5. âtev.
V Novem iiiestn 1. marca.
1886.
Izhajajo 1. in 15. vsace^amcHciia, Cena imi jo za celo Kdor ieli kako oznanilo v„DoleDjske Novice" nalet« 1 gid., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, iilaùa za vsako \T8to 't. navadnimi črkami sprejema J. Krajec v Kovem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr.
Delovanje deželnega zbora z o/Jrom na Boleiijsko.
(K o no C.)
V imenu gospodarskega odseka poročal j« poslanec Falcr o p(t])ravkih iia cestah, ki so v zvezi s cesto z Grosu])]jega lia Krko in nasvetoval.
1.	PoroĚilo o stanji nameravaniti popravkov pri cestni progi od ČrmoSnic iia Blatnik do Vrčiž, kakor gled« cestnih prog Vrčič-Črnomelj in Cnioraeij-Viiiica, se vzame odobravaj« na znanje, ter se deželni odbor pooblašfa, da sme okrajnemu cestnemu odboru Črnomeljskemu dovoliti primeren donesek iz deželnega zaklada v to svrho, tla se napravijo tehuiína dela za popravke na cestni progi VrSič- Oniomelj in Trnomelj-Vinica. Ob jed-iiem pa se deželnemu odboru uaroifa, dežehiemu řboru v priliodiijem zasedanji poroiati, kakoSen uspeli, da je imelo pregledovanje omenjenega iia-Žrta, katero se ima izvršiti na lici mesta.
2.	Dežeini odbor se pooblašča okrajnemu cestnemu odboru Novomeškemu v ta nameu, da se pripravi iu zagotovi stavbeni zaklad za dela na cesti proti ČrmoĚnice-BIatiiik-Vrčič, katera naj bi se, če le mogoče §e, 1. 1886. vršila, po razmeri proračuna, kateri ima predložiti :
a) Za 1. Î880 še drugo, toda 5t)/(j ne presegajoče priklario na uei)osredne davke z izvanrednim nakladom vred naložiti ter zaradi pobiranja potrebno ukreniti, dalje temu cestnemu odboru v isti namen za zdaj h) zagotoviti podporo iz deželnega zaklada v znesku 200 gl. ter po napredku stavbe iz-[jlačfvati.
3. Nova cesta od Grosuplja na Krko ostane do tja, ko se bode tukajSnje cestne zadeve, kolikor se tiče javnih neeraričnih cest in potov, z novim cestnim zakonom konečno uredile in se bo uvrštenje te ceste zvršilo, kakor doslej v nepo-srediiji oskrbi deželnega odbora, kateri se pooblašča, da dotične stroíke po dosedanjem načinu plačuje iz deželnega zaklada.
V deželnem zboru so se Čule tudi pritožbe zaradi taritbv juiine železnice. V daljSem, strokov-iijasko osnovaném govoru se je dokazovalo, kako so visoki tarifi uničili že marsikatero trgovino na Kranjskem, tako žitno, in marsikatero obrt, 7 prvi vrsti mlinsko in železninsko, sedaj pa se hoče uničiti tudi trgovina z lesom, kajti les se bode izvaževal po novih tarifih železnic za to deželo iz Galicije ceneje nego iz Kranjske. Poslanec Faber dokazuje, da velja na Kranjskem izvažanje lesa v Trat vsak kilogram 21/^ kr. več, kakor iz Galicije.
Podlistek.
Vlahi. (Dftijo.)
Vsi kriatijani so bili prepričani v prvih stoletjih, da je prvi žkof, poglavar sv. cerkve — Škof rimski. To pa ne zavolj tega, ker je bil tedaj Kim prvo, iinjimenitnejge mesto obširnega rimskega cesarstva, ampak zato, ker je ondi umrl sv. Peter, kterega je aam Gospod Jezus postavil za poglavarja ali papeža svojej cerkvi — rimski .skof pa je bil njegov naslednik.
Imenitni rimski cesar Konstantin veliki je sprejel krščansko vero, ter si izvolil za poglavitno ali atolno mesto Bizanc pri črnem morju na krasnem bregu nasproti malej Aziji. To mesto se je po njem imenovalo poslej Konštantinopel ali Cari-
grad. Ilaslo je neizrečeno lutro ter se je po velikosti in krasoti smelo meriti s starim Rimom. Ker je bilo pa novo stolno mesto tako imenitno, so si jeli domisljevati tamosni škotje, da mora biti tudi njihova čast primeroma večja kakor druzih škofov. Pozabili so, da rimskemu škofu časti in oblasti ni dalo imenitno mesto Rim, marveč dezus sam — in jeli so zahtevati, da naj se jim skazuje enaka čast, kakor rimskemu papežu. Že drugi vesoljni cerkveni zbor v Carigradu leta 318 jim je dovolil, da naj imajo enako Čast, kakor rimski škof, ali ni jim dal enake pravice. Toda ti škoQe so vedno bolj hlepeli tudi po viših pravicah; cesarji so jih v tem podpirali — in tako se je zgodilo, da so polagoma pripravili tako daleč, da so v vzhodnih deželah ravno tako ukazovali in vladali, kakor v zahodnih —
Da bi se ti tarifi znižali, bila je nedavno tudi deputacija pri ministru Pino-tu. Pri tej deputaciji je bil tudi doleojski poslanec g. Hren. — Za Dolenjce je letos deželni zbor s tem iiaj-Teë storil, da je dovolil ustanovo vinarske in sadjerejske šole, S tem si je pridobil zahvalo vseh Dolenjcev. Naj bi le ta sklep kmalu izvršil slavni deželni zbor!
