in vse, kar je na r\fi, le eno je ostalo nedotaknjeno, od kar stopa po nji živalska in človeška noga. Nedotaknjena je ostala materinska l ju* bežen. Pred njo se zob časa ustavi, ne sme je glodati, da ne izpod je korenin življenja. Mati! Ni je slajše besede na svetu. V slasti in strasti spočet, v neizmerni ljubezni postavljen na noge hodi člo* vek trnjevo pot skozi življenje, omagu* je, pada in vstaja, upa in obupuje, I ju* bi in sovraži, njegov duh sili v ta\jno snovanje svetovja, večnim naravnim zakonom hoče kazati pota, pa omahne v grob v mukah, kakor je bil v slasti spočet. Visoko nad nakovalom, na kas ter em je kladivo časa strlo v prah že toliko drznih načrtov in objestnih glav, ga kraljuje mati z detetom v naročju ot nedotakljivi simbol življenja. Na* rava ji je v sadil a v srce ljubezen, ki vse pretrpi, vse žrtvaje, vse razume in vse oprosti. Vzvišeno je njeno poslan* sivo na zemlji, neprecenljivo njeno delo, težka njena odgovornost. Od kro* nanih glav do znojnih obrazov in žu* Ijevih rok, vse je sad njenega telesa, plod njenih bolečin, prečutih noči. tež* Kih skrbi in neizmerne ljubezni. Vsak žarek radosti odkupi z grenkimi solza* mi, vsak hip sreče mora poplačati sto* t ero z bolestjo, žalostjo in razočara* njem. Vseh zakladov sveta bi bilo pre* malo, če bi hoteli poplačati n)jen trud. Toda nehvaležnost je plačilo sveta in za vse svoje bolečine, za vso skrb, po* žrtvovalnost in samozatajevanje ne do: bi niti dolžnega priznanja. Da ji ni naj* večja uteha dete samo, da bi ne dala za vsak njegov smehljal, za vsak ob* jem nežnih ročic in vsak pogled ne* dolžnih oči vsega bogastva sveta, bi obupala in omagala pod težo materin: stva. Pa ji je priskočila narava na po: moč, obdarovala jo je z dušo, ki i z pre* milija bolečine v balzam, skrbi v radost, solze v smeh, obup v bodrilo, raz* očaran je v nade, trud v zabavo. Vze* mite ji skrb za nebogljenčka, zapnite njena nedrija, da drobne ročice ne bo* do tipate po njih, dvignite z njenih ra* men vso težo materinstva, da ji ne bo treba več bedeti noč in dan ob zibelki, ne drhteti za nedolžnega črviča, pa bo usahnila kakor roža, ki ste ji izpodre* zali korenine. Skrb za deco je materi prijetna, trud in trpljenje z njo sladko, breme materinstva lahko. In v tem je nepojmljiva veličina materinstva. Kako skrbeti za zdravje deteta Naloga matere kot vzgojiteljice in red-nice Je nedvomno zdo lepa, pa tudi odgovorna in težka. Čudno pa je. kako slabo so nriade žene za to nalogo pripravljene. Vse mogoče študirajo, v vseh športih se spoznajo, za vsak poklic, tudi za gospodinjstvo, se skrbno pripravljajo, malokatere mlada mamica pa ve\ kako je treba ravnati z detetom. Zato je zdo razveselnvo. da se veda o detetu zadnje časa popularizira. V modernih državah se uče dekleta v višiih dekliških šoteh, kako ravnati z dojenčkom, pišeto se članki in prirejajo tečaji za mlade matere. To je dobro znamenje in treba bi bilo. da se na tem polju stori še več. Dete je kot slabotno človeško bttie navezano popolnoma na tujo pomoč in če hočemo napraviti iz nJega dobrega, zdravega človeka. mu moramo posvečati vso pozornost V človeškem življenju ni dobe s to-Ifkirni in tako dalekosežnhrri izpremembaml v telesnem razvoju, kakor je baš v detstvu. zlasti v prvih letih. Mislimo si samo, kako fcrfro se dete razvita. Zdravi novorojenček tehta povprečno 3 kg. Ves njegov organizem je šeie v razvoju. Temelj je že podan, toda mnogo je odvisno od tega. ali se bo mogel pravimo razvijati, premagati vse ovire in ostati ves čas v zdravih razmerah, ki so za normami razvoj nujno potrebne. Kosti deteta, rrriSce, notranji organi, zlasti pa živčni sistem, vse to je zelo nesigurno, marsikaj šele v zarodku. S pravilno prebrano in s skrbno nego pa začne slabotno bitje kmaJu pridobivati na teži in sicer tako znatno, da doseže v petih mesecih dvakratno, v 12 pa trikratno težo. Dete, ld Je spočetka dokaj nerazvito in nerazumno, začne v nekaj mesecih dojemati svojo okolico, spoznavati znane obraze in predmete, izražati zadovoljstvo, radost aH pa tudi bolest Začenja že tudi rabiti šibke organe, v 6. mesecu sedi, v 12. mesecu shodi in začne rudi govoriti. Ves svet je zanj novost. Zdravi dojenček napravi že na prvi pogled dober vtis. Ima fino. nežno kožo. je zadovoljen, jed nru tekne in spi vedno dobro. V normalnih žrvijenskfh razmerah pridobiva redno na tezi. Samo prvi teden po rojstvu Izgubi kakih 300 gramov, kar je v zvezi z veMdni fzr^emembarm" njegovega živ- ljenja. Zato je dobro imeti pri rokah det-sko tehtnico, da se more mamica vsak dan prepričati, ali se dete pravilno razvija in je - li z njegovim razvojem vse v redu. Poleg primerne hrane in skrbne nege poti cbuje dete za zdrav razvoj neobhodno tu-d i mnogo svetlobe, solnčnih žarkov in svežega zraka. Zato mora biti za detsko sobo določena najoolj zračna in najsvetlejša soba vsakega stanovanja. Kjer to ni mogoče. Je treba postaviti vsaj detsko posteljico k oknu. Ne smemo se bati večkrat na dan odpreti okno, da se soba prezrači. Če je mrzlo, je treba ta čas otročiča dobro zaviti, poleti je pa najbolje pustiti ga nekaj časa na somcu. Drugi važni činitelj je snaga. Z vsakodnevnim kopanjem dojenčka obvarujemo mnogih bolezni. V ta namen rabimo snažne, najbolje emajlirane banjice, ki so narejene nalašč za kopanje novorojenčkov. Treba je imeti tudi toplomer, da voda ni prevroča, ne prehladna. Normalna temperatura vode, v kateri kopljemo novorojenčka, znaša 35 stopinj C. Menenje temperature vede z roko je zelo nezaneslijvo Najprej je treba dojenčka v primerno topli «?obi na mizi namiliti, potem pa v banjici omiti s to-r>lo vodo. Zlasti skrbno umijemo vse zagibe kože in glavice. Mnoge mamice se boje umivati dojenčku glavico, misleč, da je preobčutljiva. Posledica je. da se začne nabirati na glavi nesnaga, ki draži kožo in lahko povzroči kožne bolezni. Ust dojenčku raje sploh ne umivamo, ker je ustna sluz-niča tako občutljiva, da jo lahko z najmanjšim drgnjenjem ranimo in da se vname Ni dobro rabiti za umivanje dojenčka gobo, ker se ne da dobro izprati. Bolje je rabiti mehko krpo. Pravilna prehrana deteta je vsaj v prvih šestih mesecih materino mleko. Skoro vsaka mati lahko svojega otroč'ča doji. če je dovoli potrpežljiva in vestna. Matere, ki se te svoje dolžnosti izognejo, se morajo zavedati, v kako nevarnost spravljajo svoje dete. ko mu odvzamejo to naravno prehrano. Mnoge matere se dajo preslepiti s tem, da izgledajo umetno hranjeni ot ročici na pivi pogled zelo dobro in da po teži celo prekašajo dojenčke. Toda mamin ponos nad preveč rejenim detetom nikakor ni upravičen. Zdravja deteta ne presojamo samo po teži, marveč tudi po tem. kako se zna ubraniti infekcij in kako prenaša bolezen. Tu pa zelo pogosto vidimo, da dete, ki ga mati doji. lažje prenese bolezen, dasi je na videz šibkejše. V materinskem mleku so vse za rast in razvoj telesa potrebne snovi. Obenem so v njem tudi obrambne snovi proti raznim infekcliam in tako zvanl vitamini, ki Igrajo zelo važno vlogo pri nekaterih detskfh boleznih, zlasti pri zelo razširjenem rahrtisu. Če pa mati res ne more dojiti ali če ima prenralo mleka, ne preostaja drugega, nego seči po umetni prehrani. Toda umetno hranjeno dete mora biti stalno pod zdravniškim nadzorstvom, sicer lahko zboli, pa tudi umre. Dobro je. če se dete navadi sesati ali piti mleko vedno ob istem času. Po 6. mesecu začne dete navadno dobivati mešano hrano. Ko je staro eno leto, ga lahko že popolnoma prevedemo na mešano hrano, namreč na mlečno, ogliikohi-dratno (močnate ledi. zdTob. riž itd.) in zele-njj»dn-^ Meso ni primern? hrana za otroka. V malih porcija h mu ga lahko dajemo šele pozneje. V drugem letu napreduje telesni in eruševni razvof deteta n2g1o dasi telesni razvoj ni več tako intenziven, kakor v prvem letu. Dete pridob;va na teži mnogo manj. povprečno 2 kg na leto tako. da teMa koncem šestega leta okrog 20 kg. V drugem letu oostane hoja slgumeiša in spret-nejša, dveletno dete Že veselo skače, začenja vse razumeti in navdušeno brblia Za begarote »e tako navdušeno, da ie treba zelo paziti nanj. da ne pade in da si ne zlomi roke ali noge. Skrb za zdravje deteta v predšolski in šolski dobi zahteva rudi mnogo soVnca. svežega zraka, dobro hrano in snago, toda številne okolnosti so že povsem drugačne Do 6 leta raste dete večinoma v rodbini in med sovrstniki. Tu Je mnogo odvisno od stanovanjskih razmer rodbine, od zdravega stanovanja, od gibanja na svežem zrakn itd. Mnogi defekti v zdravem razvon! deteta se dajo zdravniškim potom ublažiti ali odstraniti, če jih pravočasno opazimo. V šolski dobi. ko preživi deca del dneva v večji družbi, stopa v osnredie težnia po družabnosti. V tem času se ie narbolj bati nalezljivih detskfh bolezni, ld se v prvih šolskih letih najbolj širijo tako. da jih je malokatero dete obvarovano. Roditelji morajo dobro paziti na možnost okuženi a in takoj pri prvih znakih nalezliive bolezni poklicati zdravnika. Veliko pozornost morajo posvečati roditelji tudi očem in ušesom otrok Važna je tudi nega zdravih zob V tem času deca rada dobi skrivljeno hrbtenico, ki se da izravnati s telovadbo in pravilnim sedenjem v šoli in doma. Mleko za dojenčka in detska umrljivost Zek> važno vlogo v prehrani dojenflkov igra kakovost mleka. To velja zlasti za deco, ki se ne hrani z materinim mlekom. Tudi pri starejši ded je pravilno uživanje dobrega mleka neobhodno potrebno. Problem mleka Je torej zelo aktualen, zlasti zdaj. ko urmfrajo tisoči otrok radi uživanja slabega mleka. O pomenu mfleka za prehrano dece je metodama sodba francoskega učenjaka dr. Variota, znanega po vsem svetu kot moža. ki se Že 30 let neumorno peča s problemom prebrane otrok. Te dni je priobčil dr. Variot v neki ugledni francoski reviji o tem problemu obširno razpravo, v kateri prav! med drngbn: »Na kmetih se lahko dobi sveže kravje mleko, v vehkih mestih, kjer gre mleko skozi toliko rok. predno pride do konsu-menta. je pa to mnogo