91. Nteviika. Ljubljana, nedeljo 22. aprila. X. leto, 1877. Iv.»ja vsnk timi, rzviomSt poia uuljke in duevo po praznicih, ter velJH po poflti prejeuian zh a v §tr o-o^era k e dežal« za ćulo letu lti gld., su pol letu 8 glravico imenovanja, odslej jiui je odvzeta ta pravica, smejo samo predlog storiti, deželni Solski svet pa bode nastavlja! učitelje. Dv. Sernec je temeljito brauil pravico okrajni li šolskih svetov, a brez vspfha. Njegov pred log-, da se naj o tej novi postavi preide na dnevni red, nij bil dovolj podpirau, ker so ;anj glasovali sumo slovon-ski poslanci, tuđi Žnidardič in S c h m i d. Mej druzimi atvarmi, ki so se dozdaj obravnavale, otnenjam nekatere za slovenski Štajer imenitnejše. Poslanec dr. Itadej je interpeliral vlado, zakaj se ne zapi.šejo procej vse izpromembe posestev v davkarskem katastru, ker se na podlogi katastra sestavljajo volilui listi za ob- čine in okrajno zastope. Govornik omenja zlasti mariborski okrajni zastop, v kate-rem v skupini velicih posostnikov pri poslod-njej volitvi dosti posestnikov nij bilo vpisunih, da si plačajo potrebni znesek davkov. Cesar-ski n a in e s t u i k odgovarja, da se vsi propisi gode le vsled prošenj strank ter da on pazi, da se vse take prošnje naglo rešijo. Postava ob odškodovauji posestnikov za Škode po divjačini narejene, na pri-mer po zajcih, jelenili, srnah itd. je bila po daljši debati sprejeta. ■ , Dr. Vošnjak je protivi! tištim odločbum postave, po katerih bi posestniki samo tak rat bili odškoilovani, če so storili vse priprave, da diTJaščina ne more lehko poskoak sklonila postavo, ka to ni, kakor je dr. Vošnjak rekel, le enostransko brani interese lovcev, poljedelce pa vse prezira. Prošnja ptujskoga inesta, da se nižja, realna gimnazija dopolni z razredi višje gimnazije, nij bila uslišana, da si je poslauec ptujskega mesta, J. Kaiserleld, se s poroće-valcom potrudi!, večiuo v zboru zu to prošnjo-pridobiti. Prošnja je bila ovi/ena s 24 proti 17 glasom. J. Kaiserieldu, bratu deželuega glavarja, ta sklep nij bil po vJji, kajti kuka L as tek. Prižigalec. (jttouiau, v augluukoiu ujuhuIh Misa M. Cuuiuiina poalovuutl J.) r> i- ii & i časom se bodo te prepričali, ilii jo svet tak, da mora vsak skrbeti za-se." Prečoj po teli besodah jo zapustil sobo, in Jorica ga jo slišala, kako jo duri silno za-lušil. Treuotuk poznejo je prenohala tihota po ma lem šumu, ki se je slišal iz podokuišća. Jerica se je zganila iu vstala ter pribti/avši se mestu slišala jo oritno zatrto vzdihovanje. Od/.dignila jo zagrinjalo in tu na široki polici pod oknom je sedela ali tembolj čopola uboga Katinka liajova, glavo naproj nagueuo in v blazino zakopano in majlieni vitki život čudovito pripognen, kot ga vidimo pri joknjočeiu otroku. Uazmečkaue gubo belega krepovega krila, njen zveli vemr, ki jej jo bil pade! na pol raz glavo ter jo mahal jej po ramuh, raz-pušieni lasje in maj benu roka, ki se je ovijala debelo verče pri zagrinjalu, to vse je ]io-množevalo nje izvenreduo nesrečno prikazen. #,Kutinka!" rekla jo Jerica, prečoj jo iz-poznavši, čo prav jo /.akrivalu obraz. Pri njouein glasu je če]>cću Katinka procej skočila iz svojega mosta ter so je zugnala Jeriri v naroćjo; položila je glavo mi njeno glavo in če prav nij jokala se, nij mogla * boce stopiti pred svoje ptujske Tolilce, ko 86 mu v vseh 6 letih zborovanja nij posrećilo ustreči pravičnoj želji ptujskega mesta glede razširjevanja realne gfmnaxjje. Iz poročila pa smo poi/.vedeli, da je vet popolnih gimnazij v neniških kraj ih na Nižge-Avstrgskem in dru-god, ki nemajo v vseh osmih razrcdih toliko ttcenoe?, kolikor nepopohia ptujska realna gimnazija v svojih štirih nižjih razredih. Većina deželnega zbora se menda boji, da bi .prevefc slovenskih fantov u a Štajer-ekem prišlo na univerzo, ko bi tuđi v Ftuji bila pop o i na gimnazija. Poslanec Ž n i d a r ž i 6 je interpeliral vlado, zakaj ne sili podvzetnikov, ki so prevzeli reguliranje Save pri Brezicah, da svoje delo hitreje izvrSe, sploh pa saj v določenem času. Cesarski namestnik naznanja v svojem r. Poročilo odseka za pretresavanje porobila dežebiega odbora o imenovanji dr. Janeza Mrhala v deželoi šolskt svet 8e glasi: Slavni deželni zbor! Imenovanje dr. Mrhala v deželni šolski svet kranjski ima uže svojo Te liko zgodovino: Uže v seji deželaega zbora na&ega dne 7. decembra 1872. leta se je obravnaval m zelo obSirno razpravljal enak slučaj zadevajot isto osobo zarad imenovanja, katerese ima si. deželni zbor tuđi letos izreći, ker tuđi takrat je mi-nisterstvo dr. Mrhala zoper predlog našega deželnega odbora presvitlemu cesarju v imenovanje v deželni Šolski svet pripnročilo. Enako je preteklo leto vsled poziva deželnega predsedstva deželni odbor v to imenovanje predlagal Andreja Praprotnika in Fr. Štikljeja, — imenovana pa sta "bila brez daljne razprave po ministerskem nasvetu Praprotnik in dr. Mrhal. Ta pot se vladi Se ćelo nij potrebno zdelo deželnemu odboru naznanjati, da jej nasveto-van Šuklje nij po volji in zahtevati drugi predlog odborov in dotično postavo popolnoma samovoljno. Postava o šolskem nađzorstvu od 25. svečana leta 1870. določuje v §. 