i umu, i mm, n um mi
ms. m.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavlja
celo leto......K 24*—
pol leta........12-—
četrt leta.......»  6-—
na mesec. .....»  2*—
v upravniStvu prejemaš:
celo leto......K 22-—
pol leta....... 11-—
četrt leta........ 550
na mesec......, 1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica st 5, (v pritličju levo), telefon ŠL 34.
Izhaja vsak dan zvečer lzvzeaaai sedel|e In praznika.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
—- Foiamezna številka velja 10 vinarjev. -—
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama telefon ŠL 85.
»Slovenski Narod* velja po pošt!:
ca Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto .....„
celo Jeto......;  K 25*—
pol leta........ 13 —
četrt leta........6 50
na mesec. . 230
......     K WMr —*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30—1
Vprašanjem glede Inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica aH znamka Upravni*t vo: Enaflova nllea *L 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon sL S ^
Pred novim parlamentom.
Razpad nem Skesa klerikalizma.
Dunaj, 19. rnajnika.
Kot najmočnejša politična stranka so zasedli po volitvah 1007. 1. krščanski socijalei več kakor šestina od 516 sedežev nove zbornice. Silni upravni talent Luegerjev, od njega propagirane rualoobrtniške rešilne ideje, spretno zatajevani klerikali-zem so gnale malega moža dunajskega in nemškega maloineščana v vrste krščansko - socijalnih volilcev, duhovščina na deželi pa je v nekakem upornem duhu proti zakrknjeni visokosti in konzervatizmu s plemstvom zvezanih škofov pridobila široke vrste kmečkega ljudstva za Luegerjeve politične ideje. V povodnji krščansko ^oeijalnega gibanja je moral utoniti tudi stari konzervativni klerikalizam; priznal je svojo lastno slabost in maloštevilni njega tirolski in štajerski mandatorji so vstopili v krščansko - socijalno parlamentarno zvezo. Storili so to tem lažje, ker se jim ni bilo bati, da bi trpela od Lue-gerjevih »modernih« klerikalcev »sveta vera ali mati cerkev« kako škodo, svoje gospodarsko in socijalno politično reakcijonarsn*o pa so upali primernejše udejstvovati v krščansko-M?eijalni stranki, kakor proti njej.
Tako .je koj od začetka nastopala krščansko - socijalna parlamentarna organizacija v mogočnem številu in na videz strogo enotna, ter je zadobila na avstrijsko politiko odločujoči vpliv, ker je bila nemška in klerikalna, za naše razmere torej dvojno kvalificirana.
Navzlic zunanji enotnosti pa je nosila krščansko - socijalna stranka že od začetka notranje kali bodočega razpada, ki so dolgo ostale nerazvite, ker je močna roka Luegerjeva, če je bilo treba, nasilno preprečila vsako neednotnost, vsak razpor že v začetku potlačila.
Le na tihem je tlelo v stranki nevarno konfliktno gradivo: konzervativna struja je stražila in negovala najernejše reakcijonarstvo, skupnost meščanskih in kmečkih poslancev je kmalu pokazala ostra nasprotstva interesov, politična moč stranke je a'zgojila celo vrsto brezobzirnih in brezvestnih špekulantov, katerih značaji so popolnoma odgovarjali neod-kritosti in lažnjivosti krščansko - so-eijalnega programa.
LISTEK.
Kinematograf.
(Slika iz vasi.)
Od hiše do hiše roma že vse dopoldne cigan. Ne hodi, kakor hodijo pravdanski ljudje, ampak pri vsakem koraku trudoma povleče zadnjo nogo in da bi stopil hitreje, izteza tudi vrat šiloma naprej, kadarkoli korači. Rekel bi, usmiljenja vredna potvora, ali če ga dobro premotriš, boš videl, da je to nakazana beštija, kolikor ga. je pod kožo. Nič krščanskega ni na njem, razen podobic Matere božje, božje martre in sv. Bernarda, ki se mu Krist s križa ljnbez-njivo podaja v objem. Te podobice so pritrjene na igle, ki jih ima vtaknje-ne spredaj v mastni trak zverižene-ga in zelo ponošenega klobuka, tako, da jih mora vsakdo zapaziti na prvi ix>gled. Očividno ima s tem namen, vzbuditi naklonjenje vernih ljudi ter delati tako reklamo za svoj »kinematograf«. V koščeni, z ohlapno kožo odeti roki, nosi zamazan, razee-fran papir, na katerega mu je nekdo z okorno roko napisal spakedrano slovensko vabilo k večerni predstavi, ki obeta pester program: Kristusovo trpljenje, rusko-japonsko vojsko, potovanje  na Severni  tečaj in še več
Marsikdaj in marsikje je bilo treba Luegerjevega skrajnega napora, treba celega njegovega ugleda, da je zamašil stvarne in osebne diference, preprečil škandale, ustavil spore.
Komaj je zatisnil oči, je izbruhnila na dan vsa gnjiloba. Začel se je gnjusni boj njegovih političnih dedičev, ki je še v živem spominu. Gess-mann in AVeiskirchner sta si razdelila dobrote in prvi je postal pravi voditelj stranke, drugi je proti poslednji volji svojega umrlega očetovskega prijatelja obsedel na toplem ministrskem zapečku. V kratkih tednih je bilo v stranki vso narobe, najreak-cijonarnejši klerikalizem je slavil svoj triumf v znanem zakonu, ki uvaja za ljudskošolske učiteljice celibat in izroča šolstvo skoraj popolnoma duhovniški komandi, gospodarsko so naenkrat prt^vladali agrarni interesi ter povzročili, da je stranka n. pr. v vprašanju uvoza argentinskega mesa, ki ga je dunajski mestni svet moral označiti za skrajno potrebo, svoje dolžnosti napram meščanstvu popolnoma zatajila ter zavzela skoraj popolnoma stališče najhujšega veleagrarca vit. Hohenbluraa, nacijo-nalno je razvila ves šovinizem radikalnega nemštva. Programatične laži krščansko - socijalne stranke so se bolj kakor kedaj pokazale v celi nagoti: stranka se je denarno angažirala pri židovskih kapitalistih, malemu možu pa pridig-a antisemitizem,delav-stvu obljubu je socijalno zavarovanje, v parlamentu pa se je strastno borila za veteransko postavo, obrtnika in trgovca je zagotavljala da ga reši gospodarske krize, skovala pa mu je oni krošnjarski zakon, ki bi bil unikum cele socijalno - politične zakonodaje na svetu — ako bi bilo prišlo do te-£ra, da bi bil sankcijoniran.
Na najgrši način pa se je razkrinkalo osebno špekulanstvo, dobič-kaželjnost in koritarstvo krščansko-socijalnih mandatarjev. En škandal je sledil drugemu, ekscelenca Gess-manii, ki si je izposloval za svoje kratko ministrstvo neprimerno penzijo, moral je prenesti najgrša očitanja, da si služi s svojim vplivom na stranko neizmerne svote, posebno znana je njegova afera s tkzv. Bau-kreditbanko, kjer je bil on upravni svetnik, sin njegov pa ravnatelj. Tej aferi so sledile druge, ena grša kakor njena prednica, najžalostnejša jx>slednja, tkzv. Hatzlova, kjer so se razkrile provizijske in posredovalne »transakcije«, razkrile židovsko-anti
semitske zveze in špekulacije, in glavna priča, eden izmed prijateljev velikih gospodov Bielohlaveka et consortes, končno bil obsojen še radi krivega pričevanja.
V stranki sami so osebna nasprotstva, izvirajoča samo iz medsebojnega boja po skledah boga »Vzemi!« rodila celo vrsto nevarnih konfliktov. Že za Luegerjevih časov se je mala peščica nezadovoljnežev z izdajateljem »Deutsehes Volksblatta« Verg*anijem postavila ob stran ter se začela upirati »rimskemu klerika^-lizmu« in »narodni mlačnosti« stranke. Ta razpor se je poostril po Lu-egerjevi smrti do odkritega sovraštva in »Deutsch. Volksbiatt« ter njega izdajatelj sta postala velika gromovnika antisemitizma in nemškega radikalizma. Marsikdo je mislil, da se za to opozicijo skriva vsaj košček one značajnosti, ki je bila že zdavnej zbežala iz krščansko<-socijalnega tabora — dokler ni ofieijalno glasilo Gessmannovo »Reichspost«, ki menda ni mogla prenesti, da bi se smel kdo v stranki imenovati poštenejšega kakor so drugi, dokazalo, da je Ver-gani in njegov list že sprejemal češki denar za propagiranje klerikalne politike v Bosni in Hercegovini. Ver-gani je takrat tožil, ko pa je »Reichspost« reproducirala od njega lastnoročno podpisano pobotnico — je tožbo umaknil.
Od jeseni lanskegra leta je postalo stanje krŠčansko-socijalne stranke naravnost kritično. Odrekla se je bila dejansko že skoraj popolnoma nekaterim programatičnim točkam, ki so jo svoj čas ločile od konservativnih klerikalcev, na poti k političnemu vplivu je izgubila svoja vsaj navidez demokratična načela, izgubila zaupanje v širokih masah, v katerih se je vedno jasneje kazal kritičen, uporen duh.
Cim težavnejše so se kazale razmere v parlamentu, tem večje je bilo navdušenje krščanskih socijalcev za »prvo ljudsko zbornico«, tembolj so se trudili označevati vsako opozicijo kot lahkomiselno zločinstvo proti de-mokratizmu, tembolj so ubogali vsakemu migljaju vlade, ne vpoštevajoČ koristi in teženj svojih volilcev, ne interesovdržave.Odkar se je v decembru lanskega leta prvič začelo govoriti o skorajšnjem razpustu zboTnice, se je lotil Gessmanovega krščanstva bledi strah; strah pred sodbo volil-stva.In ko je bil marca parlament res razpuščen,   so   krščanski socijalei
sprožili idejo velikega nemškega bloka, ki bi naj bil razdelil mandate in ustvaril nekako vzajemno politično zavarovalnico. Nekateri naprednejši nemški politiki so ta blok v zadnjem trenotku preprečili in krščansko-so-cijalci so se morali sami podati na težavno in neprijetno volilno pot. Dejstva kažejo, da je ta pot za nje prava križeva, sramote in poniževa*-nja polna.
Klerikalni terorizem.
V premišljevanje višjemu državnemu pravdniku g. dr. Amschlu v Gradcu.
Kranjska tla so vroča tla. Ker smo Slovenci vobče temperamenten narod, morda vsled primešane italijanske krvi, ker pri nas impulzivne individualnosti niso nič redkega, za-pluskajo valovi političnih strasti včasih prav visoko in zgodi se v takih trenotkih zdaj od ene, zdaj od druge strani marsikaj, česar političnozreli in svoje odgovornosti zavedajoči se ljudje nikakor ne odobravajo. Živahna natura pač ne deva vsake besedice na tehtnico in ne preudari vsakega zamahljaja, a tragično tega ni jemati.
Toda kar počenja klerikalna stranka v zadnjem času na Kranjskem, kar si dovoljuje ta stranka pred očmi v varstvo vseh državljanov postavljenih oblasti j, to presega vse meje.
Klerikalna stranka se bojuje za gospodstvo na Kranjskem. Uničiti hoče vse druge stranke in dobiti vso moč v svoje roke. To je pravica, ki jo ima vsaka stranka, in kako se posamične stranke tega ubranijo, je popolnoma njihova stvar. V to se nimajo državne oblastnije in njih organi nič vtikati.
Toda gode se zdaj stvari, ki se tičejo državnih oblastnij v največji meri, stvari, v katere morajo poseči državne oblastnije, če se sicer nečejo nakopati očitka pristranosti.
Ker uvideva klerikalna stranka na Kranjskem, da s poštenim bojem svojega namena ne more doseči, je posegla po zločinskih sredstvih in poskuša z zločini ukloniti in ustrahovati svoje politične nasprotnike ter jih pobiti v zemljo.
Klerikalni agitatorji, načelu jim dr. Šusteršič, dr. Krek in dr. Lampe, so z brezobrazno demagogijo ustvarili na Kranjskem najžalostnejše razmere. Dandanes misli vsak kranj-
ski klerikalec, da zanj sploh ni nobene postave. Treba je le pogledati, s kakim pomanjkanjem vsakega rc-spekta nastopajo popolnoma preprosti ljudje pred sodišči, kako se čutijo vzvišene nad vsako j>ostavo in kako trdna je njihova zavest, da se jim za to nič ne sme zgoditi, ker so klerikalci. V koliko je to uspeh nesramne agitacije izvestnih, sodno stigmatiziranih ljudi in njihovih kumpa-nov, to ne spada sem, nego v poglavje o javni korupciji, ki jo je vstarila klerikalna stranka. Resnica pa- je, da klerikalec dandanes ne spoštuje nobene postave in nobenega sodišča, da zahteva od sodnika in od javnega uradnika, naj izvršuje svojo zapriseženo dolžnost klerikalcu v prid, pa če treba tudi krivično in jx>stavo1omiio.
To klerikalno naziranje utrjujejo različna dejstva. V prvi vrat! postopanje politične uprave. Odkar je zapustil baron Hein deželo Kranjsko, je politična uprava vobče slaba in nezanesljiva. Zgode se pa pogostonm tudi stvari, pri katerih se mora človek nehote vprašati, če ima deželna vlada še nalogo, voditi politično upravo strogo po zakonu in popolnoma objektivno, ali če ni postala njena naloga, službovati klerikalni stranki brez ozira na postavo. In zgode >e slučaji, da se mora človek vprašati, je-Ii imamo na Kranjskem še res. kr, vlado ali samo izvrševalni orj^an tiste sumljive družbe, ki jo vodijo dr. Šusteršič,    dr. Krek    e    compagnim
belin.
Toda tendenca o vsem postopanju deželne vlade ne more in ne sme, biti merodajna za državno pravdni-Štvo. Justitia fnndamentum regno-rum. Dokler bo to zapisano na cesarskem dvorcu, dotlej imamo pravio zahtevati, da izpolnjuje državno pravdnistvo svojo nalogo v polnem obsegu samo po postavi in ne glede ne na desno, ne na levo.
Opominjamo državno pravdnistvo na to njeno dolžnost, ker so so začeli klerikalci v dosego gospodstva in v svrho strahovanja političnih nasprotnikov posluževati zločinskih sredstev ter skušajo s kaznivimi, po zakonu prepovedanimi dejanji dostići to, česar s poštenimi sredstvi in s poštenim bojem ne morejo doseči.
Že več kot pol leta imamo zdaj vj Ljubljani velik političen boj. Pravzaprav traja že od razpusta občinskega sveta. V tem času je narodno-na-predna stranka priredila brezštevila shodov, na katerih so nastopali naj-
zanimivosti. Ljudje malomarno pogledujejo program, ne baš zato, ker se jim ne ljubi mučiti oči ob tistih hieroglifom podobnih črkah, ampak radi tega, ker se ne morejo nagledati potvore, ki marljivo gestikulira k svojim polurnijivim besedam, tako, da z rokami pravzaprav več pove, nego z jezikom. Razumejo samo to, da jih želi cigan zvabiti zvečer v »komedijo« in ker je vstopnina dokaj nizka, zlasti pa, ker jim vzbujajo zaupanje podobice na njegovem klobuku, skoro povsod sklenejo se odzvati odzvati vabilu.
Vražji cigan; kakor je kreatura, ali od nog do las je prevejan i>ote-puh. Zdaj pobožno vije oči, stiska pohlevno ustnice in dela spokoren obraz, ali da ima priliko, ukradel bi tron božji in ga zapil.
Otroci pohajkujejo za njim; imenujejo ga komedijantarja. Neki nakazanec ga skuša celo oponašati v komični hoji. Tudi vrat izteza tako ter vzbuja s tem prav mnogo smeha. Nazadnje ga ošvrkne mimovozeči voznik s korobačem in norčije je konec. Kakor bi treščilo, se je razkropila kopica paglavcev in tudi cigana ni več na cesto.
e e m
Še pokosili niso dobro, že oblegajo radovedni otroci hišo podžupana in opaldarja, ali kakor ga hoče imenovati financar: trafikanta Damijana Ogrizka,  kjer se je nastanil
kinematograf. Paglavci so kakor na iglah; niti trenotka ne mirujejo. Ix>-ve se krog voglov, zijajo skozi okna, zdajpazdaj se spro, sledi pretep in jok. Bogve kolikokrat je bil Ogrizek že nad njimi. Najprej jih je zlepa odganjal, s tistimi važnimi besedami, ki so čisto lastne podžupanom. Ali kaj brigajo razposajenca lepe besede, vse gredo skozi šivanko. Še z grda se ni dalo nič opraviti. Ko se jih je nabrala spet velika gruča in so se začeli znova prepirati, prikazal se je tolsti obraz podžupanov in v tistem hipu je zažvižgal korobač in oplazil kamor je bilo. Kakor bi se vdrli, ni bilo več paglavcev. A komaj je preteklo par trenotkov, toliko, da je Ogrizek odšel v hišo, je že spet mrgolelo, nov pretep in jok.
»Satan naj se gre z njimi!« se je naposled spametoval opaldar, ko se je morda že dvajsetič vrnil ves upehan in razgnevljen v sobo. Paglavci so zdaj svobodno kričali in se ru-
vsli do večera . . .
s • e
Dve čudasvetli luči sta se prižgali pred Ogrizkovo hišo, ko se je zvečerilo. To je naznanjalo, da je čas k predstavi. Tako svetlo ni bilo še morda nikdar po vasi.
Ljudje so pričeli prihajati. Počasi se je zbrala pred »Opaldarjem« (kakor se je reklo pri Ogrizku po domače) vsa vas. Možje so se rinili k tistim nenavadnim lučim, občudovali
so jih in jih niso mogli prehvaliti. Nekateri so bili mnenja, da še na cesarskem Dunaju ne poznajo take razsvetljave. Paglavci so se pomirili ter poslušali odprtih ust in debelih oči sodbe o luči. Tupatam se je pocedila kateremu prek telovnika debela slina začudenja. Zadaj so stale ženske in čisto v ozadju so se skrivala dekleta, ki jih je izdajalo neprestano hihi-tanje. Nihče si ni upal prvi v »komedijo«.
Zdaj se prikaže potvorjeni cigan, stopi na stol in začne kričati komaj umljive besede ter maha z rokami in izteza dolgi vrat.
»Glej kamelo!« je zavpil nekdo. Vse se je smejalo.
»Kaj se bomo tu obirali pri zlodju, kakor tam gospoda!« se zavzame naposled kmet, ki je bil v vasi gotovo visokovpliven, zakaj za njim je šel v hišo vsakdo, ki je le zmogel vstopnino. Ostali so na cesti samo še tisti paglavci, ki se jim ni posrečilo, zmuzati se v hišo med nogami odraslih.
Cigan je vgasnil luči, staknil svetilki ter zaklenil za sabo duri. Zdaj ga Čaka mučno delo: urediti pohioštevilno občinstvo.
Soba ni baš majhna, ali nabita je skoro čez mero. Otroci segajo prav do stojala, na katerem je napeta umazanobela rjuha. Cisto sprednji morajo ležati na trebuhu, za njimi sede drugi po turško, za temi neka-
teri čepe, drugi kleče in šele sredi sobe pridejo na vrsto sedeži. Posedli so jih ponajveč ženice in nekaj star. kov. Cisto zadaj stoje fantje pomešani med dekleta. Zasedene so tudi postelje, omara in peč. Komična per* spektiva.
Iztežka se prerije cigan do svoje laterne-magike, ki stoji nasproti rjuhi, čisto zadaj na stolu, postavljenem vrh vegaste mize. Kmalu pozvoni in Ogrizek privije svetilko, sega-jočo izpod stropa v sredo sobe.
Svečana tišina. Na rjuhi se DO-kaže svetla, okrogla lisa in na njej te prikazujejo slike rusko-japonske vojske, potovanja na Severni tečaj, pn~ sijona in vse drugo, kakor je bilo napovedano. Posamezne slike komentira Ogrizek, ki se skuša v književni slovenščini,   kar pa mu ne pristoja.
»Kaj se boš pačil, Opaldar!« g** nahruli nekdo v poltemi. Vse se zasmeje.
Tudi paglavci so postali nemirni. Nekateri se krohočejo z odraslimi in ponavljajo prav zategnjeno Ogriz-kove spake. Drugi vpijejo, da jih bolo kolena in trebuh. Vmes pogosto vikne v ozadju kako dekle s tistim jedkim glasom, kakor da jo je kdo nenadno vščipnil. Samo sredi sobe s*i zamaknjene poštar ne ženice v Kristusovo trpljenje. Ena med njnni celo vzdihuje in joka samega gin jenja . • •
& Mazi.
različnejši govorniki. Ljut boj je to bil, a na vseh teh shodih so se napredni govorniki do skrajnosti moderi-rali in se tudi v polemiki držali meja, iV katerih se spodobni ljudje bore za svoje težnje in za svoja načela. Nič groženj, nič silovitosti, ničesar takega ni bilo v teh govorih, kar bi se moglo govornikom v slabo šteti.
Klerikalna stranka je postopala drugače. Komaj je odprl svoja usta nasilni dr. Šusteršič, so se že začela klerikalna zločinstva. Dr. ŠusteršiČ je proklamiral politični bojkot vseh liberalcev. Proglasil je popolno brezpravnost vseh liberalcev pri deželnem odboru in to ponavljal na različnih shodih. Ali je državno pravdni št v o kaj primerjalo te nasilne grožnje in ta nečuvana žuganja s postavo v varstvo volilne svobode?
A ni ostalo samo pri žuganjih dr. Šusteršiča. Njegovim besedam so sledila tudi dejanja. Dr. Lampe, plačani deželni odbornik, je v Šmarju glasom »Slovenca« ravno tako, kakor dr. Šusteršič proklamiral bojkot in popolno brezpravnost vseh liberalcev in njegov tovariš, plačani deželni odbornik dr. Zajec, je poštenega davkoplačevalca Zupančiča iz svoje uradne pisarne ven vrgel, češ, da je liberalec in da liberalec nima pri deželnemu odboru ničesar iskati.
Deželni odbor je javna oblast in deželni odborniki so javni uradniki, ki imajo prevzete dolžnosti izpolnjevati po postavi.
Kaj bi se zgodilo e. kr. sodniku, če bi šel na javen shod razglasit, kakor je storil dr. Lampe, da bo pri njegovem sodišču vsak njegov politični nasprotnik pravdo izgubilI Še tisto uro bi bil suspendiran. — Kaj bi se zgodilo c. kr. okrajnemu glavarju, če bi stranko, ki pride k njemu v urad, v uradni zadevi ven vrgel in ji odrekel izvrševanje svoje uradne dolžnosti, samo ker pripada stranka drugi politični struji i Še tisto uro bi bil odstavljen in vzet v kazensko preiskavo.
Početje dr. Lampeta in dr. Zajca je evidentna zloraba uradne oblasti in ker je ž njima vred solidarna večina deželnega odbora, ker se torej bojkot in brezpravnost liberalcev dosledno izvršuje, bi bilo pričakovali, da osrednja vlada nemudoma razpusti deželni zbor. A to se ni zgodilo. Vlada pač razpušča občinske odbore, ki njej ali klerikalcem niso po volji, ne zgane se pa zaradi postopanja deželnega odbora, prav kakor bi hotela ubiti misel, da smo pred postavo vsi enaki in pokazati, da sinejo klerikalci počenjati kar hočejo.
Človek bi mislil, da je neznosni klerikalni terorizem s tem dosegel vrhunec A ne! Klerikalci se pač zavedajo, da je njim vse dovoljeno. In v tej zavesti je minulo nedeljo nastopil semeniški učitelj dr. Krek v »L'ni-onn« in imel je krvoločen govor, v katerem je grozil ljubljanskemu meščanstvu s pobojem in klanjem. Glasom »Slovenca« je poslušalo ta zverinski govor do 1500 ljudi in hujskanje dr. Kreka je nanje tako vplivalo, da so se razšli, pripravljeni na klanje in krvoprelitje.
Takega tiranstva, takega besti-jalnega terorizma svet še ni videl v pravni državi. Svet tudi še ni videl, da bi politične oblasti otročarije mladih ljudi kaznovale s hudimi obsodbami, kakor se godi zdaj v Ljubljani, za zločinsko hujskanje dr. Kreka pa se še nobena oblast ni zmenila. Ker pa hočemo vedeti, pri čem da smo, ker hočemo biti na jasnem, če veljajo postave samo še za liberalce in ne yeč tudi za klerikalce in ker hočemo spoznati, kake nazore ima državno pravdništvo o nepristranosti in objektivnosti, zato smo te vrste posvetili višjemu državnemu pravdniku dr. Amschlu in čakamo sedaj na odgovor.
Občinske volitve v Idriji.
Idrija stoji pred občinskimi volitvami, ki se lx>do vršile najbrže že koncem tega meseca po novem volilnem redu. Te volitve so tolikanj večjega pomena, ker bodo odločile, če ostane mestna uprava še nadalje v rokah narodno-najlredne stranke. Vse tri stranke namreč z večjo ali manjšo gotovostjo računajo na zmago. Položaj je sicer nejasen, vendar ima narodno-napredna stranka največ izgleda na uspeh, ker ji je zagotovljena zmaga v prvem razredu in je tudi v drugem razredu najmočnejša.
V boj pojde vsaka stranka za-se. Kompromis med narodno-napredno in socijalno-demokratično stranko je ostal le pobožna želja tistih idealistov, ki ne vidijo, da so naprednjakom soc. demokrati ravno tako gorki, kaor klerikalci, kadar jim morejo škodovati in se jim kaže možnost uspeha in koristi za lastno stranko. Samo naprednjaki so tisti, ki žrtvujejo lastno strankarsko korist splos-nosti na ljubo. Narodno-napredna stranka, ki ji je pred očmi zgolj napredek Idrije in ki vidi v klerikalizmu smrtnega sovražnika vsake kul-
ture in vsakega napredka, je bila, ki
je ponudila soc. demokratom kompromis na ta način, naj bi si obe stranki razdelili mesta obČ. odbornikov po proporčnem sistemu, to je po številu volilcev, ki jih ima vsaka obeh strank v posameznih volilnih razredih. Soc. demokrati so se sprva na videz delali, kot bi bili za tak kompromis, vendar oficijalno niso hoteli z barvo na dan. Za vseli so pa takoj v toliko nasprotno stališče, da so zahtevali za-se ves tretji razred, češ da je Idrija delavsko mesto in da imajo do zastopstva v III. razredu pravico samo oni kot edina delavska stranka. To je sicer že stara ia db-rabljena fraza, vendar kaže, da jo soc. demokrati še vedno smatrajo za vspešno agitačno sredstvo. Da bi ne izgubljali dragega časa v negotovosti in da bi prisilili soc. demokrate,da se vendar izjavijo v tem ali onem smislu, stavili so jim naprednjaki konkretnejšo ponudbo, naj bi si namreč mandate tako razdelili, da bi pripadlo narodno-napredni stranki 16, soc. demokratom pa 14 odbornikov. Ta ponudba je bila zelo kulantna, ker so naprednjaki koncedirali <*oc. demokratom celo enega odbornika več kot bi ti mogli zahtevati po ključu proporcije. Ali glavni govornik na majski s^Hivnosti je napravil soc. demokratom apetit po občinski upravi in zahotelo se jim je po večini v prihodnjem obČ. odboru. Zahtevali so za-se 16 odbornikov, ostal« bi pa milostno prepustili naprednjakom. Zaradi lepšega so sicer izvolili odsek 5 članov, ki naj bi se pogajal z naprednjaki; toda ta pogajanja niso mogla imeti uspeha, ker so soc. demokratični delegati takoj izjavili, da niso pooblaščeni kakorkoli odnehati od svojih zahtev. Tako je torej prišlo po lakomnosti soc. demokratov do tega, da se je razbilo edinstvo, ki je že več let uspešno odbijalo klerikalne napade na napredni značaj Idrije. Posledice naj soc. demokrati pripišejo sami sebi.
Naprednjaki gredo navdušeno v boj in upajo na zmago v I. in II. razredu, pa tudi v III. razredu bodo pokazali svojo moč ter s tem najlepše dokazali, da se ne dajo spraviti iz >veta tisti delavci, ki ne verujejo soc. demokratičnim mamilom in si hočejo ohraniti svoje narodno in napredno prepričanje kljub vsemu pritisku od strani svojih rdečih tovarišev. Naprednjaki vedo, da je narodno-napredna stranka danes bolj potrebna kot kdaj prej. Ako bi se namreč dogodilo, da bi narodno-napredna stranka propadla pri obč. volitvah, bi bila s tem zlomljena hrbtenica vsemu protiklerikalnemu gibanju v Idriji. Narodno - napredna stranka je tista, ki je iz Idrije napravila probujeno mesto, ki se razvija iz lastne moči kljub vsem oviram, ki mu jih stavijo klerikalci. In tega se klerikalci zavedajo; zato se tako prisrčno vesele nesloge v naprednih vrstah in pričakujejo, da bo izšla iz tega boja narodno-napredna stranka najbolj oslabljena, da se bo torej zgodilo po njihovi volji in načrtih: saj hočejo najprvo streti naprednjake, s soc. demokrati bi ne imeli težkega posla. Razdruženje obeh naprednih strank goni vodo na klerikalni mlin. Pri današnjih fm-sah je skoraj izključeno, da bi mogli soc. demokrati prodreti v II razredu, ker so tam najšibkejša stranka, da o T. razredu niti ne govorimo. Toliko je pa gotovo, da bodo z vsakim glasom, ki ga vtegnejo soc. demokrat? vzeti narodno-napredni stranki, pridobili klerikalci kot druga najmočnejša stranka v II. razredu. Ako soc. demokrati tega ne uvidijo, so ali tako zaslepljeni in kratkovidni, ali pa celo žele, da zmagajo klerikalci. V zadnjem slučaju bi se potrdile različne govorice, ki krožijo po mestu. Boj narodno-napredne stranke je naperjen proti klerikalizmu kot največjemu škodljivcu Idrije; če jo soc. demokrati pri tem ovirajo, lelajo tlako klerikalcem! K sklepu še nekaj besedi na naslov naših obrtnikov, fežko je tajiti, da so obrtniki kot naš srednji stan imeli v narodno-napredni stranki vedno najodkrito-srčnejšo prijateljico in zaščitnico. Tudi v obč. odboru so bili pod vlado narodnjakov vedno primerno zastopani; tako bo tudi odslej. Zato ni lahko ometi, zakaj bi obrtniki nasedli sladkim besedam soc. demokratov in bi za skledo leče v obliki enega mandata v III. razredu porušili vse vezi med lastno stranko in seboj. Obrtniki naj se nikar ne dajo zamamiti po obljubah, ki jih soc. demokrati ne morejo, pa tudi ne marajo izpolniti, in ne po grožnjah, ki jim ne morejo škodovati. Obrtniki so soc. demokratom buržoazijci, ki se rede od delavskih žuljev. Tega se naj obrtniki zavedajo in naj ostanejo zvesti stranki, čije člani so njihovi najboljši in naj-solidnejši odjemalci. Kak nepremišljen korak bi škodoval le obrtnikom samim.
Za Ljubljano pride Tdrija, ki mora imeti narodno-napreden občinski zastop.
mestni huuna
i Pošten odgovor na klerikalne nepoštenosti.)
Znano je, kako nekvalificirano izrabljajo dr. Šusteršič, dr. Krek in ostali klerikalni demsgogi izraz sjontanske nejevolje ob priliki klerikalnih gorostasnoeti pri letošnjih ljubljanskih občinskih volitvah. Živinsko podivjana hujskanja na Uni-jonskih protestnih shodih, sistematično gojenje strankarskega zelot-stva in fanatizma in cela vrsta vodoma neresničnih konkluzij 90 posledica izrabljanja od klerikalcev samih provociranih dogodkov pri občinskih volitvah v Ljubljani. Ce bi kranjski deželni predsednik imel le toliko energije, da bi si upal nesuge-1 irano misliti in bi ne dal državno-političnim uradnikom naravnost kle-rikalno-strankarskih instrukcij za uradno poslovanje, bi morala biti oba »protestna« shoda v Unionu rnz-puščena, govornike pa bi moral pri-sorni vladni komisar ovaditi drž. pravdništvn zaradi direktnega hudodelstva po § 99. kaz. zak.
