160. »evnho. « UbMM v petek. ». HUM »11 XUU.ieto. Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaSIova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon št. 34. „Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen: . v upravništvu prejeraan: celo leto.......K 24— celo leto.......K 22 — pol leta ...... # . , 12— pol leta........11 — četrt leta ...... „ 6— četrt leta.......5*50 na mesec......,2— na mesec.......190 lahnja vsak nun sveder livzemel aedelje In prasmlke. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 89. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25-— pol leta ....... * 13'— četrt leta • b'50 na mesec ■ 230 za Nemčijo* celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*■ Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravntštvo: Knaflova ulica št 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Klerikalci in učitelji. Revež vseli revežev je dandanes ljudski učitelj na Kranjskem, naj bo potem že liberalec ali prodana duša. Farovški bič šviga enemu kakor drugemu okrog: ušes. Ce je klerikalni učitelj pasje ponižen in pokoren vsakemu povelju iz klerikalne stranke, 5e se peha za stranko in njene vodilno korita de, potom prido naprej in dobi kako drobtinico. Pa kaj je vso to >prioo občnega zaničevanja, ki ira je deležen klerikalni učitelj in spričo dejstva, da je tudi najboljša učiteljska služba še vedno slaba služba. Napreden učitelj seveda ne dobi ne boljše službe uiti kake podpore, pač pa ga preganjajo, ga denuncira-jo in ga ubijajo materijelno in duševno z vso tisto zlobnostjo, ki jo zmore klerikalen duhovnik. Napredni učitelj ne sme priti naprej, napredni učitelj ne dobi podpore pri dež. odboru, pa če bi namestu umrl — denar rabijo za nažrte frančiškane — napreden učitelj mora biti pripravljen, da ga brez usmiljenja uničijo, če mu le morejo do živega. Giljotiua za naprednega učitelja se imenuje deželni "olski svet in cesarski namestnik krvoločni baron Sehwarz ima vedno svoje veselje, kadar polože kakega naprednega učitelja pod sekiro. Napredni učitelj je na milost in nemilost izročen klerikalni strahovladi in nima nobene moči. Nič dragega ne more storiti, kakor da klico na pomoč napredno stranko, ki pa je v manjšini, in da vzbuja v narodu nravne sile in čut pravičnosti ter se brani s postavo v roki proti posta vn-lomcem. Učite!jstvo se brani. Še pes m? brani, pa bi se človek ne? Učiteljevo se brani proti krivicam in nasilnostim in se vojskuje v svojem časopisu za pravico. Ne vemo, če so klerikalci kdaj mislili, da bo vse učiteljevo zlezlo pod klop, če dobe klerikalci v deželi oblast v roke. Vidimo pa, da so besni, ker se to ni z prodi lo in besni, da se ueiteljstvo brani in najbolj besni, ker na obtožbe učiteljskega glasila ne morejo nič odgovarjati, nego posredno priznati, da je vse res, kar se jim očita. V takih zadregah zabrenkajo klerikalci vedno isto pesem: za kazen ker se napredni učitelji ne pokore in ne prodajo klerikalizmu, ne dobe zvišanja plač. Ta izgovor je že smešen postal. Vsak otrok ve, da klerikalci nočejo zvišati učiteljskih plač, ker se boje gmotno utrjenega učiteljstva. Veliko ljubše je klerikalcem, da korumpirajo učiteljstvo s tem, da dajejo zdravim učiteljem klerikalnega mišljenja podpore, bolnim učiteljem naprednega mišljenja pa jih odrekajo. To slepomišenje, da klerikalci učiteljskih plač ne bodo zvišali zaradi tega, ker se »Učit. Tov.« vojskuje za resnico in pravico proti lopovstvu in nasilnosti, je pa toliko smešnejše, ker klerikalci danes učiteljskih plač sploh ne morejo zvišati, tudi če bi res hoteli. Deželne finance so po »zaslugi« klerikalcev danes teke, da je obupati, take so, da si klerikalci lani še proračuna niso upali skleniti, ker je bil primankljaj tako grozen, da bi morali doklade znatno zvišati. Zdaj delajo, kakor človek, ki je vsled svojo neprevdarnosti prišel v nesrečo, pa bi rad zavlekel konkurz. Lani niso sklenili proračuna in letos ga tudi ne bodo in živ krst ne ve, kakšen bo konec tega »gospodarstva«. Kakor hudič križa se klerikalci boje najmanjšega zvišanja doklad, pa vendar se delajo, kakor bi učiteljem za kazen, ker se nočejo ukloniti klerikalizmu, odrekli potrebno in zasluženo zvišanje plač. To teroriziranje učiteljstva z besedičenjem, da za kazen ne dobe zasluženega zvišanja plač, je že naravnost neumno. Ce bi bil posamezen Človek v tako obupnih finančnih razmerah, kakor je danes kranjska dežela, po zaslugi klerikalcev, bi se obesil. Naj si torej klerikalci le prihranijo svoje otročje mare vre, s katerimi ne bodo nikogar zbegali. Pred Štirimi leti so še lahko rekli: mi nećemo zboljšati učiteljskih plač, danes pa ne morejo drugega reči, kakor to: za vozili smo deželne finance tako, da ne moremo ničesar storiti in da trepetamo strahu pred onim trenot-kom, ko bo treba vsled našega slabega gospodarstva doklade zvišati. Učiteljstvu to seveda nič mar. Učiteljstvo ima pravico zahtevati boliše plače in postavne razmere in borilo se bo dalje zanje, pa naj gledajo klerikalci kako bodo pomagali. Proti 5ulievanlu osebno dohodninskega davka pri obrtnikih. V Ptuju, dne 10. julija 1911. Z ozirom na Vaš članek pod zgo-rajšnjim zaglavjem (št. 153 z dne 6. julija 1911) dovolite, da Vam priob- čim sledeči doživljaj iz najnovejše dobe: Brutalnost davčnega vijaka postala je neznosna in se križa s — kazenskim zakonom. Ni čuda. Doživeli smo v Ptuj o slučej, da se je sodnik nijnižje vrste rogal in Ifndoval nad razsodbo državnega sodišča na Dunaju, katero je neki kompetenčni konflikt nepovoljno t. j, v neprileg sodišča v Ptuju rešilo; doživeli smo nadalje, da je vrhovno sodišče ua Dunaju — kajpada iz ozirov na strogo disciplino — temu roganju in Ludovanju svoj placet pritisnilo, stranki pa ogromne stroške nagromadilo, češ, stroški kompetenenega konflikta, koje je provzročila kolosalna nevednost ptujskega sodišča, se ne smejo naložiti sodniji, nego — čujte in strmite — nego morajo se naložiti stranki in njenemu zastopniku — doživeli smo vse to, torej nas tudi ne preseneči, če se davčni vijak ne ozira na — splošni kazens'ki zakon. Davčna morala sme prestopiti kazenski zakon brez vsakega sramu — evo dokazov. Otvoril sem svojo odvetniško pisarno 1. 1895; torej pod veljavo starih davčnih zakonov. L. 1898 stopili so v veljavo novi davčni zakoni; davčni vijak m na spremembo ni dosti oziral, nego je prakticira! prejšnjo zahrb'nost, potnhnienost in »tajnost«, vkljub temu da zakon določa in dovoli vsakemu davčnemu zavezancu »vpogled v davčni register«. Ta »vpogled« pa je bistroumni davčni nadzornik omejil v resnici samo na »gledanje« in občudovanje. Ko sem si hotel neke biležke zapisati v svrho utemeljitve vsklica, mi je to z brahijalno intervencijo zabrani!, rekoč, dovoljen je samo vpogled, drugega nič. Pritožil sem se radi tega na c. kr. finančno ravnateljstvo v Gradec; toda brez uspeha, ta oblast pritrdila je svojemu davčnemu nadzorniku in mi zabranila vsako biležko iz registra. Kole upravno sodišče na Dunaju ie vsl^d moje pritožbe z razsodbo z dne 19. oktobra 1898 št. 5455/V. G. H. ugodilo moji želji in »podučilo« finančno deželno oblast, da je v zakonu dovoljena naprava pismenih bi-ležk iz davčnega registra. Navedeni davčni nadzornik pa je na to, menda radi te zasluge, hitro avanziral ter postal finančni svetnik. Razume se samo ob sebi, da mora pri nas uradnik, ki zna tako imenitno davčni vijak sukati in davčne zakone tako uspešno zavijati, hitro napredovati in druge preskočiti, tiste namreč, ki niso tako »vestni«. Pozneje sem imel mir pred takimi šikanami. Nasledniki tega davčnega nadzornika so se, če tudi kislega obraza, vendar pokoravali razsodbi upravnega sodišča na Dunaju. Letos pa se mi je pripetilo Bledeče: Ko pridem dne 28. junija 1911 k davčnemu uradu ter si napišem dve biležki, pridni k meni uradnik P. mi iztrga papir — mojo lastnino — iz rok t^r ga raztrga, češ, iz davčnih registrov se ne sme nič prepisati. Vse sklicevanje na razsodbo upravnega sodišča je bilo — bob v steno. Uradnik P. in finančni tajnik Iv. sta rekla, da njiju razsodba upravoe-ga sodišea nič ne briga, naj se zopet pritožim na višjo oblast. Tudi moj ugovor, da sta prestopila kazenski zakon in sicer s § 468. k. z., ki kaznuje hudobno poškodovanje tuje lastnine z zaporom od 24 ur do 1 meseca, ni obveljal. Moral sem z raztrganim ostankom papirja pobrisati in odnesti svojega rojstva grešne kosti iz — urada. Seveda sem se pritožil na c. kr. finačno deželno oblast v Gradcu in zahteval, da se navedena uradnika kaznujeta radi sovražnosti, ki sta jo v uradu izkazala, ne samo moji lastnini, (§ 468. k. z.) nesro tudi pravomoćni razsodbi upravnega sodišča ua Dunaju. Na to pritožbo sem dobil dne 7. julija 1911 rešitev z dne 6. julija 1911 št. 808/2, ki se glasi: »Rešuje Vašo na c. kr. finančno deželno direkcijo v Gradcu poslano vlogo z dne 29. junija 1911 št. 15.881 je imenovana oblast ukrenila, da se Vam dovoli napraviti biležke in zaznamke iz izpiskov plačilnih nalog glede osebno - dohodninskega davka za 1. 