Pofttnbia rrtaeana ▼ goCovtul Leto LXVU1., št. 14} petek. Cena Din 'znaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — inaerats do 30 petii vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji tnseratl petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velia mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN CPRAVNlfiTVO LJUBLJANA. Knafljeva aHca fttev. 5 Telefon: 8122. 3123, 3124. 3125 in 8196 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon' st 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: K oceno va ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvora 101 Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st_ 10.391. DELNA SPREMEMBA UREDBE O ZNIŽANJU PREJEMKOV Zvišanje doklad za otroke — D oklada omožene uradnice in orno-žene vpokofenke — Vpokojenci z manj ko 25 leti službe Beograd, 24 oktobra. M. Ministrski svet je imel danes od 17. do 19. sejo pod vod snom predsednika vlade g. dr Milana Sto-jadinoviča Poleg reševanja tekočih resor-dnih zadev je cninistrsk? svet definitivno odobril uredbo o izprtmembah in dopolni tvah uredbe o zn /anju prejemkov državnih nameščencev. S temi spremembami so izvršene nekatere ublažitve prvotne uredbe Razen tepa je ministrski svet odobril ministru za socialno politiko kredit 8 milijonov Din za nabavo živi i za pasivne kraje Glavne spremembe uredbe o znižanju plač državnih nameščencev, ki jih je sprejel ministrski svet na današnji seji so na slednje: Poročena državna uslužbenka ima pravico do osebne doklade, Če mesečni brutto dohodki njenrjja moža ne znašajo nad .V0 Din. Ako pa znašajo nad 500 Din se zniža osobna doklada za toliko, kolikor znnša polovica one vsote, ki ostane, če se od mesečnih hrutto dohodkov moža odbije 500 Din. Pod brutto dohodki se razumejo dohodki v denarju iz služI enega ocjno^aja katerekoli vrste in dohodki od premoženja, ki služijo za davčno osnovo po zakonu o neposrednih davkih Doklada za v«ake«ra zakonskega ali poza-konjeneea otroka znaša mesečno po dra- sinj^kih razredih: ako ima državni uslužbenec do tri otroke po 130 v prvem in po 110 v drugem in tretjem draginjskem razredu, če pa ima nad tri otroke, po 140 v prvem in po 120 v drugem in tretjem dravinjskem razredu, Ce sta oče in mati državna uslužbenca ali Če je eden 'zmed soprogov v aktivni službi, drugi pa osebni vpokojenec. pripada doklada za otroka očetu, sicer ako ima do H otroke po SO Din. nad 3 otroke pa po 90 Din za vsakega otroka brez razlike na dravinjski razred. Ce je zakon ločen, pripada draginjska doklada onemu, ki vzdržuje otroka. Ce je mati v državni službi, oče pa kakega drugega poklica, mati nima pravice do doklade za otroka razen v primeru, da je ofe siromašen ali nesposoben za pridobivanje. Če je z^kon ločen, ima mati pravico do doklade za otroka, će ga ona vzdržuje, ali če mož za otroka nič ne plača. Če je žena. ki je v državni službi, drugič poročena, ima pravico do doklade za otroka iz prvega zakona Če pa ni v državni službi in ni osebni vpokojenec ali če živi ločeno od moža-državnegj uslužbenca, ji gre pravica do doklade na otroka, ako ga ona vzdržuje Glede upoko'encev določa nova uredba: Rodbinski vpokojenci, katerim je pokojnina odmerjene po smrti osebe, iz katere izvira pravica do pokojnine, imajo pravico do iste osebne dok'ade. kakor bi jo imel umrli upravičenec Omožena osebna vpokojenka. ki ji je bila priznan« pokojnina po 31. evgustu 1923, ima pravico do popolne osebne doklade, če mesečni brutto dohodki njenega moža ne znašajo nad 500 Din Če pa znašajo nad 500 Din se zniža osebna doklada za toliko, kolikor znaša polovica one vsote, ki ostane, če se od brutto dohodkov moža odbije 500 Din. Ta odbitek pa odpade, če živi žena ločeno od moža. Glede doklad za otroke veljajo enake določbe za vpokojence . kakor za aktivne uslužbence. Vpokojenćem, ki nimajo po'nih 25 let efektivne državne službe, se osebna doklada zniža za 25 odstotkov. T« vela tudi za rodbinske vpokojenke, ki niso dovršile 60 let Starosti. Analogne do'ocbe veljajo za orožnike in g ran i čar je Nova je določba, da odrejeno zn;žanje ne velja za posebne doklade stalne honorarje in nagrade, ki se plačujejo za nočno službo. Te spremembe stopijo v veljavo «. 1. novembrom. Cilji Italije v Abesiniji . Zanimiva izjava avstrijskega državnika — Italija nima namena zavojevati vse Abesinije Dunaj, 25. oktobra, z. Ugledni avstrijski politik, ki je znan po svojih intimnih r.vezah z vodilnimi fašističnimi krogi v Rimu, je novinarjem dal sledečo izjavo o namerah Italije v Abesiniji: V Italiji nenaklonjenemu Časopisju čitamo o ozadju in namerah abesinske ekspedicije razne več ali manj senzacionalne in izmišljene vesti. Italija nima niti zdaleka namena uničiti svojih abe-sinskih np prijateljev. Nasprotno žele merodajni rimski krogi, da sklenejo po zaključku abesinske ekspedicije z ne-gu-trajen in prijateljski sporazum. Te-.ca. se voditelj Abesincev ^»rav dobro zaveda in že prihaja do spoznan j«, da b\ bilo boljše se pogajati z Italijani kakor pa računati na resno pomoč tujcev. Kdor čita italijanske liste, mora priznati, da ni v njih niti govora o kakem uničenju Abesinijo. Rim stremi za tem, da sklene z Abesinijo tako pogodbo in sporazum, ki bo pravično upošteval njegove življenske interese, pa tudi suverenost Abesinije in njene pravice kot članice Društva narodov. Abesinski spor bo končan tistega dne, ko bodo 7^ključ°nR n^nešno pogajanja med Italijo, Anglijo in Francijo o živ-ljensMh interesih Rima v vzhodni Afriki. V tem primeru je pričakovati, da bo popustil s svojim odporom tudi neguš, ki se danes zanaša na pomoč Londona in Ženeve. Italijanski cilji v abeslnskem sporu so znani. Glavne zahteve so: ureditev italijansko-abesinske meje, dovolitev naseljevanje italijanskih kolonistov na abesinskem ozemlju in izvajanje raznih gospodarskih koncesij na podlagi že obstoječih pogodb. Ozemlje okoli jezera Tana prepušča Italija popolnom i uplivu in interesom Anglije. Prav tako prepušča gospodarstvo nad osrednjo Abesinijo s pokrajino Kafa gospodstvu negu-ša, ki naj v bodoče vlada nad ozemljem historične Abesinije okoli Adis Abebe. Italijanski vojaški listi dovolj jasno pišejo, da glavni cilj sedanjih vojaških operacij v Abesiniji ni zavojevanje cele Abesinije ,nego omogočitev strategične kontrole nad platojem okoli Hararia ter provinco Ogaden. Na pohod proti Adis Abebi ne misli resno noben italijanski vojaški strokovnjak. Pogajanja za sporazum Italija kaže veliko popustljivost, vendar pa je malo upanja, da bi Abesinija pristala na njene predloge Pariz. 25. oktobra z »Kcho de Pariš« javlja. Ha so včerajšnja izvajanja Lava-la pred zunanjo komisijo napravila vtis, da želi Laval. da se sestane odbor petih, ki bi proučil nov predlog za ureditev Hali jansko-abesinskesa konflikta. Ta od Italije izvirajoči predlog, je že, kakor javlja »Matin« od torka v rokah angleške vlade. Po tem predlogu bi se ohra-nPa suverenost prave Abesinije in prepušča DN, da bi z mednarodno akcijo dovedlo ta del v krog civilizacije. Italija se odreka tudi kasnejši osvojitvi Abesinije v kolikor *rre za ozemlja ki mejijo na Sudan. Italijanske želje se tičejo izključno provinc Tigre. Harar in Ogaden. Italija je pripravljena v interesu evropskega mira od**eči se vsaki nada lini akciji v Ahesiniii. noče pa to storiti pod pritiskom angleškega brodovia v Sredozemskem morju. »Pariš Soir« poroča, da je Laval ob-vesHI angleškega poslanika o italijanskih željah glede ureditve vzhodnn-afri-£kesra spora. Italija ie. kar se tiče vo-iaške organizaeiie v teh pokra iinah, nn-nravlipna nristati na to. da D V določi *+e\ilo volkov in ostale podrobnosti r'ede voia«kih sil v 7a«5odnni»i »hesin-*ki*i pokra iinah ter tndi v bodoče izvaja kontrolo nad vojaškim ustrojem zasedene dežele. V glavnem bi se uredilo to vprašanje tudi za ostali samostojni del Abesinije tako, da bi smela razpolagati le s toliko vojaštva, kolikor bi ga bilo potrebno v policijske svrhe. V ostalem bi se morala Abesiniia razorožiti. London. 25. oktobra, z. Napram novim italijansko-franroskim mirovnim pogojem so tu.kaišnji politični krosi zelo rezervirani. Ni zanikajo, da so jim ti pred-lotri že znani, smatrajo pa. da iih Abesiniia ne bo nikdar spreiela in da so zaradi tega tudi za Angliio nesprejemljivi. V ostalem pa Antrlifa želi, da se o abesinskem vprašan in razpravlja in rešu»e samo v okviru Društva narodov, ker se mora dosegi «no razum, ki bo z° dovolili ne samo Italijo, marveč tudi Abesinijo in Društvo narodov. Angleški listi ze*o obzirno poroča io o teh razgovorih, izoeri-ba io pa se skriino. da hi zavzeli kako konkretno «tališoe. Tndi glede umika i tali lanskih čet iz Libi»e so skrajno rezervirani in namiču'«*m. da se Ane" a z umikom ene same diviziie ne bo zadovoljila. Zn^vkrat £«» n? ni* ^.k'en iene^a nrlede umika angleške voine mornarice s SredozemsUecra mor »a. V« sinočnii seri spodnje zbornice .je mmister S»mon ponovno odločno iz »avil. rla \nnrliia v nobenem pogledu n» izpremen'la svojega dosedanjega stališča v Italijansko-abe-sinskem sporu ter da bo vztrajala do Reorganizacija DN? Pravice Društva narodov naj bi se omejile na izključno posredovalno vlogo, mesto tega pa ©rivotvoril direktorij velesil Pariz, 25. oktobra, z. »Kcho de Pariš« poroča po informacijah v londonskih krogih, da vodi generalni tajnik Društva narodov Avenol, ki se mudi v Londona, važne razgovore z angleškimi državniki glede reforme Društva narodov, ki jo smatrajo mnogi državniki za neobhodno potrebno. Ženevska ustanova naj bi se spremenila in preuredila v izključno posredovalno ustanovo, ki ne bi imela več takih pravic, kakor jih ima Društvo narodov po sedanjem statutu, ko lahko odreja celo sankcije proti posameznim državam. Društvo narodov naj bi postalo to, kar so Angleži zahtevali že vsa zadnja leta. ko so se izogibali prevzetju vsake nadaljne obveznosti. Ker pa bi se s tem silno oslabil položaj in prestiž Društva narodov, naj bi