GLASILO slovenske NARODNE PODPORNE JEDNOTE I1L, torek, 11. Junija (June 12), 1928 STEV.—NUMBER 137 Arktične ekspedicijs ee «e vedno nahaja nekje na lede in podrobnosti njene ueode Ae ni- Chicago.—Socialistična stran-ks Je odprla avojo letolajo predsedniško kampanjo v nedeljo popoldne v velikem Rivervlew psrku, kjer je bU običajni soci-aliatični piknik. Olivni «ovornik na piknikakem vrtu je bil pred-•adnllki kandidat Norman Thomas. Drugi govorniki ao biU tajnik atranke WiUam Henry, Kirkpatriek, kandidat sa sena-torja V Illinoiau in W. A. Cun-n«a, governeraki kandidat. Thoauta je v svojem govoru mikaatU republikanoa ia demokrata ter njihova glavne kandidate, Rekel je, da sta Hoover in Smith sa vernika Wall Strneta. Glede Smitha ae more noben kapitalist iagubiti niti ene ure spanja, dočlm Je Hoover aa-veian na sakladničarja Mellona ln njegovo politično malino v najtemnejših kotih Pennaylva- ivanl prog rasisti, kl so tako na-»pametni, da se ssdovoljujejo h njakit to Je tiate vrsta naprednost, ki rada vidi, da magnatje aede pri miši, delavci pa pobirajo drobtlne, ki odpsdsjo a miss. Kandidat Ja dalje dejal, da de-lavei, Is «o se kaj naučili, naj le-toa volijo sruleno kandidati <4e* Al)lM• Mu* gnat je' ns dajo nilcear dslsvesm U ljubesni od detovfewi kar da- Strokovno mu san levite. Kings Bay, Spicbergi, 11. jun — Danes, ko je deloma ugotovljeno, da je general Nobile, vodja italijanske zrakoplovne eks pedicije na severni tečaj, sporo čil svetu, da z moštvom vred le Živi in se nahaja nekje okrog 200 milj od Spicbergov na o-gromnih ledenih plolčah, kl at premikajo po morju, je naetalo vprašanje: Kako doaeči Nobile vo mpštvo, predno mu zmanjka hranef Natančna pozicija nesrečnih ljudi še ni znana. Parniki, ki sekajo led in lahko rinejo med pločami, ne morejo storiti ničesar, dokler ne vedo kam iti; njihovo delo je zelo počasno in lah ko zamudijo cele tedne z iaka njem. Letala tudi niso zanesljiva, ker se ne morejo spustiti ns pločo ledu brez smrtne nevarno* ati pilotov. Ostanejo še sani in psi. Kako daleč morejo psi prodreti, ne ve nihče. Zrakoplov "Italia" Je vseka-kor toliko uničen, da ni več za Nobeno rabo. Ne more biti pa povsem uničen, dokler Nobile lahko uporablja radio in instrumente za določanje pozicije. Kako ti ljudje vztrajajo že 18 dni v silnem mrazu, je tudi uganka, ki še ni pojaenjena. Rim, 11. Jun. — V Rimu kroži vest, da so trije možje Nobi-love ekspedicije mrtvi. Ursdno ni ta vest potrjene niti zanika- Konferenca brezposelnih v Kan-sss City ju.—Obtožnica proti Hvsrsldm delavcem zavržena i in drugo. San Francisco, Cal.—Tako se je zgodilo, kot so organizirani delavci pričakovali. Sodnik Con-lan je zavrgel zadnjo obtožnico proti štirim organiziranim livarskim delavcem, od katerih so bili trije odborniki unije. Stem je konec preganjanja livarskih delavcev, ki je bilo posledica stavke leta 1926. Kanaae City, Kane.—J. Eads How, ki mu pravijo milijonar-hobo, je sklical konferenco brezposelnih delavcev za dne 8. in 10. junija v Kansas City. Lloydminister, Sank.—Zadružna kanadska unija Je sklicala svojo konvencijo v tem mestu za dne 26. junija. Chicago, IU.—Govorice se širijo, da bo nemško-ameriški u-rednik napravil senzačno izpoved glede bombne eksplozije ob času pohoda za vojrto pripravljanje v San Franciscu. Tom Mooney in Warren K. Billings sta bila omrežena in obsojena. John Fitzpstrick, predsednik Ci-kaške delavske federacije, je ob javil izjavo nekega nedavno u-mrlega časnikarja, nemškega izvora, kateremu je njegova žena, tudi nemškega rodu, izpovedala, da je bila na dan pohoda posvar-jena od ameriško nemških so- Sangnj, M, jun. — Vest is Ja-ponskih virov ae glaai, da je v Mukdenu, glavnem meatu lian-dšurije, Izbruhnila oiviiaa vojna. Bombe pokajo po meatu. ftaagaj, U. jun. — Clang KaJ-Šek, generalissimo ljudskih ar mad v kitajski eivilnl vojni, je reslgniral. Odložil je poveljatvo armad ln predaednlltvo vojnega •veta. Kajšek js isjavit, da je meseca Julija 1M8, ko je prevzal vrhovno vodatvo nacionalističnih čet, obljubil, da njegova altiš-bs poteče, ko bo smaga izvoje-vaaa. To se je zgodilo s pad-sem Pekinga in zlomom Canr taolinovega rašima In idaj je njegova naloga končana. Kitajsko ljudatvo Je sdsj sedlnjeno pod pruorjsm Surrjataeaovlh našel In doMnoaU političnih voditeljev je, da izvide pravilno rs-konstrukcijo dežele. Kajšek pravi dalja« da Imajo njegove Iste glavno zaalugo za zmago re-vqlucije. zato SS mora nacionalistična vfds takoj pobrigati, da Jih dobro nagradi In poskrbi za ranjence tsr pohabljence. Kaj tfo Kajšek zdaj pelel, ne psve nil. Ostal je še predsednik politilnegfi sveta In član centralnega isvrlevalnega odbora Moakva, 11. jun. — Sovjetsko ftsm" *U "izbiranja manjšega Sla/' Na pikniku Ja bilo tudi veliko število slovenskih drulln In po-! samsznikov. MESTO BO "SUHO' SA CA*A KONVENCIJI. Prsti prostorom, kjer se telijo opojne pijače, ss ladaae sad* anga ao vleraj zavzele Tientsin. S tem jo, dovršena okupacija province Cihll In vsa Kitajska, razen Mandftùrlje, je pod kontrolo kuopiintangovcev. General Feng Je po odstopu Kajšeka najmočnejši voditelj kitajakih ar-mad. ___ K0MPAHJJA40VRA2NICA DELAVSfE ORGANIZACIJE IMA IZGUBO. HiJmUHBfsi pcmnr na ivetu sa sekanje ledu, v okrožje Spicbergov kakor kalcor hitro prejme oficijelno prošnjo italijanake vlade. Sovjetska vlada se noče aama ponujati. strašnega. Sosedje so bili opisani kot agentje Nemčije.. Nihče ne dvomi, da nista bila Mooney in Billings omrežena v interesu kapitalistične reakcije v Kaliforniji. EvropejekUn delavcem ho raslo- žil vojno Wall Streets proti majhni republiki New York, N. Y.