Posojilnica v Ki-škem.
(Dalje in koneo.)
Račun okrajne posojilnice v Krškem, registrirane zadruge z n. z, od 1. julija 188f) do 31. decembra 1885. — Denarni promet. — Dohodki: 1.) Deleži 34 zadružnikov 757 gl. 60 kr. 2.) Vstopnina 34 gld. 3.) Hranilne vloge iï strank 1007 gl. 5 kr. 4.) Obresti od danih posojil 42 gl. 98 kr. 5.) Vrnena posojila 200 gld. 6.) Vrueni uradni stroški 91 kr. Skupaj 2042 gl. 54 kr. — Stroški: 1.) Dana posojila 8 zadružnikom 1566 gl. 2.) Vzdignene hranilne vloge 153 gld. 3.) Vsta-novni stroški 140 gl. 44 kr. 4.) Uradni stroški 2 gld. 53 kr. 5.) Gotovina 31. decembra 1885 180 gld. 57 kr. Skupaj 2042 gld. 54 kr. — Konto zgube in dobička. — Kredit: 1.) Prejete obresti 42 gl. i)8 kr. 2 ) Povrneiii uradni stroški 91 kr. 3.)Zguba 117 gl 4 Itr. Skupaj 160 gl. 93 1er. — De.bet: 1.) Ustanovni stroski 140 gl. 44 kr. 2.) Uradni stroški 2 gl. 53 kr. 3. i Za leto 1886 predplaiane obresti 17 gld. 96 kr. Skupaj 160 gld. 93 kr. — Bilanca. — A.ktiva: 1.) Posojilo 8 zadružnikom 1366 gl. 2.) Gotovina 31. decembra 1885. 180 gl. 57 kr. 3.) Zguba 117 gl. 4 kr. Skupaj 1663 gl, 61 kr. -- Pasiva: 1.) Deleži 34 zadružnikov 757 gl. 60 kr. 2.) Hranilne vloge 9 strank 854 gld. 5 kr. 3.) Rezervni fond: vstopnina 34 gl, 4,) Zal, 1886 predplačane obresti 17 gl. 96 kr. Skupaj 1663 gl. 61 kr.
Načelstvo: Iv. Knava m, p., ravnate^; J. Lapajne 1. r,, ravnateljev namestnik iu tajnik; Jean Pfeifer 1, r., blagajnik; Anton Jugovic I. r., blagajnikov namestnik ; Anton lurčec 1, r,, odbornik. — Z glavnimi in pomožnimi knjigami primerila in v redu našla; Preglednika: Ferd, Seidl 1. r., Janež 1. r.
V KrSkem 31. decembra 1885.
Razložil je ra£un zlasti v točki dobiček ali zguba, poudaijaje, da društvo v istini nima zgube, pod besedo zguba se ima umeti to, da društvo t tem kratkem času ni moglo si priboriti toliko dobička, da bi bili pokriti vsi ustanovni stroški, ki so znašali skoro 150 gld. Številka pod besedo „zguba" bi koj zginila, ako bi se rezervni fond (34 gld., kolikor znaša vstopnina) tu smela vra-Čuniti in ako bi kazalo inventar posojilnice (knjige, tiskovine) pri računu v povštev jemati. Za posojilnico nimajo vse te knjige veliko veljavo ; ali ako bi se ona razdružila, dobila bi se le mala svota, tuko mala, da ni kazalo, inventar posojilnice v račun jemati, V enakem smislu je račun razjasnoval blagajnikov namestnik, g. Jugovic, poudarjajo, da ae za gotovo nadja, da se bode zadružno delovanje 1. 1886 tako raxS'rilo in razvilo, da se bodo vsi ustanovni stroški pokrili, ali pa da ostati utegne Še kaj dobička.
Poročilo tajnika (zapistiikar-jiv) J. Lapajna, ki je potem govoril, glasi se tako-le: Da se je posojilnica v Krškem ustanovila, stalo je veliko truda. Treba je bilo treh občnih zborov. Delale so se nam težave pri registrovanji zadruge, ko je bilo treba večkrat popravljati v vpisovanje poslana zadružna pravila. To in pa legalizovanje od strani c. kr, biležnika je stalo kaj veliko stroškov, ravno tako sklicovanje občnih zborov, raz-glaševanje po časnikih, vabljenje, razpošiljanje vabil, pravil. Tiskovine z vsemi glavnimi in pomožnimi knjigami so stale okoli 70 g'd.
rimski škof — vapež. Četrti vesoljni cerkveni zbor v Kalcedolu 1. 452 jim je naravnost priznal to pravico. Toda rimski papeži niso nikdar potrdili teh določil omenjenih cerkvenih zborov dobro vedé, da bi bilo to zoper edinost cerkve Kristusove.
