Številka 3 Trst v sredo 3. januvarija 1906. Tud ob se^eliah m praznikih ob 5. on. od tu nedeljkib oo 9. uri ziutr*). Peta mirne levllke m prodajajo po 3 »otA. -6 gtotmfc ▼ mnogrih tohararnah ▼ Trstu in okolici. Ljubljani. C+onci. Celji. -L.-aotu. -Mariboru. Celovcu. Idriji- Petru. Heimoi. Nabreimi. Noranneitu itc •»»lase in narofbe sprejema uprava lista „Edinost-. uilea •Jlorrio timJattt «t. iS. — F radar are so od 1. pop. da 7. zvečer. — Cene oriaaom 16 st. na Tisto peut: poslanica. w nruuce. javne zanvaie in domaći ocrtasi po pogodtn. TELKFOK Itev. 11 »7. Edinost Stasito »rtit.tM«a irnttva „EiiMst" za Primrsiu. Tečaj XXXI. V mdmomti Ja moć t Itrotalaa ta ase leto 24 £. pol leta 12 K. 3 mesece 4 K. — Na-aaročbe brei do poslane naročnine se uprava ae oarira dopiai naj ae pošiljko na uredništvo lista.?Nefraakovaaa ibaa se a« sprejemajo la rokopicl se ae vraftpje. Saročnino. oflase in reklamacije ie pošiljati na upravo lic a. UREDNIŠTVO: al. Oierrle Oalattl IS. 'HHTe.*b« (Učitelj) in *IIpocBeTHn nnacHHK« (Prosvetni glasnik) v Belem g radu, »Novi Vaspitač« v Novsm Sadu, »LJč teljski List« na Cetinju in »Uč tajska Zora« v Mostara ; hrv&tski : »Napredak«, »Učiteljski glas«, »Škola« ; bol- Učiteljstvo in jugoslovanska ideja. (Poroto F. K—«.) V > Edin feti« cd 23. i a 24. listopada 1. lthji) sobo objav,li poziv srbskega pedagoga g. J>vana Jovan o vic a, šolskega ravna-*elja in Lnj ževn ka v Kragu evcu, o jugc-slovanskih Aobk h razstavah n učiteljskih kotfertacah. Na kako fealjiva tla je padlo j garski : »Sznanije«, »Učitel«, »Uč'"telska »eme r-rat^ega nara srbszega domoljubi. n»j i misU, .Pedagog Seska biblioteka«, »Učilišni nsm spriču e vpogled v slovansko novin-teo i pregled* ; slovenski: »Učiteljski tovariš«, poslednje dob«. ' »S*o venski učitelj«, »Edinost«; češki: »Ce- »Š k o 1 s k ' odjek« izba sj Či v No- sky učite!« in »Učitels:č novic v« ; poljski: vem Sado, p >roča : Odzivljamo ee žeji na- »Polski nauczdel«. -♦ga uČ epskega scdruga. 1 Popoln* tna se Polno tišljive nade in hrepenečega epa- -iaiemo s tem. da bi bile ugrsl. učiteljske nja pokladamo v napovedane jugoslovanske k< rt rerce n šjlske izI ibe potrebne in ko- ! ue tajske kongrese. To bo samo prva (tipa, re'Cf. 2. l.erjeni smo, da bi se to moglo j to bo mtrotus onega velikega dela: vseslo priredit', Ker verujemo, da bi, ako ne pri j vanski učiteljski kongresi ! Čast n slava ro-v?eh, pa pri < eri mo več ni učitel sna bilo i doljubnemu stvaritelju te misli in sinu v dost. d bre vol e za to. 3. Da bi se piva bratski ljubezni s u-mi soojenega srbskega soctrrtoca >-1 vanstih učiteljev mogla pr.re- ' aaroda, g. Jov. J o v a n o v i c u ! d t v Be e&gradu tak'j poretkom prihodnjih | —^^—__ v.i.kih positn.e. i g političnem položaju y Avstro-Ogrski. zcant ga »G las Croogore a«, črnogorski prestolnici aa Catm u v svoji 45. ietcšnji številki uvod predloga tir ga podprl sledeče : Na p< z v erbškega književnika in Uf i-t«l;a Jovana Jovanoviči se je pr čela čila /g t eja ca koegres jugLstovanske^a ufttslj-stva, da. c-lo za kongres vseh slovansk h uč tel ev ! Mat gi porečij3, d* e to ironija ! M>rd* pa je to r mja. ako se *tvar vzame rtlttirso, aa-i se vzamejo v obeir vse okol-u -t', ki b h »te!« preprečiti stvar, te v tako ve. čsj-tise ztmi-i . Ali tr. bi dodati, da bi se vse prepreke dale olstraniti in ideja je izvršljiva ! P.eec i redloga je dovoljno naeaanil važ u -t Tega, kar prcdbga, in mi bi iaaeli camo malo podkrepiti njegova itvs anja. je izvor sieče čiovečanstva, ona je i kt< r, £i ustvar a raj na zemlji. Država, ob •iaa zvršujeta svojo nab go eaao tedai, ako se aaaiaajata na dobro šolstvo, ialani lju isko. ško a e temelj napredka države in društva čk.večan^sega, in gorje drŽavi in vladi, kjer ;e - >' tt vo zapuščeno, kjer uče uč tel j i, ki niso /rasi' s i tega naroda, ki ga ndijo ! (L?gine, i i teraaj-se šoe!!| 81 var<:vu je v sedanjem t enotteu po-€«bao t>e »a, da dela na urcr-nčeaju svo ib dealov, ia ra-*-onj mi narodi v Um gibanju, dokler šola ne zavzame prvo mesto! In ko se ve, da imajo vsj Slovani svoje skupne ideale, prihaja na vidik važnost predloga krsgu ev&čaega pedagoga n urednika »Prc- SVft««, g. JjTtBOSCi. JUzmerJe med Avstrijo in Ogrsko. Oim je bila isvrieaa ta rasdelite^, bo Madjeri — ker so imeli spretneje državnike, nego li Avstrija — saSeli okoriščati se na novem položaja : postali so gospodarji ne samo v svoji polovici države, ampak tudi aaii Madjeri so znali svoj vpliv tako razširjati, da so se svojimi ljadmi saseli važna diplomatska mesta v Berolinu in Londona ia so s tem postali gospodajudi faktor ne samo v v nanj i politiki naše drŽave, ampak tudi v notranji! Znali so si tem načinom pridobiti važen vpliv tndi na dvoru, kjer njihova beseda mnogo velja. Posledica temu je, da so se svojo premočjo toliko sunaj kolikor doma začeli tlačiti druge narode. Nagodba, ki so jo sklenili Madjari s Avstrijo, obnavlja se po velikem delu vsakih 10 let, a s vsakim obnovljenjem izkoriščajo Madjari položaj sebi na korist. Madjari in Hrvatska. Istega leta, ko je bila sklenjena nagodba med Madjari in Avstrijo, sklenili .so Madjari nagodbo s Hrvatsko. Po tej nagodbi je dobila Hrvatska najširšo avtonomijo, to je : tri svoja sam' stalna ministerst,va, ki se tam imenujejo vladni » )dieli«. Na čelu teh vladnih oddelkov etoje takozvani »od j delni predstojniki« in to sa notranje stvari, Iza pravcst.dje in ra nauk in bogočestje. Nu, vziic te) samostalnosti ali avtonomiji