—Socrate» Ssndino, brst nikaragvlškaga generala istega imena, ki ae upira željam wallstnsetakih bankir jev, odpotuje v Evropo, da razloži evropejskim delavcem o volni, kl Jo vodijo finančniki in bankirji proti republiki, kei* ae noče dati izkoriščati po njih volji in njih željah. Na pot ga je poslala Protiimperijaliatična liga. Govoril bo v Londonu, Ham burgu, Parizu, Berlinu in ns Du-nsju in še v drugih mestih. De-lsvc! bodo slišali, kakp jenkijski koloa na sever ju vporablja avojo moč, ds zdrobi msjhno silo nsodvisnlh Nlkaragvlčanov. Dr. John Haynes Holmes, U beralen pastor v New Yorku, Je obdržaval mrliško službo za 20 pomorščakov In 200 Nlkaragvi-čanov, ki ao padli v "nesvtorizl-rsni vojni." Holmes Je dejal da so kratkovidni, ignorsntnl dlplo-matje in državniki, kl vodijo naše ljudatvo zs nos, ln ponesrečen Je moralnih in verskih moči, dogovorni zs vojno. .. Posebno nesrečno čssopisjs, kl bar-va vesti ln grozi Niksrakviča-nom s smrtjo kot živini, js tudi soodgovorno sa vojno." Ksnaas City, Kana. — Prlza devanje zvtznlh avtoritet, du "popuše" mesto aa lasa republikanske narodne konvencije Je prineslo, ds «o bile Isdsne za-časne »oiiiiijake prepovedi proti 45 prostorom, kateri so ns sumu, ds kršijo prohlblcljako po-atavb. Prepovedi Je Isdal zvezni sodnik Albert L. Rsevea na aplikacijo Harold L. Laneja, dia-trlktnaga načelnika sa foralranje prohibicijakaga zakona. Une Je dejal, da bodo Isdane sodnijake prepovedi le proti S» drugim laatnlkom pivnic v tem tednu. Njegovi agentje bodo pazili tekom konvencije, da m ne bo kršil 18. amendment. Lastnikom poslopij In prostorov, proti ksterim sa btts Isdane začasne sodnijake prepovedi, je dsno dvajast dni lasa, da podajo razloge, kl bi ovrgtt trajne aodnijake prepovedi Demenatrarijo^Undans proti London, 11. Jun, — Včeraj popoldntt so bile na Trefalgar-skem trgu velike dstsveke de* monetrscije proti fslianu. Vršile as Je apomlnsks prireditev ob Stiriletnici umora soclaHatU-nega poslanca Matteottlja. nakar ee je razvila demonetrnelja proti fašizmu aploh. *____- JTT1- Ciklon uMI eeUm eeeh aa Ogrskem« , Su da paš ta, 11. jUn — Sedem oseb je izgubilo življenje med strašnim viharjem, kl je vlsraj divjal na južnsm Ograkam in a-nlčll osem vnel Istolaano je v purmandu udsrila etrala v ser kev med malo ia «bila dva duhovna.___^^^^^^^^ Agttirajte » TrsmMTI Deficit zaeas vel ko sto tisoč dolarjev. New York,' N. Yr- Real Mik kompanlja js velika naaprotnicu organizacije nogovičarakih delavcev Hosiery Workers Union. Organ I tirala je svoja kompanlj-sko unijo In se poslužltt rasnih čednih In nešodnih sredstev, ds Js delsvce prisilila, da ao prlato-pili h kompanljakl uniji. Kompanlja je mislila, da je s tem do-aegla svoj ellj In da bo dobiček izredno velik. Ampak, ko je končalo flsksl-no Isto, ss ie pokazalo, da so bili dohodki vsDko nižji kot v prejšnjem flakalnem letu. Cisti do hodsk Je sneeel asmo $248,000, medtem ko Je bil v prejšnjem fiskslnsm letu $847,000, Ko so bile izplsdane dividends, js ime-ls kompanlja §118,000 deficita. , Zvezni »vet cerkva In Centralna konferenca rabineev »U obsodili kompenljsko unijo Real Silk komaaaije In sta priporočili unijo assavlčarakfh delavcev. tilnailla a šerifa v Nemčiji» 88 mrtvih. Berlin, II. jun. — Velika ne-sreča ss je pripetila včeraj »Ju traj, ko je ekspresai vlak ako-ČU is Ura mad Nurnbsrgom ln Wurzberfpm ns Ssvsrskem ter se prevrnil po bregu. 28 potnikov je bilo ubitih in 108 ranje nlh. 12 pedjetalkov aretiranih aa Dunaja. Dunaj, U. jun. — Veliko sen-larijo je povzročiU sretaelja 12 avetrijekib bankirjev in trgov oev, kl ae obtoženi da so izdali sa $470,000 eleperakih deaarnlh i nakaznic na nako ameriško baa- i hicago. — Richard F. Ulrich. 7< "«»zdravnik v Maywoodu, je v -norilnem namenu skočil v J^ero Ob vznožju 48. ceste. Par ki so videle Uhricha planiti v ■ "do, je skočilo sa njim in fs »""gnilo is vode. Ns policijski ¡»"taji. kamor so Uirteha odved->> ni hotel povedati vsroks, kal Câ ^ "apottto, da je ekulnl is- dela- otroci voščljlvi čeprav so jvi ua-morsli L—a— ooottiu. rozara v Nevednež." — TJ kor je gnil aiatem aU ekonomski' red kapitalističnega kova. Kedaj ga bo konec? Nikoli, a- PROSVETA OLASILO SLOVBHSSB HABODIVB PODPOBHB JBDHOTB IA ILOnNIU MAMODNK POOPOBNB , - __FHOgVlfA I » "" " » M I Diktatura ja bite še vedno nasprotnica ljudake izob-j™vno raxbe in bo tudi v bodočnosti, kar potrdijo konuniati a| TOREK, 12. JUNIJA. " r JS ee tote, SS.7S » pol tota. delavec producira, pa nima pravice, da M užival sad .svojih žuljev. KA" dolgo bo Se \ojimi zgledi Ako ae odpre nekaj šol, da se ljudstvo uči m ,Tetu. peč za sOo pisati in čitati, še to ne pomeni, da se med ljud-| ugibati -|ftvom Uri prava izobrazba. To delajo in so delale talistične vlade, še preden so maki boljše viki proglasi svoja nauke za edino prave in nezmotljive. . Edini podjetji, kl sta še do-biékanooai, eta gtsdaNSče in eer-keV, m katerimi imajo airóme-ki še vedno drobit, katerih pa "PROSVET A1 Avaaa pa v Rusiji, kot v kapitalističnih državah in zdi se, da ko- niaem še nikoli podpirala ia jih pKtaistični agitatorji izven Rusije sploh ne vedo, kaj po I tudi nikcfli menita besedi "prava izobrazba," kajti če bi jo kaj imeMl^^ THE ENLIGHTENMENT* Orgaa ti Sto StotgajtaUaeaL mislim, ne jaz ia sa. V cerkvi uče, I I P _ človek hiti pokoren evo- ali poznali, bi Ami delavno ljudstvo učili socializma in I jim višjim. Pa kdo eo "ta viš-| kaj socialistična človeška družba pomeni in bi ne "tnrtta. jr? Dolar, pa opet dolar,■ 0PAZ8VMJA geoden... liSL — Bjutaki rudniki ao zelo vroči, zato pa je d* io še bolj aapomo. Večina delavcev nas je od "švicanja" celi mokrih, kot so ribe v vodi. Kljub temu se pa vidi številne rudarje, ki za delom tekajo ter bo pravljic. Poln je ljudi, ki EK hdor bo i« P0111 zgodb* ki PUv»i° ^ Owwibj tk* kar mu oko pošali. — chic*ro>| $9.00 pw r*ar, MEMHKK OF THB FEDERATE D PBTSS P delavcev, da je tiaba najprvo strmoglaviti kapitalizem J ti čjofak in raalaatiti kapitaliste in šale potem je mogoča prava izobrazba. V tem odru ao podobni duhovnom vseh ver, i ki svoje vernike tolažijo, da zanje pride sociaRzem šele po smrti lahko kupi vae, videti To ko /rali m^^^M bi bilo, da ni žalost -mo —^ in žalostno bi bilo, da ni smešno. je to dni peln ljudi in (Mar St-1MS) (KONEC.) Wis. Priporo-naselbini, da ______ Dobro W tistemu, kf si bo par stotakov prihranii pa ho lahke v koli počival. Claa SNPJ. Pikn* druitva št. 147. Dmšfe*o Vod- Z IZOBRAZBO DO ZMAGE AU Z ZMAGO DO IZOBRAZBE. , vemaiB a. pr« _ a - _ , da t— Ja s tam dsemsi potahls a i ilzlai — devešsnd, O.—Tudi tukaj gre z delom bolj slabo. Tovarne po-mslem obrstujejo, le New York Central železnica obratuje ovoje delavnice s polno paro. NIMar ia noben socialist ni učil, da se da zem zrušiti brez boja. Vsaka stavka je boj, vsak izpor feinega kamna nove šole fare delavcev je boj, vsak bojkot je boj, vaake volitve so boj. Msrije Nebovzetja. Nikakor ni-Za vsako sodjaino postavokot zavarovanje proti bo\eirIJ^J^4^ uirine^ nim, nezgodam, brezpoeelnosti, starosti, odpravo ponoč- L „ ^ ^¿¿^o Cleveland In nega dela za mladoletne in delavke, prepoved otroškega L, drtavs Ohio vzdržujeta IJud-dela se mora delavno ljudstvo bojevati in sicer tako boje- ake šole. Vzaka ooeba, ki hns vati, da jo doaeže za delavno Ijudatvo z najmanjšimi žr-tvami. Vsaka socialna poaUva je korak bližje h končne- mu cilju—socializmu. Te zmage se pa dosežejo brez veli- hjUdskl šoli dobe brezplačno tu-kih žrtev za delavno ljudstvo, ako je podučeno in razum-Idi knjige, v farni šoli pa jih mono, da zna voditi boj in izvojevati zmage. To pa delavno " £ ljudstvo uče socialisti na podlagi naukov sodalističnih ^JSSSST'^ mislecev. Komunisti tega ne store. Zanje je pričelo gi- ti, kar ae pa v farni šoli banje za uvadenje socialističnega gospodarskega sistema nsuče lahko aami starši spre šele z rusko revolucijo. Po njih mnenju ni bilo preje nič.