1911 zadevajoč civilni okra i Ptuj mesto — pod tem pogojeni, da se zahteva drugih davkoplačevalcev vsled Vaših oileJHcov ne prikrajša.« C. kr. finančni tnjnik: KLODIC. Zahtevan je, da se uaj dotična uradnika za to »zaslugo« kmalu primerno kaznujeta, je finančna deželna oblast — z molkom prezrla. Sigurno je, da bodeta imenovana uradnika za to »zaslugo« kmalo avanzirala. S tem je dokazano,1 da pri nas višje oblasti odobravajo kazniva dejanja svojib podrejenih uradnikov. Prej to ni bilo dopustno. Dr. ANTON BRUMEN, odvetnik. Politična kronika. .Ministrski predsetinik haron Gautsch je prepričan, da bo državni zbor deloval. Zdaj deluje pred vsem na to, da tudi v javnosti vzbudi zaupanje in vero v parlament, kar bi ae najlažje s tem doseglo, če začne državni zbor takoj delovati in v konkretni ehliki pokaže svojo življensko zmožnost. Baron Gautschn je mnogo na tem ležeče, da je v najožji zvezi ■ parlamentom in edinolo v to svrho konferira zdaj z zastopniki posameznih strank. Nemški »National verband« je ministrski predsednik sprejel včeraj popoldne. Pogovora so se udeležili poslanci dr. G ros s, Kuirsch, dr. W a b c r in W o 1 f , poslanci dr. D a m m , D o b e r n i g in dr. Bteiaw0fl d e t so ee opravičili. Baron Gautsch je izjavil, da bo poletno zasedanje iz raznih tehničnih in praktičnih ozirov kratko in da naj se rešijo samo neodložJjive naloge. Vlada bi bila zadovoljna, če se reši bančna predloga. Baron Gautsch je tudi obljubil predložiti predlogo o laški pravni fakulteti. Na vprašanje, ali namerava vlada še v poletnem zasedanju predložiti nacionalne - politične predloge, jo izjavil baron Gautsch, da bi bilo treba pač dobro premisliti, če bi kazalo predložiti to predlogo brez zanesljive večine. Ko je posl. W o 1 f pripomnil, da se govori, da se je z novim ministrskim predsednikom spremenil tudi sistem, mu je ministrski predsednik odgovoril, da za njega beseda »sistem« v tem smislu sploh ne eksistira, da pa smatra za svojo dolžnost, biti popolnoma objektiven. Zatrjeval je tudi, da smatra za potrebno, da se delovna večina prej ali slej zveča, vendar bo pa vedno vpošteval, da mora biti nemški ;>Na t ional verband«, kot največja stranka v zbornici, bistven del vsake delovne večine. Ravno tako smatra navadno personalno — koalicijo kot nepripravno vladno obliko. Baron Gautsch je priznal veliko važnost službene pragmatike in socialnega zavarovanja ter obljubil, da bo kakor hitro mogoče predložil te dve predlogi. Govorilo se je tudi o stanovanjskem in draginjskem vprašanju. — Nekateri Nemci niso nič kaj zadovoljni s pojasnili, ministrskega predsednika. Posl. K n i r sc h , ki se je kot zastopnik nemške delavske LISTEK. Skuinlove Tomaža KrmežllavčKa. Šaljiva povest; spisal L. Sepetavee. (Darje.) Kakor klas v vetru, tako se je blazna gospa same razburjenosti zibala pred altarjem in končno z vzklikom neizmerne sreče padla na kolena in se blaženosti razjokala. »Ah, kako sem zdaj srečna — tako lahko mi je zdaj pri srcu — ah, moj sin, moj ljubi sin.« Tako je jokala in govorila stara gospa in vmes začenjala tudi moliti, a besede so se ji zapletale in zopet je jokala. Tomaž pa je stal poleg nje, ves napihnjen in ponosen in je samega ^be v mislih tako hvalil in častil, da je same prevzetnosti i>ostal ves "leč v obrazu. »Fant — to si pa kolosalno imenitno izpeljal,« je sam sebi pripovedoval. »To ubogo blazno ženo sem naredil srečno, rešil sem jo grozne skrbi in vse to sem storil zastonj, popolnoma brezplačno, in niti najmanjše provizije ne dobim tudi če ženi obvarujem njeno premoženje in preprečim vse tehantove račune. Pleme- nito sem ravnal in brezplačna plemenitost je dandanes tako redka stvar, da lahko rečem vsakemu: Klobuk doli, jaz sem gospod Tomaž Krmežijav-ček, ki je storil veliko in plemenito delo čisto brezplačno, med tem ko tehant še duš /iz vic ne rešuje brezplačno.« Tomaž je bil prepričan, da zasluži najlepše slavospeve in gotovo bi se bil še dolgo časa hvalil z izbranimi besedami, da mu ni prišla na misel tehantova soronnica, ki je bila pri blazni gospe za ječarico. Tomaž je Kosovko zopet posadil ua stol in se začel od nje poslavljati. »Ljuba mati — tvoja služkinja se mora vsak čas vrniti. In če me ta zagleda bo to sporočila, tehantu in potem kdo ve, kaj se zgodi.« Stara gospa se je hudo prestrašila in se z vsemi močmi oklenila Tomaža. »Sin moj, reši me; prosim te, reši me. Ti ne veš, kako me služkinja in tehant trpinčita. Pelji me od tod, pelji me, kamor hočeš, samo proč od tod.« Tomaž je bil v veliki zadregi. Prišel je bil v hišo, da bi na kakšen način kaj denarja dobil. Nameraval je prositi za posojilo zase ali za Ste-balarja, kakor bi pač kazalo, a vse se je tako zasukalo, da je pac blazni gospe dal veliko tolažilo, a brezplačno ter samega sebe spravil v nevarnost. »Pelji me proč od tod, le proč,« je prosila gospa. »Beživa, sin moj, tehant je strašen.« »Ljuba mati,« je jecljal Tomaž »zdaj to ni mogoče. Saj moram vendar vse za vas pripraviti in preskrbeti.« Sam pri sebi je Tomaž drugače mislil. Rekel si je: »Organista pošljem jutri na sodni jo ovadit te lian ta in njegovo so rodni eo ; to bo imenitno maščevanje in žena bo rešena.« »Ah, moj sin, reši me,« je jokala Kosovka. »Če že danes ni mogoče, pa pripravi kar treba in pridi jutri.« Tedaj se je Tomaž zganil, kakor da ga je prišinila izvrstna misel. »Moja ljuba mamica,« je rekel žalostno, »ne vem, kako bo, jaz sem reven, ničesar nimam.« »Pa vzemi, kar je tvojega.« je rekla Kosovka. »Le hitro, le hitro.« Ves vrtoglav je sledil Tomaž blazni gospe v spalnico, kjer je stala železna blagajna. Gospa je vzela ključ, ki ga je nosila na verižici, viseči okrog vratu, in je blagajno odprla. »Vzemi, moj siu, vzemi kolikor hočeš — saj je vse tvoje, moj sin.« Tomaž se ni mogel ganiti. V blagajui je bilo mnogo hranilničnih knjižic in tudi velik kup bankovcev. »Vzemi hitro kar rabiš,« je pri-govarjala stara gospa. »Služkinja ne ve, kje imam ključ od blagajne. Vzemi hitro in reši me.« Tomaž se je stresel po vsem životu, kakor da je dobil mrzlico, potem je stopil k blagajni in je izbral nekaj hranilničnih knjižic in vzel nekaj bankovcev. »Mati, zapri blagajno,« je potem rekel z odločnim glasom »jutri te pridem rešit in potem vzameva vse seboj.« Blazna žena se je zopet oklenila Tomaža in poljubljajoč ga je jokala in prosila, naj jo reši. Tomaž je vse obljubil. Mudilo se mu je, a blazna žena se kar ni mogla ločiti od njega in ga ni izpustila, dokler ni na cesti pred gradom zagledala vračajoče se služkinje. Tedaj pa je sama prosila Tomaža naj gre. Še en poljub in Tomaž je pobegnil. Iz hiše je bežal v gozd. Srce mu je razburjenosti tako utripalo, da se je komaj vzdržal na nogah. Stiskajoč svoj plen k sebi je bežal, kakor da so mu sovražniki za petami, bežal toliko časa, da vsled utrujenosti ni mogel naprej. Tedaj se je zartl v grmovje in jo se je odpočil in ga je minila razburjenost, si je ogledal svoj plen. Troje hranilničnih knjižic je ležalo pred njim in precej bankovcev. Naglo je pogledal številke in je videl, da je v hranilnici naloženih nad dvajsettisoč kron. Kar strah ga je bilo tako, da je šele čez nekaj časa mogel šteti bankovce, ki jih je bilo tudi za več kot tisoč kron. Postalo mu je tesno pri srcu in vsa njegova hladna nesramnost ga je minila in bojazen mu je prevzela dušo, bojazen, da pride morda vse na dan. in divja jeza se ga je polastila, da je pri pogledu na denar izgubil pamet in ni znal premagati svojo skušnjave. Ves bolan te bojazni in tega kesa je obležal v grmovju. Nič ni čutil, kako beži čas. Minula je ura za uro, a Tomaž se je še vedno nemirno premetaval v grmovju in samo mislil, kaj naj stori. »Ce Kosovko prepustim njeni usodi, bo povedala, da je našla sina in popisala me bo in po Štebalarjevi podobi bodo spoznali, da sem bil jaz ta sin in izvedeli bodo, da mi je dala denar. In če pošljem organista na sodnijo, pride zopet na dan, da je nora babnica našla sina in zopet mi bodo prišli na sled. Ves dan je ležal Tomaž v gozdu in si mučil možgane, kaj bi storil in kako bi se rešil. A uobene pametne misli ni našel in na smrt potrt iu zbegan se je v