Leto LXXV., št. 156
11. JnHja 1942-XX
ff UREDNIŠTVO £N OPRAVA: LJUBLJANA, PUCCTNUBVA ULICA 5_      TELEFON: 31-22, 81-28, 81-24, 81-25 Is 31-28 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesecu a naročnina 11.— Ur, za Inozemstvo 15.20 Ur P«
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije ln inozemstva trna Računi prt postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed
UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A., MILANO
Ljubljana Štev. 10-351
estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A*, MILANO.
Duelli di artiglierie
2 velivolS abbattuti in Af rica, 6 a Malta — lina
mercantila a£f ondata
H Quartier Generale delle Forze Arma-te comunica in (Lita di 10 luglio il seguen-te boilettino di guerra n. 773:
Sul fronte egiziano duelli di artiglierie.
Qualche inoursione di raezzi blindati leg-geri nelle nos tre retrovie: aleune camio-nette sono state distrutte o inutilizzate, al tre mitragliate ed incendiate da n ostri apparecchi.
Cacciatori i t al ia ni e t ed esc hi han no ab-
battuto dne velivoli britannlci m Afrlea, sei a Malta dove 1'aeroporto di MJcabtM, e stato nuovamente bombardato.
Un nostro aereo non ha fatto ritorno.
Xel Mediterraneo orientale u na nave mereantile nemica di 5 mila tonnellate na-vigante in convoglio seortato e traspor-tante earri armati ed autoveieoli veniva attaeeata ed affondata da un nostro aereo silurante.
Topniški boji v Egiptu
2 letali sestreljeni v Afriki, 6 pa na Malti — Sovražna
trgovska ladja potopljena
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 10. julija naslednje 773. vojno
poročilo:
Na egtptskem bojišču dvoboji topništva.
Zabeležiti je vpad lahkih oklopnih vozil v naše zaledje. Nekaj tovornih vozii jt? bilo uničenih ali onesposobljenih, druga pa so naša letala obstreljevala s strojnicami in jih zažgala.
Italijanski in nemški lovci so sestrelili 3 britanski letali v Afriki, 6 pa na Malti, kjer je bilo letališče pri Mikabi ponovno bombardirano.
Eno naše letalo se ni vrnilo.
V vzhodnem Sredozemlju je nase tor-pedno letalo napadlo in potopilo sovražno oOOO-tonsko trgovsko ladjo v zavarovanem konvoju, ki je vozila tanke in motorna vozila.
*
Torpedno letalo, ki je zadelo in/ poto[ /» v vzhodnem Sredozemlju neki 5000 tonski parnik v akciji, ki je bila navedena v včerajšnjem vojnem poročilu, sta pilotirala podporočnik Giuliano Menini in narednik-vodnik Ameide Speča.
Tobruška legenda
Legendarno junaštvo italijanskih razdiralcev je odprlo
pot k zavzetju Tobruka
Operacijsko področje. 11. julija s. (Poročilo posebnega dopisnika agenc-je Štefani.) Mno-go* se je pisalo in govorilo v tujini o epičnem pod vzet ju pri Tobruku. Tobnik je zdaj legenda, ena izmed todikih v tej prvi puščavski vojni. Barci sami, ki so se udeležili tcfja s-!avnega podvzetja. govorijo- o njem. kadar se jim nudi prilika, kakor bi pripovedovali zgodbico otrokom. ?e vedno je vredno navesti pripovedovanje ru.šilcev inženjerskih čet.
Nekaj ur pred nezadržnim napadom, pre-eien so bombniki v strmoglavskih poletih pričeli svoj divji ples nad trdnjavo, so razdirale i odprli prehode do obrambe v južnem delu trdnjave okrog 3 km od utrjene crte in sicer med BiT Adenom in Bir el Asazijem. Akcija je potekla po vseh pravilih razdiralne tehnike. Zaradi priprave in silovitosti je akcija tako odlično uspela, da predstavlja najbolj zrazit napad itabjanskih razdiralcev v sedanji vojni. V teku operacije je prišlo do dramatičnih faz. Naši napadalni mženjerci so morali predvsem premagati prvo večjo oviro. Približali so se napadalni črti. okrog 600 m oddaljeni od sovražnega omrežja. Kakor prejšnja, je bila tudi faza približevanja omrežju zvezana z ogromnimi težkočami, zlasti zaradi tega, ker je sovražnik razmesril vzdolž omrežja številne straže, katerih naloga je bila olajšana s tem. ker je bila noč jasna in vidljivost precejšnja.
Tretja in zadnja faza, ki jc bila najbolj drzna, ko jc bilo treba namestiti ekspoziv-ne snovi pod omrežje, tvori posvećenje junaštva do zadnjega žrtvovanja napadalnih in/enjercev. Čeprav je takojšnja in energična akcija sovražnega ognja zadala ne-izpolnjive praznine razdiralci rnso popustili. Nekateri so bil hudo ranjeni, vendar niso zapušili svojega mesta na bojišču. Nekateri ranjenci so bili v bitki ponovno zadeti, toda tudi ti so trdno držali. Podvzetje je bilo prelepo in taktično prevažno. da Hi ga inženjere i opustili. Nekaj minut je trajala tretja faza s trenutki krčev in trpljenja, toda tudi ta faza je uspela. Junaštvo, sposobnost in odrekanje naših razdiralcev je triumfiralo nad sovražnikom. Razdiralci so odprli pot k zavzetju Tobruka. Vsem je bil v tolažbo bataljonski kaplan, ki je zaslužen misionar, star okrog 30 let in že odlikovan z bronasto kolajno.
Številne so še druge epizode tega pod-vzetja; nekatere se zdijo kar fantastične. Najlepša in najplemenitejša je brez dvoma tista nekega inženjerca-razdiralca, ki je bil ranjen v rame. med tem ko je prenašal eksplozivno snov. S samozavestjo Mussolini-jevega Italijana je rekel, da bo prehod kljub vsemu odprt, nakar je intonirai himno razdiralcev. Ta neustrašni vojak je bil predlagan za visoko odlikovanje za hrabrost.
Skvadristi v borbi preti boljševizmu
Rim, IL juL 8. V gverilski balkanski vojni zaslužijo posebno omembo dejanja akvadrističnih bataljonov. Možje revolucije izpričajo za mejami med ljudmi, ki jih je zapeljalo mednarodno prevratno zločinstvo, pravice tiste vere, s katero so se uveljavili Že v Italiji. Tedaj so bili odločna manjšina, danes pa so vojaki novega reda, ki spreminja svet. Možje eskadre so borci po krvi. V balkanskem gorovju se skvadristični bataljoni bore proti fanatičnemu in zvitemu
sovražniku z vso odločnostjo ter vsiljujejo sovražniku borbo. 7. bataljon skvadristov
iz Milana, 170. bataljon >Vespri« in 68. bataljon >Toscano« so ponovnokrat dokazali svojo bojno dozorelost in svojega visokega duha požrtvovanja. Z obsežnimi akcijami so v bratskem sodelovanju z edlnicami vojske zadali partizanom najhujše izgube. Prav je, da je pristni fašizem zastopan s svojimi najboljšimi možmi v borbi proti balkanskemu boljševizmu in da so ti zastopniki tisti možje, ki so vsak čas dokazovali svojo zvestobo in se dnevno žrtvovali za svoje svete cilje.
Banditi vzhodnega morja
Ogorčenje na Švedskem zaradi piratskega postopanja sovjetskih podmornic proti Švedski plovbi
'  Stockholm, 11. jul. s. >Svenska Tagbla-
det« ogorčeno kritizira delovanje sovjetskih podmornic in jih imenuje »bandite Vzhodnega morja«. Delovanje sovjetskih podmornic in torpediranje >Margarete« niso slučajni primeri, temveč so očitna kršitev nevtralnosti, tako da je švedska prisiljena energično protestirati, švedska vlada se ne bo mogla več zadovoljiti s platonskimi ukrepi, temveč je potrebno, da švedske vojne ladje preprečijo delovanje sovj' skih podmornic kjerkoli jih srečajo. Le na ta način Švedska lahko učinkovito ščiti svojo nevtralnost.
Stockholm. 11. jul. s. Nadaljnja obvestila glede potopitve švedske ladje »Margareta* kažejo, da se je sovjetska podmornica približala ladji, ko je bila ladja še vidna z obale. Podmornica je bila na površini. 10 minut je zasledovala ladjo in jo obstreljevala s strojnicami, preden je sprožila torpedo. Torpedo je ladjo zadel ter jo raz-frlal Ladja se je takoj potopila. Z obale in z drugih švedskh ladij so lahko opazovali potapljanje ladje in oddaljevanje podmornice po napadu. Kakor je znano, je z ladjo vred izginilo 14 mornarjev. »Afton Bladet« poudarja, da prepuščajo Rusi brodolomce zadetih ladij svoji usodi, docim je v preteklih dneh posadka švedske petrolejske ladje »Satumus« rešila v Karibskem morju 26 brodolomcev z neke potopljene laiske ladje.
Stockholm, 11. jul. s. List »Stockholm Ditning« je v včerajšnjem uvodniku ožigosal sleparsko sovjetsko politiko, ki stremi po povečanju ozemlja na škodo majhnih sosednih narodov. List se vprašuje, govoreč o Crippsu in o drugih politikih, ki »o v zadnjem času postali hlapci Rusije, kako morejo obstojati na s/vetu osebe, ki si pokrivajo cči pred resnico in ne opazijo, da je ruska zunanja politika v zadnjem času samo sleparstvo, nasilje in zlonameroost. Ruski imperializem, piše med drugim list, in njegova neugasljiva želja po zavzemanju tujega ozemlja, sta kakor za časa čari stične vlade, še bolj pa zdaj pod Sovjeti neovr-gljiva zgodovinska stvarnost. Stvarnost govori svojo jasno govorico in ni treba, da je človek Cripps, da to dejstvo zanika.
Cripps se je ves predal komunistični Rusiji in skuša prikazati rusko politiko kot najboljšo. Nedavno je v razgovoru z dopisnikom neke švedske revije izjavil, da je naklonjen ideji zveze severnih držav ln je celo govoril o svobodni Finski, toda istočasno je trdil, da zahteva Sovjetska zveza meje s Finsko, kakor so bile določena z moskovskem mirom, kar pomeni pohabi je-nje hrabrega naroda, ki bi bil odvisen od samovolje svojega stoletnega sovražnika.
Napredovanje na vzhodni fronti
Operacije zavzemalo vedno večji obseg — Nemške in zavezniške čete prodirajo na široki fronti — Sovjetski protinapadi odbiti — Novi
uspehi na mor jn
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. jul. Vrhovno poveI;'ništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V južnem odseku vzhodne* fronte nadaljujejo nemške in zavezniške čete na široki fronti zasledovanje umikajočega se sovraž-žnika. Krajevni odpor sovražnika je bil zlomljen. Od tankov podpirani protinapadi sovražnika severnozapadno od Voroneža so bili zavrnjeni z velikimi Izgubami. Močni letalski oddelki podpirajo obrambo proti tem protinapadom in obstreljujejo z velikim uspehom kolone umikajočega se sovražnika, ki se zbirajo na posameznih razdr tih prehodih.
Severno in severnozapadno od Orla je ponovil sovnažnik svoje napade z močnimi silami, ki pa so bili zavrnjeni v hudih borbah. Poedini prodori sovražnika so bili presekani in prodiranje ustavljeno. Število v uspešnem sodelovanju vojske in letalstva uničenih tankov se je povečalo na 390.
V zaledju južnozapadno od Rževa so se i /jalovi li poizkusi prodora obkoljenih sovražnikovih skupin«
Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 78 sovražnikovih letal. Pet lastnih letal se ni vrnilo.
Ostanek angleško-ameriškega konvoja na Severnem ledenem morju so včeraj bojn i letala iti podmorniee ponovno napadla. V tem konvoju, ki je obstojal še iz 3 pa mik o v. katere so spremljali 3 rusilei in 2 stni/ni ladji, so bile potopljene 3 nadaljnje ladje. Dve izmed njih so potopile podmorniee.
Letalski napadi na letalska oporišča na Malti so se uspešno nadaljevali podnevi in ponoči. V spopadih v zraku je bilo sestreljenih brez lastnih izgub 6 angleških lovcev.
Ob južni obali Anglije so bojna letala v včerajšnjih jutranjih urah potopila v angleškem konvoju, ki so ga že prej napadli
brzi čolni, trgovsko ladjo h 3000 br. reg. tonami in večjo stražno ladjo, poškodovala pa nadaljnjo trgovsko ladjo srednje velikosti
V Rokavskem prelivu je čoln za odstranjevanje min v noči na 10. julija potopil z zaletom angleško brzo topničarko.
Nad Nemškim zalivom je sestrelilo mornariško topništvo 3 angleška letala.
Prodiranje preko Dona
Prednjice nemških in zavezniških čet so že na vež krajih prekoračile reko — Brezuspešni protinapadi sovražnika
Učinkovita podpora letalstva
Berlin. 11. julija s. Tz vojaškega vira se dornava, da borbe v južnem odseku vzhodne tronte rc naprej sistematično potekajo. Nem:ke in zavezniške čete zasslcdujejo bežeče beljsevike in lomijo njih zadnji odpor. Prednje straže nekaterih nemških napadalnih  klinc-v,  ki so na ve«   točkah dosegle Don. jim jc uspelo -vreči sovražnika preko reke tudi vzhodno od Dona. Letalstvo neprestano nadleguje sovražnika. Močne skupine bojnih letal, ki napadajo brez odmora, Se naprej uničujejo- številne topniške položaje ob obrežju reke. Pred včera\:n jim je bilo uničenih 12 topov S tem je bilo olajšano prekoračenje reke nadaljnjim nemškim četam. Ob letalskih napadih je bil porušen rudi neki važen most čez Dcn. Ogromne izgube so bile zadane zbirališčem čet in sovjetskim motornim vozilom.
Strmoglava' in razdiralci so učinkovito podpirali akcije nemške vojske. Tudi v odseku Voroneža je letalstvo razpršilo boljševičke skupine, ki so poizkušale z olajševalnimi napadi v se\ ernovzhcdni smeri. Letalski napadi so se nadaljevali tudi v notranjosti sovražnega ozemlja. Zlasti na področju južno od Mostkve so bila izvedena učinkovita, bombardiranja. 14 tovornih vlakov je bilo zadetih in pognanih v zrak. Številni vlaki, natovorjeni z vojnimi potrebščinami in poslani na fronto, so brli poškodovani. Ogromne so izgube sovražnika na vozovnem materijalu.
Boljševik i so se skušali s pomočjo močnih letalskih sil zoperstaviti napadom nemškega letalstva in zaustaviti napredovanje vojske, vendar jim ni uspelo dosoči nobenega uspeha. Nemški lovci so vzdržali oblast v zraku nad vsem bojiščem in sestrelili so se 52 boljseviških letal.
Nemci v Roscšu
Riga, 11. jul. s. Glasilo sovjetske armade »Rdeča zvezda« priznava, da so prednje straže Bockove armade vkorakale v Rosoš ob železniški progi Moskva—Rostog, okrog 200 km južno od Voroneža. Rdeča armada se je umaknila na nove defenzivne postojanke.
