amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIK! Geslo; Za vero in narod — za pravico in resnico _od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIi ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. __XOfficial Organ of four Slovenian Organizations) (VOL.) UL ICKES POSTAL VRHOVNI UPRAVNIK PREM0G0K0P0V NEMCI PRIPRAVLJAJO SPUMLADNO OFENZIVO VESTI 0 DOMOVINI GOEBBELS BI RAD POCEPIL ZAVEZNIKE ENEGA PROTI DRUGEMU London, Anglija. -— Nemški tisk je zadnje dni poln podži-gajočih člankov, kjer se kaže veselje zlasti radi rusko-polj-skega spora. Zraven se navaja, da Rusi ne bodo Poljakov nikoli ljubili in če bi kedaj dobili priliko Poljake vladati, da bi jih razgnali na vse vetrove. Posebno veselje vlada v Berlinu tudi radi sedanje premogarske stavke v Ameriki. Neki list'piše, da se bo vse ustavilo in da ljudstvo se ne da več pitati s praznimi frazami. Vse to dela nemški tisk radi tega, da bi potolažil nemško javnost doma, ki se je že naveličala doprina-šati visoke žrtve za Hitlerjevo tiranstvo. Ureditev sveta po vojni bo slonela na ramah Združenih držav, Anglije in Rusije, — vseh treh! Nova Liga na-rodov bo morala imeti za seboj vojaško silo. Ruski topnic&rji razbijajo nemške pozicije na kubanski fronti. — Nemški napadi odbiti in Nemcem grozi ruski pritisk v Kavkazu. —Govorice, da Nemci pripravljajo veliko »pomladno ofenzivo. — Druga razna poročila iz drugih front. Predsednik Roosevelt napravil prve korake v premogarski krizi. — Tajnik notranjih zadev Ickes imenovan upraviteljem vseh premogrokopov. — Trdovratnost Johna Lewisa ni umestna. — Predsednik poživlja premogar-je na delo. po kat. svetu GIRAUD ODSVETUJE SESTANEK V ALŽIRU London, Anglija. — Kakor znano je bilo določeno, da se bosta te dni sestala na posebni konferenci francoska generala Charles de Gaulle in general Henrik Giraud v Alžirju. General Giraud je pa zadnjo soboto posl&nfe Gani le ju obvestito, da ne želi sestanka v Alžirju, ampak v kakem drugem mestu, kjer ne bo tolikšne prilike za razne demonstracije. De Gaulle bi pa rad šel v Alžiri z razlo-ag, ker ima tam dosti pristašev, ki bi ga nadvse navdušeno sprejeli. son je znan kot dolgoletni raz-borit senator. Radi njegove visoke starosti 76 let so zdravniki v skrbeh za njegovo zdravje. AMERIKANCI NAPADLI PET JAPONSKIH BAZ Washington, D. C. — Od zadnjega četrtka so ameriški bombniki napadli pet japonskih baz na Solomonih, ki so še pod dominacijo Japoncev. Pri napadih niso Amerikanci zgubili nobenega letala. Japonska baza na Kieti, ki je 330 milj severno od Guadalkarmla, je bila od napadov najhujše prizadeta. NAZIJI NISO ZADOVOLJNI Z ITALIJANSKIM SODELOVANJEM Vojaki na GUadalkan&lu ixlagajo velike zaboj s hrane, raunicjje in druge stvari, ki so dospele nk solomonsko otočje s posebnim konvojem, ki ga japonske bombe ne ; torpede niso imele srečo nadlegovati. Ste v. (no) 86 "Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 LET ZA SVOJ NAHOD ▼ AMEHIKL CHICAGO, ILL., TO REK, 4. MAJA — TUESDAY, MAY 4, 1943 LETNIK (V KUPUJTE VOJKE BONDEI Washington, D. C. — Kar ee je bilo bati se je v soboto zgodilo. Premogarska stavka je nastala. Ne popustljivost Johna Lewisa in njegove organizacije je dovedla položaj do skrajnosti. Predsednik Roosevelt je v soboto izdal ukaz, da vlada prevzame vse premo-gokope, ki so v težavah radi stavke. To se je zgodilo potem, ko je voditelj premogar-jev John Lewis in ko so tudi premogarji prezrli apel predsednika Rocsevelta, da naj se vrnejo na delo do 10 ure v soboto. Dve ure pozneje je pri-j ■šel ukaz iz Bele hiše, da vlada prevzame vse premogokope. j Za vrhovnega upravitelja vseh prevzetih prrminfliikgjpaii j je imenovan tajnik notranjih1 zadev Harold # L. Ickes. Ta pa je poslal brzojave vsem lastnikom premogokopov, da naj ostanejo na svojih mestih in naj obratujejo naprej premogokope kot vladni upravniki! istih. Ickes je ukazal, da naj lastniki razvijejo nad svojimi premogokopi za-rtavo Zdr. dr-1 žav. Kjerkoli bodo kake težave ali remiri bo na razpolago vojaštvo za vzdržavanje jav- i nega reda. V nedeljo je bil napovedan za ob 9 uri zvečer radio govor predsednika Roosevelta. Kakih petnajst minut pred Roo-1 seveltom govorom je bilo razglašeno po vseh radio posta-1 (Dalje na 4. strani) zračni napadi na nemčijo Angleški 1 e t a I ci neprestano razbijajo nemška mesta. | London, Anglija. — Koncem zadnjega tedna so nemški letalci zopet obiskali nem-i ško Porurje in nekatere kraje' prav silovito bombardirali. Zmetali so več, kakor 8 tisoč tonov bomb, pravi pore Mest Essen, ki je eno največ-i jih industrijalnih mest v za- j j padni Njemčiji, je bilo v tej j vijni že 55 krat bombardirano, v noči med petkom in so-; i Hirfn js. doživelo eden wajtauj- i 1 ših zračnih napadov Zadnjič je bilo bombardirano 3. apri-> la in poročile so povedala, da so Krupove tovarne stale za-. prte vsled porušen j a okrog deset dni. Bombardiranje Nemčije se obeta vedno hujše. Prav te dni j je dospelo iz Amerike in Ka-; nade zopet večje število novih traniranih letalcev v Anglijo,! ki bodo skrbeli, da bo nad Nemščijo vsako noč dosti a-meriških in angleških ptičev. —*—o-- SENATOR JOHNSON OBOLEL Washington, D. C. — Senator i Hiram Johnson, dolgoletni zvezni senator iz Kalifornije je te dni obolel za pljučnico. John- Bern, Švica. — V francoskem departmentu v Haute- j Savoie, ki se nahaja v Alpah, kjer se spajate italijanska in; švicarska meja, kakor tudi -v Savoie departmentu, ki se na-! haja tik pod Haute Savoie, je bilo takoj po popolni okupaci-; ji zadnjo jesen poverjena Italijanom naloga, da očistijo po obeh provinci j ah vse nevarne ; saboterje in vse sovražne elemente. V Alpe so pobegnili mladi francoski patriotje, ki jih sicer ni tako veliko, vendar dovolj, da iz njih vrst prihajajo stalno vse vrste sabo-terji, ki nagajajo Nemcem in Italijanom, kjerkoli morejo in ovirajo njihno delovanje. Tako n. pr. dnevno razdirajo železniške proge in s tem ovijajo okupatorjem promet. Nemci, ki so navajeni, da se za taka dejanja barbarsko ma-Sčujejo, ta nadaljujoča odpornost gre silno na živce. Francoska policija m z njimi italijanski vojaki mlade francoske patriot« preganjajo. a jim ne morejo do živega. V gerah imajo izborna skrivališča. med narodom pa vse povsod prijatelje, ki jih o vsem sproti obveščajo. Kadarkoli se kaka ekspedicija odpravi na lov za patrioti, so ti že v naprej obveščeni in se poskrije-' jo. ali pa odidejo v druge kraje in ekspedicije se vračajo brez uspeha praznih rok nazaj. Nemce to jezi in zdaj že očitajo Italijanom in francoski policiji, da svoje naloge vestno ne vršijo. Poveljnik okupirane Francije je odločil, da bo poslal v Haute-Savoie svoje ge-stapovce, da tam počistijo francoske patriote. Preganjanje bodo začeli s terorjem in na vsak napad od strani pa-triotov bodo odgovarjali z u-j bijanjem talcev in odvajanjem prebivalstva v druge kraje, kakor to znajo barbarski nazi-' ji. To dokler bo šlo in dokler ne pride tudi za nemške kr-voloke dan strašnega plačila, ko bodo od preganjanih narodov pre jemali nazaj, kar so jim preje oni dajali. — New York, N. Y. — New-yorski pomožni škof Rt. Rev. Francis A. Mclntyre je v svoj-jem radio govoru te dni zelo umestno povdarjal, da le v Kristusovi šoli je mogoče najti