težje. Mestno prebivalstvo dobiva pogosto z vodo pomešano ali že več dni staro mleko, ki ni več tako redilno kakor sveže. Na dragi strani pa moramo vedeti, da je podvrženo mleko zlasti poleti in ob slabem vremenu med prevozom s kmetov v mesto razkra jalnim ml-kiobijelnim izpremembam. ki so zdravju in življenju dojenčka nevarne. Napredek mlekarske industrije nam nudi zelo učinkovito sredstvo, s katerim lahko odstranimo vsako nevarnost, ki jo predsta\lja pokvarjeno ali z vodo mešano mleko za dojenčka. V Franciji in tudi v inozemstvu so že začeli spravljati mleko v hermentično zaprte steklenrce ali »loČevinaste posode, v katerih ostane sveže več mesecev. Tako mleko lnhko Drevažamo s pnrnikl celo v koloniie To je i ndu« tri Jel.no konservirano in sterilizirano rrleko ogreto na 10$° C. Lahko mu dodamo še f©^» sladkoria. da se njegova kalorična vrednost poveča. Sterilizirano mleko s sladkoriem se rabi z uspehom zla-st: pri do:enčk!h. ki so od rojstva slabotni. Od vseli vrst industrrelno prepariranega trle-ka ie pa n.iFbort rnzširicno kondenzirano s sladkoriem pomešano mleko, ki ga rabimo z velikim nspe^o-n za umetno prehrano dojenčku. To mleko ie segreto samo na 75% tako. da ostanejo vsi vitamini nedotaknjeni. V kondenziran em mleku imamo torej ze» lo soliden produkt, s katerim ie lahko manipulirati V Franciji se preživha na tisoče dojenčkov s takim mlekom Matere, ki prihajajo vsak teden v posvetovalnice, odnašalo zalogo kondenziranega mleka vedno za ves teden, ne da bi jim bilo treba hoditi vsako jutro po sterilizirano mleko, kakor =& bilo preišnje čase. Mlekarska industrija izdeluje tudi sušeno mleko v prašku, ki <dkor snu uvedli nove metode v rrehram dece. ie padla detska umrljivost v Franciji od 16 na II, v Parizu pa celo na 8.6/«. ) pomeni znižanie detske umrljivosti ea polovi.-o i nalmanj 60.000 življenj vsako leto. To je zelo važno, kajti doslej je pomemia detska umrljivost za Francijo eno na'većii!i nevarnosti nadaljne depopulacije. Ohranite deci zdrave lase Lasje zdravega deteta so po naravi nežni, mehki in blesteči. A vendar vidimo toliko glavic z redkimi, zanemarjenimi lasmi, ker se nihče ne zmeni zanje. Nobeno dete nima tako grdih las, da bi ne mogli postati okrasek glave, če jih skrbno negujemo. Cesto slišimo, da je treba lase umivati le redko, drugače jih pa samo česati z gostim cla\-nik-cm odnosno ščetko. V resnici pa umivanje lasem ne škoduje. Sicer bi bilo pa nespametno umivati detetu lase vsak dan. čeprav so mastni, kajti pogosto namakanje odvzame preveč maščobe, tako, da začne koža pokati in da se poiavi prhljaj. Za umivanje detskih las se rabi zmehčana voda. ki jo dobimo na ta način, da zavremo lonec s koščkom sode. jo postavimo na hladno in pust'mo st3ti do drugega dne. Potem jo previdno odlijemo. da ostane soda in mineralni drobci na dnu. S tako vodo umijemo detetu lase, pri tem pa s prsti masiramo kožo. Detske lase zadostuje umiti vsakih 10 do 14 dni. Lasem je seveda potreben tudi sveži zrak. Dete naj bo v topli sobi gloglavo, samo na soncu mora imeti glavo pokrito V mestu in po zimi le treba paziti, da ne pride prah prav do detskih las Zelo važno fe za lase, da pokrivalo ni pretopio, kajtii sicer se lasje pote in začno prezgodaj izpadati. Vzgoja brez sentimentalnosti Eno najvažnejših poglavij detskega življenja je nedvomno vzgoja. Tu so gotovi principi, katerih bi se morala držati vsaka mati Že nad zibelko mora videti dete ve-sel materin obraz. Vse skrbi morajo iz detske sobe izginiti, v njo spada samo smeh in petje, čim več veseHh pesmi in radostnega kramljanja. Največje zlo za deco te pripovedovati Ji tfrašne storije o strahovih, povodnem možu. čarovnicah itd. Ce bi znale matere izrabiti prva leta. ko se detska duša oblikuje in z neverjetno lahkoto dojema vse zunanje pojave. H imeli zdravo, značajno, odporno in silno človeštvo, ki bi se ne balo borbe za obstanek. V tem pogledu se da marsikaj doseči s pripovedovanjem detskih pravljic in našim ženam, ki so to akcijo započele jo uspešno vodijo, gre vse priznanje za njihov trud, ki bo nedvomno obrodil bogate sadove. 2al imamo dobrih detskih pravljic malo in sploh je to poglavje detske vzgoje še vedno preveč zanemarjeno. Dete ne sme videti srditih, razočaranih ali ozlovoljeoih obrazov, pa tudi solznih očj bi mu ne smeli nikoli pokazati. Dete mora verjeti da je življenje lepo. da lahko vanj veruje, na druga strani pa mora čimprej spoznati, da življenje pravično deli svoje darove in da oni ki ne dela, ničesar ne dobi. Zato se pred deco ne smemo nikoli sramovati dela. Dovolite ded, da povabi v goste svoje sovrstnike, sedite nrJmo v kot in opazujte detsko igro. Pri igri se dete za življenje marsičesa nauči. Igrače, s katerimi se ljubka družba zabava, so njegove, in treba Jih je torej posoditi. Pri tem se radi pojavijo prvi znaki sebičnosti u lakomnosti. Deca k že po naravi sebična in Če nima lastnih igrač, mali-lastnik pri igri druge samo trpi. Kar poglej:e malega vladarja, ki posoja, jemlje in razdaja igrače, kako najraje spodi svoje goste iz strahu, da bi mu igrač ne polomili ali odnesli. Zato je treba v detsko igro taktno poseči, seveda ne s povelji, kaz-rijo ali grožnjami, marveč tako previdno, da mali tiran prestovo-jno odstopi svoje igrače drugim in da se nehote podredi splošnemu razpoloženju. Igrače pa niso deci samo za zabavo, marveč morajo vzbujati v nji tudi plemenita čustva, ki so za dobre roditelje merodajna. Mnogi pravijo, da je lahko dober oni, ki je srečen. Ker sta dobrota in pravičnost deloma tudi samo navada, moramo skrbeti, da je deca doma, v šoli in sploh povsod srečna. Dete pa ne pozna razlike med vrednostjo živalskega in človeškega življenja. Zanj je kri enako grozna, pa naj teče iz vratu jagnjeta ali deteta. Zato ne smemo nikoli vpričo deteta nobene živali ubiti, mučiti ali pretepati. Naučite otroka, da ne bo plakal nad neuspehom ali nesrečo tovariša, marveč da mu bo pomagal. Sentimentalnost zelo lahko laže. pod prijaznim, sočutje vzbujajočim pogledom se kaj rad skriva cinizem. Naučite deco, da mora biti izraz obraza v skladu z notranjostjo, naučite jo govoriti vedno resnico, pa gotovo ne bo sentimentalna. Prehrana šolske dece Moderne mamice se zelo resno pečajo s prehrano svojih dojenčkov. Komaj pa dete nekoliko odraste in se nauči jesti s krožnika, ga začne mamica hraniti z neprimernimi ali celo škodljivimi iedili. A vendar se polagajo v detstvu temelji vsemu bodočemu zdravju in zato je treba posvečati pravi prehrani šolske dece vsa} tako veliko, če ne še večjo pozornost, kakor prehram dojenčkov. Tega se dobro zavedajo Nemci, ki vidijo v svoji deci bodoči nemški narod Njehove letošnje slave v Berlinu, Monakovem in drugih mestih pričajo, kako temeljito skrbe za dom, rodbino, mater in deco. V Berlinu je bila krasna razstava detske prehrane, v Monakovem pa razstava »Dom in tehnika« z velikim oddelkom, kjer je bila prikazana skrb za dojenčka, za šolsko deco in za odraslejšo mladino. Pravilna detska hrana mora biti vedno priprosta, dobro pripravljena in raznovrstna, da se deci ne pristudi. Deci je treba dajati jesti tako, da se naje polagoma in v miru. To je posebno važno, kajti če mamice pravilo zanemarjajo, se deca najprej privadi neredu, pozneje se pa poiavi odpor proti jedi. ki se konča s tem. da celo v dobro situiranih rodbinah deca premalo je. Deca zjutraj rada dolgo spi in ko Je že treba iti v solo se na hitro roko obleče in v razburjenosti izgubi tek do jedi. Mamice ne vedo, zakaj deci ied ne tekne in zato začno menjati jedila. Namesto priprostih redilnih jedi dajejo deci slaščice in tako ji nehote preženo naravni tek do zdrave hrane.. Zato je treba že v zgodnji mladosti paziti, da dobiva deca samo tako hrano, ki je mlademu organizmu primerna. V poštev prihajajo zlasti mleko in mlečni izdelki kruh (raje črn nego bel) krompir, jajca, zelenjava, sadje in maslo. Podlaga detskih jedilnih listov so jedi v katerih ie mnogo škroba. To so cmoki, pecivo, kruh, mleko, mlečne juhe, kreme, vseh vrst kaša, kuhana na mleku, smetana jajca, zelenjava in sadje Meso zadostuje deci enkrat ali dvakrat na teden in še to v malih por-cijah in vedno s krompirjem, rižem, cmoki, kašo ali zelenjavo. Važni so za deco rumenjaki in sveže maslo, ker ie v njem mnogo vitaminov. Zato je priporočati juhe in kreme z rumenjaki in z maslom namazan kruh Maščoba Je potrebna zlsti slabotni deci, ki ji dajemo poleg masla tudi konzervirane ribe, ki jih deca navadno zelo rada je. Meso dajemo deci bolj za tek in samo ene vrste. Dveh vrst meso za obed deci več škoduje nego koristi Deca mora dobiti vsak dan zelenjavo ali sadje odnosno kompot, če ne opoldne, pa zvečer. Za večerjo je najbolje mleko, kakao, čokolada, mehko kuhana, jajca, kaša ali pa samo kruh z maslom. Večerjo mora dobiti deca vsaj poldruge uro pred spanjem. Kot pijača se priporoča mleko, voda s sadnimi soki, s kavo pobarvana voda ali pa čista voda. Pivo, vino, močna kava m Čaj za deco sploh ni. Kako deco oblačimo Dete in detska oprema je za mlado mater svet zase. To je nov in čudovit svet, kj pride često baš o pravem času. da reši ugašajočo zakonsko srečo in zaceli rane, ki Jih je dobila mlada žena, ko ie spoznala, da je med mladostnim hrepenenjem in sanjami na enj in realnim življenjem na drugI strani globok prepad. Dete in skrb zanj Je dar, ki ga ima življenje za ženo v zalogi, ko se jI zdi po prvem življenskem razočaranju in iztreznenju življenje pusto in prazno. Toda tudi v tem pogledu žene rade greše. En izgubljeni svet fantazij zamenjalo z drugim, otročiča, ki sili v življenje, postavijo na novi prestol dvomljivih sanj in nemogočih načrtov. Iz deteta napravijo malika, dočim zdravo in normalno razvijajoče se dete zahteva, da mislimo nanj trezno, praktično, ne fantastično v mejah možnosti in danih razmer. Samo tako dete dorašča normalno in mati si prihrani drugo, še hujše razočaranje. V tem pogledu greše malone vse žene. čim Jim je treba pripraviti