Bera, 11. jul. s. Položaj Rusov je čedalje težji. S takimi besedami se pričenjajo vsi komentarji švicarskega tiska o dogodkih na vzhodni fronti. Listi navajajo brzojavke raznih angloameriških agencij. Najhujša včerajšnja vest je bila ta, da se nemške edinice, kakor so Sovjeti priznali, čedalje bolj približujejo področju Rosoša. ki je še v ruskih rokah, katerega važnost je ogromna za železniško zvezo Moskva—Voronež— Rostog.
gnalo iz poljskih postojank, kamor je začasno prodrl in mu zadalo hude izgube. Dva
Zahvala Dssceju za darove PNF
Rim. 11. jul. s. Po nedavnem obisku Inšpektorja PNF Manaresia na ruski fronti, ki je izročil italijanskim četam darove stranke, je Duceju poveljnik italijanskega ekspedieijskesra zbora v Rusiji poslal naslednjo brzojavko: ' HMI
Razdeljeni so bili do prvih črt darovi zastopstva hrabrih veteranov in invalidov Italije. Sprejeti so bili v globoki hvaležnosti  od  borcev  italijanskega ekspedicij-
skega zbora v Rusiji, ki so doumeli visoki moralni pomen teh darov in spoznali po vašem prijaznem zanimanju zanje znova, kako blizu so vašemu srcu. Ko vam izražam njih uda no zahvalo, se čete italijanskega ekspedicijskega zbora svečano obvezujejo, da bodo še nadalje vredne vašega visokega zaupanja in vam ponavljajo, da je njih edini ponos nadaljevati svoje žrtve za domovino z najpopolnejšo udanostjo.
sovjetska oddelka, ki <vta bila na oboroženem izvidništvu, sta bila prisiljena k umiku, ker sta prišla do finskih minskih pol;.
Na fronti Aunusa ie bila gladko odbita s hudimi izgubami za nasprotnika izvidni-ška akcija. Finski metalci bomb so pognali v /rak neko sovjetsko skladišče municije.
Na fronti vzhodne Karelije je bilo zlasti silovito v odseku Povcntse streljanje topništva in pehote. Na vseh odsekih te fronte so bile sovjetske patrulje zelo aktivne, toda povsod uničene ali prepodene.
Razočaranje v Moskvi
Zmeda v Titnošenkovi armadi postaja vedno večja — Vojne potrebščine na dnu morja
Berlin, u. jul. s. S pristojnega vojaškega vira se doznava, da bo nemško poveljni-štvo v ponedeljek objavilo poročilo o velikih  operacijah v srednjejužnem odseku vzhodne fronte. Glede teh operacij prevladuje vtis, da je Timošenko izgubil deloma in ponekod v celoti pregled položaja in ne ve, ali so določene postojanke še v sovjetskih rokah ali ne. Splošni umik namreč ne poteka po enotnih smernicah. Razne armade se ne kretajo vse v isti smeri. Nekatere se umikajo nazaj proti severu, druge pa proti jugu. Celoten vtis je tak, da zmeda čedalje bolj narašča. Tudi to pojasnjuje rezerviranost z nemške strani, ki noče dati boljševiškemu poveljništvu dragocenih obvestil. Izredna važnost zasedbe Voroneža,   pripominjajo v pristojnih berlinskih krogih, je potrjena z vztrajnim ali še bolj grotesknim zatrjevanjem sovražne propagande, ki osporava padec mesta. Še včeraj, štiri dni po tem, od kar je Voronež trdno v nemških rokah, je Reuter iz Moskve poročal, da tamkajšnji vojaški krogi kategorično zanikajo zasedbo mesta in zagotavljajo, da čete Timošenka še vedno branite to veliko industrijsko središče in važno železniško   križišče.   Londonska poluradna age/icija piše glede tega:   Sovjetski tisk vendarle podčrtava, da je položaj kritičen in da Se popolnoma zavedajo, da zavisi od izida bitke pri Voronežu nadaljnji razvoj odločilne važnosti.
Ž,e tri dni vsi s strahom zasledujejo potek bitke v tem odseku. Voronež je postal simbol sovjetskega odpora. Njegov padec bo morda odločilen udarec v tej vojni. Komentarji so odveč, piše »Borsen Zei-tung«. Pričakovani razvoj je že neizpod-
bitna stvarnost več dni. Ce pomislimo, da je Molotov ob priliki svojega potovanja v London in Washington trdil, da ne obstoja niti najmanjša nevarnost na vzhodni fronti in da je Kalinin 22. junija naznanil, da boljševiška vojska obvladuje situacijo, je lahko razumeti, kakšno strašno razočaranje je vzbudila v sovražnem taboru vest o padcu Voroneža. In to U verjetno glavni razlog, zaradi katerega zanikajo resnico.
Glasilo oboroženih sil objavlja tudi bilanco katastrofe, ki je zadela angloame-riško brodovje in podčrtava, da je bilo kar 35 parnikov od 38 uničenih. Sovražna trgovinska mornarica je izgubila 237.000 ton brodovja in najmanj 300.000 ton vojnih potrebščin, ki so šle na dno morja, namesto na vzhodno fronto. Večji del so bili tanki, namenjeni Timošenkovi vojski, ki se stalno umika. Se hujša kot materijalna izguba, je izguba ladij. Churchill se iz razumljivih razlogov trdovratno brani odkriti angleškemu narodu resnico o položaju glede pomorskih transportov.
Državni praznik Argentine
Buenos Aires, 11. Jul. s. Argentinija je včeraj z velikimi svečanostmi proslavila dan svoje nacionalne neodvisnosti. V navzočnosti članov vlade in diplomatskih zastopnikov inozemskih držav ter ob veliki udeležbi občinstva je nadškof bral v stolnici svečani Te deum. Po verskem obredu je bila velika vojaška parada, med tem ko se je proslava zaključila s svečano predstavo >Norme< v gledališču Colon.
Inserirol v „Slov. Noi-mte"
Berlin, 11. jul. 8. Nemška obalna obramba Je takoj odbila poizkus izkrcanja na polotoku Kerču, ki so ga skušali izvesti bolj-ševiški oddelki.
Finski odsek
Helsinki. 11. julija s. Po včerajšnjem poročilu so* finski lovci nad Karcilij&ko cžino sestrelili tri sovjetske lovce, sami pa niso imeli zgub. Neka finska patrolna ladja, ki Je operirala v Finskem zalivu, je sestrelila sovjetski bombnik. V osrednjem odseku vzhodne Karelije je finska pehota sestrelila enega lovca.
V zapadnem odseku fronte v Karelijski ožini je topništvo prisilijo k moli j sovjetsko pehotno orožje, ki je silovito streljalo na finske položaje.
V osrednjem odseku ;e finsko topništvo mzpršilo sovjetske odelke, ki so se zbirali za napad. Finske patrole, ki so vdrle na nasprotnikovo ozemlje, so pognaile v zrak 4 obrambna gnezda.
V vzhodnem odseku so Sovjeti napadli z ■SBČasjni sifami ob podpori silnega topniškega ognja. Topništvo je sovražnika pre-
Gospodarski temelji Osi
Razgovori, ki jih je imel v Berlinu minister Riccardi, so dovedli do popolnega soglasja — Priprave za evropsko
Berlin, 11. jul. s. Obisk italijanskega ministra za devize in valute Riccardia v Berlinu se je zaključil. Prijateljska izmenjava misli med ministrom Riccardijem in nemškim ministrom Funkom, katere se je udeležil kot zastopnik nemškega zunanjega ministrstva predsednik nemške vladne komisije za gospodarske odnose z Italijo minister Clodius, je ponovno pokazala skladnost gledišč, ki obstojajo med ItaUjo in Nemčijo v vseh gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo skupno obeh držav. Predvsem je bilo ugotovljeno, da obe vladi smatrata vzdrževanje stabilnosti valute in cen kot glavni činitelj za zagotovitev gospodarskega potencijala osi in Evrope. Obe državi priznavata to načelo tako pri izmenjavi blaga in medsebojnih plačilih, kakor tudi v gospodai skih odnosih z drugimi državami.
Berlin, 11. JuL Snočnji listi objavljajo z največjim poudarkom uradno poročilo o razgovorih med italijanskim ministrom za valute in devize Riccardijem in ministrom za gospodarstvo ter predsednikom nemške banke Funkom. »Deutsche Allgemetne Zei-tunge opozarja zlasti na istovetnost gledišč glede vseh gospodarskih vprašanj, ki
se tičejo obeh držav m tudi na dejstvo, da smatrata vlada v Rimu in Berlinu vzdrževanje stalnosti valute in cen za enega glavnih činiteljev v svrho povečanja gospodarske meči osi in vsega evropskega kontinenta.
Berila, 11. jul. s. Poročilo o obisku t Berlinu in razgovorih italijanskega ministra za devize in valute Riccardia, je vzbudilo v tujih krogih nemškega glavnega mesta osebno zanimanje. Zlasti se poudarja, da se je minister Riccardi razgovarjal z zastopniki nemškega gospodarstva predvsem o pripravi evropske gospodarske konference. V pristojnih nemških krogih pa izjavljajo, da' o tem še ni ničesar znanega. Smatra se pa za naravno, da imajo sile osi kot čuvarice novega reda v zavesti odgovornosti za ta novi red v evidenci tudi v svojih normalnih izmenjavah gledišč gospodarskega značaja posledice, ki jih bodo te odločitve lahko imele na ves kontinent. To Je bilo polno izraženo tudi v uradnem poročilu z ugotovitvijo, da smatrata obe vladi za najvažnejši činitelj v gospodarstvu sil osi in Evrope vzdrževanje stabilne valute in cen.
Strmo 2
»SLOVENSKI NAROD«,   sobota, 11. julija 1M2-XX.
Ste*. 156
Pogled na živilski trg
Na izbiro uvoženega sadja — Precej strožjega Biola Povsod Živahna kupčija
Ljubljana, 11. julija 2e okvir živilskega trga bi zaslužil, da bi sc včasih ozrli nanj; več ali manj prozaično tržno življenje se razvija v senci starejših in mlaj šib znamenitih poslopij, v okviru, ki se zdi kot nepogrešljiv, čeprav smo nanj vajeni tako, da ga ne vidimo. Že z Marijinega trgu se nam nudi proti živilskemu trgu izredno slikovit pogled. Balustrada tri-moMja se z:!iva s stebrov jem nove tržnice. Tržnica se pa začne z neke vrste baldahinom, cvetličnim paviljonom, ki sc riše na ozadju kresije kakor kapelica. Med kresijo m semeniščem pa »raste« nad trgom stolnica a svojo kupo'o; da, slikovito. Vendar lahko govorimo le o enem samem pogledu na trg; kajti kupoval« ne gledajo na okvir, temveč na to, kar je v njem. Danes se ;im je pa tudi res nudil lep pogled na razstavljeno blago.
D.dge vrste stojnic branjevcev so nudile v: Is lepe sadne razsta\e. Zdaj so šele branjevci v svojem pravem elementu, ko so njihcvve mize tako bogato založeno in ko je vredno truda razstavljati pisano sadje po v&eh pravilih tržne aranžerske umetnosti. Kakor v najboljših eas»ih so bile danes tržne mize založene z zlato rumenim: marelicami. Pestrost so izpopo'njeva'e češplje. prav tako vabljiv:h, živih barv-, da jc pa bila barvitost tihožitja popolna, so se med sadjem še kupičile breskve Estetski užitek pri tem pogledu bi najbrž ne bil popoln, če bi ne bilo še temno rdečih paradižnikov in ko bi barvne skale ne izpolnjeval sočno zelen stročji fižol. Zadnje dni je več rudi uvoženega stmčjega fižola, ki so ga gospodinje tako težko čakale. Posebno mnogo ga je bilo včeraj. naJcupičenega v celih grmadah ha tržnih mizah, toda tudi danes ga je še bilo dovolj, čeprav je bHo že mnogo prodanega. Kurčija s fižolom in sadjem je bila živahna. Zdi se. da blago, ki ga je bilo danes več. privabilo tem več kupcev, saj je bil promet mnogo živahnejša kakor prejšnje tržne dni.
Iz ss2€ffa!!*?e Trieste
— Pietetna poklonitev Trlc«t». Dostojno in ginljivo se je poslovil Trieste od Štirih padlih častnikov kapitana Alda Brandoli-na ter poročnikov Atilija Chiandussi, Gual-tiera Lence ter Antonija Rismondo. Velika množica je prisostvovala pogrebnim svečanostim ter se razvrstila po ulicah, koder je krenil žalni sprevod, ob ulicah Cellini, Ghega, trgu Oberdan in trgu Goldoni ter ulici Silvio Pellico tja do Sandrinellijeve galerije, ker je po končani blagoslovitvi zapovedal general Ferrero poklonitev junaško padlim častnikom. Skozi Sandrinellije-vo galerijo je krenil nato sprevod mimo gostega špalirja občinstva na pokopališče sv. Ane. V sprevodu so korakali poleg številnih pokojnikovih svojcev, sorodnikov, prijateljev in znancev, vojaštva ter vseh fašističnih organizacij tudi triestinski odličnik! s prefektom Tamburinijem, Zveznim tajnikom dr. Pivo, podtajnici Stefaninijem, Fog-gio in Pilatom, ter poveljnikom 23.armadne-ga zbora generalom Ferrerom na čelu.
— Huda vroelna pritiska zadnje dneve na Trieste in okolico. Mlado in staro se pelje dopoldan, popoldan in celo proti večeru s tramvaji v barcolska ter druga kopališča, kjer je ves dan živahno vrvenje. Trie-stini pravijo, da že dve leti ni bilo v Trie-stu tako občutne vročine kakor letos. Lansko ter predlansko poletje sta bili milejši od letošnjega.
— Zvezni poveljnik obiskal Štiri letne kolonije. Zvezni poveljnik Pietro Piva si je ogledal štiri dečje letne kolonije v Monfal-cenu. Pierisu. Ronchin in Sesani ter se podrobno zanimal za ureditev prostorov in dnevni razpored iece. Zvezni podpoveljnik pa je inspieiral letne kolonije v G. I. L.-ovih hišah in sicer kolonije »Ivanclchc, >Trevi-an« in »Casciana« v Sistiani ter Auresini.
— Poročili so se v Triestu industrijski tehnik Ivan Uher in gospodinja Marcela Scodellaro. dr. Rok Lence ter uradnica Lidija Antonni. mehanik Aldo Matiazzi in za_ sebnica Renata Sehiulaz, mehanik Josip G osefi in gospodinja Jolanda Dovgan, pomorski natakar Italo Steffe ter zasebnica Lucija Rakovaz.
— Dirke za nagrado 15.000 lir. Danes bodo ob 17. uri na Montebellu v Triestu dirke za nagrado Monte Maggiorc v iznosu 15.000 lir. Razen tega bodo še dirke za nagrade Lago di Lugano, Recca, Pcrtogruaro, An-cona in Boschetto.
— Nastop odličnih boksarjev. Od 19. julija dalje bedo v stadiju Ciano v Triestu nastop izbranih boksarjev, ki so triestinske-mu občinstvu že dobro znani. Nastope organizira 2elezničarski Dopolavoro, ki je povabil k sodelovanju olimpijca Ulderika Ser-ga iz Fiuma. Liuzzja iz Modene, Btaginija. Razen tega se bodo preizkusili se diletartje iz Monfalcona, Gorizie, Triesta in Fiuma.