Vsega tega se ni zgodilo in vt u-dar so bili klerikalci tako predrzni, da so napadli najbrezobzirneje mestno in državno policijo. Mi policije ne moremo zagovarjati, povemo pa klerikalcem to, da si bo policija zapomnila tako zahvalo in če bo prihodnji nastop policije klerikalcem šc vse manj všeč, bo to le dokaz, da bo državna policija objektivno in vestno postopala. Klerikalna demoralizacija je prišla namreč že tako dale.*, da vidijo nahujskani klerikalski idi joti v policiji le nek strankarski instrument proti liberalcem.
Da kljub direktno enostranskemu postopanju policije, ta v svojih oiicijalnih poročilih ni mogla nave-sti nobenega, od klerikalcev lažnjivo izmišljenega nasilnega slučaja, govori več ko meterski komentarji. Nekaj od klerikalnih ovaduhov vloženih ovadb se bo pa v najkrajšem času izkazalo kot infamna denuncijacija.
Največja laž pa je ono »pisnio< redovnice,   ki ga je dr. Iv. Šusteržič b'-al   na  Unionskem »protestnem« shodu.
Volitev bi se popolnoma mirno končala, da ne bi z naravnost brez-primerno drznim sleparjenjem in izzivalnim govoričenjem in obnašanjem Štefe, dr. Pegan i. dr. izzivali kljub prisotnosti vladne policije. Ta ko so te sumljive klerikalne kreature nalašč izzvale ogorčenje, katero sedaj tako nesramno zavračajo na nas.
Razburjenost, ki nikoli ni prekoračila meje niti zloglasnega .§ 11. zakona z dne 20. aprila 1854. zak. št. 96, se je pokazala kajpada tudi ob dohodu nun na volišče. To ženske, ki so z višjim do vol jen jeni popazile stroge klavzurne določbe cerkvenega prava (c. 8. X. de vita et hon. .ler. [lil. 1.], c. un. in VI.to. de statu re-gul. et mon.), te ženske, ki so so pro-vokatorično eksponirale kot vzgoje-valke slov. deklet za breznarodni klerikalizem, te ženske so bile še tako cinične, da so napisale pismo, v katerem je zlagano razven glede »abcug« in »fej«-klicev ravno vse.
Dasi je bilo okrog njih vse polno policistov, ni nobena izmed nun omenila niti besede o pluvanju nanje, niti ena ni bila najmanje v svoji volilni pravici ovirana in da bo laž glede nunske »trnjeve poti na volišče, ki bi jih kmalu stala življenje,« perfektna, moramo končno razkriti nunsko povest o »pobalinu, ki je davil konja«, s katerim so se peljale nune. Dasi so nune čepele v popolnoma zaprtem vozu, vendar so natančno opisovale dogodek, ki ga niti videti niso mogle. In da je lažnjivo od konca do kraja, znači tudi oficijalno poročilo o njem, ki je v skladu z na-slednim faktom: Državna policija je bila tako sumljivo galantna — seveda vsled prezidijalnih instrukcij — da je nunam in samo tem izmed vseh volil k — dovolila se peljati preko orožniškega kordona do vrat liceja. Ker pa se je konj onega voza, v katerem so čepele naše lažnjivke vstrašil orožniških bajonetov, pričel se je plašiti tako, da ga voznik g. J. Grum iz Radeckega ceste ni mogel več obvladati. Prevrnil bi se bil voz z nunami, da ni priskočil izvošček F. Klevišar iz Rimske ceste, kateri se celo ne prišteva naprednjakom, in ta je prijel konja za uzdo, kakor tudi nek član državne policije.
Tako je izgledal slučaj, iz katerega so nune napravile svojo romantično laž in tako ga bo lahko izvedel od drž. policije tudi dežejni Sef, če mu je sploh kaj do resnice.
Da reasumiramo: Od klerikalcev pripravljena izzivanja so rodila izraze ogorčenja, ki so pa ostali vseskozi pri znani naši ne tempe ram en t-nosti tako brezpomembni, da ni policija mogla v svojih poročilih nikjer navesti resnega nereda. Vendar so klerikalci v svoji hudobnosti in celo nune, ki žive samo od ljubljanskih svojih gojenk, razkričali vse kot
smrtnonevame demonstracije, ki zadoščajo za nepotrjenje volitev.
Uradna preiskava bo razkrila vso klerikalno laž, ki je že «edaj očitna. Mi pa sklenimo proti klerikalnemu divjačkemn »političnemu bojkotu« primeren permanenten odgovor! _
Glasovi z Jesenic.
Sleparstva, ki jih uganja gerent Cebnlj, trajajo naprej. Njega prav nič ni sram lagati in obrekovati, samo da dobi nekaj pooblastil. Tako na pr. je prišel k neki vdovi, naj mu da pooblastilo. Ko mu je ta povedala, da bo zanjo volil njen sin, pravi Čehu lj, da je le on (Čebulj) opravičen voliti za njo in da le on more napraviti pooblastilo, tako, da je omenjeno gospo pripravil do tega,, da mu je podpisala pooblastilo. Ko je sin to izvedel, je šel takoj k Čebulu in zahteval poblastilo nazaj,Čebulj pa je mislil, kako bi se izvil iz te neprijetne situacije in dejal: »Ja, veste vi, to pooblastila mora biti še od župnika podpisano,« nakar je dobil odgovor: »kaj ima župnik opraviti pri volitvah?« In glejte, drugi dan pošlje Čebulj dotični gospe pooblastilo nazaj, na katerem sta bila kot priči podpisana župnik Skubic in Tancar, in tako potrdila pravilni podpis gospe, med tem, ko je bil pri podpisovanju navzoč le Čebul.Gospod je, če se vam pri sedanjem režimu že res ni več treba ozirati na razne postave, tako morate kot katoliški možje vendar poznati božje in cerkvene zapovedi. Preglejte jih in našli bodete gotovo kje zapisano, da je goljufija — greh, in če jo tudi izvrši kdo izmed izvoljenega ljudstva.
300 reklamacij so baje vložili klerikalci, na kar so jako ponosni, kar so tudi lahko. Iz vsega pa se zrcali hinavska neumnost klerikalnih kolovodij samih. Klerikalci so sami delali volilni imenik in potem pa reklamirajo! Ali res mislite, da bo kdo verjel, da ste tako vneti za pravilnost imenika? Ce bi bili, bi ga napravili od začetka pravilnega; te reklamacije so samo pesek v oči klerikalnim backom. Sicer pa g. Ćebulj, kaj pa pravite vi k temu? Ljudje vaše stranke, ki so videli imenik, še predno je bil razgrnjen, vložijo toliko reklamacij! Vaša lastna stranka vam je dala nezaupnico, kakor vam bo dala, če zmaga, brco in vas posadila zopet k vaši šivanki, kamor edino spadate.
Nepravilnosti pri volilnih pripravah se bodo nadaljevale in že danes opozarjamo na to, da bodo klerikalci, ki imajo vse priprave v rokah, napravili vedoma kako nepravilnost, da bodo mogli za slučaj zmage naprednih strank vložiti pritožbo. Ker bodo za to napako vedeli le Čebulj et cons., bo za slučaj zmage klerikalcev ostala tajna. C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici pa bo za take stvari odgovorno, če ne bo hotelo prevzeti prej volilnih poslov.
Našo občino vodi dr. Pegan, katerega gramofon je Čebulj, zakaj vsak važnejši akt gre skozi roke dr. Pegana, a vzlic temu napravi Čebulj še nešteto kozlov.
Humrovi gostilni sta vedno prazni, toži »Slovenec«. Lepo, da se tako zanima za trpeče ljudstvo. Zato pa namerava, kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, napravi Humer na župnika Skubica prošnjo, naj prihodnjo nedeljo odredi ofer namesto za se za kaplana za — Humra.
Uganka. Kdo izmed Jeseničanov je največji prijatelj ljubljanskega škofa? — Humer! — Kako to? — On se je že vseknil v škofov robec. — Kdor dokaže, da to ni res, dobi groš!
Politično kroniko.
Dunajskim krščanskim socialistom se slabo godi. Odkar je Lueger umrl, je začela stranka vidno razpadati. In zdaj pri državnozborskih volitvah se ta razdor prav jasno kaže. V drugem dunajskem okraju so dali krščanski socialisti dr. Gessmannu nezaupnico s tem, da ga ne marajo kandidirati v državni zbor. Največji udarec za krščansko socialno stranko pa pomenja ustanovitev konzervativne stranke. »Neue Tiroler Stimmen« ostro prijemajo krščansko - socialno stranko ter ji prorokuje j o, da se bo vsled svoje notranje neresnice zadušila. Že danes se lahko trdi, da krščansko - socialna stranka v novem državnem zboru ne bo več tako močna in ne bo igrala vec tiste vloge, kakor do zdaj.
♦    . •
V ogrsko - hrvaškem državnem zboru so sprejeli včeraj proračun trgovinskega ministrstva. Finančni minister in začasni vodja trgovinskega ministrstva pl. L u k a C S je zrnzil nekatere pomisleke o nameravani razdelitvi trgovinskega ministrstva, ker bi vodstvo prometne politike prav lahko prišlo v kolizijo z vodstvom trgovinske in carinske politike. Nato so začeli obravnavati   proračun na-
učnoga ministrstva. Naučni minister grof Z i c h y je govoril jako oprezno, vendar pa iz njegovega govora zveni njegovo klerikalno mišljenje. Zavzemal se je za suprematijo madžar&tva in za monarhični princip. Krščanski duh naj bo odločilen za kulturo v deželi. Obljubil je tudi zakonski načrt o avtonomiji katolikov. Končno jo minister naglašal, da se je treba bojevati zoper one destruktivne tendence, ki so se utihotapile na znanstvenem, literarnem in umetniškem polju, kakor tudi v Šolstvo in ki lahko podkopljuje vsako avtoriteto, nravno ver6ka čuvstva in pa ugled zgodovinskih pravic. — Madžari se sicer radi bahajo, da so najsvobodnejši in najnaprednejši narod, toda njihov naučni minister tega ne dokazuje, s e
Proračunska komisija ruske dome je sklenila, da se za pristaniške zgradhe nakaže vsako leto 15 milijonov rubljev iz državne blagajne. Sprejet je bil tudi zakonski načrt, da se nakažejo mornariškemu ministrstvu potrebna sredstva za zgradbo štirih ladij za baltsko morje.
m m m
Francoski senat je navzlic ugovoru justičnrga ministra pripomogel ženskemu gibanju do novega uspeha. Privolil je namreč, da smeta biti v preiskovalnih odsekih pri otroškem sodnem postopanju navzoča oba spola.
s        . e
m
Na Pruskem hočejo uvesti nov volilni red. Novi volilni zakon bo predložen pruskemu deželnemu zboru
spomladi 1. 1912.
• s
Portugalski  klerikalci   kar ne
morejo mirovati. Socialistični »Peu-ple« poroča, da se ueki agent portugalske rojalistične stranke nahaja v Bruselju ter tam hodi okoli bank, da dobi kaj denarja za protirevolucijo. Obeta koncesijo za rudnike in železnice na Portugalskem. Rojalistične čete imajo že pet milijonov frankov na razpolaganje. Zarotniki so v zvezi z mestom Oporto. Kakor poročajo iz Lizbone, je vlada sklenila noslati proti severu križarko, da |ioeeie vmes za slučaj, če bi izbruhnili kaki nemiri.
Iz Maroka poročajo, da so se vstaši 15. maja polastili Feza el Ba-lija, starega mesta Feza. Ce odgovarja to resnici, tedaj je položaj obupen.
lulskl promet no Gorenjskem.
Dne 12. t. m. je bil občni zbor društva za povzdigo prometa tujcev za Gorenjsko na Bledu v zdravi-škein domu ob 3.popoldne. Bil je prav dobro obiskan ter se je poročalo od načelstva sledeče o delovanju od časa zadnjega občnega zboTa:
Kupilo je društvo eno oljnato sliko »Bled z otokom in Karavankami« v velikosti 2l/2X2 m, katera je bila razstavljena do sedaj v Švici v Curi-hu, v Berolinu, na Dunaju in v Pragi. Sedaj visi na državnem kolodvoru v Pragi v reklamno svrho. Da ima slika sedaj zelo ugoden prostor, se mora društvo zahvaliti dvornemu svetniku prof. dr. Hvala v Pragi, kateri je v ta namen za društvo posredoval. Izdalo je društvo znani zemljevid Gorenjske v 2000 izvodih, kateri se je večinoma prodal po 30 v. Tak zemljevid in še nekoliko boljši izdala je sedaj zdraviška komisija na Bledu, katera ga ima v zalogi za ceno 50 vin. Turistom se ta zemljevid zaradi preglednosti zelo priporoča. Nabavilo je društvo reprodukcijo oljnate slike»Bled z otokom inKaravan-kami« v velikosti 50X35 cm v 500 izvodih v izpeljavi »Bromsilber Colo-rit«, katero je razposlalo v več izvodih za reklamne namene in nekaj jih je pa prodalo po 1 K — ter so še na razpolago. Tudi v velikosti 100X60 centimetrov se je enaka reprodukcija napravila v 60 izvodih, katera pa stane 12 kron ena.
Razposlalo se jih je več brezplačno v reklamne svrhe.
Kupilo se je 11.000 odtisov: »Rei-se und Bader Zeitung, Oberkrainer Nummer«, kjer je Gorenjska opisana. Večina teh izvodov se je raz dal o brezplačno v reklamo. Reproducirala se je tudi oljnata slika v velikosti razglednic, katere so se prodale in polovico pa razdale v reklamo za Bled. Sodelovalo se je tudi pri bivanju raznih korporacij, katere je vodila po Kranjskem »Deželna zvezam za tujski promet. V zimi 1910 priredilo je društvo 4tedenski kuharski tečaj z dobrim uspehom. Društvu se je pohvalno izrekel zastopnik c. kr. delavskega ministrstva, ravnatelj profesor H e s 6, kateri je kuharski tečaj inšpiciral. Bilo je 20 udeleženk. Za reklamo pustilo je natisniti društvo znane reklamne znake s slovenskim in nemškim napisom, katerih se je porabilo za reklamo že 155.000. V zalogi jih je še 45.000, kateri se letos
porabijo sa došle tujce na Bled. To je
poročilo o delovanju, znamenje, da je društvo naredilo, kar ji bilo pri malih denarnih sredstvih mogoče.
Nato poroča o računu, iz katerega posnemamo sledeče: Prejelo se je za udnino za leto 1907 inkl. 1910 K 1210—, Posojil je bilo K 2628—, razne subvencije K 2050*— (v tej svoti Deželna zveza ni nič prispevala), prodane tiskovine in podobe 433 K, dohodki tombol in srečkanj 451 K, daravi 20 K, od deželnega odbora 400 K, od trgovske in obrtne zbornice 120 K, razni prehodni zneski 2006 K. Stroški so bili sledeči: Bazne tiskovine 1542 K, letni zvezi 40 K, oljnata slika 1428 K, obresti posojila in vrnitev dolga 1610 K, voznina slik in tiskovin 172 K, nabava klišejev 246 K, zavarovalnina slik in relifa 25 K, izdatki za razne razstave 214 K, reklama v razne časopise in brošure 734 K, reprodukcija oljnate slike 1510 K, razni sprejemi 553 K, tombole 93 K, nakup fotografij 29 K, kuharski tečaj 1500 K, drugo 60 K. Skupnega prometa je bilo okrog 20.000 K — s končnim ostankom 85 K. Račun se od občnega zbora brez ugovora odobri. Nato se voli odbor z aklamacijo in sicer: dr. H o č e v a r, G. dr. E d e r, Jakob P e-t r n e 1, Fani V a 11 r i n v, Dragotiu Repe, Anton V o u k, Ivan Rus in Henrik S t e i d I. Vsi navzoči volitev sprejmejo. Sklenil je tudi občni zbor to, da ima prihodnji odbor sestaviti primerno resolucijo na Zvezo prometnih društev v Ljubljani in pa na c. kr. deželno vlado, v kateri se omenijo pomanjkljivosti naprav za tujski oromet na Bledu in okolici. Poudarja naj se tudi v tej resoluciji, da naj Zveza prometnih društev skliče občni zbor, katerega že tri leta ni bilo. Kažipot za Bled in okolico naj društvo skuša izdati s pomočjo Deželne zveze, katera ima baje rokopis in klišeje že pripravljene za izdajo. Tudi sklep, da se ima Bled kot^dravilišče in kopališče v stalni razstavi »Equitabl Pa-lais« na Dunaju s primernimi reklamnimi slikami te razstave udeležiti, kjer naj bi bili, kakor za druge kraje avstrijske, razni prospekti obiskovalcem te razstave na razpolago. Omenja se tudi, da se prirede tedenski sestanki vseh interesentov za pro cvit Bleda in okolice v raznih gostilnah, ter se je določil za prvi sestanek ponedeljek 15. maja zvečer v Zdra-viškeni domu.
Ko se je o tujskem prometu še splošno debatiralo, ]>osebno zaradi prepotrebnega vodovoda, za katerega so že načrti izgotovljeni in studenec zagotovljen ter električno razsvetljavo, s katerimi napravami bi šele zamogli Bled na ono višini dvigniti, katero po njega lepi legi in naravni krasoti zasluži, se občni zbor ob 6. zvečer zaključi.
Dne 15. t. m. je bila nato odboro-va seja v Zdraviškein domu ob 8. zvečer ter se je sledeče izvedlo:
Konstituiral se je odbor ter se izvoli za načelnika g. dr. G. Hoče-v a r, za namestnika g. Ivan R u s, za blagajnico g. F. V a 11 r i n y, za lajnika g. Dragotiu Repe. Vsi navzoči sprejmejo izvolitev. Nato prevzame predsedstvo g. dr. Hočevar ter razvije sledeči program društvenega delovanja, pri katerem prosi, da naj se z nasveti vsi odborniki in tudi lani društva obračajo do društvenega načelstva, katero bode vsikdar pripravljeno dobre nasvete po svojih močeh izvršiti. Med drugimi se ima izvršiti sledeče:
Letni doneski naj se pobirajo po 4, 10 ali 20 kron, kakor je to že v pravilih določeno in naj vsak ud po svojih močeh in po svoji preudarnosti primerni letni prispevek da. Izda naj se v ta namen med ljudstvo ma-uifestacijski spis, da bodo vsi interesenti direktnega in indirektnega tujskega prometa opozorjeni na ta važen gospodarski in življenski vprašaj Bleda in okolice.
Izda naj se prepotrebni kažipot z občino, zdraviško komisijo in deželno zvezo za tujski promet. Popraviti, oziroma novo nabaviti se imajo orientacijske table po Bledu in okolici ter pota in steze primerno markirati. Prirede naj se izleti in gorske ture v skupinah tujcev, katere naj domačin sprejme in daje se za to potrebne nasvete. Tudi jezerska veselica naj se skuša uresničiti, bodisi regata ali kaj drugega. Proti koncu avgusta ali začetek septembra se ima prirediti kmečko ženitovanje, izvirno z gorenjskimi nošami in tukajšnimi .šegami pri ženitovanju. Skuša naj se tudi naprositi po društvu, občini in adraviški komisiji, da prepusti posestnik Gradu znano Višče zopet v v porabo za sprehode po stezah ter naj se prepovedne table odstranijo ter nadomeste s tablami, da se do preklica prehod dovoli, ter da se nasadi in kultura ne sme od strani sprehajalcev pokvariti. V ta namen se bo skušalo tudi za poleti nastaviti enega paznika. Nabavi naj se tudi primerna tiskovina, iz katere se bo posnelo v kratkih potezah razne sprehode in izlete v okolico in pa razne pristojbine. To tiskovino naj bi imela
vsaka soba in javni prostori, kjer bi* va tujec, da mu ni treba za vsako malo stvar povpraševati, kateremu se večkrat primeri, da dobi čisto napačno informacijo.
Med tem, ko se je sklenilo, da bo prihodnji sestanek dne 22. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v hotelu »Petran«, kamor se naprosijo priti interesenti tujskega prometa, in ko so nekateri udje takoj vplačali za leto 1911 po 10 in 20 kron udnine, se je seja ob 10. zvečer zaključila.
Novi odbor nam je porok, da bo društvo redno delovalo in skušalo doseči, kar največ mogoče za udobnost tujca, ki pride na Bled, ali pa, ki ima šele semkaj priti, v prospeh važnega gospodarskega vprašanja tujskega prometa na Gorenjskem.
Notranjci!
Va§ kandidat za prihodnje volitve v državni zbor v okrajih Idrija, Vrhnika, Logatec in Cerknica je gospod
Ivan Sicherl
posestnik v Logatcu.
Agitacijo v teh okrajih je prevzelo politično društvo »Jednakopravnost« v Idriji, ki priredi v ta namen
v nedeljo, dne 21. t. m.
dva shoda
in sicer
dopoldne po maši v Cerknici,
popoldne pa v Planini.
Volilci, vi poznate našega kandidata Ivana Sicherla kot poštenega, delavnega in zmožnega moža, dočim vam je do sedanji poslanec Gost nčar pokazal svojo nezmožnost najboljše s tem, da ni za vas ničesar dosegel. Pokažite javno, da se tega zavedate, pokažite da hočete za zastopnika v državnem zboru občespoštovanega Iv. Sicherla in ne Gostinčarja, ki je bil le privesek dr. SuŠteršičevega fraka in pridite vsi na naše shode!
Štajersko.
V Trnovljah pri Celju se je vršil
v sredo 17. maja shod v Binclovi gostilni. Vkljub delavniku se je zbralo nad 100 volilcev, največ Trnoveljča-nov, a prišli so tudi kmetje iz sosednjih vasi, kakor iz Škofje vasi, Šmar-jete, Prekorja, Ljubečne in Zadobro-ve. Shod je otvoril domači posestnik Kranjc, predsedoval je pa g. Anton Mahne, ki je v krepkih besedah poudarjal važnost teh volitev ne le za okraj temveč za celi Sp. Štajer. Kandidat Franjo Roblek je na to v daljših besedah razvil svoj program. Kmetje so mu navdušeno pritrjevali. Govorili so še posestnika Okorn in Premšak iz Škofje vasi, Točaj iz Prekorja in dr. Koderman iz Celja. Kmetje so povrh tega stavili še mnogo različnih vprašanj na kandidata. Roble k je vse točno odgovoril in poudarjal, da hoče biti tudi zanaprej vesten poslanec vseh volilcev svojega okraja. Soglasno je bila sprejeta sledeča resolucija: Na javnem shodu v Trnovljah zbrani volilci izrekajo svojemu dosedanjemu poslancu Robleku iskreno zahvalo in prosijo, da jih zastopa tudi v bodoče v državnem zboru. Predsednik shoda Mahne je ob zaključku shoda pozival vse navzoče, da gredo na dan volitev polni veselja in navdušenja v volilni boj po častno Roblekovo zmago. — Iz volilne-{ra boja n a S p. Štajerskem. Kandidat Franjo Roblek ima v nedeljo 21. maja po rani maši shod na Vranskem, v Brinevčevi gostilni in v G r i ž a h pri Naprudniku ob .3. uri popoldne. — Kandidat dr. V. K u k o v e c ima v nedeljo 21. maja ob 9. dopoldne shod »pri Špnnu« v Trbovljah in ob 4. popoldne v Hrastniku pri Rošu. — Kandidat Ivan Ver dni kt ima v nedeljo 21. maja ob 8. zjutraj shod pri Vastlu v Remšniku, ob 12. v Kaplji pri Strableku in ob 4. popoldne pri Dopplerju v Gradišču. — Vrh tega se vrši to nedeljo shod na Frankolo-vem in v Letušu pri BraslovČah. — Iz Slovenj gradca nam pišejo: Kmečkega kandidata Ivana Verdui-ka sedaj silovito napadajo v mariborskih klerikalnih listih. Ko se je pa svoječasno volil nek okrajni odbor slov. kmečke zveze za slovenjgraški okraj, so hoteli izvoliti v ta odbor tudi »štajercijanca« Verdnika. Ta pa jim je povedal v brk, da rad pristopi, ako bodo v odboru komandirali res kmetje; ee pa duhovniki, pa ne pristopi. Ta odgovor je bil klerikalcem dovolj, da ga niso hoteli imeti v stranki. Kar se tiče Verdnikovega štajercijanstva, bi naj o njem ne pisali ljudje, ki imajo v svoji stranki
nemškonacjjonalnega obe. odbornika »lovenjgraškega. Trditev, da bi župani po okraju sirovo odgovarjali na prijavo g. Verdnika, je tudi neresnična. Nasprotno je pisalo kmečkemu kandidatu mnogo županov, da jim je njegova kandidatura simpatična in da jih veseli, da se ne prijavlja kot kandidat samo v župniščih, temveč tudi pri županih. Ne vsiljuje se g. Verdnik nikomur kot kandidat — in če se dr. Verstovšek čuti tako varnega v okraju, čemu potem vse to blatenje moža, ki uživa baš med kmeti toliko spoštovanja in ugleda kot g. Verdnik? S tem dr. Verstovšek ne doseže pri nas ničesar. Nismo nobeni politični otroci več. — J z Brežic nam pišejo: V zadnji številki »Straže« čitamo celo vrsto osebnih napadov na posamezne volilce v brežiškem okraju, ki imajo pogum pokazati svojo politično prepričanje in ga tudi javno zastopati. Ali bo prineslo dr. Benkoviču kak dobiček, če denuncira kakega uradnika ali učitelja 1 Saj se je že sam prepričal, da z denuncijacijami nič ne opravi in da še sede v štaj. deželnem šolskem svetu ljudje, ki branijo naprednega učitelja pred klerikalnimi denuncijanti. Kar se pa tiče regulacije učiteljskih plač, vemo prav dobro, da ne bodo klerikalci nikoli za njo in nam je oni na Štajerskem sploh ne morejo izpo-slovati. Saj vidimo, kako vlečejo uči-teljstvo za nos na Kranjskem! Ni nobeno pretiravanje: dr. Benkoviču gre slabo v okraju in zato si hoče jezo nad tem, da ga kmetje ne marajo, edpihati na posameznikih! Saj poznamo ljudi, katerim je dal celo denar za agitacijo — a prihajajo k nam in pravijo, da za Benkoviča ne store niti koraka! — Iz Celja. Držite tata, je vpil oni, ki je sam kradel. Te stare resnice se držijo tudi klerikalci.
V zadnji »Straži« očitajo naprednjakom podivjanost in sirovost — a ne pomislijo, da so se še pred tednom hvalili v istem listu, da so »kar sfrčali« na zrak tisti, ki so hoteli na njihovih shodih govoriti besedo za nasprotnega kandidata. (Glej Št. Jur, Opoka itd.) Potem so zmerjali v »Slov. Gosp.« naprednjake s »kri-datarji, tatovi, pretepači« itd. — in sedaj, ko so v St. Petru z orožniki branili ljudem pristop na svoj shod, da smo sirovosti začeli mi! Sicer pa prepuščamo klerikalnim kandidatom veselje, da se za svoje blamaže in od ljudstva onemogočene shode vsaj na ta način tolažijo!
Iz volilnega boja na Sp. Štajerskem. Shodidne2 5. m a j a: Kandidat dr. V. Kuk o*v e c ima ob 8. zjutraj shod v Zabukovju pri Sevnici (gostilna Kunšek) in ob 3. popold. v Šmarjeti pri R. X. (gostilna Pur-ko). — Kandidat Ivan Verdnik ima shoda v Topolšici in Plešivcu, kandidat Franjo Roblek pa v Dramljah in Št. Jurju. — Volilne cvetke iz »Slov. Gospodar-j a«. V zadnji številki čitamo na prvi strani v uvodniku sledeče stavke: »Ljubljanska sodrga bi bila pripravljena vsak čns napasti cerkve in samostane ter redovnice z bodali v roki ...« (govori se o demonstracijah« pri občinskih volitvah v Ljubljani.) Potem: »Liberalci so zmožni vdirati tudi v hiše naših kmetov ter tamkaj pleniti in požigati. Bojijo se samo še pušk. bajonetov in ječ . . .« Dalje pravi »Slov. Gosp.«, da imajo napred-njaki zločinske glave, umazana usta, da so pobesneli itd. V i s t e m č l a n -k u piše > Slov. Gosp.« sledeče: »Mi oČemo naš narod dvigniti in omika-ti...« Fej! Pravimo samo na te dokaze klerikalnega bojevanja proti naprednjakom: Kdor more, dvigni se v boj proti stranki, ki na tako nečuveno podel način hujska naše ljudstvo v volilnem gibanju in ga »omika« z najsurovejšim blatenjem lastnih rojakov. Tako se dviga naš narodni ponos, tako smo vrrdni vstopiti v vrste omikanih narodov evropejskih! --Iz Celja. Najlepši iu najbolj krepki izlivi za obrambo svete vere v sedanjem volilnem boju prihajajo iz celjskega in brežiškega volilnega okraja v »Slov. Gosp.« V Savinjski dolini je g. dr. Korošec bitko že zgubil; kajti že klerikalnim volilcem preseda njegovo nečuveno hujskanje.
V Korošcu vidijo le duhovnika — zato mu »SI. Gosp.« s svojim pisanjem le škoduje. V brežiškem volilnem okraju pa doživlja g. dr. Benkovič od shoda do shoda neprijetnejše prizore. Pred kratkim so mu kmetje nad Sevnico celo grozili z revolverji, če se ne spravi. Nam je žal, a to so sadovi duhovniške politične vzgoje. Ali ni malo čudno in smešno, ako g. dr. Benkovič potem še piše, da ima v okraju — 7 tisoč pristašev! Naprednjaki, stvar stoji za dr. Kukovea ugodno, povsod na delo! — Dr. Korošec toži volilce iz Savinske doli n e. G. dr. Korošec je tožil uglednega posestnika iz Male Pirešiee g. Martina Ocvirka zaradi tega, ker je klical za njim na cesti: »Zivio Roblek, pfuj Korošec!« Korošca je zastopal s posebnim sočutjem kolega Benkovič, Ocvirka pa dr. Kalan. Gospod Ocvirk je inkriminirane besede mir* no priznal. Dr. Kalan je izrazil svoje
začudenje nad občutljivostjo g. dr. Korošca, ki kliče zaradi male demonstracije takoj sodnika na pomoč. In to v času, ko grozi dr. Krek mirno ljubljanskim Slovencem, da bo pripeljal v Ljubljano 30 tisoč klerikalcev, da obesijo ljubljanske naprednjake na laterne. Ako pa kdo kaj malega pove duhovniku — pa se ga vlači pred sodnijo. Ocvirk je bil obsojen na 30 K globe. No dr. Korošcu ta obsodba ne bo ničesar koristila. Gospod premalo pozna Savinčane. — V D r a m I j a h je došel na nek volilni sestanek, katerega se je udeležil tudi kandidat Roblek, domači kaplan. Ker je klatil neke neumnosti, mu je Roblek dokazal, da je lagal in kaplanu ni ničesar drugega preostajalo kakor prositi za odpuščanje. — N a F r a n-k o 1 o v e m se vrši shod v nedeljo 21. maja ob pol 2. popoldne pri Be-zenšeku. — Resen glas iz ptujskega okraja. Pri nas kandidira g. Brenčič ml. — človek, o katerem je vsakdo prepričan, da nima niti najmanjše sposobnosti za drž. poslanca. Kmetje se potegujejo za Plojevo kandidaturo, a ta jo po dosedanjih glasovih odklanja. To nam v volilnem boju silno škoduje, ker ne vemo ne kod ne kam. Stvar se je itak že zavlekla in sedaj je ta neodločnost Škoduje še bolj. G. dr. Ploj ve, da ga onkraj hoče za poslanca, zato pa s barvo na dan!
Maribor. Iz Maribora se nam na našo notico z dne 18. t. m. od mero-dajne strani poroča sledeče: Dopisnik, ki povprašuje v imenovanem dopisu po vzrokih kandidature združenih slovenskih strank, je menda zamudil pojave zadnjih dveh tednov, sicer bi moral vedeti, da se je vršil že 6. majnika t. 1. v »Narodnem domu« javni volilni shod, ki je sprejel sledečo resolucijo: 1. Za mesto Maribor se postavi samostojni slovenski kandidat; 2. združene slovenske stranke se pozove jo, da predlagajo kandidata. V to svrho naj se sestavi iz narodne stranke, kmečke zveze in slogašev odbor, ki nominira kandidata; M. skliče naj se pozneje še en volilni shod. Prezrl je nadalje tudi, da se je že sestavil volilni odbor na najširši podlagi, ki je kandidaturo gospoda Sterna odobril, tu vodi nadalnji predpriprave za volitve. Ako potrebuje tedaj kaka pojasnila mu je za to na razpolago pisarna volilnega odbora v »Narodnem domu«. Sicer se nam pa dozdeva, da je dopis inspiriran od socijalno - demokratične stranke, ki je v zadnjem času kar naenkrat odkrila srce za Slovence in pridno krošnjari z dvojezičnimi lepaki in pozivi, dasi-ravno nas dosedaj ni nikdar poznala. Dopisniku pa svetujemo, naj rajši voli Reselna, za katerega se toliko ogreva, kakor da poskuša rušiti edinost in disciplino mariborskih Slovencev. Kandidat združenih slovenskih strank v Mariboru pa je in ostane gospod Juri Stern, posestnik v Mariboru in pozivamo vse slovensko čuteče volilce, da mu oddajo svoj glas.