Hr at-I ske so Madjari znali tudi tu ustvariti priti-sek n potom hrvatskih banov tirati politiko, škodljivo za Hrvate. Po tej nagolbi imenuje ' častihlepen, ter pod vplivom madj?rskih ! hrvatskega bana kralj na predlog ma-drža\nkov Deaka in Acdras^y uasvetoval ichajajoči v „ , . »Tovonl gosp. prof. M a t k o M a n d i ć na obenem pr nt sel je j zbo-u pol. društva za Hrvate in Slovence v Istri. DuTallzem — nesreča z* Slovane. Gjspoda ! Naj veča pogrtška avstrijskih dižavnibov v prošleaa stoletju je bila ta. da so državo razdelili aa dvoje. Vslsd pora a v v« jni leta 1866. v severni Oeški, je avstrijski državnik Baust, tu inec, piitev in kroni, naj državo razdeli v dve polovici. Po tej delitvi države na dve polovici, ki ja lc- čaje mala r«ka Iviava, — od tedi prihajata tudi imen : CisUjtan ja ;n Tran?lajtamja — pali so avstrijtrk. mrcdi : Hrvatje, Srbi, K >-muoi, S.ovaki pod nadvladje Mad arov i a t o tem izročeni na m:lo-t in nemilost. Kakih 6 milijonov Madjarov vlada nad ie enkrat toliko milijonov Namadjarov. Cnako se je dogodilo v tej p lovici monarhiie. Slovanski naiodi : Hrvatje, 8 o'.e:e, Čehi, Poljaki, ki so skupno v večini proti Nemcem, ur Čeni so nadvladju Nemcev, tako, da je bil duva-lisem ustvarjen za go§podstvo na eni strani Nemcev, no drugi pa Madjarov nad slovanskimi narod , ki, četudi vsati za-se v manj šini, skupco tvorijo veliko večino v eni in drugi polov.ci monarhije. Tej razdelitvi so pah kakor žrtev slovanski narodi v eni n drugi polovici monarhije. — Duval zem je ustvarjen samo za iskoriščaaje slovan^k h manjš.n na kor.st Nemcem in Madjarom, dnvalizem ni nič druzega, nego nesreča sa slovanske narode v tej državi. PODLISTEK. Prokletstvo. Stedajič je obrail glavo ia je spregovoril do prijateljev : — Umreti mi je, bratje, ločiti se mi je s krasnega sveta, iz domovina svoje, ki ae, divaa, razprostira pred mojimi močmi. Teiko mi je umret-. Nitem plašljive«, ne bojim se -mrl>. ker sem od mladostae dobe do starih aoeti aepreetaao stal izpostavljen smrti. Na, te žao at je, da moram umreti, sedaj zapu-etiti siavnj juaaško kolo, in v tam d.vnem d orno, ki smo ga hoteli r«iiti iz nevolje. Oh kako e«m aa vaselii mlada spomlad , ki ja imata pr neeu domovini naš mlado svobodo. Meč v aoža ci asi ja poskakoval, kakor srce v prsih. Sedaj pa ima kloniti ta desnics, to eree ne bo več I itoy v prah psde ia pepel -res volje, brez nešt, beden prebivalec črne rak ve Z Boge m, bratje! Z Bogom do bla- ženega svidenja ! Oitaj mi s Bjgom brat Pavel, modra glava nad modrimi ! Zaklinjam te, na odvrni glava in uma cd domovine svoje, kakor ju nis doslej. Z Bogom! Iva-niš mo', ti sijsjaa sablja rodu našega, B g ti ohreni biserno srce, naj blesti z vrlino ia krepostjo vsemu roda v borbi za sveto svo bodo ! A sedaj s Bogom tudi ti, Berislav, si ako mili, ja nadaljeval starček, položivši uvalo roko na glavo mladega junaka, ki je plakaje klečal poleg njegs. Jas sem ti mesto očeta. Ti si moj dedič, ali nočem ti zapustiti samo ono malo nečimuraega tla ta in arebra, kar i mi ga je oetalo od nekdanjega mogoštve, dokler oai mi imetje služilo sa borbo proti Š šmanu ,u Mariji. Ti itak ne boš ž Tel ▼ pomanjkanju, ker imaš v tej zemlji očetovstva in materiaatva, ki ga niso uplenili in pograbili neprijatelji nsši, kakor so to storili v Slavoniji, kjer so sam oteli vae do zadaja mrvice. Od moja dedičiae pridržiš polovico eabi, četrtino boš hranil aa borbo liga proti Lakaanborgovea, četrtino pa izročiš tem-le mojim vranakim križarjem, naj pioaijo Boga za odrešenje duše moje, in ee me vsako leto spominjajo pri aluibi b:i,i. Nu, rekel sam ti, da ti aa sapoš arebra in alata, ampak poleg ju djarskega ministerskega predsednika, ki predlaga kroni takega bana, ki ni nič druzega, nego kreatura madjarske politike in ki mora kovati hrvatski narod v oblast in premoč Alaajarov. Aaano nam je, da od vseh hrvatskih banov, od Raucba, Vakanov ca, Pejačav.di do zloglasnega Khuena, ni bil nijeden doslej nič druz ga. nego zvest isvrševatelj madjartke volje, volje madjareke viade in njene politike. Med vsemi bani je bil jeden jedini, imenovan ban pučanin ljudski ban), MažuiamV, ki je imel volje in značaja, da samostalno stori kaj koristnega za hrvatski narod. Ali moral je pasti, prifc-snen po prepotenciji madjarski, čim je pokazal volje, da kaj ukrene z8 hrvatski narod. In ztto tudi ni mogel pridobiti si veče zasluge za narod, izvzemši te, da ie bilo pod njim otvorje&o vseučilišče v Zagrebu. (Zvršetek pride.) Istrski deželni zbor. Praški »Politiki« pišejo z Dunaja : »Vlada si prizaievlje, da bi do sedaj sa delo nesposobni dež sini zbor istrski napravila delavnim in je pripravljana stopiti v to imena, ki si je podedovsl po očetu in si je tudi sam pridobil v pravični borbi, zapuščam ti vse one žive občutke svojega srca, posvečene domovini naši, zapuščam ti vse goreče ielje, vso odločno voljo svojo, ki eem se tolkel ž a jo v vsem življenju svojem za svobodo svojega doma, in ki je tudi ssdaj še budna in živa, ko mi je duša že na jesiku. To vsprejmi, sinko moj, kakor najsvetejo oporoko svojega stries. Drži ae ona zaobljube, onega zskons, ki sem mu posvetil jaz vso dušo svojo. Bodi vsikdar pošten in drži ss poštene stvari. Za podkupnino, za udobnost, za prazno čaBt ne prodajaj nikdnr česti+ega imena svojega tuji milosti. Prej, nego storiš kaj vsžnega, razmišljaj dobro, in prej naj ti sine zrela misel, ne g j potegneš meč. Ostani s temi vrednmi glavami, ki so mi b it