DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 10() CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 27TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev V bolnišnici v Barbertonu j< Umrli; Mrs. Felicija Rupnik \ Državljanske knjige Uprava "Ameriške Domovine" nfiztfanja, da je zopet pošla knjižica za učenje v ameriškem državljanstvu. Tekom dveh let smo jih oddali 3,000. V delu se nahaja sedaj nova izdaja te knjižice, v kateri bodo najnovej-častitljivi starosti 72 let. Ranj- podatki glede državljanstva, ka je bivala v Ameriki 32 let in' Kot znano se postave spreminja-zapušča moža in več poročenih' skoro na vsake dve leti. No-otrok. Doma je bila iz Sodraži- va knjižica bo obsegala tudi šti-ce. ri strani več kot dosedanja ter Pred kratkim se je v Ely,: bo v nJeJ mnogo podatkov, ki so Minn, organiziral ^slovenski pev-jvažni in potrebni za pridobitev ski zbor,. Odborniki so sledeči: državljanstva in ki dosedaj še ■Frank Jenko, predsednik; Louis' nis0 bili tiskani. Pričakujemo, Kompare, podpredsednik; Jack'da bo knjižica gotova v nekako Smrekar, tajnik-blagajnik, Matt;treh tednih. Cena bo 25c. Kobe, organizator in Hilda Ho- -- evar, pianistka j6 najfflOC- Primarne volitve so ljudski privilegij Prva največja in najbolj sve- kov, so šli vsi na volišče. Pred- V slovenski naselbini v Bue-[ nos Aires, Argentina, je umrP 1'c.jak Vinko Šanta, star 54 let j in domu iz Mirne pri Gorici. V j Argentini je bival 12 let in za-j Pušča ženo in sina, v starem kraju pa tudi enega sina, ki se nahaja v italijanski mornarici. Operaciji se je moral podvreči v Cowanda, N. Y., rojak Mihael Primožič. Po operaciji je trpel en teden grozne bolečine, katerim je končno podlegel. Nje-. «<>vo truplo je bilo prvo, ki jej bilo pripeljano v tamkajšnji S. N. Dom in je ležalo na mrtvaškem odru okrašeno z mnogimi vene i in cvetlicami. Pokojni je bil doma iz Reichenberga na ■sP°clnjem štajerskem, kjer se je i;«dil pred 48. leti. V Ameriko Je prišel leta 1912. Bil je jako vesten in vnet delavec na društvenem polju in dve leti oskrbnik S. N. Doma v Gowandi, ka-ttior še je priselil leta 1928. Pokojni zapušča ženo in brata. V Ely, Minn., sta slovenska lovska čuvaja Jos. Kralj in Jos. Rozman aretirala dva moška, ki sta nastavljala prepovedane Pasti divjačini. Sodnik je oba obsodil. V Evelethu je umrl dobro poznani rojak Jack Debevc, star 48 let, ki zapušča tri sinove, hčer in brata v Barbertonu, O. Pa drugega brata in sestro. V Canton, Ohio, je preminul r°jak Jos. Frankovič, doma iz Lokve pri Divači na Primorskem. Pokojni zapušča ženo tri sinove in štiri hčere, v Clevelandu pa brata. Ranjki se je nahajal devet let v umobolnici. -o- Legion veselica Prihodnjo soboto, 2. maja, priredi Lake Shore postaja št. American Legion, pomladansko plesno veselico v Hr-vatskem narodnem domu na Clair Ave., in 64. cesta. — bo Hojerjev orkester. •Kakor običajno na legij onar-Rkih veselicah, bo tudi letos °bilo zabave za vse obiskoval-Ce- Ne pozabite na soboto, 2. ^aja, v Hrv. narodnem domu zvečer. Vstopnice k operi Mladi fantje ali dekleta, ki Pohajajo v šolo ali so brez dela, lahko zglasijo pri tajniku Kultnega vrta Mr. Jos. Grdina, 6j23 St. Clair Ave. in dobijo tam proste vstopnice k operam v to-sredo ali četrtek, če dopla-^jo pri izmenjavi vstopnice — Odbor Jugoslov. kulturna vrta. Dar "Soči" ■Ker se niso mogli udeležiti zadnje prireditve pevskega dru-Va "Soča" sta Mr. in Mrs. Pole °d Waterloo Tavern' 'darovala v društveno blagajno $2.00, za kar •Pma društvo izreka iskreno zahvalo. nejša opora za obstanek naše svobode New York, 25. aprila. Dekan Carl W. Ackerman, ki je eden najbolj odličnih profesorjev žur-nalizma v Ameriki in uživa svetovni sloves, je izjavil, da je ameriško časopisje najfinejša obramba in branik za demokracijo in svobodo v Ameriki. Res je, da od časa do časa lahko očita ta ali ona nedoslednost ,toda kadar se gre za pravice in svobodščine naroda, tedaj je ameriško časopisje bilo vedno v prvih vrstah, da ostane jo. jnirpd ne pravice nedotaknjene. Dekan Ackermanv je citiral stotine uredniških članov iz raznovrstnega ameriškega časopisja, ko so se časopisi potegnili za komuniste ali socialiste, dasi so rami osebno drugega prepričanja, toda so bili mnenja, da se njihovim nasprotnikom godi krivica in so enako delovali za njih svobodo kot za svobodo lastnih pristašev. "Svoboda ameriškega časopisja je največji branik splošne ameriške svobode,' je izjavil dekan Ackerman, in "ameriški narod je lahko ponosen na svoje časopisje, ki je močnejše kot vsa armada in mornarica. Kar je časopisje mogoče zakrivilo slabega je pa vselej obilno poplačalo s tem, da se je borilo za pravice slehernega ameriškega državljana." -o- To je ogn jegasec! John Rieke, član mestne og-njegasne organizacije, se bo moral danes zagovarjati pred načelnikom ognjegascev, ker je bil prijet, ko je oddajal napačne ta dolžnost vsakega ameriškega državljana je, da voli pri vsaki volitvi. Ta nauk prihaja od očeta ameriške domovine, od Georga Washingtona, pa vse skozi do današnjih dni. i i George Washington je dejal: i "Zakaj ste se borili za svobodo i in prelivali kri skozi osem let, I ako sedaj puščate v nemar ti-I sto svobodo, za katero ste se tepli? Zakaj ste se pa borili dol-I ga leta? Da bi postali svobodni in neodvisni. "Sedaj pa z žalostjo opazujem, da vam ni mar ta svoboda, da vam je vseeno, kdo je vaš gospodar alf od naroda, izvoljen predstavnik ali pa angleški kralj! Vaša sveta dolžnost je, da prihajate ob gotovem času k volitvam in izberete po ^vojem razumu in razsodnosti svoje voditelje! In če ne volite, tedaj niste vredni, da bi se šteli za svobodne ameriške državljane!" To so pač jasne, krepke in značaj ne besede očeta ameriške domovine. Pri koliko tisoč in tisoč naših Slovencih, ki so ameriški državljani, bi morale odmevati vsak dan! Nas je v Cle-velandu skoro 15,000, ki smo ameriški državljani, naši možje, žene, sestre in bratje, mladi in stari! log je zmagal z malenkostno večino. Naši ljudje so ostali po ogromni večini doma. V 23. var-di, kjer je registriranih 6,800 volivcev, jih je volilo komaj 3,000. Enako v 32. vardi, kjer je 14,000 volivcev registriranih, jih je volilo samo 5,000! Nad 9,000 jih je ostalo doma! Tako se dela z nami. Manjšina voli, ker ima osebne koristi od tega, a povprečen državljan je popolnoma pozabil na besede velikega Lincolna, ki je dejal: "Državljan, ki ima državljansko pravico samo za to, da vleče od nje koristi, kadar se gre za njegove sebične interese, bi moral takoj zgubiti ameriško državljanstvo! Njegova naloga, dolžnost in največja pravica je, da se udeležuje volitev in pomaga vladati to deželo!" To so trpke besede, toda resnične, zlasti ker prihajajo iz ust največjih vodnikov ameriškega naroda in največjih zagovornikov ljudskih pravic! To smo napisali danes v slovesen opomin našim lastnim 15,000 državljanom v Clevelandu in okolici, ob predvečeru nad vse važnih volitev, ki se vršijo dva tedna od jutri, dne 12. maja. V torek 12. maja bomo imeli po vsej državi Ohio primarne volitve. Stoteri in stoteri ne ra-Pa nas prihaja na volišče ko-'zumejo, nekateri nalašč ne, dru-ma.j 6000 do 8000, a drugi pase-1 gi iz nevednosti, da so primarne jo lenobo doma, da, še več, nor- j volitve enako, če ne bolj važne čujejo se iz onih, ki volijo! To! kot so glavne volitve v novem-so najslabši državljani, ki pov- bru mesecu. Dajte, da vam raz-zročajo, ne samo da imamo sla- ložimo, zakaj so te volitve, ki se bo vlado, pač pa da nas bičajo, bodo vršile 12. maja, tako izred-in preganjajo, ker oblastniki ve-'no važne! Novi državljani Pretekli petek se je zopet vršilo na zvezni sodni j i v Cleve-I landu zaslišanje za ameriško dr-vprašanje kateri izmed številnih Pijanstvo in so sledeči naši ljudje dobili ameriško državljansko pravico: Mary Dodig, Ana Rebolj, Elizabeth Krusec, Ma-' Odmevi Hauplmann škandala. Mora aretirati lastnega sina New York, 25. aprila. Kot se je izjavil državni proseku- ,„ , . . rr, , v New Yorku, je zaplete- ry Mahovhc, Antonia Trepal, nih več višjih uradnikov Ljubica Sabl.jak, Louis Lovko,j,> kandidatov demokratske stran ke, repubikanske ali kake druge politične stranke bo od naroda nominiran, da kandidira pri glavnih volitvah. Dajte, da vam še podrobneje razložimo: recimo, da so za urad kongresmana trije ali več luuiumaiov, ki so Tvanšek, Agnes Gartroza, me-ida 5o 2adev8 kmj,,.. v vsi demokrati. Narod mora pri >resa Knish^ Jennie Krainčič, S. * ^^ V Antonia Prelc, Olga