Iz Rajhenburga nam poročajo: 16. t. m. je izbruhnil ogenj pri posestniku Butkoviču v Stolovniku. Rajhenburška požarna hramba je takoj prihitela k požarju. a ni mogla zaradi pomanjkanja vode gasiti. Za-žgal je nek deček, ki se je igral z vžigalicami. Butkovič ima škode okrog 15 tisoč kron.
Drobne noviee. Iz Rogatca nam poročajo: Med tukajšnjim trgovcem Suppanzem in obč. tajnikom Živnvm obstoji že od zadnjih občinskih volitev sem hudo nasprotstvo. Došlo je tudi že do več senzacijonal-nih tožb, v katerih se g. Zivnemu ni ravno posebno dobro godilo. 15. maja je dešel že nekoliko okajeni Ziv-ny v Suppanzevo gostilno in zahteval pijačo. Te ni dobil, kar ga je tako razjarilo, da je grozil Suppanzu z revolverjem. Vložila se je ovadba. — Iz Šmarja pri Jelšah poročajo: Zaradi malenkostne stvari sta se stepla posestnika Frane Cvirn in Anton Koritnik. Cvirn je Koritnika z motiko na glavi, rokah in nogah hudo poškodoval. — V Slov. Bistrici priredijo v prostorih okrajne hranilnice od 3. do 10. septembra* razstavo vajenskih ročnih del. Protektorat je prevzel grof Milko At-tems. — Okrajni! učiteljska konferenca za ljutomerski in gornjeradgonski okraj se vrši v Ljutomeru dne 21. junija. — VKokarjih je nekdo ponoči vlomil pri trgovcu Josipu Prazniku in odnesel za 150 K drobiža. — V Verjanah pri Sv. Trojici v Slov. gor. so bili izvoljeni pri občinskih volitvah slov. klerikalci. — Š k r -latica se širi med otroci na Sladki gori. Nekaj otrok je že zbolelo. Dobro bi bilo preskrbeti pravočasno vse potrebne odredbe. — Na Dobrni pri Celju so bili pri občinskih volitvah v 2. in 3. razredu izvoljeni slovenski klerikalci. Občina ostane tudi zanaprej v slovenskih rokah.
Strašna nesreča bi se kmalu zgodila 17. t. m. ob pol 7. zvečer jiri Žalcu. Neki voznik je peljal voz tra-verz iz Žalca proti St. Petru, ki pa ni opazil prihajajoči vlak, ki odhaja ob 6. nri 21 min. is Žalca. K sreči je
strojevodja pravočasno opazil pretečo nevarnost, ter vlak ustavil. Ko bi bilo to ponoči, bi bila nesreča neizogibna. Ta slučaj je zopet pokazal, kako potrebna je zatvora pri Žalskem prehodu, kjer se križata državna cesta in vlak.
Iz Celja. Slov. del. podp. društvo vljudno vabi k izletu, ki se vrši 21. maja na Teharje k Šusteršiču. Tam se vrši mala veselica s petjem in tam-buranjem.
Koroiko.
Iz sodne službe. Za deželnega sodnega svetnika je imenovan okrajni 6odnik in predstojnik sodišča Egon pl. Rauscher v Zg. Beli; za sodnega predstojnika v Borovlje dr. Herman L o r b e r iz Brežic, za sodnike avskultanti dr. P e 1 i č e k za Šmohor, dr. M e š i č za Pliberk in dr. Karel Polešinski za Stari dvor. Prestavljeni so: dr. Blaas iz Trga v Celovec, dr. G. Ohrfaudl iz Št. Vida v Beljak, dr. Pavel S t o r n i k iz Starega dvora v Šent Vid, dr. R. H o i* b a u e r iz Pliberka v Breze, dr. E. Probošt iz Šmo-horja v Trg in Rudolf K r i z e k iz Borovelj v Celovec.
Iz železniške službe. (Južna železnica.) Prestavljeni so: asistenti: Janez L a n g iz Sinčevasi v Pater-nion, Franc Rozman iz Spitala .\i Robnico, Jožef Jen ik o iz Spitala v> Pliberk in Daniel Zancanella iz Pliberka v Spital.
Žična železnica na Dobrač. Tvrd-ka Bleichert je napravila projekt za žično visečo železnico na Dobrač. Železnica se odcepi od glavne proge pri Podkloštru-Sv. Mohor in bi se vzpenjala ob juž. hrbtu do vrha Dobrača. Navadna tirna železnica je po mnenju strokovnjakov skoro neizpeljiva in bi bila tudi predraga. Obrat bi se vršil z električno silo, katero bi dajala mestna elektrarna bel jaška. Rentabiliteta železnice je po dosedanjih kalkulacijah zajamčena. V svrho natančnega studiranja gorskih železnic gre več strokovnjakov iz Koroške letos v Švico, kjer obiščejo in prouče gorske železnice.
K pokopališkemu vprašanju v Spitalu ob Dravi poročajo dodatno, da je dosegel župan Rleder pri ško-fijstvu še ugodnejše pogoje, kot smo jih pred kratkem objavili. Vendar pa jih nočejo preje izdati, dokler niso pogajanja popolnoma dovršena.
Primorko,
Zastrupljen je. V sredo pozno zvečer so našli na polju pri Sv. Jakobu v Trstu še ne 141etno deklico Gia-condo Bonivento z vsemi znaki težkega zastrupljenja. Kakor so pozneje dognali, se je bila deklica zastrupila z lavorovim oljem. Ko so jo pripeljali v bolnišnico, so morali deklico naravnost prisiliti, da se je dala preiskati, tudi ne mara i>ovedati prav ničesar o vzroku poskušenega samomora. Toliko pa so dognali, da je hodila deklica, dasiravno še otrok, že dolgo opolzka pota in so jo že pred meseci imeli pred sodiščem kot članico družbe mladih tatic.
Na povratku iz Amerike. Predvčerajšnjem popoldne se je vrnil par-nik »Marta Washington« iz New Yorka čez Neapol, Patras in Gruž v Trst. Pripeljal je s seboj 529 potnikov, večinoma iz Amerike vračajočih se Avstrijcev.
Petrolejska kurjava pri vojni mornarici. Kakor poročajo iz Pulja, bodo delali prihodnje dni tam interesantne poskusne vožnje s torpednim čolnom »10«. Poskusiti hočejo namreč in oficialno udejstviti, koliko petroleja porabijo torpedni čolni pri takih vožnjah.
Roparski napad. Predvčerajšnjem ob 11. zvečer je bil v neki gostilni v ulici Beecherie v Trstu težak Ivan Zgane. Ko je plačeval, se je zgodilo, da so nekateri gosti pri sosednih mizah videli, da ima s seboj več* jo vsoto denarja, — kakih 70 K. Komaj je zapustil gostilno, že sta mu sledila skrivaj dva človeka in ko so prišli na bolj samoten kraj, sta ga napadla ter mu hotela iztrgati denarnico. Zgane pa se je napadalcev ubranil in skril denarnico v notranji žep svojega telovnika ter nadaljeval svojo pot. V Krušni ulici sta ga ista dva lopova zopet napadla, imela pa sta s seboj še dva druga pomagača. Eden izmed teh napadalcev je udaril Zgan-ca s stolom iz gostilne »Alla bella Ve-nezia« po glavi,nakar so ga drugi premagali in oropali. Ko so se lopovi odstranili, je hitel Žgane naznanit stvar policiji, kateri se je še tekom noči posrečilo vse štiri roparje aretirati. Aretirani so trije težaki Alojzij Fa-cotin, Josip Korošec in Josip Ujčič ter dninar Josip Selles.
Spodenl vlomile!. Predvčerajšnjem po noči je slišal vratar hiše št. 1. na Korzu v Trstu, ko je ugašal luČ na stopnišču, sumljiv hrup kakor bi hotelo več oseb natihem se umakniti. V veži je bila ključavnica na nekih vratih polomljena. Ta vrata so se
odpirala v neki prostor poti stopnicami. V podstrešju so pustili prepodeni
v lomilci velik zavoj, v katerem je bilo mnogo vlomilskega orodja, med njim tudi 3 novi amerikanski svedri. Vratar je takoj obvestil policijo, kateri se je posreičlo aretirati nekega Bartoknneja Švara, v čegar stanovali ju so našli še več tatinskega orodja.
Nova paroplovna družba. Te dni se je a* Trstu konstituirala nova družba za prosto plovstvo z imenom »Družba Pio Negri in sin, R. Arne-rič in drug«. Družba je začela že poslovati s svojim na Angleškem kupljenim paru ikom »Jadera«. ki obsega 6500 ton in vozi i>o 10 milj. Družba se pogaja za nakup drugega parnika s (iOOU tonami.
Dnevne vesti.
r_|T |z >,iZVrševalnega odbora na-rodno-napredne stranke v Ljubljani.«
Kandidati narodiio-naprodne stranke -avl bodoče državno-zborske volitve so sledeči: 2. okraj: ljubljanska okolica
_ Josip Tribuč, posestnik na Vi-
«n: 8. okraj: Radovljica, Kranjska gora in Tržič — dr. Karel T r i 1 1 e r, đeželni poslanec; »"). okraj: Kamnik, Brdo dr. Ivan Tavčar, deželni odbornik; 6. okraj: Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica — Ivan Si-cherl, posestnik v Logatcu; 7. okraj: Povstojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava in Lož — dr. Fran Novak, deželni poslanec; 8. okraj: Litija, Višnja gora in Radeče — Jožef R i' i s n e r, deželni poslanec; \). okraj: Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje — - živinozdravnik Adolf R i b n \ k a r, tržni nadzornik v Ljubljani: 10. (kraj: Vel. Lašče. Ribnica in Žužemberk Fran V i š-U i k a r, deželni poslance. — V ostalih volilnih okrajih bo narodno-na-pređna stranka podpirala samostojne kandidate. Za mesto Ljubljano se razglasi kandidai pozneje.
— Kaj pa to pomeni? Zgodil se je velik čudež: »Slovence.e, ki sicer bije okrog sebe vedno z loparjem in ki pobije s koloni na tla vsakogar, ki si drzne imeti drugo kakor klerikalno mišljenje, je priobčil včeraj pod naslovom »Klerikalci in uradništvo« notico, kakršno nismo navajeni čitati v Slovencevih« predalih in ki se odlikujejo po izredni ponižnosti in —-dostojnosti. Tako-le piše; »Kdor naš lisi čila, dobro ve, da nimamo mi s slovenskim u radništvom nič opravili. F radništvo gre svoja potr., mi pa svoja. Nam je vsak pošten uradnik, ki izpolnjuje svoje dolžnosti, spoštovanja vreden mož.- -> Cujmo, čuj-mu! Kaj pa pomeni ta nepričakovani prevrat V mišljenju in naziranju
Slovenca« in klerikalne stranke glede uradništva.' Voditelj klerikalne -Iranke dr. Šusteršič j*' nedavno te-gji javno oznanjal, da ne delajo uradniki ničesar drugega, kakor da »žro, Žro in ŽXO«, a drugi klerikalni kolovodja dr. Krek je še preteklo nedeljo oznanjal in ž njim tudi »Slovenec«, da je vsak uradnik, ki je »liberalne sodrge in dru hali« — lump in Falot, ne glede na to, ali izpolnjuje svoje dolžnosti ali ne. In tako je pisal »Slo-venec« še v ponedeljek, torek, sredo in četrtek, v petek pa je naenkrat napisal stavek; \am je vsak pošten uradnik, ki izpolnjuje svoje dolžnosti, spoštovanja vreden mož.« Ali so morda klerikalci uvideli, da zgrda in s kolom ne bodo spravili uradništva v svoj tabor, ali so jeli morda računati s tem, da bi se to dalo ložjo dosezi tako lopo z rokavicami 1 Ce tako računajo, delajo prav gotovo račun brez krčma rja. Ali menijo, da lx>do slovenski uradniki kdaj pozabili, da jih je dr. Šusteršič pavšalno proglasil IS stan, ki samo žre, žre in žre, ne dela pa nič. Ali mislijo, da si uradniki ne bodo dobro zapomnili} da je dr. Krek v nedeljo 14. maja imenoval vse uradnike, ki si upajo imeti svoje prepričanje — lumpe in f a lote? Ali klerikalci računajo a t<*m. da bo slovenski uradniki tako kratkega spomina, da bi ne vedeli več, da so klerikalni poslanci dosledno zapostavljali slovenske uradnike, jih prav tako kakor učitelje denuncirali, kjerkoli so jih mogli, ter povzročili, da so na vseh prvih in vplivnejšihh mestih v deželi nastavljeni — Nemci?! W, klerikalna gospoda, vsega tega vam uradništvo ne bo tako hitro povabilo, zato je tudi brezuspešen vaš trud, da bi zavedne in inteligentne slovenske uradnike s sladkimi besedami in z mehkimi tačicami spravili v svojo mesnico!
Odgovor dalmatinskega Usta j Slovencu«. »Slovencu«, ki jo opra-Aičeval agitacijsko potovanje dr. Su-Meršiča po Dalmaciji, odgovarja glasilo poslanca Biankinija, zadrški Narodni List« takole: »Vsekakor dr. Šusteršič ni korektno postopal, da je tik pred volitvami prišel v Dalmacijo in se. v društvu najhujših strankarskih agitatorjev napotil v okraj dr. Ivčeviča, da govori tam — o hrvat--ko-slovensekm bratstvu. Naj ta patriotski in hvalevreden posel opravlja med svojimi rojaki, a mi bomo to sami opravili doma, ne razlikujoč se-
veda   slovenskih   naprednjakov od
pristašev dr. Šusteršlfca, ker so oni za nas isto: bratje Slovenci. V tem se evo mi razlikujemo od dr. Šusterši-ča, ki je prišel k nam, da deluje v Dalmaciji kot strankar. Mimogrede hočemo odgovoriti dve besedi tudi »Slovencu«. Najpreje ni res, da bi bil gosp. Hribar prišel v Dalmacijo, da bi nagovoril naše poslance, da bi se združili s slovenskimi naprednimi poslanci. Tu je ljubljanski list grdo zamenjal »qui pro quo«. Ni prišel g. Hribar, nego je leta 1907. došel k nam sam dr. Šusteršič, da zasnubi dalmatinske poslance za svoji klub in da izolira svoje sorojake, ki niso bili v njegovem klubu! Ali je bilo to v slavo hrvaško - slovenskega bratstva! Naši poslanci ne bodo prihajali na Kranjsko, da bi agitirali in naj jim gosp. Šusteršič še tako odpira vrata, ker jim tega ne dovoljuje niti politična korektnost, niti družabna vzgoja. Nam ni znano, kdaj je dr. Šusteršič za stopal hrvaške interese, ko so hrvaški poslanci molčali. Morda je bilo to letu 1907, ko se je vodila razprava o podaljšanju dualistiene nagodbe1! Da, tudi takrat je imel dr. Šusteršič na jeziku edinstvo Hrvatov in Slovencev, zato je tudi s svojo četo glasoval za fatalni — »Ausgleieh«! . . .
-f- Dr. Šusteršič kot kavalir. Dr. Janko Hočevar v Krškem je vsled prigovarjanja klerikalne stranke kandidiral v državni zbor. Bil ^je vsled tega večinoma na Dunaju in je izgubil pri svoji, pred kratkim umrli teti Josipini Hočevar v Krškem vsak vpliv, radi česar ni ob njeni smrti ničesar dedoval. Njegova kandidatura ga je torej stala, — mirno rečeno — pol milijona kron. Ko je pa imel smolo z bratom in se je zadolžil, ga nočejo klerikalci več kandidirati in so se mu lepo zahvalili za dosedanje plodonosno delovanje v državnem zboru. Dr. Šusteršič pa ga je dal za več nego 100.000 K, ki jih dr. Hočevar dolguje »Ljudski posojilnici«, zarubiti in je spravil s tem dr. Hočevarja na kant. Namesto, da bi mu povrnili izgubo pri dedščini, ki so mu jo oni zakrivili, ga pa pahnejo na cesto. To naj bi bil povedal »Slovenec«, namesto da prinaša članke a la Hribar in Svetek.
-f- Volilni shodi na Dolenjskem. Prof. Evgen Jarc pridno prireja shode okoli Novega mesta. Spremlja ga na shodih kot pobočnik neki višji davčni uradnik iz Novega mesta, ki je kot dijak rad jedel grozdje. Sodimo, da se sme udeleževati vsak uradnik teh volilnih shodov in nimamo nič proti temu, če se vrši to izven uradnih ur. Toda isto pravico zahtevamo tudi za uradništvo našega mišljenja.
4- Lepega poslanca so imeli No-tranjci v osebi klerikalca Gostinear-ja. Ta po postavi najmanjši klerikalni junak, je urednik najohskumejše-ga klerikalnega lista »Nase Moči« in je kot tak zakrivil pod plaščem poslaničke imunitete najgrša zasramo-vanja in hude žalitve naprednjakov. Z razpustom poslaniške zbornice pa je ugasnila tudi Gostinčarje.va imuniteta in Gostinčarja se je poklicalo pred sodnika za njegova brezštevilna sramotenja. Ta bivši dični klerikalni poslanec Gostinčar je pač imel pogum, sramotiti vse, kar je napredno, dokler se je čutil varnega v senci poslaniške imunitete, a zagovarjati svoja dejanja tudi pred sodiščem, za to klerikalni možakar Gostinčar nima poguma. Pobegnil je, kakor zajec in se skriva po farovških brlogih, da bi tako utekel zasluženi kazni. To je resnično lep klerikalni bivši poslanec. In takega klerikalnega priganja-ča naj pošten in zaveden notranjski volilec zopet voli za svojega poslanca! Ze pri zadnji volilni borbi se je Gostin carju marsikaj očitalo, kar jo v nasprotju s kazenskim zakonom. Gostinčar je tožil, a toženec je doprinesel dokaz resnice in Gostinčar ju se/ bile zarubljene njegove poslanske dijete. Gostinčar bo imel v kratkem še več povoda, skrivati se pred svetom, kajti ne sme misliti, da so njegova lepa dejanja pozabljena.
-J- Kaj pomenja zastava na »Narodnem domu«? Pod tem naslovom piše včerajšnji »Slovenec«, da je dva dni vihrala trobojna zastava z »Narodnega doma« in da so se ljudje po-praševali, kaj se je pripetilo srečnega »temu dolgočasnemu mavzoleju«. Nato pade »Slovenec« po »Mestni hranilnici«. Vprašuje, če je vplačan pri njej ves dolg, ki je na »Narodnem domu«, ali pa izraža omenjena zastava veselje nad zmago Reisnerjevo pri zadnjih deželnozborskib volitvah. Ako je res drugo, potem pravi »Slovenec«, da bo morala opozicija v občinskem svetu zahtevati od »Mestne hranilnice« račun, kako varna je njena hipoteka na »Narodnem domu« in koliko obresti donasa. Iz te »Sloven-čeve« notice veje po eni strani silna nevednost, po drugi pa nad vse zlobna hudobnost. Vemo, da »Slovenčev-cem« slovenska trobojnica razbnrja vse živce in če bi bila z »Narodnega doma« vihrala kaka druga zastava, bi bilo vse dobro. »Slovenec« ne ve oziroma noče vedeti, da so z »Narod-
nega doma« vihrale Štiri zastave — ne samo ena! — v proslavo zmage Sokolov v Turlnu, katere zmage »Slovenec« svojim bralcem seveda ne sme naznaniti, sicer hi se Še pohujšali. Ker je ta zmaga poleg zadnjih dveh naprednih zmag v Ljubljani uničujoče vplivala na možgane »Slovenče-vega« uredništva in njegovih pripad-kov in ker je še triumfalen sprevod Sokolov po Ljubljani čisto zmešal tisto betvico razsodnosti, zato ti gospodje v svoji onemogli jezi besne in bi radi zgrizli vse, kar jim pride pod zobe. Posebno slastna kost jim je »Mestna hranilnica«. Glede besedičenja o varnosti njene hipoteke na »Narodnem domu« moramo poudariti, da je ta hipoteka mnogo bolj varna, kakor pa ona, ki je na »ITnionn« ali pa na »Katoliški tiskarni«. »Narodni dom« se še vedno bolje obrestuje kot ti dve stavbi. »Slovenec« naj to stvar pusti lepo pri miru, sicer bomo mi posvetili tja, kjer »Slovencu« ne bo čisto nič ljubo. Kar se končno tiče obetane zahteve opozicije v občinskem svetu glede položitve računa, bodi »Slovencu« povedano, da občinski svet v tem oziru nima nič odločati, odloča samo upravni odl>or hra-nilnični. Č!e pri »Slovencu« tega ne vedo, je dosti žalostno zanje! Ppravi-teljstvo »Narodnega doma« razume toliko takta, da društvu, ki je od začetka »Narodnega doma« v njeni nastanjeno in plačuje največjo najemnino, ob priliki kake njegove slavno-sti razobesi na hiši zastave, pa laj bo potem gosi>odi pri »Slovencu« všeč ali ne, kakor bo tudi z ljubljanskega grada kljub vsem klerikalnim na-sprotstvom še vihrala slovenska trobojnica. -— Nazivanje »Narodnega doma« z »dolgočasnim mavzolejem ne smatramo za posrečen dovtip. V »Narodnem domu« so nastanjena narodna društva, ki mirno in tiho delujejo v blagor naroda. Tu se ne vpije in ne kriči na način dr. Kreka v »Unionu«, ki bo postal sčasoma pravi sedež blaznega sovraštva in nestrpnosti.
-f Žalosten pojav v srednješolski
vzgoji. Po zaslugi klerikalcev in nespretnih vladnih zastopnikov, ki podpirajo njihove nizke težnje, vlada na Kranjskem največja demoralizacija. Pravo ex lex stanje, kajti pred podivjanimi pristaši efialtske slovenske ljudske stranke ni varen noben stan, nobena stroka. Povsod, kamor se človek ozre, vlada pobesnelost in korupcija najnižje vrste. Zanesli so jo v deželni odbor v takšni meri, da klerikalni odborniki mečejo ven davkoplačevalce, ki slučajno niso njihovega naziranja. kljub temu, da bi moral biti deželni odbor neutralna dež. oblast, kajti davke plačujemo vsi. Zanesla se je pa najnižja politična gonja tudi v šolstvo, ki bi moralo stati izven vsake politike in vzgajati mladino le po postavljenih določilih. Ne-odpustljivo je, ako seje kak šolnik v nežna mladinska srca korupcijo političnega strankarstva, mesto, da bi jo vzgajal takoL kakor je službeno prisegel. Na I. drž. gimnaziji v Ljubljani službuje bledolični in ravno tako strasten klerikalni fanatik, gimn. su-plent Gorjanc, ki je znan tudi med občinstvom še od lanskoletne naloge »Naša kvinta«, v kateri je napeljal dijake, da so pisali o svojih gospodi li profesorjih najbolj neslane dov-tipe. Z višjegimnazijci zadnjih dveh letnikov se je prav dobro razumel in menda se je z nekaterimi celo tikal, večkrat smo ga opazovali v gledališču sedeti v njihovi družbi v skupni loži. Vse omenjeno je seveda stvar okusa; hujše in nepostavno je pa sledeče. Ta klerikalni suplent poučuje letos v II. latinščino. Učenci naprednih staršev prihajajo domov z večnimi tožbami, ki so pa po občinskih volitvah šo narasle, da nikakor ne morejo izhajati in da jih ne veseli nič več učenje latinščine. Mnogokrat tudi pravijo, da ne bi imeli nič proti temu, ako bi jih gosj)od profesor pri latinski nalogi malo za lase pocukali, kakor to store učencem, ki imajo slučajno klerikalne starše. Gospod Gorjanc ima baje to navado, da pocuka učenca, ki je seveda slučajno vedno sin klerikalnih staršev, za lase, potem pa mu zdrkne prst na zvezek in pokaže napačno prestavljeno mesto. Toda največja lumparija — prosimo, da se nam ta edino primeren izraz za to dejanje oprosti — se je zgodila pri eni zadnjih latinskih šolskih nalog. Klerikalni učenci so prinesli s seboj že prestavljene stavke in so seveda na ta način vsi dobro pisali. Stavke jim je izročil drugošo-lec Z., sin klerikalnih staršev, temu jih je preskrbel klerikalni osmošolce K., ki je bil zopet slučajno ravno takrat pri klerikalnem suplentu Gorjancu, ko je sestavljal nalogo. Toliko po govorjenju učencev samih brez komentarja, pristojne oblasti pa prosimo, da preiščejo koliko je na tem resnice. V slučaju istinitosti navedenih dejstev vprašamo slavni dež. šol. svet in pa gimn. ravnateljstvo, kako pridejo naši otroci do takšnega preganjanja in zapostavljanja. Ako dobe eni učenci naloge v roke, dobiti jo
morajo tudi drugi. Sicer je pa po našem skromnem purgarskem mnenju oboje najhujše prekoračenje službenih dolžnosti. Dobro bi bilo torej fanatičnega klerikalnega suplen ta poučiti koliko velja katoliška službena prisega, sicer pa ne l>omo' odpustili, da se bo ta nadvse demoralizujoč dogodek »za tuša 1«. Prizadeti.
4- Girtner — Gorjanec. Iz meščanskih krogov smo dobili članek o koruptnem strankarskem delovanju supl. Gorjanca v Šoli. Znano pa je občinstvu, da je prišel učitelj Gart-uer v preiskavo, ker je čital zase prod eolsko mladino političen list. Radovedni smo, kajj3e bo zgodilo z Gorjancem, ki je po omenjenem poročilu uajhujse prelomil službeno prisego Tn uganjal v šoli pravo politično korupcijo. Pravkar smo namreč čuli vest, da postane omenjeni suplent na jesen definitiven in dobi s tem nagrado za svoje politične in nepedngogie-ne eksperimente v šoli.
-|- Občni zbor naprednega gospodarskega in političnega društva za šolski (poljanski) okraj m je vršil v četrtek zvečer v prostorih restavracije g. Turka v Streliški ulici. Mesto odsotnega predsednika g. E. Predoviča otvori občni zbor g. Ji »s. Kozak, predstavi vladnega zastopnika g. Bizjaka ter pozdravi navzočega novoizvoljenega deželnega poslanca g. prof. Reisnerja. Nato da besedo društvenemu tajniku g. Šapi ji, ki očrta v kratkih potezah delovanje društva v preteklem letu. Društvo je imelo 14 sej, en izvanredni občni zbor, dva javna shoda: agitacijski odsek je prirejal sestanke po celem poljanskem okraju. G. Janko Predo-vič poda blagajniško poročilo, ki izkazuje 116 K 71 a* premoženja. Tajniku g. Šapi ji se izreče zahvala za njegovo neumorno in vestno delovanje v prid društva: blagajniku g. J. Predoviču se da absolutorij. Občni zbor sklene, da se izreče odstopivse-mu predsedniku društva g. Eliji Predoviču popolno zaupanje in se mu da pismena zahvala za zasluge, ki si jih je stekel za društvo. Zahvala se izreče tudi g. Pustu, Babniku in Ber-notu za njih vstrajno in uspešno delo v agitacijskem odseku. Pri sledečih volitvah se izvoli ta-le odbor: Predsednik g. Josip Kozak. I. podpredsednik g. Jakob Babnik, II. podpredsednik g. Karel Černe, tajnik g. Danilo Šaplja, blagajnik g. Janko Predo-vič, odborniki: gg. Bernot. Toni, Ko-delja*, Rosshiiupl, Vodeb: pregledo-valci računov: Kline, Štele, Sirk, Mulaček, namestniki: Bezensek, Me-dic, Lavtižar in Zaje. Pri slučajnostih se sklene, da priredi društvo veselico v svojem okraju, ter se V ta namen izvoli veselični odsek, katerega predsednik je g. Mulaček. Dalje se sklene ustanoviti društveno knjižnico. To se poveri prosvetnemu odseku, ki se takoj izvoli. Nato stavi g. Sirk več predlogov v gospodarskem oziru, katere pa radi pomanjkanja prostora priobčimo prihodnjič. Občni zbor je nato še sklenil, predložiti vladi spremembo pravil v toliko, da se bo sedanji »šolski« okraj imenoval »poljanski« okraj. Ko je bil s tem dnevni red izčrpan, se priglasi k besedi deželni poslanec gosp. prof. Reisner, ki se zahvali poljanskim vo-lilcem za zaupanje, ki so mu ga izkazali s tem, da so oddali glasove zanj kot narodno-naprednega kandidata. Obljublja, da bo tako v deželnem zboru, kakor v občinskem, svetu gledal na to, da se varujejo pravice davkoplačevalcev in se vpoštevajo njih prošnje. Geslo njegovo je »poštenost«. Burno pritrjevanje je sledilo jedrnatim besedam g. dež. poslanca.
+ Kočevje - Ljubljana. Znane so še narodnemu občinstvu žalostne kočevske demonstracije, ko so nemški protestant je in katoličani Viribus unitis skoraj pobili slovenskega duhovnika Kopitarja in so javno za njim nosili v nočni posodi cerkveno kadilo. Takrat ni škof Slovencem napisal nobenega obžalovalnega pisma, kakor je to storil Nemcem on septembrskih dogodkih leta 1008, za katere imajo še danes pristaši slovenske ljudske stranke kopico nečednih besedi in podlih obrekovanj. Tudi ni priredila slovenska ljudska stranka nobenega strastnega protest n aga shoda, ampak pregnali so — nedolžnega duhovnika Kopitarja Nemcem na uslugo. Ko so pa ljubljanski slo venski meščani protestirali pri zadnjih občinskih volitvah na popolnoma dostojen način proti kršenju postav sv. cerkve in proti prelomit v i katoliških cerkvenih obljub, ki so jih klerikalci zagrešili s tem, da so prisilili redovnice k volitvi, tedaj je katoliški kranjski poglavar Šusteršič se-gnal v »Fnion« vse pobesnele pristaše slovenske ljudske stranke in označil ljubljansko meščanstvo z besedo »mularija«. Za nemške protestante, ki zasramujejo javno cerkvene obrede, ima slovenska ljudska stranka samo kašuliranje, za Vas, ljubljanski meščani, ki se zavzemate za cerkveno pravo, pa najnižjo psovko »mularija«. Zapomnite si to, ljubljanski volilci, ko vas bodo ob državnozbor-skih volitvah snubili pobesneli pri-
staši slovenske ljudske stranke z najslajšimi besedami in lepaki, na katerih bo stalo: »Velespoštovani držav -nozborski volilci!«
+ Iz Planine pri Rakeku. Zelo nas je raz vest lila vest iz sosednjega Logatca, da bo kandidiral v najem volilnem okraju obče spoštovani posestnik gosp. Iv. Sicherl. Naše stanje je žo neznosno postalo! Od nobene strani nikake podporo, nobenega zastopstva, nič spodbudnega za bodočnost Makari če bi volili Planinci tudi kakega Culukafra ali Somalija slabše, kakor je bilo dosedaj, ne moro biti! Tistega neznosnega k imanja in priznanja vsemu, kar pride fal fa -revža ali iz pisarne dr. Btasteršn i — mora biti enkrat konec! Vsi pošteno misleči in narodno čuteči samostojni Planinci bodo oddali svoj glas našemu novemu kandidatu za državni zbor! V nedeljo vsi na shod! Vzemimo »ta pravo metlo« v roke — in ]>o-mefimo prav pošteno po naši tužni dolini!
+ Reku r z na rekurz, to je sedaj edino delo idrijskih klerikalcev. Ker nimajo moči pri prebivalstvn, zatekli so se k rekurzom, kjer jim po zaslugi strankarskega deželnega odbora in pomoči deželne vlade kranjsko resnično cvete najbujnejšit pšenica. Tiuii občinske volitve se ne morejo izvršiti brez klasičnih Osvvnblovih i ekurzov. Proti razsodbam rekla-mačne komisije se je Os\vald pritožil na okrajno glavarstvo, dva rekurza pa mu je podpisal tudi Janez* Kevuč. Pritožba obsega sedem slučajev. Navajamo jih nekaj, da javnost spozna Os\valdovo modrost  pri rekuriranju.
