69. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 28. marca.
XX. leto, 1887.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstri j ih o-ogerske dežele za vse leto 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj u bij ji no brez pošiljanju na dom za vse loto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po »o kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „Gledališka stolba". U prav u iStv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
IS
Občni zbor „Narodne Tiskarne".
V soboto dne 26. marca 1887 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delnic uloženih in premalo delničarjev udeleženih.
Zatorej se razpisuje nov
OBCN1 ZBOR
delniškega društva
na soboto flne 16. aprila 1887
ol> O. »t**i /većer
v prostorih „Narodne Tiskarne*'
z istim, za občni zbor dne" 26. marca 1*87 določenim dnevnim redom, s pristavkoni, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov.
Od upravnega odbora. Častiti volilci 1
V malo dneb bodete volili.
Stvar je resna, kajti državni poslanci imajo kot člani posta voda vnega zbora v največjem delu v rokah Vašo blaginjo in Vaše gorje.
Mnogobrojne skušnje poslednjih 25 let so Vas že davno poučile, da se mora več zahtevati od kandidata za tako važen mandat nego nekoliko fraz o liberalnem mišljenji in nekaterih grdih napadov na duhovščino ali proti Slovencem, živečim mej Vami. Preverili ste se že davno, ker bivate mej Slovenci, če tudi se v nekaterih listih in na javnih krajih očita laž, hinavstvo in izdajstvo slednjemu, ki se javno priznava za Slovenca in javno deluje, da so vsa ta sumničenja izmišljena samo zategadelj, da bi Vas nahujskali proti Slovencem in Vaše oči kolikor mogoče odvrnili od Vaših pravih koristij. Mari je prav, da se seje sovraštvo mej avstrijske narodnosti? Mari li to koristi avstrijskim narodom, ali pa našemu cesarstvu?
Hodijo  mari   državni   poslanci zategadelj v
državni zbor, da žalijo in zatirajo avstrijske narode in jim Škodujejo? Gotovo ne ?
Ako se Ceh in Slovenec zatira in peha v ubo-štvo ali se ovira njegovo blagostanje, trpe tudi Nemci in druge avstrijske narodnosti, ker hira trgovina in promet z revnimi prebivalci in pojema njih davčna zmožnost, ter se zaradi tega morajo drugim državljanom nakladati večja bremena, da se izostanek pokrije; — in narobe! avstrijska država bode le tedaj močna in spoštovana, ako bode skrbela z jednako ljubeznijo za duševno in gmotno blagostanje vseh njenih narodov.
Vse avstrijske narodnosti stoje verno in složno okrog prestola našega vzvišenega vladarja in oni, ki prepovedujejo sovraštvo in zatiranje jednega naroda proti druzemu in skušajo vzbuditi in podpihati nevoljo in sni proti vladi in državi, delajo vedoum ali nevedoma na propad in razpad Avstrije.
Saj so se dobili mej poslanci nemškega kluba možje, ki so javno se potegovali za carinsko zvezo z Nemčijo — in vender ve vsakdo, da bi popolnem uničili našo obrtnijo, kolikor jo imamo, ako jej še vzamemo carinsko varstvo, to tom gotovejše, ker nemško inozemstvo svoje blago vsled sklenjenih kar-teluih pogodb s skoro vsemi železnicami ceneje pre važa po Avstriji nego mi naše blago po naših do mačih železnicah.
Saj se še sedaj, ko imamo vender nekaj carinskega varstva, kolonijalno blago, ribe itd. iz daljnega Hamburga ravno tako ceno, če ne ceneje, pri-važajo kakor iz bližnjega domaćega pristanišča, Trsta.
Mari hočemo še dragi čas tratiti z mej se bojnimi prepiri. Mari naj se Nemci šo vedno utie:jo v vzgojo slovenskih in čeških otrok in v sudnji jezik v tacih okrajih, kjer bivajo Slovani, tedaj v stvari, ki jim ne so nič mari, dnčiin se Čehi in Slovenci ne brigajo za to, kako se vzgajajo nemški otroci.
Že pred dvema letoma je dober avstrijski rodoljub baron Kbnigsvvarter, trd Nemec, na javnem mnogobrojno obiskovanem shodu na Dunaji poudarjal v nemalo osupnenje mnogih odličnih poslušalcev, da naše glavne železnice, ki le veletrgovcem dovoljujejo znižanje tariiov po potu refakcije, škodujejo malim obrtnikom in rokodelcem, ker radi neprimer-
nih taritov ovirajo razpošiljanje njih izdelkov v daljne kraje. Ta stvar je še bolj pomisleka vredna nego slabo carinsko varstvo in zategadelj on ne more odobravati programa nemško-narodne stranko, ki Be drži le svojega strankarskega stališča in ne pomisli, kako nalogo ima vsak državni poslanec v gospodarskem in državnem oziru.
Častiti volilci, mari nema baron Konigsvvarter v vsakem ozirn prav.
Kaj so storili poslanci nemškega kluba poslednji čas, odkar je Taaffejevo ministerstvo na krmilu?
Kriče o zatiranji Nemcev in napadajo ministerstvo brez vsacega uzroka, z dolgimi debatami oviiajo po8tavodajno delovanje, kakor je mogoče ter sejejo sovmšivo proti družim narodnostim, — z jedno besedo, ničesar njim ne ugaja, kar stori vlada, sami pa ne stavijo nikakih pozitivnih predlogov v pospeševanje blagostanja narodov. Vas opozarjamo le na to, da je sedanja veČina državnega zbora z za konom z 28. maju 1881 odpravila svobodo oderuštva, katero so bili uveli nemški n a ci j o n a l ci , ko so bili na krmilu, in katera je dopuščala velikemu kapitalu izkoriŠČevati bedo manj premožnih prebivalcev. Z zakonom iz '25. maja 1883 je pa sedanja vlada preprečila, da dolžniki, katerim se ima prodati dražbenim potom posestvo, ne bodo uničevali in pustošili svojih posestev nikomur v korist, s Miner se je dosedaj uničilo toliko bivališč in napravilo na milijone škode, in ravno tako je s posebnim zakonom omejila zvita izročevaoja imetja nesolidnih dolžnikov in tako povzdignila že močno propali kredit in pospešila trgovino in promet. Tudi je sedanja vlada podižavila marsikako železnico in takoj uvela nižje tarife. Ko bi sedanja vlada s pomočjo sedanje večine državnega zbora ne bila dru-zega storila, kakor uvela omenjene zakone, bi že zaslužila podporo vsacega avstrijskega rodoljuba; toda storila je še veliko več. Sedanje ministerstvo je, odkar je prišlo na krmilo, izjav ljalo, da je avstrijsko ministerstvo, vlada za vse narode, in si prizadeva uvesti jednakopravno^ vseh narodov in poravnati narodnostna nasprotja, ki so se mnogo krat le umetno ustvarila — da pri tem ne pritiska Nemcev, dokazuje najbolje to, da vlado podpira mnogo nemških poslancev, in to ne le domoljubni nemški konservativci, ampak tudi v največ slučajih
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem upisala Marija S. Gummius, poslovenil J. P—ski )
Tretje poglavje. (Dalje.)