mraku odpravil proti domu,, gredoč veti no po gozdu. Prišedši iz gozda na cesto je tik pred trgom ves začuden obstal. Kakih sto korakov pred njim je namreč stranke udeležil konference, je izjavil, da je dobil vtisk, da se bližajo za Nemce težki časi. Ministrski predsednik ima namen, sporazumno s knezom Thnnom češko - nemško vprasanje za vsako ceno v najkrajšem časa rešiti. a Nemškim, poljskim in laškim socialnim demokratom je ministrski predsednik razložil svoje namere glede poletne sezije. Pred vsem mu je na tem, da se zbornica konstituira, obenem pa dokaže, da je zmožna delovati. S tega stališča bi bilo želeti, da se reši prvo branje brambne predloge, najmanj pa bančna predloga. Iznova se je izrazil, da veruje na parlament. Poslanci so izjavili, da rešitev bančne predloge pač ne bo otežkočena, pač pa brambna predloga, kot najvažnejšo točko zasedanja so označili predlogo o socialnem zavarovanju in so izrekli nujno željo, da se predloga takoj začetkoma zasedanja parlamenta predloži. S tem se bo najbolje dokazala delozmožnost zbornice. Ministrski predsednik je izjavil, da ne prizna samo važnosti te predloge, temveč da jo hoče tudi predložiti, da se pa predloga, s katero naj se vlada identificira, ne more takoj, pač pa v najkrajšem času predložiti. Poslanci so odgovorili, da si z ozirom na to pridrže način postopanja. Zastopniki poljskih socialnih demokratov so urgirali rešitev vprašanja vodnih cest. Baron Oautseh je izjavil, da je tudi on naziranja, da se mora tudi ta zadeva kakor hitro mogoče razjasniti. Posl. P i t t o n i je sprožil vprašanje o zavarovanju pomorščakov in laški univerzi. Pogovori so bili le informativnega značaja. * * m Predsedstvo poljskega kluba bo ministrski predsednik baron Gautsch sprejel v soboto. Pri tej priliki bo predložil elaborat, ki naj bo nekak načrt za novelo k zakonu o vodnih cestah. To novelo je izdelala intermini-sterielna komisija za studiranje vodno - cestnega vprašanja, ki jo je določil še baron Bienerth. Druge države dobe kompenzacije v obliki državnih prispevkov za regulacijo rek in napravo kanalov. Za novi vodno-eestni program bo treba investicij v znesku 260 milijonov kron. Klub poljskih socialnih demokratov se je včeraj konstituiral in je izvolil posl. Daszvnskega za predsednika, posl. dr. Diamanda pa za podpredsednika. m m Rusofilska poslanca dr. Marko v in dr. Kurilovič sta vstopila v češkoradjkalni klub. Socialno - demokratična stranka je včeraj prvič pokazala, da ni več enotna. Češki socialni demokrati so namreč poslali včeraj popoldne prvič >voje lastno predsedstvo k ministrskemu predsedniku. V političnih in parlamentarnih krogih se bavijo z vprašanjem, kako bo vplivala obstrukcija v ogrsko-hrvatskem državnem zboru na politični razvoj v Avstriji. Središče avstrijske politike je, kakor znano, v tem. da se brambni zakon, kakor hitro mogoče reši, kdaj bo konec ob-strukeijskega boja na Ogrskem, se navzlic vladni moči ne more danes povedati. Ogrska obstrukcija bo naj- hitela v trg tehantova sorodniea in ječarica blazne Kosovke. Hitela je kar je mogla in ljudem, ki so jo sre-čavali in obstajali nekaj mimogrede zaklicala ter bežala naprej. Tomaž se je stresel in bilo mu je kakor da mu je vsa kri odtekla od srca. »Me že imajo,« je zavzdihnil in se ozrl, kakor bi iskal, na katero stran naj pobegne. A ker so prihajali proti njemu različni ljudje, je zbral svoje zadnje moči in je nadaljeval svojo pot. »Dober večer gospod Krmežljav-ček!« »Bog daj, oča! Kaj pa novega.« »Stara Kosovka je umrla,« je odgovoril možakar. »Ravno je njena kuharica tekla k tehantu.« »Ni mogoče,« je zajecljal Tomaž z največjim naporom. »Kuharica pravi, da je mrtva,« je menil mož in je šel svojo pot. Ravno isto novico je izvedel Tomaž od drugih ljudi, ki jih je srečava!, tako da ni več dvomil. Rad bi bil govoril s knharico samo, a njegove moči so bile tako izčrpane, da ni bil v stanu kaj govoriti. Kar domu je šel in se vrgel na posteljo. Pozneje bo mu drugi ljudje povedali, kar je pravila kuharica, da je bila namreč stara gospa brez vzroka zelo srečna in se zdaj jokala, zdaj neskončno veselila, naenkrat pa se je zgrudiila na tla in začela klicati »moj sin . . . moj sin . . .« Ko jo je služkinja spravila na posteljo, je še enkrat zavzdihnila in umrla. (Dalje prihodnji*.) brže povzročila, da bodo avstrijske stranke, ki itak nimajo nobenega pravega veselja, rešiti še ▼ poletnem sasedanju prvo branje brambnega zakona, še bolj reaorv. postopale. Obstrukcija t ogrsko - hrvatskem državnem zbora Je torej sa raavoj avstrijske politiko selo važna* m e V ogrekem-hrvaskem državnem zboru je torej obstrukcija v najlepšem teku. Sovražni bratje, Jnsthova in Kossuthova stranka, so se sdrnži-li.Tudi ulica je že govorila. Na velikih demonstracijskih shodih in sprevodih je delavstvo protestiralo, da bi se brambna predloga prej rešila, nego veliko ljudsko vprašanje splošne volilne pravice. Ce so poročila resnična, tedaj se je do zdaj že 50 članov neodvisne stranke vpisalo v govorniško listo, ostali člani, katerih je kakih 60, bodo tuŠerah« je bil v Carigradu umorjen, kar je imelo za posledico, da je tudi list zmernih liberalcev »M«tbonatc ustavil izhajanje. Brezdvomno je, da je bili Seki hej žrtev političneira umora in da je poslanec Derviš najel Čerkeza Ahmeda, znanega tihotapca, da izvrši umor. Govori se, da je Derviš pobegnil. Justični minister j* odredil, da se mora preiskava glede umora Seki beja raztegniti tudi na umor urednika Samina in da pride obdolženec, ki je že v rokah sodišča, prod vojno sodišče. Francoski parlament je v svoji včerajšnji nočni seji končno sprejel budget. Posrečilo se je namreč doseči popolen sporazum. Finančni minister je predložil pari amen tn državni proračun za 1. 1912., nakar je bila parlamentarna sesija zaključena, • Zaradi Maroka so vse velesile, ki so bile udeležene na algeciraških aktih, kolikor toliko primorane, da so pripravljene na vse eventualitete. Velika nezaupnost vlada med temi silami in ni izključeno, da pride ravno vsled bojne pripravljenosti in raznih nesporazumljenj do korakov, ki utegnejo vprašanje še bolj zamotati. Tak kora>k je tndi sklep Angleškega, pomnožiti svoje brodovje in svoje vojaštvo v Gibraltaru. Ko je namreč angleško brodovje odplulo iz Trsta, da se napoti v Reko, je dobilo brezžičnim potom povelje, da morajo vse tri bojne ladje nemudoma pod poveljstvom vodećega admirala v Gibraltar, da tam dobe navodila angleškega mornariškega vodstva. * » * Volitve v japonski parlament so razpisane vsled cesarske odredbe v Koreji. Parlament je privolil v i*-premembo ustave in je pritegnil tudi Korejo v svoj delokrog. Vsled tega je bila odpravljena tudi posebna dežel- na oprava v 86ul« 1» Je bil imenovan pomočnik notranjega ministrstva sa proviaoričnega vodjo vlade provincije Koreja. Štajersko. Prvi župni slet Celjske sokolske šape se vrši v nedeljo, dne 16. julija t 1. v Središče. Prviš bodo prestopili slovenski sokoli prag tega dičnega strogonarodnega trga. Namenoma si je sokolstvo izbralo letos ta kraj, ker hoče preživeti zopet par uric med rodnimi brati na popolnoma slovenskih tleh. Po mučnem in trudapol-nem delu v telovadnicah, po večnih bojih z narodnim nasprotnikom, ki vsako sokolsko prireditev v narodno ogroženih krajih ovira, si hoče sokolstvo za trenutek oddahniti in navžiti novih moči za prihodnjost. Obenem nam pa hoče tudi pokazati svoj napredek in svojo moč. Slovenci! Pokažimo, da razumevamo velikanski pomen našega sokolstva, podprimo ga pri njegovem težkem narodnem delu ter se udeležimo vsi župnega zleta v Središče dne 16. t. m. Iz Celja. Obsojen je bil klerikalni fant Holabar iz Griž na 5 dni zapora, ker je vpil: »Pej Roblek, na gnoj z njim!« — Mladi Cuk iz Oj-striške vasi, ki je nekak poglavar Čukov v Savinski dolini, je bil obsojen na 30 K globe, ker je trdil, da napredni gostilničar Sribar v Št. Petru »napol crknjeno živino kolje."« Drobne novice. Za drž. k 1 e -tarskega nadzornika na Sp. Štajerskem z uradnim sedežem v Mariboru je poljedelski minister definitivno imenoval Rih. Petrovana, ki je doslej opravljal to službo provizo-rično. G. Petrovan je v 10. plač. razredu. — Mariborsko realko je obiskovalo minulo šolsko leto 270 rednih učencev in 2 privatista. Med njimi je bilo samo 8 Slovencev. Iz Maribora je bilo'doma 94, iz ostale Štajerske 105 učencev. Odličnjakov jc 34, s povoljnim uspehom je izdelalo 150 učencev; 38(!) jih je padlo in 45(!) jih ima naknadni izpit. — K občinskim volitvam v Ptuju poročajo: Neuspeh opozicije je zakrivil pred vsem naš občinski volilni red. V Ptuju so volitve še vedno nstmene in javne. Kaj to po-menja pri današnjih razmerah v Ptuju za uradništvo in obrtništvo, si lahko vsakdo zračuni. Legitimacije se niso dostavljale. Sumi se, da so volili mnogi, ki sploh nimajo volilne pravice. V staj. dež. zboru bi bilo zelo umestno sprožiti akcijo za reformo volilnega reda v avtonomnih občinah. — IJinr 1 je pri Sv. Marku nižje Ptuja Janez Štrbal, veteran iz pruske vojske 1. 