139. številka. Ljubljana, v sredo 19. junija 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MM lahajft vsak dan mvHtor, iziinli nedel?« in praznike, ter velja po posti prejeman za av6tro-ogerske desele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 »1.<• oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in p<> 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vratajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu M. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naroč.nine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Celje — vzprejeto! Tako se glasi najnovejše poročilo z Dunaja. Z ID proti 1.") glasovom je dovolil budgetni odsek 1500 gld. za nanovo dvojezične gitnnHzije v Celju. Če bode ta sklep imel kaj faktičnoga pomena, tega danes se ne moremo reči, ker od sklepa v odseku do osnove zavoda samega je pač še precej daleč. V političnem oziru pa ima ta sklep bal pri sedanjih razmerah velik pomen in je najhujši udarec za zjedinjeno levico. V ponedeljek je klub levice sklenil, da izstopi iz koalicije, ako se celjska postavka vzprejme, in že drug dan zvečer je pa odsek z večino sklenil, da se postavka za gimnazijo dovoli. Levičarji so mislili prestrašiti druge stranke, a jim je izpodletelo. Ko bi se jim bil posrečil prvi poskus zaradi Celja, bi bili ravno tako pritisnili na Poljake in konservativce zaradi volilne reforme Druge stranke se pa niso dale ustrahovati. Dale so levičarjem razumeti, da se njim na ljubo ne odpovedo svojim nazorom. Levica nima več odločilne besede, to se je pokazalo. Do sedaj so računali na to, da izrinejo Slovence in nemške konservativce iz koalicije in da se osnuje neka nova državno-zborska večina, v kateri bi imela levica veliko besedo. Neki graški list je nekoč celo dal razumeti, da hi se dala volilna reforma na ta način izvesti, ko bi se morda pritegnili nemški nacijonalci. Liberalci in nemški nacijonalci bi se že sporazumeli, ker je njih občno teženje: ohranitev nemškega prvenstva v Avstriji. Odločitev je bila odvisna od Poljakov. Na nje je stavila levica vse nade; a kakor vidimo, se je varala. Poljski klub je pač sklenil, da se zmatra koalicija za politično potrebo, ker le tako je mogoče izvršiti velike državne naloge, a glasovanje Poljakov v budgetnem odseku je pa pokazalo, da je ta sklep bil le nekako svarilo za levičarje, da naj s svojimi pretiranostmi nikar ne razrušujejo koalicije. Poljaki se drže prepričanja, da brez Hohenwarta in njegovega kluba koalicija ni mogoča. Poljaki nočejo nikakor biti pov.se odvisni od dobre volj*« levičarjev. To 80 že večkrat jasno povedali. Odklonili ao vse sireiinke klice zjedinjene levice, Ze pod Ta* ribjem, ko se je snovala znana trinoga večina, so se Poljaki odločno izjavili, da ne vstopijo v nobeno večino, v Ivi^telce Doktor Strnad. (Spisal Fr. G. Kosec) „Gospod doktor, kako strašno ste dolgočasni! — Mi li nimate ničesar novega povedati? — Da me obožavate, da sem najdivnejša vila ob Vrbskem jezeru, da Vas odmakne že jeden moj pogled v deveto nebo itd. itd. — ob, doktor, to vem predobro, saj sera jednake neslanosti čula že neštetokrat, — in ne samo iz Vaših ust! — Ali pa rea ne veste drugega? — Oh. bože mili, — ta dolg čas!" — In zazdehala je glasno ter stegnila obe nogi krepko od sebe, da se je zazibala vrvena mreža, v kateri je ležala vznak. Lepa ni bila gospica Marta, a — kakor pravimo — interesantna. Bled obrazek z ogljenočrnimi, širokimi obrvimi, ki so se nad malim, nekoliko podvihanim noskom skoro zraščale, temnih očij, malih nst, — život vitek, majhne noge in ozke roke, — taka je bila Marta. Včasih je bila igralka, — menda v ogerski metropol', — a sedaj jej ni tega treba več, dasi je kateri bi ne bilo grofa Hohenwarta. Pri snovanju koalicije so Poljaki vedno se držali tega mnenja. Levica je bila sedaj takorekoč morali«"no prisiljena, izstopiti iz koalicije. Po sklepu ministerstva sledi temu ministerska kriza. O njeni rešitvi se sedaj ne more nič gotovega reči, a toliko je upati, da se želje levičarjev ne izpolnijo. V parlamentarnih odno-šajib se je zanje položaj usodno poslabšal, ko se je vzprejela celjska dvojezična gimnazija. Pač pa seje nekoliko utrdilo njeno stališ«'« pri nemških volilcih, ako pojde zaradi Celja v opozicijo. S tem se postavi levica na nemško-narodno stališče, ki je nekako popularno mej nemškimi volilci. Dosti pa najbrž tudi Celje levici ne bode pomagalo. Nemški nacijonalci bodo že skrbeli, da se narodu pojasui, da levičarjem ni bilo toliko ležeče na nemški posesti, temveč na nazadnjaški volilni reformi. Mi Slovenci se moremo le veseliti, da se je sedanja koalicija razbila, ker ta nenaravna zveza je dosti ovirala svobodo delovanj.i jednemu delu slovenskih poslancev na Dunaju. Koristi od nje v narodnem oziru nismo imeli nobene, kajti celjska gimnazija, ako jo tudi pridobimo, ne bode več dar koalicije. Želimo le, da naši poslanci pri novi organizaciji strank se obrnejo na pravo stran in zlasti pri tem gledajo, da stopijo v tesno zvezo z našimi slovanskimi brati. Na Dunaju, 18. junija. K današnji seji proračunskega odseka so prišli vsi Člani, a prišlo je tudi blizu 100 drugih poslancev. Ko se je otvorila razprava o celjski postavki, govorila sta najprej dr. K 1 a i ć in prof. R o m a n-Č u k. Oba sta se izrekla za postavko in toplo zagovarjala opravičeno zahtevo Slovencev. Za njima je govoril nemškonacijoualni kolovodja dr. S t e i n w e n d e r. Izrekel je najprej svoje prepričanje, da slovenski mladini škoduje slovenski pouk in trdil, da so učni uspehi na ntrakvističnih gimnazijah sploh slabi. Trdil je, da se interesenti glede cele stvari niso vprašali, da je sedaj za to prepozno in se naposled izrekel zoper postavko. V imenu nemške levice je govoril dr. R u s p, ki je rekel, da vzlic ostrim napadom na njegovo stranko sedaj ni umestno, zavračati nasprotniška očitanja in to radi sedanjega političnega položaja. še mlada. Govorilo se je marsikaj, odkod zavzemlje one velike svote, katere porablja že skoro pol leta, stanujoč potratno v najkomfortnejši vili poreški. Imenovalo se je ime nekega budimpeštanskega bankirja, zatem ime nekega poljskega grofa, — celo n« ki amerikanski žid je bil nazivan Martinim pro-tektorjem. — Gotovega ni vedel nihče; — povedala ni nikomur ničesar. Koliko pomladij šteje njeno Življenje, — tudi tega ni vedel živ krst; — morda dvaindvajset, morebiti petindvajset, mogoče celo sedemindvajset; — saj je znano, kako umetno in premeteno umejo ženske posebno pa še igralke, prikrivati svojo starost! Pa to nič ne de! — Resnica je, da je bila gospica Marta najzanimivejša žeuska prikazen ob slovitem koroškem jezer u v letni sezoni. Živahna kot veverica, pikantna kot Ticijanova Venera, pogumna kot. Amazonka, a frivolna kot najslabše pla-čevana baletka . . . Jahala je vsakega konja, dirkala za stavo na biciklju, bila prva vealalka in plavalka kluba ,Alba tros\ — celo boriti se je bsje znala. — Bila je s n d išče ondotnega športnega sveta. Levičarji, je nadaljeval, smo se mnogo trudili, tako v zbornici, kakor v odseku, da bi na jedni strani ugodili kulturni potrebi Slovencev, na drugi pa zagotovili narodni mir na Spodnjem Štajerskem. Tako postopanje nam veleva solidarnost avstrijskih Nemcev. Pričakovali smo po vsi pravici, da se bodo naši zavezniki ozirali na to srčno zadevo nemškega naroda. Žh posl. llallwich jo rekel, da bi naše majoriziranje imelo velike posledice. Te so danes že znane. Iz tega se vidi velika važnost cele stvari, katere