291. itnmn. I Urtjnl, f hrt. H. taUn im. ttlX. mi. * .Sfovemif Htrtxf# T#!f« ?• F*Mf u Awtro-Ogrifa»: u NanO)»t eelo Mo skuptj napr^) . K »•- I ćelo kto naprtj . . . K »— M meMC . . # . # 2 «0 ' ćelo l*» upre) . . . . K 15.— VpraSanJem glede Imerttor se ni prtJc« za odgovor đoptattai ali nuntct, JJpravuUtT« (»podij, #vgrl3£t levoi Suflera »lita At ft, tftifttoa iLSS. hverat) veJjajo: peterattopna petit vrata aa enfcrat p* 20 »ta., ca đvakrat pm \$ viiu za trikrat ali večkrat po 16fjrtn. Parte ta tahvs* vrsta 25 vio. PoeJano vrata 30 vi& Pri včjih hta«rd)aii po dogovor«. Uptavnfftvu oaj ae poilljajo mročnine, rekJaiMeljt, Insend L t 4, to fe admlnffCratJvn« atvarl —^———. Foiasocsa jJtifflasi v«l|a IO Ttaarf*«. i ■ ■ Um pismena naroMla br«x istodobne vpooiatv« Mroćata« ao M odra. .Slovenski Narod* velja w Ljiljani n* don dostavljen: v upravr.Stva prcjeman: cek> teto naprej • - • • K 24— cc!o leto aaprc] « , • • K 22*— pol teta w • • • • » 12*— nol leta „ » • • • • It*-četrt leta m . i . • . 6*— cct/t !cta „ ...'.. 5n& u mcsec . • • • • 3*— fla meaec . • . • • • !*• Dopisi naj se frcnkiraja Rokopbi se ne vra*aja Cređalitro i KaaHora a^ca it 5 (v pritliCia IcvoJ teleća It 34. Hi ili prsi. Dunaj, 18. decembra. (Kor. ur.) Uradno se raz^iaša: VZHODNO BOJSSCE. Armadna skupina general- feldmariala v o n Mackeu- sena. Položaj nelzpremenjen. Armadna fronta general-obersta nadvoi. J o : c f a. Na obch siraneh doline Uz so rapadli Ri:si na?e pc7ic:?e po silni artiljerijski prJrravi. Boji £e nišo končani. A r ni a d n a fronta general-feldmaršala princa Lc- ODolda H a v a r s k e a. Ruski sunk? proti crti naših poljskih straž pri Augustovkl so ostati brezjispešni. Lnako so >e ponesre-č!H slanotrsi «r>vra/n: rarpđi na naše nove Pozicije- pri koloniji Porsk. ITALUANSKO JN JUGOVZHODNO BO.HŠČE. Nobenih posebnih dogodkov. Namcstnik 'načelnika peneralnega štaba pl. Hofer, fml. Reiie nraOno pio. Berolin, 1S. decembra. (Kor. ur.) .VVolffov urad poroda: Veliki glavni stan: ZAPADNO RO.HSC!!. Nobonih blstvenih dogodkov. Tuđi v pokrajini ©b Somnif in ob Moosi le malo bojnoga delovanja. VZHODNO BOJJiCn. Armadna fron'ta general- feldmaršala princa Leo- polda 13 a v a r s k e g a. Severozapadno cd Lučka so po-skusili Rusi vzeti nazaj od nas dne 16. t. m. pri koloniji Porsk vzete pozicije. Njih tuđi penoči obnovljene napade rno zavrnili. Enako so ?e po-nesrečili ruski šunki pri Avgustovkl (južno od Z'orrova) v našem ob-rambnem o^rnju. Armadna fronta general-obersta nad v oj. Jožcta. V odse^ni Mesticane>ci, vz-ioJno od Zlate Bistrice, je bii artiljerijski boj silen. V dolini Uz krajevni boji z nienja]cčim se uspehora. Armadna skupina ; e n e - ralfeld maršala von Ma- ^ • v n s e n a Položaj se ni izpremeiiil. Na Brallo se umikajoče sovražne kolone e.» naše letalr-ke flotilte napadie ter opazovale uspeh. MAKEDONSKO BO.USCH. Od časa do Časa živahen oRcnj v Icku Crne. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorif. NE.M§KO LRADNO POUOCTLO. Berolin, 1S. decembra. (Kor. ur.) \Yo!fiov urad poroca 1S. decembra: Na zapadni in vzhodni fronti nićcsar bistvenega. Na Vlaškem manjši, za nas ugodni boji. V severni Dobrudži smo prekoračili Crto Ba-badag - Pecineaga. Cesar na soški fronti. Dunaj. 1S. dc.enbra. (Kor. ur.) \z vojnoporočeva!ske5a stana: V nedeljo, dne 17. decembra je odsel cesar zjutraj z dvornim vlakom z armadnim poveljnikom generalnim polkovnikom pl. Boroevićem in spremstvom v neki krai nekoliko ki-lornetrov za fronto, da si ogleda čete soške armade. Ob poti so bile postavljene v boju preizkušene hon-vedske čete. V'salcemu izmed posebnih odlikovancev je cesar podal ro-ko in delil nenrestano priznanje. Iz o^Iednega kraja je vladar nadaljeval rot na proti sovražniku obrnjeni cesti ob Prošeku, da je videl bolje M i r a m a r, bivalisče izza svojih etroških let. Po vsej cesti do O p č i n ined navdušenimi klici vrst svojih vojakov, je da! tu in tam ustaviti av-tomobil, da je odlikova! kake?a posebno hrabrega. Na pod v Trst sta bila v nje-srovem spremstvu namestnik baron Fries - Skene in voditelj policiiskcga ravnateljstva dr. Mahkovec. Kolikor bližje mestu. toliko gostejše se je zbi-ralo ljudstvo na obeh straneh ceste. Ko so se vozili avtomoHIi po lind-stva polnih cestah in tr?ih v Riva Mandraccio, srv zaorili iz vseh oken navdu^eni vzklici. mahali so z robei. metali cvetie. Poklom'tev ie do^eela vrhunec, ko je cesar na Velikem trpu ob zvokih ljudske himne korakal mimo častne stotniie. Cesar je po- zdravil domovinske mladinske bram-be (rikreatorije) in je vstopil nato v namestniško poslopje, da sprejme v slavnostni dvorani predstavitev visoke duhovščine, uradništva, povablje-nih za^topnikov prebivalstva in do-brodelnih zavodov. Cesar je izrekel zlasti onim. ki so si pridobili zasluge za vojno skrbstvo, svojo top!o zahvalo. Prejšnjega tržaškega župana dr. pl. Sandrinellija ie pozdravil cesar po italijansko: S posebnim veseljem Scm pT'šel v Svoje mesto Trst, katerega prcbivalstvo prenaia gorje vojne s patrijotičnim čustvom in a tako velikim požrtvovalnim pogu-mom in katerega zopetni vzevit bom v bodočih mirnih časih pospeševal z vscrni sredstvi. Slovencu dr. Josipu Vvilfanu je rckel cesar v sloven-skem jeziku: »Veseli Me, da vidim tukaj tuđi zastopni-ke slovenskega ljudstva v Primorju, ki se je v teh te ž k i h časih odlikovalo z obilimi dokazi požrtvo-valnosti in patrijotične-g a sočustvovanja.« Ko se je nrikazal cesar na balkonu namestni-škega poslopjaje godba rikrcatorijev zavirala ljudsko himno, množica pa se je poklanjala mlađemu vladarju. Ob 2. popoldne se je peljal cesar mirno kraja D u t o v I j e, katerega sovražni letalci tako radi posečajo, k četam armade, avrstrijskim domo-brancem in črnovojnikom. ki so bili postavljeni v nekem malem Kraju kraške visoke planote. Medtem je začelo deževati, ali ginljiva slika do-poldneva se je ponovila. Ko je na-stopil mrak. se je cesar poslovil od svojih vojakov. Na povratku so ga pozdravljala razsvetljena okna kra-jev, žareč ogenj z višin in navduše-nje prebivalstva, v katero se je za-niolklo vmešavalo grmenje topov. Enodušno radostni klic preveva vso soško armado: Mladi vladar je njo najprvo obiskal. Najbližje sovražni-ka, ob grmenjn topov le posetil vladar čete več divizij. Od ranega jutra do pozne&a večera, ne meneč se za jed in pijaco, se ni utrudil, govoriti z vsakim posameznim vojakom, ki je nosi! odlikovanje, v njegovem mater-nem jeziku in povpraševati ga po ženi in otrocih, boju, junaškem činu in zdravrju. Dva hrabra za visoko odlikovanje predlagana ofeitrja, stotnika Karla P e t z o 1 d a strelske^a polka št. 2 \n nadporočnika Friderika Metz-n e r j a nekega črnovoiniškega in-fanterijskega polka, je dal cesar po- klicati k sebi, stisnil jima roki in izrekel v toplih besedafj svojo zahvalo in svoje priznanje, ju vzel s seboj in pelial v avtomobilu v bivalisče ar-madnega poveljstva, jima osebno pripel na prsi odlikovanje in ju po-vabil k obedu. Ne bo pozaMjeno, da ie cesar za svojimi vojaki posetil tuđi ono, vsa-kemu Avstrijcu dracro mesto, ki od pričetka vojne ne da'eč čuje grmenje topov in je vednar skozi vss mesece obranilo zaupanje in ve, da hrabra tefesa vseh narodov Avstro - Ogr-ske ŠČitijo biser ob Adriju Mm ? ilA. BOLGARSKO LRADNO POROČfLO. 17. decembra. RomunsRa fronta. V Dobrudži nadalje predi-ramo. Zavczniske nemško - bolgar-sko - turske čete so dospele do crte jezero Golovica - Tetemel - Doeran-Dokuzacea. Na vzhodnem Vlaškem prodirajo naše divizije proti dolenje-mu toku reke CalmatuiuL * Na vzhodni sedmograski meji so se ruske kolona znova zagnale proti armadi generala von Arza in zlasti na obeh straneh doline Uz so boji jako ljuti. Nemško poročilo pravi, da se vršijo z menjajočim se lispehom, poudarja pa obenem njih lokalni značaj. V ostalem položaj na romunskih bojiščih ni spremenjen. V Dobrudži se sovražnik umika proti Braili, pri čemer ga občutno motijo nemški letalci. Beralin, 1S. decembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poreča: Kljub dežev-nemu vremenu in breztalnfm potom zasledovanje na vzhodnem Maškem vendar hitro napreduje. Ostanke ro-munske armade gonimo neprestano v kratek, SO km širok četverokot, katerega obmejujcjo vzhodno donav-ska močvirja, zapadno grorovje Kar-patov in severno Seret. Uspesen od-por na tem nizkem ozcmlju, skozi katero teče reka Buzeu. ni več verje-ten, odkar so zasledovalci na široki fronti prekoračili to rcko. Edino več-je ms5to, katero še imajo Romuni na tem ozemJfu, js Ramnikul-Sarat. Me-sta Braila, Oalac in Foksani pripnda-jo geografično in strategično že k poziciji ob Seretu. V Dobrudži so pognali Bol^ari Ruse đo južno Ba-badajra. Fronta zaveznikov je do- segla sed:;j največje mogoče skraj-šanje za 900 km. Ženeva. 1S. decembra. »Tcmps«4 se boji, da se nahaja umikajoča se ro-lnunska anr.ada v opasnem položaju. Na razpoiago ima eno samo u fiskalno crto, Buzeu - Seret. Vprašanje :c se ji li posreći, prehiteti levo Ma-ckensenovo krilo, ki ji grjzi odrozat« umikanje. Lupano. 1S. decembra. ^Conie^e della s^ra« smatra, da m izkljnćeno, da hodo rusko - romunske čete radi naglejra prodiranja Mackensenovih arniad prepustile sovražniku južno Molčavijo, da se tako ^zosnejo gro-zečemu jim objetju. Kopenhagen, 1S. decembra. Pe^ trograaske »Novosti« poročajo: Rusko - romunska armada se v redu unuka za Seret v smeri na Galac. Moore sovražne kolone se bližajo Braili, ki ?e Romuni ne bedo branili. Curlh, 1S. decembra, »Corriere della sera poroča iz Petrograda; Rusko - rorr.unske čete so opustile Tulco in ozemlje ob izlivu Donave. Nova obrambna crta poteka od Te-cuci čez Reni na Tukov. * Bukarešta. Sofija. 