Zakonska sreča
Dobri stari Per Dutt in njegova žena sta bila pozajtrkovala in Per si je potegnil telovnik čez hribček svojega trebuščka.
— O. mami! — je zasopihal zadovoljno, tako je na tem božjem svetu. Nič ni tako prijetnega kakor začeti dan dobro.
— 2e prav, ata, ali pa tudi veš, kakšen dan je danes? — je vprašala Antje.
— Sobota, — je odgovoril Per.
— Danes je vendar praznik najine zlate poroke. — je dejala počasi in očitajoče njegova žena, — in ti si pozabil na to.
— Oh, križ božji, kako hitro teče čas! je menil Per.
— Cuj, ata, nekdo trka na vrata.
— Takoj stopim pogledat, kdo bi mogel biti, — je dejal Per.
Odprl je vrata in dejal na pragu stoječemu mladeniču: — Svojega lista ne zamenjavamo, sesalca prahu ne potrebujemo in tudi pozno je že za nadlegovanje starih ljudi. Zbogom torej.
Mladenič se je zasmejal: — Prihajam iz uredništva »Mestnega vestnika«, — je dejaL Rad bi izpregovoril nekaj besed z vami. Gre za vašo zlato poroko.
— 2e prav, — je menil Per, — midva z ženo si s tem ne beliva glav. Čemu bi si jo pa vi?
— Toda drugi ljudje se zanimajo za to, je odgovoril mladenič.
Danes je bilo zalo živahno povsod na trgu. Se vedno je izredno živahna kupčija z borovnicami, ki jih je bilo danes sorazmerno mnogo naprodaj. Prodajalke bi pa morale imeti po več rok, da bi lahko ustregile hkrati  vsem kupovalcem.
Na zelen jadne m trgu pri proda jaJkah domačih pridelkov so se danes gospodinje tudi mudile del j časa. Čudno se zdi, da gre
zdaj v denar posebno dobro glavna ta sailata. Vpliv vročine? Nekatere prodajalke so razprodale glavna to solato, ki je /e bilo sicer precej naprodaj, že v prvi tržni uri. Sicer pa zdaj salata *QJS ne prevladuje med domačimi pridelki. Posamezni prodajalci imajo zdaj naprodaj že več zelja kakor salate. Sezona kumar se je letos začela zgodaj in letina jc zelo, dobra. Pi odaja Ike zdaj že ponuj a jo kumare domačega pridelka. Kumare so so tudi že ma>k> pocenile. Prav tako se je poceni paradižnik, ki pa prodajajo tudi že po 5 hr kg. Zdi se, da bo letos nekaterih pridelkov vč naprodaj kakor lani. Tako lani ni bila tako lepa izbira kumar in gospodinje so sc pogoatc trgale za nje Tudi stročjega fižola je bilo lani malo. Zdaj je pa že precej domaćega stročjega fižola, ki sicer še ne ostaja neprodan, vendar se gr*rr>odinjam ni treba trgati zanj. zlasti še, ker jc mnogo uvoženega fižola. Danes so
kupovalci posegali zelo po vseh domačih pridelkih: po zelenih kolerabah, cvetači. bučah in, kakor rečeno, posebno no salati. Zdaj je pač že nekoliko manj salate, ker zelen jada-r ji izkoriščajo zemljo za druge pridelke in ker bo glavne sezone za letno salato kmalu konec. Tudi sedanja suša ne prija salati.
Pričakujemo, da bo trg prihodnje tržne dni še boljše založen, vsekakor pa bo naprodaj vsaj toliko blaga kakor doslej. Domačih pridelkov bo od tedna do tedna več, zato pa bo tudi še živahnejši promet na trg in na tržno življenje se nam bo nudil še lepši pogled.
— žejrnanjc v Roiaeiu. Jutri bo proslavil Roiano v Triestu god župnih patronov sv. Hcrmagora in Fortunata. Pri slovesni maši bodo izvajali na koru pontifikalno maso italijanskega akademika mons. Lorenca Feroaija. Po masi bo tradicionalna teofo-rična procesija. K roianskim proščenskim slovesnostim prihaja vsako leto prebivalstvo Triesta iz vseh mestnih okrajev.
— Trieste dobi inženjersko fakulteto, iz Rima poročajo, da se je sestala pod predsedstvom senatorja Belluzza senatna komisij.a ljudske vzgoje in ljudslte kulture. Na svojem zasedanju ho razpravljala komisija na pobudo drž. podtajnika ljudske vzgoje o raznih zakonskih načrtih, med drugim o zakonskem osnutku, ki predvideva ustanovitev inženjerske fakultete pod okriljem triestinske univerze. V smislu osnutka bo imela fakulteta dve sekciji in sicer lad e-delniško ter mehanično. Poročevalec v tej za Trieste važni pobudi ie senator Leicht. Vest je vzbudila v Triestu velike zanimanje.
Iz Spodnle štsSsrs!«'
e
— Zborovanje županov v Celju. V celjskem okrožju so zbrali doslej za zimsko pomoč in nemški Rdeči križ blizu 1,200.000 mark. Na zadnjem velikem okrožnem zborovanju vodij krajevnih skupin in županov celjskega okrožja je okrožni vodja in deželni svetnik Dorfmoister naglašal zlasti razveseljiv uspeh zbiranja prostovoljnih prispevkov za nemški Rdeči križ po cestah, ki je vrglo na 1 63.000 mark. Glavna točka dnevnega reda je bilo pa več ur trajajoče predavanje nacionalno političnega referenta v zveznem vodstvu dr. Car-stanjena. Začel je z nemško preteklostjo Spodnje Štajerske ter govoril o zgodovinski nalogi te obmejne trdnjave nemštva proti silam kaosa, prihajajočim od jugovzhoda. Pristojni referenti so peročali o svojih izkušnjah, ki so jih imeli pri delu za vojsko in delovno službo.
— Smrtna nesreča. V 'neki mariborski tovarni je prišel po lastni krivdi med dva tovorna avtomobila 601etni pomožni delavec Martin Smrečnik. Zadobil je tako težke poškodbe, da je kmalu izd'hnil.
— Nov grob. V Mariboru je umrl posestnik Josip Kranjc, star 47 let.
— Poroka. V Šoštanju sta se poročila četovodja Rulolf Hrovat in Ivanka Oštir iz Podloga.
— Nesreče. 301etni Maks Amon iz Studencev pri Mariboru se je med delom težko ponesrečil. Zmečkalo mu je desno roko. Na kolodvoru na Pragerskem se je pripetila v sredo težka nesreča. 301etni premi-kač Vincenc žunko iz Stražgoncev je stal med premikanjem vagonov na zadnji plo-čadki vagona in se sklonil tako daleč iz njega, da ga je zadela kretnica. Padel jc
Iz vagona in ai zlomil več reber. V neki mariborski tovarni je zmečkalo nogo 18-letnemu vajencu Vincenc u Obranu iz Preval j. Lažjo poekoibo na nogi Je zadobila tudi delavka v tovarni Marta Moka, stara 19 let. lOletni Avgust Veleuiek is Trnje ve je obiral lipovo cvetje, pa je padel z drevesa in si zlomil leve nogo. V Sv. Duhu pri Poljčanah si je zlomila Ana Plankenstein med delom desno nogo. V Hrastniku je Josip žigert tako nesrečno padel, da si je zlomil več reber. V Cretu je padel Tereziji Vuk na nogo sveženj loncev, da je zadobila težke poškodbe. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico.
— SM delavcev le odšle Is Celja. 500 mladih bodrih spodnještajerskih delavcev se je zbralo v torek zjutraj v Celju, da se odpeljejo v določene kraje na delo. V navzočnosti mnogih zastopnikov stranke ter vojaških in civilnih oblasti se je poslovil od njih na dvorišču vojašnice vodja vodstvenega urada Flaser v imenu zadržanega okrožnega vodje. Predočil jim je veliko čast, da bodo lahko kot Spodnještajerci izpolnili svojo nalogo v nernški delovni službi.
— Večer razvedrila in zabave. Pod geslom »Veselimo se« je priredil štajersici Heimatbund v Trbovljah in Hrastniku zabavni večer, na katerem je nastopil humorist Aleksander Starke. S svojim nastopom je dokazal, da drži njegovo geslo »z vinarjem veselja, preženeš funt skrbi«.
Športni pregled
Beograjski konjski sport
V Beogradu so bile prirejene te dni, velike konjske dirke. Tekmovalo je 41 konj. Najboljša sta bila Parclfal in Bedevia. Jo-key D. Pavlcvič je imel s svojim Hanibalom smolo, da- mu je cdskočil v stran in se zaletel v Morijanko, ki je padla. Vodstvo dirke mu je za kazen za en dan prepovedalo dirkati. Morijanka bi bila prva, tako je pa odnesel zmago Bajazit. Iverak je zaestal za polovico dolžine.
Zopet Haeggov svetovni rekord
Tudi drugi poskus s svetovnim rekordom Šveda Gundera Haegga je bil kronan z uspehom. V razprodanem stadionu v Stock-hclmu se mu *e posrečilo prekositi dosedanji svetovni rekord Finca Taista Maetia na dve milji ki je znašal 8:53.2. dočim znaša Haeggov 8:47.8. Zopet je bil Arne An-dersscn drugI in tudi to pot je zaostal z 8:51.4 tik za prejšnjim svetovnim rekordom. Gunder Haegg je torej ostal na višku svojih meči.
Zanimiva kolesarska dirka
Zanimivo kolesarsko dirko priredi jutri odsek »Planika« mariborskega Športnega društva. Kolesarji bodo dirkali po mestu. Start in cilj bo na Tsgethofovi cesti. Proga bo vodila od Tegethofcvc po Goethejevi, Bismarckovi in Parkovi cesti ter čez Teget-hofov in Sofijin trg. Prevoziti jo bo treba 15-krat. Dirke se lahko udeleže vsi štajerski dirkači.
Rumunija zahteva mladinski sport
Vodja rumunskega sporta polkovnik Me-deleanu je odredil, da morajo postaviti vsa športna društva, ki se udeležujejo prvenstvenih tekem in drugih prireditev juniorsko moštvo za vsako športno panogo, kar jih goji dotično društvo. Vsa športna društva morajo sprejeti v svoj program treninga vseh športnih panog lahkoatletsko osnovno izvežfranost v tekih, skokih in metih. Ta ukrep vodje rumunskega sporta je bil sprejet v javnosti z zadovoljstvom, saj gre za večjo pritegnitev mladine k sportu.
Eadlo LfisUfana
NEDELJA, 12. JULIJA 1942-XX
S.00: Napoved časa. Poročila v slovenščini. 8.15: Poročila v italijanščini. 8.30: Koncert organista Domenica D'Ascolija. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v Rimu. 12.00: itazlaga evangelija v italijanščini (O. Zappaterreni). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (O. Se-kovanić). 12.35: Koncert klavirskega dua Seifer-Demšar. 13.n0: Napove! časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 23.20: Operno glasbo vodi dirigent Mario Rossini. 13.45: Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec — slovenska glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert Adamičevga orkestra. 19.30: Poročila V slovenščnl. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20; Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Prenos namenjen Madžarski: Madžarsko glasbo izvaja pianist Mario Ceccarelli. 21.20: Godalni orkester vodi dirigent Spag-jriari. 21.40: Koncert sopranistke Manje Mlejnikove. 22.10: Orkester Ceetra, vodi
dirigent BarzJzza. 22.45: Poročila v italijanščini.
FOKEDBJEK, IS. JULIJA 1942-XX 7.30: Poročna v alovensčtnk 745: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa. Poročila v Italijanščini. 12.20: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 12.40: Koncert al-tlstke Rachele BufConi; pri klavirju Mario Cheal. 13.0o: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Iz znanih filmov. Orkester vodi dirigent Barzizza. 14.00; Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra* vodi dirigent D. M. fiijanec. Pisana
glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Orgelski koncert. Pavla Rančigaja; sodeluje altistka Franja Golobova — prenos iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. 17.45: Operna glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogolkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Simfonični koncert. Vodi dirigent Aleeo Toni. V odmoru: predavanje v slovenščini. 22.00: Za-ninivosvi v slovenščini. 22.10: Novi orkester melodij pod vodstvom dirigenta Fra-gne. 22.45: Poročila v italijanščini.
Staro morišče v Berlinu
V časih, ko so ljudi še mučili, sožigali, žive zakopavali ali metali v vrečah v vodo, je imel tudi Berlin svoje morišče. Stalo je najprej pred Oderberškimi vrati na vzhodu mesta. Navadnih usmrtitev z mečem pa niso imeli tam. temveč pred sodno lopo. Pred Oderberškimi vrati je bil med drugimi usmrčen leta 1540 tudi Berlinčan Hans Kohlhase. Z njim sta šla na morišče tudi dva njegova pajdaša. Morišče so premestili pozneje na sedanjo Oranienburško cesto, 1. 1752 pa na vrtni trg v severnem delu mesta. Tam je postalo nekoč žrtev vojaških vaj.
Leta 1767 jc namreč topništvo preizkušalo v bližini morišča top. Ena krogla, ki je pa zgrešila pot je zadela morišče. General Dieskau, ki je vodil vaje, je odklonil zahtevo magistrata po odškodnini, češ, da sta veter in vreme zanesla kroglo vstran, tako da je zadela morišče. In general je prodrl s svojo trditvijo. Magistrat je moral popraviti .•>rišče na lastne stroške. Pogajanj ni mogel zavlačevati, ker se je mudilo zaradi novih usmrtitev.
Ko je bilo morišče že zelo staro, bi bilo treba popraviti temelje. Takrat se pa ni več tako mudilo, ker so hoteli 18. junija 1811 uvesti usmrtitev s sekiro, za kar so bili potrebni razni ukrepi. Trg kmalu ni več zadostoval za radovedneže, ki so prisostvovali usmrtitvam. Zato so na 2 m visokem kamenitem postavku stoječe morišče z železno ograjo vred odstranili. S tem je izgubil Berlin svojo senzacijo. Zločince so pozneje obglavljali v Spandau-u in končno ob izključitvi javnosti v berlinskem predmestju Moabit.
Najstarejše novine
Minilo je 1.030 let, odkar je začel izhajati na Kitajskem prvi list. ki se je imenoval »ćing Pao«. Pod istim imenom izhaja list še zdaj in njegov izdajatelj se lahko pohvali, da ima izvode vseh številk kar jih je izšlo od leta 912. V Evropi še daleč nimamo tako stare novinarske tradicije. Pač so pa predniki evropskih novin še za nekaj sto let starejši od kitajskega novinstva. Prve pobude za razvoj novinarstva in javne poročevalske službe je dal že Julij Cezar s svojimi dnevnimi javnimi razglasi. Nemški viri pravijo, da je leta 1505 rojstno leto evropskega časnikarstva. Tega leta je namreč izšla prva številka nekega augsburške-ga lista.