pa ni upoštevati same zase, nego v zvezi z drugimi trajnimi pojavi v naši notranji politiki in v vsem naše-m javnem življenju. Glasovali bomo zoper celjsko postavko in vemo, da soglašajo z nami tudi naši volilci. Poročevalec dr. B e e r je pripovedoval, kaj je vse storil, da bi slovenske koalirance pregovoril, naj odnehajo od svoje zahteve. Potem je rekel, da je nemški narod na razne načine izrazil zahtevo, naj se ne ustanovi celjska gimnazija in poslanci so se tej zahtevi uklonili. Končno je izrekel prepričanje, da hi se bilo lahko marsikaterim iz številnih kulturnih potreb slovenskega naroda ugodilo, ne da bi se bil užalil nemški narod v njega najsvetejših čutilib. Razprava je bila s tem končana. Predno je prišlo do glasovanja, je član proračunskega odseka poljski posl. G n i e w o s z zapustil dvorano. Predlog poročevalčev, naj se celjska postavka odkloni, je propadel z 19 |>roti 1.glasom. Celjska postavka je bila s tem vzprejeta. Za celjsko postavko so glasovali: dr. Fnchs, tir. Gregorčič, dr. Herold, dr. KaizI, dr. Kathrein, K lun, dr. Klaič, Kozlo\vski, Lupul, Mesni k, dr. M i I e \v s k i, M o r s e y , P a I f f y , P i«; t a k, P i n i n s k i, dr. R o m a n č u k , R u t o \v s k i, S z c z e-panovvski in \Y o I k e n s t e i n ; zoper celjsko postavko so glasovali: B il r n r e i t he r, Bare u ther, Beer, Iv x n e r, dr. Fin, dr. 11 a ase, H a 11 w i c h , M a 1 f a 11 i, M a u t h n e r, dr. M e n-ger, Nitsche, dr. Rainer, Schvvegel, Sta-litz, Steinvvender, torej vsi levičarski in nem-škonaiijonalni člani proračunskega odseka ter oba člana Coroninijevega kluba. Levičar dr. Haase je napovedal minoritetni VOtnnt, poročevalca dr. Beer pa je naznanil, da se odpove poročanju. Neka meuda prirojena eleganca io ,cbic' v kretanji, v konverzaciji in toileti sta ji pridobivala splošno občudovanje in simpatijo. Marta je smela biti nesramna, rekah so: ,Ona je divnodražestna!' — smela je klepetati nalik sraki, rekali so: ,Ona je amusantna, duhovita! — Marta ume zabavati družbo briljantno kot nobena druga J1 — Njej je bilo dovoljeno hoditi po promenadah in javnih lokalih v najnedostatnejšem, naj-drzovitejšem krilu, rekali so: ,To je ukus!" — — Toda gospica Marta se je začela dolgočasiti in danes je že uprav neznosna. — Moj Bog, kolikokrat pride človeku neka čudna muha, da mu ne ugaja nič, da ga ne zanima nič, — da se mu zdi vse tako pusto, neslano, bedasto! Danes je odklonila že povabilo petorice naj-čilejših husarskih častnikov, ki so jej privedli saboj tudi is krega angleškega vranca; — zavrnila isto-tako odločno preuljudno povabilo podnačelnika celovškega bicikliškega društva, da bi se soudele-žila društvenega izleta v St. Vid; — parnika ,Neptun' in ,Loretto' odpeljala sta zopet nazaj lepo število laskavih gostov, katerih nt marala sprejeti, — zakaj danes jej pač ne prija ni jeden obraz! Na to se je ta veleznamenita in za politične razmere jako pomembna seja zaključila. Državni zbor. Na Dnnaji, 18. junija. Z ozirom na krizo so začetkom seje raiado-češki poslanci naznanili predsedniku, da so pripravljeni ustaviti obstrukcijo, ako jim predsednik*obljubi, da uvod k davčni reformi ne pride v tekočem zasedanju več na vrsto. Predsednik jim je na žaljiv način odgovoril, da ničesar ne obljubi; vsled tega so Mladočehi tudi danes nadaljevali obstrukcijo. Koncem seje je dr. Lueger jako dobro govoril o obstoječi ministarski krizi. Prodno je začela zbornica baviti se z dnevnim redom, je poslanec dr. K a i z 1 predlagal, naj ne zbornica ne skliče na sejo, dokler se ne reši obstoječa kriza. Poslanec dr. V a š a t y je predlagal, naj se o tem glasuje po imenih, kar se je zgodilo. Predlog se je seveda odklonil. Nemško jezo radi čelkih ohstrukcijskih govorov so na to porabili dr. F o r e g g e r , dr. K r a u s in M o r r e ter predlagali, da 1 odi obravnavni jezik poslanske zbornice jedino nemščina. Po neki interpelaciji je zbornica nadaljevala glasovanje o davčni predlogi in je dr. V a š a t y zopet zahteval, da bodi po vsakem glasovanju pavza 10 minut. Glasovanje je trajalo skoro štiri ure. Vzprejeli so se vsi odsekovi predlogi brez premembe. Koncem seje so poslanci dr. L u e g e r in tovariši nujno predlagali: Z ozirom na poročila o ministerski krizi se vlada pozivlje, naj pojasni, kako je stanje te krize. Nujnost tega predloga je utemeljeval posl. dr. L u e g e t , ki je mej drugim rekel: Stavil sem ta predlog, da ima zbornica priliko, izreči se o tej stvari, ki zanima vso Avstrijo. Naravnost komično je, da mora po vsakem glasovanju biti pavza desetih mmut, prav kakor da koalicija še ni razdrta in stališče ministerstvu neomajano. Predlog je tudi zategadelj nujen, ker je zbornice nedostojno, da v*-do žnrnalisti glede krize več, kakor poslanci. V vseh parlamentih je navada, da se o takih prilikah ne lazpravlja o drugih rečeh, kakor o krizi ali pa se z oroica zaključi, dokler s-.> kriza ne reši, nikjer pa se ne glasuje o tem, ali naj se namesto „oziroma-postavi „ina. Svet se nam mora rogati in ne more tega pojmiti. Veseli me, da so levičarji tudi tega mnenja, žal, da so menda vso logiko pozabili, sicer bi se ne udeležili današnja seje, ampak zahtevali pojasnil glede vsega, kar se godi. Nedostojno pa je, da se informujejo samo pojedini poslanci, drugi pa se ignorirajo. Moj pred h g je torej tudi zategadelj nujen, ker imamo vsi pravico zahtevati, da nam kak minister pove, kaj se godi. Vedeti je treba, obstoji li še koalicija, ali nič več. Oprostite mi to radovednost, ali zame je važno vedeti, se-li š« skupaj držite, ali ste se že razšli. Had bi tudi vedel, kateri ministri ostanejo na svojih mestih in kateri odidejo. To je tudi za vas važno, zakaj, če niste več v koaliciji, niti ne veste, kako glasovati. Rad bi tudi vedel, je li pričakovati, da se zbornica razpusti, ker nečem hkrati umreti, ampak bi se rad na to pripravil. Tudi vi bi to morali storiti, ker ste tega jako potrebni. Nujen je moj predlog tudi zategadelj, Stotnik K., ki je šiloma vdrl v njen boudo>r s prekrasnim šopkom tej in kamelij, slišal je toliko prekrepkih izrazov divje razkačene Marte, da je, ne vedoč si sicer pomagati, padel pred njo na levo koleno ter dejal v tresočim glasom nalik golobra-demu gimnazijcu na prvem rendez-vouau s kratko krilo pripravnikarico: „Gospića, jaz Vas ljubim, obožujem Vas!" „Nič — — nočem ničesar slišati, — poznam Vas; — viin, tukaj vim! — Gospod stotnik, obrnite s- m — marš!" „Grom in strela, sam vrag je Sinil danes v to dražestno opico! -- Popolnoma je pozabila menda, da mi je sinoči še obljubila poljub!" — jezil se je poparjeni stotnik. — „Izvestno se jej je izneveril kak posebno priljubljen čestilec! — Hm! — se že potolaži, in zopet bom njen .arkadski princ!" Odšel je v kazino v jezujitHki vojašnici ter z dvema buteljkama zadušil svojo slabo voljo. Marta pa je mej tem ležala vznak v lahni, ohlapni domači haljini na verandi svoje vile v gu-galni mreži, ki je bila privezana mej dvema stebroma. 