18. decembra. V Bufcare-što se vrača normalno življenje. Mesto je grozovito trpelo. Zeppelini so napravili ogromno Škodo. TisoČ ljudf je bilo uhitili. V bolnisnicah se nahaja 15.000 ranjenih. Trgovine so odprte, denar centralnih držav se povsodf sprejema. Cb 7. morajo biti vsi javni lokali zaprti. Prebivalstvo je zadovoljno. Carp in Marghiloman sta se zahvalila gtm. von Mackensenu za dobro postopanje. Plen v Romuni}L V zadnjem času so prihaiala Vi nevtra'nih držav poročila o ogrom-nein plenu centralnih držav v Romu-niji. Tako ie navajala neka stock-holmska brzojavka, da se nahaja v naših rok ah 50 milijonov hl pšenice, kar bi odgovarjalo tovoru 350.000 vagonov. Pred podobnimi vestmi je treba svariti, ker zavajajo v brez-skrbnest. Oglasil se je tuđi Dredsed-nik nemškega prehranjevalnega ura-da Batocki. ki re mndi sedaj v Ba-dimpešt'. Batocki izjavlja v >Az Kstu«: Uredno sem bil vesel naših zmag v Romuniji, toda moje izjave o rornunskem plenu so se močno pretirale. Ne smemo se vdajati pre-več sangi^iničnim nadam. O vplenje-nem žitu, petroleju in o drugih stva- Nekaj besed. Marija Kmetova. V nezdravem času živimo. Bole-2en vsepovsod — bolezen na zunaj, boiezen v notranjosti človekovi. Zamrli so ideali,, zamrle lepote v mislih. Kdor ljubi ideale je norec, kčor živi lepotam — bedak. Suha materija vscpo#vsod, suhe misli brez vsake vzvišenosti; trda realnost se nam reži v obraz, pota so polna ska-lovja in kamenja. Nikjer izhoda. Ali res ni izhoda iz te suhopar-nosti ? Bojim se, da je ni. Ljubezen — kakšna je zdaj Iju* bezen? Rafinirana je, živi v sami koket-nosti. S koketerijami se pričenja, v koketiranju živi svoja pota, razbrz-danost je nje cilj. kamnita stena njen konec. Vse je tako premišljeno — preudarjeno, nič ni onega, ki bi plu-lo iz srca v srce, iz duše v dušo. Duša — kdo vpraša zanjof Srce — kdo se zmeni zani, koga briga srce, komu naj bo še kaj srce — ono srce, ki tako živo polje v človeku, ki tako vroče Iiubi in tako žejno hrepeni po lepotah! Srce — kamen —, ta ima zdaj besedo. Ono srce pa. ki je nekoč govorilo v vročih besedah, to srce je zdaj pozablfeno in n e r a z u m I j i -v o svetu, popolnoma nerazumljivo. Vsako besedo je treba prinesti tako-rekoč na krožniku na jnizo, da jo liudje razumejo, sicer jim je nejasna brezpomembna. n i č 1 a sredi velike-ga življenja. Zalostno je to. Cdkod vse to? Ni zdrav ja, ni zdravja v duši in ni ga v telesu. Kakšna je mladina zdaj. kakšna! Kakor velo listje je, kakor mlač-na voda, kakor strto debeicc sredi zimskega dne. Kako vodene so oči brez notranjenega di-Šnega odsevra, lica upala in vela, telo sklonjeno in neveselo. In kakšni bodo potomci take mladine? Boljši? Najbrže ne. ?e večja bo slabost in še večja rafiniranost, znkaj Ie ta jim daje zdaj življenje, vsaj nekaj življenja. 1 In zakaj je vse tako? Zakaj vsa brezupnost, mlačnost. propast? Socijalne razmere — te nosijo krivdo, te utegnejo imeti največjo odgovornost pri vsem tem. Slabe družabne razmere so krive, da mora mladina mehkih rok med trdo kamenje, da pobira ostanke po cestah in jih jemlje za rože in zlato, da vidi solnee le v mlakah in vidi ljubezen le v rafiniranosti. Slabe družabne razmere so krive, da morajo ženske v solo, da morajo studirati fn si iskati poklicev, poklicev, ki nišo žanje — ne in ne. Prva in glavna naloga vsake ženske je dom. Ta je njen pravi, naravni poklič, temu bi morala posve-čati vse svoje duševne in telesne sile. In kakšni so naši domovi! Večinoma pusti in praznf — prazni v vsej svoji preobilici pohi-štva in raznih čenčarij. Clovek bi dejal — dani duše v njih. Ni duše v domovih. prazni so, suhoparni, mrzli in tuji. Tište žene ni v njih, one žene, ki bi ji bil vse le dom. Pri vsej množini stolov in stolč-kov in zof in blazinic slednjič človek ne ve, kam bi sedeL Ni ničesar, kar bi sprejelo človeka res vaše, da bi si resnično odpočil in bil tako resnično doma, prav doma. Ncšteti so domovi, različni so, vsak ima neko svojo posebnost — in vendar, kako podobni so si v suhoparnosti, kako enaki v šamoti, drug za drugim. Kaj ni več mater, ki bi blagoslovile domove, da bi bili res domovi? Kaj ni več one gorke, vroče Ijubezni, ki prihaja s tikimi koraki in dahne po-Ijub miru in pokoja v srca človeška? kaj je ni več? — Družabne razmere. — Ženska mora od doma, mora v svet, mora v sofe. Emancipacija žensk sili v svet, borijo se za enako-pravnost žensk z meškirm. Kakšno vskrpucalo« je to! Kjer hodi ljubezen, čista, visoka ljubezen svoja pota,tam ni treba ena-kopravnosti in ne emancipacij. — Onih žensk nimamo več — ali se vsaj zdi, da jih ni več, katerim bi bila ljubezen božja zapoved, ki bi živelc le domu in jim bilo materinstvo naj-višji Bog in najsvetejši Bog. Pa pra-vijo: »Kaj naj z otroki! Vse svoje življenje jim moramo dati, za nas ni potem nobenega razveseljevanja .več, le delo, skrb in trudne no^i.« — Res je — razveseljevanja ni potem več, onega razveseljevanja zase. Pa kakor hitro je dala ženska življenje drugemu bitju — neha ona živeti svoje življenje. Tedaj je izpol-nila svoj poklič, doknnčana je njena pot, nehala je živeti. Tedaj mora dati vse, kar ima in kar dobi, 1c njemu — otroku, vse njeno življenje je le Še življenje otro-kovo. In taka ženska — mati ne timrje nikdar, živi vedno v svojem otroku, a njenega življenja, življenja njene osebnosti je konec. Pa ta konce je lep, zakaj začetek in pođla-ga je novemu mlađemu življenju. Pa zdaj so pozabljene vse take misli in naloge, pozabljene so — vrgli so jih čez plot Cas pa hiti dalje in dalje, ne meni se za blodnjc, ne za naša pota. In mi hitimo s časom in hitimo zaprtih oči. Ne vidimo prihodnost!, ne moremo je videti. še mlsHti noče- mo nanjo. Strah nas je prikodnk*ti, zato je ne vidimo ki jo o^rivamo da-leč proč v stran. Strah nas je. In ne po krivicu ►past' a _ Siran 2. .Ai.ovc4^3ivi iM/\Kv/u\ uuc 19 dcccmDm l^l(x 291 Stt>. reh 5e nimam nobenih natančnih po- datkov in tuđi ne vem, kdaj bo plen prispel. Do prihodnje žetve smo za vse, pripravljeni. Položaj na Nem-škem se je toliko zboijšal, ker je sloŠna prehrana postala zdravejša in ker veliki razločfci med posameznimi deli ne obstojajo već. Bitka ob Sommi in boji pri Verdunu. Ne toliko na Francoskem, pač pa v Italiji so napravili iz uspehov Francozov pri Verdunu slona. Predsednik zbornice Marcora je ćelo proti sedanjemu običaju prečital v zbornici vesti o francoskih zmagah. Fran-coskl listi bolj odkrito priznavajo, da gre v teh boiih za politično demonstracijo ter dostavljalo, da srne smatrati Nemčija te operacije za odgovor na mirovne ponudbe. Da pravično presodimo franco-skl uspeh, si je treba ogledati najprej fronto, kakršna je bila začetkom nemške ofenzive koncem februarja t 1. Na desnem bregu Mose je pote-kala fronta C >brih 15 km severoza-padno od Verduna, južno od Consen-yoya, se trdnjavi nikjer ni približala pod 12 km ter je dosegla največjo svojo blizino pri Ornesu, malo nad 12 km severovzhodno od Verduna, dočim se je pri Etainu oddatjila od trdnjave na 17 km. Taka :'e bila pozicija nekako 20. februarja t. 1.. ko se je pričela velika nemška oTenziva pri Verdunu. Ko je bila ta ofenziva v pogla-vitnih potezah 22. avjrusta t. 1. končana, se je fronta ob Mosi približala .Verdunu na 71/* km, naimanjsa raz-dalja pa je znasala ničlih 5 km. in to na oni točki, kjer so Nemci po za-vzetju fortov Pouaumont in Vaux prodrli do vaši Fleun*. Francozi so močno občutili to revaroo ncmsko blizino ter so zasta-vili vse si'e, da rotlsncjo nerr.Sko fronto nazaj, kar se je zgodilo z za-vzetjem fortov Pauaumcnt in Yaux. Na ta način so napredovali tu koncem novembra in začetkom decembra za 21 fn km. Naimanjša razdalia od Verduna je znašala torej od takrat 7Vs km in to na ćeli crti od Mose do razvalili forta Douaumont. do-čitn je znašala razdalja fronte pri iVaira kakih 9 km. Na tej najbližnji crti so sedaj za-čeli Francczi napadati. Ob Mosi sami, kjer gre fronta ob kanalu Mose, se ni nič izpremenilo, pač pa so za-pognili fronto neposredno vzhodno od Vaucherauvilla proti severovzho-du na visine, znane pod imenom la 'Cote du Poivre. ki obvladujejo cesto ob Mosi in cesto iz Vacherauvilla v Chaumont. Ob tej zadnji cesti so za-sedh" vzhodne griee, visoke 230 do 240 m zapadno in severno cd Lou-jVemonta r.a pol poti med tem krajem in Beaurnontom ter notegnili svojo tčrto skozi Bcis les Fosses na utrje-no pristavo les Chambrettes. Od tani gre fronta, dotikajoč se gozda Cau-rieres, na Bezonvau\ in poteni zapadno od velike ceste proti jugu zo-pet na fronto pred fortom Vaux. Nr.j-večja je francc^ka pridobitev severno od Louvemonta, ker so tam napredovali za dobre 3 km, največjo razdaljo od trdnjave Verdun pa so dosegli v BezonvauKU. kjer stoje se-daj 11 km severovzhođno od Verduna, samo 21/2 km od one crte ori Or-nesu. kjer so začeli Ncmci februarja svojo ofenzivo. Kljub t^m brezdvomnim uspe-hom pa ie smatrati francoske šunke le za politično demonstracijo, kar je razvidno tuđi iz te-le brzojavke: Berolin, 18. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Položaj na zapndnem bojišču je neglede na krajevne boje, neiznreme-njen. Sunek Franco7ov nrl Verdunu ni niče>ar drugega, kakor politična demonstracija in ne more prav nič vplivati na celotni položaj. Bilanca leta 1916. se za Francoze vsled teeca malega krajevnega usneha ni zboli-šala. Po rnesece traiajočjh krvavih bojih in najtečjih francoskih In an-fcieških izgubah je fronta na Fran-coskem in v Belgiji, izvzemši minimalne izpremembe meseca decembra 1916, ista, kaker decembra 1^15. Curih, 18. decembra. (Kor. ur.) V predvčerajšnji seji italijanske Zbornice je sporočil predsednik franeoski uspeh pri Verdun u in dostavil, da je franeoska armada v par mesecih tiničila veČ-tnesecne nemške pridoh'tve. London, 18. decembra. (Kor. ur.) Poročevalec »Dailv Chronicla* na verdunski fronti poroča: Dne 16. t. m. zvečer je začet* padati sneg, dne 17. t. m. je še bolj snežilo. Zavzeto ozeinlje !e eno samo močvfrfe. v ka-terem sedai ni mogoče napraviti no-benega jarka. Odstranitev ranienjh lc sila težavna. preskrba čet z živili in OTpžjetn velikansko đeto. SOVRA2NE IZGUBE OB SOMML Beroiln. 18. decembra. (Kor. nj »Beriiner Ztg. am M.