Leto VIII, St. 167 Ljubljana, nedelja 17. julija 1927 Cena 3 Ofn c ««tiaja ob 4. g|utr«|. Stane ne*etno Din «5-—, M icmstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knailova ulica »ter. 5/L Telefon št. 2071 in 1804, ponoči tudi it. 2034. Rokopisi se ne iraiaie. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravniStvo: LJubljana, kW«nore ulica it. 54. — Telefon it. «036. loseratni oddelek; Ljubljana, freiei-nova ulica it. 4. — Teletom it. Podružnici: Maribor, Aleksandrova It 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana St. 11.841 - Prah« čial078.i8a, Wien, Nr. 105. »41. Ljubljana, 16. julija. Pretekli teden znači velik napredek v razčiščevanju našega političnega stanja. Maja in junija se je stvar tako zamešala, da je vse plavalo v motnih vodah. G. Vukičevič pa je s tenu da ie sprejel klerikalce, pokazal barvo in tako dal signal za grupacije, ki morajo temu dejstvu slediti. Prijateljstvo z rimsko reakcijo je predvsem dokazalo demokratom g. Davidovida. da se protj njim nekaj pri pravlja in da so klerikalci ona stranka, ki je pripravljena na vsako reakcionarno politiko, ako se ji prepusti vladna moč v Sloveniji. Nam, ki leta in leta svarimo demokratsko stranko, naj ne nasede več klerikalni dvoličnosti, je to raz-čiščenje posebno milo. G. Vukičevič sanja o svojem deJu po volitvah. Iz policijskih poslancev NRS in njene slovenske filijalke. iz poslancev narodnih manjšin in kakih malih grnp bi rad sestavil vlado brez DZ in breiz SDS. Svoje sanje gradi g. Vukičevič na fa-mozne informacije, n. pr. da bodo njegovi »radikali* dobili v Zagrebu eden ali celo oba mandata in da dobi sam celih 120 mandatov. G. Vukičeviču privoščimo, da sanja naprej. Prebudil se bo 12. septembra prav začuden in ko se Narodna skupščina sestane, ne bo ne duha ne sluha o kakem ministrstvu Vukičevič. In z njim bo izginila tudi »zgodovinska^ pogodba z g. Korošcem. Blok reakcije se torej kristalizuje. To pa pospešuje i proces na drugi strani ln že se vidijo prve konture bloka demokracije in parlamentarizma, v katerem bodo vse demokratske grupe. Mnogi zaničujejo parlament in to ne brez upravičenih pritožb proti obnašanju mnogih poslancev. A kdor premisli. da je parlament, kadar gre za človeške in državljanske pravice ljudstva. za klic po ravnopravnosti in svobodi. edini forum, ki narodu vodno ostane, ta ne bo te institucije, ki so jo vsi narodi izvojevali s potoki krvi, lahkomiselno zavrgel. Parlament treba sanirati, ne pa ga pehati v nemoč s tein, da je velik del poslancev odvisen od policije in vladne milosti. Kako naj bo poslanec, ki je Izbran samo s policijo in s črnilom na zapisnikih, kontrola vlade, kako naj bo njen kritik in sv;?to-valec? Brez Narodne skupščine se naša država ne bi mogla izogniti najstrašnejšim potresom in izbruhom odpora proti korupciji in nasiljem slučajnih klik, ki jim Je dana vlada. SLS je pripravljena za vse. Šla je v velesrbski objem in v pogodbi, ki jo javnosti tako skriva, je umaknila svoj program avtonomije. SLS to taji, dasi je resnica nšla ministru pravde dr. Su-botiču, ki je pogodbo označil kot slično oni. s kojo je kapituliral Radič. SLS taji. ker računa, da bo svoje pristaše zopet oslepila. Mi pa poživljamo g. Korošca, naj blejski pakt objavi, pa bomo, če v njem ni onega, kar je povedal minister pravde in ve v Beogradu vsak političen vaienec, lojalno popravili. Na dan s pogodbo, g. Korošec! Proč s tajno diplomacijo. Naši klerikalci, ki so brez svojega pristanka čez noč postali klero-radika-li. o katerih je celjski radikalski govornik že tako naivno iskreno priznaval, da so slovenski radikali eno in isto s klerikalci, pa nič kaj niso zadovoljni s samolastnim korakom vodstva SLS. Ni vrag, včeraj so bili še samostojni, danes pa so centralisti in »velesrbski priganjači*, da rabimo dopisnik poroča, da je bila v Avstriji proglašena rdeča diktatura. Drugi dan revolucije Nove alarmantne vesti o ponovnih izgredih in nemirih, — Splošna stavka. — Policijski šef ujet? — Demonstracije v predmestjih. — Revolucionarji zasedli arzenal? — Promet z inozemstvom še vedno popolnoma ustavljen. — Podrobnosti o dogodkih prvega dne Budimpešta, 16. julija p. Današnji popoldanski listi poročajo, da ie tekom poznih dopoldanskih ur prišlo na Dunaju do ponovnih velikih nemirov ta izgredov. Dopisnik »Europressa«, ki je davi z letalom odpotoval na Dunaj, poroča, da vlada v centrumu mesta sicer mir in red, da pa se nemiri v predmestjih še vedno nadaljujejo ta se je bati, da bodo demonstrantje ponovno navalili na državna poslopja. Pariz, 16. julija p. Reuter poroča ob 4. popoldne, da so se tekom popoldneva ponovili nemiri ta izgredi ter da revolucionarji oblegajo vladno palačo, v kateri je zbrana celokupna vlada z dr. Seiplom na čelu. Glasom še ne potrjenih vesti so revolucionarji šefa dunajske policije ujeli ta zaprli. Havas izve preko Bratislave, da se udeležuje demonstracij nad 300 tisoč ljudi. Bratislava, 16. julija p. Tekom današnjega dne ie prispelo semkaj z Dunaja veliko število tujcev ta beguncev, ki zapuščajo v strahu pred nadaljniml nemiri avstrijsko prestolico. Potniki poročajo, da se izgredi na Dunaju še vedno nadaljujejo in da bo vladi le težko uspelo vzpostaviti zopet popoln red. V centrumu mesta, ki ga je zasedlo iz province pozvano vojaštvo, vlada sicer mir. toda v predmestih se vrše še vedno boji med vojaštvom in revolucionarji. Berlin, 16. julija (be.) Vse vesti potnikov. došlih iz Bratislave in Dunaja, soglašajo v tem, da je justično ministrstvo popolnoma porušeno. Ves promet je popolnoma ustavljen. Razjarjene množice so razdejale tudi elektrarno. Stališče republikanskih obrambnih čet je deljeno. Nekatere čete so se pridružile demonstrantom in korakajo z njimi po dunajskih ulicah. Berlin, 16. julija (be.) Vse zveze z Avstrijo so pretrgane. Meje so vojaško zastražene. Paroplovba po Duna-vu je ustavljena. Vesti z Dunaja prenašajo letala. Izhaja edino »Arbeiter-zeitung«, ki dolži policijo včerajšnjih krvavih dogodkov. Proglašena je 24ur-na splošna stavka. List svari delavstvo, naj se ne udeležuje demonstracij, češ, da je splošna stavka edino uspešno sredstvo za obrambo delavskih pravic. Mase navzlic pozivu »Arbeiterzeitunge« demonstrirajo burno po vseh glavnih dunajskih ulicah. Množicam so se pridružile oborožene čete republikanskega Schutzbunda. Ministrski predsednik Seipel je odpoklical čete in skuša z ustavnimi sredstvi pomiriti revolucionarno gibanje. Socijalistični svet je v permanenci. Pričakuje se demjsija vlade. Socijalisti predlagajo koalicijsko vlado. Budimpešta, 17. julija p. Glasom še ne potrjenih vesti, ki jih širijo potniki iz Avstrije, so se demonstrantje danes dopoldne po daljšem boju polastili arze-naia in ga popolnoma izropali. Med demonstrante je bilo razdeljenih več tisoč pušk,, ki so bile shranjene v arze-Loalu. Budimpešta, 16. julija p. Od snoči je prekinjen e. Avstrijo ves promet. Z Dunajem so bile prekinjene zveze žc ob 7. uri, z ostalimi pokrajinami pa je bilo mogoče telefonično razgovarjati se do 10. zvečer. Od tega trenutka dalje pa se ne javlja na poziv nobena avstrijska centrala. O polnoči je bil ustavljen tudi ves železniški promet! Madžarski vlaki vozijo samo do avstrijske meje, dočim iz Avstrije od polnoči naprej ni dospel noben vlak več. Preko avstrijske meje vozijo samo še tovorni vlaki, ki prevažajo živež. Bratislava, 16. julija (yl) Begunci, ki prihajajo v velikem številu z Dunaja, poročajo o podrobnostih včerajšnjih nemirov. Pri spopadih pred justično palačo, kjer je dosegla razburjenost množic vrhunec, so nekega policijskega oficirja dobesedno raztrgali na kosce. Dva policijska stražnika so množice skušale natakniti na kandelaber. vendar pa se ^e vojaštvu posrečilo, da so oba še pravočasno rešili. Vesti, ki so se širile danes dopoldne in glasom katerih je več deset tisoč delavcev iz Dunajskega Novega mesta na pohodu proti Dunaju, so se izkazale za neresnične. Policija in vojaštvo sta se pri včerajšnjih nemirih v splošnem izkazala kot popolnoma nezanesljiva elementa. Vojaki dunajske garnizije so se po prvih spopadih priključil revolucijonar-em, deloma pa zapustili svoja mesta in plenili po trgovinah. Vlada je zaradi tega pozvala vojaštvo iz province. Kakor se naknadno izve, je bila snoči med 22. in 23. uro v Neustiftgasse v VII. okraju oplenjena trgovina orožja. Pri tem je prišlo do spopadov med policijo in komunisti, ki pa niso imeli resnejših posledic. Nihče ni bil ranjen. Na Tirolskem mir Innsbruck, 16. julija, cl. Deželna vlada objavlja, da dogodki na Dunaju niso imeli na Tirolskem nikakih odmevov. Po vsej deželi ni prišlo do nemirov. Oblasti so odredile vse potrebno, da se zajamči red in mir. Prebivalstvo brez razlike strankar. skega prepričanja so pozvale, naj ne sle. dijo paroli za stavko, da prihrani deželi strahote državljanske vojne ter nevarnost inozemske intervencije. Bregenz, 16. julija, (pa.) Deželna vlada je izdala proglas na prebivalstvo naj bo hladnokrvno. Promet vzdržujejo avtomo. bili. Stavkujoče socijalistično delavstvo je napadlo krščanske socijalce, katere je šči» tila policija. Na Brennerju 10.000 italijanskih vojakov Frankfurt, 16. julija, cL «Frankfur:er Zeitung« poroča iz Innsbrucka: Italijansko četno poveljništvo, ki je stacijonira-no na Brennerju, je obvestilo avstrijske oblasti, da bodo Italijani, ako do nocoj ne bo vzpostavljen železniški promet preko Tirolske, prisiljeni peljati svoje vlake, če bo potrebno tudi pod močno vojaško eskorto. sami preko Avstrije v Nemčijo. Kakor poročajo isti listi, je na Brennerju 10.000 italijanskih vojakov, ki imajo baje manevre; Odmevi dunajskih dogodkov v inozemstvu Ostra polemika med nemškimi stičnimi listi. — Angleške Berlin, 16. julija, p. Listi se obširno ba» ▼ijo z dogodki na Dunaju in objavljajo dolge komentarje. V zvezi s tem se je razvila velika polemika med levičarskim in desničarskim tiskom. Levičarski listi naglašajo, da znači oprostitev schatten« dorfskih morilcev znak skrajne reakcije ter da je bil skrajni čas, da pride v Av« atriji na krmilo druga vlada. Desničarski listi ostro protestirajo proti tem insinuaci. jam in povdarjajo, da so krenili avstrij. ski socijalisti na pot moskovskih komuni, sto v ter da se hočejo le s terorjem in kr« voprelitjem dokopati do oblasti. London, 16. julija, p. Tisk posveča do< godkom v Avstriji veliko pozornost. Vsi listi prinašajo o včerajšnjih izgredih obšir. na poročila. «Daily Cronicle« naglaša, da bodo imeli ti dogodki dalekosežne politič« ne posledice, ne samo v notranjosti Avstri. je, marveč tudi v odnošajih z inozemstvom Poročila drugih listov so zelo pesimistična hi govore o veliki nevarnosti, ki preti Srednji Evropi, če bi se položaja polastili agenti Moskve in skuSali izvesti državni udar. Rim, 16. julija, (cl.) Časopisje obširno poroča o dunajskih dogodkih in naglaša ■oglasno, da gre le za umetno izzvane ne. nacionalističnimi in aodjaH-skrbi. — Fašistično svarilo mire, ki ne bodo ostali bres političnih po> aledic tudi v inozemstvu, ker si bodo av» strijski krogi brez dvoma prizadevali, pri tej priliki in glede na te dogodke ponovno dokazati potrebo priključitve Avstrije Nemčiji, češ, da Avstrija sama ne more več krotiti razdraženih delavskih m «Lavoro d' 11 a 1 i a», ki stoji zelo blizu vladi, in je glasilo fašističnih strokovnih organizacij naglaša, da ie vsaka spekulaci« ja na ta račun pogrešna, ker Italija nikdar ne bo dopustila priključitve. Evropske dr. zave ne smejo v tem pogledu pokazati ni. kake slabosti. Z lepim ali s hudim: pri« ključitev se ne sme nikdar izvršiti. Poluradna »Tribuna« pravi, da je treba skrbno zasledovati sedanje dogodke v Av« atriji. Mala avstrijska republika ne sme po stati torišče nevarnih eksperimentov v sre« dišču Evrope in kakoršnihkoli političnih ali teritorijalnih izprememb, ker bi prišla avstrijska država s tem v nasprotje z ob. stoječimi pogodbami, dtalija, velika drža« va, ki meji na avstrijsko republiko ln v katere največjem interesu je, da se epo» štujejo senžermenske pogodbe, smatra za svojo dolžnost in pravico slediti z največ, jo pozornostjo sedanjim avstrijskim do« godkom.* Madžarska in dogodki. na Dunaju Budimpešta, 16- julija, (gl.) Vlada posveča dogodkom na Dunaju največjo pozornost Državni podtajnik v notranjem ministrstvu je sporazumno z upravnimi oblastmi izdelal točne predlogo glede vseh ukrepov, ki naj jih pod vzame vlada, da za vsako ceno prepreči širjenje revolucionarnega pokreta 2 Dunaja na Madžarsko. Novinarjem je pri odhodu iz vladnega predsedstva izjavil, da je madžarska vlada budno na straži in da se ni bati, da bi tudi Madžarska postala torišče sličnih dogodkov, kakor se odigravajo na Dunaju. Steinamanger, 16. julija. (yl.) Od Ober-achiitzena na avstrijski meji so prispele iz zanesljivih virov vesti, da je bil danes popoldne objavljen odlok, glasom katerega morajo vsi madžarski državljani tekom 24 ur zapustiti Dunaj in avstrijsko ozemlje. Delavske množice hočejo umoriti celo Tscharmanno-vo družino? Sopron, 16. julija, (gl.) Junak schatten« dorfskega procesa Ivan Tscharmann in njegov zet Ivan Pintar, ki sta pobegnila v Sopron, sta pri policiji dala na protokol, da je v Bruck. da dž sredam poglavarjem to velikim županom potrebna navodila za volitve. V torek je najavljen njegov prihod v Skoplje. Z ministrskim predsednikom potuje tudi minister ver Obradovič, ki bo kandidiral v raškem okrožju. Izstopi iz davidovičevske stranke Beograd, 16. julija, p. Kakor drugod, vlada tudi v šabačkem okrugu med tamoSnjimi Da-vidovičevičevimi demokrati velika razcepljenost. Rivalitete v vodstvu stranke bo tako porazno vplivale na pristaše, da cele organizacije korporativno izstopajo iz stranke in ee pridružujejo SDS. Samo danes je prijavilo svoj pristop v SDS 15 županov, med dragimi pa tudi oblastni poslanec Cvijanovifi. Bakarska železnica Beograd, 16. julija, n. Kakor zatrjujejo v direkciji za zgradbo novih prog, se bo še tekom letošnjega leta pričela *fir«db* progo Bakar mesto « Baktr lok« Odhod poslanika Bodrera v Rim Po ponovnih razgovorih z ministrom Marinkovičem je g. Bo-drero odpotoval v Rim «radi pomirjen ja duhov«. — Diplomatske konference na Bledu o položaju v Avstriji. — G. Marinkovič se danes vrača v Beograd Bled, 16. julija, a. Minister Marinkovič je danes dopoldne konferiral s svojimi referenti, nato pa je sprejel najprvo čsL poslanika Šebo, za njim ameriškega poslanika Princea in končno italijanskega poslanika Bodrera- TI sestanki so bli jako dolgotrajni Popoldne je bil g. Marinkovič v dvoru. kjer je konferiral z ministrom dvora Janko vičem. Pozneje se je vršil v kavarni «TopHce» družabni sestanek na Bledu navzočih diplomatov ln njihovih dam z gospodom in gospo Marinkovi-čevo. Sigurno je, da so današnje diplomatske konference veljale predvsem položaju v sosedni avstrijski republiki. Iz inozemstva je bila razširjena vest, da so velike sile pozvale Malo aotanto k Intervencij za slučaj, ako bi se v Avstrlfi etabflral komunistični režim. Kakor pa se doznava, smata diplomacija, da je položaj v Avstriji sicer jako težaven, a da je prehod v komunistični režim iz- ključen. Gotovo je, da vprašanje inter vencije ni tvorilo predmet razgovorov, Kar se posebej naše države tiče. se ona ne želi mešati v notranje razmere prijateljske države ter ie samoposebi umev no, da se drži strogo lojalna Gotovo pa so dogodki na Dunaju takega značaja, da zahtevajo pažnjo cele Evrope. Posebna važnost se pripisuje današnjemu ponovnemu sestanku g. Marinko-vlda z generalom Bodrerom. Naša včerajšnja informacija, da se poda g. Bo-drero v Rim, se potriuje. General Bodre-ro zapusti neposredno po odhoda g. Ma-rlnkovlča, verjetno že hitri. Bled ter odpotuje v Rim referirat svoil vladi o rezultatu razgovorov z g. Marinkovičem. Novinarjem je g. Bodrero danes Izjavil: •Potujem v Rim, da s svoje strani pri pomorom k pomlrjenju duhov. O nettun skih konvencijah sedaj v dobi volilne mrzlice ni govora.« Minister Marinkovič ostane jutri še na Bledu ter se zvečer vrača v Beograd, Anglija za revizijo trianonske pogodbe V Londonu so ustanovili poseben parlamentarni odbor za proučevanje posledic mirovne pogodbe z Madžarsko določb te pogodbe. London, 16. julija, (gl) Kakor poroča cDaily Mail», je bil v obeh zbornicah ustanovljen poseben odbor, v katerem so zastopane vse stranke. Ta odbor ima nalogo, da prouči položaj na Madžarskem, v Jugoslaviji in v Rumuniji s posebnim ozirom na trianonsko mirovno pogodbo ter na spore, izvirajoče iz V političnih krogih domnevajo, da je ustanovitev tega odbora v zvezi z nedavno objavljenim člankom lor. Rother-merea, ki se zavzema za revizijo trianonske mirovne pogodbe v korist Madžarske. Klerikalci in oropan je naših občin in okra e v Nemogoče je, da klerikalci ne bi vedeli za nesrečni § 82. fin. zakona. — «Domoljub» sam priznava, da so sklenili «kravjo kup- čijo* Ko je pred tedni podpredsednik SLS dr. Natlačen priznal, da vsebuje finančni zakon, ki ga je uzakonila bivša kleroradikalna vlada, neki »nesrečni člen 82.«, je naša javnost postala pozorna. Iz dr. Natlačanove izjave same je ioznala, da je s tem členom bivša kleroradikalna vlada oškodovala naše cestne odbore za težke milijone to da je radi tega člena delovanje naših cestnih odborov v bližnji bodočnosti flaravnos-t ilu-xorno. Člen 82. odreja maksimiranje samoupravnih in občinskih doklad družbam, Id so dolžne polagati lavne račune. Torej maksimiranje samoupravnih ta občinskih doklad kapitalističnim podjetjem. Razen tega je na tem maksimiranju zanimivo še to. da je gornja meja samoupravnih doklad za te kapitalistične družbe enaka gornji meji doklad, ki naj jih plačujejo zasebni nameščenci. Za ene kakor za druge je določena gornja meja občinskih doklad na neposredna davke z 300 odstotki, za ostale samoupravne doklade pa 25 odstotkov davčne osnove. Kaj ne, lepa socijalna nsčela te »krščansko socajalne« stranke! Razburjenje, ki le radi teza odkritja nastalo med našimi cestnimi odbori, je um-ljivo zelo veliko. Milijoni, ld so s tem členom odpadli, bodo šli Iz žepov revnih davkoplačevalcev na deželi. Mesto da bl kapitalistične družbe gradile in vzdrževale ceste. bodo po krivdi SLS to morali storiti mali ljudj<; na deželi, ki se komaj preživljajo od dneva do dneva. Klerikalci so zašli zato v hude škripce. Sam vodja SLS dr. Korošec se ie čutil pri-mo rane ga. da je o tej zagonetni stvari podal javno izjavo. To Je storil na shodu zaupnikov svoje stranke, torej pred prilič-ndm javnim forumom. In kaj si Je dr. Korošec izmislil v opravičilo tega zloglasnega člena? »Ako Je bil v finančni zakon vtahotapljen v zadnjem času tudi zloglasni člen 82., ki na tako Izzivalen način ščiti samo kapitalistična podietja po okrajih, potem so samostojni demokrati in kmetijd ravno toliko krivi, ker so bili prevarani kakor mi; ako pa so celo zapazili vtihotapljenje in vendarle molčali, potem zadene nje, ker so molčali, vsa krivda na tej nesreči.« Ko smo prečita ti to dr Koroščevo izjavo, smo za hip postali ln nismo vedeli, aH naj občudujemo dr. Korošca in njegovo smelo podtikanje tega člena drugim, opo-zkalonalnim strankam, ali pa zaupnike, ki so na to Koroščevo izjavo umolknili to bili zadovoljni. Takoj drugi dan smo dr. Korošca deman-tirali z beležko, ki je Izšla v njegovem Domoljubu«. List izdaja bivši minister dr. Kulovec, ki je bil marca meseca v vladi ta ki Je sopodpisal finančni zakon z usodnim paragrafom 82. V »Domoljubu« Je stalo, da so klerikalni ministri vedeli za ta člen. da so pa morali napraviti kupčijo »desetih krav proti dvema«. Kljub temu. da je bil s to »Domoljubo-vo« notico dr. Korošec pred pošteno Javnostjo n3 zadosten način dezavuiran. »Slovenec« noče molčati ki priznati svoje krivde, ampak se 'zvila m vse načine ta skuša polemiko spraviti na stranska pota. Kot poseben trik si je tanislil, da sedaj vsak dan sprašuje — dr. Žerjava, kdaj je •n opazil, ali je ea sintiL, videl, slflbl Itd. flena 82. »koi in ikoi lainiv. Določba, da samoupravne doklade na dohodke od delniških dru9> ne mejo presegati 23 9 (taaemffl v občinah), je bil od kleroradikalsike večine formalno izglasovan ie 24. marca v finančnem odbora, torej en teden pred končnim glasovanjem ▼ plenumu Narodne sknpšžinn. Po sedmih dneh so klerikalni poslanci in ministri 31. marca ob 11. dopoldne zopet, to rej ponovno glasovali ia člen 82. ter tako omogočili, da je postal zakon. Ali so res tako nesposobni, da so tekom osmih dni dvakrat nevedoma glasovali za tako važno ta usodepolno določbo, o tem naj gg. klerikalni poslanci med seboj razpravljajo« gotovo pa je, da sta oba člana SDS v finančnem odboru glasovala proti, in da je celokupni klub SDS t dr. Žerjavom v plenumu glasoval proti tej odredbi. Seveda bodo klerikalci lagali naprej, da so jih radikali . Nedavno pa so istim radikalom s svojih shodov pošiljali pozdravne resolucije, v katerih se jim s posebno vnemo zahvaljujejo za lojalne sodelovanje v vladi ... V ostalem, kaj bo cSlo-venec> pisaril: naj svojim bralcem citira cDomoljuba>, pa bo tudi njim situacija takoj jasna. V dobi volilnih nasilstev V srbskih delih države se vlada potom policije direktno vmešava v postavljanje kandi datov. Za Slovence si je izbrala drugačna sredstva. V Celju je bila lz volilnih razlogov razpuščena Mestna hranilnica, da bi mogli vplivati na dolžnike in prosilce posojil. V Mariboru je sledil razpust" uprave Mestne hranilnice in postavitev gosp Ravnika za ge-renta po večerji z gosp. Vukičevidem. Čemu'* Stvar je prozorna kakor steklo. Vzroka ne morejo ni klerikalci ni radikali navesti nobenega, kakor da pač hočejo zavod nasilno zasesti. Da stvar ne bo držala pred Državnim svetom, to vedo klero - radikali prav dobro, a tedaj bodo volitve zdavnaj pri kraju. Gospoda lahko s svojim frivotaim ubijanjem denarnih zavodov nadaljuje, a zelo se moti, ko računa, da s tem oslabi SDS. Masa volil-cev SDS je tako zavedna in požrtvovalna, da jo vse to le utrjuje v njenem prepričanju, da je treba pomnožiti število demokratskih poslancev iz Slovenije, če hočemo rešiti pozicijo Slovenije v naši državi. Znano nam je, kako neki radikalski mladenič zbira člane za radikale v tobačni tovarni. In teror na magistratu v Ljubljani, izsiljevanje služb, pretnje s penzijoniranjem dobrih uradnikov — vse to so volilna nasilja prve vrste. Kar pa smo te dni zvedeli o nameravanem razpustu občinskega odbora v Kranju ta to par dni pred novo volitvtjo, to presega vse meje to živo spominja ca Makedonijo. Oblastni odbor nima večje skrbi nego trošiti denar za revizije na podlagi nezakonite odredbe notranjega ministra o nadzorstvu občin, revizije, ki jih želi lzveetna stranka z namenom, oslabiti pri volitvah SDS Vsakdo ve, da je Kranj v vsakem oziru vzorna občina, ki je proti neprestanemu nagajanju vlade vendarle dosegla ogromne uspehe. Čemu hi treba komisarja? Odgovor je lahak: Klero-radikalija uvaja makedonske razmere v Slovenijo radi volitev. Kranjski župan g. Pire, ki je za gospodarsko povadigo cele Gorenjske v zadnjih testih letih več storil kakor vsa SLS od svojega obstoja sem, žanje sedaj chvaMfaost, m svoje dalo od nafte narodne države . . . Proti terorja pctiti&ie duhovščine klero radikalije postavljamo krem eni to zavednost ta značajnost naših volileerv. Vsak od njih bo sa to volitve agitator, ki se bo lahko skliceval na to, da sta obe sovrafeiika naše državne Ideje, t j. velesrbstvo ta klerikalcem končno vendarle v objemu, ml pa ostanemo na braniku ravnop ravnosti Slovenstva. Kdor je res naroden ln ospreden, pa So tudi ni pri nas organiziran, nam bo mou-C&l pri Wo Klerikalni atentat na Kranj Beograd, 16. julija p. Vesti o nameravanem klerikalnem atentatu na avtonomijo občine Kranj, ki uživa velik ugled ne le kot eno gospodarsko najnaprednejših in najboljše upravljanih, temveč tudi najbolj pa-trijotičnih mest v naši državi, so vzbudile v političnih krogih veliko pozornost Mnogi politiki so se interesirali v notranjem ministrstvu, ali se klerikalna akcija vrši z vednostjo vlade ter so protestirali, da se izvrši nameravani čin golega partizanskega nasil-stva. V ministrstvu so očividno pod utisom Jako energične posvaritve danes hiteli zagotavljati, da vlada ne bo pripustila proti Kranju nobene krivice to da je ljubljanski vefiki župan že klican na referat o tei aferi. Volilni teror policije v Subotici Beograd, 16. julija, p. Danes je dospel« v Beograd velika deputacija radikalne stranke iz Subotice, da protestira proti po« llcijskemu nasilju pri postavljanju kandi« datur. Deputacija je hotela poseliti mini. strskega predsednika Vukičeviča, ki pa je njen sprejem odkloniL Deputacijo, ki jo vodijo oblastni poslanci, je nato sprejel minister brez portfelja Velja Popovič, ka« teremu je deputacija izročila daljšo spo« menica v kateri opisuje postopanje poli« cie, ki je proti pravilno postavljenemu kan didatu dr. Radoojiču imenovala in vsilila kot nosilca liste ministra pravde dr. Subo« tiča. Minister Popovič je po daljši koafo« renči deputaciji iz j vil, da stoji vlada na stališču, da je kandidatura dr. Subotič« umestna in potreb a, da pa se bo, če se izkažejo imešene pritožbe za utemeljene, postavitev kandidature obnovila. V. vv • i v. | .j en razpuščanja občinskih svetov Beograd, 16. Julija, p. Notranje ministrstvo je danes podpisalo odlok, s katerim se raz-pušča občinski odbor v Osijeku. Za vladna-ga komisarja je imenovan dr. Struka. Vel;ki župan zagrebške oblasti pa je po naročilu vlade razpustil občinski odbor v Koprivnici in imenoval za komisarja dr. Lendvaja. Najavljenih pa je še več razpustov občinskih zastopstev v drugih večjih krajih. Osijek, 16- julija, n. Osiješki veliki župan je danes razpustil občinski svet v Brodu aa Savi. Za komisarja je imenovan dr. Jelačič. To je sedaj v kratkem času že tretji razpust občinskega sveta. Prometni minister na Jadranu Sušak, 16. julija, n. V nedeljo prispe semkaj s svojo rodbino prometni minister general Milosavljevič, ki odpotuje na letovišče v Kraljevico. Sam bo med tem časom izvršil inšpekcijo vseh dalmatinskih pristanišč to drugih prometnih institucij. Klerikalni demanti V petkovi številki smo objavili izjavo, ki jo je dal minister pravde dr. Dušan Subotič našemu beograjskemu poročevalcu g. Simi-ču o pomenu blejskega pakta med Vukiče-vičem in dr. Korošcem. Izjavo je najprvo objavil »Slovenski Narod«. »Slovenec« sedaj trdi, da Je vse skupaj izmišljeno, češ da ga ie »pravosodni minister dr. Subotič pooblastil izjaviti, da on dopisniku »Slov. Naroda« sploh nI dal nobene Izjave in da dopisnika »Slov. Naroda« sploh niti ne pozna« To izjavo imenuje klerikalni poštenjak »raz krinkanje« naših laži. Pri tem pa z■ Subotič niti z besedico ne oporeka, da ie tako Izjavo dejansko dal, on le pravi, da nI dal ko-respondentu »Slov. Naroda«, ki ga sploh ne pozna nobene izjave- A dal jo je 14. t m. g. Simiču, Id ga prav dobro pozna kof korespondenta »Jutra«! Demanti »Sloven, ca« v polnem obsegu potrjuje našo infor. macijo. Krvav ponočni pretep na Zaloški cesti Sinoči je bilo v gostilni cPri Sisterju» na Zaloški cesti veselo. Družba prijateljev, večinoma delavcev Dukičevega stavbnega podjetja so praznovali običajni likof. V tej družbi, ki je popivala precej glasno in se zabavala do polnoči, sta bila tudi inva« lid Štajer Štefan in Hafner Ignac. Okrog polnoči, ko je bilo treba zapustiti kraj ve« selega prijateljskega sestanka, je v družbo zanesel pivski škrat prepir in razdor, ki se je prenesel na prostor pred gostilno. Tu je došlo do dejanj in v kratkem sta se znašla gori navedena prijatelja Štajer Štefan in Hafner Ignac v mlaki krvi. Krva« vi dogodek je hipoma pregnal vinske du« hove pri večini vesele družbe, ki se je raz« bežala na vse vetrove, čim je prihitela policija na kraj pretepa. Rešilna postaja je takoj odpeljala oba ranjenca v splošno bolnico, kjer je službujoči zdravnik ugo« tovil pri štajer ju pet globokih zbodl jajtv z nožem. Preiskava je dognala, da poškod« be vendarle niso smtrnonevarne, kakor se je prvi hip domnevalo. Pri njegovem pri« jatelju Hafnerju Ignacu je zdravnik ugo« tovil dve globoki brazgotini na roki. Ne« raanec^ mu je prerezal vse kite. Policija je na licu krvavega pretep« are tirala nekega popolnoma pijanega mesar, skega pomočnik«, ki mo ni mogla ugoto* viti identitete. V saporib policijske post«, ie v Vodm»tu je mož padel na ležišče ter globoko s«stnrč«L Po dosedanjih ugoto« vltvah nI moči trditi kdo je ranil Štaierj« ln Hafnerja, ker bodo Sele nadalin« poli. cijska poizvedovanja dognala, kdo je po« pfv«] ln kaj se Je pravzaprav dogodilo po policijski uri na prostoru pred gostilno «Pri Ssterju« n« Zaloški cesti. Potres v Perziji Berite. 16. julija, (be.) V Perziji je potres napravil veiiko Škode. Mnogo oseb je bito Danes Drvič v Ljubljani! — Ob Vi 11. dop., 3, VsS.. 6.. Vi8. in 9. LJUDJE IZ J E K L H Vzvišena pesem dela. Senzacijonalna drama v 8. velikih dejanjih" v glavni vlogi junak dneva Milton Sills in Doris Kenyon! Požar! Nevarnost! Moč! Pijančevanje! Besnost! Norost! Ljub avl Delo! Vstaja! Boj! To so elementi, iz katerih je sestavljeno grandijozno filmsko delo »Ljudje iz jekla«. Originalni iposnetki iz ogromnih rudnikov in velikih talilnic železa v Severni Ameriki. Film je deloma kolori-ran! Pri vseh predstavah umetniški orkester! Predprodaia vstopnic danes od pol 10. do 12. in od 2. ure naprej! Predstave v iponedeljek ob 4., pol 8. in 9. uri. Telefon 2.730 Kino »DVOR« Josip Fr. Knafllč: Slovenska pisma Uvodna beseda. Ta pisma sem lanske zime začel objavljati v »Slovencu«. Našla so precej zanimanja, če smem to sklepati iz razgovorov s prijatelji in pa iz mnogih povpraševanj, kj mi prihajajo, odkar sem v zadniem času s temi pismi prenehal. Vsekakor mi je to v spodbudo, da s pričetim delom nadaljujem. Seveda pa se bo javnost zelo začudila, da storim to zdaj naenkrat v »Jutru« in ne več v »Slovencu«. Zato moram podati k temu malo pojasnila: Nastale so namreč med tem okolščine, ki mi onemogočujejo še nadalje pisati v »Slovenca«. Žal teh okolščin ne morem tu povedati, dasi so zelo zanimive. To se pravi: danes jih ne morem povedati in sicer zato ne, ker je sedaj volilna borba, torej vojno stanje. V vojni pa, kakor znano, zii dobivajo vse stvari čisto drugačen pomen kot ga imaio v mirnem času. In bi se prav lahko zgodilo, da bi se kaka moja beseda, sicer še tako dobro mišljena, kje tolmačila kot naperjena Proti Slovenski ljudski stranki. Tega namena pa nikakor nimam Zato si rajš* pridržujem o rečenih zelo interesantnih okolščinah izpregovoriti kaj več po končanih volitvah; se reče: ako se bo tedaj pokazala za to še kaka po- treba ali bližje zanimanje. Skratka torej: jaz dolgoletni politični so-trudnik »Slovenca« in povrh somišljenik in sobojevnik SLS sem se naenkrat znašel v veliki zadregi, kje bi nadaljeval svoja »Slovenska pisma«, k čemer so me spodbujali ljudje iz različnih taborov, kj so jim moja razmotrivanja očividno bila všeč. A na »Slovenčeve« predale, kakor rečeno, nisem mogel več računati. Kam torej? Seveda bi mi bilo najljubše, ko bi mogel pisati v kakšen list SLS. Tak list pa ne obstoja. Pripomniti moram namreč, komur to še ni znano, da »Slovenec« prav za prav ni glasilo Slovenske ljudske stranke, ampak glasilo katoliškega tiskovnega društva. In je to vsekakor politična posebnost, bolje rečeno: kurioznost, da največja slovenska stranka niti nima lastnega glasila, s katerim bi mogla po svoji volji svobodno razpolagati, ampak je navezana na list, ki mu gospodujejo krogi, predstavljajoči svet čisto svojevrstno in v marsičem nasproten temu, kar zlasti mi lajični inteligenti v Slovenski ljudski stranki (vsaj večina nas) hočemo. Sicer je tu še »Narodni Dnevnik«, na če-gar gostoljubnost bi se bil lahko obrnil, toda naravno, da si nas eden želi čim večje publicitete. Pa nisem imel druge izbire kot samo »Jutro«. Toda čim mi je prišla ta misel, sem se zdrznil. V momentu sem se zavedel, da pisati v »Jutro« bi pomenilo za mene: pregrešiti se zoper temeljne zakone in naj- svetejšo moralo slovenske politične kulture (tiste, do take dovršenosti dognane in na svetu danes gotovo edinstvene kulture, ki sem jo opisal v zadnjem pismu) in riski-iatj najhujše in naravnost neslutene posledice. Ampak v meni je nekaj puntarskega duha; navzel sem se ga tistih šestnajst let mojega, bivanja tam doli v Bosni ponosni, navzel sem se ga največ od Srbov, ki so rojeni rebeli. Slovenec, če mu kai ni prav, on samo protestira, Srb pa takoj revoltira. To je razlika med nami in Srbi. To se je pokazalo tudi pod Avstrijo; Slovenci smo vedno samo protestirali, Srbi pa so revol-tirali. Torej sem sklenil na vsak način se spun-tati in pregrešiti zoper slovensko politično kulturo in sem se odpravil k »Jutru«. Pa je zaustavilo moj korak to-le težko vprašanje: Nimam nobenega znanca tam in nobenih zvez. Ali me ne bodo kratkomalo vrgli ven? V tem fatalnem položaju sem se spomnil, da imam vendar tudi tam prijatelja, tovariša iz dijaških let. dr. Dinka Puca. On je eden izmed veljakov v demokratskem taboru, tako sem si rekel, in bo za mene gotovo rad posredoval. Pohitel sem k njem, mu povedal svoio željo in mu napeto pogledal v obraz. In sem sam skoro okamenel od strmenja, ko prijatelj Dinko spričo te strašanske stvari, ki sem mu jo tu prinesel, niti z očesom ni trenil, ampak je s svojim navad- nim smehljajem čisto mirno rekel: »Dobro. Ampak, veš, to se moraš že sam pomeniti z dr. Žerjavom in dr. Kramer-jem. Ce ti je prav, te kar najavim.« In je vzel slušalo v roko in vse takoi po telefonu uredil. — Potem sem ravno razlagal dr. Žerjavu namen svojega obiska, ko je stopil v sobo tudi dr. Kramer, direktor »Jutra«. — Želel bi svoja v »Slovencu« započeta »Slovenska pisma« nadaljevati v »Jutru«. Razlog, zakaj —. Bil sem le malo v zadregi, a že mi je dr. Žerjav pomagal: — Nas ne interesira. Vi boste že imeli svoje dobre razloge. — — V teh pismih podajam svoja opazovanja o slovenskem človeku in slovenskih razmerah, kakor se pač predstavljajo mojemu od tujine morda zostrenemu pogledu. So tudi stvari, ki jih vi tu doma med seboj sploh več niti ne opažate, ki pa so zelo značilne za slovensko naturo in bistvenega vpliva na našo miselnost in pa našo orijen-tacijo napram splošnim novim prilikam, v katerih danes živimo... Mislim tudi, da treba stvar slovenstva preiskati in dognati na vse plati, da si bomo o sebi popolnoma na jasnem. — Da, priti moramo na čisto. — mi je pritrdil dr. Žerjav, — tako sami seboj kakor z našimi sobrati Srbi in Hrvati, kdo in kai da smo Slovenci in kai hočemo in kaj pomenimo v tej državi. — Govoril je petem še o našem narodu in njegovi bo- dočnosti s toploto in zaupanjem, jaz pa sem ga poslušal z rastočim zanimanjem in sem se pri tem spominjal, kako so mi tega moža, ki je tu doma razvpit kot nasprotnik slovenstva, Srb; tam v Beogradu pa baš slikali kot zagrizenega Slovenca. Naše politično življenje je pač polno pikanterij! — Progil bi samo še. — sem nadaljeval naš razgovor, — ker se bodo moja pisma često dotikala tudi političnih stvari in se naša stališča ne vjemajo, da bi mi ne — Tedaj me je hitro prekinil dr. Kramer:- — Pišite čisto svobodno in neprisiljeno. Za vsebino odgovarjate sami. Le odkrito povejte svoje misli. Če bo treba, bomo pa že tudi mi povedali svoje mnenje. — Jaz se kar nisem mogel znajti od strmenja. Človek na Slovenskem, da bi mogel v politično nasprotnem listu svobodno izreči svoje mnenje! In da se bo rešpektiralo njegovo prepričanje! Kje pa sem prav za prav, sem se vpraševal; ali sem sploh še na Slovenskem? Vsekakor pa sem odšel zelo zadovoljen, da se mi je moj puč proti slovenski politični kulturi v prvem zamahu tako posrečil; morda se mi posreči še v nadaljnih, ki jih pripravljam. In tako tOTej sem pojasnil, kar sem imel pojasniti. S tem pa sem menda tudi v zadostni meri vzbudil zanimanje »Jutrovega« čitateljstva za moja »Slovenska pisma«. Tako da v prihodnji številki lahko ž njimi začnem. Ob smrti Franje Koširjeve V rojstnem kraju v Šmartnem pod Šmarno goro, kjer je izvirala iz ugledne in premožne rodbine veleposestnika Malenška, bodo jutri položili v grob Franjo Koširjevo, mater gospe Vide dr. Baltičeve, ugledno slovensko damo, ki jo vsekakor lahko smatramo za najznamenitejšo Slovenko iz dru- ge polovice minulega stoletja. Kdor količkaj pozna življenje pesnika, jezikoslovca in kritika Franca Levstika ter takratno dobo, bo vedel ceniti tudi vlogo, ki jo je takrat igrala visoko naobražena prijateljica literarnih krogov, Franja Koširjeva. Poleg Levstika, ki je svojo prijateljico ovekovečil v nekaterih svojih najlepših pesmih, ie bila Koširjeva Franja tudi dobra znanka takratnih kulturnih delavcev: Jurčiča. Gregorčiča, dr. Razlaga in drugih. Bila je neumorna narodna in prosvetna delavka. predsedovala je OMD in številnim drugim narodnim društvom, prežeta je bila z idejami močno se razmahujočega Sokolstva in je s .prezirom odbijala vse nemšku-tarske napade. S pokojnico lega v grob slovenska žena, katere ime ostane vedno zabeleženo v naši literarni in narodni zgodovini. Njen sloves in njena veljava pa ostaneta še bolj učvrščeoa, ko izidije nje-d spomini, ki jih je napisala zadnja leta. Italijani zapirajo naše turiste Skupina litijsklb in ljubljanskih turistov tiči v zaporih v Bovcu. Že ponovno se je dogodilo, da so italijanske obmejne straže prijele In zaiprle naše turiste, ki so v gorah zgrešili pot in po nevednosti zašli na italijansko ozemlje. Dasi obstojajo konvencije o obmejnem prometu in je med drugim tudi dogovorjeno, da obmejne straže ne smejo delati težkoč turistom, je opažati, da Italijani zlasti v zadnjem času postopajo z našimi ljudmi brezobzirno in jih tirajo v laške zapore, če stopijo le par korakov preko meje. Danes smo prejeli vest o novem takem dogodku. Skupina turistov litijske podružnice SPD, med njimi tudi g. Valter Elsner *i dijak Primožič, ki se je udeležil znanega izleta na Mont Blanc, so odšli pred več dnevi na izlet v Jalovčevo pogorje. Izostali pa so preko dogovorjenega časa 3n tako so bili domačini že v skrbeh, ali jih ni morda doletela kaka nesreča, ker ni bilo o njih nobenega glasu ne sledu. Včeraj popoldne pa je prejela ga. Elsrer-jeva iz Italije dopisnico s sporočilom, da so turiste Italijani prijeli na meji ter odvedli k obmejni komandi v Bovcu, odkoder lih nameravajo eskortirati v Gorico. Litijski skupini turistov so se bili pridružili tudi trije Ljubljančani, abiturijenta Bervar in Ktišar ter še eden, ki so prav tako zaprti. Italijanske obmejne straže so zahtevale od njih pravilne potne liste z italijanskim vizumom. Ker pa tega seveda niso imeli, Pismo iz Končno so se «Jutrove» punčke oglasile z daljšim pis« mom in poslale našemu uredništvu naslednji ljubki opis, ki ga priobčujemo neokrnjenega! Prosimo, da ne zamerite, ker nismo tako dolgo pisale. Nimamo časa in je tako luštno morje adrijansko. Tudi je po dnevi tako vroče v naši hiši, ki se ji pravi koja, da ne moremo pisati notri, zunaj se pa tako blišči, da nas oči bole in se moramo vedno kopati in jesti. Takirat je veliko muh. Loviti jih ne smemo, ker gospa pravi, da so grde in se ji smilijo. Zvečer so komarji, ko spimo. Pa ne vemo, kakšni so, ker spimo in so taki majhni, da iih ne vidimo. Pravijo z-z-z in pičijo, kamor je. Tam zjutraj peče. Sedaj pa moramo pisati, kako smo se vozile iz Ljubljane. Bilo je zelo vroče in smo sedele na košarah, ker ni bilo prostora na klopeh. Gospa se je kregala in je imela zelo lepo črno zidano obleko. Tudi gospodične, ki so z nami, so bile zelo moderno oblečene in niso hotele sedeti na kofrih, pa so šle v drug vagon. Prav so imele, mi pa nismo smele. Jedle smo pomaranče in metale olupke skozi okno in pele »Lepa naša domovina«. Eno pomarančo sem dala za čokolado v srebrnem papirju, ki ga imam spravljenega za spomin. Skozi okno smo videle mnogo sveta in pisale smo postaje.. Jaz imam zapisane tri, potem mi je bilo pa hudo od vročine. Na stranišče nisem mogla, ker jih je bilo vse polno tam, ki jim je bilo tudi slabo. Škoda za pomarančo in čokolado. Bilo je zelo prijetno in lepo. Sanjalo se mi ni nič in sem mislila, da sem doma, na Štefko je pa padla košara s police in je spala naprej. Zjutraj smo zagledale morje in pele »Po jezeru, bliz' Triglava«. Potem sem se zbudila in sem bila zelo lačna. Je zelo veliko in sama voda. Od enega konca do drugega in še bolj daleč. Okrog so hribi in doline, samo na eni strani ni nič. Bilo je zelo veličastno, Je rekla gospa. Pa je ravno tako, kakor je naslikano, in barke tudi. Iz enih se kadi, iz drugih pa ne. Te imajo jadra, po onih se pa vozijo ljudje. Potem smo se z vlakom pripeljale na kolodvor, ki se mu pravi Sušak. Videle smo zelo mnogo ljudi in tudi mnogo policajev in financarjev. Gospe j in gospodične imajo zelo lepe obleke in moderne. Gospa je povedala, da je I zgoraj Trsat in Mati božja, ki so ji angeli odnesli hišico na Laško. Rada bi bila molila za Vas, pa smo bile zelo Polotok Sv. Martin na Omišlju Dobro se vidita obe koji kolonije, desno pa je hotel «Slavija», ki je bil zgrajen letošnjo pomlad. Za kojama stoji starodavna kapelica sv. Martina. Očividci, ki so nocoj prišli iz Gorice v Ljubljano, pripovedujejo, da so danes popoldne videli v Gorici, kako so po ulicah gnali karabinjerji tri mlade turiste — ukle-njene. Ker so se jim njih obrazi zdeli zna-| ni, so jih hoteli ogovoriti, a je obstojala i bojazen, da karabinjerji popadejo vsako-| gar, ki bi se drznil »ujetnike« nagovoriti. Ni dvoma, da gre za omenjene tri ljubljanske akademike, mlade turi9te, ki morajo uklenjeni in v bogve kakih smrdečih luknjah okušati laško gostoljubnost. Mariborska mladina na počitnicah Maribor, 16. julija Mestu se letos izredno pozna velika iz-prememba po prometu na ulicah, odkar so zaprli šole. Dopoldne je še nekaj življenja, v popoldanskih urah pa odmrejo celo najiprometnejše ulice. Mladina je zapustila mestno zidovje in z njo tudi veliko število staršev. Kdor je količkaj mogel, se je odtegnil v zeleno in senčnato okolico, najvišja moda pa je letos tudi v Mariboru — morje. Vsaj za kratek čas hoče vsakdo preživeti počitniške dneve v valovih ob Pri-morju to Dalmaciji. Za najtiežnejšo in ubož-no mladino so tudi poskrbeli. Podmladek Rdečega križa, Slovensko žensko društvo in občina so se združili za ve-lesodjalno akcijo in poslali pod vodstvom učiteljev za mesec dni k morju 50 dečkov in 50 deklic. Eni so se etablirali v bližini Splita, drugi pri Sušaku. Preštudirati bo seveda treba enkrat, če ne bi bilo umestno to, vse hvale vredno okrepčevanje bolehne in osirotele dece poskusiti tudi doma, na našem zelenem Pohorju, kar bi bilo sicer manj romantično, a za gotove otroke gotovo koristnejše in pa za človekoljubne korporacije cenejše ter bi lahko bilo deležno te sooijalne dobrote še več potrebnih, ki jih v Mariboru ne manjka. Za vsakogar pač ni morje, ker se je že ponovno izkazalo in javno ugotavljalo. Pa tudi odrasla mladina hiti in sili na morje. Študenti si pomagajo s svojim Fe-rijataim Savezom, ki pa jim je nudil lani še večjo ugodnost, ko so imeli četrtinsko vožnjo na železnici, če jih je potovalo več v družbi. Letos lahko sicer potuje vsak sam, toda ima le polovično vožnjo, kar pa iz Maribora do morja že zelo mnogo stane tn so le redki, ki si lahko priborijo takšne vsote. Ne manjka seveda korajžnih popotnikov, ki jo vsaj nekaj časa mahnejo per pedes z nahrbtnikom na ramenih. Po mariborskih ulicah srečujemo dostikrat celo avstrijske in tudi rajhovske študente, ki jo kar bosi mahajo na jug. posebno pa tudi na Gorenjsko. V gimnaziji ima Ferijalni Savez stalno 10 postelj za tovariše dijake, ki se baje precej gosto oglašajo. Tudi Lz Hamburga sta že prišla 2 študenta. Imajo namreč dogovorjeno reciprociteto s tamošnjimi študentov-skimi ferijaliiimi organizacijami. Toda ravno Hamburgovca ne bosta odnesla ravno prijetnih spominov iz Maribora. Policija ju je prijela, ker sta s kitarami prepevala po mariborskih vežah, gostilnah in ulicah in si tako nabirala pare za nadaljno rajžo. Ker pa so pri njima našli v žepih pri vsakem po par tisoč Din, so jima nadaljno obrt ustavili in vrnili čez mejo. Omišlja lačne in nismo imele časa. Na Sušaku je zelo dobra kava in imenitno kosilo. Otroci tukaj so zelo brihtni in že vsi znajo po hrvatsko govoriti, čeprav šc ne hodijo v šolo. Na sredi je most, na oni strani pa Lahi. Zelo so črni, pa se jih nismo nič bale. Spodaj pri vodi se prične morje. Vse smo bile zelo radovedne, če je res slano, kakor smo se učile v šoli. Gospa nas pa ni pustila doli, ker se je bala. da ne bi katere zmanjkalo. Res nas je ve-likto, 64 vseh skupaj z Micko, ki kuha, gospodičnami in gospo. Na barki, ki se kadi iz nje še bolj kakor iz vlaka, je lepo kakor v nebesih. Še lepše se je pa voziti po morju. Bala se nisem prav nič in tudi nisem nobenemu povedala. Na morju je bil Sušak vedno manjši, Omišalj pa vedno večji, dokler ni barka obstala in smo se s čolnom peljali tja^ kjer smo sedaj. Čoln se je zelo guncal in zibal, da smo vse cvijjle. bale se pa nismo nič. Pri kraju imamo dve hiši s či_s£o belimi posteljami in kuhinjo. Pravi se pri sv. Martinu. Ce bi nas ne bilo tukaj, bi bilo strašno dolgočasno, ker je voda na vseh straneh in se le na eni strani pridie gori, kjer je Omišalj. To je mesto. Tam so hiše in trgovine. Med njimi stoji cerkev in gostilna. Tam €smo videle ohcet in je bilo zelo liecno. Pomislite, mesto na harmoniko so piskali na piščalke. Zelo čudno so bile oblečene in gospa je rekla, da je to narodna noša. Pa ni res, saj niso imele avb in zidano kikljo, v gube nabrano, in kran-celj iz suhih rož na glavi. Jaz bom moderna, ko bom nevesta, in druge tudi. Drugič je bila na trgu slavnost za Cirila in Metoda. Bile so zastave in venci kakor pri novi maši. Potem so bili govori in deklamacije. Dekleta so pele »Tiha luna«, ki jo tudi mi znamo. Bile smo vse zelo navdušene in trudne. Takoj, ko smo prišle sem in pospravile košare smo se šle kopat v morje, O, kako je gorka voda in fletno! Tam, kjer gre solnce doli, se pravi Učka in ie pod Lahom. To je krivica, pa se bo že pravica izkazala!!! Voda je res slana in grenka. Potem smo pa večerjale. Prav zares je tukaj tako lepo in luštno, da Vam ne moremo povedati. Micka, ki nam kuha, je zelo dobra. Fige so že zrele in tukaj rastejo na drevesih. Prosimo, pišite gospodu s pomarančami, ki ga imamo zelo rade, da ga pustimo vse pozdraviti. Slišale smo. da je tudi tukaj blizu. Prosimo, pišite mu, naj nas pride obiskat. So so se izkazali z legitimacijami SPD ter potrdila oblasti o identiteti. A vse to ni nič pomagalo. Italijanski stražniki so jih odgnali najprej v Bovec, nato pa v Gorico. Ta dogodek zopet dokazuje, da je Italijanom naraščanje našega tujskega prometa, zlasti v naših lepih obmejnih planinskih pokrajinah trn v peti. Bržkone upajo, da bodo s takimi šikanami odvrnili ljudi od po-seta naših krajev. To se jim seveda ne bo posrečilo, vendar pa priporočamo turistom pri obisku obmejnih planin in krajev več previdnosti, ker pač ni treba delati Lahom veselje, ki ga imajo s takimi šikanami. Kakor izvemo, je centralni odbor SPD opozoril na to škandalozno postopanje italijanskih oblasti merodajne kroge in zahteval takojšnjo intervencijo pri italijanskih oblastih, da naše turiste čim prej izpuste. Upamo, da merodajni krogi ne bodo oklevali in rešili navdušene planince iz smrdljivih zaporov. Olaf Globočnik. Deklica. Miha Maleš, Pri toaleti. Drzna tatvina v vlaku Včeraj popoldne je bila na ljubljanskem glavnem kolodvoru aretirana Helena Kisel, ki ima v Zidanem mostu branj arij o in trafiko. V vlaku med Zidanim mostom in Hrastnikom je ukradla višjemu uradniku, ki je potoval iz Zagreba v Ljubljano, iz žepa suknjiča listnico, v kateri je bilo 2600 Din, 360 avstrijskih šilingov, potni list in druge listine. Ker pa so Kislovo pri tatvini zasačili, je takoj ušla v stranišče ter vrgla vse skupaj skozi stranišče na tir. Železniški deavci so listnico našli kasneje na progi. Vendar pa je manjkalo v njej 2600 dinarjev. Ostalo je bilo še vse v listnici. Oni, ki so morda našli onih 2600 dinarjev (dva tisočaka in šest bankovcev po sto dinarjev), naj ta znesek izroče oblastem. Kislo-va se nahaja v policijskem zaporu v Ljubljani in bo po zaslišanju izročena sodišču. Tako pač včasi konča dijaška romantika z dis-akordom. Naši tnajskromnejši pa iščejo utehe v vročih dneh ob Dravi, na dovoljenih in prepovedanih kopališčih vedno kalne in mrzle Drave. Včasi pa jo krenejo tudi na iPohorje ali gori po Dravski dolini, kjer je voda in solnce in cesta zastonj... Dva slovenska slikarja v Pragi Poročilo glej na str. 11. zelo po ceni in sladke. Pa ne povedati, da smo me pisale. Kar tako se naredite. kakor bi nič ne vedeli. Potem smo šle spat. Bilo je zelo čudno, da smo morale kar jokati. Nič nam ni bilo dolgčas, samo tako čudno je včasih. Kopljemo se ves dan in se igramo. Plavati že znam in druge tudi Prosim, pišite, kako se lepše pravi, če kdo gavza, pa bom pisala, kako sem se naučila. Gospa in gospodične so nas mazale po životu z oljem, pa nas je vseeno peklo. Sedaj smo že rjave ln črne kakor zamorke. Zvečer prepevamo in deMamiramo. Najlepše poje Jelka, ki taa zelo tanak glas in zna sama lepo peti. Pravijo, da bo šla h kinu in bo pela in imela avtomobil. Jaz še nisem bila v kinu, pa bom tudi imela avtomobil, ko se poročim. Kako bo mama vesela, ko se bo vozila z menoj! In »Jutrovega« strica s pomarančami tudi povabim. Ko se bom peljala od poroke, se dam slikati in prosim, da bi dali sliko v »Jutro«. Tudi naša slika v »Jutru« je bila zelo lepa in vse smo bile zadovoljne z njo. Skoda, da niste naslikali vseh. ker nas imajo rade. Gospa pravi, da smo »Jutrove« zelo pridne in rade ubogamo. Najbolj navihana je Branka iz Trbovelj, dia se ji vse smejemo in ji pravimo »jezični dohtar«. Pa ne mislite, da je poredna, samo vesela je tako, da je tukaj. Tudi Zofka iz Krčevine pravi, da je tako luštno, da bi kar iz kože skočila. Milo se nam stori, če pomislimo, da «mo že štirinajst dni tu in bomo morale proč in domu. Prosimo Vas prav lepo, če bomo tudi drugo leto smele sem in tudi naše sestrice in bratci. Hudo nam bo, pa vendar rade gremo, da lahko pridejo fantje sem, ki se tudi radi kopljejo. Prav pridno se bomo učile in ubogale, če bodo smele enkrat vsaj tudi naše prijateljice sem, ker je tako lepo tukaj, vedno sije solnce in nas imajo gospa in gospodične in Micka, ki kuha, tako rade. In vedno nam ostane, ter ne moremo več jesti in bi rade poslale domu. Povrh imamo pa še marmelado in med. Sedaj se pa lepo zahvalimo in lepa hvala tudi vsem tistim, ki imajo naročeno »Jutro« in so prosili za nas. Imamo vse zelo rade in se Vam prav lepo priporočamo tudi za drugo leto. Iz vsega srca Vas najlepše pozdravljajo Vaše zadovoljne punčke. 7. avgusta Sokolska tombola na Bledu Neurje s točo in strelo v Ljubljani 8trda le včeraj popoldne treščila dvakrat ln onesvestila dve dekleti. LJubljana, 16. julija Ves dopoldan je Ljubljančane dušila orno-Učna soparica. V prvih dveh popoldanskih urah pa so se začeli z notranjske strani ln preko Krima bližati nad LJubljano gosti črni oblaki. Blesteči bliski so napovedovali hudo nevihto, katere prednaznanilka je bila kakor oreh debela toča, ki je izprva padala redko, okrog 14. pa se Je vsula na gosto ia Je neusmijeno klestila vrtove ln drevje. Vse Je preplašeno iskalo zavetja. Toči, ki je rožljala kakih 10 minut ln ni povzročila večje škode, je sledil močan naliv. Mračno ozračje je rezal blisk za bliskom. Posebno močna sta bila dva treska, ki sta domala zahtevala večje žrtve. Po silovitem poku okrog 14.10 se Je oglasil v hiši št 2. Med haneljniki pred pokopališčem pri Sv. Križu silen krik. Kričanje iz dveh stanovanj v pritličju je privabilo ljudi iz bližine, v obe stanovanji so udrle sosedne stranke. Kričanje Je kmalu ponehalo in ljudje so vsi zaprepaščeni ugledali na stenah črno črto, na tleh pa je v prvem stanovanju ležala lflfletna hčerka lin. stražnika. Stanislava Turicova, a v drugem stanovanju 1-iletna Helena Butneva. Obe sta bili op lazeči od ctrele, ki Ju Je onesvestila. Strela je treščila v Mšo ter skozi streho obiskala najprej prvo in nato švignila v drugo stanovanje ter lele odtod Izginila v zemljo. Torkova je ležala nezavestna dobrih 10 nasut; ima precej občutne opekline na nogah. Butioovo pa je strela k sreči samo omamila. Ko sta se dekleti prebudili Iz nezavesti, sta se tresii od strahu In nista mogli izpregovoriti niti besedice. Obe so z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnico. Z drugim močnim treskom je strela udarila v veSkl grajski stolp. Obiskala Je sobo grajskega čuvaja ter mu razbila telefon tn električno žamioo. Večjih žrtev pa k sreči nI bik). Okrog 15. se je nevihta ugnala, vreme se Je zjasnilo, dež Je pregnal sopari-oo in ohladil ozračje. Najboljši liker | za želodec je 1 Zdravnik želodca. Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni, naj se ga takoj naroči pri tvrdki Lovro Šebenik, žganjarna in rastlinska destilacija, Ljnblja-Ifana.VIL Demontiranje osnovnega šolstva v Sloveniji Nezaslišana ataka kleroradikalnega prijateljstva na kulturni razvoj slovenskega ljudstva Ljubljana, 16. julija. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se ima reducirati cela vrsta osnovnih šol v Sloveniji. Tako se po tem odloku ukinejo: pri šestrazrednici z eno vzporednico v Mengšu vzporednica, pri šestrazrednici z dvema vzporednicama v Moravčah pomožni razred ter ostane samo ena vzporednica, pri šestrazrednici s štirimi vzporednicami v Dobrepoijah ena vzporednica, pri šestrazrednici s štirimi vzporedinicami v Loškem potoku ena vzporednica, pri šestrazredni deški osnovni šoli s tremi vzporednicami v Ribnici ena vzporednica, pri šestrazredni dekliški osnovni šoli s tremi vzporednicami v Ribnici ena vzporednica, pri šestrazrednici s tremi vzporednicami v Sodražici ena vzporednica, na osnovni šoli v Stari cerkvi (srez Kočevje) en nemški razred ter ostane šola dvorazrednica z dvema nemškima vzporednicama, petrazrednica v Poljanah se izpremeni v štiri-razrednico, istotako se reducira pet-razrednica v Preddvoru na štirirazred-nico. dvorazredna manjšinska šola v Ljubljani se izpremeni v enorazredni-co, petrazrednica na Barju pri Ljubljani se izpremeni v štirirazrednico. na šestrazrednici z eno vzporednico na Dobrovi pri Ljubljani se ukine vzporednica, na osnovni šoli v D. M. v Polju se obdrže le štiri vzporednice in se ostale ukinejo, štirirazrednica v Pre-serju pri Ljubljani se izpremeni v trl-razrednico, na petrazrednici z eno vzporednico v Studencu-lgu se ukine ena vzporednica, na šestrazrednici z dvema vzporednicama v Sostrem ena vzporednica, petrazrednica v Zg. Šiški se izpremeni v štirirazrednico, na štiri-razrednici z dvema vzporednicama v Smartnem pod Šmarno goro se ukine ena vzporednica, štirirazrednica v To" mišlju se izpremeni v trirazrednico, osemrazrednica na Viču sme obdržati le sedem vzporednic, na Vrhniki Je ukinjena vzporednica 7. razreda, na šestrazrednici v Cerknici sta ukinjeni obe dosedanji vzporednici, trirazredni-ca v Hotederšicl se izpremeni v dvo- razrednico, pri petrazrednici v Iga vasi se ukineta obe vzporednici, petrazrednica v Gor. Logatcu se izpremeni v štirirazrednico, trirazrednica v Sv. Lovrencu pri Novem mestu se izpremeni v dvorazrednico, sedemrazrednica v Žužemberku se izpremeni v šestrazred-nico, osemrazrednica s tremi vzporednicami na Bledu se izpremeni v sedem-razrednico z dvema, vzporednicama, petrazrednica v Brezn'ci se izpremeni v štirirazrednico. dvorazrednica v Lescah se reducira na enorazrednico, osemrazrednica v Radovljici se pretvori v sedemrazrednico. Razen tega določa odlok prosvetnega ministrstva, da se samostojne osem-razrednice, v kolikor niso zgoraj na-vediene. obdrže le v krajih, kjer ni srednjih ali meščanskih šol. v ostalih krajih se samostojni osmi razred spoji s sedmim razredom. Po omenjenem odloku prosvetnega ministrstva so bili tudi učitelji, ki so postali vsled redukcije osnovnih šol odveč, postavljeni s 30. junijem t L na razpoloženje ter so bili pozvani, naj predlože do 15. julija ptošnje za nadaljno zadržanje v učiteljski službi. Ker bržkone ne bo mogoče zaposliti vsega tega učiteljstva v ljubljanski oblasti, so pozvani, naj prosijo za službena mesta tudi v mariborski oblasti Učitelji, ki do 15. avgusta ne bodo prejeli odloka, da še nadalje ostanejo v službi, se odpuste z 31. avgustom t. I. iz službe ter se jim s tem dnem ustavijo služben! prejemki. To velja tudi za učiteljstvo, ki je iz kateregakoli vzroka že sedaj na razpoloženju in ni zaposleno, kakor tudi za učitelje, ra katere se nanaša čl. 100 uradniškega zakona. Odlok prosvetnega ministrstva poleg vsega navedenega še določa, da se ima koncem šolskega leta 1927/28 zatvoriti toliko razredov in vzporednic, za kolikor krajnJ šolski sveti ne bodo preskrbeli samostojnih prostorov, ne glede na to, da bi ti razredi lahko obstojali pri deljenem dopoldanskem in popoldanskem pouku. -ess- Režijske vožnje rodbinskih članov stalnih železniških delavcev Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev obvešča vse članstvo, osobito delavstvo in njih družine, da je izdala ljubljanska direkcija okrožnic«, s katero se končno urede od Udruženja pri-borjeoe režijske vožnje rodb'nskib članov stalnih delavcev (stalni delavec se smatra oni. koji ie polnoleten, vojaščine prost in najmanj eno leto stalno zaposlen). Okrožnica določa, da uživajo zakonska žena in zakonski otroci stalnih delavcev poleg trikratne brezplačne vožnje na leto, tudi vožnie po režijski ceni 4 krat na mesec na podlagi osebnih legitimacij. V svrho te olajšave morajo imeti rodbinski člani stalnih delavcev posebne liste, v katerih ie označiti 12 mesecev. Vsak mesec mora biti razdeljen na štiri razpre-delke in vsak rarpredelek na dva dela za odhod in za povratek Ob priliki kupovanja režijske karte stavi potniška blagajna na dotično mesto vlažni postajni dnevni žig. Sprevodniki morajo ob priliki pregledovanja kart preluknjati dotični razpredelek. Ti listi moraio nositi faksimile oblastnega direktorja, dalje morajo biti opremljeni s suhim žigom, dnevom izstavitve io lastnikovim podpisom. Listi se bodo izdajali samo rodbinskim članom, ki so navedeni v čl. 24 navodil, in ki tudi sicer dobe listne osebne legitimacije. Rodbinski člani omenjenih delavcev, ki stanujejo Izven mesta, kjer Je delavec stalno zaposled, največ do 25 km od mesta zaposlitve, imajo za to relacijo pravico do neomejenega števila voženj po režijski ceni. Starešine delavcev morajo voditi najstrožjo kontrolo, da se ugodnost vozne cene ne bo uporabljala v kupčij ske svrhe. V smislu tega odloka bo direkcija izdala k lastnim osebnm legitimacijam rodbinskih članov vseh stalnih delavcev vložke. ki bodo odgovarjali pogojem, ki jih morajo imeti omenjeni posebni listki Legitimacije rodbinskih članov, katerim prltiče po točki neomejeno število voženj po režijski ceni za relacijo od mesta stanovanja do mesta stalne zaposlitve delavca, bodo opremljene s posebnim žigom. Službene edinice naj naroče vložke s seznami, ki naj vsebujejo: 1. priimek in Ime delavca. 2 Ime in rodbinsko razmerje rodbinskega člana, 3. Številko listne legitimacije rodbinskega člana. Za one rodbinske člane delavcev, ki jim pripadajo tudi režijske vožnje po točki 2., je poslat posebne sezname, ki naj vsebujejo poleg navedenega: 1. Kraj stalnega službovanja, 2. kraj stanovanja, 3. razdaljo -)ioioioioaoaoioaoR£ 2 vi igrate tabo] citre, 5 vi jolin . citre ■ 0 0 z mojimi izvrstnimi glasovir citrami, ■ ■ n. pr. Gitar-Mandolin ali citre na lok. n Q Cena od Din 500.— naprej. Stalni na- Jj ■ meščenei na obroke. Slovenske in n n nemške n o t e za podložiti v veliki iz- U JJ biri. Velerazpečavanjs A. Zorko. Ma- ? p ribor, Aleksandrova cesta 14. 814o-a U PIOIOIOIOIOIOIOIOIC obeh krajev v km. Tem drugim seznamom ki Jih Je. kakor tudi prve poslati oddelku VI/4, naj bodo priložene tudi dotične legitimacije. Odtrgani ali zlepljeni listi vložkov so neveljavni Sedai je odvisno od službenh edinic, kdaj da dobe rodbinski člani delavcev legitimacije in vložke, in sicer čimprej bodo seznami ln legitimacije vposlane, tem preje se izstavijo pri direkciji in vrnejo. KU PU JTE~~f , pomladanska oblačila lastnega 'zdelka! Dokazano najnižje cene. JOS. ROJ^IA, Uubižana Sprejem učencev v Kmetijsko šolo na Grmu Specijalna živinorejsko-poljedelska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem učencev za šolsko leto 1927-28, ki se prične začetkom novembra t- L Šola, ki se je preosnovala v specijalno kmetijsko šolo, je urejena kot doslej in ima dva oddelka: 1. celoletno šolo. ki traja eno leto in je pripravna za kmetske sinove iz vse ljubljanske oblasti, tudi za one iz vinorodnih krajev in 2. »imsko šolo. ki je namenjena samo za učence iz nevinorodnih krajev, zlasti za Gorenjce in traja dve zimi po 5 mesecev, skupaj torej 10 mesecev. Celoletna šola ima prej zimsko to veliko prednost, da učenci tudi praktično izvršujejo vsa dela v gospodarstvu po naukih, ki jih slišijo v šoli. Učenci imajo na zavodu vso oskrbo in so vedno pod strogim nadzorstvom. Sprejemni pogoji so sledeči: a) starost ne manj kot 16 in ne več kot 22 let. b) moralna neoporečnost e) telesno in duševno zdrav. č) z uspehom dovršena osnovna šola. Učenci se dele na driavne in privatne. Državni učenci se šolajo na državne stroške (brezplačno), privatni pa na lastne stroške. Preskrbnino, ki jo plačujeio privatni učenci določa kmetijsko ministrstvo. Za letos znaša 150 Din mesečno za sinove kmetslrih staršev. 300.— Din mesečno za ostale. DriaTne učence izbirajo posebne sreske komisije. Prosilci za državna (prosta) mesta morajo na podlagi razglasa sreskega poglavarstva v določenem roku predložiti svoje prošnje sreskim poglavarstvom, ki povabijo nato prosilce k pregledu. Prošnje izbranih prosilcev se preko Velikega župana predlože ravnateljstvu šole. ki izmed njih sprejme dve tretjini vseh prosilcev kot dr-žame (brezplačne) učence, ostale pa odkloni oziroma jih priporoča za sprejem v druge šole. Vsi sprejeti državni učenci morajo biti sinovi kmetovalcev iz ljubljanske oblasti In se morajo njih stariši zavezati, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. V obratnem primeru morajo povrniti državi vse atroske šolanja. Državni učenci dobivajo šolske potrebščine od zavoda. PriTatne (plačujoče) učence sprejema ravnateljstvo šole na podlagi razpisa v listih direktno in je vlagati prošnje za plačujoča mesta naravnost pri ravnateljstvu šole do 15. septembra t L Prošnji je priložiti sledeče listine: 1. domovnico, 2. krstni list 3. eadnje šolsko izpričevalo, 4. zdravniško izpričevalo o telesnem in duševnem zdravju, 5. nravstveno izpričevalo. 6. izjavo starilev ali varuhov, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja oziroma v 6lučaju predčasne, neutemeljene zapustitve zavoda povrniti državi stroške šolanja. 7. Kdor se želi šolati proti znižani preskrbami, mora pred- ložiti še potrdilo občinskega urada, da so stariši kmetskega 6tana Prošnje morajo biti lastnoročno pisane in i prilogami vred po tarilnem zakonu pravilno kolkovane. Priloge pod 1. 4. 5. 7. se kolkujejo z 20,— Din, one pod 3. s 5.— Din in pod 6. z 2.— Din. Prošnje je kolkovati s 5.— Din ln priložiti kolek za 20— Din. Letos se bo sprejelo v zavod 50 gojencev in sicer 30 v celoletno šolo in 20 v I. tečaj zimske šole, od teh do 35 na brezplačna mesta. Točnejša pojasnila daje ravnateljstvo specijalne živinorejsko-poljedelske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Ustanovlj. 1842. Solidna izvršitev. Vsakovrstna pleskarska in črko-slikarska dela izvršuje tvrdka Brata Eber! nasl. Martine. Čeme & Co- Ljubljena, Vošnjakova ulica štev. 8 (Preje Cesta na Gorenjsko železnico) Zmerne cene! Telefon št 2814. „Van Kaster" kakao hranljivost in milina okusa nedosegljiva. Šport WAC : Ilirija i : 0 (1 s 0) Pičla, toda reelna zmaga gostov. Ilirija zastrelja dve enajstmetrovki. Dunajski gostje so na svoji poti na po« letni oddih napravili mal ovinek in se ustavili v Ljubljani, da odigrajo dvoje te« kem. Nahajajo se torej že v nekakem počitniškem razpoloženju in temu primerna je bila tudi njihova igra. Ne da bi rekli, da ne znajo nogometa, narobe, pokazali so, posebno v prvem polčasu, da razume« jc svoj posel dokaj dobro, toda vzbujali so vtis, da so vzeli stvar nekako ležerno in da jim ni bilo do tega, da bi nudili niti malenkost več nego je bilo treba. V dru« gem polčasu se je stvar sicer nekoliko spre menila, Ilirija je začela močneje pritiskati in tedaj so se morali tudi Dunajčani malo bolj potruditi; vendar je ostala igra ves čas do konca na precej povprečnem nivo« ju. Publika je sicer z zanimanjem sledila poteku borbe, toda Ie redkokrat se je pri« petilo, da bi jo kaka situacija toliko raw vnela, da bi se tudi oglasila. Sezona gre proti koncu, ilirijansko moštvo ima »erijo težkih tekem združenih s štrapaci poto« vanj za seboj in napravlja vtis izmučen«* ga moštva. Zato ni čudno, če se igra ni mogla povzročiti preko prej omenjene po« vprečnosti in če je potekla v ne prezani* mivem stilu. Pričakujemo, da bo danes re« prezentanca LNP vnesla v igro več tem« peramenta in prisilila goste, da pokažejo nekaj več kot včeraj. Dunajčani so od starta dalje pričeli a živahnimi kombinacijami in so dali »po« znati, da izhajajo iz dunajske profesijonal« ne šole. Tehnično so dobro izvežbani, v celoti so homogeno, dobro vigrano moštvo. Le semintja se je pokazala vrzel med napadom in krilci, drugače so poedini deli bili med seboj v dobri zvezi. Taktično so v prvem polčasu visoko nadkriljevali do« mačine, rajši so s hitrimi in preciznimi kombinacijami prihajali naprej, kot da bi se z lovljenjem za žogo po nepotrebnem izčrpavali. Tedaj so imeli tudi rahlo pre« moč nad domačini, ki so iim šele v dru« gem polčasu pogosteje mešali njih kombi« nacije in odločnejše napadali Od poedi« nih ljudi je bil Huber v napadu najkrep« kejša moč, skupno z Nauschem sta ustva« rila mnogo opasnih situacij pred nasprot« nim golom. Desna stran napada je biia nekoliko šibkejša. V krilcih sta bila oba stranska aktivnejša od srednjega, zlasti se je desni krilec potrudil, da je držal v šahu Doberleta (v drugem polčasu). V be« kih je igral naš stari znanec Diirschmied, ki je še vedno v dobri formi. Vratar Feigi je imel le malo posla, dal pa je zaslutiti, da je izborna moč. Ilirija je nastopila v nekoliko neobičaj« ni postavi Doberlet v golu se je znebil svoje naloge brez večjega malerja, pošTa ni imel, gola, ki ga je prejel, krasen Hu« berjev šut iz daljave 20 metrov, ne bi bil držal marsikateri vratar cod profesije®. V obrambi je nastopil Verovšek mesto Bel« trama. V prvem polčasu je bil mestoma zelo nesiguren, v drugem polčasu pa je opravil mnogo koristnega dela. Halfliniia običajna, z netočnim dodavanjem je zeTo oteževala napadu delo. V tem pogledu so je zlasti odlikoval Gabe, pa tudi Dekleva je v drugem polčasu mnogo popustiL Lado je bil marljiv in je dobro držal desno kri« Io. V napadu je nastopil v sredini \Vana; igral je mestoraoa precej egoistično, vse preveč je zadrževal žogo, tudi driblal je preveč. Videlo se je pa, da ima napad vodjo in je v tem pogledu bila napadalna vrsta Ilirije mnogo na boljšem kot v po« slednjih časih. Oman in Zemljak v zvezah sta kombinatorno včasih nekaj pokazala, pred golom pa sta briljirala s svojo neod« ločnostjo. V drugem polčaso je stopil na levo krilo Doberlet, ki je vnesel nekaj več živahnosti v napad, vendar je obramba go« stov preprečila vsako akcijo domačinov. Šiška na desnem krilu je bil tehnično zelo slab, proti koncu igre je prešel v zvezo, ne da bi se mogel uspešneje uveljavili. V drugem polčasu je igral v golu Primorjaš Ennan I, ki je parkrat pokazal svojo do« bro formo, rešil je med drugim dve kočiji« vi situaciji, za kateri mu ne bi nihče mo« gel zameriti, če bi »e bili drugače končali — Igra Ilirije je precej zaostajala za njenimi poslednjimi nastopi s tako IgTO ne bi bila moela doseči v borbi za drž. prven« stvo relativno dobrih rezultatov. Zlasti je zaostajala obramba za svojo običajno viši« no. Tehnično ni moštvo bogve kako izvež« bano, toda tudi v pogledu taktike se je mnogo grešilo. Ostra igra je včasih ne sa» mo razumljiva, temveč celo priporočljiva. Toda do gotove meje. Ne sme prehajati v surovo, ker se s tem samo krepkejše akcea tuirajo pomanjkljivosti in hibe, ki jih ima moštvo. Gostje so igrali dokaj fair. p« ni bilo n. pr. potrebno, da je Huber 15 minut pred koncem moral radi blesure zapustiti igrišče! — Od dveh prisojenih enajstme« trovk je prvo streljal šiška v prečko, dru« go Doberlet golmanu v noge. Postavi moštev: WAC: Feigl«Diirschmied. Pfau.Eder. Bil« Iek, Brauns,Weiss, Hlavaz, WaIzhofer, Nauach, Huber. Kako se naučim fotografirati je ravnokar izšla v drugi popravljeni IzdajL — Dobi se v vsaki knjigarni, Ona Din 10"— Dirija: Doberlet (Erman)«Pleš, Verovšek« Gabe, Dekleva, Lado«Siška, Zemljak, \Va» na, Oman, Inke (Doberlet). Sodil je g. Voaišek. Publike za interna« cijonalno tekmo zelo malo. Dvomatch Zagreb : Ljubljana Danes bomo na igrišču ASK Primorja videli, kaj premore naša država na polju lahko atletike. Do te trditve nas upravi« 6uje dejstvo, da sta Zagreb in Ljubljana priznano najmočnejši laikoatletski sredi« šči v naši državi in da so skoro izključno atleti iz teh dveh mest že ponovno na« stopali v naših državnih reprezentancah. V zadnji dobi se je Ljubljana tudi v lah« ki atletiki že zelo približala Zagrebu, v nekaterih disciplinah ga je celo že zdav« naj prekosila. Ambicija naših športnikov je, da bi dosegli, po možnosti prekosili, svoje zagrebške kolege; odtod znana riva« liteta med Ljubljano in Zagrebom; zato so tudi športna srečanja med obema me« stoma polna napetosti in potečejo vedno v najostrejši borbi. Lani je Ljubljana v dvomatehu podlegla (s častnim rezultatom 60 : 82); kakšen bo uspeh danes? E>opoldne (pričetek ob 10.) se absolvi« rajo sledeče točke: 100 m (nastopita za Ljubljano: dr. Perpar, Stepišnik, rez. Ha« bič, Režek) — krogla (Zupan, Slamič, rez. Podobnik, Smersu) — skok ob palici (Gre« gorka, Pavšič; rez. Verhovec, Malnarič) — 1500 m (Gaberšek. 2orga; rez. Perko, Furlan) — kopje (Orehek, Petkovšek: rez. Cimpennan) — skok v dalj (Stepišnik, Režek; rez. Šiftar, dr. Perpar, Lojk) — 400 m (Močan, Habič; rez. dr. Perpar, Zorga). Popoldne (pričetek ob 15.): 200 m (dr. Perpar, Stepišnik; rez. Habič, Režek) — skok v vis (Gregorka, Lojk; rez. Medica, Šiftar) — disk (Slamič, Verhovec; rez. Gregorka, Zupan) — 800 m (Močan. Fur« lan; rez. Zorga, Gaberšek) — kladivo (Rotar, Zupan; rez. Slamič) 5000 m (Sla« mič, Slapničar; rez. Gaberšek, Perko) — troskok (Režek, Korče; rez. Kalčič, Cirru perman, Zupan) — 4 X 100 m (Režek, Stepišnik, Habič, dr. Perpar; rez. Janow« sky, Pavšič, Močan). Vstopnina: sedeži 10 Din, stojišča 5 Din, mladinske 3 Din; vstopnice veljajo za dopoldne in popoldne. ASK Primorje, nogom. sekcija. Odhod v Domžale danes z vlakom ob 14. Na glav« nem kolodvoru naj bodo sledeči igralci ob 13.45: Lušan, Ivo, Turkovič, Pišek L, Sočan, Jug I in II, Slapar, Senica, Privšek, Zalar in Pečar. ASK Primorje, kolesarska sekcija. Pozivam sledeče kolesarje gg. Zanoškar, Kosmatin, Kosmina, Nagode, Cihlar, še« niča, Picelj, Klopčar, Sefič, škrabar, da »o udeležijo danes ob 10 v restavraciji Z vež« da sestanka radi popoldanske prvenstvene dirke in verifikacije. SK Krakovo. Danes ob 830 se vrši trening tekma s SK Svobodo. Ob 7.45 naj se zglasijo pri gospodarju sledeči: Malič, Marjetic, Novak I. in II, Jeršek, Grabn« jan, Bončar, Kalaš, Koser L, Benedetiu, Vlaj, Štante, Klančar in Drnovšek. Igra se samo ob lepem vremenu. Kdor nima belega dresa in črnih hlačk, jih dobi pri gospodarju. Igrišče: SK Svoboda. Motoklub *Ljubljana» opozarja vse svoje vozače»člane, da se vršijo v nedeljo dne 24. t m. velike motociklistične dir« ke na dirkališču Černomerec pri Zagrebu, katere priredi L Hrvatski motociklistični klub v Zagrebu. Kdor izmed članov M. K. L. se hoče teh udeležiti, naj se prijavi do 22. t m. v klubovi pisarni Resljeva c. 1. Propozicije kakor tudi prijave so istotam na razpolago. Plavalna tekma na Ljubljanici. Danes ob 14. priredi SK Dirija na prostoru Ljub« Ijanskega Športnega kluba ob Ljubljanici veliko propagandno plavalno tekmo, ki naj pokaže javnosti razvoj in napredek tega plemenitega športa med ljubljanski« mi plavači in dokumentira visoko formo slovenskega plavalnega športa, sad dve« letnega tihega, marljivega treninga. Viso« ka forma plavačev pa jamči za izborne rezultate in je sigurno, da bo padlo pre« cej slovenskih rekordov — v treningih so bili doseženi že znatno boljši uspehi od obstoječih. Vsekakor pa bo dana ob« činstvu prilika, videti toliko zanimivih momentov, sliko napetih situacij, ki bodo mogle navezati njeg-a pozornost in vzbu« diti v javnosti ono zanimanje, ki ga fak« tično tudi zasluži Avtomobilska tn motorna dirka na Ljubelj. Predpriprave za drugo dirko in ocenjevalno vožnjo avtomobilov in moto« ciklov na Ljubelj, ki se bo vršila v nede« ljo dne 14. avgusta t L, so v polnem teku. Tozadevne propozicije so končnoveljivno izdelane ter se dobe v tajništvu Avtoklu« ba- — Oficijelni trening se bo vršil v ne« deljo dne 7. avgusta med 9. in 12. in med 14. in 19. Razen tega 11. in 12 avgusta med 14. in 19. Za avtomobiliste, ki želijo razen v zgoraj navedenih dneh treniraj, je izdal Avtoklub Sekcija Ljubljana po« sebne legitimacije za trening, na podlagi katere je mogoče nemoteno voziti do dr« žavne meje. Z« vsako poizkusno vožnjo na Ljubelj je torej treba vzeti s seboj legi« timacijo za trening ter vsa druga oblast« veno predpisana izkarila. Legitimacija se mora na zahtevo pokazati kontrolnim or« ganom ter je prestop meje dovoljen samo v toliko, kolikor je za obračanje vozila to neobhodno potrebno. Legitimacije se do« be med uradnimi urami v tajništvu kluba. — Prijave za tekmo sprejema tajništvo Avtokluba do 1. avgusta t L, z dvojno prijavnino pa do 9. avgusta t L ter daje vsak čas potrebna pojasnila. Motoklub Celje. Kakor že objavljeno, sklicuje pripravljalni odbor «Motokluba» Celje za danes »voj ustanovni občni zbor, ki se vrši v gostilniških prostorih v Na« rodnem domu z običajnim dnevnim re« dom. Začetek razprav ob 10. url Na zbor so vabljeni vsi motocikiisti in ljubitelji motociklističneg« športa, ki »o nastanje« ni v krajih društvenegi področja, to se pravi v srezih Celje, Gornji grad, Šmarje pri Jelšah, sodnih okrajih Laško in So« stanj. Za slučaj slabega vremena, odpade skupni izlet v Rogaško Slatino, ki je do« ločen po končanem zborovanju. Po od« redbi Sreskega poglavarstva v Ce!ju je pro pagandna vožnja skozi mesto preložena po zborovanju, ne kakor objavljeno ob 9. uri pred zborovanjem. Domače vesti * Vodnikova družba v Ljubljani prosi vse svoje poverjenike, kj so ii nakazali članarino, pa ji niso poslali seznama članov, za katere so članarino poslali, da to store v najkrajšem času. Obenem pa prosi tudi še one poverjenike, od katerih dosedaj ni prejela niti članarine niti seznama nabranih članov, da ji na kratko vsaj sporočijo, ali ji bodo, oziroma so ii nabrali člane. Knjige «e začno v kratkem tiskati in zato je nujno potrebno, da se določi višina naklade. Poznejših prijav ne bo mogoče upoštevati, ker se bo natisnilo le toliko knjig, kolikor bo Ugotovljeno članov. * Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: poštno-brzojavm uradniki U-3 Alojzij Knez iz Ljubljane 3 v Ljubljano 2 m Leopold Sir-nik iz Metlike v Mozirje; pb. uradniki II—4 Frida Hutmann iz Mislinj v Ljubno in Ivana Virdišar iz Ljubljane 1 v Gornji grad, Karla Šarabon iz Ljubljane 1, v Maribor, Štefanija Zuljan od Sv. Jurija ob Ščavnici v Strnišče pb. uradniki 11-5 Amaliia Kos iz Gornjega grada v Zidani most; pb. uradniki III-3 Franja Zemljič z ravnateljstva v Ljubljani 1 in Karla Flisek iz Hoč v Studence pri Mariboru; zvan. I. sk. Iv. Kalan iz Ljubljane 2 v Ljubljano 1, dnevničarjl Franja Adamič iz Celja, v Konjice in Rupert Meglic od Sv. Jurija na Ščavnici v Maribor Napredovali so: Za zvaničnika II. skupine Fran Puc v Ljubljani 1: za zvaničnike H. 6kupine Srečko Berce in Fran šiinnovec v Ljubljani 1, Fran Dolinar v Ljubljani 2, Mar tin Knupleš in Fran Uhl v Maribor 1, Karel Rakar na Maribor 2, Leopold Kuclar in Ig. Dermaša na ravnateljstvu; za zvaničnike III. skupine Josip Goberc v Ljubljani 2 in Albert Kos na X. terenski t tehniški sekciji — vsi služitelji. Izstopila sta iz poštne službe dnevničarja Dimitrij Babkov v Ljubljani 1 in Josip Boh v Ljubljani 2. * Zdravniki pred nezaposlenostjo. Iz ministrstva za narodno zdravje prihaja vest, ki bo v vrstah mladih zdravnikov in zlasti medicincev, ki letos končajo svoie študije, vzbudila neprijetno iznenadenie. Število zdravnikov je naraslo tako, da so popolnje-na vsa službena mesta v državi ter je mini. strstvo za narodno zdravje ustavilo sprejemanje prošenj za namestitev zdravnikov. Da bi se izboljšale naše zdravstvene razmere, namerava ministrstvo za narodno zdravje delovati na to, rek, dne 19. t. m. v veliki zdraviliški dvorani. Spremljal ga bo na klavirju g. Bizjak Kakor čujemo priredi enak koncert v soboto dne 23. t. m. na Bledu v veliki dvorani Kazine. — Te dni pričakujemo g. ministrskega predsednika Vukičeviča z rodbino, ki ostane tukaj dalj časa. Ker imamo neprestano lepo vreme, je mnogo gostov odgodilo svoj odhod. Radi tega ie tudi Pomanjkanje sob zaenkrat še občutno. * Prepovedani listi. »Acht-Uhr Abend-blatt«, ki izhaja v Berlinu. »Banatul« ki izhaja v Temeivaru ter »Tribuna Banatulni*, »Temesvarer Tagblatt« in »Temesvar; Hir-lap, ki izhajajo v Temešvaru, so prepovedani v naši državi, ker pišejo proti interesom naše države. * Deželno sodišče v Ljubljani (oddelek XI) poziva, da se v kazensko pravni stvari zoper Antona Peska oglase v svrho zaslišanja kot priče dne 20. t. m. med 10. in 14. uro v sobi št 94 (I. nadstropje) naslednji vlagatelji bivše Ljubljanske posojilnice oziroma Jugoslovenske zavarovalne hranilnice katerih naslov je sodišču neznan: Ljubljanska posojilnica: Ktižanič Marija. Brodaj Arica; Marija Selšek, Marija Grandovec, Terezija Pogačnik, Marija Pire. Helena Šo-šteršič; Jugoslovanska zavarovalna hranil- nica: Bernik Marija, Kavčič Marija Ivan in Marija Stare. * Poštninska prostost Ornltološkega observatorija. Poštninska prostost te ustanove je razširjena tudi na opazovalce tega observatorija. Ornitaloški zavod, ki se bavi z opazovanjem ptic selivk, torei ni oproščen poštnine samo v dopisovanju z državnimi oblastvi, uradi in ustanovami ter z umetniškimi zavodi, temveč tudi v medsebojnem dopisovanju s svojimi opazovalci, ki mu pošiljajo podatke o selitvi Ptic. Take dopisnice pa morajo imeti pripombo: »V zadevah Ornitološkega observatorija. Poštnine prosto. * Osemdesetletnica. Župnik v Središču, zlatomašmk g. Jakob Canikar ie včeraj čvrst na duhu in telesu slavil svojo 80 letnico. Rodil se je 16. julija 1847. pri Sv. Toma:žu kraj Ormoža, v duhovnika je bil posvečen 23. julija 1871. Vsem prijaznemu, uglednemu slavljencu želimo še mnoga zdrava leta! * Učiteljski maturanti-veterani iz L 1880 in L 1881 marib. učiteljišča so imeli v preteklem tednu svoj obletni sestanek v prijaznem mestu Slovenjgradcu. Od 19 še živečih jih je prišlo 12, katerim se je pridružil še iz L 1882 čvrsti planinski korenjak tov. Franjo Kocbek iz Gornjega gTada. Vsi so bili od županstva, šol. nadzornika, tovarišev učiteljev, prijateljev in znancev zelo prijazno sprejeti. Na predvečer se je tova-riSki in prijateljski sestanek po načrtu sklicateljev posebno lepo razvil v navzočnosti izredno prijaznih meščanov, uradništva in učiteljstva. Iznenadil je navzoče pevski kvartet slovenjgraški, ki je podal krasne umetne in narodne pesmi, a močan zbor tamburašev nas je zabaval z lepo ubranimi kGmadi. Razni govori so poveličevali sestanek, da ostane vsem v prijetnem spominu. Drugi dan je zarana daroval g. msgr. prof. Vreže mašo za vse pokoine tovariše Ln profesorje in za vse živeče veterane. Po maši so položili zbrani venca na grobova pok. šoL nadzornika Trobeja in pok. nadučitelja Arnečiča. Po ogledovanju mesta in okolice so se zbrali zopet v hotelu »Pri pošti« k okusnemu obedu. Prisostvoval je tudi g. župan Cajnko in izrekel lep nagovor. Vsi navzoči so tam sklenili, da prih. leto priredijo sestanek v Slov. Bistrici, čez 3 leta pa 50 letnico mature zopet v prijaznem Slovenjgradcu. Pred razhodom ie iznenadil vse uč. veterane ravnatelj g. Skaza s prijetnim prevažanjem na svojem fletnem avtu k tov. Šmidu v Podgorje. Tam dobro in prijateljsko pogoščeni so se hvaležno razšli na svoje domove. Živeli! — Dr. B. R. N. je, da se upalijo človeška čreva na najskrajnejšem koncu, in sicer radi črevnih bakterij. To se lahko odstrani edino le s takojšnjo uporabo »Poste-rizana«. Takoj po uporabi se že opazi uspešen učinek. Moderna higijema zahteva, da si to nabavi vsaka hiša. »Po-;terizan< naj bo v vsaki kopalnici in toaleti. Star pregovor pravi, da je bolezen lažje preprečiti kot lečiti. * Jugoslovensko- nemško parobrodarsko društvo. Po vesteh iz Berlina se pogaja naša vlada že nekoliko dni z veliko nemško finančno skupino v zadevi ustanovitve jadran skega parobrodarskega društva. Pogajanja povoljno napredujejo in utegne v kratkem priti do sporazuma med nemškimi bankami in našo vlado. * Razpisana profesorska služba. Na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju se razpisuje učno mesto za srbsko - hrvatski jezik v zvezi s francoščino, oziroma italijanščino. Za to mesto pridejo v prvi vrsti v poštev profesorski kandidati % usposobljenostim (diplomskim) izpitom iz teh predmetov. Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa do 31. julija 1927 pri ravnateljstvu državne dvorazredne trgovske šole v Celiu. * Natečaj za učitelje petja in telovadbe Na podlagi finančnega zakona otvori ministrstvo prosvete enoletni tečai za učitelje petja na srednjih šolah. V tečaj se sprejemajo absolvirani gojenci učiteljišč in učitelji osnovnih šol, kj nimajo nad deset službenih let. Prijave naj se vlože pri ministrstvu za prosveto, oddelku Za srednji pouk do 1. avgusta. Sprejemni izpit se bo vršil dne 1. septembra. Slušatelji, ki so učitelji, dobivajo, dokler traja tečaj, svoie redne prejemke. Po opravljenem izpitu se imenujejo slušatelji za učitelje petja na srednjih šolah. — Enoleten tečai se otvori tudi za učitelje telovadbe na srednjih šolah. Za slušatelje tečaja se sprejmejo naši državljani v starosti do 25 let, ki so opravili učiteljski zrelostni izpit ter učitelji osnovnih šol. V tečaj se sprejme trideset kandidatov. Prošnje je vložiti do 1. avgusta, predavanja pa se prično dne 15. septembra. * Konjiška podčastniška šola v Nišu bo dne 28. septembra sprejemala gojence iz civilnega prebivalstva in iz stalnega kadra. Šolski tečai se začne dne 1. oktobra in traja dve leti. Prijave kandidatov se sprejemajo do 20. septembra. Podrobni pogoji za sprejem so razvidni iz razpisa v 76. letošnji številki »Urad. lista«. Kandidati, ki uspešno dovršijo šolo, imajo pravico do častniškega čina. * Pri delu smrtno ponesrečil. V Kotniko- vi opekarni na Vrhniki se je smrtno ponesrečil osemnajstletni delavec Franc Povše. Zgrabil ga je transmisijski jermen, ki ga je dvignil kvišku in udarial z njim ob nastavek pri oknu. Nesrečni delavec, edina opora svojih starišev, je mrtev obležal ob stroju. * Požar v Palovičab. Ob prflikl nevihte v četrtek dne 14. julija je udarila strela v Go-lobovo hišo v Spodnjih Palovičah. Vnela se je slamnata streha in v trenotku je bila vsa hiša v plamenu ter je pogorela do tal kakor tudi zraven stoječe gospodarsko poslopje. Le močnemu nalivu se je zahvaliti da so vaščani mogli omejiti požar. Škoda se ceni na približno štirideset tisoč dinarjev. * Strela užgala gospodarsko poslopje. Iz Zagorja nam poročajo: V petek zvečer je bilo ozračje zelo soparno. Prebivalstvo je šlo k počitku, in nikdo ni pričakoval čez noč posebno hude nevihte. Ob 1. ponoči je naenkrat pričelo grmeti in treskati, ploha dežja se je vlila, vmes pa je tolkla toča, da so žvenketale šipe. Kmalu nato je pričel biti plat zvona, oglasilo se je tudi piskanje sirene. Razburjenje prebivalstva je spravilo vse iz postelje. Strela je udarila v hišo posestnika Kurenta v vasi Oriek v občini Ko-tredežu. Pogorela je hiša in skedenj, ki sta bila hipoma v ognju, tako da so si domači komaj rešili življenje. Na lice mesta so prihiteli gasilci iz Zagorja, ki pa niso stopili v akcijo. Kurent ni bil zavarovan in je vsled tega močno prizadet. * Grozen požar v okolici Prlzrena. V selu Dragoš v okolici Prizrena ie v četrtek ponoči nastal silen požar, ki se ie naglo raz širil na celo selo. Požar je divjal celo noč in ga zaradi pomanjkanja vode ni bilo mogoče omejiti. Zgorel je tudi en otrok In mnogo živine. Uničeno je celo selo. Škoda je zelo velika. * Težka avSjatična nesreča. Komanda zrakoplovstva v Novem Sadu ie prejela službeno poročilo o avijatični nesreči, ki se je v četrtek pripetila nad Kopaonikom. Glasom tega poročila je aeroplan Breguet-XIX v višini 2000 m nad Kopaonikom zašel v močne nasprotne vetrove iz katerih ni bilo izhoda. Major Jaša Gjorgjevič se je s padobranom spustil na tla ter se pri tem le neznatno poškodoval. Poročnik Milan Po-povič pa je prepozno skočil iz aeroplana, tako da padobran ni mogel stopiti v funkcijo. Popovič je ostal na mestu mrtev. * Železniška nesreča na progi Mostar-Sarajevo. V petek dopoldne sta na progi Mostar-Sarajevo trčila pri Hadžiču skupaj osebni vlak, ki je prihajal iz Mostarja ter tovorni vlak, ki je vozil v nasprotni smeri. Strojevodja osebnega vlaka je smrtno poškodovan, več oseb pa je lahko ranjenih. Dva vagona osebnega vlaka sta se prevrnila, na srečo pa sta bila prazna. Tudi drugi strojevodja je težko ranjen. Padel je pod službeni vagon, ki mu je zdrobil prsni koš. Ni upanja, da bi ostal pri življeniu. * Smrtna nesreča na lovu. V okolici Vrll-ke v Dalmaciji je Mladen Stojanovič na lovu v planinah tako nesrečno manipuliral s puško, da je samega sebe hudo obstrelil. Prepeljali so ga v splitsko bolnico, kjer je kmalu nato podlegel poškodbi. * Risi v Srbiji. Pred par dnevi je neki seljak v okolici Pirota v gozdu vlovil malo, mački podobno živalico, ki jo je prinesel v Pirot in izročil lekarnarju Radosavljevi-ču. Lekarnar je v živalci takoj spoznal risa mladiča, starega 1 mesec. Čuva in goji ga v kletki Mladi eksemplar iz risjega plemena o katerem so doslej trdili zoologi, da je že popolnoma izumrlo v naših krajih, prihajajo ogledovat lovci in znanstveniki od blizu ln daleč. * Cerkvena tatvina v Šibeniku. V petek zvečer je bilo z oltarja v Šibeniku ukradenih več dragocenosti, kakor zlate natene in precej dragocen zlati križ. Tatov še niso mogli izslediti. Vrednost ukradenih cerkvenih dragotin je visoka in so o tatvini obveščene vse varnostne oblasti v državi * Sedem žrtev steklega psa. V selu Ba-dovinu pri Šabcu je stekel pes obgrizel sedem vaščanov. Končno je ljudem uspelo, da so psa potolkli poškodovance pa odpravili v Pasteurjev zavod v Valjevu. * Borba s steklim volkom. V strašni vročini, ki zadnje čase vlada v Hercegovini, je steklo že mnogo domačih živali, a besneti je začela tudi divjačina. Nedavni večer se je priklatil v neko planinsko stajo Pri Izgoru stekel volk. Začel je divje trgati ovce. Lastnik Novica Cutukovič. ki je spal v staji, se je prebudil in se z golimi rokami vrgel na volka. Razvila se ie strašna borba. Volk je s človeka trgal kos za kosom,, ga podrl na tla in še mrtvega mrcva-ril. V tem je prihitel mlajši brat s sekiro in je volka tako srečno treščil po hrbtišču, da je besna zver takoj poginila. * Zaljubljen gost z mesarskim nožem. V vasi Ubu pri Valjevu se je nedavno poročil zidar Ljubo Jovanovič z mlado vaško lepotico Novko. Pred par dnevi je prišel k njima na obisk znanec Joso Nikolid. Prišel je in ni ga bilo več odpraviti od hiše. Za- . ljubil se je v lepo mlado ženo in jo začel nagovarjati, naj pobegne z njim. Ker ga je ostro zavrnila, je ves divji popadel dolg nož in suni! Novko pod rebra. Težko ranjeno so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo, divjega zaljubljenca pa so kmalu vlovill in odpravili v zapor. * Pripravniški tečaj za uradnike iinančne kontrole priredi letos finančno ministrstvo v Beli CrkvL Tečai bo trajal dva meseca. * Laško, Rimske Toplice. Danes popoldne ob 16.30 v Laškem zvečer ob 20.30 v Rimskih Toplicah koncerta jugoslovenskih narodnih pesmi »Ljubljanskega Zvona« iz Ljubljane. Prijatelji naše lepe pesmi, pridite! * V počaščenje spomina pokojnega g. dr. Zdenka Margrelterja daTuje »Jugoslov. Matici« njegov hvaležni prijatelj Franjo Din 1000.—. * Aphidol, sredstvo zoper listne uši In druge slične izdelke tvrdke Chemotechna, Ima stalno v zalogi drogerija Sanitas Ljubljana. 1077 * Učni tečaj za umetno vezenje na »Pfaff« šivalnih strojih priredi tvrdka Ign. V o k, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 7. od 18.— 31. t. m. v lokalu g. K. Kačiča na Dunajski cesti. Vstop vsakemu interesentu dovoljen ter se tvrdka za mnogobroini obisk priporoča. ♦ čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove. ostarelostl, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanacijskesn termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon. 142 KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe. ♦ Pri ishiasu se na kupico prirodne gren-čice »Franz-Josef« zaužite zjutraj na tešče pojavi brez težkoč obilno izpraznjenje črevesa čemur se rad pridruži dobrodelen občutek olajšanja. Zdravniški strokovni časopisi omenjajo, da voda »Franz-Josef« zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na Jetra In debelo črevo ter hemeroidih in prostatalnih bolečinah. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. ITO — zobna pasta najboljša! Bela in rujava kotenina, Sifon, kambrik, dileni po nirfrih cenah pri FRANC PAVLIN — GBADLSCE ŠTEV. 3. ♦ Sveži svetloplsni papir, negativni in pozitivni, prvovrstne znamke, ozalld za suho proizvajanje kopij sldčni In pavzni papiT najfinejših specijalnih vrst vse tehnične ln risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Ivan Bonač, Ljubljana. 120 ♦ Svetloplsni papir negativni 42—52 pozitivni 52, 62 Din priporoča papirna trgovina I. Gajšek nasl. Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. 180 ♦ Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktufra Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 ♦ Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. 93 ravnik dr. Puher do 8. avgusta ne ordinira Iz Ljubljane u— Kaos na ljubljanskem magistratu. Klerikalci vedo, da bo 2. oktobra prenehalo gerentstvo na ljubljanskem magistratu. Treba torej izsiliti, kar se da. Po vsem, kar pride v javnost, komisar ni g. Mencinger, ampak klerikalni eksponent Pire. Razpisane so tri čisto nepotrebne službe na ženski realni gimnaziji, da spravijo pod streho tri klerikalce na stroške ljubljanskih davkoplačevalcev. G. Mencinger, ki formalno nosi vso odgovornost, je povsem v klerikalnih rokah, ker se boji, da sicer sploh pade. Vseeno računa ne bi plačala SLS, ampak davkoplačevalci, javnost pa se bo držala g. Mencingerja! u— Nič odgovora? Te dni smo omenili, da se v uradnih prostorih ljubljanske policije po uradnih osebah urejajo in za SLS pripravljajo volilni imeniki. Moramo reči, da smo pričakovali, da bosta g. direktor Gu-štin in veliki župan reagirala in povedala, kaj sta odredila. Gospoda pa — molčita... u— Stališče obrtništva napram stanovanj skemu zakonu. Zveza obrtnih zadrug v Ljub liani je na svoji seji dne 15. julija t. 1. razpravljala o stanovanjskem zakonu in je soglasno sklenila podati naslednjo izjavo: S 1. novembrom t. 1. se namerava ukiniti stanovanjski zakon, ki je v letih po vojni v dokajšnji meri oviral razvoj obrta in povzročal v obrtniških vrstah občutno pomanjkanje dela. Obrtništvo ne uživa v stanovanjskem zakonu nobene zaščite, ie pa tudi prepričano, da bo odprava tega zakona s prosto izmenjavo stanovanj omilila stanovanjsko krizo ter v znatni meri vplivala na gradbeno podjetnost. Glede na to, da je sta novanjski zakon za obrtništvo škodljiv, se izreka načelstvo Zveze obrtnih zadrug za čim prejšnjo ukinitev stanovanjskega zakona! — Načelstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. u— Nova električna razsvetljava v opernem gledališču. Na intervencijo upravnika ing R. Kregarja je vladni komisar dr. Mencinger s soglasnim sklepom sosveta naklonil upravi Narodnega gledaišča v Ljubljani subvencijo v znesku 300.000 Din. s katero se bo izvedla popolna reorganizacija električnih naprav opernega odra. Dosedanje naprave so v skrajno derutnem stanju, čisto zastarelega sistema ter so venomer ogrožale varnost gledališča kakor tudi gledališkega osobja in občinstva. Policijska in gradbena direkcija sta že pred leti opozarjali na veliko nevarnost požara v primeru, da se ti nedostatki ne bi pravočasno odpravili. Izredno razumevanje gospoda komisarja in sosveta je s svojim sklepom to pomanjkljivost končno odpravilo in ustvarilo obenem tudi možnost za tehnično mnogo boljšo odersko razsvetljavo. Ker pa ie gledališče last oblastne skupščine in preide tudi nova električna naprava v posest oblasti, se je obrnil komisar na oblastni odbor s prošnjo, da porabljeno vsoto vrne ne občini temveč upravi Narodnega gledališča, ki naj jo porabi za reorganizacijo ostalih panog našega gledališča. Obenem se izvede na sklep sosveta napeljava 220 voltnega toka v operno gledališče. Narodni dom in okolico ter s tem modernizira elektrifikacija tudi tega mestnega okraja. u— Napredno polit, in gosp. društvo za vodmatski okraj je na seji dne 15. julija t. 1. izvolilo naslednji odbor: gg. Fortič Valentin predsednik, Pišek Franjo, nam. predsednika Piki Karel, tajnik, Zeleznik Rudolf, nam. tajnika, Flegar Stane, blagajnik. Lampret Janko ml. knjižničar, Roš Edvard, knjižničarja. u_Društvo »Enakopravnost najemnikov« je v osnutku. Najemnik, ki trpi zaradi stanovanjskega zakona in pričakuie izboljšanje svojega položaja z ukinitvijo tega zakona, naj prijavi pripravljenost k vstopu v to društvo na upravo tega lista Pod »Enakopravnost«. Prijavljenci se bodo v kratkem pozvali na ustanovno občno zborovanje. 1078 u_Vesela zabava bo danes popoldne ob 17. na Ožbinčkovem vrtu pri Anžiču na Sp. Poljanah. Poje pevsko društvo »Sava«, igra pa prijazni orkester Sokola I. Lep senčnat vrt Pridite! u— Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi danes popoldne na vrtu »Restavracije« v Rožni dolini vrtno veselico z jako bogatim in pestrim sporedom. Vliudno vabimo vse prijatelje, da se veselice v velikem številu udeleže. u— Klub Primork vabi vse svoie gg. članice, da se udeleže pogreba blagopokojne ge. Franje Košir. — Guličeve matere, naše bivše predsednice ge. Vide dr. Baltičeve, in to v pondeljek ob 4. popoldne Dunajska cesta 31. — Predsednica u— Koncert v hotelu Tivoli se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. od 15. do 20. Vstopnina prosta. Priporoča se Vekoslav Dolničar. 1080 Žrebanje loterije trgovske akademije v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoj srečke. . u— Drobna policijska kronika. Predsnoč-niim je bil aretovan neki berač, ki je nadlegoval stranke po hišah ter ustavljal na ulici pasante. Pozneje so ugotovili, da so prijeli zrelega ptička, ki so ga že željno pričakovali na sodišču. Priiavljeni so bili dalje še naslednji dogodki: 1 tatvina perila, 1 tatvina vozička, 1 poneverba čevljev, 2 telesni poškodbi, 1 poškodba tuie lastnine, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 nezgoda ter 10 prestopkov cestnega policijskega reda. u— Sleparska natakarica. Mlada Pavlica K. je bila kot natakarica več mesecev usluž bena v neki gostilni na Bregu, Bila je z vsakomur izredno prijazna in ie gostom prav prirasla k srcu. Te dni pa jo ie menda zjezila perica, ki ji ni prinesla svežega perila. Pavlica je bila tako zelo huda, da je pobasala vt kovčeg dve gospodinjim srajci in izginila kar pieko noči Mudilo se ji je tako, da je pozabila obračunati tudi z gospodarjem, ki mu je ostala 4500 Din dolžna na vinu. u_ Zasledovan brezstidnež. Po drevoredih v Tivoliju, pod gozdom in na sličnih prikladnih mestih se Je jel zopet od časa do časa pojavljati neznan perverznež, ki skuša od prilike do prilike, najraje v zgodnjih jutranjih ali večernih urah. opozarjati nase z nesramnimi gestami. Brezstidneža, ki se je pojavljal ob tem času tudi lansko leto, policija nikakor ne more izslediti. u— Tat v kokošnjaku. Rožnodolski tatovi vsekakor neznansko obrajtajo kurjo juhico in mastna kokošia bedra. Skoro nikjer se ne pripeti toliko tovrstnih tatvin. Predsnoč-njim so se splazili doslej še neznani tatovi zopet do kokošniaka na vrtu hiše komisarja finančne kontrole g. Franca Rehbergerja ter udušili in odnesli lepega petelina in gra-hasto kokoš. u— Onesveščena na cesti Krojač Avgust Ježek je predsnočnjim okrog 22. obvestil stražnika, da leži na Vrazovem trgu onesveščena neznana ženska. Stražnik, ki js takoj odhitel tja, je res našel ležati na tleh čedno oblečeno žensko, ki jo ie skušal dvig niti pokonci. Pri tem se je neznanka za hip osvestila tožeč o silnih bolečinah v želodcu. Stražnik je obvestil rešilno postajo, ki je nesrečnico z avtomobilom odpremila v bolnico. Tu so ugotovili, da je oslabela ženska Ivanka Primanova, natakarica z Jesenic. u— Prevejan goljuf. V baraki v Kotniko-vi ulici, kjer ima svojo delavnico čevljar Matija Tome, se je zgjasil predsnočnjim Zena, ki se kritiki stavija po robu. To je žena, ki na obali aU na letoviiču razen trojega (ara ima Se belo in gladko kožo, brez vidnih dlak in dlačic. Zatorej ne kaže uporabljati britve, ki draži koio, povzroča izpuščaje in zapušča črne točke. OgibaU Be treba tndi ostalih kompliciranih sredstev, ki neugodno diie, in eo često vzrok pordečenju. Da postanejo dovTšeno privlačne, upotrebljavajo vse skrbno negovane dame danes Taky. Ta pariimi-rana krema, ki se upotrebljuje tako kakor pride >« tube, odstranjuje v 5 minutah vse odvečne dlake in dlačice s kateregakoli mesta. Takv uničuje dlako do korena in ostavlja belo in gladko kota brez kakSne črne točke. Taky je izdaten, neškodljiv in ?e ne suši. Zato poskusite Taky takoj. Ako ne boste popolnoma zadovoljni, Vam vrnemo denar in tako ves ta poizkus ae stane nič. Dobiva se po vseh drogerllah parfum »rtlah In lekarnah. Zastopstvo in gla ni de-ot za Jugos'avi o HENRY H. NEUMANN, ZAGREB. Pogt pretinac 310. bivši mesarski pomočnik Jože 2. in sicer ravno ob časa, ko nI bfio mojstra doma. Domačega sina k oahruJil, naj mu fzročf par čevljev, Id da fth je kupu od očeta. Ker je •in vedel, da je oče res imel naprodaj par čevljev je mesarju taJooj ustregel. Pozneje tele je čevljar ugotovil sleparijo. Dogodek je seveda takoj javil policiji, ki sedaj zasleduje sleparja, ki se ponavadi zadržuje po iupab v okolioi mesta, kjer ga pa sedaj skoro gotovo ne bo našla. Za izkupiček popiva v kaki zakotni gostfioL u— Kopaliiče ▼ hoteta »Slon«. Radi popravil in reaoviranja prostorov ostane kopališče do 2. avsusta zajrto. Maser fc pe-dikžr ostane p. n. gostom na razpolago. 1076 n— Zatekel se le eno leto star bel temno pegast psiček lovske pasme. Lastaft ga dobi v trafiki g. Albrehta na Vtdovdanski cesti 7. u— Malinovec, pristiri dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica. 1039 u— Stenlcol najboljše sredstvo proti stenicam v zalog} drogerCe A. Kane, Židovska ulica, 1006 Iz Maribora a— Inšpekcija mariborske kaznilnice. Včeraj je prispel v Maribor inšpektor ministrstva pravde g. Nikoia Ukovič, ki Je taspici-ra! moško kaznilnico in njen posredni zavod pri Sv. Miklavžu. G. inšpektor se je izrazil zelo laskavo o redu, ki vlada v obeh zavodih. a— Tudi Maribor dobi kopalne vlake. Včeraj so prejele mariborske postaje od ljubljanske železniške direkcije obvestilo, da je začela železniška uprava končno upoštevati tudi Maribor, ker je pravkar dovolila kopalni vlak na progi Maribor-Limbuš Bistrica in nazaj. Železniška uprava bo dostavila za kopalce posebne vagone, ki bodo priključeni vlaku št. 714, ki odhaja iz Maribora ob 13.18 in se vrača ob 18. Vozna cena bo izredno znižana, in sicer še pod polovično, kakor pri kopalnih vlakih v Ljub liani. Cene bodo še javljene. Ugodnost stopi v veljavo takoj, ko dobe postaje potrebne karte, ki so že naročene. Upamo torej, da bodo že v prihodnjih dneh lahko posečali kopalci dravska kopališča nad Mariborom. Kopalni vlak bo vozil vsak dan. a— Izletniške karte veljajo tudi za Maribor že v sobota Na pobudo SPD in Mariborske zveze za tujski promet, ie dovolila železniška uprava, da se bodo lahko izletniki tudi iz Maribora v smeri proti Dravski dolini posluževali voznih olajšav ter bodo veljale tozadevne izletniške karte dva dni Lahko se bodo torej odpeljali že v soboto ln ob dnevih pred prazniki ter se vrnili šele naslednjega dne z zadnjim večernim vlakom. Ta ugodnost je važna zlasti za planince, ki se vozijo do Prevalj. Zalibog pa ni še ničesar ukrenjenega, da bi dobili Mariborčani tudi izletniške vlake v Rogaško Slatino, kakor jih že hnajo Celjani. a— Z otvoritvijo brezalkoholne restavracije pri Zvezdi je pridobil Maribor času primerno podjetje in pravo zatočišče onih, ki si morajo iskati brano izven doma. Ta restavracija je v vsakem pogledu priporočljiva in opozarjamo na njen današnji oglas. Iz Celja Jaboraeggovi časi se vračajo. Da- ms ponoči se je vračala četa vojakov z nočne vežbe. Na Kralja Petra cesti pred Strupijevo trgovino so Ji prišli nasproti uslužbenci neke znane tvrdke, sami nem- škutarsJd izzivači. Nahrulili so vojake in kričali na nje: »Habt acht! Rechts schaut!« Vodeči Častnik jih je pozval k miru in jih končno oklofuial. Ko je službujoči stražnik interveniral, ga je eden izmed izzivačev na-hrulii in mu zagrozil, češ: Zdaj. ko imamo našega župana, Vam bomo že pokazali, vas bomo vse stran poslali! . . . Tako torej I Vračajo se stari časi, ko je celjski mob pod pokroviteljstvom Jabornegga in Ambroschi-tza komandiral po celjskih ulicah. Tako daleč je prignala Celje naša vrla kleroradika-iija. e— Češka ferijalna kolonija v Celju. Kakor smo že poročali, pride v Celje češka ferijalna kolonija, ki bo ostala tu približno mesec dni. V ponedeljek, dne 18. t nu se pripelje v Celje s .popoldanskim vlakom ob 15.39 oddelek 30 dijakov in 7 odraslih pod vodstvom g. proi. Roubala iz Prage. Vse narodno občinstvo, zlasti pa mladina, se poziva, da se udeleži sprejema na kolodvoru v čim večjem številu. e— Izvolitev žimana v Celju je bila v petek izvršena. Pri tej priliki se spomnimo na izvolitev prvega slovenskega župana v Celju pred šestimi leti! Takrat je bik) pred magistratnim poslopjem zbranega na stotine narodnega občinstva, ki je z navdušenjem sprejelo veselo vest, da Je postalo Celje res slovensko. V petek tega navdušenja ni bilo. Nekako klavrni so zapuščali naši kleroradikaii občinsko posvetovalnico v zavesti, da so slovensko Celje zapravili. Največje veselje vlada pač v nemških kro-• gih, ki se norčujejo iz neznačajnosti. e— Celjske pevce In pevke še enkrat opozarjamo na današnja koocerta »Ljubljanskega Zvonac. in sicer popoldne ob 16.30 v zdravilišču Laško, zvečer ob 20.30 pa v zdravilišču Rimske Toplice. Koncerta Imata na sporedu jugoslovenske narodne pesmi in se vršita ob vsakem vremenu. e— Nesreča radi neprevidne vožnje z avtomobilom. Neki celjski avtomobilist je povozil v Dobrni 31etnega Norbeta Sohauper-!a, sina tamošnjega trgovca Schauperla. Mati. ki je bila s sinčkom skupaj, ga m mogla obvarovati m je bila sama lahko poškodovana. Sinček je dobil težke telesne poškodbe in so ga prepeljal! z materjo vred v celjsko javno bolnico. e— Ne dlriajte po mestu. Že ponovno smo opozarjali na predpise cestno policijskega reda, ki zabranjuje hitro vožnjo po mestu, a kakor se vidi, je vse bob ob steno. Pred nekaj dnevi je vozil neki krošnjar tz Rogaške Slatine z obloženim vozom po mestu v dim ia še brez loči oaeočL BU ie seveda od redarja ustavljen in prijavljen. Tudi kolesarji imajo grdo navado, da dirjajo po najbolj prometnih ulicah (n se pri tem ne brigajo za predpise, da naj vozijo po desni strani. Tako sta trčila dva kolesarja na križišču pred Kreditno banko in se oba poškodovala. Vsako vozilo, ki (Sija pe mestnih ulicah, naj se dosledno ustavi Is vozniki naznanijo pristojni oblasti. Mislimo, da je človeško zdravje in življenje pač veC vredno, kakor nespametne športne kaprice posameznikov. Kadar bomo imeli urejene ulice po ameriškem in velikomestnem vzorcu ln temu primemo varnostno službo, potem naj si gg. dirkači polomijo svoje kosti, kolikor Jim ljubo. e— Najdena koža. Policijska oblast ms naproša, da objavimo: »Pred par tedni Je bila najdena sveža volovsk* koža. Smatra se, da jo je izgubil kak mesar aH pa Je bila ukradena. Lastnik naj se z glasi na sreskem poglavarstvu, policijski oddelek.« Pogreb dr. Andreja Ferjančiča Bled, 16. julija. Danes so položili na Bledu k zadnjemu počitku telesne ostanke dvornega svetnika dr. Andreja Ferjančiča. Številna udeležba znancev in prijateljev od blizu in daleč je pričala, da je užival pokojnik vsestranske simpatije. Navzoči so bili zastopniki oblasti, raznih gospodarskih korporacij, kulturnih in narod-nih organizacij. Med drugimi smo opazili dr. Pretnarja, predsednika Jugoslovenske Matice, dr. Gregorina, dr. Windi-scherja, generalnega tajnika Zbornice za trgovino, industrijo in obrt v Ljubljani, Dragotina Hribarja, predsednika Zveze industrijcev za Slovenijo, profesorja Cankarja, blejskega župana gospoda Kendo z občinskim odborom in mnoge druge. Korporativno se je udeležil pogreba blejski Sokol; pevsko društvo je zapelo pred hišo žalosti «Vigred» Sprevod se je pomikal izpred pokojnikove vile »Mirni dol». skozi Bled k farni cerkvi in na pokopališče, kjer se je v lepem govoru poslovil od pokojnika gospod dr. de Gleria. naglašajoč velike zasluge pokojnega dr. Ferjančiča za narodno probujo, zlasti pa za tujski promet v Sloveniji in za povzdlgo Bleda. Temni oblaki so se razgrnili in zlato blejsko solnce je posvetilo zadnjič izza Triglava, ko so padle na krsto prve grude blejske žemljice, ki jo je pokojnik ljubil nad vse. Predsedstvo SDS je poslalo rodbini pok. dr. Ferjančiča naslednje pismo: Predsedstvo Samostojne demokratske stranke, zavedajoč se nevenljivih taslug pokojnega Andreja Ferjančiča v bojih za pravice našega jezika in za narodno napredno idejo med Slovenci, se globoko klanja njegovemu spominu in ga ohrani v svoji zgodovini na najčastneišem mestu. Spoštovano rodbino prosim, da sprejme izraz iskrenega sožalia celokupne Samostojne demokratske stranke. — Dr. Gregor Žerjav, minister n. r. Iz Kranja r— Deputecija mesta Kranj v dvoru. Včeraj je bila sprejeta v dvoru deputaci* ja naprednih obč. svetnikov mesta Kranj fiod vodstvom župana Pirca, ki je obraz« ožila protest meščanstva proti namerava« ui odgoditvi obč. voinev, ki so razpisane za 24. t. m. in postavitvi komisarja. De« putacija je izročila ministru dvora Janko« viču poseben memorandum. Po povratku iz dvora so gospodje odklonili vsako iz j a« vo, a so bili videti jako zadovoljni r— Defekt kraljevega avtomobila. V petek dne 15. t. m. ob pol 19. se je vračal na Gorenjsko skozi Kranj Nj. VeL kralj z avtomobilom. Pred Majdičevim mlinom pod mestom je nenadoma počila avtomo« bilu pnevmatika. Okrog avtomobila se je zbralo več mimoidočih domačinov, s kate« rimi se je kralj prijazno pogovarjal. Po pet minutah popravljanja se je kralj od« peljal naprej proti Bledu. r— Statistika vojaških naborov v krm j* skem okraju. V preteklih dnevih od 7. do 13. julija so se vršili v Kranju pod vod« stvom polkovnika Nediča iz Ljubljane vo« jaški nabori za kranjski okraj r izven škofjeloškega dela. V skupnem je bil* spoznanih sposobnih 42 odst., torej niti polovica. Najvišji odstotek (51 odst.) po« trjenih nabornikov izkazujejo občine Na« klo, Hrastje, Voglje, Smlednik, Jezersko, najmanjši (34 odst.) pa občine Tržič, Kri« že, Velesovo, Sv. Ana nad Trži čem. Ko« vor, Mavčiče. Kot razveseljivo dejstvo je povdariti mirno, trezno in dostojno vede« nje in nastop letošnjih nabornikov, med tem ko je bilo lansko leto povzročenih ob tej priliki pet tepežev. r— Rezultati hipnih tekem. Ob priliki nedeljskega zlet a Gorenjske sokolske župe v Kranju so se vršile pod vodstvom na« čelnika br. Franca Ažmana tekme za nižji oddelek. Tekmovale so v skupnem tri vr« ste in 20 posameznikov. Prvo mesto Je dosegel br. Albin Završnik, član kranjske« ga Sokola, drugo Paher JoŠko, član škofje« loškega društva, tretje br. dr. Gregoričič, član Sokola v Gorenji vasi. Prva dva tek« movalca sta. prejela veliko diplomo, tretji pa majhna Iz Tržiča č— Kačje leto. Janez Pavlin, kovač ▼ Tržiču, je 14 t m. vjel in ubil 75 cm dol« gega in 4 cin debelega modrasa. Moral Je biti že zelo star, ker je imel 5 cm dolg rdeč rep. o— Tržiška deca na morju. Včeraj, v so« boto je odpravila tržiška podružnica dru« štva Rdečega križa svojo ekspedicijo 30 dečkov in deklic na otok Krk. Da jim pri« pravi udobne prostore, je odšel a. dr. Ps» vel Pance že pred par dnevi na Krk, eks> pedicija pa potuje pod vodstvom gdč. Re« nate Savnikove za njim. Instradirani so preko Karlovca in Sušaka. Žalibog pa ni ministrstvo železnic dalo do sedaj kolo« nljalcem nikakih voznih ugodnosti, tako da morajo deca potovati brez vsake vozne olajšave. _ Take in slične primere bo treba načelno in dobro urediti, da ne bomo osra« " tulci ki nudilo svoii ded vsa mogoče ugodnosti Na kolodvoru so se te« žiške gospe in gospodje od otrok prisrčno poslovili in jim želeli zdravja in veselja. č— Nogomet s tkalo. Včeraj se je do« m«ls pripetila radi neprevidnosti velika nesreča. 131etni dečko B. se je menda učil pri sv. Jožefu za nogometaša ali kaj po« dobnega. Brcal je nad deset kil težak ka» men in ga brcnil tako silno, da se je str« kljal po bregu in drvel z vso silo proti Tr« žiču. Tam nad lekarno je preskočil veli« ko cestno akirpo in padel težko na cesto in dalje v vrata lekarne, kjer je izbil moč« no hrastovo polnilo. Sreča, da ni bilo sit* čajno nikogar na cesti, bil bi gotovo mr» tev. G. lekarnar Lavička ima okoli dve« sto dinarjev škode. Otroke je treba po« svariti, da je nevarno in neprimerno učiti se brenje loge gori pri sv. Jožefu, ker se lahko vsak trenutek pripeti nesreča. č— Splaienl konju Voznik Bračičevo apnence je vozil poln voz apna na' kolo« dvor. Po trgu je imel vos zavrt, malo pred Rihardom ga je pa odvrl. Konje je teža pognala in mesto, da bi zavila dalje proti mestu, sta se obrnila v ozko ulico bistri« ike ceste is % vso silo drvela proti Don siku. V istem času je šk na irorehod as« k družinica sodnega sluge Klemeafičs, gospa z otrokom v vozičku, gospod pe s starejšo punčko, pa niso niti slutili, kaj jih lahko v naslednjem trenutku doleti Časa za umik ni bilo, tako je bil voziček z gospo potisnjen v zid na eno stran, na drugo pa starejša punčka. K sreči so vsi dobili le lažje poškodbe, kakor je ugotovil zdravnik. Ta dogodek naj bo cestnemu od« boru tržiškemu v zadostno svarilo, da je treba čimprej misliti na razširjenje ceste med Škoficem In Rihardom. Saj bi ne bila taka reč, če se od Riharda odkupi oni del okroglega 3tolpa, ki zapira cesto in ji jem« Ije razgled. Iz Litije i— Kako »tofi stvar z novo elektrarno? Petkov dopis v »Jutru* bi mogel dati po« vod za pogrošna naziranja. Pri tem je po« trebno nekoliko odgovora na volilni dopis v »Slovencu« z dne 25. junija t. L G. Le« binger, ker Ie z njim je potrebna diskusija, trdi v tej zadevi, da bi bila stvar elektrar« ne rešena, čim bi podprli g. Kunstlerja oz. moje podjetje. Ali imam opravka s člove« kom, ki še nikdar ni ustvaril niti najmanj« še dobrine na gospodarskem polju in živi od dela drugih? Kako naj je govora o «rpodpori», ako kdo ponudi svoje pošteno blago — kar je seveda tudi elektrika — v nakup tistemu, kateri ga rabi, je vsake« mu trgovcu, lajiku popolnoma nerazum« ljivo, očividno pa ne g. Lebingerju. Ako občina gradi elektrarno mora po preje zme« njati oelo napeljavo, ker nikakor ne od« ark in v tej točki je tista famoznaštat Sani, pokrajinski politični tajnik Mav. ra, o kateri se govori ter o napravi ricij Mandel ter razni drugi fašistični ve« Ijaki Temu obisku posveča zadrsko ia« šistično glasilo «11 Littorio dalmatico* po» uvodnik izpod peresa nekega gov . podpora, o kateri se govori ter o napravi akumulatome baterije. Pomoči pa mislim, da ne bi šel g. Kunstler Iskati h klerikal« cem, da o meni niti ne govorim, ker smo možje in nismo nikomur na prodaj. Pred« log za oddajo elektrike je bil od obeh strani za občino ugoden, ker bi občina za« mogla pri tem prihraniti s časom toliko denarja, da bi lahko postavik elektrarno s svojim denarjem in le v tem slučaju ne bi nihče nasprotoval novi napravi S čiga« vim denarjem pa naj bi se gradik elek« trama, če ne z občinskim oz. s posojilom, katerega bi morala občina najetij in zanj prevzeti jamstvo, tega dopisnik ni omenil. Rentabilnost nove elektrarne pa gotovo ni podana. Litija porabi mesečno v prosekn 1500 KW, torej bi bil dohodek letno okoli 90.000 Din. Elektrarna bi stala najmanj 1,000.000 Din, režija, odpisi, nameščenci in popravik računam letno na najmanj 250 tisoč dinarjev, torej bi ostalo odprto vpra« Sanje na kak način naj krije občina ta pri« manjkljaj, pa če tudi računamo z dvojno porabo toka. — M. E. Lajovic. i— Požar v vlaku. Pri včerajšnjem po* pol danskem vlaku, ki prihaja ob 15. pop. v Litijo, so opazili nenadno, da se je rm> lo usnje, ki se nahaja v prehodih v va» gonu 2. razreda. Po odredbi šefa stanice g. Turka so takoj donesB železniški dekv« ci vode, ter pogasili ogenj, ki se še ni raz« širil. Ogenj so povzročile iskre, ki letijo iz dimnika lokomotive. Znano je, da je pri tkzv. dijaškem vlaku zelo stara lokov motiva, ki meče močne iskre. Pred ne« davnim časom je ista lokomotiva zažgak posestvo gostilničarja g. Drnovška na Sa« vi, ter lesnega trgovca in industrijalca go« spoda Rotarja v MoSeniku. i— Sodne počitnice. Jutri, s pondeljkom se začno sodne počitnice za litijski sodni ekraj. Počitnice trajajo do 25. avgusta. Opozarjamo na to, da ne bodo imele stranke zastonjskih potov. Upoštevali se bodo le nujni in resni slučaji m i— Fantovščina. V intimni družbi se je včeraj poslovil g. Vidic, učitelj v Smart« nem, od «rledigwstanu. Družba zvestih pri« jateljev ga izgubi, ker stopa v sladki za« konski jarem. Pri fantovščini se je nabral primeren znesek v plemenite svrhe. i— Določevanje dohodnine za naš srez. Te dni zaseda v Ljubljani cenilna komlsi« ja za litijski srez. Pod predsedstvom davč« nega nadupravitelja g. Ivana Hočervarja, določajo dohodnino za oba sodna okraja — litijskega in višnjegorskega. Pripomniti pa moramo, da je povišanje eksistenčnega minimuma, s katerim se klerikalci tako radi hvalijo in širokoustijo, davčnemu vi« jaku jako dobrodošlo. Pa o tem bomo še spregovorili Sokol Zlet Gorenjske sokolske župe v Kranju Preteklo soboto In nedeljo je preživela Gorenjska sokolska župa svoj praznik po šestih letih zopet v svojem središču — v gorenjski metropoli Kranju, ne toliko topot z manifestacijo svojih sil in moči. kakor v demonstraciji lastnega tihega dela in vzgoje od članstva pa do dece. V tem .pogledu je zlet odlično uspel. Pač pa je zaostajala topot številčna udeležba članstva in občinstva. Mesto si je nadelo res prazničen in slovesen okras; skoro z vseh hiš so plapolale narodne in državne zastave. V soboto popoldne so se vršile tekme za prvenstvo ln višji oddelek. Ob pol 21. se je vršil stafetnl tek skozi mesta katerega se je udeležilo šest staletnlh moštev. Zvečer pa se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma družabni večer s koncertom in plesom. Neumorno sta sodelovala čitalnični orkester in tamburaši »Edinosti«. Razvila se je do polnoči trajajoča animirana zabava, ki je združila vse številno občinstvo v veliko sokolsko demokratično družino. V nedeljo zjutraj je priredila godba jeseniškega Sokola budnico skozi mesto. Jutro in dopoldne je bilo posvečeno nadaljevanju tekem ln skušnjam za popoldanski nastop. Ob po 12. se je formirala pred Narodnim domom povorka sokolskih čet. Na čelu ji je jezdilo 9 konjecikov Sokolov. Za petimi prapori iz domače župe in jeseniško godbo je korakalo župna starešinstvo GSŽ z odposlancem JSS br. Meškom iz Ljubljane ter župnim starosto br. Jankom Sajovicem. Nato je sledila močna četa. broieča nad 140 članov in 65 članic v kroju. Sprevod se je ustavil pred mestno hišo na Glavnem trgu, kjer je bfi napravljen okusno okrašen oder. Bil je krasen pogled na strnjene sokolske čete in na množico prebivalstva v morju zastav z jasnim Storžičem v ozadju. Prvi je pozdravu Sokolstvo mestni župan kranjski g. Ciril Pire z ognjevitim nagovorom v imenu mestne občine in naprednega meščanstva. Nato je godba intonlrala državno himno. Zbor sta še pozdravila br. M e S e k za JSS in br. Spicar za starešinstvo G S Ž. Izvajanja je občinstvo borno aktaml-ralo. Nato se je povorka pred Narodnim domom razšla. Popoldne se je pričelo kmalu obujati okrog Narodnega doma živ li eni« is vrvenje. Polagoma se je zbralo mnogo občinstva na prostoru za Narodnim domom k javni telovadbi. Telovadbi je prisostvoval med drugim tudi načelnik JSS br. dr. Mur-nik. Ob pol 5. se je pričel javni nastop z bogatim in zanimivim sporedom, ki je bil izvajan eksaktno točko za toSco ter osta-vS na. občinstvo najlepši vtis. Izvajanja članic, moške is ženske dece. od društva Kranj, in gojenk so žela nedeljiv uspeh. Posebno uspel je bil nastop članov. Veselost ln pozornost so vzbudile raznoterosti, zlasti tek skozi zapreke, izvajan od moške dece. Občudovanja vredna je bila orodna telovadba šestih vrst in končni nastop gojenk iz Škofje Loke z rešeti. S posebno točko Je nastopil tudi moški naraščaj iz Kranja. Pri telovadbi je v skupnem nastopilo okrog 300 telovadečega članstva pod vodstvom župnega načelnika be. Franca A ž -mana, Buha, A. Završnika in s. Pečnikove. Vreme je bfio ves dan ugodno in primer- no. Proti večeru se je razvila v prijetnih prostorih okrog in v Narodnem domu prava ljudska veselica. Za zabavo, ples in razpoloženje je bilo izdatno preskrbljeno. Dobro obloženi šotori so zadovoljivo izpolnili svojo nalogo. Zlet je pokazal sadove tihega dela iz sokolskih telovadnic pri nekaterih društvih. na drugI strani pa Je resen memento in poziv vsem ostalim, da se zopet posvetijo delu v sokolskih društvih, ker ne samo kakovostno — temveč tudi po številu mora gorenjsko Sokolstvo napredovati. Sokol v Brežicah bo imel dne 8. septembra. 1.1. svojo letno prireditev. Da bo uspela v moralnem kakor v gmotnem oziru, se naprošajo bratska društva, posebno pa ona posavskega okrožja, da tega dne ne določijo za svoje prireditve. Zdravo! Priprave za otvoritev Sokol skega doma v Ljutomeru dne 13. tn 14. avgusta so v pol nem teku. Pričelo se je z razpošiljanjem okusnih lepakov, iz katerih je razviden ves program slavnosti. Zanimanje za slavnost je povsod živahno. Dne 14. avgusta se nameravajo zbrati v Ljutomeru številni napredni in Sokolstvu naklojeni Prieki, da na ta način popravijo, kar so lani ob odkritju Miklošičevega spomenika zamudili, namreč da se po letih odsotnosti sestanejo na rodni prleški zemlji. Kdor želi prenočišča, naj se z dopisnico obrne na Sokolsko društvo. Ce bi kdo izmed posetnikov hotel po slav-nosti na razne izlete, mu bodo domačini radevolje prožili pomoč ln nasvet. ilaši onstran Mc Razvoj goriškega fašizma Goriški fašistični tajnik Caccese se je vrnil Iz Rima in sedaj pripoveduje o razvoju in bodočih nalogah fašizma v deželi. Dopisniku tržaškega fašističnega glasila je izjavi, da se bo vršila velika gospodarska bitka v svrho, da se znižajo stroški za prehrano kot logična posledica povišane vrednosti italijanske lire. Kdor bi iz osebnih interesov delal ovire, bo kaznovan- Športna društva morajo zajeti vse ljudstvo in ne samo posamezne kategorije. Tu čaka fašiste ogromno delo. 0 Soli sta seveda tudi govorila- Cacceae pravi, da je šola temelj za razvoj fašistične politike ob meji. Dobil je ugotovilo, da ?e i prihodnjim letom ustanovita v Tolminu li-cej in tehnični institut ▼ Idriji MussolinI se je ranima! posebno za gibanje mladih fašističnih sQ v deželi Vzgoja malega _ mora biti v rokah ljudi, ki so čisti fašisti. V Gorici se zgradijo domovi za . Ta delavska ud rožen j a in športna ve&alSča v fašistični organizaciji bodo uspešno prispevala k asimilaciji drugorodae pokrajine. Caooese Je zatrdil, da se peča tudi z raznimi gospodarskimi problemi goriške dežele in tostvamo delo pokaže svoje sadove že v bližnji bodočnosti Vsak dan novi načrti, ki so pa prav za prav vedno eni in isti. Fašisti bi radi z vso sito, z velikim zamahom, preobHKli slovensko ljudstvo po italijansko. Ker ne ure vsa stvar tako hitro izpod rok, hodijo v Rim po nasvete. Ali nasveti ostajajo često le nasveti-Pa sopet pot v Rim . . . Takft pota Je bilo že polno, pa jih bo še! p— Dalmattnd v Jakinu. Pred kratkim je bik večja deputarija dalmatinskih Ita« Iijanov v Jakinu, da se pokloni osrednje« mu fašističnemu tajniku Turatiju. V tej deputariJI so bili: predsednik pokrajinske opravo« komisije Krakich. »Mi oode> seben uvodnik izpod peresa nekega pri« šotnega Italijana, ki odgovarja na ime Lu« ca Poduje. p_ Izttrjevalce davščin sprejemajo na« ši kmetje vsepovsodi z največjih strahom in trepetom. Nihče ne ve nikdar, koliko bo moral pkčati Sleparij je polno. Po Ilirski Bistrici, Jablanici in tam okoli je pobiral davke neki Giovanni Stocovaz. Kmetje so se prijemali za glave, ker jim jfc višal dav« ke, kakor se mu je zdelo. Dal je potrdilo o tem, kar je prejel, v svoj službeni se« znam pa je vpisal toliko, kolikor je smel iztirjati Tako si je možak nabral tisoča« ke lir. Slednjič je prišk vsa stvar na dan in Giovanni Stocovaz, cufficiale esattori« ale» je prišel pred sodišče v Kopru, kate« ro ga je posklo v zapor. p— Standret spada sedaj h Gorici. Tam imajo staro bralno in pevsko društvo, ki je imelo tekom let obilo dobro uspelih pri« redltev. 10. t. m. je imela biti v Standrežu veselica pa je bik prenešena na 17. t. m. Goriška kvestura je prireditev nato pre« povedala. p— Zločin pri Bazovici. Anton Krizman« čič, kmet v Bazovici pri Trstu, je našel v gozdu pri Ključa truplo svojega osem« najstletnega sina Antona, katerega so iska« Ii zaman že več dni Pokazalo se je takoj, da gre za zločin. Fant je imel več strašnih ran na glavi Storilce iščejo. p— Vojašnica v Idriji. Na lepem pro« štoru, kjer so imeli rudarji svoje vrtove, da so pridelali kako kad zelja za zimu, so pričeli z gradbenim delom za vojašnico. To je ob Idrijci nasproti pokopališču. Sc daj pa je prišel nenadoma ukaz, da se tam ne bo več delalo. Odpuščenih je bilo takoj mnogo mladih idrijskih fantov in narastk je brezposelnost, katere je že ta« ko preveč v Idriji. Bivše rudniško skkdi« šče ni primemo za vojašnico. Najbrže iz« berejo sedaj drugo zemljišče za novo vo« jašnico. Oni lepi prostor pa ostane nersu ben za vrtove. Ubogi rudar ima škodo. p— Kmetijsko zborovanje se bo vršilo v Gorici Skliče ga generalno tajništvo fašističnih načijonalnih sindikatov. Povab« Ijeni bodo razni inšpektorji, tajniki itd. Glavno besedo bodo imeli fašisti, ki ne razumejo o kmetijstvu nič sklenili bodo resolucije in jih poslali v Rim, da se tako postavijo pred Turatijem in Mussolinijem, tako da pridno skrbe za povzdigo kmetij« stva v obmejni deželi. Grda sleparija! p— Velike vojaške poletne vaje se bo« do pričele te dni na Nanosu in okolici Sedaj prihaja tja ogromno vojaštva. p— Črna bodočnost Trsta. Prometno padanje v tržaškem pristanišču bo trajalo najbrže dolgo, ker se nahajajo vse zaledne države v gospodarski krizi. Obstoji nevar« nost, da se razmere za Trst poslabšajo ta« ko, da bo globoko omajan njegov orga« nizem, da se bo stalno nižala njegova go« spodarska sposobnost in posledica bo ta, da se nekdanji položaj Trsta ne bo mogel več obnoviti niti tedaj, ko mine sedanji kriza srednje Evrope. Tako toži poročilo posebne gospodarske komisije, ki je pro« učila položaj Trsta. Komisija podaja pred« loge glede proste luke, glede novih prista« niških del, glede zboljšanja prometnih zvez, industrijske cone itd., same znane, že ponovno obdelane stvari, sporočene v Rim s spomenicami pa zopet proučene v tržaški trgovski zbornici in potem znova po komisijah obelodanjene. Pa vse ne po« masa nič. Hamburška konkurepca ubija Trst, ubija ga pa pred vsem njegova pTi« padnost k Italiji! p— Slovenske kolone v Brdih organizi« rajo fašisti Pogostomi se vršijo sestanki in tako so jim te dni v Dobrovem znova razkgali, kaka moč je v tesnem združenju prizadetih. Govorilo se je o željah in zi» ntevah, ki bi se morale vpoštevati pri no« vih kolonskih pogodbah, katere se izvršo na jesen. Koloni upajo, da bodo nove po« godbe boljše od dosedanjih ali fašistično sindikalno delovanje izkazuje doslej same neuspehe za svoje člane. Delavci, udruženl v fašističnem sindikatu, dosegajo znižane plače povsodi — kaj torej čaka briške ko« Ione? Fašisti izigravajo te organizacije v 6vojo korist in korist podjetnikov in vele« posestnikov! Letošnjo jesen bodo obču'ili to slovenski koloni v Brdih. Pred sodnik! Tam nekje za Rožnikom kinetujeta dva kmeta, Breza in Brezar. Možakarja se sovražita še iz mladih nog. Breza bo sedel 12 ur, in sicer zato, ker mu je zadnjič zavrela kri. Brezar je hodil po svojem vrtu, obrezoval drevesa in rezal veje, ki so sesale na sosedov vrt Obenem je godrnjal: <Če bi bil Slovak imel dobrega soseda, bi ne bilo treba žagati vej!, cTakega hudiča, kot si ti,> se je zadri Breza. <1 hudič pa menda nisem, kvečjemu če si ti Luciler,, je dejal Brezar. se je zadri Breza, pograbil drog in lopnil Brezarja po hrbtu, da se je kar skrivil. Na hrbtu se mu je pokazala mala lisa, ki jo je hitro nesel kazat orožnikom, da 90 napravili potem ovadbo. V Horjulu je nekdo ovadil starega soldata Tineta, da ima vojaško opravo. Prišla je patrulja, ki je vse pregledala in našla samo staro mornariško srajco, ki jo je Tine hranil za spomin na one lepe čase, ko je še vozaril po morju. Tinče bo vendar plačal 50 Din globe. • Dekk Franca je kupik pri Fabjanu v Ljubljani lepo naglavno ruto. Ko je ve«Wo odhajala, je stopil za njo trgovski sotrudnik m jo opozoril: Protestirala je: Sprla eta se, pograbila in premetavala po tleh. Privalila sta se v vežo, kjer je privlekel Tone s težavo iz žepa svoj tov čet. Franceta je kar z zaprtim nožem sunil pod oko. Pa tudi • svojo raso Je imel France smolo. Ko se ms je pod očesom že skoro KW»ula, je pričel 26. februarja v Micikino gostilno, kjer je naletel na kmeU Jožo. Zvečer sta šla skupaj b gostilne. France je nekaj sitnaril in Jože ga je lopnil a palico prav na odo rtaro rano. Tone, ki se Je le bolj br»- aoo Si*-*1 mm* 60 Du eW>* ** * Dom kanadskih visokošolcev v Parizu Kakor smo pred dobrim letom obširno poročali, so začeli graditi v osrčju Pariza tkzv. «Cite Universitaire» (Študentovsko mesto), v katerem bo imela vsaka zainte» resirana država svoj lastni dom. Gornja slika prikazuje dom kanadskih študentov, ki je eden prvih, kar jih je dograjenih. Mlada šampijonka Mile Porrez (Belgija) je na mednarodnem šolarskem plavalnem mitingu v Parizu zmagala na 100 metrov handicap v 1 mm. 24 sek. (belgijski rekord). Berlinski drobiž Berlin, sredi julija. V znamenju počitnic. — Wertheim in 10%. — Naša bodoča filmska zvezda. — Princ Sigismund f. — Avtomobili in deževni weekend. Berlin stoji v znamenju počitnic. Namreč šolskih. In ker high life in vsega onega, kar se šteje v to zavidanja vredno kategorijo, ni v mestu, se trudijo, da bi nudili na jesen gospodi, ki se bo vrnila . novo sliko in novih udobnosti. Cestna pročelja številnih hiš so zastrta z lesenimi ogrodji; nastale bodo nove fasade, na katerih bo dovolj prostora za svetlobno reklamo. Ni je skoro ulice, ki ne bi bila razrita in prekopana. Tu grade novo podzemno železnico. tam polagajo daljnovod za kurjavo, na tretjem mestu zopet kabel za tok ali telefon. In večina vseh teh naprav je namenjena za »njegovo veličanstvo občinstvo!«, izrek, kii ga pri nas .doma še ne poznajo, posebno ne na uradih. Če se prav spominjam, sem na tem mestu že pisal o novo otvorjenih restavracijskih nrostorih trgovine Wertheim. Zadnjič sem bil tamkaj kot spremljevalec neke dame in sem prvič občutil, kako blagodejna uredba je ta restavraci-j apo ogledovanju, šetnji in tekanju od ene strani na drugo. Zares: niso samo dame potrebne oddiha po tem napornem delu, tudi njihovi spremljevalci, če že od samega početka ne čakajo svojih boljših in slabših polovic pri čaši piva v 5. nadstropju Wertheima. In še eno posebnost ima ta restavrant: obligatnih 10% od celokupne vsote za postrežbo se ne pobira. Mislim, da kaj sličnega ni nikjer drugod v Berlinu. Vrhu tega pa imaš še zastonj pogled na vrvenje Potsdamskega trga. Še nekaj, kar bo naše čitatelie brez dvoma zanimalo. Razgovor z našo filmsko igralko I. Kravanja. Kot rojak sem imel seveda takoj dostop. Našel sem našo malo domačinko v jako dobrem razpoloženju. Zakaj tudi ne, če ima človek pred seboj lepo bodočnost, dobro plačo in najde še rojake, ki že poznajo berlinske običaje in so brž pri roki z do- Originalna vprega V Ženevi so te dni opažali na ulicah mladega noja, vpreženega v dvokolesni vozi« ček. Nenavadna vprega je seveda med pasanti vzbujala veliko pozornost. Iz življenja i Belgijci Francozom Spomenik neznanemu francoskemu juna» ku, ki ga je dala Belgija postaviti v Lae« kenu. Spomenik bo odkrit danes, v nede» ljo, v navzočnosti ministrskega predsed* nika Poincareja. Pred devetimi leti Dne 18. julija poteče devet let, kar se je začela Fochova ofenziva ob Marni. Ta dan je nekak mejnik v zgodovini svetov, vojne. Danes - po devetih letih — se komaj zavedamo, kaj se je začelo odločevati s tem dnem. Ali bi bili svobodni, če Fochova velikopotezna akcija ne bi uspela? Po pravici si lahko zastavimo to vprašanje. Najstrašnejši dnevi vse svetovne vojne so bili maja in junija leta 1918, ko je Hindenburg s silo. ki je svet dosihmal še ni videl, udarjal na zavezniško fronto v smeri proti Parizu. Koncem meseca maja je stalo na francoskem bojišču 212 nemških divizij in 172 zavezniških. Vrhovni poveljnik Foch je bil v nepriliki, zakaj sovražnik je imel številčno in materi jalno premoč. Dne 29. maja so Nemci po strašnih bojih zavzeli Soissons, 1. junija pa so že bili v Chateau-Thierryju, pred vratmi Pariza. Valovanje njih čet je dan in noč blazno butalo ob zid braniteljev; novo zgrajeni ogromni topovi so sipali brez nehanja na francosko prestolico cele tone razstrelilnih snovi. Uničevali so hiše. cerkve, tovarne in delali ogromne luknje v avenijah in na bulvardih. Na stotine civilistov, žensk in otrok je bilo ubitih. Junaški Foch ni klonil glave. Zaupljivo je zrl v bodočnost. V začetku julija ie določil dan, katerega se ima začeti protiofenziva zavezniških čet. Izdelan je bil velikopotezen načrt in od njegovega rezultata ie zaviselo. kdo bo v bodočnosti gospodar Evropi nemški militarizem ali svobodni narodi. 15. julija so začeli Nemci znova prodirati preko reke Mame. Ofenziva se je otvorila z ogromnim razmahom čet in strojev... Toda Foch je čakal minuto protinapada, ki jo je matematično natančno določil že dobrih 14 dni poprej. 17. julija zvečer je začelo več kot 10 tisoč zavezniških topov bruhati na ozek odsek nemške fronte. Grom je bil tako strahovit, da se je tresla v Parizu zemlja in da je prestrašeno prebivalstvo najprej mislilo, da so Nemci na pohodu. Ali uradno poročilo je takoj razblinilo strah. Stotisoči francoskih src so zdaj zadrhteli v upanju... Naslednjega dne ob tretji uri zjutraj sta začela napadati generala Mangin in Degoutte. Francozi so se v gostih četah vsipali iz gozda pri Villers-Cotteretsu. Spremljalo jih je mnogo tankov. Streljanje zavezniških topov je bilo sedaj tako usmerjeno, da je nastajal pred napadalci ognjen plot izstrelkov, s čemer je bil nemški protinapad nemogoč. Peklenskemu plotu je sledila navdušena francoska pehota in razbila severno od Soissonsa na fronti 20 km oslabljeni nemški centrum. 19. julija zvečer sta obe francoski armadi ujeli 20.000 Nemcev in zaplenili 400 topov. Temu strahovitemu udarcu je sledil Hindenburgov umik. Nemci so izpraznili v naglici južni breg reke Marne, 21. julija so zbežali iz Chateau-Thierryja in se 27. julija ponoči za vedno umaknili od usodepolne reke. kjer so bili odbiti že na začetku septembra leta 1924. Val navdušenja je poplavil ves svet, ki je simpatiziral z zavezniki. Ministrski predsednik Clemenceau je takrat predložil, da naj se Foch imenuje za maršala. To se je zgodilo. Razvila se je bitka na skoraj 800 km dolgi fronti od Severnega morja do Švice. Vsa črta je bila brez prestanka Princ Waleški je položil prošli petek temeljni kamen stavbi angleških študentov v Parizu. noč in dan v ognju: po polovici Francije je odmevalo težko grmenje. Foch ni niti za trenutek odnehal. Napadal je včasi na desetih mestih hkrati, dan za dnem, teden za tednom, mesec za mescem — in razbijal nemško fronto, dokler je ni slednjič popolnoma razbil in zmlel od kraja do konca... In tedaj se je začel divji beg nekdaj ponosne milijonske armade, beg. kakršnega zgodovina še nikoli ni videla in ga menda tudi nikoli ne bo. Nemški cesar je zbežal na Ho-landsko, zapuščeni vojskovodje pa so morali skleniti premirje 11. novembra in se udati zmagovalcem na milost in nemilost. Dvanajstletni virtuoz Michel Candela je star šele dvanajst let, pa je že na glasu odličnega violinskega virtuoza. Na pariškem konservatoriju je dobil prvo nagrado. Ali žena ali krokodili? Znani lovec na krokodile Henry Chouillas, ki je ubil preko 3.000 teli zverin, je prebil dobrih 30 let na otoku Madagaskarju. Na stare dni pa se mu je stožilo po domovini in se je ves srečen naselil z mlado ženo v Parizu. Z Madagaskarja je prinesel 90 malih krokodilčkov v velikosti navadnega martinčka. To je njegovo premoženje, zakaj Chouillas se nadeja, da bo prodal vsaj po 500 frankov komad. Krokodilovo usnje je namreč zdaj zelo priljubljeno. Svoje gojence je naselil v kopalnici, dal oglas v časopise in čakal kupcev. Nenadoma pa se je njegova žena uprla. Začela je jokati in pospravljati svoje reči, češ, da ne more živeti v istem stanovanju kot krokodili. Odšla je k materi in vložila tožbo za ločitev zakona. Stari Chouillas je postal na mah znan. Prihajajo k njemu ljudje z vseh strani, ker vsakogar zanima, kakšni so majhni krokodilčki. Starec vsakogar prepriča, da je krokodil dokaj nedolžna stvarca. Njegovi malčki so stari komaj 6 mesecev. Rastejo jako počasi. Vsako leto so večji jedva za 1 cm. Ljudje pa so radi indiskretni in starca povprašajo: — Alj vam je res odšla žena zavoljo teh krokodilov? — Odšla je, neumnica — odgovarja starec — in mi je žal za njo. Veste, krokodilov sem se Ie nekoliko naveličal in bi bila žena malce zabavnejša. Ali kako naj bi jo vzdrževal, če ne bi imel krokodilov? No. te zverine pa bodo ostale, dokler jih ne razprodam... Dieudonne Costes, poleg Drouhina edini francoski letalec, ki bo v bližnji bodočnosti poskusil preleteti Atlantik. brimi nasveti. Več bom morda poročal v posebnem dopisu, če bom dobil za to najvišje dovoljenje, pa ne vem, ali bo šlo kar tako brez prigovarjanja. Zakaj mlada dama se še ni povsem vživela v berlinsko atmosfero in ne ve, da je ves uspeh samo dobra in smotrena reklama. Na gradu Neu-Babelsberg so te dni položili k večnemu počitku princa Si-gismunda Pruskega, ki je v Švici na jahalnem turnirju tako nesrečno padel s konja, da je podlegel poškodbam. Kakor njegov brat Friedrich-Karel. je bil tudi pokojni princ velik športnik in je pred vojno dosegel kot lahkoatletik pri pri Beri. S. C. marsikak lep uspeh. Sedaj počiva nekdanji pilot »črni huzar« poleg svojega brata-pilota in zapušča mlado ženo in dva otroka. Prepričan pa sem, da bi si bil izbral samo tako smrt, če bi ga bil kdo prej vprašal. Na sjortnih prireditvah, posebno jahalnih turnirjih, bomo pogrešali visoko postavo tega prijaznega sportnikfa. • Zadnja statistika avtov v Berlinu je pokazala, da postaja tudi v Nemčiji, posebno pa v njeni metropoli, avto resnično to, kar je namreč pripomoček vsakdanjega življenja in ne, kakor se v domovini misli, luksus. Od 60.000 avtov je preko polovice tovornih, in od ostalega števila še okrog 9000 avtotaks, tako, da je trditev vsakdanjega pripomočka popolnoma upravičena in ne izmišljena zaradi razširjenja avtomobilizma in dobičkov ameriških tvrdk. Ob koncu pa še povem, da je bil do-sedlaj še vsak Tveekend moker in deževen, in to prav letos, ko se dela za ta pokret tolika propaganda. Zato pa: vse take priprave izvršite na tihem, da Ju-piter-pluvius ne prekriža računov in načrtov! Vilko Mazi: Tri pike Počivala sva nad nekim slapom v planinah. Tovariš se je bil zleknil v res-je, jaz sem pripravljal samovar. Takrat je prišla mimo mlada in močno razgreta gospodična, za njo starejši, precej obilen gospod, ki se je silno potil pod natrpanim nahrbtnikom. Ovohali smo se s pogledi. Ko sta bila onadva že pod slapom, je dejal tovariš: »Veš, česa sem se zdaj domislil?« Radovedno sem se ozrl vani »Tiste nesrečne zgodbe, ki sem jo doživel pred kakimi desetimi leti. Takrat sem čital med oglasi nekega dnevnika, da išče .mlada oboževalka planin' izkušenega in živahnega vodnika za nedeljske izlete, ki naj se javi, po možnosti tudi s sliko, na upravo lista pod značko .Gorska Vila'. Taka reč utegne biti vrlo interesant- na, pa sem se javil. Zakaj pa ne! _ Nekaj dni kasneje sem dobil prijazno vabilo na sestanek. Čedna igračka je bila ta .Gorska Vila'... Še tisti večer sva si postala dobra prijatelja in sva napravila načrt za prihodnjo nedeljo. Iz dobrih razlogov sva se dogovorila, da se dobiva na predmestni postaji. Vse je šlo po sreči. Vrh tega sva ujela sijajen dan. Med vožnjo mi je razkazovala kopico prijav in fotografij. Nič manj nego trideset in sedem! Mnogo teh obrazov sem poznal. Tudi ože-njenih ni manjkalo. In kako priskutno so se nekateri ponujali, bh! Prišla je najina postaja in vzela sva pot pod noge. Kajpada sem si prizadeval, da se pokažem kavalirja. kakor tale, ki je pihal zdaj mimo naju. Samo, da je temu nemara bolje uspelo nego meni.« »Nu, nu?« me je zanimalo, da bi bil skoro pozabil na samovar. »Bila sva že kako uro daleč, baš na kraju, odkoder se je nudil lep razgled na deročo reko in na mogočne vrhove, ki so kipeli vsi svetli in čisti iznad temnega smrečja. Mehak mah je pokrival tla in mikal k počitku. Toda najin cilj je bil še dosti daleč, zato sem mislil, da bi nadaljevala pot. Ona pa se ni mogla nagledati te lepote. Tožila je tudi, da je že nekoliko trudna ter je predlagala, da bi ostala na tem kraju. Seveda nisem ugovarjal. Poiskala sva nekoliko od poti udobno gnezdeče, da še v pravljici ni takega. »Ah, kako krasno je tukaj!« se je veselila, ko sem razgrinjal pelerino po tleh. Legla je prešerno, kakor da je do- ma na divanu. Ko je videla, da sem se vsedel nekoliko vstran, se je nasmejala poredno: »Ali se me bojite? Saj je tu dovolj prostora za oba.« Kdo bi se bra- , nil, bogami! i »Če bi naju kdo tako zalotil?« sem i dejal skoro natihoma, ko sva bila sku- ! paj. | »Prava reč!« se Je namrdnila ona ! kakor da ni to nič takega. Še okoli vratu se me je oklenila, kakor da sva si najbližji duši pod Bogom. Divje je bobnela reka pod strmino. Nizke smreke so razgrinjale senco čez najino počivališče, posejano z neštetimi ciklami. Pa to razigrano dekle poleg mene! Lahko si misliš, koliko premagovanja je bilo v meni, da se nisem že pri tej priči spozabil. Pa saj tudi nisem imel slabih namenov.« Mene je lomil smeh. »Seveda, ti si druge sorte človek,« me je zavrnil prav resno, »meni pa je šlo pri vsej stvari za popolnoma nedolžno zabavo. Prav do tega trenotka. Nič drugega nisem videl v tem dekletu, nego žensko, ki se hoče svobodno raz- j igrati. Da bi odrinil misli, ki so se me bile nehote polotile, sem odprl nahrbtnik in ji začel ponujati od založka. ki je bil zavit v papirjih in dozah. Izbrala si je samo eno oranžo. Nato sem ji začel ! pripovedovati veselo dogodivščino, ki sem jo bil par dni poprej čital v nekem humorističnem listu. Smejala se je do solz. Kmalu potem pa se ji je zahotelo, da bi malce zadremala. In res io je objelo sijajno spanje. Jaz sem se spravil na časopis, ki sem ga bil zjutraj mimogrede kupil od kolporterja. Toda ni se mi dalo čitati. Zopet so navalile na-rr,e tiste zapeljive misli, ki sem se jih zaman otepal. Pogledal sem to brezskrbno speče dekle, ki je bogve kod rajalo v svojih deviških sanjah. In nisem mogel več odvrniti pogleda od nje. Lica ji je obkrožal sladak smehljal, mlade grudi so kipele v lagotnem valovanju ... S kakšno pravico pasem na njej greh? — Vstal sem potihem, da bi je ne predramil in sem odšel doli k poti. Čul sem gručo ljudi, bližajočo st izza ovinka in sem se naglo umaknil. Šli so dalje v živahnem razgovoru. Meni pa je bilo, kakor da sem razbojnik in pocestni tolovaj. ki bi ga morali prijeti in povezati. Za čul sem njen glas hi sem hitel nazaj. »Lep kavalir!« mi ;e smehljaje očitala, »kar tako me pustite « Opravičil sem se. da tem šel pogledat za ljudmi, ki so šli rmino. ! »Kaj nama mar ljudje!« so js vrg'a j rame in me poljubila. »Ali.si:r. dr.igo i spala?« iKake pol ure.« »Imenitno je bilo,« se je pretegr ila in mi pogledala v oči, da je vs? zagorelo v meni. Postala je razposajena, kakor živ hu-diček. Začela me je šCe^tatj in :Y:ipa-ti, kar me je spravilo ob posedmi pomislek. In...« »No vendar!« sem se zarežal, prožeč mu skodelico čaja. »Kaj še!« je zamahnil predse, ko je napravil par požirkov. »Iztrgala se mi je, planila pokonci kakor poblaznela in zarjula: »Kaj pa mislite! — Nemara ste me imelj za...« Ni hotela izgovoriti, ali ni mogla, ampak si je zakrila oči in pričela tuliti, da me je bilo groza. Kakor pijana se je opotekala in pozabila, da je na robu strmine. Skočil sem k njej. da bi jo prijel in pomiril. Zdaj sem šele videl hudiča! Rogovolila je kakor obsedena. Karkoli sem zinil, je bilo, kakor bi vli! smole na ogenj. Ti satan ti, kaj takega pa še ne! Vse mi je zrekla. samo človek ne. Pustil sem jo, da se je zdivjala in to je bilo še najbolje. Sreča božja, da ni bilo nikogar blizu! Lepega zlomka bi si mogel naprtiti. Mehanično oživljenje Dr. Eisenheimer. asistent instituta za kazensko medicino na Dunaju, je izumil ner: »TannhSuser«. BRNO 19: Koncert priljubljenih odlomkov Iz oper In jperet 20: Koncert solista J. Svestka in J. Ventrube. (Kontrabas). BERLIN 20.30: Orkestralen koncert. — 1. Reznicek: »Domna Diana«; uvertura. — 2. Bohnke: Variacije lastne teme. op. 9. — 3. Čaikovskij: Simfonija v E-molu, št. 3, op 64. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. Torek, 19. tulila. DUNAJ 20: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 1. Beethoven: Simfonija. — 2. Goldmark: Arija. — 3. Smetana: Češki ples. — 4. Heuberger: Serenada. — 5. Petje: a) Iz »Hoffmannovih pripovedk*, b) Iz «Fausta». — 6 Josip Strauss: Glasovi iz višav Valček. — 7. Suppe: »Podjetni fantje«: uvertura. PRAGA 21: Koncert. — 1. Offenbach: »Lepa Helena«. — 2. Fetras: Spomini na Stra/ussa. — 3. Millftdker: Polka mazur-ka. — 4. Morena: Iz Suppčjevih skladb. — 5. Komzak: Koračnica. STUTTGART 20.15: Simfoničen koncert Dvofakovih skladb. — 1. »V naravi«; uvertura. — 2. Koncert v H-molu, op. 104, za čelo ta orkester. — 3. Slovanski plesi. FRAiNKFURT 20: Prenos iz glasbene razstave. — Koncert društva godalnih kvartetov »Pro Arte« Iz Brusla. Nato žalostne ta vesele zgodbe A. Cehova. BRNO 20: Koncert V. Novakovih skladb. — 1. Kvartet v G-duru, op. 22. — 2. Otroška balada. — 3. ExotIkon. — 4. Gorska balada. — 5 Valaški plesi. BERLIN 21: Koncert orkestra na pihala. VARŠAVA: Večerni koncert. Sreda. 20. lullia. DUNAJ 20.05: LehSr: »Pomlad«. Opereta v enem dejanju, treh slikah". PRAGA 20.10: Koncert. — 1. Beethoven: Posvetitev hiše; uvertura. — 2. Schv beit: Ave Marija. — 3. Celo-solo. — 4. Griinfeld: Barkarola. — 5. R. Strauss: Pesmi. — 6. Reger: Kolo, Op- 5. 21.30: Koncert — 1. Conradi: Offen-bachiada. — 2. N&dbal: Iz operete »Poljska kri«. — 3. Glibert: »Suzanina tajnost«. STUTTGART 20: Prenos orgelskega koncerta iz Markove cerkve v Stuttgartu. FRANKFURT 20.15: J. Larmer: »Stari Dunaj«. Opereta v treh dejanjih. BRNO 18: Orkestralen koncert. — 1. Liszt: Triumfatorska koračnica. — 2. G. Ma-ril: Fantastična suita. — 3. E. Lalo: Scherzo. — 4. Gounod: »Romeo ta Julija«; fantazija. — 5. Franck: Heroična pesem. 20.30: Koncert. — F. Picka, Dvofak, Kisch - Trojan. Madlo. DoskociL Smetana. LANGENBERG 20.30: Simfoničen koncert. — 1. Schumann: Uvertura, Scherzo iu Finale. — 2. Bruck: Drug! violinski koncert v D-molu. — 3. \Veber: Koncert za klavir in orkester, v F-molu. — 4. Volkman: Simfonija št. 1, v D-molu. BERLIN 20.45: Komorna glasba. — 1. Smetana: Godalni kvartet v E-molu. (Iz mojega življenja). — 2. Dvofak: Klavirski kvintet v A-duru, op. 81. VARŠAVA 20.30: Prenos večernega koncerta iz Krakova. Četrtek. 21. iuliia. DUNAJ 21.05: StaTodunaiski glasbeni večer. (Trio, pesmi, violina in klavir). PRAGA 20.10: Mešan večer. (Orkester in solisti). FRANKFURT 20.15: Koncert porenskega kvarteta rogov. — Narodne pesmi, pot-puriji, kvarteti in variacije. BRNO 19: Ruski večer. — 1. GltnKa: »Življenje za carja«; uvertura. — 2. Tut-genjev: »Gospa z dežele« drama. — 3. Spolitov-Ivanov: Havkaška suita. — 4. Barmozski: »Vodna vila«. — 5. Čajkovski): Romanca iz violinskega koncerta. — 6. Grečaninov: Uspavanka. — 7. Sokolov: Elegija. — 8. Rubinststa: »Demon«. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. Petek, 22. julija. DUNAJ 20-05: Poljuden koncert dunajskega koncertnega orkestra. PRAGA 21: Koncert orkestra in solistov. STUTTGART 20: Pesmi živečih komponistov. (Poje sopran). FRANKFURT 20: Prenos in govoril na nekem shodu skupno <= Sonninom in Llovd Georeeom. je bi! izredno avdušeno pozdravljen. Po sporazumu med Jugoslovensk;m odborom in srbsko vlado so stoprav nastopile poglavitne težave. Šlo je za ter podaja nekako zgoščeno predzgodo-vino krfskega sestanka. Nato pa se vr* sti 14 točk državnopravnega značaja. I. točka določa, da bo država Srbov, Hrvatov in Slovencev svobodna, neodvisna kraljevina, ustavna, demokratična in parlamentarna monarhija z dinastijo Karadjordjevičev, 2. točka določa ime državi in vodarju, 3. rešuje vpra, šanje državnih emblemov, 4. govori o posebnih zastavah in grbih, 5. točka daje vsem trem narodnim imenom popolno svobodo. 6. določa enakopravnost latinice in cirilice, 7. enakopravnost veroizpovedi in konfesijonalni mir, 8. pa predvideva izenačenje koledarja. 9. točka je zelo važna :določa teritorija-len obseg kraljevine in sprejme načelo narodne samoodločbe. 10. točka se izreka za svobodo Jadranskega morja, II. določa enakopravnost vseh državljanov, 12. neposredno in enako volilno pravico, 13. odreja način, -po katerem naj bo v novi državi sprejeta ustava in sporazum z Italijo ali bolje: za revi* zijo londonske pogodbe. Le»ta je bila sklenjena v času, ko velesile še niso ras čunale s popolnim razbitjem Avstro« Ogrske. Italija je imela dobiti v sluča« ju zmage nekatere pokrajine kot vojni plen. Vojni cilji Srbije pa so se po krfski deklaraciji poistovetili s pro» gramom Jugoslovenskega odbora. Sr» bij a kot predstaviteljica bodoče kra« ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je nujno prišla navskriž z Italijo. Steed je posvetil sledeča poglavja »vojih spominov skoraj izključno te« mu problemu in našteva, kaj vse je storil, da bi se sporazumeli Srbija in Jugosloveni na eni in Italija na drugi •trani. Italijani in krfska deklaracija. V Italiji — piše Steed — je vzbudila krfska deklaracija veliko vznemirje« nja. Razlagali so si jo — docela pra« vilno — kot službeno proglasitev ju« goslovenske politike in »o videli, da Je naperjena zoper londonski pakt. Nepravilno pa je bilo nadaljnje toL« mačenje, češ, da je dokaz jugosloven« ske sovražnosti nasproti Italiji. Njen smoter je bil ustvariti dokončno mag« no charto jugoslov. edinstva in str« niti v enoten izraz težnje Srbov iz Sr« bije ter Srbov, Hrvatov in Slovencev iz Avstro»Ogrske in Črne gore. Stavek »Kraljevina bo obsegala vse ozemlje, ki ga kompaktno naseljuje naše Ijud« stvo« je značil odprta vrata za poga« janja in za sporazum z Italijo glede mešanih krajev okoli Trsta in v Istri, kjer bivajo Slovani in Italijani v raz« ličnih številčnih odnosih. To je razu« melo nekoliko liberalnih laških publi* cistov, ki so tudi doumeli, kako pogub« na je bila in morala biti londonska pogodba za Interese in varnost Italije. Celo pred porazom pri Kobaridu se je pojavilo med prosvetljenimi Italijani gibanje za sporazum z Jugosloveni in si je čvrsto krčilo pota, premagujoč oster odpor laških službenih in nacio« nalističnih novin. Šele po porazu pri Kobaridu so se prav za prav odprle oči Jugoslovenom in Italijanom. Vsi skupaj so zdaj razumeli, kako tesno se ujemajo politični interesi obeh naro« dov; takrat se je to gibanje splošno razširilo. Poizkusi sporazuma z Italijo. Kakor pripoveduje Steed, so imeli naši angleški prijatelji, ki so prevzeli posredovanje med Jugosloveni in Ita« lijani, sledeč načrt: Londonski pakt, sklenjen med Italijo in zavezniki v času, ko se še ni računalo z popolnim ujedinjejem Srbov, Hrvatov in Slo« vencev, se revidira. Italija prizna upra* vičene nacijonalne zahteve Jugoslo* venov, odpove se teritorijalni posesti pokrajin, ki imajo povsem jugoslo« vensko prebivalstvo, glede tzv. «sivih con» (t. j. ozemlja, kjer bivajo Jugo« sloveni pomešani z Italijani) pa se skušaj doseči podroben sporazum na osnovi medsebojnega popuščanja. Trst in r.-ka postanita svobodni pristani« Jči. Italija — so trdili Angleži — bi v tem primeru postala najožji zavez« nik Jugoslovenov in vseh srednjeev« ropskih narodov, ki so nasprotniki pangermanizma. Njen vpliv bi ogrom« no vzrastel in italijanska kultura bi utegnila izriniti nemško. Dne 14. in 18. decembra I. 1917 so se sestali v stanovanju g. Steeda za« stopniki Jugoslovenov in Italijanov na razgovor o možnosti sporazuma. Angleže sta zastopala razen Steeda še sir Arthur Evans in Seton Watson, Italijane londonski ataše general Mola, njegov pomočnik kapetan Vicino Pal« lavicino, major Filippo de Filippi in dopisnik «Corriere della Sera« Gugliel« mo Emanuel. Od naših so bili navzo« či: Trumbič, Gazzari iz Šibenika, Slo« venec dr. Gregorin iz Trsta, kipar Meštrovič, Istran Trinajstič in Banja« nin iz Zagreba. General Mola je takoj izjavil, da prt« haja s tovariši vred neoficielno in da imajo tudi njegove izjave zaseben značaj. Obsežno poročilo je podal Steed, ki je posvetovanja vodil. Za njim sta govorila Mola in Trumbič. Prvi je priznal, da je na londonski pakt precej vplival strah pred Rusijo, Ki bi utegnila obvladati ves slovanski svet, s čemer bi bili ogroženi tudi ita« lijanski interesi na Adrlji. Odkar pa le izbruhnila ruska revolucija, je ru» ski vpliv izločen. Vstop Žedinjenih držav v vojno, Wilsonove izjave in krfska deklaracija — ti in drugI mo« menti so situacijo izpremenili in bi se dalo govoriti o sporazumu. — Trum« bič pa je dokazoval, da na osnovi Ion« donskega pakta sporazum med Jugo« sloveni in Italijani ni mogoč. Anglež sir A. Evans je omenil, da londonski pakt sploh nima več raison d' Stre, odkar so zavezniki sklenili, da se Av« stro=Ogrska razbije. Vnela se je dolga debata, v kateri je Steed kot nevtralec spretno zavra« čal generala MoJo, ki je zlasti trdil, da naj Jugosloveni ne zahtevajo vse* ga naenkrat in da Italija mora zaradi svojih notranjih in zunanjih intere« sov doseči vojne cilje. Tu je Gregorin umesto pripomnil, da bi bili Slovenci zavarovani pred germanizatoričnim pritiskom le tedaj, če bi bili združeni s Srbi in Hrvati. Trumbič je naglašal, da morajo Jugosloveni v tem trenut« ku zahtevati celotno ujedinjenje, za« kaj po svetovni vojni ne bo več tako ugodnega trenutka. S tem naj bi ra» čunala tudi Italija. Dne 18. decembra se je debata na« Haljevala. Na sestanku sta se Mola in Trumbič ostro spoprijela. Mola je priznal, da se italijanske zahteve gle« de Dalmacije ne daio zagovarjati, ker bi Ttaliia imela v Dalmaciji k večje« mu nekako kolonijo, ki pa bi života« rila, ker bi bila brez zaledja. Odločno pa je zavrnil Trumbiča glede Trsta in Istre. Po dolgi in napeti debati so se naposled vendarle zedinili za sle« deče točke: «V svojem skupnem boju zoper Avstro«Ogrsko bi se morali Italija in Jugosloveni postaviti na narodnostno načelo. Z italijansko* jugoslo v. sporazumom bi se imele izpremeniti italijanske za« hteve glede teritorij alne posesti v Dalmaciji, pri čemer bi se zasigurala zaščita ondotne italijanske manjšine. V takozvanih asivih conah® se mo« rajo vzeti v poštev razen narodnost« nega načeia tudi važni gospodarski in strategični momenti. Pri vsaki ureditvi naj se obojestran« so respektirajo narodne manjšine.« Trumbič je pripomnil, da se ne sme pozabiti pravica prebivalstva, da se sama odloči, v katero državo hoče. Poročilo o tem sestanku in o spo« razumu se je poslalo pristojnim služ« benim činiteljem. Slabi uspehi. V nadaljnih poglavjih svojih spo« minov opisuje Steed zavezniški spor zaradi «vojnih ciljev«, pri čemer se je ponovno pretresalo tudi vprašanje londonskega pakta. Službena Italija, ki je stala vedno bolj pod pritiskom nacionalistov, ni kazala popustljivosti. Vzlic temu so naši angleški prijatelji s Steedom na čelu nadaljevali akcijo za sporazum. Dne 7. marca 1. 1918 je bil podpisan «rimski pakt«, ki obsega 7 točk bolj platoničnega značaja. Po« treba uspešne propagande proti so« vražniku je naposled pripravila tudi italijanske službene kroge do tega, da so kazali večjo naklonjenost Jugoslo« venom. Tako se je omogočil rimski kongres zatiranih narodov, ki je zna= čil največjo takratno koncesijo služ= bene Italije. Ali po lepih besedah so sledila grda dejanja. Italija je defini« tivno krenila na pota protislovanske politike. Krfska deklaracija ni tedaj samo začetek službene jugoslovenske poli tike, ampak je tudi začetek spora z Italijo. Z vstopom Jugoslovenstva v zunanjo politiko in v vojne cilje za» veznikov je zašla Italija na usodno razpotje. H. W. Steed, ki je bil prav tako iskren prijatelj Italije, kakor je bil prijatelj Jugoslovenov, je hotel s svo« jim velikim vplivom prepričati uvi« devne politike v Italiji, da mora hoditi apeninska država druga pota nego jih je hodila Avstro»Ogrska. Kreniti mo« ra na pota iskrene zavezniške politike, ki priznava narodnostni princip in ljudsko voljo kot formulo za rešitev spornih vprašanj. Italija pa je zavila na drugo pot: pot imperijalizma in šovi« nizma. S fašizmom je postala njena ekskluzivnost posebno nevarna za so« sede. V tem znamenju stojimo še da« nes. Ob 10. letnici krfske deklaracije ču« timo tudi glede na odnose z Italijo, kako dalekosežen je bil sporazum med Jugoslovenskim odborom in srb« sko vlado. Interesi nove države so se prenesli na zapadno stran; Beograd je spoznal, da je Jadransko morje za vso kraljevino življenskega pomena. Italijanski imperijalizem ne ogroža zgolj Slovencev in Hrvatov, ampak tu« di Srbe. Nasproti si stojita Italija in Balkan; dva sosedna, polotoka se bo« rita med sabo. Prvi za nadoblast, dru« gi za svobodo. Pred desetimi leti smo se prav za prav razšli z Italijani. Če bi bila Italija po krfski deklaraciji raz« veljavila londonski pakt in se spora« zumela z nastopajočim Jugosloveni stvom, bi bil danes položaj če ne ide» alen, pa vsaj tak, da ne bi nikomur vzbujal skrbi. Tudi s te strani je desetletnica krf« ske deklaracije pomenljiv dan. Kulturni pregled Pisma iz Frankfurta i. 1. 0 razstavi »Glasba v življenju narodov«. Frankfurt, v Juliju. Še nikdar in nikjer, v nobenem mestu, v nobeni državi; ni bilo glasbenih prireditev v tako Sirokopoteznem obsegu, kakor jih imamo ravnokar — letošnje poletje — v lepem mestu Frankfurtu ob Mami. Središče vseh teh glasbenih svečanosti, opernih ciklov, koncertov, predavanj itd., ki nosijo mednarodno obeležje je velika razstava »Glasba v življenju narodov«. To ogromno podjetje, ki naj pokaže razvoj glasbe od svojih početkov do danes, so pogamale prirediti kulturne države vsega sveta 6 prav malimi izjemami Med te maloštevilne izjeme treba, žal, šteti tudi Jugoslavijo. Pa o tem pozneje. Prvikrat ae kaže glasba na tej razstavi kot občefloveška stvar, bree katere si človeštva sploh ni mogoče misliti. Ker je glasba vea, kj draži človeštvo, zato je smatrati vse te prireditve v Frankfurtu v resnici kot inter-nacijooalne, ki enako upoštevajo najprimi-tivnejSo glasbo n. pr. afrikanskih plemen, kakor najmodernejšo evropsko glasbo sedanje dobe. Z enako ljubeznijo združuje »Poletje glasbe« vse rase, vse duše, kjerkoli žive ljudje. Kaj čuda tedaj, ako Frankfurt mrgoli obiskovalcev iz celega sveta. Frankfurt, dasi ima sicer precejšnjo kulturno preteklost, vendar ni izrazito glasbeno mesto, mesto lepih umetnosti, saj je bil in je deloma še danes središče trgovine in denarja. S prireditvami letošnjega poletja pa je po zaslugi energičnih glasboljubečih mož stopil na Celo vseh nemških, da, svetovnih mest. Mesto, ki je že od nekdaj v prvi vrsti kosmopolitično, se lahko odslej še v večji meri ponaša s to lastnostjo. Razstava, pod imenom »Glasba v življenju narodov« se nahaja v velikem razstavnem poslopju na »Republikplatz« in ostane odprta od 11. junija do 28. avgusta. Sestoji iz desetih glavnih skupin: I. glasbenozgodo-vinskih del, II. etnegraski del, III. izven-nemške države, IV. glasba sedanjosti, V. operna scenerija, VI- inštrumenti, VII. mehanični inštrumenti, VIII. pede6et let gramofona pod protektoratom T. Edisona, IX. radio, X. založbe in glasbena literatura. Ker pa si glasbene razstave ni mogoče misliti brez žive glasbe, zato je slišati na razstavi sami, kjerkoli je to mogoče, neprestano petje, Igranje itd., dan za dnem pa se vrše od pričetka pa do konca razstave glasbene prireditve vseh mogočih vrst. Pri svečani otvoritvi razstave 15. junija, katere so se udeležili delegati izveonemških držav, nemške države, mesta itd., je bil slavnostni koncert orkester pariškega konservatorija pod taktirko Gauberta, in koncert frankfurtakega opernega orkestra. Od tega dne dalje pa se vrše koncerti vsak dan, zdaj v operi, zdaj na razstavnem prostoru itd. Najznamenitejše glasbene prireditve do sedaj so bile v operi, kjer so dali »Fidelia« v krasni opremi z najboljšimi pevci, teden Riharda Wag-nerja pod Kraussom, teden katoliške cerkvene glasbe, koncerti dunajskih filharmo-nikov, Beethovenov koncert, J. Stransov večer, R. Straussovi koncerti; od 29. do 5. julija »Glasbene svečan 06ti internacijonalne družbe za novo glasbo«, ki sem se ga udeležil tudi jaz, delavske pevske prireditve, evangeljska cerkvena glasba, židovska glasba, glasbeno pedagoški dnevi, itd. itd. Na veseličnem prostoru svirajo dan za dnem različni orkestri, tako n. pr. je svirala prvikrat izven Italije znamenita »Banda monL cipale« iz Benetk, kmečka češka kapela »Myjava<, tam je Bachova dvorana, Hayd-nova, Mozartova z vsakdanjimi orgeljakimi koncerti in petjem, poseben »radio« vrt, aaksofonska plesna dvorana, modna revija in tako naprej. Vsega ni mogoče našteti Bil sem šestkrat na razstavi in bom podal zgolj kratek pregled najnamenitejšlh stvari, ki sem jih videl- Prva dvorana predstavlja glasbeno sobo iz »Meistersinger« časov. Tu so originalne starinske romanske in gotske mobi-lije, vijole, basvijole, »Trumscheiti«, lire in dragoceni »Meistersinger« rokopisi. V drugi s krasnimi flamskimi gobelini dekori-rani sobi je lepa zbirka taktirk slavnih dirigentov. Dalje so vijoline Iz starih zbirk, renesančna glasbena soba, harfe, savojardske lire. V italijanski glasbeni sobi so slike velikih italijanskih mojstrov, klavičembali, viole d'amore, dalje so: baročna in regenSna soba s klavirjem Marije Tereeije, »hammer« klavirji ampir soba, soba s spomini na Klaro in Roberta Schumanna, bidermajer soba z raznimi Epineti, Lisztova soba, glasbena 6oba iz 1. 1870, ter moderna glasbena dvorana. V historičnem oddelku so v steklenih omarah rokopisi in tiski od najstarejših skladateljev do danes. Vsa ta literatura je razdeljena na oddelke: maša, pa-sijon, oratorij, koncert, simfonija, opera itd. Tu sem videl prvi tisk Galussovega (Petelinovega) (Missarum Irber primus Praga 1580«, orgelske in druge tabulacije nemške, francoske, španske itd., historični razvoj notne pisave od neome, bizantinske notacije, grške do danes. V naslednjih dvoranah so historični inštrumenti: monokordi, klavi-kordi, kmečke lire, Spineti, klavirji vseh vrst v svojem historičnem razvoju. Dalje ro. kopisi židovske obredne glasbe, polni dve dvorani Mozartovih, Beethoveaovih, Haydno-vih in drugih rokopisov, »mine lieder« rokopisi, zborovske knjige iz 16. stoletja. Zanimiva soba porcelanskih glasbenih figurin. V posebnih dvoranah lahko zasleduješ razvoj posameznih kategorij inštrumentov pri .vseh narodih; tu je obilo snovi za lepe primerjalne študije. Videl sem edini jugo-Elovenski razstavni predmet: črnogorske gu-sle iz berlinskega muzeja. Zdaj se vrste razstave posameznih narodov. Dolga vrsta jih je. V prihodnjem pismu bom skušal popeljati čitatelja mimo te za-klaflnice glasbene kulture, da dobi vsaj medlo sliko tega, kar se vidi na veliki frankfuteki razstavi. Emil Adamič n Slovenski umetniki v srbskem tisku" V nedeljski Številki je »Jutro« objavilo kratko poročilo o pregledu umetnostnih razstav v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki ga je napisal v »Letopisu Matice Srpske« neki Mih. S. Petrov. Ob tej priliki govori avtor tudi o razstavi, ki smo jo majnika meseca priredili R. Jakopič, M. Jama, Ferdo Vesel in jaz v Ljubljani. Glede vrstic, ki jih je privoščil meni, naj mi uredništvo v dopolnilo strokovnega mnenja g. Petrova dovoli naslednjo opazko: Gospodin M. S. Petrov vidi v mojih slikah samo posnemanje Riharda Jakopiča. Primati moram g. Petrovu originalnost, ker ie cm prvi, ki se mu je rodilo to naziranje. Ce bi gospod v istem članku ne pisal tudi o drugih razstavžh v Beogradu in Zagrebu, bi njegovo subjektivno sodbo spoštoval. Ker pa g. M. S. Petrov pri oceni ostalih razstav ne razvija dosledno svojih nazorov, sem prisiljen dvomiti o izvirnosti njegove kritike in o njegovi iskrenosti, zato sem opravičen tudi soditi, da je našo izložbo gledal bolj z ušesi kot z očmi. V dokaz mi služi njegov referat o razstavah v Beogradu in Zagrebu, ker tam ni opazil, da je skoro dve tretjini del na teh dveh razstavah narejenih po istem vzorcu in skoraj ni mogoče ločiti avtorjev — šele katalog pojasnjuje slike, ki se razlikujejo le po imenih mojstrov. Konsta-tiram, da pa še nikdo doGedaj tudi bree kataloga ni zamenjaval mojih slik z Jakopičevimi Zato ai dovoljujem g. M. S. Petrovu priporočati, da si v bodoče iibere objektivne in strokovno izobražene informatorje. H. Sternea. Miha Maleš in Olaf Globoč-nik v praškem reprezentančnem domu V kratkem se bo zaključila velika razstava Umeleeke Besede v Pragi. Člana te odlične umetniške organizacije sta tudi dva naša mlada slikarja gg- Miha Maleš in Olaf Olobočnik, ki sta razstavila svoja dela obenem z drugimi člani. Razstava je vzbudila v praški javnosti veliko pozornost. Moderna Galerija je nakupila več del SeSdh alfkarjerv. Miha Maleš, rodom Kaniničan, je razstavil kolekcijo grafik. S slikarskim študijem je pričel v Zagrebu. Najpreje je bil učenec prof. Valdeca, pozneje pa prof. Krizmana. Nato je odšel na Dunaj k prof. FrSlichu, odtod pa v praško grafično šperijalko prof. Bromseja. Po smrti tega odličnega učitelja grafikov se šola pri prof. Thilegu. D asi še mlad, se je udeležil več razstav v domovini Razstavil je tudi v Lvovu, Var-» šaVi in Krakovu. Pred letom je imel kolektivno razstavo v Pragi, nato pa v Zagrebu. Udeležil se je tudi velike Jugoslovenske razstave v Novem Sadu itd. Pri nas ga poznamo po njegovih ilustracijah v raznih revijah. Olaf Globočnik je Ljubljančan, absolvent zagrebške akademije. Mudi se sedaj že leto dni v Pragi. Pripravlja lastno kolektivno razstavo, ki jo namerava prirediti v domovini. Razstavil je to pot prvič v javnosti. Najzanimivejše njegovo delo je porteret M. Maleša. Češki tisk je prinesel o mladih slikarjih zelo pohvalne kritike. »Ceskč Slovo« je v nedeljski prilogi priobčilo tudi njuni reprodukciji 9 te razstave. S. G. Stoletnica romantizma Francozi slave letos stoletnico romantizma. Dolgo 6e niso mogli zediniU glede datuma in še danes niso v tem soglasni; nekateri vidijo začetek romantizma v premije-ri Hugojeve »Hermani«, drugi v prvih poezijah Alfreda de Vignija, tretji zopet menijo, da se je začel s prvo izdajo Lama rt 1-novih »Meditations«. Med temi letnicami je 15 let razdalje. Izbrala se je srednja pot in se je službeno določilo letošnje leto kot jubilejno leto romantizma. Mimo raznih proslav se izdajajo knjige o tem pojavu, razvijajo se diskusije za in proti Vidi se, da problem ni mrtev, čeprav je roman tiaem v tej obliki že dolgo v zgodovini. Francoski romantizem ni objel zgolj slovstvenega področja. Prinesel je veliko izprememb v vse javno življenje: v politiko, v idejni svet, v modo itd. O njegovem pomenu posnamemo po Etiennu Fournolu sledeče misli: V teku 17. in 18. stoletja je vladal v Franciji klasicističen duh, a izražen na francoski način. Njegova poglavitna značilnost je bila: občudovanje in posnemanje antike. Sodobni zgodovinarji so videli v dobi Ludvika XIV. novo modernizirano dobo Avgusta. Po Francozih so posnemali klasicističen okus tudi ostali omikani evropski narodi. V Nemčiji in Rusiji, na Španskem in na Danskem so se takrat vladajoče družabne plasti ravnale po francoskem vzorcu. V tistem času je imela evropska kultura res enoten duh, tako v političnem, kakor v umetniškem in literarnem življenju. Zato imamo francosko dobo i v zgodovini angleški i v zgodovini švedske, poljske, italijanske literature itd- Skratka: obstojal je določen okus, obstojala so pravila, obstojal je stil in vse to so posneli Francozi po antiki in nijansirali z odtenki lastne duševnosti V klasicizmu se je izživljal tradicijonalni francoski racionalizem. Nenadoma pa se je jela klasicistična duševna zgradba majati. Rousseaujevi nazori so skupaj z idejami francoske revolucije in sanjarijami Napoleonovih časov romali v Nemčijo in se vračali odtod v Francijo v obliki romantiških teorij. Podlegli so jim razni pesniki in pisatelji, predvsem Victor Hugo, Lemartin in drugi. Nastala je velika duševna razcepljenost, dokler ni zmagal realizem v literaturi in umetnosti, demokratičen] pa v politiki. Še dandanašnji se v Franciji nadaljuje boj za obnovo klasicistič- nega duha. V njemu nasprotnih, poanih potomcih romantiaana, vidijo zastopniki »vedrega, z gladkim življenjem oplojenega an-tičnega duha«, invazijo tujstva, nekako re-barbarizacijo, ki vodi k zmedi in propasti. Zdi 9e jim, da je Francija še enkrat poklicana, dati Evropi enotnega duha, če se vrne k klasicizmu in mu da novo, sodobno obliko. Priznati pa je treba, da je romantizem močno izpremenil Evropa Pod njegovim vplivom so se začela nacionalna gibanja. Sedanje evropske narodnosti so prav za prav hčerke romantizma. Ne smemo pa porabiti, da jih ne bi bilo, če ne bi bilo francoske revolucije. Vsekakor je prihod romantizma velik pojav in vpliv, ki ga je imela ta struja na celotno življenje, se Čuti Se dane« v vsem za pa dnem svetu. Jasen dokaz, da so filozofi čne in literarne ideje tiste, ki preobrazu-jejo človeštvo in kažejo politiki pota. Knjige in pisatelji v Ameriki Irwing Harlov Hart je objavil v »Publia-hers Weekly«-ju seznam 100 romanopiscev 6 številkami, ki kažejo naklado njihovih spisov v Ameriki. Najbolj ao razširjeni spiti Winstona Churchilla, ki to dosegli 4,188.800 izvodov. Za njim se vrste pisateljica Mary Roberts Rinchardt z 2,957.300, Phillips Oppen-heim z 2,200.800, H. G. WeJla z 1,388.760, Blasoo Ibanez z 1,104400, Hali Calnea a 873.700, St. E. Wite s 650.300, Conan Doyle s 649.000, Jack London ■ 645.800, Joeeph Conrad s 533.000 itd. Številke so zanimiva ilustracija k poglavju o ameriški kulturi Videti je, da imajo največjo naklado spisi, ki nudijo lahko, senzacionalno čtivo; to, kar pri j a površnim ljudem, plitvim glavam in takim, ki Iščejo v knjioah dražila svoji domišljiji in netiva strastem. Značilno je, da na listi sploh ni Uptona Sinclaira, ki je v Evropi na glasu kot eden najboljših ameriških pisateljev; domala pozabljen in prezrt je tudi E. A. Poe. Turneja Mihajla KovaievUa. Znani beograjski dramski umetnik Mihajlo Kovačevi č je nastopil turnejo po Bosni, Dalmaciji in Črni gori. Predaval bo o zgodovini gledališča v Rusiji in igral v lastnem komadu «La. budova pesnna». Stravinskij in drugi modernisti r dunajski Državni operi Dunajska državna opera je objavila te dni repertoar za prihodnjo sezono. Uprizorile se bodo sledeče novitete: tHelijanin čudež. (Korngold), je najnovejša skladba Stra vinskega. Naš list je že zabeležil, da je libreto spisan v latinščini (Jean Coteau). «0jdip» se je uprizoril nedavno v Parizu. Francoski pisatelj Henri Barbusse je pravkar dokončal knjigo z naslovom anja pri vsakem semenu, pri vsaki rastlini, pri vsakem pridelku, vealri vrsti živali uvaja nove vrste rastlin in živali, votli »tp.tistični pregled o celokupnem pridelku te ali one vrste kmetijske panoge itd- Pa to ni vse, kar dela to ministrstvo v Washingtonu. Po raznih krajih obSirnih Združenih držav ima predzkuSevališča in raz- iakavališča, kjer se vrše tečaji v raznih kmetijskih panogah. Na univerzah so stolice za kmetijstvo in kemični laboratoriji za kmetijsko kemijo. Poleg tega ima pa vsaka država, katerih je 46, svoje višje in nižje kmetijske Sole. •laz sem od gori omenjene knjige prevedel na slovensko (mi del, ki obravnava po. edine panoge kmetijstva, podrejene ministrstvu. Prevod sem poslal ravnatelju kmetijske Sole na Grmu g. Skalkkemu, ki ie obljubil, da bo stvar spravil v tisk, a je, žal, medtem umrL »Koliko obrtnikov je, ki sploh ne vedo, da eksistirajo kemiki,< pravi omenjeni »Jutrov« Hankar, jaz pa pravim: Koliko je kmetovalcev in tudi inteligentov, ki ne vedo, da Je kemija temelj vsega kmetijskega delovanja. V Jugoslaviji je za agronomne akademike nebroj mest, ki bi Jim zagotovila dobro eksistenco, kar se bo tudi zgodilo, če se bo pri nas nehala partizanska politika in bo zasedel stolec kmetijskega ministrstva strokovnjak, ki bo imel prave pojme o modernem kmetijstvu in si bo znal pridobiti moralen vpliv, ki bo. premagal vse ovire in zapreke, katere mu bodo stavili politikarji-pritli-kavci. Po mojih mislih vladajo v Jugoslaviji že zdaj take razmere, da nikakor ni modro odvračati mlade ljudi od akademskega študija kmetijstva. ■-red kratkim sem čital, da je nemška vlada svojemu poslaništvu v Beogradu dodelila kmetijskega atašeja. Vzrok temu imenovanju bo pač tehten; morebiti se tiče izvoza naših kmetijskih pridelkov v Nemčijo. Kar se tiče kmetijstva, ne moremo Nemcev naučiti ničesar dobrega. Ali imamo mi v inozemskih deželah z visoko razvitim kmetijstvom tudi atašeje, ki bi proučevali tamošnjo visoko razvito kmetijstvo v svrho, da se ta uvede tudi pri nas? Nikoli še nisem slišal o takih at?"ejih. Te vrste strokovnjake (ne politikarje brez pojma o kmetijstvu) mi krvavo potrebujemo, in sicer v Nemčiji, Češkoslovaški, Franciji in Združenih državah, posebno v poslednjih. Kaj je s srezkimi ekonomi? Ali so vsa ta mesta zasedena s sposobnimi ekonomi, ki imajo za to delo zadostno znanje in ki razr polagajo tudi z lastno inicijativo. Nižje kmetijske šole ne morejo dajati takih ljudi, razen če je imel dotičnik na večjih posestvih praktično izkušnjo- Pod Avstrijo so velika posestva potrebovala mnogo višje izšolanih agronomov, in reči se mora, da so ta posestva, vodena od teb ljudi, v veliki meri vplivala, da se je kmetijstvo ugodno razvijalo V Jugoslaviji, v pre-čanskih krajih, se bo šte7ilo teh veleposestev vedno bolj manjšalo, če se bo agrarna reforma izvedla. Ta posestva, razdeljena na male kose, ne bodo nikoli toliko pridelovala kakor prej, ko so bila pod enim vodstvom, in to zato, ker jih ne bo oskrboval kmetijsko izšolani um ter obdeloval kmetijski stroj. Ker se bo to zgodilo, bo naloga države, 'la vzdrži državna veleposestva na najvišji stopinji kmetijske kulture. Na teh državnih veleposestvih bo morala vlada uvesti ra<-iskovališča in preizkuševališča vseh kmetijskih panog in v to ji bo treba dobro izšolanih in praktično izurjenih kmetijskih strokovnjakov. Tako urejena državna veleposeetva bodo morala biti v tesni zvezi s kmetijskimi višjimi šolami. Ta državna posestva in najvišja kmetijska šola bodo morala biti neposredno "odrejena kmetijskemu ministrstvu, kakor je to na enak način uvedeno v Ameriki. Tako bomo dobili glavni vir, ki bo dajal našemu kmetijstvu smer. Potem bo tudi naše kmetijsko ministrstvo brezplačno izdajalo tiskovine s poučno kmetijsko vsebino. Do tega mora prav kmalu priti, saj se bodo menda tudi beograjski merodajni krogi znebili strankarskega neplodnega prepiranja. Potreba za dobre teoretične in jjraktične izšolance kmetijskih ved obstoja že zdaj in prepričan sem. da bo vsak višje izobražen agronom lahko dobil dobro službo že zdaj. Čas je prišel, da se tudi preprosti kmetovalec uvede v tajnostno delovanje kemiie. kakor se vrši v rasti rastlin ter razvoju živali in katere poznanje je prvi pogoj dobrega kmetovanja. Zdaj vidi kmet le zunanje strani kmetovanja, trud in težko delo. Ako bo poznal prvotne snovi, iz katerih je sestavljena gruda, in bo vede!, kako se te snovi združujejo, razkrajajo in ginejo, potem bo njegov trud in težko delo tudi olajšano. Jaz pravim: mladi abiturijent, posveti se viš!emu študiju kmetijstva, lahko boš dobil službo v praksi, in ko boš imel par let prakse, boš dobro situiran mož v zasebni ali državni službi. Morda boš moral prva leta poiskati službo v inozemstvu, kar nič ne dč. To je tem bolje, ker 6e ti bo dalo dobro praktično znanje, in ko boš to imel, te bo naša država poiskala. Aleksander Toman. = Pred revirijo trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo. Kakor poročajo z Dunaja, je nameravana revizija trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo stopila v odločilni stadij. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madžarsko so bila pred kratkim zaldjučena. Madžarska je pristala na povišanje avstrijske carine na mono, živino in me®o. To povišanje carin pa bo mogoče uveljaviti šele po ureditvi tozadevnih trgovinsko - političnih odnošajev z Jugoslavijo, ker so tozadevne carinske postavke vezane v trgovinski pogodbi z Jugoslavijo. Jugoslavija se v principu ne protivi povišanju carin na živino razen na živino, ki je namenjena za klanje. Dodatna konvencija k veljavni trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo bo v kratkem zaključena. = Stanje hmeljskih nasadov v Nemčiji in cenitev bodočeea konsuma hmelja. Srednjeevropski hmeljarski urad poroča, da je toplo vreme v zadnjem času ugodno vplivalo na razvoj hmeljske rastline v hallertauskem okolišu. Navzlic temu pa je stanje rastline glede na lego hmeljskih nasadov različno. Prvoletni nasadi so večinoma slabi, pa tudi drugoletni so zaostali v razvoju V splošnem je stanje hmeljskih nasadov prilično dobro, tako da se pri ugodnem vremenu more pričakovati dobra srednja letina. V ožjem spalt-skem okolišu je stanje rastline dobro- V širših legah, kjer se goji haliertauski in hers-bruški hmelj, pa se je v večjem obsegu p> javila„ peronospora. Tudi v herebruškem okolišu se v mnogih nasadih širi peronospora. Tu in tam se je v vrtovih pojavila tudi hmelj-ska uš, ki grozi uničiti rastlino. — Po poročilu tvrdke Joh. Barth in sin (Nurnberg) se je površina hmeljskih nasadov v Evropi po- novno povečala sa okrog 8000 ha. V Nemčiji znaša povečanje 10 — 20 %. Za 1. 1927./28. se ceni konsum hmelja v Nemčiji na 230.000 centov (po 60 kg), v Avstriji in Madžarski na 24.750 centov, v Češkoslovaški na 48.000 centov. Za vse kontinentalne države se ceni kon-bum hmelja v 1. 1927./28. n» 524.150 centov, kar odgovarja produkciji piva od 112 milijonov hektolitrov. = Stanje Narodne banke 8- t. m. (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram 30. juniju t L) Aktiva: Kovinska podlaga 493.7 (+ 2.4), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1521.2 (-1- 1.9), posojila aa menice 1038.1 (4- 48.1), na vrednostne papirje 187.6 (4- 10.0). — Pasiva: obtok bankovcev 5432.7 (+ 137-4), državne terjatve 225.2 (4- 12.7), žirovne terjatve 1047.2 (+ 15.8); celotni obtok_ plačilnih sredstev (bankovci, žirovne in državne terjatve) 6705.1 (4- 166.6); razne obveznosti 482.2 (— 103.4). Ostale postavke nespremenjene. = K prevzemu premogovnika Presike po Yngoslavian Colleries Limited v Londonu. K našemu zadevnemu članku z dne 3. t m. smo prejeli od predsednika dražbe Yugoslavian Colleries Limited v Londonu dr- L. M. Hirch-berga naslednji dopis: Točno je, da je družba Yug06lavian Colleries Ltd., ki pa ni no-voustanovljena družba, temveč obstoja izza decembra 1925, prevzela premogovnik Pre-siko in da dobi prodajalec 40.000 funtov šter-lingov v delnicah družbe. Resnično pa ni, da prevzame družba dolgove nekdanjih lastnikov z Izjemo hipotek. Prav tako ne drži, da namerava angleška družba povišati glavnico na 200.000 funtov šterlingov in da hoče Lloyds Bank izdati delnice ali se udeležiti pri podjetju; Lloyds Bank nima nikakega opravka z družbo ali premogovnikom. Gg. Bernacchi in Hauenstein nista direktorja družbe ter se izrecno povdarja, da g. Watz-lawek ni (lastnik g. Leonov). Letošnja izdaja kataloga je nekaj posebnega. V prvi del knjige je uvrščen lep album, ki obsega 42 krasno izdelanih slik: kralja Aleksandra kot pokrovitelja Ljubljanskega velesejma, njega častnega predsednika ministra trgovine in industrije dr. M. Spaha, obeh predsednikov gg. Bonača in Praprotni-ka; temu slede slike upravnega odbora in nadzorstvenega sveta. Za tem prinaša katalog zgodovinski razvoj ljubljanske trgovine v slikah. Ta del obsega slike 36 ustanovnikov najstarejših ljubljanskih tvrdk in že zato spada katalog v knjižnico vsakega stanovsko zavednega trgovca. Oficijelni del kataloga obsega organizacijo velesejma, popise in sezname udeleženih tvrdk in strok ter je najzanesljivejši svetovalec našim trgovcem pri izbiri in naročanju blaga. Katalog je tudi važen v tujsko - prometnem oziru. Krasi ga 15 lepih slik naše bele Ljubljane, več slik najlepših točk Slovenije in v primernih člankih se opozarjajo domačini in tujci na izlete iz Ljubljane in na krasote naše dom> vine. Dalje prinaša kataloff aktualne članke, opremljene z lepimi slikami, o avtomobilizmu, športu, lovu, radiu in narodnem gospodarstvu v Sloveniji. Knjiga stane 20 Din in se naroča pri upravi Ljubljanskega velesejma. pri založništvu 5.50 do 6, <1> 5.25, kaša 6 — 7, ješprenj 6 — 10, ješprenjček 12, turščična moka 3 — 4. tur-ščični zdrob 3 — 4, pšenični zdrob 4.50, ajdova moka 6 — 8 Din kg. Žito in stročni plodovi: pšenica 340 — 370. ječmen 280 do 350, oves 270 — 295. turščica 230 — 240, ajda 400 — 430, fižol 400 — 425, grah 430 io 500. leča 700 —900 Din za 100 kg. Kurivo: premog 42 Din -čeno z ozeblino ter vsako rano na nogi. Po daljšem mehčanju postanejo kurje oči in trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža in britve Docela je sigurno, da sol sv. Roka tudi najzapuščenejše noge postavlja popolnoma v red. Tesni četudi novi čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jih več let nosili. Morete hoditi kolikor Vas je volja, morete cele ure stati na enem mestu, ne da občutite tudi najmanjšo bol ali utrujenost — Veliki zavitek soli sv. Roka za kopeli nog stane 16.— Din. Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. Glavno zastopstvo za SHS: Nada drogerija Kolar i Gabrič, Subotica, Strossmaverjeva ni. 2. Tel. 637. ali na drogerijo »SANITAS«. Ljubljana, depot za Slovenijo. Vremensko poročilo Meteorološki ia»nd » l.inhham 16. julija 1927. Višina barometra 3ft8> m Kraj Cas pazovan 7 14. 21 Ljubljana (dvorec) . , Maribor . , Zagreb , i Beograd • i Sarajevo . , Skopi ie . , Dubrovnik , Split Praha Solnce vzhaja ob 4.27, zahaja ob 19.44, luna vzhaja ob 21.31, zahaja ob 5.41. Naivišja temperatura dane«' • Liubliam 27.1 C, najnižja 16.6 C. a 23 i e o u* 31 -i* 1 * Hilci »en , ir hrzini » metrih I Oblačno 0—1C Padavine Vrsta • mm do 1 ar* n 19 1 78 NE 1 5 dež 4.0 760 9 59 W 10 toča 7 09 20 7 75 SW 4 10 763-t 211 76 W 6 0 dež 1.0 /63 2 220 71 ESE 2 9 '62-c 24-0 63 mirno 0 762-1 23 0 55 mirno 1 761-7 27 0 41 NW 1 I 761 3 25' 8S S 4 0- '6i*l 2 tO 84 SE 1 0 ' 38 1-0 — SSE 2 meela 1 Iz velikega dela Evrope se vrste poročila o velikih nevihtah; ponekod so zavzele obseg najhujših vremenskih katastrof. Situacija je bila okrog prejšnje nedelje, ko so pričele najhujše vremenske uime, taka, da je vladala silna vročina po vsem vzhodnem in južnovzhodnem predelu Evrope V tem delu je prevladovala južnozapadiia, na vzhodu južna ali celo južnovzhodna zračna struja ter gnala razbeljeni zrak iznad južnih pokrajin dialeč proti severu. Vročina se je spričo tega razširila nenavadno daleč na se ver in navedene dni je kazal termometer celo na Finskem, v Ljeningradu ter ob Baltiškem morju sploh že zjutraj 20 do 26 stopinj C, to je isto ali celo za nekoliko višjo temperaturo kot — Italija. Istočasno je imela najzapadnejša Evropa že hladno vreme in severne vetroVe, ki so se pojavili nad Anglijo že v soboto 9. t. m. in ee v prihodnjih dneh razprostrli 5e bolj proti jugu in v obliki sev-srozapada v srednjo Evropo. Središče tega ogromnega zračnega vrtinca je bila v tem času Francija, kjer je pričel ples neviht in dosegel ogromne dimenzije. Ves sistem silnega zračnega vrtinca ali depresije, v katerem so se stikale, se borile ter se mešale hladne severne z razgretimi južnimi zračnimi plastmi, povzročajoč strašne vremenske preobrate, je potoval s Francije proti vzhodu; sreča za naše kraje je bila, da je šel precej severno od nas, preko Nemčije in Poljske na srednjo in južno Rusijo; iz dnevnih časopisnih notic je razvidno, s kakimi strahotami je obdaril pokrajine, kjer je šla njegova pot Depresija, ki je bila dosti širokih dimenzij, je napravila svojo pot čez Evropo z veliko naglico, zato so skoro istočasno prihajale vesti o vremenskih katastrofah iz raznih krajev. Naših krajev, ležečih južno od Alp, ni dosegel tok neviht; dobili smo le manjše nalive ali celo le plohe Pač pa se je pojavila severozapadno zračna struja, ki je znak, da je poglavitno središče zračnega nemira že severovzhodno od nas. Toda vreme se nad Evropo 6 tem le ni ustalilo; pojavila so se nova središča vrti.i-cev. Tržaška vremenska napoTed ta nedeljo: Normalni vetrovi, nebo izpremenljivo, motenje po nevihtah, dež; temperatura od 23 d o 28 stopinj, morje nekoliko razburkano. J. O. Cunvood: 16 preganjana žena Roman. »Sedite,« je nazadnje izpregovoril Stevens. »Stopite iz mesečine. Rad bi vam nekaj povedal.« Potuhnila sta se za grm. »Gotovo veste, kaj se je zgodilo,< je rekel Stevens s tihim glasom, »izgubil sem svoje živali« »Da, Stevens, videl sem, kako se je zgodilo.« Mezgar je pomolčal.. Ena njegovih velikih rok se je iztegnila in je prijela Aldousa za ramo. »Dovolite, da vas nekaj vprašam, preden nadaljujem,« je šepstal. »Ne štejte mi v zlo — potreba je. Ko sem jo videl v vlaku, se mi .'e rdela kakor angel. Toda u m e j t e me. Ali je vredna — ali — — saj veste, kako mislim o ženskah. To je tisto, kar vas vprašam.«. »Res je to, za kar ste jo imeli, Stevens,« je odgovoril Aldous. »Prav tako čista je in prav tako mila, kakor se zdi na oko. Vredna je najine zaščite.« »Vidite, Aldous, uverjen sem bil, da je tako. Zato sem poslal dečka po vas. Videl sem jo v vaši koči, takoj po tem, ko je vzel moje konje vrag. Ko sem se vrnil v tabor, je bil tukaj Quade. Jaz sem bil ves uničen. Veliko mu sicer nisem pravil o tem, a saj je sam videl, da sem nekaj izgubil. Prihajal je od vaše koče. To mi je povedal šele kasneje, a uganil sem takoj, ko je prišel. Nikoli ga nisem še videl takega kakor to pot. Nu, kaj bi veliko govoril. Blazen je — zateleban v to dekle kakor kak mlečnobradec. Igral sem z njim komedijo, zaradi vas — in zaradi nje. Namignil mi je nekaj o lahkem zaslužku. Dal sem mu razumeti, da bi bil v svojem sedanjem položaju vesel, če bi mogel kako priti do denarja, in da mi do vas ni bogvekaj. Tedaj je povedal, kaj mu teži srce. Napravil mi je ponudbo.« Stevens je čisto pridušS glas In obmolknil, begaje z očmi po grmovju. »Le nadaljujte,« je slM Aldous, »sama sva.« Stevens se je sklonil tako blizu, da je njegova tobakarska sapa udarila tovarišu v obraz. »Rekel je, da me odškoduje za izgubljene konje, če vas do pojutrišnjem spravim v kraj.« »To je, ako me ubijete?« »Da.« Zavladala je trenutna tišina, ki jo je motilo samo napeto dihanje obeh. Aldous je prijel mezgarja za roko in mu jo je stisnil z vso silo. »Hvala vam, stari,« je dejal. »In — Quade je seveda mislil, da res storite tako?« »Rekel sem mu, da storim — pojutrišnjem — in da vržem vaše truplo v Athabasko.» »Izvrstno, Stevens! Prekosili ste Sherlooka Holmesa za devet redi! A zakaj je hotel, da bi opravili to prijazno zadevioo? Zato, ker sem mu dal davi po čeljustih?« »Na to niti ne misli!« je naglo vzkliknil Stevens. »On ve, da je dekle tujka in osamljena. Vi ste pokazali zanimanje zanjo. Ako bi vas spravil s poti, se ne bi nihče več repenčil zaradi nje. Vraga, človek božji, mar ne poznate njegovega načina? In če si je kdaj česa zaželel v svojem življenju, si želi nje. Izpremenila je njegovo izprijeno kri v ogenj. Še meni je blebetal o njej. Doseči hoče svoj cilj. Vse hoče storiti, da jo dobi Tako blazen je, da bi dal menda po., "lednji dolar, če bi jo le mogel spraviti v svojo oblast. Tu lahko ukenete samo eno. Pošljite dekle tja, odkoder je prišla. In pojdite tudi vi. Jaz pa — preseliti se mislim. Zdaj ne premorem niti dolarja več; vse eno je, če se odločim za prerijo in sprejmem tam delo na kaki farmi Na zimo pojdem z dečkom gori k Parsnipski reki lovit divjačino v pasti, da se opomoreva s krznom.« »Motite se — zelo se motite,« je mirno rekel Aldous. »Ko sem videl, kako so se vaši konji ubijali na čereh, sem vam takoj sklenil pomagati. Novica, ki ste mi jo nocoj povedali ni s tem v nikaki zvezi Pomagal bi vam bil tako ali tako. Zaslužil sem mnogo denarja, toliko, da niti ne vem, kaj bi z njim. Roper ima na prodaj čredo trideset konj. Kupite jih jutri! Plačam jih, niti dolarja mi ne boste dolžni za to. Zadovoljen bom, če me kedaj spremite na dolgo pot; s tem bo vse poravnano. Midva z devojko pa pojdeva jutri v T£te Jaune.« Vzlic temi je Aldous opazil, kako ga mezgar radostno gleda. »Menda ne mislite, da se prodajam, Aldous, kaj?« je vprašal s hri-pavim glasom. »Ne dajete nama tega za to — meni in mojemu dečku — ali vendar?« »Moj sklep je bil storjen, že preden sem vas videl nocoj,« je ponovil Aldous. »Napravil sem si veliko denarja; to, kar vam hočem dati, je le drobtinica. Časih ga imam toliko, da mi je kar v nadlego. Sicer sem vam pa obljubil, da lahko plačate svoje dolg s tem, da me boste spremljali na potovanjih. Te gore, Stevens, so me očarale. Lepo vrsto izletov še hočem napraviti, preden umrem.« »Ne boste jih delali, ako pojdete v Tete Jaune,« je odgovoril Stevens ter odgriznil ogromen založaj tobaka za žvečenje. Aldous je vstal. Stevens je stopil k njemu. »Ako pojdete v Tete Jaune, ste večji blaznež, nego sem bil jaz, ko sem danes poizkusil spraviti čredo preko vode,« je dodal. »Poslušajte!« Z bleščečimi se očmi se je nagnil k Aldousu. »V zadnjih šestih mesecih so med Tete Jaune in Fortom Georgem potegnili iz Frazerja štirideset trupel. To menda veste. Novine so poročale o tem kakor o nezgodah, češ, žrtve, s katerimi je združena gradnja železnice. Recimo, da so nekateri res poginili tako. Polovica teh štirideset mrličev utegne biti ponesrečencev. Druga polovica pa ne! Culver Rann in Bili Quade sta jih poslala na oni svet. Prej ali slej splavate tudi vi po Frazerju, o tem ni dvoma. Nekdo vas opazi in vas potegne iz vode — kak mešanec ali Indijanec — in vas pokoplje pod kupom peska. Ako bo belec, stori takisto. Nihče se ne utegne dolgo muditi v pustinji zaradi mrliča, ki ga je prinesla voda. Sicer boste pa tako obtolčeni od skal, da vas ne bo moči spoznati. Vem to, ker sem tri mesece delal na prevoznem splavu in sem pomagal zagebsti štiri take nesrečnike. Dva izmed njih nista imela ničesar v žepih, še koščka papirja ne. To je vendar sumljivo, kaj? Ni vredno, bogme ne, da bi imel človek ob Frazerju veliko besedo. Mrtvi ne morejo govoriti. A to vam povem: Cul ver Rann in Bili Ouade poznata marsikaterega izmed njih.« »Vi tedaj mislite, da bo moj konec v Frazerju?« NE REKLAMA temveč kvaliteta }e prinesla svetovni sloves vkuhovalnim čašam znamke „W E C K*1 Zato zahtevajte pri vašem trgovcu VVecka Zratno znižanje cen! Tovarniška zaloga: Krekov trg 10/1 pri tv. FRUCTUS, Ljub-Uana 158-a Certan uničuje stenice in njih jajčeca Viii^F Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z materijalnim blagom. MATTONMEVO GiesstiDbelsko slatino Ima v zalogi R. Šarabon LJUBLJANA Olavnazalo-- f»- " no emskih m eralnih voda nepoznam nikake utrujenosti ker vedno nosim Talma pete! 99 splošna podružnica LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. Ustanovljena 1858. 44 družba Telefon 23-84. Skupna aktiva 500,000.000 — dinarjev. Prevzema sledeča zavarovanja: življenje — nezgode — jamstvo — požar. Življenska zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in najnižjh tarifih, z in brez zdravniške preiskave. Zavarovancem na razpolago domači hranilniki. rifn—m r Peresa za aufomobiie iz prvovrstnega specijalnega jekla izdeluje in sprejema pokvarjena v popravilo. Postrežba cena in točna. 8130 J Guštanj, Slovenija. I V globoki žalosti javljam v svojem, kakor v imenu svoje soproge in otrok, vsem sorodnikom, priiateliem in znancem pretužno vest, da je moj iskreno ljubljeni sin Rado Žemljic oskrbnik v Ivanjkovcih danes nenadno preminul, 24 let star. Pogreb rajnega bo v ponedeljek, 18. t. m. ob 16-15 uri iz mrtvašnice ormoške bolnice na mestno pokopališče v Ormožu. SLATINA-RADENCI, 16. julija 1927. Jakob Zemljič. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, priiateljem in znancem prežalostno vest, da je naša srčnoijubljena soproga, mati, stara mati, sestra in tašča, gospa Ivanka Kokaljeva roj. Hartinjak dne 16 t. m. ob 1 uri ponoči po dolgi, trpljenja polni bolezni, previdena s tolažili sv. vere na Bledu mimo preminula. Pogreb nepozabne pokojnioe se bo vrSil v ponedeljek, dne 18 t. m. ob pol 5 uri popoldne v Kranju iz pokopališke kapelice na tamo&nje farno pokopališ&e. V Ljubljani, 16. julija 1927. Ivi, Vanda, Hali, Zdenka, Simona, hčerke Anica Nedbal, nečakinja Franci TroSt in Stanko Širo« zeta Rudolf KokalJ, soprog Matilda Kokalj, tašča StaSi, Ivfti, Mija, vnuki in ostalo sorodstvo. Karta! pogntal und. 17U Pesniki davno pesmi so peli vonju, ki od lepih dam le prihaja, ki nas z upom novim navdaja, da vidimo lepoto dam in deklet. Lepota pa damam prava je dana kadar uporabljajo dolgotrajen Khasana „ Dr. M. Albersheim Frankfnrt a. ML — London Ne pozabite na .Khasana Eau de Cologne" priljubljeno osvežujoče sredstvo v lepih steklenicah posebno pripravni za potovuje s čepom za brizganje. 137 a Pozor izletniki in turisti, ki prihajate v Bohinj! Bliža se sezona. V prospeh tujskega pro» meta sem se odločil ustreči izletnikom s cenejšo in udobnejšo vožnjo s kolodvora do Bohinjskega jezera in do Zlatoroga. Do sedaj je plačal vsakdo Din 25— za enkrat« no vožnjo. Letos imam pa dva voza za sku« paj 20 potnikov, in sem določil ceno 25 di« narjev za obe smeri, če se voz vnaprej na« roči, drugače pa Din 15.— za vsako stran.. Šolski izleti 10—20 Din tja in nazaj. Cena za kočijo je ista kakor za auto. — Naro« čila, kakor tudi vsa tozadevna vprašanja: Josip Ažman, izvošček. Bohinjska Bistrica. 7134»« QrrrrrTaaaaxHjaaaaaDq[xo3Dcaxj Jfajboljša svinjska mast znamke — L P. — znamke lastni Izdelek tvrdke E. POPOVIČ - LJUBLJANA se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kz ter sodih po 50. 100 !n 200 k«. Točna postrežba! Cene najnižje! 1 tftZJ-oicLa. in, vsa. dopisa, hočoia, | mahA. oglasov, j*, pesuxbu rta*' | Oglas ru, odddzk JITTRA, LjubljasuZj 2 ul.4 Cdl/TUTU, rCUMM, | porirui. hj^cuulrbica. LjublfaiUl',st 11J4 2. M i f gg llffrl* 11» gg Sprtjcniajy4. tnalih, oglasov za, pri^ llodjijo- sUoilko- JVTRA m, zaM^zu, dan, prid, izidom, lista, ob ijtz/i.. P^zsujt, spridi oglafi, bod^ pn^ občetu, v aaslcAn^sUmlku Usta, J TaLafan sbiadJza, 2492 JlcdL oaLasc h. ihLŽuo v posredovalni, ui,iociJaljia. nameju. trgooshga, ali rddamMga. zriau^a, vsaka btstda občuuboa/maka. bistra 5o pcu~. UomumsuŠL tsumJl Vin, Hajmanjsiyusek Vut, icr-.VnsLofbu^a za sifroVuvf-, Pristojbina. zašifnrVin,J-. ZeZit^dofZovcujain, oglas* n£;c vposlaU obvum, z ruirocdDm,,M£ir*L oglasu,u.pnabafO'. TaJj/oru sUuilka, 24 g 2 Luče v Sav. Alpah pn;>oroča izvrstno kuhinjo, sobe za tujce — pripravno tudi za letoviščarje — ter avto garažo. £0344 Morsko kopališče Restaurant »Jugoslavija* — Aleksandrovo - na otoku Krka Dnevna oskrba 9 tiraco ln posteljo 55 Din Informaciji. daje lastnik E. Kralji« ' 162 Luče v Sav. Alpah ovito alpsko letovišča. Prekrasna okolica in kopa-u;if. Celotna oskrba in stanovanje do 60 Din, po žeiji. Stanovanja nakazuje informacije daje edino '"■i:iko-prometno društvo v Lučah. Savinjska dolina. Pletenine vsakovrstne, kakor telovnike, polovarje, jope, maj-ce. hlače in nogavice sprejema po nizki ceni v delo Mil-i Anžur, Se!o 40 pri Ljubljani. 21390 Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah ANTON BOC Selenburgova ul. 61 Tovarna: Vič-Glince. Korespondenta samostojnega, obenem knjigovodjo in bilancista sprejme industrija v mariborski oblasti. Nastop službe po dogovoru, odnosno takoj. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro »Stalna služba 1927». 21374 Slikar, in pleskar, pomočnike sprejme takoj M. Dobrave, siik. mojster v Celju, Glav- ni trg 15. 21219 Gaterista in strojnika spretna, sprejmem s 1. avgustom. Izvežbani v rezanju jelovine imajo prednost. — Ponudbe s spričevali in zahtevkom plače na naslov: D. Steni, Gjulaves, Slavo- nija. 21195 Dekle zanesljivo, boljše, zdravo in pridno, katero razume kuho in delo v boljši hiši. staro 20—30 let. sprejmem s 1. avgustom. Poleg kuhe bo opravljala samo nekaj hišnega dela. Biti mora le-pe?a Vedenja ter ljubiteljica otrok. En otrok je star 2, "'e pa 5 let. Mesečna plača ■ in—330 Din. Ponudbe na 'n.sni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiva 4». 21190 Dekle zdravo, pošteno in snaino sprejme družina v Zemunu kot sobarico Mesečna plača 200—250 Din. Ponudbe naslov: Gospa Zora dr. Radojčič. Rogaška Slatina. Zagrebački dom štev. 27. 21150 Pozor društva! O priliki 25- in SOletnic ter drugih prireditev se najtopleje priporoča zrn fotografiranje skupin foto-atelje D. R o v i e k, Ljubljana, Kolodvorska 34. Za prvovrstno delo jamčim. Cene solidne. 163 Vulkani ziram nt vrste »vtogume. kakor tudi galoše In snežne gumijeve čevlje Popravljam kole** ln motorje P. Škafar. LJubljana, Rimska cesta LL 12 Žimnice predeluje po Din 87JO glavič Franc, tapetnik — delavnica na Žabjaku 14. 21516 Brivskega vajenca poštenih staršev, z 2 mešS. razredi sprejme Hinko Dolenc, Poljanska cesta 51. 21115 Krojaškega mojstra za prevzem konfekcijskega dela sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa*. 20985 Strojnika sprejmem za Diesel-motor. Prednost Imajo vpokojenci Ponudbe s sploSnlml podatki na poštni predal 87. 21388 Natakarico prijetne zunanjosti. pridno in polteno, do 26 let staro. M zna tudi nekoliko šivati, sprejme b 1. avgustom boljša gostilna n* deželi. Ponudbe, event. s sliko na orisani oddelek »Jutru pod »Natakarica 21». 21422 Kuhinjsko blagajni-čarko sprejmem takoj. Le starejše, v hotelski stroki in gospodinjstvu dobro verzi--ane t»y spretne računarice naj pošljejo pismene ponudbe z zahtevkom plače i navedbo dosedanjega službovanja na hotel Cnion v Celju. 21425 Pohištvo Spalnice in jedilnice iz tr-• iega lesa. od 4000 Din na-i.-ej izdeluje najtrpežneje Jančar Albin, splošno mizarstvo v Smledniku. Do-:.isniea zadostuje, da pridem na dom. 21404 sjTRMPILJE t Ležalne stole £ Din 180 po povzetju Oin 170 nudi Efi^oiEadovas •apel ik &rekov trg št. 7 Gospodično zmožno v kuhinji, spretno v delikatesi in računstvu, pošteno in z daljšimi spričevali. sprejmem v zajtr-kovalnico. — Naslov pove oglasni oddelek cjutra* 21384 Inkasanta - zastopnika sprejme takoj svetovna tvrdka. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cNapreden*. % 21296 Plači!, natakarja ali natakarico sprejmem takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cF. M.» 21293 Šivilje šivanje steznikov in prsiučičev, dobro izvežbane sprejme takoj Atelier steznika Julie Sitzer, Zagreb, Hica 7. 21539 Trg. pomočnika dobrega detajlista za modno in galanterijsko trgovino iščem. Ponudbe na ogl. oddelek cjutra* pod šifro Galanterija*. 21441 Kavarn, natakarico z znanjem nemškega in nekoliko srbskega jezika ter dobrim spričevalom, iščem. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 21449 Vajence sprejme za kleparsko obrt proti plači Remžgar & Smerkol, Florijanska ul. 7. 21324 Učenko strojno pletenje takoj -prejme N. Groeger, Or-Hrana in stanovanje hiši. 21368 Vpokojenci! Reducirani! Nezaposleni in invalidi! — Kljub krizi visok zaslužek! Iščemo zastopnike (ce) za razpečevanje državnih vrednostnih papirjev in raznovrstnih švicarskih ur na mala mesečna odplačila. Zumbulo-vič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 21507 Zastopnike s 25—30 % provizije sprejme S. Petan. Maribor, Aleksandrova cesta 43. 20868 Godec na harmoniko išče v Ljubljani ali okolici gostilno, kamor bi ob sobotah in nedeljah hodil igrat. — Tudi poučuje igranje na harmoniko. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 21413 Boljša šivilja gre šivat na dom — tudi na deželo. — Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 21450 Boljše dekle marljivo, ki govori nemško, sprejme manjša druži-a v Zagrebu v trajno lužbo. Ponudbe na naslov: =iila Cutid, supruga inspek-tora želj., kolonija Mak?i-nir. Zagreb. 21351 Vajenca zo krojaško obrt sprejme Wohinz Pagon, Vegova ul. št. 8. 21426 Klepar, vajenca poštenega, sprejme takoj K. Bocak, strojno klepar-stvo v Tržiču. 21447 Pek. vajenca sprejme takoj pekarna A. Kovač, Zg. Sška. 21444 Kuharico ki zna samostojno fino kuhati, nekoliko šivati in opravljati vsa hišna dela. sprejme boljša družina 2 oseb na deželi. Samo dela zmožne naj pošljejo pismene ponudbe na oglasni oddelek cjutra> pod cDobra plača 30*. 21473 V pilarsko obrt sprejme krepkega vajenca Ivan Figar, pilarski mojster Ljubljani, Vošnjakova ulica 6. 21492 Nakupovalca okroglega lesa sprejmem. Ponudbe na: Lesna industrija, Ljubljana I, p. p. 144. 21494 Več vajencev za mizarsko obrt sprejmem v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 21499 Kot učenca sprejmem takoj pridnega dečka s primerno šolsko izobrazbo v večjo trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Josip Langeršek, Marenberg. 21459 Žagar k venecijanki. samski, se išče s 1. avgustom z vso oskrbo v hiši. Naslov pove oglasni oddelek cjutra* pod šifro cZanesljiv*. 21458 Hišnika ki bi bil tudi poslovodja društvene gostilne, sprejme sokolsko društvo v Dolnjem Logatcu. Prednost Imajo zdravi, pridni in vestni zakonci, po možnosti brez otrok. Najprikladnejše kakega penzijonista. Nastop službe po dogovoru. Pojasnila daje g. Ant-on de Gle-ma v Dol. Logatcu. 21427 J. ¥s 54. Bi. pnnuroča kot stara izdelovalca svoje najboljše tam-burice vseh vrst. Ceniki na razpolago. 124-* Ključavničarskega vajenca a k o j sprejme Slanovic, ključavničarstvo, Gajeva ul. št." 2. 21314 Tesače '10—15 mof) za mehki les, nmo za takoj sprejme Matija Obran, Maribor. Loška ulica 15. 21343 Jedilonosca sprejmem v večjo restav-\cijo v Mariboru. Pismene ponudbe na podružnico Jutra* v Mariboru pod ,Jedilonosec». 21363 Krojaškega vajenca sprehne Zupančič. Vižmarje št. 93 nad Ljubljano. 21512 Dečka poštenih staršev. 14 let Bta-reea sprejmem kot učenca. Hrana in stanovanje v hiši. Fr. Gradišar. kleparski mojster m vodovodni instalater v Ljubljani, Rimska c. št. 14. ' 21513 Kolarskega učenca tire'me takoj Franc Baloh. Sv. Jurij ob Taboru. 21347 Manufakturista zanesljivega in verziranega v vseh poslih, sprejme takoj Nabavljalna zadruga dri uslužbencev v Mariboru, Botovški trg Itev^ 2. 21431 Koiar. pomočnika dobro izurjenega v navadnem delu tako i sprejme Ferdo Lastnik. Radeče. 21420 Potnik i potuje z avtom po Sloveniji, vzame zastopstvo večje tvrdke. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Agilen 320». 21320 Potniku (ci) zanesljivemu dam v proda-vzorce prvovrstnega in *to idočega predmeta ob-ačilne stroke. Ponudbe pod »Solidna provizija« na ogl. ■ idelek šole. — Polde Hribar. Toplice št. 154, Zagorje oh Savi. 21185 Prodajalka vajena vseh gospodinjskih del, išče službo na deželi Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 21104 Oskrbnik vešč šumarstva. poljedelstva, sadjerejstva in živi-norejstva ter slovenskega nemškega jezika v pisavi in branju, želi službe na veleposestvu Nastop po dogovoru Ponudbe prosi na oglasni oddelek cjutras pod cZvest in energičen* 20237 Službo pri konjih želi trezen in zanesljiv, najboljših letih, dobro vajen konj in tudi kočija-štva. najraje v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 21392 Pridna gospodinja zmožna slovenščine in nem ičine, išče primerne 6lužbe pri samostojnem gospodu ili v kaki graščini Dopise aa oglasni oddelek cjutra-pod cA. S. 1809*. 21405 Absolventinja . tečaja želi nameščenja Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 21411 Trg. pomočnik železninske in Špecerijske stroke, vojaščine prost, išče službe. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cZanesljiva moč*. 21356 Knjigovodinja- bilancistka in korespondentka. samostojna in z večletno prak so. zmožna slovenščine ii nemščine ter stenografije, išče službe Ponudbe prosi na podružnico cjutra* Maribora pod cAvgust 300» 21364 Šofer večletno prakso, zmožen vseh popravil, abstinent in nekadilec, z dobrimi spričevali, išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro Poštenjak*. 21369 Šofer 25 let star, poročen, išče službo, gre tudi za hišnika, takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* po<} šifro cHišnik*. 21530 Mesto hišnika išče zakonski par brez otrok, ki lahko položi nekaj kavcije, event. posodi na prvo mesto. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra* pod cHišnik 33*. 21555 Pisarniška moč jako marljiva, išče namestitve. event. tudi na deželi. P. n tvrdke. ki se zanimajo, naj izvolijo poslati svoje na=love na poštni predal št. 102. Ljubljana Tvrdka, pri kateri je sedaj ta moč nastavljena, jo priporoča. 21556 Manufakturist mlajši, inteligenten, vsestransko zanesljiv, išče službo s 1. avgustom. Cenj. ponudbe na upravo cjutra* v Mariboru pod cDober prodajalec*. 21557 Radioaparat s pritklinami in anteno proda za 850 Din Hešik v Sp. šiški. 21385 Trgovska oprava po nizki ceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 21246 Nekaj pohištva poceni naprodaj na Rimski cesti št. 7, levo, vrata 2 (od -9.-2. ure). 21336-a Opeka (zidna) prvovrstna, v vsaki množini po nizki ceni naprodaj v Ormoški opekarni, Brata Stuhec, Ormož. 21377 Mecesnovih desk 1 vagon in 2 mladi srni proda Palouc, Šmartno ob Paki. 21080 Vrhniško opeko trboveljski premog ln tokova drva nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pri-stan 12- Postrežbo točna! 61 Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika ter nemške stenografije — s šestletno bančno prakso, išče službo knjigovodinje ali korespon-dentinje. Ponudbe na podružnico cjutra* v Mariboru pod šifro c Zmožna 38* 21434 Gostilničarja hči išče službo natakarice, ev. ■re tudi na orožniško postajo ali kam drugam za gospodinjo. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cVestna in poštena*. 21423 Blagajničarka (začetnica) pridna in poštena, išče službe. Gre^ne-kaj mesecev brezplačno. Zna tudi švati in ročna dela delati. Gre tudi na deželo. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cZačetnica 214*. 21410 Laborant in drogerist išče tu ali izven Ljubljane službo. Naslov pove ogl. oddelek cjutra*. 21445 Absolventinja 3 razredov meščanske šole n Christofovega tečaja, išče primerno službo kot začetnica. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko cZačetnica*. 21443 Dekle pridno in pošteno, želi nadaljevati učno dobo pri dobri šivilji na deželi. Stanovanje in hrana po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 21490 Natakarica išče službo ali gostilno na račun. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* po,^ šifro cZmožna kavcije 15.000*. 21498 Mizar za splošno mizarstvo, vešč vseh del hišnega mizarja, z dolgoletno prakso, pošten in zanesljiv, išče službo hišnega mizarja, sluge ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cMizar*. 20330 Prodajalka mešane stroke, dobro ver-zirana. išče stalnega mesta v boljši trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek cJutrai r>od Šifro cl avgust 27*. 21416 Šofer išče službo za takoj ali pozneje Ponudbe na oglas oddelek cjutra* pod šifro cZanesljiv 1900*. 21529 Elektroinženier išče službe 2eli «e tudi epeciiafizirati v kaki stroki, ali na stroške firme ali na svoje Dopise na oglas oddelek cjutra* pod Šifro cElektro*. 21370 Trg. pomočnik Želi službo v trgovini ra debelo ali .kot skladiščnik Cenj ponudbe prosi pod cSpretna mo?» na oglarai oddelek cjutra* 21378 Plačilni natakar 27 let star. ki govori wbo-hrv., nemško in Italijansko, želi službe Bor?tner Janko. Tržaška cesta 12 — Glteee. 21521 Pošteno dekle ki zna tudi kuhati. Išče -užbo pri mirni dmžfrii. Ponudbe n3 o^a-«. oddelek -Jutra* pod cPoštena 45». 21845 Hišnica pridna in poštena, hoče clužbo spremeniti. Ponudbe na glasni oddelek cjutra* Dod šifro cPoročena*. 2 citer in stružnica mala. mizarska, naprodaj v Mednu št. 1 (blizu postaje. Tišler). 21166 Knjižno omaro skoraj novo, iz orehovega lesa. ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21505 Opeka Združene opekarne, d. d. v Ljubljani naznanjajo, da ima maloprodajo in zalogo idne, strešne ter steklene opeke v Ljubljani tvrdka I. Knez. Gospoeveteka c. 8. ^igovečvo dvorišče. 21026 Elektrotehnični materija! po znatno znižanih cenah prodaj* tvTdka Transformator, družba i o. z. LjuMjanL 21004 Kino-aparat mali. družinski, naprodaj. Ponudbe n* oelae. oddelek »Jutra» pod šifro »Kino*. 21503 Drva hrastov* parketne odpadke od l«e» t« mehki drv« do nizki .»nt do«t*vlj* u lom wmi lin T Brae a. t ti Ljubljana s* eor.ci tkia kolodvoroma. M Nov štedilnik na plin, novo mlatilnico za široko mlatenje, prevozno fbreitdrescher) proda Mirko Gregorin, ključavničarstvo, št. Vid nad Ljubljano. 21502 Kolo dobro ohranjeno, prodaja za 580 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 21515 Več različnih vrat oken in polken prodam. — Pojasnila pri hišniku na Sv. Petra cesti 11. 21522 Kolo za S—161etnega dečka, zelo dobro ohranjeno, proda za 850 Din Lovro S e b e n i k, Ljubljana, Knezova ulica. 21333 Moško kolo rabljeno, znamke «Kinta», dobro ohranjeno, prodam za 820 Din. Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 21534 Kolo, daljnogled (Goerz) in šotor za 4—5 oseb, po nizki ceni prodam. Ne^lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21526 Mlatiinioo malo rabljeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21371 Motor na bencin 8—12 HP. v brezhibnem stanju, proda Industrija slame, Strnišče pri Ptuju. 21435 Žensko kolo skoro novo. po ugodni ceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek «Jutra». 21414 Razno pohištvo naprodaj na GosposvetskI cesti 12/H. 21470 Gorenjsko skrinjo lepo, vloženo, prodam na Gosposvetski cesti 12/n. 21471 Novo spalnico najsolidneje izdelano, proda za 3000 Din Vidmar v Zg. Šiški 2. 21474 Pletilni stroj št. 10/34 cm, dobro ohranjen, prodam. — Kupcu je pouk v izdelovanju nogavic brezplačno na razpolago. Volno v izdelavo vsakovrstnih pletenin, tudi na osmeroključni stroj — (Achtschloss) sprejemam. — Strojno pletenje v Ljubljani, Sv. Florijana ulic* 3. 21476 Omare za led raznovrstne in pohištvo po zelo znižanih cenah prodaj* S. Praprotnik, Jenkova 7. 21479 Elegantna spalnica modna, najfinejše izdelave in nerabljena, naprodaj za 14.000 Din. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 21480 Žensko kolo predvojno, prodam za 7D0 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 21500 Kinoaparat kompleten, proda kino Šoštanj. 21460 Sir pravi bohinjski, v različni velikosti hlebov, prrovrrt-no blago, dobite po konkurenčni ceni le naravnost od Franc Zmitek, Bohinjska Bistrica. 21008 Sadjevec prod* Oset t Maribora 20739 Sladko otavo košnii in tudi deteljo ku-im. Zg. Šiška štev. 92. £1536 Maline kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana — Knezova ulica 21509 Vsakovrstno zlato kupuje po oajvišjUi tenah Cerne — juvellr LJubljana. SVolfova aL S. 88 Blode hrastove tn smrekove kupuje parna žaga V. Scag-nettl v Ljubljani. 252 Srebrne krone Kupuje in plač* dobro c Čuden. Ljubljana. PreSer-novi oUe* l Solnate vreče od 50 kg kupim. Ponudbe je poslati na naslov: Makso Heinrich, veletrgovina ko-loniialne robe, Cakovec. 21408 Elektromotor dobro ohranjen, za 220 V, enakomerni tok, 4—5 HP, kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: M. Zore, Šmartno pri Litiji. 21352 Pekarno in posestvo na prometnem kraju, i Inventarjem, M ure od kolodvor* v Mariboru takoj prodam z* 125.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21138 Hiša pri deželni cesti, 3 minute od kolodvora, zidan* ln s opeko krita, z njivo, 6 km od Rogaške Slatine naprodaj za 80.000 Din. — J. Režek, Podplat-Kostrivmica. 21354 Več posestev Posestvo za 3 živine rediti pri kolodvoru Javornik; v hiši je bila pred leti dobro idoča gostilna. Vse v najboljšem stanju. Pripravno :a trgovino, mesarijo, gostilno in kmetijo. Poleg tovarne; dve manjši hiši v Kranju; manjše posestvo blizu Kranja; 2 manjši hiši z vrtom blizu Kranja itd. proda L. Rebolj. Kranj. — Kupci in prodajalci, obračajte se vedno na me — boste solidno postreženl. — Proda se tudi posamezno. 21376 Enodružin. hišico event. z lokalom, najraje z vrtom kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »Ljubljana 1927». 21548 2 sobi (najmanj) rabim kot poslovne prostore ta odvetniško pisarno v neposredni bliii-nifuatičn« palač« T pritličju ali L nadstropju v laietiT! avgust*. Ponudbe pod »Odvetniška pisarna« n* oglasni oddelek »Jutra« Vruijsm Železu, trgovino staro in dobro vpeljano v prometnem kraju radi smrti oddam t najem Vprašanja naj se pofljejo na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Ugodna prilika 211«. 21111 V sredi Ljubljane na zelo prometnem prostoru prodam ali oddam trgovsko hišo z 2 lokaloma Eevent. oddam v najem samo finej-šo gostilno z več lepo urejenimi gostilniškimi prostori in stanovanjem boljšemu gostilničarju pod ugodnimi pogojL Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cvetoča bodočnost«. 21282 Stanovanje išče mirna stranka 2 oseb (brez otrok), ve* dan odsotna. Inventacije napravim ie mogoče samo ▼ sredini Ljubljane, « L avgustom. Cenj. ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plaiam dobro 624«. 11524 Stanovanje vogalno, trisobno, z vsem komfortom in 2 lokaloma z* vsako podjetje ali pisarno da v najem Jo«. Bera-niS, Maribor, Kralja Petra trg L — Nova stavba pri drž. mostu. 21436 Stanovanje sobe, kuhinje in pritikliB oddam z 9. avgustom, ffa-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21442 Manjše stanovanje išče mirna stranka za takoj aH pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Inženjer*. 21468 Kraljevo sliko kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21367 Halo! Halo! Kupujem staro obleko, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje. da pridem na dom M. PTekuh, Gallusovo nabrežje 23. 21495 Oglje prima bukovo kupi takoj Rudolf Zor6 v Ljubljani. 21496 Avtomobili B. S. A. motocikli, svetovno znani, za ture. TATRA AVTOMOBILI za v kvaliteti in za slabe ceste brezkonkurenčni VSI REZERVNI DELI za zgorajšnj* vozUa na za-' ogi DELAVNICE za vsa motorna vozila, etrokov-njaško delo in solidne .■ene. GARAŽE vedno na razpolago BENCIN tz sesalke, tudi ponoči, po konkurepčni dnevni ceni JUGO AVTO d. i o. z., Ljubljana, Dunajska c. 36. Telefon 2236. 178 Motorno kolo 3% HP, takoj uporabljivo, proda za 2500 Din Ivan Zobec, St. Vid nad Ljubljano. 21514 Motor 8 priklopnim vozom, znamke cMars*, 7.3 PS, celim priborom in g I k proda tvrdka cSpectrum*, Ljubljana, Medvedova št. 38. 21493 Knjig* Hipnotizem sugestije, coužtizem — Poljudno znanstvena razprav*. Praktična navodila. Poučno in zabavno! — Cena 28 Din franko. »Veda in znanost«, Celje, Razlagova štev. 8. 272 Vaivazor II. izdaja. 2 izvoda po 4 zvezke, 1 izvod skoraj nov. 1 izvod popolnoma nov. naprodaj Zanesljivi osebi tudi na obroke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21287 Knjigo Die Artztin im Hause, še nič rabljeno, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21551 Enonadstropna hiša staroznan* gostilna, ledenica, kovačnica. z gospodarskim poelopjem, velik sadni in zelenj&dni vrt, na prometni točki ob dri cesti ugodno naprodaj. Na-daljna pojasnila daje Anton Majzelj, 8t. Jernej na Dolenjskem. 21188 Njivo (vrt, tudi stavbišče) kupim v LJubljani Ponudbe pod »Takoj v gotovini« n* ogl oddelek »Jutra«. 21328 Hišo z vrtom, n* »olnčni legi In mirnem kraju v bližini Maribor* kupim. Plačam do 45.000 Din. Maribor, Bet-navsk* cest* 21. 21286 Hiša v Kamniku s korporacijsko pravico, gospodarskimi prostori, trg. lokalom. 10 sobami, vodovodom. elektr. razsvetljavo, velikim dvoriščem, hlevom in 425 ms zemljišča ugodno naprodaj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »St. 19«. 21256 Hišo 6 5 stanovanji, pri cerkvi in kolodvoru, primerno za trgovino, prodam. Krekova cesta 34, Studenci pri Mariboru. 21559 „P0sesf Realitetna pisarna družba s o. ». Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: HISO, visokopritlično, 3 sobe, pritikline, lep vrt — elektrika, vodovod, v Šiški, 110.000 Din; VILO, enonadstropno. najbolje ohranjeno, velik vrt — takoj razpoložljivo 3-sobno stanovanje. 20 minut od centra. 145.000 D; HISO, trgovsko, visokopritlično, velik lokal, dvosobno stanovanje. vrt, Novo mesto, 125.000 Din; ŽAGO venecijanko, krožno žago, 22 oralov jfceeetva, bogat lesni kraj Dolenjske, Din 300.000; HISO. dve sobi, pritikline, 960 ms vrta, nad Medvo-dami. Din 16.000: TRG HIŠO. enonadstropno. 2 stanovanj, trg. lo-kal. tik farne cerkve in šole. Din »5.000: VELEPOSESTVO, 220 oralov. 30 oralov njiv. 50 oralov travnikov. 5 oralov vinograda, ostalo dobro zaraščeni gozdovi, 18 raznih poslopij, jako bogat živ in mrtev inventar. Din 700.000; Poleg tega večje število trgovskih. stanovanjskih hiš, vil, v Ljubljani in na dežsli, kmečka posestva, gostilne, mline in žage, stavbišča itd. 21456 Hišo v trgu, 5 sob, kuhinjo in gospodarsko poslopje ter 5 oralov zemlje prodam. Ponudbe na: M. Mulec, trgovec, Sv. Ttrojica štev. 4, Slov. gorice. 21361 Hišo sredi vasi na Gorenjskem, pripravno za vsako obrt, oosebno za pekarijo in tr-ovino, prodam aU tudi oddam v najem. — Janez 3avlovčič, Mojstrana. 21372 Novo urejena hiša z lokalom in takoj prostim stanovanjem 3 sob in kuhinje, v lepem in zelo prometnem industrijskem kra-■u na Gorenjskem, blizu kolodvora, naprodaj. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21397 Trgovsko hišo enonadstropno, v Mariboru za 250.000 Din in več vil, posestev, hiš, eostiln proda Zagorski. Maribor, Tattenbachova ul. št. 19. 21487 Lokal na najprometnejši točki v sredini Ljubljane oddam radi opustitve. Pogoj: prevzem in ven tarj*. Potrebno ca. 40—60.000 Din gotovine Ponudbe na oglas, oddelek »Jutru pod »Takoj 64«. 21164 Trgovina z mešanim blagom, dobro Idoča, tik farne c*rkv«, iz proite roke n*pr*i*j Dopise n* ogluni oddelek. »Jutra« pod »Promet 10» 21310 Trgovski lokal s stanovanjem vzamem v najem v mestu aH na deželi. Natančne ponudb* n* oglasni oddelek »Jutru pod šifro »30—40». 21517 Trgovske lokale sredi Ljubljane oddam posamezno ali skupno S—S, klet, delavnico, plin, elektrika, vodovod. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. U4S8 Delavnico ali sl^-imbo oddam v najem v Ljubljani, Celovška cest* št. 41. 21430 Trgovino z mešanim blagom, popolnoma novo, na lepi točki mesta radi selitve takoj z inventarjem oddam v najem - Lepa bodočnost. Zraven spada tudi lepo stanovanje. Ponudbe do 20. julija pod »Trgovina 1000» na podružnico »Jutra« v Mariboru. 212SS Dobro idočo gostilno najraje na Štajerskem, _v kakem prometnem kraju na deželi prevzamem na račun. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 21378 Pekarno na deželi s stanovanjem dam v najem. Potreben kapital 7000 Din. Naslov v upravi »Jutra* v Mariboru. 21556 Gostilno na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra* v Mariboru pod šifro »Gostilna*. 21438 Kovačnico vzamem v najem na prometnem kraju. Naslov pov* oglasni oddelek »Jutra*. 21484 v Lescah Žirovnici ali na Javorniku vzamem v najem malo hišo z večjim gospodarskim poslopjem za več let. Dopise na Offlasni odd«lek »Jutra* pod šifro »Elektrika in vodovod*. 21497 Stanovanje 3 sob, kopalnice in pritiklin oddam z novembrom v novi hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21295 Stanovanje v vili v pritUčju, na Mirju št. 11 obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kleti, kopalnice, podstrešja, souporabe vrta in Ivorišča, oddam takoj ajem. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »K. P.» 21391 Stanovanje 2 sobi. kuhinja, kopalnic* ter pritikline in nekaj ze-ienjadnega vrta, oddaljeno > minut od obrtne šole, oddam s 1. septembrom v novi vili. Ponudbe na ogl. iddelek »Jutra« pod šifro »Lepo stanovanj* 20» 21417 Stanovanje in hrano želim pri boljši rodbini _ 2 otroka, ki obiskujeta višje šole. Klavir po mož-nosti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 124«. 21541 Uradnica s sedemletnim otrokom, išče stanovanje in hrano v mestu pri dobri gospe ali družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutru pod šifro »Stalna 519«. 21519 Gospodu sprejmem na stanovanje s vso oekrbo in nekaj gospodov uradnikov n* dobro brano, s prvim sli takoj. G. M., Križevnlfita ul 10/1 — levo. 21523 Stanovanje čisto, 1—I sob hi kuhinj«, i»5e • 1. septembrom v sredini mesu mirna strank*. Ponudbe n* oglas, oddelek »Jutru pod šifro »S B.» 21307 Dijakinjo i* boljše rodbine tprejmam n* (tanovanje hi hrano v Mariboru. Naslov pri podružnic! »Jutru r Maribora- 18900 Poletno stanovanje 2 sob, kuhinje in vrta oddam v bližini BIsda. Pojasnila daje Anton Bopret T Bohinjski ML U44S Čez počitnice >ddam Bobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vbodom s stopnišča. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 21217-a Prazno Sobo veliko, z električno razsvetljavo in vhodom s stopnišča oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21217 Lepo sobo elektr. lučjo in souporabo kopalnice oddam 2 boljšima dijakoma ali 2 gospodoma. event. snemu Na-lov pove oglasni oddelek ■Jutra». 21419 Opremljeno sobo zračno in mirno, z elektr razsvetljavo in posebnim vhodom oddam zakonskemu paru brez otrok. Pojasnila v ogla*nem oddelku »Jutra«. 21299 Krasno sobo opremljeno, oddam dvema osebama v Kolodvorski ul. št. 34/11, desno. 21525 Sobo z električno razsvetljavo — blizu glavna pošte oddam takoj boljši osebi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 21532 2 lepi sobi s telefonom oddam v sredini mesta za pisarno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21537 Sobo z elektr. razsvetljavo, ev. B brano, v sredini mesta išče solidna gospodična. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra »pod <1. avgust». 21540 Opremljeno sobo oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 21457 Opremljeno sobo lepo in čisto, v sredini mesta, parketirano, z elektr. razsvetljavo oddam s 1. avgustom le boljšemu in stalnemu gospodu na Sv. Petra cesti 8/1. 21454 Sobo z uporabo kuhinje in električno razsvetljavo o d d * takoj zakoncema Fani Adamič, Rožna dolina, ul. VI/1 21465 Gospoda sprejmem na stanovanje v Rožni dolni št. 26, cesta VI 21455 Sobo v Kamniku elektr. razsvetljavo, pri-msmo z* večjo družino, oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutru. 21421 Čisto sobo na vrtu. z dobro brano oddam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutru. 21409 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam tudi z vso oskrbo. Naslov pove oglas, oddelek Jutra. 21452 Opremljeno sobo z uporabo kuhinje o d d * Vlach?, Jenkov* ul. 131. 21446 Opremljeno sobo veliko in lepo, z 3 posteljam* oddam s 1. avgustom. Ogled* s« v dopoldanskih urah na M&č«vi cesti 28/1, levo. 21467 Lepo sobo opremljeno. « elektr r*z-r»etlj»vo in posebnim vhodom odd*m takoj s* Gosposvetski cesti Itev. 12 TI 21472 Zakonski par brez otrok, išče sobo f 1. *U 15. avgustom. najr*je v bližin! kolodvora. Posodi tudi denar. Ponudbe na orlasni oddelek »Jutra* pod »Sreč* in mir«. «JOTRO» St 167 15 .Nedelja IZ. KIL 1927. Opremljeno sobo Uato, • jpMititm vhodom, .Uktrično raaavetljavo ia t posteljama od dno s t. avgustom. Naslov ▼ ogk»-»ddeJia «Jutra>. 21475 Sostanovalca sprejmem u stanovanj. na Krakovska« nasipa it. 16, jritGčj«, lavo. S1482 Opremljeno sobo blizu kolodvora, » slekli, misvetljavo io posebnim Thodoat takoj oddam na Besljevl eeMl ». H<»1 ■ Sobo oa dvorišču tx4s, pripravna •» sta-»oranje afl obrtnika, od. dim • 1. avgnatom n* Glin-tih, TTiažka ceste. Naslov nove oglasni oddelek Jutri ^ 31463 LetoviSčarjem oddam sračno sobo ln kuhinjo * v»o opravo, po nii-ki eenl na detell. Naalov pove oglasni oddelek Jutra. »451 'Prehrana Na dobro brano domačo, sprejmem v sredini mesta nekaj boljfih go-ipodrrv ali goepodiaen. Cela nizka. Naslov pove ogl. oddelek «Jutra». 21506 Dijaka iprejmem breaplaino v oskrbo u celo lolako leto v Maribora od ki mi posodi 15.000 proti mesečnemu odplačila 800 Din. Ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod Hno .Državni uradnik*. H48B Abonente sprejemamo na dobro do-n&(o, kakor tudi srbsko kuhinjo po zmernih cenah Nudim pristno turSko kavo in točim pristna Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. — Se priporoča Fanl Meie, gostflničarka, Ljubljana, Krakovski nasip 18. 21531 Kdo posodi 60.000—1U0.000 Din 80 % obresti in vknjižbi na prvo mesto na posestvo in lignrno podjetje. Dobi ta. 21535 Šiviljo inteligentno in samostojno, i kapitalom 10—15.000 Din sprejmem kot sodelavko. Dopise na oglasni oddelek .Jutri* pod tna&ko »Bodočnost 439«. 21439 Družabnik *a dobro vpeljano strojar-»o itven Ljubljane se ižče. Potreben kapital 50.000 Din Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 21485 Akademik poučuje poceni matematiko tez počitnice. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod cOdlI5en». 21466 GU*§4>€i Glasovirje lo harmonije ugutnjem. popravljam strokovno tn eenol rudi pota-jem! Naročajte po dopisniel G. Jurasek, Ljubljana WoUova ulica 12. 40 VUolina naprodaj. Naalov v oddelku značilnim in dobrosrčnim starejšim gospodom, najraje > državnim uradnikom. Po-nudbe na oglaonl oddelek »Jutra* pod »Hana 12». 21469 Marica! 1804 Trenotki dolgi so kot ure — In le prehajajo v dni, ker k meni tisto nI dospelo, kar si ml obljubila TI. — Di oživim na Te spomine, k Tvoji »Mekeci« hitim, ni Tebe vzbujal bom «po»ln» - ki Videti d Te Mtaa. 21500-1 Cvetlični sneg Vam izredno očisti koto magčobe, prahu ia ogrcev, otvori celice, da koži prosto diha, radi tesar izgledate bolj zdravi in sveži. Naročila sprejema poStni predal 216, Ljubljana. 21542 Dobrim ljudem! Dve siroti brez matere in očeta: deklica t starosti 12 let tn deček v starosti 5 let, oba zdrava ln čedne zunanjosti, se oddasta za svoje. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 21440 J. Stjepušln, Zagreb Jorjavtka nI. 57 priporoča najbolje tamburie. strune, partitan. lols In Kine n m (lasblla. 0d& tovaa na paniki Izložbi) S33 *S lMHMHM«t»»t»» Q[ZZZ3GHZZZZ3QQ nestle-ovo OJEČJE BRAŠNO ov* Za zdravje Vašffi otrok je Ne-steljeva moka za otroke na}« bolj priporočljiva. hFIFlFlFlRFirFIFlRFlin^ skozi vse leta vsako množino kostanjevega taninskega iesa, smrekovega lubja celega in drobljenega ter smrekove hme-lov« droge, protf akreditivnemu plačilu. Ponudbe na naslov: Franc Oset, Sv. Peter v Savinski dolini. POZOR! Prodaja na drobno vseh izdelkov predilnice in tkalnice v Tržltu, kakor vseh vrst surove in beljene kontenine, bombaža za strojno in ročno delo, vate za odeje itd., se dobi samo pri tvrdki: pavla stranskvo trgovina z manufakturnim blagom TRŽIČ na Gorenjskem. Najcenejši nakup razi. manufakturnega blaga. Velika zaloga. Posebnost: čeiko blago (Reicltenberg) za dame in gospode. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H Dobra kuhinja » Pri Zvezdi" J u mariborn, Pod mostom 111 1 (zraven državnega mostu) •sr zastonj dobite i ■ ■ dva obeda, dve večerji, kruh in dobro namizno pijačo | na mesec, če se abonirate s ceno na dan Din 14' oglas. 21501 blago- dobro 4000 Din tt itn. Klavir odam za cesti 21464 Star gramofon lahko tudi v nerabnem stanju, kupim. Naslov v ogl. oddelka »Jatra*. 21412 Jahalni konj sposoben tudi za vožnjo, poceni naprodaj. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra*. 21547 Psa bernhardlnca 2 meseca starega, proda Alojzij Ceh, Rožna dolina it. 4. 21478 Hafner Odgovor Ce hočete informacij, se oglasite osebno. £1520 Pljuča! Zdravalik! zavod (Anstalt) dr. Pečnik-a za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, poŠta BogaJka Slatini. — Prospekt 8 Din. 20319 Sopotnika na avto sprejmem proti tnali odškodnini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Slovenija 320». 21321 Plesni oder nov gladek, izposodi J. Goli, Trnovska ulica St. 1. 21387 Učiteljica na Sestrurednici ob železa, progi menji s tovariiico vecrazrednice. — Več pove Prežljeva v Litiji. 21544 Žrebanje efektne loterije gasilnega druitva v Ribnem pri Ble-lu bo v nedeljo, 24. t. m. ob 2. uri popoldne. — Za dobro postrežbo z jedili, pijačo in zabavo preskrb-'ieno. Vse, ki ie aimajol olačanih srečk prosimo, dal takoj poravnajo. K obftni I udeležbi vabi odbor. 814001 Obilna kosila Ia zajuterkl po jedilnem listu se dobe po običajni dnevni ceni. Z odličnim spoštovanjem SMO L E J. »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i E Oddaja ribolovov. Uprava veleposestva grofa Herberstain-a v Ptuju odda v zakup ribolov v reki Pesnici in potoka Rogoznica potem v malih potočkih za čas od 1. avgusta 1927 do 31 julija 1930. Pismene ponudbe je vposlati za določene razdelke in meje potokov do dne 25. julija 1927 do 9. ure piedpoldne v pisarno uprave veleposestva, kjer se lahko ponudniki spoznajo z natančnejšimi pogoji. Uprava si pridrži pravico, da odda ribolov brez ozira na višino ponudbe. 9S6 a || ivan zak0tnik i: MESTNI TESARSKI MOJSTER Te'e'on " 379 Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja ta palače, bi še, »ile, tovarne, cerkve ia zvonike; stropi, razna Ua. stopnice, ledenice, pavi« (joni, verande, leseno ograje Ltd. Oiidba lesenib mosta«. Jezov ia mllnor. Parna Saga. 43-a Tovarna furnirja. 164 a Kupim NajpopolnejSi Stoewer Šivalni stroji za iivilje, krojače in čevljarje tet za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki Lud. Baraga, LJubljana. Šalenburgova ullosi S/l. tfoak is-tetnt leracfo Telefon št 980. (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova al 6/L Zvitke Stanovanje v Ljubliani 2—3 sob, mirno, udobno, ne preveč oddaljeno od središča, išče za 1. september ali preje stranka h oseb. Ponudbe ood »September« na uoravo lista- Obvestilo. Dovoljujem si p. n. odjemalce vljudno obvestiti, da bom premestil svojo krojaško delavnico iz Hrenove ulice it 7 v Krakovsko ulico St 11. Cenjenim odjemalcem se priporočam še v bodoče. Cene najnižje od 150 do 300 Din. Z odličnim spoštovanjem Janez Stanovnik, krojač, Krakovska ulica «. 11. Telefon štev. 2980. 49 6 S Vašo obleka bode izgledala zpet kakor nova, ako jo pustite kemi6no čistiti v tovarni Jos. Reich Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah. Ha drobno Na veliko Specijalna trgovina vozičkov in koles Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. =» Ponikljanje, lakiranje, avtogenično varenje. = ZEHELROK OTON Lastna tovarna GUnce- TržaSka c. Prodajalna Marijin trg 8. Prekmurci pozor! Kdor želi prevzeti zastonstvo za domače zavarovalnice s sedežem v Murski Soboti naj pošlje ofert na upravo Jutra pod .Prekmurski zastopnik" TiaiSnanjL .in največje skladišče CCIlC dvokole^ motorjev, otr oških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatlke. Po>ebni oddelek za popolno popravo, emajliranie ln poriik-lanje dvololes, otroikh vozičkov, šivalnih stiojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. ,,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta St. 4._ Tovarniške prostore v sredini Ljubljane, svetle, razsežne, ter prirejene za električni pogon oddaifl skupno ali delno s i.avgustom v najem. Ponudbe na upravo ,Jutra* pod »IndnstrlJa". Ne samo najcenejše — ampak tudi najboljše barve* lake, firnež, steklarski klej, čopiče ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje i. dr. v te sirone spadajoče predmete dobite v staroznani trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanske cerkve Ivan Jančar. Zobni zdravnik dr. Ivan Oblak zopet redno ordinira Miklošičeva c. (Vzajemna posojilnica). Pohištvo elegantno, fino, cenevredno do (astnih in danih načrtih A. AMANN, Ljubljana Dvomi trs št. 1. Brez orodja ni rokodelstvo PosnemaInik za britek, zajamCeno za večno dobro ostrino in irključuje vsako drugo ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem denar, ako ne odgovarja — Prospekt pošlje zastonj in poštnine franko. ST. SCHNUR — SLAV. ORAHOVICA. Blagajnik večjega industrijskega podjetja želi svojo službo spremeniti. Reflekttra se samo na samostojno zaupno mesto eventualno kot zastopnik ravnatelja Prvovrstne reference! Ponudbe s po goji na oglasni oddelek »Jutra« pod ,Stalno mesto lOOc m 3 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Barvanje las! «Exelcior - Eenae* je "HajboljSa toSaena svetovna barva ca barvanje la. od dr. Domine & Cie., Pari*. V IS mitiTitob lahko vsakdo i lahkoto popolnoma prebarva laee v aaleljeno cijaaeo. Pogrebu barvanje je povaem lzkljnSeno. Garantirano naravna barva, ki ae ne da raa-poznati od naravne in povsem neškodljiva. Garnitura M Din. — Dobite jo v vseh lekarnah, drogerljah in parfamerijah , koemetlSnl ta vod, Zagreb, Illea 87. Zahtevajte breifdaine ilnatrovane prospekte. M-a/S Lisičje kože rabim nujno vsled česar plačujem visoke cene. Zdravit. Ljubljana, Florljanska ulica 9. Miniininimiii'""""""" 7904 a Pohištvo diolz) za 3 sobe kakor novo, bogato okrašeno z užganimi slikami ugodno naprodaj. Na ogled pri ge. Ogrizek, Maribor, Aleksandrova cesta 7. 8144 t» m I II B II I II » M " ■ »'T " » « " "» mULO Dešenifev sirup (Syi. Deschien, Pariš) se v vseh kulturnih državah sveta z najboljšim uspehom upo» rablja kot krepilno sredstvo, zlasti pa učinkuje Deli jenov sirup najbolje pii: neurasteniji, nervozi, tploM oslabele* iti, seksualni neurasteniji, rekonvalescend iti D eS i jenov sirup proizvaja: Dr. Deschien Pariš. Zaloga za detajliste: *SALUS» d. d Generalni depot za Ljubljano: Lekarna Mr. BAHOVEC, Kongresni trg, za Celje iekar. oa «Pri Mariji Pomagaj«, za Maribor: «Sa. lus» d d in lekarna «Pri Orlu*. □epomoo mi tf mi h irqxrrTtxaxoxi MALINE N kupuje vsako množino tudi cele vagone tvrdka „ALB0U družba z o. z. oddelek brezalkoholne pijače Ljubljana, Kollzej. iinmiif mininiiiiiiii m 4.V . , TU ^ ZELIŠČA * vrtne, poljske ta gozdne pridelke kupuje stalno: IVAN TRAMŠAK trgovina s koloni)alnlm blagom MARIBOR, Aleksandrova c 19 Ne ordiniram od 17. do 31. julija Avgust Klemenčič dentist LJUBLJANA - PRIVOZ 3 Trgovske knjige in šolske zvezke vedno v zalogi. Amerikansid ioarnaH. slavna knjige, štrace, spominske knjige, Moke, mape itd. Na debelo I Ha drobno! A. JANEŽlC, LJUBLJANA, Florljanska ulica 14. Knjigoveznica, Indnstrtja šolskih zvezkov ki trgovskih knj!*. ladenio MM lin! Tisoa in tisoči preleettih in W«io.anttiili dam vpotrebi java samo odlitee knae od dr. Domine & Oie., Paril. — Orane Bom Centiiolia, prvoraaredna suha dnevna krema, edina, ki daj. lica ono ljnbko, sveže in umamljivo ltglodanje, poleg tega Suva in i&itl lice vseh dnevnia neagod. 50 Din. — Greme de France, neprecenljiva ia mastna in enojna lica, ker ne samo da odstranjuje odvečno mast, nego lice dobi ta vselej adravo in lepo iiglodanj. 35 Din. Gold Cream original, mastna nočna krema i radioaktivnim dejstvom, hrani, ja4i in neguje kolo lica. Odstranjuje dovrSemo m nečistoie, ogne in n>- Sbano koto. Daje sveie k mladeniško iigledanj. v ■no stamt E0 Din. — Oreme €lsta» daje licu porcelansko alabaatrsko polt, garantirano neškodljivo S5 Din. — Vinaigre Ambre, odlifini francoski toaletni kis za lačen je in oeveievanje koie lica. Nenadomestljivi prU datek vodi ia umivanje 80 Din. — »Centiiolia*, koa-metl&ni aarod, Zagreb, Ilica 87. Zahtevajte brezplačne ilnstrovane prospekte! 54-aJI Foto-ploie Filmski svitei (rol&lmi) i paekfilmi kemikalije Ce sta BRAUNSIEGEL in GRtJNSIE-•jEL ploš« brez KONKURENCE, potem je PERUTZ-FILM gotovo nekaj POSEBNEGA. Pri nakupa fotografskega pribora Vi na to ne smete pozabiti. Pavel Nedog čisti kemično in barva vse obleke in sukna. Žalne obleke izsotovi v 24. urah najceneje in najsolidneje. torta Blita 33 MIR!BOB Razlagava ollca 2Z „SPECTRUM" d. d. inž. Kopteta, Dnbsky io Krst«, tvornlca ogledal in brušenega stekla. LM>Uana VU, Medvedova uL 38, teL 343 Zagreb, Beograd, Osjek, Sredlšnjlca: Zagreb Zrcatoo ateUo, portako steklo, mašln-sko ttddo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih hi oblikah, kakor tudi brniene prozorne šipe. IzboCene plošče, vstetieranU ▼ med. Fina. navadna ogledala & Milostiva gospa! Malokrvnost je največji bič lepote. Želite 1 ohraniti dražestno lepoto in svežost ralladosti — zauživajte SIRUP HEMOGLOBINE OESCHIENS ker samo on Vam da moč brez defcelenja. Dobiva se po vseh boljših lekarnah. MLIN prodamo na BLEDU I. Solidno zidana RESTAVRACIJA s 16 tujskimi sobami, prostornimi obokanimi kletmi, z vrtom ob fezeru. ladijskimi Ln gostilniškimi pravicami ter 3 gozdnimi parcelami. U. Večje ARONDIRANO KMEČKO POSESTVO — nad 15 ha — s potrebnimi posbpjj v najboljšem stanju ter pašnimi in ladijskimi pravicami. — Od-prodamo tudi posamezne parcele. Podrobna pojasnila da|s Mestna hranilnica v Radovljici LETNA OKASIOnHi Hiunarak MARIBOR Jo<. Martmz, Gosposka ul. 15. — CELJE, Aleksandrova 1. Prostovoljna dražba. ,Zorka", prvo jugoslovansko d. d. za kemično industrijo v Subotici proda 17 avgusta 1927 ob 9. uri dopoldne s so ielo«anjem dr. Viadisiava Manoiloviča kr. lavnega biliežnika v Subotici, v svoji tvornici v Subotici, Halašk vinogradi 137 na javni ustmeni in pismeni dražbi kompletno opremo tvornice Špirita in rafinerij za proizvod 100 hI Špirita v 24 urah. Vsi stroji in aparati so izdelki nsirencm'fane«še tvrdke Novak & Jan v Pragi in so se popolnoma tovarniško no«i. Op ema, načrti o tvorn a so v vpogled v Subotici. Natančni popis in pogoj licitacje na vpogled v Sobotici ali pa lih dopo;l emo interesentom. IzKiicna cena za kom^etm inventar dinarjev en miliion, od ka'erega iznosa ie položiti 10% jamčevme pred početkom licitacije Ako bi se ne našel ■nteresent i a celokupni inventar za minimalno ceno 1 mili,on dina^ev sledi te. dražbi ustmena dražba za poedine stro e in aparate. Pismena licitacija je razpisana samo za prodajo kompletnega inventar a ter se ima zatvonenm ponudbam pri k j uči ti jamčevina od 100 000 — Din s točn m naslovom p >nudnika in nmnanico, da nuditelj pozna pogo e I diaojt m je pripravljen iste sprejeti. Tako ponurbo ie ooložiti pri dr. Vladislavu Manoilovjču kr. javnom biiježniku (1. Kralja Aleksandra 8). Celokupne informacije podeluje tvrdka „Zorka", prvo jugoslovansko d. d. /.a kemično industrijo v Subotici. SUBOTICA. dne 11. julija 1927 Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. dr. 1. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43 Se Vam javno zahvaljuiem na Vašem teku .RADIO BALSAMKA*. s katerim sem v najkrajšem času izleti moj reumatizem. To javno zahvalo podkrepljujem s mojim svojeročnim podpisom. S spoštovanjem Gušia, 9. avgusta 1914. Matija Jugovtč, sitn čar. V teb pet letita, kar je v prodaji, naletel je naš lek proti renmatizma .RADIO BAISAMIKA" na m logobrojna priznanja tekarsk-n aatirtet ki se o ajema izražajo najpovoneje, kakor na nebrejne zahvalne izjave izlečenih acijentov, katere vsaki dan dob vairo. Korist ti se glasom in nvaienjem Ker jib je naš lek prdnbil pojavljajo se t poslednjem tisa razni leki pod imeni sičoin našemu. Zato telimo pažnje spošt pnkliki, da ne zamenjuje teb zdiavil s našim .RADIO tJALSAMIKO". Lek Radio Bal sama ta izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetja Laboratorij Radio Balsamica dra. L Rahlejeva, Beograd Kosovska 43 uniči brzo in temeljito muhe, komarje, molje, stenice, bolbe, ščurke, mravl e, uši in vse druge škodi ,ive žuželke in njihova jajčeca. Dobiva se v vseh belliih trgovinah. ilHGLOOOGOSLaVENSRO PETR0LE35H0 O.D. ZAGREB, Štrosmajerova 6. NOVINARSK REČKE Samo 10 Din komad! Kaj vse nudi novinarska loterija za 10 Din! 250.000 Din v gotovini! VILO ii vrednosti od 1SD.D00 Din, v kateremkoli Mu države! - Pot v Pariz z expres-nim viahom tja in nazaj, ter S.000 francoskih frankov potnih stroškov v gotovini Kompleten radio • aparat za sprejemanje. avto znamke Fiat! - Avto znamke Ford — Kompletno spalnico z dvema posteljama, Z omarama itd. - Poleg tega dobitki: Denarni dobitki: 1. dinarjev 50.000-—. dva po 10 000 —, 10 po 2.000 in 40 po 5.000 Din. V PREDMETIH : Moderni pianino, vreden 30.000 Din, napeljava telefona t stanovanje i enoletno plačano takso, tri tedensko bivanje v kopališčih Rogaški Slatini, Kupari, Ilidii, Crikveniei, na Bledu, Vrnjačkoj Banji. Daru vam, Tesli en in novinarskem sanatoriju v Prčanju v Boki Kotorski. 70 slik in sknltur prvih naših slikarjev in kiparjev. 200 veiov produktov naših umetniških obrti. eizilir9ke, graverske stro ke, izdelanih od najboljših mojstrov, ter žilime reibarije in stično, 20 monnmentalnib monografij kraljevine SHS iidajanja J. N. D, 100 predplačil za domače dnevne liste, ta eno leto 23 predplačil la ilnstrovane liste in revije, isto za eno leto. 10(1 bibliotek v vrednosti po 1000 Din, 300 bibliotek v vrednosti po 500 Din, 1000 bibliotek v vrednosti po 300 Din, 2000 biblio<»k v vrednosti po 200 Din, 5000 knjig v vrednosti po 20 Din za somad. 5000 knjig v vrednosti 30 Din komad. Srečka 10 Din Izročitev dobitkov prične mesee dai po iztrebanjn in traja en mesec. Zadetki ki ne bodo v tem časn dvignjeni, zapadejo ▼ korist dobrotvorni loteriji. Srečka 10 Din Izročitev stvarnih dobitkov gre na račun dobitnikov. Žrebanje bo javno v prisotnosti državnih organov v Sarajevu od 4. do 18. septembra 1927. Vse delovanje loterije je pod kontrolo oblasti in je tako izključena vsaka netočnost ..Novinarska loterija" je priporočena s špedjalnim aktom: Ministrstvo notranjih del 6L 16.741 od 27. aprila 1927 in ministrstvo prosvete št 5283 od 26. aprila leta 1927. NAROCBE SPREJEMA JUGOSLOVENSKO NOVINARSKO li DRUŽENJE, DOBROT V URNA LOTERIJA V SARAJEVU. A DENAR JE POSLATI SA FILIALA POST. ftTED. BR. 1570 SARAJEVO. Srečke dobite v vseh trafikah in pri prodajalcih časopisov. Preprodajalci Imajo »•/o popusta.