Benčič, Jo-j Velika porota v New Yorku . seph Jerkič in Frances Hrvatin, ;je že obtožila pet visokih oseb priznanje, kdo je-pri skuip,aj 21 novih naSih državlja- katere je policija aretirala! nov. Zadnjič izkazanih 79, da-{Gre za slučaj bivšega odvetni-nes 21, skupaj 10 Onovih naših j ka Wendela. Kot že porocano, državljanov v letošnjem letu. so gotovi elementi, menda na države New Jersey v posledice ecimo da so z« urad Gomola Antonia Voglesh, Ha tmann škandala. Kd() sf) a ^otetree-a okraial • ' Carolina Ratzman, ti uradnikl- državni ku_ kandidatov ki so ^ose Fertag, Joseph Negel, John tor ni povedal, toda j(! izjavil> v ITI Ivanšek, Agnes Gartroza, The- da bo zadeva kmaIu v ^ primarnih volitvah odločiti, kdo1 izmed teh treh demokratov dobi i največje narodu najbolj vpoštevan. Tisti, ki dobi največ glasov pri primarnih volitvah. O tem odioču-je narod sam. do, da smo prenemarni, da bi volili! En sam vzgled: februarja meseca smo imeli v Clevelandu volitve, da dobi mestna vlada no- Primarne volitve so bile vpeljane na prizadevanje najboljših državljanov, da se podeli ob teh volitvah državljanom pravica, cla sami izbirajo kandidate za vih osem milijonov dolarjev za, javne urade, ne pa politični bosi stroške. To pomeni, da bo mo-jin drugi samozvani voditelji po-ral za prihodnjih pet let vsak litičnih strank. To je jedro in lastnik hišice ali poslopja plače-' korenina primarnih volitev. Kandidati so postavljeni od strank, od političnih bosov, pa so tudi neodvisni kandidati, sploh se za te voditve lahko oglasi sle-J herni državljan za ta ali oni j urad, ako se čuti zmožnega. Kdoi izmed teh številnih kandidatov! za en urad odgovarja' potrebam naroda, o tem odločuje narod sam. Za to imamo primarne volitve. Pri generalnih volitvah, ki se vršijo vsako leto novembra meseca se vrši borba med strankami, ali bo republikanec ali demokrat predsednik, ali bo republikanec ali demokrat governer. Pri primarnih volitvah pa narod odločuje, kdo izmed demokratov, kdo izmed republikancev naj bo pravi narodni kandidat. In v tem je silna važnost primarnih volitev. Prepričani smo, da nas razumete in da boste gotovo, prišli 12. maja na dan in oddali svoje glasovnice. Nikar, za Boga, ne držite svojih državljanskih Vsem prav iskrene čestitke! -o- Iz vseh krajev Amerike se porota o zboljšanju položaja Cleveland. — Tovarne po Zedinjenih državah odpirajo, polagoma sicer, toda odpirajo svoja v; rata, Zlasti tovarne, kjer veških "nuik se izdeluje strojno orodje, so za-' poslene. Večina teh tovaren poroča, da so letos za 20 odstotkov bolj zaposlene kot so bite lansko leto in cla se zaposelnost približuje oni, ki je prevladovala v letu 1929, ko sme' imeli v Ameriki največjo prosperiteto. V metropolskem d i s t r i k t u New York je delovanje v tovar- nah nenavadno živahno. Veli- povelje governer j a d r ž a v e New Jersey, Hoffmana, ugrabili Wendela, ga skrili v neki hiši, ga nečloveško mučili in tako izvlekli iz njega "priznanje," da je on, Wendel, ugrabil Lindberghovega sina in ga ubil. Kakor hitro pa je bil Wen-del zopet svoboden, .je vse preklical in izjavil, da je "priznal" le, da bi se rešil nečlo-Glavno vlogo pri tem je igral neki Ellis Parker, znani detektiv iz države New Jersey in največji prijatelj governer j a Hoffmana. Včeraj |je dobil detektiv Parker pove-j 1 je, da aretira svojega lastne !ga sina, ki je tudi zapleten v j ta škandal. Kot trcli državni prosekutor jv New Yorku, je mladi Park- ier, ki je uslužben v državnem ka naročila prihajajo zlasti iz;davčnem uradu odpeljal Wen okrajev, ki so bili prizadeti po'deia in ga mučil, da bi dobil zadnji poplavi. Tako kompanije jz njega priznanje, da je umo-kot vlada so oddali ogromna na- ril Lindberghovega sina. ročila. Stari Parker National Acme Co. v Cleve-,"se mu niti ne papirjev v škrinjah in v omarah, | landu, Warner & Swasey Co. in | nahaja njegov sin," toda poli-pač pa jih rabite, kadar vas kli-1 Foote-Burt Co., vsi v Clevelan- cija mu je že na sledu. Išče-če Amerika, da se pokažete kotdu, naznanjajo, da imajo naro-jjo ga v osmih državah. lVletl- je izjavil, da sanja, kje se vati od $5.00 do $25.00 več dav ka na leto kot dosedaj. Zagovorniki novega davka, Pri primarnih volitvah se ne gre za to, kdo bo zmagal republikanec, socialist ali demokrat. največ oni, ki ne plačujejo dav- Pri primarnih volitvah je glavno mož in žena, da pokažete, da ste razumen, razsoden in spoštovan državljan, ki gre v boj, kadar ga kliče domovina za zboljšanje čil, da jih ne morejo sproti iz- tem je pa državni prosekutor delovati. Iz Canton, Ohio, se poroča, da je tam jako zaposlena Republic razmer. To ni nobena politika. Steel Co., enako se poroča iz j v New Yorku povedal, da bodo prišle na dan stvari, da se bodo ljudem ježili lasje. To je najvišja, najbolj resna vaša dolžnost po izjavah očeta naše ameriške domovine — George Washingtona. Odgovor n^t izjavo Pretekli petek sem čital v A. D. izjavo, ki je namenjena meni kot odgovor na pojasnilo, ki sem ga podal pred nekaj dnevi v A. D., kot pooblaščenec člana odbora Progresivne trgovske zveze. Iz te iz- alarme potom signalnih postaj jave bi se lahko sodilo, kot bi »lede t)gnja. V dveh dnevih je Rieke osemkrat klical ognje-gasne postaje, da gredo gasit, dasi ognja ni bilo nikjer. Zagovarjati se bo moral tudi na sodni ji. Načelnik Granger je mnenja da se Rieketu meša v glavi. Oče in sin Iz Xenia, Ohio, se poroča, da je bil tam obsojen 39-letni Amiel Bent na $200 globe in na 6 mesecev ječe, ker je bičal svojega 15-letnega sina. Oče se je izgovarjal, da je kaznoval sina, ker je kradel golobe. Sin je bil tako pretepen, da se nahaja že en teden v bolnišnici. Javna igrališča Mestna vlada namerava letos prirediti 15 več igrališč za otroke kot so jih imeli dosedaj tekom poletenskih počitnic. Eno izmed teh novih igrališč bo na St. Clair Ave. v bližini London Rd., drugo pa na jugo-zapadnem vogalu E. 51. ceste in St. Clair Ave. bil jaz .nasproten pobiranju doneskov za poplavljence. Nikakor! Kar sem napisal v javnosti, sem naredil po navodilu vodstva Rdečega križa. Kakor mi je vodstvo Rdečega križa naročilo, tako sem napisal. Mi je prav žal, da se moja izjava drugače tolmači. Sicer se pa združenim društvom ni treba ozirati na to izjavo. ,Ce je potreba nujna, naj gredo z delom naprej, jaz sem pa tudi pripravljen storiti svoj del. Kdor dvomi kaj glede tega, je prošen, da se di-, rektno obrite na Rdeči križ, kjer bodo potrdili vse, kari Volitve v Franciji Paris, 27. aprila. Včeraj so se po Franciji vršile volitve za parlament in dasi popolen rezultat volitev ni še popolnoma poznan, pa je gotovo, da bodo komunisti v prihodnjem parlamentu imeli mnogo več poslancev, kot tudi levičarska skupina. Natančen rezultat bo znan šele prihodnjo nedeljo, ko se vršijo dopolnilne volitve. Prihodnji parlament bo imel najbrž 40 komunistov. Volivna borba je bila tako huda, da se v večini vo-livnih okrajev ni mogla dobiti potrebna večina in bodo prihodnjo nedeljo še volitve. Znano je pa že sedaj, da so precej zgubili socialisti v korist desničarjev. Neodvisni socialisti so zgubili štiri sedeže, redni socialisti 2, radikalni socialisti pa enega. Vreme "Najstarejši slovenski dnevnik v Clevelandu" je tako dobro informiran o važnih dogodkih v naselbini, da je "pozabil" povedati svojim naročnikom, da je družba The Cleveland Railway Co., tiskala preko 100,000 izvodov voznih i listkov s sliko škofa Barage, oziroma njegovega spomenika v Kulturnem vrtu. Nadalje urednik tega "dnevnika" ni čisto nič vedel, da je postal pri- Steubenville, Ohio in iz Wheel-inga, W. Va. Samo jeklarska in njej sorodne industrije so tekom zadnjih dveh mesecev sprejele na delo 25,000 brezposelnih delavcev. -o- Smrtna kosa Po dvomesečni hudi bolezni je preminul v St. Alexis bolnici dobro poznani rojak John Papež, po domače Cibinov. Star je bil 63 let. Ranjki je bil član društva sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J., društva sv. Alojzija in društva Sv. Imena. Tu zapušča ljubljeni newburški župnik,, Rev. J. J. Oman, častni kano- mu mirr.a ameriška zemlja! Smrtna kosa V mestni bolnici je v soboto zjutraj preminul Elija Badovi-; žalujočo soprogo Marijo, rojeno nac, star 65 let. Tu je bival nad Stautihar, 5 sinov, John, Frank, 40 let. Ranjki zapušča edino Joseph, Rudolph in Edward in hčer Mary, poročeno Marich, pri dve hčeri, Rose, poročena Stan-kateri je bival zadnja leta. Po-;kiewic* in Albina, sestri Marija greb se vrši danes zjutraj iz hi-; Nose in Uršula Jaklič, v West še na 8903 Booth Ave. pod vod-j Virginiji pa brata Gabriela. Po-stvom Louis L. Ferfolia. Po-'greb ranjkega se bo vršil iz hiše grebni sprevod se poda v cerkev j žalosti na 4127 E. 143rd St. pri Sv. Nikola na 36. cesti, potem Miles Ave. v torek zjutraj pod pa na pokopališče. Bodi ranjke- vodstvom Louis L. Ferfolia. Bo- nik ljubljanske nadškofije. V istem času pa ni pozabil zapi- Opozorilo Vabi se vse člane društva sv. 40-urna pobožnost sem napisal, da je pravilno. Štirideset-urna pobožnost pri S spoštovanjem — A. Grdina. j sv. Vidu se prične danes zjutraj Zadušnica ' pr' sv- ^Pobožnost Ti- .k 7.on .,;„+„„• u je tudi vsak večer ob 7:30. Jutri ob l.oO zjutraj se bo; pri sv. Vidu brala sv. maša spomin tretje obletnice smrti Joseph (Dixie) Kocjančiča. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. Poročna dovoljenja Poročno dovoljenje sta dobila Mr. Louis Fabec, 14011 Glendale sati, da sta se zlasali dve vo-j Imel,a> da se udeležijo molitve v jaški patrulji na mandžurski Lerkvi sv. Lovrenca danes zve-meji in da so bili trije vojaki čer ob 7 uri za pokojnim 8obra, lahno opraskani. Kakopak, to je važen dogodek za "dnevnik," a prva dva gori omenjena dogodka pa za slovenske citate!je nista prav nič važna. Ubogi naročniki ne vedo nič, kaj se godi v naselbini, razen če jim take stvari povedo naročniki Ameriške Domovine. Dobil avtomobil Pri zaključku včerajšnjega bazarja pri fari sv. Vida je dobil nov Terraplane avtomobil ro di ranjkemu rahla ameriška zemlja. Naše iskreno sožalje preostali družini. Načelnik republikancev Kongresman Bertrand Sneli, vodja manjšine republikancev v kongresu, je bil imenovan za torn John Papež, v torek z ju- permanentnega načelnika repu-traj se pa udeleže pogreba. Cla-, uikanske predsedniške konven-ni in drugi se naj zbirajo pred,cj|e, ki se otvori junija meseca S. N. Domom ob 8:30 zjutraj, v Clevelandu. da ga spremijo na zadnji poti v j Trgovska seja cerkev sv. Lovrenca. Nocoj večer ob 8. uri se vr- rg • v v • /jnizana vožnja Ši seja Progresivne trgovske Voditelji vseh večjih ameri- zveze v Slovenskem domu Ave. in Miss Mertič, 14011 jalc John Doljak, 1424 E. 45th Glendale Ave. Iskrene čestitke! St. Prav iskrene čestitke, John! ških železnic so se podali odloku vlade, ki je zapovedala znižano vozni no. Od 2. junija naprej bodo železnice računale samo dva centa za miljo-vožnje namesto treh centov, kot je sedaj v veljavi. na Holmes Ave. Vabljeni so vsi člani, kot tudi oni trgovci, ki niso še člani, da gotovo pridejo. * Mladinska filmska igralka Shirley Temple je te dni praznovala svoj 7. rojstni dan. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •Ut Bt. Olalr Av«. SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland. Oblo Published dally except Sunday« and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto 15.60. Za Cleveland, po ooiti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta »3 50 Za Cleveland, po ramažalclh: celo leto, $8.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente ■SUBSCRIPTION RATES: U. S. and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0. 8. and Canada $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.60 for 0 month« Cleveland and Euclid by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. _Single copies I centa. European »ubscrlptlon, $8.00 per year._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. at the Post Office No. 100, Mon., April 27th, 1936 Bodoča vojna Diktator Nemčije Adolph Hitler trdi, da ker je Francija naredila vojaško pogodbo s sovjetsko Rusijo, da je Francija s tem sama v prvi vrsti porazila in uničila lokarnsko pogodbo. Dočim ima Hitler tozadevno nekoliko prav, je pa on sam na drugi strani ustvaril neznosni položaj, ko je poslal vojaštvo v demilitarizirano Porenje, katero je spreme- primeren dan. In doma. bodo! In to pomeni dosti! Doma se vsakdo boljše počuti, in dobiček ostane doma! Iz vseh teh razlogov se je odločil odbor mož, da postavi gledališki oder v šolski dvorani, popolnoma v soglasju in s privoljenjem č. g. župnika-go-spodarja fare, ki je že preje sam imel to idejo. Ker je fari težko za denar, zato fara sama m? bo prispevala k temu podjetju niti centa, ampak se je odboru posrečilo sestaviti finančni načrt, kako se bo to podjetje financiralo in splačalo. Ko se bo oder splačal, bo šel ves dobiček raznih prireditev, ki bodo zaposljevale oder, v korist fari sami. Oder bo primerno razmeram in finančnim zmožnostim čim boljše urejen, zgrajen trpežno in varno, vse električne naprave popolnoma varne in v skladu z določbami oblasti. Ves aparat luči bo jako učinkovit, sli- liko časa, dokler ne dobimo boljšega. Kajti nad vse potrebno je v naši veliki fari, da imamo svoj lastni dom, — FARNI DOM — ki bo ustrezal vsem družabnim in kulturnim zahtevam in potrebam naših katoliških društev, obenem pa bo dobiček od prireditev katoliških društev ostal doma, domači fari.! Prav malo bo manjši ta Kulturnemu delavcu v priznanje nil v skupino novih fortov, novih izzivalnic za bodočo vojno.; karsko delo se obeta biti prvo- Hitler je blazen ženij skrajno priprostega razuma, toda j vrstno. Vse delo izvršujejo lju-nemški narod razume, da skrbi Hitler za sigurnost Nemčije, j ci10) ki so popolnoma vešči te-enako kot skrbi Francija za svojo sigurno bodočnost. Hit- ga dela. že oder sam torej bo ler pravi, da če Francija želi, da Nemčija ne gradi trdnjav j vreden, da pridete k predsta-ob francoski meji, naj tudi Francija umakne svoje trdnjave j vaiftf ^ jjh nameravamo pri-od nemške meje. Tako bosta imela oba naroda enako pra-1 re(jiti v naj bližnji bodočnosti, vico in enako priliko v slučaju spopada. Francija v odgovor temu trdi, da je žrtvovala 55 milijard frankov, da je utrdila svojo mejo napram Nemčiji. Medtem pa postaja Nemčija dnevno močnejša v vojaškem oziru. Francija se tega boji in se trese. Vsak čas se lahko zgodi, da Francija napove vojno Nemčiji, predno bo slednja zmožna, da izpopolni svoj militarizem tako, da se ne bo ustrašil francoskih trdnjav. Poleg javnih pogodb pa obstoje med evropskimi državami še vsakovrstne tajne pogodbe med posameznimi državami. Strah preveva evropske države, in zgodovina nam potrjuje, da zveze in pogodbe med narodi, namesto da bi garantirali mir, povzročujejo nove vojne. Pred svetovno vojno so bile v zvezi Italija, Nemčija in Avstrija. Svetovna vojna nam je pokazala, koliko je bila ta zveza vredna. In|n™ ode1'- ^kor je znam oder mirne duše lahko trdimo, da če ne bi obstojale enake zveze I v dvorani Mr. Knausa, na ka-, in pogodbe med raznimi državami, da nikdar ne bi prišlo do svetovne vojne radi umora v Sarajevu. In dočim se evropski državniki igrajo z žveplenkami v smodnišnici, pa vzhaja in prihaja nevarnost komunizma bolj dosledno kot kdaj prej. Francija je napolnjena s komunisti, in pogodba s sovjetsko Rusijo jim daje novo moč, pogum in pristaše. Španska postaja bolj rdeča dnevno, ko se širi komunizem. V Evropi je danes dovolj sovraštva, ljubosumnosti, strahu in želje po maščevanju, da se razpali cel ducat svetovnih vojn. En sam vzrok je, da vojna v Evropi že sedaj ni izbruhnila. In ta vzrok je strah, pošasten strah radi posledic nove vojne. Bodoča vojna, ko bo izbruhnila, bo tako opu-stošila domove, posestva, premoženje, lastnino ljudi na obeh frontah, tako decimirala prebivalstvo, da je vseeno, če evropske države naredijo prostovoljni samomor ali pa gredo v vojno. Moderni militarizem je zadnja leta, zlasti po svetovni vojni tako napredoval, je bil tako izpopolnjen, da se ljudje kar tresejo, ko slišijo, da se država pripravlja na vojno. Zrakoplovi, katerih vsak lahko vsiplje po 2,000 funtov smrtonosnih eksplozivnih kemikalij vsako minuto — in teh zrakoplovov ima danes Evropa nad 15,000 — metalci ognja, ki zapalijo sovražnikova taborišča, strupeni plini, nove vrste strojne puške in mnogo drugega, vse to bo v bodoči vojni, kadar izbruhne, delovalo enako kot vesoljni potop pred 4000 leti. V Nemčiji vsepovsod govorijo danes, da če bo Anglija napadla Nemčijo, da so Nemci pripravljeni izkoreniniti Anglijo. London bi bil uničen v treh urah, enako vsa večja mesta v Angliji. Angleži pa tudi ne zaostajajo za tem, ko trdijo, da lahko spremenijo Berlin, Hamburg, Bremen in druga mesta Nemčije v nekaj urah v — pogorišča, kjer bo prostor za šakale in hijene, če bi te zverine se nahajale v Evropi. Enako so pripravljeni Francozi, enako Italijani, enako vse druge države. Bodoča vojna ne bo upoštevala