Slovaške železnice
Te dni je bila otvorjena nova slovaška Železniška proga Bratislava—Poprad. Svečane otvoritve se je udeležil tudi prometni minister Stano, ki je nagovoril železničarje in omenil v svojem govoru, da je šlo od marca 1939. do konca lanskega leta za gradnjo novih in popravila obstoječih železniških prog iz državne blagajne 379 mil. 800.000 kron. Za tekoče leto je v proračunu postavka 141,400.000 kron. Za gradnjo novih železniških prog je potrošila država od marca 1939. do konca lanskega leta 474,100.000 kron. Ena nova železniška proga bo dograjena v kratkem, za sedem so pa načrti že izdelani. Tudi izpopolnitev va-gonskega in lokomotivskega parka dobro napreduje. Leta 1939. je šlo za nove nabave 99.000.000, predlanskim pkrog 420, lani pa 559 milijonov, skupaj 1.078,000.000. Letos bo ta znesek še prekoračen, ker je naročila železniška uprava v Nemčiji še več železniškega materijala.
Učitelj: Jurček, zakaj imenujemo naš jezik materinščina?
Jurček: Zato, gospod učitelj, ker moj očka nikoli ne pride do besede.
— Pusti ga, naj vstopi. — se je oglasila Antje. — saj to nič ne stane.
— Prav praviš, — je odgovoril Per popustljivo. — Osnažite si dobro čevlje.
— Tako, zdaj mi pa povejte, kje ste se poročili? — je vprašal poročevalec.
— V cerkvi sv. Knuda, — je odgovoril Per.
— Ah, kaj pa govor iS, Per — se je oglasila Antje, — poroka je bila vendar v cerkvi sv. Janeza.
— Res je, — je pritrdil Per zamišljeno, le kako sem prišel na cerkev sv. Knuda?
— V tej cerkvi si bil samo krščen, Per. Koliko otrok pa imate, — je vprašal mladenič hitro, da bi napeljal pogovor drugam.
.— Devet, — je odgovoril Per.
— Deset! — se je oglasila Antje.
— Kako pa prideš do tega? Mar sem enega pozabil? — se je začudil Per.
— Ce bi jih bil ti spravil na svet, bi se gotovo ne zmotil, — se je zasmejala Antje.
— Ze mogoče, — je menil Per nekam v zadregi, — pa naj jih bo deset, eden več ali manj, to ni važno.
— No, zdaj mi pa Se povejte, gospod Dutt, — je vprašal poročevalec, — ali se je v vašem dolgem življenju pripetilo kaj posebnega?
— Ne, — je odgovoril Per, — ne spominjam se, da bi se bilo zgodilo v mojem življenju kaj izrednega, mladi gospod. Nama je bil v življenju en dan enak druge-
mu. Vstajal sem zgodaj, vsako jutro sem zakuril v štedilniku, potem sem odšel na delo, se zopet vrnil, popil kavo, popušil eno ali dve pipi tobaka in prečital no\*i-ne, povečerjal, legel k počitku, vstal zopet zjutraj, zakuril...
— Saj si vendar nekoč na javni tomboli zadel prašiča, — je pripomnila Antje.
— Da, da, da, — se je zasmejal Per. — Bog je bil nama res naklonjen.
— Ali žive še vsi vajini otroci? — je vprašal poročevalec
— Osem jih še živi, — Je odgovorila
Antje namesto moža, — in vsem se dobro godi.
— Ah. Žal sva morala tri pokopati, — je vzdihnil Per.
— Njegova glava je kakor rešeto, — Je dejala Antje v opravičilo. —Snoči je pozabil v postelji odložiti čepico.
— Ah, mami, jaz sem vedno mislil, da sva pokopala tri.
— Najbrž si mislil to zato, ker preveč misliš na svojega foksa, — je dejala'Antje.
— Da, da, — je pritrdil Per, — bil Je stari Pikec, ki sem mislil nanj.
— Da, da, — je vzdihnila Antje, — pogosto je bolj mislil na psa kakor pa name.
— O, — je ugovarjal Per 8 tolažečim glasom, — imel je rodovnik, dolg kakor je moja roka od rame do konca prstov.
— Kje ste bili pa vzgojeni, reči hočem,
kje ste hodili v šolo? — je vprašal poročevalec.
— Cuj te, mladi gospod, — je odgovoril Per zamišljeno, — če morate že z desetimi leti prijeti za delo, z dvajsetimi pa oženiti se, ne potrebujete nobene izobrazbe. To kar morate vedeti, vam že vtepo v glavo in Še več.
— Bil je strašno vročekrven, — se je oglasila Antje, — poročena sva bila že s petnajstimi leti.
— Ha, ha, — se je zasmejal Per v prijetnih spominih, — bil sem pa tudi fant od fare takrat!
— O, niti za hip me ni pustil same, dokler nisem privolila v zakon, — se je nasmehnila Antje.
— Prav nič me ni treba zbadati, mami, — je dejal Per, — saj si vendar lazila za menoj kakor psiček za klobaso.
— Nikoli nisi imel povoda obžalovati to, Per Dutt, — je dejala Antje nekoliko užaljena.
— Dobro se še spominjam, — je menil Per hudomušno, — kako je bilo tistega jutra. — tistega vražjega ognja nisem mogel zanetiti in tedaj sem pomislil sam pri sebi: klada nerodna, butec, zdaj si oženjen, pa moraš vsako Jutro zakuriti, pa naj dežuje, sneži ali karkoli. In pomislil sem še na tri druga dekleta, ki so se rada ozirala po meni. Toda njim ni šlo po sreči, bile so vražje dekline, tiste tri. In evo, mami, če človek takole premisli, je bHo
iBe/einico
KOLEDAR
DANE& Sobota, 11. julija: Pij X. JUTRI: Nedelja, 12. julija: Mohor in For-tunat
DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA:  Ljubi Avguštin
KINO  SLOGA:  Smej se bajaco KINO UNION: Strast
RAZSTAVA SLIK RAJKA SLAPERNIKA IN NIKOLAJA PIRNATA v gornji dvorani Obersnelove galerije, odprta od 9. do 12. in od 15. do 18.30
PRIREDITVE  V NEDELJO
KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO
DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JURTI: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komotar,  Vič — Tržaška cesta
NEDELJSKO DEŽURNO ZDR. SLUŽBO bo opravljala od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica Žitko, Plcteršnikova 13, telefon Štev. 47-64.
Drobtine
Modru* o življenju ali pralne trv.si. v<m>-d-ir je in ostane največja modrost — živeti; navda se paav zaradi tega za njo slerivajo vse neumnosti, saj bi brez življenja še blaznost i nc bilo.
Kjcko-li življenje zujjrabLŠ, ;e> nc-Jcaj več, kar se da prijeti ter ptvvedati v afori/mu.
O življenju l.ihko vežes otrobe ali kuješ pesmi, toda zaradi tega življenje *e nima NlUflia, Čeprav je v tem morda kak>en ci.ni-sei.
Dovolj   bi  bilo rim:
Življenje jc prav tako lepo kakor »lepo; tako je bogato, nie manj robato: tem bolj je prazno, čim bolj blazno; čeprav je minljivo — ni uničljivo; časa vednoenain ista — radosti in bridkosti — neMia/na ali čis»ta; faino in krasno, pa zopcit zastrto in strto; razveseljivo, še bolj utrudljivo; prelosino. če ni bolestno
Toda čemu rime — za protislovja ? Kar koli o življenju poveš, je relativno nič bolj ni resnično kakor lažnivo. Kaiti življenje je tako preprosto kakor ;e velika stvar; nerazumljivo je, če gledamo samo na ve^Hce stvir v njem. ne da hi skušali razumet U kar ;e najpreprostejše; težko sc nam zdi, će terjamo od njega le pravice, a ne sprejemamo tudi dolžnosti: če občudujemo 1« žrtvenike, a se bojimo žrtev; če zahtevama ljubezni, pa samo sovražimo; če pričakujemo modrosti in razsodnosti — sumi lahkomiselni ter nerazsodni.
življenje bi naj bilo drugačno? Po*-m Ki ne bilo, kar je. bi ne bilo življenje. Kaj Silo le pse? Takšno je. kakršni srno. V.di-;n   takšno kakor pa gledamo.
Če želimo, naj bi bilo lep^e — ali rd krasno že zato. ker nam je dalo to stremljenje po boljšem in lepšem? Če bi ne vrdeui lepih obzorij, bi ne slutili za njimi Se lepših. Ce bi ne poznali trpljenja, bi ne znali ceniti, kar jo v življenju prelestnega.
Glejte, življenje: stvarnost in sanj©. Tako je lepo, tako dobro, tako prizanesljivo!. Da je kruto? Če je kdaj kruta stvarnost — ali nima življenje kljub temu vedno dveh obrazov? Ali nima vedno dopolnila in olepv šave v sanjah, v hrepenenju, v željah ter stremljenju, v slikah, ki nastajajo v duhu, in melodijah, ki se odlašajo v srcu. Ali niso sanje najlepši nameček in najpopolnejši surogat stvarnosti in ali ni stvarnost kot doživetje in uresničen;e tem več vredno, čim bolj sanjamo o nji. čim bo!s močno jo doživljamo — čim silnejša in čim bolj življenjska ;e prav zaradi tega. ker so sanje nie-sjova s!utnia. njegov odpev in napev?
Stvarnost je uresničenje, sanje so njetjo-va slika, njegova melodija, njegova napoved ali odpoved uresničenja; sanje s>o pesem življenja. s»tvamc*.t je proza. V prozi je pa epska širina in globina kakor je sanjah lirska višina. Stvarnost je predmet pesmi, san:e so pesem. Življenju ni mogoče uiti, stvarnosti pa večkrat uidemo: toda rudi stvarnosti ni moeoče povsem u'ti: v življenju je pač tako. da je lirika neločljivo zvezana z epiko. Nikdar ne moremo povsem razčleniti življenjske tragikomedije v tragedijo in komedijo.
Skratka, živi jen ;e je mnogo več in morda vse kaj drugega kakor te besede.
PRAVI ANGEL Sin predstavi svoji materi dekle, s katerim se hoče poročiti.
— No, kako ti je všeč? — vprrvRa radovedno po dekletovem odhodu. Mar ni pravi angel, moj deklic?
Mati zmaje z glavo, rekoč:
— Prav čedna je, fant moj, samo nekoliko preveč barve je na n;'enem obrazu.
— To je res, mati, toda povej mi, ali si že kdaj videla angela brez barve na obrazu?
Obnovite naročnino!
že dobro, da se je vse izteklo tako.
— O, odgovorila bi ti bila pač drugače, če bi se bil preveč smukal okrog drugih, Per, — je dejala Antje in lahka rdečica jeze ji je zalila lica.
— No, no, mami, nikar se ne jezi, — jo je brž potolažil Per, — saj si res vzorno skrbela zame, boljše žene bi ne mogel najti.
— Tudi jaz mislim tako, — se je oglasil poročevalec, — ali imate morda fotografijo, ki bi jo lahko pogrešili?
— Daj mu eno tistih, ki jih Imava za
spomin z lepega izleta, — je dejal Per.
— Ah, na nji se vidi skoraj samo tvoj hrbet, — je menila Antje.
— To nič ne de, na tej fotografiji sem še najbolje zadet, — je odgovoril Per.
— Saj to je vendar tisti, ki jo je posnel naš Olaf, — je dejala Antje.
— Ah, — je dejal poročevalec, — bili ste zelo, zelo lepi.
— Da, fant moj, — je pritrdil Per, daleč naokrog ni bilo brhkejšega in draže-stnejšega dekleta. To so se ozirali fantje po nji, kaj ne, Antje? In kar nič se ni izpremenila v teh letih, kaj ne da ne?
— Res je, — je pritrdil poročevalec, potem je pa nadaljeval: — Zelo, zelo srečen zakonski mož ste, gospod Dutt
— Ali si slišala, kaj pravi, Antje? — je dejal Per. — pridi, daj mi poljub, dušica.
— No, no, Per, kaj se ti je zmešalo? — ga je pokarala Antje prestrašeno. — Kaj si bo pa mislil o nama ta mladi gospod?.
*tev. 156
»SLOVENSKI Hi ROD«, m****,      Julija 1M2-XX.
IT   Stran 9 *
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trga
veljavne od ponedeljka 1 j. t- m. zjutraj do objave
Ljubljana, 11. julija Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Komi-sariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom VIII 2 št. 20S9 15 Vis. Komi-sariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 13. julija 1942 XX zjutraj dalje, dokler no izidi' nov cenik.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati so naslednje:
K-slo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zel;e 2 50 L; kisla repa 2 L; nova repa 1.50 L; zelnate glave 3.80 L; ohrovt 3.50 L; karfiola 5 L; buče 1.50 L; bučke 4 L; kumare 6 L; kumarice za vlaganje, %rečje, ki jih gre na kilogram 30 komadov, 8 L; majhne pa, k; jih na kilogram gre 12*5 komadov, pa 12 L; stročji fižol 4.80 L; grah 4.50 L; kolerabice 3 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3 L; črna red-kev 1.50 L; redkvica 3 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L: peter-šilj 4 L; por 3 L; zelena 4 L; čebula 2.50 L; salota 4 L; česen 6 L; glavuata solata
3 L; radič 3 L; špinača 4 L; beluši 8 L; ra-barbara 4 L; novi krompir 2.25 L; češnje hrustavke 6 E; navadne češnje 5 L; vrtne in gozdne Jagode liter S L; liter borovnic
4 L; liter «nihih bezgovih jagod 8 L; kilogram suhega šipka 8 L; kilogram svežega lipovega cvetja 10 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L; jajca 1.75 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za Iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje st. 17 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in predajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno In v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogača rje vem. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Prevečkrat se na trgu sliši izgovor, da je blago že prodano in rezervirano. Zato naj kupci kupljeno blago takoj odneso, da prodajalke ne bodo več imele izgovor, čes, da je blago že prodano. Pri tem opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti vse blago na klopi ali na stojnici vsakemu očitno izpostavljeno, ne pa morda shranjeno pod klopjo ali celo prikrito za stojnico. Izgovor na >rezerviranoc blago kontrolni organi ne bodo upoštevali, pa naj bi bilo blago rezervirano za kogarkoli. Poleg rezerviranja« blaga pa opozarjamo spet na nesmiselno in škodljivo preplačevanjc, saj so gospodinje lahko brale prav občutne kazni, ki so doletele razne preplačevalke in tudi preplačevalce.
DNEVNE VESTI
Odlikovani admirali
Z vojaškim Sa-
vojskim redom so bili odlikovani divizijski admirali Guido Porzio Giovanola. Rafael De Curten in Josip Fioravanzo ter kontreadml-rai Federico Vicedomini.
— Pomorske kolonije za dalmazijsko de-
oo. V Puntanici pri Zari so vzniknile na pobudo zveze fašijev pomorske kolonije iVezio Orazi«, »Italo Balbo« in »Costanzo Ciano«. Kolonije so namenjene dalmazij-ski deci, ki biva tukaj v udobnih paviljonih, ki so lepo opremljeni. Po kolonijah so nastanjene skupine balile ter malih Italijank iz notranjih delov Dalmazie. Zarski Zvezni tajnik si je te dni ogledal navedene kolonije ter se zanimal za ureditev obed-nice, spalnic, bolnice in skladišč.