34. po izvirnih besedah postave: Der LandesBchulrath besteht: 1. auB dem Landeschef oder dem von ihm bestimmten Stellvertreter als Vorsitzenden, 2. aus zwei Abgeordneten des Lan-desausschusses, 3. aus einem Referenten fitr die admini-strativen und okonomischen Schulangelegen-heiten, 4. aus den Landesschulinspektoren, 5 aus z\vei katholischen Geistlichen, G. aus zwei Mitgliedern des Lehr-standes. §. 35. pa se glasi tako-le: Die im §. 34 unter Z. 3, 4, 5 und 6 enviibnten Miitglieder des LandesschulratbeB werden vom Kaiser auf Antrag des Ministe-riums flir Kultus und Unterricht, der beztig-Iich '*<>*s!i:ti poroča tuđi nP. L", da pojde na daljfti odp us t. „Uparno, da se ne bode vrnil voi*,u pristavlja „Agrumer Presse". Glede tuftfinlhe z Ogersko bi neki naši cislejtenski Vladni politiki na Dunaji jako rudi videii, dit bi uže vse pri kraji bilo. Ofi-cijozna „B«ihomiau v tem o/.iru priganja: „Veliki dogodki, ki se prijiravljajo v orijentu ,in cetetnu svetu sapo zaptra^o, pač ne bodo ostali brez vspeha na notranjo politiko. Treba je (Dalje v prilogi.) jokati se, tresla se je krčevite razdraženosti, katere nij mogla zatreti. Roka njena, s katero je držala Jerico, je bila strahovito hladna. Njene oči so srpo gledale; in sedaj in sedaj je v primernih prenehljajih vznemirjalo ono vzdihovanje, ki jo je v skrivalici izdalo, njeno mlado braniteljico, katore se je oprijemala, kot bi jo nenadni strah preganjal. Jerica jo je peljala na stol in stisnivži vitki život na svoja prsa je ogrovala jej mrzle roke, polju-bovala otrpnene ustne in nazadnje se jej je posrećilo, da se je zopet nekoliko zavedala. Ćelo uro je ležala tako ter se je očitno rada pustila božati od Jerice, potem jo je sama jela poljubovati krčevito, a spregovorila nij besedice ter še zinila nij. Razsodna Jerica je nij ničesar vprašala ter tuđi nij omenila pogovora, katerega je očitno poslušala in raz-umela, temvefc čakala je potrpežljivo, da bi se Katinka bolj vmirila, in dala jej je neko olaj- ševalno pijaco. Ivo je videla jo potrto na duhu in telesu, ovila je roko krog njenega života, peljala jo je gori in jo brez vprašanja vzela k sebi v sobo, kjer se bi jej, ko bi čuvala, ne čudila Izabela niti jo izpraševala. Neprestano se je oprijemala Jerice ter je vzdihovala in nazadnje se jokala, dokler nij zaspala. Vse nje britkosti so za nekaj časa bile pokopane v onej pozabljivosti, v katerej otroci in nila-deniči navadno nahajajo začasni pokoj in ozdravilno hladilo zoper svoje bolečine. Drugače je bilo pri Jerici. Iles je bila istih let kot Katinka, a videla je preveč bo-lečin in skusila preveč težav in skrbi, kot da bi za časa nemira uživala predpravico mladine ter lehko zaspala. Čutila se je tuđi pri-mprana buditi, dokler se ne vrne Izabela, da bi jej povedala, kaj se je zgodilo Katinki, katero bi gotovo pogrešala v sobi njuni. Vsedla se je k oknu, da bi pričakala Izabele. Ža- lostna je opazovala, kako nemirno se je Katinka po postelji prevračala in je prilično tuđi nekaj govorila v spanji, kot bi je bile mučile nemirne sanje. Minola je bila pnlnof1, ko ste gospa Grahatnova in njena sestranka prišli do-luov; Jerica je šla nemudoina k njima ter je povedala Izabeli, da njena sestričina spi v njenej sobi. A ropotanje voza je izbudilo spečo Katinko, ki si je drgnila oči ter zbirala svoje misli, ko se je vrnila Jerica. Kar se je spo-menila dogodkov zadnjega večera in globoko vzdihnivši je vskliknila: „0 draga Jerica! Sanjalo se mi je o gospodu Brusu. Ali bi bili vi mislili, da bode tako ravnal z monoj V" „Ne," odvrnila je Jerica, „tega bi ne bila mislila; a draga Katinka! jaz bi ne sanjala več o njem in tuđi ne mislila veČ na njega. Obedve hočeve zaspati in ga pozabiti." (Daljo yrlh.) Priloga „Slov. Naroda" k št 91., 22. aprila 1877. doma kakor brž mogoče red