In res se je kmalo pokazalo, da so imeli prav. Carigrajski škofje ali patriarhi, so segali vedno više: eden izmed njih Janez Postivec se je jel imenovati 1. 587 „vesoljni patriarh". To je v resnici samo papež, ker samo on ima oblast v vsej cerkvi po celem svetu. Ta mož se ni le tedaj papežu enacega delal, — hotel je biti še več. Rimski papeži so se temu ustavljali, pa zastonj : ošabni škoije tega naslova niso nikdar več pustili — pa tudi ne nehali prilastovati sebi pravic, ktere ima po naredbi bnžjej samo rimski papež. Cesarjem je bilo to sploh po volji : podpirali so
slavohlepne svoje patriarhe. Tako so ti dobili res slednjič najvišo oblast nad vsemi .škofi v Malej Aziji pa tudi v vsi'j vzliodnjej Evropi : vse je poslušalo njihov glas.
Grška in rimska cerkev zavoljo tega še niste bili ločeni — ali prave ljubezni zlasti grška do rimske ni imela: griki, carigrajskl škofje so bili rimskej nekako nevošljivi, češ, zakaj je ona prva, ko je vendar Carigrad imenitniše mesto ; rimski papeži so se pa po pravici bali, da bode prišlo iz tega do razpora, ločitve, razkola. — In tako se je res zgodilo. PdSel je po zvijači, po hudobnih, krivičnih potih za carigrajskega patriarha ošabni mož Focij. Rimski papež ga ni hotel potrditi, ker so prejšnjega patriariia Ignacija krivično odstavili, Napuhneni Focij pa je obdolžil sedaj rimsko cerkev, da je krivoverna leta 867.
Zadruga je začela SToje poslovanje s 1. julijem. Njeno načelstvo je imelo 12 sej, pri katerih so se udje sprejemali in posojila dovoljevala. — UdoT âteje posojilnica 39, ki ao podpisali do zdaj že 116 deležev, plačati pa v ta namen 757 gld. 50 kr. Plačevati pa je pričelo še le 34 zadružnikov, 3 udje so plačali Že po 10 deležev, to je po 120 gld. Smrt nam je pobrala 1 družabnika, preč. g. E. Poljaka, dekana v Leskovici. {2 ali 3 udje se pa obotavljajo izpolniti svojo dolžnost z raznimi izgovori). Izstopil ni nihče. Kacib deset strank se ni vzprejelo v društvo, ker niso bili ali po svojem premoženji ali po svojem poštenji na dobrem glasu, in ker bi bile rade le dobroto od zadruge vživale, a dolžnosti ne prevzele. Zadružniku se nobenemu zaprošeno posojilo ni odreklo ; dobilo je 8 zadružnikov posojilo, eden dvakrat.
Največje posojilo je bilo 400 gl., najmanjše 50 gl,, najdaljši obrok 6, najkrajši 2 meseca. — Dobrotnikov in podpornikov šteje naša zadruga kaj malo. tíe duševne podpore ima malo, to je, odlični domoljubi v teh krajih so druStvo le malo ali nič priporočili; po svojih močćh so to storili udje načelstva in menda tudi drugi zadružniki. Edini dobrotnik mladega denarnega zavoda je pre-blagorodni gospod Srečko Lenk na raĚki graščini, ki je zadrugi za 2 leti prepustil 100 gld. brezobrestno. Hvala mu!
Drugih strank, ki so posojilnici hranilnih ulog zaupali, je bilo razen omenjenega gospoda se 8. Največa hranilna uloga je bila 500 gl., najmanjša 50 kr, V raznih zadevah je zadruga dobila 16 dopisov in več raznovrstnih tiskov.
Po tem poročilu je zbor račun potrdil.
Sledila je volitev. Skoro enoglasno je bilo izvoljeno po listkih prejšnje načelstvo v katerem so gospodje: vikar Knavs, kot zadružni ravnatelj ; nadzornik Lapajne, kot njega namestnik in tajnik;
ter je tako od Kima odtrgal vzhodne cerkve, — Focija so sicer kmalu odstavili in pregnali; ali posrečilo se mu je leta 876 vnovič dobiti cari-grajsko patriarSko oblast : — in razkol je bil ponovljen. — Cesar Leon VI. ga je zopet odstavil leta 886. Tu se je povrnila edinost med obe dve cerkve, ali prave srčne ljubezni, pravega po-razumljenja ni bilo več.
Leta 1053 je pa patriarh Cerularij vnovič obdolžil rimsko cerkev krivo verstva iz ničnih vzrokov ; odtrgal se je od rimskega papeža, napravil tako veliki razkol ter potegnil vanj ne le svojo škoiijo, ampak tudi vse druge vzhodne narode, med temi tudi Slovane: Ruse, Bulgare in Srbe, ker so imeli duliovne in Škofe iz Carigrada — ker so bili podložni carigrajskemu patriarhu !