— Nova Plzzettijeva opera. Italijanski akalemik Hilčebrand Pizzetti je končal te dni svojo novo opero i-Zlator. To operno skladbo znamenitega skladatelja iz Parme, ki bo nedvomno vz.bv.dila v vsem glasbenem svetu živahno zanimanje ter priznanje, bodo izvajali na devetem florentin-skem glasbenem maju v letu 1943.
— Vrtnar padel z drevesa in umrl. 73-letn*; vrtnar Ivan Guidotti iz Omir'^a pri Firenzi je hotel na vrh drevesa. Pri tem se je spotaknil ob lestvi in padel z višine sedmih metrov na tla. Starček vrtnar je kmalu zatem umrl za smrtnimi poškodbami.
— Srebrna svetinja je bila podeljena v spomin pilotu poročniku Mariju Virgiliju Corda. Pokojni je bil rodom iz Torina.
— Tragična smrt m<>ža in žene. 63-letni Ivan Palroisano ter njegova 64-letna žena Ana sta se vračala na enovprežni dvokol-nici iz barijske okolice v mesto Bari. Ravno v bližini železniškega prehoda na progi Bari—Locorotondo pa se je Palmisanov konj zaradi nepojasnjenega vzroka splašil. Zdirjal je po cesti in naprej čez železniški prehod. Ravno v tem hipu pa je po nesrečnem naključju prisopihal vlak. V naslednjem hipu je vlak pregazil dvokolnico, na kateri sta sedela mož in žena. Nesrečnika sta obležala nekaj metrov od kraja usodne nesreče vsa zmrcvarjena, mrtva.
— Načrt v dveh umetnih jezerih. Na občinskem trgu v Tacenu pri mestu Secco je bila obravnava zanimivega načrta inž. Semenze iz Milana. Po tem načrtu se bosta uredili v Valsassinl dve umetni jezeri in sicer prvo v kotlini reke Pasturo, drugo pa v globeli iz Cartenove v Ponte di Ta-ceno. V drugem jezeru bi bilo 40 milijonov kub. metrov vode. Obravnavi so prisostvovali številni strokovnjaki. Razprava se bo nadaljevala.
— Paketi za vojne ujetnike In vojne ln-temlranco. Ker nekateri zadnjih navodil v nedeljskem časopisju niso razumeli pravil-
no, naj velja naslednje pojasnilo: Paketi se sprejemajo ves mCbec in to po Že objav-, Ijenem dnevnem abecednem redu.
— Rdeči križ poroča. Pošiljanje paketov vojnim ujetnikom in civilnim vojnim interniranem v taboriščih v kraljevin ]e poverjeno edino avtonomni sekciji Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani. Opozarjajo se zaradi tega prizadeti, naj ne izročajo takih paketov drugim osebam ali ustanovam ker imajo carinski obmejni urad: nalog, da zadrže vse take pošiljke, če niso bile poslane po R. K in če ni seznam pošiljk prej vidirala ljubljanska carinska imrava
— Zaradi odtegnitve žita redni potrošnji sta bila aretirana 33-letni kmetovalec Er-nest Masiero Iz Sante pri Padovi ter 33-letni dninar Evgen Schiavon. Hotela sta prikriti javni kontroli 13 m. stotov žita.
— Tajne kupčije s kromiranim železom. Organi kvesture v Milanu so odkrili široko razpredene tajne kupčije s kromiranim železom. S spretno operacijo se je posrečilo komisarju dr. Di Giacomu, da je izsledil prodajalca v osebi 44-letnega Marija Bra-yona, ki mu je ponujal šest m. stotov kro-miranega železa po 323 lir kg. Skupno z Bravanom so bili aretirani ZAradi krivde ter sodelovanja pri tajnih kupčijah s kromiranim železom Henrik Negri iz Luina. neki inženjer tvrdke Zapp, Armando Hin-ker in trgovca Alojz Tambelli ter Alojz Besteiti. Vsi se bodo morali zagovarjati pred pristojnim sodiščem.
— fcala s krutimi posledicami. V naselbini Golena-Fine so se mladeniči zabavali s tem, da se skakali z nekega čolna v Po in se potem zopet vračali v čoln. Med njimi je bil tudi 15-letni Viljem Barehetta, ki pa ni znal dobro plavati. Sredi te nedolžne zabave pa se je pojavil nenadoma sin lastnika čolna 17-lctni Nello Schiavi. ki je pol za šalo pol zares z grožnjo v ustih nagnal dečke s čolna. Viljem Barehetta si je vzel izrečeno grožnjo tako k srcu, da se je jK>gmal v vodo, četudi ni bil dober plavalec. Dočim se je ostalim njegovim tovarišem posrečilo, da so priplavali na obrežje, so nesrečnemu Barchetti pojenjale moči. Reveža je zagrnilo, njegovega mrtvega trupla Po še ni naplavil Utopljenec je bil vnet pripadnik tamošnje avantgardistične skupine.
— Ukradeni denar v podplatih. Pet prijateljev Lucarini Asuero. Palagi Dino. Mat-tenci Luigi. Pavli Roberto in Pardini Renzo so si najeli kabino morskega kopališča v Viareggiu in so si po blagodejni kopeli privoščili prijetno vožnjo v čolnu. Le Pardini se ie opravičil zaradi nerazpoloženo-sti. Ko so se po končani vožnji šli oblačit v kabino, pa so opazili, da jim je iz žepov izginil ves denar. Le Pardiniju je skrivnostni tat prizanesel. Poveljnik karabinjerjev
lU(cktđ\   ^aVrik?AVtlfi   naca    • ■^1« -j*. _nJ': bratov&ki. slovenski, junaški.
maio jeziK&vne pase   kravju *rcdnii. 4ioW.m. r-idcvaiki
Prvič smo malo ugriznili med določne m nedoločne pridevnike. Takšna pa?>a ie zelo kočljiva, kajti, če že nihče ne razlikuje dovolj med določnimi in nedoločnimi pridevniki, kako naj ve kaj več setrudnik te-Ca predalčka? To vemo res menda vsi. da ima slovenščina določno in nedoločno obliko pridevnikov. Pri vse; nesreči nimajo vsi pridevniki določne oblike. Kaj bi bile. če bi imeli pridevniki tudi v množini dve obliki? Razpoznavati m/*ramo le pr>de^ike. ki označujejo lastnost oseb in stvari moškega spola v ednini.
Skušajmo kratko ponoviti, kaj vemo o določnih in nedoločnih pridevnikih. Z abecedo pa menda ni treba začeti. Dovolj bo, če vsaj vemo. da so pridevniki treh vrst: kakovostni, svojilni in snovni. Stavnice nam povedo bolj ali manj razumljivo, da določna oblika pridevnikov označuje znano Of-eho ali stvar, nedoločna pa neznano. T smo omenili že zadnjič. Prav v tem se zdi marsikomu največja težava, ker misli, da ne sme uporabljati nikdar določne oblike, ko govori o ćem n^r>^m   T • k- > K-
ček sladko napisal Peter Velik, ne Velifci. čes, ta Peter mi je vendar neznan .. V nekaterih sk>vnicah nam skušajo razbistriti trde butice še s tem: »Določna oblika se spozna po naglasu (velika cesta, zeleni klobuk — velika lipa, zelen hrib) ..« Vsekakor je priporočljivo, da vzame človek od časa do časa v roke slovnico, čeprav je že pozabil — ali prav zaradi tega — da je kdaj zahaja1 v solo. Odrasli i bi se najbrž" ne odrezali tako gladko, če bi jih vprašali, kateri pridevniki imajo določno obliko. Ponovimo torej: določno obliko imajo pri-lastni pridevniki, nanašajči se na znane stvari (stari oče); pridevniki 9 končnicami -ski,
ljankah: vdati petek, mali traven, pustni tr.Tck. Stari trg; prinionvki in presežnikJ: višji in nailcr'n: pridevniki: moM. obč;. pravi; sa mesta !m:ko rablieni pridevniki: modri, mokri, pravični, bližnji »^ini: pridevniški zaimki: oni. tt**i. isti. nek? (Breznik pripušča tudi r^bo n?k), ka!ft"i Och^mi. mno:*;. dru£fi. (Po Runčevcm Prpcft—Hl s-'ov-n;ce   slovenskega   književnem iez:kn
Toda poznati moramo bW$e š~ ned^^čne pridevnike. N*c smemo m Vit i. da tm«io vffl rr: lastni pridevniki d o'r Ono obliko. V jW-nicah nam dopovedujtefo. da inri'o ned*>-ločno obliko tudi praastiu r-M'"»t ;ki ki sc tičejo neznanih stvari, n. pr • Zir^*il je črn d:m. Zadnj;č smo nam:gn;li k?ko «*; nekoliko pomagamo. kr> smo v zadregi ali £?rc za doTočno ali nedo'o5no pridevniško obliko: vprašamo s>e z vprs^n'cm kateri9 ali kak šen? Ko lahko up^iKrmo vprašan ie kateri? dre za določno rvkliko. k^ ?*e vprašamo kakšen? m nedoločno. (Kakšen dim je zapazil? Kateri se je tam mudil. Snmo po sebi razumljivo je r>a, da ima "o nedoločno obliko povedni pndttvntki: c-KUlc je siv — ne sivi. oče je dober, dalje svot-Iut pridevniki na -ov, -ev, -in: bratov, kraljev, materin; tudi svojilni pridevniki na -j v Ustnih (imenih imajo nedoVi^no obiđen«: Sk>veni Gradec. Marrin; vrh. Nedoločno obliko imata še pridevnika cel in vsak. Nekateri delajo celo tako debeflc nareke, da ptfejo vsafcf. Prejšnja desetletja je brla v rabi rudi precej robata s.Jovenšč;na m čitali smo podobne »pake: naši cesar.
Pridevnik dela v slovenščini precej težav toda ne le zaradi določne m nedoločne oblike, temveč tudi pri stopnjevanju Temu poglavju bomo p« mora-lri posvetiti ma o pozornosti prihodnjič.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstava 00 delavnikih ob 16. in 18.15, ob nedeljah in prasni ki h oc 10.30. 1430, 1630 tn 1830
KINO MATICA — TELEFON 22-4J
Romantična glasbena komedija iz starih dunajskih časov
Lfnbi Avguitia
Paul Hdrbi^er — Marim Andergast
KINO UNION  — TELEFON  22-2J Slava in beda slavnega umetnika
Barbara Stanwyck, Adolphe Menjou, VVUilam Holden i. t. d.
KINO SLOGA  — TELEFON 21-30
Zanimiva ln globoka ljubezenska drama, ki se odigrava na trapecih cirkusa in v arenah velikih gledališč in vartjetejev:
Smej m bajaco!
Fosco Glachetti in Laura Solati
pa je uganko hitro razčistil. Temeljito je preiskal Pardinija. Med vmesnim podplatom in podplatom njegovih čevljev je naSel ves denar okradenih tovarišev. Pardinija 00 zaradi tega aretirali. Izročili ga bodo sodišču.
— Zavedanje tiskovne korporacije. V
korporacijskem ministrstvu se je sestala pod predsedstvom drž. podtajnika Amicuc-cija tiskovna korporacija, da razpravlja o važnih perečih zadevah svojega delokroga. Obravnavali so se predvsem problemi, ki se nanašajo na potrošnjo papirja upoštevajoč težave v oskrbi, ki so posledica vojnih prilik. Podtajnik Amicucci je poročal o 4e izvedenih omejevalnih ukrepih ter pred očil korporacijskim članom razloge, ki terjajo, da se uveljavi so rigoroznejši red v potrošnji papirja. To vprašanje je bilo vrnjeno v pretres pristojnemu tehničnemu korporacijskemu odboru in bo ponovno predloženo tiskovni korporaciji 14. t. m.
— Odlikovanja. V spomin je bila podeljena srebrna hrabrostna svetinja poročniku Samuelu Dell* Acqua iz Sondria, ki je pripadal 9. alpin. polku, poročniku Antonu Guglielmanu iz Sondria (9. alpin. polk); višjemu korporalu Mariju Rossi iz L" Aqui-le (9. alpin. polk), centuriju Francu Ferra-rio iz Milana ter alpincu Virginiju Liotto iz Vicenze (9. alpin. polk).
— Žrebanje milijonskega dobitka. Finančno ministrstvo objavlja, da bo 15. t. m. v Rimu Žrebanje dobitkov 1 milijona ter pol milijona lir, določenih zakladnim bonom od 20. do 40. serije, ki bodo zapadli 15. septembra 1950.
— Mašno vtno. Glavna prehranitvena direkcija pri ministrstvu poljedelstva in gozdov je izdala okrožnico federaciji vinskih trgovcev z namenom, da se zagotovi cerkvenim krogom potrebno masno vino. V okrožnici se navaja, da mora mašno vino ustrezati gotovim zahtevam.
kino MOSTE"
VELIKA DIRKA
in
BRONASTA STRAŽA Fosco Giachetli Najboljši program — najnižje cene!
— Smrt znanega italijanskega kotnika. V Rimu je umrl znani komik Ahil Marescu star 06 let. Maresca je sodeloval kot vodilni komik pri raznih operetnih ter revijskih skupinah. Umrli igralec je bil sin popularnega impresarija Lucija Maresca. Ahii Maresca je bil pristen odrski tvorec, ki ga je odlikovala fantazija, invencija' tei redka uprizai jalna bisti ina.
— Blaženstvo Kiciiide Sa vojske in Ar-nolda Janssena. V Vat.kanu se je sestala obredna kongregacija, ki je pričela z razpravljanjem o tem, da se uvede proces za blaženstvo Klotilde Savojske, vdove po Gi-rolamu Napoleonu, ki je umrla 1. 1911. Poizvedbe bodo v torinski nanškofiji. Za zbiranje graiiva ter nadaljnji postopek sta pooblaščena kardnal Rossi m dominikanski oče Lenzctti. Razen tega je pričela omenjena kongregacija obravnavati vprašanje blaženstva duhovnika Arnolda Janssena, ki je umrl leta 19uy ui ki je bii ustanovitelj dru&be božje besede, tako zvanih verb.tov. Poizvedbe bodo v škofiji Ro-remond na Nizozemskem. P0 6: elnem delovanju šteje družba verb tov okoh 4 milijone članov z več ko 7q0 duhovniki, ki delujejo na misijonskem tor šču r.a Jaron-skem, Kitajskem m v Ocean'ji. Za nadaljnji postopek v Janssanovem blaženskem procesu sta pooblaščena kardinal Salovti in verbitski redovr. k Grossi.
— Inženjerski častni doktorat nekdanjr-mu delavcu. Svet inženjerske fakultete v MIlanu je podelil čaotr.i doktorat inženjev-stva 'ndustrijcu Hermenegildu Magnaehi :z Milana, ki mu fakultetni svet priznava zaauge na torišču konstruktivne tehn'k^ ter mehanike. Svečana promocija bo n*' milanski politehniki v diugi polov;ci julija. Odi kovanec je pričel svojo delovno pot z devet ml leti kot navaden delavec ter sr je s pridnostjo in darovltcstjo povzpel c*o znamenitega konstrukterja.
— Argentinski vojaški ataie v Rimu imenovan za generala. Vojaški in leta ski ataše pii argentnskem possan'štvu v
mu polkovn k Horacij Garca Tunon je bil imenovan za generala. Je to prvič, da zn-»topa Argentino v Italiji vojaški ataše z generalskim č nam.