1'ušila je cigareto za cigareto, grbančila svoje gladko čelo, pretegovala svoje lepe, a tudi močne ude in — zdehala. (Dulje prih.) ker je že čas, da se odstrani sedanja zbornica. Ako hočete kaj patrijotičnega storiti, je najbolje, da zvršite na sebi harikiri. Prosim naj se o mojem predlogu glasuje po imenih. Pri glasovanju se je Luegerjev predlog odklonil s 134 proti 54 glasom. Ko so še posl. dr. Gregorčič in tovariši interpelovali zaradi žaljenja verskib in narodnih čntil goriških Slovencev, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v p e t e ki V LJubljani, 19. junija. Prepoved pohajati „češko Besedo" je mej moravski mi Cehi vzbudila silno razburjenost. Rezervni častniki so jeli odkladati svoje čine, ako podinaršal Succowaty ne prekliče dotične prepovedi. Podmaršal je odšel na dopust na Tirolsko za štiri tedne. Po Brnu se govon, da ga morda mej odpustom odpokličejo. Poljska gimnazija v Tešinu. „Macierz szkolna", to je društvo, ki ima osnovati poljsko gimnazijo v Tešinu, je letos predložilo deželnemu šolskemu svetu le učni načrt za 1. in 'J. razred. Šleški deželni šolski svet je porabil to priliko, da je učnemu ministru priporočil, naj letos gimnazije ne dovoli, češ, mora se predložiti popolen učni načrt za vso spodnjo gimnazijo. Kakor poljski časopisi pišejo, bodeta le prvi in drugi razred poljska, tretji iu četrti pa dvojezična. Jeden del predmetov predaval se bode v poljščini, jeden del pa v nemščini. Nekateri poljski listi ne odobravajo dvojezičnosti. Po nušem mnenju je pa dvojezičnost za šleške razmere potrebna, ker bodo dijaki prestopili potem v nemške višje gimnazije. V gališke poljske gimna z je ni verojetno, da bi hodilo dosti poljskih dijakov iz Slezije. Dobro znanje nemščine je pa omikanim Poljakom v Šleziji ravno tako potrebno kot znanje materinščine. Gorenjeavstrijski deželni zbor je v izrednem zasedanji dovolil gorenjeavstrijski hipotečni banki, da sme dajati poleg 4°,0 tudi 8V«#/| posojila in izdati primerna zastavna pisma. Potem je kurija veleposestnikov volila barona Kasla v deželni odbor. Vzprejel se je potem nov lovski zakon in zaključilo zborovanje. Nemci v Avstriji. „Kreuzzeitungw je objavila članek o avstrijskem nemštvu, v katerem govori o njega nazadovanju. Najprej so Ogri se jeli Nemcem Opirati in Beust jim je dal svobodo. V vzhodni polovici naj bi potem vladali Madjari, v zapadni pa Nemci. V vzhodni polovici tudi Madjari gospodujejo, v zahodni pa vstajajo Slovani in odrivajo Nemce. Na pol ponemčeni Čehi se že popolnoma zavedajo svoje narodnosti. Po številu je več Slovanov v Avstriji, nego Nemcev, in zatorej na „nemški poklic" Avstrije ni več misliti, kakor tudi ne na priklopljenje Avstrije k Nemčiti, ker Nemčija ne moie nemškim Avstrijcem pohrustati Cehov, ko še svojih Francozov, Poljskov in Dancev ni prebavila. — Tedaj že v lVrolinu spoznavajo, da Avstrija nima nemškega poklica. Ogerska in Hrvatska. „ Pester L'oydu je priobčil članek, v katerem ne zahteva nič manj in nič več, da se Zemun izloči iz Hrvatske in priklopi Ogerski. Dotični članek pisal je zemunski meščan Jurij pl. Spirta. „Semliner Wochenblatt* pa pritrjuje temu članku, češ z njegovimi mislimi se vjerna večina Zemunčanov. Ta list se pač jako moti, kajti v resnici niti Srbi niso vsi za zjedinjenje z Ogersko, temveč le nekateri. Ta misel so skuhali najbrž le Nemci in židje. Srbski časopis v Zemunu „Novo Vreme" pravi, da se dotični članek zadeva ob zdravo pamet. Misel, da hi se Zemun zjedinil z Ogersko kakor R»'ka, ni izvršljiva. Tudi ni resnica, da bi se dosti veljavnih Zemunčanov strinjalo s to bedarijo. — Prijatelji Madjarov so očividno računali tukaj na sovraštvo mej Srbi jn Hrvati, pa so se jedenkrat zaračunali. Bolgarija in Turčija. Mej Turčijo in Rusijo sklene se poštna in brzojavna pogodba, ki ima v toliko politično važnost, da se bode v njej govorilo o severni in južni Bolgarski, dočim je dosedaj v vseh tacali pogodbah Turčija zahtevala, da se loči Bolgarija in Vzhodna Rumelija. Turki so se še vedno držali stališča, da je južna Bolgarija turška pokrajina in knez le generalni guverner te pokrajine. Sedaj bode pa veliki vezir podpisal dokument, v katerem se bode vid«do, da sta obe Bolgariji v jodnacih odnošajih s Turčijo in sta le jedna država. Bolgarski vladni krogi so veseli te pridobitve, če tudi je v dejanji male važnosti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19 junija. — (Zopet obrekovanja) Z Dunaja se nam ' brzojavno poroča, da so se zopet oglasili tisti znani nemiki bratci, ki tako dosledno obrekujejo naš narod ia nase mesto. Današnji dunajski listi dolže Ljub Ijtno, da je zlorabila občno nesrečo ter obujala ž njo sočutje, da bi potem dobljene podpore porabila v drage svrbe, ne v tiste, katerftti so bili darovi namenjeni. Za danes naj to zadostuje; čim dobimo dunajske liste, pa bomo z našimi obrekovalci naredili obračun. — (Končna klasifikacija učencev in učenk na ljudskih šolah v Ljubljani.) Po nasvetu c. kr. mestnega šolskega sveta je visoki ces. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 13. junija t. 1. št. 1231) odredil, da je učence iu učenke tistih razredov na javnih in zasebnih ljudskih šolah v Ljubljani, v katerih se pouk zaradi velikonočnega potresa doslej ni mogel nadaljevati, dalje tistih lazredov, v katerih se je pouk začetkom meseca junija t. I. spet pričel, zunaj Ljubljane bivajoče učence in učenke, ki jim ni bilo moči priti v šolo, končno veljavno klasificirati na podstavi klasifikacije tretjega četrtletja ter jim izročiti dotična šolska nazuauila, učenkam na obeh liišulinskih meščanskih šolah pa letna spričevala o šolskem letu 1894./5 V Ljubljani bivajoči m takšnim šolskim otrokom je do 15. julija t. 1. po šolska naznanila (spričevala) priti v vodstveuo pisarno, zunaj Ljubljane bivajočim se pa po pošti pošljejo na dom. — (Zrelostni izpiti) na ljubljanski višji gimnaziji se bodo pričeli v pouedeljek dne 24. t. m. Pismeni izpiti bodo trajali do duo 28. t. m. Ustni izpiti pa se bodo pričeli okolu dne 20. julija. Prijavili so se vsi osmošolci, to je 75. — (Ces. kr. kmetijske družbe kranjske občni zbor) bode v četrtek, dne 18 julija t. 1. ob l/89. uri dopoludne v dvorani mestne hišo v Ljubljani. Vzpored: 1. Prvomeatnik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v I. 1891. 3. Predložitev družbenega računa za leto 1891 in proračuna za leto 189G. (Ričun in proračun se do-pošljeta gg. družabnikom šo o pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.) 4. Volitev družbenega predsednika, ker je minula triletna doba dosedanjega predsednika. 5. Volitev treh odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izstopivšib gospodov barona II. Lazarinija, grajščaka v Smledniku, Vinka O g orel ca, posestnika v Skofeljci in Frančiška Povšeta, deželnega in državnega poslanca v Ljubljtni. G. Poročila in predlogi ud borovi. 7. Poročila in predlogi podružnic. 8. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. — (Demoliranje zvonikov) v Trnovski in St. Jakobski cerkvi je do malega že dokoučauo. V ponedeljek zveč»r so spustili z desuega Št. Jakob-skega zvonika veliki zvon in se je delo izvršilo brez vseh zaprek. Zvonovi so zdaj, kakor tudi oni trnovske cerkve, začasno obešeni v leseni prizemski lopi, ki stoji tik cerkve. — Tudi mali zvonik protestant ovske. cetkve je že podit in se bode zgradil na novo. — (Nedeljski počitek pekov in kolačnikov.) Deželna vlada |e za obrt pekov in kolačnikov v Ljubljani in v Spodnji Šiški napravila izjemo od predpisa o nedeljskem počitku. Izvzemši Velikonočno nedeljo in tisto nedeljo, na katero pade Božič, je dovoljeno pekom izdelovanje in pečenje kruha do 8. ure zjutraj in od polnoči na ponedeljek dalje, prodaja kruha pa samo do 10. ure dopoludne in od 4. do G. ure popoludne. Jedino le kolačnikom dovoljena je prodaja od 8. ure dopoludne do 8. ure zvečer. Vsak gospodar mora dovoliti delavcu, ki dela v tacih dneh več nego tri ure, nadomestni počitek iu sicer vsak ponedeljek in četrtek od 10- ure dopoludne do 4. ure popoludne. Zanemarjanje teh določb, ki so stopiie v javnost iu veljavo dne 5. maja 1895., se bode kaznovalo z globo od 10 do 400 gl. eveutuelno s zaporom od 48 ur do 80 d n i j. — (Razširjevalci ponarejenega denarja) Mestni policiji se je posrečilo zasačiti več laških razširjevalcev ponarejenega denarja, mej njimi jednoga, ki ima doma lepo imetje, pridobljeno s to manipulacijo. Obdolženci so se izročili dež. sodišču. — (Ušel) je danes na mestnem magistratu nevaren lovski tat, katerega je bila policija do Igo časa zasledovala in ga po velikih težavah ujela. &mr Dalje v prilogi. Prilog« »Slovenskemu Narodu" št. 139, dne 19. junija 1895. — (Vojaška plavarna) v Prulah so je odprla v ponedeljek. Pristop je dovoljen vsakemu, ki plača določeno pristojbino. Plavarna js odprta ves poletni čas od 6. ure zjutraj do 8 ure zvečer. Od 10. do 12. ure dopoludne je določen čas izključno za dame. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 9, do 1.0. junija kaže, da je bilo novorojencev 16 (=200/00), mrtvorojenci 4, umrlih 10 (= 1612°/00), mej njimi so umrli za vratico 1, za jetiko 3, za želodčnim katarom 2, vsled starostna oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 3. Mej umrlimi sta bila 2 tujca (=20 <>/„), iz zavodov 7 (=70%). Za vratico so zbolele 4 osobe. — (Centralna posojilnica slovenska?) Te dni je gospod Ivan L a pa j n e, šolski ravnatelj na Krškem razposlal naslednji oklic : „ Ker raste število slovenskih posojilnic od dne do dne, nastala je živa potreba, da se ustanovi za nje osrednji denarni zavod, in to iz sledečih razlogov: 1. Manjka še nam Slovencem baš takega zavoda, kateri bi se za zdaj jedino le s tem pečal, da vzdržuje mej slovenskimi posojilnicami denarno ravnotežje, t. j. ni še posebnega zavoda, v katerem bi se odvisni novci enih posojilnic nalagali in drugim oddajali. 2. Denarni zavodi, kateri so že do zdaj vsaj deloma to delo na Slovenskem opravljali, so skoro že drugod tako napreženi, da bodo v bodoče znahiti le težko obilnim zahtevam kos, zlasti zato ne, ker se število posojilnic tako množi. 3. Dobivale so tudi one od teh zavodov pomoči le proti primerno visokim obrestim. 4. Nadejati se je, da hode osrednji slovenski denarni zavod („Centralna posojilnica slovenska") dobival iz večjih blagajnic izven slovenskih pokrajin za nizke obresti potrebne zaloge, ako bi mu doma, t. ». od trdnejših slovenskih posojilnic dovolj ne pribijale. 5. Utegne vsled bližajoče se slabe letine po Slovenskem in vsled letošnjih pomladanskih elementarnih nezgod slovensko ljudstvo terjati od slovenskih posojilnic toliko posojil, kolikor jih one ne bodo lahko same mogle dati. Kadi ustanovitve takega denarnega zavoda, ki bode stopil zbog potrebne duševne podpore v tesno dotiko s „Zvezo slovenskih posojilnic", vabi začasni odbor vse slovenske posojilnice in odlične slovenske domoljube k ustanovnemu občnemu zboru, ki bode v nedeljo 23. t. m. popoludne ob 3. uri v Krškem v šolskem poslopji, s sledečim dnevnim redom: 1- Razgovor o pravilih; 2. Pristop zadružnikov; 8, Volitev na-čelstva in nadzornikov. Ustanoviti se namerava zadruga z „omejeno zavezo" v smislu zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873. Za podlago se bode vzel načrt pravil, ki se ob jednem pošilja slavnim posojilnicam, katere bodo redni zadružniki te zadruge, dočim se bodo osebe, odlični slovenski do moljubi le izjemoma v zadrug • sprejemali. K sklicanemu zboru morajo osebe same priti; posojilnice lahko pošljejo pooblastila, katera jih pa še ne vežejo, da hi morale pristopiti. One bodo še le potem pristopile, — ako jim bodo ugajala pravila —, ke-dar bode ta z izvoljenim načelstvora vred že re-gistrovana. Vstreženo pa bode osnovalnemu odboru, da bi posojilnice, katere se po svojih odposlancih ne udeleže tega shoda, pismeno svoje želje izrazile1*. — Mi za sedaj dvomimo, da bi se bila ta akcija pričela z zadostno opreznostjo. V tem nas potrjuje naslednji dopis iz Celja: Gospod Ivan Lapajne sklicuje zbor na 23. t. m. na Krško, pri katerem bi se naj ustanovila „Centralna posojilnica slovenska", ter pravi, da bode ta posojilnica v tesni dotiki z „Zvezo slovenskih posojilnic". Da ne bode kaka pomota, kakor da bi se ta „Centralna posojilnica snovala po intenciji „Zveze slovenskih posojilnic", mora se naznaniti, da „Zveza slovenskih posojilnic" nameravane .Centralne posojilnice" ne odobrava. Z osnovanjem .Centralne posojilnice" pečal se je občni zbor „Zveze" že večkrat ali vedno so se vsi razsodni in poučeni zastopniki posojilnic odločno proti taki „Centralni posojilnici" izrekli, ker je taka posojilnica nemogoča. Posojilnice, katere imajo začasno nekaj gotovine več, te gotovine ne morejo nalagati v tako centralno posojilnico", ker je tukaj ne morejo vedno, kadar potrebujejo, vzdigniti. Centralna posojilnica bi namreč vložen denar zopet drugim, navadno denarno slabšim posojilnicam posodila, katere potem ne morejo na vsakokratno zuhtevanje denar vrniti. Posojilnice bi torej prišle samo v zadrege. Nekaka „Centralna posojilnica" „de facto" je itak Že tu: najmočnejša izmej vseh slovenskih posojilnic, posojilnica Celjska, katera je v zvezi z „Južnoštajersko hranilnico" in drugimi denarnimi zavodi, ter vsled tega odgovarja namenom centralne posojilnice. Pri posojilnici v Celji nalagajo že leta in leta druge manjše posojilnice svojo gotovino, katere začasno ne potrebujejo, in sicer zato, ker to svojo gotovino lahko vsak čas vzdignejo, ter njo imajo tako vedno na razpolago. Na drugi strani pa posojilnica v Celji daje tudi manjšim posojilnicam, ako pridejo v za drego in potrebujejo hitro denar, z vlogami, ter je imela na pr. lansko leto na tak način naloženega pri drugih posojilnicah 80.947 gld G kr. Osnovanje nameravane „Centralne posojilnice" se torej nikakor ne more odobravati, ker je ta centralna posojilnica čisto osoben poskus gosp. Ivana Lapajneta. — (Vojaške vesti j Pređvčsranjim bo odjezdili iz Zagreba štabni in generalnega štaba častniki pod vodstvom divizijonarja pl. Horsetskega na Kranjsko. Vrnili se bodo preko Karlovca. Ježe se udeležuje tudi Nj. c. in kr. Vis. nadvojvoda Leopold Salvator. — (Novo gasilno društvo.) ki bode imelo slovensko poveljevanje, se snuje v Ribnici na Dolenjskem. — (Zdravstveno stanje ) V Blateni v ljubljanski okolici se je pojavila škarlatna vratica. Zbolelo je 12 otrok, izmej katerih sta dva umrla. Šola se je začasno zaprla. — Izmej treh za otrpnenjem tilnika zbolelih otrok v Hitinjah je ozdravel jeden dečko, dvema deklicama se je pa zdravje obrnilo na slabeje. — (Aroganca 01 Ijskih Germanov.) Okrajni zastop celjski se je včeraj sešel na sejo, v kateri so nemški člani te korporacije presenetili svoje slovenske tovariše s predlogom, naj se vsi računi itd. vodijo izključno v nemškem jeziku Z ozirom na to, da je večina v okrajnem zastopu slovenska, je to drzna provokacija, na katero je slovenska večina odgovorila s tem, da je predlog odklonila. — (Na korist po potresu poškodovanih prebivalcev na Kranjskem) priredi lastnik glasbenega zavoda g. Ivan Buvva v Gradcu v četrtek dne 'JO. t. m. v graški deželni viteški dvorani glasben zabaven večer. — (Imenovanje ) Deželnim živinozdravnikora v Železni Kaplji je imenoval koroški dež. odbor diplomiranega živinozdravnika v Rovtah Valentina J a n e ž i č a. — (Ponesrečen sprovodnik.) Na Soškem mostu pri Gorici je ponesrečil sprovodnik jutranjega Tržaškega vlaka. Ko je kopiral vozne listke, je padel s stopnic