perilo za malčke, izgube ravnotežje m mislijo predvsem na to, kako bi otročiča čimbolj našemile V zmotni domnevi, da je dete živa igrača, ki bo tem lepša, čim več bo imela na sebi čipk, perrtelj, gub in drugih okraskov, ne r>.!ir.islii:ma sobarica prinese račun, ki ga ne bosta mogla poravnati. Lucian je nadaljeval: Ne vem, kakšna sila se oglaša v meni. Neka čudna, neznana, daljna sMa. Ali čutiš to? Ali nI v tebi sami neizmerno hrepenenje predati se brez premisleka tej sj-Ii, kateri ne najdem pravega imena? — Srček moj! — je vzdibnila Irena. Drhtela je. Sklonjen nad njo je mladenič molče poljubljal njena razgaljena ramena, kajti čutil je tako silno hrepenenje, da g aje hotel pretopnti v trpljenje. Toda to se mu ni posrečilo. Irena mu je vračala poljube, večerna zarja je ziatila nebo in lastovke so se vračale v svoja zavetišča. GrenobJe ie mesto zaljubljencev. Mlada žena je to vedefla in izbrala sfi ga je med mnogimi mesti, ki jih je poznala, ker je hotela zadnje trenutke svojega življenja preživeti v tem romantičnem kraju. Tudi Lucian je hrepenel po tišini, miru in poeziji. Sicer pa itak ni mogel ugovarjati Ireni Edina njegova želja ie bHa ustreči v vsem svoji ljubici in zamolčatf ji skrM, ki mu jih je delala mučna zavesi da je njegovo edino bogastvo njena elegantna, divna, dražestna postava. Njeno tek) je spravljalo Luciana v ekstazo ljubavne opojnosti, imela je globoke črne oči im usta z dfivnimi zobčki. Kadar sta hodila skupaj po mestu, so ljudje nehote mislili, da sta ustvarjena drug za drugega- govorim, ker se še meni zdi bolje, če jih človek prihrani za bodočnost, ko bo vso to sedanjost lahko opisoval kot preteklost . . . Ne, naše delo je predvsem umetniško delo in ne pehanje za »družabnim ugledom«. Zato pa povem tole resnico: prav] igralec, k] diha v svojo umetnost svoje pravo in edino resnično življenje (in drugega sploh ne moremo v enem samem trenutku, ko stoj; na odru, lahko več vreden, kakor vsa tista pisana »družba« na zunaj napudrane, parfu-mirane in naškrobane, na znotraj pa ža| tako zelo ueumite in neosnažene jare gospode. Zaradi »družabnega ugleda« še noben igralec nj bil rojen. Igralec ustvarja na odru in gre nemoteno svojo pot, pa četudi brez »družbe«, osamljen, do konca. Tako mu je sojeno in vseeno je potem, če ga »družba« časti, a!i pa, če mu celo na grob izpljune svoj farizejski m bedasto - žalostni nekrolog. Ciril Debevec. Izvošček Poleg policijskega stražnika je izvošček oni. ki je tudi vedno na cesti. Toda dočim je pred vojno igral izvošček v našem javnem življenju precejšnjo vlogo — saj je bila kočija poleg tramvaja in železnice edino prometno sredstvo — se je položaj po vojni bistveno izpre menil, izvoščka je rz-podTinil železni konj: avtomobil. — Da, je vzdihnil izvošček. ko smo ga ustavili in vprašali, kako se mu godi. — kar napišite brez skrbi, da stojimo pred katastrofo, da propadamo od dne do dne boij in čft poide tako naprej, kakor vse kaže. potem čez neka) let ne bo v Ljubljani nobenega izvoščaka več. Naše število rapidno nazaduje. Od leta do leta nas je manj — znak velike krize, ki jo preživlja naš" stan. Zato je povsem umljivo, da živimo težko, morda težje nego katerikoli drugi stan. Radi splošne gospodarske krize, ki tare vse sloje, se ljudje dane« radi toliko ne vozijo kakor prejšnja leta. Ce se pa že vozijo, sedejo raje v avtomobil, češ. da je hitrejši Hitrejši je že, cenejši pa ni... Res sreča, da nas je občina zaščitila in da ne daje nobenih koncesij več za avto-takse. To bi namreč upropastilo nas, ki sicer itak samo še vegetiramo, a konkurenca bi ubila rudi avtoprevoznlke same. O, kje so pač časi, ko smo potegnili s konjič' tja gori na Gorenjsko ali na vinorodno Dolenjsko. Ni jih in nikoli jih ne bo več... In solza se je utrnila že sivolasemu i-z-voščku, ki sedi že pomah 34 let na kozlu in ki sluti, da bo rzvoščkom km a Ki za vedno odklenkalo. Res težak je ta stan. Kritik Poklicnih kritikov Slovenci sploh nimamo. Za naše kritike pa velja, da se občinstvo za nje zanima v toliko, v kolikor se zanima sploh za umetnost. V splošnem meni družba, da je kritik nepotreben, da samo razdira in je zategadelj splošno nepriljubljen. Kritik se seveda na to ne sme ozirati in mora nemoteno izvrševati svojo misijo, ki obstoja v presojanju umetniških proizvodov glede na njih umetniško kakovost, primerjajoč jih pri tem z nekim idealom. Hkrati je kritikova naloga, da opozarja publiko na ta ideal in ji ga skuša spraviti v zavest ter tako razvija nien okus. Dejstvo pa je, da je zgodovina slovenske kritike zelo klaverna ln celo sramotna, če izvzamemo kakega Levstika, Stritarja in še nekaj drugih častnih izjem Saj imamo komaj poklicne umetnike, kako naj bi imeli tudi že poklicne kritike. Maihni smo in imamo majhno produkcijo fn majhen književni trg. Večina naših sodobnih kritikov ne presega nivoja naših prejšnjih kritikov. Sodobni sloven-sk? kritiki so večinoma sužnji svojih svetovnih in celo strankarskih nazorov Tj seveda ne pridejo kot reševalci slovenske kritike v poštev. Slikarske kritike pri nas skoraj sploh ni Zadnje čase se poskuša v likovni umetnosti uveljaviti tako zvana kritika stila, kj se opira na umetnostno zgodovino Jasno pa je, da zgodovinska metoda pri kTitiki ne more pritj v poštev. Najslabša je pa brez dvoma naša muzikalna kritika, četudi skuša tudi tu dr. Vurnik operirati s tako zvano sti'no kritiko. Naloga kritika vseh časov je preiskovanje kakovosti umetnine, ki pa je popolnoma neodvisna od stila ali od kaj drugega. To Vedela sta to dobro, bolj nego kdorkofo, in ta skupna radost je vzbujaj v njima naravno brezbrižnost do vsega, kar se ju ni H kak). Kljub temu se ju je pa polastil nemir, ko sta legla. Luoian je razmišljal o vsem, kar je Irena malo prej govorila, in na them s je vpraševat, kdaj neki pogledata brez strahu skupaj smrti v oči. Ta misel ga ni vznemirjala. Oglašala se je v njem tudi nekaka radovednost toda mi se mogel ubraniti, da bi pri mfoli na smrt ne čutil nečesa vzne-rrririajočega. obenem pa privlačnega, kakor pozorno uprt .globok pogled. Mlada žena je presenečeno vprašala: — Se bojiš? Molčal je. Nadaljevala je vsa v skrbeh: — Bojiš se. Lucian. Cutmi to. Vem to, pa ne morem razumeti Ah, ne pusti me brez odgovora. Vzel jo je v naročje. — Saj iri nič hudega, — lo |e tolažil ki se obrnti stran. — To preide. Sicer imava pa še dovolj časa. da se pripraviva in obijubim ti, da se bom dobro držal. — Lucian, — ie dejala Irena, — ali veš, koliko denarja nama manjka? Zadrhtel je. — No, povej hrtro, — je dejal malone osorno. je »večna skrivnost«, ki nama imena. Kritik naj najde samo svoji dobi primerno interpretacijo te »večne skrivnosti«. Z gojenjem historizma pa gine smisel za pravo kritičnost. Josip Vidmar. Policijski stražnik Kar odkrito vam povem: 2ivljenje policijskega stražnika je pasje. Morda je to danes eden najbolj nesrečnih poklicev in morda nihče ne trpi toliko, kakor mi policijske pare. Razložim vam kar od kraja; Če pridete danes kot začetnik k policiji, to se pravi za policijskega stražnika, imate 750 Din mesečne plače. To so vsi dohodki. Po šestih mesecih napravite izpit in potem dobite 100 Din več. Vsako 3. leto dobite reci in piši 40 Din poviSka, a ože-njeni stražniki imajo 150 Din poviška za ženo in 150 Din za vsakega otroka. To so redn? dohodki, zakaj izredni so tako pičli, da skoro ni vredno govoriti o njih. Pri raznih prireditvah zasluži stražnik približno 100 Din na mesec. To pa samo v sezoni, zakaj poleti so prireditve bolj redke aH jih pa sploh ni. Mimogrede sicer lahko omenim, da bo rudi letošnjo zimsko sezono radi oblastnega davka zelo malo prireditev tako, da bo šel najbrž še tisti bori zaslužek po vodi. Omenil bi rad še nekaj. Ko je bil velrkl župan g dr. Baltič, smo dobivali na leto ?500 Din doki ade za obleko in obutev. Sedaj je na vladi ministrski predsednik, ki je Slovenec Ali mislite, da se je naš položaj kaj zbolJšal? Kai še! Sedaj đ obrva m o letno za obleko in obutev samo 1000 Din. To uslugo nam ie napravil dr. Korošec. Ni treba, da to politično izkoriščate. navedHe samo ta dejstva, ki govore več nego dovoli! In zdaj si mislite, kako živi policijski stražnik, ki ima jedva 800 Din rednih dohodkov. Poleg tega je policijska služba ena najnapornejših. Vedno in ob vsakem vremenu je stražnik na ulici. Poleti umiramo vročine ln žeje, pozimi zmrzujemo in gladujemo. A služba je naporna in zahteva, da je stražnik vedno pripravljen nastopiti v zaščito javnega miru in reda. Rad bi videl viije gospode samo teden dni na svojem mestu. In še ena primerjava: Pred vojno je imel stražnik - začetnik 90 kron mesečne plače In 30 kron nočne doklade. Torej 120 kron, ne glede na to, da je dobil tudi obleko in obutev! Sedaj primerjajte to s predvojnimi razmerami! Res ni čuda, da dandanes noben stražnik ne dočaka visoke starosti. Glasbenik Pri presojanju sodjalnega položaja slo-venske&a glasbenika moramo razločevati glasbenika - producenta in glasbenika -reproduoenta. To razlikovanje pride v poštev posebno pri glasbi kot ume*nosti in odpade pri drugih umetnostih, razen pri dramatiki S tem pa odpade tudi dobršen del vprašanja socijatnega položaja umetnika, ki se udejstvuje v teh panogah. Glasbenik - producent ima pri nas približno isto stališče, kakor drugod, morda le s to razliko da ga »družba« pozna že od malega in ga za+o manj uopšteva. Sicer so pa tudi inozemski glasbeniki prisiljeni, da si služIjo vsakdanji kruh v raznih službah. Le nekaterim posebno slavnim in od sreče preganjanim glasbenikom je bilo doslej usojeno, da so se mogli preživljati samo s komponiranjem Zanimanje publike za dela skladateljev je pa pri nas razmeroma še večje, nego pri drugih narodih. Večina aglasbeoih skladb se pri nas izvaja, če le skladatelj ne zahteva prevelike tehnično -muzikalne izobraženosti pri izvajajočih. Da pa semtertja uspeh domačih del zaostane za uspehi tujih, čeprav manj vrednih del, je Pripisovati malemu številu