1866. — Umrl je središki rojak Matija Vuk. gimnazijski profesor v Troncku na Ruskem. Iz Dobove pri Brežicah. Toča. Zadnjo nedeljo se je vsula na naša noljn huda toča in je skoraj vse uničila. Kdor še ni požel pšenice, jo bo moral pokositi, koruza je polomljena in vsa razčesana. Vihar je poškodoval več streh, med drugimi tudi na cerkvi. Mnogo drevja je izeubilo vrhove in žalostno čaka smrti. Eno jablan je izonlilo s koreninami vred. Vsa sreča, da ni bilo nevihte tudi po bližnjih hrvaških krajih, kjer imaio naši kmetje svoje vinograde. Škode in nesreče je veliko. Iz Št. Pavla pri Preboldu. Dne 6. avgusta priredi naš »Sokol« veliko ljudsko veselico zvezano s prvim svojim nastopom. Veselica se vrši na lepem vrtu pr^bolške graščine in bo za vse potrebno kar najbolje preskrbljeno. Sosedna narodna društva prosimo, naj se ozirajo na našo prireditev. Drobne novice. Smrtna k o -s a. V Celju je umrl Janez Schwab. Pogreb se je vršil v torek popoldne na mestno pokopališče. V Središču je umrla zdravnikova soproga Amalija Spešič, roj. Kappmeier, soproga zdravnika dr. Jos. Spesiča. V Vidmu ob Savi je umrl upok. železniški čuvaj in posestnik Jakob K ran je, oeo g. učitelja Fr. Kranjca v Celju. N. v ra. p.! — I z C e l j a. Izpit na tukajšnji orglarski šoli se vrši v ponedeljek dne 17. t. m. — 2. izvanredni občni zbor »K luba slov. naprednih akademikov« se vrši že to soboto 15. julija in ne 22. julija, kakor je bilo nameravano in sicer ob 1. popoldne v društvenih prostorih. Tovariši, pridite vsi! — Zrelostni izpit na dež. ženskem nčiteljišču v Mariboru je napravilo 35 kandidatinj, med njimi 14 z odliko. — IzHoč pri Maribora nam pišejo: Na dan precej burnega Štajercijanskega shoda v Hočah je demonstriral krojač Pungartnikproti Štajercijancem s tem, da jim je kazal z okna svojega stanovanja nago zadnico. Za to je dobil 5 dni zapora. — Hudoben požigalec. Pri Sv. Antonu v Slov. gor. je te dni šestkrat zaporedoma gorelo. Prebivalstvo je seveda sila razburjeno. Orožništvo pridno išče hudobneža. Sum leti na nekega viničarsVega sina. —- Pobegnil je is konjeniške vojašniee v Slov. Bistrici dragonec Kari Korošec iz Ponkve ob J. žel. — Staj. deželni šolski svet je v svoji seji dne 5. julija definitivno namestil učiteljico Frančiško Pri-stovšek v St. Janšu na Vinski gori. — Umor. Po birmi v Konjicah sta se sprla v Videčnikovi gostilni pri Sv. Barbari krčmarjev sin in neki Gande. Mladi Videčnik je Gaudeja tako sunil z nožem v prsi, da je na mesta obležal mrtev. — P o s k u -sensamomor. V Pesnici nad Mariborom se je hotel ustreliti železniški aspirant PoiaČek. Streljal si je v prsi s revolverjem. Ena kroglja mu je predrla prsi. Spravili so ga v mariborsko bolnišnico. Bratska sokolska društva! Nas prvi župni zlet se vrSi v nedeljo, dne 16. julija t. 1. v Središče. Ker je naša častna naloga, da ob tej priliki pokažemo svojo moč in število ter napredek v sokolskem delu, vsa še enkrat poživljamo, da se udeležite polno^te-vilno tega izleta! Na zdar! — Predsedstvo »Celjske sokolske župee. Koroško. Umrl je v Bistrici ob Žili vpoko-jeni nčitelj-veteran koroških učiteljev, 821etni Krištof Winkler. Mož je bil vsem jako priljubljen. Skrlatica. Radi razširjene skrla-tice so morali ljudsko šolo v Otma-njah za 14 dni zapreti. Požar. Snoči ob V4II. P° D0^*i se je vnelo posestvo Ivana R^bernika v Viharja vasi. Ogenj se je zelo hitro razširil in v kratkem je pogorela hiša s celim gospodarskim poslopjem, v katerem je imel gospodar mnogo krme in veliko poljskega orodja. Pogorel je skedenj, napolnjen s krmo in raznimi poljskimi pridelki v Salvatorju.'Skedenj je bil last Franca Knapitseha in le za malenkostno vsoto zavarovan. Davita. V Salvatorju se je razširila med šolskimi otroci davien. Fmrla je že ena 21etna deklica in en Tletni šolar. Nočni napad na cesti. V Celovcu je napadel brez povoda predsnočnjem sin nekega hišnega posestnika v Celovcu, zloglasen nem.škutar, slikarskega mojstra. VVolkensteina. Z njim sta bila še dva tovariša, ki jih pa Wolkenstein ni spoznal. Ko je prišel stražnik, je surov napadalec s kamenjem napadel stražnika. Wolken-stein je dobil težko poškodbo na dednem očesu. Policija je odstopila zadevo sodišču. Primorsiio, Občinske volitve v Gorici. Pri včerajšnjih občinskih dopolnilnih volitvah v Gorici je bil voljen za drugi razred dr. C r i s t o f o 11 e t i z 28 glasovi. Za priorja bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici je imenovan zopet Ceh Horak Longinus. Skrijte preti otroci orožje. Sinček gostilničarja J. Wink!erja v Lo-kovcu je izmaknil očetovo puško, ki je bila nabita. Igraje se je pomeril na 131etno deklico Veroniko Hum ar in jo ustrelil. Deklica je umrla. Avtomobilska nesreča pri Nabre-žini. Snoči okoli pol 7. ure sta drvila dva avtomobila po cesti od Nabreži-ne proti Trstu. V enem »Ford«, ki je last Skerlja iz Trsta, sta sedeli dve ženski, dva otroka In ena pestunja. V drugem pa, »Puchovem«, neki inženir, uslužben v ladjedelnici v Tržiču. Približno pri železniškem mostu sta prišla skupaj oba avtomobila. Gotovo je,da sta hotela drug drugega prehiteti. Nesreča se je zgodila tako nepričakovano hitro, da o tem še sedaj nimamo točnih podatkov. Gotovo je le, da je pri tej manipulaciji zadel »Ford« v obcestni kamen in se pre-kncnil v cestni jarek. Sunek je bil silen, in iz voza je vrglo obe ženski, oba otroka in pestunjo. Ženski in otroka so ostali nepoškodovani, 201et-na pestunja pa je obležala mrtva na tleh. Priletela je pri padcu z glavo v obcestni kamen in si razbila črepinjo. Ženski in otroka je odpeljal iz mesta nesreče avtomobil kopališča v Sisti-jani, Puchov voz pa, ki je ostal nepoškodovan, je obvestil orožništvo. Iz Nabrežine je prišel tudi zdravnik dr. Svoboda. Toda, ko je prišel, je bila deklica že mrtva. Šoferja ponesrečenega voza so oddali orožniki takoj v zapor, zvečer pa so v Trstu aretirali tudi šoferja Puchovega kolesa. Izpovedi obeh šoferjev in navzočih so namreč tako različne, da se še ne more dognati, kdo je prav .5a prav zakrivil nesrečo. Mestni svet tržaški. Pri zadnji seji občinskega sveta je stavil po pre-čitanju zapisnika predzadnje seje dr. Vilfan dopolnilni predlog, da se ima zapisnik, ki je jako pomanjkljiv, popraviti vsaj v toliko, da je on v svojem govoru naglasal sledeče: Proti znanemu šolskemu predlogu smo Slovenci nasprotni le radi tega, ker se vedoma in hote zapostavljajo slovenske šolske zahteve, ki so popolnoma opravičene. Predlog je bil zavrnjen. VeČina je nato preglasovala tudi predlog glede gradbe poslopja za laško srednjo šolo in predlog glede nakupa posestva v Zg. Carboli za grad-bo italijanske ljudske šole. Slovenci so glasovali proti predlogom. Sprejet je bil tudi predlog o ustanovitvi devetih mest šolskih zdravnikov. Pri predlogu za nakup sveta za italijanski vrtec je prišlo zopet do burnih debat. Dr. Vilfan je v svojem govoru poudarjal ponovno, da je v Trstu toliko Slovencev, da je sedanje početje Italijanov napram Slovencem naravnost kršenje vseh pravic. Med tem zatrdilom so se čuli od strani laške večine klici, da so Slovenci importi-rani. Dr. Vilfan jim je dokazal, da je več importirancev v Jaški večini kot v slovenski manjšini. Kot rojen Trza čan ima pravico zahtevati priliko, da vzgoji svoje otroke slovensko. Končno je bil po daljši debati sprejet tudi ta predlog. Proti so glasovali zopet samo Slovenci. Po sprejetju še par manjših predlogov je bila občinska seja zaključena. Poskušcna samomora, 201etna Antonija Sorgo je pila včeraj oetovo kislino. — Na cesti Gatt^ri pa se je zastrupila neka elegantno oblečena neznana gospa. Obe so rešili in odpeljali v bolnico. Nezgode pri delu. 24Ietni dninar Jože Z u p a h v Trstu je padel med delom raz stavbni oder in si zlomil dve rebri. — Kovaču Ser ah pa je padel v desno cko razbeljen delec železa in ga nevarno poškodoval. Za vraten napad na podčastnika. Podčastnik bosansko-hercegovskega pešpolka v Trstu, Štefan Misi č, je šel snoči v gostilno »Alla Cantinove« in zahteval vrček piva. Iz neznanega vzroka mu pijače niso hoteli lati. Mišić je mirno odšel. Na cesti pa ga zagrabijo naenkrat od zadaj 4 napadalci, mu