« pravi: Lyon-ska brezžična brzojavka* i dne 12. decembra prinaša neresnićne števil-ke o izgubah obeh nasprotnikov ob Sommi, katerhn postavljalo s popol-noma zanesUive vojaške strsttii te-le števllke nasproti: Skupne izgube od začetka vojne znašajo pri Francczih 3300.000 možt pri Angložih pa l^rM^.OOO mož. V teh številkah, ki slone na zanesljivi pod-lagi. nišo všetete izgube temnopoltih Angležev in Francozov. Ker postav-ljajo temnopolte pomožne narode posebno radi v boj pri večjib napadjh, se zvišujejo številke izgube naših sovražnikov na zapadu najbrže še za več stotisočev. Od 1. juli ja sem so postavili v bcje ob Sommi 104 francosRo-antfle-ske divizije, ki so jih zbrali z vseh dclov fronte med morjem in Svico. VeCji del teh divizij je nastopil po kratkem odrnoni drugič, tretjič in čotrtič v fronti, tako da Je računati 22c divizij. Francoske izgube ob Scmmi je šteti do konca novembra na najmanj 250.000 mož. izgube An-jrlcžev rta najmanj na FFonoo mož. Pri tem so se Francozi že d^ij časa vzdrževali večjih izgub polnih na-padov. ♦ Francosko-anzleske skur»ne \z-pube v bitkah ob Soirmi znašaio torej pri previdnem štetiu najmanj S0O.000 mož ter prekašaio od naših sovražnikov izračunano štcvTo fft'KOM) mož rc^r.ških izgub ob Sommi, ki r>a ostajalo v resrtici precej pod pol milijonom. pri čemer je pomisliti, da se vrne kakih 76^ v^eh ranjenih, vsled izborne zdravniške nomoči in visoke zdravni^Jve vedc na Nefn-?kem, v rarmerema kratkem času za boj zmožnih zopet v fronto. FRANCOSKO UR\DNO POPOClLO. Ij5. decembra zveče r. Na desnem bregu Mose so na^e čete, iz-rabljajoč svoj uspelu napredovale v gozdu Caurieres. Vzele so vas Be-zonvaux. Včera! zvečer srno s svojim ognjem gladko zavrnili silen nem-ški napad na pozicije na hrbtu Poivre. Ohranili smo svejo fronto ne-peškodovano. Vjeti še vedno priha-jajo. Njih število znnša sedaj 9000. med njimi 250 častnikov. Končnega Štetja od nas vplenjenega materijala ni bilo mogoče izvršiti. Vendar smo našteli do sedaj 81 vplenjenih ali razbitih topov. 17. decembra popoldne. V Champagni smo brez težave vrgli nazaj neki nemški izvidni oddelek, ki je skušal vzeti neko malo posto-janko zapadno od ceste iz Navarina. Z desnega brega Mose ni poročati ničesar ražen o nekaterih bojih pa-trulj v okolišu Bezonvaitxa. V odse-ku Saint Mihiel se je ponesrečil nem-ški poskušem napad na francoske jarke pri Chauvoncourtu v našem ognju. Na ostali fronti je bila noć mirna. 17. decembra zvečer. Na desnem bre^u Mose je obstreljevala sovražna artiljerija pod protiučinko-vanjem naše artiljerije naše nove crte od Vaucherauvilla do Bezon-vauxa, zlasti v odseku Chambrettes. Prcnchajoč topovski ogenj na ostali fronti. Belfciisko uradno poročtto. 17. decembra. Ničesar poročati. ANGT.E^KO UR\DNO POROČU O. 17. decembra zvečer. Tekom zadnje noči smo izvršili rspe-šen nenadni rapad na sovrr:ćne jarke v okolici Raucarta. Vr^i smo v Vrltia granale; sovražnik je ntrpei izguhe. Vdrli smo tud! v strelske jarke jutro - zapadno od VVvtch^eta ter razdejali neko pozicijo za strojne puške. Zjutraj so spustili Nemci vzhodno od Vpresa oblake dima. Voina z Rusiio. MURiMANSKA ŽELEZN1CA OTVORJENA. »Politiken« poroča iz Bergna: Ruska Murmanska železnica je bila 17. t. m. slovesno izročena prometu, (ieneral knez B^sration. ki je želez-nico otvori!, se ie peljal brez presto-panja in brez neprilk iz Petrograda preko Romonesa na Murmansko oba'. Carju je poslai brzoiavno Čestitko. Železnica je bila takoj izročena prometu. Ruski državni svet Stockholm, 18. decembra. RusM drža\-ni svet Je z većino petih šestfrtk sprejel sledečo resolucijo: Ker Je v sedanjem zgodovinskem trenotkn v Rusiji treba napora vseh sH za kotič. «mago in skuppe?ra defa zakonodaj-nih zbornic z vlado, zahtevamo, nai se otpuste iz državne službe vse neodgovorne osebe in ustanovitev a deio unobie Tlađe, kl U MOtln program in oftrala saupenie defelfc, tako, da bo mogla skupno delovati z zakonodafnlml korpora-cijami. Nov* afeistrstro n Kuskcmf V Bern so dospela poročlU, glasom katerih je pričakovati v Rusiji nove izpremembe mtnistrstva. Ba|% bo imenovano ministrstvo Miljukov. ker je bil ministrski predsednik Tre-pov v dumi tako neprijmzno sprejet. Državni rbor je spreiel sklep proti vladi. Vojna z Halijo. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. ~* 17. d e c e mi) ra popoldne. Artiljerija ie na južnotirolski fronti razvijala večje delovanje. Naša artiljerija je ovirala iribanje sovražnika. V gorenji Astiski dolini in na Asiažki visoki planoti in tuđi na julijski fronti artiljerijski boj in delovanje patrulj. Z dobro mericnimi salvami naših ve-likokaliberskih topov na sovražna taborišča pri Komnu smo dosegli, da je sovražnik ustavil svoj ogenj na Tržič. Novi vnoklicL Rim, 16. decembra. (Kor. urad.) Uradni list priobčuje naredbo vojne-ga ministrstva. ki sklicuje iz ktnikov 1876. do 1881. pri naknadnem pre rtedovanjn potrjene pod zastave dne 27. decembra. Ožii vojni svet v Italiji. Sedemdeset senatorjev in po-slancev pod predsedstvom bivšega vojnega ministra generala Pedottija in ob navzočnosti bivš'h ministrov Canevara, Maggiorina, Ferrarisa, Ferdinanda. Martinija in generala Marazzija. samimi hujskači za vojno je sklenilo poslati Boselliju deputacijo, ki naj zahteva. da se v kabinetu ustanovi po angleškem vzorcu ožjl vojni svet. Italijlanskf parnlk zadel na mino. Lugano, 16. decembra. (Kor. ur.) Agenzia Stefani poroča, da je veliki pa^ažirski parnik »Caledonia« na visini ob Marseillu zadel na mino, ki je provzročila strašno eksplozijo, vsled katere je mogel parnik le s težavo misr»eti v prista^išče. 250 n^sažirjev je bilo pripeljanih v Marseille,- Italiianski oarlament. Proti odtegovanjn od fronrne službe. Curih, 16. decembra. (Kor. urad.) Italijanska zbornica je sprejela vče-raj zakonski nacrt v korist vojaških rz roi iH razpravijala potem o skrb-stvu za invalide in o odtegovanju od fn^.tne službe. Poslanec Ferri je lons^atiral, da se zlorabljajo politični in administrativni vpi;vi v velikem oi npcu. da se spravljajo vojni obve-i.<\) ci daleč od strelov po pisarnah skladiščih in drugodf. V vojnem miri-strstvu sedi 220 zdravih mladih častnikov in so zaposleni že nekaj mesecev v kleteh, da revidirajo račune iz libijjke vojne. Drugi častnl-ki opravljajo slične nujne posle že dolgo časa pri računski zbornici. Ne-izmerno mnogo duhovnikov in samostanskih bratov se nahaja izven bo-iišča. Poslaništva in poveljstva v kolon'jah. varna pred streli, so pol-na mlad;h atašejev. CistniVi na fronti. V o j n i m i n i s t e r se je obrnil nroti očitanju. da hi vsakdo, ki ne ^toii v najspređneiši frontni crti, ve-Ijal za taVega, ki se odteguje frontni službi, obenem pa je naznanil nove naredbe, po katerh morajo vsi za vojno službo sposobni častn'ki od leta 1^81. dalje v Drvo frontno vrsto, kr»T^knr so ti do^Icf slnžili Ie pri po-veljstvih, hitendinturah. in uradih druge vrste. Vojni minister Je nadalje naznanil, da v prehrani van hi vo-ja5tva so zopet izvršene izpren^em-Ve, k! ne bod^ skndovale. kakor se da sođ^t'. KonČno je izrekel minister svote zatmanie v bojno raspoloženje itaMjan^Vih vojfakov v tfi vojni, ki irr»a u«tvariti domovini njene naravne meje> Ktavema trgovska mornarica. Prometni minister pri-znava klavemo stanje italijanske tr-govske mornarice, ki se je izkazala preslabo apsolutno In na soloh ćelo za najnuinješe potrebe. Za dovoz premoga je bilo mogoče dobiti ko-maj tretimo DOtrebnih ladil Iz lastnih ^redstev Ttsrfffe ćelo m> vsem mogo-čem brezonzirnem rekviriranju in po zaplembi 66 sovrafcnih pamikov. s skupno 3*6.000 tonami. Dni|?o tretjl-nf» te d?»la AniJr'ifa, od katere ie bflo kuplienih 11 lađii. in ostanek nevtral-no Dlovstvo. Orške^a plovstva žal v zadnjem času ni videti v evropskih vodah* aorvelko pa slavi mifmm zahteve. Položaj prevalanja po mor-ju fc mliko težji, ker se sedaj rabijo ladje s skupno 140.000 limaiui nnjno za transport žita u Severne Amerike. Tuđi v prometa v deieli so tež-koče radi pyd-George brzojavil ruski, ita-lijanski in belgijski vladi, da zagotav-Ija angleška vlada svoje zaveznice, da je trdno odločena, jih neomajno podpirati in nadaljevati vse napore do končne zmage. Vtlsk mirovne ponudbe v Rimu. Bern, 16. decembra. Turinska »Štampa^ poroča iz Rima: V celem mestu se ne govori o drugem kakor o mirovni ponudbi, o kateri so vče-raj oficijalni socijalisti razpravljali v dveh frakcijskih sejah. Najprvo so hoteli podati nov mirovni predloir, potem pa se to misel opustili. Tuđi reformni socijalisti so se sestali na pogovor. Sociialistična stranka je sklicala nadaljne seje s strankinim vodstvom. Nadalje poroča »Štampa« iz Rima: V parlamentu prevladuie mnenje, da entanta zavrne mirovno ponudbo. Istotako pa je razsirjeno prepričanje, da je ustvarjen popolnoma nov položaj. Rimski dopisnik »Štampe« omenja govora radikalca Girardinija in re-formnega socijalista Tasce, ki pome-nita boj proti Bosellijevemu kabinetu. 