mir. Dokler se svet ne bo šel učit ■skrivnosti miru v Kristusovo šolo, ne bo vedel kaj je mir, je močno povdarjal odlični prelat. — Bern, Švica. — Francoski Škof Francis Martin v Le Puy, i ki ga smatrajo za De Gaulista, je v radio govoru obsodil prisilno odvajanje francoskih mladcev na prisiljeno delo v Nemčijo. Izjavil je: Svet gotovo u-giba, kaj pravimo k temu nemškemu postopanj« francoski škofje. Vedite, da to vsi obsojamo! — London, Anglija. — Na-zijske oblasti se vedno bolj vmešavajo v notranje cerkvene zadeve. Zdaj so nemške oblasti izdale odredbo, ki zapoveduje, da se morajo gotovi prazniki, ki padejo na dneve med tednom obhajati ob nedeljah, ker prazniki motijo delo v vojni industriji. Kaj bodo k temu porekli 1 nemški škofje? — London, Anglija. — Ob otvoritvi rokodelske šole v Madridu, ki jo bodo vodili Salezi-janci, je povdarjal govornik na radio, da je salezijanski red, od svojega ustanovnika sv. Janeza Bosco naprej vzgojil za razna rokodelstva nad 90,000 mlade-ničev. Salezijanski red šteje zdaj 13,400 udov in imajo okrog 840 postojank. — Ženeva, Švica. — Francoski kardinal Lienart je vložil pri okupacijskih oblasteh pro-jtest, ker so ga naziji omenjali v Moskva, Rusija. — Ruski napadi od zadnjega četrtka naprej, ki se še vedno množe in postajajo silovitejši od dne do dne, so Nemcem zadali precejšne zgube v kubanski niža-vi v zapadnem Kavkazu. Nemci se trudijo ruske napade zaustaviti, ki pa nimajo uspeha. Nemci so bili odbiti z velikimi j z^ubami, če tudi se trudijo, da bi svoje pozicije v Kavkazu obdržali za vsako ceno. Rusko topništvo je v soboto uničilo -iS velikih nemških topov in veliko število možnarjev. V zraku pa so Rusi uničili 24 nemških letal. Južno od Balakleja v sredini donske fronte so Rusi uničili dva infanterijska oddelka in d*e transportne kolone, fcf so d ova žale provijant na fronto. Na drugem kraju pa so u-ničili Nemcem 3 .V> motornih trukov in več ietul. Kakih 70 milj 'južno od Harkova je skušala skupina Nemcev prebiti rusko črto z ročnimi strojnicami. Rusi so napad odbili, nemško skupino pa pcpolno- ma uničili. * ' V London so došla poročila, : da nemško poveljstvo priprav- j lja zopet veliko spomladno o-fenzivo proti Rusom. Ta ofenziva bo doslej največja. Okrog 5 milijonov mož bodo postavili na rusko frnoto. Od te ofenzive ima prsti odločitev, pra-! vijo Nemci, kdo bo v tej vojni zmagovalec. radio poročilih, da je priporočal Francozom, naj sprejmejo obvezno delo v Nemčiji. Lienart izjavlja, da njegova izva- I janja so bila napačno zavita v radio poročilih. Govor podpredsednika vlade, Dr. Miha Kreka Dne 28. marca je podpredsednik jugoslovanske vlade, g. dr. Miha Krek naslovil preko j londonskega radia Slovencem ; v domovini naslednji govor": V svojem zadnjem govoru se • je predsednik britanske vlade, g. Churchill, odločno spustil v razpravo namenov in nalog zedinjenih narodov po vojni. Njegov govor se je lotil zamotanih; j razprav in prerokovanj raznih I odgovornih in neodgovornih I osebnosti v Angliji in Ameriki, j Cilji po vojni Govorice o povojnih ciljih so prav posebno oživele zdaj, ko se nahaja britanski minister za zunanje zadeve, g. Eden, v Ze- j dinjenih državah. On in g. Hull,! minister za zunanje zadeve Ze- i dinjenih držav, sta že v svojih I prvih izjavah priznala in pov- i darila, da njihovi razgovori ni- j so posvečeni le vprašanjem sedanje vojne politike zedinjenih narodov, temveč tudi osnovnim načrtom za ureditev sveta po vojni. Ob istem času je po-! slala posebna delegacija ameriškega senata predsedniku i Rooseveltu resolucijo, ki zahteva, da Zedinjene države zdaj takoj postavijo, določijo in objavijo ne le načela, temveč tudi že glavne obrise svoje povojne politike. ^ Vrhovni svet anglikanskih cerkev pa je kar na kratko izdelal takšen načrt, ter ga objavil in s tem vzbudil največje za- i nimanje široke javnosti ameriškega kontinenta. Poskusimo izluščiti iz vsega tega ono kar je za nas v seda-■njem trenotku najvažnejše. Pred vsem nam kažejo te izjave Anglije in Amerike, da sta obe velesili živo prepričani o svoji odgovornosti za mir v bodočnosti in v polni zavesti svojih velikih in težkih dolžnosti v vojni, katero je treba nadaljevati do popolnega poraza Nemčije, Italije in Japonske. Ne brez Zedinjenih držav 2e takoj v začetku je treba uničiti vsako misel na to, da bi se mogla katerakoli velika sila po vojni umakniti nazaj v notranjost svojih meja in osamljena voditi politiko svojih lastnih navideznih koristi — kakor so to storile po prejšnji vojni Zedinjene Bržave, prepusteč Evropo njeni usodi, češ, da bodo v bodoče igrale vlogo opazovalca. V sedanjih razmerah v Evropi bi pomenila obnovitev te napake nemško zmago in izbruh nove vojne v najbližji bodočnosti. Tudi ne brez Rusije Ravno tako usodna napaka po prejšnji vojni je bilo dejstvo, da je biLa vsa organizacija evropskih držav in mednarodnih zvez v Evropi izvršena brez sodelovanja Rusije. Mir je nedeljiv, odgovornost za bodoči mil je skupna, in ta odgovornost je temvečja, čimvečja je sila dežele v Jborbenem redu zedinjenih narodov. Iz tega sledi, da bodo nosile ^največjo odgovornost za povoj-fno ureditev Anglija, Rusija in Amerika. Te tri velesile bodo morale za vsako ceno ohraniti skupnost povojne politike v vsej zdaj podjarmi jeni Evropi, ako jo zares hočejo, ne le osvo-| boditi jarma in režima osišča, temveč pred vsem tudi, ako ji ! hočejo prihraniti oni večni j strah, da preti Evropi nov vojni požar vsakega četrt stoletja. Skupni odbor Anglija, Rusija in Amerika bodo torej ostale vodilne sile vseh zedinjenih narodov v Ev-, ropi. Zedinjeni narodi bodo morali sestaviti svoj skupni odbor j ^ s%9i sktip^i načrt za sodelo, [vanje po vojni. Pozneje bi morali biti sprejeti seveda v ta evropski zbor tudi zastopniki nevtralnih in sovražnih dežel. Vsak narod in vsaka država mora biti svobodna in samostojna, toda skupna kontrola bo uvedena za vse, kar bi moglo uplivati na medsebojne odnošaje in pomagati pri vzdrževanju miru. Najstrožja kontrola bo morala paziti na to, da se bo moglo izdelovati in uporabljati orožje le za vzdrževanje miru. Oborožene sile, v kolikor bodo večje od onih potrebnih za vzdrževanje varnosti doma, ne bodo več zadeva vsake posamezne dežele, temveč stvar skupne kontinentalne politike. Palica za hrbtom Nova Liga Narodov bo morala biti tako opremljena in preskrbljena z vojaško silo, da se ne bo več omejevala le na donašanje resolucij in svečanih izjav, temveč da bo mogla s svojimi lastnimi sredstvi in s svojim lastnim orožjem nastopiti, čim se pojavi nevarnost, in že v povoju zatreti vsak poskus agresije. Tudi socialne, financijske in gospodarske mere poedinih narodov ne bodo mogle postati veljavne, ako bi njih posledice globoko uplivale na , sosedni narod. Tudi ta izvor novih spopadov je treba v tem skupnem organizmu zamašiti, ali pa ga vsaj po možnosti zmanjšati. Vse države bodoče Evrope bodo primorane, da skupno izvedejo socialne in gospodarske reforme, ki bodo služile dobrobiti in napredku mas, izenačenju socialno-ekonomskih prilik in zmanjšanju nacionalnih in kulturnih nasprotstev. Te dolžnosti, katere bo nalagala bodoča družba narodov, bo narekovala in zahtevala tako ogromna sila, da se jim nihče ne bo mogel izogniti. To