iztrgajo bajonet, s katerim so mu prizadjali več ran po orlavi in Vratu. Sele policija je rešila Mišica in aretirala vse štiri napadalce, ki so vaj natakarji. Dva izmed njih služita v gostilni, kjer Mišic ni dobil piva, dva pa sta brez posla. Vzrok tega za-vratnega napada je še neznan. Letalne tekme, ki se vrše v zalivu pri Javljah od 30. julija do 8. avgusta obetajo biti jako zanimive. Priglasil se je tudi znameniti francoski avijatik Legagnent, zmagovalce v tekmovalnem poletu Pariš - Bruselj. Na tem poletu je preletel LegaJi-rseut 900 km nepretrgoma. On je dosegel tudi svetovni višinski rekord 3200 m. katerega hoče prekositi ali vsćij doseči znani avstrijski avijatik Bier. K slučaju kolere v Trstu. Da se popolnoma prepričajo o dejstvu, da je Chiccio res umrl za kolero, so inficirali z njegovimi kolera vi bri^n enega zajca. Takoj po infekciji so s pokazali na njem znaki kolere. l"bi-cijevo družino in Še 37 oseb, < kateri mi je on v zadnjem času občeval, so izolirali. Izmed teh še ni nobeden obolel. Štiri osebe so že izpustili, ostale pa obdrže do nedelje ]>od str gim zdravniškim nadzorstvom. V Trs' prihajajo poročila iz Benetk, ki trdijo, da se je tam kolera zopet jakn močno razširila. Vsak dan baje oboli skoro 10 oseb. Uradno poročilo glade teb vesti še ni došlo, sumljivo pa je. da so narodne veselice, ki bi se morale vršiti v Benetkah 15., 16, in 17. t. m. preložili na še nedoločen ca*. Dalje poročajo iz Zadra, da >ta obolela v okolici Kotorja 2 kmeta za kolero sumljivimi zuaki. Izolirali se hiši obeh kmetov, bolnika psj odpeljali v isolirano barako vojaške bolnice. Razvid bakteorologične preiskave, katero so takoj uvedli še m znan. Na slovenski trgovski soli v Trstu je poučevalo v minolem šolskem letu poleg ravnatelja g. Josipa Ulea-harja še sedem učnih moči. Feeneev je bilo v pripravljalnem zavodu 2.Y v I. tečaju pa 5. skupno 30 učencev. Fčni uspehi prvega leta so bili po voljni. K detomoru Hambruseheve v Trstu poročajo, da je detomorilk 1 I daj že priznala, da je otroka zastrupila in sicer s solno kislino. Nato ji imela otroka v papir in cunje povitega še 3 dni v svojem kovčegu. Ker je začelo truplo smrdeti, je otroka v štedilniku sežgala. Hambruseheva j« stara 22 let in ima še dve sestri. En* izmed teh je tudi umorila v Grah štajnu svojega nezakonskega otroka in ga vrgla čez neki most v vodo. Dobila je zato 3 leta ječe. Sumljiva izkopanina. Predvče rajšniim so izkopali za vrtom ribiške koče v Verudi pri Pulju celo, popolnoma razvito okostje človeške glave. Na poziv komisije so kopali dalje, vendar pa niso dobili nobenih dragih ostankov telesa. Gotovo je, da se je storil tu zločin, in da je nekdo pokopal svojo žrtev na več krajih. Sumijo, da je to glava nekega Frane, ki je bil pred 15 leti zvijačno poklican v Pulj, kamor je tudi odpotoval s svojim vnukom. Od tega dne pa je izginil. Nekaj časa pozneje so potegnili truplo njegovoga vnuka iz norja, a njega niso mogli nikjer dobiti. TunM storilcev niso* mogli zaslediti. Seveda uradno dognano Se ni, ce je glava res prava, vendar pa vse kaže na to, da bo ta verzija prava. Dnevne vesti. -f- Justično ministrstvo deluje kakor znano, dosledno na germanizaciji pravosodstva v slovenskih naših pokrajinah. Dočim pa se je v prejšnjih letih to delovanje bilo omejilo le bolj na Štajersko in Koroško, je justično ministrstvo v zadnjem času, prav odkar je prevzela odgovornost za slovenske zadeve na Kranjskem klerikalna državnozborska delegacija, svoj omenjeni delokrog razširilo tudi na Kranjsko. V tem času smo dobili za predsednika deželnega sodišča v Ljubljani eksponenta nemškega Volksrata, za prvega državnega pravdnika v Ljubljani — brez razpisa — zagrizenega Nemca, za predsednika okrožnemu sodišču v Novem mestu — Nemca, za sodnika v Kranjski gori — Nemca. V tej dobi se je zabran i I vstop v sodno službo slovenskim pravnim praktikantom, na stežaj pa so se odprle duri kandidatom nemške narodnosti. Po naših kranjskih sodiščih se je pričelo nem-škutariti in kmalu bomo imeli glede zapisnikov in uporabe jezika na sodiščih štajersko prakso. Vse to je tolerirala naša klerikalna državnozborska delegacija, ki je za te razmere edino odgovorna. In ni teh razmer trpela samo molče, ampak z neko vidno slastjo in, kolikor poznamo te naše Papenheimovce, lahko mirno trdimo, da je vlada ustvarjala te razmere naravnost z njihovim privoljenjem. To dokazuje njihovo časopisje, ki ni imelo žal besede za vlado ob nobenem prej navedenih dogodkov, ampak je vsak tak atentat na narodne a ase pravice molče odobravalo. Pač, državni poslanec Jarc je bil nekoč toliko nepreviden in izdal njihovo tajnost, ko je dejal, da mu je ljubši nemški sodnik, kakor pa slovenski, ako je ta liberalec. Kaj naj napram temu izdajalskemu početju zmore ljubljanski, edini, res slovenski poslanec kranjske dežele?! Vlada v zvezi s klerikalci ponemčuje naša sodišča, in sedaj pa imajo ti hinavci to ilrzno čelo, da v snovnem »Slovencu« ironično poživljajo ljubljanskega državnega poslanca dr. Ravniharja, naj skrbi, da vlada ne bo na mesto dveh odišlih sodnih nndsvetnikov v Ljubljani imenovala kakega Nemca. Da bo naš državni poslanec storil svojo dolžnost, o tem je vsakdo prepričan. Ako pa bode njegov trud brezuspešen, tedaj že danes lahko rečemo, da bodo temu krivi edinole klerikalci, ki bodo vtaknili svoje umazane kremplje vmes. Tako so delali Hribarju, tako bodo storili tudi sedanjemu državnemu poslancu. — Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani je imel dne 14. julija 1911 v deželnem dvorcu ob 10. dopoldne plenarno sejo pod predsedstvom g. Ivana Kregarja. Seje sta se med drugim udeležila dvorni svetnik gosp. Filip H a a s in predsednik pospeševalnega urada na Dunaju dvorni svetnik V e t t e r. Odobril se je zapisnik zadnje seje, obravnavalo in rešilo razne prošnje za sprejem v tečaje in za podporo, tako se je dovolilo za vzdrževanje vajenskega zavetišča v Ljubljani enkratno podporo 500 K. Odkloni se prošnja krojaške zadruge za ljubljansko okolico za podporo. Predsedstvu se naroča, da vse potrebno ukrene v svrho čimprejšnje ureditve posredovalnice za delo. V ta namen se izvali poseben r'f]sek, obstoječ iz gospodov: Kregar, Remic, Pust in Rojina. Odsek stopi v ■ '"tiko z društvom srebrnega križa. Sprejeti so bili soglasno sledeči samostalni predlogi gosp. dr. Frana W i n-diseherja, Prvi predlog meri na to. da pospeševalni zavod prireja poučna predavanja po deželi v ta namen, da se zanese tudi med obrtnike na deželi zanimanje za obrtno pospe- vanje. Drugi predlog gre na to, da ustanovi za deželo Kranjsko lastni zadružni instruktor. Dvorni svetnik -p. Ha a s je govoril k temu pred-\<>pii in priznal utemeljenost te zahteve. Tretji predlog gosp. dr. Win-flisr-herja meri na to, da je zaprositi centralno vlado, naj poskrbi za stro-nepra konzulenta za Kranjsko za y.aprarsko in za lesno industrijo. Četrti predlog meri na to, da se obrne do ministrstva v ta namen, da se bodo flobavni razpisi c. kr. domobranstva in te tiskovine razpošiljale tudi v slovenskem jeziku ter da se zahteva, i se v razpisnih pogojih ne zahteva, da potrdi število članov zadruge trprovsko sodišče, marveč pristojno županstvo. Žirovski čevljarji so imeli v tem pogledu velike neprilike. Blagajniško poročilo gosp. I. Pusta se je odobrilo. Ravnatelj zavoda g. Remic je podal obsežno poročilo o dosedanjem poslovanju zavoda, o svojem študijskem potovanju, o informativnem delu v zavodu, o poučnih tečajih. Knjižnica za obrtnike se za enkrat ne ustanovi. Poročilo se je odobrilo. V razstavni odbor ee izvolijo Pengov, Pust, Rojina, Remic. Na predlog g. Kregarja se vzame poslovnik zavoda v Gradcn sa vodilo poslovnika, ki aa ga sestavi aa kranjski zavod. Sklene se končno, sklicati na sejo ljubljanski odbor zaradi izdajanja »Obrtnega Veatnika«, zaradi ustanovitve kreditnih zadrug sa obrtnike. Sklene se na predlog g. Pusta, povraćati potne stroška onim članom kuratorija, ki potujejo sa zavod. Izvršilni odbor se pooblasti, da sme dati obrtnikom podporo za obisk razstav. Nato predsednik zaključi sejo. Zahvaljuje se posebno gg. dvornima svetnikoma Haaau in Vetterju. Nezgode. Žagar Martin Kunaver je prišel dne 10. julija iz lastne neprevidnosti z levico v cirkularno žago ter si poškodoval 4 prste. — Pri novozgradbi »Katoliškega doma« v D. M. v Polju je padel 261etni slikarski pomočnik Fran Cimerman 4 m globoko in se hudo pretresel. — Kaj-žarjeva hči Alojzija Glavan iz Vrb-1 onja pri Ljubljani je hotela te dni skočiti na voz, ki je bil s senom obložen. Padla je z voza in si izpahnila