— 16 obsodb zaradi prikrivanja usnja Pred pr«tojnim sediš'em v Pistoi se j: moralo zagovarjati 23 oseb, ki so bile obtožene zaradi odtegnitve večj'h količ'n uz nja redni potrošnji. Obsojenih je bilo If obtožencev ter obtoaenk. štirje glavni krivci Marno Mainardi, Efeso Manc-ni, Mario Lombardi, Danilo Danieie in Fabrici; Zucconi so bili obsojeni na kazrr od d veli let ai štiri mesece ječe pa do enega leta *i Seat mesecev ječe. OetaU so bili obso jeni na kazni od sest do štirih mesecev ječe.
— Madžarski sladkor za Srbilo. Med Srbijo in Madžarsko je bila sklenjena pogodba glede dobave 100 vagonov kristalnega sladkorja.
— Skupina nemških vojakov prt papežu Po daljšem presledku je papež Pij XII. zo pet sprejel v avdijenco 500 parov mladopc.
ročenecv ln skupino vojnih ranjencev. V posebni avdijencl je sprejel skupino nemških vojakov.
— Dve nesreči. Včeraj so sprejeli v ljubljansko bolnico le dva ponesrečenca. Jakob Buh, 18 letni pekovski vajenec iz Ljubljane si je pri padcu nalomil desnico. — Marija Reberšek, 2£ietna služkinja s Cankarjevega nabrežja, se je pr» pranju nevarno poparila po nogah.
— Ognjenik Etna «e je pomiril. Prof. Ponte, ravnatelj Kr. vulkanoloskega zavoda v Rimu, je objavil sedaj poročilo, da je bilo bljuvanje ognjenika Etne, ki se ;e pričelo 30. junia ob 10.16, zaključeno isto noč ob 23.30. Oba hudo urnika lave, ki sta se razlila 30. junija, sta se vse bolj slabila ter s« ustavila ob robu pini;evega gaja Bran-cavila v okol-su g">re Fontanelii, ne da bi napravila kakšno škodo v bližnjih gozdovih.
— Nagrade Italijanskim, nemškim in japonskim v*»eulisčnikOm. Objavljen je bil nagradni razpis, ki se nanaša na vseuči-lišenike italijanske, nemške in japonske narodnosti. Razpis predvideva tri nagrade po 2000 lir za najboljši izdelek v obravnavi sledečih tem: >Sle in zahteve narodnega in nadnanodnega življenja v velikem evropskem presteru* ter >Sile in zahteve narodnega ter nadnarodnega življenja v velikem azijskem prostoru.«
— Lajovčeva nagrada za leto 1941 42. Glasbena Matica je razpisala za leti 1941 in 1942, Lajovčevi nagradi po 400 Lir. Natečaja se smejo udelež ti samo slušatelji Glasbene akademije in gojenci Srednje Glasbene ?ole. Vložene so bile Štiri skladbe in sicer: Preludij za godalni orkester, In-termezzo za mali orkester, Psalm za mešani zbor a capella in Elegija za mešani zbor z orkestrom. Jurija je predlagala nagrade in sicer: avtorjem dela Elegi'a, slušatelju Glasbene Akademije PetriČu Vla-dimirju celo nagrado v znesku Lir 400- po pol nagrade v znesku a 200 Lir pa avtorju mešanega zbora »Psalm«, Mizeritu Klaru, gojencu Srednje glasbene šole in skladatelju ^Preludi'a« za godalni orkester Preku Stanku, slušatelju Glasben* akademije. Od-ber je predlog jurije v celoti sprejel in najlepše čestita avtorjem k uspehu.
IZ LJUBLJANE
—Ij Umrli so v Ljubljani od S. do 9. t. m.
Rus Ignacij, 67 let. sresk' tajnik v p., Kersnikova ul. 3. Puterle Karolina. roj. Fcrtič. 62 let. vdova paznika prisilne delavnice. Linhartova ul 28. Pire Alojzij. 52 let. ključavničar. Kamniška ul. 9, Pečan Frančiška, roj. Branisel. 70 let, zasebnica. Zvo-narska ul. 2. Suhadolec Angela, 2 meseoa, hči miz. pomočnika in posestnika. Dolnice 18. Pasičniek Roza. 57 let. žena delavca, Vidovdanska c. 9. Marolt Maria. 22 let. zasebnica, Ižanska c. 181, dr. Avramovič Pavel. 59 let, šef za ljudsko zdravje Vis. komis., Beethovnova ul. 4, More Emil. 57 let, sodavičar in posestnik, amartinska c. 11. Besov Anton, 76 let, upokojenec tob. tov., Ulica na grad 2, Ahčin Marija, roj. Ekart. 76 let. Žena hran. uradnika in po-BZBtnlca, Poljanska c 31. SvoHsak Ana. roj. Geršak, 32 let, žena delavca, Bezenskova ul. 28. VolavlSfc Maks, 18 let, dijak, Par-mova ul. 8. Strnad Josiplna. 45 let. uradnica Kmetijske družbe. Glinška ul. 7, Jur-man Katarina, roj. Stalzer. 92 let. vdova nadučitelja. Gradišče 14, Kreč Marija, roj. Aleš, S2 let. vdova dež. tajnika, Tavčarjeva ul. 1. V ljubljanski bolnici so umrli: Modec Peter. 20 dni. sin delavke. Tesarska ul. 3, Skubic Angela, 32 let. otroška vrtna-rlca, Grosuplje, Gregcrin Viktorija, 50 let, Ponikve 41. Bre,<rar Anton. 52 let, posestnik, Telče 13, obč Skocijan, Premk Franc, 81 let, prosjak. Gor. Duplice 7 pri Grosupljem, Jamnik Stanislav, 8 mesecev, sin sprev. el. cest. žel.. Bregarjeva ul 10. Avbelj Ludvik, 13 let, sin žel. zvaničnika. Jezica 46. Turnžek Štefan. 44 let. trgovec. Medvedova c. 14, Počivavnik Alojzij, 49 let, računski inspektor, Resljeva c. 28. Marin Franc, 38 let, zid!ir. Janševa ul. 11.
—nostihiičarji in mesarji ter vsi njihovi uslužbenci morajo biti po odredbi cepljeni proti tifusu. Ker je mestni fizikat že končal s prvo serijo cepljenja vseh. ki imajo opraviti z mlekom in molžo, ter je epil tudi že vse perice, začne v ponedeljek 13. t. m. proti tifusu cepiti vse gostilničar-ie. mesarje ter sploh ki imajo opraviti z živili. Cepljenje bo vsak dan prihodnjega '.edna od 7.30 do 9. ure v prostorih msstne-ra fizikr.te. ter orKv»»r«»mo vse stranke, da merajo priti k cepljenju s praznim Želodcem in popolnoma tešč, ker drugače zaščitne tablete ne učinkujejo. K zauživanju tablet je treba priti štirikrat, seveda .edno teač, prosimo pa, naj vselej vsi pri-leso kozarce s seboj.
—J j Opozorilo telefonskim naročnikom. Pošta Ljubljana I vljudno opozarja vse telefonske naročnike, da poravnajo telelon-sko n?ročru\iio za III. četrtletje 1942 do 15. iulija t. 1., ker tega dne poteče rok za Plačilo. Teiefone. za katere naročnina do te£a dne ne b. bila poravnana, mora po-š*a po predpisih telefonskega pravMnika izključiti iz prometa, za ponovno vključitev pa mora naročnik plačati poleg naročnine še 3S lir za ponovno vključitev. Položnice so bJe naročnikom pravočasno do-stavljenee, v slučaji; pa, da je kdo položnico Izjrubi', reklamira isto lahko pri pošti Ljubljana I, radio-telefonski oddelek. Potrebna pojasnila dobe lahko naročniki tudi na telef številki 43-07.
—Ij Pečarske pomočnike, cementninarj«*, mehanike, strojne ključavničarje, elektro-monterje itd. vljudno vabimo na skupen sestanek, ki bo v nedeljo dne 12. julija ob nol 11. v Pokrajinski delavski zvezi, I. •^adstropie. soba št. 5. Na sestanku bo referent Oddelka industrijskih delojemalcev oročal o kolektivni pogodbi, ki naj se sklene za navedene stroke in o drugih aktual-iih vprašanjih. Vsi vljudno vabljeni!
—Ij Vedno hujša vroč?na in Soza. Vročica se še vedno stopnjuje, kar je razum-iivo. ker se vrste sami jasni dnevi in dež *e dolgo ni ohladil ozračja. Popoldne pa udi navadno piha ie vroč južni veter. Zadnje dni je zelo soparno, zato smo pričakovali dežja, a kljub vsem znakom, da se 10 vreme spremenilo, dežja ni. Zdaj je že koraj hujša suša kakor je bila junija. Tu n tam se kažejo že zelo očitno škodljive posledice suie. Na novih vrtovih, ki so na-tali na ledinah letos, se je tu in tam po-'sem posušil fižol, k čemur so pa pripomogle tudi uii. Meščani marljivo zalivajo rrtove ob večerih in jutrih. Zvečer je zdaj ->oraba vode tako velika,  da  je znatno -manjšan vodni pritisk v daljSih vodovodnih ceveh. Ni se nam P* treba bati. da bc začelo primanjkovati vode, čeprav bo suša
ie trajala. — Se vedno ni mogoče napovedati, ali se nas bo nebo kmalu usmililo. Najbrž bodo prihodnji dnevi še vroči, še ne celo najbolj vroči v tem letu. Davi se je začelo malo oblačiti, vendar zaradi tega *e ne moremo pričakovati z vso zanesljivosn-jo  da se bo vreme spremenilo.
—Ij Starši! Najbolje se bodo Vaši otroci, ki jih boste vpisali v srednje šole, pripravili za sprejemni izpit, če jih priglasite k zasebnem pouku is vseh predmetov. Pri-glaševanje dnevno od 9—12, Trgovski dom, Gregorčičeva 27. pritličje.
—Ij Jezikovni tečaji italijanščine, nemščine (dopoldanski, popoldanski, večerni) za začetnike in spretnejse. Pojasnila in vpisovanje dnevno od 9—12: Trgovski dom, pritličje. ClregorČičeva 27.
—Ij Krojaške In čevljarske pomočnike, šivilje in modlstke vabimo na skupen sestanek, ki bo v nedeljo, dne 12. julija ob 9. v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstropje, soba Št. 9 Na sestanku bo podano poročilo o že sklenjenih kolektivnih pogodbah, o izvajanju določb teh pogodb in o drugih važnih vprašanjih. Oddelek Industrijskih j delojemalcev PDZ.
—Ij Davščina na nezazidane parcele v Ljubljani. Posestniki, ki so prejeli plačilne naloge za vodovodno ter kanalsko pristojbino za nezazidane parcele, vabi Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, da se takoj oglasijo osebno v društveni pisarni dopoldne za potrebne informacije tet napravo morebitne pritožbe ali prošnje.
—Ij V tajništvu Poizvedovalnega urada za \*ojne    ujetnike.  Puhnrjeva  2,    naj se
zglase: 1. Babnik Ana. 2. svojci Golara Janeza Franca, roj. 1903. in di TuSek, 3. Krže Vekoslav ali Marija, 4. Lubetz Jožef. 5. Jovan Marek, 6. Miletič Dragica, 7. Mislej Gela. učiteljica. 8. svojci Ilije Po-l;anca. por. fregate. 9. svojci Vucinoča Vuka, 10. dr. Senekovič Ivo.
—Ij Korporacijski svet ln korporacj^kl urad začela poslovati. V ponedeljek 6. t. m. je prenehala poslovati Zbornica za trgovino in industrijo, namesto nje pa sta začela poslovati Pokrajinski korporacijski svet in Pokrajinski korporacijski urad. ki sta prevzela vse njene posle.
—Ij Vsa di va za juUj je mestni preskr-bovalni urad že oddal, zato naj pa današnjo soboto in naslednje dni stranke vt ne prihajajo v Mestni dom, ker ne morejo vec debili nakazil. Kadar bo drva spet mogoče dobiti, bo objavljeno o pravem času.
—Ij Refoško. barbara, muškat. chi*n%i odprto in v originalnih steklenicah toči gostilna Lovšin. Odlična kuhinja, senčnat vrt!
—Ij Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani naznanja, da se bo začel višj; tečajni izpit ne 16. julija, kakor je bilo objavljeno, ampak 17. julija ob 8.
uri.
—Ij ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oMačine obrti se je preselila v oslopje ljudske Sole na Grabnu, kjer bodo imeli pouk v ponedlejek 13 julija t. 1. vsi razredi, začne se pa pouk ob 14. uri.
Iz pokrajine
— Zvezni tajnik M»llno v Gorizii je sprejel rojake ki so se vrnili v Gorizlo iz Vzhodne Afrike. Izrazili so mu zahvalo za prisrčen sprejem. Zvezni ta'n^K se je podrobno zanimal za njihove potrebe ter jim obljubil pomoč.
— Ljudsko gibanje v pokrajini Gorlzia kaže sledečo sliko: V letoflnjem maju 318 rojstev, 237 smrtnih primerov, v letošnjem juniju pa 291 rojstev ter 197 smrtnih primerov.
— Nezgode. 141etna Albina Erzetig iz Vlsnovica 5 je padla v Vipuglianu s kolesa i" « zlomila levico. 67 letna Pierina Tcssari iz Peume je bila po opravkih v Merni. Uboga starka se je spotaknila in padla na tla. Ima poškodbe na obeh ramah. Obe ponesrečenci se zdravita v gorizljski
bolnici. 121etni Ivan Grusovin lz ulice Mon-tesanto 30 se je moral tudi zateči v bolnico. Pri padcu med igro si je zlomil levico.
Naše Gledališče
DRAM \
Sobota, 11. ob 17.30.: Poročno darilo. Red A Nedelja, 12. ob 17.30: Kralj na Betajnovi.
Izven. Znižane cene od 12 Ur navzdol. Ponedelek. 13.: zaprto.
Giovacchino Forrano: »Poročno darilo«. Komedija v treh dejanjih. Igrali bedo: Lucijo — Simčičeva. Karla — Jan. Ersilio — Nablocka, Annibala — Plut, učitelja — Gale, oficijala — Brezigar, Castellija — Košič, župnika — Bratina. hišno — Ra-karjjeva, zdravnika — Peček, letoviščarko _ j. Boltarjeva, delavca — Raztresen. Režiser: prof. O. sest, inscenacija: ing. E. Franz.
OPERA
Sobota. 11 ob 17.: La Boheme. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 12. ob 15.: Krlipln ln njegova botra. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek.  13.: -caprto.
Glaecomo Puceini: »La Boheme«. Po prizorih iz H. Murgerjeve »La vie de boheme« •pisala libreto za opero Giacosa in Ulica. Prevel Niko Stritof. Opera v 4. dejanjih. Zasedba partij je sledeča: Rudolf — Ll-pušček, Marcel, slikar — Janko. Schaunard, glasbenik — Dolnlčar, Collin. filozof — Be-tetto, Mirni — Vidalijeva, Musetta — Hev-balova, Benoit, hišni gospodar — Zupan, Alcinder — Anžlovar, Parpignol — Kri-stančlč. Dirigent: D. 2ebre. režiser: C. De-bevec, zborovodja: R. Simoniti.