izobražencev, če jih merimo po merilu, ki Je v rabi pri drugih kulturnih narodih ln pa nezaupljivosti naših inteligentov, ki jo povzroči navadno njih pomanjkljiva .n s predsodki preprežena izobrazba, ki občuduje samo tuje ustvarjanje Še težje stališče ima morda glasbenik -reproducent Pri nas more koncertant računati le s tremi mesti, kjer lahko nastopi in to ne več nego enkrat na leto ter še tedaj z dvomljivim gmotnim uspehom. — Devetdeset frankov, — je priznala mlada žena. Bla je povsem mirna, govorila je in Luoran je občudoval njeno hladnokrvnost. Ni se upal pogledati io. Bila sta tako blizu skupaj, da so \: njune ustnice skoro dotikale. Združita sta se molče. Po tem je začel mladenič znova razmišljati. Irena mu je pripovedovala o zgodbi, na las podob rti njuni, ki ni poznala jutrišnjega dne. Drugi dan je bil nekaj posebnega, kajfji Luoian je kupil revolver, s katerim sta se nameravala ustreliti. Solnce je pripekalo. Ozračje je brlo pc4no zlatih solnčnih žarkov, ljudje so se po ulicah smejali in šaKH. Vse je pričalo o veliki življenjski sili in radosti. Izvoščki so se počasi pomikala mimo. in cev revolverja, ki ga je Lucian izbral, se je lesketala v trgovini na njegovi dlani. Irena je čakala zunaj na hodno-ku. Smehljala se je. Tudi on se je nasmehnil, pritisnil je njeno roko na srce in zamišljeno je korakal kraj nje. Tisti hip se ni ničesar bal. Ljubezen ga je navdajala s prijetno, sladko opojnostjo. Česa bi se bal? Ulice so bile polne svetlobe. Šla sta skupaj in najslajša jima je bMa zavest, da nihče ne sluti, kakšna tajna se skriva v njunih dušah. — Ali me še ljubiš? — Do groba te bom ljubila, — je od- Na posebne »koncertne« karijere se v naši državi niti misliti ne sme. Tako postajajo naši odlični pianisti, violinisti itd. prav dobri peda&ogi, ki po svoje prispevajo, da dobimo zopet prav dubre — pedagoge. Zato prekašajo naše glasbene šole marsikatero glasbeno šolo v inozemstvu. Zabavljanje nad dejstvom pa, da imajo veliki narodi vsega v izobrju, majhni narodi, kakršni smo mi, pa ne, ne more koristiti. Te vrste pa osvetljujejo položaj slovenskega glasbenika seveda Ie deloma. L. M. Skerjanec Natakar Izmed manuelnih poklicev je natakarski gotov eden najtežjih, poklic, ki zahteva veliko spretnosti, pogosto naravnost žangler-ako sposobnost in vztrajnost, a tudi dober spomin. Kakšni so križi in težave in kakšno je življenje naših natakarjev, o tem je nam pripovedoval uslužbenec neke večje ljubljanske restavracije. Natakarji se v prvi vrsti pritožujejo, da so zapostavljeni in prezrti, da se njihovo naporno de!o vse premalo cent. Kaj mislite, da ie malenkost švigati po 6, včasih tudi 8 ali 12 ut iz sobe v sobo, od mize do mize, prenašati nejevoljo strank in očitke, ki so večinoma naslovljeni na napačni naslov? Za naporno delo natakarji rriso plačani, ka» kor se spodobi. Plača, ki jo dobiva natakar, le malenkostna in odvisen je samo od napitnine, ki se pa ravna po lokahj odnosno tudi po gostih, će je lokal dobro obiskan, je zaslužek še razmeroma ugoden, revež pa je natakar ki je uslužben v lokah z manjšim obratom. Natakarji sami so odločno proti napitnini in smatrajo to za anarrroul-zem, ki je mogoč samo še pri nas. Zaka^ povsod drugod je že davno uveden procentualni sistem Ln s tem v zvezi seveda rudi razdelitev dela po revirnem sistemu. Po drugih mestih dobivajo natakarji 10 odstotkov od vsakega računa, pri nas le natakaT Še vedno odvisen od napitnine, to se pravi nekako od miloščine. Revimi sistem ln odprava napitnine, to sta kardinalrri zahtevi natakarske organizacije. Obenem se pa na* takarji odločno bore proti zaposlenju natakaric. Saj je res krivica, da uživa natakarica iste pravice, kot natakar, dasi se Ji ni treba tri leta uži ti Ln strokovno izobraževati. V Ljubljani je zdaj 21 natakarjev bre* posla, kar gre na račun ženskega osobja, v drugi vrsti pa na račun eksploatiranja vajencev, ki so v nekaterih podjetjih zaposleni v prevelikem Številu. Z ozirom na naraščajočo brezposelnost v natakarski organizaciji zahtevajo natakarji, da se zajezi na-daljno sprejemanje vajencev vse dotlej, dokler bo trajala brezposelnost v organizaciji. Kipar Položaj slovenskega kiparja - umetnika najbolje označuje stanje te umetnosti same, ki je skoraj bi rekel nepoznana in za katero imajo naši ljud;e najmanj razumevanja. Pri nas so se že uveljavile kot umetnosti že literatura, glasba in slikarstvo, kiparstvo se pa naravnost nesira. To nerazumevanje kiparske umetnosti je tem bolj žalostno, če pomislimo, da je ta umetnostna panoga pri drugih narodih med najbolj uvuževanimi Ln cenjenimi. Kako visoko cenijo na primer Francozi kiparsko umetnost, sem spoznal nedavno, ko sem razstavil svojega Mojzesa v Parizu. Bil je predmet splošne pozornosti in tc v umetnostno najkompetentnej-Ših krogih. Da bi se pri nas kiparstvo sploh razvijalo in doseglo višino, ki jj odgovarjajo zmožnosti našili kiparjev, bi morala skrbeti v prvi vrsti država :n mesta. Posebno Ljubljana, ki naj v dofiiednem času postane važno tujsko prometno siedišče, bi morala vse storiti, da se okrasi m spopokii z arhitekturo in plastiko, kakor je to zapocel arh. VI. Sublc. Skulpturi oi se morala posvetiti velika pozornost, ker so to umetnine, kj so trajne in vidne ter so hkrati velikega vzgojnega pomena ^a ves narod. Koliko imenitnih mož imamo Slovenci, kj nimajo še svojega spomenika in jih zato pozabljamo ali jih vsaj ne moremo pokazati tujcu, kakor delajo drugi narodi. Koliko je po naših parkih lepih prostorov, ki umetnika naravnost vabiio, da bi jih izpopolnil s primerno umetnino. Toda naši parkj so zapuščeni, naše javne zgradbe so brez skul upro pasti 1 avtomobil . .. Državni uradnik Letošnji božič državnih nameščencev, med katere prištevamo uradnike vseh treh kategorij, zvaničnike, siužlteije in dnevni-čarje, glede njihovega gmotnega položaja ne zaostaja prav nič za lanskim, Jzvzemši sodnike, ki uživajo posebno doklado, organizacije državnih nameščencev, v bistvu niso ničesar drugega dosegle, kakor plačilo za čas od L oktobra 1923 do l. maja 1924 dolžnih razlik. A še tega so bile deležne samo vdove umrlih državnih nameščencev, Pri čemer pa so vdove železničarjev odšle za enkrat še praznih rok Državni nameščenci imajo sicer mnogo nade, da se jim bodo te razlike docela likvidirale iz novega monopolnega posojila, vendar pa zbira bas sedaj finančno ministrstvo podatke samo o tako zvanih državnih visečih dolgovih, ki za enkrat še niso identični s temi razlikami. Ako se bodo te razlike res izplačale že v dolgednem času, potem po našem mnenju 2a njih likvidacijo ne bo služila prva tran-ža navedenega posojila, marveč se bo stvar zavlekla zopet na dobo državnega proračuna za leto 1929-30 Čl. 112. Uradniškega zakona določa, da imajo državni nameščenci in njih rodbine brezplačno lečenje v vseh državnih bolnicah, vendar pa se to, odkar so preSle drž. bolnice pod samoupravne oblasti, nič več v polnem obsegu ne dogaja Prevedba kronskih ptnzii na dinarske v zadnjem času nekoliko bolj napreduje, toda s to prevedbo zahtevam kronskih pen-zionistov še ni ustreženo. Njihova težnja je, da se kot aktivni najpreje prevedejo po novem uradniškem zakonu iz leta 1923 ln da s« jim na podlagi na novo ugotovljenih prejemkov, ki veljalo za aktivne, pokojnine Ponovno odmerijo. Izkušnja je dokazala, da je šlo mnogo hišnih lastnikov s 1. novembrom 1927 pri določanju novih najemnin preko zlate paritete. Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 1. maja 1928, velja samo do 1. maja 1929, vsled česar bodo državni nameščenci od l. maja 1929 še ob to malenkostno stanovanjsko zaščito, ki jo sedaj uživajo. Organizacije državnih nameščencev so morale v zadnjem času ponovno seči v boj. da bi se ]\n\ §e bolj ne zmanjkale d. atrijske &^ade, ki *»o v s Ud poplav« dosegle ie itak minimum. Prav tako so državni nameščene; prizadeti z novim davkom ne osebne prejemke, vsled česar se centralna organ zacija m vso moč trudi, da bi se to breme omililo s pričetkom proračunskega leta za !. 1929-30 Uvrstitev mesta Ljubljane in Narfara v I. draginjskj razred je že stara zahteva ljubljanskih in mariborskih drž nameščencev, ki pa se ne premakne z mrtve točke. Nova uredba o povračilu potnih stroškov, ki jo je sprejel finančni odbor, a še danes ni objavljena, ie sicer po on: strani zvišala dnevnice, n.i drugi strani pa je odvzela druge bonitete, tako, da njen f;naiicni eickt ne pomeni v bistvu ničesar. Posebna komisija prj finančnem ministrstvu za izpremembo in dopolnitev uradniškega zakona je svoje delo dovršila in kakor čujemo, se osnutek novega zakona nahaja že pred ministrskim svetom. Organizacije so že leta 1927 stavile k temu osnutku obširne predloge, Kakor pa se zdi, bo vlada tudi to pot predložila zakon, ki ne bo ustrezal. Šofer — Kakšno je vaše življenje? — I, saj veste! Poklic je naporen, zahteva veliko napora in tudi potrpežljivosti. Z ozi-rom na odgovorno službo je šofer, ki za- s.-uži mesečno največ do 1600 Din. zelo slabo plačan. 2hrfl se včasi slabo, včasi dobro, ker je pač tudi šoferski poklic mestoma sezonski. Lahko bi živeli mnogo bolje, toda Ljubljančani se ne vozijo mnogo in odvisni smo predvsem od tujcev. — Zakaj se Ljubljančani ne vozijo? — Deloma zato, ker mesto ni veliko in se vožnja iz enega okraja v drugi skoraj ne izplača, največ pa zato, ker jim je avto predrag. Toda tega šoferji in lastniki avtomobilov niso krivi. Zadnjič je nekdo navedel v »Ponedeljkue, da ie v Berlinu vožnja z avtom skoraj cenejša, nego s tramvajem in obregnil se je tudi ob nas. Priznam, da smo dragi. Toda pisec je pozabil omeniti, da je bencin v Nemčiji zelo poceni in da se tam ljudje zelo radi vozijo. Ni namreč vseeno, če peljem enega ali pet potnikov, zakaj posameznik mora plačati ravno toliko, kakor če se pelje cela družba, ker računamo od kilometra in ne od osebe. In to znajo Nemci dobro izkoriščati. Pri nas ie trošarina na bencin tako velika, kakor stane liter bencina samega, neznosna le pa tudi carina na gumo. Čim bodo to odpravili ln kadar bo cena bencina znižana, bomo vozili poceni in takrat se bodo lahko Ljubljančani za male denarje daleč peljali. Ni na nas ležeče, ampak na državi, ki vodi tako nesmiselno gospodarsko politiko. Potem imam še eno željo. 