tovariši na juaaškem bojišču sa slavo in srečo nesrečna domovine. Oni naj ti bodo zvezde v življenju tvojem. Na dopuššaj, da bi bilo ime Paleinik zapisano s črao Črko v spomina našega roda ! Na dsj, da bi sa Horvat kedaj sramoval tega imens. Ne odvrni sa od pravice, od svobode ia sakone, kajti, ako stopiš aa stran laži, hinavstva in prevare, ako boš slutil robatvn, prekolne aaj ta Bog,preklinjala ta svrho v pegajanja. V slučaju, da pride do sporszumijenja, je vlada pripravljena sklicati deželni zbor v Poreč, ker proti Kopi u in Puli Italijani protestirajo«. To je prav lepo od naše 7lade, da sa vlada trudi v tak koristsn namen. Ravno v deželi, ki je tako zaostala v kulturnem in ekonomičnem oziru, kakor je ravno siromašna in nesrečna Iatra, je dvakrat bolj potrsbno, da nje zastop vrči svojo dolžnost. In če imajo gospoda iz italijanske večine še kaj vesti in iBkrco ljubezni do te dežele, bi morali storiti vse možno, da pegajanja b Slovani — saj na taka pogajanja mora misliti tudi vlada — ne ostanejo brezvspešne. Govorili smo o vesti. Da, vest mora govoriti italijanskim poslancem, da so izključno le oni ktivi na tem, da silno trpe interesi vse dežele vsled stsgnacije deželne zakonodaje. Le oni, kajti slovanska manjšina je v resnici šla na prejšnj h pogajanjih sk^ro preko skrajne meje popustljivosti. Manje se bi mogla deželnozborska manjšina zahtevati, tudi če bi zaBtopala le manjšino prebivalstva, Kamo-Ii, da bi mo^Ia ptranka, ki ima veČino prebivalstva za seboj, dovolit', da se s to večino in n)e narodnostjo in nje jezikom postopa kakor s tujim gostem v deželi, ki naj se ne oglaša z nikakimi zahtevami, ki mora marveč biti hvaležen, ako mu dajajo — dihati v brezpravnosti, v robatvu in trpljenju. Tako nekako si signori predstavljajo spravo med Italijani in Slovani v Istri. Če je vladi res na tem ležeče, da pridejo nor-maloe razmere v deželni cbor istrski, potem mora zečeti jasno in z vso odločnostjo govoriti na adreso Bigaorov, da tudi ona sama i o t ra Sl'nvannu in EotefT' ljenja«. Će bi vlada hotela govoriti signoorm s primerno energijo o posledicah, ki jih hoče izvajat', ako bodo vztrajali v mnenju, da sanje ns obstoje zakoni — ni dvomiti na tem, da bi deželni zbor istrski kmalu funkci-joniral. Italijanizacija Tirolske. Pod tem naslovom je revija »Deutsch-landc priobčila članek nemškega profesorja d.ra Evalda Haufe. Dr. Haufe alarmira Nemce radi napredovanja »italijanisacije na Tirolskem«. Ia vendar je Nemcev, tako vsklika Člankar, ki štejejo že leta, ko bo Gardsko jezero nemško, ker živi ob tem jezeru par Nemaev in ga vsako zimo ob skuje nekoliko rojakov njihovih. Toda resnica je, da italijanski element na Tirolskem počasi, toda dosledno u?mški element potiska proti asveru. bo moja senca \z grola. Ali vem, da oBtanes čist, a ko enkrat domovini Bine dan srces, naj ti Bog nameni lepo nagrado, dobro An-gelijo od plemena Horvatov, naj vaju tedaj Bog blagoslovi, kakor vaju blagoslovljam jaz v tem težkem trenotku, ko se mi že kaže na čelu ledeni znoj, napovedovalec bliinje smrti. Sinko! Sinko ! bodi pošten. Bog' daj, da bi ugledal, okusil zlate sadove domače svobode. Starček je obmolknil, slabe njegove moči so se razvnele od navdušsnja, uvelo srce mu je poskočilo od silnega Čutstva. Naenkrat je po bledel, klonil in zaprl očesi. V ta hip je Berislav poskočil in vzkriknil: — Jc-li izdabnil, za božjo voljo : — Ni, gospod knez, je odgovoril lekar-ničar, nagnivši se nsd bolnika, samo v nezavest je pai vsled napornega govorjeaja in čutstva. Prijor dremlje, ali se sopst prebudi. Močan je, premočan, olje njegivega življenja gre silno na manje, ali popolaoma še ai izrabljeno. Ganjena je stala družba okolo drema-jočega junaka, ki je iznenada odprl oči ter je pogledal okolo sebe, kakor da se čudr, ati skoro se mu je prikral na lice blag usmev. (Pride še.) Pred dvajsetimi leti m je v Bolcanu aliialo 1« nosi o italijanskih besed ; danes se zdi kak»r bi bilo mt?t) i« na meji Italije. Na prodaja i n >• h j« mnogo italijanskih na-p aov. Podobao se dogaja v Merami in celo v inemostu. T adi med uradniki silno prodira j talij a n »2 tkment : med žeietnikimi, poštnimi in brro;ava mi uradniki je najti čim bolj pogo-■toma itiiijsnek* tip. Tudi na drugih poljih, kakor so : polje da.stvo, ps-ftiratvo, delavci, poa i, nspredu ejo Itahjaai. V ero k temu je, opaža dr. Haule, cer je i tali ao»ko delo ceneje nego pa nemiko Nemrsi p.seetn k ti preskrbujejo italijansko oeebje. ker nemški delavci zahtevajo veče pia'e in ker zahaja nemški kmetski element či»dalje bolj v mesta. Da prev-aluje italijanski element čim-dalje bolj, na tem je krivo tudi dejstvo, da ao italijanske rodbine plodneje, nego pa nemške. V Zelleraki dolini, it katere se je prebivalstvo tako zalo izseljevalo, je bilo n. pr. vsako leto število izseljencev v«če, aego pa oao rojstev. Kacu o tega, da je delo italijanske roke mc^go ceneje, ima italijanska pred nemneo roko šs drugo prednoet. Itiijinska reka je gospodih delal na revisiji ustave kraljestva deškega, pripravljal je pa za njih hrbtom sodelovanjem tujcev deželni red z leta 1627. L. 1905. isroca Dunaj, ki ni sedaj m inje zvit, aego je bil v 17. 6toletjn, češkim voditeljem statistične podatke, da jih proučavajo, ne miki m novinarjem pa priobčuje ves načrt za refjrmo cantralisma, da pomiri nemško narodnost. In ta je zadovoljna . . .