nobene milosti, nobenega prizanašanja. Vsaka država bo skušala končati vojno čim najhitreje mogoče, kajti denarja ne bo na razpolago, poleg tega so pa moderna smrtonosna orožja tako "uspešna," da kar ne bodo razbile bombe, bodo podušili strupeni plini. Zedinjene države store najbolje, da se držijo proč od strupene evropske politike. Mi nimamo nobenega opravka v Evropi. Mi lahko sami gremo svojo mirno pot naprej. Evropski militarist! se pripravljajo za boj do zadnjega moža, in Amerikanci ne želijo igrati nobene vloge v evropski blaznici. -o- Nov gledališki oder v slovenski metropoli terem se je odigralo menda že vse slovenske igre. Torej jih bomo mogli tudi na tem odru odigrati! Sedežev bo pa nad tristo. Sicer se pa lahko igra popoldne in zvečer, in tako bo tudi to število sedežev zadostovalo. Delo je v polnem teku. Prvo predstavo pa, bo imelo društvo Anton Martin Slomšek, S. D. Z. št. 16, drugo nedeljo 3. maja. člani bodo igrali vedno lepo in pristno domačo igro "Tri sestre." Več o tej predstavi boste še brali v časopisju. Za tem pa bo na Materinski dan, 10. maja, Materinska proslava, ki jo prirede otroci šole sv. Vida pod zaščito Materinskega kluba sv. Vida. Za tem pa nameravamo in pripravljamo "Očetovsko proslavo" v juniju. Zakaj ne bi tudi očetom dali javnega priznanja? Pripravljamo prav temu primerno igro "Stari in mladi," poleg tega pa še kaj drugega. To so zaenkrat prireditve, ki so v teku. Vsekakor se bo kulturno delo v fari j preskrbele primeren odgovor. Jaz zagvišno vem, da je Trgovska zveza dala te tikete ven v dobrem namenu in dobri volji, če je pa kak njihov član tako prefrigan, da misli, da se bo lahko na dve strani norca bril, potem se tudi moti. Če ne bo tikeov v štoru, potem tudi kos-timarjev ne bo. Tisti, ki ima tikce od Progresivne trgovske zveze, je tudi njen član, če jih pa nima ali jih neče dajati, potem tudi vemo, katera ura je bila. Ni to nobena kritizacija. ampak po pravici naj se vse vrši od strani vsakega posameznega trgovca, ki advertajza, da je član Trgovske zveze. Vsak štorman mora imeti toliko pameti, da da tiket, saj je večja advertajzenga za njega. Da bi pa morala ga za tikce petij at kakor petljar za kos kruha, nak—bom pa dala rajši biznes drugemu, ki ne bo pozabil mi dati tikeov in ga ne bo treba spominjati. In tako naj naredijo tudi vse druge gospodinje in dedci tudi, kadar grejo kupavat. Pa brez zamere. z novim odrom vse bolj poživi- j Trgovski zvezi želim dosti uspelo, kar bo faranom v zabavo, in napredka, mladini v korist, fari sami pa v Mary Z. podporo! -o- Naša slovenska naselbina je Res ne bo velik ta oder, toda sekakor bo zadostoval za to-, zadosti velika, da more vzdrže- j vat in zaposljevati več gledaliških odrov. Torej ni ta naš no- j vi oder fare sv. Vida prav ni- Velika dobrodelna prireditev Ravno sem prejel 25,000 voznih listkov elevelandske ulične železnice z sliko Irenej Friderik Baraga. Listke mi je poslala družba ulične železnice, ki so ostali v tednu med 12. in 18. aprilom. Ko so se pojavili ti vozni listki, se je raznesla vesela vest med našimi ljudmi: "Baraga je na voznih listkih velemesta Clevelanda, kar je nekaj izvanrednega, nekaj posebnega in častnega!" Tako je vse govorilo in v dnevniku Ameriški Domovini smo čitali v novicah in uredniškem članku o dogodku, ki je bil vreden, da se je o njem govorilo in pisalo. Takoj sem se zahvalil družbi Cleveland Railway Co., v imenu organizacije Jugoslovanskega kulturnega vrta. Enako je storilo uredništvo Ameriške Domovine in oba sva prejela la-skovo zahvalo za pozornost od Mr. Paul S. Schreinerja, ki je blagajnik omenjene družbe, oziroma on je, ki ima v področju tiskanje teh voznih listkov. Obiskal sem tudi osebno tega uradnika, da se še osebno zahvalim ter sem se priporočil za te vozne listke, kar jih bo družbi ostalo, da jih razdelimo našim ljudem širom Clevelanda in tudi izven naše naselbine. Tudi v staro domovino jih bomo poslali, da bodo videli, naši naukov in ene, ki so verovali vanj, sežigali na grmadah in jih metali zverinam v hrano, prav tako delajo še danes naši odpadniki, ki ne morejo poj-miti, da bi ime katoliškega škofa veljalo za človeka, četudi je za človeški blagor dal življenje, ko je nosil luč resnice in izobrazbe divjim Indijancem. Direktorij prosvetnega odbo- i rojaki doma, kako visoko nas kaka konkurenca že obstoječim j ra Slovenskega Narodnega Do-i cenijo Amerikanci. odrom. Sicer pa mora naša fa-jma na Holmes Ave., je sklical j Tj VQzni Hstki SQ kaj 0] da sj shranimo v In kjerkoli sem o tem novem J na Holmes Ave. Apeliral je|trajen spomjn. slika škofa odru govoril, povsod sem na-j na društvene predsednike, ta.;-; Barage je iepa jn &sta jn prav šel odobravanje. In osebno senčnike in zastopnike, da bi šli j laz]očno se yjdi napjs "Bishop prepr pomagal fare sv. Vida. Kaj takega, kar počenjajo nasprotniki škofa Barage in ž njim obenem kulturnega vrta, ker je v njem Baragov spomenik, zamorejo počenjati samo zlobni in umazani nizkotni lju-Ije, ki ne poznajo rodoljubja in ne civilizacije dvajsetega stoletja. Drugače se človek ne more izraziti o ljudeh, ki vedno iščejo zdrahe, ki so vedno proti vsemu, za kar jej večina naroda. Toda če jih ni dovolj prepričal o sili našega naroda, večini našega dobrega naroda, lanski Baragov dan, naj se pa še enkrat blamirajo in pridejo gledat proslavo letos, ko bosta postavljena ob spomeniku škofa Barage še dva naša kulturna delavca: pesnik Simon Gregorčič in pisatelj Ivan Cankar. Da, ni še in ne bo pozabljeno, kar ste počenjali in kako ste skušali natresti narodu peska v oči. Stvar se je pa dobro rešila, mi smo bili veseli in ponosni, vas je pa bilo sram, zelo gram, in vas je še lahko. Ako se ne poboljšate in spregledate vaše zmote, vam bo narod navalil še več sramote na glavo. Le zapomnite si, da kar ste doživeli, se bo še ponovilo, saj vse tako izgleda. Anton Grdimi. iričan, da bo tudi novi oder j skupno na delo za dobrobit na- Baraga." Kot rečeno, teh list-agal k večjemu napredku, ših rojakov, ki so bili prizadeti koy smo dobjij 25,000 in naj Kje V V dvorani nove šole sv. Vida. Čemu? V korist in večji napredek fare sv. Vida! čemu bi drugje plačevali najemnino, marsikje lepe denarce? Naša fara je velika, katoliških društev v njej cela vrsta, in vsi ti ne bi bili zmožni vzdržavati in zaposlovati enega gledališkega. odra? Mnogi naši ljudje še zmirom radi hodijo gledat lepe slovenske igre, zlasti narodne, ki jih tako-zelo spominjajo na rojstne kr bi se preprečil prodanih, tem boljši bo uspeh.; vrt in spomenik Baragi, potem Jaz upam in želim, z ostalimi društvenimi zastopniki vred, da bi bila velika udeležba od strani občinstva, da bi obe dvorani napolnili ter tako napra- moremo reči le to, da tako veličastna zmaga Baragovega dneva in vsega kar se je še potem pojavilo in doseglo, se smelo lahko smatra za čudež. Saj je veliko in ogromno delo vršil le skromni odbor z ne-Pa kaj bo na tej prireditvi? ;kaj deIayd jn drugty. -n , vili sijajen uspeh. Vršil se bo ples v obeh dvoranah. V spodnji bo za mlade, v zgornji pa za stare. Godbe bodo dobre. Tako, če smo prav že stari, se bomo počutili kar mlade. Ker smo tudi žen- Bog Te ohrani še na mnoga letalske v tej skupni akciji, imamo zdravega in veselega kakoršen i nalogo, kar se tiče kuhinje. si vedno. Iskren prijatelj. —o-- Kaj pa to? Progresivna trgovska zveza je v četrtek objavila poziv na vse gospodinje, naj od trgovcev zahtevajo, da jim dajo nagradne listke, kateri dajo odjemalcem priliko, da lahko dobijo lepe nagrade. Je že prav, da se tak poziv objavi, ker kakor izgleda pri nekaterih članih Trgovske zveze, se dozdeva njihovim odjemalcem, da se bijejo "monki šajn" ali iz Trgovske zveze ali pa iz svojih kostimarjev. Je kak član te Trgovske zveze ,ki se kar neče spomniti, da ima nagradne listke. Cel dan bo v trgovini, a kar cel dan ni besede iz njega, re naj predstavljajo petdeset; da mu je Trgovsko društvo da-minulih let njegovega' živijo- lo tikete. Če bi ga pa človek nja. Gotovo se je nehote sponi-; naravnost vprašal, potem seve-nil naš slavljenec minulih vese- da ne bi bilo izgovora, da poza-lih, a obenem morda grenkih bi. Zato tudi jaz pravim go-let, gotovo si je predočil mo- spodinjam, da naj zagotovo goče tudi že težkih ur v njego- zahtevajo ,da jim bo trgovec vem življenju. Njegov duh je tikete tudi v resnici dal. More-ob pogledu na te goreče sveče biti bo potem imel izgovor, da splaval mogoče tja nazaj čez j mu je tikeov zmanjkalo. No, širno morje, tja v svojo rojstno I mu bomo tudi za ta izgovor' j Moški bodo pa v točilnici postregli z dobro pijačo. Vstopnice so zelo poceni — samo po 25 centov . Ta prireditev bo na 2. maja zvečer. II koncu pozdravljam vse Slovence in Slovenke ter vam kličem: na svidenje 2. maja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Frances Rotar, 15620 Saranac Rd. --o- Kulturni vrt in Baraga Cleveland, O.