se v nadomestilo sklenile posebne zveze med posameznimi državami. Po mnenju lista gre za uresničenje starega načrta o nekakem direktoriju velesil v duhu svoje-časnih predlogov Italije. Po izkušnjah zadnjih let Angleži uvidevajo, da se ne morejo docela izolirati od Evrope, že4e pa zaradi tega čim hol j omejiti obveznosti, ki jih nalaga članstvo Druživa narodov. Zato naj bi se tudi docela ločila versajska mirovna pogodba od paleta Društva narodov. konca pri svojih zahtevah, da se mora abesinsko vprašanje reševati izključno v okviru Društva narodov. Pričetek abesinske ofenzive London, 25. oktobra, o. Semkaj so prispele vesti o začetku velikih borb na južno abesinski fronti. Prvotne borbe na posameznih odsekih so se v teku včerajšnjega dne razširile na vso fronto m zavzemajo vedno večji obseg. Abesinska vojska na južni fronti pod poveljstvom Rasa Deste šteje približno 30.000 mož. Italijanska ofenziva London, 25. oktobra. AA. Agencija Reu-ter poroča: Koncentracija sil na severnem bojišču je skoraj dovršena. Italijani se pripravljajo na novo ofenzivo, ki naj bi se pričela 28. oktobra ob obletnici fašističnega pohoda na Rim. Med tem motorizirane sile generala Gra-zLanija s pomočjo letaktva polagoma prodirajo od Ualuala proti severo-zapadu. Iz Addis Abebe poročajo, da te informacije sicer še niso potrjene vendar vse kaže, da so resnične. Italijani nameravajo baje prodreti do Sesebanija, ki leži 300 km jugo vzhodno od Hararja ob reki Fafae. Na ta način hočejo obiti abesinsko vojsko, ki se koncentrira na planoti med rekama Fa ranom in Uebi-Šebetijem. Med tem je abesinska vojska pod poveljstvom vojnega ministra Mulegete v Štirih dneh prehodila 130 km v smeri proti Deni-ju. Vojska šteje 70.000 mož. Negni odgodil odhod na fronto Addis Abeba, 25. oktobra, z. Neguš je ponovno odgodil svoj odhod na fronto. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, se je to zgodilo na priporočilo nekega vedeževalca, ki je napovedal, da bo zadela Abesinijo huda nesreča, če bo cesar zapustil prestol:.co pred obletnico svojega kronanja, ki je 2. novembra. Ce pa bo odšel šele po proslavi te ob-leteice, je Abesiniji zrnata zagotovljena. Neguševa garda Addis Abeba, 23. oktobra. z. Tekom zad- ( njih dni so zapustil poslednji oddelki kraljeve garde Addis Abebo ter odmarsiraJi proti fronti. Gard« tvori najelitnejši del abesinske vojeke, kj je organizirana po vzorcu evropskih vojsk. Moštvo je dobro izvež-bano ter opremljeno z avtomatičnim orožjem. V sklopu garde so posebni oddelki težkih strojnih pušk protiletalskih topičev, gorske arteljerije. telefonistov in telegrafistov, pionirjev in samtejcev. Vsega šteje garda okoli 15.000 pušk Proti abesinski tradiciji ne vodijo gardisti s seoj žena, kakor ostal abeslnsk- vojaki. Poveljevalni jezik v gardi je francoski, kar j^ pripisati belgijskim oficirjem ki so jo organizirali. Abesinski poslanik zapušča Rim Rim, 25 oktobra, g. Abesinski poslanik v Rimu se je danes poslovil od državnega podtajnika Suvicha. ker je bi] od svoie vlade odpoklican. V ponedeljek se bo v Napolju vkrcal na motorno ladjo >VTlctarijo*. Vloga Nemčije v abesinskem konfliktu Oster govor Churchila v spodnji zbornici — Nemčl|a Italiji moralno zaslombo London, 25. oktobra. AA. V spodnji zbornici je včeraj otvoril debato konservativni poslanec Winston Churchil, ki jc govoril o nemške moboroževanju. Vsa Nemčija, je dejal, je oborožena do zob in ljudje se od mladih let pripravljajo rta vojno. Noče sicer trditi, da se N^mci pripravljajo na vojno proti Angliji, ker so Angleži menda poslednji katere bi Nemci hoteli udariti. Zato pa trdi. da mora nemško oboroževanje kljob temu angleški vlad: povzročati največ skrb. Vpoštevajo se Lahko izredne duhovne, znanstvene in umetniške sposobnosti nemškega naroda, vendar to še ne upravičuje, da se ne bi svet z nezaupanjem oziral na Nemčijo, ki s svojimi vojaškimi pripravami vsekakor nekaj namerava. Francoska in Bntanska demokracija bosta morali s svojimi bivšimi bojevniki napraviti še veliko pot. da bosta sposobni ponuditi Nemčiji prijateljsko roko. Tudi v italijan sko-abesinskem sporu igra Nemčija neposredno značilno vlogo. Mussolk>i se nedvomno ne bi spuščal v abesinsko avanturo, če bi ne vedel, kako zelo je Francija v skrbeh zaradi nemškega oboroževanja in kako zelo je zaostala angleška pocrtor-sica Železniška nesreča na progi Beograd - Nis Beograd, 25. oktobra, m. Mod postajama Stalač-Paračin se je pripetila davi hnda železniška nesreča. Brzo v lak št. 101 je ob 3.48 zjutraj trčil v tovorni vlak št. 160. Štiri osebe so bile ubite, tri hudo, in tri lažje ranjene. Ranjencem je bila takoj izkazana zdravniška pomoč. Obe lokomotivi, štiri osebni in sila. Poleg Anghje je Francija edrne evropska srVa ki ie ni zatekla k dAfcatm! Njeno obljubo, da bo podprla acn0e4ko ^o4-th> brodovje na Sredozemskem modu morajo s r>rr7.nanjem sprejeti tmt umjMtt stranke. V rcnlaljiiem govoru je ostro nastopil proti vojaški odredbam Italije na Sredozemskem morju in zahtem-1, oVa vlada takoj izda vse protiodaodbe, da zavaruje svoje gospodstvo nad Sr©do»em-sk«m bazenom. Kat se Abesinije tiče, yt Churchil poudaril, da je enakopraven đkrr civiliziranih narodov in da jo je treba z drugačnimi sredstvi pripraviti do toga. da »pravi v red svoje notranje-po+rtič«i w«*ro>j. Ta naloga pa pripada izključno DN. I 'speh gospodajrskih sankcij zavisi od Ofi-hovega izvajanja. Pribodmie leto bo movdk italijanski diktator s svojo vojrico, ks feeje 2^0 000 ljudi, *e daleč v notr&tnjamti Abesinije. Ljudje pa bodo trpeti sankfi b. Šahovski brzi turnir Ljubljana, 25. oktobra Snoči se ie v kavarni Zvezdi zaključil velik šahovski brzi turnir, ki ga je priredil Ljubljanski šahovski klub. Turnir se je pričel v sredo in se ga je udeležilo 32 naših najboljših šahistov. Razdeljeni so bili na 3 skupine. V prvi je sodelovalo 10. v drugi 2. in tretji pa po 1 igralcev. Prvi dan so bile izločilne tekme. Štirje prvoplasirani vsake skupine so se klasificirali za finale. V prvi skupim je zmagal s 100% Milan Vidmar, ki je dosegel 9 točk. 2. mesto je zasedel Longer s 7 in pol, 3. ki 4. pa sta bila Sorli in Kranjc s 6 ročicami. V 2. skupini je zmagal Cibic z 8 in pol. 2. in 3. Preinfalk m Snkošek 7 in pol, 4. in 5. Marek in Verbič 7. V finale se je plasiral Marek, ki je v izločilnem matehu dvakrat premagal Verbiča. Tretja skupina je dala naslednji uspeh: Rupnik °, Iskra 8. Furiani 7. Savli 6 in pol. V snočnjem finalu je bila borba zelo ostra. Milan Vidmar, ki je veljal za favorita, je izgubil več partij in s tem vsako nado na zmago. Nepričakovano je zmagal Longer z 8 točkami od 11 možnih. 2. in 3 Preinfalk in Sorii 7 m pol. 4. do 6. Vidmar. Siko^ek Rupnik 7. 7. Iskra 6. R. Kranjc 4. 9. m 10. Furiani in Marek 3 in pol, 11. CSbic 3, §a*H 2. Zmagovalec je preje! v najSMO Gasparija, ki jo je podarH pirejdaodnflt ■SBBS univ. prof. de. Kasa4. Tajni kitajsko - ruski pakt Šanghaj, 26. oktobra w. Potunadmi japonski Ust »Aanghaj Nippon« hi javlja, da se je med zastopniki Sovjetske unije v zunanji Mongoliji in med zastopidki skupine komin te rne, Id Je znana pod imenom »notranji krog«, sklenil tajni kitajsko-ruski pakt. Ribbentrop postane minister T Pariz, 25. oktobra / Danaanji hati poročajo iz Berlina, da bo Ribbenbrop. znani zaupnik kanoeiarja Hit'erja, v kratkem imenovan za fnrni-5*tr« brez portfelja. Noblova nagrada za Stockhoim, 75. okOobva. AA. Nofcaivvo nagrado za medicino so podeJaii netnskeran profesorjn aoiogfje na vaeocinac« v Prev-burgu dr. Speemamn. Cunh, 26. oktobra: Beograd 7.—. i'ar 30.28, London Nov Tort 30T,«25. Bruselj 51-SO. MOan 24.975, Madrid 42.«6 Amsfterdam 2OtL80. Delfin 12$.#0. S6.50. Pra&i 11.73, rasta UBSk Stran 2 >SLOVIN8KI NAROD«, Petek, 25. oktobra 1935. 243 Razveseljivi uspehi naših smučarjev Občni zbor Sin. K Ljubljana — Klubova bilanca |e ie aktivna Ljubljana, 25. oktobra Nad največji smučaraki klub je imel sooči v paviljonu «Zvezde> svoj občni zbor. Sm. K. Ljubljana je pokazal bilanco svojega dela, ki je nemalo pripomogla do populariziranja te gotovo najlepše najlepše športne panoge. S podobnimi uspehi se ne more ponašati noben klub v državi. Zborovanje je otvoril predsednik g Ante Gnidovec ki je zlasti poudarjal pomen zgraditve lastnega doma, ki je v veliki meri pripomogel do velikega razmaha kluba Tajniško poročilo je šele pokazalo obsežno delovanje kluba. Sistematično delo v predsezoni je rodilo dobre sadove in so tekmovalci po dobrom kondicijskem treningu pod vodstvom g. Kermavnerja stopili v zimsko sezono. Tedaj je prevzel vodstvo treninga Češki trener Leoe Steh-ISk pod katerega veščo roko so tekmovalci tako napredovali, da so na vseh tekmah, ki so se jih udeležili, zasedli najboljša mesta. Posebno veliko skrb je klub posvečal vzgoji mladine. Klub je zgradil na Pokljuki kar dve skakalnici, od katerih se ena uporablja za trening, doiim je druga, za skoke nad 60 m namenjena v prvi vrsti izurjenim skakačem. Zaradi izredno ugodne lege in dobrih snežnih prilik sta ti skakalnici uporabni skoraj pol leta. Ponosni smučarski dom, čeprav stoji komaj drve sezoni, je že letos prinesel khlbu koristi ter je v največji meri pri. pomogel- da je bila letošnja bilanca, prvič v obstoju društva, aktivna- Klub šteje 370 članov in naraščaja. Tehnično poročilo g. Koprive nam daje pregled o uspehu kluba v pretekli sezoni. Zaradi slabe sezone je biio manj pri_ reditev kakor druga leta. Klub je priredil 4 tekme, ki se jih je udeležilo 33 tekmovalcev. Mnogo ugodnejša je bilanca v pogledu uspehov, doseženih na tekmah drugih klubov, čeprav so uspehi slabši kakor lani. Člani Ljubljane so na teh prireditvah zasedli 21 prvih. 24 drugih. 