(Dalje prihotliijii.)
trgovec J. Pfeifer, kot blagajnik; meščan in pekovski mojster Jugovic, kot njega namestnik ; meščan in klobučarski mojster Jurčec, kot odbornik.
Za preglednike pa so bili tudi po listkih izbrani gg. : prof. Seidl ; gostilničar in meščan Janež in učitelj Cepuder,
Predlogov ni nihče stavil. Zato je predsednik zahvalil se za skazano zaupanje in sklenil zbor.
Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu?
Jz domače dežele Vam ne vemo nič posebnega sporočati. Deželnega zbora ni, zato se obrača vse le na Dunaj v državni zbor. Pač bi lahko tožili, kako se zatirajo naši bratje Slovenci po tužnej Istri, po Štajarskem, zlasti pa po Koroškem ; toda to smo storili uže tolikokrat, da smo se res uže naveličali. Zlasti pomilovanja vredni Korošci nimajo kot Slovenci druzih pravic, kakor da daj(S Nemcem enako davke in svoje sinove v vojsko. Se celo malih otročičev jim po šolah ne podučujejo v milem domačem ampak v nerazumljivem nemškem jeziku. To je pač v nebo vpijoča krivica. Ali ti ubogi trpini še celo svojega pravega poslanca nimajo, ki bi se zanje potegnil v državne«! zboru. Zato to delajo drugi slovenski poslanci. Letos je povzdignil zanje svoj glas goriški poslanec g. Tonkli.
Strupeno žganje seje po milej našej Avstriji jelo tako neizmerno popivati, da se uže sedaj kažejo grozni nasledki. Rod slabi, grozovito slabi. Kjer 30 nekdaj fantje bili korenjaki zdravega telesa in močne pesti — tamo so sedaj pokveke. Le poglejte borega žganjarčka z 19. leti! Upitja dovolj, kletve in razsajanja, ko je žabica pijana — in slal).ši ko je bolj kriči ! — toda potreseŠ, vržeš, krog prsta ga oviješ kakor velikan malo dete! — Pa mar ni tako? Gotova, ali žalostna resnica je — priča nam jo najviša oblast v državi: v osmih deželah liode potreba četrtega nabornega razreda za vojake, ker v prvih treh letih niso mogli dobiti zadostnega števila rekrutov — in to zavolj žganjarije! Te srečne dežele so : Galicija, Solnograd, Koroška, Moravska, Tiroli, Predarlaka in Bukovina. Kdaj vendar, kdaj se bode prepovedalo prodajati ta strup, ki nam končava, premoženje, poštenje, rod, armado, vojsko !?
Državni zbor pridno deluje. Ovirajo pa ga zlasti liberalni nemški poslanci. Vsaka prilika jim je dobra, da mečejo polena pod noge vladi in konservativnim poslancem. Ko se je govorilo, da se podržavi železnica iz Prage v Uulice na Českem, so grozno zgrabili kupčijskega ministra, češ, da ni ravnal pošteno, toda odgovoril jim je tako možaio, da imajo menda dovolj. — Razgovarjajo se o miiozih koristnih postavah — tako, kako bi ae
zavaroviili dťlavci. O ocliiisovttiiji zemljiške^!,'» davka zarad vremeuakili iiesreĚ, o ljudskih šohili i. t. d. plasti važna in zanimiva za vsace^a pa bode postava o Èriiej vojski. Druge države jo uže Sjiloli imajo. — /5ato jo boui» morali imeti iudi lui. Pa kaj je črna vojska? To je dolžnost, da tiode moral biti vojak ob času vojsite vsak državljan vsaj do 12. leta, Èe je tudi uže poprej do-služil vojaštvo ; oficirji bodo monili pa biti zato pripravljeni se veliko delj. Ako pri nas ne vpeljemo te naredbe, nas bodo druge države prekosile. Kes je to žalostno — ali kaj hočemo — ker je potrebno ? Glejte, na NemSki^m služi vsak vojak 25 let, na Ruskem 20, na Laškem 19, «a Francoskem 20, na Srbskem 30 let — le pri nas se je doslej opravilo vse uže v 12. letih!
Nekteri imenitni avstrijski škofje med njimi tudi učeni naš ljubljanski skoť so se zbnili na Dunaji, da se posvetujejo o važnib cevkvenili in menda — šolskih rečeli.
Nasi Madjarji, Ogrij pritiskajo vse druge narode pod ogrsko krono grozno krivično. Vse bi naj bilo po njih mislih le mažarsko ! Zlasti trpe Slovaki in tudi sosednji nasi Hrvatje. Ni čudo torej, da imajo slalio vest, ter sb boje „Črne vojske" češ, kaj bi bilo, ko bi Črna vojska obrnila orožje zoper nas? Slovakov, Hrvatov, Kumuiicev in nemSkih Sasov je pri nas sku])aj Se enkrat toliko, kakor nas Ma/arjev. Mi smo sedaj kri-vičíii. kaj, če bi se kedaj nad nami maščevali ?