V svoji prvi pritožbi je Osvrald zahteva] od reklam ačne komisije, da se vpiSC v volilni imenik J. P., kojemu se je pred letom dni podrla hiša in od tedaj ne plačuje v idrijski obelili nikakega davka, ker stavbna parcela sama ni podvržena davku. Naravno, da je rekjamačna komisija zavrnila Oswaldovo zahtevo, to la Oswald je rekuriral na okrajno glavarstvo. Drugi slučaj. V volilnem imeniku je bilo vpisano kot volile-e kr. poštno ravnateljstvo v Trstu. To pa Osvvatdu ni bilo no volji, zahteval je, da se vpiše C kr. poštni erar v Idriji. Tudi to reklamacijo je komisija zavrnila kot neutemeljeno. Občinski volilni red določno pravi, da volijo za državo, deželo itd. njih upravni organi. In kdo je v dami slučaju upravni organ, kakor edin poštno ravnateljstvo v Trstu, ki plačuje tudi davek od poštnega poslopja. Zopet se je tudi proti tej utemeljeni razsodbi reklamnem' komisije pritožil Oswald na okrajno glavarstvo. Pravi, da je v zemljiški knjigi vpisan kot lastni V hiše st. 279 »o. kr. erar.« Ko se je pred leti tako vpisalo v volilni imenik, se jo tudi Oswald pritožil, češ, da ni prav in takrat je okrajno glavarstvo ugodilo OsiraMn, danes pa ta večni rekurem ravno nasprotno zahteva. Radovedni smo, kako bo sedaj razsodilo okrajno glavarstvo. V tretjem slučaju pa pravi 0s-\vald, da neka napredna volUka še ne plačuje davka eno leto, dasi ji je bil Že lansko leto predpisan oscbnodo-bodninski davek in je torej upravičena volilka. Tem slučajem so ludi vsi drugi podobni v Osirsldovi pritožbi na okrajno glavarstvo. Ker Osvvaldo-ve pritožbe niso bile z ničemur podprte in postavno utemeljene, je bilo pričakovati, da politična oblast krut -komalo zavrne Oswaldove reklamacije, ali pa jih že vsaj tako pravočasno reši, da se bodo zamogle vršiti volitve na dan 38, mala. Ker j.' glavarstvo zakasnelo rešitev, je prišel < )— vrald i novim rekurzom proti rn/p -su volitev, ceš, da reklamacije še ni->o rešene. 1'ndno, sami so kmrikalri ?.zkovali nov volilni red, sedaj pa m tudi po tem volilnem reou boje volitev. Pač znamenj*' slabosti!
-f- Prečitane politične liste na deželo — znancem ali društvom! Da se jo zadnje čase začelo tudi j*> deželi svitati in daniti — to jo povzročilo na dsšfllo poslano časopisje napred nega mišljenja! Mi smo že ob priliki povedali, da bomo premagali škodljivi klerikalizem z njegovim lastnim orožjem; kajti znano je, da pošilja duhovska stranka vsak teden do 20.000 »Domoljubov« — čez polovico zastonj! — na deželo! Deficit pokriva »Slov. Straža«, ki je pa namenjena za »obmejne Slovence«!_X
kmet je ukovit in radoveden: ker se je navadil na »klerikalne^ časopise, bore vedeti tudi, kaj piše nasprotni bstfj ~ Se enkrat tedaj: Prebrane liste na deželo; za o vinarje, pa :.tvar v redu!
— Zagrebški dijaki v Ljubljani. Včeraj zvečer   ob pol H. je prispelo 128 dijakov zagrebške gornjejrradbt gimnazije    in    realne   gimnazije v Ljubljano   (z   njimi 12 profesorje\ I pod vodstvom prof. Jos. PaSftrfea. V: kolodvoru je izletnike pozdravilo nekoliko ljubljanskih profesorjev in odposlanstvo Planinskega društva prof. Pasarić je namreč eden naj v ne tejšib hrvaških   planincev   in ljubiteljev Triglava. Izletniki so šli nato pred IVešernov spomenik, kjer , prof. ilesic   potolmačil   pomen Pre-
.....■' 111,11
Sernov, dalje pred Vodnikov spomenik, kjer so slišali potrebne podatke v Vodniku, in končno na Grad. Ob pol 9 so se odpeljali v Postojno; v Ljubljano se vrnejo v nedeljo popoldne ob 4. z gorenjskim vlakom.
Zagrebške licejke se vrnejo iz Bleda danes zvečer ob pol 9.; večerja in sestanek nato v hotelu »Tivoli«.
— Hrvaški napredni akademiki v Ljubljani. V torek, 23. t. m. pri spo ,v Ljubljano člani »Mladosti«, pjevačkog i tamburaškog kluba hrvaških sveučilišnih gradjana u Zagrebu, ki so se udeležili z odličnim uspehom pevske tekme ob priliki 501etni-ce »Hlahola«. O tem poroča »Obzor«, 16. t. m.: »Kot pjevačkog natjecanja, koje je upriličio »Hlahol« oba naša društva pobudila su svojim preciznim i skladnim pjevanjem buru odobravanja. No lovoriku je prvenstva ipak odniela »Mladost« te će kao nagradu primiti zlatan pokal.« »Mladost« priredi tudi v Ljubljani pri Bi j'im obisku velik koncert v Nar. domu. ki se bo vršil v torek, 23. t. m.
• 8. zvečer. Ne glede na krasni spored je narod na dolžnost, da enkrat poplačamo z enakim bratske sprejeme Slovencev v Zagrebu z največjo udeležbo pri torkovem koncertu »Mladosti«. Naši slov. akademiki, predvsem akad. Ter. društvo »Sava« bodo sprejeli bratske akademike, a udeležba na koncertu in plesu »Mladosti« je dolžnost vseh Slovencev in Slovenk.
— Sokoli-tekmovalci so dobili iz Ajdovščino to-le brzojavko: Domovina je hvaležna svojim sinom, sokcl-stvo je ponosno na svoje brate. Slava zmagovalcem] Na zdar! — Sokol v Ajdovščini.
- Argentinsko meso in mestni magistrat. Včeraj je bilo razprodano Mftdnje argentinsko meso. Ljubljanske gospodinje so pri ti priliki na svoje veliko začudenje izvedele, da magistrat neee več naročati argen-tinfi - mrsa. Iz kakega vzroka hoče magistrat odtegniti ljubljanskemu prebivalstvu to znatno olajšavo pri sedanji neznosni draginji, jo ueum-ljivo. Argentinsko meso se je v vsakem oziru dobro obneslo in je uvoz tega mesa potreben Asaj tako dolgo, dokler ne poneha sedanja draginja. Trosimo zaradi tega mestni magistrat, naj nemudoma poskrbi kar tre* ha, da se bo zopet dobivalo argentinsko meso. Več ljubljanskih gospo-flinj.
— Čemu bi sc prepirali o tem, katera eikorija je najboljša, ko vendar vsi že dohro vemo, da je to edino |>Ivolinska kavna primes«. Ta kavna primes je pa uajlx>ljša zato, ker .je "napravljena iz najboljših sirovin in po načinu, ki se je v dolgoletnih izkušnjah obnesel kot najboljši. Zato nobena druga eikorija ne doseza »Ko-Jinske kavne primesi«, ki daje kavi izboren okus. lepo barvo in prijeten vonj. Zaradi svojih izbornih lastnosti, pa tudi zato, ker je pristen domač izdelek, se je »Kolinska kavna primes« sli. venskim gospodinjam splošna priljubila, tako da ne marajo nobene druge.
Čebelarska podružnica na Robu priredi čebelarski .shod v nedeljo 21. t. m. ob 3. popoldne v  ondotni šoli.
-hodu bo predaval g. nadučitelj Likozar. Pričakuje se obilne udeležbe. Odbor.
Pomladanska inspekcija v Novem mestu. Dne 10. in 11. maja je nadzoroval tukajšnji orožniški oddelek vitez Tišljar, podmaršal in orož-iški inspektor. — Dne 18. in 19. maja pa je nadziral tukajšnje c. kr. drž. pravdništvo višji državni pravdnik dvorni svetnik Alfred Amschl.
Kmetijska predavanja v Pod-gradu priredi kmetijska šola na Grmu v nedeljo, dne 28. maja po popoldanski službi božji v tamošnji ljudski šoli. Predaval bode strokovni učitelj inž. Albert Vedemjak o umetnih gnojilih. Vabimo naše gospodarje, da se tega važnega predavanja m nogo št e vilno u d eleže.
Iz maščevanja je sin zažgal očetu poslopje, iz Toplic na Dolenjskem nam poročajo: France Fabjan, po--« stnikov Bin na Obrhu pri Toplicah je sicer šele 15 let star, pa že večkrat dno kaznovan in zelo pokvarjen. Pred dobrim tednom ga je ozmerjal njegov oče Janez Fabjan, ker se ni hotel poprijeti nobenega dela, marveč se je le potikal in postaval okoli; Tz same jeze je šel radi tega France Fabjan v kaščo svojega očeta, kjer je -hranjena slama in detelja ter je tam zažgal nek kupček slame. Že se je razširjal plamen in gotovo bi bila zgorela ne samo vsa Fabjanova poslopja, marveč tudi vsa vas Obrh, ki sestoji iz samih lesenih in s slamo kritih hiš, če bi oče ne bil pravočasno pogasil ognja.
Toča je pobila dne 18. maja vinograde okoli Metlike. Škode še ni moči natančno preceniti. Občutna bo na vsak način, ker je bilo že lani toliko škode. Uboga Bela Krajina, vedno je tepena, pomoči pa ni od nikoder. Smo radovedni, če bo naš dični poslanec Malavašič od desetih milijonov kaj izposloval za nas ali nič.
Poslednje je hujše kot prvo. Da
je ta pregovor resničen, prepričali so se Andrej Maka vso, župan   pri Sv.
Vidu nad Cerknico in šest njegovih kimovcev dne 3. maja t. 1. Imenovani so bili vložili pritožbo na vzklicno sodišče zoper oprostilno razsodbo Franceta Rnparja od Lešnjakov. S to pritožbo so hoteli popraviti svoje podaljšane nosove, toda operacija se je kljub temu, da sta bila navzoča dva doktorja, ponesrečila tako, da so prinesli še daljše nosove iz Ljubljane domov, zraven tega pa bodo morali plačati še stroške te ponesrečene operacije. Kaj ne, očka Makovec, blamaža se že potrpi, toda plačilo je britko, zlasti ker ne sme iti iz občinske blagajne. Kaj pa vesti Ali vas kaj peče, ker ste vedama neresnico govorili ? Gotovo ne nič, saj je na klerikalni podlagi vse dovoljeno.
Elektroradiograf »Ideal«. Spored od sobote, dne 20. do ponedeljka, dne 22. maja t. 1.: Žurnal Gaumont. (Tedenske novosti.) Piefke bi rad postal bikoborec. (Velekoraično.) V avtomobilu po Savojskih alpah. (Prekrasni naravni posnetek.) Matadi. (Afriška pokrajina.) (Naravni posnetek.) Kralj Rimski. (Drama.) Takšen petelin! (Jako komično.) — Dodatek k večernemu s]K>redu od 7. do pol 9. in od pol 9. do 10.: Šolski mladini nedostopno! »Locusta« Nerono-va pripravljalka strupa. (Zgodovinska senzacijska drama. — Kinematografija v barvah.) Vedno više. (Komično.)
Zamorci v Ljubljani.   Kakor je
že znano, pride v Ljubljano večja družba zamorcev. Produkcije se začnejo v i>onedeljek in sicer na dirkališču kraj Lat ter man novega drevoreda. Zamorska družba je iz Sudana. Občinstvo bo imelo priliko spoznati, kako žive zamorci doli v Afriki, kako prebivajo, kako se hranijo, kako se vesele in kako se vojskujejo. Zlasti mladini je priporočati, da si ogledajo zamorsko družbo, a zanimalo bo tudi odrasle.
Cirkus Schinidt je bil tudi včeraj dobro obiskan. Med novostmi se je izkazala gdč. Moobius na trapezu, posebno dober pa je bil g. Molnar, ki je izvajal krasne in jako predrzne produkcije na debeli prožno napeti vrvi.
— Tako so se tudi vsi ostali igralci kakor žokejka Anny, in v dresuri g. ravnatelj in njegova gospa, kot običajno, odlikovali. — Danes je nov spored. — Jutri ima cirkus dve predstavi, popoldne znižane cene za otroke, zvečer elitna predstava ob 8. uri 20 min.
Prijet vtihotapec. V zadnjem času se je pripetilo zopet v mestu vec prav predrznih tatvin. Tako se je nekdo dne 10. maja splazi I1 na Vodovodni cesti v Voduškovo gostilno ter tam pretaknil vse prostore in vlomil v predale s sekiro. Ker pa ni dobil nič denarja, se je v čumnati zadovoljil s šestimi klobasami in je naposled odnesel tudi gostilničarju 120 kron vredno kolo, katero je pa popustil* zunaj, ker je bil bržkone prepoden. — Dne 12. maja se je vtihotapil nek tat v vratarjevo ložo v nekem tukajšnjem hotelu, kjer je ukradel ulster, j »ar čevljev in potno čepico in odšel. Še isto noč je nek tat posetil v gostilni pri »Krischu« poselske sobe, kjer je vlomil v kovčege ter ukradel zlato uro in dve srebrni ženski verižici, potem pa zopet zaklenil sobo in odšel. V nedeljo pa je posetil gostilno pri »Novem svetu«, kjer je ukradel hlapcu 10 K denarja in belo srajco. Tatu je hlapec sicer zasačil, ker se je pa znal fino izgovoriti, ga je izpustil.
— Pred par dnevi je orožništvo v Šiški aretiralo 531etnega dninarja Jožefa Altro iz Dolskega, ki je šele dne b\ maja prestal zadnjo sedemmesečno kazen t. j. v svojem življenju že 23. Le-tega sumijo, da je precej soudeležen tudi teh tatvin, kar bode pa še natančneje dognalo sodišče.
Zblaznel je včeraj dopoldne bivši zastopnik Raininghausove zaloge za pivo v Spod. Šiški g. Zinnauer. Doma je pobral več denarja in vrednostnih papirjev, potem so pa oborožil z 9 mm flobertom in se tako napotil proti Ljubljani. Dospevši na Dunajsko cesto je začel meriti s flobertom po fija'kerjih, naposled ga je nameril tudi proti stražniku. Le-ta je nesrečneža odvedel na osrednjo stražnico, odkoder je bil na odredbo policijskega zdravnika gosp. dr. 111-nerja z rešilnim vozom prepeljan v deželno blaznico. Zinnauer je svoj čas že bil1 v nekem takem sanatoriju, kjer pa je toliko okreval, da so ga bili odpustili domov.
S ceste. Na večer »Sokolovega« obhoda je nek izvošček kljub vsem opominom tako naglo vozil za vrsto, da je bila za pešce velika nevarnost in je morala posredovati policija. — Včeraj popoldne pa v Prešernovi ulici nek voznik ni mogel speljati stavbnega materijala. Sedeč na vozu, je konja jel neusmiljeno bičati, potem ga pa še osuvaJ, kar je povzročilo med občinstvom veliko nevoljo. Oba imata pričakovati zaslužene kazni.
Mica Kovačeva se je zopet včeraj pojavila v neki gostilni v Vegovi ulici v osebi nekega policiji znanega po-
stopača ter napravila 2 K 32 vin. dolga in izginila.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 19 Makedoncev, nazaj je prišlo pa 18 Hrvatov. V Inomost je šlo 22, v Zagreb pa 11 Hrvatov. Predvčerajšnjim je prišlo iz Amerike 70 Slo-voncev in 24 Hrvatov, v Inomost se jih je pa odpeljalo 35.
Izgubljeno In najdeno. Župnik Fran Pavšič je izgubil denarnico z večjo vsoto denarja, — Dijak Gjoro Trobič je izgubil črno usnjato denarnico z malo vsoto denarja. — Zidar Vincencij Rozman je izgubil črno denarnico s srednjo vsoto denarja. — Šolska učenka Angela Kaup je izgubila zapestnico z granatom. — Trgovski sluga Matija Vivšek je izgubil dve plehnati skledici, vredni 3 K.
— Mesarica Neža Udovič je našla srebrno ovratno verižico z obeskom.
— Emilija Hadisch je našla srebrno žensko uro. — Gostihiičarka Berta Drašler je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imela beli žepni robec in 14 K denarja. — Dijak Franc An-čič je izgubil srebrno tula - dozo. — Kuharica Mina Virk je izgubila srebrno žensko uro.
Kanarček je ušel neki stranki na Št. Jakobskem nabrežju št. 17. Odle-tel je v smeri proti Turjaškem trgu.
Koncert »Slovenske Filharmonije« je jutri večer, povodom otvoritve vrta v restavraciji na južnem kolodvoru (Jos. Schrev).
Narodna obramba.
Iz sodne poravnave. K. N. je prela 19. maja t. 1. družba sv. Cirila in Metoda 100 K. Hvala miroljubnim! Kadar je sprava težka, naj se doloži tolik prispevek za našo družbo, da sc doseže med strankama ravnovesje! Tako poravnana pravda podeli srcu dvojno poteho!
Novi kolki družbe sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda je založila nove kolke s sliko blagopokojne dobrot niče ge. Vil bar je ve. Odjemalci so zelo redki, niti večje to-bakarne si jih še niso naročile. Posebno narodno ženstvo naj bi širilo sliko te vzor-vrstnice. — Naročajo se pri glavni družbi v Ljubljani.
Gostilničarji, pazite na Ciril-Me-todove nabiralnike! Zadnje čase je bilo zopet ukradenih nekaj nabiralnikov v Ljubljani in okolici. Izpraz-nujte jih redno ter pošiljajte denar družbi. Pred sumljivimi gosti pa imejte nabiralnik prod očmi. Zato pa zopet ni treba, da bi imeli nabiralnike zaklenjene v omarah, kakor se godi ponekod, kjer so potem uspehi kla-verni.
Pozor, narodni trgovci in slovenske gospodinje! Vsak narodni trgovec naj bi pri naročilu Kolinske cikorije zahteval izrecno škatlje z ovitkom družbe sv. Cirila in Metoda, isto-tako naj naše gospodinje kupujejo cikorijo le s takim ovitkom.
Delovanje družbe sv. Cirila in Metoda. Prvenstvo ima letos Goriška, kjer se je ustanovilo 5 novih podružnic (Devin, Dutovlje, Sv. Križ - Dobra vije, Selo - Vrtovin in Volčjadraga - Vogrsko), ustanove pa se kmalu še tri. Zbudila se je tudi edina speča podružnica v Bovcu. Na Kranjskem se je ustanovilo tudi 5 novih podružnic (Col - Podkraj - Budan je, Knežak, Planina in Št. Vid pri Vipavi in Št. dan/), a dve sta že zagotovljeni. Najmarljivejša je torej Notranjska, dočim se na Gorenjskem ne-le nobena ne ustanovi, temuč je za nekatere celo nevarnost, da zaspe. Tudi merilo za narodno zavednost. Na Koroškem tekmujejo, da pokopljejo še zadnje podružnice. Komu na Škodo?
Društveno naznanila.
Danes v areno »Narodnega doma«, to bodi parola vsega ljubljanskega občinstva. Ljubljanski diletant je uprizore v prid »Dobrodelnega društva tiskarjev za Kranjsko« narodno igro »Deseti brat«. Po predstavi prosta zabava in ples. Vstopnina 40 vin.; začetek ob pol 8. zvečer. — Torej danes vsi v »Narodni dom«, kjer bo vsega dovolj, zabave in plesa.
Slovensko - italijanski krožek priredi v nedeljo, dne 21. maja 1911 pešizlet v Škofljico k »Ogorelcu«. — Pešizletniki se zbirajo točno ob pol 2. popoldne pri Dolenjskem mostu, odkoder odkorakajo čez Golovec po gozdni poti. Komur ne ugaja pešpot, se lahko odpelje z vlakom ob pol 2. iz južnega kolodvora ali ob 1. uri 43 m. iz dolenjskega kolodvora. Povratek ob pol 9. zvečer z vlakom. Vabljeni so vsi sedanji in bivši člani društva, kakor tudi sorodniki in znanci članov.
Podpore »Rdečega križa«. Deželno in gospejno pomočno društvo »Rdečega križa« za Kranjsko bo podelilo tudi leta 1911 podpore zaslužnim, na Kranjsko pristojnim ubož-nim invalidom, in sicer moštvu domačih vojnih oddelkov, kakor tudi njih vdovam in sirotam iz v to svrho
namenjenih društvenih zakladov. — Pri tem se bo oziralo osobito na one potrebne osebe vojaškega stanu, ki so se udeležile vojne leta 1866 ali okupacije Bosne, in so postali vsled ran ali bolezni v vojni, ali pa v aktivni službi invalidi. Priznane podpore se bodo razdelile dne 18. avgusta t. 1. po vodom rojstnega dne Nj. Veličanstva. Prošnje je vlagati pri pristojni politični okrajni oblasti (okrajno glavarstvo ali magistrat).
Veliko vrtno veselico priredi slovensko trgovsko društvo »Merkur« dne 9. julija t. 1. na vrtu »Narodnega doma«. Pri tej veselici, katere čisti dobiček je namenjen podpornemu zakladu, bode sodelovala slavna »Slovensika Filharmonija« in društveni pevski zbor. Pomnoženi ve-selični odsek se za to veselico že pridno pripravlja in se bo vršila, kakor je razvidno iz predpriprav, na zelo široki podlagi. Gg. društvenike in prijatelje društva že sedaj opozarjamo na to prireditev.
Slovenski strelski krožek »Cen-trum« opozarja gg. člane na izlet, ki se vrši v nedeljo, dne 21. maja. Sestanek ob 2. popoldne, državni kolodvor.
*fc Slovensko akademično društvo »Slovenija« si je dne 16. maja izvolilo sledeči odl>or: predsednik V. Za-lokar; podpredsednik med. B. Kiissel; tajnik kult. ing. \Visiak P.; blagajnik iur. S. Štor; 'knjižničar fil. L. Čermelj; gospodar fil. Rus Joža; arhivar iur. I. Goriup; namestnika Svetina St. in med. Oražem L; pregledniki Sajovic L, iur. in Vrhovnik Fr., fil.
Prosveta.
Koncert »Mladosti« v Ljubljani.
Hrvaško akademično pevsko društvo »Mladost«, ki se vrača sedaj iz Prage, kjer je doseglo pri pevskih slav-nostih 501etnice »Hlahola« v znak najvišje pohvale zlat l>okal, priredi v torek, 23. t. m. v ljubljanskem Nar. domu ob 8. zvečer velik koncert, pri katerem nastopi akademski pevski zbor, močan 50 mož in 36 tambura-šev-akademikov. Izvajanja, ki as vrče pod koncertnim vodstvom komponista g. prof. Caniča so na visoki stopnji popolnosti; saj je dokaz temu, da so v Pragi prekosili celo nam dobro znano odlično zagrebško pevsko društvo »Kolo«. Po koncertu se prične v veliki dvorani Nar. doma ples s sodelovanjem Slov. Filharmonije; v ostalih prostorih pa prijateljski večer. Ni dvoma, da bomo doživeli v torek najprijetnojši večer in zato opozarjamo vse, naj ne zamude izkazati bratskim gostom potrebne pozornosti z velikim obiskom pri koncertu. Iz prijaznosti je prevzel vodstvo prireditev »Mladosti« predsednik akademičnega fer. društva »Sava«, g. Milko Naglic.
Raziled po slovanskem svetu.
— Slavnost 501etnice pevskega društva »Hlahol« v Pragi. Od 13. do 17. t. m. je imela zlata Praga slavnostno lice. V teh dneh praznoval je »Hlahol« praški   501etnico svojega obstanka.   Z vseh strani kraljevine češke so prihiteli pevci, da prisostvujejo temu velikemu  prazniku češko pesmi.   A tudi drugi slovanski pevci so prispeli v mnogohrojnem številu; da čestitajo bratskemu   društvu na njegovem   jubileju.   Rusi, Poljaki, Bolgari, Srbi, Hrvatje in Slovenci so poslali svoje zastopnike,   ki naj po-neso srčne pozdrave češkim bratom. Bili so to dnevi polni velikega navdušenja slovanske pesmi,ki je izzvenela v mogočnih akordih   in ki ImhIo odmevali trajno v srcih slovanskih pevcev. Slovenci bili so zastopani po našem »Slavcu« iz Ljubljane, ki se je udeležil slavnosti z zastavo in v pevskem oziru nastopal pri vseh pevskih točkah slavnostnega sporeda. Koliko simpatij si je pridobilo   pevsko društvo »Slavec« med češkim narodom se je uprav sedaj zopet pokazalo, kajti ovacije čeških   rojakov   so se mu pričenjale že v Lincu, katere so trajale   tja   do matičke Prage.   In to »Slavec« povsem zasluži, vsaj je ravno on v zadnjih letih s svojimi izleti na češko in s prireditvijo slavnosti svoje 251etnice povzročil najožje stike s češkimi pevci,   katerih   smo do tedaj povsem pogrešali na pevskem polju.   Med vožnjo   se   je pridružil »Slavcu«, za koroške Slovence g. M. Prosekar iz Kotmarevasi. Cvetoči vrtovi, krasne planine, mogočni snež-niki in zavest, da poneso pevci slovensko pesem med tako mnogobrojno   zastopane   slovanske   pevce, je vplivalo osvežujoče na razpoloženje slovenskih pevcev,   na sicer dolgem potovanju.   Dospevši v Linec  je pozdravila deputacija češkega društva »Barak«. VJeeških Budjevicah je bil na kolodvoru   ondotni   »Hlahol« s člani in članicami   ter pevovodjem prof. Jeremijašem iu predsednikom dr. Autengruberjem, ki jo »Slavca«
pozdravil kot dragega in milega slovenskega gosta. Odzdravil je predsednik »Slavca« Ivan Dražil na kar so pevci zapeli »Slovenec sem«.
[Dalje prihodnjič. I
Književnost
— »Slovenski Trgovski Vestnih r
ima v št. 5. sledečo vsebino: 1. Dr. Rudolf Marn: Stališče trgovstva k trgovski politiki 2. Val. Zun: Pridobitne in gospodarsko zadruge. 3. Dr. K. Hinterlechner: Praktiška geologija. 4. Oton Schmidt: Knjigovodstvo v trgovini na drobno. 5. Iz trgovske prakse: 17. Razvidnost terjatev. 0. Raznoterosti: Avstrijski trgovci v Carigradu. — Sarajevska trgovska zbornica na potovanju. — Zanimiva novost v iKJŠtnem prometu. — Trgovska akcijska družba »Travunija« v Trebinjah. — »Srpsko trgovačka udruženje« na Dunaju. — Iz]K>polni-tev trgovskega zakona. — Okrevališče za trgovce. — Izvoz v Srbijo. — -Hrvat.ski »Merkur« gradi svoj dom. — Vojaški dosluženci kot trgovski pomočniki. — Prizivni rok glede nen-zijskega zavarovanja. — Državni bankerot pred 100 leti. — Znižanje tarif za razstavno blago. 7. Statistika: Svilopreja na Ogrskem 1. 190S do 1910. — Promet avstrijskih državnih železnic. — Produkcija premoga v I. četrtletju 1911. — Produkcija petroleja v Avstriji 1. 1910. — Falimenti leta 1910. — Bilanca avstrijskega Llovda. 8. Slov. trgovsko drutvo v Celju. 9. Društvene vesti.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim
sodiščem.
Odmev iz ženskega volišča. Dr.
Ivan Zajec je ložil gospo Marijo Kr-čevo, omož. Gašperlin radi žaljenja na časti, češ, da je v predsobi volilne komisije v I. nadstropju v liceju rekla proti zagrizenima klerikalnima agitatoricama, ko sta ji potrdile, da hočeta voliti črno farške proti dr. Zajcu neke psovke. Dr. Zajca zastopa pisarna dr. Peganova, ohdolženkn pa pisama dr. Trillerjeva. Obtožen -ka zanika vsako krivdo. Obe stranki >ie navedli v dokazovanje nove priče, katere je sodišče sprejelo hi obravnavo na še nedoločen čas preložilo.
*
Izpred okrajnega sodišča v Mokronogu.
Marijina devica   pred sodiščem!
Nežna Marijina devica Katka Kolnr. po domače »agentova punčara^, j*' stala te dni pred sodiščem v Mokronogu. Agentova punčara je na poŠti dobila pismo došlo iz Amerike, tla te izroči neki tuji sosedni stranki, na katero je bilo pismo naslovljeno. Margina devica Katka Kolar je pismu -prejela, ter je nesla domov stranki, med potjo jo je poprijel »babji f:r-bec«, odprla je pismo, vsebino prebrala — ter pismo zopet spretno zalepljeno vrgla v ]K>štni predal. Ta ?'Firbec« pa je povohal tudi poštni erar v Mokronogu, ki je imel dokaze na razpolago. Sodišče je Marijino devico radi »deviškega firbca« obsod'-io na 5 dni zapora. Devica je pri ob-ravnavi vse tajila ter se delala kot brezmadežna, a ni vse nič pomagalo. Po razsodbi je omenila, da bode »rc-kurirala«, a pozneje se je vdala deviški pohlepnosti, ter rajše šla v senco, nego pod Marijino zastavo. Marijini družbi in novi zastavi naše iskreno sožalje!
Razne stvari.
:i Umrla je na Dunaju 31 letna dobro znana in priljubljena pisateljica Jeka Marija.
* Roparski napad v železniškem vozu. V železniškem kupeju brznvla-ka v Rimu so dobili v četrtek mrtvega in oropanega bogatega trgovca Blae. Ves denar, liste in vrednostne papirje, katerih je imel trgovec veliko pri sebi, je neznan morilec odnesel. Potniki v sosednem kupejn vlaka niso slišali med vožnjo nobenega ropota, niti klicanja.
* Požari. Blizu Landeka je popolnoma pogorel velik hotel »Edel-vveiss«, z vsemi gos]>odarskimi poslopji. Škoda je jako velika. Vzrok požara je neznan. — Tovarna za vžigalice in velika skladišča trgovske družbe v Szatmar - Neiuetbu gore že dva dni. Radi velikanske vročine, so gasilci ne morejo na noben načiu približati in ognja pogasiti. V okrožju velikega pogorišča so postav ljeue močne požarne straže. — V Teslici pri Sarajevem so pogorele velike žage tamošnje lesne družbe. Škoda znaša pol milijona kron. Kako je nastal ogenj, se ne ve.
* Oropana pošta. Na cesti v Bor-deaux na Francoskem so napadli zakrinkani roparji poštarja, ga omamili s kloroformom in pobrali velike vsote denarja. Ko so našli na cesti v nezavesti poštarja, so ga oživili, nar
fear j Lm je ta povedal, da se ne spomni prav nič drugega, kot to, da mu je pritisnil nenadoma nekdo na obraz ovoj vate, «ki je bila močno kloroformirana, nakar je prišel takoj ob zavest.
* K umoru posla m-a A h ima v Bekeš - t /ahi. Pri sodišču se je zgladila priča neka vdova Valkus, ki je bila preti umorom pri Ahimu. Povedala je, da je sedel Ahim pri pisalni mizi, ko so mu naznanili obisk. Prosil je, naj obiskovalca počakata, v predsobi in jima je poslal celo časopise. Naenkrat ]>a sta udrla brata Sfeitinska v sobo s krikom, sedaj boš umrl pes in ga ustrelila. Proti obema ma je dvignilo državno pravd ni št vo obtožbo radi nameravanega uboja. Pričakujejo se. tudi še druge aretacije. Rodbina Zsilinskih je odpotovala,
* Krona sv. Vadava ukradena. »Hlas naroda« poroča, da kroži govorica, da je izginila krona sv. Vacla-va, ki je bila shranjena v shrambi kronskih insignij nad svetovaclavsko kapelico v Pragi na Hradčnnih. (Jo-vore. da je zelo lahko mogoče, da je kdo odnesel krono, ker vedno zidajo v kapeli in so prostori vedno odprti. Krono so izdelali leta 1374. po naročilu Karla IV. ter tehta 4 funte in 13 in pol lotov. Vrednost zlata in dragih kamnov cenijo na 48.000 K. Leta
1866. so jo prenesli na Dunaj in leta
1867. zojHkt v Prago nazaj. Vrata, kjer je bila shranjena krona, imajo . ključev, od katerih hrani enega kardinal - kneidškof, drugega najvišji deželni maršal in ostalih 5 visoki državni tunkcijonarji.