vagona in se teško poškodoval na glavi. Prvo zdravniško pomoč je dobil na goriškem kolodvoru, potem pa so ga prevedli v Trst k njegovi rodbini. Poškodovanec se zove Ivan Kune in je star 31 let. Poškodbe niso nevarne in utegne skoro okrevati. — (Štiri mesece v gozdu ) Minuli teden so našli v gozdih pri Veprincu v Istri 19letno dekle Marijo Bizjak, ki je dne 2 februvarja t. I. pobegnila iz rodne vasi blizu Karlovca in od takrat živela v gozdih okolu Veprinca izključno ob koreninicah in zeljiščih. Njeno duševno stanjeni po vsem normalno. Le s težavo so dekle spravili v Volosko, ter so jo internirali pri tamošnjem okrajnem sodišču, kjer pa ni hotela ničesar zavžiti. Pozvali so brzojavno nje roditelja, ki sta tudi res prišla in odvedla dekle domu. * (Amerikanski Čehi na praški razstavi.) Te dni je došlo na praško narodopisno razstavo 314 amerikanskih Čehov, moških, žensk in otrok. Na tisoče broječa množica je vzprejela na kolodvoru navdušeno prekooceanske rojake ter jim povsod prirejala burne ovacije. Odpeljali so se v sto s cveticami okrašenih vozeh na Žoiijinski otok, kjer je bil oficijelni vzprejem in kjer jih je pozdravil prvi podžupan dr. Podlipnv. Dva izmej amerikanskih gostov sta se zahvalila ter izrekla željo, naj bi Cehi skoro zavzeli isto stališče, katero zaslužijo. * (Trpinčenje vojakov ) Te dni se je vršila v Lvovu sodna obravnava proti ruskemu kmetu Dimitriju Gladunju, ki je bil tožen, ker je razne podčastnike dolžil, da so njegovega pri vojakih službujočega sina Danila tako nečloveško trpinčili, da je vsled tega umrl. Gladunj je 8 pričami dokazal resničnost svojih trditev iu je bil oproščen. * (Umrl je) v Badenu poleg Dunaja znani skladatelj Rihard Genee v 73. letu svoje dobe. Zložil je mnogo humorističnih zborov in pesni j in tudi več operet ter bil jako plodovit tudi kot libre-tist. Rodom bil je iz (»danskega ter je živel od 1. 18G8 na Dunaji. * 1 DvauaJHt žrtev strele) V Bekes-Csabi na Ogerskem je bežalo mij hudo nevihto mnogo osob v neki skedenj. Kmalu potem je treščilo v skedenj in sta bili dvo deklici ubiti, deset osob pa je bilo težko poškodovanih. — V hlevih je bilo ubitih 130 glav goveje živine in so tudi polja hudo opustošena. * (Silne nevihte v gornji Italiji) so naredile minuli teden veliko škodo posebno okolu Padove, kjer je treščilo osemkrat, okolu Stradele in Novi Ligure. Vinogradi so bili hudo poškodovani. * (Smrt po sardinski škatljici) V Vdslanu je umrla te dni jednajst letna deklica vsi od zastrup-Ijenja krvi, katero ji je jirouzročilo igranje s staro škatljico, v kateri so bile sardine. Ko je odpirala pokrov, se je vrezala v prst ob ostri rob. Akoiavno je roka začela otekati, je mati še le čez nekoliko dni iskala zdravniške pomoči. A bilo je že prepozno. Navzlic amputaciji prsta je deklica umrla v bolnici, kamor so jo bili prenesli. * (Grozen požar) je uničil mesto Ojmtov v Radomski guberniji v ruski Poljski. Židovski del mesta je popolnoma vpepeljen in je zgorelo okolu lf)0 hiš. Nad 2500 ljudij, to je več nego četrtina prebivalstva kampira pod milim nebom. B.nla je velikanska. * (Grozen zločin) so sodili te dni porotniki v Vilni na Ruskem. Obsojena sta bila na smrt bogati graščak Smilkov iu njega soproga zarad umora. Ko sta se minulo zimo vozila na saneh skozi gosti gozd poleg Vilne in ž njima njihovi trije otroci v starosti dveh, štirih iu šestih let, je napadla tolpa volkov voz. Da si rešita življenje, sta vrgla roditelja vse tri otroke volkovom in se tako res otela. Volkovi so raztrgali nedolžno otročiče, da ni bilo najti več sledu, niti kosti. * (Nesreča v cirkusu) V Milanu je v cirkusu Amato padel mej predstavo znani umetelni jezdec Benini pri nekem salto mortalo tako nesrečno na ograjo, da je obležal brez zavesti. Zlomil si je več: reber in ključnico ter si bržkone pretresel tudi možgane, da bodo težko okreval. Velik del občinstva je prestrašen zapustil cirkus. * (Spleen ) V Novem Vorku je precej takih ljudij, ki imajo mnogo denarja, malo dela in naj. raznovrstnejše muhe. Te dni si je neki Novojorčan zmislil, kako poskusiti p stenje svojih someščanov. Kupil je šest denarnic, del v vsako večjo svoto denarja in svojo pesetnico ter te denarnice na raznih krajih „izguhil". Potem je čakal, radoveden, se-li oglasi kateri tistih, ki so našli izgubljene denarnice. Tekom 24 ur je imel pet izgubljenih denarnic, šeste sploh ni več dobil. Ker so prvih pet denarnic našle in vrnile ženske, sklepa originalni Vankee, da je šesto denarnico našel kak mož ter dalje : da so v Novem Vorku ženske poštenejše kakor moški. I _ I Slovenci in Slovenke! ne zabit« j družbe sv. Cirila in Metoda I ^ -4 Davila 1 Uredništvu našega lista so poslali: Za prebivalce, prizadete po potresu: SI. Volapiikovsko društvo v Gentu v Belgiji 24 gld. 51 kr. (po g. Pokornu v Voloski) za poškodovane Ljubljančane. — G. Lovro Skolic, c. kr. blag. ravnatelj v Inomostu, 10 gld. za po potresu prizadete rojake, in sicer 5 gld. za Ljubljano in 6 gld. za deželo. — G. Franjo Kaučič, marker v „Cafe \Vienu v Gradcu, 2 gld. 50 kr. za pri potresu ponesrečene rojake (in sicer 50 kr. v veseli družbi nabrane, 2 gld. pa pošiljatelj). Skupaj 37 gld. 1 kr. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. J. Peter ne I, župan na Bledu, 5 kron 7 8 vin,, na brane v društvenem nabiralniku v gostilni pri Po-ternelu na Bledu. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! KLnjižoirnost. — „ Slovanski Svet" ima v št. 24. naslednjo vsebino: Naša zunanja politika; S. N. Tolstoj: Gospodar pa hlapec; Lermontov: Sosna; F. V-c: O skupini jugoslovanskih narečij; Dopisi; Ruske drobtinice; Ogled po slovanskem svetu; Književnost. — „Učiteljski Tovariš-" ima v štev. 12 naslednjo vsebino: Ivo Trošt: Mladina in avtoriteta: L Stia8ny: Lepopiaje na višji stopinji; Jos. Ciperle ; Narodna vzgoja; Listek : Naši dopisi ; Vestnik; Uradni razpisi učiteljskih služeb. — »Slovanska knjižnica". Najnovejši se-šitek je izšel v olepšani obliki iti prinaša „Izbrana pesmi" Antona Funtka. Cena temu sešitku je za naročnike 30 kr., sicer pa 50 kr. O pesmih izpre-govorimo še obširneje te dni. IE3r zo j a/vlre- Državna podpora Ljubljani in drugim, po potresu oškodovanim krajem. Dunaj 19. junija. Vladna predloga, ki pride danes ali jutri v budgetni odsek v posvetovanje, določa za kraje prizadete po potresu na Kranjskem in na Štajerskem podpore in brezobrestnega posojila skupaj štiri milijone in sicer 3,070.000 £<>ld. za Kranjsko in 30.000 gld. za Štajersko. Za Ljubljano je odmenjeno : brezobrestno posojilo za zgradbo in popravo privatnih poslopij v znesku 1.700.000 gld.; podpora, katere ni treba vrniti, v znesku 100.O0O gld. ; za popravo cerkva in duhovskih poslopij 1O0.000 gld., katerih ni vrniti; za popravo mestnih poslopij in poravnavo drugih, po potresu nastalih trosko v brezobrestno posojilo v znesku 50.000 gld. ; za ustanovitev mestnega regulacijskega fonda brezobrestno posojilo 100.000 gld. Za ostale, po potresu oškodovane kraje na K r a nj s k e 111: za poprftVO in zgradbo poslopij brezobrestno posojilo v znesku 1,245.000 gld.; podpora, katere ni vrniti, v znesku 200.000 gld.; za popravo cerkva in duhovskih poslopij podpora 300.000 gld., katere ni vrniti; za popravo oziroma zgradbo ljudsko - šolskih poslopij 40.000 gld. Trgovcem in obrtnikom, ki so vsled potresa pomoči potrebni, je odmenjeno: 100.000 gld. brezobrestnega posojila in 10.000 gld , katerih ni treba vrniti, podpore. Brezobrestna posojila naj dobe !»