2eli se vojnega komiteja po fran-coskem in angleškem vzorcu. Iz Gi-rardinijev. govora pa je vredno po* sebne opombe to, da naj se po njego-vem mnenju povabijo osrednje države, da precizirajo svoje pogoje, pred-no se nemška ponudba odklonj. Mirovna ponudba pred i talijansko zbornico. Đazel, 15. decembra. Kakor se poroča iz Rima, je verjetno, da bo Giolittijeva stranka principijelno in soglasno podpirala interpelacijo soci-jalistov glede sprejema mirovnih predlogov sovražnikov. — Tuđi v rimskem senatu je podano na vlado vprašanje glede mirovne naklonjenosti centralnih držav. Milan pozivlja vlado, da sprejme mirovno ponudbo. Curih, 16. decembra. »Neue Zu-richer Zeitung« javlja iz Milana, da je milanski občinski svet izdal v mestni posveto valni dvorani poziv za podpis onih, ki bi bili voljni pozvati vlado, da naj nemudoma začne z mirovnimi pogajanji. Turinski občinskl zastop za premot-rivanje mirovne ponudbe. Zeneva, 16. decembra. Kako so industrijalci Italije siti vojne in kako hrepene po miru, je razvidno iz včc-rajšnje seje turinskega občinskega zastopa. Vsi govorniki so zahtevali, da nemska ponudba se ne srne od-kloniti, marveč se jo mora najprvo premotriti. Eden izmed govornikov je rekel, da bi bilo zločin, ako bi se predlog kar tako odbil. Italijansko ljudstvo je trudno in naveličano vojne. Župan je rekel, da on ne more dati nobene izjave, ker je Milan imel že britke skušnje s podobnim skle-pom občinskega sveta. Več govornikov je oštro grajalo postopanje An-gliie glede na pomanjkanje premoga v Italiji. Od 30. novembra dalje sta prišli v Italijo samo đve majhni ladji. Seja je bila zaključena s hrupnhn odobravanjem. Župana so pozvali, da naj zaiiteva od ministrskega predsednika nujnih odredb, da prepreci katastrofo. Glasilo italijanskih socijalistov o mirovni ponudbi. Curih, 15. decembra. Glasilo italijanskih socijalistov »Avanti« konstatira najprvo, da so nacijonalistični italijanski listi sprejeli ^mirovno ponudbo z odkritim sovraštvom in lah-komiselnostjo. Imeti moramo pred očmi, da tuđi z ententine strani do-slej nišo bili podani nikaki konkretni predlogi in da korak osrednjih držav vendarle pomeni prvi korak, da bi se končala vojna potom diplomatic-nih pogajanj. Ako bi bil predlog tuđi provzročilo stremljenje, da se konstruira takorekoč moralični alibi, bi vendar morali reci, da je nezaslišano, ćelo bedasto, ako bi se ponudba krat-komalo odbila. Nemčija je na vsak način razumela psihologični moment. Njeno ponudbo odbiti, bi pomenilo, osrednjim državam dati moralično in politično pretežje pri nevtralcih m pri delu javnega mnenja boiujočih se držav. »Avanti« pričtakuje, da italijanski odgovorni možje ne ostaiiejo trdovratno na odklon-ilnem stališču. Japonska za vojno. Rotterdam, 18. decembra. Odgo-varjaje na brzojavko Lloyd Georgea o ustanovitvi novega anglesTcega mi-nfštrstva, le japoriški ministrskf predsednik sporočil, da se za naša Ja'pbn-šlća na to, da bodo Anglesica in njene zaveznice pod vodstvom Lloyd Ge* orgea s trdno odlrVčnostjo nadaljeva-Ie vojno ter zagotovile popolno in trajno zmago. 291. Stev. .aLUVENSKl MAHUU*. mm It. decembro Ifl6. Stran 8. Se ei litiatin Grfln Položaj v Atena*. Amsterdam, 18. decembra. (Kor. , urad.) »Times« poročajo iz Aten: Sprejem četverozveznih zahtev po-menja odstranitev grške armade iz Tesalije in premestitev artiljerije v Peloponez. Ententa bo izrocila radi I dogodkov. ki so se odigrali začetkom i decembra, grški vladi 5 e eno n o-t o. Francoski in ansleški poslanik I pričakujeta nadaljnih navodil ter se nahajata na krovu ententnih 1 a d i j v P i r e i u. Francoski admiral je objavil v petek zjutrai razglas. ki priporoča meščanom, da naj ob 4. popoldne zapirajo trgovine. Atene so zvećef popolnoma temne. Razpoloženje je l mirno. Premestitev čet in artiljerije bo trajala približno 3 tedne ter se bo \ vršila pod nadzorstvom in vodstvom ententnih častnikov, I Premestitev grških čet. I Atene. 17. decembra. (Kor. ur.) I A^ence Havas. Včerai se je pričel [transport grških čet v Moreo. Čast-niki, ki nadzoruiejo prcmcstirev čct, 50 danes pričeli svoje delovanje v Korintu in Patrasu. Frsncoske ladjc nadzirafo obe pristanfščf. Ententno brodovie v grških I pristanfcčin. Curin, 18. decembra. -Secolo« poroča: Ententno brodovie se je vt-nilo v grška pri«tanišca. Pričakovati I je važnih ukrepov. Francoz! na ZakTntu. Milan, 1?. decembra. (Kor. urad.) >Secolo« poroča, da je francosko I brodovje izkrcalo na Zakintu pomor-Ščake s stroinimi puskami. ki so za-sedli gledatišče, policijsko poslopje m brzojavni urad. Spitzmiiller in namški program. D u n a 5. 17. decembra. Novi ministrski predsednik še ni S€Stavil svojega kabineta, trdi se pa, da se mu to do torka gotovo po-sreči. Novi kabinet bo imel — to je dones že gotovo — povsem uradni-ški značaj. Prvo navdušenje gotovih radi-I Jalnih nemških fcroffov nad padcem di. Korberja in imenovanje dr. von SpitzmUllerja se ie nekoliko poleglo. ,Vsa javnost vć, da bo novi kabinet uzakonil Stiirgkh - Tiszovo nagodbo, nikdo pa ne ve, kakšni so njega dr^gi nacrti. Zato so tndi tišti, ki so raz~ glasali, da je nemški velikonočni pro* gram postal program avstrijske vlade, postali nekoliko oprezncjši. Gotovo: dr. von Spitzmiiller je odločen Nemec in centralist, njegovi I ministri so deloma prevzeti iz grof 'Stiirgkhovega kabineta, ki je menda res imei že vse pripravljeno, da proglasi nemški državni iezik ter izvrši izločitev Galicije. Toda kratka Kok berjeva era je vendarle zapustila glo-boke sledove in odstopivši ministr-ski predsednik je postavi! nekaj mej-jiikov, katerih njegov naslednik ne more izruvati čez noč. V od grofa Stiirgkha pripravljeno cesarsko pismo o izločitvi Galicije, je dr. Kor-ber Se v zadnjem trenotku vstavil pasus, da se mora ta izločitev izvršiti zakonitim, t. j. parlamentarnim potom. dr. Korber je sodeloval pri manifestu novega vladarja, ki se ]e y globokem mnevanju svojega viso-kega pokliča postavil na stališče po-litične tradicije svojega častitljivega nrednika. Korber je povzročil tuđi lastnoročno cesarsko pismo, v kate-rem izraza cesar Karei svojo volio, da naj se skliče parlament, pred ka-terim bo prisesrel na ustavo. To so fakta, katerih ni mogoče praviti s sveta, to so načela, ki ne ugasnejo s kabinetom — tuđi Spitz-mĐUer Jih bo moral respektirati. Cesar ie slovesno proglasil ravnopravnost in ustavnost za temelie svojega vladanja. Zdf se nemogoče. da bi se upal katerikoli državnik pričetf s prevratnim oktroiem neposredno pred cesanevo prisecro na ustavo. i Trdi se, da je dr. von Spitz-I mfilier sposoben mož in da ima tud! politične talente. 2e prve dn! svojega poslanstva je mogel spoznati, na kako oster odpor Je naletel na s!o-vanskem jusrn hi severu monarhije Drojrram. kf mu sra vsilfujeio gotovi i Vrogf. Najprfmftivnejta politična pre-' udarnost mora sprevidetJ, da je ne-ft^oče, da bf se sred? vome nagradilo* nenemške narode, ki tvoriio ve-&no prebivaJstva. za vso njihovo svestobo fn pofrtvovalnost z oktroiem nemškega državnesa Jezika. Pn-lit?k Sfr^e^ra posrleda pa s? mora tuđ! reci. da b! ne bilo večjesra rn ne-$pretneišega anahronizma. kakor ococl^iti v čobu ko }e e*slo o sn^ 1 vicati in svobodščiaah malih narodov na dnevnem redu, — nemško nad- vlado. Centralne države upravičeno prepričujejo svet, da je geslo o zašči-ti malih narodov. s katerini nastupa ententa, prazna fraza — doma pa bi se naj nasel državnik, ki hi imel po-jum, pokazati pred v«m svet om, da je tuđi njemu ravnopravnost Ie pravna beseda? Nedavno je nemški dr/avni kaneler obljubil vsetn malim narodom pomoč in zaščito centralnih držav ter je slovesno pouda-ril, da čini onih malih narodov, ki žive v osrednjih državah in se hrabro bore za skupno stvar, ne bodo po-zabljeni. Ali naj bo prvi odgovor na Betlimann - Hollwegove besede — proglašenje politične inferioritete av-strijskih nenemških narodov? In kon.čno: aii je sedaj čas za politične eksperimente? Na* dnev-nsm redu so druga in zares aktual-nejša, neodložljiva vprašanja, ki dajo tuđi naibolj energični in delavni vladi dovolj posla. To so vpra.^anja, ki se tičejo želodca, v pravem in prene-šenem pomenu besede; velike in dalekosežne aprovizaČne, finančne in humanitarne zadeve, katerih zado-voljiva ureditev je vređna truda in napora najsposobnejših drfavnikov. Ni čuda. če se v političnih kro-gih že danes govori, da se tuđi dr. v. Spitzmiiller nemara prenagliti in da nikakor še ni a k -ceptiral programa nem-ške n a d v I a d e. Slišal sem ćelo iz sicer dobro podučenega vira, da se je tuđi novi ministrski predsednik prepričal, da je treba odka-zati vprašanja takozv.no-tranjepolitične reforme na parlamentarno pot. Koliko je na tem resnice, se ne da kontrolirati. Značilno bi bilo vsekakor, ako se izkaže, da baron Handel, ki je izdelalJ^tiir^khov reformni program (drS\*ni jezik itd.) ne mara postati notranji minister, temveč da bo imenovan Ie za vodjo notranjega re-sorta. In Še nekaj se trdi. Gotovi politični krogi govore namreč, *ia bo Spitzmullenevo nradni^ko ministr-stvo Ie prehodno, ki bo izvedlo proračunski provizorij in nagodbo ter se DOtem timaknilo novim mo-žem. NavaJajo se ćelo že imena: skupni finančni minister princ H o -henlohe alf pa brvši posla!iik v Bukare^ti grof Czernin, (ki ni diplomat do pokliču), naj postaheta SQJt2|riu!l«rjevra n^slednilj^, ' ' Sestava kabfneta ^e ni gotova. Drmaj, 18. decembra. Cesar te po prihodu z bojlšča sprejel dares dopoldne mimstrskega predsednika drja, roo Spitzmulierja, ki mu je po-ročal o uspehih pogajanj za sestavo novela kabineta. Kakor se polu radno javlja, je cesar drju. SpitxrnOlier-ju naročfl, da naj nadaljuje s\Fo^e delo za sestavo novega ministra. V parlamentarnih krogih se govori, da postane vodja trgovinskega ministr-stva sekcijski šef dr. R i e d I, vodia finančnega ministrstva pa sekcijski šef WinTmer. Dr. Baerenteither je ponuđeni mu trgovinski portfelj ođkkttiiL — Listi poročajo. da je dr. vom SpitzmuIIer ponudil trgovinski portfelj nemškemn pa^lancu iz Će-ške, dr. Urbanu, ki je pa izjaviL, da v« more odločjti sele, ko iz\re program nove vlade, v katerem da mora biti posebno stallšče GaJiške, narodna razdeIHev Cesk^ hi n#iaiiu drža\T»t iezik. %> Zahteve đunajsfirlh n%mslih «d)o-oalc«v. ZdruŽ&ni nižjeavstrijski nemSki nacijonalci so imeh* 17. t frt na Du-n3ju deželni strankarski shod, na ka-terem je poslanec dr. Waber pojasnil nemško-nacijonalne zahteve glede preuredbe Avstrije. StaliSČe Nem-cev do vlade, je pojasnil govornik, ni odvisno od osebnega zaupanja ali ne-zaupanja do ministrov. Za eksperimente in poskuse ni Nemcev več dobiti. "Vlada mora javno priznati, kaj hoče. Vsako omahovanje bi bilo pogubno. Obljubljeno razŠirjenje gali-ške avtonomije mora provzrociti, da se Izločijo gališki poslane! iz držav-nega zborsu Gališkim poslancem se ne srne priznat! pravico, da samostoj-no odločijo o svojih zađevah, da pa obenem rudi soodločijo o zadevah zapadne Avstrije. Ohranftev enotno-sti Galicije s ćelo državo je skrb vlade. Zmota je misliti, da se bi vptrv Slovanov na razvoj razmer v zapadni Avstriji zmanišaL Samo slovanska unija ali slovanska večtna, kateri bi sicer nernški narod v Avstriji zapa-del ko* dobrodošli plen, bi bila ooe-moročena. Nemci zahtevafo ni^deTi-tev Češke na okrožja m nem§ki dr-l§ysi |«rik» Ie imhttrt m d*io vreaaičiti k z ustanovitvijo votike nemikc organizacije. Shođ je sprcjel resolucijo, s katero zahteva ustanovi tev iiemHvega bloka, avtonomi)o za Galicijo, j-azdelitev češke na okrr,:?ja, nemski državni Jezik m nov opra\ ilnik za državni zbor. • ■ ■ Casopfrie o polituri krizi. Zabeležiii smo že, kako radost-no pozdravljajo nemški listi Korber-jev padec in.kako se veselijo, da priđe na krmilo nimistrstvo, ki bo gospodarilo z abf.olutističnimi sredstvi. Kesnici na ljubo moramo konstatirati, da so ti>di v nernškem taboru — čf tuđi redke — izjeme ki da so se odzvali ne Ie v socijalno-demokratič-r.em, temveč tuđi v meščansketn nemškem časonisju trezni in oštri glasovi. Kot primer naj navedemo najuglednejši nemski provincijalni list, liberalni »Prager Tagblatt«, ka-terega sodbe o vlogi nem§kih radikalnih strank v sedanji politični krizi si prizadeti pač ne bodejo shranili >T2l zrcalo«. Tako-le lf, Hinr.mer in znojemski trgovec s Jaimarcami Teufel m'majo moči premazati ministre. Toda ti fjudje so s svojrrn krikom in vikom onemogočfri obnovitev parl-amenta-rtzma. otii so z ostanki svojega piva zatopHi profirrarn obnovitve n^še tfsta\*e. Njihov zločin je tem večji, ker dobro vedo, da bo Sttirgkh-Ti-s^nva 20!etna nagodba povzročfla največjo škodo ba5 nemskemu narodu v Avstriji. Nemški;radikalci so pri mnraK polagati račune.