* Nočni > lomilci. V Budimpešti je ugledal stražnik Štefan Bodoč v
vili inženirja Milmlvja luč. Ker je vedel, tla v vili nihče ne stanuje, se
mu je zdelo to sumljivo in je šel pogledat. Našel je res štiri nočne tatove, ki so kradli po vili. Pozval jih je, preteč jim s samokresom, naj se vdajo. Toda ti so planili nanj, ga podrli po tleh in stekli. Ko jih je stražnik zasledoval, mu je nekdo nenadoma vrgel okrog vratu zanjko in ga podrl mi th:. Nenadoma s<> tra obkolili ti štirje vlomilci, um iztrgali i/, roke samokres in ga ustrelili. Ko so pritekli, zaeuvši strele, še sosedni stražniki, so neznani vlomilci že pobegniti, Bodorja pa >o smrtno ranjenega odnesli v bolnišnico, kjer je v kratkem umrl.
Telefonska in teolra porotiltf,
Tiskovna pravda v Celju.
Celje 20. maja. Včeraj se je vršila tu tiskovna pravda proti odgovornemu uredniku lista „Stidsteirische Volks-stimmeu Riliardu \Vatzla\veku, ki ga je tožil R. pl. Gossleth radi notice, priobčcne v listu dne 28. januarja pod naslovom „Min hrecher jnnger Papa". V tej notici se jc Gossleth u očitalo, da se nesramno vede na cesti proti ženskam, ter še pripomnilo da naj pazi, da ne bo imej v prihodnje posla s služkinjami, do jih ne bo treba potem zapuščati. Tožitelja Gossletha je /astopal dr. pl. Jabornegg, toženca Watzla\veka pa dr. Kukovec Toženec je nastopil dokaz resnice. Obravnava je trajala pozno v noč. Na glavno vprašanje glede krivde jc odgovorilo 7 porotnikov z „dau, 5 pa z „ne", uočim so porotniki vprašanje glede zanemarjanja uredniške tajnosti potrdili. Watzlawek je bil prestopka, na katerega se je nanašalo glavno vprašanje, oproščen, obsojen pa na globo 100 kron radi zanemarjenja uredniške paznosti.
Dr. Korošce pod zaščito bajonetov.
/alec, 30. maja. Dr. Korošec je sklical na jutri shod v St. Pavlu — pri zaklenjenih vratih. Kljub temu s«- mož se vedno boji. da bi ga kmetski volilei ne prepodili, zato je profil za orožniško asistenco. Tako jc dosegel, Ha ga l>o jutri peljalo na shod IT) žandarjev. To je »kmetski« kandidat, ki ga morajo orožniki ščititi in stražiti — pred kmeti.
Izključen je krojaških pomočnikov«
Dunaj, 20. maja. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da pride že tekom prihodnjih dni lahko do tega, da dunajski    krojači izključijo
krojaške pomočnike, kar bi pomeni« lo, da 12.000 pomočnikov ne bo ime«
Jo dela.
Pogreb Mahierja.
Dunaj 20. maja. Pogreb bivšega ravnatelja dunajske dvorne opere, skladatelja Mahierja se vrši v ponedeljek popoldan brez velikih svečanosti. Mahler je bil v letih 1882 in 188M v Ljubljani na gledališču kapelnik.
Svetovacla vska krona. Praga, 20. maja. Kakor smo že poročali na drugem mestu, so prinesli češki listi vest, da je svetovac-lavska krona izginila. Danes se te jesti kot ix>poinoma neresnične de-
montirajo, vendar pa bodo v prihodnjih dneh sobo, kjer hranijo kronske insignije, komisijonalno odprli, da doženejo popolno ueosnovanost teh vesti. Soba, kjer je svetovaclavska krona shranjena, ni bila odprta od leta 1869. Kakor smo že poročali, je bila leta 1867. prenesena z Dunaja nazaj v Prago in hrani ključe do te sobe 7 oseb.
Aehrenthal se vrača.
Budimpešta 20. maja. Obmejni grof Pallavicini, ki je za časa dopusta zastopal zunanjega ministra grofa Aehrenthala, je bil danes sprejet v Godollo od cesarja v poslovilni av-dijenci. Grof se vrne začetkom prihodnjega meseca na svoje poslaniško mesto v Carigrad.
Vojaški reformni predlog.
Budimpešta 20. maja. Vojaški reformni predlog bo v torek v Avstriji publiciran in prida isti dan tudi pred
ogrsko zbornico.
Sarajevski poveljnik fml. Madjar. Budimpešta 20. maja. List „Buda-pesta priobčuje vest, da je imenovan sarajevski  poveljnik  fml. Madjar za poveljnika honvedske artilerije.
Sultan na Kosovem polju. Belgrad, 20. maja. Kakor poročajo, namerava srbski prestolonaslednik Aleksander dne 2. junija obiskati turškega sultana v Skopi ju na Kosovem polju, kjer bo takrat navzoč tudi črnogorski kralj Nikita.
Razburjenje na Bolgarskem.
Sofija, 20. maja. Na Bolgarskem se čedalje bolj širi nezadovoljnost in razburjenje zaradi umora nekega bolgarskega stotnika od strani turških vojakov. Vlada, se trudi, da potlači gibanje in ublaži razburjenje. Opozi ijonalni listi očitajo vladi, da je napram Turčiji preveč popustljiva in da opravičha turške vlade nikakor mw ne zadostuje.
Grško - romunsko razmerje.
Atene. 20. maja. V grški zbornice se obravnava grško - romunsko razmerja Predsednik Venizelos je I »udarjal, da je v interesu obeh držav, da se spričo mornariških in trgovinskih odnosa je v obeh držav razmerja mod Romunijo in Grško zopet izprijazni.
Položaj v Albaniji. Neresnična poročila.
Carigrad, 20. maja. Vrhovni poveljnik turške vojske v Albaniji Šefket Targut paša je brzojavil 17. t. m. iz Skadra v Carigrad, da se je posrečilo turški vojski albanske vstaše popolnoma premagati. Bitka je trajala baje cel dan in so bili vstaši popolnoma poraženi; velik del vstaških čet je bil ujet, drugi so bili pokončani ali pa so zbežali. V Carigradu tem vestem prav nič ne verjamejo.
Nemiri v Buhari.
Petrograd, 20. maja. Iz Bunare
javljajo, da r-o nastali tam zelo resni nemiri. Vstaši so vjeli več uradnikov in so več hiš napadli; več vasi stoji v plamenu.
Železniška nesreča. Petrograd, 20. maja. V Tisulu, v Guberniji Tomsk, je trčil brzovlak v tovorni vlak. 20 vagonov je bilo razbitih, mnogo potnikov težko ranjenih, med njimi tudi sloveči igralec Dahnatov. Prometni uradnik je zblaznel.
Menarhistično gibanje na Portugalskem.
Beroiin, 20. maja. Iz Lizbone javljajo, da so potugalske oblasti v zadnjem času zopet zaprle mnogo monarhistov. med njimi tudi višje vojaške dostojanstvenike.
Sežiganje mrličev v Nemčiji.
Beroiin, dne 20. maja. Zakon, s katerim se dovoljuje sežiganje mrličev je bil v pruskem deželnem svetu s 156 proti 155 glasovi sprejet, »edaj z večino samo enega glasu.
Vstaja v Maroku.
Pariz, 20. maja. Francoska vlada je sklenila z ozirom na skrajno opasno stanje v Maroku poslati še 15.000 mož v Severno Afriko.
Beroiin, 20. maja. Nemški časopisi v zadnjem času ostro napadajo Avstrijo in hujskajo proti nji zaradi tega, ker je baje zavzela v marokanskom "vprašanja Nemčiji nasprotno stališče.
Položaj v Mehiki.
London, dne 20 maja. Poveljnik mehikanskih vstašev Madero se nahaja na poti v glavno mesto Mehiko, kamor dospe prihodnji teden, ko se odpove dosedanji predsednik Diaz svojemu predsedstvu. Madero prevzame nato skupaj z generalom Barrasom vodstvo republike. Ob enem bo proglašena tudi splošna amnestija.
Taaft zopet kandidira. New York, 20. maja. Prihodnje leto, ko se bodo vršile zopet volitve severoameriškega predsednika, misli sedanji predsednik Taaft zopet kandidirati.
^oaurstvo.
— »Codex alimentarius austria-
cus«. Vpoštevaje že večkrat izražene želje producentov živil in zadevnih trgovcev se je odločilo c. kr. ministrstvo za notranje zadeve sporazumno z ostalimi prizadetimi ministrstvi kodicirati one točke, ki so me-rodajne tako pri prometu z živili, kakor pri njih preiskavi in razsoji. Prvi zvezek tega obširnega dela, ki ima naslov »Codex alimentarius austria-cus«, je izšel pravkar v c. kr. dvorni in državni tiskarni. Cena temu zvezku je 10 K. Glavni namen tega dela je ta, seznaniti tako producente, kakor trgovce z živili z onimi vodilnimi mislimi, ki so merodajne za postopanje organov, katerim je poverjene izvrševanje policije z živili; prav tako naj bi v tem delu dobil vsakdo potrebnih nasvetov o tem, kakih previdnosti je treba pri prometu z živili. »Codex alimentarius« bo služil nadalje tudi poklicanim zavodom kot vodilo pri preiskavi živil in nadzorstvenim tržnim organom pri izvrševanju policije z živili. Ker se je v »Codexu« tudi oziralo na zadevno ju-dikatnro, bo slednjič le-ta tudi gotovo dobro došel strokovno-tehnični pripomoček za sodnika, kadar ima razsojati o pregrešit vi zoper zakon z Živili. Na delo bodi torej opozorjena tudi širša javnost. Ostala dva zvezka imenovanega (Codexa« izitl'ida Še tekom tega leta.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali: Za „CIril-Meiođovo druibo" v Lfub-
lj[ani: ur. Jos. Červenv, okr. zdravnik v Cerknici K 10—, v po'češčenje, spomina g Ferd. Mankoča; Anica Pivk, Skorja Loka K 1*—, prostovoljne kazni koroškega »bin-dišerja« Zvezdodraga Soda radi njegovega rogoviljenja v Glantaričevi kavarni; »Ostan-karji« pri Kroni v Postojni K 3-—, na pomembni dan 13. maja 1911; Ivan Roglič, asistent juz. ž., Matulie K 30/-, nabranih v gostilni g. Dreščeka ob priliki odhodnice g. žel. urad. Ivana Finžgarja (od te svote je daroval v imenu svoje hrvaške obitelji g. Kundič nad K 20*—) in Elza Goriškova v Rušah K 30 —, nabral med veselimi svati g. Feliks Robič iz Lembaha na gostiji gosp. Ant. Hohnjeca v Rušah. Skupaj K 74---.
Za „Difašlio kuhinjo' v Kranju? rodbina prof. Novakova v Ljubljani K 20—, mesto venca na krsto gospe dr. A. Stem-piharjeve v Kranju.
Za „Sokolski tekmovalni sklad": dr. Ed. Šlajmer v Ljubljani K 30—; tvrdka M. Drenik v Ljubljani, Kongresni trg K 12*— bratje Sokoli podpirajte Sokolstvu naklonjene tvrdke) in dr. J. Schegula iz Novega mesta K 50-. Skupaj K 92*—. Živeli nabiralci.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne IS. maja: Fran Mirt, kurjač južne železnice, 61 let, Ciril Metodova ulica 10.
Dne 10. maja: Ivana Maver, žena zlatobita in hišnega posestnika, -10 let, Vožarski pot 6.
Dne 20. maja: Marija Ravnikar, rejenka, 6 mesecev, Poljanska cesta štev. 60.
V deželni bolnici:
Dne 16. maja: Simon Tkavc, občinski ubožec, 74 let. — Franja Pav-šek, rejenka, 8 let.
Ime 18. maja: Josipina Urh, delavka, ol let.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditea banka v Ljubljani \
Uradii kini dunajske twze 19. maja 1911,
4<>_'o majeva rente . . . . 9 srebrna renta . . . . avstr. kronska renta . . ogr. „ „ . . kranjsko deželno posojilo k. o, češke dež. banke .
42°
4%
#•/■
Srečka.
Srečke ii 1. 1860 «/,   • . t,    »t ii 1864 . •  • • tiske .... zemeljske 1. Izdaje
ogrske hlpotecnc .
dan. komunalne •
avstr. kreditne . .
ljubljanske   .   . .
avitr. rdeč. križa . ogr. fl
bazilika tarfke .
M
II
H
ii
Balnlo*.
ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice . . . . Državne železnice . • . Alpine-Mootan Češke sladkorne družbe . Zivnoiienake banke.  . •
Valate.
Cekini......
tAarke •  • •
Franki.......
Life «••••*• Rublji.
Dežura!
9235 96-55 9235 91-25 94*50 9975
213 — 311 — ! 52-50 29450 279-252-50 513 — 513 — 8350 71 50 43 90 35 — 24915
468 — 642-25 542 50 :0910 750-50 815-25 276'-281-—
11 35
117-275 19--6 94 50 25350
Blagovni
92-55 9675 92 55 91 45 9550 100 75
219 — 317 — 158 £0 30050 285-258 50 523 — 523 — 89-50 7750 54 90 39 — 252 15
471— 64325 54340 110 10 751 50 811-25 286-282*—
11-38 117-475 19-02* 9470 254 50
Vsled zadnjih napadov v listih: »Slovenec", „Slovenski Narod44 in »Dolenjske Novice*4, v katerih se bahata Žniderčič in Stepančič, da nista več odgovorna za najina dela, pripomniva podpisana resnici na ljubo, da sva ravno vsled nespo-razumljenja in netočnih trgovskih plačil bila primorana izstopiti iz društva in brez odgovornosti Žni-derčiča & Stepančiča izdelala sva v občeznano pohvalo že več modernih in velikih stavb in bova še tudi v bodoče. 1836
Ignacij %mm in nw Ii
stavbna podjetnika v jNovcm mestu.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odg-ovorno le toliko, kolikor to določa zakon.
Razširjeno domaće zdravilo. Vedno
večja povpraševanja po „Moll-avem francoskem žganju in soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolest« utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 2*— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na Dunaju, Tuchlsuben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 18
Kn sija joče opozarjamo na inse-rat o Tlivmomel Scillae, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat priporočajo.
Vsakogar korist je pri nakupu predvsem paziti na kakovost. To velja zlasti za hranila in živila. Zahtevajte zatoraj vedno izrecno Maggijeve kocke za govejo juho, pristne samo „z zvezdo s križcem*4, ker so priznano najboljša.
The Premier Cycle Co. Limited, Hillman, Herbert & Cooper, Heb (Češko). Izdelo^alnice voznih koles „Premier", to največje, že 36 let obstoječe podjetje je tudi letos kakor vedno doslej ostalo zvesto trdnim svojim načelom z resnično izbornim blagom si ohraniti dosedanji sloves in ga po možnosti še povišati. Izdala je tvrdka prekrasen katalog za letošnje leto, ki ga razpošilja gratis in franko in na kar se bralci opozarjajo.
Dobro preizkušeno domače sredstvo, ki je prestalo izkušnjo časa in ^e že več nego 50 let rabi v vedno večji meri, je slovito praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c kr. dvornega dobavitelja v Prasri. Njega izborni, antiseptični, hladeči in l>ole-5ine tolažeči učinek dela to mazilo za neutrpljivo in nenadomestljivo obvezi lno sredstvo pri vsakovrstnih ra-uitvab.Praško domaČe unizilo se dobiva tndi v tukajšnjih lekarnah in je imajo zato v zalogi v domačih lekar-nicah mnogih tvornie za stroje, slad-kornic, stoklarnic, špiritnih tvornie, fužin itd. XV smelo bi ga manjkati pri nobeni hiši.
i
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
Najakiirsijše jaoutvo. ItiKtovairi ceniki brezplačna.
K. Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9. Spechtl. burita s koltsiie pešam. deli.
Izposojevanje koles.
•v •
za takojšnje pripravljanje goveje jahe nego
kocke za govejo juho
V vinarjev.
MAGGIJEVE kocke za govejo juho so čista, najboljša jaha iz govejega mesa v trdi obliki |!!Kfin il7iaJ° ^^ven it tndi pori   frebno sol in dišave. ::
|MA66t
Pristne sarno z imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem.
■
Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave, Ak7
4 -J
spozna.
Ki drži želodce zdrave!
Najboljše krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 240. ■    • 4-80.
Naslov za naročila: „ri.ORlAN". Ljnbljana.
Postavno varovano.
• OUNA)>
• BUDAP&3T • •TRST«
• PARIŠ • KRI STI JANJA TORGrt T01 KANADA'
TOVARNE.:
• PRAGA• • VA/INTER8ERC* • KLflTOVV MEUERl
PERI12 2fl GOSPODC-• G m KR- DVORNI- U F ER ANTT PRAGA1
Obiteli Šutej-Sdnreifier ja\1ja
v;cm sorodnikom, prijateljem in znancem >:d!cstno \est, da ie njih dobri, nepozabni soprog, oziroma zet, brat,
svak  'k stiic, gospod
Anton Schvveiger
trgovec
danes ob 3. zj vitraj po dolgi m mučni bolezni, prejemši tolažila svete vere mirno svojo piemenito dušo izdihnil.
Pogreb milega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. t. m. ob 4 % popoldne na mirogojskem skupnem pokopališču.
Predragega pokojnika priporočamo
v bla^ spomin.
Zagreb, dne 20. maja 1911. Mesto vsakega posebnega obvestila.
z dvema sobama io kuhinjo se išče za takoj.   Ponudbe z ceno vred pod na slovom A vrelija ^etina. Krakovski nasip 4, II. nadstropje. igos
Vzemite   si. ako imate nahod in ste hripavi, zaslezeni ter težko dihate, Feellrjev fluid z znamko »Elsafluid«. Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tucat na poizkušajo 5 kron, 2 tucata 8 kron 60 vinarjev franko. Izdeluje gs samo lekarnar E. V. Fellerv Stubici, Elsin trg 238 os HrvaŠkem
3963
Pđ^šer a Cigarettes
poštene rodbine, s primerno šolsko izobrazbo M takoj apr*|BMr T tr§*
vino s meiaalm blagom. Ivan Sterguleo v Cerkalole
Mil   J      #v i°te1'g žeh vst°pW
ivimiionir ^ p°si°v°'j'
lillUUuilll j[i kikn nQn lin.
Izvežban je tudi v pisarniški stroki. — Dopisi naj se blagovolijo poslati na upravništvo »SI. Naroda« pod „1840".
Zakaj že 1000 let peremo na enak
naporen in eas izg-ubljajoc način? Zakaj smo si pri tem svoje drag-o perilo s skrivaj pridejanimi škodljivimi dodatki (klor itd.) ter s krtačo morali dati pokvariti. — Ker nismo imeli Persila! Persil je najboljše samotvor-no ogljikovokislinasto perilno sredstvo novejšega časa, ki je zajamčeno neškodljivo in vsled svoje sestave povzroča največje, varovanje in daljši obstanek perila. Kruto drgnenje s krtačo odpade in vlakna tkanine se več ne pokončavajo. Poleg tega je pa perilo po enkratnem lahkem i repra-nju snežno belo, pa se še hrani pri tem milo, soda in kurivo.
S prav dobrini uspehom se
na KorOŠke*tly 120 oralov prve vrste . njiv, lepa gosposka   hiša, gospodarsko poslopje,   se   zaradi   starosti lastnika
j 1862 proda.
I Brezplačna pojasnila daje kupcem samim zemljiščna pisarna M. Steiner v Beljaku.
9
na Koroškem, z veliko vodno močjo,
fužino   (Ha nmerwerk)   v najboljšem obratu, 700 oralov arondiranih, 45 tisoč m' lesa za poseka nje. se zaradi 1863     starosti lastnika proda. BTzplačna pojasnila daje uuocem samim
zemljiščna pisarna M. Steiner v Beljaku.
1 •
ju!
alksaFHcna kislina
rabi pri s
obolelosti sopil
katarjih v požiralniku bronhij, vnetju
pljuč in prsne mrene.
Zaloge: Mihael Kas tri o v, Feter Lassnžk in A. Šarahcn v Ljubljani.
Meteoroložieno poročila.
Visirts rad mcrjeiu 3«:.
Srcdaji zračni iU< 738-9 m
Čas
• 9
Stanje
baro-   •* > opazo-   " " o.
metra
vanj a
s s
ti a
v in m t--
Nebo
sr jzah. j dež si. Jvzh. ; oblačno
19 12. pop. 724 3    13 0 ! 9. zv.   726 2     11 2
20.      zj.   726*8    10 5
i
Siednja   včerajšnja temperatura 12*2*
norm. 1451 Padavina v 24 urah 166 mm.
Iščem zanesljivega 1856
Kljažovirčjrshpga a pomočnIHa m
Ponudbe   na   FR, ŠBIAJDES,
Jesenice, Gorenjsko.
star 26 'et, veiN: slov. in nemškega jezika-* dober proda iatec, želi svoje sedanje mesto ppemen'ti kot man ufa k turist
v večjo trgovino v mesto ali večji kraj na deželo. Ima tudi veselje do potovanja za Kranjsko, Štajersko in Hrvaško Na zahtevo se pride osebno predstavit. — Dopisi naj se pošiljaio na upravništvo »Slov. Naroda« do 1 Julija t. 1. pod štev. „1847».
tla na jjiedn
15 minut od železnice, 19 stanovalcih mebliranih prostorov, lep vrt itd., pripravno za »pension«, se zaradi stalne
1861     preselitve v inozemstvo
z naplačilom 2000 kron proda.
Brezplačna pojas- 'la daje kupeerr« samim
zemljiščna pisarna M. Steiner v Beljaka.
Najboljše in najizdatnejše 3 v
se dobavlja v vsaki množin? pri t\r<-ki
ŠTEH & Ko. Dobrepolje
(Dolenjsko.) 1855
Večji mlin na Kranjskem »prejme za lakojšaji vsto   izu j n ga
kpe postave, zelo močne rasti in t gu ranten, brez napake, 16*/* visok. 7 let star, za težko vožnjo in tek pripo-ročljiv za hoteiski omni> u-s g© proda za 920 K. — M, ELEKtK, Por&nska cesta št. 17. i8i
Lopa prilika za pridnega
trgovskega sotruBnika,
poslati samostojen trgovec, kateri ima nekaj denarja,
ss da prevzame ss
v lepem  prometnem kraju.   Ako ima še starše in kako sestro, je toliko bolj*1 pri kupčij«. — Vpraša s« v upravništvu »Slov. Naroda«. 1854
Obiralo se bor> le na zelo kv< />1 moči, ter i - ajo < ni, ki so v tej st že izvežbani, predn<nt
Ponudb«   pod  „M. N. 160 upravništvo »Slov. Nar^na«
■
>ane roki
31
na 1857
Razprodaja.
jutri v nedelo 21. maja popolndne ob 1. uri bode
pri fleškotu na jlitiMh štev 30
razprodala različnih koles in moiop.
Kupci se vabijo. JOSIP PLEŠKO, filince.
Zjutraj
vidimo ▼ vsaki hiši v rabi
Lekarnarja A.  TH1ERRTJA BALZAM
AHein eehter Balsam
ss* -t - SctrttiMHi AprtKekiisi
k Thierri in Pregradi
bti R.bJtck-Sautrbruon.
AVENO VAROVANO r<«geg«   ualna#— ^   s imatno podobnimi ■amtia   /a.rsijivega dravilnega učinka trt
Bttlnt prtstoi i zeleno mo kot varstveno znamk«.
v 3ako  popafenje,   ponaredba   in ntspc£amsflsje rni.mk.ami sr kazenskosodno tasirduj* in ostro \ sen obolelostih dihal, kaliju, ismetavanjn, hnpavo»n, katarju v požiralniku, prsnim bole--injm,   pljučnim boiestim    slasti pi-   ^nfiuarci    želodAmn bolernih,   vnetju jeter in vrapice, ununjkanju slasti, alabrn  prenavljanju, .agatenju, ^obobolu in ustnim bolesnim, trganju po udih, opeklinam,  zpuić-       ud   m * w «'1, ali 1 ipecialna atrklmir
Lekarnar'?   A     'HIERR^ *
centčfoiijsko mazilo
mesljivo najgotov^jLega idratilnegs ućmka  pri  ranah, oteklinah tvah   vnetjih,  gnojttvab,  odatrani is trupla vs« tuje tvarine in del*, -lo boleće  operueij« nepotrebne    Zdravilno prt la  tako  starih raitali
in tako dalje ? » atliiei sutn«u K 1 ou
Dobiva si v lekarni pri .Angelu uW 1HLF TIIEUT v Preiprii pri ROGATCU.
Dalja po tkire neti lekarna rta feNu v trgomfiihjiirfmnitat đrojn. 1665
Zakaj ravno to?
1. Ker so ljudje vajeni, svoje telo vt rati 8 francoskim žganjem, da ga utr<lij<» proti dnevnim naporom, da pospešuje delovanje kože, krepijo cirkulacijo krvi in ojačuj**' živce,
2. Kdor se nagibi je k potenju, mora zjutraj nepogojno otir ti truplo s cuiijico, pomočeno v francosko žganje Diana, da se opisani ne dosta te k odpravi.
3. Kdor zjutraj v vodo za umivanje dene francoskega žganja Diana, lahko prebije bres drugih toaletnih pripomočkov
4. Proti lomljivosti las in luskinam je francosko žganje Diana prav izvrstnega učinka.
5. Vsled prijetnega duha in okusa francoskega žganja Diana ter njegovih razkužujočih lastnosti je to izborna voda za zobe in grgranje.
6. Kdor zjutraj p-njuha na vodi nekaj kapljic francoskega žganja Diana, rdstrani pogostno zagatenje nosnih kanalov in ja i nosne sleznice.
torej jači, utrjuje, lajša bolečine, hladi, razkužu\c
Vonja je prijetnega in je
[rasno žsanje
Diana
zaradi teg» »zvrstno primerno za osveženje zmkn v sobi.
Z«hteva»te izrecna
froncosKo žganj
72
iana
z nast pno registrirano varutveno znamko, da se varujete punaredeb.
FroncosKo žsanje
Diana
se dobiva po lekarnah, drogerijah in pri trgovcih.
Cene: Steklenica žt. 1 K —'50 Steklenica it. 2 K i 20 Steklenica št. 3 K 2*40
zadruga z omejeno zavezo
Dunaj L, Hohenstaufeng. 3.
Išče se za takoj
5 ali 6 zidarjev
za kamnozidarska dela pri gradnji mostu v Jftariboru.
1826 Akordanti izključeni. — Ponudbe na
»Stavbno podjetje Gaertner v Mariboru".
Št. 16226.
1859
Razcjlas.
V iorek, dne 23. maja 1911 ob 9. uri zjutraj se bo košnja mestnih senožeti pod Zelenim hribom ali Rakovnikom in Ilovici; v sredo, 24. maja 1911 košnja pri konjaču in Kolezijskem mlinu; v petek, dne 26. maja 1911 pa košnja travnikov pri Pod-turnskem gradu (Tivoli) potom javne dražbe da« jala v najem.
Dražba se vsakikrat prične ob 9. uri zjutraj in je zbirališče najemnikov vedno na dotičnih travnikih.
Mestni  magistrat v Ljubljani,
dne 17. maja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
□IDIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDIDID
(Pri nakupu obte k
%a g. botre in birmance
priporočamo ivrdko
Maček 4 efomp.
Aafiaja $q na najlepšem prostoru bodočnosti
na črranca Sfušefa cesti štea. §
v obilju glavne pošte* Strogo reeina postrežba, /Vajnijje cene.
□ □□□□□□□□□□ □!□ □
Oh vil ran!
Jutri, v nedeljo, dne 21. maja
v kolodvorski restavradji
(Jos> Schrey)
otvoritev vrta
s koncertom Slov. Filharmonije
pod osebnim vodstvom kapelnika gosji. Czajaneka.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 vin.
Za mnogobrojen obisk se prijazno priporoča z vsem spoštovanjem
1799
Jos- Schreyf
restavrater.
I Otvoriteu sosiilne.l-
B SI. občinstvu v Šiški in Ljubljani vljudno naznanjam,
B   da otvorim jutri, v nedeljo
I novo gostilno v
H       (zaloga vina Peter Stepič)
H kjer bodem točil priznano dobra pristna vina in mm   vedno sveže pivo*
H   Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago.
r    Lep novo napravljen vrt.
Za obilni obisk se priporoča
Peter Stepič, zaloga vina v Sp. Šiški.
1&60
558164
148119^6
31
R9-
UF
Modna trgovina
v Ljubljani mx Stritarjeva ulica M. 7.
SolMso blago.    Nizke cene.     Vzorci poitiHe prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen ceffir, batist, kreton, | platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, ierpe, rute in si žepni robci. it
»o
pri
Prodaja se
miljo HjttR BfttailU Dunajska ig \w M wto
različni materijal:
zidna opeka, stresna opeka, cementna strelna opeka, ieleue cevi, želene vezi, železno okensko omrežje, 4 cele kompletne železne garniture za pekovske pedi, stropni tramovi in stresni stoli lz mecesnovega lesa, vsakovrstne deske, okna, vrata Itd.
:-: so nedosežne glede :-: oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
ir=ir
Oljnate barve
priznano najboljše
Kranjski f irnež in laneno olje
Steklarski in mizarski klej
Prašno olje
za pode
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vremenskim vplivom
[1
angleške In lastnega izdelka
Čopiče
za vsako obrt
Karbolinej g in gips
Olje In mazilo
za stroje
garvc in potrebščine
za umetnike, slikarje, kiparje itd.
priporoča
Adoli Hanptmann
prva kranjska tovarna za oljnate barve, f imeže, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
=ii= —r=
□E=3C
1
Nova hiša
v Spodnji Šiški Št. 268, Planinska cesta, Še 12 let davka prosta, se proda pod ugodnimi pogoji. Pripravna je za vsako obrt   Natančneje se poizve istotam.
Otroško igranje
je opravljanje domačega perila, ako rabimo
samostojno pralno sredstvo
Zajamčeno nešhattljiv!
Ki klor!
Po polurnem kuhanja.
bleščeče belo perilo!
Dorcil' varuje tkanine in perilo se v kotlu ,rCmI obeli kakor od solnca na trati.
BOGOMIL VoiTH,aJunaj 111,,.
Dobiva se povsod. 1622
KMIaJMOaiM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TffliHOMEL siulae
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Tnymomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. meST" Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2'90 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— K. 10 steklenic ako denar naprej za 20"— K.
Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji i    Praga Pil., št. 203. -
Pazite na ime izdelka, izdelovalca   in  na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah. Jos. Mayr, dr. G. Piccol? in Jos. Čižmaf.
PAT
vseh dežela izposluje inženir 35 .MJJSm)^ oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilf erstrasse št. 37.
■m   efl    V i     • 1 v občini Studenci,
I Ml I tffc flMaffe M m NI   MRiVHM    k* meJ' na mesto
■ ll        11     1& II I avle I Maribor, se vsled
mM I      11 ■ II m I li li II HI!      sklepa upniškega
IbL I     IJI || H odbora   proda za
■  1IIVHIIWEIII   ■1MBb\M|V#   cenilno vrednost ali
pa nad njo iz proste roke v neposredni bližini mestne meje stoječe posestvo vi. št. 57 kat. občine Studenci, obstoječe iz hiše Št. 42 v Studencih z gospodarskimi poslopji in z zemljiških parcel št. 23/1, 23/2 in 25, v konkurzu Karla Grilca glasom inventurnega zapisnika od 1. marca 1911 cenjeno na K 3690308. V hiši se je izvrševala pekovska in fijakarska obrt in se s posestvom lahko oddajo tudi na 2002 K inventirane premičnine. Na posestvu je za občinsko hranilnico mariborsko vknjižena posojilna glavnica v ostanku 8449 K 63 h, ki ostane na posestvu. Vsa podrobnejša pojasnila daje upravitelj konkurznega sklada dr. Henrik Lorber, odvetnik v Mariboru, Burggaase 12 in so ponudbe naslavljati nanj do 1. junija 1911. 1725
Modni salon
JlOT-MAKHKe
Ljubljana. Židovska ulica štev. 3
priporoča svojo veliko izbiro krasnih klobukov, modelov za dame in deklice, čepice, različen nakit za klobuke.
Sprejemajo se popravila. 2306
Žalni klobuki vedno v zalogi.
S ■ ZJI
Cene brez konkurence!
31
□inininininiDinin □□□!□!□
POZOR!