je svet, ki se nam odpira. Evropa bo morala pokazati, ali ga je vredna — ali se bo znala rešiti r sama sebe. STVARI. KI PRIDEJO OD DOMA Z VESELJEM IZLAGAJO Torek, 4. maja 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC P "BLUEPRINT" ZA KATOLIČANE V LETU 1943 Politična prilagoditev med katoličani prihaja iz napačnega prepričanja, da je blagor katoličanstva, in obenem katoliške cerkve, odvisen od take ali drugačne politične situacije v svetu. Na primer: Tekom zadnje vojne, ali prve svetovne vojne, so bili med katoličani taki, ki so mislili, da bo šla katoliška cerkev v f ranže, če bodo šli v franže — Habsburgovci. (Danes se spet pojavlja v nekih krogih vera, da morejo le razni Otto-ni rešiti katoličanstvo v srednji Evropi...) V devetnajstem stoletju je bilo med katoliškimi Francozi mnogo takih, ki so mislili, da bo Cerkev takoj vzela konec, ako se odpravi na Francoskem — monarhija! Na Španskem in v nekaterih južno-ameriških državah so mnogi mislili, da je blagor katoliške cerkve v tistih deželah odvisen od stranke konservativcev. Pred nekaj leti je pa v New Yorku slovesno zatrjeval neki cerkveni predstavnik, da bo katoličanstvo v tem* delu Amerike mnogo trpelo, akc pride v politiki ob svojo moč — Tammany Hall! Poleg takih očitnih znakov te katoliške bolezni — politične prilagoditve — so še drugi manj očitni znaki. Tako si nekateri katoličani domišljujejo, da verzajski mir zato ni imel nobene prave veljave, ker pri mirovnih poganjanjih ni sodeloval — papež. Podobna zmota je v mislih tistih, ki so hoteli reševanje Cerkve na primer v Španiji ali Meksiki prepustiti — orožju. In kaj naj rečemo o tistih, ki so verovali — in morda do neke meje še verujejo — da utegne biti Adolf Hitler odrešenik sveta od boljševizma? Nič manjša in nič manj usodna zmota je tista, ki jo je najti vsaj v nekem številu katoličanov, češ, da Cerkev ne more shajati brez pomoči velikih finančnikov in bogatih industrijcev. Razume se, da te vrste katoliški bolniki potem ob vsaki priliki potegnejo s kapitalisti, kot se navadno izražamo, in se zapletejo v početja, ki so naravnost ali po ovinkih v nasprotju z interesi delovnega človeka. Utegnil bo kdo vprašati:-Kdo pa seje tako in podobno pogubno seme med katoličane, odkod pa prihajajo ti bolezenski bacili ? Morda bi se dalo na to vprašanje odgovoriti v štirih točkah. 1. Prva pobuda zacil za bolezen "politične prilagoditve" navadno pride od raznih politikarjev, ne od kakih cerkven jakov. Toda enako je res, da cerkvenjald in svetni ka- TARZAN (698) ZVERINE NA STRAŽI Napisal: Edgar Rice Burroughs LUCKILY UONS ARE NOT TREE-O.IM5ERS, BUT THEY "TbOK UP THEIR VIGIL BELOW ----WAITING .... WAITING...» TWEN HE DISCOVERED THAT ONE LEG WAS INJURED. HE COULD NOT HOPE TO OUTRUN THE SPEEDY CARNIVORES. THOUGH STUNWEO BY HIS FALL, THE MIGHTY TARZAN VJAS Q'jlC< TO RECOVER. HE LEAPED LIKE A SPRING UNLEASHED. NEARBY STOOD A LONELY TREE HE SCRAMBLED INTO IT JUST IN TIME TO AVOID THE LEAP)N£ BEASTS. ' V bližini je rastlo samotno drevo. Splazil se je gori še pravočasno, da se je ognil zverem, ki so se zaganjale za njim. _ Akoravno omamljen vsled padca, pi je mogočni Tarzan hitro spet opomogel; Odskočil je, kakor bi se sprožilo navito pero. . _ __ _ ___4 K sreči pa levi ne morejo plezati po drevju, toda stražili so spodaj . .. ter čakali . . . čakali .. • ___ Tedaj je odkril," da je bila. ena noga poškodovana. Ni bilo upanja, da bi mogel prehiteti urne mesojede. Btmn 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski Tke first and the Oldest Slovene Ust v Ameriki. i-- Newspaper in Amerika. UsžanoTlica tela IM1 r>' Establish«* 1891 ' Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-nedeljkov in dnevov po praznikih, day and the day after a holiday. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cerm&k Rd., Chic**« 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 f jA, j —— -■ Naročnina* Subscription! , Za celo leto__$« 00 For one year-W OO Za pol leta_ 3.00 For half a year--- 3.0t Za četrt leta__ 1.75 For three months-— L75 Za rhlrairs ^ In Evropo: Chicago* Canada and Europe: Za celo leto j7 "" For one year Za pol leta___3.50 For half a year--— S.50 Za četrt leta__100 For three month«-— « 00 Posamezna številka _ 8c I Single copy ■ — ** POZOR I Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi vasnaga pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na urad-niiivo vsa] dan in pol pred dnevom, ko izide iisL — Za sadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bras podpisa se ne oxixa. — Rokopisov uredništvo ne vrača._ Entered as second class matter, November 10,1925 at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ (Pod zgornjim naslovom je objavil kmalu po novem letu zanimiv in poučen članek v katoliškem tedniku America jezuit Wilfrid Parsons. Mi ga ne prinašamo v dobesednem prevodu, posnemamo iz njega na tem mestu le glavne misli, ki jih bomo podali našim bralcem v treh uvodnikih.) Miselnost današnjih katoličanov trpi od dvojne bolezni. Obe bolezni sta krivi, da katoličanstvo razmeroma malo pomeni v velikem svetu. Pomeniti bi moralo v resnici veliko več, ako se pomisli, da katoličanstvo na sebi pomeni toliko kot pravilno rešitev vseh mogočih problemov, ki se spet in spet pojavljajo med ljudmi. Prvi teh dveh bolezni bomo dali ime — "politična prilagoditev". To hoče reči, da se katoličani dajo preveč vplivati od raznih političnih struj svoje dobe, v kateri žive. Več o tem bomo povedali v prvem uvodniku. Druga bolezen bi se mogla imenovati — "socialna ne-resnost". Z drugo beseda: katoličani ne vzamejo dovolj zares svojih od Kristusa jim naloženih nalog v vprašanjih preroditve človeške družbe. O tem bomo več spregovorili v drugem uvodniku. Zdi se nam, da ta dvojna bolezen med katoličani ni nič novega. Šla je z njimi skozi dolgo dobo zgodovine, morebiti kar cela stoletja. Poglejmo v oči prav od blizu najprej prvi teh dveh bolezni, ki smo jo nazvali — politična prilagoditev ! L toliški veljaki z neko neverjetno lahkoto padejo politikar-jem v mreže in se pustijo izrabiti kot njihovo orodje. 2. Tesna zveza med Cerkvijo in svetno politiko se seveda predstavlja kot nekaj zelo koristnega za Cerkev in katoličanstvo. Z drugo besedo: namen je večinoma dober, zato je stvar zapeljiva in marsikoga omreži. 