■ tisti poscsl niki, ki so ?sled potresa pomoči potuhni postali in sicer proti zemljeknjižnemu zavarova-nju posojila ali, če dotična občina prevzame jamstvo za plačilo. Posojila, katera dobe trgovci in obrtniki, bede povrniti tekom treh let, droga posojila pa v 15 jednakih letnih obrokih od 1 jannvarija 1901 no prej začenši. Kriza. Dunaj 19. junija. Sinoči, ko je bila v budgetnem odseku odobrena postavka radi celjske gimnazije, sta grof Kuenburg in Beer v imenu levice takoj i/javila mJnisterskemn predsedniku, da levica izstopi iz koalicijo. Windischgraetz je to na znanje vzel. Dunrj 19. junija. Ministerski predsednik je bil ravnokar v posebni avdijunci pri cesarji ter mu predložil demisijo celega kabineta. Cesar je demisijo odobril in jutri se to zbornici oficijelno naznani. Dunaj 10. junija. Grof Knenburg je v imenu levičarskega kluba prijavil grofu Hohen-wartu kot načelniku konservativnega in Zale-Bkemu kot načelniku poljskega kluba, da se levica loči od koalicije. Dunaj 10. junija. Sinoč se je mej Za-Itskim iu Klunom kot pooblaščencem Hohen* vvartovim na jedni strani ter dr. Heroldom in dr. Kaizlora kot zastopnikoma Mlad očeh o v na drogi strani dogovorilo, da hoče mlado-češki klub pritrditi, naj se tako j r a z p r a v 1 j a proračun v z b o r n i c i i n ž n j i m tudi Celjska postavka. Ravnokar se ?rŠi O tem pogovor tudi s slovenskimi poslanci izven koalicije, ter s Hrvati in nemškimi nacijonalci, koji se strinjajo o predmeta. Dunaj 19, junija. O dispozicijah ce Barja glede vodstva državne uprave do rešitve krize se nič gotovega ne ve. Dunaj 10. junija. Ministerstvo odstopi takoj in sici r odstopijo v s i ministri izvzeniši Javvorskega, W e 1 s e r s-h e i m b a in F a 1 k e n h a y n n. Provizorično prevzame predsedstvo lii/.je-avstrijski namestnik K i e 1 m a n n s e g g ; na mesto odstopivših ministrov prevzi mo portfelje prvi sekcijski svetniki dotičnih nsoitov. Dunaj IU. junija. Od čistega dobička, kati ri se je naredil pri slavnosti v tukajšnjem mestnem parku, dobi Ljubljana 8700 gld. Narodno-gospodarske stvari. — Kolkovanje dopisov trgovcev in obrtnikov na c kr konzulate v kupčijskih za devah. C, kr. finančno ravnateljstvo naznanilo je trgovski in obrtnifiki zbornici v Ljubljani nastopni odlok c. kr. finančnega minisferst.va : Na c. kr. konzulate naslovljeni dopisi domačih trgovcev in obrtnikov v kupč»jskih zadevah, posebno če se vpra«a za kreditno zmožnost in zaupljivost tujih trgovskih tvrdk. potem prošnje za naznanilo zaupljivih tuj ih knpčevalcev so, v kolikor se lahko na nje izvenredno odgovori, oziroma niso d<,ti<*nemu konzulskemu uradu v uradno poslovanje;, prosti kolka po tarifni točki 48. pristojbinskega zakona. C kr. prometno ravnateljstvo v Be ljaku' javlja, da 88 je postaja Chrvplin proge Lvov Snczavva, ki je bila dosedaj urejena samo za prometne svrhe, dne* 15. junija 1895 otvorila neomejenemu osobnemn in prtljažnemu prometu« Ceneno dom.ee zdravilo, /a uravnavo iti ohranitev đobrtga prenavljanja se priporoča raba mnogo deset-letij dobroananega, pristnega „Moll-8V8gn Beidlits-praJtka', ki m dobi m niako ceno m kateri upliva najbolj trajno di vso te?.kote prchavljcnja. Originalna tkatljiia I ) Bz iiratiitejfa lista* lavrftllne ali ekaehnilvue draiiket Kruna Zupančiču aemljiUo v Dobravi, cenjeno 160 gld. in 100 gld., doti 31. junija In julija v Trebnjem. Jožefa Zupana leniljiice \ S;iv,»i cenjene B60 gld,, ti li*'- 91, juniju in BO. julija v Badovljiol, Jane/a .škofa poaeatvo v Dolenji vasi, cenjeno 2190 gld., dne 94 jnnija in L, avgusta v Cirknioi, Joieni Slaka posestvo v Bmolini tuši, cenjeno 1511 gld., dur B5, junija ni L'f>. julija v Novt lnim-stu. t in ril so f Ljubljani i lt>. juniju: Iv.m Molile, risar, 84 let, Sv. Petra cesta st. :;i Joief Uaroltj baii r, 79 let, Črna vaatt.9, — Ana Bolha, delavčeva hfii, 3 leta, Bv. Petra oeatalt, B9, — Alojzij KOieO, uradni sIu;m. 1l' let, Sulendrove ulice St. 3. 17. junija: Lucija Bltanc, \rtnarjovu vdova, let, Strmi pol It, ti. — Stanko (iiutier, sprevodnik v .sin, l.l me- aeeoV, IteaUeva Dasta st. 7. Meteorologično poročilo. H Čas opa-Kovanja 1 J Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v m tu. i a p i 7. zjutraj 2. popol. H. zvečer 7M'9 735-9 730 9 14-5« C m «;u c 18-0° C sl.ssvz. sl. zah. sl. zah. jasno jasno jaano 0 00 dežja. Srednja temperatura 18 1 . za 0*1' pod nonnalom. XDuL2a.st$B3£eb "borza, dne 1!) junija notah.....101 gld. srebru 1S°'0 po lflO gld. . , Zemlj. olifi. avstr. 41/«0/« zlat i zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... I ljubljanske srečke......... Rudolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 800 gld. , . Trainway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubclj......... 101 101 138 101 128 99 107f> 407 121 59 11 9 46 5 151 196 131 kr. 199 23 23 172 52f> 1 :;o :ti) 10 40 45 40 25 30 37«/, 87 63 02 V, 68 gld. — kr. H M ■ ■ n , W ■ . »o . » ■ . 30 . Učenec star 12—11 let, ki je obiskoval saj prvi razred srednje ■I. . v/.prejme no tJiUoj v »pirl|Mlco lit jiAlun-lirl>i(« priMlnjaInico un iletell. — Ve' se izve pri upravniStvu „Slovenskoga Naroda". (807—1) Prodam 15 čvrstih in jako možnih panjev fcšgr čebel za MO ter jib postavim na Hakek. Stari trg pri Ložu, dne 14. junija 1895. Kaspar Gasperin (795—9) nadučitelj. ^-yu-^«a hibi ■■..... ■r^pt«i..... un ^ Podružnica v Ljubljani zagrebškega stavbnega podjetništva Pilar, Mally & Bauda arhitekt, inženirji in mestni stavbeni mojstri. Tehnični bureau: (726—11) Trubarjeve ulice št. 1 (blizu St. Jakobskega mostu). Ure za dogovore od 2. do 3. ure popoludno. Prevzemanje in izvrševanje načrtov, projektov, proračunov stroškov, no vili zgradebin prezidav sploh stavbnih del vsake vrste. „Kupuj pri trgovcu, a ne pri branjevcu!" Iirnvi 9tur pregovor. To Tiuj.i po vsi j>r;ivici o mojem ctntili.flpmntitu, kajti lo tako velik i i■ ■ i>■ I ij.iIii.i.i. k»W<-r'ita jh iiHijii, ima v.lr.l t«»t(*, 1 .i j_r :\, ki i 11 Hj>ruti v Kotiivini, in mleil družili ugodnih okoUUin Btlulnulna Jtroaki!, ki m potom v prid tudi kuimcrn. Dra?.cstni vzorci lasoonitn naročiteljem zastonj in poštnino proste. - Knjiga vzorcev /. bogato vscliino, kaker« Snih doslej co ni bilo, za krojate poštnino prosto. S laso o*bi@3sej». roruvicu in dosking /a vis.iko duho7Biino, potom blago, kakor je predpisano za f.. kr. uradniške uniformo, tudi aa vetčranco, gesilna društva, telovadce, livrejo, sukno aa biljardi in igrilr.o mize, prevleko za vozove. NaJvoOJa zaloga Štajerskega, koroikega, tirol-:ike;;a lodna »M za gospido tu gospo po originalnih tovarniških CCnah v tako voliki i/.hcri, kakerfine no moro nuditi niti dvnjseterna konkurenca. Največja Izbora samo Snega« trpeinega suknenoga llcga za gospe, v nujlinlj modernih barvah. Blago, ki bo da prati, patni phidi od 4 — 14 gld., potem tudi VPfliiH'Vp Tiflt 1'PhtJM IIP (kakoz podih bb rokave, Mij.dnnl |l lil i ul) oltl lili gumbi, Uvanke koneo itd.), ilST Coni primerno, počtcno, trpežno, čisto volnono suk-eoeo hlago in uc maluvredno cunjo, ki komaj toliko »ta-nojo, kolikor iznaša zaslužek krojacov, priporoča J. V IBgza i"1 (A\str. Mancheflter). Največja tovarniška zalega 3ukna v vrednosti ', milj. gld. >.;T-i' " ICitf.pi.Milf hii}«> le pniii !»«>»/., (.Ju. Tt.\i ^«»—."J-| agenti m lurolnjarji prodajajo svoj<» ni»;-Wv (%ill\J . »redno robo oeato za ,,Stikarofsky-Jevo "blego". Da se prida takim sleparijam v okom, ki so na : kodo p. n. knpuvali-oui, javljam, da takim ljudem ne prodajam blaga pod nobenim pogojem. (10'-1S) C. tr jlaviip ratuaieljiUn avsir. drž, želerait. Izvod iz voznega reda «1 ne ar od 3.. 