« Drobne politične vesti. Imenovanje v nemški vojski. Kakor javljajo iz Beroiiaa. je general lajtnant Moltke imenovan načelnikom genera-nega štiha nemške armade. Domača vesti. Pagreb Fran« K en de Na pogreb prerano umrlega gospoda ravnatelja pomožn)h uradov na tu k. c. kr. raoaestništvu, g. Fr. Kenda, je prihitelo mnrgo občinstva iz vseh slojev. Velika mnež ca žalovalcev s s je zbrala včeraj popoludns ob 3. uri pred mrtvašnico tukajšnje mestne bolnišnice, da spremi pokojnika na njega zadnji poti do večnega — mira. Ta množica je pričala, kako cenjen, spoštovan, uvaževan in—ljub- . ... , «. ' «. .. je bil Fran Kenda. pr.dneja m vzirajneja; do5im nemški delavce ' ....... , ... , . Veliko je bilo število uradnikov raznih ob ponedel k It vcč&rat ne p ihaja na delo, . ... _ . „ ..... . ...... , .področij. Dcslo je več namestniških svetoval- ie najti Italijana vedno na svojem mestu. , , , -, - „ c •p- C8V 8 podpredsednikom namestn stva, grotom na svojem to, je stvar na potrebujejo Ita- Ako se upošteva vee romskem taks. da Tirolci lijaaov.' Prof. Haute meni, da sta k sedaajemu položaju maogo pripomogla klerikalieem in politika avstrijske vlade. Klerikalcem da je zaprl Tirolsko pred vsako napredao ekspan- zivnestjo ; ni cest, ni želsenic, ni šol, ni ko-muntcijakih sredstev, celo ženiti se m rajo ljudje v bližnjem sosedstvu. Zato se po mnenju rlanksrja kri ne obnavlja in na T'r lskem je na tisoče kretenov. Kar se tiče pa vlade, je morala prepu-s*..t: trent nsko Italijanom, Tirolsko pa ohre-n t. aen'io ter jo napot ti na napredek. A vlada m storila ne enega ne drugega in je v ćvoji kratkovidnosti dopuščala, da sd kle-r.iilc tiranizirali t roleke kmete, ki so dane« neapo9 Jjieji, nego li italijanski ele-me nt. Čiankar pr poroča kontčno vež sredstev, severu, kateri poslednji so si po-tav li za svoj c Ij : italijansko vae do Brcnnsr a. Taki »o t Xemei : vlada naj bo povsodi na uslugo njim in e jedino njim ! državni aparat naj bi bil za Nemce nekaka strankarska organizeci a, a \s državni crgani bojevniki za nemštvo. Msd vsemi drugimi pa naj bi državti aparat vršil le n . ro l Vi gO — pil cije. la č m hu e. t* m bolje ! Nameni vlade z volilno reformo. Ctsai l «t »Sicostatnoet« pokazuje na n^noTtja uradna poroč la glede volilne prav re v nemšk h listih ter opaža k temu vo- aa*t- pao : »Na Dansju se v vprtšanju hine reform- tudi na boje mladočeških pc- vedo namreč, da se isti nameravajo Spodnjem Štajerskem za dovolj ti z vsako volilno rtf^rmo, tudi tako, ki bi najmanje >.adovoljeva:a, iziasti pa z na,b h ceutraii^ijno. Zatn seje pa dunajska viada zbala Nemcev, njihovih strani in nj.hovib po?'ancev. Zato sj cd onega časa, ko 8cht ftg itschem na čelu. Vsi oddelki namest ništva so položili vere3 na krsto — a posebej še g. namestnik princ Hohenlobe. Med venci smo opazili tudi oae družin Krilaj in C.ferin. Bilo jih je pa mnogo, katerim nismo mogli čitati napisov. Sprevod se je pomikal od bolnišnice do cerkve sv. Antona novega, od koder so zem-ske estanke pokojnikove po dovršenih žalnih obredih prevedli na pokopališke pri sv. Ani. Kakor jih je bilo veliko število, ki so ga iskreno ljubili v življenju, tako jih je veliko, ki zbog smrti Frana Kende iskreno žalujejo ! Blag mu spomin. V miru naj sciva svoj večni sen ! V hvaležen spomin. Da se vsaj po dolžnosti oddolžim speminu blagega pokojnega Frana Kende, nai za bele ž m tu, kako ,---— » nam ju on posojnik v službenih stvareh. Mnogokrat sem moral tekati po namestn štrvenih uradih, da bi tako pomagal ratnim strankam do pravic, ki jih j m je kratil Ves tukajšnji magis rat. Blegi pokojnifc mi je šai vsikdar rad na roko in mi svetoval — ako mi ni mogel eam pomagati. B 1 je vedno skicmen in postrežljiv, tako, da sem sa z vsem zaupanjem veelej obračal do njega. Svoje narodnosti ni zataji!, četudi kaker c. kr. uradnik ni mogel direktno delorati zanjo. H,tla Ti, Frane, za vse, kar si storil dob?ega za Tvoj in caš revni narod ! B r e j s k i. t Fran Veršee. V Savnici je umrl nagle smrti c. k. not&r gospod Fran V e r s 8 c. S pokojnikom leže v preegodnji grob odločen bojevnik za prava naroda na Veršec je b 1 duša narodnemu gibanju v sevnškem okraju. Njegova smrt pomenja težko nadomestno izgubo za narodno stvar. Bodi mu lehka zemlja, ki jo je ljubil z vssm srcem ! Odlikovanje. Viš: gozdarski komiear e t fiauteehevih u^t pršla v državno zbor- Konrad Rubb a je odlikovan vitežkim križ-o j 1 epe da o epiočn »enaki c volilni pravici, cem Fran Jo^ipovtga reda. ve:je.a vas prizadevanja in ves trud o vprašanju eafco bi se moglo Nemcem odvzeti v*ik etrnh in veako bo^aten pred to volilno prav a j. Zato »o vladni krogi hiteli, č m so laum li kazo novo past novo zvijačo proti §pl šm voliin prav ci, da so to pravočasno porer:li nemša m istom, di je uko vznemirjena nemšza javnost zjpet zadobila svoj mir. .S ».j a j si visini kr^g izmislili osi dobro premišljen nsčrt za ref rmo centra-l.rma potom splcšae volilne pravice, ravno ko ao hote'i to vpraeasje »rešiti«, ia zato a^ iMenovaDja ▼ finančni stroki. Ko misarji finančne streže Roman Mauri, Viljem Barb ć in Gregor Skrubar so imenovani vi-šimi kcmis&r,i fiaančae strsžs v IX. činov-nem razredu. V š respicijenti finančne straže Karoi Rcšic, Henrik Sommariva in Fran Umek so imenovani komisarji finančne straže. Carinski asistent Julij Csrce je imeno-vsn earinskim cficjalom v X, činovnem razredu. letaieo slažbovanja kakor načslnik časnikarskih člankov označuje ievestne netr-ško-nscjonalne politične uradnike. Dogodek, ki je bil predmet tej razpravi, je uprav malenkosten. Minolega