13 tretjih mest itd. Med najvidnejšimi so uapehi: 4 prva mesta v .ckokih na prverustvu Zagrebškega podsaveza, prvenstvo v skokih Gorenjskega podsaveza, na slovanskem prvenstvu na Pokljuki je klubov član Beabler dosegel najboljši čas v štafeti, dalje so je isti tekmovalec v teku na 18 km za slova-isko prvenstvo plasiral kot drugi najboljši Jugosloven, d očim sta Dečmaij in Baebler v kombinaciji zavzela 5. in 6. mesto, med Jugoslaveni pa 1. in 2. Tudi v skokih so storili klubovi člani svojo dolžnost in so zasedli med Jugoslovani vsa tri prva mesta, v splošni klasifikaciji pa 5. do 7. mesto. Savezni prvak v kombinaciji in v skokih je postal Tone Dečman. Na tekmi za prvenstvo moštev dravske banovine je Ljubljana postala banovinski prvak. Velik uspeh so klubovi člani dosegli na akademskem svetovnem prvenstvu v St. Moritzu, kjer so se zlasti izkazali Dečman, Baebler m Palme- Peto in šesto mesto v skokih po Baebler ju in Palmetu je gotovo največji uspeh, kar so jih dosegli jugoalovenski smučarji v inozemstvu, član Ljubljane šramel je na prvenstvu FTS zasedel v skokih častno 9. mesto. Od ostalih prireditev je pomembna tudi zmaga Baeblerja na prvenstvu Ljubljanskega podsaveza, kjer je postal prvak v kombinaciji. Prav odlično so se klubovi tekmovalci plasirali tudi pri tekmi ljubljanske univerze v alpski kombL naciji in z Dečmanom in Palmetom zasedli 2. in 3. mesto. V tekmah so se od senior j ev najbolj izkazali Baebler, šramel, Dečman in Palme, pri juniorjih pa Bevc in Klančnik. Blagajniško poročilo je pokazalo razveseljivo dejstvo, da so dohodki za nad 3000 Din presegali izdatke. Sledili sta še poročili gospodarja in konzorcija doma na Pokljuki. Na predlog revizorjev je bil soglasno izrečen absolutorij. Predsednik g. Gnidovec je nato izročil gg. Kermavnerju in dir. Orlu lepi spominski darili v priznanje zaslug za klub. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Gnidovec, podpredsednik dr. Orel, tajnik Omerzu. namestnik Kopriva, blagajnik Korenini, crospodar Drofenik- teh referent Zupan, odborniki dr. Pire, Kurnesr, Jelenič, Koruza, šmuc Vončina in Skočir, namestnika poručnik Nedič in Vogrič; v tehnični odbor pa za, načelnika Zupan. namestnika Jeleni*, za člane dr. Košir, dr. Dougan, Sila, Kopriva. VogriČ, mag. Piccoli, Sko_ čir, Tarasov, Kristan, Koruza, Vončina. Drofenik. Dev, Svajger, Golob šešelj in poručnik Nedić. Iz Maribora — V »o bo to 26. t. m. ponove zu reu U Arxovo dramo 2-Izd»aja pn; Novark. Delo prevzame z elementarno dramatično silo in je zapustilo pri dosedanjih uprizoritvah izredno močan vtis. Z režijo tega dela se je zelo Uspe&no uvedel absolvent dunajske igralske akademije Peter Malec- _ Prva ponovitev komedije »Medvedji ples* bo v nedeljo, 27. t. in. m predvečer oeško slovaške ga narodnega praznika. Delo je napie>al oeška dramatik Vatam VVerner ter je pri svoji premieri zaznamovalo največji letošnji obisk — Ljudska univerza v Mariboru. Drevi bo v dvorani Ljudske univerze v Mariboru govoril senator g. dr. Fran-gež iz Zagreba o zanrimivi. ten>i gospodarske reforme moderne Nemčije. Odlični gospodarstvenik nam je jamstvo .da bo predavanje st/rogo objektivno in, ki nam bo osvetlilo gospodarstvo sodobne Nemčije. —Važna obrtna prireditev. V ponedeljek zvečer so se ob pnav lepi udeležbi obrtnikov pričela v Mariboru mojstrska 'zpitna predavanja, priredila jih je mariborska poslovalnica zborničnega obrtno pospeševalnega zavoda, ki uživa simpatije in vse priznanj« našega obrtništva. — Kaj izgubljajo Mariborčani. Najdeni predmete so bili oddani na podaci j i in sicer: 1 denarnica z 10 Din, 1 denarnica z 24 Din, 1 mali kovček z raznimi elektr. pripravami, 1 nahrbtnik s sivo pleteno jopo. 1 denarnica s 15 Din. 1 otroški jopic, 1 ženska srebrna ura, 1 ženska rokavica, 1 srebrno žen- ska za pest na ura s trakom, 1 maski, jopič, 1 povrŠnik-hubertus, 1 ženski dežnik, 1 omot h perilom, ter 1 ženska ročna torbica. — Beli pohorski vrhon« Preteklo noč je e^nerr prvič pobelil pohorske vrhove. Pravijo pa. da je ponoči snežilo tudi v Mariboru. — Tragično umrlemu Kelneričn Avgustu so postavil: nagrobni spomenik, ki bo slovesno a petjem in godbo odkrit v nedeljo 27. t. m. ob 11 uri na Magda]enskem pokopališču. Podružnica, Narodno strokovne zveze v Mariboru poziva vso naeijonalno in ostalo javnost, kakor tudi vse darovalce ,da se te sveča nos t i ud eleže. Iz Celja —c Redni članski sestanki JNS za Celje in okolico bodo očtelej vsako sredo Prihodnji sestanek r>o v sredo 30- t. m. ob 20. v Celjskem domu. Prvi redni sestanek, ki je bil v sredo zvečer v Celjskem domu, je bil izredno dobro obiskan. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je po* dal zelo zanimivo in obširno poročilo o raznih političnih dogodkih v zadnjih mesecih, rlanstvo je sprejelo njegova izva Janja z navdušenim odobravanjem. —c Savezna strelska družina v Celju bo priredila v nedeljo 27. t. m. ob 12.30 nagradno streljanje na strelišču v pečov-niku. Članstvo je vabljeno, da se udeleži nagradnem streljanja. —c Društvo bivših posestnikov za Celje in okolico opozarja vse svoje članstvo na razglas davčne uprave '.Ja je treba vloži- ti prijave za ignadarino za leto l&*t>. v času od 16. t m. do 14. novembra pri pristojni davčni upravi. Društvo obenem sporoča, da bo v to avrho v časa od 28. t m. do 6. novembra v društveni pisarni v Razlago vi ulici 8 članom na razpolago strokovnjak v davčnin zadevah, ki bo v teh. dneh. od 8. do 12. dopoldne po natančnih predpisih sestavljal prijave članom, če prinesejo s seboj vne potrebne podatke in tiskovine. Opozorilo Podpisana društva so sklenila, da bodo poslej vse nabiralne akcije aa razne sokolske namene organizirala posrednem ali neposrednim potom. Posrednim potom se bodo natarašne akcije organizirale z nabiraJnimi polarni podpisanimi od društvenega staroste, tajnika in blagajnika, opremljenimi z dru. fttrenim pečatom. Z nabiralno poio bodo obiskani samo oni člani in pripadniki So-kohstva, ki jih bo o tem obisku draetvo vnaprej pismeno obvestilo. Nabiralce, ki bf se s polarni pojavili brez predhodnega pismenega društvenega opozorila, naj se zavrne. Vsak nabiralec se mora izkazati s člansko legitimacijo, ki je veljavna de v dotičnem letu ter se glasi na ime onega, ki je označen na nabiralni poli. Neposrednim potom pa se bodo nabiralne akcije organizirale tako , da se dru. stvo posebej s pismeno prošnjo obrne do onih, od katerih pričakuje odziv v korist dotične akcije Te prošnje bodo podpisane od društvenega staroste, tajnika in blagajnika ter opremljene z društvenim pečatom. Denarne prispevke je v tem primeru poslati potom položnice na društveni čekovni račun, prispevke v naravi pa je oddati v društveni pisarni. Ljubljanski Sokol Sokol I. Ljubljana — Tabor Sokolsko društvo Ljubljana TJ Sokolsko društvo Ljubljana m Sokolsko društvo Ljubljana IV Sokolsko društvo Ljubljana — Šiška Iz Trbovelj — .tržne cene: živilski trg je bil v sredo radi deževnega vremena slabo založen. Prišle so le maloštevilne kmetice, ki so prinesle na trg večinoma sadje. Prodajale so jabolka po 2 Din kg, debelejše hruške pa po 3 Din- Nekaj je bilo tudi grozdja, ki so ga prinesle kmetice iz okolice Radeč. Prodajale so ga po 4 Din, docim ga prodajajo branjevci po 5 in 6 Din. Tudi kostanja je bilo precej. Prodjajali so ga po 1^2 Din kg. Jajca so se zelo podražila; Prodajali so jih po 8—10 za kovača. — Sedaj prihaja sezona zelja. Branjevka ga dovažajo dnevno cele vozove na tukajšnji trg. Kakor kaže, zelje letos ni posebno dobro razvito, saj so glave mnogo meh. kejše in manjše kot druga leta. Je pa tudi dražje kot druga leta. Lani se je prodajalo glave na izbiro po 75 do 80 para, letos so pa po Din 1.25, 1.50, lepše, izbrane glave pa celo po 2 Din. Vse kaže, da so se prekupčevalci spravili tudi nad to priljubljeno ljudsko hrano, da bi jo podražili. — — Čiščenje in urejevanje pokopališča: Kljub deževnemu vremenu je vsak dan na pokopališču mnogo ljudi, ki čisti in urejuje grobove svojcev za praznik vseh svetih., ki se bliža. Toda tudi narava sama skrbi za olepšan je tega večnega počivališča pokojnikov. Kakor bi sneg pobelil to božjo njivo, tako je belo jesensko cvetje vzklilo skoro na vseh grobovih, kakor bi se narava sama pripravila, da počasti praznik vseh mrtvih. Kakor druga leta, tako bo tudi letos uprava občinskega pokopališča lepo očistila in uredila glavna pota na pokopališču, spravila pa tudi razno suhi jad in nesnago, ki se je zlasti med raznimi zapuščenimi grobovi nabrala tekom leta. — Spevni novčič bo tukajšnja CJril-Me-todova družba tudi letos zbirala na praznik Vseh svetih pred vhodom na tukajšnjo pokopališče- Naj bi ne bilo nikogar, ki ne bi daroval četudi najmanjši novčič n-abiralcem, saj gre za nado največjo na. rodno.abrambno društvo CMD, ki s svojim žiiav o-požr tv ov alnim narodno-obramb-nim delom otira po tujce vanju brez števila naše mladine to in onstran meje. Pri spominu na mrtve se tembolj spomnimo tudd onih naših bratov onkraj meja, ki bodo, če jim ne pomoremo, počasi obsojeni na narodno smrt. zato ne oklevaj m o in darujmo na praznik Vseh svetih števni nov. čdč aa našo CMD. — Most preko Trboveljsčicc pri stari bolnici je bil že v tako derutnem stanju, da je uprava občine sklenila ga podreti in zgraditi novega. Mostišče na obeh obrežjih je že zabetonirano, prav tako tudi srednji nosilec. Dela hitro napredujejo in je pričakovati, da bo še tekom novembra gotov. Vozni promet v Petelinovo vas in na Terezijo se mora sedaj vršiti bodisi po poti okrog Sokoteflcega doma, ali pa preko Potaja in Kurje vasi. Za pešce pa je urejena lesena brv pri Mrvarju. Za klobuček Grete Garbo LJubljana, 25. oktobra. Vea teden je brk) šušljanje po Ljubljani. Završalo je med nežnim spolom, neko prikrito razburjenje se je polotilo naših dam in damic. Kako tudi ne! Saj ste čita!i oni dan o Greti Garbi in o njenem klobučku Da, prav tak klobuček kakor ga je nosila božanska Greta, je bil razstavljen v vesti-bulu Elitnega kina Matice m vsaka dama se je smola potegovati zanj. Zastonj, je bil ta klobuček, le vstopnico o zadnjem filrmi Grete Garbo je bilo treba predložiti in 18 filmov našteti, ki smo jih videli s slavno igralko v Ljubljani. No, naše dame