3. Taka tesna zveza med Cerkvijo, oziroma med cerkvenimi in katoliškimi predstavniki ter med politikarji večinoma ne vodi do tesnega sodelovanja med Cerkvijo in državo, ampak med Cerkvijo in eno ali drugo politično stranko v državi. • _ 4. Kljub temu, da skušnja kaže: da je tako sodelovanje vedno katoličanstvu v škodo, se vedno znova pojavljajo poskusi za politično zasužnjevanje Cerkve. Kar smo povedali v dosedanjih vrsticah, velja v prvi vrsti za razmere v takozvanih "katoliških deželah". Navedli bi lahko dolgo vrsto zgledov iz raznih evropskih dežel iz najnovejših časov, pa morda še več iz prejšnjih stoletij. Toda tudi naša Amerika ni popolnoma prosta te bolezni. Res pa je, da tu v naši domovini ta stvar ne seže dosti preko krajevnih pojavov. Toda nikjer ni zapisano, da se kdaj utegne zajesti ta bolezen med vse milijone tukajšnjih katoličanov. Ljudje smo in do malega vsi smo podvrženi propagandi, pa naj bo taka ali drugačna. Zato tudi nismo nedostopni prišepetavanjem raznih politikarjev, ki znajo svoje politične cilje zaviti v lepo pobarvane papirje verske ali vsaj moralične gorečnosti. Že samo to je dovolj nevarno, če se navdušujemo za to ali ono deželo v drugih delih sveta, ki praktično uvaja in redi na svojih tleh bolezen politične prilagoditve. Dobro bo torej, če to boležen resno premislimo in potem še drugo vzamemo pod drobnogled. O njej bomo spregovorili prihodnjič. Ko bomo obe bolezni vsaj nekoliko ' spoznali, bo seveda treba, da si poiščemo zdravil za eno in drugo. TJo iskanje bomo prihranili za tretji uvodnik. L (Dalje prih.) NOV GROB V CLE VELA NDU' Cleveland, O. V fari Sv. Lovrenca so se oglasili zvonovi tužno naznanjajoč, da je preminula v torek 27. aprila ob 9 uri dopoldan Perkotova mama, Agnes Perko, rojena Jakšič, stara 73 let, doma iz Budgejevasi, fars Žužemberk, na Dolenjskem, poznana tudi p. d. kot Koče-varjeva Agata. Z njo je odšla iz naselbine verna in skrbna slovenska mati, ki se je v tem odlikovala, da je bila vredna občudovanja, kakor so slovenske blage matere, ki pozabijo na sebe, da drugim dobro store, da je družina častno in versko vzgojena, da se v hiši ohrani vera in ljubezen do naroda. Take matere so dragocen zaklad našega slovenskega naroda in le prerano legajo v grobove, ž njimi pa izginja značajnost in blagost srca, ki ga ne more nadomestiti nobeno drugo bitje. Kdor je poznal to mater, jo je moral občudovati, kako je čuvala in bdela pri vzgoji svojih otrok. Zadnjih 15 let .vdova je prevzela vse skrbi za blagopokojnim soprogom Dominikom ; s pridnostjo in molitvijo je dvigala otroke, da so se povspeli do častnih mest, in to iz revne hišice, za katero je pokojni oče trideset let trdo vihtel kovaško kladivo, da je s tem družini preskrbel skromen dom in jih preživel v težkih letih, kakoršna so bila takrat, ko so se ustanavljale te pionirske družine tu v novemu svetu. Ni potreba po-vdarjati, s kakšno skromnostjo, varčnostjo in skrbjo so takrat ti pionirji začenjali v težkih preizkušnjah svoje življenje, ko niso vedeli, bo li jutri delo ali ga ne bo. Zaslužek teh dni je bil pod ničlo, dela je bilo le malo kje in še kakšno. Iz teh težkih preiskušenj so te pionirske družine za vselej ohranile spomin, ki jih je vodil v poznejšemu življenju po modri in previdni poti z izrekom: "Delajmo in molimo ter hranimo, če tudi še tako majo in redko zaslužimo". Rajna Dominik in Agata Perko sta se poročila v Jolie-tu, kamor sta dospela pred 51 leti, potem sta se pa naselila v Clevelandu za stalno, kjer je rajni soprog delal na Calvary pokopališču 30 let kot kovač. Umrl je pred 15 leti. .Doma je bili iz Krke. Bil je blag in od vseh spoštovan mož. Tako je vživala družina Perko v naselbini in v fari Sv. Lovrenca vsesplošno spoštovanje, bila je verna in je podpirala cerkev in druge domače ustanove. Poleg sestre Elizabete, ki je štiri leta starejša in se nahaja v Clevelandu, zapušča pokojna Agnes Perko tri hčere in štiri sinove. Hčere so Josephine Barley, Jennie Gra-hek in Mary Strekal, ki je v grocerijski obrti; sina Frank m Alojzij sta v službi Strica Sama sin Anthony J. je zdravnik, sin Adolf pa zobo-zravnik. Bila je stara mati 23 otrokom in enemu prastara mati. Pogreb se je vršil v soboto 1. maja iz hiše žalosti, 3529 E. 82 Št. v cerkev Sv. Lovrenca, odtam pa na pokopališče. Blag naj ji ostane spomin, njeni duši pa bodi večni mir! A- G. O NOVIH DELIKATESAH j Mt. Olive, 111. \ Ker je moj zadnji dopis v J Am. Slovencu nekaterim uga- 1 j al, bom pa še naprej pisal o novih delikatesah,* akoravno med našim narodom niso bile • nikdar priljubljene. Vojni čas prinese marsikaj, * kar prej ni bilo priljubljeno. : Poglejmo v zgodovino pred- 1 zadnja, francoske vojne v --letih 1870-1873. Pariz je bil 51 oblegan. Ko so mesne zaloge ' pošle, so prišlji na vrsto konji, •! potem pa celo podgane, ki so jih plačevali po 5 frankov ,in več. Tudi v zadnji svetovni]'' vojni se je moral avstrijska; posadka v trdnjavi Pržemisl udati, ker ji je zmanjkalo živeža, posebno mesnega, in zopet je bila ta konjska para na vrsti, pa je tudi to pošlo in udati so se morali. Neki hudo-jmušnež mi je pravil, da so konjske repe obešali na viden kraj, ker so hoteli na ta način Ruse varati, kakor da imajo še dosti te robe za golaž. Ali ni jim usp«lo. v Znani so mi tudi ljudje, ki ljubijo še neke druge vrste pečenko; to so Furlani. Če so to res pravi Furlani ali so Italijani, nisem gotov; vem le, da ,smo jih pri nas tako klicali. .Njih posel je bil škarje in britve brusiti. Kot deček sem ne-'koč opazoval enega. Postavil >je svoj kolovrat — tako je sam nazival svojo brusilno pripravo — pod lipo blizu župnišča ter se zagledal v lepo farov-ško — mačko. Poklical je mene, ki me je zapazil v bližini, ■ .Tekoč: "Fantič, ali bi ti mogel tole mačko ujeti?** Jaz*ga gle- l »dam debelo, on pa pravi: ■ "Dam ti dvajsetico. Jejmine, i ti ne veš, kako je mačka do- ■ bra!" Rečem mu, da se bojim ! farovške kuharice. "O mraku i bom prišel; le glej, da jo u-: loviš!" mi pravi. Meni je bila > dvajsetica močno všeč. Mačko > sem zaprl v. našo drvarnico. Zvečer jo je odnesel, jaz sem pa dobil dvaisetico. O kako je bila lepa še v tistih časih ! Neko zimo sem delal v smre-^ kovem borštu za nekega Lo-p gatčana. Kupil je za 1000 goldinarjev lesa. Tesarje je seboj pripeljal; domačini smo samo podirali in klestili. Bila je pa r res mrzla zima; morali smo i-' meti vedno, dober ogenj. Nekega dne pa pride neznan mož i in nas vpraša, ako bi si smel . kaj skuhati pri rajem ognja. - Seveda smo privolili. Eden ra- - dovednežev pa je hotel videti, J kaj da kuha, ker je stvar ime- - la tako močan duh, pa ga vpra-i ša: "Očka, vi pa gotovo mijav - mijav pečete, ali ne?" "Zajč-i ka sem ujel" odvrne možiček. ) in ga lahko pokusiš, ko bo pe- - čen." Prav blizu tam sta pa 7 dva nepridiprava podžagala c veliko jelko in sta jo nalašč i podrla čez ogenj ter tako po-s kvarila siromaku dobro kosi- - lo. On pa je pričel kleti kar v 5 treh jezikih, seveda najprvo ie bilo porka in porka; tako smo vedeli, da je bil Furlan; svoj "kolovrat" je imel v bliž-žnji vasi. Ni bilo vredno smeha, ali nekateri so imeli veliko zabave pri tem. Gospodar pa nas je vse ostro pokaral. Vlada nam sedaj priporoča, nabaviti si piščancev, kolikor je kateremu mogoče. To bo prava delikatesa, ki jo vsak ljubi, in bo tudi brez odmer-jalnih točk. Ali po mestih sko-ro ni mogoče temu priporočilu ustreči. V Washingtoriu se že sedaj bojijo, da ne bi premočno petelinovo petje motilo idržavnih uradnikov ali celo državne zbornice. Prišel' pa je že eden glavnih uradnikov z rešitvijo na dan, namreč, da so petelini potrebni samo za 'časa valenja, toraj poklati jih /potem,! Kes modra razsodba. Jaz pa mislim, da jih malokdo tako dolgo hrani; Še pred-no pričnejo svoj kikeriki, se ..znajdejo v ponvi. Letos jih je bilo v resnici težko dobiti. Nekatere valilnice so imele naročil za šest tednov in več naprej. Hodil sem od ene valilnice do druge, pa nikjer ni bilo slišati kakega kikeriki, ki se ga v Washingtonu tako boje. Če je le res! Andrew M aren. -\j- POROČILO O NARODNEM SHODU jki *e je vršil . na "Slovenski dan" 18. aprila v Sheboyganu in katerega je sklicala podružnica it. 4, JPO-SS. Mheboygan, Wis. Predsednica podružnice št. 4, JPO-SS in tudi podpredsednica Sansa je otvorila shod s ,pozdravom ter povedala, da se ta shod vrši iz dveh namenov. Prvič, da se praznuje Slovenski dan v spomin na cvetno nedeljo, ko je pred dvemi leti bila napadena naša rojstna do-Inovina in pa, da se odzovemo ;klicu naše nove domovine A-merike, ki želi naše pomoči pri nakupovanju vojnih bondov. Nadalje je predsednica vodila program po sledečem vspore-du: 1. Zaprisega Ameriški zastavi, sodeluje Mr. L. D. Stoli, ^načelnik Ameriške legije. / 2. Igrata dve deklici, Viole-ta Milostnik in Mary Ann Strahota, "God Bless America". 