meseca avgusta je pes g. c. kr. namest. koncipista Viljema Treo v Stžini padel po noči v odprta kloako na dvorišču gostilne g. Bevčiča. Njegova satabprica, kateri je bil Bavčič ravno nekoliko dni prej odpovedal službo, pripovedovala je stvar g. Treo-tu tako, kakor da je Bevčič s pomočjo svoje družine psa na zvijačen način sprav.l v nesrtčo, mej tem ko je B. zatrjeval, da je pes le vsled nesrečnega slučaja poginil. G. Treo, ki je B. že prej grdo glfdal, ker pripada stranki prejšnjega žup&na, ki jo g. Treo ljubi kakor pes mačko, je na to, kakor kak preiskovalen sodnik, sklical komisijo, obstoječo iz g. c. kr. okrajnega komisarja konta Dandini, c. kr. fin. kcm. B;ri-miše, leksrničarja Calcich-a, c. kr. davčnega pristava Vodopivca, enega obč. redarja in dveh težakov, in je to, sicer vsega spoštovanja vred c o a vendar popolnoma nezakonito komisijo pprovel na B.-evo dvorišče, kjer je dal kloako odpreti in ponesrečenega paa ven potegnit'. Členi te komisije so si morali sicer svoje nosove mašiti; no, t) ni motilo vneme g. Treota. Da ves Čin dostojno završi, povabil je še g. c. kr. notarja in je dal od istega sestaviti lep notarski zapisnik o identiteti ponesrečenega psa. Tu bodi le mimogrede omenjeno, da je bilo ono postopanje g. Treota popolnoma protizakonito, ker hišno preiskavo sme odrediti le preiskovalni sodnik, oziroma obč. načelnik, a ta poslednji le, ako je stvar nujna in ni možno takoj obvestiti sodnika. G. Treo je potem vležil ovadbo, v kateri je cenil ponesrečenega psa na 500 K. Proti B. in njegovi druž.ni se je uvedle preiskava radi zločina. Že prej omenjena natakarica se je takoj iz lastne volje oglasila na sodišču in z a -h t e v a 1 a, naj jo zaslišijo kakor pričo. Iz ! kakega razloga je storila to, se kaBneje ni moglo iz/edeti, ker je ona takoj po zaslišanju izginila iz Sežane. Biio je zaslišanih še mnogo drugih prič, ki niso mogle nič slabega povedati o B. in družini, ki so pa soglasno , uo jo uii peB star, slep na eno oko, grintuv, s f-krhnjenimi zobmi, in da vsled tega ni imel prav nobene vrednosti. C. kr. drž. pravdništvo je verjelo tem pričam več, nego g. Trcotu (ki je za tako — lepega psa zahteval nič msnje nego 500 K) in je postopanje radi zločina ustavilo, vrnivši upise okrajnemu sodišču v Sežani za postopanje radi prestopka. Vršila se je razprava, na kateri je bil B. obsojen v 14 oneven, njegova soproga na tridneven, hlap-c na 24 uren zapor iu neki sorodnik na 10 K g.obe in na plačilo 40 K odškodnine za psa. Razsodba se je opirala edino le na izpovedbo one natakar ca, katere pa ni bilo na razpravo, ker se je sploh ni moglo več najti. J Obt(ž?uci so se takoj pritožili proti razsodbi in razpisana je bila v Trstu že prej slovenskim ljudstvom 09tal zvest — svojemu mišljenju in svojim navadam ! Poštne znamke se podraže. Ministarstvo za trgovino namerava baje povišati pristojbino za pisma. Namesto sedanje znamke ea 10 stot. uvede s 1. marc3m t. 1. baje znamko za 12 stot. Tudi napredek ! Žrebanje ljubljanskih sreček. Včeraj dopolodne ss je v Ljubljani vreilo 41. žrebanje sreček ljubljanskega mestnega posojila, ližrebanih je bilo 600 številk. Glavni dobitek v znesku 40.000 kron je zadela srečka št. 3326, drugI dobitek v znesku 4000 kron pa srečka 8244. Po 1000 kron bo zadele srečke št. 3413, 27.127, 31.796, 34.985 in 32.920. Ostalih 593 sreček je zadelo po 60 kron. Iz prejšnjih niso še dvignjeni trije veČi dobitki in sicer številka 71.768 z dobitkom 50.000 kron, št. 41.027 in 46.355 z dobitkom po 1000 kron. Potres. Na tukajšnjem o. kr. avBtrono-mično-meteorologičnem observatoriju so včeraj zjutraj ob 5. uri 26 minut vsi aparati zaznamovali potree. Močen potres so nadalje čuli tudi v Ljubljani, Novem mestu, C^lju, Mariboru, Gradcu, ZagrJva itd. (Glej brzojavke). »SilrestroT večer« pri sv. Jakobu. Pišejo nam : Naš vrli pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda priredil nam je v prostorih kcnmmnega društva pri sv. Jakobu »Silvestrov večer«. Tolikega navala ljudstva niso se videli prostori koniumnega društva. Videlo as je kaka živa potreba je, [da bi dobili kma'o večo dvorano s primernim odrom. Naš vrli pevBki zbor isvajal je pevske točke pod vodstim g. pevovodje Justa Kralja v vee-občo zadovoljnoet. Igrala te je tudi igra »Trije ticki«, ki je vzbujala obilo smeha. Gg. diletantje eo igrali res izvrstno, posebno vioge »treh tiskov c bile so v dobrih rokah. Vsa čast krojaču {g. Prahu), urarju (e. Gregorič), ter or ginalaemu piskroveKU (g. Svetina), gostilničar Jarm (g. Sele?) ja bil pravi tip kranjskega krčmar a, tudi Speia njegova .žeaa (g.ca Gregorič) je prav dobro izvršila svojo vlogo. v .i.ugtui Jojauju prsd sodnikom je b la pravi t p kranjske kmetice, kako Inče sodnika podkupiti ss ztljnato tjlavo ter z ja c. in svojijii kraajtfkimi klobasami. Ostali g{ spodje f.o vršili vsak Bvojo dolžnost v občno cadovoljnos*. Origiialen jo bil Peter sodni sluga (g. M. Struievič), ki je ee svojim naštevam vzbujal obilno B.Tifha. Hvc-hžoi moramo biti g. Jaki Š otp, da nam je dal za take priliko to i primerao igro. Zahvala gre še pesebej gg. Josipu Gregor ou in Jcsipa Prahu za njiji t ud v prireditvi odra ter veo zabave. Uptmo, ra ua^ naš vrli pevski zbor v tej pustni eezo&i razvese i še kaker o tako igro. Med igro in po ittej je 'gral tamburaški kvartet. Sedaj pa tudi ca gg. odbornika kon sum nega društva eno besedo. Ob tej priliki omenjena vrklicna razprava, ki je pa bilapo!