Kaj ni bilo nič, da tekom deseterih dolgih let Sabijino enolično življenje ni nahajalo drugih sprememb nego malostne in mučne skrbi, katere so jej nje zavisnost in njeni mali dohodki nakladali? Kaj ni bilo nič, da jo je v vsej tej dobi samovoljna nje mati, po smrti svojega moža popolnoma neomejena, neprestano hudo skušala? Kaj ni bilo nič, vse nje napenjanje in vse nje žrtve neso našle pohvalne besede, ko se jej je vsako zanemarjenje aH opuščenje očitalo, kot bi bila še popolni otrok? Kaj ni bilo nič, da je mati bahava darila nje bogatega brata in nje bogastva napihnene sestre vedno neprimerno hvalisala, za nje služnost se pa še zmenila ni ? Kaj ni bilo nič, da si je stara gospa zaradi bogastva in
blagostanja teh srečniših sorodnikov srečo voščila, o Sabiji pa je le malokdaj govorila, da ne bi je bila grajala in v nasprotje stavila?
In osamljeno nje srce ni nahajalo počitka v priprosti veri in otroškem zaupanji na vsemogočnega Boga. Kdo bi se po takem čudil, da j'1 nje srce oledenelo? Kdo se bi čudil, da je nazadnje postajala neobčutljiva, nezaupna, zamolčljiva in mrzla ? Pila je iz kaj grenke čaše in žolec jej je srce prešinil.
To srce pa ni bilo popolnoma neobčutno; njegova občutnost še ni bila popolnoma uničena. Še je bila mala zelenica v puščavi, mal izvor življenja in upanja v puBtinji. Bil je jedini izvor, a ta izvor bil je toli globok in toli močen, da bi bil vse oživil; kajti na svetu je bilo bitje, čegar sreča je Sabijo močno zanimala. In to bitje bila je Mabel.
Čudno dovolj, da se je ta ljubezen do otroka njenega brata tako tesno ujemala z detinskim spoštovanjem, katero se je v Sabijinem značaji najbolj odlikovalo in katerega tudi dolgoletna krivica uničiti ni mogla. Itesnica je bila, da je bil otrok po stari materi Vaughan imenovan, kar jej je na pr
vem mestu izbujalo in pridobivalo Sabitiijino ljubezen. To, vsaj dozdevalo se jej ji*, jo trdnejše sklepa z nje rodovino ter jo odteguje vsem novošegnim krogom nje matere, katero je Sabija nekoliko spoštovala, nekoliko pa črtila. Razen tega so jo nje otročja leta in nje šolsko življenje popolnoma odtegovala rodovinskim zavezam in predsodkom, tako da se je neomožena teta nadejala, da bode vsaj nekoliko ljubezni od mlade devojka pridobila.
Tudi neso že omenjeni občasni pohodi pri starej materi nikakor zmanjševali nje močne udanosti do Mabele. Pri teb je bilr. popolnem skrbni teti izročena ter je večinoma le v nje družbi živela, zlasti zadnja leta, ko Henrik svoje sestre ni več sprem-Ijeval. Sabija se je celo veselila te skrbi, ki je tekom celega leta bila nje jedino delo ljubezni, ter se je radovala družbe, ki je nje toli dolgočasno življenje vsaj nekoliko razveseljevala; in vse to je z vsakim poletjem nje srce bolj in bolj pridobivalo živemu otroku nje brata.
In Mabel ni nikdar zamudila to ljubezen primerno ceniti ter jo z ljubeznijo vračati. Kes se je pri svojih pohodih večkrat dolgočasila ter se želela
veliko število članov nemško - avstrijskega kluba. Samo tako imenovana nemško - narodna stranka, stranka, katerej pripada nemški klub državnega zbora, bila je neproduktivna ter je slepo gojila sovraštvo proti družim narodom, proti vladi in s tem tudi preti državi, njeni samostojnosti in njeni veljavi Nasledek temu je bil, da je mej njenimi pristaši, ker neso imeli nobenega oživljajočega programa, i.avstal prepir in razpor ter jih je 17 izstopilo iz nemškega kluba, gospod dr. Kibard Fo-regger,, ki je pripadal temu krajuemu klubu in vedno krajnej stranki, je celo odložil svoj državno-zborski mandat. Mi se ne bomo prepirali o tem, če je to res storil iz zasobnih in osobnih nagibov, kakor trdijo Dunajski nemški listi, ne da bi bil do-sedaj kdo temu oporekal. — Naj bode kakor koli, dr. Rihard Foregger stoji zopet pred Vami brez oživljajočega in plodonosnega programa, s samo z zgoraj označenimi in že obrabljenimi bazami v ustih. Celih 13 let, kar je poslanec, nesmo zapazili, da bi bil kaj storil, kar bi bilo pospeševalo ali pospeševati utegnilo blaginjo avstrijskega cesarstva in njega prebivalcev ali vsaj Nemcev samih, opazili smo pa, da si ni mogel dosedaj pridobiti zaupanja Dunaj skega prebivalstva, mej katerim živi.
Vsletl novih plodonosnih idej, katerih hujskači niti s tororizmom niti z obrekovanjem neso mogli odstraniti, se je že več nezavisnih nemških mož iz-leklo, da je jim že zoperno hujskanje in sovraštvo proti Slovencem in da mora bodoči  državni poslanec  domoljubno   in zares v   avstrijskem zmi-slu postopati   ter se pred  vsem baviti z gospodarskimi   in   državuopravnimi zadevami,   tako da že lahko mirno trdimo, da bode skoro minul čas hujskanju it) prizadevanju, zatirati Slovence, ki se potegujejo za človeka dostojen svoj obstanek in razširjenje občne omike. Apostolji, ki propovedujejo Veliko- in  Vsonemčijo,  prestavili* se bodo  kmalu v stalni pokoj. Minuli so za z m i raj časi, ko je strankarsko ministerstvo moglo v roke dobiti državno krmilo in tirati samo nemško, ali pa samo slovansko politiko, kajti prodrlo je prepričanje,  da samo ministerstvo nad strankami, tedij avstrijsko ministerstvo more oojektivno,  pravično in uspešno voditi osodo naše države.  Naša država mej Nemčijo, Busijo in Italijo mora biti avstrijska, kakor je Švica mej Francijo, Italijo in Nemčijo švicarska. Švica je najboljši dokaz, da razne narodnosti  lahko mirno vkupe žive v jednej državi.