naredi ti. (Pač res, ali poleg nagodbe je še niarsikje treba red narediti.) Državni zbor se snide 23. t. m. in bode prerej vzel nagodbeno postavo in davkovske predloge v roka. Viit&a-J«* driftve. Iz ~M*ptet'hat•«/n pravi najnovejši telegram v „Pol. Corr." zopet, da so se končni sklepi ruske vlade odložili do 2U. t. m. ko se car h Kišineva vrne. Slabo vreine menda vojsko tuđi nekoliko zadržuje. Po nekih borzah je bila razširjena vest, da tuš'jfkt* ministerstvo odstopa. Iz Peter-burga se to omeče. — Ćuje se, da misli sultan to dni iti v Varno in bode od tam ogle-dal podonavske turAke tvrdnjave. — Neka vest pravi, da je Niksič še za 5 tednov ob-skrbljen. — Netidov dobi v ponedoljek povelje otiti, in otide najbrž Se Ie v četrtek. Iz Sfhift* poročajo nekatcri listi, da se tam zopet delajo prostovoljske čete, da ćelo Rusija pomaga pri tem itd. To vse vkup nij nič res. Včeraj smo mi dobili iz Ilelgrada pismo od bivšega slovenskoga prostovoljca, ki pa o vsem tem niti ne oinenja. V «t»f/I#».fA**#M parlamentu je 20. apr. V zRornjej zbornici Stnitheden nasvetoval, naj predloži vlada vs»i pismu, ki se tiČejo Turčije In A u g 1 i j i p r a v i c o d a j e j o, vmešavati se zoper •/, logo s poda rst vo Turčije in za njenu kr isti Jane. < >n meni, da je še mogočo vojsko odt-'ointi. Miuister l)erby od-govarjH, rišedši iz Uogatca (Rogatčani so se neki 2 dni radovali, da so so znebili notarja Sirka) nij našel pri naših ljudeh posebnih simpatij, zmanjkalo mu je torej kmalu dela, nokov mogoćni gospod to zvedevši, mu pre-skrbi br/.o komisije češ ,,der Notar muss auch loben" — in ljudstvo je plaČevalo. Ako bi se podstopil kak u radnik za navadno komisijo zaračunati 50 do 80 gold. (kilo bi mu jih neki adjustiral?) in cenilcera od trgovati zasluženi denar, kakor dela naš g. notar — prišel bi gotovo v kaka vpraševanj a, in vrh tega še kaj. Da „Tagespošta" našega članka „o no-tarskih komisijah" nij hotela prejeti, temu se tuđi no čudimo. Ali so nij naša tetka „T." potegovala za vsta.še, ko je poknil vstanek v Hercegovini? A le kratek čas, iu zasuknila se je proti vstačem Slovanom, [»osebno na Rusa je jela divje hruti. Kateri njenih bralcev nij za-pazil ta ovinek? Dalje, kdo jo pri Alfonzovih škandalih v Gradci govoril proti vkuii in za-govarjal ono razgrajajočo stranko? Kdo ob-javlja vselej one umazane dopise, samo pso-vajoče na nnšo stranko? Nihče drugi, kot naša graška „Tagespost", katera se pri ona-kih prilikah širokousti, — a molči, kedar je treba govoriti istino in pravdo v blagor in korist ubozega ljudstva. Iz l*tlij» 18. aprilu. [Izv. dopis.] Začetkom meseca aprila začeli so pod vodstvom g. Franca Wibniorja učitelji mestne in okolično narodne solo učence v sadjereje in vinogradarstvu podučovati. Solo obiskuje 100 učencev (večina kmetskoga stanu) in imajo svojo vadnico na vrtu ptujske podružnico štajersko kuie-t i j s k e d r u ž b o. Da so jo taka šola ustanovila (letos 2. leto) je posebna zasluga g. W i b m e r-ja, posestnika in meščaua v Ptuji. Kako da je ta gospod /.a kmetijstvo vnet, ruzvideti so moro iz tega, da jo pri /boru ptujskega učiteljskega društva mej učitelje različna se-mena brezplačno razdclil z jedino prošnjo, da bi je moj ljudstvo razširjali. Mi želimo, da bi imela ta Šola obilno vspcba! Iz Ktliltiltt na Goriškem 18, apr. J l/,v. dop.] Velika koncertna beseda, katero jo napravila naša čitalnica dne 15. aprila v g. dvorani, izvedena je bila izvrstno. Prostorna, krasno okinčana in briljantno razsvitljena dvorana bila jo prcpolna, uabrulo so jo brez od-bitih stroškov nad 70 gld. Vse točke so se /aporedonta precizno zvršile. Posni Ipavčeva „Domovina" in Kocijančičev „Oblaček," obo z bariton-solo in zborom ste se pole, da smo zolo strmeli, kajti pri teh dveh pesnih smo imeli ta dan v prvo priliko slišati in občudovati prekrasen iu milo doneč glas baritontata našega, žo malo časa tuku] bivajočega, a v znunega. iu uže zolo priljubijunega zdravnika dr. Lisjaka. Bog nam ga obrani; njegov glas je prava potreba v našt'in pevskem zboru, mi Kanalci sineiuo ž njim ponosni biti. Lebanova „Slovenska deklica", alt, sopran iu zbor bila jo z gromovitim U|>lausom spre-jeta, in moral jo jo moćan mešan zbor ponoviti. Nopopisljiv utis je vseui napravilo, videti Da prostornem odru velik polukrog „krasnih slovenskih deklie" za njimi pa moćan zbor „sinov Slave1*. 