« Tako j^Prager Ta^blatt«. Neprostovoljno kritiko n em ške politike čitamo tuđi v »Grazer Tag-blattu«, ki je sicer »z dugo fn telom« za »novi program«. Pod naslovom AVenn z^'ei sich streiten« poudarja neki dr. H., da so neprestani notra-njepolit'čni spori vzrok, da podlega Avstrija pri vsaki priliki Ogrski, Podrejenost vecjega rn v vsakem orfru v&žnejšega avstrijskega deki monarhije pod Ogrsko oropa državo svetovne veljave. S temi dr. H.-je-vfmi izvajanji je primerjati. kaj hoče }o Nemci zepet izrvrati in kako skr-bijo nem?ćke stranke s svojim programom, da bi postala avstrijska polovica monarhije — močnejša. Naj citiramo Je en nemski gta« iz Berolina. »Vossische Ztg.« pravi: Korber ie pade! kot žrtev grofa Ti-sz%. To bi se ne bilo nikdar zgodilo, đa radikalci ne bi bili kovali proti njemu največjfh intrig. Grof Tisza je mobilizira! proti Korberju. zanaša-joč se na dogovor z nemškimi radi-kaid. Z jate trpkim! beseđa^ni presoia notrafijepoiitično krizo č e § k o časo-pisje. Olasilo češke agrarne stranke »Venkov« piše: »Je to res nezasliŠni pojav, da so v Avstriji leta 1916. na-padli ministra za to, ker ni hotel uvesti absalutizem in reakcijonar-stvo ki da so bili Ijudje, ki so ga na-padli, izvolieni p o s 1 a n c i nemske-gra ljudstva! Te razmere naravnost kričijo po remeduri, da se v Avstriji ne bo sesula vsaka vlada, ki stoji na stališču napredka in razvoja. Kor-berjev naslednik dr. von Spitzmiiller je finančnik. v katerega * polittčnem udejstvovanju nam je zabeležiti tri značilne pojave: pod B a d e n i j e m je nenadno opustU državno službo, pod Sturfckhom je kot minister izcfed znano jezikovno naredbo, đa mora-jo češke trjrovske zbornice (rudi vse ostale nenemške; op. ur.) dopisovati central. uradom nemško, srlavni njegov čin pa je sodelovanje pri nagodbi, glede katere je zavzemal stallšče grofa Stflrgkha. Cesarsk! manifest Jt progrlasil ustavnost In ravnopravnost za u edo tak Hi vi program vsake vte-de. Dr. SpitzmuTter to dobro v6. Vsak korak od te crte proč bi I« po- nfial Timlniivo v driavt bornu m jt treba baš v sedanjem Ham* prav zares izogibati. Mi Ćehi bi nm trpeli da bi se grešilo proti načelom ravnopravnosti ra pravičnosti. Kdor bi no-vemu ministriikcnTU predsedniku pri-porocil program nernške nadvlade, ta je šlep. ki ne vidi niti korak v bo-dečnost. Mi čakatno. »Narodni Listy« poudarjajo, da je dr. v. Spitzniiiller znan kot Nemec in centralist. Nemško-radikalni krogi trdijo, da bo oktroiral vse. česar dr. Korber ni hotel. Češke stranke imajo povoda dovolj, da so napram drju. Spitzmiillerju popolnoma hlad-n e. Odločile se bodo pozneje. morda za nedolgo. Vsi, v prvi vrsti pa dr. von Spitzinuller, si moraio biti na jasnem, da bo to odločitev storil >Ćesky Sva^*«, zhor 107 poslancev, ki si je sam po sebi pridobil pomen in važnost.« Konzervativna »Narodni Pofiti-ka« smatra za rzključeno. da bi moglo priri do takib prevratov in spre-memb, kakršnih si iz prozornih vzro-kov čeli nemški n e -avstriiski radikalnem. V ostalem se zanaša češki narod na svoje zjedinjene zastopnike, ki bodo branili njegova prava. Soči jal istično »Pravo Lidu« upa, da se novi ministri v interesu države in v interesu svojega poštenega imena ne hodo oddalini od pota m smeri, ki ju je zacrtala Korberjeva vlada. Ćeško nemsTco glasilo »Union« izjavi ja: Za teorijo o narodib gospo-dov in hlapcev v Avstriji ni prostora. Kazne politične vHi. = VeleposUmiktt Tarnowskemn dovolfena prosta pot. Iz Londona poročajo, da je angleški zunanji urad ca zt^o Zedinjenih držav dovolil av-stro-ogrskemu veleposlaniku za Wa-shington prosto pot. = Zanimiv govor. Glasom »Refchenberger Zeitung« Je imel nemški poslanec Kfepek v Ustfeku na shodu kmetijske organi2adje velik govor, v katerem je omenil tndi tuđi tragično ?=mrt g^ofa Stiirgkha, Rekel je o grofu Sttirgkhu, da je na-meraval iz razmer, DastaJih po vojni, izvesti vse posledice m zagotoviti nemskemu narodu v tej državi »tisto mesto, ki mu gre v interesu države«, a da je morilec grofa Stfirgkha trni-čil velik del teh upanj. — Tuđi o Iju-dskem želodcu je poslanec Krepek obšimo razpravijal. Kdor bi mogel ljudske želodce sedaj jzađavolfitL, bi bil sprejet kakor mesija, A Mesije ni in nobeden ministrski r>redsediiik ne bo mogel pomagati. Glavno vpraSa-nje tuđi nt razdelitev žirfl, nego povećanje produkcije. = Mestae volitv« ▼ LabUno. Pri mestnih volitvah v Lublinn dne 15. decembra je bilo izvoljenih 10 židovskih kandidatov m 2 poljska kandidata. = Razpoloženje na Japonskem. Reuter peroča iz Tokija: Listi priob-čujejo razgovor z vodilnimi poiidč-nimi osebami, ki so vse mnenja, da bodo zavezniki odklonili nemško po-nudbo, kakor rudi vsak predlog. ki bi dal Nemčiji po vojni tuđi Ie približno tako pozicijo, kakršno je imela pred vojno. — Švicarske vesti pa pravno, da ni Izključena da žeti Japonska skleniti s centralnim! državami mir, da pa ilče sedaj Ie vzroka. da bi mogla preklicati pogodbo, da ne bo sklepala separatnega miru. Peto vojno posolilo. Le še kratki so dnevi do poteka, določenega in sedaj podaljšanega roka za podpisovanje vojnega poso-jila. Naj bi jih občinstvo dobro izko-ristilo in z izdatnim podpisovanjem še v zadnji uri pomagalo, da bo ce-lotni uspeh novega vojnega posojila kar le mogoče najizdatnejši. Avstrijske armade so na vseh bojiščih dosegle občudovanja vredne zmage; vsak dan je čitati poročila o novih junaštvih in le ie malo potrpijenja je treba, pa bodo izvojevane končne zmage in tišti sovražniki, ki se danes še navidezno branijo miru, dasi po njem sami hrepene. se bodo vdall Tišti, ki žive varno In mirno v državi, daleč od bojnih poljan, pa služijo več ali manj velike vsote, imajo zla-sti dolžnost. da z mnogoštevilnim in izdatnim podpisovanjem vojnega posojila olajšajo m pospeše delovanje armade in zagotove domovini zma-go. Vsakdo naj se zaveda, da Je njegova najsvetejša dolžnost, posoditi svoje prihranke državi potom pod-pisovanja vojnaga posojila. Pri c kr. ^novoMšken okrai-boiii pove«stvu it 27. t UabHani ustanovljeno zbirah'šče sprejema oglasila in podpore na V. vojno po-soiilo tuđi po 16. decembru 1916, na kar sa opozarjafo eventualni podpfe-niki, kf so iz katwefirakdi vsroka 2va-mudiH termin. Banka »Slaviia« vplsak je zopet S OrittiflP Tro^ncOT ncsnjili* +?kr* cbt je sedaj s prejšnjimi posojfli vpisaki vsoga skupaj 10,206.000 kron. — V. avstrijsko vojno posojilo so pri Mestni kranimici ljubljanski nadalje med drugimi podpisaii: Požarno društvo v Selah na Koroškem 2000 K; deželna zadruga fotografom v Ljubljani 1000 K; Josip Župan, po-sestnik in trgovec z lesom v Dov-jtm, 1000 K; Alojzija Fister, trgovka v Ljubljani, 1000 K; Ivan Zagorec, e. kr. črnovojniski stražmojster v Me-. tliki, 1000 K; Marija Funtek, soproga c. kr. profesorja, 500 K; Frančiška Sterle 1000 K; Rudolf Lahajner, desetnik težkega domobran, topničar-skega polka 22\2% 100 K. — »Cesar-jevičevi pehoti« na Čast pa je sklenil hranilnični upravni odbor, da poleg že podpisanih 4 mjtfjonov V. avstrij-skega vojnega posojila podpise hra* nilnica za svoj račun še 1 milijon kron državnih zakladnic, skupaj to-^ rej 5,000.000 kron avstrijskega voi-nega posojila. — V. avstrijsko vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki kot oficijelnem subskripcijskem mestu je do vštetega 16. decembra podplsalo 574 strank 8,592.800 kron V. 5 in pol odstotnega vojnega posojlla. Med drugimi so nadalje podpisaii: Mest-na hranilnica v Kranju 150.000 kron; posojilnica za ilirsko - bistriški okraj, Trnovo, 70.000 K; Mestna hranilnica v Kamniku nadaljnih 84.300 K; posojilnica v Zagorju ob Savi nadaljnih 13.200 K; hranilnica in posojilnica, Št. Jernej, Dolenjsko, nadaljnih 12.000 K; Dosojilnica v Ribnici nadaljnih 10.000 K; »Dalmaspoj«, pod-jetništvo za gradbo železnjce Knin-Pribudič, Knin, 10.000 K; okrajna hranilnica in posojilnica, Škofja Lo-ka, nadaljnih 8000 K; hranilnica fn posojilnica. št. Jernej, Dolenjsko, nadaljnih 8000 K; kmetska posojilnica vrhniške okolice, Vrhnika, 8000 K; Peter Kobal. Kranj, 5000 K; Ivan Je-lačin, Ljubljana. 5000 K; dr. Josip Oblak, odvetnik, Ljubljana. 5000 K; inženir Hans Zapfe, Ljubljana, 4000 kron; posojilnica v Radovljici 4000 kron; okrajna hranilnica in posojilnica v Škofti Loldu nadaljnih 4000 K; trgovski gremij v Ljubljani 3000 Ki Franc Demšar, Zalilog, 2000 K; Josip Turk, Ljubljana. 