—Ko nas ne bo več drugega ko prah od naših kosti, bo še ostal n^š kulturni vrt v mestnem parku. Ne morem si kaj, da ne bi še in ponovno napisal o Baragi in kulturnem vrtu, katerega namen in pomen sega tako globoko, da ga še zdaj pojmovati ne moremo. če se zamislim nazaj v početek in razvoj te akcije, si ne morem drugače razlagati, kakor da vse to prištevam čudežem, ker se je vse to izvršilo, kar je izvršenega sedaj in kar !.;e dogaja in razvija naprej za večje ime velikega apostola Barago. poročjo nekaj, tej akciji naklonjenega časopisja. Z drugo besedo: oni, ki se na hrbet obešajo naprednjaštvo in si osvajajo vodstvo našega naroda, kot so razni Jontezi in Bar-biči in drugi .katerim so z vse iskrenostjo stali ob strani slovenski časopisi, kot Prosveta. glasilo največje slovenske pod-p orne organizacije, Enakopravnost, elevelandski dnevnik, ter Proletarec, glasilo slovenskega delavstva v Ameriki. Na naši strani pa so zvesto stali samo Ameriška Domovina, Amerikanski Slovenec in Glasilo KSKJ. Toda naprotniki so se zaman trudili, zaman so njih časopisi polnili kolono za kolono umazanih napadov na Barago, kulturni vrt in one, ki so se trudili za ta večni spomenik slovenskega naroda v Ameriki. Baragov duh je bil tako močan in misel na Barago tako silna, da je pobila vse nasprotne sile ter jih prisilila takorekoč v molk. Gledali so kot preplašeni vojaki ob Kristusovem grobu, ko je prišel angelj in se je stresla zemlja, ko je vstal tisti, o katerem so menili, da so ga za vselej spravili s sveta. Tukaj je zrcalo, v katerega, se pogleda lahko pošten rojak, ki je sledil poteku in razvoju Baragovega spomenika in kulturnega vrla. Pa kakor ob času Kristusa in pozneje ponovno skušali ismiti sledove Kristusovih Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Če verjamete al1 pa ne Oni dan smo se povabili na predvečer rojstnega dne k prijatelju Jimu šepicu. Nič si nismo vzeli k srcu, da ga ni bilo doma. Kar lepo smo se vsedli in marjašali ob milodonečem zvoku odpiranja steklenic pive. Ko je prišel domov, smo mu so- * glasno izrekli sožalje nad njegovo 50 letnico in mu obljubili, da mu bomo nocoj večer zvesto stali ob strani v teh bridkih urah, ko se poslavlja od fantovskih let. Njegova zvesta Urška nam je dala nebeško dobro večerjo, pri kateri sem imel jaz nalogo, da napraviti1 slavnostni govor, katerega tudi sem, čeprav ga ni noben slišal-ker se je vršil med slavnostnim govorom ofreht, kar je tako priporočljivo tudi za drufere take prilike. Torej, z eno besedo povedano: našemu ljubemu Jimu sm° napravili presenečenje, zlast' je bil presenečen pa nazadnje, ko je prešteval izgubo pri mai'-jašu. Ker smo bili ravno v del" vršitve godovnih in rojstnih ob-hajanj, smo ofrehtirali še Prj sosedu Geo. Turku ,ki je mora' za to slavnost nalašč vstati J® postelje, da je slišal naš ko«' certni ofreht. To je bilo jako potrebno, ker nam je poten1 naš dragi George napolnil P0' šlo zalogo ječmenovca. R8^1 bi bili šli voščit god še čez cC~ sto peku Janezu Zalarju, p*1 J1" bila v hiši tema. Se reče, saJ ne vem kdaj je njegov god, a,fl" pak če ima človek dober ntt* men, se ne gleda na datum 111 na koledar. Torej še enkrat najlepše če" stitke Jimu in Georgu in hva' la Jimovi Urški, ki nas je P°" vabila. Priporočamo se Z<1 enake slučaje tudi drugim, kel za imeniten ofreht nas ne bit;l nihče. Da dobimo le dovy'J pravočasno obvestilo, da ne ^P' mo doma večerjali brez potte" be. * KRIŽEM PO JUTIOVEM Po ■emikm Urtralka K. H>;i Prepričan sem bil, ne bodete sovražno Brez orožja je bil, stopil sem pred njega in mu pomeril samokres ostro na srce. "Ne gani se brez mojega dovoljenja !" sem mu zagrozil. "Sicer te ustrelim!" "Gospod, nalagal si me!" je stokal in se tipal po vratu. "Nalagal —? Ne spominjam se, da bi te bil kedaj nalagal." "Obljubil si mi, da ne boš rabil orožja! Pa me hočeš ustreliti —!" "Res je! da tudi vi nastopali." "Obljubil si mi, da ne bodete pobegnili." "Kdo pa pravi, da mislimo pobegniti? Ako bodete ravnali z nami, kakor se ravna s prijatelji, nam bo zelo ugajalo pri vas." "Ti sam si začel!" "Melek, dejal si, da sem te nalagal, pa si se sedajle sam zlagal. Vi ste napadli nas in gum-rijskega beja. In ko smo miroljubno sedeli tule krog ognja, je tvoj brat streljal na nas. Kdo je torej začel?'" "Strel je veljal le tvojemu psu!" "Tvoje misli, o melek, ne segajo daleč! Recimo tudi, da je strel veljal le psu. Pa zakaj? Da bi me ne branil več pred zahrbtnimi napadi. Povem ti, moj* hrt mi je več vreden ko sto tvojih ljudi! Kdor se dotakne mo- "Ubil bi me?" "Koj bi odšli odtod, tebe pa bi vzeli za talca s seboj in ustreliti bi te moral, če bi nas kdo napadel." "Torej tudi ti nisi pravi kristjan!" MAJ 2.— Nqvi pevski zbor "Slovan" priredi prvi koncert v Slov. društvenemu domu na "Moja vera mi ne zapoveduje, Recher Ave. da bi se moral dati ubiti ali za- 2.—Lake Shore Post, Ameri-klati, dovoljuje pa mi, da si can Legion, plesna prireditev v smem braniti življenje, ki mi ga Hrv. Nar. Domu na St. Clair, je Bog dal, da z njim koristim 2.—Roustabout Club, ples v bližnjemu, in se pripravljam za avditoriju S. N. Doma. večnost. In če bi mi hotel kdo to 3.—Prva obletnica mladin-moje dragoceno življenje vzeti, se skega zbora "Kanarčki." Kon-bom branil z vsemi močmi. In cert in lepa domača zabava v da te moči niso ravno moči otro- Slovenski delavski dvorani na ka ,to si si sam izkusil." Prince Ave. "Gospod, nevaren človek si!" 3.—Društvo A. M. Slomšek "Motiš se! Zelo miroljuben št. 16 SDZ, šaloigra "Tri se-človek sem, le sovražniku semestre," v novi šoli sv. Vida. nevaren. 6.—častna straža S. D. Z., Ampak poglej, les je že sko-.piesna veselica v spodnji dvo-raj pogorel!" j rani S. N. Doma. "Ne morem ti sam obljubiti, 7.—Podružnica št. 10 SŽZ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Zornu na Bradley Rd. 31.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ se vrši na Zornovi farmi. JUNIJ 7.—Društvo sv. Križa KSKJ priredi piknik v Novak's Garden, 3505 W. 105th St. 7.—Društvo Združeni Bratje št. 26 S. S. P. Z., ima piknik na Stuškovi farmi. 7.—Razvitje in blagoslovlje-nje zastave podružnice št. 47 16.—Piknik Slovenske šole S. N. D. na Močilnikarjevi farmi. 16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme. 16.—Klub slovenskih mesarjev in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme. 16.—Sola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 30__Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. SEPTEMBER 8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma. 27.—Društvo St. Clair Grove WC, prireditev v avditoriju S. N. Doma. OKTOBER 3.—Podružnica št. 50 kar zahtevaš." "Zakaj ne?" "Posvetovati se moram z bratom. Daj mi pol ure odloga!" "Niti trenutka ne!" "Tvoje življenje hoče imeti!" "Naj si pride sam ponj!" "In tudi jaz ti ne morem dati svobode." "Zakaj ne?" "Ker si dejal, da ne boš zapustil beja." "Ga tudi nikdar ne bom." "In beja ne morem izpustiti. priredi proslavo Materinskega dneva. 9.—Društvo Ložka Dolina, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 10.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi koncert na Materinski dan v S. N. Domu na 80. cesti. 10.—Podružnica št. 14 S.. 2. Zveze, priredi Materinsko proslavo v Slovenskem društvenem domuna Recher Ave. 10.—Klub zapadnih sloven- jega psa ali pa le samo roba mo-j Na> sovražnik je, Bervvari bodo: društev priredi veselico s je obleke s sovražnimi nameni, s tem bom opravil kakor s steklim psom, ki ga je treba ubiti, da ne more škodovati, življenje tvojega brata je bilo v mojih rokah, Pa poslal sem mu kroglo le v laket, da ne bo mogel več zahrbtno streljati na miroljubne ljudi. Tudi tvoje življenje je bilo pravkar v mojih rokah, pa dal sem ti ga nazaj. Kaj boš storil z menoj ?" "To kar sem že povedal. Ali ne veš, kaj zahteva krvna osve-ta??" "Saj nisem ubil tvojega brata!" "Prelil si njegovo kri!" "Sam si je kriv! Pa kaj vob-če njegova osveta tebe briga?" "Njegov brat in dedič sem!" "Saj še živi, lahko se sam maščuje. Ali je otrok, da moraš zanj skrbeti, dokler še živi? V obče pa — kristjane se imenujete, pa govorite c krvni osve-ti—! Odkod je vaše krščair^ stvo? Patriarha imate, nadškofa, škofa, arhidiakona imate, duhovnike, subdiakone, lektorje itd. Ali vam od vseh teh ljudi še nobeden ni povedal, kaj je učil božji Sin božje Matere?" "Božje Matere ne poznamo. Marija je rodila le človeka Jezusa." "Ne bom se prepiral s teboj o verskih vprašanjih, nisem ne duhovnik ne misijonar. Pa vsaj to menda veruješ ,da je bil človek Jezus obenem tudi pravi Bog?" "Da. To verujemo tudi mi." 