roko. — Med igro je vrgel v šoli Andrej Jančar svojega sošolca osemletnega Metoda Bolteta iz Ihana v okraju Brdo na tla tako nesrečno, da si je Bohe desnico težko poškodoval. — Ko je odpirala z oetovo kislino napolnjeno steklenico, je brizgnila tekočina dekli Josipini Zupan v Ljubljani v obraz in jo na desnem očesu težko poškodovala. — Med kopanjem sta vtonila včeraj zvečer v Gruberjevem prekopu za jezom ključavničarski vajenec Tomaž Selan in mizarski pomočnik Ivan Ceh, ki je hotel Selan a rešiti. Trupli so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Ker so bila vratca pri zatvornici slaba, se je zvrnil dne 4. julija delavec Josip Neu-mann med postajama Jesenice in Dobravo z železniškega voza. Neuniann si je najbrže pretresel možgane; zraven njega so našli na istem tiru tudi vratca. Prepeljali so ga na Jesenice. — Kakor poročajo iz Celovca, se je ponesrečil železniški delavec Fran Zezerle iz Zatične. Podsula ga je med Lauusdorfom in St. Vidom zemlja in je kmalu podlegel svojim poškodbam. Iz Radeč nam piše g. dr. Ho-man z ozirom na naš dopis v pone-deljski številki: Moja hčerka je tako hudo obolela, da je morala biti operirana. Ker je ob času, ko je prišel vrtiljak, hudo trpela na glavobolu in je ta vrtiljak samo 20 korakov od moje hiše, sem jaz naprosil g. župana, naj z ozirom na to bolnico igranje godbe prepove, kar je radevolje storil. G. župan je torej storil človekoljubno uslugo in ni zaslužil graje. Večer smeha. Danes zvečer se vrši v kinematografu »Ideal« Večer smeha. Spored je sestavljen iz novih humorističnih točk, ki bodo gotovo občinstvo razvedrile in mu ugajale. Trije utopljenci v mrtvašnici. Danes leže na mrtvaškem odru v mrtvašnici pri Sv. Krištofu trije utopljenci, in sicer sta dva ponesrečenca in en samomorilec. Nesreča se je prigodila snoči, samomor pa danes zjutraj. Snoči se je šel v Grubarje-vem prekopu za zatvornieami kopat Tomaž Selan, Rebekov ključavničarski vajenee, roj. 11. decembra 1895 v Podgorju ter pristojen v Sv. Jakob v Rožni dolini na Koroškem. Ko se je začel potapljati, mu je priskočil na pomoč kleparski pomočnik Karel Jane. Potapljajoči Sfdan se je Janca oprijel in bi se ga bil kmaln oklenil, a se mu je ta še pravočasno izvi] in splaval na suho. Na vpitje očividcev mu je nato pri hitel na pomoč Martin-čev tesarski pomočnik Ivan Cek roj. 1884. v Trnovskem Vrhu pri Ptnju. Selan se je moral tudi svojega reševalca oprijeti vsled česar sta izginila v par trenotkih oba s površja in postala žrtev vode. V teku pol ure so trupli potegnili iz vode, a je bila vsaka poskušnja obuditi ju zopet k življenju zaman. Na lice mesta poklicana policijska komisija je zamogla konstatirati le smrt in je odredila, da so mladi žrtvi prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Danes zjutraj pa je šel oženjeni delavec Juri Ber-nik, roj. 1853. v Tehovcu, pristojen v Medvode, za deželno bolnišnico sam v vodo. Slekel si je suknjič in takoj plani! v Ljubljanico, ki je pa tam tako plitva, da odrašenemn človeku absolutno ni nevarna. Ker je pa mož hotel v smrt, se je v vodi vlegel in v par trenotkih postal nezavesten. Bolnišnični uslužbenec Fran Janežič je skočil ponj ter ga potegnil na snho, a ga ni bilo več mogoče spraviti k zavesti. Policijska komisija je istotako tudi pri tem zamogla konstatirati le smrt in odredila, da so i tega prepeljali v mrtvašnico. Mož je preje po Zaloški cesti prosjači! in že takrat pravil, da mu ni živeti, ter da bode šel v vodo, kar je pozneje res storil. Kalifornija • Ljubljana. V Kaliforniji iščejo, kakor znano, neka-terniki zlato, v Ljubljani pa svinec. Toda zlato iskati je dovoljeno, svinca pa ne. Neverjetno, a resnično! Kdor je bil vojak, dobro ve koliko svinčenk se na leto zapiči na vojaškem strcliSču v zemljo. Le-te svin-čenke so začeli sedaj iskati otroci in ženska, katere potem prelijo ter prodajo sa svinec. Ker pa to ni javna last, kakor Kaliforniiko zlato, marveč erari ena, bodo prišli aasačeni iskalci pred sodišče. Brezplačna razsvetljava. Lansko leto je neka branjevka najela lokal, v katerem je preje gorel plin. Ker ga pa ni hotela imeti, so cev zaprli. Branjevka je dala pa sama na svojo roko oev popraviti in imela kolikor je hotela razsvetljave zastonj. Ker je pa zadeva prišla na uho policiji, bode stvar prišla pred sodišče. Kolo ukradeno je bilo na Gatini pri Grosupljem posestnikovemu sinu Alojziju Ćernetu. Poleg orožnistva se zanima za kolo tudi ljubljanska policija in je upati, da pride krivec kmalu v roko pravice. Ura je izginila. Pred nekaj časom je dal nek potnik popraviti svojo 30 K vredno uro nekemu mestnemu ubožcu, po katero je prišel nek neznanec, ki je moral na vsak način to vedeti. Ure pa ni izročil lastniku, marveč se sedaj postavlja z njo. V jarek padel. Predvčerajšnjem je po Tržaški cesti beračil nek 06 let star mož, ki se ga je bil po poti tako nasrkal, da se je nezavesten zvrnil v cestni jarek. Stražnik ga je potem naložil v zeleni voz in ga dal odpeljati v varnejše počivališče. Poljska tatvina. Posestniku g. Jakobu Trpincu je bilo z njive pokradenega za 20 K krompirja. Tudi drugod so se že pojavili ljudje, ki kradejo poljske pridelke. 17 kosov pločevine je prinesel včeraj prodajat nek 151eten fant nekemu tukajšnjemu kovinarskemu mojstru. Ko mu je ta rekel, da je vse skupaj bržkone kje »pofulil«, je fan-talin vse skupaj popustil in jo odku-ril. Izgubljeno. Na nedeljski veselici r.Merkurjevi« izgubila se je lepa U8njata tahatiera, v kateri se je nahajalo še nekaj Sport cigaret .Najditelj naj jo odda proti nagradi v Narodni tednovkavarni pri blagajni. »Slovenske Filharmonije« popo-len orkester konvertira jutri v soboto v parkhotelu »Tivoli«. Začetek ob pol 5. popoldne. Vstopnina prosta. narodna oDramta. Javljajoč slovenski javnosti velika dela, za katera bode potrebovala družba sv. Cirila in Metoda več kot 000. 000 K, katera vsota pa se bode bogato obrestovala z narodnimi, kulturnimi in gospodarskimi našimi uspehi, vabimo in prosimo vse Slovence izvanredne poinoči. Družbeno vodstvo ima na srcu skrb za celo Slovenijo, imajo torej v evidenci narod, potrebe raznih ogroženih pokrajin in vsei>ovsod bi rado blagotvoriteijno vršilo plemenito svoje delo, ako bi razpolagalo z gmotnimi sredstvi. Navzlic težkim razmeram odločilo se je družbeno vodstvo za zgradbo novih šol v Gorici, na Koroškem in na Štajerskem ter treh otroških vrtcev, videč bogate uspehe, ki jih donašajo obstoječi zavodi in upajoč, da bode slovenska zavednost in slovensko ^odoljub-je vzbudilo med nami tekmo narodne požrtvovalnosti. Naj se ustanove po celi Sloveniji in med rojaki v tujini posebni stavbni skladi za zidanje navedenih novih šol, oziroma za posamezno izmed imenovanih poslopij, za katero se krog dotič-uih rodoljubov najbolj zanima! Naj se z ozirom na te velike stroške potencira po možnosti rodoljubna požrtvovalnost tako, da prinese na al-tar domovine vsak Slovenee po svojih razmerah svoj dar in naj se v to uporabi vsaka dana prilika! Veliko je delo, ki se ga je lotilo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda; bo pa častno izvršeno s pripomocjo slovenskega rodoljub ja in narodni naši uspehi bodo požrtvovalni darežljivosti bogato plačilo. Društvena naznanila. Posebni vlak za sokolsko slav-nost v Kamniku. Iz Kamnika bode povodom župne ga zleta »Ljubljana 1. « odhajal posebni vlak ob 12*20 ponoči v Ljubljano. Slavno občinstvo in br. Sokoli se vljudno naprošajo, da ne kupujejo voznih listkov »Tour-re-tour«. Kupi naj se vozni listek samo v Kamnik. Za posebni vlak se bodo prodajali listki na telovadišču. Na zdar! — Predsedstvo Sokolske župe »Ljubljana I.