KOŽNI IZPUŠČAJI
IN MOZOLJI so simptom nezdrave ln nečiste krvi. Zginili bodo, če krt prenovite z uživanjem »Ambroževe medice«, Id jo dobite pristno le v MedarnL Ljubljana, židovska ulica 6.
POPRAVLJAM
PLETEN IKE,
nogavice — izdelujem nove po meri. Strojno pletenje, Nunska ulica 3.
POSTREŽNICO
Iščem za torek, četrtek in soboto od 8. do 15. ure. Predstaviti se v soboto, nedeljo, ponedeljek od 8. do 9. ali od 20. do 20% ure v Ažbetovi ulici it. 4, podpritličje.
ACQUISTO KUPIM FAESITE — MASONTTE — LNSULITE • qtuUsUsi materiale i so- ta    katerftfbodi tlieea lante simflsre. — C asa- ] tzoUcf jtkt   material. — pkmare: I       Vzorce poslati:
M1BABELLI - V. Caravita 15- ^APOU
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, oobota, II. Julija 1&42-XX.
Monsuni dele leto v omenjenih deželah v tri dele. Od novembra do februarja je hladno in suho. od marca do maja ter dalje na kontinentu do junija je suho in vroče, od junija do oktobra odnosno novembra pa vlažno in vroče. Hladno zimsko vreme brez padavin je seveda doba intenzivnega dela prebivalcev teh dežel. Med jugozapadnim monsunom se giblje temperatura od 25 do 29" C. Med tema dvema temperaturama je nekako meja, ki otežkoča Evropcu spanje. V stepnih in puščavskih krajih začuti Evro-pec vročino šele nad 40° C. kot zares neznosno. Povprečna dnevna temperatura pa znaša v vročih mesecih v ser.ci tudi nad 50° C.
Monsun prodre redno nad edino. Pred
njegovim prihodom leži človeku na pljučih težak zrak^ neznosna soparica. pred katero se kupičijo na ;ugu vedno bolj črni oblaki. Kmalu začno švigati po njih strele in že sc vliic ploha. Veter, ki zapiha z nalivom, je relativno osvežujoč. Toda tedaj se prično skrbi v zvez: z monsunom, (čevlji začno plesniti. knjige postanejo mehke, novine se ti zgneto v roki liki cunja. Meso začne gni-ti. že čez nekaj ur potem, ko jt bila živina zaklana.
Kruh splesni v 12 urah. Še tako tenka obleka se opri jemlje telesa. Noge so v evropskih čevljih neprestano mokre. Koža ne more v redu dihati in zato so ledvice preobremenjene. Prebava ne gre v redu in človek dobi kožni izpuščaj. Alkohol sicer pomaga pri prebavi, toda človek postane utrujen še bolj. kakor je že bil.
Listi priobči: je jo svoje monsunske kotičke z dolgočasnimi ugankami in slikanicami za otroke. Vse hodi z ogromnimi tolnčniki ker majhni nič ne zaležejo. Med hudimi plohami brizga namreč voda meter visoko in zmoči človeka od spodaj. Se avtomobili se ustavijo, če se vlije ploha, kajti sveče ne delujejo več, razen če je avto spredaj pokrit z gumijasto prevleko. Reke se dvignejo v strugah čez noč za več metrov. Tedaj jc razdeljena Indija v mnogo majhnih
delov, ki nimajo med seboj nobene cestne zveze. Indija namreč ne pozna mostov, če ne računamo tako zvanih »Irish bndgcs«, irskih mostov, neke vrste brod v obliki vodopada, ki se ljudje čezenj vozijo, če voda ni previsoka. Celo velika prekcindijska cesta »Trunk Road« jc med nalivi na mnogih krajih pretrgana. V Zadnji Indiji se izpre-mene med deževnim monsunom pota v neprehodno kašo aH pa hudournike.
Muhe enodnevnice in roji kresnic
Toda človek Lahko tudi vzljubi deževni monsun. Evropci zlasti v Indiji in Zadnji Indiji ne zapuste mest takoj, ko vse ozeleni in razcvete. Sele ko postanejo livade in gozdovi rumeni in sivi. se meščani odpeljejo zopet na oddih Ljudje se namreč boje kad. ki se med deževjem parijo in kote mlade. V tem času so samice ztlo bojevite in napadejo človeka, če se iim le približa. Sicer se pa kače v pragozdu umaknejo, čim zagledajo človeka. V deževni <lo»-bi dozori tudi večina sadežev: mangos. rdeče banane, durian in pomaranče, pa tudi melone, hruške in drugo sadje. Kadar dozori sadje, naletiš na polju na kmete z ogromnimi solnčniki in haljami iz orja:kih listov. Zavarujejo se. ker vedo, da povzroča vlaga na koži izhlapevalni hlad če po-sijejo vroči solnčni žarki. Posledica tega ;c lahko plučnica. Solnčni žarki pa vedno znova prodro oblake za nekaj ur. potem pa znova pol ure dežuje. Tedaj se napolni o-zračje z vonjem tisočerih rož. Ponoči se pa pojavijo miri jade skrivnostnih smaragdno zelenih muh, živečih samo eno noč. Nihče ne ve. od kod prilete Tudi v »Times of India« razpisane visoke nagrade nič ne pcma-gajo, misterij ostane nepo:asnjcn. Najčudovitejši doživljaj v tej deželi so pa krc-nice, ki izpremene v toplih nočeh pragozdne orjake v ogromna božična drevesca. Ob meglenih jutrih pa stopajo' pavje družine ponosio po porih sočnih riževh polj. Če padeta vroča in vlažna doba skupaj jc dobra letma riža zagotovljena.
Veter odloča o usodi milijonov ljudi
Indija, Zadnja Indija, Kitajska in Japonska so dežele
Indija. Zadnja Indija, Kita'ska in Japonska so pod periodičnim vplivom dveh vetrovnih struj. Pozimi teko ohlajene zračne plasti čez centralno Aziip proti južnim obalam. Ta severovzhodni monsun izsuši indijske gorske planote in zapadno obalo, odloži pa vlago ki jo dobi v severno ležečem Bengalskem /:ili\u. na iužnoindijski vzhodni obali. V Zadnji Indiji se pa nasiti veter na pori ob južnokitajdrj obali z vlačo, ki jo odloži v obliki nalivm- na ananr.tski obali in na v/hodni obali Malajskega polotoka.
Zimski in poletni monsuni
V snlošnem razlikujemo v Evropi »suh« zimski ali severovzhodni in poletni ali jugozapadni monsun. Pn tem pTezremo omenjene na pasove omejene padavine »anti-monsuna« od severovzhoda. Jugozapadni monsun je sam po sebi nasičen z vlago, ki jo prinaša i/nnd Indijskega oceana in jugo-zapadnena Pacifika. Močne padavine na prinese nad segreto celino «amo tam kjer so običajni nalivi. Zato piha nad ravninami Srednjega Irrea\vndvja in Ml nama ter njd vzhodnim pobočjem anamit?kih &ordillerov, ne da bi prinašal mnogo dežja Na zapadni strani pogorja Wes* Ghata (Malabairski obronki Himn'aje). zapadno burmske verige in anamitskh Korillerov ustvarjajo nalivi pogoje za ondotne cone pragozdov. Ti pragozdovi skrbe za to. da dohe potrebne padavine rudi nižine, kjer bi pritiskala sicer neprestana suša. Sele pada vire omogočajo v teh krajih pridelmvanie riža. Dcčim zadostuje v srednji Evropi letno 600 do 800 mm padavin, da poljedelstvo ne čuti su^e. zahteva specifično poljedeKtvo v de-ih v območju monsuna dvakrat toliko padavin.
Če pride človek iz suhega arabskega pod-nebia v vlažno indij-ko občuti zelo dra-5'vno. da je v deželah v območju monsuna mno£r> bolj odvisen od vr.de-. kakor v ste-pih ali napol puščavah. Problem vede je za človeka tnm. kjer vlada monsun, naravnost življenjskega pomena Nekaj centime-tre-v premalo padavin odloča tu večinoma o Življenju in smrti ljudi. Za naše razmere in pojme neznatna razlika v padavinah krhko povsem uniči letino in povzroči naj-hu;ro iflkoto Koristne rastline naših krajev so že po naravi take. da lahko prcž;ve tudi pn^Sno suhe perijodc. Rastline dežel v območju monsuna so v tem pogledu zelo »razvajene«.
Stalne ruririke o monsunu
Listi azijskih dežel, kjer kraljuje monsun, imajo večinoma posebne rubrike, ki v njih sleherni dan poročajo o padavinah prejšnjega leta z navedbo potrebnega povprečnega m in ima za dotični dan. Ne samo kmet temveč tudi meščan točno zasleduje te podatke. Najmanjši trgovec ve. da bo imel s^aho leto. če ostanejo padavine pod minimom. Kmet namreč v tem primeru ne bo mogel ničesar kupiti kor od pičle letine ne bo dohodkov. Narodom Indije. Zadnje Indije. Kitajske in Japonske je monsun se vedno znanstveno nepojasnjen problem. Veliki listi po<gnsto razpisujejo visoke nagrade za znanstvene razprave, ki so kakorkoli v zvezi z momunom. Najbolj zanima ljudi vprašanje zakonitosti perijodičnih pojavov monsuna. k; nastopajo navadno ob ekvi-nokcijih. torej v začetku pomladi in jeseni. Tudi velika razlika v padavinah, ki zna "a od leta do leta po pokrajini. 1:10. se da težko pojasniti. Dc>lgo si tudi niso znali pojasniti, zakaj ima nižina Bengalije v nasprotju z drugimi nižinami Zadnje Indije nesorazmerno mnogo padavin.  Končno so
pa dognali, da se nakupiči 10 km debela plast, mi-.Imorskcea zraka ki ima suho. spodaj vročo in zaradi močnega nadca pritiska zgoraj hladno kontincntlno plast, na kateri se kondenzira vln«_?a. Posled:ce r«xinebnih perturbacij in naglih izprememh nad nižinami okrog Indijskega oceana se vedno kažejo na sledečem monsunu. Tako ima sevc-roaapadna Indija več padavin, če se ozračje nad Arabijo segreje nad norma-!o. V tem primeru potegne namreč tako nastalo ob-moeic nizkega zračnega pritiska vase scve-rozapadni monsun.
Razlikujemo tudi »mali« in »veliki« mon-sam. Mali monsun se napoji že v marcu, ko premaga jugovzhodni pasal ekvator. Cona brez vetra (kalmen) sc preseli k vznožju Himalaje. Arabcem je bil pogoj za promet z jadrnicami, da je pihal nad Indijskim oceanom monsun. Preko Vzhodne Afrike so pluli z jadrnicami v Indijo, pozimi so se pa vrača!; s severovzhodnim monsunom domov. Podobno so vpregli Malajci jugoza-padhega Pacifika monsun v službo svojega pomorskega prometa. Tu vidimo jasno, kako si zna človek pomagati, da vpreže v svojo službo naravo, kjer se le da.
Stav. 150
Naravna bogastva Aljaske
Zelo redko naseljena dežela, ki se ji obeta lepa bodočnost
Aljasko je kupila Amerika leta 1864 iz strateškili razlogov od Rusije za 7.2n0.000 dolarjev. Prvotno je veljala Aljaska za ameriški čistrikt, pozneje leta 1884 je bila pa podrejeni državi Oregon. Leta 1912 je dobila Aljaska svojo sedanjo ustavo kot Incorporated Teritorrv pod guvernerjem, ki je neposredno odgovoren vladi v Wa-shingtonu. Njemu je podrejen teritorijalni kongres, obstoječ iz S senatorjev in 16 re-prezentantov. Aljaska je zelo redko naseljena. Predlanskim je prebivalo na nji 32.000 belokožcev, vštevši vojake in mornarje, 9900 Indijancev in 18.000 Eskimov. Pred 30. leti je imela Aljaska 6400 prebivalcev več. število prebivalstva je nazadovalo zaradi strogih ameriških predpisov glede priseljencev, izdanih iz polobnih nagibov kakor v Avstraliji.
Velik gospodarski pomen Aljaske se je pokazal prvič po letu 1896, ko so odkrili velika ležišča zlata. Ime Klondyka je znano po svetu še zdaj. Aljaska je pridobivala in izvažala pozneje velike količine zlata. Leta 1939 je izvozila za 23.279.000 dolarjev. Od leta 1896 do 1037 so pridobili na Aljaski za 4S9,600.00q dolarjev zlata. Poleg zlata so pa našli na Alja.sk; tudi begata ležišča cLru*rih mineralij kakor srebra, svinca, cinka, platine, paladija in osmija. Od 1S90 .lo 1937 so pridobili in izvozili iz Aljaske za 150 milijonov dolarjev mineralij.
Prostrana dežela se pa gospodarsko še zelo malo izkorišča in geološko še ni povsem raziskana. Samo premoga pridobivajo vedno več. Premoga so pridobili leta 1934 na Aljaski 108.000 ton, leta 1937 že 138.000, zdaj bo pa znašala letna količina že najbrž 200.000 ton. Železa in živega srebra še ne pridobivajo. Isto velja za mineralna olja. ki jih je na Aljaski tudi mno^o. Združene države so smatrale naravna bogastva Aljaske za tiho rezervo za bodočnost. Črpanje mineralnega olja v severnem delu Aljaske je sploh prepovedano, ker je biio proglašeno za rezervo ameriškega vojnega brodovja.
Ce je torej gospolarski pomen Aljaske v pogledu naravnih bogastev še v bodočnosti, je pa že zdaj zelo važno ribarstvo in lov. Aljaska izvaža letno približno za 50 milijonov dolarjev rib, večinoma lososov in sla-nikov. Na Aljaski je okrog 150 tovarn za konzerve in drugih naprav za konzerviranje rib. Važno vlogo igrajo v izvozu tudi srebrne in bele lisice. Mnogo nalove ribiči v
vodah okrog Aljaske tudi tjulnov. Vsako leto izvozijo blizu 55.000 tjulnovih kož in za 2.000.000 dolarjev ribjega olja.
Leta 1938 je izvožila Aljaska za 50 milijonov 220.000 dolarjev rib in ribjih konzerv, za 18,570.000 zlata, za 6.360.000 bakrene rude, za 2.980.000 živalskih kož, za 400.C00 srebra, 510.000 platine. Vrednost vsega izvoza je znašala 81,910.000 dolarjev, vrednost uvoza pa 42,700.000. Uvažala je Aljaska mesne izdelke, jajca, žito, sočivje, sadje, tobak, papir, bombaževino, volnene izlelke, mineralna olja, železne in jeklene izdelke, avtomobile in skoraj vsa živila. Izvoz je bil za 39,210.000 dolarjev večji od uvoza. Skoraj ves izvoz je šel v Ameriko in iz Amerike je dobivala Aljaska skoraj vse uvoženo blago.