20 let sem že šofer, pa nisem še videl take publike, kot je ljubljanska, dasi sem prevozil skoral pol Evrope. Ljubljančan se ti ne umakne, pa mogari če mu voziš za petami. Res čudno je, da v Ljubljani ni več prometnih nesreč. Zdaj nas je v Ljubljani okrog 30 in to je za Ljubljano več nego dovoli Srednješolski profesor Ce pomislimo, da izhaja iz srednjj šole sleherni inteligent. spoznamo važnost te šole in njenih nameščencev, srednješolskih profesorjev. V srednji šoli se zato zadnje čase uveljavlja načelo, naj profesor tudi vzgaja učence in ne samo uči. Razvija naj jim harmonično razum in srce. Tej veliki vzgojni nalogi more biti profesor le tedaj kos, če si ne izčrpava sile v dnevni borbi za obstanek. Bolj kakor za vsak drusi poklic velja za profesorja, da mora imetj dobro voljo, veselo razpoloženje in neomajno veselje do poklica, če hoče doseči uspelie. Šveda mora biti pri vsem tem vzgojitelj po milosti božji, imeti mora za svoj poklic že od narave posebne darove. Le tedaj bo razumel mladino in jo prav vzgajal. Pri tem j-e treba omeniti, da se naša mladina dviga od leta do leta fizično, duševno in moralno. Pametna, razsodna šolska uprava bi pa morala spoznati da ima uspehe le profesor, ki ni kruhoborec V zvezi s tem zahteve profesorjev po izboljšanju gmotnega položaja nikakor niso pretirane. To je najbolje naložen kapital, ki bo rodil, če ne danes pa jutri, najlepše sadove v popoln' mladini Čim večji naj bi bi! tudi stik med starši in profesorji. Vsa vzgoja temelji na zaupanju. Lc v medsebojnem zaupanju, podpiranju, pojasnjevanju učenčevih socijalnih razmer je možnost umskega 'n vzgojnega napredka. Kajti učenec naj S« V srednjj šoli u.pu^obi za tezk. oo; v živ.j.n.M. lesnejše obJcva-aje med siarsi m (Hreicaorjl b turej rodilo obilo sadu Rešila bi se tako marsikatera sicer »zgubljena eksistenca Predsodek, da je najidealnejšj uradniški poklic, bi izginil in učenci bi začeli posečatj strokovne sole, kjer bi naš!; >\oje prave poklice Danes je minutni položaj srednješolskega profesorja zA * tim umetnikov, da bosta tudi njim dani za* doščenje in pravica! Sicer sem sam član tega odličnega stanu, zato se ne spodobi jirr preveč hvale peti — radi skromnosti namreč, vendar je moja sveta dolžnost, da se vsaj dotaknem iihovil velikih zaslug za upostavitev prej omenjenega prisrčnega razmerja. Pa še nekaj bi rad povedal o umetniških čednostih, o iskrenosti in uda* nosti in o dolžnostih našega poklica naspro* ti javnosti — se ve 1 na kratko, v lapidar* nih stavkih tako. da drži. In segel sem po svinčniku in s težko roko sem pričel gravirati debele črke na papir: «Mi — ki smo — poklicani. — da — o joj! preslab je b3 mo; svmčnrk, zlomil se je pod silo fan* tazije. — In zdaj jc pozno, da bi ga na no* vo vspičil, čas jc potekel — redakcija me preganja in božična storija je pri kraju. Rlhard Jakopič. Poplava šunda Odkar so prišli spomladi prvi dinarski zvezki »Osvetnika« ali »Tajne carskega dvora«, se je pojavil vsaj vsak mesec nov roman. »JRreganjana nedolžnost« »Oiussepo Mussolino< in najnovejši »Rigo Murati<, največji razbojnik vseh časov. In vse te fant?stične dogodovščine se prodajajo v takih masah, da je treba poedine zvezke ponovno naročati. Mislim, da nI daleč čas, ko doživi »Osvetnik« drugo izdajo. Pričelo se je tarnanje nad tem žalostnim pojavom po časopisju. Sklicala se je celo anketa za pobijanje šunda, ki se je razšla po dveurnern razglabljanju in moralizovanju brez vsakega uspeha. Mere, ki so se predlagale, so deloma nezadostne, deloma neizvedljive. Našel se je celo »Pisatelj«, ki trdi, da je prisilila beda trafikante, da prodajajo šund. Traukantom sre le za masten dobiček, ki se ga pač noben trgovec ne brani. Ravnotako je mogoče opravičiti trgovce 3 kokainom. Gonja za krivcem gre že tako daleč, da se bo Jutri oglasil človek, ki bo trdil: Vsega je kriv v prvi vrsti Guttemberg ki je pričel tiskati knjige, v drugi vrsti pa menda Primož Trubar, ker nam je dal naš pismeni jezik. Po tej poti ne pridemo daleč! Pojav Šunda in njegova priljubljenost imata globlje korenine, ki jih ne bomo mogli izpodrezatl z zabavljanjen in brezplodnimi anketami. Kdor misli, da čita te romane le mladina in kvečjemu proletarijat, se bridko vara. Prihodnjič prinesem staistiko poklicev in izobrazbe odjemalcev ^Rigo Muratila< v največji ljubljanski trafiki. Mogoče se boste čudili, ko najdete med njimi ugledne meščane, učitelje, učiteljice, uradnike vseli kategorij, celo akademiki so med niimi. Da je po deželi stvar še hujša, si lahko vsak misli. Odkod ta pojav? Človek bi menil, da je to vse posledica živcebičajočih dogodkov svetovne vojne. Vendar pa zastonj iščemo takega šunda na Dunaju, v Berlinu, Parizu Londonu in Moskvi. Odkod ravno pri nas šund? Ljudje hočejo čitati in so srečni, če pozabijo vsaj za kratek čas bridkosti življenja Poglejte javne knjižnice, kako težko Je dobit dobro knjigo. Izmed dvajset napisanih, dobiš komaj eno. Da bi kupoval navadni zemljan »Ano Karenino« za 200 Din, ni misliti. Pri drugih narodih prinese vsak dan dobrih novih knjig, ki zadostijo potrebi in niso drage. In pri nas? Poslušajte urednike naših revij in njih tarnanje: Suša, oj suša, pa kaka!< Neplodnost naših llteratov je kriva, da sega narod po šundu. Pa dajte narodu n. pr. Jarčevo »Človek in noč«, še če se mu jo posili spraviti v roko. Jo bo na prvem oglu spustil iz rok. kakor, reklamni letak za trgovino, ki era ne zanima. Napra- vimo bilanco naše književne prodricefie letos: 2 zvezka Cankarja. 2 zvezka Puglja (oba opnatls), Suchy: Kamniške zgodbe, Vodnikove m Mohorske knjige pa smo menda pri koncu. Ce sem koga izpustil, naj oprosti, saj tudi ena lastavica še ne napravi pomladi. Treba bi bilo čudeža, da bi z dvema ribama ln petimi kruhi nasitil bčno ljudstvo. Tu ni treba nikakega protesta kulturnih delavcev treba je le dela, treba je del, ki pometejo s povojno navlako domišljavega igračkanja v literaturi s Čemer so drugi res kulturni narodi že davno obračunali. Pri nas pa Je pač povsodi tako kot z modo: ko se Je naveličajo jo importirajo k nam. Haeckla je proslavljal zaradi njegove teorije o našem praotcu opici celo naš znanstvenik deset let potem, ko je šla svetovna znanost preko nJega na dnevni red. kot največjega duha današnje dobe. Arme Leut* koehen mit Wasser! 30.000 šunda ie naše zrcalo in merilo naše kulture. J. K. Rdeča plesalka iz Moskve (Božična prem i j era v Elitnem kinu Matica.) Rusija ob koncu svetovne vojne. Veliki knez Mihael, eden najsposobnejših vojskovodij ogromne ruske armade se mora kljub svoji premoči m izgledom na zmago op«* tovarno umikati pred sovražnikom. Tajinst* vene spletko in zločinske roke so na delu, da onemogočijo zmago armadi. Kdo je tu za kulisami? Seveda Rasputin in druge osebnosti, podkupljene s tujim denarjem. Veliki knez bi se moral prav kar poroči* ti z neko princezo. Toda on ljubi preprosto fanetsko deklico, katere oče ječi v temnih rovih rudokopa za kazen ker je srvoj čas učil kmete čitati. Po težkem trpljenju je ta mož nekega dne umrl in mlada deklica je na prigovarjali je njene okolice prisegla maščevati očetovo smrt. Kot krivca vsega očetovega trpljenja so ji okačili velikega kneza in rade volje je sprejela nalogo aten-tatorice na njega. Skrivaj se je prikradla v palačo, streljala na kneza in Jele v zadnjem hipu spoznala, da je to mož, katerega ljubi. Vsa srečna je bila, ko je videla, da je v hip* ni razburjenosti zgrešila svoj cilj. Priznala je knezu, da mu strežejo po življenju in nujno mu je svetovala naj se naglo umakne. Toda on je junak, svest si vsake nekrivde in zato je ostal na svojem mestu. — An j a, tako j« bilo trne deklici, je postala pozneje slovita plesalka moskovskega umetniškega teatra, toda ves blesk in sijaj, s katerim so jo kitiH njeni mnogoštevilni oboževalci jo ni mogel premotiti, da bi odstopila od svo* je prisege maščevati se carskemu režimu, ki ji je odvzel očeta in vsled katerega je ječalo tolko tisočev nedolžnih, po ječah, tu* dokopih in v ledeni Sibiriji v prognanstvu. Vse svoje premoženje in ves nakit je darovala revohjcijonarjem, da je podprrara s tem njih gibanje. In ko so se kasneje prilike v Rusiji docela spremenile se je pa teme* ljito uračunala, ko j j mislila, da bo mo^fa očuvati pred smrtjo vsaj enega — moža ka* terega je ljubila. Nič ni pomagalo vse nje* no dokazovanje, da je nedolžen in človek, ki je vselej čutil z ljudstvom. Revolucija Je zahtevala tudi njegovo glavo. — Sele z zvijačo ji je uspelo zadnji hip resiti ljub!je* nega moža in pobegniti z njim v druge km* je, kjer sta mogla započeti — novo srečno življenje. Glavno vlogo An je igra Ddlorea del RSo\ čarobno lepa ameri6ko*mehikanska firm-ska diva, katera je tudi pri nas znana iz njenih velikih kreacij kot Carmen, Kalju« sa iz «Vstajenja» itd. DoJores vedno prekrasna, očarljiva, res pravi magnet za filmsko publiko po vsem svetu. Kot preprosta kmetica, kakor kot slavljena plesalka je na vrhuncu in podaja svojo vtogo z ono, le njej lastno umetniško silo. Njej ob strani je Charles Farrell, veliki knez, eleganten v svoji zunanjosti rn igri, tako, da si bolj* šega partnerja skoro ne moremo želeti. Do* ber v filmu je Ivan Linov, ki ji daje kot Rus po rodu izredno dobro sliko kozaka. Fotografija je uspela sijajno. Film je imel tako v Zagrebu, kakor tudi v Beogradu neobičajno velik uspeh, katerega je pripisovati v prvi vrsti igralcema v glavnih vlogah. Tudi za Ljubljano je pričakovati, da bo fibn ugajal nafi refo razvajeni kmo* publiki Previdnost — Že pet let si zaročena. Kaj nisi Še nikofli govorila s svojim ženmom o poroki? — Sem, zdaj pa ne govorhn več. Samo enkrat sem mu omenila