S tem programom, katerega nesmo mi iznašli, nego kateri v Avstriji od dne do dne z elementarno prodira, po katerem so se ravnali tudi dosedaj Slovenci živeči mej vami, stopamo pred Vas. Vsak iz-mej Vas, to smo si zagotovljeni, ga iz vsega srca odobrava. Častiti volilci, poprimite se tega programa, in pobijajte Foreggerja, katerega program je še na-daljno razširjanje sovraštva iu nestrpnosti ter le razrušuje.
Proti dr. Foreggerju napovedal je c. kr. sodnji pristav
dr. Karol Gelingsheim
samostojno kandidaturo. Zaupniki narodne stranke so pretresli njegov program in potem sklenili podpirati njegovo kandidaturo; kajti pokazal je že v svojem poklici, da je obema narodnostima iednako, brez ozira jednako pravičen. On je tedaj pravi mož,
ki bode podpiral vlado v njenem prizadevanji, sporazumeti prepirajoče se narodnosti.
Obračal bode posebno pozornost narodno-gos podnrskim zadevam, posebno pa potegoval se za zadostno varstvo domačega dela.
Sodržavljani, ki kakor «sak želite gospodarsko krepko, na zunaj nezavisno in močno Avstrijo hrez vseh  narodnostnih   prepirov,  pridite aprila
polnoštevilno k volitvi in  zjediujeni dajte svoje glasove priporočenemu kandidatu.
V Cel j i 22. marca 1887.
SloveHitffli  roliln i odbor.
Politični razgled.
Notranji" dežele.
V Ljubljani 23. marca
Velikonočne počitnice državnega zbora
začno se v četrtek.   Do tedaj bode budgetni odsek končal svoje delo in po  veliki noči se začne hud getna debata. Gospodska zbornica začne danes posvetovanje o bančnej predlogi.
OgerskeJ zbornici poslancev se je predložilo v četrtek poročilo regnikolarne deputacije o ogersko-hrvatskih zadevah. Dr. Maks Falk je pri poročal, da bi zbornica dosti ne pretresovala poročila, ker pogajanja neso bila uspešna. Ogerska reg-nikolarna deputacija je Hrvatom privolila, kolikor se strinja z dostojnostjo ogerske države. Meje oger škili državnih interesov pa niti za las ni prestopila. Poslanec Helfy pa misli, daje ogerska regnikol rna deputacija veliko preveč privolila Hrvatom. Na grbih skupnih uradov bi se moral uvesti poleg hrvatskega tudi madjarski napis. Ko je še govorilo nekaj govornikov in je ministerski iredsednik zagovarjal poročilo regnikolarne deputacije, se je slednje vzelo na znanje. Vsa obravnava je pa dovolj jasno kazala, da Hrvatje ueinajo pravice pričakovati od Madjarov.
Vitanje clržave.
Kakor poročajo razni listi, poteče bodoči mesec čas,  za kateri se je bila sklenila trocarutka zveza.  Govori se tudi, da so se že začela pogajanja mej Nemčijo, Avstrijo in  Rusijo zaradi podaljšanja trocarske zveze.   Po poročilih angleških listov je namen tiocarskej zvezi delovati proti raz nim revolucionarnim gibanjem, in Rusija nekda posebno želi, da se hitro zveza ponovi, zlasti poslednji napad na carja je Rusijo preveril, da morajo kon servativne vlasti vzajemno si prizadevati, da zapre-čijo daljno razširjenje anarhizma in nihilizma. Nemčija je baje pripravljena brez vseh ugovorov ponoviti zvezo z Rusijo, drugače pa Avstrija. Dunajska vlada nekda zahteva,  da se Rusija na Balkanu ne bode več posluževala ustaj v svoje namene, kajti dokler bode Rusija le doma skušala zatreti revolu cijonarna gibanja, drugod ja pa podpirala, trocarska zveza svojega  namena ne bode dosegla.   Te vesti angleških listov se nam ne zde verojetne, ker na Dunaji pač ravno tako dobro vedo, kakor v Peter-burgu, da Rusija ni zakrivila sedanjih nenormalnih odnošajev na Balkanu, ampak Anglija, ki je pre govorila pustolovca Battenberžana, da je uprizoril Plovilivski prevrat.   Vse,  kar je poslednji čas hudega zadelo bolgarski narod,  je le posledica tega prevrata. Katkov, ki ima še vedno velik upliv pri ruskem dvoru, se je pa izrazil proti dopisniku francoskega lista „Figarou, da Rusija ne želi več ponoviti trocarske zveze. Ta zveza je sedaj mrtva in se nikdar več oživela ne bode. Bismarck se zastonj prizadeva, da bi razdrl simpatije ruskega carja do Francije, če tudi se celo zarot poslužuje v svoj na men.   Ko bi Francija energičnoje postopala v bolgarskem vprašanji, bi Rusija ž njo sklenila alijanco. Rusija ceni Boulangera in Saussiera, ker sta zmožna
brzdati anarhizem. Car ljubi mogočno Francijo in nikakor ne bode pustil, da bi jo Nemci ponižali. Republikanska vladovina nikakor ne ovira spora-zumbjenje mej Rusijo in Francijo. Car je v prvej vrsti domoljub. Rusija želi Franciji pomagati. Francozom ni treba dopuščati, da bi le Ili s mare k zapovedoval, kajti če se poprimejo energične politike, se bode evropski položaj hitro zanje ugodno zasukal. Zveza mej Nemčijo, Avstrijo in Italijo itak ne bode dolgo več trajala, Anglija bode pa v kratkem imela dovolj opraviti z Rusijo.