'In ali ne veš, kaj je učil? 'Ljubite svoje sovražnike,' je povedal, "blagoslavljajte tiste, ki 111 gotovo prišli boditi." "Pa bi jih bil pri miru pustil! Zadnjikrat te opozarjam, da je les že pogorel!" ga hoteli osvo-! programom v obeh dvoranah Sachsenheim na 7001 Dennison Ave. 10.—Slovenski mladinski pevski zbor na Holmes Ave. priredi koncert v proslavo ma-Obotavljal se je še, gledal sa- j terara mokres pa mene, in nazadnje de- j ^o.—Podružnica št. 14 SŽZ jal: "Dobro, priredi proslavo Materinskega gospod, ubogati te dneva v g< Domu na Recher Mo- Ave. morapi, nevaren človek si! ji gostje bodete!" , "Tijdi bej?" ■ 10.—Materinski klub šole sv. "Tudi. Pa obljubiti mi mora-; Vida priredi igro in ples v novi te, da ne bodete zapustili Lizana šoli sv. Vida. brez mojega dovoljenja." 10.—Materinski Klub fare sv. "Obljubim." Vida priredi predstavo v avdi- "Zase in za svoje tovariše?" ,toriju S. N. D SŽZ v S. N. Domu na 80. cesti. 7.—"Monta Lag" priredi pik- priredi plesno veselico v nik na Močilnikarjevi farmi. | toriju S. N. Doma. 14.—Skupni mladinski pev- 4.—Dramsko društvo ski zbori priredijo ogromni Cankar ima predstavo v koncert na vrtu Slov. društve-! toriju S. N. Doma. SŽZ avdi- Ivan avdi- "Da. Pa z enim pogojem. "S katerim?" "Da smemo vse obdržati, kar je naše." "Dobro!" "In če nas kdorkoli napade, nas dana beseda ne veže več." "Dobro!" "Zadovoljen sem. Podaj roko, pa se vrni k bratu, naj roko obvežem?" "Ne, gospod! še 16.—Junior League of S. D. Z., ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 17.—Zajednički dan H. B. Zajednice, proslava v avditoriju S. N. Doma. 17.—Koncert pevskega zbo-! ra Zvon priredi koncert v S. N. mj 1 Domu na 80. cesti. Mu 22—Prosvetni klub S.N.D., otvori razstavo slik učencev šo- huje bi ga le Jug. modeme umetnosti v razdražil! Si bo že drugje po-.jspodnji dvorani S. N. Doma. moči dobil. Jezen sem na tebe,' 23.—Društvo sv. Marije Mag- ker si me premagal. Bojim se te. idalene št. 162 pa vkljub temu te imam rad, , plesno veselico Večerjajte pa ležite spat! i "V ida. Nihče vam ne bo ničesar storil."! 23~ Doma KSKJ. priredi v novi šoli sv. j Podal nam je vsem roko in šel 1 v hišo. I Tale nam ni bil več nevaren! j In tudi njegovim ljudem je bilo videti, da je moj odločen nastop naredil vtis 11a nje. Pogumni vlada svet in dežela | večerjo v novi šoli sv distan leži pač tudi na svetu. i7:3o. Brezskrbno smo se vdali uži-; 24.—Društvo Euclid št. 29 vanju ovčje pečenke. Vmes sem|g_ D z pr;retli piknik na-pro- storih Društvenega doma v -šolska predstava S. N v avditoriju. V spodnji dvorani razstava slik. 32.—Zaključna prireditev Slovenske mladinske šole S. N. Doma. 24.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi zabavni večer z Vida ob ..... ,, •• i • V CV11J U V^JV ---- vas preklinjajo, dobro jim nton-1 raztolmačil tovarišem svoja po te, ki vas sovražijo, molite zai nje, ki vas žalijo in vas prega-1 njajo! Kajti vsi ste otroci enega Očeta nebeškega'!" "Vem, da je tako učil." "Zakaj pa ga torej ne poslušaš? Zakaj govoriš o krvni osve-ti? Ali naj doma pripovedujem, da niste kristjani, ampak pogani ?" "Ne boš se nikdar več vrnil v svojo domovino!" "Vrnil se bom in zadnji boš ti, ki mi bo ubranil! Poglej tale košček lesa, vrgel ga bom v ogenj. Preden bo zgoreli, te ustrelim, ako mi ne obljubiš, da smo tvoji gostje, pa taki gostje, da bi bila največja sramota za ves vas rod, če bi kdo slabo ravnal z nami," gajapja z melekom. Anglež je dvomljivo majal z glavo. "Vaši pogoji mi ne ugajajo sir!" je dejal. "Zakaj ne?" "Vob.če ste zagrešili veliko ne-! umnost!" "Oho—!" ' "Da! Lahko '»i bili malo krepke je prijeli za vrat! Z njegovimi ljudmi bi bili že opravili." "Nezmisel, sir! Preveč jih je! "Prebili bi se bili, yes!" 'Eden ali dva bi prišla drugi pa bi padli." zi, "Pshaw_! hopetni, sir?" Ste postali stra- Euclidu. 24.—Društvo sv. Kristine št i 219 KSKJ' inia veselico v dvo j rani sv. Kristine 11a Bliss Rd. 24.—Šola sv. Vida, priredi-: tev v avditoriju S. N. Doma. ' 24.—Skupna društva fare sv. I Lovrenca imajo piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 30.—Svatba Mr. John Bran-eel v spodnji dvorani S. N. Doma. 31.—Klub Prijatelji narave piknik na Stuškovi farmi. 31. — Jugoslovanski radio sko- klub, koncert v avditoriju S. N. Doma. 31.—Piknik društva Na Ju- nega doma na Recher Ave. 14.—Ženski odsek Zadružne zveze priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. 14.—Društvo Zvon ima svoj piknik v Maple Gardens. 14.—Pevsko društvo Zvon priredi piknik v Maple Gardens. 21.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi. 21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 21.—-Piknik društva sv. Reš-njega Telesa fare sv. Lovrenca v Maple Gardens. 25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 28.—Piknik društva Cleve-landski Slovenci št. 14, S. D. Z., na Stuškovi farmi. 28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. JULIJ 4.—Dramsko društvo Verov-šek priredi piknik 11a Stuškovi farmi. 5.—Društvo Tabor št. 139 S. N. P. J., priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 5.—Možje dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine priredijo piknik na Stuškovi farmi. 12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSR£ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe. 12.—P i-k n i k Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi. 12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na Hartma-novi farmi, North Iloyalton, O. 12.—Slovenska Zadružna Zveza priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 19.—Društvo Woodmen Circle, Waterloo Grove št. 110, piknik 11a Stuškovi farmi. 19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih 11a Bradley Rd. 19.—Samostojna Zarja ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 19.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik in javna telovadba kadetov na Pintarje-vih farmah. 26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuškovi farmi . 26.—Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. Doma na Pintarjevi farmi. AVGUST 2.—'United Hunting Club and Game Preserve priredi piknik 11a Stuškovi farmi. 2.—Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi. 2.—Soc. klub št. 27 ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd. 16.—Piknik Slovenske mladinske sole S. N. Doma 11a Mo- —Klub O-Pal, plesna ve-v avditoriju S. N. Doma. 10. selica 17.—Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma. 18.—Skupna društva SSPZ imajo prireditev v avditoriju S. N. D. 24.—Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 25.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. NOVEMBER 8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma. 14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma. 21.—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 22.—Koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma. 28—Carniola Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 29.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma. DECEMBER 20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma. JANUAR 2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND. 9.—Intel-lodge League, ples v avditoriju S- N. Dpjma. 13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma. 17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND. FEBRUAR (}.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. 7.