2000 K; Oabrijrf Bevk, Cerkno, 2000 K; Josip Rude«^ graščak na Tolstem vrhu, 1000 kron; Josip Bricelj, c. kr. nadporočnik» 1000 kron; Štefan Koren, Slov. Bt-strica, 1000 K; Janez Župan, šmarV no ob Savu 1000 K; GaŠper Budko-vić, Boh. Bistrica, 1000 K; Rudo^ Marčič, a in kr. stotnik, Skader, 1000 kron; dr. Alojzij Praunseiss, Ljubljana, 1000 K; Alojzij Pogan, a kr. na« tar, Idrija, 1000 K; Ivan Pangen^ Selo pri Bledu, nadaljnih 1000 kron; podpomo društvo IL c. kr. državna' gimnazije v Ljubljani, 300 K; Anton Škof, Ljubljana, 250 K: IgnaclJ Žargb* Ljubljana, 250 K; Metod Zormany Ljubljana, 250 K; Josip Tolazzi, Ld*1 gatec, 250 K; Adolf Milavec, Ljublja:-na, 100 K; Marija Šiška. učenka IH. razreda, Ljubljana, 100 K; Nada Tav-» čar, učenka III. razreda, Ljubljana, 100 K; Edvard Grapulio, pri domo-branskem pešpolku, Admont, 50 K; Perugij Musig^pri 27. domobranskem pešpolku, Admont, 50 K. Na splošno željo subskrfpcijskih mest je finančni minister dovolil, da se za kratek čas p o d a IJ š a s u b-skripcijski rok za V. vojno posojilo, na kar si dovoljujemo opo-zoriti one p. n. subskribente, ki do* sedaj Še nišo odposlali podpisane pet-glasnice. Ljubljanska kreditna banka r Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, OoricU t. č. Ljubljana, In Celju sprejemaja do nadaljnega §e prijave na V. vojna posojilo in opozarjajo, da so vse potrebne tiskovine pri blagajnah banke vsakomur na razpolago. — Peto 5 tn pol odstotno argtrtt- sko vojno posojilo. Pri podružnici avstro - ogrrske banke v Ljubljani so nadalje podpisaii: Neimenovana za~ druga 100.000 kron; dr. Oregorič, Jh Bistrica, 1000 K; AndreJ PodboL Ribnica, 2000 K; kurat Evst Rajd 4000 K; Gjebić - Mam5ič, polkovnilfc 1500 K; Jurij Szeveri 1000 K; Janez Sitar, prostak, 100 K; Inž. Schler 30Q kron: Kranjska hranilnica 2,000.000» kron; pl. Pohl, podpolkovnik, 1000 kron; Filip Supančič 5000 K; neimiu novana hranilnica 69.000 K; Jeaij Schrey 10.000 K; Alojzij Kobal, Stu^ deno. 5000 K; Angela Orahek, 1000 kron; dva neimenovana 127.100 K; Alojzij Semlč 2000 K. Pri c. kr. prlv. splošnl prometni banki, podružnici v Ljubljani, pr«f« J. C. Mayer so na V. avstrijsko voi-no posolilo med drugimi podpisaUt provizijska blagajna bratovsk« skladnice v Zagorju ob Savi 10.000 kron; bomiSka blagajna bratovsk« skladbifee v Zagorju ob Savi 10.000 kron; gosp. dr. V. Oregorifi, primarfll v Ljubljani. 12.200 Z; lastnlM tvrdkf i. £. May«r, Uubljao^ !0m km Stran 4. .SUJVtLM&HJ NAKUU*, one 19. tfettMf* t!#I*. 591 gospa Marija pL Pola, Ljubljana. 6000 K; gdč. Gretl pL Pol*. Ljubljana 9300 K; kapitel in župna cerkev. Novo mesto, 3000 K; občinska hranilni-ca, Krsko, 100.000 K; gosp. mag. ph. . R. Sušnik, lekarnar, Ljubljana, 3000 kron; gosp. Viktor Schiffrer, Ljubljana, 5000 K; gosp. Pavcl Sccmann, tovarnar, Ljubljana, 30.000 K; gosp. Ignacij EUner, c. kr. stotnik, Stern* thal 100*3 K; gospa Marija Boh, St Jurije pri Grosupiju, Z000 K; preča-štiti gosp. Janez Debeljak, St Jurij pri Grosupljem, 1000 K gosp. Josip Goršič, St. Jurij pri Grosupljein, 1000 kron; tvrdka St. će C. Tauzher, Ljubljana, 7000 K; gos. Franc Vintar, Hruševo pri Straži, 2000 K; preč. g. dr. Josip Dolenc, Ljubljana, 1000 K; tvrcika G. Tonnies. Ljubljana, 20.000 kron; c. *r. črnovojniška železniška obranibna stotnija ▼ Borovnici 14.300 K. Pri Splcšflo kreditntm društvu ▼ L}ob!jai!! so pod pisali na 5. vojno po-sojilo; O krajna boiniška blagajna v Ljubljani 5000 K, g. Ferdinand Stare, sodni svetnik v pok., 2000 K, Kon-sumno društvo za Ljubljiino in oko-Dco v Ljubljani 1000 K; Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku 1000 kron,* Ob~nc kensumno društvo v Idri/i 500 K, Obrtniška bolniška blagajna v Ićriji 500 K. neimenovan 1000 kron. Pri mestni poso?:!fiici v Kamnikti so podpisale 5. avstrijsko vojno po-sojiio sledeče stranke: Mestna hra-nilnica v Knmniku za račun svoj la-sten 100.000 K: Ignac Vrtačič. Sela, J000 K; Anton Svctic, Kamnik. 20.000 kron; Franc Habjan, Siob. 1000 K; Neimenovan, Kamnik. 1000 K; Josip .Adamič, Domžale. 5000 K: Okrajna bolniška blagajna, Kamnik, 4000 K; ]\Ve? jonska korporacija, Kamrnk, 3O.CKX) K; Ivana Zentrer. Karrnik. 1000 K: Zadruga mešanih obrtcv št. 4. 200 K (po A u gr. Terpinc); Ana Golob. Ne vije, 1000 K: Jože Kal'š-irV, Potok, vojnoiit. kom., inoo K; Vr-ent'n Brodar. Vrb^o!;e-R3fo]če. ICO0 K; Lovrane Prekiet, HevHe, 200 K: Jakob Fa$ra"??. ?empas. 100 krOT; K^rcl Skr1a, *>r>"ik, 3000 K; Franc Tom, 4000 K; Franc Se«ek, Smarca, ?OOn K: Jcžefa Sešek, Smarc?, 20no K: Ln*-rerc Bersant. Karrrrk, ?ooo K: Rado Medič, lesni trgovec Kamnik, 1000 K. t_ Ml \i mteffi ittl V pokolje stopfl nadučitefj na Opčinah g. Štefan F « r i u g a In dobi! tem povodom na*1cv ravnatelja. V nisVem rjetutetru se nahajajo po pcrcč'iih. došlih informacijskemu Bradu v Vagni: Josip Oolja z Gra-hove^a, 44 let. t fortu A*eksan-drovsk, giibernija Transkaspija, An-drei Lavreričič iz Standreža. 43 let, v Orlovu, gubernija Wjatka (Šank, gu-bernija Tambov). Vinko Batistič iz Renč. 40 let, v Skobelskem. gubemi-ja Fergara, Martin Bandelj iz Rihem-berga, 32, v Romanovem Borisog- [ Uebsku, giibemija Jaroslav, Andrej * Balič iz ??mi>etra, 23. v Jelabuzi, gubernija Vjatka, Karei Cerkvenik iz Povirja. 22 let, v Poltavi. Ivar. Bitež-nik pz Bat. 21 let, po«ta'a Prokorov-ka, ?n.!berrf:a Kursv. Fran Bandelj fz Podccre, 29 let. v Šarkiu gtibemija Tambor. Zar!en!eiw% nremofer?'«. Tr?a?ka Meže^na rod*-"- :* o^redla z^^Temho premož^Tja ;: . l:ega odvetnika dr. Emfla P i n c h e r 1 e. rojeneiza leta 1876.. 1-er :e rnrsviče^ sum. da je za-gT«§'l zloč'v profi ^^ojni sili države v Hiri«-fi ^ ^27. voj. k^z. zaV. Tržt^ka aprovi^cHsVa komika »e nro^aiR'a pnra^e 17. t. m. ćele po 7 K 44 v Y?. po^amezne kose po 8 K 16 v k^. Kostrunovo rreso se ;e prodnjalo i^ti dan nredrrli deH s ori-klado po ^K f* v ksr, zadnji deli s priklado po 4 K 40 v kjr. Dnevne vesta. — Odlikovan^ Cesarievo po-bva^no priznanje je dobli podpolkov-nik 40. pp. Teodor R a k t e I j. Sre-l)mo hrabrostno svetinjo 1. razreda Je dobi! štabni narednik 87. pp. AloJ- j zij B i % i a k. Srebrno brabrostno | svetinjo 2. razreda so dobili: narednik Ivan V i h a rf korporala Lovro Krajne in Ivan Frecl, desetnik Jakob T r a t n i k, infanterist Ivan K o c j a n č i č, Anton K r a n j c, Franc S i m č i č, Franc K c n k in Ivan S 1 a t i č, vsi pri 87. pp. Pri orožništvu so dobili srebrni zaslužni križec s krono na traka brabrostne svetinje naredniki 7. poveljstva: Pc-ter Kravos, Franc Podrečnik, Ivan Simenko, Josip Mužič, Aloizij G r o g o r i č, Mavricrj Z g o -n i k in Rudolf Z i ž k a, pri 12. po-vdjstvu Ludovik G r i I, pri 6. poveU-stvu Jakob Oor jup. — NajTi^}« pchvafno prfrnanje ia izredno junaštvo in požrtvovafno dclovanje o priliki Katastrofe v Du-pajskem Novem mestu se prejcl ljub-Baaskt rojak četovodjn Jaako Novak. — OdHkovMk Ori 27. doa. P*4- \ poiktt. 2e enkrat odlikovani četovod- I ja Rud Šlibarje prejel malo srebf- j no kolajna Z bronasto hrabrostno svetinjo so bili odlikovani: desetnik Josip Retelj, poddcsetnika Matija N o č in Matija L o t r i c in inšameri-sia Matija Mramor in Ivun L u - k e ž i č. Imenovani so od 13. visoko-Korske stotnije, kacera je žc vehko-Krai pokapala svojo železno votjo in vztrajnost napram soškemu sovraž-niku. Le tako naprej! Čestitamo! — Od 20. lovskega bataljoaa nam pišejo; Ponosni na Najvišje nara izrečeno odlikovanje za hrabro za-drzanje naic^a lovskega bataijona, vam sporočamo. da so biii v kritičnih dneh od II. do 13. junija 1915 pn ba-taljonu skero izključno sami Sloven. ci iz Kra.njskc, Primorske in Štajerske. Med njimi se je nahajalo lc nekaj Furlanov in pa Nemcev iz Gorenje Štajerske, — Dolično darllo kranjskim vo-jti!:oni. Glavni odbor e. kr. kmetijske uružbe kranjske ie sklenil v svoji seji 11. t. m. poslati moštvu vseh poikov in bataljooov. kl se na KranJ5kem re-krutira, božićno darilo v denarju in sieer neposredno iia njih poveliništ-vo. Vsled tega sklepa je c. kr. kme-tijska družba takoj odposlala po 500 kron c. in kr. pe"r>olku $t. \7 Cesar-jevič, c. in kr. pešpoiku Št Q7„ c. kr. do;nobranskernu pešpoiku st. 27., c. kr. črnovojniskemu pešpoiku št. Z7., c. in kr. lovskemu bataljonu št 7. ter c. in kr. lovskemu bataljanu it. 20. — Iz rn«*eo št. 17 na Rimski ce- sti v hiso št. 4 na TržaškI cesti. Ivan-kl OorUtiM, gottiiiučarki mi »No vem svetuc na Marile Teretite cesti ŠL 1< in Marili Stelštovl gostilnjćai-ki na Ambroževem trgru št 9. se do- voli razsirjenje koncesije na pravico lit. f § 16. obrtnega reda, t j. na pravico do odtiaje kave, čaja, čokolade, drugih gorkih pijač in okrepčiL Od- kloni se prošnjo Ivana Košenina, me-sarja v Kolodvorski ulici št. 6, da bi se nm oddalo košnjo na mestni seno-žeti za artiljerijsko vojaSnico (preje Fonieilova last) proti lemi najem-ščini 350 K v najern, ker bo senožet mesina obeina smna rabila, in sicer za enkrat za pridelovanje ovsa in kuno zsl mc^mc konje in za kopanje gramoza. Alojziju Venirju, hišniku ua Ljubijanskem gradu, se dovoli proti vsakokratnemu prekiicu po 20 metrskih stotov premoga na leto, kakor ga dobivajo tuđi gozdni paznik in požarna čuvaja. Uporabno dovo-Ijenje se podeli profesorju Antonu Bardu in Juliji štorovi za novo sezi-dano enonadstropno nišo na oglu Vrhovčcvc ulice in Ahacljeve ceste, odkloni se pa njujina prošnja, da bi smela položiti cementni tlak mesto porfirnega, ki je bil predpisan v stavbnem dovoljenju. Uporabno do-voljenje se pudeli tuđi odvetniku drju. Valentinu Krisperju za hisniko-vo stanovanje in podstrešno sobo v nj*govi hiši na oglu Miklošičeve ceste in Sodne ulice, Leonu Souvanu, za konjski hlev v njegovi hiši št. 24 na Mestuem trgu in Fr. Ks. Souvanu, oziroma »Ilirski banki« za na novo adaptirane pritlićne prostore v hiši fr. K». Souvana v Selenburgovi ulici Št. 1. Kariu Pollaku se podelt stavbno in uporabno dovoljenje za prizidek k pisarni na dvoriŠču njegove tovarne za usn]e na Sv. Petra cesti št. 72. Leopoldu Tratniku, posest-niku In gostilničarju na Sv. Petra cesti št. 25, se dovoli uporabljati prostore, ki jih je iz bivše pasarske de-lavnice adaptiraj v gostilniške na-mene, toda pri straniščih le začasno in le za goste v adaptirani dvorani. Marjeti Novakovi in tovarišem se