| vidijo, ^ oe tam ufe najv^sa-V svoje teorije so tako zatelebani, da mislijo: "Ako bi se ^ J ^ .TI J*. ~" slučajno ne rodila Lenin in Trocki, bi ne bilo fee nobene mladino ¡»"škoda."" Pri propagande na svetu za socialistični gospodarski sistem. Komunisti sami izjavljajo, da je izobrazba v kapitaliatič- nem sistemu nepotrebna, ko pravijo, da je pravjp izobraz-L 'me ne nikptMi ^^ ba delavnega ljudatva šele tedaj mogoča, ko delavski raz- natu «a. Domovini" ali v "a. rad strmoglavi kapitalistični sistem, vzpostavi svqjo de- S." Poleg tega pa ao še vedno .jtorako vlado, ko razlasU kapitaliste in jim odvzame vsako Ug« ¿¡«JJg ¿¡¡J, £ a ,4 a^au U"U ' liko članov pri KSKJ in pa tak- V Collinwoodu in Clevelandu s dobro ugnezdili ti Uudje; nas so cam rojakom v naselbini, del jHrsnm t podpirajo naše salunarje kolikor nikov-vsaee" št. 149 «NPJpri-I je le mogoče, zalcaj to poletje redi dne 4R. junija na IWPni-,South Pork, Pa. — Premogar-1 bodo še žejni v Zeleni dolini. A- karjevih farmah piknik. Prostor na vas, tudi če za hla-IJ« dobro znan našim rojakom v dovolj, zakar ee najbolj sld štrajk se vleče kot jara kača, da ni konca ne kraja. Tak?lfe ne bo, da pomagate naa je speljal na led modri Le- Pri nas živi oseba v podobi |niku bo wis, ki ga smatrajo nekateri MussoHnija, kl vse ve in zna;!"**® ljudstvo I najboljšega delavskega diploma- L^ rodHi ^ g0(WdArfti, kadar\Mi in ^^ 06 ^ ta. On dovoljuje msgnatom jo ^ w ^^ ^ v ^ tako tadl ne ^ premoga vse mogoče koncesij* L» ^ o^sko zariga.—fiuspur-|ne- TnA ^PjU* ob 1L ^P01' in nič ne premisli, koliko pre- Uj^. m ^vjl potičar je dne 11 Idne in ob 1:80 popoldne izpred mogarjev Je pri tem prizadetih. junUa obh^] zMetnko avojega Slovenekega narodnega doma na Tukaj je en rov, pri katerem poneumnjevanja. To Je bila res'81- ciair delajo večina s atrojem, ki po-| prava 'ohcef In lizanje. Uboga je, da ljudje gredo vi kadar je treba, ni pa prav, gredo po nepotrebnem - in potem norčujejo sami iz sebe, ko Jih zrak pošre. v _ Tragična zgodba o generalu Nobttu in 'Italiji" je še znana tudi otrokom. Nebie je tisti revež, ki je neeel papežev že-gen in križ aa severni tečaj v in eleeo starega in novega Rima, da ae razširi imperij po vsem vrhu sveta. On ni bil kriv. luoeolini in papež ie vezta, ko- in okolici. Na pik, »a je treba poslati po gobe. n Na veselo svidenje! — i! — Napredka pri nas je trebuje pet ljudi V začetku ep __ naložili 80 ton premoga na danjkar na koše, ker ga tudi s ko*i za |80, zdaj pa zahtevajo 106 merimo. Delamo na vse štiri _ __ vetra ^ ^«iJasaBP;1 ^venSi; govorili Amerikanci, da sU Po- maia Mpica naa zanese. Poleg Lo^ ie »rinila naoska ljak in Oger -Uvkolomca. »»¡ vsega tega pa smo vendarle ^ naj se da jTbU mSsed- to ceono oeio prevzen, us « m ¡geij. Istatiel ter da se Je prvi Konfc vršilo zborovanje v Qonmmnity dvonani la ne v KJCK dvorani zaslužijo ss gazoliB, da bodo lahko stare avte porabili, ker za nove itak ae bodo več zaslužili. Mladi 2ani bodo morali na aa-mokolnicah voziti svoje izvoijen-ke, kar pa ne bo prijetna reč, kepr 'šsjtrga' ima kolo spredaj. Ipooelnoot, stavka in brezbriž-Stavkokazi prihajajo iz Por-1 n0*t> Zanimanja za poročati v taga v South Fork, iz South FoV- «ste, kateH so deUvstvu naklo-Ich pa gredo na Portage. South- ^ Strah m preživljanje forkčanje no dobi, dela v South | ^Hj^včev^ ^ne^po-,^¡¿mm^*^^ Uwrenče, Pa^-KZj Je vzrok, "" ia^Y,0 v SnD da se nihče ne oglasi iz tukajš- J1**dmp f^f ¿¿¡«Z nje okolice? Odgovor na to tZJ^l tem, da vladajo velika brez-t1™*1 n#pp*vUnfgft A. J. .jl ¿í ¿ LISTNICA UREDNIÔTVA. South Fosk. Pa^—A. IL—-Tu Forku, Porta«ečanje pa ne na PorUgu. Sedaj so ae pa spravili nekam drugam za kruhom, čel. i nizo Slovei na AmerDcsinci Kar Je še v&lb tkem ia ročnega dala. Kadar ne bodo več uredniki, bodo pa previjali kakšno drugo delo. To- še vedno tako dobrosrčni, priporočam, da v South Fork iéz r Ironfield i, ker tukaj ka. Zakaj raogočnoat gospodariti nad industrijo in kulturnimi sred ________ stvi, šala takrat je dana mogočnost delavakemv razredu, 1^0 vsoto denarja Stvar pa Je da pride do potrebne izobrazbe." > | gotova, da so ti ljudje ^elo ne- Kolikor stavkov, toliko bedaatoč. ^^ pove. kaj komunistični voditelji razumejo pod besedami | pričeti drugačno taktiko ter "pride do potrebna izobrazbe/' Noben stavek ne pova, pomisliti da žive le od žulje kako in na kakšen način bodo razlaatUi kapitaliate in vpo- tateev. to je, od nezavedne sUvili delavsko vlado. To kar se je dozdaj zfrdilo v En- ¡J^J siji, pokaznje, da ia niso razlaatili kapitalistov in ravno- besedah Nezarenca, ki Je dejal: 4ako niso vzpostavili delavske vlade. V Rusiji je vzpo-1 Ljubite ae med seboj. Zavedati stavljena diktatura onih, ki so se znali z "manevriaanjem" J* " * morali' ^ nfYoMlJiv(Mlt splaziti na krmOo dikUtorske vlade. Noben človek zdra- JJtaTmlraa poslušam te Uu-ve Človeške pameti na verjame, da v Rusiji vladajo do- di, kl ae pogovarjajo kako bi lavci Ravno ko te vrstice odhajajo v tisk, poroča komi- uničili našo organizacijo. Toda sija za poizvedovanje o razmerah političnih tojencev j^te skozi delavsko in socialistično intemadjonalo, da ja straž-1 ^vnr^t^kei, da bi oni lahko nik meninič tebinič ustrelil Samuel Bronsteina iz Odaae, kaj takšnega storili SNPJ jc člana zioniatične socialistične stranke, v glavo. To aa je Ml* untanovljena na trdni podla-zgodilo brez vsake provokadje in motiva Drugi ^ d ao zaradi Uga brutalnega umora proglasili takoj gI»-LvIdajo,ntei, kalil še p še dovno stavko in zahtevali kaznovanje morilca in podgo-1 sllvajo svoj žolč na našo največ vernerja kaznilnice, ki je sistematično fizično mučR kaa- i® Organizacijo, pri kateri ao še njence. V Turučanak sU bila pognana P. Petrenko in J1^ Jjjj* JJ^ njegova žena Helena in se še zdaj nahajata tam. Sodaliatleiji v Indlanapollsu. ko je Petrenko je bil po marčni revoluciji podžupan v Roatovu govoril proti zdruftenju, da se ob Donu. Bil je tam kot zaatopnik delavcev. Petrenko to M*«* dn« PdPf^» tu" njegova žena sU bila že v maraikateri boljševiiki ^ končno sta bila poslana v pregnanstvo v TurOčfcnak. Ta prisiljena vreči točke is pravil kraj je kraj strahote za pregnance. Kot tak ja bil postlan glede etavkokasev, kot bo naša že ob času carske vlade. To je