poroko, pa ga pol leta ni bilo blizu. Inserirajte v „Slov. Narodu" i — Le spomn.i se. — ji je prigovarjal Lucian. Zrla je nemo predse ki dočim se je orj spo^rrinjal prvih dni njune združfLtve, ie rudi ona mislila na te divne trenutke. In tedai je Irena prvi razumela, kako težko je ločiti se od življenja. Pesem, ki so jo peli nekoč cigani v Nizzi, v ča-sn, ko je Lucian še ni b)l izneveril njenemu Ijubčku, se ji je vtisnila v spormn. •Skušala K> je odgnati. Gnala je njene misli daleč nazaj, v brezskrbne dneve njenega življenja. AE je vedela takrat, kaj S prinese bodočnost? A bodočnost — to jc nocojšnji večer . . . jutrisriji dan. Irena je vzdihnila. — Kaj ti je? — je vprašal Lucian. Skusa-la je nasmehniti se. Lucian ie bil bled, — Nič mi »i, — je zašepetala. Toda predstava, ki jo Je hotela odgnati, jo je preganjala. — Ti je slabo? — Zebe me, — je odgovorfla. — Pojava od tod. Hočeš? Podal ji je roko, da bi i pomagal vstati, in ko ie vstala, mu je nastavila ustnice v poljub, dočim jo je senca biv-jfr sreče se vedno uporno preganjala. Tistega večera nista večerjala v hotelu, marveč v restavraciji na vrtu, in ied Jima ni teknila. BH je topel večer. Naglo *e fe steronilo in vese so frfotale okro& velike svetilke in si sežgale krila Ireni so se smilile, — vse, kar je tisti hip videla, io ie navdajalo z otož-n ostjo. — Bojim se zate, — je dejal Lucian. — Irena, pripovedni mi kaj. Zakaj nisi več prejšnja? — Mislim nate. — Jaz tud'i, — je priznal mladenič. Molče sta se spogledala. — To je potrebno. — je nadaljevala Irena. — Da, je pritrdil Lucian. — Izgubiti tebe ali živeti od danes do jutri v bed> in pomanjkanju, oboje se mi zdi neznosno. — Kovala sva toliko načrtov za bodočnost, Lucian. — Ne misri na to. — jo je prosti. Irena se je prisiljeno nasmehnila. — Vidiš, srček moj . . . ubogam te. Nič več ne mislim na to. Mojc življenje pr«'pada tebi. — Po tebi ni zame ničesar več na svetu. PrlbKžal se ji ie. — Ne, ničesar, ničesar, — je zašepe-tal z IzTJremerijerflm glasom. — Bodi pogumna. Zdaj se pa vrniva in . . . — Že? — je vprašala Irena presenečeno. — To bo najina zadnja noč. Se bojiš? — Bojim? — Ah ne. Ne boi se, rotim te. Dušica moja, da veš, koliko miline ima v sebi ta zadnja noč. Še nikoli nisem tako hrepenel po tebi, kakor zdaj. Lucian je umolknil. V očeh svoje ljubice je opazil sorze in bal se je za njo, pa tudi zase. da bi rima kaka slabost, nedostojna njune ljubezni, v zadnjem hipu ne preprečila samomora. Ko sta se ob enajstih vrrrila v svojo sobo, se ie iz sosedne kavarne Še razlegala godba. Stopila sta k oknu in poslušala. Gosli so igrale plesni napev, ki sta ga oba poznala. To so brK še spornim. Stala sta in zrla nemo skozi odprto okno v noč. Obema je bilo težko pri srcu. Končno je utihnila tud godba. Gostje so se razšli in natakarji so hitro pospravljali mize in stole. — Krrralu bo polnoč — je za šepetal Luoian. Irena je odgovorila: — Spat pojdeva o pomoči, kaj ne? — Kakor želiš. Ne nagibaj se skozi okno. prehladiš se. — Kaj mi more to škoditi? — je vprašala ironično. — Res je, — je pritrdil, da bi skril svojo zadrego. — NocojSnji večer . . . — NocoflSn/i večer je najin . . . Zadnji ... Ah, Lucian, sai me ne moreš prepri- čati, da ljubezen, ki pride tako daleč, ni dovolj silna, da naju popolnoma osvobodi. Glej, pripravljena sem umreti prva v tej mizerni hotelski sobi. In prav nič nespametno se mi ne zdi to. Saj nisva navadna zaljubljenca in ničesar ni v najini preteklosti, kar bi naju moglo navdajati z bridkostjo. Vest mi ničesar ne očita. Oni, ki mi je ljubil pred teboj, bo trpel. Naj trpi. On me namreč ljubi. Se vedno mi je pisaril, pa ti nisem povedala, da bi ne b:lo med nama niti najmanjše sence. Na niejrova pisma nisem odgovarjala in zdaj, glej. Lucian, kam na.iu zene pomanjkanje denarja. — Gorje! — Meni se pa to ne zdi prav nič strašno . . . Glej . . . kako divna je noč. — Polnoči bije, — je dejal Lucian. Zaprla sta okno in se začela slačiti. Pomirila sta se in Lucian je legel prvi, Pod zglavje je položil revolver in čakal Ireno, boječ se, da bosta morala preživeli vso grozo, ki obide zaljubljence, ko se odločijo umreti. Irena je bila kmalu v njegovem naročju in njeni poljubi so mu govorili o razburjenju, čigar vzrok ie dobro poznal. Govorila sploh ni. Molče jo je objemal in misK! ie samo na telo svoje ljubice. Vsa njegova duša je brila polna nje in najslajša je bila obema zavest, da ni treba misliti na nič, kar bi moglo zasenčiti prikrpevajočo strast in ljubavno opojnost. Dolgo sta se objemala in poljubljala, dolgo sta pila iz čaie opojnosti. Smrt ju ni več strašila in Lucian je dejal Ireni v hfipu, ko je jutranja zarja že prodirala v sobo: — Poglej, dušica. Sobarica je položila snoči na nizo račun. Irena je odgovorila: — Ah, da . . . jaz . . . Sama je segla pod zglavje po revolver. — Kje si? — je vprašala. — Tn pri tebi. — Daj ml svoje oči, svoja usta. Strastno ga je obdela. — Irena, Irena! — je zakiical. Mlada žena je rahlo obrrflila njegovo gravo tn sprožila. — Dušica moja! — je vzkliknil z drhtečim glasom. V nepopisni grozii se je sklonil nad njo. Revolver je zdrsnil na njene grudi. Zadnjič je objel svojo ljubico in vstal. Ustavil se je pred ogledalom. Pogledal se je. V ogledalu je opazi! razmetano odejo in iztegnjeno Irenkro truplo. Otipal je dobro kraj, nastavil si je revolver na sence in ljudje, ki so prihiteli po prvem strelu, so začuli takoj drugega. Slišali so rudi, kako je nekaj padlo na tla m kiko je zadoneto po hodniku Strta 10. »SLOVENSKI NAROD *D» dne 24. decembra 192&. Stev. 293. 23 Edgar VVallace: Kdo je morilec ? Roman, — Samo ea list Prečitaj ga in povej, kaj misliš o njem. Lexington je hitro prečital napis. — Jasno je. da je to samo naslovna stran. Misliš, da je bil ves rokopds tak? — Nekdo ie imel tehten razlog, da je uničil rokopis. V ta namen je zažgal VVoodlands. Zdi se, da je nekaj težilo MarxHejevo vest bolj, nego bigamija, v katero je prisilil MoFIvno mater. Nekaj ga >e neprestano grizlo. Pričakoval je celo, da se bo mož, proti kateremu se je tako zavaravaj, skliceval na njegovo izpoved, in prepričan sem, da je bila to izpoved. Zato je skril rokopis v nto. Ali se spominjaš, da je nama Molly pravila, da je po cele ure delal v uti in da ga je smel motiti samo sluga. Če mu je po- ZVOTlSI. — Torej misliš, da ie stikal snoči po pogorišču mož, ki se ga je Mandie bal? — je vprašaj Lexirrgton po kratkem razmišljanju. — Morda je bil Bob, saj se tudi on zelo zanima za to zadevo. — Toda ne dovolj žSvo. Sicer je pa bil Bob do polnoči z menoj. Neznanca so pa vider: defavci o poldesetih. — Torei Jetheroe? — je vprašal Lex m Sokrates ni odgovoril. Morda je bi-I Jetheroe. — Morda, — je pritrdi Sokrates. — A če ie bil Jetheroe in če ima on interes, da se ta rokopis uniči, je ne- dvomno on umoril Johna Mandleja. — Ne čudil bi se, — je odgovoril Sokrates previdno. — Povedati ti moram tucK, da sem najel novega slugo. — Kaj ne zaupaš Septimu? — je vprašal Lex presenečeno, kajti stari Septirmis ie že dolgo let služil bratu. — Ne smem poklicati sem Septima. Ne ugajalo bi mu tu, — je odgovoril Sokrates. — Novih krajev in novih ljudi nima rad. Poleg tega se pa vse življenje ni ganil dve milji od Regent's Parka. Ne, poklical sem Franka. — Kdo pa je ta Frank? — Frank je vzor sluge. On je vitez umetnosti in znanosti. Bil ie tajnik dveh komisarjev in zdi se, da postane kma-Iu sam komisar, — je odgovoril Sokrates smeje. Lexington je takoj vedel, kam pes taco moli. — Razumem, skratka, Frank je detektiv. — Po domače rečeno, >špicl« je. Nutno ga potrebujem tu. Toda Bobu to ne bo všeč. — Saj mi treba, di bi Bob vedel za to. — ie dejal Sokrates. — Res ni lepo, da vabiva v dom ubogega Boba detektiva, toda bil sem naprošen storiti nekaj, kar mora biti storjeno. — je nadaljeval, misleč na prošnjo, napisano na robu čeka. — Ne verjamem, da bi mogel Bob nuditi Moily zaščito, ki je potrebna za njen mir in varnost. Pa rudi ti ne. — je reagral na bratov protest. — Ti jo preveč ljubiš, ljubezen pa zastira možgane in pamet. Ne, ne tu mi more pomagati snmo Frank. — Seveda, če misliš, da bi jaz ne mogel ščititi Molly, — je ugovarjal Lex. — Saj ne mislim tega. Gre za čas tvoje odsotnosti. Odpotujem namreč v Devonshire, da si ogledam Močvirje na Blatu. Zelo sem radoveden, ali nam more stara hiša na kmetih nuditi kak pripomoček k razvozljanju te zamotane zadeve. A ti odpotuješ z menoj. — Zato torej si poslal po Franka? — je vprašal Lex. — Da. Obenem ti moram povedati, da sera zaročen z zelo lepim dekletom, s hčerko patologa Starnesa. Torej se ti ni treba bati konkurence. Frank je prispel opoldne. Bil je vesten, čeden dečko, idealen sluga. Imenitno je znal pospravljati in snažiti obleko. Kmalu so vse služkinje norele za njim. — AJi te ne moti, Bob, da sem poklical slugo? — Kaj še, — je odgovoril Bob smeje. — Toda kai je s starim možem, ki je tako skrbel zate v Regent's Parku? — Septimus ni dovolj vesten. — je Iaga! Sokrates. — Zadnje čase pa sploh ni za nobeno rabo. Sprejel sem novega slugo pod pretvezo, da ga potrebuje Lex. Bob Stone je prikimal z glavo. — Zdaj pa pojdiva v knjižnico, — je dejal. Sokrates je že pri južini omenil svoje odkritje in odšla sta v Bobov priljubljeni kotiček pokramljat. — Si našel kaj važnega? — je vprašal Bob in Sokrates mu je pripovedoval, kaj se je bilo zgodilo zjutraj. — Praviš, da je skrival svojo tajno pod marmornatim presto!om? — je vprašal Bob. — Čudovit dečko. In ne veš. kaj je bilo v rokopisu? — Zdi se mi. da je bilo nekaj groznega, — je odgovoril Sokrates. — Moral bi dognati, kaj je počel Mandie 27. februarja 1902. — Pri tem ti lahko pomagam, — je dejal Bob. Vstal je in stopil k zaklenjeni skrinji. — L. 1902. sva delala, z Mand-Iejem večinoma skupaj in tu imam zapiske o najinem delu. To pa ni dnevnik, je pripomnil smeje. Ali je Molly že naš'a svoj dnevnik? Sokrates je odkimal z glavo. — Imel sem navado beležiti vse dogodke, ki sem se jih kakorkoli udeležil, — je dejal Bob in odprl skrinjo, v katerih je bilo več zvezkov enake velikosti in oblike. — Tu imava 1. 