imajo dober spomin, nekatere so glede filmov kakor leksikon. Na pamet, vam vedo povedati kje. kdaj in kolikokrat je Greta nastopila v Ljubljani, kakšne toalete je nosila, koliko kavalirjev je imela, kolikokrat je umrla — v filmu seveda — in kar ni ostalo v spominu, to je bilo pač zabeleženo v dnevniku. Za klobuček Grete Garbo se je potegovalo 62 dam. Od 62 pisem jih je ostalo na ravnateljevi mizi samo 18! Na koncu jih je ostalo samo 5. Vse tekmujoče dame so sicer naštele po IS filmov, nekatere celo po več, a bili so taki vmes, ki jih nismo videli v Ljubljani, nekatere so pa v naglici pozabile cel naslov in je n. pr. »Žena« ostala brez »demona« »Orhideje« so bile kar domače itd. Snoči ob 21. so bile v kinu razdeljene nagrade. Klobuček so prinesli na oder iivj~ lovca pred sodnikom. Te dni sta morala pred sodnika divja lovca Goj-kovič Jnez, posestnikov sin in njegov brat Jakob oba iz Sp. Hajdine prj Ptuju. Obtožnica jima očita, da sta lovila v revirju posestnika Zupaniča Matevža iz Hajdine fazane ter mu napravila precejšnjo škodo. Oba sta dejanja deloma priznala in ju je sodnik obsodil Gojkoviča Janeza na 14 dni strogega zapora, razen tega pa bo moral še odsedeti stirianeseč-no kazen, na katero je bil nedavno obsojen pred mariborskim sodiščem pogojno. Jakob pa je bil obsojen na sedem dni zapora pogojno za dve leti. — Prste ji je zmečkalo. Pocestnica Zajšek Terezija iz Apač je bila zaposlena pri čistilnem stroju za žito. Pri dem ji je padel stroj na desno nogo in ji zmečkal prste na nogi- Prepeljana je bila v bolnico. _ Več luči in čistoče. V javnem stranišču pri parku že ves čas pogrešamo razsvetljave. Razsvetljava bj bila baš na tem prostoru nujno potrebna, zato ker je tu v bližini tudi v parku ni. ČJlovek si skoraj ponoči niti ne upa na stranišče, ker ne ve. če ne bo iz teme segla po njem zlobna roka. Ravno tako naj bi se že kon_ Zvočni kino Ideal MARU S KALAN ROMAN SidaSilmuiva »Gospod ie pobegnil,« ia dejal hlapec. »Pravijo, da se je nbil?« ie dostavil šofer. »Kateri gospod?« »Gospod Ervki...^ »Kje?« »Ne vemo.« »Skočita za gospo!« je ukazal Silan. Hlapec in šofer sta se pognala v dir preko dvorišča. »Okoli vrta, proti jezu! Naglo!« je zakričal za njima, kajti prav v tistem hipu je zaslišal s steze Sidin obupni klic »Ervm!« Iz tovarne so prihiteli delavci in delavke. Nekateri so obstali in zmedeno kričali, drugi so se pognali za hlapcem in šoferjem. Za njimi je skočil tudi Silan. Debel in neroden je daleč zaostajal za drugimi. Najurnejši je bil šofer. Teke] je tako naglo, da je kmalu zaslišal pred seboj Sidine klice in krike in :o hm nato tudi že zagledal, kako drevi z razprostrtima rokama po steni proti jezu. V odlomku trenutka je spoznal vso nevarnost. Ako je ne dohiti in ne zadrži, se bo Dognala v temno, bebneco globino. Nastala je blazna dirka: spredaj Sida, za njo šofer, zadaj cela množica drugih, poslednji Silan. Šoferju so se od groze jezili lasje. Sido je ločilo le še dobrih petdeset korakov od pogube. Pognal se je dalje z nadčloveško močjo in bil že skoraj tik za njo, ko je opazil, kako se je nekdo z roba prepada strmoglavil v globino. Njegov krik je prevpil Sidinega. Le še nekaj skokov, in Sida bo zletela za Roganom. Šofer je to le čutil, ker misliti ni imel več časa. »Gospa!« je kriknil in napravil divji skok. Njegove roke so jo dosegle in trdo zgrabile, da sta se v zaletu oba prekucnila drug čez drugega komaj nekaj korakov pred zadnjo skalo. Toda Sida je planila zopet kvišku in bi mu bila pobegnila, da se je ni oklenil okoli nog. Tedaj pa je priskočil tudi že hlapec Andrej in kmalu je stala tam cela množica zasoplih in upehanih ljudi. »Pustite me!« je rjula Sida v navalu divjega obupa ter besno suvala in brcala okoli sebe. «Pustite me za njim...« »Sida!« se je oglasil za ljudmi Silan vn se preril do nje. »Pomiri *e in vrni domov! Tu ni kraj za tebe!« »Pustite me za njim...« je kliknila znova in se skušala osvoboditi trdih rok, ki niso popustile. »Ubil se je — zaradi mene ... Za njim!« »Odpeljite jo domov in ostanite pri njej,« je ukazal Silan. Potem se je obrnil k šoferja hi vprašal: »Kaj je bilo?« »Zadržal sem jo v zadnji sekundi,« je odgovoril. »Gospoda pa nisem mogel...« »Kje je?« »Skočil je v globmo.<' »Ste ga videli?« »Da.« »Veste, da je bil on?< »Kdo drugi?« »Skočite po lestve, vrvi, luči!« Trije, štirje delavci so sledeč ukazu stekli nazaj. Knjigovodja in šofer sta odvedla Sido, ki je zlomljeno ihte'a in se včasih še upirala. Zadaj so jo spremijale ženske in se jokale. Silan je ostal s skupino delavcev nad jezom in skušal doumeti no vode *n posledice groznega dogodka. Zavedal se je, da stoji znova na usodnem razpotju: pred obstankom in dokončmm padcem. Preko vsega pa se je dvigalo dvoje vprašanj: »Je mrtev? Je napravil oporoko?« »Ko so se moški vrnili z lestvami, vrvmi in svetilkami, je preudarfl načrt, razvrstil skupine in dal navodila. Skupino pod šoferjevim vodstvom je poslal nekaj korakov pod jezom po edini položni strmini v globoko strugo zaradi deževja zadnjih dni naraslo reko. Njena naloga je bila najpre1 preiskati tolmun pod jezom, nato pa dalje strugo in oba z drevjem in grmovjem obrasla bregova Druga in tretja skupina sta odšli vzdolž visokih robov korita. Okoli Sllana je ostalo le nekaj delavk s starejšim tkalskim mojstrom, ki so se preplašeno pritajeno pogovarjale. Govorile bi pa bile lahko tudi glasno, ne samo zaradi ša-menja reke, ampak rudi zato, ker je bil Silan preveč pogreznjen vase, da bi bil mogel slišati, ka.1 govore. Kakor že večkrat v teh zadnjih letih, je čutil tudi sedaj, da so se mu zamajala tla pod nogami in očital si je, da je sam kriv. Zadnje čase je bil tako zaverovan v Sidino nemoč, da se ni niti za hip bal zloma n enega lažnega zakona z Ervinom in se zato tudi ni brigal za njeno in njegovo življenje. Bil je celo Drepričan, da se Sida z zdravnikom ne shaja več in je vsa nevarnost že dnleč n gorami. Zato ga je Ervinov e napravljena tam tudi novo moderno stranišče. Torej! — Jug oslov, čehoslova&ka figa v Ptuja priredi skupno s Sokolom na dan držav, nega praznika CSR, v soboto dne 26, t. m. ob 20 uri v prosvetni dvorani cADadike^ predavanje: ^iPrevratni dnevi leta 1918 v Pragi>. Predaval bo glmn. ravnatelj g. dr. M. KovačJe. — Odbor ia splošno in trgovsko naobrazbo trgovskega in obrtni^kega naraSčaja v Ptuju priredi razen drugih brezplačnih tečajev tudi brezplačni tečaj za slovensko stenografijo. Ustanovila pa se bo za narašča i tudi plesna In pevska šole. Interesenti, ki se zanimajo za te tečaje, naj se zgLase v ponedeljek 28. L m. ob 18.30 v pisarni trgovskega gremija. Tečaji so brezplačni. — Javna občinska seja ptujskega mostnega sveta se bo vršila v ponedeljek 28. L m. ob 18- uri zvečer v mestni posvetovalnici. — S skednja j« padel. 771etni občinski re-Vfti Sluga Anton, brez stalnega bivališča, je hotel te dni prenočiti na skednju, padel pa je z lestve tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico. <8e/ KOLEDAR Danes; Petek, 26. oktobra katoličani: ki in Dar. DANAŠNJE PRIKEDITVK Kino Matica : Ne boj se ljubezni. Kino Ideal ; Silly simfonija. Z- K. D. : Pastir Kostja< ob 14.15 v Matic*, Kino Sloga : ob 4Vj Mušketirji. Kino Un>on : Izgubljeni sin. DE2URNE LEKARNE Danes. Mr. Sušnik, Marijin trg T>, kurait, Gospoesvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra SI. Iz Višnje gore — Zastoj ua cesti 1'ešteuik — Krka. Dolgo se je vlekla zadeva s cesto Peščeni k — Krka, Dasi je cesta zelo potrebna, N>di>i * gospodarskem, kakor tudi v tajsko-proo* t-nem pogledu — saj ti kraji nimajo no!' prave zveze z gosj>"«l;»r-kimi in prometni-mi središči Dolenjske — vendar M stvar ni premaknila z mrtve tink«-. Večkrat so bili že ogledi, a dalje ni prtilo. Sele na energično posredovanje S. K- Polža se je pričela cesta graditi. Kot prvi del je mišljena ee-sta od Peščenika do Polževega. Tu je po-treLa največja, saj je v kratki dobi enegl leta, odkar je odprt dom na Polževem, prišlo sem toliko izletnikov kakor v vso kr.ii«* Dolenjske ne. In -še več bi jih pnšlo, ako bi bile prometne zveze ugodnejše /,Atn j« Polž najprej popravil občinsko pot Pefiie-nik — Zavrtače, da je bilo ta najTe£jo Bik) preskrbljeno. Poleti pa so pričeli tudi z delom na novi cesti. Najprej so pričeli na Polževem, ker je bila tu pot najslabša. Napravili so velik kos ceste in jo zvezali s ispravljeno občinsko potjo, tako da zdaj avtomobili ze lahko pridejo prav do doma. Nenadoma pa so bila vsa dela ustavljena. k» r so se vršile poneverbe. Prijeli so poli rja, ki je priznal, da je bilo nekaj neredu«.- : pri izplačevanju delavcev. Odpeljali so ga v višnjegorske sodne zapore, delo pa za "nekaj časa ustavili. Upamo pa, da se bodo d*--ia kmalu nadaljevala, kajti bliža se smučarska sezona, ko bodo krasni tereni ekreg Polževega privabili na stotine smučar jen Ko se mu je zazdeio. dk poteka cela večnost, se je z naporno previdnostjo pomaknil do roba skale in ozrl v globino. Tam doli so se blestele Vuči iskalcev in osvetljevale kakor v čarobnem filmu premočene ljudi. Izglaene čeri in pene padajoče vode. Dvojica je brodila malo niže do pasn po vodi in svetila z lučjo pod skale In grmovje. Zaradi Šumenja ni bilo slišati nobenega glasa. Z Jesenic — izredna glavna skupščina G trenju iitfl zimsko športnega pod-aveza. Po sklepu uprave JZSS se bo v smislu saveznih pravil vršila v nedeljo 27. t. m. ob 10. pri Pitam izredna glavna skuj»sčina ora clnosno iklfMh nje o razdružitvi pOdtavesa Pravico dO Bde« ležbe na skupščini imajo vsi člani pod.