kraj, v katerem je Martov tega verjamem. Orne- preživel 80 let v pregnanstvu. Od tistega čaa* aa v Tu-tg^^^bn' ručansku ni še prav nič izpremenilo. Tam atoji ha daljavo [pustila točko Is pravU. da člani 50 do 60 kilometrov par siromašnih koč doma&nov. Tu po nepotrebnem svobodno stav-prebivajo Samo jedi, Tunguzi in drugi domačini na salo ln Btav*j® 4lv" nizki stopinji civilizacije. Turučanak je v severnem Wpla* PofP'' ponuja _____ __________ t M A . .. . Jt ,mokrsciji sa vse človeltvo, ozl-l IIA2PIO tukaj še tnvja aUvka, dela pa roma za družbo, katera ne bol J"!odil*d? jih /M marala izkoriščanja, oziroma ga Msato brez ženak. Ce smemo 10 od 100, da bi ne bili že za de- ^ n!hče uaiijeval tako kot ga verjeti dopianiku nekega nem le vprašali, a ga niao dobili Da se pa to doseše, je I Ikega lista, bi bilo to mesto So- Kompanija Jih misli čiatoktloml treba organizacije. SociaUstič-! Oja. Ne čizto dobesedno, samo Potisniti. Sedaj Je prišla po- na stranka ima to možnost saj v toliko, da vidiš po ulicah ve-godba politega kužka. RU Je u- odpravo revščine, bede in neza- liko manj ženak nego moških nijaki moš, star 80 lft, ki so Je vednosU. v dmšabnam Življenju pa igrajo rodil leta 188» in Je «ftnrl leta Dne 24. JunUa bo konforencaUe manjšo ulogo. Vzroki ao raz-1927 po zaslugi našega predsed-U*. klubov in društev v z*pad- lični: prvič je Sofija eden iz-nika Lewiaa, ki še osem let kozle nf Pennl, to je, drušUv Izobra- med redkih krajev, kjer je šte-atrelja. Nikakor ne emete mi- ževalne akcije, katera so podre- vilo moških spk>h večjo slRi da Je v resnici bil to moŠ,| jena JSZ. Vršila se bo lia Law-| število ionsk; Pakt je, da ni bilo prsv nič treba iti na tečaj in še manj je bilo treba neati križ tja, kjer ni šive duše, da bi ga častila. Zato e ta zgodba zelo žalostna, tako ragična, da bi moral plakati ve .s trezni svet. Kar je aa svari smešnega, je to, da(izgubljeni Nobile straši iz ameriškega sraka. Stvar je sledeča: Amerika je polna mladih fantov, ki sí služijo ljubi kruhek barvanjem avtov, v prostem času pa preparirajo medicine, prirejajo muzikalne koncerte uli vodijo brezžično telegrafske postaje. Ti fantje imajo že nekaj let tudi to slabo nava do, da pijejo kislo mleko, limonado in oranžado do dveh ali treh zjutrai. Ko se tako napijejo, se počutijo kot Lind bergh ali Einstein — in tedaj slišijo godbo ali petje v zraku in slišijo tudi «Italijo." Prihodnja pesem, ki pride na ušesa teh, kislega mleka pijanih šenijev, bo vaekakor ta, da »e je" "Italia" nasadila na severni tečaj — kakor stara copernica na kolec v koruzi — in zdaj tam visi m«d ledom in nebom ter gleda na križ, ki ga že preklinja. . Pomagajte, pomagaj tel . . . Zrak je poln ljudi — posebno te dni, ko gredo ženake v zrak in po zraku v Evropo, Rog jim gre-° he odpusti — zato ne bi smelo biti prostora za votle pravljice v zraku. To plaši one, ki so še živi in ki nameravajo nesti devet kri-šev na jušni tečaj. Obenem to daje veliko uteho tisoč let sta-rim želvam a la Voliva, ki «e zdaj tolčejo po votlih prsih, češ: "Ali vam nismo pravili? Nobile, bedak, je šel preko roba semeljzke plošče in Je padel na drugo stran. Ali vam nismo povedali da Rog ni ustvaril ljudi sa letanje? Ako bi bil hotel, da ljudje letajo po zraku, bi jim bil dal perotnkse kakor angel jem!" nego drugič so temu ta Wisse celo oamo dve številki. Ne venu če Je ta listič še pogiaii ali kaj m je z nJim zgodilo Rn-krat sem olišai da Je Cerne bolan, sato da list ne more Iziti. Pa v »eeno asm radoveden. Ne v*m, deli lasa samo katoliška stranka takšno navado, da i Ure lista pošiljati Priporočam po "fatru Cmetu. naj pred avojim pragom podsete, pa ho vae čiato. Denar zna vsoti a lista ps ne poslati Anten Mravlje. ki Je umrl, pač Jas mialim pre- rencu, Pa., v novi dvorani dru- vzrok "prodaodki" ženske iz mogarsko organizacijo, kl vsno- štva "Prosveta" št. 248 $#PJ. boljših krogov ae držijo raj^e mor propsda. — Anton Rulofte. |Dve konferenci sta se vršili vidoma — to je še preostanek iz stari dvorani, ena pred deveti-] turških časov. ^ . J| mi leti ln ena pet let pozneje. Mlada dekleta nimajo navzlic Koliko ae je tehnika pespeši-| "bubije" in kratkim krilcem la k razvoju? Skokomp jas vim tako, kaj pa delavni? da ne bodo rojaki mialili, da smo I item Je pa toliko bolj okrutaej-1 in športu. Plesni vali sadnjega zaspali v Springfieldu. Sicer bi |ši in še bolj izšema delavskemu deeetletja so zadeli aicer tudi ob bratu kri. Stavka prsmogarjev Sofijo, a oo as iztekli v ogrora-U čas še ne bo končana* po- ni večini v družinske kroge, prav strešba udelešencev, katerih a? I malo tudi v javne prostore. Za-pričakuje precej veliko, bo ka- to pa ae pozna tam bolj neki kor je v danih razmerah mogo-j "staromodni vai" Prevladuje tukaj nI, iz- |ča, in točna ter dobra, ako mo- | naziranje, da morajo mlada de Letalec se ubil. Newport, R. L — Mornariški letalec Homer N. Wilkinson »e je v soboto ubil in njegov tovariš Harry S. Ricker Je bil težko ranjen, ko je njiju letalo trešči-b s višine 2,000 čevljev na zem i jo v bližini tega mesta. Duhoven padel mrtev pred «i- Springfield, IM. — Po dolgem času se sopef enkrat oglatam. skoraj nobene svobode. Samo malo jih ja, ki se vdajajo pleeu bilo menda najboljšo sa premo-garje, da bi eo tako zgodilo, daj bi preepall vae poletje, kajti sanje poleti nI dela, samo posimij je, pa še takrat bolj pometem.) Druge Industrije vsemšl par, Id pa ao tudi natis-1 goče. Tiati Id nameravajo čeno polne dekivcev. | ti s vlakom is PitUbmrgha. le par rovov obrstujs Mislim, I time). Na Ril)s postaji izetopite I teti eo skocoda Tukaj od 2 do S dni na teden pa je tisti, ki dobi delo. da Je še marsikateri plačal za delo, aamo da ame delati ia ku-pičltl bogastvo denarnim mogotcem. Kot vae izgleda, name-raeajo sa vaako ceno uničiti ru-darako organizacijo. Ako ae jim to poereči potem žaloetna maj-ka vaemu delavstvu. Dokler ima siromak delo, da vae apoštuje ja tudi na obroke dobi v šteeuaah m vaakdanje potrebščina, kakor hitro pa nima dela. nima tudi joku ker mu vee odpove. Desiraveo ao polna okladiščs raznih živil, ki fnijsj.i Dasi- L kleta počakati do svoje poroke, preden jim je dovoljeno pleea- na kupih. hI svojo iromsk družino 1 be vlak ob 7. in 80 miaaš na U- nje — pod nadzorstvom mater nioa postaji (eastera standard) Maloštevilni kabareti in varije- vedno prazni. ob osmi uri in 21 minut (stari] Vlada ne dovoli tujim umetni-čaa). Pridete lahko s poulično! kom obeh.spolov gostovanj. Vae železnico Iz Pittaburgha (Waah ington čas), izetopite na Thom paonville poetaji. potem imate okrog pol ure hoda. Se