POZOR!
lil i iu uuuimi;
~ Najugodnejši nakup za birmanska darila.
Runi preselitve
prodaja  prva   domača   slovenska tvrdka
urar In I i Bunker, L
Fr.P.ZalčC
Stari trg štev. 26
vsakovrstno zlatnino in srebrnino, kakor ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice
pod tvoraiske ceno
Naj ne zamudi nihče te jgodne prilike in predno se obrne drugam naj si ogleda mojo >ogato zalogo.
Prepričajte se sami!
• -L i
:;  Ceniki zastonj in poštnine prosto. ::
□ I    — ------------------- ~r
□IDiaininininln □ □ □Inrnln □ □□<□□
so SI
#
spričo mnogih svojih prednosti pridobila svetovni sloves in so te
nizkih cenah!
ALFRED FRJtNKEL, komanditna družba
Prodajalisče: LJUBLJANA, Stritarjeva ulica st. 9.
fBU "V »• tilialk *nka| Mam. <w li
a
125
1787
17
87
IMfNttk
Nas svetovni nazor.
(fe predavanja v akad. »Savi«.)
Najodločneje i francoskih mate-rijalistov je bil brez dvoma Julien OrTray de la Mettrie (1709—1751), na katerega se je še dolgo zlivala vsa itebrzdana jeza »piritnalistov in raznih dnalistienih zagovornikov; lxxli-si, ker je s tako odkritosrčno odločnostjo izražal svoje prepričanje, bo-»lisi, ker je bil pravzaprav on ivu*d prioetniki tega gibanja. Pred njim sta bila namreč samo Montesquieu in Voltaire, za njim pa že znana imena: Bnffon, Rousseau, Diderot, Reive-tins, Condillac, d' Alembert, ka.erih rojstna leta se gibljejo (med 1707 do 1717).
Z vso odločnostjo zavrača de la Mettrie eksistenco boga, katero je pobijal z istimi pripomočki aristoteliz-ma, s katerimi so šli prej dua list i v bolj za svojega imaginarnega nadnaravnega boga. Materija postane s pomočjo oblike določena substanca. Ce vprašamo, odkod forma, pridemo zopet do druge substance, ki je enako materijema. Tako bi lahko nadaljevali ad infinitum, iz česar sledi, da mora oblika obstojati le v   zvezi z materijo. A' tej neločljivi zvezi snovi in oblike vplivajo stvari medsebojno ena na drugo in enako je tudi z gibanjem. Le abstraktna, ločeno mišljena materija  more biti pasivna  snov. v letnici pa ne more biti materija, kakor ne brez forme, tako ne brez gibanja: ki mora biti torej s substanco identično. Kjer gibanja ne opazimo, je to vendar poteneijehio v materiji, kakor ima ta tudi vse oblike potenei-34 bi. Zato je v&ak iiTHUHUito rijeJni agens odveč.
Glede človeške dušo more niti filozofija le materijalizem, kajti vsa opazovanja in izkušnje govore za to. Duša more le tedaj obstojati, če se s -»m razume organ našega telesa. To >-> pa možgane, ki ravno tako vrše svojo funkcijo, kakor kak drug organ našega telesa. Kar daje človeku prednost pred živaljo, je le organizacija m ožgan in pouk, ki ga sprejemajo. A' mm a lem je pa človeški ustroj večkrat celo v posameznih delih prekošen od alskega.
Zanimiv je Lamettriejev stavek: j Kjer ni čutov, ni idej. — Cim manj
tov. tem manj idej. — Malo vzgo-
. malo idej. — Nič vtisov, nič idej.
Torej je »duša« popolnoma odvisna od telesnih organov, s katerimi nastaja, raste in propada.<: Nesmrtnost je torej absurdrte-ta! Obenem s Telesom se mora končati tudi duša. S smrtjo se konča vse.
Knako de la Mettrie v knjigi Homme machine« (1748.) mehansko razlaga duševne funkcije in posebno poudarja vpliv bolezni ter opojnih in narkotičnih snovi na dušo. kar kaze njeno ozko zvezo s telesnimi organi :n materijelnost duše.
To, kar so materija listi dognali, so v krogu Dietrieha von Holbach 1. 1770 izdali psevdonimno   v Ainster-
nu z naslovom »Svsteme de la nadire, on des lois dic monde physique ( du monde moral«: dasi so kot pisatelja navedli že tedaj 10 let umrlega M'rabauda, tajnika »Akademije«- in k.u kraj izdanja. London. »Svsteme rjela nature« je nekaka reprezenia-tivna kodifikacija materijalizma, ki z doktrinarno izpeljavo podaja resul-tate bistroumne materijalistične filozofije.
Kakor je jasno že iz naslova razpada knjiga v dva dela, antropološke-
ii etičnega.
Zanimiv je uvod:
»Človek je nesrečen, ker ne pozna narave. Njegov duh je tako oku-□ predsodkov, da se zdi, kakor bi bil večno obsojen k zmoti. Okovi »dnje, s katero se oklepa od otroč-h let se zrasto ž njim tako, da se mu N-raaj z navečjo težavo odvzemo!
V svojo nesrečo se hoče človek vedno vspenjati nad vidni svet in \ edno ga morajo bolestne izkušnje poučevati v breaplodnoeti tega početja. Človek je zameta val proučevanje narave, da je .sledil fantomom, ki so tra odvračali od ravne poti resnice, brez katere je nemogoče priti do sreče. Le ena resnica je mogoča in ta ne more škodovati. Od zmote izhajajo okovi, s katerimi vežejo tirani in duhovni narode povsod, iz zmote izhaja Mrženstvo, kateremu je podleglo človeštvo, iz zmote grozote religije, ki so provzročale, da so ljudje otopeli v strahu, ali pa se v slepem fanatizmu davili za šimere. Iz zmote izhaja vko-i en i njeno sovraštvo in kruta prega-janja, vedna krvoprelitja in razburljive tragedjje, katerih pozornica je morala postati zemlja v imenu interesov nebes.
Poskusimo tedaj prepoditi megle predsodkov in vcepiti ljudem pogum in spoštovanje pred lastnim razumom. Kdor pa ne more opustiti onega sanjarjenja,naj saj drugim dovoli, tvoriti si svoje nagrinanje na svoj način in se prepričati, da je zemljanom
največ na tem, da so postani, dobrotvorni in iiiLroij*rbpi<<.
V prihodnjem naj se dotaknemo fundamonta+nrh stavkov, s katerimi se je odstranila zadnja sled deistične teoAogTJe.
Narava je velika celota, katere del je človek, ki stoji pod njenimi vplivi. Bitja, ki naj bi bila onstran narave, so vedno le izrodki dom išli je; o katerih bistvu, kakor bivanju in delovanju manjka vsakega pojma. Kajti ničesar ne more biti izven kroga, ki oklepa vse. Človek je fizično bitje in njegova mora lična eksistenca je le posebna stran fizične, nek gotov, iz njegove posebne organizacije izvajan modus dejstvovanja. Človek kot fizično bitje ravna po čutnih vplivah, kot moralično bitje ra po vplivih, katere nam naši predsodki ne puste spoznati. Izobrazba je razvoj, kakor pravi Ciceron: »Est autem virtus nihil aliud quam in se perfee-ta et ad summum perducta natura.« Vseh naših nezadostnih pojmov je krivo pomanjkanja izkušnje. Vsled pomanjkanja poznanja narave, si je človek vstvaril božanstva, ki so postala predmet njegovega upa in strahu, ne da bi pomislil, da narave ne pozna niti sovraštva, niti ljubezni in deluje po večnih zakonih. Svet nikjer ne kaže kaj drugega ko materijo in gibanje; on je brezkončna vrsta vzrokov in posledic, raznovrstne snovi so v večnem medsebojnem vplivu in njihove različne lastnosti in sestavine tvorijo za nas posamezne stvari.
Vse je tedaj le materija in gibanje, ki je neločljivo zvezano med sabo. Če tedaj materija dozdevno mrtva, je le na gibanju ovirana, če pa ovira odpade se pa takoj latentno gibanje spremeni v aktiielno. Enako je reakcija enaka akciji. Vse obstoječe se počasi preobražaje, deloma i.ostaja, deloma raspada po določenih zakonih, gibanja, katerih prvotna sila se kaže kot atrakcija in repulzija. (Primerjaj Empedoklov neikos kai filial)
Materija iu gibanje je večno in vsako stvarjenje je tedaj prazna beseda.
Ta Holbachova izvajanja v »Svsteme de la nature« so podlaga našemu naziranju in to vsTed n;ihove znanstvene resničnosti, kakor |e to .ulcde konstanee materije dokazal La-voisier 1. 1789 in glede konstanee energije Robert Maver 1. 1842.
(Dalje prihodnjič.)
»Kadogoj« in naše dijaštvo. Dijaško podporno društvo »Radogoj«, ki je bilo včasih precej nenaklonjeno nar. napr.   dijaštvn,    posluje sedaj strogo objektivno. Če pa v kljub temu ne pride do prepričanja popolne društvene nepristranosti, je večjidel sam kriv,   ker napiše komaj prošnjo in se potem ne zanima mnogo več za njeno usodo. Ta komodnost, ali bolje prema la   skrbnost,    oz. neinformirano«! se potem težko čuti. Odbor »Ra-dogojac, ki presoja samo po v posla-nih prošnjah, težko pride do pravilne razdelitve podpor, če nima zanesljivih poročil s strani prosilcev. Da >e našemu   dijaštvu   to olajša in se prihranijo   mnoga   pota, prevzema predsedstvo O. s. n. n. d. vse tozadevne informacije s strani prosilcev, katere še posebej priporoči v uvaže vanje odboru > Radogoja«. Neobhodno potrebno je za onega, ki mu je res na tem,   da kolikor mogoče kmalu »iobi podporo, da razveu prošnje naznani obširne razloge za potrebnost podpore ali predsedstvu O. n. n. d. v Ljubljani, Ilirska nI. '25, ali pa enemu izmed   Savanov - odbornikov »Rado-goja«,   g. dr. \Vindiseherju, tajniku trg. in obrt. zbornice v Ljubljani, Lili ingerjeva ul. 3, ali g. F. Kanda re-tu,   od v. koncipijentu pri g. dr. VI. Ravniharju,    na Slovenskem trgu v Ljubljani. Te informacije, o katerih naj se navede tudi, kateremu akad. društvu pripada prosilec,   so naravnost potrebne za tiste, ki žele, da se njihova prošnja podpira in zato predsedstvo O. s. n. n. d. opozarja   na to vse naše nar. napr. akademike.
»Organizacija svobodomiselnega nar. napr. dijaštva«. Predsedstvo O. s. n. n. d. je razposlalo ta teden v-om našim akad. društvom pravila O, 3. n. n. d. in več predlogov, oz. nasvetov. Prosimo naša društva, da kolikor mogoče hitro rešijo vse točke dopisa in pošljejo prijavo za pristop društva k O. s. n. n. d. ali pa prijava posameznih društvenikov za izredne Člane O. s. n. n. d., kakor ostala poročila in dopise za »Dijaški vestnik« na naslov: Milko Naglic, Ljubljana, Ilirska ulica 25, pritličje.
Uradnik
lesne trgovine, z dobrimi izpričevali, izurjen v nakupovanju gozdov, prejemanju in oddaji rezane in tesane robe, vešč slovenskdga in nemškega jezika v govoru in pisavi, lito Sloibe Z 1. Junijem eventualno tudi poprej, pod naslovom: Ivan HMlt, Stari trg pri Rakeku. 2806
A KUHStI Staro peč
■%WlW<^ ■    [   tofcro #hra«ta»* rz lrteea železa, d
LJubljana Židovska ulica Mev. 4.
Velika zaloga obuval
m otroke |e
Vsakršia naročila se izvršajej* toča* in po nizki ceai. Vse mere se shranjujejo hi zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj . se blagovoli vzorce poslati. 40
fnafrnmrnmtfmmm«
ti
prvi in edini slovenski ugtase valeč in trgovec glasovtrjcv
Ljubljana, Poljanska c. 13. L
Prodajam in po-sojujem glaso-vlrje, planine in harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-
Erekosljivo do-re kakovosti po glasu. Solidne cene! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglaševanje izvršujem špecijetno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le
HlDiaia Ma Jarasek.
Gramofoni
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte takoj brezplačno cenike granofonov in raznih Bioft.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana,  Stari trg štev. 26.
□inioiDinininiDia
Josip Stupica
jermenar in sedlar
g Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočan svojo bogato zalogo . najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremljene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave.
□IDinininin
iz litega železa, da bi imela od 60—70cm v premeru,
mW kupi takoj ~M
Franc Zelene v Trebnjem, Dolenjske.
1758
Gramofone
najboljše vrste po   najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Marije Terezije testa 11
(KolizaJ).
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 350. — 1000 igel K 2—. 271
V Ameriko ln Kanado
prlpravnat cenena In saseslilva votnfs
Cunard Line.
Odhod iz domačega pristan lic a Trata:
Saxonia, 6. junija 1911. Pannonia 20. junija 1911. Carpathia, 4. julija 1911.
Iz Uverpools: 274
Največji in najlepši parnik sveta.
Lusitania 10. junija, 8. julija, 29. julija, 19. avgusta 3. septembra 7. oktobra 1911.
Mauretania, 3. 24. junija, 22. julija, 12. avgusta, 2. 23. septembra 1911.
Pojasnila in vozne karte pri
v LJubljani, Slomškova ulica Sto v. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 170 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Ustanovljeno leta 1060.
„ M. Drenik ^ _
ILjubljana9 §| Kongresni trg 7. m-
JFredtiskarija. Risarski atelije.
Plisiranje, hifriranje. montiranje.
TambDriraDie in vezenje na reka.
Največja zaloga ženskih 146       ročnih del
in vsakovrstnega materijala.
Izvrstna prilika za potovanje
Ameriko
is ii ostat i mM prtii
velikani:
Kaisertn Auguste Victoria. 25.000 ton
Amerika...... 24.000 „
Cleveland...... 20.000 „
Cincinnati...... 20,000 „
Pres. Lincoln..... 20.000 „
Pres. Grant..... 20.000 ,
Brezplačna pojasnila Saje
FR.SEUNIG
Ljubljana,
Kolodvorska ulica št. 28.
a takoj tod! pri stavkf ttrtki
Ivan Ogrln, LJacifana.
Županstvo na Bledu
razpisuje
službo redarjev
Plača mesečno K 110-—; redarska oprava in stanovanje prosto.
Prošnje z izpričevali je takoi vložiti. i8ifc
Voznih koles tvornica Janus.
3 letno jamstvo.
Naibolisi nakupni
vir za vozna kolesa, šivalne stroje, pnevmatike in prittkKnc. Kolesa „Jantis" s triletnim jamstvom od K 95— naprej Plašči od K 4*50, zračne cevi, prima, ne iz več kosov, od K 3-—, acetilertske svetilke od K 2-—, kolotečni zvonci od K 1—, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej. Držahriki od 30 vin., verižice, prima od K 2 70 naprej. Pro-stotečna pesta, sedla, torbice, osi in konc za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod za popravila, pomaljanje in emajliranje. Vsak dan se raz pošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in franko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605
MAKS   S K UTEŽ K Y, Dunaj,
I. Stubenring 6.
!! Pozor kolesarji!!
Namesto kron 110 —
samo po kron 80-—, sprostim tekom .Torpedo" po kron 95 — prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke „Styrian-Gradec", modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5*—, 6—, 7—, gumijeve cevi po K 350, 4—, 5*—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje I Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko. Tvorniška zaloga voznih koles :-: in šivalnih strojev. :-:
A. Weissberg, Dunaj 11.
Untere Donaustrasse 23. IV.
1377
Od leta 1868 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
■ ga priporočijo odlični zdravniki, skoro v v sen evropski«
drŽavah z odličnim uspehom aporaMja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kronknim Hšajem in paraz. izpuščaje«, dalje proti rdečici na nosa. ozeblinam, potenju nag. Inskinam na -Lav. ia v bradi. Berqer}etfo kotranovo orilo im v «*i
40  odstotkov  lesnega  kotf—a in se caziiknje
bistveno od vseb drugih kotranovu mil. ki se«itoja>>* trg urin Pri poltltih boleznih rabite jaao uspesao
Bergerjevo kotranovo /vepteno mik).
Kot blažje kotranovo milo za odpav«j*vjt »se
nesnage s polti,
proti spuščajetn na polti in gla»i pri otroci*, kakor tuši kot Denadkrffjivo kesmetičoo mffto za moiaooia in teo panje za vsakdaitk> rabo sluii
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odstotkov glicerina ia ki je parianovano. Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z izvrstatn upebon
Berger)evo boraksovo milo
ia sicer proti oarcem, ogarenju. SO zoljem in drugim neomltkam
Cens komadu vsake vrste navodilom o uporabi 80 ▼
Zahtevajte po lekanub in zadevaih
na
Vsa
trgov« kotranov zaaa v ar so enotni
nrfin.
oaiteta
•po lekarn tzktinčao Buignr. pazite na poleg stoječe - na poicastoieči ftrarin ptatpis Hali ar Co. na vsaki etiketi. Odlikovan s častno drplomo k Dnnaja  ISU in z zlato vetinjo na svatovni ra
drag« medic, ia hiften. mila znamke _ . v navadil n, ki se paSSOJ vnakemn
Na de%ois:
6. HeU Jb Comp., aTanaf, L, Moorstrssse 8.
V Ljubljotni se dobiva v nekarnah: MUjojaj Louatka afoaliči, Ph. Hr. Josip Čizmar, J. Mayr, 6. Piccoli, UbaM pl. Trnk6zy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. lis«
(»i im^m
proti vremenom odpocoe apoevie
acadne barve
oblastveno varovane
IM ranit*«, oi 24 h iflajni mil
Že   desetletja   najbolje preizkasene, prekašalo vsa  ponaradbe. Edini primerni   pleskalni   materijal   za že pobarv
ki se.ne od-t baavajo, da-
Eiajte« faaiK tone
jo se umivati, krijejo z est poto. brt grundiranja, eraajtno trde, possbne samo pomešane z mrzlo vodo Raz-kuževaioe^nestrupene, porozne, nteertoi» barvanje za notrarrje prostote, 5e ne podbarvane fasade, lesene stavbe, kakor kolaice, pavilapne, ptotove itd. Dobivajo se v vseh ruansah, stroSkm za Stirjaski meter 5 vmar^ev. Kn)tut-z vzorci fn prospekti zastonj in- post orne paoodjD. r<H2
bit UasMNi. bMi fjmmmm
! filmi map u l jakijiaii
64
CF
84
41
h proste roke se proda
hiša v Šiški.
Pripravna za vsako obrt. 1850 Povpraša se v Knezovi ulici it 254.
1845»
Prodam
hišo s hlevom.
V hiši se nahaja dobro idoča gostilna in prostori za stranke. Prodam s koncesijo vred radi rodbinskih razmer Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«.
Ottoman"
papir ea cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo same,
reklame zanje ni treba.
II 366
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
„SLrAVIJA"
•■■ • ■••   vzajemno zavarovalna banka v Pragi. . Rezervni fondi K 48.Sia.707-—. — Izplačane odškodnine ln knpitnllje S 100,358.860-—.
Po velikosti drugi vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
pojasnila
čigar p lastnei
Eeneialno lastovstvo i Ljubljani v Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Inženirska akademija Wismar na Vata. morju.
Politehnika za stavbne inženirje in arhitekte, strojne in elektro-inženirje, železnobetonsko ter kulturno tehniko. 1016
i
■
Podpisano županstvo naznanja, da je prost promet s parkljato živino v kamniškem okraju dovoljen, ter
se vrše zopet tržni dnevi za prodajo prcšičev
vsak torek v Kamniku na »velikem sejmišče".
mf prvi tržni 5an se vrli v torek, dne 23. t. m. ^»
Opozarja se, da mora vsak prodajalec prešičev imeti potrebni potni list.
Mestno županstvo v Kamniku,
1852
dne 19. maja 1911
ED. S Ud AR
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Ljubljana, Dunajska cesta 18.
V novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcn"
Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe
jtavre
Vožnja traja samo 6 dni!
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake
1863 in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets).
H. Krištof Mmr
liana, Stari trg štev. 28
Krasne
BLUZE,
fine
KOSTfflt KRI A,
plašče, pelerine, nočne halje, predpasnike, perilo, tudi po icerl,
otroške oblekice, čepice.
potrebščine za novorojenčke,
raoderce, pasove, nogavice, rokavice,
moške srajce, ovratnike in drugo modno blago.
Pošilja se na ogled po pošti.
Iz proste roke se proda lepa
pritlična lili
z velikim sadnim vrtom.
Več pove lastnik hiše 1661 na Glincah  pri Viču št. 53.
V najem se oddajo 1849
v Trbovljah na najbolj prometnem kraju s 1. ali 15. junijem
prostori
minami u ftgniin ali kalo 6m oSrt,
obstoječi iz 3 sob, veže, kuh » je.
in vrta. — Ponudbe naj se p« Šfjrio na
H. Sesčar, Senožeče, Kranjsko.
Uradno dovoljena, ie 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
imMlm stanovanj in MU G. Flux
Gosposka ulica štev. 6,
priporoča in namešča le boljše
složne
vsake vntz
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih slnieb, slasti za ionske Vestna in kolikor ir,oino hitra posireiba zagotovljena. 1839
Pn vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
i <
Proti
16H
zecoBHi u niš m
izborno dolnje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo is ust. 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Hesljeva cesta stev. 1
poleg Franc Joželovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr pošte meštar.
Na slov. športnem vežbališču, preje dirkališču, od ponedeljka, 22. t. m. naprej samo kratek čas
sudanska četa
Možje in žene iz rodu Nubšjcev,  ki bodo izvajali :  svoje domače navade in običaje.
C i no dopoldne od 10. ure naprej, pop. od 1 naprej neprestano do mraka.
VSTOPNINA: 40 vinarjev, sedež 60 vinarjev; vojaki in otroci polovico. i*"
St. 16110.
2?ilas.
1858
Vsled odloka c. kr. generalnega ravnateljstva katastra za zemljiški davek z dne 2. maja 1911, št. 938 izvrševal bode novo merjenje mesta Ljubljane in sicer v katastralnih občinah Poljansko in Petersko predmestje I. del c. kr. višji geometer L razreda gospod Rogtr Bassin.
Zategadelj opozarja podpisani mestni magistrat p. n. gospode posestnike zemijišč, da dotičnim funkcijonarjem dovolijo pristop na svojo posest in dajo tudi eventualna pojasnila v svojih posestnih razmerah.
Dulje se prebivalstvu priporoča vse trigonometrične znamke in signale v varstvo, da bode tudi na ta način mogoče delo pospešiti.
Priporoča se nadalje vsem posestnikom v dogovoru s sosedi meja svojega posestva označiti s kamenji.
V slučaju nesporazumijenja z ozirom na pravilnost posestnih mej, obrniti se je takoj do mestnega magistrata.
Ftles&i magistrat ljr
i t •   i H    n ♦
1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta LjjšblUtiM začasno postavilen^c;
Las^ an} 1. r.
Jc sveti:*:
Kr. njskos
"■vam-
gjflBs
Smith & Bros „Underwood"
me
Telefon 38.
Zaloga
vseh
pjaroiffl So.
Telefon 38.
THE REX CO.
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7.
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni
obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnr-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob* ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt)
RC
1233
D-D
80
57
Mednarodna Kožna konferenca v MaMenu.
PrejrJsednik kužne konference je bil dr. Wu-Lien-teh, ki zasluži vse priznanje za svoja izredna dela povodom zadnje kuge v Charbi-nu. Dr. Wn je študiral v Cambridgu, kjer je dosegel leta 1905 doktorsko čast, v hospitalu St. Mary v Londonu in s pomočjo ustanov po eno leto v Hali i in v Pa,-steurjevem zavodu v Parizu, Pred dvemi leti se je vrnil na Kitajsko in je od tedaj pomožni ravnatelj na studijskem oddelku za vojaško zdravljenje. 4. aprila je govoril dr. \Vu svoj nastopni jrovor, ki je zaradi opisa kuge v Mandžuriji nad vse in-teresauten in tudi kulturno-h i stori eno nad vse pomenljiv. — Njegov govor se glasi:
Kakor je že omenil vladni komisar, je prišla nad nas pljučna kuga i ueAerjetno hitrostjo in je zahtevala kljub vsemu našemu naporu do danes 46.000 žrtev. Zdi se, da ni ta oblika kuge a" Mandžuriji nič novega, ker so se že dolgo vrsto let, zlasti pa zadnjih deset let izbruhi te kiifre ponavljali pri Rusih in Kitajcih. v Sibiriji, Mongoliji in v Mandžuriji. Imamo poročila, da je razsajala v ^edeninaj->i*mii veku, toda kolikor so da iz zanesljivih avtentičnih virov dokazati, je bila sedanja kuga prva zelo razširjena epidemija ciste pljučne kuge, kar jih je bilo tekom stoletij.
Da je neki g-lodavec. actomvs bobac. angleško marmot, rusko tara-bagan, kitajsko Han T'a (mormoti-ca) gHavni nositelj te vrste kuge, o tem so že dolg-o prepričani prebivalci Mongolije in severozapadnega dela Mandžurije. Po dragocenih poročilih pa, ki jih je poslal dr. Ch'uan, eden kitajskih zdravnikov, ki so bili poslani na postojanko Manehuria. se vidi, da je bila ta bolezen tam že dolgo znana na ljudeh in na živalih. Lovci na inorinotiee so mu dali zelo važne podatke, ki bodo pripomogli zelo veliko za poznanje kuge. Povsod je narava polna presenetljivih prikazni in ravno znanstvenik je vajen jih iskati in najti, ker jih povsod pričakuje. Pa kdo bi sanjal o tem, da zavpije zdrava niormotica, ki se tako rada
-,nči v toplem solncu, nekako z glasom: »Pu p'a, Pu p'a«, kar se pravi kitajsko: »ne boj se« ali »nič hudega!« Cc pa je mormotica bolna, utihne, tako da spozna lovec takoj, da je nevarnost velika, če mormotica sama ne kliče, da je ni. Kakor hitro •ima mormotica kugo. začne omahovati pri hoji zdaj na to, zdaj na ono stran in ne more več teči ali vpiti. Ce jo vjamemo. zapazimo takoj, da 3e ji žleze povečale. In če izkušen lovec to vidi, zapusti takoj lovišče in <rre drugam na lov. V zadnjih letih pa je bilo v Evropi in v Ameriki ži-povpra:ševanje po mormotičnih kožuhih in naravno je, da so šla cela krdela potujočih šantnnskih kulijev na lov ter so jih razganjala na desno In na levo in uničevala, kjer so jih dobila. Ker pa je živež v onih krajih le pičel, so brez pomisleka meso teh šivali kuhali in jedli. Mnogo teh ljudi iz Šantunga je umrlo vsako leto, vendar še vse premalo, da bi bilo vzbudilo to umiranje posebno pozor-
■ >t. Bolezenski simptomi pri teh lovcih .so obstajali v glavobolu, mrzlici in bruhanju krvi, nakar je sledila smrt.
Tarabagana ali mormotico najdeš daleč v pustinjah Mongolije in I teatralne Azije in sedaj, ko vemo, da je nosilka strašne smrti, kuge, bomo gotovo slišali še kaj več o tej živali, zlasti pa o njenih navadah. Mormotica spi zimsko spanje in se spomladi zbudi tolsta in močna od svojega dolgega s]/anja. Mlajše mormotice se kmalu zaplodc in si poiščejo potem nove dupline, da tam vržejo mladiče. Pogosto se iztekajo te dupline v stare, kjer je morda cela generacija počepala vsled kuge; tako se nalezejo živali te bolezni. Šantunski lovci, posebno pa neizkušeni lovci, izkopljejo potem navadno te dupline in če se približajo kaki mormotici, jo vjamejo na zanjko ter potegnejo svojo žrtev se živo iz dupline, jo ubijejo ali pa navadno zadavijo-, da ne poškodujejo kožuha. Tako love ti lovci bolne in zdrave živali. Domači mongolski lovec pa raje lovi mormotice na odprtem polju s psi in zato se le redko zgodi, da se naleze kuge. Kakor nam pa izpričuje statistika, se zdi, da šan timski lovci le redko zbole dokler so na prostem, da pa zbole, kadar se berejo v jeseni in po zimi na sejmih, na primer v Khailarju ali v Manchuriji, kjer žive v raadrapanih kočah ali gostilnah, natlačenih z ogromnimi množinami surovih in napol obdelanih »kožuhov. V teh kočah prebiva včasih 20 do 40 ljudi v niz- j ki h in ozkih sobah, da ne pride prav; j
nič svežega zraka v sobe. Ves zrak je poln smradu in vse okoliščine so naravnost idealne za razširjenje epi-demične bolezni.
Iz kitajskih virov smo razvideli, da je bil prvi slučaj pljučne kuge priglašen iz Mandžurije iz mesta Man-churije dne 12. oktobra 1910, da pa je tam umrlo po zaslugi energičnega nastopa ruske vlade samo 400 oseb. Zadnji slučaj je bil javljen 25. decembra, tedaj poldrugi mesec po izbruhu. Prvi slučaji v Charbinu so se dogodili 7. novembra, ko sta se naselila dva lovca, ki sta prišla iz Mandžurije v delavnici nekega delavca, ki je zidal in popravljal vodnjake. Ta dva sta umrla za kugo in okužila 4 druge, ki so z njima skupaj stanovali. Od te-gra časa se je bolezen strahovito hitro širila in mesto Charbin je bilo kmalu na glasu kot kužno središče. Od tod se je širila kuga v srednjo in južno Mandžurijo in globoko noter v severne pokrajine Čili in Šantung.
Interesantno je opazovati, da je j kuga 1. sledila progi najhitrej- j šega potovanja; 2. da odgovarja ta proga povsem oni poti, ki jo hodijo kuli ji na svojem povratku v domovi-BO ob kitajskem novem letu; 3. da se je prvi slučaj kug-c doprodil v Swaig"-henfuju, ki leži le kakih 50 km južno . od Charbina, šele !2 meseca po izbru- j hu v Charbinu. Ko je kuga tam iz- j bruhnila, je nastopila z izvanredno silo. V tem okraju je umrlo nad 4000 ljudi tekom dveh mesecev. 4. Nekatera mesta, so 3Stala nedotaknjena, tako Ninevang in Kinvangtav, poglavitno zimsko pristanišče Severnega Kitajskega, najbrže pač v prvi vrsti zaradi tega, ker je pristanišče pozimi zamrzio, morda pa tudi zaradi tejra, ker ku-liji pri svojem povratku na jug tega kraja ne obiščejo. Da kuga ni nastopila v Tengsanu in da je kolikor toliko prizanesla Pekingu in Tiencinu, je morda pripisovati dejstvu, da te dve mesti uporabljata po zimi samo lokalne delavce in da vsled tega potniki iz Mandžurije niso mogli ostati v teh mestih.
Glavni predmet konference je po besedah nj. ekscelenee gospoda komisarja, »da je Kitajsko odločeno, bojevati se proti temu sovražniku z najboljšimi sredstvi vede. Predlagam, da se pečamo samo s pljučno variete-to kuge. Xe maram se spuščati v nekatere podrobnosti in probleme, ki so zgolj akadeiničnc vrednosti, marveč hočem opisati le kar sem izkusil sam v Charbinu.
Ko sem prvič prišel tja, so mi pravili v pogovoru nekateri prebivalci, da je ta epidemija čisto navaden pojav, ki so ga že navajeni. Nikdar da ta bolezen ne. umori mnogo ljudi, in da poneha sama od sebe, če jo puste pri miru. Ruska, kakor kitajska poročila so potrjevala, da se je pljučna kuga tam že večkrat pojavila, stvar komisije pa bo dognati, zakaj se je to pot pojavila v tako nevarni obliki in tekom dveh mesecev ugrabila izmed 30.000 prebivalcev 5000 ljudi. Dve okolnosti pa sta oči-vidno največ pripomogli za razširjenje in silo kuge in sicer v prvi vrsti izredno stroga zima, v drugi vrsti nizke, temne, umazane in preobljude-ne hiše. Mraz .]& pritiskal tako hud, da je termometer kazal časih 30° C pod ničlo, vsled česar so ljudje le malo hodili na prosto. Poleg nizki31 in preobljudenih hiš pa so tudi nekatera dvonadstropna in zračna stanovanja I bila zelo prizadeta po kugi. Tako n. pr. je prišla kuga v neko prodajalno porcelana v največji cesti, kjer je stanovalo 8 prebivalcev, vštevši j posestnika, ki nikakor ne šteje med kuli je. Končno je kuga pobrala vse stanovalce, tako da ni bilo nobenega posestnika več.