V Ogerskim glavnem mestu Budapešti je neizrečeno veliko hudodelcev, govori se, da hočejo mesto kar oropati. Njihovega načelnika neeega Stajnberga je policija vjela.
Kaj je novega po širokem svetu 7
Balkan to je južne države, liulgarija, Srbija, Grško — je prava uganjka. — Mir delajo, mir sklepajo, ali miru vendar ni. Srbi kopičijo vojsko, Grki BO še oboroženi do ušes ~ Bulgari so pa ravno zato prisiljeni tudi imeti vojsko na nogah. Danes se govori tako, jutri drugače. Prav lahko se zgodi, da nam bode neki dan pokazal grom topov, kako prazno je bilo upanje po miru. Ako vendar le ne pride do vojske, se bodemo imeli za-hTaliti edino le mogočnim «vropskim vladam, ki so poslale v Grško morje 23 oboroženili vojnih ladij v strah malim, a srlmritim dečkom na jugu. Kajti te ladije so velikani, da se jim ne more ustaviti nobena moč.
Najboljše se baje godi maloštevilnim Črnogorcem. Njihov knez Nikolaj se je povrnil od ruskega carja Aleksandra prav zadovoljen in vesel. Vladar mu je moral pač kaj lepega obljubiti. Zato Črnogorci tako tiho in mirno čakajo, kaj jim prinese prihodnost — lepega! Da bi le tudi mi m imeli z njim opraviti v Bosni in Hercegovini!
Rusija se vede proti nam vedno bolj mrzlo zlasti ruski listi o Avstriji pišejo kar osorno, sovražno, krivično in lažnjivo. Jako žalostno bi tnlo, ako bi se tacim nasprotnikom našim posrečilo naj)raviti sovražtvo med Avstrijo in Rusijo.
Ker Nemci izganjajo Slovane, Poljake, so tudi llusi jeli malo pritiskati ondl iiivajoče Nemce, krivica nikjer ni na pravem mestu ; vendar pa je oni veči zločinec, ki da prvo klofuto.
lu res Prusija ali bolj prav Bismark, ne neha grozovito pritiskati vbozih podložnih Poljakov. Grozno veliko so jih že spodili iz dežele. Sedaj pa snujejo postavo, da jim bodo pokupili posestva ter jili dali Nemcem. — Dalje postavo, da bode morai vsak Poljak do 18. leta liod.ti v šolo, da se nauči dobro nem.Škega jezika, ter tako postane iz Slovana Nemec! Da, poiiemčevati znajo Nemci!
Videti Je, da bode Bismarl{ vendar sklenil mir s katoliško cerkvijo, Trt^ba bi iiilo že zdavnaj, kajti storil je že nešteviliio krivic.
Francozi piidno izganjajo iz šol Šolske sestre in šolske t)rate — ter z žandarmi vpeljuje}0 posvetne učitelje. Ali katoliški stariši puste take šole prazne ter poduČujejo otroke v druzih, posebej plačanih šolah. Kai' sejejo ti Francozi, bodo želi : na Francoskem inide še tokla kri !
Na Angležkem nevarni delavci — interna-cijonalci — še vedno razsaja-jo i» — okna pobijajo bogatinom.
V Italiji je kolera. V Ali blizo Verone sta za njo unu'la dva človeka.
Severne zjeditijene države amerikanske so pridobile novo pokrajino „Dakota". Tu je tako rodovitna dežela, da jo zovejo mašino za pšenico.
Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu.
Kako dobiti cepljene trte s koren i n a m i ? Kako neki ? Kupite si jih ! Vsaj so po ceni. Francozi jih n. pr. v svojili katalogih po teh cenali ponujajo: 1000 reznikov brez korenin stane K) gld. ; lUOO tr[)ežnih reznikov s koreninami stane 50 gld,; 1000 cepljenih trpežnih reznikov stane 200 gld. Poslednje so najboljše; kupimo si jili torej! Kdor ima vinograd, ki je velik en bektar orala), potreboval ji!i ho za 2000 goldinarjev pri priliki. To je majlina svotica, kaj ne? Ne, ne, mi se le šalimo. Tako ni mogoče, da bi si zbolj.šali svojo viuorejo Dolenjci, ki so siromaki. Svetovati jim hočemo pa to, kar uči prvi avstrijski vinorejec Bab, kako dobiti cepljene trte (reznike) s koreninami; 1) Iz primernega vinograda dobivati nam je reznikov. 2) Te reznlke moramo posaditi v trtnico (trtno šolo), kjer ostanejo eno leto. .S) Pozno v spomladi vzemimo te vkoreuiujene reznike iz zemlje, đa jih bomo po-
cepili. 4.) Cepiče vzemimo že prej od takih trt, ki niso se muževne ali sočnate. 5.) Pocepljeûe trte denimo v klet nekaj iasa; ondi jih s peskom po-krijmo. tí.) Te pocepljene trte posadimo v vinograd, kedar so druge trte že dolge rozge pognale, in je zemlja razgreta, 7.) Cepiž teh cepljenih in v vinograd postavljenih trt se mora z zemljo malo pokriti, da se ne pfisuíi.