-;iv. za, če predlože poverilnice svojih klubov t ugotovitvijo kdo ima pravico glasovati. ('•■ bi skupščina ob določeni uri ne bila iklep-ščna, se bo vršila pol ure pozneje ne glede na število navzočih članov. Želeti je, da t I dosegla skupščina popoln usj>eh, da bi začel j>odsavez zopet intenzivno delovati, kar je v interesu sporta in ttorenjske, saj je slednja vedno bolj navezana na zimski sport in tujski promet. — V ubožnico s siromakom! Zadnje dni se je ob najhujših nalivih plazU po mot po vseh štirih siromak brez nog. Težko je človeku in sram nas mora biti pred tujri, ko gledamo tega pohabljenca, kako se plazi po cestah in s tem ubija človeško doMo- : janstvo- Domovinska občina naj bi ga spra-1 vila v ubožnico, če pa ne more plačevati ! zanj, je dolžnost banovine, da ga vzdržuje j s sredstvi iz bednostnega fonda, saj je ta denar namenjen v prvi vrst i siromakom. OPOZORILO Opozarjamo vse naae cen j. inaerente in druge poslovne kroge, da g. Joelp Jazbec iz Ljubljane, sedaj stanujoč v Logatcu, ni več nas akviziter in nima več pravtae nabirati za naš list oglasov ali kakršnihkoli naročil. Legitimacijo, k| smo mu jo v ta namen svojec a »no izdali, razveljavljamo, r prava «Slovenskega Naroda*. Pri zobozdravniku — Hitro mi izderite zob, gospod doktor, po cele noči ne spim. — Kaj pa ste po poklicu? — Nočni čuvaj. Stev. 14 i »SLOVENSKI NAROD« Petek, 25. oktobra 1935. Stran 3 DNEVNE VESTI — Silno težak porod je že drugič sklenjena gradnja železnice it. Janž — Sevnica. Mislili »mu že. da je zadeva končno urejena in licitacija odobrena, pa smo se zmotili. Tvrdka inž Dukić in drug je sicer dela za izgradnjo prvega odseka nove železniške proge izlicitirala. toda v prometnem ministrstvu licitacije še niso potrdili, Češ, da bi na mestu »aniem pridobljeni kamen ne bil prikladen za zgraditev predorov in za druga dela, kjer bo potreben kamen. Licitacija sicer še ni razveljavljena, je pa velika nevarnost, da bo, če podjetje v zadnjem hipu ne pristane na zahtevo prometnega ministrstva glede kamna. Ce bi licitacijo razveljavili, bi se graditev nujno |>otrebne in za vso Dolenjsko v gospodarskem pogledu o~ ložaja pameten izhod, da ne bomo zopet izgubljali dragocenega časa. — Nov poslovnik za posojila Zadruge železniškega osobja. Zadruga železniškega osobja v Beogradu ki deluje že 45 let, na gospodarski povzdigi svojih članov in ki znaša njen kapital okrog 36,000.000 Din je izdala v zvezi z znižanjem urad. niskih plač nov poslovnik za posojila. Po novih odredbah se izpremeni odplačevanje dolgov za 50'r proti staremu poslovniku. Rokj odplačevanja so podaljšani tako, da mora vsa .k železničar zadružnik izpolnjevati svoje obveznosti in da čim manj občuti znižanje prejemkov za 7%. Z novim r>os'ovn'tkom je omogočen vsakemu članu kredit od 1000 do 50.000 Din po višini vplačanih deležev. Roki odplačevanja se gibljejo v mejah od 8 do 90 mesecev ure in pop. od 15 ure dalje, tel. 23.21. šega aocijainega zavarovanja, ki se je v zadnjem času še poslabšal na eni strani zaradi epidemije nalezljivih Doiezn, na drugi pa za-radi vedno večje brezposelno sti. Seja je bila posvečena tudi vprašanju koletivne pogodbe, ki jo je sklenil S U ZOR- z lekarniško zbornico kot zakonitim predstavnikom lekarnarjev. PoSO**ba določa nov način dobave zdravil za Zavarovance povsod, kjer Okrožni uradi nima Jo svojih leka-rn. V bodoče se bo strogo pazilo na to. da bodo dobivali zavarovanci ©trokovno opremljena zdravila. V tem Pogledu se je doslej mnogo grešilo. VRTINEC, je senzacija, je doživetje, je ekstaza — Nad 600 prošenj diplomiranih pravnikov leži v pravosodnem ministrstvu. Travosodni minister je odredil, da se bodo smelj v bodoče v vsem njegovem resoru sprejemati samo diplomirani pravniki. Izvzeta so samo ona mesta za katera se t zahteva drugačna strokovna izobrazba, recimo ra/ninska, teološka itd. Ta odredba je bila potrebna, ker je v ministrstvu že zdaj nad 600 prošenj diplomiranih pravnikov, ki bi radi dobili službe v resoru pravosodnega ministrstva, z odlokom pravosodnega ministrstva so pooblaščeni predsedniki apelacijskih s odide, da lahko v svojih področjih sprejemajo^ odpuSčajo in vpokojajo zvaničnike, dnevničarje in sluiitelje. — Trgovske knjige malih trgovcev in obrtnikov. Na prošnjo beograjske trgovske in obrtne zbornice je finančno ministrstvo odredilo, da maii trgovci in Obrtniki ne smejo biti kaznovani po zagonu o taksah, če se izkaže da ne vodijo v redu trgovskih knjig. Vsak konkretni primer mora trgovec ali obrtnik predložiti pristojni zbornici, ta pa finančnemu ministrstvu — IzJet Beograjčanov v Slovenijo. Za pravoslavni božič priredi «Putnik> izlet Beograjčanov v Slovenijo, za katoliški božič pa v Ljubljano in v Maribor. Oba izleta bosta obenem smučarska. Za pravoslavni božič poseUjo izfl.etn.iiki Bled in Kranjsko goro, potem se pa odpeljejo še na Kanzelhdhe in v HeUigenbhit v Avstriji. — Pol milijona za naše tekmovalce na berlinski olimpijadi. Predsednik našega olimpijskega odbora dr. Stevan Hadži, pomočnik bana savske banovine se je obrnil te dni na ministra za telesno vzgojo naroda Marka Komnenoviča s pismom v katerem pravi, da Jugoslovenski olimpijski odbor navzlic neštetem prošnjam še m dobil nobene podpore, in tako so priprave za našo udeležbo na olimpijadi na kaj šibkih nogah. Odbor bi raoil nad pol mi. lijona Din, da bi mogel pripraviti vse potrebno za našo udeležbo na olimpijadi v Berlinu. — Fedor galjapin p rde v Beograd. Slav. ni ruski pevec Fedor šaljapin pride tudi v Beograd, kjer bo gostoval 2. in 4. novembra v operah «Boris Godunovj. in c Don Quichot>. — Križi in teiave z jezikom. Hudo je, ce človek nikoli ni pogledal v slovnico ali če je že vse pozabil, kar je znal. Žalostno je, da je med nami toliko sicer izobraženih ljudi, ki so pa kaj slabo podkovani v našem jeziku. Posebno mnogo se greši y malenkostih. Ljudje ne ločijo med z »n iz. Tako je nekdo napisal, da je padel občinski revež iz lestve Kako debela bi morala biti lestev, da bi lahko zlezel v flo in padel iz nje. Seveda tudi klobuka človek ne more vzeti iz glave, temveč z glave, iz glave bi lahko vzel kvečjemu slamo Človek ne more pasti iz drevesa, pač pa lahko pade iz njega polh, ker v duplini prebiva — Seja centralnega tajnišva Delavskih zDomic. V Beogradu se je vršila te dni seja centralnega tajništva Delavskih zbornic^ na kateri je bilo sklenjeno sklicati v drugi polovici januarja VI. kongres De lavskih zbornic. Na njem 6e bo razpravljalo o organizaciji pomoči brezposelnim, o delavskem zavarovanju, minimalnih mezdah tn javnih delih. V okviru kongresa bo eklicana tudi anketa o položaju slu-žinčadi. za kar so zbrani podatki iz vse države — Težak položaj socija n tfvfrk/vm TW%L*Ž4Liu TJA« — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno, deževno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 21, v Sarajevu 19. v Beogradu 18. v Skoplju 16. v Ljubljani 11, v Zagrebu 10, v Mariboru 9. v Rogaški Slatini 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.0. temperatura je znašala 8. — Osamljeni, da >n ubili očeta. V vasi Jelša blizu Karlovca je pred 10 dnevi brez sledu izginil 531etni tr^over Tomo Ivka. Oblasti so osumile njegove svojce, da so ga umorili in vrgli njegovo truplo v Kolpo. Zločin spominja na znani zločin Trulovih v Karlovcu. Tudi trgovčeva služkinja pravi, da so domači gospodarja umorili. Iz Ljubljane —lj Hude preglavice jim je delala de. roča Ljubljanica pri ustju Gradašcice, kjer so pred dežjem zbetonirali del opornega zidovja. Voda je butala ob zidovje z vso silo in bila je velika nevarnost, da ga spodkoplje. Tuhtali so, kako bi ugnali divji element in končno so sklenili postaviti v vodo oviro, ki bi se ob njj nekoliko ubila sila vode. In res so postavili v strugo posebno trinožno stojalo, ki so ga zasidrali na bregu, da se ob njem lomijo vali. Zdaj voda ne dere več s takšno silo ob opornem zidovjn ki bo menda obvarovano, saj je upanje, da bo v nekaj dneh upadla. Tudi zelo razvajenemu okusu nam je mogoče ugoditi z ogromno zalogo moškega, gamskega in otročje ga perila po neverjetno nizkih cenah M. Pirnat, Sv. Petra c. 22. in Poljanska c. 1 (Peglezen). pogrešajo po—fcao rib, kar «e postijo brez njih. Posebno malo je bilo morskih rib, ker je ob južnem vremenu najslabši ribo. lov na morju. Največ je bilo sardelic, ki so jih prodajali po 16 Din. Le nekaj kilogramov je htio tuna, ki je po 26 Din. Prav tako malo je bilo zlatic (po 40 Dtn) cvp. ljev (27) in sip (24 Din). Nekaj S6uk je bilo zelo poceni kakor že zadnjič, in sicer po 10 do 12 Din. druge so pa bile po stalni ceni, po 20 do 22 Din kg. Rečne ribe se niso podražile zaradi slabega ribolova —lj >Vrtinec« je francoski velefilm ki bo za Ljubljana prava aenzacija. Ta film ce >e v Zagrebu predvajal 14 dni v Beogradu celo 21 dni. V Zagrebu in Beogradu co bile skoro vse predstave razprodane. —lj TI- simfonični koncert Ljubljanske filharmonije, ki bo 28. t. m. v TJnionu za čehoslovaški narodni praznik pod vod. s tvom dirigenta L. Matic i ča prinaša v svojem sporedu dvoje zanimivosti in to: šostakovičevo simfonijo op. 10 v 4 stav. kih in Ostercev cPasscaglia in koral . Dva modernista- ki pa sta vendar vsak svet zase. Predprodaja vstopnic je pri blagajni kina TJniona dnevno od 11-12 KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 2730 6 KRALJEV SMEHA Danes premiera! Szoke Szakall Otto VVallburg Ernst Verebes Tibor Halmav Felhc Bressart Kari Huzsar Puffy v sijajni burki 41|2 mušketirji Poleg tega: 1. Mickv miška 2. športne senzacije in lov za rekordi 3. Najnovejši zvočni tednik! Danes ob 16., 19.15 in 21.15_ u— Duhovni koncert Srbske pravoslavne cerkvene občine v proslavo 700 letnice smrti sv. Save, ki ga bo izvajal mešani zbor Srbskega pevskega društva iz Zagreba pod vodstvm opernega dirigenta g-Gjorgja Vaiea, bo imel naslednji program pravoslavnih cerkvenih pesmi: Bortnjanski: Dostojno, Verbicki: Otče naš, Tajčević: Uskliknimo. Po tem uvodu bo predaval o sv. Savi pravoslavni metropolit g. Dosi-tej. Po predavanju sledi koncert: Mokra-njac: Tebe Boga hvalim, 0 kako bezzako-noe, Tajcevi£: Psalam 96, Grječanjinov: Iže heruvini, Tajeević: Jedini svjat, Pri- časno, Gospodi usliši, Mokranjac". tfjest svjat, Dusi i duši, Grjecanjinov: Vosklik-nite Gospodevi. — Vstopnice se dobe v trafiki, Tvrševa 12, pc naslednjih cenah: sedeži po 15—, 12.