Bolgarski ministerski predsednik Radosla-vov in regent Živkov potujeta po deželi, da orga-nizujeta odbore, kateri bodo zasledovali in ovdjali zarotnike. Drugače si vlada ne upa več ohraniti reda. Poročila iz Sofije vedo sedaj mnogo povedati, kako ja slovesno povsod narod pozdravlja. Da tacim poročilom ni dosti verjeti, dobro vemo. Kakor je „Agence Havas" izvedela, je v Plevni, Vidinu iu Kaprivštiei buknil ustanek. Sicer pa še treba počakati, če se ta vest potrdi. — V Bolgariji se močno agituje za novo izvolitev princa Battenberga knezom. V Sofiji vladajoči mogotci mislijo, da bi sedaj nobena vlast razen Rusije ne ugovarjala njega izvolitvi, poslednja bi se pa tudi zadovoljila s takim papirnatim protestom. Bog ve, če ne delajo računa brez krčmarja. Pariški dopisnik „Kreuzzeitunge" je poizvedel, da je francosko ministerstvo vnanjih zadev tudi dobilo taka poročila, iz katerih se da sklepati, da bode zopet voljen Battenberžan. Francoski diplomati nekda že preudarjajo, kake posledice bode imelo, če bodo Bolgari res izvolili ruskega nasprotnika knezom. Sicer se pa sedaj tudi govori, da je tudi švedski princ Oskar kandidat za bolgarski prestol. Ž njim bi bila nekda Anglija pred vsem zadovoljna. — Cankovci so se izjavili proti Rizi beju, da ne bodo priznali nobenega posojila, katerega bode najelo regentstvo ako pridejo na krmilo. Ce je to res. se bode dotična angleška banka pač de dobro premislila, predno bode kaj posodila bolgar-skej vladi v sedanjem negotovem položaji. — Kako veliki neredi so bili v Dubnici pri volitvah, je najbolje pokazala soduijska obravnava, zaradi umora vladnih kandidatov. Zatoženih je bilo 74 osob, in obsojenih jih je 5 na smrt, 30 v petnajstletno ječo, 8 so jih osvobodili, drugim so pa prisodili manjše kazni. Naravno je, da Rusija ne more prizuati volitev, pri katerih so bili tako velikanski neredi.
Katkov je v svojem listu jako hudo kritikoval in pobijal izjavo „Praviteljstveuega Vjestnika", da nemšk: generalni konzul v Sofiji dobro zastopa ranite koristi. Hkratu je pa Katkov grajal tudi sploh vodstvo vnanje politike. Giers je zaradi tega šel k carju in zahteval, da se Katkov zaradi njegovega postopanja pokara, če ne, bode pa on odstopil. Vsled tega so „MoskovsKija Vjedomosti" dobile opomin, da ne smejo več tako napadati Nemčije in vodstva ruske vnanje politike.
„Nordu odločno dementuje vest, da Ituuija in Fraiieiju nameravata skleniti zvezo. Mir se bode ohranil, misli „Nord", toda Evropa bode ostala velika vojašnica, ko se je na novo pozlatila nemško-avstrijsko italijanska zveza. Rusija želi, da se ohrani ravnotežje v Evropi. Francija ne misli začenjati vojne, Anglija pa ima dovoli opraviti z notranjimi zadevami-
Francoska vlada želi, da se finančnemu ministru dovolijo pred veliko nočjo dodatni krediti, rešitev zakona o dohodninskem davku se pa vladi ne zdi nujna. Ko bi zbornica finančnemu ministru ne hotela privoliti dodatnih kreditov, bode odstopilo ministerstvo.
V poslednjem UalijaiiNkein ministerskem sovetu so naznanili vsi ministri Depretisu, da so pripravljeni odstopiti. Vsled tega začel se je ministerski predsednik pogajati z raznimi osobami, bi li hotele ustopiti v ministerstvo. „Italie" trdi, da bode Crispi ustopil v ministerstvo in da bode novo ministerstvo tako-le sestavljeno: Depretis, predsedstvo; Crispi, notranje zadeve; Robilant, vnanje zadeve;
nazaj k součenkam, kajti stare gospe Vaughanove hiša ponujala je mladini le malo veselja. Kljubu temu pa je Sabija z največjo zadovoljnostjo zapazila, da je bila primerno mesto v ljubečem srci svoje bratičine našla. To srečno prepričanje utrjevalo se je tudi, da Mabel kot dorasla devica v nje družbi ni nahajala le zadovoljnosti, ampak celo posebno veselje. O nje hvaležnosti in ljubezni so jej nadalje pričali marsikateri listi, marsikatere besede in marsikatera znamenja ljubečega spomina. Kako globoko so one besede Sabiji v srce segale, kako radostna je one liste zopet in zopet čitala, in s kako ljubeznijo in prisrčnostjo je ona darilca shranjevala, tega Mabel pač ni vedela. Tudi ni slutila, da ta prisrčna ljubezen do nje je jedino zeleno mesto v osamljenem pustem srci, tako da je to srce lahko premeni la v popolno puščavo ali pa mu je kot duh-teči cvetki zalivala in je razvijala.
Kako lahko se temu udaja. Res se tega Še ni zavedala, ko je z napeto paznostjo poslušala povest polno nesrečnih dogodkov, a nje lepo živo obličje pri svitu trpolečega ognja v levi očitno kaže nje toplo sočutje za pripovedovalko!
Četrto pogl a v je.
Svet se pred njo smije — njegovega nestanovitnega pogleda,
Ona skusila Se ni; nje steza vidi se vesela,
S cvetlicami  in Bol&nim svitom, in
glas hvale, Je vedno veseli klicavec njene poti.
Minule so skoro tri ure. Gospića Sabija je bila prav podrobno povedala vse svoje zadnje dogodke, in pogosto se je spominjala tudi bolj oddaljenih; kar so se pri starej gospe jela očitno kazati znamenja velike utrujenosti. Mabel je bila tudi nekoliko upehana, vender ni mislila iti spat, preden bi bila Henrika videla. Miluje teto, ki je bila že parkrat jela kimati, nasvetovala je, naj bi pozvonila ter povprašala, ali plin vrh stopnjic gori in potem šla tja gori. Pri sebi je bila sklenila vrniti se v čitalnico in počakati Henrika, ko hitro bi teto v nje sobo spremila ter se prepričala, da je z vsem potrebnim preskrbljena. O tem jej vender nič ni po« vedala, ko je bila Sabija pritegnila nje prvemu nasvetu, ustala je Mabel, da bi poklicala strežnico.
Isti trenotek je zazvonil hišni zvonec. In Mabel, ki je težko pričakovala Henrika, zaslišala je radosten smeh in razne kaj žive in glasne ženske glasove. Drugi trenotek je kar brez ovinkov v sobo stopilo več gospij v pisanih plaščih in popolni večerni opravi; temu se je Mabel močno čudila, teti pa je to izbujalo nezadovoljnost, ker so jej te nepričakovane in neljube obiskovalke precej pregnale vso zaspanost.