8 to pesnijo se je pokazal gospod Leben zares pravega mojstra, Icajti akopram ne v težkem slogu postavljena, veje iz nje oni lirični duh, ki se sploh pri nabili kompozitor] ih prav redko nahaja. Igra „Sam no ve kaj hoče" predstavljala se je prav izvrstno, posame/nih igraleev in igralk ne bodeni tukaj opisoval, kajti znani so uže dobro iz slovenskih časopisov. Klasično podobo Stritarjevo ,,Sokrat pri Dijogenu" predstavljali so gg. Kodelja, ČJrno-vic in Berlot prav izvrstno, njih originalna oprava, obnašanje ki se je zdelo, da so v istini onemu ži vonju v starogrškej puščavi vzeti. Vzbudila je predstava inej občinstvom posebno pozornost. Koncert je sklenil krasen zbor Mendol-sohnov „Lovčov pozdrav gozdu". Zbore vodil je g. Kocijančič, svi ral na glasovir pa g. M. Zega. Po dokončanoj kon-certni besedi pričela se je (lomača zabava, ka-tera je trajala do ranega jutra. Lo to bi bilo želeti, tla bi ae v prihoduje nokatero nepri-jetuosti več ne ponavljale. Iz Dlliltljtl 19. apr. [Izvirni dopis.] Penes praznjuje avstrijska armada velik praznik. Nje vojni maršal nadvojvoda Albrecht dopolnil je svoje petdeseto leto v vojaskej službi. A ne le armada avstrijska praznjuje čestno ta dan. Tuđi narodi avstrijski poiU-Ijajo iz vseh vetrov srčna voščila nj. visokosti preblagomu nadvojvodi. Zgodovina avstrijskih narodov bila je štiri desetletja sem burna, zelo burna. Prestala je naša država znotranjih prekucij, ki 80 pretile državo avstrijsko razdejati iz zno traj, vnanjih vojsk, ki so kot srditi valovi nad strino skalo zapinjali se, hoteč jo rnzsuti. I naša armada je bila večidelj zmagonimna. Kazala se jo tu moč sinov domovine, pokazo-vjiIh se Često v najboljem svitu, tako, da je ćelo opravieen Nupoleona 1. izrek, da bi se upal z avstrijsko armada cei svet si podjarmiti. I največji del zgodovine avstrijske ar-made v zadnjih desetletjih jo tuđi životopis preslavnega nadvojvodo Albrechta, dolgolot-nega bojnoga maršala pogumne naše anuade. Zadnja vojska naše anuade leta lB(Hi proti Italijanom bila je zmagonosna. Njo votlja bil je pogunini nadvojvoda Albrecht. Da ne v?.i-vamo zinage sudu, krivo je dulo politikar-j e v, kriva je boda proti Prusom. A nadvojvoda Albrecht nij le kot bojni maršal slaveu z bojnimi vspobi, on je tuđi v nekem obziru vodja dvorne politiku, ki ju v množili obzirih nierodajna vauj naprotiv vua-njiui vhistini. Da bi Avstrija ne tinela nadvojvoda A 1 b re c h ta , kedono hi trdil, ka bi mi uže (lav »o zapi u te ni bili v vojno proti Rusiji! Kjer se jo mađarsko in neinško sovrustvo najbuij su-vražuo kazalo slovanskej Rusiji, tatu jo vetlno Ao odfoćileu bil upliv dvornih kromov, kjur ima silno važen glas slav Ijon i n aš jubilur. Zato ima avntrijsko slova uski svet mnogo zahvaliti nadvojvodi Alliiechtu. 1 v novejšem času, ko je orijentalnu vpmša-nje z vso silo potrkalo na duri avstrijsko dr-žuve, ko je magjarstvo in židovsko nnnšt.vo z vso silo hotelo kar marširati proti ltusiji, i se to venilar nij i se ne bodu zgo- dilo, je baš o tem važnom VpraŠanji vele-važen bil upliv bojnega našega maršala. Da, vojni krogi pod nadzorstvom bojnega maršala, vsi so za aktivnost v orijentalnom v p r a š a n j i na p r o s p e h naše države, na prospeh jugoslovan-skih kristijanov, na prospeh slovan-ske politike. Slovani avstrijski imajo tore; popolno uzrok zaklicati in želeti bojnemu našemu maršalu o priliki njega petdesetletnice iz dna srca: — na in no gaj a leta! Vojska mej Rusijo in Turčijo ima 8e vsak dan pričeti. Vodno in veduo je v tukajšnjih časopisih polno bojnih telegramov iz vzhoda čitati. Mrzlično delovanje v diplomatičnih ka-binetih kaže neko nikakor pojmljivo mišljenje, ka so bode vojna po vseh premisah neizogihna dala vsaj ornejiti na orijent. Baš to vprašanje vznemirja denes duhove evropskih diplomatič-nih veleumov bolje, nogo rešenje iu razvoz-Ijanjo vzhodnjega vprašanja ćeli čas, odkar je na dnevnom redu. Odkar je Rusija niti vzhod-njega vprašanja v svoje roke vzela, odkar je slovunski ruski narod dal parolo za rešitev naših bratov Ju<>oslovanov izpod turskoga jarma, odkar sti se (Jrna gora "i Srbija za-vzeli, častno ulogo igrati za slova usko bo-dočnost, hitelo je veliko in zamotmo vzhodno vpraSanjc z jedne faze v drugo in tako brzo in nopričakovano, da je evropski svet iznenađen bil z jednim dogodjajem za drugim. In koliko se je stoprav v novejem času preme-nilo! Angleška, Rusiji uporna, in vendar se uda iu postavi svoj podpis na ruski protokol; Turcija zavrže z drznostjo vos protokol, bije torej v obraz eelej evropskej diplomaciji! Kdo ho ima osvetiti za tursko