—, 10— in 8.—, balkonski sedež 10.—, stojišče o.—, dijaki 3.— Din. Koncert se bo vršil 2. novembra v dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu,Bleiweisova 28, in bo začetek ob 8.30 zvečer. — lj Konzul Češkoslovaške republike ▼ Ljubljani bo sprejemal na dan državnega praznika v ponedeljek 28. t m- prijatelje češkoslovaške republike ter češkoslovaške državljane od 12Vt do 14. ure, Erjavčeva cesta 21/1. lj Obrtniki se pripravljajo na obrtni ški teden. Obrtniško društvo v Ljubljani namerava prirediti med letošnjim obrtniškim tednom (2. do 8. decembra) modno revijo, ki naj bo demonstracija našega, obrtništva proti uvažanju izdelkov, ki jih lahko izdelujemo že doma. Modna revija bo prirejena v večjem obsegu in Po Za mi sli prirediteljev bo prekosila vse dosedanje naše modne revije. Sodelovalo bo mnogo modnih salonov, šivilj in krojačev. Prireditelji žele, da bi se revije udeležili tudi obrtniki in obrtnice, ki sicer nimajo prilike pokazati svojih zmožnosti, zato bodo zastopane vse tvrdi« z enakim številom modelov. Prireditveni odbor je povabil k sodelovanju tudi čevljarje, a njihova organizacija sploh ni odgovorila na povabilo. Na snocjiji seji prireditvenega odbora, ki je bila predvsem namenjena novinarjem, da se Informirajo ° prireditvi, namenjeni samo koristim stanu brez vsake politične tendence, je predsednik g. Rebek obžaloval, da se seje nteo udeležili tudi čevljarji in zastopnik »Sloven-oa<. Snoči so sklenili, đja bo revija v Trgovskem domu. Režiraj jo bo režiser F. Delak. sodeloval pa bo tudi arhitekt Mesar. —lj Ribji tr? je bil danes Se dovolj do. bro založen v primeri z neugodnim vremenom za ribolov. Ljudje pa zdaj tudi ne | KINO UNION TELEFON S T. 22-21 Po dolgem času Trenkerjev film: To pot najboljši^ največji, najlepši! LI IS TRENREK MARIJA ANDERGAST Izgubljeni sin FIlm poln Čudovitih prizorov iz za. sneženih gora, zimske turi stike, iz ameriškega življenja in iz tirolskih vaših. Bela opojnost, tovarištvo, drzen pog-um Amerika, don Knina. Ne zamudite! Rezervirajte vstopnice. Predstave ob 16., 19.13, 21.15 uri. Predprodaja vstopnic od 11 — 12.30 in od 15. ure dalje. —lj France Kralj razstavlja v Jakopi cevem paviljonu arhitekturno kiparetvo in oljnate slike. Odprto dnevno od 9 — 6 ure, ob sredah, sobotah, nedeljah in praznikih do 9 ure zvečer. u— Ustanove mesta Ljubljane za dija. ke tehnične srednje šole v Ljubljani s0 razpisane, in sicer šest mest aa učence višjih oddelkov in štiri mesta za učence nižjih oddelkov te šole, v iznosu po 1000 Din (en tisoč dinarjev) na leto- Nadalje je razpisana ustanova dr. Franceta Koš-merlja odvetnika in univerzitetnega profesorja v Cikagu, za slušatelje višjih oddelkov tehniške srednje šole v Ljubljani v znesku 3. 000 Din letno. Natančni pogoji so razvidni iz »Razpisa* na občinski deski in v veži tehnične srednje šole. Mestno po§Tlavanstvo- —lj Film z k D. Jutri oh 14.15 predvaja ZKD velefilm >pastir Knstja«. Vsi se še d0bro spominjate slovitega veletfilma, v njem je samo vas^lje, smeh, godba. Razen tega p«-: Kdor podpira ZKD, podpira prosveto na deželi, ker ves denar od predstav ZKD gre za prospeh podeželskih knjižnic. Vertopriina 3.50, 4.50. 5.50 in 6.50 dinarjev. —lj Sestanek vseh hišnih posestnikov v Spodnji Šiški. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani to priredilo nadaljnji sestanek posestnikov novih in starih hiš v soboto, dne 26 oktobra t. 1. ob 8. zvečer v Spodnji šeški, v restavraciji »Gorenjski ko-lodvor-c na Medvedovi cesti št. 8. Na sestanku bo predaval predsednik Frelih Ivan o napravi davčnih prijav za zgradarino ter o raznih drugih davčnih in stanovskih zadevah. Vabljeni so vsi posestniki iz tega mestnega okraja. ELITNI KINO MATICA Tel. 21—24 Danes premiera ADOLF VVOHLBRt (h — LIANE HA ID R. A- Robert — The© Lingen V VESELI OPERETI NE BOJ SE LJUBEZNI ::: Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri. ::: kTO DOPOLNILO. Predprodaja od 11. do pol 1 Zdravstvene zadruge na podeželju Dr. B. Pire o pomenu zdravstvenih zadrug, ld jih pri nas Se ni Ljubljana, 2* oktobra Zdravstveno stanje našega ljudstva ni baš na visoki stopnji. Sicer radi naglasa-mo, da je marsikje še slabše, ter da naša banovina prednjači tudi v tem pogledu. Pogost izbruh epidemij v naših krajih pač kaže. da zdravstvene razmere na našem podeželju niso idealne. Pogosto nekateri obsojajo ljudstvo, ker se izogiblje zdravnikov, in trde, da je še vedno zaosta_ lo. Pozabijo namreč upoštevati socijalni moment. Ljudstvo se ne brani zdravnikov toliko zaradi zaostalosti, kolikor zaradi revščine. In to bi morali upoštevati predvsem vsi, ki odločajo pri organizaciji zdravstvene službe. Kaj pomagajo vsa lepa gesla in najmodernejše metode zdrav, ljenja, če ljudstvo ne more kupovati dragih zdravih jn če si ne more preskrbeti niti receptov za nje! V zadnji številki «Zdravja2>, poljudnega zdravstvenega lista, se je tega vprašanja dotaknil dr. Pire. Veseliti nas mora, da so se naši mladi zdravniki začelj odločno zavzemati za socijalno zdravstveno službo in da bude vest tistih, ki bi morali storiti mnogo več tudi za zboljšanje zdravstvenih razmer na deželi- Dr. Pire govori o pomenu zdravstvenih zadrug, ki jih pri nas še ni. Te zadruge pomenijo prav za prav le samopomoč ljudstva. Kdor ve, v kakšne zagate so prišli kmetje zaradi raznih gospodarskih zadrug, nima posebnega zaupanja tudi v zdravstvene zadruge, zlasti še, če se zaveda da dandanes kmet nima denarja niti za sol, kaj šele, da bi z visokimi zadružnimi deleži ustanavljal zadruge. S tem pa ne nameravamo lepe zamisdi krat. komalo pokopati. Se celo naglasiti je treba, da ljudstvo ne more pričakovati pomoči od zgoraj ter da je najzanesljivejša pomoč samopomoč- Fiaec pravi, da higijenski zavodi ne morejo prevzeti vseh nalog:, ki jih zahteva sodjalmo zdravstvo, posebno še, ker so morali celo skrčiti svoje delovanje zaradi nizkih dotacij. Prazno bi bilo torej upanje, da bo država pomagala. Toda silno težko bi bilo dopovedati kmetom, kako važno bi bilo, če bi si ustanovili zdravstvene zadruge. To je navidez brezpomemben pomislek, a ga je vseeno treba upoštevati. Podeželski ljudje sploh nočejo misliti na bolezen, dokler so zdravi in nekateri mislijo, da ne bodo nikdar zboleli, če bi tem ljudem priporočali, naj ustanove zdravstveno zadrugo, bi se nam smejali. Kdor je bolan, pa naj plačuje zdrav, nika, meni ga ni treba! bi nam odgovarjali. Ali pa bi se izgovarjali, da bodo zdravnika plačevali samo tedaj, Ce ga bo. do pnč mogli, ko ga bodo potrebovali in da jim ne pade niti v glavo, da. bi ga plačevali stalno. Na te ugovore mora biti pripravljen vsatk, ki bi rad propagiral idejo ustanavljanja zdravstvenih zadrug. Razumnim ljudem ne bo tako težko dopovedati, kako velike koristi bi jim prinašala zdravstvena zadruga. Ako bi zadruga Štela več članov, bi bili prispevki za njo majhni in bi se zadružniki lahko zdravili zelo poceni. Imeli bi tudi svojo lekarno, kjer bi dobivali zdravila tretjino ceneje, kar je se posebno važno. Zdravnik bi bil vedno pri rokah in bolnikom bd ne btto treba hoditi v oddaljene kraje. Zadružni zdravnik pa pomaga tudi ljudem v splošnem v zdravstvenih zadevah, obiskuje jih tudi, ko so zdravi. Svetuje jim, kako je treba ravnati z obroki, kako se naj uredi stanovanje, kako se naj zida kje bi bilo treba kopati vodnjake itd. Posebno važno pa je. da se pod okriljem zdravstvenih zadrug lahko snu jo je jo tudi veterinarski odseki. Zivinozdravnika pogosto pogreša, jo na deželi še bolj kakor zdravnika. Ako bi bilo na našem podeželju toliko zdravstvenih zadrug, kolikor je raznih drugih, bi bilo zdravstveno stanje nado-sra Tjud^t* na mnogo višji stopnji- In Če že resno razmišljamo o ustanav. ljanju zdravstvenih zadrug, ne smemo zadeve odložiti samo zaradi gmotne strani, će pomislimo, koliko raznih domov je zgradilo podeželje, da so si mnoge vasi zgradile šolo. velike cerkve in celo koflo. dvorska poslopja, se nam vsiljuje vprašanje, zakaj bi ne mogli začeti ustanavljati zdravstvenih zadrug, ki so vendar najpo. trebnejše. Ih če je bil kdaj kdo upravičen prositi odnosno zahtevati podporo za gradnjo teera ali onega doma na deželi, bi bili nedvomno tudi ljudje, ki bi se potegovali za gradnjo zdravstvenih domov. Za kaj vse razmetavamo denar, pa bi ne mogli žrtvo vt i nekaj dinarfrkov za najpo trebnejse! Začeti je treba delati. Inteligenca je dolžna pomagati ljudstvu, če ne z danigim, vsaj z nasveti. Ni ljudstvo zaradi inteligence, temveč ona je za to, da sluzi ljudstvu. To spoznanje bo moralo prodreti bodi pri nas. Inteligenca bo morala pogieda-ti tudi nekoliko kaj se godi zunaj kavarniškega in gostilniškega ozračja. Vsaj bo bi morala vedeti, da bo propadla sama, če bo propadlo zapuščeno ljudstvo. Kakršna hči. taka mati. Znani piaa/telj FVanz Molnar pripoveduje: Po hudem prepiru se je mlada žena oojk> čila zapustiti moža in vrniti se k maiemL. Doma najde svojega očeta. — Moj mož je surovina — pra-vi vsa objokana, — in aato sem sklenila vrniti se k moteni. Oče ji pa odgovori. — 2e prav, toda tvoja mati se je tudi davi vmjila k svoja materi. MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. raz no Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanji) znesek 8 Din TRGOVSKA LOKALA V KRANJU se oddata v najem; eden na glavnem trgu, najprometnej-Ša Prešernova cesta, priporočljiv za vsako trgovino, drugi v predmestju Kranja, cesta na Golnik, za trgovino v deželnimi pridelki, mlinskimi izdelki, Spe-cerijo ali drugo obrt, o^a radi odselit ve po nizki ceni. Pojasnila daje lastnik Franc Majdič, industrijski mlin Vir — Domžale. »IS- HUBERTUS moški in damski nepremočlji*, 250 Din, otroški s kapuco 145 Din, trencTcot impregniran samo 420 Din. pumparice od Din 48.— naprej dobite pri Presker ju, Sv. Petra c. 5t. 14 74 Svete najfinejše norveško RIB J K OLJE U lekarne DR G PICC0LUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam. KUPIM Najmanj« soesek 8 Din Beseda 00 par, davek a.