3. Deklamacija "Slovenski dan", Diana Ribich in Mary tKrainz. 4. Zopet igrata deklici V. Milostnik in M. A. Strahota dva komada. 5. Govor Johanna Mohar, tajnice in zapisn. podružnice št. 4, JPO-SS ki je naglašal spomin na strašno usodo, ki jo je doživela pred dvemi leti dne 6. aprila nasa rojstna domovina Jugoslavija. Priporočala je, da bi z združenimi močmi vsi kakor eden delali na to, da bi naš narod že skoraj doživel čas osvoboditve in srečnejše bodočnosti, po kateri tako željno hrepeni. Tudi z molitvijo moramo združiti to naše -delo, da bo uspešno zaželjene-mu namenu. V imenu K. S. K. J. kot tudi uradnica iste je izrekla svoje sočustvo nad žalostno usodo našega naroda, Miverjena, da kakor organizacija tako. tudi potom svojega številnega članstva hočemo storiti vse, da pomagamo ter da se naš narod doma osvobodi krulega tiranstvp enkrat za \ae'ej. Zaupajmo v božjo po* meč. 6. Sledi krasna deklamacija, katero je izvrstno podala Mrs. Frances Milostnik, "Slovenija toži", in katero je zložil Mr. L. Zakrajaek iz New Yorka in je bila priobčena v Zarji lansko leto ravno ob obletnici napada na Slovenijo. 7. Nato je predsednica shoda Mrs. M. Prisland pozvala navzoče naj vstanejo v znak spoštovanja do onih naših sorodnikov, znancev in prijateljev, ki so padli za našo rod-:no domovino in ki se še borijo za obstoj in svobodo Slovenije. 8. Nadalje je bil predstavljen Mr. Vincent Cainkar iz Chicage, predsednik JPO-SS ter član eksekutive Sansa. Voditeljica shoda je omenjala številne zasluge Mr. Cainkar-ja, ki jih je s svojim skrbnim in velikim delom doprinesel za obe narodni organizaciji, ki jih imamo Slovenci v Ameriki. Mr. Cainkar je v eni uri trajajočemu govoru orisal trpljenje našega naroda doma ter razložil načine, po katerih bi Ameriški Slovenci lahko svojcem najbolj pomagali gmotno in k zopetni upostavitvi Slovenije. Narod je ves čas paz-no sledil njegovim besedam, kar je znamenje, da je Mr. Cainkar izvrsten govornik, ki zna doseči narodovo dušo. 9. Nato je bil poklican k besedi Mr. Anton Zorman ki je namestnik širšega odbora .Sansa. Prečital je resolucijo, j ii je bila od navzočega občin-j stva soglasno sprejeta. Sklenjeno, da se posije resolucija .sledečim: Državnemu depart-!mentu, zakladniškemu department in uradu za vojne informacije, j ' Dalje je zbornica odobrila, da se pošlje zahvala radio ko-j mentarju Mr. Graham Swing za njegov lep govor o Jugosla-j Viji In Sloveniji na radio 6. aprila letos. Ker tega govornika posluša do 20 milijonov ljudi vsak večer, smo mu za njegovo reklamo lahko hvaležni. 10. K besedi je bil poklican blagajnik podružnice št. 4, JPO-SS, Mr. Martin Jelene, j ki je poročal, koliko se je že ' poslalo od tukajšnje podružnice na gl. urad JPO-SS ter je r na navzoče apeliral za darove a ,v prid dobrodelnega sklada. Nabrala se je svota $46.00. Ker vemo, da ni rešitve za J našo staro domovino brez zmage Amerike, je predsedni-o «a v iskrenih besedah apelira-e la na navzoče za nakup vojnih j bondov, ker se ravnokar vrši a velika kampanja v tem oziru. jI Takoj so se oglasila naša dru-a štva in posamezniki, da je bilo :pred zaključkom shoda pro-e danih bondov za svoto $11,-' 100.00 kar je za našo naselbi-no velik uspeh, saj obstoji po e večini iz delavcev, ki itak mo-rajo kupovati bonde v tovar-^ nah, kjer so zaposljeni. Tudi r'_ ,po shodu še lahko Slovenci ^ ,kupijo bonde pri našem slo-j venskem bankirju Mr. Antonu ^ Stiglicu, ki bo gledal, da bo vsaka svota kreditirana Slo- d Q vencem. >r (Dalje na 3. strani) »r (Metropolian Newspaper Service) Torek, 4. maja 1943 &MER1KANSK1 SLOVENEC BETONIRANO ZAKLONIŠČE SO ZAVZELI Slika kaie angleške vojake, ki 10 zavieli pri Mareth crh cemeniirano zaklonišče. Nemci so ga imeli pokriiega z vejevjem, da je bil tako neviden. Stran S zapisnik seje slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila dne 10. aprila 1943 v Chicagu, Illinois. J. M. Trunk: TEDENSKI KOLEDAR 9. Nedelja — 2. po Veliki noči 10. Ponedeljek — Anton in, škof. 11. Torek — Mamert, škof 12. Sreda — Pankracij, mu č. 13. Četrtek — TvoJ^ert. 14. Petek — Bonifac. i 15. Sobota — Izidor. DRUGA NEDELJA V MAJU Ljubezen je nekaj splošnega, občega, toraj mora biti dostopna vsem ljudem. Kaki občutki niso splošni, niso v oblasti vseh, toraj ne morejo biti noben bistven del pri ljubezni. Nekaj popolnoma zunanjega so, da se ni treba zanj zmeniti. \ Kaj je pray gotovo v oblasti ■ vseh ljudi brez najmanjše izjeme? Pač gotovo izponjeva-nje zapovedi. "Kdor ima zapovedi moje in jih izpolnuje,] on je ta, ki me ljubi". Edinole ,tak resnično ljubi. To je prvi in zadnji dokaz čiste ljubezni do Boga, in le ta dokaz te more rešiti. Ali bi imel le trohico ljubezni do Boga in bi bil kdaj Boga vreden, če bi lastno, grešno voljo nad sveto, jasno izraženo voljo božjo? Ce bi ga *aji žalil, kakor mu bil pokojen? Če bi ti bila stvar in nje-aia slast dražja, kakor sam tvoj 3og in Gospod? Tako ljubezen tirja Boga od tebe, da po-jBtane večje plačilo tvoje. Le ljubezen zasluži ljubezen. Pri- hodnje življenje v Bogu je živ-Jjenje večne ljubezni, ne lju-j bežni, ki se bori v strahu in revi za največjo dobroto, ljubezni, ki je zgrabila največjo dobroto, jo drži oklenjeno, •se v njo vtopi in večno v nji I T>cčiva, da pije iz nje potoke I samega veselja in blaženosti. ,'Brez prave ljubezni ne prideš j nikoli do prave ljubezni. Naj ti toraj ne bo pretežav-no, da v primeroma zelo kratki dobi življenja hrepeniš v trdi, trydapolni ljubezni po Bogu in si prizadevaš z vsemi -močmi izpolnjevati iz gole in čiste ljubezni zapovedi božje, | da prideš po kratki dobi tja, kjer ljubezen ni več nobena zapoved, temveč nepremagljiva, blažena in neskončno bla-žilna moč, ki izhaja iz lepote in veličastva božjega. • Kakor dim ginejo leta, ko je treba zapovedi izpolnjevati, sad zapovedi, ljubezen, pa ostane vekomaj. Ne bodi nemaren za kratek čas! BARAGOV SVETILNIK Promotor. Letošnje leto pomeni dve r važni obletnici v. zvezi z Ba-li rago. Oboje je bilo že poudar- r jeno: 75. obletnica njegove .g blažene smrti, pa tudi 100. obletnica njegovega prihoda v L'Anse in ustanovitev ondot-!l nega misijona med Indijanci, S Obletnico Earagove smrti je; 1 poudaril že letošnji Baragov i dan v nedeljo po 19. januarju, h Za tisto priliko je napisal tudi i misijonar Trampuš lepe misli, 1 ki so bile pred dvema tednoma j natisnjene na tem mestu. Zdaj j £je čas, da posvetimo nekaj pozornosti drugi obletnici, to je i stoletnici Baragovega prihoda v i L'Anse, Michigan. < Preden gremo na delo in na- ] pišemo kaj več o tej stoletnici, i si ne moremo kaj, da ne bi poudarili neke druge okolnosti, ki je prav razveseljiva. L'Anse je danes moderna naselbina prav blizu tam, kjer je Baraga pred sto leti ustanovil svoj indijanski misijon. Se vedno je tam tudi katoliška župnija, ki spada pod škofijo Marquette, ustanovljena s trudi in napori škofa Barage. Župnija v L'Ansu danes seveda ni indijanska, temveč mešana, sestavljena iz različnih narodov. V teku časa se je vse ondotno naseljenstvo vtopilo v amerikanstvu in se vrši služba božja ter ves župnijski aparat v angleškem jeziku. Zelo hvalevredna pa je ideja sedanjega marquettskega .