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND. MARC 21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma. 28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma. -o—-- iz leta 1935 za destilacijo v špirit. Dasi je vsakemu otroku jasno, da hoče fašistična vlada na način vsaj delno nadomeščati bencin, čigar uvoz utegnejo poostrene sankcije docela onemogočiti, ki ga pa tudi drugače sedaj Italija le z največjo težavo plačuje, je fašistična vlada utemeljila tu ukrep z navidezno veliko skrbjo za vinograde, češ, da izredni vinski pridelek iz leta 1935 zahteva "nujno in absolutno rešitev." Ker je vina preveč za domačo rabo, ga je treba pač destilirati v špirit. Vlada je tako iz potrebe znala napraviti čednost: Pod pretvezo, da skrbi za dobrobit kmeta, mu kratko-malo ukrade njegov vinski pridelek da se tako deloma obvaruje pred učinki sankcij. Vprašanje pa je, kako bo to prenesel vinogradnik, zlasti naš vinogradnik v Brdih, v Vipavi, na Krasu in v Istri. Poljedelski minister Rossoni je že 3. februarja določil termin za prijavo vinskih zalog. Rok je bil izredno kratek, kajti v teku enega tedna po objavi, namreč najkasneje do 10, februarja so morali vinogradniki prijaviti množino vina na posebnih formularjih. Ker je bil rok vendar prekratek, ga je minister podaljšal do 3 6. februarja. Od prijave so bili oproščeni samo oni, ki imajo manj kakor deset hektolitrov. Drugi smejo po naknadni interpretaciji, ki pa je izšla šele 12. februarja, ko so naši kmetje že oddali svoje prijave, odšteti za vsakega družinskega člana po en hektoliter. Kdor ni v določenem roku predložil prijave ali je dal napačne podatke, se bo kaznoval z globo do 300 lir. še večja kazen je predvidena za one, ki so sicer pravilno prijavili vinsko zalogo, a bi se kakorkoli skušali odtegniti obvezni odstopit-vi določene množine vina, namreč globa do 500 lir in zapor do šest mesecev. » Za naše vinogradnike je udar tem hujši, ker niso do danes radi splošne gospodarske krize utegnili prodajati niti manjšega dela svojega pridelka, tako da se jim bo določila množina vina, ki jo morajo odstopiti, po celotnem pridelku. Poljedelski minister ni še odmeril, koliki del vinske zaloge se mora odstopiti za destilacijo. Vsaj v uradnem listu ni bila še razglašena taka naredba. Toda splošno znano je že, da bo vlada zahtevala petino (20 ' < ) vinske naloge in da bo plačala liter vina, ki ima predpisani odstotek alkohola, največ po 30 centezi-mov. Zanimivo je tudi da bodo prijave kontrolirali na njihovo verodostojnost podeštat skupno s krajevnim organom fašistične stranke. Tako je odredil poljedelski minister. Kaj pomeni taka določba za našega ubogega kmeta, nam je iz dolgoletne izkušnje predobro znano. Ne smemo se tedaj čutiti, da je naš kmet izgubil že vso vero in vsako upanje. Njemu je danes že skoro vseeno. Kaj pride, da le nastane izprememba in sicer čimprej in da se reši sedanjega pekla. -o- šli prihodnji teden na dan fakti, ki bodo ljudem odprli oči glede dosedanjega poslovanja Town-send organizacije. -o- Nemčija zaničuje svojega najboljšega sina Berlin, 24. aprila, župan predmestja Gerlendorf v Berlinu je odredil, da se spremeni ime "Eckener Gasse" v "Adolph Hitler Gasse." Dr. Eckener je znameniti vodja in inženir, pod katerega vodstvom so Nemci v zadnjih letih dosegli največji uspeh z zrakoplovno vožnjo. Dr. Eckener, katerega časti ves svet, se je zameril Hitlerjevi vladi, ker se ni udeležil zadnjih volitev za Hitlerja. -o- Ponaredil svojo lastno mrtvaško listino Beaumont, Texas, 24. aprila. Tu je bil aretiran Sherley Cock-rell, bivši vojak, ki je ponaredil listino, glasom katere je bil proglašen mrtvim. Listina je biLa predložena zavarovalni družbi in smrtni na je bila plačana, toda so prišli slepariji kmalu na sled. Cockrell je še živ, toda živi v — ječi. Nova cesta Iz Washingtona se poroča, da je vlada odobrila $323,092 za novo cesto, ki se bo zgradila v bližini Clevelanda, in ki bo skrajšala pot od Clevelanda do Chardona. Raztegnili bodo sedanji Monticello Blvd. iz Cleveland Heights preko South Eu~ clida do Wilson Mills Road. Vse stroške za to bo plačala zvezna vlada. Obenem se poroča iz Washingtona, da je vlada pri volji dati Clevelandu $135,000.00, da se poglobi in očisti Cuyahoga reka, ki je polna blata tako, da večji parniki ne morejo več v pristanišče, kar dela veliko škodo tovarnam, ki dobivajo rudo iz Minnesote in Michigana. Tako vidimo, da v Washingtonu precej dobro poznajo Cleveland in da niso skopi z denarjem kljub dejstvu, da se bo tu vršila-junija meseca republikanska predsedniška konvencija. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! MALI OGLASI Delo dobi ženska srednje starosti za hišna opravila. Vpraša se na 1087 Addison Rd. Starejši mož ki se razume na delo na farmah, bi rad dobil delo pri slovenskem farmarju. Pošten mož. Pišite 11a 3011 Lincoln Ave., Parma, Ohio. (101) Pes zgubljen! Zgubil se je pes, bele dlake, spitz pasme. Kdor slučajno kaj ve o tem, je prošen, da se zglasi na 1216 E. 60th St. (100) DNEVNE VESTI trovem št. 477 SNPJ pri Joseph čilnikarjevi farmi. IZ PRIMORSKEGA —Trst, marca 1936.—V uradnem listu "Gazzctta Ufficiale" od 1. februarja t. 1., je bil objavljen kraljevi dekret zakon od 9. januarja 1936, štev. 81, ki pomeni zopet hud udarec za naše itak že gospodarsko povsem uničene kmetovalce v Julijski Krajini. Po tem zakonu, ki ga je minister za poljedelstvo in goz darstvo že predložil senatu za pretvorba v zakon, bodo morali vsi vinogradniki odstopiti sorazmeren del vinskega pridelka Dr. Townsend se bo zagovarjal pred kongresom Washington, 24. aprila. Dr. F. E. Townsend, upokojeni zdravnik, ki je prišel na idejo, da bi vlada morala plačevati vsaki osebi, ki je ameriški državljan in star nad 60 let po $2001 pokojnine 11a mesec, se bo moral zagovarjati pred kongresnim; preiskovalnim odsekom dne 5. maj a. Njegov odvetnik je izjavil, da bo doktor navzod ob pra-venr času. Obenem je odvetnik dr. Tovvnsenda nevoljno zavrnil razna očitanja, ki cikajo 11a to, da .je dr. Townsend oslabel na umu in da se bo moral podati v kratkem .v — blaznieo. Kot se je izjavil načelnik kongresnega preiskovalnega odbora bodo pri- Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — "Trincrjevo grenko I vino jemljem, kadarkoli trpim na žo-i lodčuih ali prebavnih nerodnostih in I lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs. Susanna Pavlus. Nikartc delati poizkusov. s kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Triner-jevo grenko vmo, ki je tekom zadnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaortju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju in podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih. TRINERJEV EIJKSIR GRENKEGA VINA Joseph Tliner Company, Chicago H •< X M K k W >3 LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo iu vse potrebščine za dom. tiSUS O J. AS S A.\ £. HEr.dsrsc.:- ?97S_ T se boste gotovo oglasili pri J063 Addison Rd. g Jako zmerne cene. Vino na ga- i| H Ione ali sode. Se prijazno pri- g t| poročamo. M ♦t » j* Hixxitsiiiititxnmmxiiuittittmmmitiii NORTH GERMAN LLOYD "Da. Arabela mi je to sama priznala." "To je priznala? Pri Bogu, pripravim jo še k pameti!" Iz njega je zdaj govoril le še lastnik sužnjev, mož, ki je znal vladati z bičem. "Ne bodite bedak, Bishop!" je reke! lord Julijam "To ni način, s katerim boste pri dekletu kaj opravili. Ce nočete za zmerom porušiti vseh mojih nad, tedaj držite jezik za zobmi in se nikar ne vmešavajte v to stvar!" "Naj se ne vmešavam? Moj Bog, kaj pa naj storim?" "Čujte, mož! To je dekle močne volje in močnega duha. Vi še ne poznate svoje nečakinje! Dokler bo Blood živ, bo čakala nanj!" "Ce je tako, bo pa morda potem prišla k pameti, ko bo Blood mrtev," je rekel Bishop. "No, zdaj ste vendar pričeli razumevati stvar," ga je pohvalil lord Julijan. "To je prvi korak, ki utegne voditi do uspeha." "In zdaj je najina prilika, da ga podvzameva," se je pričel razgrevati Bishop. "Ta vojna s Francijo odstranjuje vse restrikcije na Tortugi. . . Zdaj bova lahko v službi angleške krone storila vse, kar se nama bo zdelo umestno in potrebno. Zmaga na Tortugi pa naju bo oprala v očeh nove angleške vlade." "Ah!" je vzkliknil lord Julijan in si zamišljeno gladil brado. "Vidim, da me pričenjate razumevati," se je hripavo zasmejal Bishop. "Dva ptiča z enim kamnom! . . . Malopridneža bova izkadila iz njegovega brloga prav pred nosom francoskega kralja, in dobila ga bova to pot, pa če mi je razdejati Tortugo, da ne ostane od mesta kamen na kame-nu!" DRUGI DEL Slepi strel Na Tortugi bi se bili kape-tan Blood in njegovi gusarji odpočili od svojih burnih doživetij, če bi ne bilo tam ka-petana Easterlinga — največjega malopridneža, ki je še kdaj jadral po Karibeanskem morju — in ki je prijadral v luko s svojo ladjo, na kateri je imel nekaj ton kakava, z? katerega je olajšal v Antilih nekega holandskega trgovca. To njegovo podvzetje mu ni prineslo slave — slava v očeh piratov se je merila po dobičku — tu pa je bil tudi dobiček tako neznaten, da