To me dovaja do značaja kuge v Huančeufuju, ki leži 50 km južno od Charbina ob železniški progi. S kitajskega vidika ni večje razlike, kakor med Huančenfujem in Fudsjada-nom, predmestjem Charbina. Fudsja-dan je ozko, nakopičeno mesto, ležeče v globoki močvirnati ravnini z ozkimi cestami in ulicami in obljudeno v prvi vrsti od kulijev. Huančen-i*u pa je lepo mesto s širokimi, pravokotno se križajočimi cestami, ki so do 80 in 100 čevljev široke. To mesto je znano- po svojih prostornih dvorih in velikih, dobro in lepo zidanih hišah. Mnogo prostega prostora najdemo tam okrog gostilen in stiskalnic za bob, okrog destilerij, zastavljalnic in drugih poslopij. Najmanj polovica prebivalstva je premožna in revščine je malo. Ljudje so navezani na grudo, žive v rodbinah in so že zaradi tega popolnoma drugačni, kakor oni ljudje, ki prebivajo v Fudsjadanu. Polovica prebivalcev je Mandžnrcev, mnogo je kmetovalcev, ki stanujejo kakor trgovci v čednih hišah. Vendar pa je bilo tu 1500 mrtvih tekom sedmih tednov izmed prebivalstva 60.000 ljudi. To pripomnim, da dokažem, da mora biti še kak drug vzrok I za tako visoko umrljivost, kakor sa- | mo nesnaga in revščina. Interesantno je konstatirati, da so bile ravno osebe v starosti med 20 in 40 let za kugo najbolj dovzetne.
V Mukflonu samem smo pretakali nad 13.000 podgan, poleg teh pa še nestevilo po drugih mestih pod ki* tajsko upravo, vendar pa nismo našli nobenih znakov kuge pri njih. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bilo le prav malo podgan okuženih, če so bile sploh katere okužene. Vendar pa daje misliti velika umrljivost med domačimi živalmi v Charbinu zlasti pa dejstvo, da je tam počepalo 400 prašičev. Živo obžalujem, da nismo mogli zbrati v tem pogledu pozitiv-uega znanstvenega materijala vzpri-čo dejstva, da nas je bilo tako malo zdravnikov in asistentov in delo tako ogromno. Prišla nam je misel, da so nekateri ljudje že po naravi nesprejemljivi za kugo. V tem nas je potrjalo dejstvo, da so zdravniki irf asistenti, ki so po cele dneve delali po bolnišnicah, kjer je umiralo na sto in sto ljudi, ostali zdravi, dasiravno so se posluževali le najprimitivnejših sredstev, ali pa celo dolgo časa prav nobenih.
Še na dve stvari, ki sta se med kugo v Charbinu zelo dobro obnesli, hočem še opozoriti. Železniški vozovi so zelo dobre karantenske štacije za bolnike. Lahkota, s katero se razdele železniški vozovi v postmezne odločene oddelke, katerih vsak je vendar dovolj zračen in se da tudi kuriti, daje železniškim vozovom prednost pred izolačnimi barakami. Vsak čas lahko take karantenske stacije tudi lahko stvorimo v bližini železnic.
Uničenje mrličev s sežiganjem je drugo sredstvo, ki v analih kitajske zgodovine ni popolnoma neznano, vendar pa je provzročalo velik odpor med prebivalstvom. Ko pa je vlada zapovedala ta način uničenja mrličev, je ponehal tudi odpor med ljudstvom. V času, ko zaradi hudega mraza ni bilo mogoče mrličev pokopavati, ter je bila zemlja zmrzla, se nam je sežiganje kar samo vsililo zaradi svoje enostavnosti in hitrosti, .lama dvajset čevljev dolga in široka in 10 čevljev globoka, ki smo jo izstrelili z dinamitom, je lahko sprejela naenkrat 500 mrličev. Če so bili mrliči v lesenih krstah, je zadostoval les za sežiganje. Za mrliče brez krst pa smo potrelx>vali lesa, in sicer za vsakega mrliča štiri polena, dolga 2 čevlja in 4 palce v premeru. Na vse to, na mrliče in na les v jami smo iz brizuralnice brizgali petrolej, približno 45 1 za vsakih 100 mrličev. To je zadostovalo za popolno požiganje mrličev. od katerih ni ostalo nič drugega, kakor pepel. Ta vzgled iz mesta Fudsjadana so posnemala pozneje druga mesta z enakim uspehom in se je ta način izkazal kot zelo dobro sredstvo za odstranjenje mrličev po vseh epidemijah.
Vse to in pa dovoljenje kitajske vlade, da smejo zdravniki raztelesiti mrliče, katerih sorodniki niso reklamirali, je dokaz, da vodijo vlado najvišji motivi humanitete in da je pripravljena tisočletne predsodke premagati, brezobzirno tudi trošiti denar in vse ono uporabljati, kar more nuditi znanost, da ohrani življenje in odvrne velike narodne nevarnosti.«
Redka prilika.
Tvornica, ki jo je uničil požar, mi je popustila vso zalogo rešenega blaga, to je več tisoč krasnih, težkih
flanelastih odej
povsem najnovejših in najkrasnejših vzorcev, ki imajo neznatne, komaj vidne madeže od vode. Te odeje so za vsako boljšo obitelj za pokrivanje postelj in odevanje oseb, jako tople, mehke in močne, 190 cm dolge, 135 cm široke. Razpošiljam po povzetju tri krasne, težke flanelaste odeje raznih modernih barv In vzorcev za 9 K. 4 odeje za hišno potrebo za 10 K. — Vsak, kdor naroči to blago, je vedno zadovoljen. 1627
OTON BEKERA,
c. kr. finančni nadstražnik v pokoju Nachod, Češke, Lager 4-7.
Vrnitev o) vojakov.
.Ako Vam pišem, tedaj je zaradi mojega lina, ki vrnivSi se od vojakov, kašlja. Vsako utro kašlja uro dolgo; meče iz sebe sline in čatar, ki se le težko ločijo. Po zajutrku ga zapusti kašelj. Poleg tega je zdrav ter ima dober :ek. Njegovi starši niso nikoli kaSljali; v svoji Iružini nima nobenega, ki bi bil bolan v prsah. Ker imamo neko prijateljico, ki je ozdravila x> vašem katranu, Vas prosim, da bi mi poslali steklenico istega zdravila. Ana B6hme, Berlin, SchOnhauser-AHee 141a.
Lekarnar dobivši to pismo dne 19. oktobra 1896, je takoj odposlal zaželjeno stekleničico. Meka j tednov pozneje, je pisala gospa Denoix / novic: .21. novembra 1896. Gospod Duvot, Kakor je moj sin zavzel zdravilo, ki ste mu ga poslali, je nehal dajati od sebe sline in katar,
Prtdta Is prMto rake 1636
posestvo
•/4 ure od Ljubljane, enonadstropna hiša, 6 sob, 2 kleti, gospodarsko poslopje, vrt in travnika okoli 3 orale — Kje, pove uprav. .Slov. Naroda."
BOhme.
in ni kašljal skoro nič več. Moči je zopet dobil, in ko je še nekaj časa rabil ono zdravilo, je oil popolnoma ozdravljen. Najsrčneja hvala. Vse svoje življenje Vam bodem hvaležna, in bala iem se že za njegovo življenje in zdravje, ki aiu je potrebno za svoj vsakdanji kruh.
Jaz Vam radovoljno dovolim moje pismo
.azglasiti, in ne morem zadostno priporočiti to zdravilo, vsem ki trpe na pljuČah in na prsih. Ana Bohme.*
Rabljenje zdravila .Goudron-Guyof, ^ri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico , kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj pripro-stega in uspešnejšega zdravila.
V slučaju, da bi se komu ponujalo, kako drugo sredstvo namesto pravega „Goudron-Guyot", tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi „Goudron-Guyot\ Dobiva se istega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od G:iyota, izumitelja raztopljivega katrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko; Goudron-Guvotova nosi ime „Guvot* natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijolčasii, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi katranovemu okusu, lahko nadomestijo istega z krogijicami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega katrana, in katere zavzemajo, 1—2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu, in stanejo jako malo.
Barva pastil Guyot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom „Guyot'.
Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš, in v vseh lekarnah.
Dobiva se v lekarnah: Gabr. Piccoli, Sušnik, U. pl. Trnkoczv in pri vseh priznanih lekarnah.
Iščem za svojega prijatelja, spretnega dobro situiranega trgovca, družabnico
gospodično
iz boljše hiše ki ima lepo vedenje kakor tudi primerno doto. Resne ponudbe s sliko in natančno adreso naj se pošljejo na naslov : Hasenstein & Vogler A. 0.
Eunaj I., Neuermarkt 3, pod šifro_
&*W~      Srečen dom" fl 8089.
„Nuisol"
tvrdke 451
Bergmann & Ko. Dečin na L.
je in ostane slej ko prej nedosežen vsled svojega presenetljivo prirodnega barvanja las in brade.
Dobiva se svetel, rjav in črn steklenica po K 2*50 v
drogeriji Anton Kane in pri
brivcu A. Fettich-Frankheimu
Lepa gostilna
s posestvom prve vrste, ob drž. cesti in železniški progi, za vsako obrt pripravna, 5 minut od kolodvora, 10 minut od šole in 15 minut od cerkve, v zelo priljubljenem manjšem slovenskem mestu na Spodnjem Štajerskem, z velikim novo in močno zidanim poslopjem s 6 velikimi sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo, velikim gospodarskim poslopjem ter najlepšimi travniki in njivami ob hiši. Lahko se zmeraj redi 12 glav živine, krav in konj in je posebno pripravno za mlekarno, kakor tudi za trgovino z lesom in senom. Vse to se takoj zavoljo bolezni za 62.000 kron proda in je pri kupnini treba izplačati samo 15 do 20 tisoč kron. 1371 Natančneje pove Fran C Petelin 2; h Zgornje Polskave pri Pragerskem, Štajersko.
Pomladna in poletna sezija 1911.
Kupon
Metr. 3-10 dolg za kompletno
moško obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
kupon kupon kupon kupon kupon kupon kupon
7 10 12 15 17 18 20
kron kron kron kron kron kron kron
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zaloga tvornice sukna
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorce gratis in poštnine prosto.
Prednosti privatnih odjemalcev, ako Mego mroća direktno pri firmi Sle gel - Im b e-f so precejšnje.
Zaradi silnega prometa Miga vedno naiv*6ffl liolra popolnoma svežega blaga. — Stalne nafntft|a ara«. — Tadi najmanjša naročila se po vzorcu vesta* frvrse.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsatovrotalfl pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — tlustro-57 vanl oenlkl zastonj.
1954    zapriseženi cenilec
Ijubljana, Jurčičev trg 3,
Zattevaite moj ravmtar izšli
najnovejši cenik
Zaloga vina.
Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega i6i6
^(TI Nf Ml
lastnega pridelka.
Naročila se izvršujejo na debelo in na drobno bodisi krčraarjem, društvom kakor tudi posameznim družinam. Vzorci na razpolago.
Ranitve
Trni naj M
ker se s tem lahko najmanjša ranisev razrije do prav hudih, tesko celjivih ran. Žea O let se praAktt nlomito T**»«Uff obnaša kot onaecujoCe obvesilno
sredstvo, ki vleče iz rane. Varuje rane. Lajša vnetje
in bolečine, hladi in pospešuje zaraščen je in racelirev. V pod« M p««!]«
Cel lonček 7o hel- Kdor
pošlje po posti naprej 3 K 16 h dobi 4, kdor 7 K pa 10 lontkov poštnine prosto na vsako postajo Avttro-
Ograkc. Pomor mm trna ladelka, > S* oso*
po m k
B. FRAGNER, c. 1l d.snu^Titeiii.
lekarna pri n6ra0O> Orlu", J£**S**
7. *!<>£<■ po »sek /rharmmA Astro-O^ It lekarne
4026
.6
tovj ftttt
Franc Visjan
LjuMjam, Kolodvorska rtiča 2$ priporoča svojo bogato zalogo novih Ih to raMlenlk
vozov.
3E
31
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zaiogo opeke, ki je izdelana 818 .       še iz cenenega cementa, oddajam =
CEMENTNE STREŠNIKE
* rs
po znižani ceni.
Cementna   stresna   opeka prekaša  po svoji trpežnosti  drugovrstne opeke ter dajem za .-.   njo vsako poljubno garancijo.   .*. .\
IVAN JELACIN
-IEffl===
LJUBLJANA.
=HbH
nova, z najmodernejšimi stroji in električnim 1179 tokom urejena
tvornica žalnzij, rolet, lesenih in železnih rolojev za
okna, prodai&laice itd.
lagreU, Marije Valerije ul. 8.
Telefon 1324. Telefon 1324.
Ceniki, iTKkwniki in vzirti zastonj in franko.
\zi opustitue tr
prodajam odslej naprej
briljante,
zlatnino in
srebrnino
po znaino 1719 znižanih
cenah!
Ferdo Slmonett!" vdovo
Mestni trg št. 6.
Mestni trg št. 6.
fcJHJB leta 18DD.
Odlikovana:
Pari« 1905.
Londonu 1903.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila m izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
IGLIC
LJubljana Mestni trg 11-12.
Umno stavbništvo.
Kdor hoče hitro in C en O zidati, uporablja le
1166
Skagliol plošče
nnInBIPnBIi
DnV~ zal napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI i
Varno proti potresu, ne propušča I prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. j    nI trebA nikaklh traverz.
Samonoseče in trpežne Kesslerjeve stene (teinu mimc smt h tuki).
Preračun stroškov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta
Hdnigsberg & Dentsch, "-SJSSZJ" Zagreb.
Perje
postelje in puh
ptitmnU p* Mjaiitih cenah
hiti
Pred Škofijo otov. 20.
Zunanja naročila se toCno izvršujejo.
J
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne peste
priprta sveja trprin vukoirstn
zlatnine
ter pretiSkik zepniti nr. lastna delavnica.
Kopuje staro zlato in srebro.
Cene zmerne. Solidna in reelna postrežba.
Ustanovljeno 1846.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JOS. REICH
g Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4.9 Sprejemališče   '''
Šelenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene
H
il, HUD t
Velika zaloga
steklenlne, porcelana, svetilk, zrcal, šipi kozarcev, vrčkov Ltd.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah. I
****************************
V"važno! za Važno! f
I Sva neva Seitertova biljarda najnovejšega sistema !
1413
Popolnoma na novo urejena
o
r
*s
C/5 cd
33
kavarna Central"
na Sv. Petra nasipu št. 37
navadno celo noč odprta.
Štefan Miholič, kavarnar.
Z odličnim velespoštovanjem
o
-<
o
m
rt -t
o" <
O.
Sa
I Dva nova Seifertova biljarda najnovejšega sistema !
Po najvišjem dovoljenju Njega   B  c. in kr. apostolskega Veličanstva.
28. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta  denarna loterija, edina v Avstriji zakonito dopuščena, ima 21.135 dobitkov v denarju s skupno svoto 620.000 kron.
Glavni dobitek je:
200.000 kron
■
l
Žrebanje se vrši javno 22. junija 1911. —   Ena srečka stene 4 K.
*e, 1°be P" "državne loterije na Dnnaju BI, Vordere ZoHamtstrasse 7 v lote-
rijskih kolekturah. tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih in v menjalnicah; nacrte za igranje dobe kupci srečk zastonj. - Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijsko-dohodarstvenega ravnateljstva (oddelek za državne loteče.) j
Pr
Opravičeni solastniki gozda „MircaM nad Jesenicami na Gorenjskem, 5—10 minut oddaljeno od kolodvora, bodejo prodajali 22. t. m. ob 10 ori [dopoldne na
ja/^rs-i cLzraLŽToi
nad 640 smrekovih debel od 25--78 cm v premeru, to je približno 1300 mtb, metrov. Omenjene smreke se lahko ogledajo na licu mesta, vse drugo pa izve pri podpisanem načelniku.
Odkazane smreke so jako dolge, ter zelo pripravne za stavbni le>. Zdražitelj plača 10 % vsoto takoj, ostali znesek pa brez vsakršne odbitka tekom 2 mesecev v roke podpisanemu načelniku na Jesenicah.
Gospodarski odsek podobčine Jesenice,
dne 10 maja 1911.
xm Josip Slovak, t. č. načelnik.
Veletrgovina z železnino
er
tf
m
fj
o
e>
gospodinje, frgovceiflflvinorejce.
HnJDoIlSa In nalcenelta postrežbo
za drogve, kemikallie, zelttća cve-tis« korenine itd. tudi po    ■ ■
i
Peter Majdle, Celfe
Podružnica v Kranju Podrnžnica v Kranju
se priporoča -
za nabavo žičnega omrežja, ograje iz žičnega omrežja v vsaki izpeljavi, stavbnih nosilcev, lepenke, vsakovrstnega orodja najboljše kakovosti za poljedelce, kakor tudi za obrtnike; nadalje/zelo dobrih in praktičnih bran za travnike, poljedelskih strojev iz prvih tovaren, nepremočljivib plaht za vozove, komate in konje itd.
■ ■■■HfSlfiBIMMIDIIIiBl.iaiieKfltlBlllrll|
Prodaja umetna gnojila, kakor: Tomasevo žlindre kajnit, kalijevo sol, superfosfat, žveplenokisli amonijak in čilski soiiter.
■
KUI 0iWii*--------- *--_^^^WH^f jm\
OStne vode In soba! prašek, ribje |g
— ^——    —.-4—1—, moke za a»
l
olle. redilae ta poaipalae moke za I*, otroke, dišave, mila in sploh vee toeietne predmete, fotograUćne aparate in potrebščine kirmreićna obvezila vsake vrete, sredstva x& desinlekciio, vosek bi paste za tU Ha. — Velika zaloga aaffljiejgega rama in konjaka. — Zaloga svežih mfaeralalk vod ia soli  za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce
posebno priporočljivo: franka sol dvoina sol, sollter, eeof an, kobaoi,
mvmmm itd. — Vnania naročila
se
■O apno itd. — Vnanja naročila izrrsujejo točno in solidno.
Drogerija
xxxxxx,
XXXXXXi
XX XX XX
gey   Naisiiije cene.
i*
ANTON KANC |
Ljubljana, Židovska ulica št. 1. S
M Baeafe ooBatvisil eonlnzia zeli&ti S SUfeie). cvetic kerciief* tcnen, Uerjc ltivg
I i*«*^ao4##e#« dd**»
1XX XX XX
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
ta fpalne ia Jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastor}!, modroci na vzmet ilninatt modreci, otroiU vozički 1UL
o
OD
Naiselldnelte Uage.
XX! XX XX
DR
3718
6634
bllsIlsIlHJlHJIdiaE! S!
□! [i] i Lij     ' iij1 j
HI
151
Maksimilijan Sartory
Rožam ulica štev. 15
se priporoča slavn. občinstvu kot specijalist za apeljave in poprave električnih zvoncev, telefonov, strelovodov, električne luči, zdravniških in zobozdravniških aparatov ter vse v to :: — :: stroko spadajočih del. :: — ::
Najboljše blago, cene nizke. Proračuni na zahtevo brezplaOio.
H)
m
lal
si
[alfcirallallallalloll
I Večkrat sita. ttooglate. v ognju pocinkane žitne strojne pletenine
902
zlasti pripravne ra o graditve uarkov za divjačino, vinogradov, drevesnic, kot M«t.n proti zajcem, za pasjake, varstvo proti toći, fazanerije. volier*      iViJSL •twp
larališča Iawn-tenni8a (do 3 m širokosti » zalogi), /a Rabitzeve a t en e mnn • ^ ^*
itd. Te pletenine se šele po spletenjej v ognju pocinkajo in x*torej ne rjnVe ^^^"teeiffSS"!? iz pocinkane žice napravljene pletenine, dalje štšrioglate lična strt in m »^♦•■u«-. L 1 nego vse okenske mreže E mreže HpesokifgVaaoi"?^
dećažicaza plotove, žicaste in Jitoželezne ograje, "topniške. okvlI,.d!lll,enVDO" grobmftke, pročelne in balkonske ograje terTse 'zade" iSSlltttšČg^TTfc^***
Dunaj   HUTTER & SCHRANTZ, d. dr. Buda-Pešta
tvornica sitarskega in klobucevinastega blaga.
Naravni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko.
o
C
o
CM -s
cd >
as
-o
cd
e:
HENRIK SLANZ MANNHEIM.
Patentne polno in vročeparne
LOKOMOBILE
z venfilno zavoro sistem „LENZ»
in zmožnosti do 1000 P S.
Avstrijska prodajna pisarna: EHIIL HONIGMANN, Dun^j IX., Loblichgasse 4.
Rheuma L|     Protin     H Ischias
f0p     O tv o njeno od 1. aprila do 1. novembra.
Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernim novostim. 1. septembra do 1. junija 25 % znižanje.
Čudoviti zdravilni uspehi.   Radioaktivna termalna kopel 33-44° Celsija.
uske Toplice
Pitno zdravljenje s termalno vodo. Razpošiljanje termalne vode. Obisk 6000 oseb.
Hrvaško (Hrvaška Švica).
Kopeli v basenu, marmorne, prsne, lužnate kopeli, tango, sudariji. Prospekte, pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. Pravilni naslov samo : Krapinske Toplice, Hrvaško.
Zdraviliški dom, 200 udobnih sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški salon. Stalna vojaška zdraviliška godba, lift, telefon, avtomobilska garaža, izposojanje avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (ki se odcepi od južnoželezniške proge Dunaj-Trbt) avtomobilski omnibus. Zveza pri vlakih ob 11. uri 16 min. dopoldne in 5. uri 52 min. popoldne. Na Železniški postaji Zabok avtomobilskega omnibusa zveza pri vlakih ob 9. uri dopoldne in ob 4, uri 07 min. popoldne. 1. maja do 1. oktobra.
_] Fr. Ševčik aBž
puškar
priporoča svojo veliko zalOffO raznovrstnih 56
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo-ročam lahke trocevke in puške Book s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova
MfusU nasip it 8.
Reichova hiš«.
Volili« zalogaj
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. Popravila in naročbe so izvršujejo toteo la zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnina prosto.
štedilnik ognjišč.
Inrrsta« la mHm neto.
Cene zmerne. Popravila ae i  i točno izvršujejo, i ■
lUirifja uma mani. s saJfinejSib
otroških vozičkov
la aavadne do najfinejše
žime.
M. Paklč
v Ljubljani.
hUMin narttoiko« ti ptfilja i fanetjna.
krojač prve vrste L=J
se nahaja sedaj v lastni hiši
Franca Jožefa usta 1
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
U Tvornlika zaloga najfinejših angl. in fraoc. specijalitet blaga.
al o
U CS
JSti
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
jI     milo po 80 h, Ud :: cream po —.        1 K;
niso k Menthol :: Ua ustna voda po —        1 K; zobni prašek po 6 Oh;
za ohranitev in rast las:
lasna voda po
1 S; lasna nomada 1 K.
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
i
Ph. Atr. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
tvornico lilooirieo
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
m
n n.
m
(s
Priporoči svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planino« klavirja in harmonija tudi s a« o Igro! t--
m gotov doaar, u dolu od« plofflBii oH saipoiodo.
Poprave in uglasevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.
IJajvoaja tvanUea aa avstr^as. ,**«,
Združeni čevljarji
V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14.
Onllttovaal MuaMjMu
priporočajo svojo bogato zalogo obuval za zimsko aeaijo. Vse vrste moških, damskih la atrMIdh Čevljev lastnega in tujega izdelka. Ouml sa pete, vrvice, zaponke,
čistila itd. vedno v največji izberi.
Specialisti xa pravo gorsko la lovsko čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežbi točoa, cene solidne. — Zasanja naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrirana zadruga z omejeno zaveso
s sedežem v fjubljani, JUarije herezije cesta št. 11 (Xolizej).
Zaloga pohištva lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
3zvršuje vsa mizarska stavbna dela.
Vir zdravja so brezalkoholne
1 i txx o ml a. d o
ijeneavž Maršner jevimi šumečimi limonadnimi bonboni
(malinov, pomarančin, jagodov, breskven in prvencev okus) v pastiljah za prodajanje ::   po 2 in 4 vinarja, v patentovanih vrečicah za prodajanje po 2 in 5 vinarjev. ;:
Pristni  samo  s to varstveno znamko.
Letna poraba 80 milj. komadov
Pristni samo s to varstveno znamko.
Letna poraba 80 milj. komadov
Edini izdelovalec: Prva češka deln. družba tvornic orient. sladkornin 1319 in čokolad, Kralj. VSnogradi
prej A. Maršner. — Zaloga: Dunaj VL, Theobaldgasse 4.
v Ameriko
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez ABtwemen v iiBw-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih rinl&nd, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Sami and,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Vorkom je snažnost. izborna hrana, Vjjudna postrežba in spainice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz £jubljanc vsak orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani*
Kolodvorska ulica
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno Hpri Starem TiŠlerJa".
odslej
stev. 26,
Telefon štev. 53.
:: v Spodnji Šiški pri Ljubljani ::
priporoča svoje izborno
915
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo
v sodčkih in steklenicah.
43
339^
8285
4
14492
t o* 2
obratnih stroškov mt4fritqi 7 pjrM iri-
na uro in HP z mojim pat.     ™W» * P"
tiskom ii za umi ilje
od 16 H P naprej;
A do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomo-bilah, dalje 2—10 HP tudi   stoječe motorje.
Tvornica motorjev I. WARCHALOWSKI
Dunaj 111.. Pauluagase 1.
Na tisoče motorjev v
153 I boVB
ratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji
C. kr. izvedenec in učitelj   Glasbene matice"
Ljubljana ALFONZ BREZNIK Ljubljana
' 1 Kongresni trg št. 13. —■
največja, najstarejša in edina domača ivria in Izposojevalnica klavirje! in harmonijev.
—        Velikanska zaloga vsega glasb.
orodja, kakor: violin, Citer, kitar, tambnric, harmonik, klarinet itd . naiboijših strun
(tudi Wcicheld) ter muzikalij. Prodaja na tudovito majhne obroke tudi brez zadatjat, tako,
da je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu „pofelnu" ter si na najugodnejši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrste.   Dvorna   firma klavirjev
—**rT''Vgg§&  Czapka, Holzl & Seitzmann,
*te£i**mrmsmr  stelihamraer in Rosler ter
Bortlgel rn Maanorg (amer. harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam le |az izključno edini   te znamenite   instrumente v najv. zalogi in izbiri. 10 letno pismeno jamstvo. Popravila in uglaševanja klavirjev in vseh glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno.        3oF" Kafnizia izposojevalnlra. -nmj 277
mm m
y 11-
'Hiolj vam naložen im! nsjvecja sjovenska oranilnicaf
Denarivega prometa do 31. decembra 1910 nad 564 milijonov kron.
i. v lastni ii. v Prešernovi sli M. 1
Stanje hranilnih vlog : |  <      Rr-.-crv.vi ; aklad :
I
nad 40 milijonov K. j j nad 1,200.000 kron. j
1
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4'/
4 /0
brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne
knjižice drugih denarnih zavodov. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem In z vso davčno močjo.
3zguba naloženega denarja je nemogoča,
ker je po pravilih te hranilnice, po-.-.   trjenlb po c. kr. deželni vladi, .-.
\M0m vsaka spekulacija z vloženim denarjem.
1K     mW mUM
Posoja na zemljišča po 5" „ in proti plačevanju dolga po najmanj V^. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice
in vrednostne papirje- ::
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike,
«5 ) l£ŠTi C
krojač
40
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe,nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
r
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
FilSaSe:
€?Ia¥&i tS*fJ Št. 6, Kolodvorska uiica št. 6.
X    X X K K K
, Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manuf. trgovine priporoča
slamnike
čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□inininiDlDIDin
<3j ~   ' en ^ *
" ' V "V       2     V.4&' °"
Preobleke. .J.
I
tovarna dežnikov
Ljubljana, Mestni trg
L
□IDlnlnlninin □
M
I
zd Rfl VVlTSCE
l.EICHEMBERfi
.$TAJE°SK0:
aezija oa ia. maja ao ju. scpi. neprekosljive vrednosti pri vseh boleznih sopil
Svetovnoznani zdravilni vrelci
Pojasnile in prospekte daje zdraviliško ravnateljstvo v Gleichenberou.
1187
Edina zaloga
zaloga čevljev
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
Ustanovljeno 1853.
i.
8 A
družba z omej. zavezo
tvornica za stroje in železolivnka
Dunsf H«, Gadrenstr, 1S9
grade za specialiteto:
polne jarme vseh vrst za parne
in vodne žage, jvse stroje za obdelovanje lesa : krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skob-    ^ ^
ljenje   (Frasmaschine),   stroje za     '*'•-.-•     v ~-     r* - ~v~3P
luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije.
Prospekti proračuni stroškov obisk inženir i a zastonj. 192
Mmm in &m vožnja v fimeriko s panii Jeversiisifta Llojda"
3267
Uiti
NewYork
s cesarskimi brzop&iniki „KAISEH WILR1LM*(, „KRONPRINZ WIL3ELM", „KA1SER VUHELM (L GB0S3E".
Prekomorska vožnja iraja samo 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega Q> narobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite m** v v Ljobljani edino le pri m%wni
I
nasproti občeznani gostilni „pri starem TiSlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa _B pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. —
Postrežba poštena, reelna in solidna. S*
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meksiko, Kalifornijo Arizona, Utah. Wioniing. Nevada, Oregon in Washin^ton nudi naše društvo posebno fe^ ugodno in izredno ceno čez Galvesten. Odhod na tej progi iz Bremna
enkrat mesečno. JSr
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Battimorain na vse ostale dele sveta kakor Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Srngapore v Avstralijo itd.
skd*
Najnovejša iznajdba
Velik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
S 40 o delavske sile pomanjšanim ravnotežem nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosed3j naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostsnfevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela Hrnsica, Zgornja Ši&ta, Dravl|e, Spodnja Idrifa, Predoslie, Sora, Stob Trzin, Žabnica, Rovtc, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, Valta vas
Št. Peter na Doleniskem.
. A. S USEKAL
v Zagrebu
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih stro. jer ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke
—— 129 odlikovanj!
61
44
61
8842
MO1
Šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov.
Slnger Co. delu. dr. šivalnih strojev.
£jubljana Kranj Kočevje     ■   Koto »esto
1414
Sv. Petra cesta 4.     Glavni trg 53.     Glavni trg 79.
Velki trg 88.
(lica 40
G. Skrbić, Zagreb
Ilica 40
Z električnim pogonom urejena tvornica ta* InzlJ, železnih in lesenih rolet za okna in trgovine, vseh vrst platnenih In lesenih tkanih rolet, iz platna, damasta, gradla, satlna,
ripsa Itd.
■ Onovniki in proračuni na zahtevo zastonj. ■ ■ ■ Telefon štev. 492. 1792 Telefon štev. 490.
Avgust ftepič
t Ljifeilaal 40
: mm aa». 11 disie);.
zdelajc, popravlja is presaja vsakovrstne
sode
po nainUJih cenah.
i
j Birmanska darila!
"»   Berite, kje se dobijo r^jcecicjše ure in celo ugodneje nego po tovarniških cenah vsled veliko zaloge, na primeri
Niklasta ura. trpežno kolesje z verižico . . .
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
Klobuk 9. slamnike
cilindre, čepice itd.
---najnovejše fasone i i
po najnižji ceni«
srebrna cil. rem. ura z lepo verižico
.» rt rt        n      n n
srebrna damska ura z lepo ^c^ižico
550 6-50
7*50 950
10*50 9*50
10 50
Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše svetovno znano švicarsko Mago na primer Seeland, Ornega. Schaff-hausner posebno precizijsko natančno regulirana, Zemth. ki zdrži natančen čas v vseh legah. — Za vsako blago se dobi pismeno večletno jamčenje. 1359
£jubl]ana, Dunajska cesta 12.
njilca ,9£riuiwih"
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Štedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog 204O       franko proti doposlani znamki.
7'ornica za štedilna ognjišča Triumph
S. golčschmidt S sin, Wels 18, gorenje -tfvstriisko
Ucstrovaof ceniki zastonj in poštnine prosto.