pftporoča sa veliko udeleš OU Uganka ss tttaUQt. -Kdaj koamaaije akrbe sa varíela vcev v rovih? Zaatavila Mary S., Cornwall. Pa. Kdor prvi pravdno odgo-dobi nagrado v vrednosti SOc. Odgovor ho objavljen 27. junija. to daje Sofiji enolično in dolgočasno lice. 8edaj po potreou Je poetalo razpoloženje še za nekaj stopinj turobnejše. Najnovejšo Welkere «teplje. Bernard 8haw In Wells se ba vita v zadnjem času a konstruiranjem novih socialističnih teorij, po katerih menita zreformlrati ia oerečfti ves svet — če pojde m njima. Stari aoclellsoni ju jo noboHko rneečarsl in tako uganjata novega. Shaw je Izdalt knjigo a ja IU. — Albert Kaer cher, 80 letni župnik tukajinje katoliške fare Sv. Avguština, t» je v nedeljo zgrudil na tU. ko je čital mašo. BU je na mesta mrtev. Zadela ga je kap. Imenuje oe "Odkrita zarot* vzorec m svetovno revolucijo in oanjari o bodoči antimilitsn-stlčni državi ki bo objemsli vw svet ia v kateri ljudje ne M» poznali revščine. Ljudi in bU govno proizvodnjo bodo voO" voljeni- direktorji in šivUgf smoter državljanov te plemesJ-, te države ho ta. da hi s snsm-tve nimi pripomočki zmanjUl koii-čino dela do tista zsere. ki bi t»-dostovala aa nujno bUgovn® produkcijo in m oarečenje števila človeštva. To & M bilo nekakšen krd£ kane sokobtvs v vSmeT To j* r glavnem veebina fTellsove knj» produkt TOREK, 12. JUNIJA. ZDRAVSTVO attgijenl in skrbi «a zdravje. ROENTGEN-V ZOBNEM ZDRAVILSTVU. Odkar sloni zobno zdravilstvo u znanstveai podlagi in ga lak-ko prištevamo med polno vredne grane splotae medicine, ae uveljavljajo tudi pri spoznavanju in ttenju z»1»111 plulni roostični pripomočki kakor pri | drugih organih človeškega tole- WMnogo temnega nam lahko razjasne Roentgenovi žkrki in v dobi avtomobilov, aeroplanov. radija itd. bi značilo nazadnje itvo, ako bi se tudi v medicini ne r posluževali epohalnih iznajdb, f zadnjih časov. : f prav živo mi je v spominu. Itako se je obregnil ob me neki [pacijent, češ, zakaj sem njago-| vemil sorodniku naavetoval Roentgenovo slflco obolelega zo-ba, kar zdravljenje samo po nepotrebnem podraži ne da bi bil i uspeh lečenja s tem boljši. Nje- mu zobe, pa mu nikdar ne nasveto-val teh modernih, nepotrebnih ceremonij. Kritično objektivno presoja-joderau pa se mora zdeti stvar v popolnoma drugi luči. Pred vsem mora obstojati gotova potreba, da nasvetuje zdravnik svojemu pacijentu Roentgen. In tako je tudi v zobnem zdravilstvu. Obstoja namreč cela vrsta kroničnih obolenj zobne pokostnfce, pri katerih s konservativnim leče-njem ne pridemo do cilja. Odločiti se moramo tedaj za malo operacijo, ako hočemo ohraniti pacijentu zob in gs izbaviti nevarnosti trajnega zastrupljeva-nja po obolelem zobovju. V takem slučaju je neobhodno potrebno, da si preskrbimo poprej e natančno sliko obolelega zoba in njegove okolice. Vršički kore-nik posameznih zob so v gornji kakor v dolnji čeljustnici v ner posredni bližini važnih sosednih organov. Tsko lahko segajo pod nosno duplino; ali koreni vseh sprednjih gornjlfi zob tli-zadnjih gornjih zob dno čeljustne dupline (Highmorove I dupline). Znano je, da poteka iik pod korenino dolnjih kočnikov in vrzeljakov včasih v neposredni bližini živčevje ter cev-stvo dolnje čeljustnice. Pri obolenju takih zob so nepoeredno o-groženi tudi ti v bližini se nshs-jajoči stvori. Zatorej je jpred vsem važno, da se prepričamo o velikosti obolelega ognjišča nad korenikami. Nsdslje se nem gre za določitev njegove kakovosti. V postev pride granulom, cysta, vnetje čeljustničnega mozga, o-bolenje zobišč itd. Rontgenova ilika nam jasno pokaže vsako ga lečenja zobnih korenik in par let po kliničnem zdravijo nju se zaceli Šele koetna rana, ki jo lahko nadzorujemo samo z Roentgenovimi žarki. Zanimive so primerjalne slike takih zob v raznih obdobjih, ko zasledujemo kako se manjša senca nad korenskim vrhom. Tudi pri obolenjih zobnega nastavka ter zobišč nam služi Roentgen v diagnostične in kontrolne namene. Znano je, da tvori podlago predčasnemu izpadanju zobovja ginevanje zobnih nastavkov. Zobišča postajajo vedno bolj plitva, dokler ne morejo dati zobu nikake opore več, vsled česar izpade. Ako se hočemp prepričati o dejanskem stahjtj obolelosti posameznih zobišč, moramo zopet seči po roent-genogramu, ki nam točno zarile kako daleč je napredovala bolezen. Na podlagi njega se lahko raynamo pri zdravljenju. Ce tiči zob še samo v zadnji tretjini so- da sem tudi zdravil večkrat J^šča pač na.moremo več misliti " na izdatno pomoč; ako so mu dane še dve tretjini opore v zo-bišču, bomo zastavili vse naše znanje, da utrdimo in ohranimo pacijentu majajoče se zobe, s tem da jih izdatno fixiramo in e-ventuelno operativnim potom odstranimo nezdrave mehke in trde dele čeljusti. Zob ne boli samo potom pul-plne infekcije, "marveč tudi vzdolž zobnega vrata, torej v so-bišču, ki smo ga pri drugi priliki primerjali obešalnemu aparatu, ker visi zob v njem s pomočjo vlaken, ki tvorijo sobno pokoet-nico in pokostnico zobiščs. Ta okostnica torej lahko oboli, sko se nahaja ob sobnem vratu trajno dražilo kskor zobni kamen, preširoka umetna zobna krona, plomba, ki sega čez rob zoba Itd. V medicinski terminologiji govorimo o paradentitidah. Značilnost teh obolenj je, da se stvori plastično vnetje vezivnega tkiva, ki se zgosti, seveda zopet na,ra^un obdajajoče koščene sjfce-ne zobnega nastsvks. Na roent-gensllkah se vidi ob takih prilikah razširjen prostor okoli zobne korenijce. Tako stanje je lahko začetek predčasnega minevanja zobnega nastsvks in preide v tskozvano paradentozo, to je že stanje v posledici kroničnega predidočega vnetja zobnega obešalnega aparata, k! je pa že zapustilo neizbrisne sledove tudi na koščenih delih zobiščs, ki se ne vrnejo več v prvotno stenje in pripomorejo k predčasnemu ispadu zobovja. Obolenje zobišč nastopi tudi iz nepoznanih vzrokov in govorimo tedaj o ojih primarnem obolenju ne da bi moralo biti zo-najmanjšo spremembo v okolici bovje preobloženo ali pa s kro zobnega vršička kakor tudi spre membe v zobiščih. Bolezenski procesi, ki se J-SZ-vijajo v okolici zobnih vršičkov po navadi rszrsdčijo kostno tkanino, v katero segajo; oni se raS-Širjajo takorekoč na njen račun. To velja predvsem za granulome in cyste, o katerih vemo, da naglodajo lahko celo sosedne organe kakor nosno ali čeljustno duplino. Vse to nam izrazito pokaže Ro ntgenova slika in sicer v obliki male ali večje sence nsd vbolelim vršičkom, dočim tiči iflravi koren v kompaktni kostni masi. Bolezenski prooes ps khko lahko tudi sgoeti kostno tkanino in govorimo tskrst o Plastičnih vnetjih, ksr tudi lahko uKntovimo na