zasramovanje evropskih diplonmtov? — Rusija je počasno, promišljeno in z mnogo diplomatično urnostjo hodila korak za korakom. Vspchi so vsi na strani Ruske — to so pri poznavali malo dane najz agri zenej ši židovsko-nem-š k i č a s n i k i — ergo je to dognana i s t i n a. Rusija čc biti še na dalje zmagovalna. To jej tuđi prorokuje mnogo ne slepo zagrizenih nem-ških politikarjev. Najlepši dokaz za to nam je dunajski „Fremdenblatt" v svojem uvodnom članku zadnje soboto. V tem nizklada in do-ka/.uje, da končni vspeh more in mora le na strani Rusije biti, ako bi tuđi Rusija navi-dezno tu in tuni malo nesrećo imela. Dovolj o tem. Veliko vprašanje je sedaj, ko jo vojna moj Rusijo in Turčijo neizogibna, na dnevnem redu. Mnogo jih je, ki trde, da ostnne vojna omejuna. Mi tega ne verjatnemo. Angleška igra uprav pcklensko ulogo. Moj tom, ko se naviduzno z Rusijo soglaša — ker inače izgubi rus vse simpatije izobraženega sveta — skrivaj podpira na vse kriplje Turčijo. Anglija : DstJine kntimirska, naj jo to stane, kar hoče. Indijo brani v Carigradu, svoje trgovstvo lioče ! Lihraniti po vsakej ceni v orijent u, naj tuđi ' [X)d turskim barburizmom pogine zadnji jugo-slovanski kristijan. Po Angliji, jedino po An-^liji no more vzhodna vojnu omejona ostati. Itusija je uže pred časom paralizirala nugleško Ivoinljivo igro. Da je Rumunija na strani 1 Ruskoj, isto tako (»recija, Ćrnngora sanvo ob ' sebi razum!.ivo, da, hotd cl-1o vodeti, da bode ! tuđi Srbiju o .svojem času mahnila še sr slano ' svojo morjo na Turka, tuđi to je ros. Da — ' relo l'er/ijani so na strani riiskej, od Turkov zahtevjijo zato Itagdad. In, ali so more misliti, ila bi K»ipčani hoteli vstrajati pod TurkomV I feško mogoče. Saj se egiptskemu kralju baš J po tem položenji prozi možoost postati samo-lastnim vladarjom. Kaj bodo počele druge velevlasti? Avat-rija oborožuje. V vojnom ministerstvu na Du-naji se konferira večkrat od zjutraj do daleka po polu dne, pri zatvorenih prikriti h oknih, kar drugače nij navada. Uodić potoval je v Dalmaciji, na mah prišel je na Dunaj. Vse ugibje, vse misli, ka bodemo na mah iz pasivne uloge stopili ▼ aktivno. Ako smo smeli provincij izgubiti — znkaj bi jih ne pridobili? Bosna mora biti avstrijska, ako so naši politiknrji le količ-kaj razumni v prospoh naše svitle krone. — Malo več ali manj slovanskega življa Avst-riji no škodi. Sistemi se pri nas sami po sebi preminjajo, preživljajo. Kako bode z Italijo, Nemčijo, Francijo za to vam bodem citiral neke glasove iz dunajskih listov, ki so precej važni — v bodočem dopisu. P. Domaće stvari. — („Slovenski Naro d") je bil včeraj /opet konfiaciran. Dva dopisa, iz Cerk-nice in iz slovenske Koroške, slučajno oba govoreča o neslovenskem uradovanji pri sodnijah, nijsta dopala ostremu c. kr. dr-žavnemu pravdniku. — (Deželni zbor kranjski) je imel v petek sejo, ki je trajala od 10 ure zjutraj do 4 popoludno. Na dnevnem redu je bilo, da se nastavi potni učitelj. Nemškutarski postanci so govorili v več ko triurnej debati proti pred logom gospodarskoga odsoka. Govorili so: Dežrnan, Abfaltrern, Schrei, Gari-boldi in Vesteneck. Dobro so njim odgovarjali Kramarič, Lavrenčič, Ilorak, dr. Poklukar in Bleiwois, Posebno netaktno 8e jo zopet ob-nafel bričevski vitez Vosteneck, ki je prav po-balinsko napadal dr. I5loi\voisa, kar je pouzročilo buren protest narodnih poslancev. Rekel je mej drugim, da narodnoj stranki v tej zbornici bije zadnja ura. Prav dobro mu je odgovoril dr. Bleiweis, da pri volitvah za deželni zbor bodo volili svobodni možje, ne pa, kakor pri volitvah v kupčijsko zbornico, od njega komundiram brici. Sklenilo seje pre-loženje ceste Črez Turjaški hrib in v ta na-men dovolilo 10.000 gld. V soboto je imel deželni zbor dvo zadnji seji, v katerib se jo obravnavala mej drugim tuđi zadeva imenovanja dr. Mrhala in važno vprašanje, kako se bodo zidala nova norišnica na Studencu, — (Slovensko gledališče.) Denes sa bode na, korist učiteljice gospodičin igralk, pevke in igralke, gospe I) r a gojilo Odi je ve , predstavljala igra s petjoni „Dimož". Pri predstavi bode svirala hrvatska vojaška godba, Honeh'djantinja zasluži gotovo, da jo podpira slovensko občinstvo, njena marljivost, porab|ji-vost v vsakej stroki in većlotno delovanjo na slovenskom odru kakor tuđi v ćitalnici jo pro-iobro /mina. — (Denar za voj sko hranim o.) Ka« kor so čuje, jo tukajšnjim h'nančnim uradom lošol pred par dnevi ukaz, naj se za letošnje loto nobena vladna