Spis, kako ravnati po to£i poškodovanim, ki smo gjfi l)i]i v „[)oleiij. Novicah" priohÈili, dopadel se je ninogiiri. iV dostaviti nam je še, da je gledé odpisa davka razloÈek med par-ceiiimi, ki rtjdé enkrat, in med tistimi, na katerih se dvakrat pridela Vsekako je zehi potrebno, da se udeleži ljudstvo komisije, h kateri je poval)ljeiio, in vse razloži gospodom vradnikom.
Piše se nam:
Iz Novega mesta 23. febr. — Ooepod ■?rediiik! Vaà list je že većltrat živo pripor.>6al našim ljubim kmetom, naj pridno sadi sadno drevje — in prav je imel. — Ali sadnemu dre-Tesit velik sovražnik je požrešna gosenica, to pa pokon6avajo zlasti nasi ptiôi pevci. — Kaj lepo je, da st^e priporočali ob hudem zimskem Času, naj jim vržemo kako sirnice, da ubožice ne poginejo. — Kako britko mi přesune srcé — usta pa se mi naregujej» v porogljiv nasmeh, že pomislim, da sem videl jeseni hod(i po me^tn tem ljubim prijateljem nastavljenih toUko pti6-nic po vrtih ! Kaka jeza me zgrabi, ko gledam tolikokrat zvunaj mesta, kako lové pridne pevce Ijudjiî, ki menda nimajo druzega posla!
—	Moj Bog, v lepej spomladi ti pride v bližnji grm slavÈek ter ti zažvrgoli tako ljubko, da ti erce pretresa. Tukaj bode gnjezdil, praviš. A.li zmotil si sa. Slišal ga je tudi neki človek, ki je v službi pri okrajnem glavarstvu, in je pravi volk na slavce: — ne mine dan, nevsmiljenež gft je vjel, da mu kmalu pogine! — Res grdó!
—	PraŠam : kakošen zgled imajo tu kmetje? Zakaj se ne brani nevsmiljeno pokončavanje, ko vendar imamo postavo, da naj se taki lovci kaznujejo? Ali je dotična gosposka slepa, ali ne mara kaznovati hudobnežev ?
Isto tako se ravna tudi z drugimi ticami pevkami ; a tega kazni vrednega dejanja so mimo imenovanega volka še neki drugi gospodje tu deležni.
Iz Št Jurja pod Kumom 17. februarja. — Cerkveniki pozor! V tukajšno farno cerkev je prišel tat popoludne, ko so Se farovske in nčiteljeva dekla molile. Tat sam je molil iu ae hlinil pobožnega. Ko te osebe gredó iz cerkve, misleč da je človek poštenjak, je začel svoje
delo: krpal in lomil je pri velikem altarji, ko pa tam ni mogel, je šel v zakristijo, kjer je imel cerkvenik v pusici shranjeno, kar je zjutraj pri prvi masi nabral. FarovSki dekli se je vendar ta človek nekako čuden zdel, gre gledat, in vidi, da ga ni več: .le že zlomil puSico in skozi zakristijo uŠel. — Sliši se, da ga imajo že v Ra<leči zaprtega.
Iz Dobrepolj I8. febr. — V 4. številki „Dolenjskih Novic" od 15. febr. t. 1. se nahaja dopis iz Dobropoljske tare, ki pripoveduje, kako nevedni ljudje so tam in pravi: našim ljudem je tu in tam — še treba dosti poduka. — Ne vem kako je to, da gospod dopisnik sam sebe prezira ; menda se zdi on že dosti učen — ki pravi: „le našim ljudem". Ne vem, kje si je omenjeni gospod do[)Ísnik toliko omike uažel, da se mu zdi — da njemu ni treba poduka. Saj že pregovor pravi, da Človek ni nikoli dosti učen. Nadalje govori in pripoveduje nevednost naše fare, in pravi, da ljudje beraČicam vse verjamejo, kar one med svet zatrosijo, češ, da jě neka beračica |>ripovedovaia, da bo o božiči 9 dni taka tema, da človek človeka ne bo videl in da nobena luČ gorela ne bo, in da so naši ljudje za te dni fižol kuhali in krtih pekli — kar pa ni res, to je gola laž. Pri nas se zato še nihče zmenil ni — da bi ei za več dni jedila pripravljali. Smo pripustili vse previdnosti božji, če jo pa omenjeni gospod to delal, pa naj rajše molči ; ni treba svoje neumnosti po svetu trositi. Govorilo se jo res od te teme — pa ne samo pri nas, ampak tudi drugod. — Saj je ljubljanski politični list „Slovenec" s konca meseca januarja prinesel Članek z Gorenjskega — v podlistku „otrinki in tema", ki priča, da se je tudi tam od te teme govorilo. Gospodu dopisniku iz Dobrepoljske fare pa svetujem, da kedar ga bo se želja prijela, da bi našo farj po Časnikih grdil in nje nevednost po svetu trosil in take baže laži pripovedoval, naj se potrudi — iu gre raje rakom žvižgat pa ribam gost. Za zdaj naj bo zadosti, če vara bo ljubo, ob priložnosti še kaj. Miroslav Sušnik.