tudi ta ni mogel dvigniti njegovega slabega slovesa v očeh Bratovščine obali. Sanjal je, da bo dovršil s svojo jadrnico Bo-naventuro velike stvari, pa so se njegove sanje razblinile v nič, čim je zavozil v pristanišče na Tortugi ter tam uzrl veliko in ponosno jadrnico, ki se je zibala na sidru kakor labod med jato gosi. Ko je prišel dovolj blizu, da je mogel citati njeno ime "Arabela," napisano z velikimi zlatimi črkami na rdečem trupu, pod tem imenom pa še ime mesta Cadiz, kjer je bila zgrajena, si je zmencal oči, da se prepriča, če ga vid ne vara. Bona-ventura se je vsidrala v ka-beljski daljavi od te velike ladje, nato pa je odšel njen kapetan Easterling na kopno, da poizve o tej misteriji. Prisedši na kopno, se je pomešal med pisano množico, ki je tvorila tu zapadnoindski Babilon. Bili so tu trgovci in kup-čevalci raznih narodnosti, večinoma Angleži, Francozje in Holandci; plantažniki in mornarji, bukanirji, ki so bili res še vedno pravi bukanirji in lovci, in bukanirji, ki niso bili nič drugega ko piratje; drvarji in gozdarji, Indijanci, sadje prodajajoči mestici in kvadroni, zamorski sužnji in drugi tipi velike - človeške družine, ki se je tukaj skupaj natepla. Kapetan Easterling je kmalu našel nekaj dobro informiranih maloprid- nežev, ki so mu dali potrebne podatke o ladji in njenem kapelami. Od teh je izvedel, da ljudi na ladji ni bas veliko število in da so vsi politični kaz-nenci ki so se zavzeli za stvar Monmoutha in bili obsojeni na vešala, pa bili rešeni vešal potrebe po sužnjih na zapadnoind-sltih plantažah. I zvedel je tudi vse o njihovem vodji, Petru Bloodu; da je bil po poklicu zdravnik in vse ostalo. če bi imel krov take ladje, kakor .je ta, pod svojimi nogami, tedaj njegova podvzetja ne bi poznala meje, je sodil kapetan Easterling. Pred njegovimi očmi so se pričele pojavljati vizije. Slava Morgana, pod katerim je svoje čase jadral, bi obledela ob podvzetjih, katera bi on izvršil. Ubogi rebeli bodo vsekakor voljni predati ladjo, ki je odslužila njihovemu namenu, in najbrž niti ne poznajo njene vrednosti. Vrednost kakava na krovu Bonventure bo več ko zadostovala za nakup te ladje. Kapetan Easterling se je smejal, ko si .je gladil črno brado. Po kratkem premisleku se je napotil naravnost k M. de Ogero-nu, prijaznem governerju Tor-tuge. Governer ga je prijazno sprejel ter mu ponudil sedež. Kar se je tikalo kakava, ni bilo nobenih težav. Mojnsieur de Ogeron ni namreč nikoli skrbel in povpraševal, odkod je prišlo blago. Da pa ni imel o izvoru blaga nobenih iluzij, je sve-dočila cena, ki jo je ponudil za kvintal. Ta cena je namreč predstavljala manj kot polovično vrednost blaga. Da, da, gospod de Ogeron je bil zvest služabnik Francoske zapodnoind-ske družbe. Easterling se je nekaj časa pogajal, potem mrmraje pristal, nato pa prešel k stvari, šlo je za ono lepo ladjo, ki jo je videl v pristanišču. Ali ne bi hotel gospod governer zanj kupiti ladje od onih političnih rebelov, ki se nahajajo na njej kakor je čul?? Preteklo je dokaj časa, preden je governer odgovoril: "Možno je," je končno, rekel, "da ladja sploh ni naprodaj." "Da ni na prodaj? Pri bogu! čemu pa naj bi bila taka ladja takim-le političnim rebelom?" "Govorim samo o možnosti," je rekel governer de Ogeron. "Vrnite se danes zvečer, pa vam bom mogel dati definitiven odgovor." Ko se je Easterling vrnil, gospod governer ni bM sam. Z go-vernerjem vred se je dvignil visok, slok mož, temnopolt in čr-nolas ko cigan, da ga pozdravi, če je že obleka gospoda de Oge-rona spominjala na elegenco Versiallesa, je spominjala oblega njegovega posetnika na ka-balera iz Alamede. Bil je zelo bogato in razkošno oblečen po španski šegi, suknja mu je bila bogato okrašena s srebrnim na-kitjem in najfinejšimi čipkami. Gospod de Ogeron ga je predstavil: "Tu-le je kapetan Blood, ki vam. bo na vaše vprašanje osebno odgovoril." Easterling je bil skrajno osupel, tako različna je bila zunanjost kapetana Blooda od zunanjosti, katero je pričakoval. Ko se je ta gentleman priklonil pred Easterlingom, se je slednji spomnil : "Da, da, je pač doktor in zdravnik," in se je brez povoda zasmejal. Kapetan Blood je pričel govoriti. Imel je skrajno zvonek, metaličen glas, vendar to, kar je govoril, kapetana Easterlinga ni zanimalo. Kapetan Blood ni bil namreč pripravljen prodati ladje. Pred elegantnim Blcodom je stal v agresivni pozi bukanir, orjaški, nevarno izjglecjajači človek, v sirovi srajci in usnjenih hlačah, glavo s kratko pristriženimi lasmi pa je imel ovito z rdeče-žoltim, robcem. Po kratkem prerekanju sem in tja, je governer de Ogeron storil konec pogovoru z besedami : "Saj vidite, kapetan Easterling, da ladja ni naprodaj in da ni torej k 1emu ničesar več pripomniti." Ker k temu res ni bilo ničesar več pripomniti, se je Easterling mrmraje poslovil. Toda na svojem potu proti pomolu si je mislil, da je k temu sekaj pripomniti, in sicer še marsikaj. Ko je enkrat videl to majestitično ladjo, nikakor ni bil pripravljen, da bi na stvar kratkomalo pozabil. Pa tudi Monsieur de Ogeron je po vsej priliki menil, da je treba tu še inekaj pripomniti, I zato je, čim je Easterling odšel, pripomnil: "To je divji in nevaren človek. Kapetan Blood, ne pozabite na to!" Blood je malomarno zamahnil z roko. Svarilo je bilo odveč. "Vidim, da je lopov, tudi če ne bi vedel, da je bukanir," je rekel Blood. "Hm, moj .dragi Blood, saj ni neobhodno potrebno, da je bukanir tudi lopov. Med pirati jih je mnogo, ki so izvrstno služili svoji domovini in moji s tem, da so pristrigli peroti oholim Špancem. Če ne bi bilo piratov v teh vodah, kjer ne moreta niti Francija niti Anglija vzdrževati svoje stalne bojne mornarice, tedaj bi bilo špansko gospostvo tu absolutno neznosno in nečloveško. Saj se boste menda spomnili, da je vaša dežela počastila slavnega pirata Morgana s podelitvijo plemstva in z governerstvom Jamaike. In on je bil še hujši pirat — če je sploh mogel biti kdo hujši — kakor so bili vaši Sir Francis Drake, Hawkins in Frobisher, ki so naredili iz Anglije kolonija!-no in pomorsko velesilo." V jutru tretjega dne po onem sestanku pri governerju, se je kapetan Easterling pripeljal s svoje ladje v čolnu k ladji Ara-bei. Ko je stopil na njen krov, so bile njegove oči vsepovsod hkrati. Videl je da ladja Arabela ni bila samo v dobrem,, marveč v izbornem stanju. Njen krov je bil Čisto posnažen, vsa medenina se je svetila, muškete so stale naslonjene v vrsti okoli srednjega jambora. In tamkaj je bil P.lood sam, v svoji krasni španski obleki, iz-gledajoč ko kak španski grknd. Poleg njega pa so stali Hag-thorpe, Jeremy Pitt i ti Nicholas Dyke. To niso bili nobeni razcapani potepuhi, kakor si je bil Easterling domišljevsl. Celo orjaški Wolverstone se je bil skrbno oblekel za ta sprejem. Ko jih je zaporedoma predstavil, je Peter Blood povabil kapetana Bonaventure v veliko kabino, ki je bila bogato opremljena. Zamorski služabnik, ki je bil po najet v Tortugi, je prinesel poleg običajnega ruma tudi pat' steklenic izbornega vina. Po uvodnih formalnostih je kapetan Easterling vprašal Pf-ter Blooda, da-li se .je morda prt--mislil glede prodaje ladje. | "če je tako," je rekel Easter j ling ter pogledal po Bloodovih I tovariših, v mislih računajoč, s kolikimi bi si moral Blood deli iti denar, "tedaj me boste našli i zelo velikodušnega in ne bom se i pulil za ceno." Toda, če je' menil, da bo napravil s temi besedami na Blooda j in njegove tovariše kali vtis, nt. ; .je motil. (Dalje prihodnjič.) m:«tmsm:nt:::tft nmstsmmsmtttim« H ZA NAJROUŠE VINO i BELO ali RDEČE H Joan Bennet v lepi m lodam ki suknji. Oceana Vance, ladja, ki je dolgo let< plula med Kalifornijo in Orientom ter je bila enkrat celo izropana od kitajskih roparjev, sedaj razpada na obrežju blizu Los Ange-lesa, kamor jo je zanesel vihar. Pobrali so ■iz nje stroje in drugo opremo ter jo prepustili usodi. AUGUST KOILANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODA.IA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; roŠIL.)A denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. • Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke NAJBOLJŠE DOMAČE NA KVORTE, GALONE, SODS za vaš dom. za veselice ali za piknike dobite vsak čas po najnižjih cenah pri dobro znanem Rudie Božeglav 1125 E. 60th St. Hmimiiimimmiiiiiiiimimimimuiu'i | ZDRAVO, IZVRSTNO 1 S po zmernih cenah dobite § = vsak čas pri \ = | JERNEJ KNAUS 1 = 1052 E. 62nd ST. | ?illlllllIllllllllllilMII!lll!ll]III)|i