podaijša brezplačni najem mestnega sveta za mestno klavnico za eno leto. Dovoli se znesek 31 K 80 v za takojšnji nakup nekaterih zelenjadnih semen za aprovizačno polje poleg mestne vrtnarije. Radi pr.epovedi izvoza semen iz Nemčije in Ogrske je namrec letos velik boj na semena. Skupini starega grmičevja, večji del bezgov;a. poleg stopnjic pod Tivol-skim gradom se bo odstranilo. Odkloni se prošnji Alojzija Mohoriča, prodajalca čevljev in izigotovljenc obleke na Radeckega cesti št. 2, in Rudolfa Vahtarja, trgovca in sejmar-ja z galanterijskim blagom v Prečni ulici št. S, da bi smela postaviti na Vodnikovem trgu stojnici za prodajo svojega blaga. Mariji Kozinoevi se dovoli izjemoma, da srne zopet pro-dajati na stojnici poleg železniškega prelaza na Dunajski cesti, kar se ji je bilo prepovedalo, ker je oddala stoj-nico v podnajem, dovoljenje se ji da pa le pod pogojem, da bo sama obrt izvrševala. — Skrbstvo za revno šo!sko mladino. Pri dcželnem predsedstvu kranjskem se je ustanovil pod čast-nim predsedstvom žuoana dr. Ivana Tavčarja upravni odbor Dnevnih zavetiSč za revno šolsko mladino v Ljubljani, ki se je v seji dne 14. t, m, sledeče konstituiraj: rredsednik: dr. Viiliael Opeka, c. kr. dež. šolski nadzornik; podpredsednik: Ernest baron S c h o n b e r % e r, c. kr. dež. vlade svetnik; tajnik in blagajnik: Fran L a v t i ž a r. c. kr. o-kr. šolski nadzornik; namestr'k: Jakob Dimni k. nadučitelj; odbomfkl: dr. Vinko O r e g o r i Č, primari!; dr. Deine-ter B 1 e i w e i s vitez Trsteni-s k i, c. kr. sar.itetni nadzorrrk; Gustav Nehenfflhrer, nad upravitelj dež. dobr^delnih ravodov; Jan-ko Nep. J e g 1 i Č, rfhdučitelj: BoŽi-dar V a I e n t a, 5clcki raN'natelj. — Vpoko»ena *e učiteljica Anto-nija Vohinc-Mikntav Cerkliah. — Kđt> ka? ve? Filip S'^tr^lč. k. k. Lir. 27. 1. Komp.. 3. roj, fšče svojo mater, o kateri že tri mrsece nič ne ve fn prosi, dn se mu naznani njen naslov. — UmrJn ie v sobo to gospa Josi-nina Praprotnik, trgr^včeva vdova, po da!j5em b^lehsniu. RarHko preneljejo v rien rojstni kraj Lokev pri D'!vaČ1. kier se položi v rodbinsko grobnica. Ns?e ^or^iie! — Tiskovne hfbe. Zadnje dni se je vrin'lo v nekatere nofice veČ ne* nri'etnih tiskovnih hib. Tako je bilo napačno čitat!, dn 5e je odvetnik dr. KoćrTmen p^ročil z gdč. Melito mc» sto M e 1 a n i j o Scrnečevo; da je bfla od^kovana s srebrno časrno sve-tfnio Pdečeprn križa jrospa Ela Ko-stevčeva. mesto Kor>rivčeva in končno je tiskarski škrat prekrstil ćelo O t o n a župančiča v Antona Župančič^. — De^e!ra zadrtima brivcev ta frlzerjer na K'^^^kem neznanja, da bodo v pone^c!!ck dm 25. t. m. brivn:c^ odp^te dr> opofdne. v torek dne 26. t m. bodo pa cei dan ftaprt*. Dobrava pri Ci4a Učiteljica gdena. Helena Levstik ie v imenu svojega razreda podpisala 100 K vojnega posojila, katsro svoto je nabrala med raznlmi dobrotniki. Ta dciiar se obrne pozneje v prid selske kuhinje. Gotovo poanemania vretlno. Fekio preiestaikov. Iz Celja po-ročajo: Dninar Pavel Cresnar je pri-rcjai v svojem stanovanju v Gabcr-ju sestanke med vojak i in nedorasli-mi cic kleti, incd ka te rimi so se naha-jali še ne 14 let stari otroci. Ponoći so se vrsil« v čresnarjevem stanovanju prave orgije. Končno so bile oblasti opozorjene ter so Čresnarja aretiralc. Pri hišni preiskavi so našli ćelo zalogo živil in eraričnih pred-metov, ki so jih znosili vojaki Cres-narju kot provizijo. Nekaj teh stvari je ukradel pešec Kolenko v etapnem skladišču. Bil je are ti ran. Iz ftočUuijskega okraja. Na dopis z dne 13. decembra se odgovarja sledeče: Ni res, da se namerava mesto definitivnega učitelja zasesti definitivno s suplcntinjo, ki ca nadome-šča za čas vojne. Res pa je, da je dotična suplentinja, ki je bila 2e dve leti na soli neplačana, prosila, naj se jo kot plaćano suplentinjo nastavi. Velikanski dveurni učinkoviti spored v tukajšnjem Kino - Idealu. Danes, v torek, jutri v sredo fn ▼ četrtek, 25. decembra se vrše predstave ob 3% 5* 7. in 9. zvečer s slede-čim izbranim sporedom: »StrašHna ura«, detektivski roman v 4 delih. Maks Landa kot detektiv Joe Deebs, znan in priljubljen umetnik. »Noč v valčkih«, humoristična veseloigra; Hanny Weisse. Kata Dorsch m Al-bert Paulie. znamenita komična trojica v glavnih viogah. Mični plesi in ćela vrsta zabavnih epizod vzbuja-jo v gledalcu najveselejse razpolože-nje. Najnovefše vojno poročlio je do-datek sporedu. M!adini ni pristopno. — Petek, na splošno zahteva še enkrat: »fioniunculus I. de!«f drama v 4 dejanjih z Olaf Fčnssom. Soboto 23. in v poneđeljek 25. decembra: »Nie-gov otrok iz prvega zakona«, božična sl!!:a, igrokaz v 3 delih z Dorrit We?xler v glavni vlogi. — Kino-Jdea!. Iz^ubliena ie bila v nedeljo zjut-raj dennrnica z manjso vsoto denar-ja od Japljeve ulice do Sv. Petra. Odda naj se v našem uredništvu. + Prodaja fižola. Stranke se ponovno opozarjajo, da se vrši prodaja fižola v sledečih prodajalnah in sicer: Za I. do iy. okraj v vrojni proda-jalni v Gosposki ulici; za V. okraj v vojni prodajalni, PreŠernova uiica; za VI. okraj v vojni prodajalni, Marije Terezi je cesta; za VII. okraj v konzumu, Spodnja Siska; za VIII. okraj v cerkvi sv. Jožefa na Eliza-betni cesti; za IX. okraj v vojni prodajalni na Starem trgu; za X. okraj v konzumu, Glince št 207. — Kdaj pridejo stranke na vrsto, je bilo objavljeno v tukajšnjih dnevnikih 13. in 14. t. m., razventega lahko to izvedo tuđi v prodajalnah, kjer kupujejo kruh in pa v gori navedenih proda-ialnah. — Kilogram fižola stane brez pspimate vrećice, ki se posebej racu nat 60 vinarjev. + Oddaja krompirja na drobno. Tekoči teden bo mestna aprovizacija oddaiala krompir deloma na drobno, deloma za posamezne okraje. Vsak dan dopoldne se bo oddajal krompir te na drobno, za posa-mezne rodbine k 10 kg. Ponj priđe lahko vsakdo. kdor ima kromnirjevo nakaznico. Posebne razvrstitve za nadrobno prodajo ni. Vsak dan te-koče?ra tedna popoldne pa se bo oddajal krorrpir za okraje, od torka do petka Ta V. okraj. Po okrajih se bo oddajal od sedaj naprej krompir ?e v tretjiČ. Vsakdo lahko vzame toliko krompirja. kolikor ima §e na rax-nolapro kromplrjevih izkaznlc. 4- Prelemnice za slađkor, kavo, ftinstt se izdaiajo obrtnikom, trgovcem in zavodom i z k ? i u č n o le vsako sredo od 9. do \7. ure do-poltfne, ker ob drug'h đnevfn rt! nrad za tozadevno noslovanfe sestavljen in je zsto izdaja prejemnfc sp!ofi ne-mo^oča. + Živinor2]cew mesta Lfiifcffane svime bo oddalo Kranisko deželno mesto za dobavo ktavne živine v Ljubljani ttnho-dnfi petek dne Ž2. t. m. ob II. uri dopoldre ne?ca1 molznfh krav v svojem sktadi55u pTemenske živine na Počlvalnikcrv! pristavi v Ljubljanu Cesta v mestnt !6cc $t. XX. To pa zpto* da se odpomore pomanjkanja mleka. Te krave-mTekaHce pa so pamerterte le za nosestn^ke v Ljubljani sami in se tehko ogledalo imenovani dan na licu mesta. kjer s© moralo tuđi prevzeti \n takoj izpla-čati. i IMte i W posolila Umne stani 0 Vzso^tetfca 56 otrok. V Milsu na Tirolskem je v starosti 88 let umrla vdova, ki ni imela svojih otrok, pač pa veliko Iju bezen do otrok. Posvetila se je oskrbovanju in vzgo^i tujih otrok in bila tekom let 56 otro* kom mati in vzgojiteljica. * Zaprti so na D u naj u ravnatelja avstrljske družbe za trgovino z riba-mi Friderika K6sterja* ki je družbi poneveril 25.000 kron, in njegovo svakinjo, ki je bila pri družbi nastavljena in je izvrševala vsaJcovrstne tatvine kar sistematično. * Samomor mllijonarke. V Roda-eterbrunnu na Nemškem se je ustre-lila večkratna milijonarka Freyberg iz Lipska. Protr njej se je vršila sod-na preiskava zaradi obdolzitve, da ima Ijubezensko razmerje z nekim traiicoskim vojnim vjetnikom. Listi pravijo, da ie bila obdožitev najbrže neosnovana, a da je že sam surn ženo tako žalil, da si je Končala življenje. * Dobički tvrđke Krupp. V Essenu na Nemškem se nahajajo veiikanske tovarne firme Krupp. To podjetje — eno največjih na svetu — izdo-luje v prvi vrsti vse potrebščine za neniško armado, poleg teh pa ševe se vsepolno drugih stvari. Firmi se v vojnem času posebno sijajno godi. V ncmškem državnem zboru so bile izrečene te dni značilne besede: Firma Krupp je pomnožila svoj čisti do-biček od 33 na 95 mflijonov mark in pri tem še z odpisom skrila 30 milijo-nov mark. Umrli so v Ljubljani: Dne 12. decembra: Franc Pilik, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni loli. Dne 13. decembra: Jožefa Dolenc, hči postrežnice, 21 mesecev, v sprejemnici deželne bolnice. Dne 15. decembra: Jera KavčiČ* gostia, 79 let, Japljeva ulica 2. Dne 15. decembra: Josip Tyeke-Iy, topničar in Aleksander Hajdn, sa-per, oba v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 16. decembra: Ivan Kui— rejenec, 5 mesecev, Streliška ulica 15. — Josipina Praprotnik, zasebni-ca, 75 letT Jurčičev trg 2. — Jera In-dof, zasebnica, 74 let, Hradeckega vas 14. — Domeniko Gramuglio, la-ški pešec 142. pešpolka, vojni vjet-nik, v rezervni honvedski bolnišnici. — Lucija Černe, bivša babica^ hiia)-ka* 72 let, Radeckega cesta 9. Dne 17. decembra: Dr. Emil Bock, višji medicinalni svetnik, 59 let, Frančiškanska ulica 4. — Miloš Bačar, zdravnikov sin, 3 leta, Sodna ulica 4. — Marija Vičič, žena zidar-skega polirja, 49 \eU Dunajska cesta 35. V deželni bolnišnici: Dne 12. decembra: Frančiška Marsenika, gostja, &5 let. — Jernej Nelc. hlapec, 68 let. ' Dne 13. decembra: Janez Cerne, občinski ubožec, 70 let. Dne 13. decembra: Ivan Gestrln, kontorist, 49 let. Dne 14. decembra: Danijel Ko-1 drič, sin mizarskelga pomoćnika, pol-' tretje leto. Dati2rro list cbs?ga 6 strani. Izđa}atel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In Hsk »Narodne tlskante«. Interesanten je glavni katalog s 4000 slikami priznano najbolj zmožne svetovne tvrdke, c. kr. dobaviteli .lan Konrad. razpošiljalnica, Mosi f t?rtix) 1467, Češko, kajti ima veliKo iztiero un zlatnine m srebrn?ne, muzikalnih instrunicnrov, predmetuv iz usija, jekla ir, igrač, toaletnih pred-Tif tov in za his j itd., katerega posije vsakomur zastonj. Fellerjev dobrodejni, poživljajoči raihnski esenčoi fiud z znamko odstrani bolečine v člcnkih. Pred vojne cenc. 12 stekicnic franko 6 kfon. Lekarnar E. V. Feller, Stupica, Eliatrg ftt. 238 (Hrvasko). Ćez 100 0OO tabvalmh pišem in sdravntškfh priporoćil. 