-o
o
š :
1*'B        • P    v *l
mi m mm
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana Pred Skotijo 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
S8oweraski ©ptiUssi -awcd
2832
Ljubljana, Stari trg štev. 26
priporoča veliko zalugo raznih očal, ščipalcev, topio^ierjev, barometrov,
daltnogledOV itd. — Očala in šćipaici 5e napravijo naiait ^   po zdravniškem
receptu    V strokovnjaško dobro urejeni delavn c\ S' v^tavltaio nova stekla v očala in v ščipalce in izvršujejo vsa optična r> pravila dobro in ceno ::
Zlatnina, razne ure, prstni, uhani, verižic?, naprsne igle itd.
rc£Ti«st/iv<r potovali ncx/<s& obrnepo 4' 'favrrsfaa!7iy'asnilciik^s^
1831
Najprimernejše obleke za dečke iz temno-modrega ali črnega ševiota in kamgarna, kakor tudi bele obleke za deklice iz pikeja, batista in čipk. — Največja izbira oblek ::   za gospode in damske konfekcije. ::
Cene priznano nizke.
-Ljubljana, Mestni trg 5.
5-Vvi
■S
J. X. Kaiscr
v Ljiljani, Selenhurgove ulice It. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lonkik pttrehBii. rak dil kil« (bitikln)
kakor tudi
nmetalmi ogenj
po najnižjih cenah.
Feiraiilipi».iu»krB0fia bidUn tAl ia ulilii.
Mi p U
v Čeftkih Budejevicah.
To je izborno i  no plzenjski način  varjeno pivo.
ZfllOffo: LJubljana: H. Rokrman. Trst: Schmidt k Pelosi. Postojna: bril pl. Oarzarolll. PnlJ: Lacko Križ. Trnovo: Rudolf 1825 Valenčič. Reka-Sniak: Ante Sablich.
I
Zajamčen vspeh r5«an1anp^a^te. Med. dr. a. Riza krema za prsi
Neškodljivo, porabno na zunaj. Trajen uspeh!
Batne prsi, polne, krepke telesne oblike, za vsako starost
«r   k   utkrm   - '*p*wk.m
—^—   Puizkusni lonček K 3—, velik lonček K 8*—. ■
7nn0fHD IfOrinO v °^razu odstrani v 5 minutih Med. dr. A. Rixa odstra-lUPlIUc nUlIllC njevalec kocin. Cena K 4—. Zajamčeno neškodljivo, vse preizkušena lepotila. 1834
Kismet, dr. JL Rixa laboratorij, Dunaj IX.. Berggasse 17 L
Razpošiljanje diskretno po povzetju.
521
MOTOtit
Za s^e^'ni -illn, sesalni plin, bencin, bencol,
pe-T^lef itd. Pazite t motorji za sujovo olje sistem Diesel.
Zahtevajte   ^cialni prospekt 502 L. S.
Specialni oddelek: Stroji sa zage In obdelov. lesa.
Popolne opreme žag in mizarnic.
■ aajaf £e
N &W0LF, Wl
7~
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X X X
Kaj je luč „BRIKETTID"? |x
Luč „BRIKETTIB'' je n.-jprimernejša razsvetljava za stanovanja, vile, gostilne in !?SteliCč^ — ,Luć tfBHIKSTTID" je lepa, prijetna in svetla luč s svetlobno močjo 40—150 sveč za 1 plamen ter se lahko uvede zaradi svoie popolne varnosti v vsako _ „    sobo ozir. stanovanje. — Luč „BRIKET7IL" je cena in jaku krasna ter pod zelo j£     ugodnimi pogoji na obroke plačljiva. Ceniki in razkazovanje zastonj po gen. zastopstvu
X ""-------
XI X X
Z1MAUCR & Co., s». Jakob v Slovenskih Mol. Štajersko.
Telefon: Pesnica št. 181. 1835 Zastopniki se iščejo. !! Posebno pripravna za skloptikone in kinematografe S 11
fX X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Osta-nifljeno
1. 1842.
Tovarna oljiiai barv, ia žo lirai
Telefon številka
154.
i
l
Crkoslikana, lakirana, stavlma
Prodajalnica s
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela MUnšon"»
su
in po&isfvena pleskarja;.;.
243
ipi*. Delavnica s
IjOIlO     Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Tople in lažne
rvaškem.
Postaja Zabok in postajališč? Zagorj nske železnice Kopališče Shibia.
od 1. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protma, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahevja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni pa/k, najlepša okolica. Najcenejša  brezkonkurenčna, prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za interurbani telefon.
Gg. botrom in botricam
priporočam svoja
birmanska darila.
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4-50 naprej
Prava srebrna „   „ „    „    „ „ 9*70 „ 14kar.zlata  „   „             „ „44—
Nikelnasta damska „ „ H „ 8-50 „
Prava srebrna „   „ „    „    „ „ 9-50 „ 14 kar. zlata „
Uhani zlato na srebro   .  .  M „ 1-80 „
14 kar. zlati uhani ....„„ 4*50 „
ii   Največja le najaolldnejaa tvrelka i:
H. SUTTNER
Kfltl n| (sasajsll IMRli   Ji. Mn twi B.
Lastna tovanu ar t Švici. TvaraBka znanka „lka".
II
r10
.8
"Ji
19
■ r
79
27
37
7113
0280
6234
7A
5384
3154
Uvafaijto pri nabav—Ju
konfekcijsko trgovino
□inininpIDPPiniDPPIcininininin
ii
I_!
Advokat
dr. Janko Zirovnik fi
je otvoril i 8. majem t. L
svojo lastno pisarno
dobro izurjen v trgovini mešanega blaga
se takoj sprejme
pri tvrdkt 1790
3. Razboršek, Šsartno pri litiji.
POZOR!
HkW~   Najnovejši in najfinejši
pletilni stroj
sa jopice, nogavice, in druge pletenine   nudi  vsakomur brez razlike
trajen in dober zaslužek.
Glavno zastopstvo  in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 232
Franc Kos
mehanična   industrija pletenja modne konfekcije
■ najnove|*o
maček & Korap.
v oMlžjn glavne pošte, Franca Jožefa cesta štev. 3.
Julija Štor
v Prešernovih  ulicah  žtev. 5.
nainiča zalaga mtikii. Sniib ii B&ttkii čevtiev. tevljev ia lawi-teuis ii itistaiti
i Ljubljani. Sodna ulica štev. 3
Prospekti in ceniki brezplačno.
v Ljubljani
1678
Šelenburgova ulica štev. 7, II. nadstropje
(nasproti glavne pošte; hotel pri Maliču).
[
i
i
Najcenejši nakup
Ilir
kakor: zlatih
ia aSjj ar.
mizic. Sag
zaiBtaii. ar-
danirtRkn iti, it ediio le
:-: pri ::•
Lepo birmanska darili
Pozor! Pozor!
Zaradi velike zaloge po znižanik cen h.
Srebrne ure za dame  . K
,,  za dečke •       8 -nikelnaste ure 4-—
zlate ure ....... »|22a—
Velikanska izbira vseh novosti in najceneje kakor: srebrnih in zlatih verižic, uhanov, prstanov, kol je je v z briljanti in drugimi kamni.
Za vsako uro pismeno jamstvo.
Ceniki s koledarjem, tudi po pošti prosto.
Vabi na ogled 1596
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani, Muva ulita 1.
Priznano največja, resnično domača, ie 29 let obstoječa tvrtka.
LUD. ČERNE
zlatarju ia trgovcu Ljubljana, WolSovc ulica 3,
Nasproti rotovža.
Različno modno blago in perilo za gospode, dame in otroke, kakor tudi slamnike in čepice po zelo nizkih cenah
priporoča
Mestni trg št. 24.
gmmki. iirIA tetin.
Elegantna in I ako skrbna Isvrittov po ▼sok cenah.
8271
za
in po ie znano najnižjih cenah dobite
Ljobljana, Stari trg št. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, !• kako-vosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
NAJODUCNEJSA ZNAMKA
PO COGNAC
IE V IZVIRNI POLNITVI
šampanjec najvišjega dvora in aristokracije
Ustanovljena 1743
Glasno zaslopsivoe
j- VVeidman
Dunaj. lil.
F. P. VIDIC & KOM P., LJUBLJANA
zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno
zarezani
zakrivač
975
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". Odprtin navzgor I Stroka popolnoma varna pred
Naioriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na želje pošljemo takoj vzorce in popis. — Spretni »HepelM se UUo|o.
s i ■ •
Lastnina in tlak »Narodne tiskarne*
3894^5
R-
61
62
30
99
A A?.
Po sveto.
Na svojem
posestvu v Kalabriji  je  umrl pred nedavnim časom TOletni starček, ki bi ga imel vsak na prvi pogled za poštenjaka. In vendar je bil ta častitljivi starček   nekdaj eden največjih in najstrašnejših roparjev,   kar jih je poznala Kalabrija. Vredno je, da se spomnimo njegove zgodovine, ker nam poda sliko   dolgega razdobja razburjene in razburkane zgodovine južne Italije.   Ko se je Gaeta udal združenim vojem Viktorja Emanue-la in Garifcaknja, se je razbita vojska neapolskih Burbonov razdelila na neštete roparske čete, katerim so se pridružili tudi nešteti nezadovoljnem in hudodelci. Med temi tolovajskimi četami je bila najbolj nevarna četa  slovitih   roparskih voditeljev Giuseppa Carnsa in Ferdinanda Cro-cia, dveh učencev in navdušenih posnemovalcev   tolovaja Fra Diavola. Ta dva roparja sta zbrala več kakor 1000 ljudi  in 6ledila  jima je prava roparska vojska. Prvi »častnik« teh dveh   roparjev   je bil neki Antonio Roccella,   ki je bil zaradi svoje krutosti daleč naokrog znan in pred katerim so se tresle cele pokrajine. Ta Boccella je umrl pozneje kot častitljiv starček v Kalabriji.   Prej je bil aopničar v vojski Burbonov in ko je po vojni prišel domov, je našel svojo rodbino zasledovano od privatnih sovražnikov in uničeno. Ti sovražniki so izkoristili padec stare vlade, da so svojo staro jezo ohladili nad rodbino Boccella. Roccella sam je videl, kako so nekega dne odpeljali njegovega očeta vsled   lažnjive ovadbe v ječo. Ta nepravičnost ga je tako razljutila, da je prisegel  strašno maščevanje, bi svojo prisego je tudi izpolnil. Pri prvem spopadu s četo karabinijerov je ujel nekega častnika berzaljerov in ga poslal z odrezanim  nosom k polku.   Ta čudni način maščevanja ga je kmalu napravil  za ljudskega junaka.    Imenovali  so  £ra kmalu :>moz2aiiasi«   (nosorezec).    Da pa upraviči to ime, na katero je bil zelo ponosen, je sklenil, da odreže vsem kraljevim vojakom, ki mu pridejo v pest, nosove.   Najmanj   25 nosov je odrezal tekom svoje roparske prakse. Končno  pa  je doletela  tudi njega usoda. Nekega dne je bil Mozzanasi v neki bitki ranjen in ujet. Ko se mu je rana zacelila, ga je vojno sodišče obsodilo ua smrt in sicer so sklenili, da     od zadaj ustrele, kar je veljalo za brezčasfcno kazen. Večer pred dnevom,   ko bi fra bili morali ustreliti, pa je nosorezec dokazal, da ima zelo dober noe. Dal se je pripeljati pred okrajnega poveljnika, trenerala Fontana ter mu obljubil, da izda skrivališče roparskega  poveljnika Giuseppa Carusa, če mu obljubijo, da se iz-premeni njegova smrtna kazen v ječo.   Kupčija se je sklenila   in ropar Mozzanasi je postal izdajica. Carusa so vjeli v hiši njegove ljubice, postavili so g"a pred vojno sodišče, obsodili in ustrelili; izdajica Roccella pa je ušel smrtni kazni in je bil obsojen na 30 let ječe. Ko so ga izpustili iz ječe, se je nekdanji ropar   vrnil   v svojo domovino in zopet zagrabil za plug ter končno kot nekak ljudski junak v visoki starosti umrl.
• Razni čudaki. O raznih čudakih pripoveduje neki angleški list. V Cape Bretonu živi precej prileten mož, ki je vzel že osmič mlado ženo. Veliko pogroma je morala imeti žena, ki je vzela tega človeka za moža, ne samo ker je bil že sedemkrat oženjen, marveč zaradi tega, ker jo mož vedno na zelo čuden način spominja na njene prednice. Njen mož je namreč v svoji hiši opremil sedem sob popolnoma črno in na zid obesil lobanje in prekrižane kosti. Vsaka teh sob je bila posvečena eni izmed umrlih sedem žena. Kadar pride potem rojstni dan ene izmed teh žena, povabi svoje znance in prijatelje na pojedino, ki jo da v sobi, ki je posvečena umrli ženi ter se ne utrudi v pripovedovanju vrlin umrle žene. — V nekem mestu na Nemškem živi poljski grof K., ki se včasih zelo čudno vede in ima navade, ki vse njegove sosede opravijo v obup. Svoje služabnike kliče z rogom, kadar jih potrebuje in posebno veselje mu dela, da si najame kak star fijakerski voz, se obleče za kočijaža in se pelje tja, kjer ve, da sreča svoje aristokratske kolege. Najraje se oblači v obleke, ki so jih njegovi služabniki odložili, če pa pride v salon kakega znanca, se oblači popolnoma belo, samo ovratnik vzame črn. Sploh pa rad v vsem svojem življenju vse preobrača. Če kosi v kaki restavraciji, začne s črno kavo, potem sledi kosilo v obrnjenem sporedu in konča z juho. — Neki italijanski grof, ki je pred kratkim umrl je bil mnenja, da zadostuje kot nadomestilo za gorke obleke popolnoma, če izpije vsak dan nekoliko raztopljene kafre. Poletu in pozimi je spal pri na stežaj odprtih oknih im po svojem prostranem vrtu se je izprehajal po cele ure, oblečen samo v nočno srajco. — V Hastingu živi   človek, ki
je avoje življenje posvetil Čudnemu
ČeŠoenju solnca. Vsak dan točno ob 12. opoldne ee prikaže pred svojo hišo na majhnem vrtiču s turbanom na glavi in z dragocenimi in z dragimi kamni izleženimi sandalami na nogah. Krog pasu pa ima pesi r obar-ven trak. Zunaj pred vrtom se nabere vedno mnogo radovednih gledalcev, on pa se ne zmeni za njih zijala in za njih opazke in moli na glas k solncu, izvoru življenja in vsega dobrega in lepega. Pri tem pada na kolena pred majhnim svetiščem, v katerem kraljuje na čuden način opravljena podobica.
* Gramofon — odločilna priča. Koliko in kako različnih slučajev je še mogočih, kjer nam gramofon nudi korist in dobiček, kaže sodna obravnava v nekem malem mestu na Holandskem. Kmetje so   v gostilni pili in kvartali. Strast igre in močna pijača sta jih vedno bolj ogrevali in dražili. Kot običajno pijani igralci so se tudi ti možakarji sprli in končno stepi i. Lfeieli so kozarci in steklenice, padali stoli in mize, težki udarci pesti in palic so odmevale po hrbtih in glavah igralcev. Stepeni, krvavi in potolčeni so zapustili bojišče. Konec vseh koncev je bila seveda sodna obravnava.   Pri natančnem dokazovanju je sodnik dognal, da je ves pretep povzročila ena sama psovka, kateri je sledil tudi prsi udarec.   Pri najboljši volji pa ni mogel dognati, kdo je to besedo izrekel. Že se je veselil dotični, da se bo srečno izmuzni kot prvi in glavni krivec.   Toda delal je račun brez krčmarja — v tem slučaju brez gramofona. V vasi se je mudil tisto nedeljo neki inženir. Imel je s sabo gramofon in nabiral pesmi in podobne stvari za nove gramofonske plošče. Prišel je seveda tudi v gostil« no in poslušal igralce. Ko se je pričelo med njim prvo pričkanje ga je cela stvar zanimala in odprl je svoj gTamofon. To ploščo z gramofonom je prinesel pred sodišče. Odprl ga je vpričo sodnega dvora in vseh navzočih vtakni vsi vanj ploščo, ki je vsebovala prepir   takratnih igralcev. Razločno se je čulo udarce ob mizo, padanje kart in razne umestne in neumestne, večkrat precej surove opazke. — Nestrpno so poslušali    vsi v dvorani, bilo je tiho, da bi slišal miško in čul frfot mišjih perot. Vedno glasneje in glasneje, burneje   in ži-vahneje pa so se oglašali   igralci iz gramofona. Ze so bili v hudem prepiru — že se je bližal boj in čuj jasno in točno se sliši omenjena žaljivka, takoj nato oster odmev prve klofute in aparat se je ustavil.  Spoznali so seveda glas krivca, ki je bil tudi navzoč in je po neovrznem dokazu vse po pravici izpovedal.Tako je obvaroval gramofon    eventuelno krivično postopanje in pomagal do kazni pravega krivca, ki pa gotovo ne bo nikdar prijatelj gramofonov.
* Iz sole. Da se najdejo v nalogah pogosto zelo duhovite refleksije, iskuša dan na dan posebno učitelj slovenščine in nemščine. Samo nekaj stavkov naj navedem, ki so se našli nedavno v raznih nalogah. Tako piše neki učenec: »Ovce nas razveseljiv jejo tudi po svoji smrti z zvonkim glasom svojih čreves.« — »Prej so umirali ljudje v visoki starosti, ker zdravniška veda še ni bila zelo razvita.« — »Njegova žalost nad >jiirtjo svoje žene je bila tako velika, da je moral sploh iti v Italijo, da zaceli rane, ki mu jih je zadala njegova žena,« — »Ce odpremo literarno zgodovino, nam pade takoj v oči Prešeren.« — »Morski volk se odlikuje posebno po svoji nepriročni velikosti.« — »Opice imenujemo tudi štiriroke živali, ker tudi z nogami lahko kaj vzamejo v roke.«
Izjava.
Izjavljam, da nisem v nikaki zvezif z dolgovi svojega moža Antona Pod-gornika. Enajst let sem plačevala, a sedaj ne plačam več niti vinarja, bodisi ▼ Metliki, ali pa izven Metlike. isoo
Amalija Podgornik v Metliki.
ZMO'li ceneje
Ker opustim trgovino s konfekcijskim in galanterijskim blagom
bodem
razprodala
vso zalogo za nad 20% znižano ceno. — Ne zamudite te prilike! Oglejte in prepričajte se!
MARIJA VESELT
Ljubljana, Cesarja Jožefa trg.
Prodajalo se bode tudi na Vodnikovem trgu vsako STOdO in
▼ »ajlopiom mirnom in praha prostom kraj« konoom mootnoga
Sarka s 1200m' sočivnatega vrta i kopolno uto ob Savinji so pod ugodnimi pogoji sa 13.800 kron
1802
Tamkaj je tudi Sova kida s pol
oralom vrta za 8000 kron na prodaj (mesečna najemnina 38 K.) Natančneje pri Fran Dolinar v Celju.
Stampilije
vseh vrat za društva, trgovce itd.
Anton Čeme
graver tn Izdelovat«!] kavčukovih ttam»Ui|
Ljubljana, Stari trg 20.
Cea tal Iranko. 235
NAZNANILO.
Slav. občinstvu si usojava vljudno naznaniti, da sva  prevzela staroznano
gostilno
::    pri gosp. Kozaku, po domače ::
„pri širni zelinu"
Poljanska   cesta   št. 21
ter  se bodeva  potrudila vsestransko kar najbolje postreči.   Točila bodeva najboljša pristna doleniska vina, belo, rdeče iz Cadove peči, pristen istri janski in kraški teran.   Na razpolago
vedno g arka in mrzla kuhinja.
Š spoštovanjem 1824
3van in j&arija Jerhavec.
I Čitanja vreden I
je za vsakega lastnika^ molzne živine prospekt St. 125 o
separalorju Diabolo
s premnogimi priznanji ! Zahtevajte ga z jamstvenimi pogoji vred še danes zastonj in poštnine prosto od I 1872 ustanovljene tvornice poljedelskih strojev
IPh. Mavfarth & Co. Dunaj II., Taborstrasse št 71. 1837      Zastopniki se iščejo.
fjubljana, JColezijske al. 16
i 1542     " iwrr*uje
m in h
za razne prilike.
Delo unetnlako In po aoHdnlh cenah.
Maja netite, razumne ulite neuk ii zelojan.
Posestvo
se proda iz proste roke v Dravljak nad ljubljeno |k. št. 16.
Pogoji jako ugodni. — Kupci naj se oglasijo pri  Josipu Potniku tam.
1787
Stanovoma
z 2 in 3 sobami in pritiklinami
IMF* se oddajo
▼ Čopovi ul. nasproti vrta učiteljišča.
1692
Razglas.
Pri županstvu v Trbovljah je po-polniti mesto
občinskega redarja.
Mesečna plača 100 K, prosto stanovanje oziroma stanarina in obleka.
Prosilci morajo biti trezni, zanesljivi, slovens ega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni.
Prošnje opremljene z dokazi sedanje službe se sprejemajo do 5. junija t. 1.
Županstvo Trbovlje
8129 VoduŽek, župan
Priženitev.
f
1=
Že bolj prileten fant, soliden, miroljuben, jako priden in dober gospodar, s 25.000 kron prihranjenega, plodonosno naloženega gotovega denarja, išče primerne pri-ženitve.
Resne ponudbe je poslati na upravništvo .SI. Naroda" do konca maja pod: „Izboren ekonom".
Molčečnost zajamčena. 1830
10
ji
in
varna in oHiio je
Kupcu se nudi izredna prilika kupiti na Dolenjskem v last približno 150 oralov lepo zaraščenega    S?t?r£lXGVege*.
m deloma bukovega gozda
po ugodni ceni. Proda se tudi polovico gozda event. samo les. Od ravnoistega lastnika je naprodaj tudi celo ::
ležeče v gozdu blizu večjega kraja, na kar se posebno prijatelji lova opozarjajo. igi7 Naslov se izve pri upravniŠtvu „Slov. Naroda".
najlineje kakovosti po S« 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mreiieo — lasulje, brade in drugo potrebščine za maskiranje vse po smernik cenab priporoča
S. Strmoli,
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Jrančo št. 1,
(zraven čevljarskega mosta).
Izdeluje vsa lasnićareka dela solidno in okusno.  Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788
Avtomobili LAURIN
a
KLEMENT
1623
- največje -dovršenosti.
& Klement, 9. a.
Zstinika: IHkiirai a litzla, finte.
gostilno
v najem.
Ponudbe   pod    „ gostila a" na
uprav. »Slov. Naroda.« 1828
1810
ki zna nemško govoriti dobi posla. Začetna plača 30 K na "teden.
Anton gfTTmana, urar v Mariboru.
s sadnim vrtom in vinogradom, z lepo vilo, 3 sobe, kuhinja, klet, veranda, prekrasno sadje, pripravno za penzioni ste in letovičarje se proda. Postaja brzovlaka. Vprašanja : Prešeren, Poličane.
Na prodaj Je
1735
enonadslropna hiša
s senčnatim vrtom ob okrajni cesti, blizo kolodvora in kopališča. V njej se izvršuje krčmarska obrt, je pa tudi za kako drugo obrt pripravna. Ceno in tozadevne pogoje pojasni
Franc Šuhel, posestnik v Laškem trgu.
Pristen dober
rmevec
se dobi pri 4220
L SEBEHIKU I Spol jjgj.
Proda se
v najlepšem kraju zraven kolodvora. Velik promet, cena 80.000, 40.000 K lahko ostane vknjiženega. — Ponudbe na upravn Štro  »Slovenskega Naroda«
pod »restavracija". 1789
Zaradi družinskih razmer se iz proste = roke proda =====
hiša
v Ljubljani nasproti topničarske vojašnice. V njej se nahaja dobro idoča gostilna z velikimi sobami, velike prostorne kleti, ledenica, velik gostilniški vrt in njiva. Hiša je pripravna za vinskega trgovca, mesarja ali za kako drugo obrt. Proda se pod jako ugodnimi pogoji. Gostiln, koncesija ostane lahko na hiši. Več se poizve v gostilni Dunajska cesta štev. 69. 17.5
Malo
reklame
Veliko
Me
BW
34
34
1
0675
1148
6C
75
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
v Ljubljani, Dunajska oaata fttav. 22 (nasproti
lajotesion. podjetje za električne naptave, napeljavo električne taCi^ in prenos notortov. — V zalogi vedno v veliki izbiri; el "
a
)
mod, tetel nadnealneu
Mehanična delavnica
tektonske in brzojavne naprave. Dobava In montiranje motorjev na bencin ia petroHn far Meaek»Tih imalss, llleisnl. vsakovrstni inantfacsjaki aaaferijal, eaillm olja te masti, aeaalke, avetUnlkl
ter sploh vse tehnične potrebščine. ■
sprejema vsakovrstna mehanična dela in popvavita vsakovrstnih strojev. Dela se izvrSe sohdno^ točno in po nejaltjih _CIPsh PWm*mA na zahtevo zastonj. 13« tom* mi f antene In elektrotehnične naprave.
^todi francosko in italijansko) se vrši v poletnem času proti jako nizkem honorarju, t. j. mesečno 2 K 50 h v hotelu „pri Matica", II. nadstropje,
Št 4*. 1783
(Primorsko)
Bromovite toplice kuhinjske soli, stalna
toplina 38 — 40°. Zdravljenje fango. Sezija od 1» itmf$a do 30. septembra. Posebno priporočljivo proti protmu, revmatizmu, ischias, ženskim boleznim itd. Lastnik: svetlost princ A. Himni in Taacsis. Stalni avtomobilski promet med Rimskimi topMcami in Tržičem. Izleti: Tinav, Sv. Ivan, grad Devin, morsko kopališče SesJjan. Največji komtort, stabiissement nanovo cfaennjen in povečan. Interurbani telefon št. 26, koncerti  itd. Zdraviliški zdravnik v hiši.
Miki tai u uto is nt
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
Mile torcme shvv za keramiko is livarna
Praga-Visočany
Opreme za krožne peci, transmisije, posode za tmpregnovanje lepenke i. t. 9.
Na vpogled mnogo priporočil. 3820
Nič ne pom
m mn
avtomati se k
LILI
Ljubljana 3o6? Sodnijska ulica št. 5.
Varstvena znamka:
Sidro. 179
tinlraeni, Capsici corap.
Nadomestile za
PAItl-EMIR s M
priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob preblajenju itd. po 80 h, K 1-40 in 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Richterjeva lekarna
pri »Zlatem lev«** v Pragi, Elišfina t 5 floia.
Brzojavko: Promoibanka Ljubljana.
Stabilni krajevni asenti
nemščine zmožni, se sprejmejo ali s stalno plačo nastavijo za prodajanje v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur11 Brao, Novi nlice 20. 1748
Zaradi odpotovanja se proda v Ljubljani iz proste roke po jako nizki ceni
dvonadstropna
hiša
z gostilno z vso opravo in koncesijo, lepo zimsko kegljišče s salonom, pe-karijo z opravo, eventualno pripravno tudi za mesarijo, 2 veliki kleti, sadni vrt in veliko senčnato dvorišče. Hiša stoji ob glavni cesti na jako prometnem kraju. Zahteva se 20 do 30 tisoč kron takoj, drugo po dogovoru. Kje, pove uprava „S1. Naroda**. 1721
2 o *=™
1 £
=; si
tao poolštvo za pisarni! io
sobe za gospode.
Glogowsky & Co.
g. tn kr. dvorni dobavitelji
Dunaj L, Franz Josef Kai št. 15—17.
PrcrzsEM rz^mije ruspto&ga Ruhištra.
vriBjsjf lastni iriiitikli.
Prerana« s>
1120
Proda se
na spodnjem Štajerskem
lepo posestvo
oddaljeno tricetrt ure od kolodvora. Sestoji iz dveh hiš z obokanimi kletmi, z dobro-ohranjenim gospodarskim poslopjem, mlinom in kovačnico. Pri posestvu je še uporabna vodna sila. Vinogradov, njiv, travnikov in gozda je 33 hektarov. V hiši, ki stoji ob glavni cesti, je vpeljana gostilna in se lahko izvršuje vsaka obrt. 1602
Natančneje se potzve pri Mariji str al, Borike prt la|ahonbnraa ali pri Mehi lovor v Licallani, FloiTanaJt& nI. 3. II.
Bruselj 1910; orani prix.
v trgu preko 3000 prebivalcev na Goriškem SO Odda pod ugodnimi pogoji takoj v najem. — Pojasnila v upravniŠtvu »SI. Naroda«. 1796
Fosesfv
v Rožu na Koroškem
obstoječe iz hiše in dveh oralov sveta 80 tako} pod jako ugodnimi pogoji
gnF* proda,
V hiši je gostilna brez konkurence in že upeljana mesarija. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje, prizidan salon s kegljiščem, ledenico in klavnico. Kraj je za gostilno jako ugoden, ker se nahaja v bližini večjega kolodvora.
Naslov   se   izve   pri upravniŠtvu »Slovenskega Naroda « 1771
V leta, so si moia
Horbstova kolesa
: : za vojevali ves sveti s :
Jkt
£3
Motorna kolesa, šivalni stroj/, gramofoni viigaLn tesne srenljke.   — Najcenejša tvrd k a za r.aVup
potrebščin za kolesa. — Cevi k l piasii
k. *-20, gorski pl -5či k 5 50, svetiljkc k 230, sesahke 60 v, sedla K 3*90, t rancu i «0 v, držaji 30 v, pedali k 3, verige K S, zvonci ad 35 v dalje,
SSI    Krasen kataiog 1911. "BJO
JURI HERBST Dunaj, VI. MarUhiiierstnue 1 Hi, pri tli« Je.
VVV VV.V.V.VV VV-VVjM-
Svoj izdelek ostro igane strojne zidne in zarezane strešne prve vrste O £
prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sarejme tudi zastopnike za razprodalo zarezanih strešnikov.
in
DUD
AR0DNA
V LJUBLJANI
g*a■■■■■■■■■■■■■mm■■■■■■■■■■■■ham^mee s a
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za nrade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd.
Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon".
Telefon štev. 85.
Telefon štev. 85.
ushita _
se sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Vstop 1. julija. Ponudbe pod ..Savinjska dolina"
na upravništvo „Slov. Naroda41. 1811
samostojnemu delavcu, izurjenemu v gosposkem in kmetsk'em krojaštvu, se nudi lepa prilika in trajen zaslužek, če se hoče naseliti v Matuljih pri Opatiji
Ponudbe pod „Samostojnost" na
upravništvo »SI. Naroda«. 1797
Vinko jUUjdič
111
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krraniU izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66 V Lfnbliani: Pod gradu. Trnovem« Kočevja, Trsta Gorici, Celovca, Beliaka, kolcanu, Inomosrn, Tri-denm, Zadro, Spljetu, Ercegnovem, Šotoru, Sarajeva in Polja.
Brzojavi: Valjčni milu, Kranj«
Ceno posteljno perje!
Najtioljei češki nakupni vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, pni j enega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 280 K; belega 4 K; belega puhastega 510 K; kg velefinega snežno belega, pulje-nega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh \i K.
Naročila od 5      naprej frank«.
z&tGvUene postelje lisr^r
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z d večna zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice i O K, IS K, 14 K, 16 K, iglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajaroče se vrne denar. Natančni cenovniki gratis in franko.
S. BeoljeU. Deienlce St 767, Četto
0radne gre od 8. zjutraj io 7. ggig
PodrKHi« v* TRSTU P&HIES9SS03
Osrednja banka čeških hranilni«.
VLOGE Dl KNJIŽICE PREMIJSKE VL8&E
4 /4 /o § 4 /4°/0
I
in VLOGE FiKSHE liAJUGODU.
IBHIDID POMNE VSEH VIST. _ Oddelek xa vadile tn kavcije. |£
O« tur.
Teleton št 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Stritarfeva nUca it 6.
Centrala na Dnuaji. — Ustanovljena 1864. — 29 po&mžnic.
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kron.
. ,Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje ionarnfl wMm  na h»nnMA
tovanjem. - Dtnai se lahko dviga vsa* dan brez odpovedi. — K uro vame in nrodajanie Wartim«l«li. S^m^i SSg UKUk,ib kUnaHh P0'06"1 - Shranjevanje in nPrar4ji»je (n^TSSS " ————. vskneea iti plamena poJaoeeNaj In
NajkulantnejSe izvrševanje norxnih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in tzžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodeja varnih predalov samoshrarobe (safes) xa ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'atin, drifotin itd. pod Ustnim zaklepom stranke. — Brezplačna revnrtja izfrebat^n vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebaaja. 16fi0 io opatfojoMi transakcijah oooMor brezplačno.
U7