^ pokazaIa živa potreba> d, bi ekraj sv. prečitanju referata na predlog državnega t T i_ u ^ i i x ,, r * r & & Jakob dobil eno veoo dvorano za razn® pri- piavdnišLva in branitelja prdožena v svrho, reditye Hazmišljajta in llkr0nj:e kaj , da se konstatira na 1 cu mesta, da li je natakarica sploh mogla iz svoje sobe videti na dvor.šče (ker eo namreč obtcženci trdili, da 1 ima ona sobno okno na cesto in ne na dvorišče) in da Be, ako mežno, ena zauimiva natakarici poiš5e in povabi na novo razpravo. Precejinjo veselost, je vzbalila neka pi- dne 30. aprila 1906. emena vlog. g. Treota, v kateri je on (ki j Zbipka kolajn _ Y dftr duoaj8kemiI po aakonu absolutno nima nobene pravica v : T8en€|1|gčo. Pr. Pre„€< poro5a, da e to) priporočal «od šča, naj ono strogo kazen ebirka pokojnega tržaškega okulista dra. Tebi, naš vrli pevsii zbor naše aajiskre-nejše čestitke in simpatije ! L-a tako naprei ! Razpis častnih nagrad družbe sv. Mohorja. Odbor družb? sv. Mohorja naznanja, da ie obrok z» dopošiH»nje rokopisov na razpis od dne 17. gradoa HJ04. podaljšal do ta s roj z u m pricb5iii nemškim listom, ki ao poetaje južee železnice je te dni pracnoval g* c red «t'o položili pod boiično drevo. Pri- viii nadtornik goepod Friderik Mo< ptavljs se vejiza rtOraa centralizma in češfci po« asci najbrž ničesar cd tega ne vedo. Vlad« jim je eicer icroč.le nekoliko stnt et čnega gradiva, načrt u preosnovo »entraiizma je pa skr.vnla pred njim*. < eftfcemn čutstvu, ki je valtd tega silno v z a* mre no, se uailjuje žalostna zgodovinska remi a aceaca iz Čaaa po bitki na Beli gori : Zvit: tmagovalec a Bel« gore je po čeških viii aadioraik gospod Friderik h o r č i č. Umrla Je nagle emrti na Novo leto po polunoCi imejiteljica hotela »L'cvd« v Ljubljani, gospa Joeipiaa Počivavnik. 0nmi kueiskl «ii t Mili. — It Sežane nam piiejo : Prčilo aredo ee je vriila na tukajiajem deželnem eodiiču vzkl caa rasprava, ki je na tvojem nosu vredna, da jo ommjaBo, ker bolje nego eto j c umikih činov, prvega sjdnika potrdi, ker baje c. kr. urad niki v Sežani niso več varni — srojega življenja! ! Tudi o^dolžaje g. Treo v tej. vlogi obtoženca — nepatrijotičnega vedenja,1 češ, da ni razsvetlil oken na predvečer cesarjevega rojstnega dne. Obtoženec je na predsednikovo vpraianje pojasnil, da so bila tedsj vss soba cddans, največ oficirjem, ki , prt šla po soj nega Brettauerja, ki štsje 7500 komadov, v last dunajskega vseučilišča. V Opatiji je bilo od 1. septembra 190o pa do vštttaga 28. decembra 6914 oseb. Od 22. decembra do vštetega 28. deceaabra je prirastlo 355 oseb. Dne 28. decembra je bilo navzoč h 870 oseb. so se tisti večer odpeljali na Opčine gledat razsvetljavo vojne eskadre, vsemdi ključe s seboj, vsled ftesar seveda ni mogel stopiti v njihove sobe. Ali je taka ovadba dostojna političnega uradnika, na tem bi mi dvomili «el<5, ako-ravno se istemu ne čudimo preveč, ker čujemo, da je g. Treo kakor bivii »burš«, ki ša sedaj nosi sledi svojih Koledar ia vreme. Danes : Genovefa; rilavi-mir; Bistra. — Jutri: Tit, škof in spoznavalec; Do-brimir; Bosiljka. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -{- 2® Celsiua. — Vreme včeraj : lepo. Društvene vesti in zabave. TriaSke podružnice »Sior. planinskega društva« redni ob Sni zbor ae bo vršil v soboto dne 13. januvarja t. 1. v gc- tudi v Sežani, med našim renjih prostorih botsla »Balkan«. do5en\ d« bo načelo njegov« poltike isto, njeno v vojašnici star« trdnjave. Okjlu 60 kakor njfgtve^a prednikr, verao dubu tre- osebje tako; odpotovalo d ti je, . dečm so avece. drugi ostali na krovu »Vo'gc<. O i bfgun- M _ ^^ cev je bribliino 200 nemških podanikov, ostali j DOQOOKI M Ruskem. pr padajo inozemskim naredotn, ki jih ja nem MOSKVA 2. (Petr. bre. ag.) R«d je ški konzul v Rigi dal odvesti na »Volge«. | ri <• ts bitke. Koziki so ama- kojučao zopet vzpostavljen. Mnogo UBtašev ' PILAVA 2. Pamik »Volga« je dobil Razne vesti. Roparji v Mandžuriji. Ia Tokija poro da poltiij v Mandžuriji postaja kritika. K.ta *ke r ■ arake čete §o napadla Har- b a, vpled teasr ja pr š o med koaak: ia Husguz Z- t-r sspodi.i Ha.gase v brg. C bit h je ^ilo ub-tih oziroma ranjenih, drugi eo se ukaz, naj se dane* pj noči vrne v Rgi. — , Bkii brezpogojno udali. ! B gunci, ki so se tukaj izkrcali, sa danes po I men NIŽNI NOVGOROD 2. (Petr. trg. az.) i noči odpeljejo v Kraljevec (Koaigsberg). januvarja. a Dril K 17 !♦» ieemst. m bobaenjem. — Škode ni bilo. FLORENCA 2. Vsi seismografi Jni aparat: observatorija so iazaainovaa ob 5. uri 2-~> m aut autraj m v zto k u g zapad, ki :e trajal več -eznnl, ki pa m n si»r napravil škodo. Tudi z d žele prihajajo tor č la o potresu. Maroška konferenca. PARIZ 2. »Afcenoe Haveg« pereča iz Taaze-ja : 9j lin e vsrr je 1 za otvor tev r . irrea e v A;kra lrasu dan Hi. anuvarijs, ka kT4 je predltgala spm^ka vitda. Z Balkana t ARIGRAD 2. » 'ifs^rska piroč la o i i ju v Aiotn v si prt t raca. Gibaaje so naejuje na san '■šaka Prizrecd n Peč ter je ne d zto sa;>er %no proti osebnemu davku: g t » : vsrok t Či i»a v lokalnih snvrfcža'stib ia a:r g«h. V z&d? h dneh so <=e dem n - rente in mute-ar t t Peča pomirili. Bac-trji v Peči, I) akova u Pr zrenou e» bili zopet <«n. Z.era ae I Djakovo n Prizrenf'oaj, £ je e:a 30 Albancev zatvorila, je t pet vej stav ena. Vel r temu je {.orel.nik l*-*. iir t. e N zam^'7, general Seaisi pbša edšel i M tro*:ce v Pr zrecd, da tudi zi ra^alje z k. t »^i niir n lei. Kakor z truje porte, ne vzbuja položaj tj k :fce nevarn -t ter je pričakovati, da Ee v kreticm rabovi p r^iaoma pomirijo. PAR Z 2. » Agre: ca Hiva^c pore ča z S/uaa: Pol e j h je -fe-aj v Dem.hisaru pri ??rešu v bo garssem mestnem oddelku oi-kr.la tovarno i\ b mlje ter zaplen la 3r>0 ir-lr ah in 1VOO na p:>l iede aa h b.inb. N&-in. e je p 1 c a neš a kaosule nap dnjene z n trogLcer n m, peklenski 6troj z električnim t Ef-m ter vaoko mnežmo patr.ta in Mann-i Merjevib pušek. Bolgarski oddelek je zaleden po vojtkh; iret-vanh je bio tud mb< % - oseb. Nemška sodba o politiki italijanskega mliiistra manjih stvari. BKROLIN 2. »Norddeur. ailg Zeituag« p--: V rezaih lissih se lzrata s iro, da pr.