podlagi roenfr l*niranja. Po navadi utrpi kostns tkani n* 1'otom tvorb, ki nastanejo v W'ku trajnega obolenja sobne NioHtnice. Velikost in obseg tr»nulomov in cyst rasbereplo ••(»k«» namo iz rentgenograma 1,1 i«s neposredno pri operaciji ako smo jo pod vzeli brez ^Tr,'jAnje roentgen kontrole. — v«»*ten Operater pa si zasi t*« i")prej vse diagnostične pripeke, da lahko suče potem večjim uspehom kirurški tOftg 1 ' '' -amo v diagnostične "" Pustimo roentgenizirati ' «Ob; ranima nas todi po-■ « I r« vi jen ja, Ukocvan kontrola. Včaalh se •"•nišajo ■Su vriski ničnimi držali ob zobnem vratu ogroženo. Teoretično, se do-domnevš, da -bi zamoglo biti Vtrok takemu primarnemu obolenju zobišč motenje v notranji sekrecijl žlez. Na roentgenalikah ss vidijo vse plombe In umetne krone in tudi nsjflnejšl detajli obstoječih pessmeznlh njihovih delov Torej nam je tudi v tem smislu dana kalipot, kje lahko zagrabimo vzroke, ki Ishko pri nadalj nem trajanju tako zavrotno In uničujoče delujejo v škodo našega zobovja. Pravočasno spoznati vzrok bolezni se pravi poslednjo ozdraviti. Roentgen ima torej tudi pro-/ilaktično vrednost, ki igra pri zdravljenju vseh bolezni prvo vlogo. Pozabiti ne smemo k kdncu le ene njegove blagodejne lastno-stl, ki obsrtoja v tem, da »more učinkovati tadl proti bolečinam. V marsikaterem slučaju neznosnega trpljeaja v cl «vnetja zobne pokostrflce lan-koesmoteenim obsevanjem Roentgenovimi žarki olajšamo gorje v nepopisno i h vsležnoat prizadetih bolnikov so mov Louisville, Ky. — V jeei, ker ga njegovi starši sapodili do-»v, je » letni Parker Boyd u- 17 let. ko se je vmfl, s svojega 6* ma s puško ni posorišče. - Bry ~*sassrr' Rikthr za poM v svetovni prostor Naša žemljica je postala premajhna za tehniko, ki drevi za vedho večjimi dimenzijami, in zdi se, da mora priti čas, ko bo neizmerno naraščanje vseh hitrosti nekako samo od sebe prebilo mogočni oklep zemeljske težnosti ln se bo življenje raztegnilo tja preko sedanjih mejs v tajinstveno vsemirje. Misel, da bi človek nekoč zapustil zemljo in se dvignil v neskončni svetovni prostor, odkoder bi videl migljati našo zemljo kot nekakšno majceno blesteče zvezdo v temnem vsemirju — ta misel se je že pred kratkim zdela bogokletna možganska zabloda polblaznih matematikov. Mi, deca dvajsetega stoletja, gledamo na to že drugače kot "noli predhiki. Svojčas so učenjaki natančno izračunali, da je železnica nemogoča, ker bi morala hitrost dvajset km na uro streti vsakega potnika v železnih vagonih, ljudi ob progi pa pripraviti ob pamet. In kaj »o govorili o letanju po zraku? Zeppelins so imenovali starega noesa s Bodenskega jeesra. Santos Dumont, ki se je v Parizu poskušal z letali, jim je bil prismuknjeni Brazilljanec. Le tu pa tam je bil kdo toliko uvideven, da bratoma Wright iz Amerike ni odrekal zdrave pameti, ker sta skušaja zavojevati zrač-Ae Širjave. Zdi se, ds je stsrokopitnost »ko temeljito zfaščena s človeško naravo kot nobena druga stvar. Ampak kadar nemožnost postane resnica, tedaj se brž prelevi tudi Pavel in čudovito iltro pozabi, da je bil nekdaj Savel. Takšni smo vsi napram novotarijam. Pot na mesec. Kdo si šs ni kdsj v tihi zvezdnati noči zašelel, da bi se odtrgal od zemlje in vzplul tja gori sroti mesecu, srebrnemu čuvar u noči? Tsko blisu nam je, da >i v letalu priletel do njega v sto dneh; pa vendar nam Je ne-dossgljiu*'. daleč, zakaj msd njim in nsmi je ogromen pre-ped, nedojmljivi nič. Nekaj ms-rog hs srebrno svetli plošči —-to je vse, kar vidimo od njega prostim očeeom. A kljub temu vemo, da je tista svetla plošča krogla, da je nebesno telo kakor naša zemlja, s kontinenti in usahlimi oceani, ds na njem kipe v nebo velikanska gorovja in ogromna žrela davno ugaslih ognjenikov. Torej dobro poznamo našega starega znanca. Poznamo tudi pot, ki vodi do njegovih tsjnosti: daljnogled. Ts nam je že davno rasblinll bajko kovaču na luni. Ako pa namerimo nanj ogromni teleskop kskšne moderne zvezdsrne, nsm vidi, ds je mesec v dosežni bližini. \ Rszdrspsns gorovja blišče v slepeči svetlobi in meče-jo neprodirno temne sence po okroglih lijskastih dolinah, ki so preprežene z globokimi zaščitami. ' Tako blisu se nam vidijo te daljne pokrajine, kot da plavamo v letalu tik nad njimi. Zdi nam, da bi morali opaziti kake* ga izmed modernih zrakoplovov če bi zdaj le priplul izza gorov ja. In zsres, skozi najmodernejše zvezdarniške daljnoglede se da baš še opaziti kotanjo, ki ima vssj 160 m v premeru. Ce bl bile ns mesecu egipt#ke piramide, bi jih razločili kot točk« Zato se ni čuditi, ds so o mesecu zrissni zemljevidi, ki niso nič msnj natančni od zemljevidov naše zemlje. In kadar bo pristal prvi človek pod eno Izmed tistih ogromnih gora, se mu ne bo bati. da bi ee izgubil. Zdelo te mu bo. ds kraje okoli sebe le zdsvnsj pozna. Prav prijetno mu sevede ne bo, kajti na tem mrtvem svetu nI zraka, in po dnevi, ki pe je dolg 14 sail k dni. je 150 stopinj vročine, po noči pa Je še večji mraz. Mrtev in nem je svet Um gori; pred tisoči in tisoči let je že izumrlo življenje na luni. Mogoče ee je globoko v žrelih ohranilo ie nekaj zraka. Ameriški astronom Pickering je opazil v nekam žrelu lise. ki ee neprestano gibljejo sem la tja. Zato domaeva, da so to roji žuželk, ki žftve v poslednjih preostankih zraka. Ce je to res, tedaj W tam človek sa sile živel, v da bi mogel prenesti velikansko toplotno menjavo na mesecu ln pa če bi tja sploh prispel, o čemer pa ni dvoma, da se mu nekoč posreči. Ali je daleč mesec? V primeri s drugimi plsneti, ki krožijo okoli solnca, je mesec silno majhen in njegova pot okrog zemlje je v primeri s potmi drugih planetov okrog solnca prav kratka. Ce gledamo ves solnčni sistem kot oeloto, se zdi, da se mesec semlje skoro tišči in tvori' ž njo skupaj neločljivo celoto. Astronavtu — tako imenujemo bodočega letalca po vsemirju, se ni bati, da bi na poti nanj zablodil kam drugam. V primeri z drugimi kosmič-nimi razdaljami je torej pot na meeec prav kratka. Kakšen trgovski potnik, ki je v svojem življenju 30krat prebrodil Atlantski ocean, je napravil enako pot»Jkot je mod mesecem in'zemljo. Isto bi lahko dejali o svetovnem potniku, ki ji» desetkrat obhodil zassljo. Le okroglo 400.000 km osa loči od našega soseda, kar aa današnjo dobo menda rastni posebno veliko. 