stavba ne dela, in naj ae budi vstavi, ako je kaj uže pričetega. Ravno Lako ko je od države ustavil denar ira zemlji-Sčno-knjiino urejevanjo. (Jotovo je treba nov* rov za voj skine priprave. Stavbetiim roko-ilelcem otido vsled tega mnogo zaslužka. — (Vojno z n a m c n j e) je, piše goriška „Soča" da so so v Gorici vsi na pol invalidi raznih branš opozorili, naj bodo pripravljeni na vsako povelje, — (Banket.) TukajSnji oficirji so imeli y tetrtek obed ft* ftaet a»4r. Albrochtu. Pri mapitnici so se vmes nživiou-klici hrvatskih ^fidrjev čuli. — (Ceiar) je dal za zidanje cerkve v Osilnici 4'K) gld. — (Cerk ve n3 pe sni za SoJsko m la--d i no) čveteroRlasno postavil Anton Fiirster (*2'\ slovenskih ta Beračkih jih je), izSJe no ruvnokar na svitlo v založbi tiskarja Ilurfolfa jttilic* v J^'ubljani in jih toplo priporočamo. — (KatoliSko rokodelsko druS-ivo) ima denes ob II. «ri v Rvojih prostorih 3V.oj obćni zbor. — (V Sevuiei) na Slovenskem Stajcr-*kem jo zadnji i>otres hudo riusajal, kakor se nam poroča od taru: Grad, visoko nad Savo Btojt'č je silno nevarno razpofil. Okolo ;>. ure je bil |K)trea. Le eno zazibanje, potem kratki fjtnsi, a tako moćni, da je gospodar pl. Ra-jsenslierg z družino in s posli tak oj zapustil ,gra(l. Trenoćevali so v vrtni hiSi, a naslednji duu je gos]>oravili; livala zato delo in skrb gro posebno g. Kozodercu in g. Potočniku. Ali ure, te pa Se ne znmorojo »ozdraviti, ta Se vedno stoji; — ali uputi je, da se bode tuđi to kmalu storilo, kodnr bo incn.je hudo za ])onoze. — (Svoje dete umorila) jo Helena IP. pri št. Martiuu blizu Slovenjega Gradca in ga pustila, da je pes mrtvo telo trgnl, dokler mu ga ljudje nUso vzeli. — (Vitanjskom u učitelju) Kegor-Šoku je njegova dveletna dokliea Angola v vodo padla in so vtopila. — (Toča) je 14. aprila vse pobila pri Varaždinu in više proti Ilalozam; v zvonik pri av. Lovrcneu vi.^e Kri/uvljan je udarilo in edon , aprila pravi: „Ne gotovost političoega «UiiJA je trajia, ona je kriva, da Se rmirom nij pravega poslovanja v trgovini in da naže gospodarske zadeve hirajo; /daj je pa vendar vsftj nekoliko upanja, tla se bode v kratkem politično obnebje nekoliko zjasnilo jn na to računajoč kaže trgovinski svet en par dnij setn nekoliko dobre volje za zivalinejšc trgovanje. Tuđi domača notranja trgovina, katera je zdaj kake 3 mesece skoro popolnem mirovala, se kaže nekoliko živah-nejAa, ker iz notranjih de^el so začele doha-jati bolj pogoste narožbe, kar kaže, da zaloge kolikor toliko pojemajo; vsled tega je upanje, da »e zdaj nadomesti zadnje mesece zaostalo delovajije; sicer pa je to le upanje, pravega posla Se nij in ga pričakujemo." — Pripis pa jtravi: „Zadnje dni je poskočila cena posebno pri žitu kakili 15%, pri koruzi 25 kr. pri polovniku in sploh pri vseb domačib j»ri-delkih, pa t»idi pri kolooijalili. Ker je vojtm skoro gotova, se ne 've, kaj nastane vse na našem trgu; veliki importerji so ćelo zaprli svoje zaloge in ne prodajejo nič; ažijo rasto od dne do dtie; denes (19.) stanejo Napoleoni uže po gl. 10.47 in nekateri prerokujejo, da bodo v kratkem poskočili črez gl. 11. Situ-vacija je torej jako kritična, a boljSe tako, ka-kor vodna negotovost — se vsaj slisti zrak." Ka/Jie ve«ti. * (Knezu Nikoli) črnogorskemu vla-darju, podaril je bi^kop Strossinajer nedavno Stiii krasne konje. Knez se mu je s pismom zahvalil, ter povedal, da je v bitvi na Vučjem (lolu eden teli konjev, Zelenko, tako vesel in pogumen Sci v ogenj, kakor bi vedel, za kaj se gr* * (Umorila) je svoje novorojeno dete na Dunaji neka kuharica z imenom Hrubv ter ga imela zavitega v cunje v svojej omari. Zločin je prisel na dan in brezsrčno mater so zaprli; stara jo 2T! let, baje jako lepa in liči bogatih Ijudij s ('?eSkega; tuđi sama si je nahranila uže i 000 gld., kat ere ima shranjeuo v dunajskej hranilnici. * (0 o 1 j u f i v o u p a n j e.) V velikem Varadinu je strasten loterijsk igralec stavil v!0 krajcarjev na tri številke poShinske lote j rije. Številke so bile vlečeno in ves vesel priđe igralec po terno. T»)da nek uradnik na posti je dotični paket nntuestu v Pesto posla 1 na Dunaj. Ubogeinu igralcu so dali onih za-! Htavljeniii 30 soldov nnzaj, terna pa je ostala v loterijskej kasi. * (IMešasta država.) V Indiji je nedavno umri nek knez in na njegovoj gnnadi so se sežgale tuđi njegove tri žene. Zdaj pa je vlada one države dala zapoved, da se tinajo vsi možje skozi ćelo leto po vsej ^hivi orili. Ako se sli^i, da Steje država okolo milijona možkih, sprevidelo se bode lehko, da bodo brilci v onej državi to leto obogateli l'rtsn«- <■•**■«• v Ljubljani 'JI. ujiril.i r. 1. Pšouicn liektolitor H> ^-Id. -0 kr,; — ovttn 4 ^lil — 0l> kr.; ajda (i ^hl. 17 kr.; — |n-cwri 5 gUl. M kr.; — koruza (> tfold. — kr.; krnmpir 100 kiln^riiunu 19. aprila: Kvropa ■ dr. Gl*s iz Gradca. — pl. Prieger iz Ljubljane. Pri Slonu: Municb iz Dunaja. — Komovec \i Pršte. — Walner ii Ea-keka. — Parth iz Čt-ške^a. — Hahu iz Dnlenjske^a. — Kočevar iz Loke. — Kulakuvski iz Moskve. Pri n*H*t: Oresnik iz Dunnja. — Prinz iz Koćevja. — Polak iz Uunaja.