- Dtn KUPIM dve rabljeni Lutiovi peči srednje velikosti. Naslov v uDravL TRGOVINO kupim ali vzamem v najem v mestu ali na deželi s 1. januarjem 1036. ali nekaj pozneje. Promet najmanj Din 35 — 90.000. Plačam v gotovini za Din 40.000 v hr. knjižici Din 20-000, eventualno višjo zalogo po dogovoru. Ponudbe na upravo »Naroda« pod >Promet 25< 3030. SLUŽBE Beseda 60 par. davek 3.- Din Najmanj« znesek 8 Din VAJENKO za modno trgovino v Ljubljani se sprejme takoj. Masftov v upravi Slov. Naroda. 3029. HtfPORTNA FIRMA za mineralno ulje traži agilnog zastupnika za Ljubljanu i Sloveniju. Prednost imadu koji struka poznaju, a naročito koji *w već kod potrošača (industrije, tvornice, autogarage i. t d.) uvedeni. Ponude na upravu pod zastopnik 3031. DOPISI Beseda 50 par. davek 8.- Din Najmanj« snesek 8 Din GOSPOD, uradnik, star 35 let z dobro in stalno službo s premoženjem želi resnega znanja s samostojno damo, vdovo ali ločenko do 28 let starosti. Na premoženje ne gleda. Resne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo »Slov. Naro-djK pod zvestoba. 9001. PRENAŠAMO VELIKO IZBIRO BLAGA ZA DAMSKE PLAŠČE IN OBLEKE. RADI OGROMNE ZALOGE JEMLJEMO V RAČUN TUDI KNJIŽICE MESTNE HRANILNICE IN LJUDSKE POSOJILNICE. A. & E. SKABERNE Ljubljana Makulatura! papir proda -prava »Slovenskega Naroda4*« Littbliana, KnaOJeva oBca štev. s Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« Petsk, 25. oktobra 1*35 Stev. 243 Prenovljena „Manvzelle Nitouche" Razgovor z režiserjem g. B. Kreftom o prenovljeni opereti, ki jo vprizore jutri v operi prizoriKa m r^onazoritvi gibanja. Vrtilna plošča je bila y^ ta namen izpopolnjena in se vrti sedaj v obe smeri po sistemu brezkončne vrvi. ReparatuTo sta oskrbeli tvrdki Vilaman in Škafar. Kar se tiče vsebine- so vse dvoumnosti izpadle, zlasti pasamovoljni vpletki igralcev, ki jih v originalu ni. Tudi baletne točke so ostale iste in se v tem pogledu nisem držal zagrebške predelave, ki je s plesnimi nastopi gerlsov povzročila, da se je predstava preveč zavlekla. Vso inscenacijo je oskrbel scenograf inž. Franc. Pri zasedbi sem hotel poudariti komedijski element in sem s\ zato izposodil nekatere člane naše drame. Ga. Polonica JuA-anova kreira predstojnico samostana. Bratina ravnatelja. Plut pa vojaka Lorio. ja. V vlogi NituSkc bo nastopila mlada igTalka in pevk a gdč. Iglićeva. pri eni prihodnjih repriz pa gdč. Smerkoljeva. v vlegi prebrisanega organista Cele-«*tina bo Peček pokazal nwo stopnjo svoje igralske izpopolnitve Tenorist Franci j*» 1e_ tos zelo napredoval in se bo predstavil v vlogi poročnika. Majorja igra Zupan. Ko-rino pa španova. Ljubljana 25. oktobra Opereta oziroma muzikalna komedija cMam'zelle Nitouche:* je stara že nad 50 let, vendar še vedno ni izginila z repertoarjev gledališč. Libreto je bil napisan v dobi. ko je bila gledališka umetnost na razmeroma nizki stopnji in ko še niso imeli tehničnih pripomočkov, kakor jih imamo danes. Da bi bolj odgovarjala sodobnemu duhu. so jo mnogi režiserji pre. delali, da bi zbrisali nekatere neverjet. nos ti, ki so bile v originalu — zaradi tehnične ne prožnost i takratnega gledališča — skoro nujne. Komedija cMam'zelle Nitouche zahteva namreč precejšnje spremembe prizorišč in je zato kot nalašč ustvarjena za krožni oder, na katerem se da opereta vprizoriti v čisto drugem tempu kakor nekdaj. Tudi pri nas so posegli po prenovi jen ju. Pesnik Mile Klopčič je DSkrbel popolnoma nov- in priznati jo treba. krasen prevod. režiser Bi-atko Kreft pa je posegel v tehnično stran. Najbolje je, da prepustimo kar njemu besed o- Original ima 4 slike Po vsebini in st i iti je b * prohibicije, ki se ic zml sn^et^o »Vrivaj pred policijo. Ftk> uro n'"« napadu S-hultir* ;n tovariše so zopet re?1 Mle Mrrtinice Sredi RroaHwaya na najbolj prometnem k.*-im «♦! Vi* v neki b* vnici ustre'i^a* Sfc dvi ■'••ne je z avtobusom od-j>r.iv;l prvič na koncertno turnejo zbor Ljubljanskih malih harmonikarjev r>od vo Istvoni odličnega ^lasbeneiza pedagog prof. Pavla Rančieraj* v Sontinr ob Taboru, kjer natopil dopoldne v Katoliškem domu, v Prekoni pa popoldne v nilskem domu. Hkrati /.ni ni ie nastopil združeni mešani mladinski pevski 7.bo- iz Šentjurja, Prekooe in f^epeli nad 60 dekl:r -n derkov lako. da je bilo v^»h 't.va'alrev r>oVe2 Segtna.}- — T i 1 •» ha-rnon iVr» t ;c\- 5t*r*h vi©H*tt«a. V^k^r hi bHi vedeli, da tih čaka red^k OM-rnk. 1 po '-iiionMno princavili. VŠent-juriu in v PreVojv red šr»M ♦ i n-c^-o re~Vvi Vi i'' te ii"ra\ vihprno s'^fi"':' m '>n''ifa "r3 7nii'nn .^U^r^nf. mladi •i-'* fam.no" In lr>r»;- in fy> hi' iorejoni r>'"-^l iiie v Pr«»Vo-M kamor ie bila ?° do- sj-bo'.- \-^cf o ■ -r>l •' -fii Vn<;nfi »'-^.n^l P »t» d *l iv1 'n."-O'n ,.-o"(,^-lu \|n'r ln|hl'qn*ske «od-r*e .»h VrT^h r>'->»;nlt c \:ni/»*"ii9 V ftentwrrin in Prokopi sta hili dvorani u h h; to polni. 1 fn dok 17. .k^'Vo «i na$ narod TP^i »'o'ohn.ih oi*-;»"r»dilf»v ..k-^-Vo rad XHvw»* ra-. n tpud 71 ler*0#O. z!a*-i; pa 4^ da do'viera i mladini poguma mi v^dnn«^ A fci rn';id:Ha lmMis»si«lcf» trdin wvin'-bVi ••""■.nv n^ad.-n^ki rhor sta v oohv mr-rj dr-VoT.iln. da *:ta l^in vredna /da^ti K* r-^osene'i'lo vpl'^-o r-c ii.kn hovi3 r>ro' Ranein-a! .ie lak. Ia !Ia ni^nin m;rne v^sti rv^,"'»''r»ti *»irli rn .mali Ljubljanski harmonikar-jii in pevr.i. sta ^Pirno «kladaltn: harmonikarrek Rahm" Fraiir. ki so mu ie drobna slavi ca 'omaj videla iznad velike kroma t i ene harmonike — o ie kliub «voj; nežni deUtieki ^tarrr^li in-al !ak \ kakor bi -»o bil a harmoniko ro! 1 Sedemletni f"°k:>da Andrej in osemletni Pate Milan rr-fa žela s.kora j ni? manijo priananje Se zlasti prv . Od etarei^ih ;e pa no eVr/anci dci. Praz.nieno^t red-'li orave ovar.iJF-, v ProVon; rr» po koncertu ^kn r»f"isT^no narodno re^pljp. kakrvnerof Pavle Ran-člVaj. je v polni me»ri 7osluž.*mo. 168 krat se je oženil Junajk s*voje \Tate je postaj uradnik gradbenega podjetja Za graditev jeklenih stavb v neukem mestu na Uralu L^apkin in sirer po xajslug:j simkogrudnega sovjetskega 7.a k on a o ločitvi Obsojen je bil na deset let ječe. ker .<»e je 16S krat oženil in zopet ločil. Čeprav so določbe zakona o ločitvah v Rusiji ne>k oliko poostrili, da širokogrudnost ni več tako velika, bi to početje ne bilo zadostovalo za tako srtro. g-o kazen. Toda podjetni Lapkin. ki je imel s svojimi neprestanimi ženitvami in ločitvami precej stroškov. je ponev eri 1 tvrd-ki 7.000 rubljpv m to mu je postalo usodno. Obtožnica mu je očitala, da je nagovarjal vsa dekleta in žene kar jih je bilo u služben i h pri stavbni tvrdki naj se omo-že z njim. čre je katera njegovo ponudbo odklonila- je bila navadno odpuščena, ker je imel mož pri podjetju velik vpliv. Pred sodiščem je Lapkin sam ponosno izjavil, da se je 168 krat oženil in predlagal je celo sodišču seznam vseh svojih žen. ki ga je znal na pamet. Sodišče se pa ni zanimalo ea imena njegovih žrtev in mu je brez tega odmerilo zasluženo kazen V nedeijo je umrl v Angliji lord Syoon_ by, znan bolje pod imenom lord Ponsonbv Bil je kraljev blagajnik in zaupnic angleške kraljevske rodbine. Pokojni je doživel zanimivo pustolovščino ob smrti matere cesarja Viljema, ki so jo v Nemčiji splošno nazivah ^Kaiserin Fri.*rich>. To je bi_ la hči angleškege cesarice Viktorije in soproga nemškega cesarja Krirniricha III. Bilo je leta 1901. «Kaiserin Friedrich* je umirala v Berlinu in njen brat angleški kralj Eduard VII., se je odpeljal v Berlin ter vzel s seboj lorda Ponsonbv a. Cesarica si je izprosila da bi smela govoriti z lordom Ponsonbvjem med štirimi očmi. — Rada bi vam nekaj povedala. — je dejala. — želim, da prevzamete skrb za moja pisma in da jih vzamete s seboj v Anglijo Ob eni pomoči je lord Fonsombv dobil cesaričina pisma Zadeva je morala ostati strogo tajna. — Nočem, — je de_ jala cesarica. — da bi kdo kaj zvedel o tem da so bila pisma odn^ena in zlasti Willy (cesar Viljemi jih ne sme dobiti, niti zvedeti, da jih imate. Ponsonbv je bil zelo presenečen, ko je opazil, da so prinesli sluge na mestu svežnja pisem kar dva zaboja polna korespondence in mu ju postavili v spalnico. Ponsonbv je dal na en zaboj napisati: «Knjige'\ na drugi pa rPorceian. pozor ne o koroških Slovencih Trbovlje. 23. oktobra Pred meseci je naš list objavil zanimivo pismo Švicarja Bergerja o položaju koroških Slovencev, ki je vzbudilo v naši javnosti veliko zanimanje. Pismo je bilo oddano v Aacheruu in naslovljeno na I>*gi jo koroških borcev- v Trbovljah. Tp dni os je prejelo glavno poverjeništvo Le»gije koroških borcev v Ljubijarri o tej perečem vprašanjru novo pismo, ki ga je napisal Švicar Emil Nett. To pismo je datirano z 10. oktobrom in oddano v Ljubljani-Radi aktualnosti in zanimivosti objav, ljamo tudi to pismo v prevodu, da bo javnost spoznala, kako gledajo pravjooljub. ni Švicarji na težak položaj naših rojakov onstran Karavank in kako si zamišljajo m*i odpomoči. Pismo se v prevodni glasi: Prejmite kot reprezentanc Legije ko_ rofikih borcev od podpisanega švicarske, ga državljana naslednje vrstice. Kot iskren prijatelj j\igoslovenskega naroda izražam otb 15. obletnici vas tako tragičnega plebiscita sledečo željo: Skušajte z vsemi sredstvi vašo vlado pripraviti do tega, da zajprf vse remSke Sole v Jugoslavija vse dotlej, dokler Avstrija na Koroškem za Slovence ne bo otvorila šol v njihovom maternem jeziku. Jjt tako boste sedanje .