čne 'a! jandli m:nister vcanjib stvar1 v balkan-•tea 'prešanu pol.tko, ki nasprotuje pol- RIGA 2. (Petr. brz. agent) Ćata delav-C3v, sett ječa iz 300 delavcev, je dan s po-pcludns nepričakovano z etreli iz revolverja in golim orožjem napadla oddelek dragoncev, ko si ti ratno Čistili konje. Ubitih je bilo ve- 11 dragoncev, 14 ;ih je bi o pa ranjenih, bili na : med temi 8 težko, nadalje eta bila ubita en V policij t in 1 uradnik. Dragonci bo bitro prijeli ea orožje, odgovorili na streljanje t r prisilili četo, ki je pestila na licu mesta 8 mrtvih, da se je umaknile. Piiile so na p?mo5 še druge č« te, ki si u«taše obkolile ter zahteva e, d* se jim izrqčs voditelji in orožje. V slučaju, ako se branijo, so četa sklenile, da hočejo postopati z vso stre-gofcte. PILAVA 2. Okolu 60 beguncev, ki bo včeraj na psrniku »Volga« dospeli Bemkaj, niso Nencc:. Med istimi se nahajajo Avstri c:, AngUži, Frascoei, Romuni, Švicarji, Amer-kaoi in Darci. Od -287 beguncev jih je oii- RIGA 2. (Petr. brz. ag.) Generalni guverner ie ve prejel včeraj odposlanstvo luteranske duhovščine in prebivalstva, ter je o tej priliki imel pomirjevalen, toda energičen g..vor, v katerem je obljubil, da hoče preti anarhistom braniti svobodš$ine, p:deljeae v msn I stu od 30. oktobra 190^. PETROGRAD 2. (Petr. brz. ag.) Neko uradno poroč lo pravi : Raslične revolucijo narse družbe izjavljajo v proglasih na svoje Člens, da so v oč gled nevspeha od njih organizirale os.aje sklenile ustaviti svoje del -vanje ter s početkom prihodnjega leta upr - l> «*no 200 popolnoma brez sredstev. V Kre-sorit splošno ustsjo. Kar so te isjave take, j ^ou j« preskrbljeno za etaaovanje began j da zamorejo prestrašit1 slabo informirane oei !c«r- Ko J« »Volga« dne 31. dtcemcra 1905 L o n d o c. (Sklep) Konsolidiran do i? &9.R/S, Lomb&rdi 5.—, -^tebro 30.—, ipa^-umu 92'/,, iu->i i enaka rensa I(i6— iztui diic >r 4— menjicc > Danaja —.- - Mirna. Tržna porodla 2 Budimpešta. P5e«i- ______ R 17.IŠ rf za april K 14.14 do 14 16, oves za april o.i - l» HJ i«» 14 34: koroaa ta maj K 13.62 do K 13.64. > -- tobe in povpraSevani« ar dnje, ' • i : ir. vz žana. — Prodaja 15 000 meter--» ."> stotink viSjp. Draga žita neapre-: mrzlo .<.. v^:.:lep.) Praznik. v i«'i u 3 o. Kr.va Rio ca •li)0»za o slotink višje. Prodaja 4000 vreč. Hamburg. (8klep.) Sladkor za ianuvar 16 30, za febr lrt.35, za marec I6.6f», za april 16.b za m a, 16.95, za junij 17.1 o. — Mimo. Vreme: lepo. H azn .j , . . csnuk*' gooil averace e* marec 37l/t za maj 37.3/, sa september 38.7S, ta dec. —. Mirno, i^va c rau«*» locu 36 37 33—40 d. .. .41—42 Sladko r tuzem ki Ceutrifugal 5 uromn. fled K 70.— do 72.—, za nov.-avgust Ki 65*50 do 66 50 Concaaae in Melisitl promptno K 72.50, za nov ivgust K 67.50 do 6S-—. Liii o .ii« lt(t' t* ravHs *ur.»« S1/« S . Stalno. Pariz, ti.1 tekoči mtbv 16 25 rt januvar 16.25, za jaa.-april 16.40, marec-junij 16.50 ( irno). — m teku*.. mtaet 23.35, za 'anuvar 23.40 z* januvar - april 23.70, za marec-junij 24.10 (mirnoj.Mo ka ta teko i mesec 30 70, »a jau. 30.90 .a jan.-april 31.2> za marec-janij 31.60 (mirno) — Špirit t.i tekoči me»»ec 38.75, za jan 37.—, za jan.-april 37.25 za maj-avgust i: 8.— (stalno). — r»iackor Borov 88' »o* 20.l/4 mirnog bel za tekoči miKn 23za j*n 23.a,4. za jauuvai-a ril 24—, za marec-junij 21.*',, (mirno) r.jmran 56.50—57.—. i V reme : blago. sapustila R go, je bilo mesto mirno. Pnd t-j jaln ce bo bile zaprte, želesniški in brzojavni promet pretrgan. PETROGRAD 2. PoLžaj v Rjtšiji v Livoaiji je kritičen. 4000 Lstov dobro obo roma malodešie ljudi, se oporarja prebi vsi-stvo Petrogr&da. kamor utegnejo po perasu v Misi vi pr.bežati ustaške čete, naj se ne venemirja, ako s učajno izbruhne ustaja. Vlsda hooe namreč s vsemi sredstvi, ki sn jej na nzpoiago, eatreti vsak tak po skts. * PETROGRAD 2. (Petr. brr. sg ) Poročilo, da je bil most preko Volge iz zlobnega namena rardejan, se uradno oznsčuje j8« in branite se sami«. Prebivalstvo kakor neresnično. - BEROLIN 2. Privatca poročila iz Varšave javljajo, da je včeraj cdkr la policija v ui c i Kac/.a labrratorij b( mb, v katerem so naš i 19 izgo«.ovljenih bjmb in v čo m ožilo dii um t*. Arttovaab je bilo več anarhistov. Iz polje Te provincije poročajo, da so v mne-' gih krejih oborožene oaebe napadle < Minske urade. MOSKVA 2. (Petr. brr. ag.) Neki de lavski odbor v Ivanovno-Vo8Qešea-kn je iz dal na delavce vseh moskovskih ž Lzašk li postaj progla-, v katerem se izjavljp, da Bratje Sokoli! Javlja se tem potoni vsem bratom in prijateljem društva, da se bo dne fi. jau. vršil v društvenih prostorih redni rež-n-b maršira proti me-tu. Ministsr cctra-1 plesni venček. Na plesu bo sviral na-njib stvari je v nedeljo veprajel deputacijo vadni orkester. Prične se točno ob 1'. iz Rtšicr. ki ga je pr jsil«*, naj čuva prebi- j ur| zye(-er. Vstopnina za člene 80 StOt. vaUtvo. Darnovo je odgovoril: »Oborž te! zR ne£lene K r 2[). Gospodične 50 st, v R;e- b ci je bili svoj čas razorožem ravni na u a? ministra Durnov*. Na obilno Nazdar! vdeležbo vabi s klicem Zabavni odsek. **************** 8 O Bo;»'.a poročila d?r 2. januvarja Tržašap >ieoc! S It.15 — ll> lu, sajni^te K — drj —.