291. ttev# •2il OVtiiMSKl NAKUU", one. 19 decembra i*ifc. atran 5 Tužnim srcem naznanjamo Tsem sot-odnflrom, prijateljem I in znancem ialoftno vest, da je naša iskrenoljub jena mati, oz. I stara mati, ta£5a, svakioja, sestra in teta, gospa Josipina Praprotnik trgovčeva vdova I ▼ soboto ob polu 5. uri pcpoldne, po daljšem bolehanja, pre- I viđena s tulažili sv. vere, mirno pren Inula. I Poremski ostaoki đra^e rainke se prepeljejo danes iz Ljubljane v Lokev pri Divači, kjer se vrsi pogreb ua farnem pokopališču v lastno grobnico. Budi ji pnjazen spomin ! LJUBLJANA LOKEV, dne 19 de-emSra 1916. I Žalujoži ostali. I Br«s nulMga »»■■■IO«. i _____________________-—-_________________________________________________ i St. 19.033. _ 4198 I Pobiranje pasjega davka za 1. 1917 se bode pričeio z dne 2. januarja 1917. L Ta davek je plaćati v okrožju lji:bljanske^a mesta za vsikcg.i psa, iz- I vzemši za one, ki so za varstvo osamljenih posestev ncobhodno potr;bni. 9 Lastniki psov naj si preskrbe za to Ieto veljavnih pasjih znamk najkasneje do dne 20. februar] a 1917 pri mesmi blagajnici proti plačilu i 8 kron. Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega đavka opozarjajo uvan•»? od ta i — Ri n » tako lahko zavarujejo sorodniki svojie, upniki svoje dolžni^e brez vednosti in privoljenja taistih. Dražba sklena pa ta-*i navalila iivfjoaaka zavaravanja, v ko h ;e roj na ne?arnost brai vsaktero dsklađo k običajni premiji v poia-m ob-e:ru všteta. 4 02 i Končno sklepa družba tući vojna nezfodaa zavaravanja za dobo 1 lota za slučaj ▼ vojni pridobljen:h nezgod ah boteznu I Brezplačna in takojšnja po'a«n?la daje: Generalni zaslon c. br. pri«, zovaroualne dražbe „AUSTRIJSKI FENIKS" = v Ljubljani, Sodna ulica št. 1. = Št 1. 71'1916, os. 79/1916. 4192 Kot sodni pcverjenik v zapuščinski razpravi po umrli Mariji Prose n \z Jastrebarskega, razpisujem na temelju odloka kr. okr. sodišča v Jastrebarskem z dne 11. novembra 1916, št. 9676 gr. prostovoljno javno dražbo celokupnih premičnin Marije Prosen v Jastrebarskem na dan 27. decembra 1916, ob 1 uri popoldne v bivšem bivališču pokojnice, v hiši ga. Merher v Jastrebarskem. Premičnine sestoje iz knjigotiskarne, trgovine s papirjem in pohištva. i Inventar in dražbeni pogoji so na vpogled vsaki dan v moji pisarni ob uradnih urah. I V Jastrebarskem, 6. decembra 1916. j Kr. javni zapisnikar kot sodni povcrjenik: Dr. Ivaa bala« 1. r. | Lem tom s KlKkoffl m pratfa 911 Ivan !■»—>!<■ » UmU* M pri fcfrtllML Stanovanje in hrano lift mtrna civilizirana gospodični od trgovine k boljSi družini. Ponudbe na uoravn»*iv# »SL Naroda« pod Jktšm** 4100. O) a^vn^« ^v^v ^iv^^wv w& wwv wv^^^v n o> F»IAJ^Jir^o. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda« 4159 Dobro ohranjena, lepa oprava za celokupno večjo g spodsko sobo, (Hcr-renzimmef) in dober planino se tako) kvpL Tozadevne n nudbe sore-jema ;z pritaznostt A. Pleyer. Tabor 5 11 Loc«, TniM PrdenI Skiek Hetltfca 4m v natooi ma takoi avojo ataro maao dobro Idočo ro«OMirano trftvino ki* Ve^ po\ e ustmena ali pismeno. 41« 8 Ođličniakinia trs. loja ve?ča knp^ovo'iStva, trc. račun=tva, ko-respondence, slov. in nem. stenograf'ie in strojrpisja želi primerne službe, naj-raje kje v mestu. 4197 Pismene ponudbe na unravn. »Siov. Naro.ip« nod „1317/4197". KnjisovodlfiT sam< -tojna moć z večJetno i rakso. !zur]>na stroieni^ka in steno^rafinja, želi pr'ii^no službo premeniti Pnnurihe nod MWvtffO"OdMnfa *t 100 4!95U na uprav. »S!ov Naroda« 4195 nove in stare knpl TOakO OiBOtiBO tvrdka ^Lfoblfanaka industrija probHorih zamaikov JCLAČIH oV Ko LjnbliaJia. 2925 Prazne vreče vseh vrst 10 v vsalci množini Irapsjo ttrfno ter plačuje naiVražje ------? trgovsHa tvrdka = j. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 3729 500 kron! Vam ri*nrarn, ako moi uni-_____________ čevalec koren in Ua oalsaoi ve ^rf^ravi v 3 dneb brez ho?ečin Va^th harlih oće«, oratfavle, oMiioaaooT. Cena ic.čku z jamstvenim pismom 1.50 1» 3 lonfki S 4«—, 6 lončkov B • f•. Na srottne zahva'nih pišem in priznanj. SaoiOBj, — Vofttoa fKaaaaf I Poolflaok 12 24, Ogrsko. 3663 ; togiiite umetniške.'. in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v Jroiii kniifir prdomova iltca 7. : hlflK MM biAoll! : 3znr]eno uradnico pun«*« im. rro v I Stran 6. •SLOVENSKI NAKUU*. one 19. decembra 191*. 29». &tev. Korespondentinjo I ■>■■!! sloT«ask*fft ta neaiktfa foafka tor strofcplsia te knjigovodkinjo *• spro'me proti dota plaći ▼ volotr» ^Ovlai. Ponudbe -e postati pod 1910 2 4170 na upr. Slovenskega Naroda. Piškote,1 borbene, fcokelađo in druge sla-iČIčarske iidelke, krasne sortimente za božična drevesa v kartonih, na debelo in na drobno, tuđi v najvcčjih množinah, dobavlja po najnižjih cenah eiZELA DARBO, Mestni iru 13 pod Trančo, nasproti Črevljarskemu mostu. Prekalenc meso — trpežno Han. Pri odvzetjn od 25 kg naprel: Krakov. gnjave salami E 1175* — Dobreczinske salami . K 1150"— Mortadeli* salami . . K 1175'— za 100 kg, iz Prage, proti vposlatvi i zne^-ka ali *p ačilu proti dupl:katu, ban.niakred- P* 5tnih zav. se ne po-ilja. Istoz praških «mtatl M. KOHN, Pragai Žiikov« Havlićkovi ul. 16 1. Pii piij'iPi iM Stadn! Mi mm li Je najbolj zdrava io tndi nijcenejU JJ hrana za dojenčke, ft Pta4teMB >e t 'ar.koto 017-0--0'- ".. manjkan;u m-- a .n «i»Hi"Orj*, pri nteg v u ■ r •e namrft prVi-*n;ta «"ive trt^ini rrlrk* n en* tretira* »ladtor-^ — CM tr-^oiih pr inim tu SJirn * eia -o*re In« pL Traktesj, Irti ■■>|>l> M»f»TOf V ft*T»đC« ■ I.'■»'•' «vat< Ko*<"n Ti mpo-ročiti. dm lJ*i* rr.o E^inema ma!ema Siadln - štedni iaji in d« •« izborno rr>*^:j* ▼»^eR će»ar »e Sladm I*hko najtopieje prtpooča. P<»bi «e pri lekarnarjU 1^BkO«Vffa ▼ LJ«*-!§■■! iriTM rotcvia. O «vn- i.-. -;- i(a Car.«ja » tekarsah Trr\tciv. S.hJn^Tf^ers;:a»se 101. jos«!-vtidtemrane 25, ftađetikrplati 4: t OraJca. Ssck-*tr«jS« 4. - '• 5OTVORITEV! Nova trgovina [ i^^=na$protMilaviiM9oSti^^^d! F. ČUDEN S'-2 Ljubljana spedalaa trgovlaa xUtsUa, ar, srebraiao. i = Fina božična darila: ^^ I briijanti | | »•pestnice | | prstani | I 1 obeski | | uh »ti i | | Union»ure | I 1 Etgrna | | SchaflTmuseB | | Omcga h Realcni abitnrijent loli TStopl^ft v službo pri kaki banki, vet-jcm trgov=>kem podjetju ati drugod. 4166 Naslov pove upravn. »Stov. Naroda«. Proda se po zmemi ceni še skoro nov GRAMOFON (automat) s 23 ploščamt za gostilni* čarje jako pripraven. Naslov pove upravništo „Slovenskoga Naroda". 4180 Spretna, izkušena dPfPKiBfKfl % 1 w li & U I li H za taltojšen vstop v lekarno v Stubict se i'^^e Ponudbe na E. V, Follor« Zagreb, Jnrlavska ni« 31, Hrvaško. Sarel Samar, Po ! odpo^ije na sledečo adreso: H6II1*y C. Zaro, per Adr. Zentral-Sparkasse der Gemeinde Wien, Wien I., Wipplingerstr. 8, Ne!rankirua tu premalo frankiraaa pisma »c se sprejme. \7*> * j • v elegantni obliki priporoča 1 EZiUIlvC Narodna tiskarna. kL^'Ji iuu ■ r*Ui>iu'Juf 100 v deblih w polenih in deblih kupim vsako vagonsko mnolino po najviiji dnevni ceni J. ?o??2šnlk, L^abl^na, Mar. Terezlle cesta 13.; R w* »S &% n R si i p a mrW ■ HE & ^^ ■ I 0^9 0>B ■ ^BP ^^ ( umetni in trgovski vrtnar •am«ii si. 9. i. ffctitsfoL h se mhiji ojeffi 132 cvetlični salon samo pod Jrančo štev. 2. < RiiS zaloga sul min. ( ' Mmn "aim? mm, 'um ilJ • Znnaa|« narodu tofiao. I Mw h irai ni si. 3i Za zimsko sezono priporoča trrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova nlica št 9 svojo bogato zalogo iuiiiiljtiil ili za gospode in dečke ter mičmc novosti 309 i tatttip u te ■ Wh. [ WW l5i« se sa tafeoj ~wm J meblovano stanovanje obstoječe tz 3—5 sob — Pismene ponudbe na upr »Si Nar.« pad Rarotnl „4o*m 4175". Io za pranje! ! dobro blago v origiaalalh z«-| boflk a ca. 60 do 79 kg tovar-i nliia teia, dali«: i kisovo kislino 80%, i slivovko, i tropinovec ! in * 4129 ! rum, •dda|a po aajalill c«ml, i«kl«r tra|a saloga, tvrdka fl. KUSLAN, Uubliana, KarloTska cesta itov. 19. .--------».» „------. I IstoUm ola naproda] tadi dra | KO3 ESA (bicikla). MAGISTER ASISTENT (gospod ali dama) sa tako|a«a vatos v Io- Stubicl PoDudbe oa: € V. feller t Zagreb« jhffjttska iL 31, ^rradn. Delavci, betonirani. ! ! 412° zidarji in tesari. se sprejmejO *VB na stavb!š£n v MarU Rast pri Maribora. Dobro plačilo Za stanovanje in hrano je preskrbljeno. 2 li namiznega i zi 12*40 si na naipriprostejši način brez nadalinih -troškov pripraviš, če kupiš za vi tek = izbranega prvovrstnega == islandskega mahy sa K 2*40. Za različne solate (zeljnate, krompineve, fižolove mešane itd.) je to olje okusneiše cd dražega jed'*:nen[a olja in zato v porabi že skoro v vseh restavracijah in hoteiih. Isto ima tuđi Magodcjcn vpliv na človešlci organizem, ker pospešuje prebavlUnje in se zato uporabija mnogo v zdravilstvu. Posamezni zavitek velja po pošti poslan K 280, jamči se samo za rc-komand rano pošiljatev, ki velja 25 vin. več. M. ftpeakOv prodaja moke in »Islandskega mahu« ▼ Ljubljani, iCopl-tarjeva ulica, nasproti »Katol. tiskar^e«, za ljubljanske odjemalce odprto vsak delavnik od 8.—11 ure dopoldne. Brez pemisieka!! ^■^^^M ^^^K ^Ho^ ni ^^ ^B •■ IBoS &tk đ^k I šivalni stroji nrjlcp5a in Č05C1 najprimerncj^e I božično in novoletno darilo. Ti stroji znamke »Gritzner« in »Afrana« so najbolji! sedanjosti, I ?ivajo, vezeio (štilcajo), krpalo (mafijo) perilo in nogavice, ter imaju I lOlotn* pismeno §aranciiov kroglfičen brezšamen tek ter j Mseral Vbo)d. Vedno v /a tmi pr pr. >te in luxus opreme, ter stroje i najnovej^ih sistemov. C6B0 ŠO stare m zmerne. Pouk v ravnanju z | I strojem kot tuđi umetno vezenje, krpanje ter šivanje z aparati vsak [ I čas tn povsod brezplačen. 4194 j I Čim prele kupiš, ceceje kupiš 1b đobw> le: v Ljubljani, S\. Petra nasip št 7 I blizi ftuCiškanskega mosta, lero ofe TOdif 3. hiša pri Jos. Petelinc.