^viTristične vla_ stodržce v Avstriji prisilili, d« ustavijo nasilie in germanizacije Zatfn rm *n e mor 1n moralično pravico, napram vašim rojakom v Avstriji pa relo moral iftno dofz. nost. Toliko o priliki mojega odnoda iz vaša lepe dežele. — Pripominjam, da aern manjšinsko ^rasanje temeljito proučeval, sem mnogo sveta prepotoval, toda reči moram, da tako knlantnega ravnam.ja z narrxJnimi manjšinami, kakor v Jugoslaviji frazen v Švici) nikjer nisem naš>l, nasprotno pa tudi nikjer nisem videl ta. Z Avstrijo morate to \mrasain)je sami urediti; kakor sem vam danes opisal. Kar se pa tiče Nemčije, vaš narod na tem ni tangiran. — Emil Nett s r. Očitki so sicer precej trpki, toda resnični. Mi smo vajeni vedno božati z rokavicami, d očim nas in naš bedni narod onstran mej bi jejo s pestmi. Treba bi bilo le uveljaviti načelo: kakor vi tam našim, tako mi tu vašim .pa bi bila vsa taka ki enaka pereča vprašnja kmalu rešena in bi tu jej ne imeli prilike nam motati po 15 premetavatičez nekaj ur io oba zaboja poslali v Anglijo. Cesaric« je cez nekaj mesecev umrla. Takoj po njeni smrti je cesar V U jem odredil, naj poiščejo ee-sariCin.* p.«;ma, ki jih pa seveda niso mogli najti. P;.-ma so bila izginila in celih 27 let -o osta-la last lorda Ponsonbvs. Objavil jih jo leta leta 1P245 kot odgovor znanemu pusatcljni Lud. wigu. ki je v svoji knjigi o rnsarju Vilje mu n netočno pisal o njego* | watwri, iS-vle^ki iz pisem so bili objavljeni v angleškem listu *Paily Telegraph . Fnn*onpy je dobil takrat pismo od Viljema iz- njegovega holandskega izgnanstva v katerem se bivši nemški cesar zelo razburja da so prišla pisma njegove soproge v tuje roke. Povod za njegovo razburjenje se nam najlepše pokaže iz pisma, ki ga je pisala cesarica svoji materi kralj-ri Vik. tori ji. V njem pravi; ga rm'Aka W. (razume se cesar VUjeml. Slama sobi se zdim kaleor stara koklja. ki je na mestu piščancev iz\Talila mlade race in jih gleda kako plavajo od nje. Samo rano znajo pla vati in strah uboge koklje je od v o** 7id' se mi da tam kjer se angeli bojo hoditi, on ("razume se cesar Viljem) vlomi vrata letih narodne svobode v obraz očitkov, da je nismo vredni, žalostno je le dejstvo, da nam morajo tujci dajati nasvete, ka_ ko naj branimo našo narodno Cst Kako se pridobiva kaviar Kaviar je bidi rdravile. ker je koncentri rana, lahko prebavljiva hrana. Zato ga zdravniki pripisujejo »le^ti rekonva le-;ren toni. Najboljši je h Kusije i7^irajo<'i rrni kaviar, nemški in ameriški je matno dražii Ce hočemo dobiti d^ber kaviar, moramo nje ti pravi trenutek zrelosti ribjih iker. Ikra mora hiti sveža. Ribi? takoi tpnena, Ra r primerno stara. 0e ujamejo ribo hudo ra njeno ali mrtvo, je kaviar ir njenih ike»-slabši. Ikre je treba vzeti tihi tikoi. ko jo ubijemo, še predno otrpnejo njene mišir-In takoj je tudi treba ikr*» olnSfiti. krir de lajo tako. da jih tro na situ in pri tem n;i dajo skozi sito eista jajčeca, ki jih i«otem na »ole ali namočijo v slani vodi. Sveži kaviar je najdražji. Sveže ikre na sole v kadeh in ta kaviar se imenuje malo sol. Ce jih posole bolj, se imenuje kavki r >zernistaja ikra<. Posoljeno ikro nlešajo pel drugo uro i leseno žlico, polom pa napol nijo ž njo pločevinaste škatlice. Ta kaviar se drži samo pri toploti pod O stopinj C Mi zato le redko pride i* Rusije Izvaža *e ta kozvani varšavski kavie-r. Tn namočijo ikr. 5 minut v konron tri rani solni nastopi**, pa t«m raztopino odJijejo. kaviar pa ^prarJK> v pločevinaste škatlice ali v lipova »dč*c Tretja vrsta )f tako rvana »paju.^naja ikra Oluščene ikre polože za 2f» minut v 2fv'' raztopino kuhinjske solu potem razlog odlije io in ikre počasi pasirajo. Ta kavin je najholjfci. Samomor v policijskem zaporu Ptuj. 2fv oflctobr■ V poiicijakiii zaporih si je končal v če tok dopoldne je življenje 30Jetni brezno eeM delavec KrapAa Franc w. Krčevine pri Ptuju Istega dne dopoldne so g« pr gnali orožnflki ia Pragerske^ra radi tatvin Kra.psa je hfl *e večkrat premikaznova^i radi tatvin tn jp Imel tudi prepovedan povratek v mesto Ko je kmalu potem, ko so ga vtaknili v zapor, prišel orožni-ški narednik g. Potočnik, da bi ga za-sliša1. se glede neke drug^e tatvine, x> odprli zapor ter opazili, da je Krap&a mrtea/. Obesil se je na konec vrvico, ki so jo takoj pzali ter poklicali zdravnika g dr. Vrečka, ki pa ae je več kot pol ure zaman trudil, da bi ga iztrgal smrti. Ugotovil je smrt- Pokojni sa je že enkrat preje hotel vzeti življenje in je zavžil piecejSnjo količino misnice. Lion r>ucht\vanger; 2fd Suss tioman Tako je pripovedoval Gašper i'.eier-le. ko je poganjal po gilu svo.i zadnji denar. Povedal .(e to večkrat in vedno vee ljudi ga io poslušalo. In poslušali *o ga vedno raje, vedno večja ie bila napetost in razburjenje pivcev, vsi so silili v moža, ki so mu prih.tjale iz smrdljivih ust z gnilimi zobmi poti raz-mršenimi brki te strašno hesede. Totem so pa našli mod kupom gnoja obrezano truplo, ki so ga bili že načeli prašiči. Na netopirjih krilih. o\ita s fantastičnimi grozotami, se je raznesla vest o zločinu po mesta Ljudje >o hiteli skupaj, po hišah in ulicah ie obstalo vse delo. vrata so zaprli in -klietli posvet. Strah in groza! 7A<\ ir krvoločna mučil nedolžnega krščanskega otroki njegovo kri ie pome^M ? velikonočno niareso. obrezano truplo pn vrgel p>a-širem Tako daleč je privedlo židovsko gospodarstvo wiirtemberškega vojvode, da ie bil storien ta podli umor v svobodnem mostu Rsslingenn v sramoto in ponižanje vsega svabskega kraja. I'o mestu silno i azburjenje. Po štiridesetih letih, že celih štirideset let ni bil v rimski državi storjen tako gnusen zločin. Taki primeri so bili znani samo še iz knjig. V tem kraju se ni pripetilo kaj takega že od ravensburskega umora otrok. Oh, kako modri so. bili predniki, da s<> l/.gnali žide iz e^slin-škega okraja. Od časa zoa\ nika Salomona iz Hechingena ni bilo več dovoljeno, da bi žid kužil čisti zrak dobreg« mesa s svojim volčjim smradom. Ko je zahteval cesar davek od zidov, so mu mogli ponosno in samozavestno odgovoriti, da med stenami njihovega mesta že dvesto let ni bilo nobenega zida. Zdaj je poklical vojvoda, ta Herod in krivoverec, v deželo te volkove in podle morilce, ki so prežaii na nedolžne krščanske otroke in jim puščali kri. Matere so plaho -tražile svoje ofroke. Ljudje so pripovedovali vedno stra^.ot-nojše podrobnosti. Kar so je pripetilo dano- tujemu otroku, se lahko pripeti jutri njihovemu lastnemu Dolgo bodo preplašeni trvički božali pred vsakim tujcem, mučile jih bodo straSn-3 ^anie o krvi, nožih in divjih brkih. Žid Joelieskel šeligmann l-'reuderhal io pa hodil ta čas p^ trgovskih opravkih po predmestju Aretirali so ga baš v hipu. ko je ponižno in vztrajno iz- terjaval denar od trdovratnega dožni-ka- Niti sanjalo se mu n', za kaj gre in neprestano je zatrjeval, da se prejšnji dan ni prepiral z L^etcr'em, niti s kom drugim, da sploh ni odprl u«t. Bilo je namreč priljubljeno orožje proti židovskim pritepemeui. da ?o jih z I e-sedo in dejanjem izzivali k odgovoiu, potem so jih pa dali aretirati, češ, da so predrzno žalili Krista in krščansko vero Toda biriči so ga bili po u-tih. zgrabili so ga in zvezali. Zunaj jo ca* kala na koščenega, drhtečega, prestrašenega moža razjarjena množica. Videl je sto in sto dvignjenih pesti in srditih obrazov. Bla.o in kamenje jo iote^H nanj pobili so ga ra tla. poV>d*;i, pliuv ui. mu ptiltli lase in brado. Nesrečnež si je neprestano prizadeval prepričati razjarjeno množico, da je nedolžen Stokal je pod udarci, iz ust mu je t*kla krvava slina, pa je vedno znova pooavlial. da so ni z nikomur prepiral, da sploh ni odprl u*t. Sele iz krikov neko žene, ki ga je neprestano suvala 9 vretenom v bok. je spoznal. če«a ga dolže. in omedlel jo. O ne-voščenega so odnesli v ječo Seveda ie zavladalo med visokimi go spodi občinskimi svetniki veliko veselje, pa tudi zlobna škodoželjnost zidovi podrepniki so krivi tega gnusnega umora. Zdaj jim pa že pokažejo, kaj vse bodo morali preklicati. Zdaj jo l.ihko končno zagodejo vojvodi in njog"vim Židom. Mar nimajo z njimi nepre-tanih prepirov in težav? Vojvodovi divji prašiči, jeleni in druga zverja 1 jim pokončava polja, ta nesramni krivoverec se pa še pritožuje, da so prebivalci Ks-slha-gena divji lovci — da. Kak^ pa naj si drugače pomagajo do svojih pravic? In mar no godrnja neprestano, da so njihove ceste slabe in da ne izpolnjujejo pogodbe? Oho. velemožni gospodje, kaj pa je luknja na cesti proti tako gnusne mu umoru? Tudi glede regulacije Ne-« kara se z njim n" morejo sporazumeti Mar ni zastavil «elo dohodkov esslinške bolnice? Kaj pa šele njegov žid, ta drzni škodljivec in lopov! Seveda mesto je preklicalo pogodbo /. ^ojvodo o med seboj ni obrambi, toda samo pro forma in da bi si izsililo izve-tne olajšave. Toda ta ušivi žid nastopi tiko. kakor da jemlje to resno. S prebivalci I ,-slin-gena postopa kakor z drugimi tujci, kakor da res ni pogodbe o vzaj '»m »v obrambi 1 reganja jih in jim m.^e ,o lena pod noge na vseli straneh. Vsake ga veljaka je pripravil že ob več tisoč dolarjev. Toda le Počakaj, podli zid. Zdaj ti bomo to poplačali' Ti> ti poplačamo na tvojem črnem in prekletem .soverniku. Na noge mu niiaknemo španske čevlje, kri mu izt.i~u< m> izpod nohtov, z razbeljenimi kl -čami ga bomo žgali. Ze zdaj so se \e-clili na trgu stanujoči veljaki, da bo žid t-ini svečano sežgan in svojim prijat olj'm ob t i mest.i pri oknih, škoda le, da je mo^.* samo en način usmrtitve. Morali g■ obenem obesiti, mu polomiti kosti na kolesu, ga razčetvoriti in sezgati. Najstarejši med mestnimi svetniki ie bil Krištof Adam Scbertlin. ki je bil -vnj čas ustanovil tovarno v l račku in je živel zdaj na avojen [>< tri oljskem do mu v Esslingenu. Videl je. kako njegov vo imetje polagoma, toda neizbežno propada, videl je. kako pada v roko Židu. kako padajo njegovi sinovi vedno glob lje. Bilo mu je že precej nad 70 let. To je bila zanj divja in nepi i i akovana radost pred smrtjo. Cllobok > iz prsi ie črpal uničujočo besede 'proti židovski podlosti, pljuval je pred občinskim sve tom v obraz človeku, ki žal ni bil navzoč, visako je n>s:l veliko i lešaH glavo in hodil je ttdnili korakov po ulicah meata, I palico io udarjal kropk" ob tla. kakor da nrebada z njo -ovražni ka njegova koščena roka jo krepk > stiskala njeno zlato glavico. Kumii dotti»A** Maco! Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran lezersek — Za upravo tn tnaeratni del Usta Oton (Thnstof — Vsi v Ljubljani