1902. Evo, 27. februarja je bil petek. Bil sem v Car-diffu, zasledoval sem nekega Deverou-xa. Spominjam se. da sem preiskal par-nik, ki je odhajal v Bilbao. — In Mandie je bil s teboj? — je vprašal presenečeni Sokrates. Bob je pritrdil. — Tu so zapiski. Z Mandie jem sva preiskala parnik «Antrim». O Deve-rouxu ni bilo duha ne sluha. Drugi dan sva se vrnila v London. Ne, ne. šele v nedeljo, — je pokazal v zapiskih. — Kaj se je torej zgodilo v Močvirju na B'atu karkoli, Mandleja ni bilo tam. Najbrž je zvedel za to pozneje, — je pripomnil Sokrates. — O tem ni dvoma, — je pritrdil Bob. — Kje je Močvirje na Blatu? To spominja na devonshirsko ime. Sokrates je pritrdil. — To je posestvo ob ashburtonski cesti, last nekega Francoza. Kolikor vem, je poslopje staro in prazno. — Zakaj ne odpotuješ tja. da bi st osebno ogledal to podrtijo? — je vprašal Bob. — Saj nameravam odpotovati, in sicer jutri. Tudi Lexa vzamem seboj. Ali je Mandie kdaj omenil to posestvo? Bob Stone je odkimal z glavo. — Veš, kai mislim o Mandleju? — je vprašal. — Mislim, da je bil blazen. — Blazen? Bob je prikimal. — Imel je čudne halucinacije. Ne verjamem, da bi mu bila res pretila nevarnost. Prepričan sem. da so bile vse avtomatične naprave in pasti samo znak^ njegove blaznosri. — A vendar je bila njegova bojazen utemeljena. — je pripomnil Sokrates. — Ali misliš s tem njegov umor? Da. toda kdo ve. če ni morda mož. ki ga jc umoril, tisti, ki ga je v strahu pričakoval. Mandie je bil nezaup'jiv, kakor si ti. Sok. Rad si je izmišljeval pravljice o zapuščenih, mračnih hišah in pogled na razpadajočo hišo mu je zadostoval, da je zače1 razmišljati o zagonetnem zločinu v razvalini. In ne pozabi, da Je Mandie mnogo potoval po Devonshiru. To ie bil njegov priljubljeni noČitniški kraj in najbrž se je mudil tudi v Močvirju na B'atu. Ugajalo mu ie ime posestva in izmislil si je fantastično storijo o n'"em. m znižane cene i i M Kongresnem trgu 15 pri NOVAK-U v speo. trgovini sukna NAJBOLJE NAJUGODNEJE N NAJCENEJfc! Doubl stofl za suknje od Dio 132.— Mandarin In črna snkna od • 165.— Marengo ln kamgarnJ črni za plesne in večerne obleke od » 224.— Modni kam ganil za obleke od 9 US.— Športni sevlotl volneni od ■ 72.— Kasna ln veloar za damske plašče (prej 195.—) od > 142.— Schrollov sifon 80 cm širine komad] po 23.— m po * 13.50 Primerna in praktična božična *n novolein« ^ar*fla Martica! Vesele božične praznike in veselo novo leto Ti želi Tvoj'J. Trgorino meSaceja blaga, dobro idoco, na d*želi, nasproti farne cerkve, oddam v najem. Ponndbe na upravo te«a lista pod »Štajersko 2849«. Stanovanje dveh sob knUsfe In prstjkiio fcČe mirna m&aSStM družina, lahko v Rožni delim *& Si&i Vselitev Januarja al februarja Raca sa po4 leta v naprej. Ponudbe oa opravo Usta pod »Svetlo stanovaale»/2718. Gostilna pri Krofu toča Izvrstno dolenjsko belo in rdeče vino ter se za praznike toplo priporoča. 28S3 bilke za legitimac:je xde4nj« najhJttefr fotograf tlagot IMct, UaOlUCA. Sv Petra cest* U 25 89/1 Gospodarsko poslopje s staro, dobro vpeljano gostilno rn mesarijo, na prometnem kraju Gorenjske, takoj naprodaj. Ponudb* na opravo »SI. Naroda« pod »Gorenjsko 2822«. Posestvo hišo s trgovskim tokalom, 6 sobami, skladiščem tn drugimi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanju, zraven vrt. 2 njivi gozd. elektr razsvetljava, v lepem kraju na Štajerskem, prodam Ponudbt na opravo tega lista pod »Posestvo 282C«. Trgovski pomočnik mešane stroke, star 19 let. agilen prodajalec, vsestransko rareslltv. želi svoie sedanje službeno mesto premenitl — najraje v kako večje mesto v Sloveniji. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod »Tr-zovina 2880« Kv vseh divjačin kupujem in plačujem f% W O po najvišjih dnevirh cenah U m C do 10 tanuar a 1929. Lepe zimske lisičje kože od Din 370'— dalje. Eiigij Eber trgovina s krznom Lfnblfana, Kongresni rg st. 17 (Zvezda) Vsem svojim cenjenim odjemalcem želu JC srečne božične praznike tvrdka 3. VADN3AL Rožna dolina-Vit, Ljubljana domačo zdravo po 23° Din za 100 ko brez vreč dobavlja dokler traja zaloga Jos. Lah. Osluseva 2875 I Velenjemma gospodoma tovarnarjema Dragotinu Hribarju Radu Hribarju in njih cenjenim družinam in ravn. Zoranu Hribarju I vesele božične praznike in srečno I novo leto želijo t čeUci nameščenci tovarne kanditov LJUBLJANA Železnato vino lekarnarja dr. d Plccotlja v Ljubljanu krepča oslabele, malo krvne, odraste in otroke 102/T Urejen kino blizu Bjelovara zelo ugodno naprodaj. Zelo ugodna priložnost za vsakogar, ki s kapitalom 35 000 Din reflektira na eksistenco. Po-ndbe na naslov: Avgust Fidler. Sarajevo — hotel »Central« 2912 Gostilno v večjem mestu Hrvatske, blizu Slovenije, z lepimi in čistimi prostori, stanovanjem, hlevom, vrtom in lepim inventarjem prodam ta-ko$ po zelo nizki ceni — radi prevzema druzeza posla. — Ponudbe prosim na Poštni pretinac 1. Karlovac. 2911 Motor Harley Davidson s prikolico, 1201» ocm, v zelo dobrem stanju, event. zamenjam za lažje kolo Rado Fi-seber, Sv. Peter — Sav. dolina. 2910 Soba s prostim vhodom v novi vili v mestu se odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi SI. Naroda 2904 Hiša 15 minut od kolodvora Celje, naprodaj. 1400 sadežev hmelja in nekaj zemlje za zelenjavo ter sadno drevje Pojasnila dale Belozlavec Lenčka. Orla vas .pošta Polzela. 2891 Mehanika zmožnega samostojnega vodstva iaraže. sprejmem. Starost 30—40 'et, oženjeni, z znanjem nemščine majo prednost. Pismene ponudbe «. spričevali in referencami na naslov: Milan S*. Rafkovič, trgovec, Slrlajnca, Srbija. 2390 Kupujemo zlato, srebro, platin n plačamo I srebrno krono Din i 60. 2 srebrni kroni Dio 7 20. 5 -»rebrnih kron Din 18.— Prevzamemo v pozatenje in nosrebre-ije — Tovarna za točenje dragih kovin. Sp. šlška. Sv. Jerneja cesta stev. 8. 110-1 40—60.000 Din posolila da mirna stranka za stanovanje, obstoječe iz 2—3 sob. kuhinje in pritiklin v Ljublijan! ali na periferiji mesta Vknjižba na prvo mesto Vselitev januarja ali februarja 1929 Pismene ponudbe Je poslati na opravo tista ood »Suho stanovanje »/2720. Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev — prvovrstnih instrumentov različnih tvrd k. kakor tudi lastnih izdelkov. — Poseben oddelek ca popravila Uglasevanle in popravila za Olas-beno Matico. Konservatoti) in druge Institute izgotavtja moja tvrdka — Gre tudi na deželo. Točna postrežba in zmerne cene. tudi na ob--oke. — Izdelovalec klavirjev R VVARBINEK, LJubljana, Gregorčičeva 5, I. 2828 Leto 1929 bod' srečno in veselo in tako mam ce preskrbite s pravočasno otrošk: voz'ček, šhahr stroj in dvokolo, ker bode ceneje. Cen k franko I PRI BATJEL-U, LJUBLJANA Karlov ska c. 4. Teod. Korn, Ljubljana Poljanska cesta štev. 3 Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vodovodov. Naprava strelovodov, kopališke ia klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za fir-než, barvo, lak ki med vsake velikosti, kakor tudi posod (Škatle za kooserve) ter litografija. 22/T Deklica stara 16 let, močne postave, kj je dovršila petrazredno ljudsko šolo, dobra ra-čunarica, se želi izučiti v trgovini z meSanfan blagom. - Ponudbe na upr. lista pod >Pridna*. 2913 Obiščite v praznikih gostilno VIKT. JELOCNIKA, Rožna dolina. Prvovrstna vina, tudi Kodričev cviček. VeKk radio Najfinejši gramofon s preko 100 ploščami. 3 minute od avtopo-stalti milarna. 2903 Posredovalnica Odrine LJubljano — Miklošičeva cesta 28 (nasproti sodišča) oddaja m preskrbuje za tu in izven službe služkinjam, natakaricam, kuharicam. Za odgovor dvodinarska znamka. 2902 ^nnrrrinnnnmnnnnnnnn Krušno moko laiboUše vrste dobite vedno svezo pri A. & I. Z o p m a n Ljubljana, Stari trg 32. rti ago dostavimo tudi na dom. ^evzamemo v mlev tudi vsake množino domače ali banaško *ienice — pr manjših množinah po take namenjamo za moko in otrobe, mr ¥TI ^ > H 1 H II < Y'H M % % y T € rtoboiiš brnsiii&io$ov zapamćeno čisto volneni moški in tiomski Đlosoui Zadnje novosti za jesensko in zmsko sezono razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna S;eg?j - talin f, Brno Palackeho tfm 12 (Ceskos t ven^a) Na veCja zbira. Nainizit «vorn *ke cene. :: Nalsoltdne|5a »zvr*itev vseh naroćli :: '5a cahtevo vzore« zastom i« soštn. orosto ozor Cenjene dame, oglejte si pred nakupom zalogo ravnokar do-šlih krasnih brzošivilnih strojev, □ jnovejše iznajdbe moder ne tehnike. NTa vsik stroj popolnoma enostavno šivate vsa= kovrstno blago, našitke in čipke s cikcak šivom, vezete naj modernejše in (ukijičaste vezenine, gumbe m gumbnice. — Pouk v vezenju br uplaćeni — Ceniki franko. — Prodaja tudi na obroke — «TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta. inonnnDnnannncnnnnnnaDDcinnnannnnnnnnDnanDD □ □ □ □ □ □ □ □ □ n n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n n □ □ n 2*7 o Vsem :vojim cenj. odjemalcem želim vesele, srečne božične praznike in novo leto IVAN KURALT VALJČNI MLIN — DOMŽALE — 8 uaoaaaaaaaaannanaDanananncooannnnnDaDnno V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša srčno ljubljena mama, stara mama, teta, tašča in babica, gospa Marija Janesch IOj Stare dne 23. decembra t. 1. po dolgem, mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Drago pokojnico prepeljemo iz Celovca v Ljubljano in se vrši pogreb izpred glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Dan in uro pogreba objavimo pravočasno. V LJUBLJANI, dne 24. decembra 1928. Dr. Haas Janesch, Mitzi Krisper roj. Janesch, ing. Raimund Janesch, Netta Galle roj. Janesch, Oio Janesch in Paula Schvvarz roj. Janesch — sinovi in hčerke in vse ostalo sorodstvo. 