3\xn.Ija, 1805. I?Mtopno om.nj.ul prihaja! i! In o.11iu|..1u! omI ocnadanl «<> 9 tr >.t*J+iH rts^nfcim* daru. Hr*duJ*««Top.kl itmm )• kr»ju«uin f>mq r Ljub* ljudi m I 1.1.11 nt! u»pr»). Odkod trn LJubljane (jal. kol.) V». ur* 3 po nori o.ohu) vlak t Trhli, PonUb«!, Haljak, O*- 1'jvr.', Frannanifutn, Tjjubno, Aar Solithal v Auhj., Uchl, llinuo-ilau, h.iluo-,-r«tl, I.'!)! ii.iit.mi, Zeli na jozeru, Inoruoil, Curih, 8l«yr, Ltuo, Htulejavlco, Pisanj, Marljlu« T ara, Kgar, Karlova vara, Krau-oov« vara, Prago, liipiijo, Dunaj vla Amatattan. Ob n. aH IO min «/n'r lovec, Fransouafo.ta, Ljubno, Dunaj, oa« MalzthaJ v Solnograd, Duua vla Amatattan. Or> 11. tir* BO min. đopntuitum o«abnl vlak v Trhli, Poutahal, Baljak, Oalorao, Krantzan.faata, Ljubno, Holitlial, Solnograd. Oh 19. url !M »11 in. popotttttn« moiaul vlak v Novo maato, Kočevja. Oh 4. uri pojtiludn« oiabnl vlak v Trt.i*, Beljak, Celoveo, Frau.eui-foito, li'/ Sclr.Uml v Soluoffrad, Land - Oastaln, Zalt na ju.eru , lun im>.it, Brairnla, Ourih, Oanevo, Paril, čuz KI.'in Roifllnff, Stajr, l.iuu, U iri'i n .i i-n , Isuhl, Budejavioe, PlaanJ, Marijin« vara, Kv«', i*ranoova vare, Karlove vare, Prago, Iiipako, Dunaj vla Am.tetteu fih 7. tri }šO min. »rnrrr moiani vlak v Novo meito, Kočevja K.i/uti tetra ob nedeljah in praznikih oh It. url HO minut popoludna oaobni vl.ilt v Ijeice-llled. Prihod v lajnbljano (juž. kol.). DO 5. uri SU n%i*%. »JutrtO oiabnl vlak a Dunaja vla Amatattan, I.ip-•tje, Praga, Franoovih varov, Karlorih varov, Rgra, Marijinih varov, Plaujk, UudejBvio, Bolnograda, lilnoa, Ntevra, Omundana, I.ohla, Ani-m«, Zella n» Jezeru, l.cnd Oaiteiua, Ldnbnega, Oalovoa, Beljaka, Franianafeata, Trblia. Oh 0. uri 19 rnin t)atr,\) maianl vlak U Kočevja, Novega me.ta. Oh 11. uri HB mit*, dopotmtn* osebni vlak ■ Dunaja vla Amatetten, lilpsije, Prag*,_ Pranoovlh_ varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Oorlha, Onloroa, Poutabla, Trbiia Oh V. uri min. popoludH* tnsianl vlak ir. Ko&evja, Novoga meeta, Vi> 4. uri BS min. i>ujmluitnr osebni vlak ■ Dunaja, Ljabaaga, Selathala, Boljaka, 0*lOTua, Pranaensfeste, Pontabla, Trbiia. Ob p. uri 4 mite. tvoAer osebni vlak ■ Dunaja preko Antatettana In IJnbnega. Beljaka, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. Ob 9. uri ~J,% min. inrcr metani vlak la Koćavja, Novega Meata. Kazun tega ob nodoljali in praznikih ob tO. url 40 minut zvečer osnimi vlak iz LiOBOC-liluila. Odhod is LJubljano (dr*, kol > Oh 7. Hri v.'* antn s>M(r» 0. mH 69 min. »Jufr.tJ Is Kamnika. . 11. . 1A , «/n.i»n , „ (5—1A'J) ii O. ,, 1*0 „ arvirvr ,, ,, . V , BB » rtffdr B n (tledtvll vlak le ob nedeljah In praznikih.) i Plrnja, Budojevlo, Solnograda, Idnoa, Bte/ra, Pariza, Ueneve, », Bregnlo«, Inomoata, Zella na Jaaeru, Land-Oaatelna, Ljnbnega, pred potresom. 33 X 50 cm. Komad po 30 kr., po pošti 5 kr. več, dobiva se v „Narodni Tiskarni". Velikonedeljski potres v Ljubljani in cesarjev obisk, prav lirna in poljudno pisana broSurica s 13 lepimi slikami najbolj prizadetih delov mesta in obširnim opisom, po 20 kr. Album Ljubljana po potresu, s 13 lepimi slikami, t platno vezan s zlatim napisom, po 40 kr. Poročilo o potresu v obliki pisma z raznimi podobami, po 10 kr. Slovarček slovensko-nemški, za potovalce po nemških de2elah, ki se hotć naglo za silo nemščine priuAiti, po f>0 kr. Angleščina brez učitelja angleščine so naglo in brez učitelja priučiti, po So kr., vse te knjižice po posti po f> kr. dražjo. Založil in prodaja ter želi razprodajalcev Josip Paulin (767- G) v Ljubljani Marijin trg 1. Plemeniti raki! Sveže lovljeni, akadočl, dobro zamotani, poblnina in embalaža prosta. 100—liJi) komadov lepih namiznih rakov gld. 3"— 7f»— Hi) , velikih „ „ „ 8*50 55- 00 ■ velikanov z dvema tolstima debelima skarjema .... B 4 -10 32— 8f> „ solo-velikanov, izbrane, največje živali, od 1T> ctm. naprej „ 5*50 Jamči se za to, da dospo živi, skuroči. Grosje perje! "VB skubljeno z roko, blificečo boio, gld. 1*85, isto perje nosktib-ljeno s.i kr., puh liliSčeč.e belo, uon plus ultra gld. 2'2.r> luiit poitninfl jirosto. Vse po povr.etjn razpofiilja llenr. Scliaiftira, Buczacz, Galicija. Opaska; Referencijo so na razpolaganje. (713-13) Jakob Štrukelj v Trstu via Caccrma št. 16, vhod piazza dolla Cacorma niusiinili veliki vojašnici) prodaja po ii«t * ro no nlskllt «'«iu»li vsako-vrstnu HiiKleHkia k»Iesa (bicikle). Zastopstvo koles ..Akle UorkN" Wolverhampton, Angleško. Kolesa ,,.a«Il«t" so svetovnoznaim in se rabijo v i n ■ 111" k i vojski. — Jamci se za vsako kolo 12 mesecevj; kdor ne zna vozit*, nauči se brezplačno. — Pošilja se na deželo in na vse kraje. — Cenike podilja se po&tnine prosto. (728—tt) !---- K/$A 08 666963 priporoča J. Soklič. tii* I. » i rl Z naj razno vrstnejšimi, Miriknit ur eliui svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spadajočlini izdelki postreza točno tvrdka S Kavarna Malloth („Pri Virantu") na S-v, Ta.ls:o"bSL trg-ia. Podpisanec so priporočam si. občinstvu y.a obilen obisk moje kavarne ter zagotavljam dobre pijače ter točno postrežbo. y ve|espoStl>v»injem Ivini LeUiiu, kavarnar. ejrsrs.rsjsj3Js_jiSi Tu je dobiti vsak dan domačo potvicrj, -vseli, -vrst Icrvuli. na. -va.fjo, ržen lcr-u.li. in. pxepečen.ec ("Var^.llle-S^iabaclc). ukneno blago in ostanki ae prodajajo po najnižjih oenah pri Hugonu Ihl-u v Ljubljani, Pred škofijo št. 2. HOTEL Ljubljana W) l*ctra cesta si. O. V središči mesta, blizu južnega kolodvora, j 10^1 m-iru in brzojavnega, uradu. Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob, Ukusna Jedila, pristni dolenjski cvlćek. — Salon za veselloo — Po leti lep aeačnat vrt. — (!g. trgovskim potnikom dovoljujejo sn znižane cene, Omnibus k viakema vlaku. KaTOl PoČivaUIlik, Il0t6llT. Fr. Kaiser puškar v Ljubljani,» SelenbnrsroTfl ntlcc It 6 »»• « <> priporoča svojo veliko zalogo orožja za Jk u lev in osebno varnost, streljiva in potreb- 3!j H sćin za lovce Specijalitete v okspresmh 2s » puškah in ptičaricih, ki jih sam izdelujem, n s> y3 >> Popravki se izvršujejo v moji delavnici. M H „ _ »-5 » #W» — J ■ -.....- -................ •aaaaai Ljubljana, ŽldOTftke ulice št. 4. Velika zaloga obuval "(J) lastnega izdelka za dame, gospode in otroku jo vodno na IzbOro. VsakeiAna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vso mere se shranjujejo in zaznaiiieiiujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. ~SJJJ *gSx. «1*1 • sami) stane pri meni fin ■j jfl B BtlOtlro« nw |i«*r*> .tU (l>«lrr-JL^aJ^ ) \t uuibnljfiega blaga solili no narejen Ne zamenjajte mojih kut ini|lidjši znanih nindrncev z onimi, kot j b n. pr, tukajšnji sjitarji neovpolnans izvršene p< nujajo. Žiuuiiee oii l do .'Jo gld.: divani, otomani, garniture iti vsa tapetniška (100 dela po najnižji ceni. Tapetniška kupčija v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. I. ♦»■♦♦■♦♦»♦♦■■♦•♦■ak Josip Reicli 1" mL Polj uiski nueip, Ozke ulice št. 4 I priporoča čnst. občinstvu dobro urejeno ♦ kemično spiralnico H v kateri se razparano iu iitirazparaiie J iiioSk« iti ZiiiHke obleko lepo očedijo. tg Pregrinjala vaprejuio se za pranje in ■ crem v [(obarvanje. V barvanji vsptc-J Iouih ««■ Hviluato, bombažno in mešano gg blago. Barva io v najnovejših moduli ■■J. J. NAGLAS 1H47. "j 3 Restavracija „Pri Zvezdi cesarja Josipa trg. Velik zraćnl vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izviHtiie jedi in pijače in »kupim obedovunje. F. Ferllnc, rostavruter. IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki (104) zas'onj in poštnine prosto. ^AAAA--_______________________r < Uran & Večaj ► ^ Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 r 4\ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ a vel ko zalogo vsakovrstnih ^ 4 pečij in glinastih snovij ^ j kakor tudi w ^ štedilni kov ^ a in veeb v to stroko spiidajočib del po ^ % Diskih e,enah. (107) r Čast mi 'e To^rtiHnjati d« »etn prevzela po smrti mojega moža Frana Toni ItOVHHliO (>l)l't katero bodem hadsljavala, t t s.- pripd« ročani 7h vha v to htriko «p»«d jočn dela po nizkih oenab, zlasti zh nove podkoVe, L) o h r o delo i u t«» č n a p o s t r e i. b h. Z ve'eapoitovMujem (lof>) Ivanka Toni v Vodniatu *t. 4. 5 tovarna poln.Htva M v LJubljani. Turjaikl trg it. 7 in S °1 Gospodsko ulloe (Knoiji dvoreo). ;° - Zaloga jedo^itavnega in najflnejega le- ^ SOliOga in oblaEinJOiiegN pohištva, zrcal, 2 % Btniirarakega in pualatarskeini blaga, po- S. ^- biStvene roln», aaVĆe, oilej, preprog la-X^ utiral na valjcih, pol k DO V (žalu/.ij). Otro- V ški vozički, železna iu vrtm< oprava, ne-o- pregoni« Idatrainice. (I0'J) % ^ Ssrata Bborl | 7 Ljublfana, Praniiikanakc iilir«* 4. z " ■» ^ Slikarja napisov, L stavoinsk* in pchi:t .-er.a pleskarja. 4 T Tovarna za olpnate barve, lak * m pokcist. (l'M>) r (ilavni aae4 <\< ltnrtli«ili-)*'t«-km «»ri-r* l£tiiKln«*aA Ui*rholiu*'|t». .Maščoba *p tu k-ujska kopita iu usnju. l/llOIIIO 3^p> ±1 O 4 i ^8 iz kopanega kamenja (apnenika), ^ izvrstno izžgano, ima vedno na Q prodaj in v vsaki množini po obi-I (UHi č-ajnih cenah ^ đ Andrej Mauer ^ 0 pos.'.st spnenioe v Zagorji pri Savi. ^ HENRIK KENDA v Ljubljani. Na|bor)Htejža zaloga za šivilje. I ANTON KOŠIR i 4 v LJubljani, v Kolodvorskih uli- % ♦ oah it. 39, poleg Jut. kolodvora ♦ ♦ priporoča svojo zalogo (110) a ♦ izvrstnih jermenov za stroje | y po najnižjih cen b, ravno tako ♦ ♦ ♦ jermena za šivati in vezati. | JtW~ Kovceki ,,en grosa*' gg. trgovcem ♦ o najnižjih tcTarniških oenah. £ "VSn Al jWI chanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani priporoča se p. n. občinstvu M i/.vrftp-vanjfl vseb v njegovo ntroko spadajočib del in popravkov, kakor ?ii >' 111 n ili sjta*o|ov« volo«-l§»«•«l«»v i. t. d. po mijnižjih conah. \ nanju nariM'ila ne tuenu izvršujejo.^ •■-^ -----<*igat------rti G. Tonnies v Liubljani. Tovarna sa stroje, ielezo in kovino-livnloa. vse vrsta strojev sa lesoreznioe ln iaa;e. (112) i'ri-v/.iimi. o«U> naprava iu oskrbuje |inr n.i'i <•.'-! tMtavt, (luca)uo liirliini' ni % »Milili i.no in mešano bla^o vsili barv, Ohleka ie «-ii*ti, pere in Itart n biir<>. il«ibr<) iu po ni/.ki ceni. ! J. Hafner-jeva pivarna \ Ljubljana, sv. Petra cesta it. 47. t Zaloga 0-osskega marčnega piva j v Boiičk b ia steklenicah. j Priznano izvrstna restavracija z veliko , dteranti km Kiiiii crli- itd. in It'plm vrtom. (114) \ = Kegljišče je na razpolago. = I Ubod je tudi iz Poljskih ulic. i 1 Zajamčeno pristni kranjski liter po gld. 1 ••«.<) in joči. edenovec liter po ff\d, 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri 1111>) Oroslav Dolencu trgovina i vošćenino in medom š i.jubl junu, 4.l«- 9 I » » t » t I S Na Starem trgu St 28 se od tliić 19. t. tu. počena! prodi! zaloga blaga iz F. Habianič-evega konkurza obstoječa iz manufakturnoga in platnenega blaga in perila. Hviearijfi. V četrtek dne 20. junija 1895. L na čast vsem Alojzijem vojaške godbe ces in kr. pešpolka štev. 27 kralj Belgijcev, Zaselek lot^iio ol» 7. url iverer. Vstop 20 kr. Otroci prosti. Z velespofitovanjem (8 6—8) Ivan EdLer. W1FWWWWF wiFWW'WlFWWVW Hrastove parkete in hrastove deščice r w toplo priporoča hišnim gospodarjem, kakor tudi stavbinskim moj sfrom in inženirjem §►<» ulv.ki «'fiil lovama parketov Sld. (699—9) F F VV vVrVvTF WVWWWWVW\ Štajersko deželno zdravilišče Rogatec-Slatina. Postaja južne železnice Poljicane. Sezona od I. maja do I. oktobra. JPivno in kopel/no zdravljenje in zdravljenje s sirotko in elektriko. l*ro**|»«»l4l«> ■•«#.|iošiI Jn r»viint*?l|a| % o. Nvetuvneiimae klHellee. sodržujore 4aIsuber*|eio »«»l, priporočevnne od prvih uiedlcinakili MUurltrt pri l»«»leaath prebit« u i li or^imv Iu illlml, in sicer: Tempeljski vrelec Styria-vrelec kot preMliiiNeno zdravilu v ivati polnitvi (4*1 -10) oskrbnUtvo kopališča Rogatec-Slatlna. Cesarsko-jubilejske cerkveno-1 zgradbene srečke a 1 gld. | Zadnji mesec. , ^T.'c.30.000 Srečka priporoča J". O. IM!ayer I^J-u.'blJa.iii. ft železniške Šine, traverze, i ■ cifltasto in pocinkano plošcevino železo za vezi rj kovanje za okna in vrata S Jm sploh Trse, kar ae pri stavbah potrehuje, priporoča po %rlo M f> KIllKMIllll CrilHll H Andr. Druškovič j\ trgovec z železnino ,442-1«) €4 Glavni trg St. 10. I^juUlJuim. Glavni trg št 10 (7U9-b1) Violini lira n II nI en IJultlJniiMltfi razpisuje s tem Razglas. iiilulcn IJulftlJniiKltfi službo blagajnika z letno plačo v znesku lOOO i;lil. eventuvalno IHOO gli!« Prosilci za to službo izkazati ae morajo a .spričevali o dovršenih Studiju h, o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, in pa h tem, da so že prebili izpitu iz trgovinskega knjigovodstva in meničnega prava. Prošnje z navedenimi spričevali in s spričevali o dosedanjem poslovanju vložiti je do vštetega 1 J U1IJ H t« 1« pri podpisanem ravnateljstvu. Pri nastopu službe položiti je kavcijo v visokosti plače. Ob jednem razpisuje imenovana hranilnica službo jedaega eventuvalno dveh praktikantov z letno plačo v znesku 500 jcl«l* za vsacega. Prosilci zn to službo izkazati se morajo poteg znanja slovenskega in nemškega jezika v povoru in pisavi, da ao dovršili ali celo gimnazijo oziroma celo realko, ali pa apodnjo gimnazijo oziroma spodnjo realko in trgovinsko šolo. Prošnje z navedenimi spričevali in s "pričevali o dosedanjem poslovanju vložiti je do vštetega fJnlijft t« I. pri podpisanem ravnateljstvu. V Ljubljani, dne 15. junija 18!»5. 1. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. Pozor l Pozor! Vsem si. o. kr. okr. ln kraj. iol. svetom, iol. voditelj-htvom ln prijateljem Solo! Nova šolska klop patent Flor. Rozman c. V v. vladno prizimnu. higijenično in t.liiiičiMi kot najboljfta ocenjena, na i/.ilelnj.' z dv mu in več, sedeži, z letvenim podnožjem in brer* njepa, p<» nizkih cenah in jako usodnih pogojih jedinu po iznmi-teljovih mizarjih. — 'An Bnlidro delo, trdnobo in lep lea ne gnnin-tuje. — Onlki h iliko, natiinč-iiiini diinenziJHnii l>rt*xplaian<» in friiuko. ,4.'10—,r») V obilo naročbo so priporoča s odličnim ppo&tovanjem F]or. Rozman ISO.lt.S9.lJ V lii'šh em. uarcTiiEO a življenje t Londonu. Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli. Filijala sa Avstrijo: Filijala sa Ogerako: Dunaj. L, Giselastrasse l Pešta. Franz -Josefsplatz It 1, V hi*i druStva. j et. 5 in H, v hiši tlrufttva. Dmitvena »ktiva dnA 81. decembru l^M.......... kron l8t.48o.657'- I^tni dohodki na premijah in obrestih ini 81 decembra \*lXl . . , S8t048.149'— Isplafiitve zavarnvnlnin »n rent iu zakupnin itd. za obstanka dru- Itva (IS«8)................... . 287,469.«n>- Mej letom \b$Š jo društvo izpostavilo WMi polic z plavnico ... „ 73,023'tJ75>— Prospekte in tarife, na podlagi katerih isdajs drniba police, kakor tudi obrazce ta. predloge, daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje pri G-Triclorvu- 2jesclxlco-t"a.. (io2»—io> Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 88