Na prvi pogled se je Mabel videla vsa začudena in zmočena; a nje lice se je kmalu radosti svetilo, ko je gospo Lerovevo zopet izpoznala; ta je bila spredaj v družbi ter je smehljajoč se zmešnjavi, katero je bil nje nepričakovani dohod po-uzročil, svojo mlado sestro najbolj ljubko in najbolj prisrčno pozdravila. Potem se je obrnila k teti, ki se je na naslonjači kaj trdo držala, ljubko in ne-skrbno dotaknila se koncev nje prstov ter je ob jednem nekako zaničljivo in ostro nje obleko in nje postavo pogledovala.
(Dalj« prih.)
Bertole-Via'e, vojno; Magliani. finance; Grimaldi, javna dela; Zanardelli pravosodje; Đrin, pomorstvo; Branka, poljedelstvo. Tudi „Fanfulla" je izvedela, da bode najbiž Crispi poklican v ministerstvo, drugi listi pa temu oporekajo.
Domače stvari.
— (Dopolnilne volitve vmestni zbor Ljubljanski.) Danes volil je III. razred. Ker se nasprotna stranka še vedno drži svoje pasivnosti, udeležba ni bila ogromna, vender pa živahneja nego lani. Volit je prišlo 97 volilcev (lani 68) in izvo Jjeni so gg.: Dolenc Oroslav, svečar in hišni posestnik, s 93, Nolli Srečko, kleparski mojster, z 92, Tomšič Ivan, učitelj na vadnici, z 92, Va-lentinčič Ignacij, zastopnik zavarovalnice in hišn posestnik, z 91 in Železni k ar Ivan, urednik, z 91 glasovi.
— (Glasbena Matica") V slednjem času pristopili  so  znani   rodoljubje:   I.  Kotnik, V. It oh rman in O. Dolenc v Ljubljani  kot usta novniki b „Glasheni Matici". Vivant sequentes!
— (XXII. redni veliki zbor „Matice Slovenske") bode v sredo 13. aprila 1887. leta ob 4. uri popoludne v dvorani Ljubljanske čitalnice. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. januvarja do 31. decembra 1886. leta. 3. Volitev treh društvenikov, katerim je v zmiBlu §. 9 a) dru-štveuih pravil presojati in potrjevati odborove letne račune o novčnem gospodarstvu. 4 Proračun za 1. 1888. (Računski sklep in proračun sta gg. dru-št ve ni kom v društveni pisarni na ogled in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje.) 5. Letno poročilo o odb rovem delovanji v dobi od 1. aprila 1886. do 31 marca 1887. leta. 6. Posamezni nasveti, predlogi, želje in resolucije. 7. Dopolnilna volitev odbornikov. Vsled smrti, odpovedi ali pa žreba imajo letos izstopiti iz odbora gg : f Erjavec Franc, Hribar Ivan, Hubad Franc, KržiČ Anton, Leveč Fr., Marušič Andrej, f Rajč Božidar, Robič Luka, Se-nekovič Andrej in VViesthaler Franc, skupaj 10. V odboru pa še ostanejo vg.: Cigale Matej, dr Do-lenec Hinko, Einspieler Andrej, Grasselli Peter, Gregorčič Simon, dr. Jarc Anton, Kaspret Antou, Kermavner Valentin, Kersnik Janko, dr. Lampe Fr., Majciger Ivan, Mani Josip, Pletcršnik Maks, dr. Po klukar Josip, Praprotnik Audr j, Raič Ant, Stegnar Feliks, Svetec Luka, Šuklje Franc, Šuman Josip, dr. Šust Ivan, dr. Tavčar Ivan, Tomšič Ivan, Vavru Ivan, Vilbar Ivan, Vodušek Matej, Zupančič Antou, Zupančič Vilibald, dr. Zupanec Jarnej in Žolgar Mihael, skupaj 30. — Vsaj 16 odbornikov mora po §. 12. društvenih pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. — Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev (3. točka) se uštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vender volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom, tako da ni suma zaradi kake prevare.
V Ljubljani dne 28. marca 1887. Predsednik: Odbornik in blagajnik:
Josip Mam. IvanVilhar.
— (Nadvojvoda Viljem), generalni nadzornik topništva, pripeljal se je danes zjutraj ob 5. uri 7. min. s kurirnim vlakom v Ljubljano in se ustavil v hotelu „Elefanf. Dopoludne odpeljal se je v Kamnik ogledavat državno tovarno za smodnik. Danes proti večeru vrne se iz Kamnika in si jutri ogleda tukajšnje topničarsko vojaštvo. Jutri popoludne bode pri nadvojvodi Viljemu obed, h kateremu so povabljeni tukajšnji vojaški in civilni dostojanstveniki.
— (Javno predavanje.) Včeraj dopoludne ob 11. uri predaval je g. profesor Ivan Šubic v redutni dvorani o vodi, njenih svojstvib, o nje pomenu za človeško zdravje, o lastnostih zdrave pitne vode, o vodujakih Ljubljanskih, o važnosti, dolgosti in troških raznih vodovodov in o nameravanem vodovodu za mesto Ljubljansko, oziroma ob obeh alternativnih progah iz Podvodja in s polja Ljubljanskega. V prostem, jedno uro trajajočem govoru razpravljal je g. profesor zanimivo tvar ino jako mikavno in popularno, pokazal se je izvrstnega govornika, ki zna v poslušalcih vzbuditi zanimanje za stvar. Svoje predavanje pojasnjeval je z izbornim risanjem na tablo. Občinstvo je sledilo z izredno pazljivostjo govoru in govornika naposled odlikovalo z jako živahnim priznanjem. Od mnogih atrani na prošenj, izražamo tu željo, da bi gospod
profesor svoje izvrstno  predavanje v kakem listu
objavil.
— (Slovensko gledališče.) Na korist režiserju dramatičnega društva g. Ignaciju Borštniku predstavljala se je včeraj »Zmešnjava na zmešnjavo", burka v 5 dejanjih, katero je iz nemščine preložil J. Cimperman. Občinstvo je pri tej priliki pokazalo, da dobro pozna g. Borštnika zasluge za slovenski oder. Prišlo je v tolikem številu, da je prostora primankovalo in odlikovalo je bene-ficijanta z venci, z moralnim in gmotnim priznaujem, da sme g. Borštnik z včerajšnjo benefico biti zado-vo jen Veliko število in burno odobravanje občinstva uplivalo je vidno na igralce, igra vršila se je tako gladko in hitro, da se ne spominamo jednake predstave. Ulogo graščaka Borovskega predstavljal je g. Borštnik s tolikim humorjem, da smohu in veselosti ni bilo konca. Jednako izborno so igrali gospodičine Zvonarjeva (Dragana), Mat. Nigri nova (Borovska), Giz. Nigrinova (Gvozdenka), gg Kocelj (major Borovski), Danilo (Dobrič) in Slavko (Selicour). Predstuva bila je v vseh delih tako jednotna in dobra, da si je na tesnem či tal ničnem odru boljše skoro misliti ne moremo in da sme vsakdo z domače Talijo napredkom in le pim razvojem biti zadovoljen.