Vojaška obramba te tako redko naseljene, toda prostrane in gospodarsko še ne organizirane dežele skoraj brez lastne industrije, lastne obrti in celo lastnega poljedelstva, je postavila Združene države pred težke probleme. Amerika je začela zadnje čase graditi nove železniške proge v notranjosti Aljaske same in namenoma ne ob ogroženi obali. Železnice naj bi služile močno ojačenim garrrzijam za dovoz vseh
potrebščin. Pozneje naj bi pa si uži Je gospo larskemu razvoju in povzcligi Aljaske.
Kadilec železne volje
V mestu sta se srečala dva prijatelja. Prvi je ves bled, oči ima solzne in zdi se nekam čudno izčrpan.
— Zakaj si pa tako potrt? — ga vpraša prijatelj. Ali ti je kdo umrl?
— Ne, ne.
— Ali si zaigral denar?
— Saj ne igram.
— Ali so te okradli?
— O če bi bilo samo to.
— Ali si izgubil službo?
— Nasportno, celo plačo so mi zvišali.
— No. torej ? Pa si vendar tak. kakor da te je zadela najhujša nesreča. Morda si pa bolan?
— Da, zeTo.
— Zakaj pa ne ostaneš doma? Kaj ti pa je?
— No, ali si moreš misliti, kaj se pravi kar čez noč opustiti kajo. 14 let sem kadil in vedno sem se počutil zelo dobro, zdaj
pa naenkrat — oh, saj ni vredno, da bi
govoril___
— Občudujem tvojo voljo. Kdaj si pa nehal kaditi?
— Kdaj? Prihodnji teden nameravam nehati.
Izgube angleških bank
V angleški strokovni reviji »The Ban-ker« se obravnava položaj angleških banje v Vzhodni Aziji. Pisec članka pravi, da zadostuje en sam pogled na zemljevid, da se človek prepriča, kako težke izgube so
utrpele angleške banke na tem področju«
Izmed 42 podružnic Hongkongških in Sang-hajskih bank je prešlo že 36 v japonskel roke. »Shateredbank« ima 48 podružnic in od teh jih je 37 v japonskih rokah, Hongkongška in Šanghajška banka je izgubila poleg tega vse možnosti dohodkov. Druge banke imajo poslovne zveze samo Še z Indijo in bližnjim vzhodom, pa še to le začasno. Z zasedbo Malake in nizozemske Vzhodne Indije so utrpele vse angleške vzhodnoazijske banke težke izgube. Celo denarni posli z Indijo bodo letos znatno manjši kakor so bilj lani.
Križanka o imenih mesecev
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. ime meseca, 7. slovensko ime za marec, 11. ime meseca, 15. slovensko ime za januar, 16. april in maj se po slovensko tako imenujeta. 18. besedica iz primorskega narečja (italijansko = vendar, toda), 19. urejena, stalna. 20. bojni klic, 22. upravljan, tudi slov. moško krstno ime, 24. sredi pita, 25. del telesa, član, 27. dva enaka soglasnika. 28. rimski pozdrav, 29. ptič, ki živi v Avstraliji in na Nov: Gvineji, spada med kazuarje. 30. slovensko ime za november, 34. sredi pota. 35. predlog. 37. slovensko ime za september, 39. površinska mera. 40. predlog. 42. julij in avgust se po slovensko tako imenujeta, 44. črki, sosedi v abecedi, 45 predlog, 46 ime meseca, 48. ime meseca. 52. prometno sredstvo. 53. igralna karta, 54 svetopisemska oseba, 55. stara mera (narobe). 56. osebni zaimek, 57. državni zaklad, država (tujka), 59. igralne karte, 61 slovensko ime za december. 64. vzklik. 66. imp meseca, 69. del voza. 70. šahovski izraz. 72. začetnici »Bohinjske vasi«. 73 slovensko ime za oktober, 76 predlog, reka v Sibiriji. 77. evropska reka, 79. število. 80 svetopisemska oseba, 81. krajevni prislov, 82. slovensko ime za februar (množ.). 83. slovensko ime za junij. 84. ime meseca. 85. ime meseca.
Navpično* 1. ime meseca, 2. kipeti. 3. imedan, 4. iz usnja, 5. oblika italljan-3. imendan. 4 iz usnja, 5. oblika italijanskega pomožnega glagola, 6. sredi Etne. 7. nemška črka š, 8. prekmurska označba za štorkljo, 9 doba (tujka), 10. kratica za clr-ca. 11. gozdna žival. 12. pritok Save na Hrvatskom. 13. posedujem, razpolagam, 14.
ime meseca, 17. trije enaki soglasniki, 21. učenje, 23. stari oče, 25. nada. upanje, 26. me^to v Senegambiji (Franc. Afrika). 28. grška boginja, ki jo je Zevs vrgol m\ Zemljo, 31. oblika pomožnega gla^jla, 32. začetek znanega Prešernovega soneta o pesnikovi rojstni vasi, 33. kratica za bivšo denarno veljavo, 34. domačo >iv;ili, 36. najmanjši delec snovi, 38. velikost, površina, 39. igrišče, borilnica, 40. ime meseca, 41. čeprav, dasi, 42. glej. 31. navpično, 43. poljski pridelek. 45. ime meseca. 47. car ptSM po italijansko. 49. več (tujka), 50. v tej smeri, 51. oblika pomožnega glagola, 54. nikalna oblika pomožnega gkieola, 58. ubog, siromašen, 60. tvnr, 62. grška erlca, 63. predlog, 65. ime meseca, 67. ročni voziček (dajalnik), 68. glasbeni zn:iki. 71. bruno, kos gradbenega lesa, 74. tatarski poglavar (narobe), 75. matematični pojem, 76. ta (srbsko), 78. število, 82. srbohrvatska predpona.
ReSitev zadnje križanke
Vodoravno: 1. Solun, 5. Bar, 8.   \r-.t<i 9.
Meka, 10. Radivoj, 12. ananas, 13. ot, 14. Altona, 16. Ems, 19. Jafet, 20. Valter. 22. gt, 23. or, 24. sv., 25. sa, 26. in, 28. ost, 31. obod, 33. Pola, 35. sove, 36. Akon, 37. iridij, 39. vt, 40. silak, 42. enačiti, 44. Ke-diri, 45. Ra.
Navpično: 1. Sarajevo, 2. Oran, 3. Lada, 4. Udina, 5. bej, 6. ak, 7. Rastatt, 9. Mostar, 11. Valjrvo, 13. Onega, 15. of, 17. Maribor, 18. si. 21. ts. 25. stok, 27. Novi Mm, 29. spajati. 30. Mantova, 81. Osijek, 32. dediči, 34. lov, 38. Ilir, 41. ki, 43 ne.
Starost zecnlje
Pri proučevanju starosti naše zemlje se je izkazalo, da so najstarejše okamenine, na katerih se še dajo spoznati sledovi organskega življenja, stare eno milijardo let. življenje na zemlji se je pričelo po mnenju učenjakov pred 1.500 milioni let. Starost zemlje pa cenijo približno na dve milijardi let.
SLIKE ZA SLEPCE
Ko se je mu lil sloveči slikar Sargent nekoč v Ameriki, ga je neki na svojo izobrazbo v umetnosti ponosen milijonar povabil k sebi, da bi si ogledal njegovo zbirko slik. Milijonar je imel veliko galerijo, a v nji so bili zbrani več kot dvomljivi Rembrandti, Ticiani, Rafaeli in Murillosi.
— Da, da, gospod Sargent, — je dejal milijonar, — sklenil sem zapustiti svoje umetnine kakemu javnemu zavodu. Ne vem samo, kateremu bi jih zapustil.
— Ah. — je menil slikar, — po mojem mnenju bi bilo najbolje zapustiti jih zavodu za slepce.
Finski kulturni jubilej
Pred 300 leti je izšlo prvo v finščini tiskano sveto pismo. Prvi finski abecednik je pa star že 400 let. Letos v oktobru bo praznovala Finska jubilej tiskanja knjig. Za to priliko so pripravili razpravo Tiskana beseda je orožje misli«.
Angleški premogovniki podržavljeni
Okrog vprašanja podržavljenja premogovnikov v Angliji se je razvila že pred leti ostra debata. Zdaj je konec sporov. 30. junija so bili namreč vsi premogovniki v Angliji podržavljeni. Prizadetih je bilo okrog 4000 lastnikov, ki naj bi dobili od države 60,400.000 funtov odškodnine. Hud udarec pomeni to zlasti za angleško cerkev, ki je črpala doslej iz svoj in premogovnikov težke milijone. /
Obnovite naročnino!
D. Dn Mnurier:
40
Roman
»Ne verjamem, da bi se spotikala nad tem,« je rekla Beatrice.
Tudi Maksim je bil snoči tako dejal; čudno se mi je zdelo, da sta oba enega mnenja. Sama sem mislila, da bi bilo moje vmešavanje zadnje, česar bi si gospa Danvers želela na svetu.
»Jaz pravim, da bo sčasoma vse prebolela,« je rekla Beatrice, »ali v začetku bi vam utegnila delati nekoliko neprijetnosti. Blazno ljubosumna je, in to je naravno. Kar bala sem se, da bo tako.«
»Zakaj?<a sem vprašala in pogledala Beatriki v oči. »Zakaj naj bi bila ljubosumna? Meni se ne zdi. da bi ji bil Maksim kdo ve kako naklonjen.«
»Drago dete. za Maksima ji ne gre. Ona ga kakopak v vsem spoštuje, toda ne več. Vi pa, evo...« Neodločno me je pogledala. »Zameri vam, da ste tu, vobče in sploh, V tem je zlo.«
»Zakaj? Kako mi more zameriti?«
»Mislila sem, da veste,« je odgovorila Beatrice. »Mislila sem. da vam je Maksim povedal. Gospa Danvers je Rebeko oboževala; to je prava beseda.«
»Oh!*: sem vzkliknila. »Oh... razumem.«
Tako govoreč sva še naprej božali in gladili Ja-sperja. ki ni bil vajen tolikšne pozornosti in se je presrečen valjal po hrbtu.
»Evo najinih mož,« je rekla Beatrice; »dajmo si prinesti nekaj stolov in spravimo se pod divji kostanj. Kako se Giles debeli! Kar zoprn je videti, če ga primerjam z Maksimom. Mislim, da se bo moral Frank vrniti v pisarno. Kakšen pustež, nikoli nima povedati nič zanimivega ... Torej, dragei ? O čem sta se prerekali? Najbrže ste trgali svet na kose!« Zasmejala se je. Oni trije so se počasi približali; spet smo bili skupaj. Gilec je vrgel Jasperju kos veje, da bi mu ga prinesel nazaj. Pes je postajal središče občega zanimanja.
»Čas je, da grem,« je rekel gospod Crawley, gledaje na uro. »Tisočkrat hvala za kosilo, gospa de Winter.«
»Oglasite se večkrat,« sem rekla in mu stisnila roko.
Vpraševala sem se, ali pojdeta tudi ta dva. Nič prav nisem vedela, ali sta prišla samo na kosilo ali za ves dan. V srcu sem upala, da pojdeta. Želela sem biti sama z Maksimom, tako, kakor je bilo v Italiji. Za zdaj smo sedli pod divji kostanj, kamor je bil Robert prinesel slamnate stole in odeje. Giles se je takoj zleknil in si potegnil klobuk na oči; še malo, pa je odprl usta in zasmrčal.
»Prst, Giles!« je rekla Beatrice.
»Saj ne spim,« je zagodrnjal, odprl oči in jih precej spet zaprl. Kaj malo zapeljiv se mi je zdel, in vprašala sem se, kako ga je mogla Beatrice vzeti za moža. Zaljubljena vanj ni mogla biti. A morda je bila ona o meni enakih misli. Vsak hip sem začutila, da me gleda, radovedno in zamišljeno, kakor
bi ugibala: »Le kaj je našel Maksim na tej ženski?« Toda z dobrodušnostjo, brez slabega namena. Slišala semt da je govorila o babici. »Treba bo pogledati k ubogi starki,«   je rekel Maksim. Beatrice pa:   »Otročja postaja.   Vsa se obrozga, kadar je, ubožica.«
Poslušala sem ju, naslonjena na Maksimov komolec, in drgnila z brado po njegovem rokavu. Razmišljeno me je božal po roki, ko je govoril s sestro.
»Tako delam jaz z Jasperujem,« sem pomislila. »Zdajle se drgnem obenj kakor Jasper ob mene; in on me kdaj pa kdaj poboža, in jaz sem zadovoljna, zdi se mi, kakor bi bila bliže pri njem. Rad me ima, kakor imam jaz Jasperja rada.«
Veter se je bil unesel. Popoldan se je zaspano in pokojno vlekel naprej. Pravkar pokošena trava je izpuhtevala težak in sladek vonj, ki je oznanjal poletje. Gilesu okrog glave je zabrenčala čebela, ki jo je prepodil s klobukom. Jasper, ki mu je bilo na solncu prevroče, se je opotekaje in z visečim jezikom zavlekel k nam. Spustil se je k mojim nogam in se jel lizati po boku, gledaje me s svojimi velikimi očmi, kakor bi me prosil oproščenja. Solnce je bleščalo hiši naravnost v okna, in na šipah so se zrcalili travniki in terase. Iz enega dimnikov so se sukljali drobni kotanci dima: morda so po ustanovljeni navadi kurili v knjižniški kamin.
Čez trato je priletel kos in sedel na magnolijo pred oknom obednice. Vse do tod, kjer sem sedela, ► je prihajal nežni, sladki vonj cvetlic. Velik mir je
vladal povsod na okrog. Daleč zadaj se je slišalo pljuskanje valov v zalivu. Plima je morala biti nizka. Čebela nam je spet brenčala nad glavami in se ustavljala na cvetih divjega kostanja. »Evo, takole sem si zamišljala,« sem dejala sama pri sebi. »Takš-nole, sem upala, bo življenje v Manderlevu..«
Vekomaj bi bila hotela ostati tako, ne da bi govorila in ne da bi poslušala druge, in držati dragoceno trenutje do konca dni, ker smo bili vsi tako v miru, blaženi in zaspani kakor čebela, ki nam je brenčala nad glavami. Kmalu bo vse drugače, prišel bo jutrišnji dan, pojutrišnji, minilo bo leto dni. In mi bomo nemara izpremenjeni in ne bomo nikoli več sedeli tako skupaj. Ta ali oni izmed nas bo trpel ali umiral kdo ve kje; in prihodnost je tu pred nami, neznana in nevidna, in morda ni takšna, kakor bi jo radi videli in kakor smo si jo zasnovali. A sedanji trenutek je blag, tega nam ne more nihče vzeti. Evo, tu sediva drug zraven drugega, Maksim pa jaz, in se drživa za roke; kaj nama je mar preteklost, kaj prihodnost?
Maksim je govoril o tem, da bo dal drevored nekoliko otrebiti, in Beatrice mu je pritrjevala ter ga zdaj pa zdaj prekinila s kakim nasvetom, hkratu pa obmetavala Gilesa s travnimi bilkami. Zanje je bil to čas po kosilu, popoldan, kakršnih je bilo mnogo, ura in dan kakor druge ure in drugi dnevi. Tem trem ni bilo mar, da bi zadržali trenutek in ga ohranili, kakor bi ga bila rada jaz. Oni se niso bali.
Orejuje Josip Zupančič - Za Narodno tekamo Fran Jeran — Za tnaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v I^ubljaal