2e brzovlak bi v nepretrgani vožnji prispel tja v pol najhitrejša letala pft bi potrebovala dva do tri meseca; krogla is puške teden dni, a svetloba gs doseže v dobri sekundi. Menda ni ovire, da bi Človek s pomočjo moderne tehnike nekoč, na ta ali jni način, ne premostil te skrom-le razdalje. , Ce bi zračna plast, ki obdaja našo zemljo, segala prav do lune, tedaj bi ss dalo priti na njo morda s letali, recimo podobnimi tistemu* ki ga je zgradil Spanec Cierva. A zračni plašč je. tal, pretenak in šega kvečjemu 200 km visoko; morda ga js nekaj še v višini 1000 km, s nato aride prazeri ledenomrzel svetov* nI prostor. Oglejmo si nekoliko sliko, ki predstavlja zračni ocean naše :emlje do višine oziroma do globine 120 km! Prsv ns dnu :egs očesna živimo ljudje. Najvišja gora Mont Everet se vzpenja sicer 9.000 m visoko, a js v primeru le m^ben iek ns glsdkem morskem dnu. To so nsj večje višine, do katerih se je človek kdaj povspel. 80 km visoko se dvignejo registrirni baloni meteoroloških postaj. A brez ljudi, Jo instrumente po-neso do te višine, neto se raz-počijo in s padali prispejo aparati nazaj na tla. Visoko nad njimi pa se bočtjo poti izstrelkov največjih dslekostrelnih topov. ' Granate dosežejo 80 do 100 km višine. Zračne plasti so tam že selo redke ln zaradi majhnega zrsčnegs upors premerijo izstrelke ogromne rszds-lje. S tem bl bili pri kreju. Višje se ni doslej povzpel še noben Človek, s tudi nobens stvsr po njegovi >oIji. Ts sllks nsm torej ne daje ksklne posebne vzpodbude ns kozmlčno pot. po ksteri hočemo ns mssec. Stvar ps vendsrfe ni tsko brezupne, vsej nagoti In bolesti. PoUm n ps sobet ssbubil med debele ss konike In upsš izluščiti zlato srno resnice. Na Gorenjskem, blizu tlstegs gorskegs koU, ki je podobe rs Js, stoji sUr grad, siv In pulčo ben; v njem je nasUnjena žen ska kasnllnics. Sem smo se torej odpeljsli oni sobotni popol dan v msju. Vlsk js enskomer no hropel, vmes so buUH želez nI odbljsčl voz, brsojsvnf drog sb neumorno plessll vzdolž pro ge, črne žice so se nepresUno vijugale, dvigale, se ln padale Tovariši so krožili fantovske popevke: Pa nam se dekle smili. Na selenih holmih eo se smehlja le lažene Marije, sa svetlimi dobravami je posvanjalo. zlati ob lačkl so pogledavali izza modri častih gor. Pod cvetočimi bregovi so se stiskkle vasice, med ss* dovnjaki so se blesUfl pisani čebelnjaki ; sUr križ na samem, o pleten z rumenimi rožami; ks pelica z rdečo streho, n»S9to v dsljsvi. Vedno ss ponsvtjsjočs sliks, prijetne ln uspsvsjoča. vedno ena in IsU popotna pe» sem drdrajočih vos In hropeče železne ksče, ki se griiy med mehko valujoče žitne poljsn», skozi smrečne loge proti belim planinam — — — V kaznilnici so nas že pričakovali. Razkazovali ao nam ršz-no zgodovinako drobnarijo, vzorne vrtove, rszlsgsli ksznilniški alaUm. opozarjali ns dobrodelnost usUnove, vse tako kakor J<* običajno pri podobnih ns pol svečsnih obiskih, pravo kramsr-«ko ponašanje z vso to revščino, ki se jI pravi blsženf red. Zanimala me je shrambe zs oblsko kaznjenk, v kaUri so bile pripe-IJsne. Težek zrak nsm js iidsril nssprotl; v mrzli, temsčnl ksm-rl se Je pleanobnl duh m sls I s msmljivimi dlšsvsml, s vonjavami raznih iepotil, zdelo se mi Je, ds diši po težkih cigsrsh In močnem vinu, po revščini In pre-pereli »lami, po svezdnfti nočrh. ljubezni In rožah. SIcer je rudi aem posegel ksznMničnl red s svojo neusmiljeno rokor,a vendar je dihelo Iz svilenih oblek, (iiminili kkibti^lujv, ^Vd*^lili cev s pok veš» nimi petami, sa-guljenlh ogrinjal p vitkimi ro-Umi še vedno oso žlvljesjp. ki se raje samo sebe sgrise, ubija, 1 pozneje po vrtu... Tam smo jih končno našli. Večinoma ao mlade cestnlce, še vedno Usi^sjoČe ln nevkročene; med njimi se sučejo lshkoilvke uveltml lici, svstlolsae Sujer-ke, nočne znsnke ssgrebšklh u-ic, ljubljanske punčke, drobne ln bledičn«. Posevke s srebrnim smehom, sloks dekleU Is južnih irsjev, Is Srbije, od morjs In bogve odkod. Pravo prlbežsllšče grešnlc, Izgubljene hčere, bolest n sramota celega naroda. Vmes ps smo srečelt predrzne Utlce, zanemsrjena kmečka dekleU, ki jih je mesto okužilo v zgodnji mladosti. Med evetličnim grmičevjem se skrivajo nesakonske matere, sramežljive In Čudno ponižne, kakor da jih je prero-dlls bolestne tkrivnost rojstva; v blasni grosl so nsprsvfle obupni Čin in podušlle, zamorile novorojenčke. Ko so nss ugleds-le, so se vse ss hip sdrsnlle, neto pa so se rtsšle med gredice ln dišeče trave, Magdalsns pri Msgdsleni, s velikimi, žslostni-mi in spokornimi očmi, polns ns-potsftenegs kopmenjs po nečem lepšem In prsvičnsjšsm. Dva krst sužnji* nsšegs čsss. kss novsns zato. ker jih js svst vr gel v greh In bedo. Ko smo se rssgovsrjall s nji ml, smo vsi občutili, da so na dnu srca šs vedno dobre, vsaka Ims Is bčuvsno belo skrito kam rleo, kamor se povrača v tihih večerih, In sedsruje, moli ln sa-dostuje Njemu. Opasli sem, kako so nskatsrs is vsdno zardele, ko so si respoeajsal tovariši dovolili drsno «ak>. Torej je v njih Is vedno ons drsgoeene osnovs, ki še ni nsčeU, spodjsdens, šs se ssvedsjo žsnskegs vellčsn stvs. Trabs bl blb tedsj Is ne kogs, ki bi ss ponižsi msd to revs, treba bi bilo nežne, prljs-Uljske roke, k| bi nalahno potr ksls ns kstnrico njlhovsgs srca ln jim pokasala pot v občestvo luči, miru in ljubesni. Trs bs bi bilo, ds vrnemo te uboge Magdalene angelom varuhom, ki radi njih jočejo pred božjim prestolom In obtožujejo krivični svet. . , * Pod osidjem sem našel mlado Jetnleo, s velikimi, otožnimi oč ml; slonela js kraj gredioe In plsls cvstjs, Neksm okorno Js segsls po rdečih rožsh In «mu, kala bolne lističe, obirala ples-nivo sel. Ogovoril sem Jo. Lenobno, skoraj uporno ss Js dvlgnlls, kot ds jo tiščijo k zemlji težke železne verige z debelimi sako-vi. . . "Nina sem, od morja me pripeljsli, mlsdi gospod." Zastrta si js oči in ss živo sasris v južno nebo, polno leskeUjoče ss modrine In sls te sls j Ins. Široki rokav raševinasU obleke jI je spolsel preko* komolca, bela In mehka lakti Je bllsknlla, v solnca so se posvetili negovani, barvani nohtov! droba« ročice. Lahns guba pod očmi Je vsbijlvo oeea-čila malce upala lica. kar Ji je dajalo Isras trpke sralossti. — Popravila «J je ruto la sdreženo potožita: "AH. to debelo ozldjel Mrzlo je tu, dolgočasno. Te več-no bele goret Preveč miru, pre. več pokoja. Zvečer ss bosU vrnili v mesto, me pa bomo ostale sama msd pobožnimi ssatrsmi In štele koraka, kdaj ss sgme noč ns bele gore. — Vests, nsdsor-ntes me ims rads. Imate cigare» U, gospod r Zasmilila se ml je kskor prasebls sislčks, ki klM-čka po samrzlem okencu. Ponudil sem jI lop cigsret; hlastnila je po njih in Jih skrile v aedrl-je. Začela sva kramljati. Pravila mi J« o morju, o ladjah s pi-aanlmi Jadri In belim dimom, e *>Hilh In bogve čem. ipamnile sem jo vprašal, kaj Je zakrivila. MNič nisem sagrešlla, gospod," se je nevedno nasmehnila. Dvignila je drobai