škofa Magnerja, da je prav za letošnjo stoletnico poslal na to župnijo našega slovenskega rojaka, Rev. Franka Scheringer-ja, ki je bil rojen na Calumetu, Mich. In prav tako pomenljivo je, da je ta mladi gospod postal predsednik Baragove Zveze. S to dobro premišljeno gesto je škof Magner pokazal globoko zanimanje za Baragovo zadevo in zborovalci na zadnji letni seji Baragove Zveze niso mogli dati lepšega priznanja škofu Magnerju, kakor da so župnika iz L'Ansa izvolili za svojega predsednika. Baragov Svetilnik daje s tem svoje iskreno priznanje na obe strani — posebej pa pozdravlja Fathra Scheringer-ja in se veseli, da je ta odlični »nladi duhovnik, naš rojak, rav- no za Baragovo stoletnico v V- ^ jAnsu sprejel na svoje močne ! rame dvojno tako odlično nalo- . 1 iSO. ; I, * ' * \\ Po teh uvodnih besedah se ! lotu jemo naloge, da podamo! j Svetilnikovim bralcem in bral- ! :' kam na kratko opis ustanovitve ] indijanskega misijona v L'Ansu 1 . j pred sto leti — v letu 1843. ] i Dr. Franc Jaklič nam v svoji 1 , knjigi o Frideriku Baragi ta do- ] l godek opisuje v naslednjih be- < i sedah: _ j Na sredi južne obale Gornje- i » ga jezera (Lake Superior), des- i r no od polotoka Keewenaw, leži ] ob keevvenawskem zalivu mesto ' - L'Anse (Lans). Ime je franco- i , sko in pomeni po naše "lok", i - ker je ondotna morska obala i res izleknjfena kot lok. 5 V Baragovem času je stala j nekoliko proč od sedanjega me-1 sta enako imenovana indijan-i ska naselbina, v kateri je bila i tudi nekaka kanadska trgovina 1 s kožuhovino. 2e več let poprej - je bil pri tej trgovski družbi na- - stavljen pobožni Francoz Peter - Crebassa (Krebasa). Ta mož - je ob nedeljah, ko ni imel prili-ti ke za sveto mašo, s svojo ženo e Ano rad prebiral sveto pismo in I v molil. a Stari indijanski poglavar Pe-v nanši ga je pri teh zasebnih po-__ božnostih večkrat obiskoval in a Crebassa mu je razlagal temelj-ne resnice katoliške vere. Dobri starina je tako vzljubil krščan-o stvo, da si je zaželel v L'Ansu )- katoliškega duhovnika, ki naj > bi ostal na mestu in redno o-i, pravljal božjo službo, o Crebassa mu je omenil Bara-il go, ki je bil takrat v La Pointu, S sicer dosti daleč od L'Ansa, e vendar najbližji katoliški du-o hovnik v tisti okolici. Stari po-o glavar je začel tiščati v Crebas-5- so, naj piše Baragi in mu pove, li da ga poglavar Penanši vabi v 'u L'Anse. Nekaj časa se je Cre-;a bassa obotavljal, končno je res ;a pisal Baragi, in sicer že leta Ik 1&40. a-j Baraga je pismo sicer prejel, >a,toda bil je tisto leto silno zapo-r- slen v La Pointu. Postavljal je ni tam novo cerkev, ki mu ni po-v-Jvzročhla majhnih težav. Radi tega ni mogel misliti na to, da bi se odzval povabilu v L'Anse. Prav enako je ostalo pismo, ki ga je ponovno prejel od Cre-basse v letu 1841, brez uspeha. La Pointe je še vedno zahteval vso Baragovo pozornost in ga nase priklepal. • Šele leto 1843. je izgladilo pot iskrenim željam starega indijanskega poglavarja. Baragu j je prišlo na uho, da se je bil naselil v L'Ansu neki protestan-tovski pridigar in je skušal Indijance prdiobiti za svojo obliko krščanstva. Ta novica je Barago zaskrbela. V tistem letu tudi ni bilo več toliko skrbi z misijonsko postajo — indijansko župnijo — v La Pointu. Tako je Baraga začel resno misliti na Indijance v L'Ansu. Bilo je tedaj prvič, da se mu je vzbudila želja, ustreči vabilom stare-ga poglavarja m Francoza Cre-; basse. Dne 13. marca 1843 je bilo, ko je pobožni Francoz prejel pismo od Barage in v njem obljubo, da pride brž ko mogoče. Računal je s tem, da pride v L'Anse v maju in ostane do julija. Dostavil je celo, da bo videl, če se bo mnogo Indijancev priglasilo za sprejem v katoliško vero. Ako bi bilo tako, utegne polagoma urediti zadeve v La Pointu in se stalno naseliti v L'Ansu. Govoril da bo s svojim škofom in ga zaprosil, naj pošlje v La Pointe kakega drugega duhovnika. Med tem so se bili namreč v La Pointu že do malega vsi on-dotni Indijanci spreobrnili v katoliško vero, le nekaj najbolj trdovratnih je še vedno vztrajalo v svojem starem poganstvu. Baraga pa ni bil rojen za župnika, bil je pač kot ustvarjen za misijonarja — pionirja. Prav radi tega ni mogel več •vztrajati v La Pointu, kjer bi prav tako dobro vodil župnijo — vsaj po Baragovem mnenju — kak drug duhovnik. Njega je i gnala apostolska želja za no-; vimi pridobitvami v nove kra- J je. To je pač ona že splošno znana Baragova žeja po ne-umrjcčih dušah, ki nam je znan iz vsega njegovega delo-j vanja. Prišel je mesec maj in — minil. Za njim junij — enako. Še-j le v juliju je Baraga našel pri-I Iiko, da se je odpravil v L'Anse in se pripeljal tja na ladji po gladini Gornjega Jezera. L'Anse je bil takrat pusta, žalostna in nerodovitna pokrajina. Tako je Baraga sam zapisal leto pozneje in dostavil, da . se z La Pointom niti primerjati . ne da. Ravno tako pust in žalo-i sten je bil sprejem, ki ga je bil » Baraga ob svojem prvem priho-. du deležen na tem kraju. O tem bo poročal prihodnji . Svetilnik. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) Končno je predsednica za-! kij učila program z besedami: "Mi smo Amerikanci slovenskega porekla. Ponosni smo, da smo državljani te velike; dežele. Vsak dan znova obnovimo prisego naši zastavi, in vsak večer se naj naše misli strnejo v molitev za zmago, j ;mir, svobodo in boljšo bodoč-j nost vsega človeštva". Zahvali-, la se je za udeležbo in vsem, ki so sodelovali na programu in pomagali. Zahvala je bila izrečena tudi Mrs. Mary Fludernik, ki je •dala svojo dvorano brezplačno na razpolago za shod. Besedilo resolucije, sprejete na shodu, je sledeče: RESOLUCIJA Ker je Slovenski Ameriški 1 Narodni Svet določil cvetno nedeljo kot Slovenski Dan — 1 dan žalostnega zgodovinskega ! spomina, ko so pred dvemi le- ANGLEŠKI "BLJUVAČI OGNJA" —.....— — »-«• i— u i, ■in—li i niiTi i n i .ui Angl*»ka letala "Spiifires", ki letijo v formaciji nekje nad Rommelo-vimi pozicijami nad Tunizijo naloženi z težkimi bombami za sovzažnka. OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! Pristopite k DR. SV. J02EFA, štev. 53, K. S. K. J. jnk # V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERINA. predsednik, JOSEPH ZORC, tajnik, 1045 Wadsworlh Ave.. . No. Chicago. Ill-ANTON BESPALEC, SR., blag. DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO 6X& Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnilc: Jos. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Louiz .Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo 9e sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. ti barbarske nacijske in faši-tovske čete vpadle v mirno Slovenijo in Jugoslavijo; in — ; Ker je naš smoter in motiv, ki nas navdaja z dvojnim upanjem in sicer: Predvsem je -naša volja in želja, da zmagajo Združene Države in njih . Zavezniki; izrecno želimo in i hočemo tudi obnovitev po §o- l vražniku razkosane Slovenije, s •katera je dala našim predni- ^ kom in mnogim nam luč živ- s Ijenja; in dalje — 1 Ker je točasno v teku kam- £ panja za drugo vojno posoji- ( •lo, ki jo vodi Državno Zaklad- .1 ništvo Združenih Držav — ] Smo se vsled tega, kot za- s stopniki jn člani slovenskih a-meriških društev v Sheboygan-' : i skem okraju, katera štejejo < i nad 2000 članov — zbrali z namenom, da ob tej priliki ponovno izrazimo našo iskreno udanost in lojalnost Združenim Državam in njeni vladi, iter da izrazimo našo hvaležnost deželi, katera nas je sprejela za svoje. > : Ameriški Slovenci, ki so po • ogromni večini strokovni in : navadni delavci, se zavedajo v polni meri potrebe in dolžnosti podpirati našo deželo do skrajnosti v vseh ozirih. Vemo, da brez pcpclne zmago Zdr. Držav in njenih zaveznikov ne more biti svobode in varnosti za male, demokratično misleče in svobode željne naro- j de na svetu, kakoršna je naša: rodna Slovenija. Zavedamo se ogromnih žrtev naše dežele, kakor tudi žrtev, ki jih mora in jih bo moral doprinesti - naša oboro- j žena sila v bodoče. Ponosni | smo na naše sinove in očete, ki .bo se izkazali hrabrim in vred-i nim članom naše armade. Vemo pa tudi, kako strašne so žrtve naših krvnih bratov v podjarmijeni Sloveniji in drugih deželah. , Zatorej pozivamo člane in vse slovenske može in žene iz Sheboyganskega okraja, naj se vsi odzovejo do skrajnosti ,s tem, da kupijo bonde drugega vojnega posojila, da na tak način skupno pomagamo do hitre in popolne zmage Zdr. Držav in naših Zaveznikov na vseh bojiščih in tak,' pripomo-j-emo deseči vsem miroljubnim vnarodom trajni mir in pravico ter demokratično svobodo vse-; ,mu človeštvu. Za podružnico št. 4, JPO-SS Johanna Mohar, tajnica. -o-- V naselbinah, kjer bi naši rojaki sami ne hoteli vložiti take prošnje na pristojnem mestu, naj to naznanijo na tajniški urad, nakar se bo od naše strani potrebno prošnjo vložilo. V takiii slučajih naj se nam sporoči ime in naslov uprave (Community ali War Chest), nakar se bo potrebno prošnjo pripravilo in na pristojno mesto poslalo. O finančnem stanju bo poročal brat blagajnik. Omenim samo to, da konccm marca meseca znaša preostanek v bla- g gajni $47,193.36. kar bo goto-' z vo tudi brat Jurjevec. potrdil. c Josip Zaiar, tajrik JPO-SS. ^ Stavljen, podpiran in spre- g jet je. predlog, da se tajnikovo 1 g poročilo sprejme. ( Poročila blagajnika: j Blagajnik prečita poročilo zapriseženih javnih pregledo- J valcev, V.i je podpisano od J a- 1 mes T. Wilkes and Co., 15309 < Center Ave., Harvey, Illinois. ' Finančno poročilo S3 glasi: Gotovina na Skala National Bank of Chicago $2000.00; naloženo na Metropolitan State Bank of Chicago $316.40; naloženo pri Reliance Federal j Savings and Loan Asociation $7,321.96; in vojni varčevalni bondi $37,555.00. Skupna gotovina JPO-SS je sedaj $47,193.36. V dveh letih poslovanja ie imela p ;if.ržna akcija sledeče I str oš k e. Čekovna knjiga $2.-; 00 ; bond za Magajnika za dve, leti $25.00; in za pregledovanje knjig po zapriseženih pre-1 j gledovialcih 1 $20.00, < skufr>aa j ! vseh stroškov IB47.00. N.adalje poroča blagajnik j .da bo kupil za denar na ban- j I kah zopet bonde baš sedaj, ko je kampanja za drugo vojno posojilo. Nadzorni odbor JPO-SS, ki i je pregledal blagajnikove knji-I ge dopoldne, poda svoje poro- j •čilo. Nadzornica Josephinfe Za-t krajšek izpove, da je nadzorni odbor pregledal vse dohodke in stroške blagajnika ter da i je knjige našel v vzornem in j pravem redu, zakar se zahva-; 1 ljuje blagajniku za njegovo delo. - Nato tajnik obširno poroča Še o njegovi korespondenci. Pravi, da mora vsak mesec poslati poročilo o dohodkih in stroških na President's War Relief Control Board v Washington, kjer nadzorujejo vse j vojne pomožne akcije v Ameriki. Vsake tri mesece pa se mora poslati poročilo zapriseženih javnih pregledovalcev, ki pregledajo blagajnikovo j knj'igovodstvo. Nadalje poroča še o korespondenci z National Budget Committee in National War Fund, kakor tudi o vsem drugem delu, ki je v zvezi s tajništvom. Nadzornica Josephine Za-krajšek poroča, da je lokalni odbor št. 2 JPO-SS v Clevelan-du tudi podvzel korake pri mestni administraciji, da se bo dobilo prispevek za JPO-SS od vsote denarja, katerega se zbira vsako leto za različne pomožne akcije. i DR JOHN J. SMETANA > Pregleduje oči in prednisn je očala 23 LET IZKUŠNJB } OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Aveam ! TeL Canal 0523 | Uradne ure: vsak dan od 9 t ziutraj do 8:30 zvečer. Poročilo direktorja pablicite-te: . Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki ima sedaj 38 lokanih odborov. To vidite iz imenika, katerega sem poslal na vse liste, ki sodelujejo z našo pomožno akcijo. Poročal je obširneje in končno zaključuje svoje poročilo s sledečim apelom: Zato bi priporočal, da spet ponovno pišemo vsem našim društvom, ki pripadajo k na-Sim desetim bratskim organizacijam, ki tvorijo JPO-SS, da ^ se organizirajo po vseh slovenskih naselbinah. V to svrho bi se moralo sestaviti pismo, ki bi se ga dalo vsem glavnim uradom naših organizacij, da ga pošljejo vsem društvom. Delati bo treba, s pomnoženo silo vsaki dan in vsi moramo poprijeti to delo, ki bo menda najbolj plemenito v zgodovini našega slovenskega naroda. Nadzornik John Gornik poroča, da je po svojih močeh vedno rad pomagal pomožni akciji in bo to še nadljeval v bodoče. Prav tako se bo pridno udejstvoval pri SANS-u, kjer i koli bo mogoče. Nadzornik John Ermenc poda svoje poročilo o delovanju v Milwaukee in okrožju. Stavljen, podpiran in spre-| j jet je predlog, da se vsa poročila sprejme. 41 Po daljši razpravi je bil ^ sprejet predlog, da se piše pismo vsem lokalnim odborom, j i .v katerem se jih prosi, da-naj : gredo zopet na delo in prične-c jo z nabiranjem denarnih pri-| spevkov. Istotako se odobri, j da se pošlje pismo vsem dru-} štvom vseh organizacij, ki so včlanjene vpri slovenski sekciji . Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, z namenom, da pomagajo z nabiranjem denarnih prispevkov, bodisi pri ~ svojih lokalnih odborih JPO-~ SS ali posamezno. Nadzornica Josephine Za-a krajšek poroča, da je društvo 1 Napredne Slovenke št. 37, '; SNPJ odobrilo-predlog na zad-0 nji seji, da darujejo JPO-SS $300.00, to je vsaka članica f en dolar. Poročilo se sprejme, L! in želja odbora je, da bi dru-ga društva posnemala to dru-n, Štvo. x j Zaključek seje ob 3:30 po-poldne. e Vincent Cainkar, predsed-! nik; Joseph Zalar, tajnik; Jan-[e ko N. Rogelj, zapisnikar. ; Op. ured.: Radi pomanjka-v> j nja prostora, smo bili primo-° rani obsežni zapisnik skrajša-ti. z- < Priporoča se vsem Slovencem in Hrvatom LUZAR'S TAVERN PHILLIPS, WISCONSIN ★ Lep prostor za oddih, sobe za prenočišča, čolni za veslanje in ribolov. Vseh vrst jedi in pijače. Lastnika: MR. & MRS. JOE LUZAR. ' I * t t t H t 1' ' — v r Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 4. maja 1943 Hlapec Jan Stijn Streuvels "Spomladi se bom udinjal pri kakem kmetu za poljsko delo, spat pa bom hodil sem," je bilo