Dosta vek vredniŠtva : Tista tema v „Slovencu" je pač nekoliko drugače umeti. Sicer smo vam pa hvaležni za dopis; kajti resnico in le resnico hočemo pisati. Zato pa tudi prosimo, naj se nam ne piše nikdar kaj druzega, kakor gola resnica.
Lukovica dne 20, svečana. — Velecenjenl gospod urednik! V vašem listu št. 3 se bere, kako izvrstno deželni poslanci v deželnem zboru nato delajo, kako bi se grdi cigani, ta sitna druhal uuiČila ali kam v prid odvedla. — Dà, to so v resnici deželi železne kobilice 1 Ne samo,
da U ljudje nočejo delati, ampak še zraven prav nadležno btraèijo, kradejo in posebno goJjufavajo, 88 jim le kdo dá. Přetečeno leto že bolj na spomlad in poletje, je bilo tukaj v tej okoJici §e dokaj ciganov, a sedaj se redko kje pokažejo, ker, ako se dobijo iu ztmačíjo, se brž oblastniji T *apor odvedfjo ali pa iez mejo zapodijo, poleg tega bi jim pa tu in tam prav dobro tekrJlo tudi nekoliko leskovega mazila!
Hoćem li dva prigodka od teh sleparskili ciganov »poročiti? Lanako leto na jesen ali po leti 80 se klatili eigaui v vasi Krtini in okolici Teč dni — in beračili dokler niso bili od žan-farjev nekaj razkropljeni, nekaj polovljeni in r tapor odvedeni. Tistikrat je neka ciganka lahkoverno kmetico za 1 gld. ukanila — in 1 gld. pa iz žepa ukradla, ko jej je oua vraže narekovala (tako ae takim godi, kateri ňe vražam verjamejo). Nekaj dni pozneje je zopet mlada ÍD navihana ciganka vsiela 10 gld. iz žepa neki revni kmetici, ktera je àla skozi vas Krtino z božjega pota od Marij« pomagaj po občinski cesti proti domu. Ciganska grdoba se Jej je med potjo za malo časa pridružila in njo po svojih ljudeh poprasevala, če jih je kje vidila — pa jej denar izmaknila. — Tisto ciganko sta sicer na klicanje kmetice v pomoć, dva kmeta vlovlla — a vendar zopet spustila, ko ae je zagrozila, da bode zažgala biSe, ako je ne spustita, denarja pa nista naSta, ker ga je grdoba že dobro bila spravila. Pozneje je bila ona ciganka od patrole iskana, a Se le v drugem kraju prijeta v zapor odvedena. Od tistega časa se pa malokje več pokažejo in če se ~ hitro odlazijo.
Tudi berači so mnogokrat lenulii in uzmo-viči. — Enega taceta tiča so ugrabili žandarji 3. februarja v Lukovici, ko je ravno kral v nekem magacinu vozne verige. Že poprej je kral ta „kruljevi" berač velikokrat: bil je že 22krat zaprt — enkrat celó za 7 let. Sedaj mu bodo ljubljanski porotniki že odločili na „Gradu" presto hrano za nekaj let.
Dne 8. svečana je bila v vasi Krtini sva-tovšČina ali ohcet, pri kateri se je po navadi več fantov iz okolice skupaj zbralo. Za stražo 80 bili tam žandarji; — ali fnntje so se od-ftranili, in potem oddaljeni med potjo med aaboj stepli. Dva sta nevarno poškodovana, eden pa ïabko. To 80 nasledki take izobraženosti in aloge !
Tisti ropar, to je Martin Zapotulk iz Za-planine po domače Kralj, kateri je, kakor je bilo že spi-ročeno, 6e s 4 drugimi pajdaši lansko leto pri Slovenjem Gradci na Štajerskem pri nekem kmetu ropal, ře je te dni sam oglasil pri celjskej sodniji. Žandarji so ga vedno zasledovali, ni imel mirii, zato se je zbal. — Bo Tsaj dobil zasluženo kazen, ljudje bodo pa imeli
mir pred njim —i doslej so ee ga jako bali.
Popravek : ZadiijiČ sem djal, da je bil na Dobravi pri pretepu neki fant ubit. Ali bilo mi je napačno sporočeno : umrl ni — pač pa se dvomi — bode li okreval ali ne.
Domače vesti.
(V Novem mestu) se godé zadnji čas velike premembe med vraduiki. Gospod GrdeSiČ, državni pravduik, nas je zapustil ter se preaelil v Ljubljanu kot nadsodnijaki svetovalec. Na njegovo mesto pride gospod Ivan Šetina iz Ljubljane. — Namestnik državnega pravdnika gosp. dr. Ferjančič gre v enako službo v Ljubljano, na njegovo mesto pride g. Škerlj, doslej sodnik t Ž^iižemberku, Goap. profesor P. Jlafael Klemenčič je zarad bolehaosti vzel odpuat za šest meaecev. Mesto njega je prišel kot namestni učitelj gosp. Orožen iz Kopra. Kakor čujemo je zopet drag gospod izmed gimnazijskih profesorjev obolel, da več mesecev ne bode mogel podučevati, — Okrajni zdravnik, blagi in vsem dobro znani stari gospod Ipavic pak nas je zapustil za vselej preaelivli se v boljšo domovino po plačilo, ktero si je pač prislužil v 86 let dolgem življenju.