( b ffld. TO kr^ — RU\ hektolit.tr 8 ^ld - kr.; o«ll kilogram — g\. 9H kr.; — nanr — c!d. 81 kr.; — ipati trjšen — irM. «ia kr.; — »puh povMJđa — fll 75 kr.; jajce po 1»/., kr.j — mluka tltur 7 kr.; g'ivertnma kilogram U) kr.; — telotnine 44 kr.; — p vi nj t to na >8<» 68 kr.; — gena UK) kilotfra-jiov 2 ^Id. 95 kr.; — slame 2 K(»!<1. $~> kr.; —drva tnl.i 4 \v. n»etroT tt jrold. f>0 kr.; — mftlika 4 #?Id. 50 kr. Broj 134. Oglas. Kojim se od strane poglavarstva obrube Vivodina dMJe na znanje, da je visoka k*. zemaljska vlada svojini odjiisom od 2-'l. sieč-a^i 1877 broj 23417 u ovoj oblini u mjestu Vfiu-rnstovac (Vivodina) blizu morije kruno vine kranjske držanje riviuh niarvuiskih saj^iiovati dozvolila, te da <'o se prvi dne 7. svibnja 1877 u mjestu Vi vođine obdržavati. Na ovaj Vii^af more se marva svake vrsti uz propisane mar-vinsko putnice tjerati. Poglavarstvo oUćino Vi vođina, dne 17. travnja 1877. (iu\ ]) ltew$tftilir. Fosestnikom vinoorafloT v Ormužii In <»lioliel. Dovotjnjeni hi 8 tri« vsakovrstnu /iC'U'Kiie cl rale za vinograde natucsfit dosedaj rahlji-nih !<>acnih rant, k^r ju zcl.^j 0{) Htiiiui tnočnu kiijifj«: Dr. Airy'». \;itiirlioiliiii>!linorc>čati. (''»na: U() kr, avst. vc'j. dobiva h*» po vsaknj knji^ariii, :ili pa proti pofiiljunju 1'J pism. mark po :"> kr. t.iiffi dircknio ml Iticlit*1!1'« Vorla^s-Aiistalt iu lj(>i|izi/2j. Hi Sitri^oviila, kat<«rih ju v knjizi vo-' iko ti.^k.iiub, k<» porok temu, d:t nilu'o tie bo>lo' n»»zndn puložil (o iliiHtriniuu knjigo \r. rok. Vapclii ^ovonV MM (D.'tO-l.'t Samo 80 kr. l par n0, GO, 70. 1 /.ajeiua'lec za niloko, kr. 00, MO, gl. J, 1.2 >, l.f><). 1 zajvtuali'c za juho, k'- 1-20, 1.B0, 2, 3. I par velikih svućnikov, gl. "2, 3, 4, ft, f>. 1 ta sa, velika, kr. IH), g\. l.JJO. l.f>0, % 2.50, :i..r)0 1 okvir 7.1 futo^r.'ifij.i, (in, kr. 8'). BB1H Vmo ilni^o j.iko cihui, ■■■■ Naslov: ' ifl. Kr«kMMlrr9 ■?<*fi>ffii aitvtnlttCfjit hl«t/tta * Wi(Mi, NiMiliau, Itiu'njgasso 2, j ___ Iloti«! Ilii lnr. ■■ ('.uihiik za.stonj Naročito iz provincijo lakoj h potUniin pov/.oij«Mii. (2.r>—L'u') Jođov vir Lipik | v Slavoniji ] postna. in tehgrnfska postaja, j I.IPIK \vw (M ° \\.) jodov vir. I*4tNoliiio proll NlHlitll, Nld'ofiilov.i. l»rt»liiin, r<'Viitali7.iini. itruil Itolrr.niiii v ■iicliiirji. ii» lio/i in žciiNliiiu liolcv.iiiiii. l*ol : Oil I>uiiaji» .ili l't'Nt«« po južnoj žm-] t'/nii'i do Iturf-it ali SIhIih: od Si situ h parobrodom, od Hitr^u ■/. voziMu. < Na ti'lc^nifttko poroiilo pošilja uprava ko-poli ilithic1, krilo vi»zovo na iinonovanu postajo 1 !6.-i fjoHfn. (94— ii) j 4alutii«' mi»J pri II. Mutloiii. J'ohI pri I.iitl. f:Nkutj. OmJ^K i pri ijlul»vtftUy. j X><>pi»i na l4«t|i«'lii<>-z'iiiiHk«» vodstvo iu iiifctifijo l>r. Ker ti. - Danajska boraa 21. aprila. (Izvirno telegratično porodilo.) Enotni dri. dohif r bankovcib . 59 gld. 35 kr. Enotni dri, dolg v srebru ^4 n 20 „ Zlata rmita.......70 „ 75 „ 1860 drž. posojilo . , 107 „ 75 Akcije narodno banko 7*>J> „ ■- ■ Kredi no akcije U7 „ — „ London "J8 „ Hi) „ Napi. . 10 „ a 1V. „ C. *. cekini U n 07 „ Srebro '13 „ r>() Državnu mnrko .... 'i.'t „ .'(0 „ Izvrstni raki <•_*, se dobivajo vsak dan in ribe vsak petek v tfostilnici ])i-i „ljO%ai°Jla* (Shult iMiincheii). Tum se dobiva tuđi petero sort prav dobrih vin in zrniraj frorko in mrzle J«'i»rog. I I Previ.cinata ludi lii|>t'|M'IJ, kiim'cllj i r i t itil. I I (Juniki in nami poaiyajo ho na zaiitevanjo ziiNtouJ, ravno I I taku odd.'ijo hc hišno orodju aii Bploli pošiijatuv /a ]»lttt-ilo im I <>l»r<»k<>. (248—'JI) I !