— (Občni zbor denarne obrtnijske pomočne družbe Ljubljanske) z omejenim poroštvom vršil se je včeraj pod predsedstvom vodje g. I. N. Ho rak a ob navzočnosti  nad 40 članov. Kot komisar za prenaredbo društvenih  pravil bil je navzoč c. kr. notar G o gol a.   Društveni vodja g. I. N. Hora k opomni v svojem nagovoru, da je stanje društveno še dovolj ugodno, a da le preveliki davki, katere naklada c. kr. finančno ravnateljstvo, ovirajo družbe  prospeh.   Druga popolnem jednaka društva v Gradci, Mariboru, Opavi itd.,  katera so posnela svoja pravila po Ljubljanski obrtni pomoćni družbi, in imajo dosti večji promet, ne plačujejo niti tretjine toliko davka, kakor Ljubljanska obrtna polnočna družba. Občni zbor je že lani 9. maja skle nil prenarediti pravila tako, da bi bila jednaka in na istem stališči kakor družbe, katerim je državna postava zagotovila olajšavo  pri plačevanji dohodninskega davka.  A c. kr. deželna kot trgovinska aodnija vrnila je pravila vodstvu nepotrjena in to samo zaradi tega,  ker ni bilo povabilo k občnemu zboru proglašeno v uradnem listu „Laibacher Zei-tung" osem dnij pred občnim zborom, ampak dva ali tri dni pozneje. Društveni vodja g. Horak potem imenuje ov» rovateljema zapisnika občnega zbora gg. J. Borovskv in Lud. Widmayer, kot škru tinatorje  volilnih   listov pa gg.: Maks Benda, Elija Predovič in Fran Breskvar. Knjigovodja g. Fran Bradaška poroča potem v glavnih potezah o društvenem poslovnem delovanji za 1. 1866. Dne 1. januvarja 1886 štelo je društvo 260 udov. Novo jih je pristopilo  16,  vkupe jih je bilo 276. Izstopilo je 15 udov, torej jih je ostalo koncem leta 1886 261.  Denarnega prometa je bilo v dohodkih in stroških  358.219   gld. 83 kr. Opravilnega prometa pa že g;l«l.   Glavna bilanca kaže, da so znašala posojila društvenikom 130.266 gld.   15 kr., deleži udov  14.737 gld. 16 kr., re servni zaklad razen društvene nezadolžene hiše v Židovskih ulicah še 6697 gld. 70 kr.   Čistega do bička je  200 gld. 77 kr.   V imenu pregledoval uega odseka poroča gospod Ivan Zor, da je isti vse glavne in področne knjige natanko pregledal, isto tako vse menice, katere hrani društvo, in da je našel vse v najboljšem redu, torej nasvetuje, da se računski sklep za 1. 1886 odobri in se dovoli društvenemu vodstvu absolutorij, kar zbor jednoglasno odobri.   V ravnateljstvo izvolijo se z veliko večino gg.: Ferdo Bil i na, Fran Geba, Janez Mathian in Jakob Naglas. V pregledovalni od sek gg.: Josip Geba, Ivan Zitterer in Ivan Zor.   Sklene se potem po  nasvetu društvenega vodstva, katerega utemeljuje društveni vodja gosp. J. N. Horak, prenaredba pravil v zmislu sklepa lanskega občnega zbora. Zbor jednoglasno pritrdi. Na predlog vodje J. N. Horak a dovoli se iz reservnega zaklada za   dobrodelne namene: Društvu katoliških rokodelskih pomočnikov za zgradbo lastne hiše 50 gld.; za podporo ubožanih udov Ljubljanskih obrtnikov 30 gld.; za „Narodno šolo" 10 gld. iu za podporo obrtnih učencev v katoliškem rokodelskem društvu 10 gld.   Gospod Zupančič potem vpraša, zakaj se ne priobčujejo, kakor prejšnja leta, izkazi, koliko ima vsaki društvenik uložene glavnice z obresti vred. Društveni vodja odvrne, da
je vsakemu na razpolaganje, dopoludne in popoludne. pogledati v društvene knjige, v koliko je narasei njegov delež. Nobeno obrtno poraočno društvo m* priobčuje jednakih izkazov, jedino le kranjska Lra nilnica. Od društvenih deležev dobivajo društvenik i obresti po 5°/,, od ulog po 41/>%. Za posojila pa. se jemlje 6% in se morajo s tem poravnati vsi stroški, tudi koleki za menice. Potem se zborovanje sklene.
— (Črno v o jnikov) v Ljubljanskem okrajnem glavarstvu je po sedaj dovršeni štetvi 89 31». Pač veliko število!
— (Ušel je) zadnji petek iz deželne bolnee Tržaški postopač Natale Vauino, ki je bil na Žab-jaku v preiskavi zaradi hudodelstva tatvine, a so ga bili zaradi bolezni oddali iz zapora v deželno bolnico. Popihal jo je Vanino kar v bolnišni obleki, le klobuk je vzel seboj. Na Vrhniki so ga žandartni ujeli in v soboto v Ljubljani izročili zopet na Žab ju k.
— (NeČlovešk oče.) Od sv. Jurija ob Ti boru se nam piše: Kajžar Simon Sirk je že dlje časa svojega petletnega sinka strašno pretepal in bil tudi zaradi tega že dvakrat od sodnije kaznovan Pred nekimi dnevi pa ga je zopet tako hudo pretepel s „kneftro" in okovano peto svojega škornja, da je otroče vsled prizadetih mu brezštevilnih run umrlo. Otrok bil je tako nečloveško pobit, da na celem životu ni bilo najti toliko zdrave kože, da bi se na njo mogla dlan položiti; in kjer se je pri raztelesenji z nožem urezalo, povsod se je videla podpluta kri. — Zverinski oče, katerega so že žandarmi odvedli v zapor, pretepal je tudi svojo soprogo tako hudo, da jej je roko zlomil. Sirk sicer zasluženej kazni ne bode ušel, ali nam se zdi, da vsaka še tako ostra obsodba bode za njegovo zverinsko početje premajhna.