—, Lond«** kratek i. Z 24015 -.40 40 Fratc.ja K 95 "O---^ «5 telijs K 75—>5? 5— iiaiHianskl bankovci S —-- 117 60--117.'5 nemški nar.ko*— r —--| ■voUijaza eUbui**1 rcn«' 0X85 100 15 Jg-t. i kronska rcnia K 95.8i 96 15 * —.— —.— kreoiw.e aiOijt; K 680 — — 682.— p| drimvnt- želetr ic? K 670 — 672—, Lcinb*. K 122.— 124 —, Llovdove akcije K 763.— 772.— j K- fri- ir" ..oi r-r II? -- rr___llj. xr 4(Il! 'i Sprejemajo ae vsakovrstna dela posebnih načrtih. = In po i. . . . . Srečke- Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496.— kmetje opravljen,, da se vzd:gnejo v ' RocTnkredlt 1830 K 302.- 310.-. Bo- vatstvo svojih a arci prtz rajo ; ki j li revoiuci o u do 483.—. Bodenkredit 1830 K denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 146.— do 148.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. prav c, kaastržavni doig v papirju aornost na čete, in kicet e eo pripravljeni . .w.. , » r srebru r r J Avstrijska renta v zlatu pr t r-e'.ani m pomoč. Ravnttelji železaic, j „ v kronah Avstr. investicijska renta 31.0 «»grsk« rentR v zlatu 4% kronab 4°'„ 3« Parižka In londonska borza. Pariz (Sklep.) — Francozka renta 91» 20, italijanska renta 1 6.4^ špinski exterieur H 2.75, v \ arstve normalnega pro- a^cij^ otomanske banke 603.-. M -njice na Londoi o od» e It b Ttko bodo na . . . ^ h k ! i i. {Kri*p.; it »j podrejene —.— —ap^fitn« ti>rU« i. ogisia 4*. t.a rut 93- , LSndcrlh 4i9 — ire<* r — ,— : cnhi 14.55, iin.rai.6kt •»• jnr»r-Kfi®--a-rc-e 8'r --Trdna. ki se «-teka;o v Miakvi, so naprošeai ol odboru, naj svojim us užbencem z avijo, da je Larod sklenil, da ne v novem le?u dvieoe n.. ° f , , 6 ' Akcije nacijonalne banke da udi š upor ca železnicah in da diktira Kreditne akcije mir v mokovsiem Krfmlu, tko ne bo že - \ lžnd?D' 10-.]ljstT' , . , 100 državnih mark ezr.i#bi promet do anuvarija topet vzpo- 20 mark stavijer. Kmet e fo dejal, da je tolje umreti T!Lfran,ko,T i 100 ital. ur na obramb domo?ine, n«go pa doma umreti Cesarski cekini 0sebuo se zahvaljujemo gg. državnim uradnikom ter drugi gospodi, ki je blagovolila sprejeti blagega pokojnika k v.ečnemn počitku. Dalje se toplo zahvaljujemo vsem mnogobrojnim darovalcem krasnih vencev — v prvi vrsti pa Njeg. Vis. eee. kr. namestniku princu Hohenlohe. TKOT, dne 2. decembra 1*>00. Žalujoča rodbina Kenda. K. grof Strassoldo v Stra..w.,d«> na Primorskem. -riričtije. da je želodčne bok iiw. rtded katerih je trju-I dve leti. odstranila edino le uj>oraba (t u J i odrajalnoj želodčno tinkturo G PiCCOLiJA. dvornega za lagatHja Njega Svetosti m :— lekarja v Ljnbtjam — 1 steklenica velja 20 stot. in se manja naročila točno ■ izvršujejo. > GLAS. ft.™ m M Em. Ehrenfreund ^ W (Pral _ ; ulica Mm 24 (pritličje) đaja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah ▼ najem. ~ Barvanica. pralnica in čistilnica na suho == na parno moč = V pomno rite v osobja sprejmeva za modni in rvileni odeiek dobro izurjenega pomoćni kavešćes?a slovenskega, ital. in nemšk. jezika već po dogovoru. Prva goriška modna in manifakturna trgovina pregrad & Žemetič Gorica, Trcr<"*lti dom. G(MA LJODSfA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom. v tiorifi Gosposka ulica hšt. 7., II nadstr v lastni hlil Albin Boegan Trst - nI. Farneto št. u - Trst. Ne d;i bi se razdrla, se obleka barva, pere in na suho očisti z največjo točnostjo. — Barva, pere in lika se pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala itd. — Na par se moči suknjeno blago. Doge za parkete hrastove ali jelove prve vrste = prodaja jM>d jamstvom po tovarniški ceni Zaloga lesa - Miclavez ulica Fonderia Št. 7 Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S Spiridione štev. 6. Hranili!** vloee sprejemajo se t d veneega tudi n r cu iruitva in a 6 •/• ;n na vknjižbe |.o 51/«7« 1 rad u j t- v-aki rien o i 8. d«» 12. V, »re P°P- rzzv*-n nt:ie j in |rrarnkoTT~- Maaje IniihUi fbf let* 1<*>4 K 1.485.607 11 fK^.jil . . . „ „ „ 1,573.842-34 fiavnik deležev . „ „ 112.72t) — Mio-iru. račn it?. 831? 15. ' _ [Fprvo hrvatsko parobro8ar$ko društvo v SenjuN - (Društvo na delnice) ———j Nova vozna crta med Trstom in Reko j mej njima ležečimi lukaiiii in nazaj / azkn»avanj<:iii ua Reki za blago palicami, namenjenimi v Senj—Novi—Selce— « irk emen— Kralj« v ca — Baska— Ral> — — S. Jnraj— Starigrad--lablanac— Pri^ Podgoije; s pristajanjem na zahtevo! Kraljevica (kopelj) - Lopar— Barl>:it -I u ..v»- Samca Prisna in « esarica. — Z najhitnijima in udobnijima parobrod« »ma (14 milj na uro> prvega ra reda — — — — — — „Ante Starčević" in „Hrvatska". Na raz.}- »latro £ >m |»otoval«-em sta dve krasni dvorani id vsa mogeča udobnost. _ Navedena parobroda sta električno razsvetljena — Za blago p tovalce obrniti se Je na p dpisano parobrodn«> agrencijo.-- OPHODI: Iz Trsta vsaki )*etek ob 11. uri predp. (pris ajanje v V< '■ i Uoviuju PRIHOD na RF.K<> v suboto ob 12. oj>olualmacije,cele Avstro-Ogreke in sosednjih deželao. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu .> ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vse kraje Avstro-Ograke. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino.