Slovenski čebelar 4
Letnik LXXXXI-Leto 1989
LETO 1873 - PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM
Slovenski čebelar
VSEBINA
Janez Mihelič: XII. posvetovanje o sodobnem čebelarstvu je bilo v Ljubljani .......109
Karel Majcen: Čebelarjeva opravila v aprilu  11 1
BOLEZNI ČEBEL
mag. Franc Javornik: Zdravljenje hude gnilobe čebelje zalege - da ali ne?...........113
Naum Bandžov: Zatiranje in zdravljenje hude gnilobe čebelje zalege - da ali ne? 1 14 dr. Jurij Senegačnik: Moje izkušnje pri zatiranju varooze............................116
Franc Zagorc: Kako zatiramo varoozo s prekinitvijo zaleganja ......................121
NARAVNO ČEBELARJENJE
Janez Firm: Boj proti varoozi s prirezova-
njem in izpiranjem trotovine ................122
Janez Firm: Moje izkušnje s KAS .............123
Komisija za čebelarski naraščaj: Obvestilo o srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev v Murski Soboti ....................124
IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA ZČDS: Vabilo na 38. redno letno skupščino ZČDS .....................................130
Janez Mihelič: Marjan Skok - kandidat za
novega predsednika ZČDS .....................130
Milan Kneževič: Razdelitev sredstev republiške SIS za pospeševanje proizvodnje
hrane za odmrle čebelje družine ...........132
Franc Kolenc: O članku »Čebelariti da ali
ne?« ......................................133
France Jeras: Potrebujemo učinkovitejšo
organizacijo ................................135
ZCDS: Zaključni račun ZČDS za leto 1988
.............................................137
ZČDS: Delovni načrt Zveze čebelarskih
društev Slovenije za leto 1 989 ........... 138
ZČDS: Določitev višine letnih povračil za
uporabo cest za čebelarska	vozila .........140
Andrej Dvoršak: Poročilo z občnega zbora ČD Dobrepolje................................141
OSMRTNICE BILTEN MEDEX
Boris Slavec: Učinek opraševalne vloge
čebele v kmetijstvu ZDA......................125
Andrej Schwarzmann: Kako bomo ravnali
s trotovei...................................127
Franc Šivic: Esperzeta.......................128
Zdravila, ki jih imamo na zalogi.............128
SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
št. 4	1. april	letnik	91
CONTENTS
J. Mihelič: 12,h Conference of modern
beekeeping took place in Ljubljana .......109
K. Majcen: Beekeeper's occupations in April .....................................111
BEE DISEASES
F. Javornik: Curing american foulbrood -
yes or no? ................................113
Naumabandev: Extirpating and curing
american foulbrood - yes or no?...........114
J. Senegačnik: My experiences with varroa
extirpating ..............................1 1 6
F. Zagorc: How to extirpate varroa by breaking of laying eggs? .....................1 21
NATURAL BEEKEEPING J. Firm: Fighting against varroa with drones cutting and washing out................122
J. Firm: My experiences with KAS..........123
Beekeeping committee of youth: Report about meeting and compettion of young beekeepers'in Murska Sobota ...........124
FROM THE SOCIETY LIFE
ZČDS: Invitation to 38. regular assembly
of the year of ZČDS ......................1 30
J. Mihelič: Marjan Skok - a candidate for a
new president of ZČDS ....................130
M. Kneževič: Distribution of means of republican SIS for furthering food production for dead bee family .............1 32
F. Kolenc: Something about the article
»Beekeeping yes or no?« ..................1 33
F. Jeras: More effective organisation is
needed....................................135
ZČDS: Balancing of accounts of ZČDS for
1988 ..................................... 137
ZČDS: Working plan of ZČDS for	1 989	1 38
ZČDS: Definition of the heights	for	the
year repayments for the use of roads for beekeeping vehicles .......................140
A. Dvoršak: A report from the general meeting of ČD Dobrepolje ..................141
OBITUARIES MEDEX BULLETIN
B. Slavec: Bee pollination effect in USA
agriculture ..............................125
A. Schwarzmann: How to treat	drones?	127
F. Šivic: Esperzity ......................128
Medicine stock we have....................1 28
XII. POSVETOVANJE O SODOBNEM ČEBELARSTVU
JANEZ MIHELIČ
Po enoletnem premoru smo se slovenski čebelarji 1 1. februarja letos zopet zbrali v Ljubljani, tokrat prvič v Festivalni dvorani, na XII. že tradicionalnem republiškem posvetovanju o sodobnem čebelarstvu. Posvetovanja se je udeležilo okoli štiristo čebelarjev, tako da je bila skoraj polna velika dvorana, in sicer zaradi aktualne vsebine posvetovanja kot tudi zaradi kakovostnih predavanj naših znanih čebelarjev praktikov in strokovnjakov. Čebelarji so prišli iz vseh koncev Slovenije, predvsem pa je spodbudno, da se ga je udeležilo tudi precej mlajših čebelarjev. To pa pomeni, da se čebelarji zavedajo, da lahko za zdravje čebel veliko storijo tudi sami, če so oboroženi z znanjem in dognanji sodobne znanosti ter z izkušnjami kolegov čebelarjev. Predvsem je to pomembno za preprečevanje negativnih posledic varooze, no-semavosti in hude gnilobe čebelje zalege. Prav te bolezni pa so bile tudi tema letošnjega republiškega posvetovanja čebelarjev. Veliko čebelarjev je pričakovalo tudi najnovejša obvestila o novih zdravilih proti varoozi.
S predavanji so na posvetovanju sodelovali: Ludvik Klun (o načinu čebelarjenja in razmnoževanju varoe), Janko Božič (o varoi in obiralno-čistilnem vedenju čebel), Jurij Senegačnik (o izkušnjah pri zatiranju varooze), Janez Pislak (o izkušnjah pri preprečevanju čebeljih kužnih bolezni v vele-čebelarstvih), Lojze Kastelic (o stresu pri zdravljenju čebel), Franc Kolenc {o izkušnjah celjskih čebelarjev pri zatiranju varooze), Alan Kovačevič (o novostih pri zatiranju čebeljih bolezni) in Jože Rihar (o čebelah in varoi pozimi).
Program posvetovanja je bil izredno bogat, tako da je bila večina prisotnih čebelarjev zadovoljna. Prav zaradi tega je večina čebelarjev tudi vztrajala do konca posvetovanja.
Večino referatov bomo zaradi zanimivosti objavili v prihodnjih številkah Slovenskega čebelarja, zato ne bom podrobno opisoval vsebine posameznih referatov. Omenim pa naj razpravo, ki je sledila referatom in ki je bila zelo živahna ter kritična.
Pokazalo se je, da imajo slovenski čebelarji zelo različne izkušnje in uspehe pred-
r - n >
*„■ * ’ * ^
vsem pri preprečevanju posledic varooze. Čeprav je v večini krajev v Sloveniji v zadnjih treh letih prišlo do občutnih izgub čebeljih družin, pa čebelarji iz okolice Celja izgub skoraj niso imeli. To dejstvo pripisujejo dobri organizaciji preskrbe z zdravili in izvajanju zdravljenja na celotnem območju po strokovnih navodilih. Tudi tam, kjer so na večjem območju zdravili vsi čebelarji, so imeli večje uspehe in manj izgub kakor tam, kjer so zdravili le nekateri, zdravljenje pa ni imelo učinka, ker so varoe iz sosednjih nezdravljenih čebelnjakov v nekaj tednih prešle v zdravljene čebelnjake. Čebelarji so na splošno ugotavljali, da so zdravila, registrirana pri nas, premalo učinkovita, opažajo pa tudi že odpornost varoj na posamezne aktivne snovi, zato povečujejo doze, kar pa zaradi čebeljih pridelkov ni dobro. Vsi so si bili enotni, da je nujno potrebno registrirati nova zdravila, kot sta apitol in agistan, z novimi aktivnimi substancami. Čebelarji so negodovali, ker pristojne veterinarske službe v Sloveniji ne izdajo
Ludvik Klun med branjem referata
začasnega dovoljenja za klinično testiranje apistana, katerega aktivna substanca je fluvalinat, medtem ko je vsem znano, da je avstrijska veterinarska služba dovolila njegovo začasno uporabo, čeprav so pri izdaji zelo strogi. Tako na primer ne dovolijo uporabe amitraza, ki ga pri nas množično uporabljamo. Predlagali so, naj VTOZD za veterino v Ljubljani opravi vsa klinična testiranja, seveda po nalogu pristojnih republiških veterinarskih služb.
Dušan Medved je obvestil čebelarje, da je v ZRN že v postopku za registracijo sredstvo Bayvarol, ki vsebuje enega od pi-retroidov. Glede na omenjeno razpravo je predsednik ZČDS Andrej Petelin obvestil prisotne čebelarje, da bo jeseni čebelarjem na voljo apitol, ki je pri nas že registriran, ostala zdravila pa bodo morala tudi skozi enak postopek registracije.
Čebelarji so v razpravi predvsem poudarili, da bi morali zdraviti v vsej Sloveniji enotno z enim od zdravil, približno v istem času in v zdravljenje zajeti vse čebelarje.
Janko Pislak je čebelarjem povedal nekaj koristnih napotkov.
Di\ Jurij Senegačnik? je:odgovarjal<čebelarjem naivprašanjaiv. zvezi ziuporabowovih zdravil.
Le na tamačin bomo dosegli, da v bodoče ne bomo imeli večjih izgub čebeljih dfužin zaradi varooze. Za takšno zdravljenje si prizadeva tudi Zveza čebelarskih društev Slovenije. Vse kaže, da bodo sredstya, ki so-bila»dodeljena.ZČDS za zatiranjesvaro-oze, takšno akdija letos jeseni tudi omogočila, seveda v sodelovanju z veterinarsko službo.
Povsem, kar je bilo na posvetovanju povedanega, se samo po sebi vsiljuje mnenje, da slovenski čebelarji potrebujemo močno strokovno inšititucijo, ki bi čebelarjem in veterinarski službi na osnovi|preiz-kušanja svetovala, katera zdravila naj uporabljajo, in predlagala uporabo novih zdravil, ki se pojavffajo v svetu. Samo na ta način bo zdravljenje čebeljih bolezni godila stroka.»	■
CEB'BLARJEVA’.O PRAVILA V APRILU	f	f
KAREL MAJCEN .
Aprihje čas- ko se za’čebelarjaSzačno v*--čebelnjaku večja opravila.-Vitem?mesecu * nadaljujemo z dražilnim. knrnljenjem, ki*..-sem ga svetoval že za marec, čejejvreme r kolikor toliko ugodno, se nekatere družine vtemimesecu razvijejo do'take moči; da jih lahko: začnem izenačevati. To napravim . tako, da zelo razvitim družinam odvzamem sat'ali dva pokrite zalege'skupaj s če-; belami, seveda-brez matice, in ga (ju) dodam slabo razviti družini. Namesto odvzetih satov dodam satnice. Tako bodo ob za- . četku pašne sezone čebele enako razvite in delo bo lažje. Pri vseh panjih bomo lahko opravljaluista dela. Nekateri čebelarji izenačevanje odsvetujejo, češ da s tem slabimo močne i družine/ Glede tega kimajo prav tisti čebelarji, ki čebelarijo v velikih panjih, kjer imajo čebele dovolj prostora za razvoj. Pri velikih panjih je slabši družini bolje odvzeti sat ali dva pokrite zalege in že tako dobro družino še okrepiti.- S tem posegom bomo povečali pridelek medu. Družina, kismo ji odvzeliizalego, se bo do morebitne poletne paše še razvila. Če se ne bo, bomo morali zamenjati matico. Naj po- «. udarim, da moramo pri čebelah delati mirno in tiho brez glasnega govorjenja. •
Aprila nas*bo s svojim cvetenjem razve-selila češnja; Dotok cvetnega prahu.in me- »■ dičine bo tolikšen, da/ bodotčebele^siačele -,=•
graditi.satnice. Zato naj bodo pripravljene, da jih bomo» pravočasno vstavili. Družini odvzamemo, prazen ali pa meden sat in vstavimo satnice tik ob gnezda. Če ije dru- ■ žina močna, damo na vsako stran gnezda i po eno satnico. Odvzeto satje prestavimo» i v plodišče.>Ob takih prilikah odpirarriokrog i zalege pokrit med in obračam satje* To sie 1 pravi, vsak drugi sat obrnem tako; da je t. med spredaj ali pa spodaj.	1
Čebele pospešeno jemljejo odkriti med in matica zalega v vedno večjih krogih.
Ob času cvetenja češnje začnemasmti-kati cvetni prah. Kdor ima notranje smukače, nima. problemov; kdor pa ima zunanje, jih mora nastaviti že v začetku aprila, da se čebele nanje navadijo, in sicer brez smu-kalnih mrež/ Smukalne mreže vstavim šele kakšen teden pred cvetenjem češnje« Tako se čebele navadijo in pripravljene počakajo obilnejšo pelodno pašo.
Cvetni prah pobiram dvakrat na teden. Sušim ga na podstrešju na veliki iverni plošči, ki je pokrita z debelejšim papirjem Cvetnega prahu nasujem za prst na deba • lo. Vsak dar»ga premešam, in ko je dovul( suh, ponavadi v 14 dneh, ga presejem, spravim v 2-3 kg polivinil vrečke in za štiri dni vložim v zamrzovalnik. S tem uničitr morebitna jajčeca ali ličinke voščene c, molja. Po štirih dneh ga vzamem iz zai ■
zovalnika, zložim vrečke v posode, jih zaprem in cvetni prah čaka do prodaje, lahko celo leto ali še dalj.
V krajih, kjer je veliko mačic, divjih češenj, borovnic, rese ali drugega medovite-ga cvetja, bo treba še pripraviti medišča. Tako imajo čebele prostor za morebitne viške. V medišče nastavim tudi že satnice, ki jih potem v plodišču postopoma zame-nujem s pokrito zalego. Prestavljeno zalego postavimo vedno v sredino nad zalego, da se tako ogreva, v začetku ne manj kot dva do tri sate pokrite zalege.
V tem mesecu imajo nekateri čebelarji že kakšen roj. Roji sicer niso zaželeni, vendar je trenutni položaj čebelarstva zaradi varooze takšen, da ga vsak čebelar rad sprejme. Posebno čebelar, ki je imel zaradi varooze večje padce, se lahko odloči, da panj, ki je rojil, razdeli na štiri družinice. Ker je matičnjakov zadosti, v vsako vcepi 1-2 matičnika, če že nista na satu. Tako lahko pride do šestih družin. Ena družina ostane v izrojenem panju, druga družina je roj in štirje narejenci. Narejence naredi s pokritimi matičnjaki.
Kdor namerava čebele kupiti, je sedaj pravi čas, da to stori. Paziti mora, da bo kupil zdravstveno neoporečne družine z zdravstvenim spričevalom.
še nekaj besed o nakladnem čebelarjenju.
Čebelarjenje v nakladnih panjih je pravi užitek. Čebelar pa mora biti sam zadosti močan, da lahko vzdiguje in prestavlja težke naklade. Nakladni panj ima vedno zadosti svetlobe. Ni res, da se čebele usujejo na čebelarja, ko odpre panj. Treba je samo
Čebelnjak čebelarja Kovačiča - v pričakovanju nove čebelarske sezone
z dletom privzdigniti pokrov zadaj za prst visoko in skozi špranjo spustiti nekaj dimov iz kadilnika. Čebele se pomaknejo med ulice, nato pa čez nekaj trenutkov pokrov snamemo. Čebele so popolnoma mirne. Tudi ob delu tu in tam spustimo malo dima in tako lahko delamo popolnoma brez težav.
Čebelarji še vedno razpravljajo o tem, ali v nakladnih panjih čebelariti z matično rešetko ali brez nje. Praksa je pokazala, da lahko čebelarimo brez rešetke samo v krajih, kjer imajo bogate in hitre, to je kratkotrajne paše, kot je na primer akacija, sončnica in podobno. Na teh pašah je donos takšen, da čebele prehitevajo matico. Celico zalijejo z medom prej, kot jo matica zaleže.
Drugače pa je na naših malih in dolgotrajnih pašah, kjer čebele včasih porabijo ves mesec ali pa še več, da napolnijo medišče. Če bi čebelarili brez rešetke, bi imeli samo zelo močne družine, medu pa malo ali celo nič. Zato matico z rešetko omejujemo na eno ali dve nakladi, medtem ko mediščne naklade nastavljamo po potrebi.
Če smo čebele zazimili v dveh nakladah in so se toliko razvile, da podsedajo v spodnjo naklado, dvignemo zgornjo naklado. Če v spodnji nakladi ni lepega, nekajkrat zaleženega satja, ga odstranimo in vstavimo lepega. V gnezdu poiščemo matico in jo z dvema lepima, s pokrito zalego izpopolnjenima satoma skupaj s čebelami prestavimo v sredino spodnje naklade, na vsako stran pa vstavimo lepe prazne sate. Vse pokrijemo z matično rešetko in nanjo postavimo staro plodišče s čebelami in za-
lego. Sedaj je matica v prvi nakladi z dvema satoma zalege in osmimi praznimi sati, kamor lahko nemoteno leže jajčeca. Druga naklada je polna zalege in čebel. Mlade dojilje se bodo skozi rešetko preselile k matici in negovale zalego. V drugi nakladi se bo porajala zalega in vse več bo praznih celic, torej prostora za med. Ta poseg se navadno opravi 14 dni po cvetenju ive (mačic).
Če smo čebele zazimili v eni nakladi, položimo na podnico novo naklado z osmimi lepimi sati, v sredino padamo dva sata pokrite zalege s čebelami in matico. Pokrijemo z rešetko in poveznemo bivše vališče, ki bo odslej naprej medišče.
Drugo širjenje nakladnega panja opravimo, ko začne cveteti češnja. Postopamo podobno kot pri prvem: obe nakladi dvignemo s podnice in ju postavimo na stran. Na podnico postavimo novo naklado, ki je opremljena s štirimi lepo izdelanimi, nekajkrat zaleženimi sati in štirimi satnicami. Ob stranski steni postavim star sat, nato dve satnici in spet star sat. V sredini nam ponovno ostane prostor za dva sata. Iz plo-dišča vzamem dva lepa sata pokrite zale-
ge z matico in ju prestavim v novo plodiš-če. Pokrijem ga z matično rešetko in nanjo naveznem staro vališče in medišče.
Tako imamo v prvi nakladi pod matično rešetko plodišče z matico, šestimi izdelanimi sati in štiri satnice. S tem smo dali matici dovolj prostora za zaleganje jajčec, dojiljam dovolj dojiljnih mest, gradilkam dovolj prostora za gradnjo satja, nabiral-kam pa dovolj praznih celic v dveh nakladah nad matično rešetko.Tako je konec aprila ali v začetku maja družina pripravljena za veliko pričakovanje. Če je v naravi kaj paše, bodo čebele lepo gradile satje, družina pa ob polni zaposlenosti ne bo mislila na rojenje.
Nakladnih panjev ne izenačujemo, pač pa slabše okrepimo iz rezervnih panjev ali slabičev. Tako ustvarjamo močne družine, ki nam ob dobri paši tudi veliko prinesejo. Ker lahko panj povečujemo, s prostorom ni težav.
Če nam je uspelo družine razviti do potrebne moči, potem lahko upamo, da nas v prihodnjih mesecih ne bodo pustile na cedilu.
Bolezni čebel
ZDRAVLJENJE HUDE GNILOBE ČEBELJE ZALEGE - DA ALI NE?
mag. FRANC JAVORNIK
Gornji naslov je bil tema znanstvenega posvetovanja, ki je bilo 25. februarja^ 1 989 v Skopju, organizirala pa sta ga ZČOJ in Pčelarski savez Makedonije v sodelovanju z republiškim komitejem za poljedelstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo, veterinarskim inštitutom iz Skopja, Gospodarsko zbornico Makedonije in poljedelsko-predelovalnim kombinatom iz Skopja.
Na posvetovanje so bili vabljeni znanstveni delavci, ki se ukvarjajo s preučevanjem čebelarstva in nalezljivimi boleznimi čebel iz Beograda, Zagreba, Sarajeva in Skopja, izkušeni, napredni čebelarji, zvezni veterinarski inšpektor ter veterinarski inšpektorji republik in pokrajin.
Posvetovanja so se udeležili uveljavljeni
znanstveni delavci in strokovnjaki, med njimi tudi dr. Kulinčevič in dr. Suljemano-vič, zvezni veterinarski inšpektor, predstavniki raznih kmetijskih in veterinarskih institucij, predstavniki vseh republiških čebelarskih zvez, predstavniki delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, odkupom in predelavo čebeljih pridelkov, ter napredni in izkušenj čebelarji iz vse države. Na posvetovanju se je zbralo več kot 200 udeležencev. Iz Slovenije so bili poleg mene še predsednik ZČDS Andrej Petelin, član predsedstva Ivan Gradič in veterinar Aleš Gregorc iz Hmezada, pogrešali pa smo strokovnjake z veterinarske fakultete v Ljubljani.
Posvetovanje je odprl predsednik ZČOJ
dr. Ouro Berber. )V svojem govoru je poudaril* da je v Jugoslaviji močno razširjena huda gniloba čebelje zalege, tako da povzroča veliko škode. Nenehnoipa iščemo nove poti za njeno uspešno zatiranje.
Zvezni veterinarski inšpektoridr>Spajič je v svojem referatu opozoril navzakonske predpise, ki urejajo zatiranje hude gnilobe čebelje zalege in prijave bolezni v biltenu po republikah. Zanimiva je ugotovitev, da je v Sloveniji prijavljeno skoraj toliko žarišč bolezni; kot v vseh ostalih republikah skupaj. Dejansko pa jeibolezen v drugih delih državexmnogo bodj razširjena, manj pa jo i	prijavljajo in uradnaizatirajo.
i	Osrednji referat je podal Naum* Ban-
r	džov» Prikazal je zgodovino bolezni, izkuš-
i	nje tujih in domalčih .strokovnjakov na pod-
.r	ročju'zdravljenja bolezni (ter svoje delo na
i	tem področju,
i	i	Predstavljenih je bilo še večkoreferatov,.
! li	med njimi tudi dva.iz Slovenije. Avtorji vein	čine (koreferatov so posredovali svoje iz-
ill	kušnje in odkritja pri zatiranju in zdravlje-
la	nju hude gnilobe.iVečinat jeipoudarila, da
•n	so bile to znanstvene raziskave, ki šo po-
•# tekale v soglasju in z dovoljenjem republiš-lt	kih veterinarskih uprav. Rezultathpri večini
iU avtorjev pa so bili spodbudni.	.	.
üj	V 'razpravi je sodelovalo wečje število»
' Strokovnjakov, veterinarjev in čebelarjev. ^Spraševalhso tudi o uporabi antibiotikov in .-»kemoterapevtikov za zdravljenje hude'gni-/lobe in o ustrezni sprermembi predpisov.
Mnenja»o uporabi-zdravilipa so bila v raz-> pravi precej nasprotujoča!. Čebelarji) pred-^ vsem makedonski, so bili za uporabo zdra-vil. Velečebelar Ivica Vener pa se je zavzel ->za radikalen^pristop k zatiranju bolezini, saj,
I	kot trdi, si v»svojem čebelarstvu ne more J privoščiti polovičnih ukrepov. Nekateri veterinarski strokovnjaki so bili proti uporabi • i zdravil, drugi pa uporabe'zdravil sicer niso »izključili, poudarili pa so,ida bi morala biti ti strogo nadzorovana. Po njihovem mnenju J» lahko zakonodajojspremenijo le na podlagi a potrjenih znanstvenih ugotovitev. Zadnje-mu- mnenju smo se pridružili tudi ludele->'ženciiz Slovenije. Poleg uporabe zdravil so j? obravnavali;*tudi problem ostankov anti-v biotikov v medu ter kontrolo po zdravljenju pridelanega medu.
'Ob koncurposvetovanja s& udeleženci imenovali komisijo, ki bo pregledala in uredila vse gradivo s posvetovanja in-pripravila" ustrezne zaključke. Na njihovi osnovi irv na osnovi preverjenih novih znanstvenih ,dognanj pa» bodo podali predlog za* spre--j(«" membo zakonodaje o zatiranju hude gnilo-" be čebelje zalege.
'T ZATIRANJE IN ZDRAVLJENJE HUDE GNILOBE ČEBELJE I	ZALEGE	-	DA	ALI	NE?
,	iii	NAUM	BANDŽOV
«I	Povzetek uvodnega (referata Nauma
«j	Bandžova na okrogli, mizi o hudi gnilobi, ki
ni	je bilaiv začetkuimarca v Skopju,
si	Največja oviraičebelarjenja so nalezljive
(|j	bolezni čebel, ki se pojavljajo tako pri od-
11	raslih ifcebelah kot v zalegi. Najhujša boleli!	zen je'vsekakor ameriška ali huda gniloba
jj	čebelje zalege, ki jo> povzroča bakterija
ti	BACILLUS LARVAE. Ta uničuje ličinke,
ii	negativno deluje na socialno življenje dru-
i!	žine iin povzroči njeno'neizbežno smrt.
li	Brez pravočasnega; strokovnega posega
H	se bolezen hitro širi in pomeni nevarnost
(I	ne le za obolelo, družino, temveč za vse četi	belnjake določenega področja. Naši za-
't	konskiipredpisi zahtevajo ob pojavu hude
jj	gnilobe čebelje zalege radikalno uničenje
i	celotne čebelje družine, zažiganje satov in
M	panja, ivoska in medu. Za A/so škodo pa
družba čebelarju povrne določen znesek odškodnine.
Takšno zatiranje hude gnilobe je drago in nesprejemljivo, če upoštevamo ceno uničenega panja in družine, še posebej takrat, ko čebelar ne dobi povrnjene škode. Takšno zatiranje je nepotrebno posebno po pojavu antibiotikov, to je po II. svetovni vojni. Z njimi so v svetu in pri nas že uspešno ozdravili hudo gnilobo čebelje zalege. Člani Čebelarske zveze Jugoslavije smo zato odgovorni, da po vsestranski analizi predlagamo spremembo zakonskih predpisov.
Povzročitelj hude gnilobe
Duhovnik Johanes Dzierzon, utemeljitelj modernega čebelarstva, je že leta 1855 objavil svoja odkritja glede čebelje
kuge. S pojmom kuga je razlikoval dve povsem različni bolezni: maligno in benigno kugo, obe pa se pojavljata pri mladih ličinkah. Petdeset let kasneje so bakteriologi potrdili njegove ugotovitve in bolezni sta dobili imeni ameriška in evropska gniloba. Zgodovinske podatke o preučevanju teh bolezni pa lahko najdemo tudi v zapisih Kleina (1871, 1878) in Frasera (1961).
Povzročitelja hude gnilobe čebelje zalege je v umrlih čebeljih ličinkah prvi odkril White (1905). Imenoval ga je »BACILLUS X«. Šele leta 1907 je ta vrsta mikroorganizma dobila ime, ki ga uporabljamo še danes - »BACILLUS LARVAE WHITE«.
Čeprav je v literaturi za to vrsto povzročitelja bolezni več sinonimov, se vsi avtorji v glavnem strinjajo v opisovanju njegovih morfoloških in bioloških značilnosti. Bacil je paličaste oblike, dolg 2 do 3 mikronov in širok 0,5-0,8 mikrona, ima zaobljene konce, v kulturah pa ga srečamo kot daljše ali krajše verige ali niti. Spore tega bacila so ovalne oblike, dolge od 1,1 do 1,9 mikrona in široke 0,6-1,3 mikrona. V velikem številu ga najdemo v vseh bolnih in mrtvih ličinkah. V mrtvih ličinkah zelo hitro preide v sporo. Spore so neverjetno odporne na toploto in v vreli vodi lahko ostanejo več minut. Spore so prav tako zelo odporne za izsuševanje. V istem čebelnjaku se bolezen lahko pojavi tudi večkrat.
Če analiziramo položaj po vnosu bacila -okužbe v panj, se usoda čebelje družine lahko odvija v tri smeri:
1. Razvije se zelo močna okužba, pri čemer pride do velike izgube ličink, tako da prej ali slej izgubimo celotno družino.
2. Obstaja možnost, da se v satih z zalego pojavi le nekaj mrtvih ličink, ki jih čebele čistilke hitro pospravijo, nato pa čebelja družina ozdravi, tako da čebelar teh sprememb niti ne opazi.
3. Pojavi se lahko samo manjše število obolelih ličink, kar lahko traja več mesecev. V tem primeru družina lahko popolnoma ozdravi ali popolnoma propade. Oboje je odvisno od vrste okoliščin, ki imajo odločilen vpliv na rezultat okužbe in njen razvoj. Ti dejavniki so globoko zakoreninjeni v genetskem bistvu in življenjski okolici Bacillus larvae, prav tako pa tudi v genetski osnovi in življenjski okolici medonosne čebele.
Pot do okužbe
Do okužbe ličink z ameriško gnilobo pride po peroralni poti, kadar njihova hrana vsebuje Bacillus larvae. Večina avtorjev, ki so raziskovali ameriško gnilobo čebelje zalege, meni, da je vir okužbe obolela ličinka, njeno truplo in okuženi med. Posebej je nevaren tisti med, ki se nahaja okoli okuženega dela čebelje zalege, medtem ko je med iz satov brez zalege manj nevaren. Zdrava družina pa se lahko okuži tudi, če jo prenesemo v panj, v katerem je predhodno živela obolela družina. Nadaljnja možnost okužbe je v napajalniku čebel, medtem ko je okužba prek cvetov vprašljiva.
Družine lahko okužimo tudi s prenosom satov iz enega panja v drugega. Po mnenju številnih strokovnjakov je to eden najbolj pogostih načinov prenosa okužbe. Do okužbe lahko pride tudi pri prenosu čebeljih družin iz enega v drug čebelnjak.
Vpliv letnega časa na okužbo s hudo gnilobo ni bistven. White je dokazal, da se zalega lahko eksperimentalno okuži v vseh letnih časih. Vendar pa se gniloba zelo redko pojavlja spomladi. Običajno se pojavi junija, julija ali avgusta. To pripisujejo dejstvu, da je za optimalni razvoj bacila potrebna temperatura med 37 in 39 °C.
White je ugotovil, da so močne družine z obilno zalego pogosto zelo okužene s hudo gnilobo tudi zato, ker so bolj nagnjene k ropanju slabših družin, kjer se okužijo. Pri tem pa je ugotovil, da pri različnih vrstah čebel ni razlik v odpornosti.
Zelo zanimiv je podatek (Sturtevant in Rawell 1 953), da čebele s pomočjo mehanizma medenega ventila na medenem želodčku izločijo do 79 odstotkov spor Bacillus larvae, preden odložijo nektar v satje. Spore, ki pridejo v črevo čebel, se izločijo z iztrebki, ker se v črevesu ne razvijajo (Wilson, 1967). V normalnih okoliščinah, ko se čebele trebijo zunaj panjev, sončna svetloba in dež počasi uničita spore (White, 1920). Če pa se trebijo v panju, se spore hitro prenesejo v hrano ličink.
Na koncu je treba poudariti, da v normalnih okoliščinah ne pride tako hitro do okužbe čebelje družine z Bacillus larvae. S poizkusi so dokazali, da družine prenesejo vnos velikih količin spor, ne da bi se razvila bolezen ali pa se razvije le lažja
okužba, ki izgine brez zdravljenja (Hamilton, 1970). Dokazali so tudi (Gosh-nauer in LArrivee, 1969), da za razvoj okužbe ni dovolj samo prenašanje spor na čebele v istem čebelnjaku, prav tako pa tudi ne z orodjem in drugo opremo. Mnogo bolj je nevarna okužba z medom in s prestavljanjem satov oziroma združevanjem družin.
Življenjsko okolje Bacillus larvae
Ličinke se zelo različno odzivajo na okužbo. Najbolj občutljive so ličinke, stare 24 ur oziroma manj, ki obolijo v 44,1 odstotka primerov. Ličinke, stare med 24 in 48 ur, obolevajo le 4,8-ods-totno, medtem ko so ličinke, stare 2 do
4	dni, na bacil povsem odporne. Bacil mora imeti primerno okolje, da se lahko razvije, v nasprotnem primeru odmre. Od tega je odvisno, ali se bo v panju okužba razvila ali ne.
Zaradi specifičnega oplojevanja čebel lahko trdimo, da nimamo 100-odstotno čistih vrst. Metoda umetnega osemenjevanja pa nam omogoča, da vzgojimo takšno vrsto čebel, ki bo dajala najboljše rezultate in bo tudi najbolj odporna proti raznim boleznim.
Zelo malo ljudi ve, da ima tudi Bacillus larvae svojega nasprotnika, virus.
ki ubija bakterije. Ta bakteriofag je prvi odkril Baumgartner leta 1948 in ga opisal kot »Spiralo flagela«. S tem bakterio-fagom so eksperimentirali v čebelarskem inštitutu Dol na Čehoslovaškem in dobili dobre rezultate.
V svetu pa sov zadnjem času namenili veliko pozornosti raziskovanju vpliva sulfonamidov in antibiotikov na Bacillus larvae. Rezultati, ki so jih dobili, so izjemno spodbudni. Pokazali so, da je Bacillus larvae zelo občutljiv na antibiotike iz skupin penicilinov, streptomicinov, oksitetraciklina, tetraciklina in klortet-raciklina. Podpolkovnik Bandžov iz Skopja je sam opravil ustrezne poizkuse leta 1 987. Rezultati teh poizkusov so enaki rezultatom, ki so jih dobili strokovnjaki čebelarskega inštituta v Dolu. Ti in drugi rezultati dokazujejo, da lahko hudo gnilobo čebelje zalege omejimo enako kot ostale nalezljive bolezni čebel, oziroma da jo lahko uspešno zatiramo in zdravimo.
V Jugoslaviji so prve pozitivne rezultate pri zdravljenju hude gnilobe dosegli prof. Kulinčevič, prof. Sulimanovič, mag. Klinar in drugi. Avtor Bandžov pa jih podrobneje analizira v svojem magistrskem delu.
Prevod in priredba Andrej Dvoršak
MOJE IZKUŠNJE PRI ZATIRANJU VAROOZE
prof. dr. JURIJ SENEGAČNIK
Referat na XII. republiškem posvetovanju o čebelarstvu 11.2. 1989 v Ljubljani
Skoraj deset let je že, kar se je v severozahodni Sloveniji pojavila varoa. Prišla je k nam v panjih, ki so bili na paši v južnejših predelih države. Od tedaj se je nezadržno razširila v sleherni slovenski čebelnjak in povzročila nesluteno škodo.
Podrobnejše, temeljito razmišljanje o katastrofalnem vdoru varoe k nam in v druge evropske države (razen na otoško Anglijo) je pokazalo, da je njeno razmnoževanje vendarle možno uspešno zavirati, seveda ob strogem upoštevanju bioloških
značilnosti tako zajedavca kot njenega gostitelja, tj. čebelje družine.
Medtem ko se na indijski čebeli zaradi njenih specifičnih bioloških okoliščinah varoa ni mogla dodobra razviti, zaradi česar živi s svojim gostiteljem v ravnovesju, pa se je ob srečanju z evropsko čebelo v hipu prilagodila novim, znatno ugodnejšim pogojem za razvoj. Zato je v zadnjih desetih letih opustošila veliko število panjev po kontinetalni Evropi, razširila pa seje tudi že povsod tam, kjer ni indijske čebele.
Evropska čebela, tj. Apis mellifica, nima obrambnih mehanizmov za zaviranje va-roinega razvoja, ki jih najdemo pri indijski čebeli. Pri evropski čebeli pogrešamo predvsem:
1. pomanjkanje samočistilnega nagona čebel;
2. slabo regulacijo temperature v čebeljem gnezdu. Pri indijski čebeli je temperatura do 38° C, pri naši čebeli pa 32-24° C, kar je znatno ugodneje za razvoj varoe;
3. nižjo količino juvenilnega hormona, kar je značilno za indijsko čebelo, ki ovira razvoj varoe;
4. nagon za čiščenje neizleženih, pokritih celic je manj izražen pri indijski čebeli, saj so pokrite celice z neizleženimi varoa-mi lahko za varoo uspešna past;
5. krajšo dobo pokrite zalege je pri A. mellifica (okoli tri dni), kar omogoča razmnoževanje tudi v celicah čebel delavk. Pri A. cerana je ta razvoj mogoč le v trotov-skih celicah, ki so pokrite okrog 1 1 -1 2 dni, torej toliko kot pri nas celice delavk. Razvoj varoe od izleženega jajčeca do odrasle, oplojene samice pa traja okrog 9 dni.
Razvoj varoe pa na določenih mestih močno pospešujejo tudi meteorološki dejavniki. V eni sezoni se razmerje med čebelami in zajedavci povzpne na 1 : 1 50. Lastnosti varoe
Varoozo razširjajo odrasle samice, ki se nahajajo na čebelah in trotih, pa tudi v pokritih celicah, kjer zalegajo jajčeca. Razvojne oblike varoe so jajčeca, ličinke, proto-nimfe in deutonimfe. Svojim gostiteljem lahko odvzamejo hemolimfo tako proti-nimfe, deutonimfe kot odrasle varoe. Samčki, ki se izležejo v pokritih celicah, tam oplodijo mlade varoe in potem poginejo. Razvojne oblike, kot so proto- in deutonimfe, že parazitirajo svoje žrtve, tj. bube, prav tako odrasle varoe, ki so prišle v celice oz. so se tam razvile. Po izhodu iz celic varoe še naprej parazitirajo na odraslih čebelah, dokler ne gredo v celice dva dni prej, preden so pokrite, in se tam naprej razmnožujejo.
Varoa se hrani vsaki dve uri in pri tem svojemu gostitelju vsakokrat odvzame do
0,1 mg hemolimfe, kar dnevno lahko znese do 1 mg in še več, tj. približno odstotek telesne teže gostitelja. Teža odrasle varoe pa je 0,3 mg. Položaj je podoben, kot če bi odraslemu človeku, težkemu 70 kg, dnev-
no odvzeli 0,7 dl krvi.
Na odraslih čebelah najdemo varoo najpogosteje na čebelah dojiljah in to na telesnih predelih, kjerje možna punkcija za dostop do hemolimfe, torej tam, kjerje in-tersegmentarna membrana. Ko se hrani, je zelo rada na toraksu, to pa je njeno ter-mopreferenčno področje.
Posledice parazitiranja bub in odraslih čebel so zelo hude: znatno slabši je razvoj krmilnih žlez, slabša je kakovost mlečka, znižajo se beljakovine (do 20 odstotkov) v hemolimfi, izčrpavano je maščobno tkivo, celotna teža je znižana do 30 odstotkov, znižana je celotna aktivnost čebel, zelo je skrajšana življenjska doba (do 50 odstotkov in več), najdemo defektne čebele s pokvarjenimi krili ali brez njih, v celicah so tudi mrtve čebele, pogosto pride do infekcij, ropanja, praznih panjev, opuščene zalege, ker jo čebele zapustijo in zbežijo iz panja. Najresnejše stanje je proti jeseni, ko paša pojenjuje, varoa pa množično vdira v celice z zalego delavk.
Glavni vzroki za okužbo z varoo so: zaletavanje čebel in trotov v tuje panje; rojenje; beg iz panjev; prenos varoe prek drugih žuželk, npr. os; prevažanje in prevelika koncentracija čebel na nekem področju; ropanje ter prodaja rojev in družin.
Z navedenimi dejstvi pa so na splošno povezani tudi vzroki za neuspehe pri zatiranju varoe, npr.:
1. pomanjkljivo poznavanje in neupoštevanje življenjskih navad in razmnoževanja varoe in čebel;
2. pomanjkljivo, največkrat prepozno izvajanje zdravilnih ukrepov;
3. neučinkovitost ali premajhna učinkovitost äkaricidnih pripravkov;
4. nepravilno doziranje pripravkov (preveč, premalo);
5. odpornost zajedavca zaradi prepogostih (često tudi nepotrebnih) ukrepanj z istim sredstvom;
6. opuščanje istočasnega načrtnega zdravljenja vseh panjev na določenih področjih;
7. sekundarne infekcije, ki jih varoa pri sesanju hemolimfe vnaša v svoje gostitelje, npr. v bube ali odrasle čebele. Tako se lahko prenašata huda gniloba, virus akutne paralize itd.
Postopki zdravljenja
Brez kemoterapevtskega zdravljenja
varoe ni mogoče uspešno zatirati, naši postopki pa so vselej še dosti bolj uspešni, če jih kombiniramo s hkratnim biološkim zdravljenjem, h kateremu poleg ostalih posegov spada tudi izrezovanje pokrite troto-vine, ki je past za varoo. Na ta način lahko uničimo do 30 odstotkov varoj in s tem precej zmanjšamo stopnjo okuženosti.
S	kemoterapevtskim zdravljenjem naj bi dosegli:
- čim večji uspeh ob čim manjšem tveganju;
- ob vsakem kemoterapevtskem posegu naj bi dosegli vsaj 90-odstotno učinkovitost, za to pa je potrebna tako imenovana zdravilna ali kurativna doza;
- zdravljenje ne sme biti nevarno za čebele in tudi ne za izvajalca. Tolerančna doza je tista količina zdravila, ki za čebele še ni škodljiva. Položaj je najugodnejši, če je razmerje med obema dozama, tj. kurativno in tolerančno, čim nižji.
Možnosti vnosa zdravil v panj
1. Pri uporabi tako imenovanih sistemi-kov vnašamo zdravilo v panj s škropljenjem. Sistemiki so zdravila, ki prek tekoče hrane preidejo v hemolimfo čebele, od tod pa v hemolimfo varoe, ki nato pogine.
2. Akaricid razpršujemo v panj v obliki blage megle. To lahko naredimo z ročnimi vrtnimi razpršilci ali pa z večjimi napravami, tako imenovanimi dihurji. Kot topilo oz. nosilno sredstvo za zdravilo lahko uporabimo vodo ali pa določena organska topila.
3. Pri dimljenju vnesemo zdravilno sredstvo v panj v obliki zdravilnega dima, ki uničuje zajedavce.
4. Zdravimo tudi z zapraševanjem čebel.
5. Zdravilo lahko vnesemo v panj tudi s pomočjo izhlapevanja.
Poznamo kratkotrajno pa tudi dalj časa trajajoče učinkovanje, npr. pri zdravljenju z različnimi pripravki mravljinčne kisline. Hlapi mravljinčne kisline vdirajo tudi v pokrite celice in uničujejo varoe, ki so v njih, ne pa tistih, ki so na čebelah.
6. Najnovejši in do sedaj najobetavnejši način zdravljenja pa je vnos nehlapnega akaricida (fluvalinat), ki se v panju izloča dalj časa, to je od tri do pet tednov.
Kako sem varoo zatiral v letih 1981-1988
Po kratkem gornjem uvodu o najvažnej-
ših lastnostih varoe in posledicah, ki jih ta zajedavec povzroča na čebeljih družinah, ter o možnostih za vnos zdravilnih sredstev v panj, želim na kratko prikazati, s kakšnimi ukrepi sem varoo skušal zatirati v svojih panjih od leta 1981 dalje. Čebela-rim z okoli 40 panji, vsako pomlad pa jih deset prodam.
Do sedaj zaradi varoe še nisem izgubil nobene družine.
Poleg izrezovanja trotovine iz gradilni-kov (kar zaradi kontrole in preprečevanja rojenja počnem že več kot 30 let), s čimer se odstrani okrog 30 odstotkov zajedavcev, sem največjo pozornost pri zatiranju varoe posvečal spomladanskim in jesenskim kemoterapevtskim posegom: spomladi (marec-april) in v začetku jeseni (sep-tember-oktober) sem dosledno zdravil po štirikrat. Zdravljenje poteka v razmakih 6-7 dni, ker čebel nimam v kraju stalnega bivališča. V primeru slabega, preveč hladnega vremena sem tu in tam moral zdravljenje za kak dan preložiti. Štirikratno zaporedno zdravljenje je uničilo glavnino varoj, tudi tistih, ki so v intervalih med posameznimi dimljenji prihajale iz celic.
Zelo pomembno se mi zdi zlasti oktobrsko zdravljenje, ko se zalega običajno že izleže, tako da zdravilno sredstvo zanesljivo deluje na vse zajedavce, ki so na čebelah.
V	letih od 1 981 do jeseni 1 988 sem (po vrstnem redu) uporabljal naslednja zdravilna sredstva:
- 1981-1983: danikoroper, japonsko sredstvo, dimni koluti;
- 1984-1986: apiakaridim, Dalmed, Split, dimni koluti;
- 1 987 - do jeseni 1988: dimni lističi z amitrazom. Na lističe filter papirja velikosti 8x2 cm sem nakapal 0,1 ml 20-odstot-nega amitraza (jugoslovanski proizvod tovarne Ruše, trgovsko ime mitac 20), jih po dolžini prepognil v obliki črke V in jih, tleče na obeh koncih, z dolgo pinceto, potisnil pri odprtem žrelu v panj. Kontrolo sem opravil po 1-2 urah. Filter papirje bil prepojen s KN03;
- september-oktober 1988:	prvo zdravljenje z dimnimi amitraznimi lističi, nato pa sem trikrat zapored v razmaku 6-7 dni na družine razpršil po približno 1 5 ml vodne emulzije fluvalinatnega pripravka klartan (razredčitev 1 : 1000). Ko-
ličina aktivne snovi, ki sem jo uporabil za normalno družino, je bila okrog 3,6 mg, za prašilčke pa seveda ustrezno manj.
V	tri panje pa sem vložil lipove deščice velikosti 1 5 x 2,5 x 0,2 cm. Deščice so bile prepojene z emulzijo klartana (1+4) in so vsebovale približno 0,1 5 g, tj. 1 50 mg fluvalinata. V panjih sem jih pustil do začetka novembra.
Rezultati
Ves čas zdravljenja, tj. od I. 1981 dalje, pri občasnih kontrolah nisem ugotavljal kakih vznemirljivih znakov oziroma posledic okužbe, ki se javljajo le v neurejenih okoliščinah. Pri prvih jesenskih zdravljenjih je običajno odpadlo manj kot 1 00 varoj, pri naslednjih pa še manj, kar dokazuje, da tudi zalega ni bila kaj prida okužena. Delno je to morda tudi posledica dejstva, da so najbližje družine drugega čebelarja oddaljene približno 1 km, vendar so bile pri njem okužbe precej resne.
Navedeni rezultati veljajo tako za uporabo dimnih sredstev kot tudi za uporabo obeh fluvalinatnih emulzij, tiste za razprše-vanje (v razmerju 1 : 1 000) in tiste, s katero prepojimo leseni nosilec.
Iz vsega do sedaj navedenega je razvidno, da pri sistematični uporabi akaricidov zajedavec zlepa ne doseže odpornosti, saj sem (ob hkratnem izrezovanju trotovine) kar 6 let zapored uničeval varoo v bistvu z istim sredstvom: najprej z japonskim da-nikoroperjem, nato s splitskim apiakari-dimom, ki je posnetek japonskega sredstva. Aktivni substanci v teh dveh pripravkih sta malation in tedion. Danes domeva-jo, da zajedavci dosežejo odpornost po 1 5-20 generacijah, seveda pri zelo pogostih zaporednih uporabah, ne pa, če je med spomladanskim in jesenskim zdravljenjem kar pet mesecev premora. Na splošno pa seveda velja pravilo, naj bi zaradi boljših učinkov akaricide menjali na dve leti.
Drugo sredstvo, ki sem ga uspešno uporabljal, je amitraz. Dvajsetodstotno raztopino te snovi sem v količini 0,1 ml (tj. 20 mg aktivne substance, toliko kot predvidevajo jugoslovanski predpisi) nakapal na lističe filter papirja, prepojene z 1 0-od-stotno raztopino solitra (KN03), in jih pri odprtem žrelu potisnil globoko v panj. Ta postopek čebel ni vznemirjal. Amitraz je
zelo učinkovit akaricid in ga uporabljajo tudi kot kontrolno sredstvo za ugotavljanje učinkovitosti drugih akaricidov oziroma varocidov.
Nekateri strokovnjaki poročajo, da pride po uporabi amitraza tu in tam do prelega-nja matic, sam pa sem tu in tam na trotov-skih gradilnikih opažal zametke poapnele zalege. To dokazuje, da akaricidi do neke mere le oslabijo odpornost čebeljih družin. Kako bo to v prihodnosti, ko bomo zdravili s fluvalinatom, na začetku leta 1 989 še ne vemo, pričakujem pa, da bo bolezen popolnoma izginila.
Zadnje zdravilno sredstvo, ki sem ga začel uporabljati šele preteklo jesen, je fluvalinat, to je sintetični cianopiretroidni insekticid širokega spektra. Na večino čle-nonožnih škodljivcev, med katere spada tudi pršica varoe, deluje zelo učinkovito. Za sesalce, ptice, oprašujoče in nekatere druge koristne žuželke je malo toksičen. Zelo toksičen pa je za ribe in druge vodne organizme. Ne ostaja v zemlji, vodi ali na poljščinah, kjer je njegova polovična življenjska doba 1-2 tedna. Razgradni produkti so manj toksični kot osnovna spojina.
Bistvo zdravljenja s fluvalinatom, ki je skorajda nehlapen, je v tem, da z njim prepojimo primeren nosilec, ki nato tri do pet tednov ostane v panju, npr. med dvema satoma zalege. Čebele hodijo po nosilcu, npr. deščici, kjer se jih pri dotiku prijemajo molekuje zdravila, ki nato učinkujejo na varoo. Če je nosilec v panju dovolj dolgo, bodo poginile tudi tiste varoe, ki prihajajo iz celic skupaj z izleglimi čebelami.
Fizikalno-kemijski in farmakološki podatki ö fluvalinatu:
Fluvalinat je v obliki dveh pripravkov:
- klartan, 240 g fluvalinata na liter, proizvajalec Sandoz;
- mavrik, 240 g fluvalinata na liter, proizvajalec prav tako Sandoz.
V	ZDA je fluvalinat na voljo v obliki pripravka mavrik aquaflow, proizvajalec Zoe-con Corporation, Palo Alto, California, tudi tu je 240 g fluvalinata na liter. Obstaja tudi raztopina mavrika, ki vsebuje 1 20 g aktivne snovi na liter, kar je treba upoštevati pri morebitni uporabi te modifikacije.
Topnost v vodi je manj kot 5 ppb, tj. manj kot 5 milijardink grama na kg, torej se zaradi hidrofobnosti v medu skoraj ne
topi, zato tudi ni nevarnosti ostankov. V številnih organskih topilih je dobro topen. Tenak sloj vodne emulzije na soncu je obstojen dva dni.
1,6-odstotna vodna emulzija ima polovično razpadno dobo v pyrex posodi 1 2 dni.
Termična obstojnost: najmanj 3 ure na 1 00 °C ali pa 1 8 mesecev na 42 “C v steklenih posodah.
Hidrolitska stabilnost - polovična življenjska doba v dneh:
pH na 25 °C (dni)na 42 °C (dni) 3	30	35
6	30	8
9	1-2	1
Emulzije fluvalinatnih pripravkov bodo torej zadovoljivo obstojne in učinkovite le
v	rahlo kislih medijih.
Toksičnost za sesalce (pri tehničnem fluvalinatu):
Za podgane oralno:
LD50: 260-280 mg/kg telesne teže, za miši oralno: 1 50-220 mg/kg telesne teže),
akutna toksičnost dermalno za zajce in podgane: 20000 mg (= 20 g/kg telesne teže.
Rahlo draži kožo in oči, priporočljiva je uporaba rokavic in zaščitnih očal.
Do sedaj niso ugotovili organa, na katerega bi fluvalinat deloval toksično. Na glo-dalcih niso ugotovili onkogenega ali tera-togenega delovanja, pa tudi ne učinkov na razmnoževanje.
Pri prečiščenih fitosanitarnih pripravkih, kot sta klartan in mavrik, je toksičnost še zn atno nižja, to se pravi, da je LD še znatno višji, kar je vsekakor zelo pomembno.
Toksičnost fluvalinata na čebele in varoe:
Je kontaktni insekticid in učinkuje na centralni in periferni živčni sistem. Medtem ko čebelam praktično (pri določenih koncentracijah) ni nevaren, je že v zelo nizkih količinah zelo strupen za varoo.
Površinska LD50 za čebelo je 18400 nanogramov, tj. 18400. 10 9g. Količina flu-
valinata na čebeli en teden po vstavitvi nosilca v panj: 90 nanogramov, štiri tedne po vstavitvi le še 30. 10 9g. LDg0 za čebelo je torej 200-krat višja kot količina, ki jo na čebeli najdemo na začetku zdravljenja s fluvalinatnimi nosilci.
Akutna oralna LD50 za čebelo: 1000 ppm (tj. 1 g) na 1 kg nektarja.
Ostanki v medu: 0,05 ppm (1 ppm = 1 = mg/kg), največ pa 0,1 ppm, torej red velikosti v nanogramih.
Za impregnacijo nosilcev (lipovih, topolovih ali smrekovih deščic, velikosti približno 1 5 x 2,5 x 0,2 cm) uporabljajo vodno emulzijo klartana ali mavrika v razmerju 1:4, tj. 1 dl klartana ali mavrika in 4 dl vode. Impregnacija traja 1-3 dni. Nato deščice osušimo in po eno položimo med dva sata z zalego v plodišču. Različni avtorji priporočajo različen čas delovanja, in sicer od tri do pet tednov.
Čas impregnacije je odvisen od vrste nosilca.
Za enkratno zdravljenje priporočajo emulzijo klartana ali mavrika v razmerju 1 : 1 000, tj. 1 ccm + 1 liter vode. Tako raztopino razpršimo po čebelah v obliki blage megle, 1 5 ccm na panj, za prašilčke manj. Razprševalni postopek moramo seveda štirikrat ponoviti, če hočemo doseči podoben učinek kot z drugimi akaricidi. Način zdravljenja z nosilcem pa zadostuje za celotno zdravljenje v štirih obrokih in ravno v tem je njegova velika prednost. Pri razpr-ševanju pride na panj komaj 3,6 mg aktivne snovi, pri impregniranih nosilcih pa je količina aktivne snovi na deščico od
0,1 4-0,1 8 g, odvisno od nosilca.
Pri delu z emulzijami priporočajo uporabo rokavic in zaščitnih očal, podobno kot pri drugih poljedelskih zaščitnih sredstvih.
Menim, da ima uporaba fluvalinata toliko prednosti, da bo sčasoma izpodrinila vse druge. Če bo uporaba načrtna, ne bi smelo priti do odpornosti, zlasti še če bo zadostovalo zdravljenje enkrat na leto, morda pa celo le na dve leti, odvisno od okoliščin. Videti je, da bomo od sedaj dalje varoo lahko držali na vajetih.
KAKO ZATIRAMO VAROOZO S PREKINITVIJO ZALEGANJA
FRAIMC ZAGORC
S pojavom varooze v naših krajih je le-ta prinesla našemu čebelarstvu novih tegob, dodatnega dela in dodatnih stroškov. V boju s tem zahrbtnim zajedavcem so se pričeli razvijati obrambni postopki, ki smo jih razvrstili v biološke, kemoterapevtske, fizične, termične in podobne.
V	tem sestavku želim predstaviti kombinacijo biološke in kemoterapevtske metode, ki je od vseh sedaj znanih še najbolj učinkovita.
Preden preidem v jedro obravnave, menim, da je potrebno povedati, da čebelarim na stalnem mestu in da imamo v tem okolju v glavnem dve, včasih boljši, včasih slabši paši. V prvo cvetlično pašo sodi sadno drevje in travniki, sočasno pa medita tudi akacija in smreka, a le včasih. Druga paša je kostanjeva, ki skoraj nikoli popolnoma ne odpove in traja v normalnih letinah od 18. junija do 1 5. julija. Po tej paši je nekaj paše na otavi ter raznem rastlinju, ki raste ob Savi in je čebelam le za tekoče preživljanje do krmljenja na zimsko zalogo
Preden pričnemo s prekinitvijo zalega-nja, se moramo ustrezno opremiti. V to opremo sodi zadostno število valilnih matič-nic tipa Zander. Te matičnice naj bodo namesto žičnate mreže, vsaj z ene strani obdane z matično rešetko. Taka matičnica dopušča čebelam pristop do matice in le-to med priporo lažje negujejo. Imeti moramo tudi lovilec za matice. Najboljši in najuspešnejši lovilec je steklen. Podoben je 1 5 cm dolgi, na enem koncu razširjeni in zaobljeni stekleni cevki. Z njim matice lovimo hitro in jih brez prijemanja z roko spuščamo v matičnice. Take steklene lovilce je možno kupiti v vseh vzhodnih in zahodnih evropskih deželah, le pri nas, kljub številnim steklarnam, te cevčice ni mogoče dobiti.
Ko je kostanjeva paša na vrhuncu, to je nekako okrog 1. julija, pripremo vse matice v zgoraj omenjene matičnice. Iz gradil-nega sata izrežemo toliko satja, da napravimo prostor, kamor vstavimo matičnico s priprto matico ter zapišemo datum pripore.
Takoj ko matice pripremo, se čebele po-
čutijo na pol brezmatične in pričnejo graditi zasilne matičnike. Po osmih dneh družine s priprtimi maticami pregledamo in odstranimo vse matičnike. Do 24. julija iztočimo ves med. S tem dnem se je polegla vsa zalega. Vse varoe, hočeš nočeš, so morale na plan. Ker smo jim onemogočili nadaljnje razmnoževanje, doživijo varoe v boju za obstanek neke vrste stres, ki povzroča hitro odmiranje po naravni poti. Sedaj je pravi trenutek, da družine dva do trikrat zadimimo s presledki treh dni. S tem načinom smo varoo zatrli prav do temeljev. Zaenkrat je priporočljivo uporabljati dokaj sveže pripravke na podlagi amit-raza. Postopek dimljenja vsaj testno ponovimo pozno jeseni, ko ni več zalege.
Preden prvič zadimimo, osvobodimo vse matice. To delamo tako, da na matič-nicah odstranimo lesene čepke, odprtine ponovno začepimo s sladkornim testom ter vrnemo čebelam, da jih same osvobodijo. Matice pričnejo po dveh dneh normalno zalegati. Kakšnih poškodb na maticah zaradi pripore do sedaj ni bilo zaznati.
Razume se, da matice od tega dne dalje zalegajo »na čelo« in vse, kar se bo do jeseni poleglo, bo zdravo in odporno. Nič narobe ne bo, če odstranimo gradilne sate in satje uredimo za zimovanje. Za pospešeno zaleganje vstavimo satne pitalnike, napolnjene z medeno raztopino ovlaženim sladkorjem. Družine bodo do jeseni na zavidlji-
vi	moči.
Med prekinitvijo zaleganja lahko vzrejamo mlade matice. V ta namen družine namesto po osmih, pregledamo po petih dneh. Vse pokrite matičnike odstranimo, odkrite pa pustimo. Odkrit matičnik v tem času je porok, da so ga čebele razvile iz jajčeca. Ko so matičniki zreli, enega pustimo, ostale pa porabimo drugje. Ko mlada matica prične zalegati, staro odstranimo.
Kadar za časa pripore odstranimo vse matičnike, lahko okoli 1 5. julija vcepimo zrel žlahtni matičnik iz vzreje. Čebele ga bodo rade sprejele. Ko mlada matica prične zalegati, jo uporabimo drugje, staro pa osvobodimo ali nasprotno: staro porabimo drugje, mlado pa pustimo.
Med priporo lahko zamenjamo vse matice, ki so to leto za odpis. Odpisane matice morajo biti v tem primeru zaprte v ma-tičnicah, ki so z obeh strani obdane z žič-nato mrežico. Dva dni pred splošnim osvobajanjem vseh priprtih matic odstranimo stare in v iste matičnice dodamo mlade. Ne pozabimo vdolbinice v notranjosti matičnice napolniti s sladkornim testom, ki pa mora biti dovolj trdo, da se ne razleze. Istočasno, ko osvobajamo ostale matice, osvobajamo tudi vse mlade, zamenjane.
Prevažalci in tisti, ki čebelarijo v drugačnih pašnih in krajevnih razmerah, si bodo
PREIZKUS ODPORNOSTI
V	reviji »Bee culture« št. 12/88 je dr. Roger A. Morse objavil delo B.J. Lorenza in D.P. Presta na temo »Dejavniki, ki vplivajo na razvoj poapnele zalege«.
Eden od načinov preizkušanja odpornosti čebel proti poapneli zalegi (glivice, zaradi katerih odmrejo čebelje ličinke), je ugotavljanje razvitosti čistilnega nagona. Merimo ga lahko tako, da okuženo zalego najprej zamrznemo, zaradi česar le-ta odmre, nato pa preštejemo dneve, ki jih potrebujejo čebele, da odprejo celice in odstranijo odmrle ličinke. Odmrlo zalego, ki so jo uporabili pri omenjeni raziskavi, so dobili iz kosa satja s 300-400 celicami zaprte zalege, ki je bila zmrznjena 20-28 ur. Zelo odporna čebelja družina lahko tako veliko odmrlo zalego odstrani v 24 urah.
Ugotovili so tudi to, da razvit čistilni nagon pri čebelah ponavadi pomeni tudi odpornost proti poapneli zalegi. Vendar pa temu ni bilo vedno tako.
Rejci matic in čebelarji, ki matice vzrejajo sami, bi pravzaprav morali opravljati
pač sami določili najbolj ustrezen čas prekinitve zaleganja.
Marsikdo bo rekel, da je s tem preveč dela. Morda. Pa poglejmo, kakšen je izkupiček tega postopka: pridelamo več medu, vzgojimo in zamenjamo potrebno število matic, porabimo minimalno danes dokaj dragih zdravil, družine ohranimo zdrave in močne, zaradi tega brez skrbi čakamo na bližajočo se pomlad.
Poskusite in zadovoljni boste!
Matičnice v ta namen izdeluje: Drago Jug, Na Tičnico 8, 63230 Šentjur pri Celju.
PROTI POAPNELI ZALEGI
test čistilnega nagona kot enega od prvin odbire. Čeprav metoda ni popolna, je zanesljiva in daje dobre rezultate.
Dodatna zanimivost v poročilu omenjenih raziskovalcev je, da sta odkrila posebne plesni v cvetnem prahu, ki preprečujejo razvoj glivic poapnele zalege. Čebelje družine, ki so bile odporne proti popaneli zalegi, so imele več teh plesni, vnesle pa so jih verjetno čebele same.
Avtorja sta na osnovi teh raziskovanj postavila tezo, da lahko cvetni prah ali čebelji kruh pomembno vpliva na odpornost čebel proti poapneli zalegi. Vendar bodo za praktično uporabo tega odkritja potrebna še nadaljnja raziskovanja. Podoben primer iz človeškega življenja so plesni Peni-cillinum, iz katerih proizvajajo penicilin, široko znan po svojem antibiotičnem delovanju.
VIR: B. Tesla (Zadar): Testiranje otpornosti na krečno leglo. Prevedla: Irena Ogrin
Naravno čebelarjenje
BOJ PROTI VAROOZI S PRIREZOVANJEM IN IZPIRANJEM TROTOVINE
(PO MARJANU DEBELAKU)
Avtor in nekaj njegovih doslednih po-	načinom vse od pojava varooze, ne da bi
snemovalcev uspešno čebelari prav s tem	proti njej uporabljal kakršnokoli kemično
sredstvo. Način zahteva veliko časa, predvsem pa vestnosti in doslednosti, zato je primerna za manjše čebelarje in tiste, ki imajo tudi äicer dovolj časa. Uspeha pa ne bo, če boste z odstranjevanjem trotovine zamujali ali predčasno končali z obglavljanjem in izpiranjem trotovskih bub. V tem primeru boste morali čebele zdraviti proti varoozi ali pa tvegati, da vam bodo družine zaradi nje propadle. Tako so pokazale izkušnje čebelarjev, ki so ta način samo »poizkusili«, ne pa tudi resno delali po njem. Tisti, ki po tem načinu delajo resno, pa še vedno uspešno čebelarijo ob razmeroma majhni okužbi čebel z varoo.
Ker je bilo o tem načinu boja proti varoi dovolj napisanega v prejšnjih letnikih SČ, posebno leta 1985 (mesečna opravila), objavljamo le pregled literature. (Ob brskanju po teh člankih se bo morda kdo odločil še za čebelarjenje z zaklado!)
1.	Brošura »Zaklada«, pripomoček za večanje prostornine AŽ panja (pomen, na-
črti, tehnologija in rezultati), 1 982, samozaložba.
2. »Tehnologija čebelarjenja ob pogojih, ko čebelje družine ogroža zajedavec varoa«, SČ 1983/4.
3. »S trotovino proti varoi«, SČ 1985/3.
4. »Čebelarjeva opravila v aprilu«, SČ 1985/4.
V	zadnjem članku je navedenih največ izpopolnitev, zato je še posebej pomemben, prav tako pa tudi ostali piščevi članki na to temo, objavljeni v SČ leta 1 985.
Ob morebitnih nejasnostih ali zaradi dodatnih pojasnil se obračajte na:
- avtorja Marjana Debelaka, Ul. Pohorskega bataljona 85, Ljubljana, tel.: (061) 343 505, v službi: (061) 266 061,
- Igorja Frančiča (soavtorja Zaklade), Kadilnikova 6, Ljubljana, tel.:	(061) 347 732, in
- Braneta Ivanca, Kosovelova 27, Ljubljana, tel.: (061) 455 135.
MOJE IZKUŠNJE S KAS-OM
JANEZ FIRM
Po mojih letošnjih izkušnjah se je KAS (pelin in borovi vršički) odlično obnesel proti nosemi, manj pa proti varoozi. Vsa prejšnja leta mi je nosema na stojišču ob domu v dolini Save spomladi redno pobirala okrog 30 odstotkov družin, ostalo polovico pa hudo prizadevala, medtem ko je bilo stanje na višinskih stojiščih nad mejo oblačnosti normalno, družine vedno za ulico ali dve živalnejše in z več kot pol manj mrtvic na dnu panja. Zato sem večino družin preselil na ta nova stojišča. Na domačem stojišču sem preventivno zdravil zdaj s fumagilinom, zdaj s česnom, zdaj z api-nosemom, zdaj kombinirano, a učinka ni bilo nikakršnega oz. je bil enak, kot če sploh nisem zdravil.
Lani sem vse družine po navodilih do-krmil z raztopino, v katero sem dodal KAS, razen družin v kontrolni skupini (zaradi diplomske naloge o učinku KAS na čebelje družine). Rezultati (do sedaj) so naslednji:
- laboratorijski izvid na prisotnost noseme je negativen (prvič, odkar dajem mrtvice na pregled!);
- ob mikroskopskem pregledovanju mrtvic na spore noseme teh nisem zasledil v nobeni družini, kateri sem dodal KAS, v
manjši količini pa samo pri eni na kritičnem stojišču ob domu. Pri kontrolni skupini (brez KAS, na višinskem stojišču) sem spore noseme zasledil v vsaki tretji družini;
- pri družinah z dodatkom KAS je bilo do sedaj skoraj pol manj mrtvic (povprečno 48 proti 85 mrtvic na družino v enem mesecu);
- v družinah, ki sem jih avgusta zdravil proti varoozi z mravljinčno-kislinskimi ploščami in jeseni dokrmil s KAS, je bila 5.12. 1988 povprečna okužba čebel 6-odstotna, do 27. t.l. pa se je zmanjšala na 5- odstotno.
Ti rezultati so, razen na vsebnost spor noseme, slabši, kot jih navaja dr. Rihar (SČ, št. 6/87, str. 202-203, in SČ, št. 9/88, str. 267-268), vendar poizkus še ni končan in delovanje KAS bo verjetneje bolj očitno v pomladanskih mesecih. Razveseljivo pa je, da KAS nosemi ne da dihati, zato pričakujem boljši spomladanski razvoj kot druga leta. Zato sem jih tudi že krmil s sirupom (preko Bordmanovih pital-nikov na žrelih - čebele pijejo le, ko izleta-vajo), drugje pa s pogačami, oboje z dodatkom KAS. To priporočam tudi ostalim čebelarjem.
Dr. J. Riharje ob neki priliki tudi omenil, da bo verjetno varoo mogoče držati v šahu le s KAS, ki bi ga dodajali v krmo obvsaki brezpašni dobi in v zimsko zalogo. Če bo čas, bom to letos tudi preizkusil na nekaj družinah. Želel pa bi, da bi enako storil še kdo in mi izkušnje tudi posredoval.
Aprila bo tudi čas za nabirnje borovih vršičkov in pelina, konec julija in v začetku avgusta, ko cveti, pa za njegovo presajanje. V osrednji Sloveniji ga najdemo v vrtovih in vinogradih, na Primorskem in ob Jadranu pa tudi prosto ob poteh in cestah.
Opozoriti moram tudi na napako, ki jo je v članku dr. Riharja v SČ št. 9/88 na strani 268 v predzadnjem odstavku v šesti vrsti zagodel tiskarski škrat. Namesto 90 g je pravilno 900 g.
OBVESTILA
1. V prihodnji številki bo predvidoma objavljen način boja proti varoi s prekinitvijo zaleganja matic in načinu zdravljenja varooze z mravljinčno kislino.
2. V tej ali v eni naslednjih številk SČ bo objavljen članek Alojza Bukovška o načinih ugotavljanja stopnje okužbe čebel, ki se jih bo moral naučiti vsak čebelar, še posebno alternativec, če bo hotel uspešno čebelariti in zdraviti res le takrat, ko bo to potrebno.
3. Vse čebelarje, ki se kakorkoli uspešno upirate varoozi le z raznovrstnimi naravnimi metodami ali kombinacijo teh z naravnimi in kemičnimi zdravili (ki naj bi jih uporabljali čim manj!), prosimo, da nam to sporočite in jih opišete. Želimo jih preveriti, in če bodo uspešne, jih bomo v tej rubriki posredovali čebelarjem.
OBVESTILO O SREČANJU IN TEKMOVANJU MLADIH ČEBELARJEV, KI BO 6. MAJA 1989 V SREDNJEŠOLSKEM CENTRU V MURSKI SOBOTI - VELJKA VLAHOVIČA 12
Obveščamo čebelarske krožke oz. njihove mentorje, da čimprej izpolnijo in pošljejo prijavnice za XII. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev, ki bo 6. maja 1989 v srednješolskem centru v Murski Soboti, Veljka Vlahoviča 12. Prijavnice pošljite najkasneje do 22. aprila 1989. Organizator opozarja, da bo vse pogoje za nemote-
no bivanje in tekmovanje v Murski Soboti zagotovil le pravočasno prijavljenim ekipam.
Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah (nižja, srednja, višja), vsak krožek pa lahko v posamezni kategoriji nastopa le z eno ekipo.
—	(ODREŽI)--
PRIJAVNICA
za XII. republiško srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev v Murski Soboti,
6.	maja 1 989
prijavlja na tekmovanje ekipo v
1. nižji kategoriji
2. srednji kategoriji
3. višji kategoriji (ustrezno podčrtaj) Skupaj z mentorjem bo na tekmovanju
sodelovalo .... oseb, za katere potrebujemo (ne potrebujemo) prenoščišča za noč od 5. na 6. maj 1989. Testnih vprašanj
. (čebelarski krožek, šola ali društvo, kraj)
pred tekmovanjem ne bomo pošiljali.
Prijavnico izrežite in jo pošljite na naslov: Zveza čebelarskih društev Slovenije, Cankarjeva 3, 61000 Ljubljana. Upoštevali bomo vse prijavnice, ki bodo prispele na naš naslov do vključno 22. 4. 1 989.
Komisija za čebelarski naraščaj
tip ä medex |	■	I	I
bilten
UČINEK OPRASEVALNE VLOGE ČEBELE V KMETIJSTVU ZDA
(Povzeto iz več strokovnih člankov in razprav)
Nesporna vloga čebele kot opraševalke pri proizvodnji mnogih gospodarsko pomembnih kmetijskih kultur v ZDA je osnova za podporo, ki jo vladne agencije dajejo čebelarstvu. Ustrezno razporeditev čebel opraševalk dosežejo le s podporo, ki jo nudijo čebelarstvu, večino svojega dohodka pa čebelarstvo ustvarja s prodajo medu in voska. V to usmeritev sodijo programi za zaščito cene medu, nadomestila za izgubo čebel in programi za raziskave čebel. Programi pa potekajo pod okriljem ministrstva za kmetijstvo (USDA) in ob polni podpori Kongresa.
Opravili so že več poskusov, da bi čim bolj celovito ovrednotili pomen, ki ga imajo čebele kot opraševalke za poljedelstvo ZDA. Upoštevali so pridelavo semena (za
setev, proizvodnjo olja, vlaken), sadja, po-vrtnin in drugega.
Ocenjujejo, da je približen učinek čebele opraševalke za ameriško poljedelstvo v enem letu 19-20 milijard dolarjev, s tem da se povečuje. Na drugi strani pa je čebelarska proizvodnja medu in voska, ki je vredna 1 40 milijonov dolarjev. Od nudenja opraševalnih uslug svojih čebel živi manjše število čebelarjev. Cena take usluge je povprečno 25 dolarjev na panj. Manjše število čebelarjev ustvarja dohodek tudi z vzrejo matic in paketnih rojev.
Nazoren primer »piramidne« odvisnosti je primer Kalifornije. Čebelarstvo, vredno 25 milijonov dolarjev, neposredno podpira in vpliva na pridelavo semena krmilne rastline alfalfa, ki je vredna 408 milijonov
-v,.	.«s/~, • ■
Opraševanje s čebelami večje površine hibridnega korenja na polju v ZDA
Čebele
detelje
dolarjev, ta pa neposredno podpira pridelavo sena, vredno 685 milijonov dolarjev. Pridelovanje sena podpira rejo govedi in telet, vredno 1,23 milijarde dolarjev, in mlečno predelovalno industrijo, vredno 1,35 milijarde dolarjev. Logičen zaključek primera je, da je opraševalna vloga čebel življenjski ključ za 3,3 milijarde dolarjev vredno pridelavo hrane v Kaliforniji.
Mnoge druge rastline so odvisne od op-raševanja čebel, npr. okrasne in zdravilne rastline, gozdno drevje in grmičevje.
Mnoge od teh rastlin utrjujejo zemljo in preprečujejo erozijo tal, kar je neprecenljivega pomena. Prav tako ima veliko ameriških družin svoje ohišnice - vrtove, kjer gojijo povrtnine in sadno drevje, katerih pridelek je zopet v precejšnji meri odvisen od opraševanja čebel.
Ocenjujejo, da čebele opražijo 85 odstotkov rastlin v ZDA. Seveda so mednje štete tudi gozdne rastline (drevesa, grmovnice in druge). Pomen čebele v gozdnih ekosistemih je večplasten in zaradi zapletene soodvisnosti težko ocenljiv, ven-
Prevažanje čebel na paše s kamioni je hitro
na paši medene v Kaliforniji
dar gre tudi v tem primeru za milijardne dolarske vrednosti.
Prav tako je težko ocenljiva vloga čebel v prehranjevalni verigi divjih živali. Dejstvo pa je, da se mnoge divje živali prehranjujejo samo ali deloma z gozdnimi plodovi in sadeži žužkocvetnih rastlin. Ravno tako se mnoge divje živali hranijo z zelenimi ali lesenimi deli žužkocvetnih rastlin. Pri tem ne smemo pozabiti na kritje, ki ga žužkocvet-ne rastline nudijo divjim živalim v vseh obdobjih njihovega razvoja v različnih vremenskih pogojih in v vseh letnih časih. Nekatere divje živali se priložnostno tudi hranijo z medom ali čebelami.
Zaradi pretirane uporabe insekticidov in herbicidov je v ameriški pokrajini vse manj divjih žuželk, ki opravljajo opraševalno nalogo. To praznino morajo zapolniti čebele.
V	Severni Karolini so na osnovi raziskav in opažanj ugotovili, da so področja, ki so dobra za čebelarstvo, tudi najboljši habitat (življenjsko okolje) za divje živali. Skratka, čebele in divje živali živijo v aktivnem sožitju.
Zvezna država Južna Dakota je najbolj znano ameriško bivališče fazanov. Leta 1 980 so samo z lovom na fazane ustvarili 22 milijonov dolarjev prometa, to pa je za turizem vsekakor velik denar. Z raziskavami so ugotovili, da je visok stalež fazanov v prvi vrsti odvisen od možnosti njihovega kritja pred zimskimi nevšečnostmi, od možnosti za gnezdenje in od količine dovolj raznovrstne hrane. Vse te osnovne pogoje izpolnjujejo velike površine, na katerih raste nekaj vrst žužkocvetnih rastlin (med njimi sta najpomembnejši bela in rumena medovita detelja). V Južni Dakoti se zato zavedajo, da predstavljajo čebele najbolj-
še zagotovilo, da bodo njihova odlična fazanja lovišča še naprej polna.
Nobenega dvoma ni, da ima 200.000 čebelarjev s 4,2 milijona čebeljih družin velik posredni in neposredni vpliv na vse kmetijske dejavnosti v ZDA. Zaradi tega čebelarji uživajo več oblik pomoči, npr. 3 milijone dolarjev so namenili za čebelarski raziskovalni program, deležni so odškodnine zaradi pesticidov in insekticidov, cena njihovega medu je zaščitena, uvoz čebeljih pridelkov je nadzorovan, imajo pa tudi program za zaščito pred pršico, varoo-zo in afrikaniziranimi čebelami.
Občasno in po potrebi pa uresničujejo še druge programe. Vse akcije potekajo pod okriljem ministrstva za kmetijstvo ter ob polni podpori ameriškega Kongresa.
Tako v ZDA. Pri nas bi bile gornje številke sorazmerno manjše, saj je površina naše države precej manjša. Kljub temu pa bi se naše številke verjetno povzpele na nekaj sto milijonov dolarjev, kar je seveda zelo veliko.
Pospeševalna služba čebelarstva Boris Slavec
KAKO BOMO RAVNALI S TROTOVCI
Čebelje družine, ki so dalj časa brez matice in brez zalege ali matičnikov, preidejo v tako imenovane trotovce.
Določene čebele se fiziološko spremenijo in pričnejo polagati neoplojena jajčeca. Takšna čebela v svojem življenju položi od 20-30 neoplojenih jajčec. Število jajčec je veliko, ker zalega veliko število čebel.
Trotovke zalegajo jajčeca po celem panju, ne glede na vrsto celic v gnezdu in izven njega. V celicah se pojavlja po eno ali tudi več jajčec. Jajčeca so na dnu celice ali pa na steni celice, kar je eden najopaznejših znakov, da gre za zaleganje trotovk. Iz pokrite zalege se izležejo troti, ki so majhni in fiziološko slabi.
Ker družina teži k vzgoji nove matice, čebele gradijo matičnike in vanje prenašajo neoplojena jajčeca. Iz takšnega matični-ka se ne bo izvalila matica, ker bo jajčece odmrlo ali pa ga bodo čebele trotovke razdrle.
Ko odpremo trotovca, bomo opazili, da so čebele bolj napadalne. Trotovec prinaša v panj manj medu in manj cvetnega prahu, tudi satje gradi slabše od normalnih družin.
V	primeru, da takšni družini ne bomo pomagali, se bo število čebel zmanjševalo, kajti stare čebele odmirajo, mladih pa ni.
Trotovci nastajajo jeseni ali spomladi. Najpogostejša vzroka zanje sta stara in izčrpana matica ali pa nepazljivo delo čebelarja.
Trotovec nerad sprejme mlado matico. Zato vam predlagamo, da spomladi naredite naslednje:
Če je trotovec močno nosemav ali ima
katero drugo bolezen, bo najbolje, da ga uničimo. Družino zažveplamo, mrtvice zakopljemo, vosek pa prekuhamo in ožgemo panj.
V	primeru, da je trotovec zdrav, bomo v sončnem dnevu panj spraznili, čebele pa iz satja otresli na papir ali lepenko vsaj 50-1 00 m od čebelnjaka. Panj, v katerem je bila trotovska družina, umaknemo s prejšnjega mesta in pustimo, da se čebele spravijo v druge panje.
Mnogo čebelarjev uporablja gornjo metodo, s tem da panj pustijo na svojem mestu, vanj vrnejo sate in mu dodajo mlado matico v matičnici. Vendar pa mnenje, da se bodo vrnile samo prave čebele, trotovke pa bodo ostale zunaj, ne drži. Tudi trotovke dobro letijo in se vrnejo v panj. Zunaj panja ostanejo le oslabele in stare čebele.
S	tem postopkom torej le izpostavljamo mlado matico, ki jo trotovke lahko tudi uničijo.
Slabe trotovce, ki še imajo mlade čebele, dodamo močnim družinam z maticami (jih združimo), tako da panj natremo s česnom, gnezdo normalne družine pa omejimo z ločilnimi deskami ali časopisnim papirjem.
Najpogostejši način, ki ga uporabljajo naši čebelarji, pa je ometavanje trotovcev daleč od čebelnjaka. V trotovca nato vstavimo rezervno družino. Žrelo pripremo na eno ali dve čebeli in pustimo, da se trotovec počasi spravi v panj.
Sate, v katerih je trotovska zalega, damo za dva ali tri dni v hladen prostor, nato pa jih damo močnim družinam, da jih očistijo.	Pospeševalna služba
ANDREJ SCHWARZMANN
ESPARZETA (ONOBRYCHIS SATIVA L.)
FRANC ŠIVIC
S to medovito deteljo sem se seznanil pred leti v Šempasu na Goriškem. Bilo je sredi maja, ki so bili travniki v najlepšem cvetju. Na majhni planoti nad vasjo sem opazil, da čebele v izredno velikem številu obiskujejo svetlordeče progaste cvetove neke rastline, ki sem jo že po zunanjem iz-gledu takoj uvrstil med detelje, vendar ji še nisem vedel imena. Lastnik zemljišča, zdaj že pokojni Poldo Pelicon, mi je povedal, da so na tem mestu med vojno taborili Kozaki. Svoje konje so krmili s posušeno deteljo, ki so jo prinesli s seboj, in vse kaže, da je bilo med krmo tudi precej njenega semena, saj je ta do tedaj malo znana rastlina bujno vzkalila na tleh nekdanjega šo-torišča. S pomočjo botaničnega ključa sem kaj hitro ugotovil, da se imenuje esparzeta.
Kakšno leto kasneje sem bil na obisku pri zdaj že pokojnem čebelarju Blazinšku nad Frankolovim. Travniki v okolici njegovega čebelnjaka so bili rdečkasti od številnih cvetov esparzete in čebele so jih trumoma obiskovale. Mož se je pohvalil, da je esparzeto pravzaprav razmnožil sam, saj je bila nekdaj na njegovem posestvu bolj redek gost. Vsako leto je nasmukal nekaj njenega semena in ga posamič sejal na sveže krtine, kjer so imele mlade rastline dovolj prostora in svetlobe za razvoj. Kasneje je vrgel njeno seme še na sosednje travnike in v nekaj letih je imel v okolici čebelnjaka odlično travniško pašo, z esparzeto pa je obenem izredno popravil tudi hranilno vrednost sena.
V	raznih kmetijskih učbenikih najdemo podatek, da je to detelja toplih in suhih ob-
močij. Uspeva zlasti na plitvih, apnenčastih pa tudi kamnitih, lapornatih tleh. Nikakor ne raste na kislih tleh. Zato jo pri nas ne pridelujemo. Prosto pa raste v travnati ruši, zlasti na vinorodnih terenih severovzhodne Slovenije. V Jugoslaviji je njeno pridelovanje najbolj razširjeno v Makedoniji in Južni Srbiji. Lahko jo uporabljamo za zeleno krmo, za pašo ali za mrvo, v mešanici s travami pa je primerna tudi za siliranje.
Esparzeta je večletna metuljnica. Ima močno razvit koreninski sistem, ki lahko sega tudi nekaj metrov globoko. Na vrhu stebel se tvori grozdnato socvetje, v katerem je 20 in več cvetov rdečkaste barve. Seme je ledvičaste oblike, 3 do 4 mm veliko in rjavorumene barve.
Seme prihaja na trg neoluščeno in ga takega v čisti kulturi sejemo 1 80 do 200 kg na hektar (oluščenega 80 do 1 00 kg/ha).
V	semenarni v Ljubljani ga lahko kupimo spomladi, to pa verjetno velja tudi za vse druge večje kraje v Sloveniji.
Prepričan sem, da bi si z esparzeto marsikateri čebelar lahko zelo izboljšal čebeljo travniško pašo v svoji okolici, zlasti če bi sledil zgledu pokojnega kmeta Blazinška. Če je obenem še lastnik zemljišča, bo z njo popravil tudi sestav travnate ruše, ki je zlasti na suhih, kamnitih tleh precej siromašen. Razen tega bo izboljšal tla, saj živijo v koreninskih mešičkih te meliorativne rastline številne dušične bakterije, ki dušik iz zraka vežejo na zemljo.
Pomlad je pred nami in z njo čas, ko lah ko kupimo seme in začnemo sejati.
ZDRAVILA, KI JIH IMAMO NA ZALOGI
Trenutno imamo v naši prodajalni »Narava vam nudi« v prodaji naslednja zdravila za čebele:
APIAKARIDIM, VAROLIK (50 lističev), VARAMIT (20 lističev), HEMOVAR (5 ml) ter FUMAGILIN (20 in 40 gr).
Od poživil pa imamo trenutno na zalogi
, FOR SAPI N (15 ml in 120 ml). Vsa zdravila in poživila, razen FUMAGILINA DCH, izdajamo brez veterinarskega recepta.
Pospeševalna služba čebelarstva Boris Slavec
CEUSKI SEJEM 18. do 21.4.1989
BIO prehrana, čebelarski proizvodi, zdravilna zelišča, tradicionalna komplementarna medicina, naravna zdravilišča, kozmetika, literatura ...
V Zvi TVOJE IN MOJE
ZDRA V JE
Iz društvenega življenja
VABILO NA XXXVIII. REDNO LETNO SKUPŠČINO ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
V	skladu z drugim odstavkom 22. člena pravil Zveze čebelarskih društev Slovenije in sklepa 10 ZČDS z dne 18.2.1 989 sklicujem 38. redno letno skupščino Zveze čebelarskih društev Slovenije, ki bo v soboto, 1 5. aprila 1989 ob deveti uri v veliki dvorani DSSS občinskih SIS zdravstvenega varstva Ljubljane, Miklošičeva 24, v Ljubljani.
Prosimo, da delegati v skladu s pravili ZČDS prinesejo s seboj poverilnico o statusu skupnega občinskega čebelarskega delegata.
Delegati so prejeli vabilo z dnevnim redom in gradivom trideset dni pred sklicem skupščine. Osemintrideseta redna letna skupščina bo volilna, dnevni red bo kot navadno. Pozivamo čebelarske organizacije, da v skladu z 1 9. členom pravil ZČDS za območje občine delegirajo enega skupnega delegata. Prosimo, da nam čimprej sporočite ime, priimek in naslov delegata iz vaše občine.
PREDSEDNIK ZČDS Andrej Petelin
MARJAN SKOK - KANDIDAT ZA NOVEGA PREDSEDNIKA ZČDS
JANEZ MIHELIČ
Marjan Skok iz Zagorja ob Savi nekdanji podpredsednik ZČDS je, kot ste lahko prebrali v zadnji številki Slovenskega čebelarja, poleg Lojzeta Mikliča iz Ljubljane, kandidat za novega predsednika ZČDS. V pogovoru nam je povedal nekaj o sebi:
»Rodil sem se 27. IV. 1931 v vasici Čemšenik pod Čemšeniško planino. Tu sem preživel tudi svoja otroška leta do vojne in tudi čas okupacije, ko pri nas šola ni delovala, razen nekajmesečne partizanske. Leta 1945 sem šel v tedanjo 8-letno gimnazijo v Ljubljano, nato pa sem se vpisal na fakulteto za strojništvo. Po končanem študiju in po opravljeni vojaški obveznosti sem se zaposlil v Zasavju, kjer sem še sedaj.
S čebelami sem se spoznal že v zgodnji mladosti. Tako sem poznal za čebelarje dobre stare čase, ko je bila ajda še obilno medila, medvojni čas, ko je bil med hrana mnogim lačnim, posebno partizanskim ra-
njencem, in povojni čas, ki pa je bil za čebelarje bolj mačehovski. (Tedaj so bili čebelarji obdavčeni, oddaja medu je bila obvezna, cene so bile nizke, čebelarji so morali vstopati v državne čebelarske organizacije.)
Oče je bil dober in napreden čebelar, oborožen z vso dosegljivo slovensko čebelarsko literaturo.
Sam sem se začel razmeroma pozno ukvarjati s samostojnim čebelarstvom, kajti Zagorje, kot ostala zasavska mesta, za čebelarjenje zaradi velike onesnaženosti ni primerno.
Pred 20 leti pa mi je oče predal enega od dveh čebelnjakov, ki ga je imel malo višje od doma pod Čemšeniško planino in ki ga zaradi oddaljenosti ni mogel več oskrbovati. Vključil sem se tudi v Čebelarsko društvo Zagorje, ki se je ravno tedaj začelo širiti z vstopom mlajših članov in članstvo se je od približno 30 povečalo na okoli
1 00 članov.
Moj čebelnjak je povsem klasičen, ima .24 panjev, ob letošnji upokojitvi pa ga nameravam povečati. Od mojega sedanjega doma je oddaljen okoli 10 km.
V	organizacijsko delo čebelarske zveze sem vstopil pred sedmimi leti, ko sem bil po dogovoru med našimi društvi imenovan za delegata izvršnega odbora naše zveze. Na tem mestu sem ostal tudi naslednji mandat, v katerem sem bil izvoljen tudi za enega od dveh podpredsednikov. Obenem sem postal tudi član kadrovske komisije in član komisije za samoupravne akte zveze. Pri tem sem imel srečo, da je bil v času obeh mojih mandatov na čelu zveze človek, kije uspel umiriti medsebojne strokovne in organizacijske zdrahe, ki so bile v prejšnjem obdobju kar precejšnje.
Obenem smo uspeli, da je v tem obdobju ZČDS tudi organizacijsko napredovala. Tako je zveza dobila nov statut in nov pravilnik (katerega glavni avtor je bil drugi podpredsednik, pravnik Rudi Pen iz Maribora). S tem statutom in pravilnikom sta med drugim postali vodilni tudi mesti tajnika Zveze in urednika Slovenskega čebelarja, ki sta zaradi štiriletnega mandata podvrženi reelekciji. S sprejetjem teh aktov na naši predzadnji skupščini in razpisom vodilnih mest, smo uspeli dobiti za profesionalno delo naše zveze nove in sposobnejše moči, kar se nam je že obrestovalo.
Moji pogledi na poslanstvo ZČDS
Našo zvezo prištevam med združenje amaterjev - ljubiteljev čebel, ki so se prostovoljno združili v naši organizaciji. Formalno obstaja naša zveza že 90 let, dejansko pa v različnih oblikah še precej dlje. Preživela je vse krize in težave, predvsem
v	vojnem in povojnem obdobju, ko so bile ustanovljene državne čebelarske organizacije in podjetja z obilno državno pomočjo. Vendar pa so ta podjetja neslavno propadla, naša zveza pa je brez družbene pomoči prebrodila vse krize in težave ter izšla iz njih močnejša in številnejša. Povečalo se je število članov, še bolj pa število pridobitnih panjev. V njej je vedno več članov, ki so strokovno podkovani in finančno trdni, kajti čebelarjenje zahteva vedno več znanja in vedno več kapitala, kar je posledica vedno bolj neugodnih pogojev za čebelarjenje.
Marjan Skok iz Zagorja - kandidat za predsednika ZCDS
Zato menim, naj Zveza ostane to, kar je, saj je do sedaj pokazala vso svojo vitalnost in vztrajnost ob skromnih materialnih možnostih. Kot taka pa se mora boriti za boljše pogoje čebelarjenja, saj je znano, da čebelar dobi le deseti del koristi, ki jo dajejo naše čebele kmetijstvu, zato mora družba čebelarjem pomagati.
Zveza pa se mora truditi za:
1 Dvig čebelarske strokovnosti Slovenski čebelarji v sedanjih težavah (varoa, huda gniloba čebelje zalege, nose-mavost, pršičavost itd.) pogrešajo strokovno nacionalno institucijo, ki bi jim dajala jasne napotke in enotna zdravila za zdravljenje in varovanje čebel. Tako pa se sedaj pri nas uporablja stotine vrst načinov in zdravil, ki so mnogokrat neučinkovita in za človekovo zdravje celo oporečna.
Na tej instituciji bi prav tako morali skrbeti za čudovito podedovano bogastvo, imenovano kranjska čebela, da bi si ta čebelji rod spet pridobil veljavo, ki jo je nekoč že imel.
Institucija naj bi delovala kot katedra ali kot čebelarski inštitut pod okriljem biotehnične ali veterinarske fakultete, ki bi lahko bil nameščen tudi na Brdu pri Lukovici.
2.	Pomoč pri zdravilih Družba bi morala omogočiti čebelarjem brezplačno oskrbo z zdravstveno neoporečnimi zdravili, in sicer prek sisov za pospeševanje kmetijstva ali drugih virov.
3.	Cene čebeljih pridelkov Zveza se mora boriti za pravo razmerje med cenami čebeljih pridelkov in cenami reprodukcijskega materiala, ki ga potrebuje čebelar pri svojem delu. Pri tem se mora boriti za prepoved uvoza cenenega in oporečnega medu, ki mnogokrat sploh ni naravni med, ampak umetni, vendar ta podatek na kozarcih medu ni zapisan. Zveza bi se morala intenzivneje boriti za zaščitno
znamko slovenskega medu.
4. Sodelovanje z ostalimi kmetijskimi panogami
To sodelovanje se nanaša predvsem na usklajevanje škropljenja drevja in poljščin ter na zasajevanje medovitih rastlin.
5. Zveza pa naj bi se trudila tudi za izvrševanje ostalih nalog ZČDS, ki so bile do sedaj že mnogokrat definirane in zapisane, a le delno izpolnjene.«
RAZDELITEV SREDSTEV REPUBLIŠKE SIS ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE PRI OBNOVI PROPADLIH ČEBELJIH DRUŽIN
Zaradi sumničenj nekaterih slovenskih čebelarjev, da so bila sredstva republiške SIS za pospeševanje proizvodnje hrane, ki so bila namenjena za obnovo propadlih čebeljih družin, razdeljena nepravično in nezakonito, vam sporočamo:
Na predlog Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izvršilni odbor republiške SIS za pospeševanje proizvodnje hrane na svoji 7. seji, dne 14. 10. 1988, odobril sredstva v višini 400.000.000 din za obnovo čebeljih družin, ki so bile prizadete zaradi neugodne zime, predvsem pa zaradi bolezni.
Kriterije za delitev sredstev je 4. 11. 1 988 oblikoval in potrdil odbor za čebelarstvo pri živinorejski poslovni skupnosti. Sprejetje bil sklep, da se nepovratna sredstva v višini 400.000.000 din razdeli le družbeno organiziranim tržnim proizvajalcem, in sicer glede na število prijavljenih propadlih čebeljih družin.
Sredstva republiške SIS za pospeševanje proizvodnje hrane opredeljuje zakon o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe (Uradni list SRS, št. 46/86, ter dopolnitve tega zakona Uradni list SRS, št. 45/87 in 48/87). Do teh sredstev so po zakonu upravičeni
le družbeno organizirani tržni proizvajalci. Torej so te podpore lahko deležni le čebelarji, ki imajo obojestransko potrjeno in veljavno dolgoročno sodelovanje z eno od delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z organizacijo proizvodnje v čebelarstvu.
Sredstva so bila dodeljena s pogodbo med SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in šestimi delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z organizacijo proizvodnje ter odkupom in prodajo čebeljih pridelkov. Sredstva so bila razdeljena na podlagi podatkov o propadlih čebeljih družinah, ki so jih morale delovne organizacije do 25. novembra predložiti odboru za čebelarstvo pri živinorejski poslovni skupnosti. Sredstva pa so bila razdeljena takole:
Kriteriji delitev znotraj delovnih organizacij pa so:
1. 25 odstotkov za obnovo panjev predstavljajo sredstva SIS, ki znašajo 61.500 din na panj. Ta sredstva kooperanti uveljavljajo pri tisti delovni organizaciji, kjer imajo sklenjeno pogodbo o sodelovanju;
2. 25 odstotkov stroškov obnove mora kooperantom pokrivati delovna organizacija, v katero je kooperant vključen s ko operantsko pogodbo;
DELOVNA ORGANIZACIJA	ŠTEVILO	PROPADLIH	PANJEV	VIŠINA	SREDSTEV
		din
HP Medex	3.792	233.208.000
Mercator KZ Metlika	105	6.457.500
ZKZ Mozirje	501	30.81 1.500
Josip K. TOK Tolmin	221	13.591.500
Hmezad Celjske mlekarne	1.717	105.595.500
Mercator KZ Črnomelj	158	9.717.000
3.	50 odstotkov stroškov obnove propadlih čebeljih družin morajo kooperanti zagotavljati sami.
Namen te podpore je torej zagotoviti obnovo vseh 6.494 panjev. Če panji ne bodo obnovljeni in bodo sredstva napačno uporabljena, jih bodo morale delovne organizacije vrniti SIS za pospeševanje proizvodnje hrane. Uveljavitelj podpore mora odboru SIS posredovati natančno poročilo
o	uporabi sredstev iz te podpore, in sicer najkasneje do 30. junija 1989.
Menimo, da pri delitvi sredstev ni bilo ni-
kakršnih nezakonitosti in nepravilnosti s strani SIS za pospeševanje proizvodnje hrane ter odbora za čebelarstvo pri živinorejski poslovni skupnosti. Realizacijo porabe sredstev znotraj DO, ki se ukvarjajo s proizvodnjo v čebelarstvu, pa bodo redno preverjale inšpekcijske službe.
REPUBLIŠKI KOMITE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Predsednik komiteja: Milan Kneževič
O ČLANKU »CEBELARITI DA ALI NE?«
Franc KOLENC
Rek po Hamletu »Biti ali ne biti« ne more veljati za čebelarje, ki čebelarimo kot lastniki čebel, sami skrbimo za svoje čebelice in jih oskrbujemo, prodajamo lastne čebelje pridelke ter se prostovoljno združujemo v društvih za dobrobit nas samih. Jože Jenko nas je v članku »Čebelariti da ali ne?« uvrstil v propadajoče družbeno gospodarstvo, kar ni res in za nas ne velja. Naj mu povem, da je bilo že tudi družbeno čebelarstvo, in to prav v Ljubljani, ki so ga vodili nekateri vrli Ljubljančani. To sta bila AGROMEL in ZAVOD ZA ČEBELARSTVO, ki sta dobivala kar zajetno družbeno pomoč, pa sta oba propadla oziroma je šel AGROMEL v stečaj. Zavod za čebelarstvo pa je kot tak prenehal delovati. Njiho-
vi	nasledniki se sedaj zavzemajo za drugačno organizacijo Zveze čebelarskih društev Slovenije in neupravičeno kritizirajo uspešno delo naše republiške čebelarske organizacije. Več očitkov na zadnji letni konferenci Zveze ČD Slovenije ni bilo utemeljenih, ampak le napad na nas, delovne čebelarje. Kot žalitev sprejmem začetek članka v Slov. čebelarju št. 2/89, kjer je Jože Jenko slovensko čebelarstvo označil kot razpadajoče gospodarstvo in dodal: »No, in v tem okolju tudi čebelarstvo ne more biti nič boljše«, in dalje »da se ne bomo izvlekli iz razpadajočega čebelarstva«. Sam čebelarim z 62 AŽ panji in trenutno prezimujem še 27 rezervnih družin, ki so vse preživele, zato nikakor ne pristanem na njegovo ugotovitev, da imam »razpadajoče čebelarstvo«. Čebelarim od leta 1934 in do sedaj še nisem imel zimskih
padcev čebel. Tudi z varoo uspešno čebelarim od leta 1 979 in mi do sedaj še nobena čebelja družina zaradi nje ni umrla. V članku navaja še »bolj ali manj pametne čebelarje«, katerim so skoraj vse čebele padle. S tem nas vse žali, meče v en koš in pod narekovajem imenuje »bolj ali manj pametne«.
Ne bom se spuščal v veterinarsko stroko, vendar menim, da lahko predlaga spremembo veterinarskih predpisov, saj ima vsak občan prek svoje delegatske baze pravico zakonske iniciative, ki more biti argumentirana. Nikakor se ne strinjam z organiziranimi terenskimi pregledi zaradi bolezni vseh čebelarstev v Sloveniji, ker je to razmetavanje težko prisluženega denarja. Čebelarji se izobražujemo in vsak sum na bolezen smo dolžni prijaviti, kar tudi delamo. Zamislimo si, da bi naša zdravstvena služba pri ljudeh sistematsko iskala razne bolezni, recimo raka, srčna obolenja, rane na želodcu itd. Kam pa bi prišli in kdo bi financiral take množične preglede? Če niti pri ljudeh sistematsko ne iščemo raznih bolezni, je tako iskanje pri čebelah še manj upravičeno. Sicer pa naj to oceni Jože Jenko sam in dokaže veterinarski službi, da prične z delom. Naj predlaga predpis, ki ga bodo sprejeli naši zakonodajni organi, v katerem bodo določene ostre sankcije proti ljubiteljskim čebelarjem in s katerim bo uveden diktat nad čebelarji, ki sedaj z veseljem gojimo čebele in s tem prispevamo velik delež za razvoj našega kmetijstva, še posebej pri opraševanju sadnega drevja in drugih žužkocvetnih rastlin. Naj
pomisli, kdo bo pod takim diktatom še čebelarji. Tudi ekonomisti ne bodo imeli kaj TRŽITI, kot v članku večkrat omenja sedaj že spolitiziran termin trženja. Čebelarji kot vsi zasebni obrtniki, kmetje in drugi že poznamo trženje, saj se sami prebijamo skozi vrsto ovir, ki nam jih postavljajo razni birokrati, ko proizvajajo predpise in iščejo sredstva za preživetje preobilne administracije.
Kot delegat sem se udeležil zadnje redne letne skupščine Zveze čebelarskih društev Slovenije in nisem ugotovil težav, ki jih je videl Jože Jenko, ko pravi, da »smo Čebelarsko zvezo Slovenije le s težavo izvlekli iz težav«. Čebelarji smo videli potek letne konference drugače. Potekala je vzorno, poročilo funkcionarjev Zveze je bilo dobro, le nekateri med njimi, tudi Jože Jenko, so pri obravnavanju pravil Zveze skoraj zahtevali spremembe in jih hoteli vsiliti vsem nam, a so potegnili kratko ter povzročili, da je ravnokar izvoljeni predsednik takoj odstopil, nato pa na prigovarjanje velike večine članstva pristal na enoletno vodenje naše Zveze.
Na zadnji seji 10 Zveze ČDS so nekateri zahtevali poostritev predpisov glede članstva čebelarjev, zahtevali so sprejem zakona o čebelarstvu in čebelarje s sankcijami primorati, da bodo vsi obvezno člani čebelarske društvene organizacije, da bodo plačevali Večje zneske za čebelarsko organizacijo itd. Še enkrat naj poudarim, da vsi čebelarimo prostovoljno, da imamo lastna osnovna sredstva in zato v civilni družbi in pravni državi nima nihče pravice nekoga prisiliti, da bo čebelaril, da bo gojil kokoši, zajčke itd. Take prisile ni nikjer v svetu. Čebelarjev ni mogoče izenačiti z ribiči ali lovci, ki nimajo svojih osnovnih sredstev, ampak upravljajo in koristijo družbeno ali narodno lastnino. To so gozdovi, reke, potoki, morja in v njih živeča živa bitja, ki so skupna lastnina, če hočete države ali družbe kot celote, zato morajo biti lovišča zakonsko urejena in članstvo v njih obvezno, da se ve, kdo ureja in odgovarja za naravna bogastva družbe.
Na lanskoletni skupščini Zveze ČDS so napadli komisijo, ki je bila komaj ustanovljena samo z nalogo, da z zaščitno znamko zaščiti slovenski med in tako doseže višjo ceno naših medov. Komaj smo pričeli z delom, pa je bil že očitek, da bi moralo biti to
že opravljeno. Koje vodstvo prenovljene in razširjene komisije za ekonomsko problematiko in tehnologijo čebelarjenja prevzel Jože Jenko, je opustil delo na zaščitni znamki slovenskih medov. Važnejša mu je bila reklama za TRŽENJE in v Slov. čebelarju št. 9/88 je predlagal, da čebelaska društva takoj pričnejo zbirati in prostovoljno nakazovati finančna sredstva na tekoči račun ZČDS za reklamo čebeljih pridelkov. Vsak čebelar naj bi plačal po 1.000 din, kasnejši predlog pa je bil 2.000 din na pridobitni panj. Očitno je, da je bil tak predlog namenjen »drugim«, ne pa tudi predsedniku in članom te komisije. Nihče od članov komisije predlaganega prispevka ni nakazal. Torej, če je kdo resnično za tak predlog, bi moral biti za zgled, tako pa vse izpade po jugoslovansko, kjer so sklepi, resolucije, zaključki itd. vedno namenjeni drugim, ne pa tudi tistim, ki jih predlagajo ali sprejmejo.
Ker imajo dobiček od naših s težavo pridelanih čebeljih pridelkov trgovske organizacije, naj tudi same, tako kot do sedaj, skrbijo za reklamo, saj tudi TRŽIJO na naš račun. Sklep seje I0 naše Zveze je bil, da predloga za ustanovitev sklada za reklamiranje s prispevkom po 2.000 din na pridobitni panj ne daje na dnevni red letne skupščine Zveze ČDS, ki bo aprila 1 989.
Trditev v članku, da bi predsednik imel šele drugo leto kaj predati, je žalitev za predsednika in za celotni izvršni odbor ter za vse čebelarje. Naj naštejem uspešne akcije ZČDS: Ureditev nabave sladkorja neposredno iz Ormoža, ki je za okoli 2.000 din cenejši od drobnoprodaje, Kmetijski inštitut Slovenije vodi selekcijo matic, organiziran je regres za selekcionirane in pridobitne matice, priznan je regres za zdravila za zatiranje varoe, potekalo je veliko tečajev, urejena je kadrovska problematika Zveze, vse komisije, razen ekonomske, uspešno delajo, posneli so kasetni film o vzreji, skrbijo za čebelarski naraščaj v čebelarskih krožkih, potekali so tečaji za čebelarske preglednike, izdali so Priročnik za zdravstveno varstvo čebel, v teku je priprava videofilmov o vzreji čebel prek leta, izdelali so osnutke planov kot pomoč občinskim čebelarskim zvezam, uveljavljeno je čebelarstvo v republiškem merilu in dosežena je podpora republiških upravnih organov, kar se odraža pri podpori občinskih
organov do svojih občinskih čebelarskih zvez ali društev, in še bi lahko naštevali.
Vsem čebelarjem predlagam, da prebe-rejo članek podpredsednika Zveze ČD Slovenije Jožeta Jenka v Slov. čebelarju, št. 2/89, in da ocenijo njegovo objektivnost ali bolje neobjektivnost do čebelarjev Slovenije. Naša delegacija iz Celja bo verjetno
na letni konferenci ZČD Slovenije predlagala, da skupščina glasuje o zaupnici podpredsedniku Zveze ČD Slovenije Jožetu Jenku, in to tajno. Za nas čebelarje nikakor ni sprejemljivo, da je zaradi žalitve odstopil predsednik naše Zveze, ki je bil lani izvoljen, podpredsednik Jože Jenko, pisec članka, pa bi še ostal.
POTREBUJEMO UČINKOVITEJŠO ORGANIZACIJO
FRANCE JERAS
»Imam dva prevozna čebelnjaka. Pa ne gre in zato enega prodajam!« Kot oglasna ponudba in hkrati kot huda kritika razmer v čebelarstvu, so v polni dvorani odmevale besede človeka, ki mu na pogled ni manjkalo ne strokovnega znanja in razgledanosti, ne poslovnosti in niti ne pravih letter fizične moči.
Podobno ilustracijo razmer občuti tudi vsak izmed nas na svoji koži. Že vrsto let se torej dogaja nekaj hudo resnega. Najbrž bi že vrgli puško v koruzo, če v naših vrstah ne bi bilo toliko ljubiteljstva in trmoglave zagnanosti, s katero se znova pobiramo in držimo pokonci - navkljub vsem morijam in rdečim številkam v naših čebelnjakih. Seveda se ne da preprečiti, da ne bi med nas in našo organizacijo škodljivo vdirali vplivi družbenega utripa z vso njegovo politično in gospodarsko neučinkovitostjo. Zaradi ene izmed najbolj škodljivih idej, da je pomembno le preživeti, je tudi v nas čebelarjih že preveč neustvarjalnega malodušja in vdanosti v usodo. To dvoje pa seveda jemlje pogum in odvrača od učinkovitih akcij.
Pustimo ob tej priložnosti pri strani prizadevno delo večine čebelarskih društev in njihovih občinskih zvez, saj ta zaradi vsebine delovanja še najmanj občutijo krizo družbene neučinkovitosti. Pomudimo se ob tistem, kar se dogaja in kar bi se moralo dogajati v Zvezi čebelarskih društev Slovenije (ZČDS) in v Zvezi čebelarskih organizacij Jugoslavije.
Bodimo konkretni in polistajmo po novejšem akcijskem dokumentu, ki je bil objavljen v Slovenskem čebelarju, v zadnji številki letnika 1987 kot Analiza stanja in predlogi za izboljšanje slovenskega čebelarstva.
K sreči in s pohvalo lahko ugotovimo, da je akcija regresiranega nakupa matic postala vseslovenska in da bomo, kot kaže, letos prvič doživeli zdravljenje čebel na račun družbenih sredstev po vsej republiki. Škoda pa je, da naša ZČDS (z jugoslovansko zvezo) očitno ne bo zmogla vseh ad-ministrativno-birokratskih ovir in zato rezultat preganjanja varooze ne bo tak, kot bi lahko bil. Učinkoviti in opevani fluvalinat bo torej samo neuradno v široki uporabi, v organizirani družbeni akciji pa bo zajedavec verjetno še varen pred njim. Ali kot pravi Janez Pislak: »Mati bo ravnala gopo-dinjsko in otroci ne bodo jedli svežega kruha, dokler bo še kaj starega.«
Prav pri zdravstvenem varstvu čebel torej republiški in federalni zvezi ne moremo oprostiti pičlih rezultatov, kijih imata v dialogu z veterinarskima upravama in sploh s pristojno državno upravo kmetijskega resorja na obeh straneh. Kaže torej, da bo ob sklicevanju na prosto tržno konkurenčnost državni prostor še nekaj časa divje lovišče farmacevtske, komercialne in sploh vsakršne konkurence. Tako bodo še nekaj časa deževali očitki na račun državinega mačehovstva in neorganiziranosti, rotenje, naj se vendar že nehamo obnašati balkansko in vse besede o neprecenljivi naravni vlogi čebel pri opraševanju rastlin in vplivu na pridelek - kot bob ob steno.
Kaže, da je bila trditev, izrečena v ciklusu minulih četrtkovih predavanj v dvorani Iskrine palače v Ljubljani, zelo točna in so ji zato čebelarji soglasno pritrdili: »Bolezni desetkajo po naših čebelnjakih in puščajo opustošenje, vendar pa so hujši sovražnik kot bolezni cene čebeljih pridelkov, saj te ne prizanesejo nobenemu čebelarju.«
Težko bi naši ZČDS izrekli pozitivno
oceno, če se zaustavimo pri poglavju Gospodarski položaj čebelarstva že omenjenih predlogov za izboljšanje čebelarstva v Sloveniji. V eni izmed točk tega poglavja piše, da je treba cene čebeljih pridelkov uskladiti z drugimi kmetijskimi pridelki in da je odkupne cene čebeljih pridelkov treba sproti usklajevati z naraščajočo inflacijo. Kaj smo dosegli, občutimo. Okrogla miza v omenjeni Iskrini palači je prinesla ugotovitev, da bo - prvič, moral vsak slovenski čebelar, če hoče gospodarno čebelariti, vsaj 70 odstotkov čebeljih pridelkov sam prodati na drobno in - drugič, da prvovrsten med, za čigar kakovost mora osebno jamčiti čebelar, v takšni maloprodaji ne bo smel biti za več kot polovico cenejši kot v ZR Nemčiji. Tam pa stane kilogram domačega medu 16 mark. Pri nas torej kilogram medu v maloprodaji s čebelarjeve tehtnice ne bo manj kot 8 mark! Seveda, če hočemo reševati sami sebe in če nas pri prodaji ne bodo vodili lahkomiselnost, neučakanost in prodajna panika.
Razumljivo pa je, da se je čez noč težko izviti iz kalupa podcenjenosti pridelka. Preobrata sploh ne bo, če ne bo enotnega vedenja in trdnega hotenja v naših vrstah in če bodo pri objavljanju cen v Slovenskem čebelarju sramežljivo priporočane prenizke vrednosti. No, in kar je morda poglavitno: brez odlaganja je treba uresničiti predlog, da pri ZČDS dobimo »poseben sklad za raziskavo trga, reklamiranje čebeljih pridelkov in vzgojo potrošnikov za večjo porabo«. Velik korak bo narejen šele, ko bomo iz sence reklamiranja apiterapevt-skih proizvodov potegnili med, o katerem sedanje reklame tako molčijo, kot da bi bil ta pridelek manj vreden ali celo škodljiv.
Kratko listanje po konkretnem dokumentu nas je torej opozorilo na nekatere ključne probleme čebelarstva. Ali če hočete, na tak način se kar same od sebe začrtajo najpomembnejše usmeritve za delovanje ZCDS. Potemtakem so najbrž odveč velika modrovanja, kako naj bi kandidat(i) za predsednika republiške zveze moral(i) predstaviti nekakšen osebni delovni program. Veliko bolj pametno, koristno in demokratično bo, če bo pred vsakoletnim zasedanjem skupščine ZČDS njen izvršni odbor toliko zgodaj pripravil osnutek delovnega programa za prihodnje obdobje, da ga bo mogoče objaviti v Slovenskem
čebelarju in pozvati članstvo, naj ga s svojimi dopolnili sooblikuje v predlog, ki ga bo obravnavala skupščina. Tako bi ob formalno deklariranem lahko uveljavili tudi dejanski demokratičen vpliv članstva in morda celo dosegli, da bi zadolžitve za nekatere programske naloge prevzela društva posameznih regij.
Sicer pa, ali je bilo s pravili zveze potrebno odvzeti društvom pravico do neposrednega sodelovanja (njihovih delegatov) na zasedanju skupščine? S skupnim delegatom vseh društev z območja ene občine se je vendar republiška zveza za nekaj korakov odmaknila od članstva! Vprašanje pa je tudi, ali je bilo dovolj premišljeno napisati za drugi najpomembnejši organ zveze -za izvršni odbor - določbo pravil, da se sestaja »najmanj dvakrat letno«. Kako naj bo potem ZCDS primerno dejavna in učinkovita, če se njena skupščina sestane le enkrat letno, kolektivni izvršilni organ, ki je odgovoren za uresničitev skupščinskih sklepov in delovnega programa zveze, pa le dvakrat. Že res, da lahko predsednik zveze po določilu pravil »po potrebi« skliče seje tudi večkrat. Vendar pa so bili v Zvezi čebelarskih organizacij Jugoslavije bolj realni. V statut so zapisali, da sklicuje predsednik kolektivnega izvršilnega organa seje »po potrebi, vendar pa najmanj enkrat na tri mesece«.
Mimogrede še tole osebno mnenje o Slovenskem čebelarju. Za^ demokratično odpiranje in učinkovitost ZČDS bi koristilo, da bi bil Slovenski čebelar vsaj v tolikšni meri uradno glasilo in sredstvo komunikacije med našimi organizacijami, kot je Bilten HP Medex uradno glasilo kooperantov in pogodbenih čebelarjev.
Razveseljivo bo, če bodo gornja razmišljanja vsaj malo utrdila prepričanje, da je večja organizacijska učinkovitost naše ZČDS mogoča, in če bodo dala nekaj spodbude pred bližnjim zasedanjem skupščine ZČDS. Najbolje pa bo, če bodo pripomogla, da bodo delegati z realnimi očmi, brez megalomanije, jemali delovni program ZČDS s prepričanjem, da je več vrednih nekaj uresničenih nalog, kot pa veliki načrti v oblakih.
Sedanji čas pa, saj vemo, da je ob vsesplošni krizi toliko razgiban, da nič več ne skriva niti gospodarskih niti političnih alternativ. Tako je jasno, da če v sedanji or-
ganizaciji ne bomo uspeli uveljavljati čebelarskih interesov v zadostni meri, potem bo potrebna nova - po meri čebelarja. Ideje o čebelarski organizaciji združenega tipa
so itak že dokaj stare; zadnji čas pa je tudi vse več samoobrambnih razmišljanj po vzorcu Slovenske kmečke zveze in tudi o možnostih delovanja pod njenim okriljem.
ZAKLJUČNI RAČUN ZČDS ZA LETO 1988 V PRIMERJAVI S PLANOM 1988 IN REALIZACIJO V LETU 1987
PRIHODKI		Načrt 1988	Realiz. 1988	Index	Realiz. 1987	Index
1		2	3	3:2	4	3:4
1.	Presežek iz leta 1987	864.139	864.139	100	151.970	573
2.	Članarina in naročnina	100.000.000	113.554.380	1 14	42.046.535	271
3.	Oglasi in Bilten	36.000.000	61.687.522	172	11.111.479	557
4.	Realne obresti	300.000	605.000	202	128.979	473
5.	Dotacije	5.000.000	6.234.000	125	6.064.455	103
6.	Prodaja mater, in dr. prihodki	5.000.000	10.046.336	201	4.899.439	205
7.	Najemnina	5.400.000	5.449.800	101	1.310.400	416
SKUPNI PRIHODKI V LETU 1988		152.564.139	198.441.177	130	65.713.257	302
ODHODKI						
1.	Pisarniški material	600.000	1.175.108	196	317.721	371
2.	Drobni inventar	400.000	496.248	124	125.751	397
3.	Elektrika	1.200.000	1.000.241	84	412.635	243
4.	Telefon	450.000	639.637	142	156.381	410
5.	Komunal, storitve in invest, vz.	200.000	1.556.538	778	64.576	2432
6.	Poštnine splošne	1.000.000	1.067.854	107	490.182	218
7.	Poštnina za SČ	2.352.139	5.251.020	224	1.474.957	357
8. Tiskanje SČ, vrečk in 1 /2 pap.		60.000.000	88.907.967	149	25.973.550	343
9.	Druge proizv. storitve, fotokop.	2.000.000	2.779.190	139	734.284	379
10.	Najemnine za prostore	400.000	978.876	247	198.457	495
11.	Avtorski honorarji brt	6.000.000	7.810.562	131	2.948.528	262
12.	Pogodbena dela brt	10.000.000	16.320.397	164	5.217.368	313
13.	Reprezentanca	1.000.000	775.620	78	138.090	562
14. Osebni dohodki brt		50.000.000	34.288.431	69	19.287.606	178
15. Dnevnice in potni stroški		3.000.000	3.632.000	121	1.191.169	305
16.	Prevozi na delo in malice	1.500.000	1.385.702	93	629.654	221
17.	Zavarovalnine in banč. proviz.	600.000	827.560	138	199.430	416
1 8. Amortizacija		1.362.000	1.818.411	134	1.361.795	134
19. Material na zalogi		3.000.000	8.655.778	289	1.179.792	735
20. Stroški dela komisij		2.000.000	2.057.265	103	307.208	670
21.	Članarina ZČOJ in drugim	4.000.000	3.131.177	79	2.440.038	129
22.	Proslava 90-letnice	1.500.000	2.652.600	177	-	-
SKUPNI ODHODKI		152.654.139	187.208.182	123	64.849.118	290
STANJE NA SKLADIH:	-	Sklad Petra Pavla	Glavarja................................172.851	din
-	Sklad ČIC..................................................690.014	din
-	Tiskovni sklad..............................................63.425	din
STROŠKI TISKANJA IN IZDAJANJA SLOVENSKEGA ČEBELARJA V LETU 1988: (brez amortizacije osn. sredstev in funkcionalnih stroškov prostorov) 106.821.007 din OBRAZLOŽITEV:
Skupni prihodki so za okoli 45 milijonov višji, kot smo jih planirali oziroma za 202 % višji od lanskih, torej so se gibali v okvirih 217 % povišanja članarine v letu 1988 glede na leto 1987. Razlike pri postavki 3 (oglasi in Bilten) pa so nastale zaradi različnega prikazovanja inflacijskih obresti, ki so v letu 1987 in 1988 deJno prikazane v tej postavki. Presežek prihodka nad odhodki v letu 1988 pa je nastal zato, ker je nekaj ČD vplačalo članarino za leto 1 989 že v letu 1 988.
Pri odhodkih bi pojasnili le postavko 5, ki je porastla zaradi obnovitvenih del na stavbi ZČDS na Cankarjevi 3 (streha, stopnišče, stranišča), in postavko 14, ki je nižja zaradi tega, ker smo imeli v letu 1 988 enega delavca manj na plačilnem spisku (zaposlenega). Ostale postavke so v mejah normale, le v postavkah 19 in 20 je porast večji zato, ker smo kupili material na zalogo (odličja, obrazce ...). Vse ostalo povedo navedeni indexi.
DELOVNI NAČRT ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE ZA LETO 1989
PREDLOG
Št. NALOGA OZIROMA DEJAVNOST
Ocena Viri sred- Nosilec 02. (000) stev	izvajalec
stroškov
1. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST
1.1. Izdajanje strokovnega časopisa »Slovenski čebelar« - 1 1 številk letno in enega zbornika o posvetovanju o sodobnem čebelarstvu ter ponatis »Priročnika za čebelarske začetnike«
1.2. Dobavljanje, razmnoževanje, objavljanje in izposojanje izobraževalnih pripomočkov (literatura, filmi, videokasete, diafilmi...)
1.3. Priprava gradiva in snemanje izobraževalnega programa na videokaseto: »Čebelarjeva mesečna opravi-
- la«
1.4. Priprava republiškega posvetovanja o sodobnem čebelarjenju v Ljubljani in Mariboru
1.5. Priprava vsebine in organizacija posvetovanja čebelarskih predavateljev zaradi enotnejšega izvajanja predavanj po čebelarskih društvih
1.6. Predavanja v čebelarskih društvih za izpopolnjevanje čebelarskega znanja članov ZČDS (dve predavanji v približno 100 društvih oz. zvezah)
1.7. Strokovna in materialna pomoč čebelarskim krožkom in organizacija srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev v Murski Soboti
1.8. Strokovna in materialna pomoč čebelarskemu raziskovalnemu taboru in študentskemu krožku pri ZČDS
1.9. S šolami, ki izobražujejo mlade za kmetovalce, moramo dogovoriti večji obseg pouka o čebelarstvu in v eno od njih vpeljati čebelarstvo kot fakultativni predmet v zadnjem letniku. Na BTF zaposliti stalnega znanstvenega sodelavca na katedri za čebelarstvo
1.10. S stalnimi izobraževalnimi akcijami obveščati prebivalce o nujnosti sožitja čebel z naravo in jih vzgajati v boljše potrošnike čebeljih pridelkov.
1.11. Izmenjava obiskov na domačih in mednarodnih čebelarskih prireditvah (strokovnih posvetovanjih, razstavah itd.)
250.500 članarina dotacije
1.000 članarina dotacije iztržek
120.000 SSIKPH-
SRS dotacija
3.500 dotacija CPK
2.000 članarina dotacija
- občinske dotacije
4.000 darila in članarina
ZČDS
ZČDS CPK pri ZZS
ZČDS in HKS, CPK pri ZZS
ZČDS in CPK pri ZZS ZČDS in CPK
Obč. kmet. skladi in ZČDS Prireditelj ZČDS
1.000 članarina ZČDS
- posebna iz- posebna iz-
obražev.
skupnost
1.000 članarina
1.000 članarina dotacije
obražev. skupnost, kmet. šola, BTF in ISS ZČDS, TV, radio in časopisi
ZČDS in drugi inter.
2. ZDRAVSTVENO VARSTVO ČEBEL
2.1. Izvajati izobraževanje čebelarjev o epizootiološkem minimumu in pridobivanju osnovnih znanj o zdravstvenem varstvu čebel
2.2. Izobraževanje čebelarskih preglednikov in njihovo večje vključevanje v pomožna veterinarska dela
2.3. Dopolnilno izobraževanje in specializacija veterinarjev za čebelje bolezni
2.4. Vodenje enotne in učinkovite veterinarske pomoči čebelarjem na območju vse Slovenije za zatiranje va-rooze
2.5. Stalno spremljanje in sprotno obveščanje pristojnih veterinarskih zavodov o zdravstvenem stanju čebel
2.6. Sodelovanje z veterinarskimi zavodi in razvojnimi inštituti pri razvijanju novih zdravil za zdravljenje čebeljih bolezni
- kotizacija Veterinarski zavodi in ČD
8.000 CPK dota- veterinarski
ctja
2.000 CPK
500.000	dotacija SSI
zavodi RVU, RSV
RVU in PSV
čebelarska društva zdravstvena komis. ZČDS
2.7.	Sodelovanje v komisiji za izbiro najmanj škodljivih kemičnih zaščitnih sredstev za varstvo rastlin pri Zadružni zvezi Slovenije
zdravstvena komis. ZČDS
i3. RAZISKOVALNA IN POSPEŠEVALNA DEJAVNOST
"3.1. Sodelovanje prt delu na selekciji in v komisiji za priznavanje plemenišč pridobitnih matic
3.2.	A/zpodbuditi raziskovalno delo na področju zdravstvenega varstMa čebel/uvajanje sodobne tehnologije in tehnike v čebelarstvo, raziskavo gozdnega mede-:nja in medovite flore v celoti 33. jPremiranje vzreje pridobitnih matic pri kupcih iz SR -Slovenije (približno 6000 matic)
3.4.	Pravočasno informiranje čebelarjev o medenju na (kmetijskih posevkih, grmičju in v gozdu ••3.5. Pospeševanje pridelave vseh čebeljih pridelkov in ovajanje specializacije za posamezne zahtevnejše če-
i	belje pridelke <
9.000	namenska sredstva
namenska
srestva
72.000	dotacija SSI
RVU, Medex, Hmezad, KIS in ZČDS BTF, Medex, Hmezad, KIS
ČD in KIS
Me-
ZČDS, dex
Medex, ZZS, ZČDS, Hmezad
Št.	NALOGA OZIROMA DEJAVNOST	Ocena Viri:	Nosilec
		(000) sredstev	oz.
		stroškov	izvajalec
4.	PAŠNI KATASTER		
4.1.	Dokončanje popisa stojišč čebelnjakov in vsakoletno	1 5.000 namenska	ČD in KIS
	dopolnjevanje le-tega s spremembami na terenu	sreds.	
		SSIKP	
		SRS	
4.2.	Izdelava vegetacijskih kart*za posamezna-z.medovi-	namenska	Inštitut za
	tim rastlinjem pokrita območja Slovenije	sred.	gozd. in les.
4.3.	Izdelava kart gdidnega in drugega medenjaipoiposa-	namenska	KIS
	meznih pomembnejših območjih	sred.	
4.4.	Obdelava zbranih podatkov in na njihovi podlagi izde-	namenska	KIS, ZČDS,
	lava pašnih katastrov in pašnih redov za posamezna	sred.	ČD
	zaključena območja		
4.5.	Dopolnitev Pravilnika o pašnem katastru in korišče-		ZČDS, KIS
	nje čebeljih paš		
5.	ŠIRJENJE MEDOVITEGA RASTLINJA		
5.1.	V Slovenskem čebelarju objavljati v času sajenja oz.		ZČDS
	sejanja, katere vrste medovitih rastlin je primerno sa-		
	diti in kje se dobe		
5.2.	iZ drevesnicami, vrtnarijami in semenarnamifdogovo-		ZČDS in
	riti širjenje medovitih vrst rastlin		omenj. usta-
5.3.	Čebelarske krožite, čebelarske družine in društva, os-		nov ZČDS in ČD
	novne in srednjffšole, vzdrževalce rečnih korit, cest in		
	parkov moramo pritegniti k načrtnemu zasajanju me-		
	dovitega rastlinja (osebni stiki, dopisi)		
5.4.	Obveščanje lastnikov cvetočega rastlinja, da ne škro-	300 članarina	ZČDS in RTV
	pijo svojih nasadov s kemičnimi sredstvi v času cve-		
	tenja		
5.5.	Sodelovanje v akcijah društev za varstvo in izboljša-		ZČDS, ČD
	nje okolja		
ZČDS in omenjene organ.
ZČDS, ZČOJ in zvezni organi
od prodaje ZČDS nalepk
1.000	članarina ZČDS, ZZS, Medex, Gmezad in kmet. zadr.
7. ORGANIZIRANOST ČEBELARJEV
7.1. Tudi v bodoče bomo skušali pridobivati čimveč neorganiziranih čebelarjev v vrste ZČDS in v ta namen nuditi vso pomoč društvom
7.2. Ohranjali in izboljševali bomo vse obstoječe in uvajali nove oblike samoupravne organiziranosti naše organizacije
7.3. Preko RVU in drugih pristojnih inštitucij si bomo prizadevali uvesti enoten popis vseh slovenskih čebelar-stev, kar bo omogočalo boljšo zdravstveno zašUito in izobraževanje čebelarjev
LEGENDA KRATIC:
ČD	-	čebelarska društva
ZČDS	-	Zveza čebelarskih društev Slovenije
RKKGP	-	Republiški komite za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano KIS	-	Kmetijski inštitut Slovenije
ZZS	-	Zadružna zveza Slovenije
SSIKPHSRS	-	Samoupravni sklad za intervencije
v kmetijstvu SR Slovenije RVU	-	Republiška veterinarska uprava
CPK	-	Center za pospeševanje kmetijstva
ISS	-	Izobraževalna skupnost Slovenije
PSV	-	Poslovna skupnost za veterinarstvo
Slovenije
RSS	-	Raziskovalna skupnost Slovenije
Določitev višine letnih povračil za uporabo cest, kijih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila (Ur. I. SRS, 3/89, str. 225)
1
S tem sklepom se na podlagi osnov in meril, določenih v sklepu o določitvi kriterijev in meril za povračila za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila (Uradni list SRS, št. 25/83), določajo višine letnih povračil.
2
Višina povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki za cestna motoma vozila in priklopna vozila, znaša za dobo dvanajst mesecev:
1. za tovorna vozila in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost:
4. za delovna vozila ne glede na nosilnost in maso 119.000 din.
Po tej podtočki se plačuje povračilo tudi za preurejena vozila za prevoz čebel, za prevoz konj, potujoča prodajalna, potujoča knjižnica, zabaviščno vozilo (luna park), vozila za dvigovanje vozil (pajk, avtomobil za prevoz poškovodovanih vozil).
5. za pViklopna vozila:
ZČDS, ČD
ZČDS, ČD
RVU	RKKGP
ZČDS
6.1. Vključevanje čim večjega števila čebelarjev v tržno organizirano proizvodnjo v poslovne čebelarske organizacije in zadruge
6.2. S poslovnimi čebelarskimi organizacijami doseči večkratno letno usklajevanje odkupnih cen ckvarjajo s preskrbo prebivalstva z živili. Doseči uvozne carine in kontrolo kvalitete uvoženega medu
6.4. Za zaščito domačih sortnih medov in potrošnika je treba uvesti zaščitno znamko domačih medov
6.5. Pri Živinorejski poslovni skupnosti oživiti delo Odbora za čebelarstvo, predvsem njegov ekonomski vidik
c) za delovna priklopna vozila, ne glede na maso 28.000 dinarjev.
Po tej podtočki se plačuje povračilo tudi za naslednja specialna tovorna priklopna vozila: preurejeno priklopno vozilo za prevoz čebel.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se za vlačilec, ki je nameqjen izključno za vleko pol-priklopnika, preurejenega za prevoz čebel, in se registrira skupaj s takim polpriklopnikom, plača povračilo po 4. podtočki.
POROČILO Z OBČNEGA ZBORA ČD DOBREPOLJE
ANDREJ DVORŠAK
Čebelarsko društvo Videm-Dobrepolje se je lani srečalo s hudo gnilobo čebelje zalege. Zato je tudi razprava na občnem zboru, ki se ga je udeležilo dve tretjini članov, izzvenela kot poziv, da je v prihodnje potrebno več narediti za zdravstveno varstvo čebel in izobraževanje čebelarjev.
Ta ugotovitev ni nova, le težko jo je uresničiti. Društvo se ubada s finančnimi težavami, kajti denarja za realizacijo vseh zastavljenih načrtov nima. Kljub številnim akcijam, s katerimi so skušali pridobiti finančna sredstva za izobraževanje in zdravstveno varstvo čebel, se je v blagajni nabralo komaj toliko sredstev, da so lahko pregledniku Alojzu Mikliču plačali del stroškov za prevoze ob obiskih čebelarjev, ko je pregledoval njihove panje.
Hudo gnilobo je ugotovil v štirih čebelnjakih, od katerih je le eden prevozni, ostali trije pa so stalni. Med temi čebelnjaki je eden oddaljen od ostalih več kot tri kilometre. Ker je preglednik ugotovil hudo gni-logo konec čebelarske sezone, bo šele ponovni pomladanski pregled teh čebelnjakov pokazal, ali sojo čebelarji uspešno zatrli. Pri tem moramo poleg prizadevnega Mikliča pohvaliti še veterinarsko inšpektorico občine Grosuplje, ki je v najkrajšem času poskrbela, da so čebelarji dobili odškodnino za uničene čebele in satje, in sicer po 80.000 dinarjev za panj.
Na občnem zboru so se dogovorili, da Alojz Miklič, edini preglednik v društvu, tudi letos opravi temeljit pregled vseh čebelnjakov. Nasploh so člani ČD Videm Dobrepolje menili, da bi bilo potrebno preglede na hudo gnilogo čebelje zalege opravljati vsaj vsako drugo leto.
Poskušali pa so poiskati tudi ustrezno rešitev za izobraževanje. Ker nimajo denarja za honorarje predavateljem, so se dogovorili, da bodo vsak prvi torek v mesecu v domu upokojencev organizirali srečanje čebelarjev, na katerem bodo izmenjavali izkušnje. Lani so imeli le dve predava-
nji o biološkem zatiranju varoe, o čemer je predaval predsednik društva Anton Fabjan, in ob ogledu video kasete ZČDS še o vzreji matic. Nekaj članov se je udeležilo tudi predavanj, ki jih je organiziralo sosednje Čebelarsko društvo Grosuplje.
Kljub številnim poizkusom in kljub temu da je ravnatelj osnovne šole sam napreden čebelar, društvo ni uspelo ponovno oživiti dela šolskega čebelarskega krožka. Zataknilo se je pri denarju za prevoz mentorja in tako je šolski čebelnjak propadel. Čebelarsko društvo pa ni vrglo puške v koruzo in ima trenutno nedejavnost šolskega čebelarskega krožka zgolj za prehodno krizo, ki ne more in ne sme trajati predolgo.
Upravni odbor društva, ki je bil med letom zelo aktiven, je skušal organizirati tudi ustrezno pasišče za čebele. Ljubljanski obrtnik Rado Bergant je društvu podaril žico za električnega pastirja, nekaj izolatorjev pa bodo prispevali čebelarji sami. Dogovorili so se tudi, kje naj bi to skupno pasišče bilo in kakšen bo pašni red, vendar je hoja medila preslabo, da bi bil prevoz upravičen.
Še naprej ostaja odprto vprašanje pašnega čebelnjaka na Vrbovcu, ki ga že več let uporablja kot stalni čebelnjak nek čebelar iz Kočevja. Čebelnjak so zgradili pred štiridesetimi leti, ob preoblikovanju občin in reorganizacij čebelarskih društev pa so ga začasno opustili.
Med pomembnejšimi akcijami, ki so jih dobrepoljski čebelarji izpeljali lani, je nedvomno razstava čebelarske opreme, ki sta jo postavila Alojz Miklič in Jože Čad in je bila dobro obiskana. Druga pomembna akcija pa je bila medsebojna solidarnostna pomoč zaradi izgub čebeljih družin v zimi 1987/88. Predsednik društva Anton Fabjan je tako daroval sočebelarjem kar 25 čebeljih družin in rojev!
Društvo je po daljšem času sprejelo nekaj novih članov, kar kaže, da se kljub krizi zanimanje za čebelarjenje ne zmanjšuje.
Osmrtnice
STANKO SUNČIČ
Člani Čebelarskega društva Križevci pri Ljutomeru smo se novembra 1 988 za vedno poslovili od našega dolgoletnega člana Stanka Sunčiča iz Krištanec.
Rodil se je leta 1 922 v Borečih. Izučil se je za mizarja. Po poroki se je preselil v Krištance, kjer sta si z ženo postavila dom in tudi čebelnjak. Po službi je pridno obdeloval zemljo in vestno čebela ril. Ves prosti čas je posvetil čebelam in delu v čebelarskem društvu.
Od priljubljenega čebelarja in krajana se je na njegovi zadnji poti poslovilo mnogo ljudi.
Čebelarji pa smo mu hvaležni za ves trud in delo, ki ga je vložil v čebelarstvo.
Čebelarsko društvo Križevci pri Ljutomeru
JOŽE TROST
Nepričakovano je bila prekinjena nit življenja mizarskega mojstra in čebelarja Jožeta Trosta.
Rodil se je leta 1911 v skromni delavski družini. Po končani osnovni šoli se je izučil za mizarja.
Potem ko je leta 1 950 pričel čebelariti, je bogato mizarsko znanje s pridom uporabljal tudi za potrebe čebelarjenja. Njegovo delo so številni AŽ panji, plemenilčki, pi-talniki, smukalniki, premični ali stalni čebelnjaki in drugi za čebelarska opravila pomembni pripomočki.
Srečevali smo ga, ko je sam ali skupaj s svojo družino odhajal k svojim ljubljenkam v Gornji Ig, na Belo in Katarino. Čebele je imel tudi ob svojem domu v Trnovem v Ljubljani.
Vedno je tudi sodeloval na predavanjih, posvetovanjih, zborih, družabnih srečanjih in drugih aktivnostih ižanskih čebelarjev. Ob samoizobraževanju si je tako bogatil
teoretično, predvsem:pa praktično čebelarsko znanje.
Ostal bo spomin na. skromnega, poštenega in ustvarjalnega ftloveka, našega stanovskega tovariša. To potrjujejo tudi njegove misli, ki jih je izrazil takole: »Ne znam veliko govoriti, tega mi narava ni dala, znam pa spoštovati in imeti rad ljudi.« Svoje besede je potrjeval z vedno nasmejanim obrazom, skromnostjo in delom.
Njegovo delo in plemenite moralne vrednote simbolizira tudi odličje Anton Janša III. stopnje.
Slava njegovemu delu in spominu!
Čebelarska družina Sameva tam gori čebelnjak	Ig
obstal za vedno je Tvoj korak, kje Tvoje skrbne so roke, pogrešajo jih čebelice, saj rekel si jim ljubice.
(A. Firm)
V SPOMIN PETRU GRABNARJU
V hladnem decembrskem dnevu 1988 smo se moravski čebelarji, borci, gasilci, lovci in upokojenci ob številnih praporih poslovili od dolgoletnega člana čebelarskega društva Moravče Petra Grabnarja.
V društvo seje vključil leta 1952, istega leta pa je bil izvoljen tudi za tajnika društva. Tajniška dela je opravljal polnih 25 let, t. j. do leta 1 977, ko je bil izvoljen za pred-^ sednika društva. Čebelaril je od leta 1929 do 1 936, ko je moral zaradi drugih obveznosti prenehati z rejo čebel.
Kot tajn ik in predsednik društva si je prn zadeval za vzgojo in izobraževanje članov društva, predvsem pa za vključevanje mladih čebelarjev, saj je bil njihov dolgoletni mentor. Nesebično je skrbel za izvedbo programa društva, za preskrbo članov s čebelarskimi potrebščinami, za vsestransko pomoč pri čebelarskih opravilih. Zelo aktiven, prizadeven in delaven je biJ pri organizaciji in izvedbi čebelarskega tabora, ki je. postal vsakoletna tradicionalna prire-:
ditev moravskih čebelarjev.
Za dolgoletno čebelarsko delo in prispevek k razvoju čebelarstva sta mu Čebelarsko društvo Moravče in ZČD Slovenije izrekli pisna priznanja, dodelili plakete in odličja Anton Janša III., II. in I. stopnje.
Priznanja in odlikovanja je prejel tudi od drugih društev, organizacij in organov družbenopolitičnih skupnosti. S svojim prizadevnim delom je prispeval k napredku društva in se uvrstil med zaslužne može, ki so pripomogli k ugledu slovenskega čebelarstva.
Čebelarsko društvo Moravče
FRANC KLANČNIK
Po dolgotrajni bolezni je konec leta 1988 umrl naš član Franc Klančnik. Rodil se je leta 1912 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Že v rani mladosti je izgubil starše in kot otrok okusil vse tegobe življenja. Leta 1 943 se je aktivno vključil v NOB in bil do konca borec Zidanškove brigade. Po vojni se je zaposlil v železarni Ravne. Po naravi je bil vesten in delaven, vedno pripravljen pomagati drugemu, zato je bil med ljudmi priljubljen in je prejel tudi več družbenih priznanj. Z ženo sta si zgradila svoj dom in pričel je čebelariti. Čebelaril je več kot dvajset let in bil je tudi član naše organizacije. Ob koncu lanskega leta smo se na starotrškem pokopališču s praporom poslovili od njega. Ohranili ga bomo v lepem spominu kot dobrega čebelarja in priljubljenega tovariša.
Čebelarsko društvo Ravne na Koroškem
RUDOLF KLEMENČIČ
Tiho in mirno, kot je živel, se je decembra 1988 od nas poslovil dolgoletni čebelar Rudolf Klemenčič, član čebelarske družine Besnica. Rojen je bil leta 1903 v majhni vasici Topolje nad Selško dolino. Pred drugo svetovno vojno se je poročil in v vasi Ne-
milje postavil lep dom, poleg njega pa tudi čebelnjak, v katerem je zelo uspešno čebelaril. Izučen je bil za kolarja. Svojo pridnost in znanje je prenašal na mnoge mlade fante, ki so se pri njem izučili tega poklica.
Že kot mladenič je vzljubil naravo in te-belaril v kranjičih. Pozneje je čebelaril v AŽ panjih, ki jih je sam izdeloval. V naši čebelarski organizaciji je bil več let predsednik in blagajnik. S svojo dobrohotnostjo je nam, mlajšim čebelarjem velikokrat pomagal z nasveti in zgjedi, saj je do svoje smrti čebelaril s 1 5 AZ panji. Za svoje delo v čebelarstvu je bil odlikovan z odličjem Anton Janša III. stopnje. Bil je tudi član zelene bratovščine, zato smo se z željo, da nadaljujemo njegovo delo, poslovili od njega skupaj z lovci. Ostal nam bo v najlepšem spominu.
Čebelarska družina Besnica
EDI SMRDELJ
Čebelarska družina Košana
ALBIN VOGEL
Čebelarska družina Mežica
Nepričakovano je decembra 1988 umrl vztrajen in marljiv čebelar EDI SMRDELJ, predsednik čebelarske družine in nosilec zaslužnih priznanj Anton Janša III. in II. stopnje. Bil je dober čebelar in iskren prijatelj, zato ga bomo ohranili v lepem spominu.
Želel si je pomladi, vendar je tako kot njegove čebele ni dočakal. Čebelarska družina Mežica je ponovno izgubila enega svojih vestnih članov. Albin Vogel je bil rojen leta 1938. Kot kmečki sin je kmalu vzljubil čebele. Ob prvi priložnosti pa si je ustvaril lastno čebelarstvo. Čebelaril je uspešno in bil vesten član naše družine, dokler mu je zdravje to dopuščalo.
SIMON RUS
Narava se je pripravljala k j zimskemu počitku, prav tako tudi tvoje čebele, ti pa | si po težki in hudi bolezni Afc tiho odšel, zapustil svoje I čebele, ženo, nas čebelarje, H ' ffi - : tvoje prijatelje. Simon se je rodil leta 1 922 v Podvincih pri Ptuju kot kmečki otrok. Že kot 1 8-letni fant je pričel čebelariti.
Tudi njega druga svetovna vojna ni obšla. Moral je v vojno, bil v NOB kot borec
5.	prekomorske brigade in pri osvoboditvi Gospiča je bil hudo ranjen.
V	času odsotnosti od doma sta poskrbeli za njegove ljubljene čebele njegova mati in sestra.
MALI OGLASI
Prodam večje število čebeljih družin na AŽ in satnike. Jože Hladnik, Gorenja vas 222, tel.: (064) 68-371.
Prodam večje število čebeljih družin na AŽ satju, 10-satarjev. Tel.: (069) 73-525.
Prodam Stanike AŽ mere. Tel.: Orel (061) 559-594.
Prodam 50 čebeljih družin na AŽ satju. Tel.: Strehar (062) 81 1-460 po 20. uri.
1	5 družin na AŽ panjih prodam. Tel. (061) 723-123.
Prodam 12 naseljenih AŽ panjev, 1 1 7-satnih, dva polnaklada, avtoprikolico z 10 AŽ panji, kot samostojni čebelnjak. Tel.: (061) 61 1-1 73.
Prodam 35 čebeljih družin v 2/3 nakladah. Rudi Anžel, tel.: (063) 713-620 popoldan.
Prodam čebele na satju 10-satarje. Špenko Stane, Bukovica 2, Vodice.
Prodam prevozni okovan čebelnjak z 10 vdelanimi AŽ panji na kovinskem podstavku. Priključitev na osebni avto. Prodam tudi čebelarski pribor. - Ljubljana (061) 344-864.
Prodam TAM 5000 preurejen za prevoz 60 AŽ panjev z atestom. Jože Vide (068) 42-020, interna 264 dopoldan.
Prodam 10 čebeljih družin na AŽ satju. Telefon (0608) 79-431, Zvonko Jerele, Bohorska 1, 68281 Senovo.
Prodam glasilo »Slovenski čebelar« letnike 1969 do 1 985 vse izdaje. Nekaj izvodov letnikov 1951 do 1962. Na račun vzamem čebele. Ivan Grabnar, Ardro 7, 68274 Raka ali telefon (0608) 75-535. Prodam komplet čebelarstvo - 25 LR panjev. Tel.: (067) 72-934 (ob delovnikih popoldan). Prodam 20 čebeljih'družin v 9 satnih AŽ panjih ali na satju. Franc Seničar, Gorica pri Slivnici 55, 63263 Gorica pri Slivnici. Tel.: (063) 745-108.
Izdelujem plastične matične rešetke-za LR panje dimenzije 504 x 412 mm debeline 0,5 mm, za zaklade in ostale dimenzije po naročilu, begalnice za izgon čebel iz medišč in spenjalce za povezovanje LR panjev. Informacije in naročila sprejemam pisno ali po telefonu (061) 576-364. Ing. Miro Rukavina, Marije Hvaličeve 38, Ljubljana-Podutik.
SPREJEMAM prednaročila za matice. Matice bodo odbrane, primerne in označene. Nudim tudi čebelje družine na 7 in 5 satov, matice so lanske, označene in odbrane. AŽ satni okvirji. Čuža 7 (Na klancu 34), 61360 Vrhnika, tel.: (061) 751-282.
Po srečni vrnitvi domov je nadaljeval s čebelarjenjem ter čebelaril vse do prezgodnje smrti. Takoj se je vključil v čebelarsko organizacijo, opravljal več društvenih funkcij, za požrtvovalno delo v organizaciji prejel odličji Anton Janša III. in II. stopnje.
Da je bil med čebelarji, gasilci ter vaščani res priljubljen smo videli po velikem spremstvu smo videli na njegovi zadnji poti na novo ptujsko pokopališče v Rogoznici.
Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil.
Čebelarska družina Ptuj
Prodam 10 AŽ družin na satju. Vinko Zupanc, Pipanova 29, Šenčur.
Prodam 20 čebeljih družrn na AŽ satju. Tel.: (0608) 68-330.
Prodam 20 naseljenih AŽ panjev s priborom. Stanko Ameršek, Žurkov dol, Sevnica.
Prodam čebele na AŽ satju. Antončič, Dobova, tel.: (0608) 67-328.
Prodam TAM 5000, predelan za 66 AŽ panjev - nedokončan, z novimi akumulatorji, potrebna še zaključna dela. Inf. zvečer: (068) 52_-519.
Prodam 6 družin na Fararjevih in AŽ satih ter kupim »Sodobno čebelarstvo« II. del. Mišo Serajnik, 64264 Boh. Bistrica, Vackova 5, tel.: (064) 76-188.
Prodam nove AŽ panje na 9 in 10 satov. Franc Debevec, Ramovševa 34, 61000 Ljubljana, tel.: (061)264-926.
Prodam Regal z desetimi prostori v velikosti AŽ 9-satarja skupaj. Ivan Mihelič, Poljšica 23, Podnart. Prodam 50 družin na 7 satih, lahko tudi s prašilčkom. Družine so zdravljene s fluvalinatom. Bogdan Kocjančič, Dekani 297, tel. po 20. uri: (066) 58-386.
Prodam 9 in 10-satne AŽ panje, nove, rogličene, prednja stran toplotno izolirana. Primerni za prevažanje. Tel.: (067) 81-659 popoldne.
20 družin na AŽ satju s panji ali brez prodam. Borut Sajovic, tel.: (064) 47-063.
Prodajam paketne roje v »tuba paketih«. Na prtljažniku osebnega avtomobila se lahko naenkrat prepelje preko 50 rojev v tuba paketih. Dostava koncem maja. Bogdan Tesla, Partizanskih pilota 28 c, 57000 Zadar.
Prodam električne grelce za panje. Pospešuje zgodni razvoj čebeljih družin. Pošljem prospekt. Hrvoje Erpačič, 41050 Remete - Zagreb, Gornji Bukovac 1 29, tel.: (041) 224-009 do 1 8. ure.
Prodam čebelje družine na satju (7 in 10 sat.). Horvat, Šercerjevo nas. 9, Murska Sobota. Tel.: (069) 23-108 popoldan.
Prodam amonijev nitrat za omamljanje čebel pri narejencih (umetencih). Vzorec in prospekt vam pošljem, če priložite znamke za odgovor. Hrvoje Erpačič, 41 050 Remete-Zagreb, Gornji Bukovac 129, tel.: (041) 224-009 do 18. ure.
Kas, naravno zdravilo proti varoozi in nosemi, iz borovih vršičkov in pelina ali le sestavine zanj prodam. Pošljem po pošti s povzetjem. Janez Firm, Podšentjur 10, 61 270 Litija, tel.: (061) 882-096. Kot dodatek spomladanski dražilni krmi ali pogačam.
CENE MEDU IN CENE ČEBELJIH DRUŽIN
Zaradi visoke podražitve sladkorja in goriv so čebelarji povečali ceno medu na domu in ga prodajajo po 40.000 din, gozdni med pa po 45.000 din kilogram. Cene čebeljih družin so od 350.000 din do 450.000 din ali zaležen sat po 50.000 din.
Uredništvo
Časopis Slovenski čebelarje ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko« leta 1898.
Izdaja ga Zveza čebelarskih društev Slovenije, Cankarjeva 3/II, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 210-992.
Časopis izhaja v Ljubljani vsakega 1. v mesecu in je oštevilčen z zaporedno številko meseca. Časopisni (izdajateljski) svet sestavljajo: Andrej Dvoršak, Ivan Esenko, mag. Franc Javornik, Andrej Jernej, inž. Ervin Kuhar, Aleš Mižigoj in inž. Janez Poklukar.
Uredniški odbor sestavljajo: prof. Janez Mihelič, inž. Jože Babnik, Andrej Dvoršak, mag. Franc Javornik, inž. Janez Poklukar, Boris Slavec in Pavle Zaletel.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Janez Mihelič.
Lektorica: prof. Nuša Radinja.
Cena posamezne številke je 6.400 din.
Letna naročnina za nečlane: v domovini znaša 72.000 din, v tujini pa 14 USA dolarjev. Odpovedi med letom ne upošt evamo.
Članarina, v katero je všteta tudi naročnina za Slovenskega čebelarja, znaša 48.000 din. Člani imajo pravico do enega brezplačnega oglasa do 20 besed v tekočem letu, vsako nadaljnjo besedo pa plačajo po veljavnem ceniku za splošne oglase.
Cene reklamnih oglasov: cela stran — 720.000 din, pol strani — 420.000 din, četrt strani -
210.000	din. Popust pri ceni za 3- do5-kratno objavo je 10 odstotkov, za 6- do 10-kratno objavo 20 odstotkov, za celoletno objavo 30 odstotkov. Cena splošnih oglasov je 1.600 din za besedo, enaka cena velja tudi za osmrtnice, ki presegajo 40 besed.
Številka dinarskega žiro računa pri SDK v Ljubljani je: 50101-678-48636. Številka deviznega računa pri LB-GB v Ljubljani je: 50100-620-107-010-30960-943.
Po mnenju št. 421 -1/74 pristojnega republiškega organa je časopis oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.
Tiska Tiskarna KURIR, Ljubljana.
Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI
Prodam nekaj čebeljih družin na 10 satih AŽ. So zdrave in primerno močne, Alojz Kubelj, Bukovica 54, Vodice.
Prodam čebele v LR panjih in AŽ satju. Ločičnik Marjan, Mozirje 276, 63330 Mozirje. Tel. (063) 840-041. (41) dopoldan.
Prodam i 0 ČD na AŽ na 9 satih ter nizko nakladne panje. Franc Cesar, Jelovška 39, Bohinjska Bistrica.
Prodam kamion TAM 6500._Tel.: (061) 226-776.
Ugodno prodam 1 2 ČD na AŽ satju koncem aprila, matice so lanske. Florjan Kožel, Šutna 1 3, Kamnik.
Prodam večje število čebeljih družin na „satju. Tel. (069) 77-135.
Prodam 15 čebeljih družin na AŽ satju. Ivan Koderman, Ljubljanska 3 a, Kamnik. Tel. (061) 832-388.
Prodam 6 novih AŽ sedemsatarjev. Tel. (061 )_484-144.
Prodam stiskalnico za satnice, 20 naseljenih AŽ panjev, 10 praznih AŽ panjev po 50.000 din in prikolico za prevoz 12 AŽ panjev. Alojz Klenovšek, Konjsko 7, Boštanj, tel.: (068) 82-203.
Prodam čebelnjak - kontejner, Vojko Veber, Goričane 39 c, Medvode. Tel.: (061) 612-235. Prodam 20 AZ čebeljih družin v panjih ali brez. Jože Kranjc, Rožno 56, 68283 Blanca. Tel.: (0608) 88-396.
Prodam satne pitalnike za pogače za AŽ panje do 3 kg ter zaboje za prenos satja na 7, 10 in 14 okvirjev. Franc Senčar, Križevci p_ri Ljutomeru 56 c. Tel.: (069) 87-423.
Prodam 5 čebeljih družin - AŽ panjih v mesecu aprilu oziroma maju. Franci Hubat, Šmartno 33, 64207 Cerklje na Gorenjskem. Tel.: (064) 42-379.
Prodam večje število čebeljih družin na 7 [n 10 AŽ satov. Tel.: (064) 26-209.
V	najem vzamem do 30 čebeljih družin v AŽ panjih, desetsatarjih. Ponudbe pošljite na naslov: Adolf Zupanek, Kovičeva 217, 61230 Domžale.
Prodam večje število čebeljih družin s panji ali brez. Tel.: (068) 73-486.
Parcelo v bližini Dolenjskih Toplic, odlična paša za čebele, možnost postavitve čebelnjaka, sončna lega in asfaltiran dostop, ugodno prodam. Tel.: (061) 554-703.
Prodam 1 8 AŽ panjev 10-satarjev z vgrajenimi osmukalniki in 3 9-satarje. Tel/ (064) 22-704. Prodam 20 LR panjev z družinami v dveh nakladah in 10 družin (5 in 7 satarjev AŽ in LR). Luin Alojz, Vegova 6, 66000 Koper, tel/(066) 23-631.
Prodam čebelje družine na AŽ satju, delno s panji in prevozni čebelnjak. Osterc Jože, Ključarovci 1, 69242 Križevci pri Ljutomeru, tel.: (069) 87-601.
Prodam 40 čebeljih družin na AŽ satju. Janez Čadež, Trboje 6, 64000 Kranj, tel.: (064) 35-050, ob delavnikih dopoldne.
Prodam nekaj čebeljih družin na LR satju. Tel.: (0608) 88-465 od 18. do 20. ure.
Prodam več zdravih in močnih čebeljih družin na AŽ satju brez panjev (14-9 satarjev + 6-7 satarjev). Čebele bodo na razpolago po 20. 4. 89. Tel.: Ribnikar, (064) 21-654.
Prodam nekaj čebeljih družinwna AŽ satju. Andrej Pančur, Ovsevek 19, Kamnik.
Prodam čebelje družine na AŽ satju in LR satju s panji ali brez v aprilu. Korošec Silvo, Brankovo 4, 61315 Velike Lašče, tel.: (061) 781-180, sl. (061) 781-082.
Zastavo 620, predelano v prevozni čebelnjak za 36 AŽ panjev z atestom - reg., prodam. Tel.: (066) 57-615.
Prodam 20 družin na 7 AŽ satih. Tel.: (064) 49-21 5.
Prodam 6 novih 1 0 sat. in 3 rabljene panje z osmukači. Hafner Jože, Godešič 28, Škofja Loka, tel.: (064) 632-930.
Kupim čebele na AŽ satju. Tel/(061) 343-093.
Prodam 10 čebeljih družin na AŽ satju. Janez Ribnikar, Pristava 52,64290 Tržič, tel.: (064) 57-308. Prodam čebelje družine v LR panjih tudi na satju. V maju in juniju prodam paketne čebeler Drago Korbar, Kočna 16, 64_273 Blejska Dobrava.
Čebelje družine na AŽ satju ugodno prodam. Tel.: (069) 48-398.
Prodam 20 čebeljih družin na AŽ satju. Jože Kovač, Predoslje 131 a, 64000 Kranj.
Prodam večje število čebeljih družin na satju. Maks Medved, Dragonja vas 40 a, 62326 Cirkovce, tel.: (062) 792-333.
Prodam čebelnjak za 36 družin, lahko tudi vikend. Anton Skobe, Ponoviče 30, 61282 Sava, tel.: 874-065.
Prodam skoraj nov lesen čebelnjak za 21 AŽ panjev. Bevc, Partizanska pot 26, Litija.
Prodam čebele na satju. Tel.: (069) 21-964.
Prodam 9 naseljenih AŽjjromovih panjev. Jože Prus, Krmačina 6, Metlika.
Prodam 30 naseljenih AZ desetsatarjev. Tel.: (061) 485-669.
Prodam dve prikolici, urejeni kot prevozni čebelnjak, prevoz je možen z osebnim avtom, vsaka prikolica ima dvanajst naseljenih družin v 10-satnih AŽ panjih. Štefan Vukovič, Pretnarjeva 7, Ljubljana-Viž-marje, tel.: (061) 50-918.
IS Tak: KURIR. Ljublana