« Ljudska igra »Gospodje Sinovi« vprizori »Klnb ljubljanskih diletan-tov« v nedeljo v areni Narodnega doma«, a ne, kakor je bilo napačno po-ročano »velekomična burka«. Poziv slovenskim slušateljem ti« losofije. V interesu slovenskih filozofov je, da so že za svojih študij v stiku i »Društvom slov. profesorjev«. Društvo mora biti natanko informirano o številu filozofov in njih razdelitvi po strokah, in sicer se mora tozadevna statistika voditi stalno in se izpopolnjevati. Z ozirom na to se »Društvo slov. profesorjev« obrača do vaeh filozofov s vljudnim pozivom, da se nemudoma javijo pri njem pismeno. Naj zapiše vsak na naslovno stran dopisnik 1. svoje ime, 2. rojstni kraj in deželo, 3. svojo stroko (glavne in stranske predmete), 4. števila semestrov, ozir. da je že ab-solviral, 5. svoj stalni (event. počitniški) naslov. Zadnja stran dopisnice naj ostane prašna. Splošna korist zahteva, da se javijo vsi filozofi. Solsha porotna. Matura na e. kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani je prav dobro izpadla. Od 14 kandidatov so naredili maturo štirje z odliko, vsi drugi pa 8 dobrim uspehom, namreč: Bregar Vladimir (z odliko). Brodar Srečko, Gabrovšek Andrej (z odliko), Ga-brovšek Josip, Jaklič Fran (z odliko), Jug Rihard, Kolene Pavel, Kozak Josip, Privšek Fran, Simonič Adolf, Sobočan Ivan (z odliko), To-minec Ivan, Žibert Simon, 2vokelj Dominik. Umetnost. Umetniška razstava na Bledu. Dne 15. julija se otvori na Bledu v zgornjih prostorih »Blejskega doma« I. umetniška razstava, katera bo obsegala nad 170 umetnin. Prireditelji razstave gg. umetniki R. Jakopič, K. Mvsz in P. Žmitek so povabili tudi na udc!ežlx> druge umetnike, katerih se je odzvalo do 20 ter bodo zastopani poleg slikarjev tudi v večjem številu kiparji. Ta razstava ima namen, kazati izven Ljubljane naš umetniški razvoj, seznanjati tujce z našo umetnostjo, kakor tudi nudit* domačinom priliko, se vzgoje vat i po!eg ljubljanskih razstav ter spozna vati stremljenja umetnikov. Take umetniške razstave se bodo ]prirejale v za to primernih krajih, nadaljevale zapričeto delo v svrho razširjanja prometa in kulturnega napredka. O uspehih s strani umetnikov, kakor tudi občinstva hočemo v prihodnje natančno iz-pregovoriti. Rožne stvori. * Potres. Kakor poročajo iz Velikega Varadina, so čutili včeraj ob pol 11. zvečer v Resbanji precej močen potres. Dimnik na pošti se je podrl in mnogo hiš je bilo precej hudo poškodovanih. Potres je trajal 8 sekund. * Odprava praznikov. Kakor čujemo iz političnih krogov, papežev dekret glede odprave praznikov, oziroma njih preložitve na nedelje, za sedaj še ne bo imel veljave za Avstrijo, ker je število praznikov v Avstriji zakonito določeno. Tudi v drugih deželah se bavijo vlade s tem vprašanjem in bo imel papežev motu pro-prio najbrže veljavo samo v nekaterih deželah. Za trgovino bi bila odprava praznikov vsekakor velika pridobitev, uslužbenci pa bi brez dvoma zahtevali za to nekaj kompenzacije. * Kinematografska tragedija. V bližini New Yorka se je pripetila predvčerajšnjem velika kinematografska tragedija, katere žrtev je bil igralec Brighton. Za neki kinematograf bi bil moral potegniti iz vodt neko damo, ko pa je skočil z glavo naprej v vodo, je obtičal z glavo v blatu. Na sto in sto gledalcev je ostalo okrog in ko ga ni bilo na površje, so bili nemirni. Več ur je trajalo, predno so ga našli in potegnili iz vode. Ves čas pa je delal kinematograf in pride ta kinematografska resnična tragedija že v kratkem v kinematografska gledališča. * Proees WoIff-Metternich. V Berolinu se je začel včeraj proces proti grofu Gisbertu Wolff-Metter-n ic.hu, katerega dolži obtožnica izvršenega, odnosno poskušenega zločina goljufije, storjenega v 31 slučajih in poneverbe. Obtožbe zaradi goljufivega igranja, zaradi odsotnosti enega glavnih krivcev v Kalkuti, niso postavili v obtožnico. Kot priče so poklicani oškodovanci. Obtožencev oče, grof Levin Wolff-Metternich, je pismeno izjavil, da ne bo pričal. Tudi nečakinja znane firme "VVertheim, ni prišla; z njo se je hotel obtoženec poročiti. Njegova žena, Wallentin-Met-ternich tudi ni v Berolinu, marveč v Švici. Med zasliševanjem je izjavil obtoženec, da je hotel najprej s posredovanjem dobiti bogato Američanko za ženo. Posredovalec pa. ki je vzel zadevo v roke, je bil goljuf. Predsednik: Zdi se mi, da ste imeli namen, zagotoviti si življenje s tem, da vzamete bogato ženo. Obtoženec: Takih žena ie dosti, ki bi postale rade grofice. V svojem nadaljnem zagovoru pravi, da je dobil za svoje potovanje v Južno Ameriko od svojega ofleta samo 3500 mark, katere pa je kmalu porabil. Ko se je vrnil, ga njegov oče ni več hotel sprejeti. Potem je skušal dobiti kako službo, kar se mu pa ni posrečilo. Prišel jo goljufom v roke in to je bil njegov ruin, vsega pa ja kriv oče, ki mn ni dajal dosti denarja, da bi bil lahko stanu primerno živel. Nato prečita jo nekatera dejstva, posebno slučaj Wolff-Wertheim (psevdonim Truth), ki ga je 1. 1910 povabila, da naj jo spremi na poti na jug. Ko ji je odgovoril, da nima denarja, je rekla ga. "VVertheim: Grof, razume se ob sebi, da ste naš gost, vedno ste bili tako ljubeznivi z našo hčerjo, da nam je veliko veselje, Če vas moremo povabiti s seboj. Predsednik: Ali vas ni hotela imeti ga. \Vertheim za potovalnega maršala 1 Obdolženec (razžaljen) : Tako globoko še nisem padel, da bi se prodal jaz, grof Wolff-Metternich za tako delo. Glede goljufij obtoženec vedno naglasa, da je bil prepričan, da bo mogel te goljufive dolgove poplačati. Deloma je plačeval te dolgove iz denarja, ki ga je priigral in pozneje tudi, ko je bil na Dunaj i pri neki' firmi nastavljen, tudi iz svoje mesečne plače. Nato se je začelo zasliševanje prič. Od 55 oškodovancev jih je prišlo samo 30. V nedeljo, dne 16. falila vsi na sokolski zlet v Središče! Telefonsko in brzojavna naročilo. •ji * Ogrska zbornica. Budimpešta, 14. julija. V ogrski zbornici nadaljuje opozicija tudi danes obstrukcijo proti brambni reformi. 2e takoj začetkom seje je prišlo do burnih prizorov. Vladna večina, upa, da bo mogla opozicija vstrajati v obstrukciji k večjemu šest do osem tednov. Obe opozicijonalni stranki pa pravita, da bosta mogle preprečiti debato o brambnih zakonih več mesecev. Grofi — požigalcl. Požun, 14. julija. Kakor smo že poročali je zgorel grad grofa Ester-haszija Czekolv. Sedaj je nastala iz tega požara velikanska afera. Grof Esterhaszv je namreč uaznanil orož-ništvu, da so grad zažgali njemu sovražni sorodniki. Papežev motu proprio. Rim, 14. julija. »Osservatore Romano« prinaša papežev motu proprio »Suprema disciplina«, ki odpravlja iz gospodarskih ozirov praznike po celem svetu. Izmed praznikov ostanejo samo božični prazniki, novo leto, trije kralji, vnebohod, 2 Marijina praznika, Peter in Pavel in Vsi Svetniki. < Jg Anarhisti v Parizu. Pariš, 14. julija. »Eeco de Pariš« poroča, da so zasledile oblasti v Parizu velike dinamitne zaloge, in da so odkrile obenem veliko anarhistično zaroto. Angleški diplomatični agent v Egiptu. London, 14. julija. Kot angleški diplomatični agent za Egipt je imenovan vojskovodja Kitschener. Ljubljanska sokolska župa. Bratska društva Ijublj. sokolske lupe vabimo, da se čim Številncjc udeleže zleta sokolske župe Ljubljana 1. v Kamniku, dne 16' julija 1911. Predsedstvo. Telovadno društvo Jokor t Ljiibljaai se udeleži v kroju II. zleta sok. župe Ljublj. I. v Kamniku. Odhod v nedeljo 16. t. m. zjutraj ob 7. uri 28 min. z državnega kolodvora. Zbirališče na kolodvoru ob 7. ari zjutraj. Bratje, bodi naša udeležba kar najštevilnejša. — Na zdar! Odbor. 39 Domovina posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo staral dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gosp. prof. Anton Jug, L j u b 1 j a -na, Dalmatinova u 1 i c a S I. Zitn* omnm v Budimpešti. Dne 14. julija 1911. Tarasi*. Pšenica za oktober 1911. . za 50 k* 11 26 PSenics za april 1912 . . za 50 kg 11» Rt za oktober 1911 . . . za 50 kr 9?6 Koruza xa juli 1011 . . . sa 50 kg 7-SS Koruza za avgust 1911 . . za 56 Iti 742 Koruza za maj 1912 . . . sa 90 kf 6*99 Oves za oktober 1911 , . sa 50 leg 8"— KI m k ti i% Močneje* W^A 30 izpran sonisui. tapred deželnega kot vsklk-nega sodišča. Očka Belee ali uradna oseba s krampom. V Št. Vidu nad Ljubljano so »nižali državno cesto. V posledici tega so pa morali znižati tudi ono okrajno cesto, ki se odcepi pri hiši g. Prana Cirmana, po domače »Lovrenca«, proti škofovim zavodom. Ko so l>a očka Belec, po domače »Klanfar«, naročili to delo, so pa na licu mesta odka&afi kopanje tako, da se je imel odkopati tudi svet, ki je last g. Cirmana. ker ga uživa njegova hiša že nad 40 let. Ali je bilo to-le slučajno, ali se je zgodilo iz hudobije, tega ne bomo prerešetavali, temveč le pribijeno, da očka Klanfar Cirniauovili kar živili ne morejo videti, ker so Cirmanovi odločni naprednjaki. Dne 22. aprila 1911 je poskusil od okrajnega cestuega odbora za taka dela najeti delavec Andrej Logar i nekim drugim delavcem to naročilo izvršiti. Ya delom sta j>a po ukazu očke Bel« <*a tako začela, da sta fc^e spravila na spet g. Cirmana in ga odkopavala. Ker g. Cirmana ni bilo doma, je njegova soproga g. Pranja Cirvsan obema delavcema odločno izjavila, da je to Cirmanov svet in da se tam ne sme kopati. Andrej Lo|£ar se pa xa to prepoved ni nič zmenil, temveč kar dalje kopal, češ. da so »gospod« to ukazali. Drugi delavec (Cepelj-?rrk) je pa takoj prenehal s kopanjem. S krampom oboroženi Logar, ki gra je imel malo v glavi in ki je takrat celo izjavil, da bi odkopal celo * ~irnra.no v o hišo, če bi Klanfarjev gospod to ukazali, je |>a vzlic ugovorom g. Franje Ci rman le nadaljeval kopanje iu šele potem nehal, ko je posadila g. Cirmanova na dotični svet svo-je#a otroka. To je ves .stvarni položaj in le Še pripomnimo, da g. Cirmanova očki Belcu pri tem dogodku ni rekla nobene zal besede, ker pošteno hišno ime »Klanfar« vendar ni žalitev in še manj s krampoma in lopato oboroženima kopačema Logarju in Čepeljniku. Kaj so pa sedaj storili očka Belec? "Drugi dan so izjavili, kakor je to pod pri*jego pri sodišču izpovedal Janez Cepeljnik, da bodo »vzdignili ogled, da se dožene. čegav je pravzaprav ta svet.