■■■ (ono so kar nAjmogofn ni/ko. ■MB I ' "Važno za vse, ', " posebno za krojače za moško in žensko obleko in suk- ' ■ njarje, knjti suknjene in volnate tvarine za suknje, ' ■ hhičo in ćele obleke, kakor tuđi za plašio za dame, i ■ suknje in jope se po mijnižjib cenah jirotlajajo. — i „ Človek se ćudi, ako vidi cene na mu^trih zaznamovane. , ■ (342—12) ' if Slcdcča priznavalna spričevala najbolje dokazujojo izvratnu , f učinku * \ Wilhelmovega | i snežniškega zelišonega alopa. J y Gospodu F ran c u W i 1 b e 1 m u , lukarju v Noiuikirthiiii. ^ i K (i h t i- 1 \v a 1 r f, pošla Maria I.an/.cndoif. M. f«l>r. 1871}. d i 1'rci.iiiu \'a8, da mi prej ko moć a poštnim pnvzotjuui pn.šlj4—10) _____ K»rel Nii|»i»(>n. j i BCBB Oni p. n. knpi'vnlri, ki inoj izvratni snužniHki »uliKČni i / alop, ki (ja uže. od leta 15 nupiavljani, i»ruv<>KM dobiti žele, uiij ^ y vfiflrj jasno /.aliti-vajo 4 1 WillK'lniov Kiiu/iiiiški zelis^ni alujj. < y Poduk rabljonja so vsaki flaši pridd. i i ^ Zanečateiia originalna Hana stanu 1 £«M. 25 kr. in so vodno i f friH<;n dobiva pri naivjacu saiucui * ? Fr. 11 illi€kliiiii9 li'knrju v Neunkirchnu, \ r Ni/je A vstrijsko. ] f Zad. lovarjii mi računa na *2U kr. ^ ^ Pravi Willn luiov Hiu-žiiifiki zoliiični alop bo dobiva r»vl pri uiojib ^oHpodib jnnalirjh j l v I Jiil»lj;iiti: IVrfor l.a.HMiiik, } . v I'o h t oj u i : J. A. KujtlVi'srliiiiiill, l^kar; v Za^robii: Si«». J f .Milllltacli, Ick.-ir; v Cclji: liauinbiicliova lekarna in F. Uaiisrlii'r; ^ k v (J rad ci: Mcnd. Ti-nkoczv, likar; v (Jorici: A. Fran/.tmi, le- 4 . kar; v Kranji: Kani Naviiik, K-kar; v Mariboru; Alojzi ) f K\aiMlcs(; v I! u d »ll'ov cui: Italii. Jti/./uli, U kar ; v 'V r b i ž u : ^ ^ Alnjzi v. l'n-an, lckar; v Trstu: I!. Žmirili, lekar ; v Jtcljaku: 4 l l'rid. Scliol/, lukar, J i ■■ Pravi ■■ i antiartritirni mitiruvinationi ; kri Cisti Ini Caj 1 (kri cisteč profi revinatizinii in prolinii) 1 je kot '< spomladanjsko ztlravljenje edino gotovo vspesno kri čifitilno zdravih, k r 8(> gn prve mutlivinaku avtoritote 1 „v Evropi" z najboljtmn vHpoboiu rabilo in potrđilo. 1 Odločno dober, ućinek izvrsten, vspeh odličen. i ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ | 2 /. .l..voUaiiJ-in v. k. O O A^mT^hIVmm *> ** Vunii-nn 7. .mjvUjim J I | 2 Hkl,.,m. O 4> """„i™ ° ° Vi.IICiin.tvu. O ( ♦I)""llJ M- "lllrC 7" <1 dnn> loh'.s.i in odd.ijujo z notraiijiin raliljonji'in vho ! n« čisto, za! žanti botozon^ke snovi iz njo^a; tildi jo učinek gotovo trajon. l Temeljiti* oxt1 »•<**■ tJe nje protina, rnviuatizma, otroejib in . /.a Ht.'i ran ih trduvratnib bolczmj, vodno gnojočih au ran, kakor ludi vseh »polovtiib in kožtiib bolcznij, ini.zoljuv na toloau in obrazu, ■ ^ob, «ili itičnib olrklin. x f'ofi'fc/i« tifjtnlen tspeh jo kazal ta č.ij pri napibnnnji jt'tor in vrainco, kakor tuđi pri liotuoroidab, /latvniei, budili bolozmb • /.iJcev, kit in člonkov, potrm tisčanjo v židodci, zapiranjtt sapo, za-! pira ujo d^a (cIohu, težavo pri puačanji vodu, ptilucijab, možki slabosti, tok pri žmiukab it<'. i tt**lvxnit kakor skiofotjnl, bc/gavko su hitro in temeljito ! vdravijo, č« su čaj neprcin lunna pije, ker jo tnilo ra/.topiijočo in na vodo tfonečo ^dravilo. i Veliko H|>ričal, pii^nnvalnib in polivalnib liutov, ki ho na za- ' , btuvanjn zjtHtunj pripoBiljajo, potrjiije, da bo tu n> «edo reanično. , V dokaz iuivtnlent'ga navajaino tukaj vrsto priinavalnili pisoui: Cloapodu F rane u W i 1 b o 1 m u , lokarju v Nounkindiini. 1 liohorodczan, IH. februarja 1H7(!. i i S tom so Vatu zahvaljujem, da »te uii ponluli Wilbulmov anti- , artritioid antiruvuiatičui kri cVtilni čaj in Vaiu ob ouuiu na^iiaujam, 1 da mi jo i a čaj prav dobro tdužil. .S[it).Hlovaiijciu ' , I-olb KIcKcr. | i Gospodu Francu W i 1 h e I in u , luk u iju v Neunkircbnii. i N. Sza|onta, 15 Icbruarja 1H7«. 1 PotrjtijiMii, da jo od Vaa dobljmii \Villioliuov antiartritični antirevinati^ni kri čiflhlni čuj monu in moju prijatelju rešil rcvina- i ti/in a. Vsdml tc^a Van j)|-o»iui, da tildi inojcinii /nancii gospodu Martinu Vukoniiui v N. Szalotiti poHljrtu 4 paketu VVilheluiovega antiartritičncga antintviuatičnc^a kri Ćiatilnu^a čaja. i SpoHtovanjcin Miti. llrnbor. (3%-5) i'rod ponnrcjaiijeiii in prevaranjem se svari. ' Pravi NVillh'lmov aiitiarliiiičiii antirevinati^tti kri čiatilni čaj flti dobiva Ih i/, pivu turjuarodtiu fabi .kaciju »'illiollliuvc^u autiartri- ' ličuc^ra aiitiruvinaiićiicgd kn čiHtiluu^a, čaja v Ncuiikircbnii pri , Iliinaji ali pa v mojih /.alo^ah, /.aznuinovatiih po č.iuiiikib. KiUmi pakol, v S duzali, po lutnlpiHii zdravnika pripravljen, % ' naukom rabljitnja v raziičuili jezicib 1 g«'ld., poaebu za koluk in , zavoj 11) kr. V prilnžnoHi p. n. olnitiHiva so \Villirhnov aiitiartiitičiii anti- ! roviliatirtii kri