zanj kakor pribito. Gojil je nedoločno upanje, da bo še videl svoje sinove, ni pa zaupal obljubljeni pomoči. Skušnja ga je bila naučila, da mora vsakdo na svetu skrbeti zase sam in se boriti za svoj kruh. Medtem so tekli dnevi, ne da bi se Jan mogel odločiti, da bi poiskal dela. Ce je deževalo, je ležal zleknjen na tleh, a če je bilo zunaj suho, je gledal na prosto in zlezel iz svojega podzemeljskega domo-vališča, da bi se razgledoval po širnih poljih. Ob nedeljah se je prikazoval v vas kakor potepuh in se naglo spet vračal v svojo samoto. Ni imel nobene dobre obleke več; kar je nosil, je bilo oguljeno, povsod odgr-njeno in zamazano od zemlje. Opustil je ves red in vso snažnost, zakaj preživljanje je stalo denar. Sam ni trpel zaradi pomanjkanja, a bilo ga je sram pred ljudmi, ki so ga videli. Pred župnikom je bežal, kjer je mogel. Bal se ga je brez pravega razloga. Ni maral, da bi se kdo brigal za njegovo stanje, in ni mogel prenašati, če mu je kdo hotel svetovati ali pa mu kaj predpisovati. Izza dogodka z Dolfom ni nikomur več zaupal. Nič več ni verjel v prijateljstvo in je sumil, da mu hoče vsak človek prizadejati krivico in trpljenje. Zaničeval je svojo okolico in se zapiral pred ljudmi kakor čudak. Zdelo se mu je najbolje, če mirno in tiho poseda doma, če ne izpregovori niti besed in se ne gane. Upal je, da bo pozneje spet dobil službo kot dninar, skromen in neopažen v veliki množici delavcev. Prebitek svojega denarja bi skrbno hranil za težke čase. Zaradi dolgega posedanja v temi in v miru so mu čuti polagoma otopeli. Med svojim telesom in svojo negibno ,mrtvo okolico ni videl več nobene razlike. Ce je naletel na koga, ki ga je hotel nagovoriti, so se mu tresle roke in oči so se mu začele obračati. Nekega dne, ko je šel s svojim žitom v mlin, da je na ozki stezi srečal župnik in to pot se mu Jan nikakor ni mogel izogniti. Začel se je zmedeno ozirati okoli sebe in zamahovati z rokami, kakor bi se branil; nezanesljivo je prestavljal noge in omahoval, ali bi ostal ali pobegnil. Župnik, ki je videl njegovo zadrego, je hotel preplašen-ca pomiriti in je zaklicali "Ah, Jan! Kako je s tvojim žitom? Povsod je enako zanič! Upajmo, da bo prihodnje leto boljše!" Potem je izpraševal, kako živi, in poizvedoval o otrocih. "Zdoma so, gospod župnik," je mrmral. Sklonjen pod vrečo žita, ki ga je nosil na hrbtu, je potrpežljivo obstal; vendar je pogledoval naokrog, če bi jo le ne mogel pobrisati. "In ti, Jan, stanuješ zdaj čisto ^unaj vasi? In kako si služiš kruh?" Jan je zmignil z rameni. Tedaj je dejal župnik z zaupnim glasom: "Nekaj sem našel zate, Jan. Voznik Seven je umrl. To bi bila hiša zate. A Dula še noče ven; morda pozneje. Ampak osla hoče prodati, Jan. To bi pa bilo kaj zate." Jan ni odgovoril. "Da —" je nerazločno spregovoril. "Zdaj bo kmalu kaj dela pri kmetih." Njegove besede so prešle v nerazumljivo mrmranje. Izprašujoče je pogledal župnika, da bi se prepričal, če ne tiči za njegovimi besedami laž ali prevara. "Premišljaj malo o tem, Jan, in se pogovori z Dulo." Ko je Jan šel naprej, si je mislil: "Ne! Ne! Osla ne kupim." Vprav zato, ker mu je župnik svetoval, ni hotel. A v srcu, prav na dnu, je bilo sporočilo presenetljivo razodetje, ki ga ni več izpustilo. To bi bilo vendar boljše kakor služba pri kmetu. Prav do spanca je ponoči ponavljal misel: osel! Osel, to je bil skoraj konj! In nova možnost je nenadno spet v njem zbudila etaro veselje do kmečkega življenja. "Premislil si bom," je menil. Dneve in dneve je mislil na to, dokler ga ni osel docela obsedel. Hotel je žival videti in potipati. "Hi! Ho!" je vzklikal v sanjah. Ko je še sam sebi tajil svoje želje, je že preračunal, da raste okoli njegovega griča dovolj krme, tudi hlev je bil tu in imel je dovolj denarja, da bi si pridobil osla. Vse to ga je končno nagnilo, da je popuščal. A čakal je še in iskal ugovorov. Kupčija in pogajanje z žensko, sta ga plašila. Vzel je denar, a ga spet spravil, dokler ga ni obšel mučen domislek: "Medtem ga lahko proda komu drugemu!" To ga je spodbodlo, da bi nemudoma odšel — samo da bi pogledal, ne da bi kupil. Slepi osel je stal izza Seven ove smrti v hlevu. "Žal mi je, da mu moram dajati jesti," je menila Dula. "Kakor ga vidiš, tak je." A Jan ni videl ničesar. Z drhtečimi rokami je gladil žival po hrbtu in po nogah. Nekaj se je še obotavljal, da bi dobil časa, a njegov sklep je bil že trden: kupil bo osla. Brez njega ni hotel domov. Da bi brž opravil, je dal Duli, kolikor je zahtevala. Z oslom vred je dobil oglavnik, vajeti, uzdo, potezne vrvi, leseno sedlo in ovčjo kožo. Jan je vlekel žival za sabo in se je podvizal domov, ne da bi se oziral. Doma je osla ogledal in preiskal z veščim pogledom. Vesel kakor otrok je skakal okoli njega, se smejal in si mel roke. Moral je spet in spet pogledati k njemu, ker ni mogel verjeti v svojo srečo. Žival je stala pred njim s pobešeno glavo, strigla z ušesi in njen brezsojni pogled je bil poln otožne toposti. Jan ga je spravil v hlev, pa je šel spet ponj, da bi ga še enkrat pogledal. Prav do noči mu je dajala vznemirljiva novost opravka in kar naprej je imel pred očmi pepelnatosivega osla z debelim, okroglim trebuhom, s tenkimi nogami in z veliko glavo. Prav za prav je bilo to zgara-no, staro, leno živinče; na koži je imel kraste in velika gola mesta z odrgnjeno dlako. A to ni bilo tako hudo. Jan je čutil sočutje do tovariša s katerim je imel sproti novo veselje. Prve dni ga je pridrzal v hlevu, da bi ga imel čisto sam zase. Nagovarjal ga je s kratkimi besedami, ki jih je imel od prej v spominu, ga božal po gobcu in delil z njim svoj dragoceni kruh. Nazadnje je sklenil, da bo šel spet med ljudi, Nataknil si je visoko kučmo, obul cokle in zapel svojo dolgo suknjo. (Dalje prih.) Tiskarska dela vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tinkawm za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS i ICKES POSTAL VRHOVNI UPRAVNIK PREMOGO-KOPOV (Nadaljevanje s 1. strani) jah, da je vodstvo premogar-ske organizacij? določilo petnajst dnevno premirje in da premogarji se pod to določbo vrnejo v torek na svoja dela. Očevidno je John Lewis mislil s tem vzeti priliko za resen nastop predsedniku iz rok. Ob 9 uri na to je predsednik nastopil, ki pa y svojem govoru omenjenega Itwisovega "premirja" niti omenil ni. Govoril pa je cylkrito in prepričevalno. Premogarje je povabil naj se V imenu svojega patriotizma vrnejo na delo. Povdaril je krepko: Ne pozabite, da se vaši sinovi prav te trenotke borijo po vsem svetu za stvari, ki so vredne žrtev. Mnogo vaših sinov je na bojiščih, zavedajte se svoje dolžnosti. Jutri v pondeljeSršjutraj bo vihrala nad prem« gokopi zastava Združenih držav in upam, da se vsi pod to zastavo vrnete na delo! Tako torej! Na tuniški fronti, na otočjih Tihega morja, na morjih po vsem svetu, v zraku in na zemlji sleherno minuto umira stotine naših ameriških fantov, ki se borijo za to, da bi ta dežela ostala svobodna in prosta, tu doma, na svobodnih ameriških tleh pa se igra trdovratni Lewis z ognjem in izziva v skrajnost najbolj demokratičnega predsednika, ki ga je še kednj imela ta dežela. Kdo je bil delavcem bolj naklonjen, kakor Roosevelt, Pokažite enega izmed 32 T.redcednikov Z !r držav? In 7