— (Iz Rovt:) 13. dan t. m. šel je Martin Albreht (vulgo Žgančar, gost) z Rovt na Vrhniko po opravkih Do danes 26. dan t. m. ga še ni domov in tudi nihče tod okolu ne ve povedati, da bi ga bil kje po 13. dnevu videl. Sumi se, da spi mož nekje nad Vrhniko nevzdramno spanje. Gotovo je revež vsled „žganja" v snegu ostal. Ker je bil sneg tako velik do danes, ga ui bilo moči tja okolu iskat iti.
— (Z Vrhnike:) Dne 31. t. m. dopoludne ob 9. uri se vrši na Vrhniki prostovoljna prodaja v zapuščino g. dekana Martina Šlibarja spadajočega premakljivega premoženja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Dunaj 28. marca. Cesar podelil mini-sterskeinu predsedniku grofu Taaffeu veliki križ Štefanovega reda, finančnemu ministru Duna-jevskemu veliki križ Leopoldovega reda, mučnemu ministru Gautschu red železne krone prve vrste. — V pravdi anarhistov 13 obtožencev obsojenih na jednoletno teško ječo, jeden oproščen.
Peterburg 28. marca. Na udanosti od reso Peterburškega vseučilišča odgovoril car: Vseučilišče naj svojo udanost kaže v dejanji, ne pa samo na papirji.
Madrid 27. marca. Preteklo noč so zaprli več osob, ker so na sumu, da so snovale zaroto proti regentstvu. Tudi v Barceloni, Valenciji, Sevilli, Valladolidu in v Cadix« so zaprli več osob zaradi republikanskih pojavov in zaplenili več puntarskih, vojakom namenjenih pozivov. Po zadnjih brzojavkah v provincijali vse mirno. Vlada je prepričana, da se ne bode nič resnega prigodilo.
T7"a,"bil©-
Č. gg. udje kmetijske podružnice se uljudno vabijo k
rednemu občnemu zboru
v četrtek dne 31. marca 1887 ob 2. popoludne v čitalnični dvorani, pri katerem se bodo razpravljale sledeče točke:
1. Poročilo o delovanji podružnice.
2. Poročilo o stanji blagajnice.
3. Poročilo odseka glede osnove hranilnice oziroma založnice.
4. Poročilo o zboljšanji kmetijstva na Kranjskem.
5. Poročilo o filokseri.
6. Volitev novega odbora.
Rudolfovo 23. marca 1887.
Dr. A. Poznik ,
naoelnik podružnic«.
„LJUBLJANSKI ZVON."
Gld. 4.60. ^192-1> Gld. 2.30. — Gld. 1.15.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo uaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
ia vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
., četrt leta........3       30 „
„ jeden mesec.   ......     I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
jeden mesec.......I   „  40 „
W^9^ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. VpravniMvo ,fSlov. Uaroda". _ "   Tujci: — -
27. marca.
Pri ^'c»iiu: Freund z Dunaja — Urbach iz Prage.
— Herlt iz Kočevja. — Grof Apraxin iz Budimpešte. — Fritscbe z Dunaja. — Buchta iz Radovljice. — HOnigs-berg iz Zagreba.
Pri Ttrtjmi: Cea. via nadvojvod* Viljem z Dunaja.
— Weis ii Trata. — Wucherer z Dunaja
Umrli so v IJiiI>IJ»ibI :
23. marca: Ana Svetlin, de'avčeva hči, 3 leta, Poljan-aka cesta št. 58, za božjaatjo. — Marija Volbank, gostija, 82 let, Kravja dolina št. 11, za razširjenjem pluč.
24. marca: Helena Buriš, gostija, 79 let, Kravja dolina it. 11, za oalabljenjem. — Marija Žgajnar, kajžarjeva žena, 50 let, Ilovica Št. 17, za jetiko. -- Ana Okorn, krojačeva hči, 2 leti, Rožne ulice Št. 3, za jetiko.
25. marca: Andrej Grablovec, delavec, 71 let, Krakovske ulice št. 27, za mrtvoudom. — Anton Božič, zaaobni uradnik, 32 let, Breg št. 14, za apridenjem mozga.
26. marca: Marija Vil mati, airota, 8 let, Poljanska cesta št. 30, za jetiko.'
V deželnej bolnici: 21. marca: Fran škrjunec, delavec, 64 let, za slabostjo.
23. marca: Jakob Plut, delavec, 46 lor, za jetiko.
24. marca: Marija Mervis, goatija, 65 let, za oslab-ljenjem.
25. marca: Gašper Eržen, slikar, 36 let, za jetiko.
Tržne cene v Ljubljani
fine 26 marca t. 1.
		gl. kr.		rl.|kr.
Pšenica,	hktl.   .   . .	6 99	Speli povojen, k#r.	nr|*
Kež,	r ...	5 20	Surovo tnaslo, „	— ,90
Ječmen,	n ...	4 74	Jajce, jedno ....	— 2
Oves,		3 OH	Mleko, liter ....	— i 8
Ajda,	i ....	4 Sffl	Goveje        uieao, kgr.	— 64
' Proso,	n «••	4 55	Telečje           „ jj	— 54
Koruza,	• ...	5 20	Svinjsko        „ „	— 66
Krompir	n ...	2 85	K oštru novo    , „	— 36
Leča,	• ...	12 -	Pišanec .....	— 75
Grah,		10 —	Golob......	— 20
Fižol,	■ ...	12,-	Sen..,    100 kilo    , .	2 85
Maslo,	kgr. .	1 —	Slaniaj   „     „ .	2 83
Mast,		— 64	Drva    trda, 4 □ metr.	6 50
S;»eh frišen,		—160	mehka,   , „	4 15
Meteorologično poročilo.
■ ., a se	• Cas opazovanja	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Moli rina v mm.
e	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-47 m m. 731 05 mm. 73355 mm.	1-8 C al. zah. 7 8 C al. zah. 50 C al. szh. . vL..  \ 1		obl. jas. obl.	OtOniro.