ročici s barvani-mi nohti, kakor da se brani na-daljnega vpraševanja. Odbežala e po vrtu, kjer se Je skrila med rdečkastim grmičevjed). Čudno 1 Katerokoli sem vprašal, kaj še zakrivila, vsaka se je isogrma neprijetnemu vprašsnju. Le e-ns je prlsnsta svoj strašni fteh: zadušila je dete zato, da fte bi (daj grešilo tsko, kakor Js en, d jo je sspeljsl. NeksUrt tovariši so qdMi v grad, da si ogledajo Is to In ono. drugi ps smo osUH na vrtu In čaksli na odhod. Zs rdečkssto streho kasnilnice ss je bočilo nebo, modro ln tiho, kakor m| sS prisluhnilo onostranstvu. Od nekVl Je prihajalo prijetno šum-jsnje, slsdkobns vonjava ss je rssHvgls preko mehkih t rs v; v rebri ss je slbsl cvetoči vrh dre-yeas, slatokljun kos se je gugal na njem ln klical večer issa gora. V dolini je posvanjalo, vmss Je bilo Čuti padanje voda ns skritem Jssu, cvrkutsnje žužkov, dolgočasno Isjanje, kukanje sive ptice v logu... Jetnlce eo ss vračale skosl cvetoči vrt, sklonjene in mirne; slsts ssrjs, ki ss je rasprostlrsls nsd stenami triglavskih gors, je osvetljevala sive, samotarske posUve Jetnlc, polzela js sa njimi počasi In prb-vldno, kot ds ss boji trudnih, drsajočlh korakov grslnih ds* klet. . . Vlak js pošastno drvel v svetlo noč. NI nam bilo do g^forja-njs; komaj smo čakali, da fla Jf zasvltalo v daljavi mesto, *|d ksterim so se križali seienkasti pssmenl; ognjena meglica je o-stlrala nsjasns obriss visokih sUvb in oerkvs, le Msrijs pa Rožniku je bila Is bela In Usta kot le nikoli. Zvesds msd sves-dlcsml. . . Zs nami ps je ležals gorenjska stran, temsčns In tuj«. Oft-leč Um pod oblakovimi planinami Je moral biti on) grad s črnimi In mrsllml kamricami, vans j o lepe dekliške lica, hrspsns jstnlce po rumsi msjsksm solneu. Siroto t vsi jI «ropal najlepšega, vas je pahnil v grah in da ss as morate vsssiiti majskih vsčsrov? Kedsj bo poevonllo tudi k vašim šmamicam, prelepim ter dehtečim po odpuščsnju» lju-besni in milosti boijiT. . . ■•«•ia «ansasm RAZNE VBTI r CLEAVER UftBL IS ZAPORA. Z nJim so Mkigftlllis štlrjsdm-gi Jetniki. Whsaton, III. — Charles (Urapy) Cleaver, ki je pod ob-toibo, da Js bil voditelj roparjfv, ki so v februarju t, I. oropali le-lesniškl poštni vos ss 918S,000 v Evergreen Psrku, js v nedeljo sjutrsj skupno s štirimi dragimi Jetniki pobegnil is ejtrftjl» Ječe v Whsstonu. Jetniki so skusi ielesuo o-mrežjs pobili na tla jftnišksgs čuvsja s težkim predmetom, «p edvseli ključe celice la odprti vrata ter gs vrgli v celico ki sa-prll, Nato so odšli v šerUoeo sobo, kjer so pobrali par pulk in revolverjev in odhiteH s sjimi na dvoriščs. Tsm so sasedll avtomobil In pobegnili proti May-woodu. Policije išče Clesvsrjs ki nje- rre tovariše v Melrose Psrku drugod, kjer je Imel Oaaver mnogo zsvesnikovi Okraj Du-Psge Je rsspissl nagrado |600 «s ujetje beguncev. Nesreče aa krtMMu. Htonlgton. III. — John Htm-mond, sUr 60 let In oče osmih otrok, In njegov enajstletni sin Kenneth, sU bila v nedeljo ublU od vlaks Wabash želssalc«, ks-U rags aU akulala prehiteti »s krltlšču s svojim svtomobllc«). Nassčajto avla %. N. P. J. Na željo več . društev je |l. urad preakrbel avto-saske. To eo krasno iedeleae okrog I« »ploščato tablice, s znakom S. N. F. In nsmenjene so ss se Je svojih oblek, svetlih ^^ j^note. Ns cev, ki so jih JI kupili vsssljalkl ^ rnf^i kavaHrjl, PosUU js rssposaje. n|U ^ teh znakov, »a na, polfiaano Js ss^estolels ps- n a^Hramo. da Jih prid»s na-asm dalmatinskih (wfw)i»i rf^t Maročlla sprajmajo dro-"Vrkničs aad morem, visoko itv#f|| usisttlcf. & planino. • . uatanl sestrica. . . " Radovednost me je zmagale, da n. junija. Ozdravljena težkega »luči Dobrosrčna hčerka. Mati: "Lizika, daj ipi avoje raztrgane ebiekiee, da jih podarili siromalnim otrokom!" Lizika: "Počakaj, mamica, bom'takoj strgala le eno blazi- RaramUteo. . Zgodilo se je, da je debel trgovec dobil pri teku prvo nagrado.« Vse se je čudilo temu čudežu. čin je mogel a tako brzino preteči precej dolgo progo, je dejal zmagovalec: 'Trav lahko. Predstavljal sem si, da je za mano davčni eksekutor, pa me je kar samo od sebe gnalo naprej ..." s ' Hotenje sabran jeno. Natakarica v neki ljubljanski točilnici staremu gostu: "Jez se ne dam od vaa več beta ti, da veste I" "Zakaj neki, gospodična Li-da" Natakarica: "Iter sem «vedela, da je po policijskih predpisih zabranjeno otipavati poleg hranilnih tudi vse druge predmeta, ki nudijo užitek." s Mira: "Kdaj si ss zaljubila v Dušana T* Dragica: "Takoj, ko sem zvedela, da ima y Chicagu večje podjetje..." KAD BI IZVEDEL* kje ae nahaja Marija Koprive, sedaj omožena se piše Sajovlc, doma iz vaai Ločica št 72, Vransko na Štajerskem, Jugoslavija. Njen zadnji naslov leta 1920 je bil Euclid, Proproty str. — Cleveland, Ohio. Imam ji poročati nekaj zalo vašnega v njeno korist. Rojake prosim, naj mi sporoča njen naslov ali pa ako bo čitaia ta oglas, naj mi piše na naslov: Anton Chebin, Box 884 — Fredericktown, Pa. — (Adv.) > tdravj .ill Um znati pravilno pfc» ia čitati slovansko? Naroči , "Slovenako - angleško slovnico katečo jei sdala in ima na prodi Književna matica & N, P. J. JOHNSTOWN. PA t nedeljo, dne 17. junija 1928 na Joe Gričarjevf farmi. Uljudno so vabljeni vsi člani, poeaaMssi rojaki in rojakinje, domači in is blišnje okolico, da na« posetijo v obilnem številu. Na tam pikniku bomo obhajali 12 letnico obstanka toga društva, zakar pričakujemo veliko adelešbe. Člani, ki se ne odeksše toga piknika, plačajo fl.00 v društveno blagajno. Ni so treba bati slabega vremena, kar nam je brat Gričar postavil "Dsndng Ploor" s streho, aa vsestransko dobro postrežbo nam bo proskrbsl sato iavoljeni odbor. Torej pridite vsi in se sabavajte s nami na piknika 17. junija, kliče vabi ~ DRUŠTVENI ODBOR, Frank Zalar, tajnik. KNH2EVNE MATICI 8. N« F. J. ■ ; ■ AMERIŠKI SLOVENCI—tsrrstaa krsans knjiga, obsess Ctt stisni, trdo vssans, vredna svojo osno, stane..«..••»..»• .|Mi SLOVENSKO-ANGLE&KA SLOVNICA—sole poola* la lahko rasumljivs k"jigs ss učenje KngH^ntj s dodatkom sasslh koristnih informacij, stane sams............,..,.«.,»n.«|lJI KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA •v t , ^^ • \ . \ i ^ \ k ■■% ,. * it <*,< . •'"v."' , i rVSi » . ' i 'V^mfe.*"" * /¡¿v.. . 4f */ -¿r, •• ' Tiska vabila m veselice m shode, vizitmce, časnike, knjige, ■ rnlsi fin ^ m Ia^aIma I mm '—^--■ ■ ^ »f, ■ . , , ^ - A ---- mljasMaKIsASM Koiedai^e, letake no. v slovenskem, hrvatskem, siovasKem, četnem, nemsKem, *i^^Kcrn jezucu in cuiiKin VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P.I, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI S* N. P. J. PRINTERY