« Prodno so pa očka Belec to storili, so pa šli, kakor *o to pri sodišču povedali, v prana! v Ljubljano k de-želnemu odl>oru »na-šega referenta* dr. Petana, če bode to prav. Pri »našem referentu« so pa drugo izkuhalu kar kažejo sledeča dejstva. Na sodišče je prišla od očke Belca i u obeh kopačev Logarja in Čfepeljnika iz Peganove pisarne ])roti g. Cirmanovi krvava ovadba radi uradne žalitve in strašna obtožba zavolio razžaljen ja časti. Na to je sledila sodna razprava, pri kateri se je dognal zgoraj navedeni stvarni položaj. Okrajno MMJišče ljubljansko je pa obloženo gospo Cirmanovo pri glavni napravi dne 26. maja 1911 popolnoma oprostilo, ker zatrjevanih žalitev ni potrdila nobena priča, ker je bilo nadalje mnenja, da sme z dostojnimi besedami vsak ščititi svojo lastnino in ker pri najboljši volji ni moglo videti v Logarju in Čeperjniku, čeprav sta imela v rokah krampe in lopate, oseb z uradnim značajem in to tem manj, ker je Logar pod prisego povedal- da. ni zaprisežen, da nima dekreta i u da fra vsaki hip lahko iz službe zapode. Včeraj se je pa v ti zadevi vršila vsklična razprava pred deželnim sodi«čem ljubljanskim. Pri ti vsklicni razpravi so bili pa zaslišani sami očka Belec. Prišli so pa k razpravi oboroženi z mapo in z najnovejšo številko »Občinske uprave«. Kot priča zaslišani so jMjnosno pred sodniki razgrnili svojo mapo in sodnikom pokazali iz inai>e, da dotični svet ni Cirmanov. čeprav tega takoj drogi dan po dogodka, kakor je to pod prisego izpovedal priča Janez Cepeljnik. še niso vedeli. Vprašani, kaj je z Logarjem, so na očka Belce morali potrditi, da Logar ni zaprisežen, da nima pravice do pokojnine in da se ga lahko takoj odslovi, če ne uboga načelnika cestnega odbora (to je očko Belca). Sodišče je na to na največje ogorčenje očke Belca, ki je med govorom zagovornika g. dr. Ko-kalja cel čas osteniativno čital s seboj prineseno številko »Občinske uprave«, čeprav je g. dr. Kokalj imenom g. Cirmana napovedoval občini šentvklski civilno tožbo, potrdilo prvosodno oprostilno razsodbo, češ. da v kopačih Logarju in Cepeljniku, olroroženib s krampom in lopato, ne more videti osob z uradnim značajem. Očka Belec so odšli na to s silno dolgim nosom is sodne dvorane. Ta nos se bode pa še precej podaljšal tedaj, če bode morala občina St. Vid plačevati stroške te po očki Belcu po nepotrebnem provzročene civilne tožbe. No pa IkkIo kar očka Belec iz svojega žepa plačali te stroške, da ne hode trpela občina škode. Vsaj to prav lahko store; vsaj imajo. Toda pravda se lahko vleče in čas nam lahko prinese marsikaj novega, posebno tedaj, če je človek kje »neomejeno zavezan.« Ali ni res, očka Belecf Upamo pa, očka Belec, da boste plačali sedaj stroške vsaj za svoja, »uradnika« Logarja in Čepeljnika, ker sta morala vložiti ovadbo le na Vaš ukaz in bi bilo grdo, če bi uboga delavca morala plačevati iz svojih krvavih žuljev Vaše ponesrečene poskuse spraviti svojega političnega nasprotnika krivično na zatožno klop. Plačati bode pa treba dva odvetnika, svojega (dr. Pogana) in zagovornika g. Cirmanove (dr. Kokalja), ker je ta slučaj tipičen za čudne razmere v sveti deželi kranjski, smo nekoliko obširneje o njem poročali. Pa brez zamere, očka Belec iu na svidenje pri bodoči blamaži. Na p rednjaki, prispevajte za Narodni sklad! MeteorolosKno poročilo. Vili na ntf Mrtca IH Srctoii irtCai tlak 7N1 mm Cas opazovanja Sta o je | i£, bart- I t metra j = 2 26 2 206 sr. jvzh. si. sever pol. oblač del oblač. 13 2. pop. 738 5 1 9.zv. j 737 9 . 14. 7. zj. J 737-9 j 15-7 Siednja včerajšnja temperatura 20*8*, norm. 197'. Padavina v 24 urah 0*0 mm. •5 o I— > Nebo slab jug I jasno špecerijske in železne stroke, samostojen delavec na veliko in malo 2419 želi svoje mesto spremeniti. Vstop 15. septembra. — Ponudbe se prosijo na upravnišrvo „Slov. Naroda" pod „2419". Izdajatelj in odgovorni nrednlkt Valentin Kopitar. I 2437 samostojne dobre delavce sprejme tvrtka Buttazzoni & Venfurini ▼ Mostaru (Hercegovina). Stalno mesto, plača 50—65 vin. na uro. Ljubljana, lattermannov drevored. Adolf Strassburger. v soboto, 15. julija zvečer ob 81|4 uri Sprejme se 2428 iHilili *ii raniti pnpn. V nedeljo 16. julija Zvečer ob 8'U. Popoldne ob 4. Mntt: t. Iu. U Prihod posebnih vlakov v Ljubljano v soboto 15. julija ob 8'tO. zjutraj. Pozor! V soboto od 10.—12. dopoldne s I Javne jako zanimive vaje. "*> Odrasli 40 v, otroci 20 v. učenec poštenih staršev, ki je dovršil 4. raz. ljudske šole ali en nižji razred v trgovino z lesom in mešanim blagom pri Ivanu Maiaronu, Borovnica. V soboto 15. julija 1911, ob 9 dopoludne se vrsi ¥ hiši it. 35 v Krakovski ulici prostovoljna dražba obleke, perila, blaga ter zlatnine in srebrnine. Kupci se vabijo. 2421 Spreten Možitev. IztbraicM 26 letu, krićtasu siroti t 3M.IM Biruai f*-tori.c se ž tU o m ožiti z resn*taia, dobro ittstnata (Mm4mi. SV* Misel- Direktne iciiMiait poaotffce po4 . l—llainrln SV Misel-der*. Haoptpostli^emd. Stroga zamolči it*o* t »b«h strani. Takoj sprelmem 2418 za večje tvoA podjetje. Kristjan, 22—28 let star, samec, popolno znanje slov. in nem. jezika v govoru in pisavi. Splošna in trgovska izobrazba. 2388 Ponudbe pod: nY. X. 28 W. H. 555711 na Rudolfa Mosse na Dunaju I. Polovico voznine povrnem. — Pismene prijave sprejema Ignacij tval, krojač v Toma t n, p. Sesana. Mlad mož zmožen slovenskega, hrvaškega, nem-:: škega in ogrskega jezika :: išče za takoj ali pozneje službo inkasanta, skladiščnika, ekspe-ditor|a ali temu sličnega mesta. — Na zahtevo položi nekaj jamstva. — Pismene ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda« pod šifro .(Pošten/* C0GNAC! STAS, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalesentne. Dobi se edino pri tvrdki: 1066 BR. N0VAK0VIĆ, Ljubljana. Razgled1 vsako popoldne in zvečer koncert s petjem 0b nedeljah tudi tamburanje. Brez vstopnine! Gene navadne! Spreten izkušen oskrbnik (\Yirt5chafter) za pivovarnitko podjetje nemškega in slovenskega ali hrvaškega jezika zmožen, ki se prt poljedelstvu pa tudi pri konjih dobro spozna, se išče Za takojšnji nastop. — Ponudbe s prepisi izpričeval pod MWirtschaft 220 W. 0. 5586" na Rudolfa Zossc Dunaj X. 2434 1057 obert mielowski arhitekt In mestni stavbni mojster stavbna pisarna, Rimska cesta 2 agflg m se priporoča si. občinstvu za izvršitev načrtov in proračunov, sprejema nova, adapcijska in vsa v to stroko spadajoča dela, :: katera se najsolidneje in po zmerni ceni izvršujejo. :; 2411 Prvi in edini slovenski zasebni vskitečaj Lfablgana, Turjaški trg štev. 2, I. nadstropje. Zavod je edino slovensko zasebno trgovsko izobraievališče, ki ' ima priznano najboljše, teoretično in praktično naobražene učne moči. Tečaj traja 10 mesecev. Šolsko leto 191112 se prične 2. oktobra 1911. SmS \i te 15- in l M od 9—12. dop. io od 2.-8. Sprejemajo se samo gojenke, ki so dovršile 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske šole. Le izjemoma se sprejmejo gojenke, ki so dovršile z odličnim usochom 7. razred in ki napravijo vsprejemni izpit. — Število sjo- jenk je radi dosege učnih uspehov omejeno! Reflektantke naj se zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov« ter naj prineso s sehoj zadnje Šolsko izpričevalo. Zavod je v praktičnem kot zdravstvenem oziru najmoderneje opremljen Zavod se preseli s 1. avgustom t. 1. v Gosposko ulico Št. 8 tj, hiša, v kateri je bil dosedaj internat »Mladika« in popreje »Višja dekliška šola«. Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva Ulica ŠteVa 2« RasarvaJ fond fcraa Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In GoricL M Sprejema vloge na kupce in na tekoa račnn ter jih J£ 1| 0! Kipnje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst obrestnje oft tae vloge po čistih |2 [0 P° dnevnem knrzu. ■ um Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«« 73 7A 94 8G 0 ^288 642797 AYB 00 9062 ^848 C11B