« E se 5 i— C*	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736 79 mm. 736-lOram. 734 45 mm. ii m*-* f	1*8«« C 10-2' C 8:6 0	al. zah. si. zali. h rez v.	jas. jas. ja».	0-00 mu.
pod
Srednja temperatura 4-9» in 50°, za 0 5° in 08° nad normalom.
lOuLi^aJslsa, borza
dne 28. marca t. 1. Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld. 8070 — gld. 80-70
Srebrna renta.....„    8175 — „ 81P0
Zlata renta......m   113-45 — B 113 50
6°/0 marčna renta ....     >    97*10 — , 9740
Akcije narodne banke    .   .     ,   884'— — . £86-—
Kredita« akcije.....„   284-i O — „ 2'4-lo
London........,   12780 — „ 127 70
Napol.       l       '.   '.   '.   [         "     1012«/, — J 10 12
C kr. cekini......,      602 - „ 6-i 2
NViiiSk- murke.....                          .     o270 . 63*76
4"/, državne srečke i* 1. 1854   25 i gld. 126 gld. 50 k
Državne sreike iz 1. 1«64          100   , 165 „ tO
Ogerska zlat* renta 470 ...... 101 „ 35
Ogerska papirna renta r> ..... 88 „ 55
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 „ 50
Donava reg. srećke 5°/0 .   .     100 gid. 115 „ 50
Zemlj. obč. avstr. 41/,'',',, zlati zast. listi . 127 , —
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — , —
Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice 100 „ 10
Kreditne srečke.....100 gld. 176 .
Rudolfove srečke.....                      10 20 „ 50
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120    „ 106 „ 50
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.     . 218 „ —
Bogu Vseganiogočnemu se je dopalo, da nas je zapustil na brezmerno žalost naš iskreno ljubljeni oče
TOMAŽ NAGLIC,
župan in blagajnik bralnega društva,
po dolgej mučnej bolezni, v 54. letu svoje starosti, 20 t. m.
Kanj ki bodi priporočen v pobožen spomin.
Žiri, dne 25. marca 1887.
(19»)
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Najtoplejšo zahvalo izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za skazano sočutje in tolažbo moj boleznijo in ob smrti mojega ne-pozabljivega očeta, gospoda
JANEZA VALENČIČA,
posestnika,
Jednako se zahvalujeni preiskreno prečastiti duhovščini, gospodom uradnikom, sorodnikom, prijateljem in znancem, da so se mrtvaškega sprevoda v tolikem številu udeležili ter tako mojemu prerano umrlemu očetu skazali poslednjo čast.
Priporočam ga vsem v blag spomiu.
V Trnovem, dne 26. suaca 1887.
(2 JO)
Ivan Valenčlč,
sin.
v večjih In manjših količinah se kupujejo pri
„Bavarskem dvoru" v Ljubljani.
(18:—5)
Lep travni
ki meri 6 oral, ležeč na „Pasjem brodu" blizu GMlnlo pri Tuj ubijani, proda se z lepim, Še novim vezanim kozolcem ali „tribou vred iz proste roke po ugodnej ceni. Proda se ga tudi samo 4 orala skupaj.
Bolj m-tanko se izve v Florljanskih ulloah hi*, it. 33 v IJubijani. (191—1)
Kisla voda, kopališče Radence i
s svojo jako obilo ..natro-lithion-kislino". (iarodovi poskusi so dokazali, da je ugljeno-kisli rLitliion" pri protiuu ntjboljit
Vsled ^™ obilnega ogljenokislika, natrona, lithiona je rad vanjska kisla voda kot. specifikum pri protinu, kaninji v želodci, mehurji, ledvicah, zlati žili, branio rici, brakom, zlatenici, želodčnih bo loznib. katarn. Kopelji. slanoTanja, restavracija etnd
in najgotoTcjSe zdravilo.
Zalo«* : F. 1'Iiiiiia v Ljubljani, ■*. NollliiK«** via Koppa t Trstu, A. Mjtzzoli v Gorici, l>r. ErilMt limiipt, lokar v lioljuku, — v Colji in Mariboru v vi»kl specerUski trgovini.
iSaagCTTrTI11 'lllllliaMM—^—i— K.
Tovarna za kostne pridelke in lim Luckniann-a & Bamberg-a
v Ljubljani
priporoma svoja aelo   vspešno učinkujoča
umetna anojiva, Kostne
po najnižjih cenah. Na zahtevanje se »posije cenilnik in prospekt.
(i5i—d)
V mojem založništvu je ravnokar izSlo:
ali
izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji.
I. zvezek.
Cena 20 kr , po polti 22 kr. (Se nadaljuje.) Nadalje priporočam: ili'ft—1)
Postheft oesterreichisches.
£in Rathgeber in allen postalischeii An-
gelegenheiten.
PUr den Privatgebrauch uud mit besonderer Rlicksicht auf den
Handels- und Gewerbestand.
Cena 00 kr., po pošti 70 kr.
J. GIONTINI, knjigotržnica»Ljubljani.
1 s^Kri cistilneTrcflljice
1
so se vselej siiajno osvedočilo pri snbasanji elu-io^k«'K» telesa, gin 1 »bolu« navala krvi« otrpuenili u 111. Mltik/.eneiii / lodel, po-niauJkHnJi alnstl do Jedi j. jetrnih In onl-Htnili b»leanih9 in pru8ega\o v Hvojein učinku vsa druga v reklamab toliko proslavljana .sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama. velja jedna »kalija samo 21 kr., jeden -zavoj s 6 Akatljami 1 gld. D kr. — Manj kot jeden zavoj »e s puStu 110 raz-poSilja. — Prodaja 748—20)
j „LEKARNA TRNKOCZY"
đ §0f zraven rotovža v LJubljani.
m     HI Razpošilja se vsak dan po pošti.
l
I
i
x 1
CACAO
ČOKOLADA
HICTOR
ScHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvej Dunajskej  razstavi  kuhiniske umetnosti bili odlikovani z naj višjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registruvatio varstveno znamko In firmo. (856—88)
l)Ol»iva Me pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli kates, v Ljubljani pri g. Jr*etrii i,us.Miik-u. Razpoailja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljaluica
Dunaj, IV., Alle^asse Ni'. 48 (poleg juž. kolodvora).
Naznanja se, da sc bode v Kranjski gori novo dovoljeni sejem za živino in blago vsako leto pivi torek po veliki IlOĆi vršil. Ako bi bil dotični dan praznik, je sejem v prvi sledeči delavnik.
Prvi sejem bode 12. aprila 1887.
v
Županstvo občine Kranjska gora,
dne 25. marca 1887. mom
BRATA EBERL
11 i.'»V«
prodajata najboljše in najcenejše
oljzxate  feaxv@P lake  ixx f£rxxežo
lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiee ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—36)
, LJUBLJANA. LJUBLJANA. J
izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskare",
QRP2