2924 Stcv. 293. »SLOVENSKI NAROD«D» dne 24. decemHra 1028. Stran 1L Božič in ovo leto! Najprimernejša darila so: volnene in flor - eogavice. triko - perilo. puJo-rtrft. Žepni robci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki, toaletna mila Itd. JOS. PETELINC, Ljubljana TeL 2913 v.Lzn Prešernovega spomenika ob vodi Tel. 2913 T I H If I H B B H I I H H I II II II !l B I! H H B ILU BBniHBHHIHH PO Wm tlamv g 10 009 V g 1928 imlatani gjg lil 251010— | "" ..LJUDSKA SAMOPOMOČ*' podporno društvo za slučaj smrti za Slovenijo v Mariberu, Aleksandrova cesta it 45 nn'nne do konca ffeb u a rja 1929 •, cddsisk A vse tdrv^e osebe od 1. do 70 teta. "M □ □ □ NajviSja podpora lOOO 0»n Posmrtnina za vsak smrtni slučaj 50 oara. Enkratna vp snlna po starosti od H do 40 Din. S tem oddelkom je daua vsakomur prilika, torej tući rt-j evnejiim slojem za pristop v to človek o jubno druStvo. V oddelek a, C D. ozfr. B/ , C/l, O/l s podporami od 2000 do 32000 On se sprejmejo do nadaljnega le Se vse zdrave osebe od 21. do 50. leta. Zahtevajte še danes zastonj pristopno izjavo! 6den za vse. VSi ta enega. b k i u tnnnni v v a w m h m h h h i ■ ■ ■ ■ ■ ■ m m u h h ii u ■ nrrf LJ _ ____________ _______ _ E55EE5SE555 E5555 E5 555555 5555 B5EE Velecenjenemu gospodu. RUDOLFU ŠULCU in njegovi cenjeni soprogi VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želijo ČEŠKI NAMEŠČENCI TOVARN E KANDITOV FiRME J Ši 'MI, LJUBLJANA 28/7 aaerTTTr^roar^^ I Vesele božične praznike želi ! DRAGO GERLINI II ♦ : modna trgovina I CELJE »u j I Glavni trg 14 Glavni trg 14 :: Wm droboo jjrez konkurence gs sseste 1 s. )m\9 si soecilaino in angros rroovinr b. o a vrvarskih lastnih izdelkov Prepričal* tc Dosie, da je blago la^iavieno o. irave doite konoplje, garantirano in sicer VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij Posebno močne oprti ga transmisije MOUergurten), oprti n Učno Prva kranjska vrvarna In trgovina s mnm N. 1 Telefon 2441 Podružnice: Maribor, Vetrinjska ul. 20. ttl. 454 Celje, Kralja Petra cesta 33. - Kamnik, Sutna 4. *mm£i*a in oooravil« «e (ocno *n venčno /wrsu,e c 2 a o o radora Vsem cenjenim kun>ovalcem in prodajalce«! nepremičnin Želim SREČNO NOVO LETO! Obenem se toplo priporočam za prihodnje leto vsem onim, ki želijo kaj kupiti ali prodat', nad se zanesljivo obrnejo na posred ovaJko marijo j an Car 2921 Domobranska cesta 23. L Miku* Ljubljana, Mestni trt t! ■ t* 91» *9jffitiSa si izvrSiftii Mu b L Stjepušin UHB. JBlRdB 57 pripsrsci BtJesUit timbare, tke, tttle, partitore i •stale pe-treMctat xs its glassalt. ■ Odlikma aa pari3ktjUWif Cjeaiei fraako. Ribje olje svrfe, najfinejše, norveško, is lekarne dr. a PlcooU-Ja v UnMJani. se priporoča bledim, slabotnim osebam. 103-T : Vesele božične praznike | 1 želi vsem svojim odjemalcem f BOURNE & Co. LJUBLJANA 2M6 Družna za prodajo SINGER ŠIVALNIH STROJEV Ža stavbe po znižanih cena i vsakovrsten suh, tesan in žagan ies vsako množino v zalogi. Žaganje, odpalki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. Fran Šuštar, lesna industrija in trgovina, parna žaga Ljubljana, Dolenjska t sta j elite« 379 Ivan Zakotnih fgietoi 379 mestni tesarski mojster, ----LJUBLJANA, Dunajska cesta 46---- V sakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hite, vite, tovarne, cerkve in zvonike. — Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesena ogtaje itd Oradbe lesenih moetov, fezov in mlinov. PARNA ŽAGA. 16 L TOV A RN A FURNIRJA. 2up cm iJ tehnicft€* jpfeTcifttci &€>Mpc9r?ct*kQa ceafo tC Celc/pfi !2t C 3 Beton, zeiezobetonshe vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. Sprejemanje v strokovno izvršitev v%eh načrtov stavbne stroke. Tehnična mnenja. Zastopstvo strank v vseh zadevah. S i I Zadružna hranilnica r. z. z o. z. LJUBLJANA Sv. Petra cesta 10. Dobite jib v oglas, odd. »Jutra«, v ekspozituri »Jutrac v Šiški, v podružnld »Jutra« v Celju hi Mariboru. šivalni stroj Sos. S*etelinc, S ubijana Tel. 2913 »tisa Prešernovega s>Mseaika ob vodi Tel. 2013 ■■■■■■■■■■■nBBOGRB^-aeiasrt«! 2312 S PRIPOROČA SE i parfumerija , S T R M 0 L I " S LJUBLJANA, POD TRANČO 1 Mehanično umetno vezenje, entlanje ažuriranje, tambu-rlranje In predtiskanje najcenejSe in najfinejše Maiek & Mikeš Ljubljana. Dalmatinova 13 *7 L. Nlikuš LJubljana, Mestni trg štev. 15 I Dežniki 2811 NA MALO NA VELIKO Ustanovljeno «839 £ai „Dua Leisgera" V ORIGINALNEM PAKOVANJU ZNANE SVETOVNE RUSKE FIRME GUBKIN - KUZNECOV osnovane 1843. 1. v Moskvi Z analizo je potrjeno, da čaju ni pridejana. nobena primes ali barva Prodaja se v vsaki boljši kolonijalni prodajalni. Generalno zastopstvo «Slovenska Uzaiemnost» Beograd, Fran kopano v a 24. — Fah 136. Cenik na zahtevo pošljemo samo trgovcem. Centrala: The Asiatic Tradmg Corporation, London. Priporoča se že nad 25 let ob- | stoječi specijalni atelje za \ črkoslikarstvo 2508 X Pristou & Ljubljana Resljeva c. 4. Sv. Petra c. 39. t m** »-*■ Steklene napisne table. Svetlo- \ bni napisi. Pločevinaste črke. i Uradne napisne table. Zidni re- | klamni napisi. ! Lesene, pločevinaste in platnene • napisne table. Telefon 2908. Ustanovljeno 1903. Kreditni zavod za trgovino in industriio —bm■' ■ b LJUBLJANA Prešernova ulica 5© mastnem poslopiu> — i-hrestovanja vlos. nakup in pruu. i vsakovrstnih vrednostnih papirtev Ut viz in valut horzna naročila oredun' n krediti vsake vrste eskomnf in kaso menic ter nnka/ifa v ta- in int ?emstvo cafe - »^•m«ffji itd. Itd. Rrr.oja«k*»: Kr^Hit f.Tnh'inna — Taletm. •r >fiin 'nt->mrhfl« ?70fl M C$D Stran 12. »?t OVFNC-KI N4POD«n» dne 24. decembra 1028. Stev. 203. Podružnica LJUBLJANA, Mestni trg st. 5 Aniiacija Banke čehoslovaških legij, Praga Obavlja vse bančne Dosie najkulantneje. sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni orodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke Prodala in nakup deviz in valut Brzojavni naslov: Komercbanka. — Telefon: 2005. PoŠt hrqn ra? Sfpv U ^20 V vV'... nudi najprimernejša božična darila tvrdka F. K. Kaiser pu'kar iiubl anpf IConorPs*. tre 't. 9 Za dom! za Uvllje- krolaC* cevljarle t!d. STOEWER šivalni stroj Le ta Vii >>2e* Jrvaaja *a'-'-a (obiiv»X rez« lirika), krpa perilo ta rogatice Brez rsakes* SretninUnJa jioši te droge )e stroj * aram) arti>ra»tt*» »S ca *ezen)e to ravno tako Hitro zo^*J u uvadoc itranje — Poleg rsefl xedno«rl, U Bi »• rz^j i^aJat »:roj S»OEA*ER, fe rad" aafceael*! Ne tami i'.** «*;>dne ^rHak« to 3 n dosenoorfer Hdlzt & Heitzmann' Fopster. Stingl so nesporno nabolši Dobite ]ih za na man se obroke le pr -vrdki Alfonz Breznik L u^iiana. Mestni trg 3 . in b h b u n n hjlb b n n luuuuuaajoooaaa Najprimernejše darilo za BOŽIČ in NOVO LETO Izvanredna Diilika se Vam nudi. da kupite kot darilo garantirano karatno zlato nalivno pero izvrstne kakovosti katero Vam ooSl»em franko ako doš-Ifete Din 50.—. Navesti le treba le gko fellte Dero z ostro man* ostro malo topo aH močno tooo končnico Izrabite to izvanredno priliko ker vem da boste Isto vsakomur Dri poročali Pero le v cen' brez konkurence in imam edin' samoorodato z* celo Sloveniio — Zahtevake isto md' « rinr^->r-'h tr jermena) kako? udi vsi stroji z* iermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage 'ah'evaiu ponudf>c a rm-zp a< n >r*is*< asuM^^^ka SREČKO POTNIK iN DRUG METELKOVA ULICA 13 LJUBLJANA TELEFON STEV. 2110 | RAC. POST. CEK. 11.612 Parna destilacija esenc, etennih proizvodov, eierov ter zde ovanje sadnih sokov in marmelade Mainov matični sok, konzerviran (Succus Rubiadei) /vlaiinov matični sok, pasteriziran Mahnova mezga iFruchtmark) Malmovcc z rafiniranim sladkorjem Malinova aroma koncentrirana: 0*400, 0*500 in 1 ky na 100 kg Sadne marmelade: marel'ćna svetla (Aprikosen). nektai m lange iz malin in aboU, jabolčna marmelada svetla in ešpljeva (slivova) marmelada Razni sadni soki: oranžni (orangeale), limonov (citronade) in bezg^v sok Pasterzirani soki gDzJm in jabolčni sok, razne esence, a ome in sadn« e eri 2813 Za Božiči Oglejte si vsakodnevno večerno 'azstavo otroSkih ta l^ratnLb vo-zrekov, holenderlev. skiro. tricrk-Ijev, §:valnih strojev, malib dvo-koles in avtomobilov pri «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovskr c. 4. c e e 1 s e 2SI0 # m naj>o:idncjše s nap av'te električno inštalacijo * ako se obrnete na ^oncesionir»no elektrotehnično pod iet je aneicic Lubijana — Lepi pot št. 12 Trgovina s Borštnikov trg t Tetefon st, 27l>4 k izvrši ne tudi vsa v rje 'ovo stroko spada oča dela: hišne telefone, oapeliave za elekurična zvonila, strelovode itd. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne — 15 ctr» gartinoja M Vezenje se puučuie pri odkupu hrezplaćoo. PISALNI STROJI «AI)l.hK» - KOLESA iz prvih tovarn. ctJurkopp* c^rvrtaa VVai* fenrad, (Orožne kolo) - PLPTlLNl S1RO. JI vedno » zal«»gl _ posamezni del' koles in Šivalnih stnuev — Oaie se tnd- na, ohro» ke. — Cenilci franko in zastonj IVAN JAX I SIN LJURLJANA. GosDOsverska 2 Za krojače NOVA VELIKA Za krojače! Knjiga krojaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. fiUNC. hiuhVans* štosooska ulica 7 Frafnio Dolžan g«ilanterMsko In s Man klepar Idd ^eo«fcesiDn'r. oadcoodnl Instalater lsl Grešijo 2815 *anaalBlBnB3tttti«ll i f 9 i PROMETHIZAUOD ZA PREMOG D. D. ljubljana m m m m m a m s s * 8 & C prodaja po na'ugodneiših cenah in samo na debelo: OPffMf^ tm domači in -nozemsk za doma< "rCC%mf ^ kurjavo in ndustri!sk< svrhe KOVAŠKI PflEINO^ --i. v.s. SCC^KS '»'/arniški, plavžarski in plinsk BRiKETE Promein? ^avod za oremop d. d. M Ui3brC3n\ Miklošičeva cesta štev. 15/1. s m m s £0-1 saiiaaansasHacsfiBffHiSiaKassalieflBalBBaaBBfi ZADRUZKA rog. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta !S ^odeijuic ^ sako vrtne kredite, esKomtirb menice, mka ;lra faktnrt ter trvrtnie razen deviznih in valutnih vsi — v hančn* r*« -»osli ===== Sprejema nranllnt vloge na Kntizlct ali v tehocen -•rtjnu ter 'h ^hresta^r oo domovom a^iuoottne t ^ot (j »ooi^ceni prodata « arec^ iJr/iaviit razredne lotei »j ✓od* jjse»ei» >dtieie^ ah n Ih prodafb poleg te^a proi^; ; Unjuje: Josip Zopenči^ — 2a cNajrodoo tiskamo: Frao Jeiorfick. — Za upravo in insera ni del lista; Oton Christot. — Vsi v Ljubljani SB 41020617