(t D r. F r a n c I p a v i c), občeznani zdravnik v Novem mestu, umrl je 20. febr. po ne dolgem bolohanji, 86 l«t star. Rajni (po polu brat skladateljev Benjamina in Gustava Ipavca) je bil v Št. Jurji na Štajerskem rojen; gimnazijo je dovršil v Celji, na višjih šolah pa je bil v Gradcu in na Dunaju. — V Novem mestu je služboval nad 51 let, in je bil v mestu in mej kmeti jako priljubljen gosfiod. Pogreb je bil 22. febr., kterega se je tako rekoč vse vdeležilo.
Dnč 22. febr. pa je v Novem mestu umrla gospa Genove ta Marin, trgovčeva vdova, po dolgotrajni mužni bolezni, tudi 86 let stara. — Bila je rojena isti dan, ko gosp. Ipavec, kterega je za dva dni preživela. Tako smo tedaj spremili dve osebi v prejšnjem stoletji rojeni, k večnemu počitku. — Bog jima daj večni mir!
(V Celji) so 22. febr. k večnemu počitku prenefili ob enem moža in ženo, ktera sta nad 60 let zastopno v zakonu živela, in lansko leto zdrava demantno svatovSčino obhajala. Mož je imel 87, žena pa 85 let.
(Prošnjo) novomeških obrtnikov za spremembo nekaterih določil obrtnega reda, izročil je državni poslanec prof, Suklje državnemu zboru.
(Posojilnica v Črnomlji) imela je v času od 1. aprila do 31. decembra 1885, to je v prvih 9 mesecih svojega delovanja 6452 gl. 24 kr. dohodkov in 6018 gl. 22 kr. stroškov, tedaj 12470 gld. 46 kr. skupnega prometa. — Občni zbor je bil dni 21. februarja t. I. ob 3. uri popoludne.
(t Umr)) je častiti goBpod L. Gorenjec, Župnik v Adk&iciih. Pokojni.je bil imeiiiteo pisatelj slovenski. Iz raznih slovanskih jezikov je preBtayil na slovenski jezik mnogo lepih povesti in druzih seytavkov.
(Voja&ki nab or) bode letoí 8. in 9, marca v Višnjigori; od 11. do 13. marca v Litiji; od 15. do 24. marca v Krákem; od 26. marca do 3 aprila v Novem mostu, od 5. do 9. aprila v Crnomlji; oH 12. do 14. aprila T Kočevji; 16. in 17. aprila v Ribnici; 19. in 20. aprila v Velikili Lašičah.
(Banka „Slavija") sklenila je v mesecih oktober, november in decemtier 1885. leta 12.434 novih zavarovanj za 14,930 821 ^old. 64 kr. kapitala ter je zato prejjU 449 503 gi. 3 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za Škodo plaćala je v teh treh mesecih 190 342 gl. 49 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 1,565.696 gl. 49 kr. V posojilnicah bilo je v tem Času naloženih 410.325 gl, 7 kr., na zi*m-Ijisča posojenih pa 605.920 gl. 88 kr. Gasilne brizgalnice dobile so tri občine, — 01 1. jati do 31. dec. 1885 bilo je skleiienih 68.461 novih zavarovanj za 74,565.328 gl. 80 kr., tir se je uplaČalo zavarovalnine in pristojbin 1 866.815 gl. 55 kr., izplačalo pa za škoJe 725 976 ^old. 71 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dné do dtié bolj priljubljena. Dokaz temu jo, da štejejo do konca decembra 1885 že 1400 članov, ki so skupno zavarovali 155.440 gld. 32 kr. pokojnin in zato obvexali se uplačati 558.122 gld. 8 kr. ulog. — ïti li zastopniški pokojninski fond se iz i.itno in hitro množi, kajti koncem tieceinbrA 1885 imel je že 59.122 gld. 48 kr. premoženja.
(Popravek.) Zadnjič smo pisali, da so Sentvisčani ustrelili mesto volka — mesarskega psa. Posneli smo to novico po „Slov„ Narodu" in „Slovencu". — „Slov. Nar." pa je roČ popravil; popravimo jo tudi mi s tem, da rečemo: tisti lovci niso bili iz Šentviške, ampak iz Šcnt-rupertike iare, pes pa, kterega so^ mesto volka prinesli v I^ovo mesto, je bil iz àeut Vida.
Darovi za prenovljenje frangiškanske cerkva v Rudolfovem:
(Dalje.)
Častiti goapod Vt. Dolgan..........5	gld.
, , Jak. Dornik..........1	,
„ , Koimonovani..........6	»
Caat. gospodiËDo Viiloiar iz Kranja......30	,
SpoStovana M. Uda............1	,
(Daljo Hledi.)
Razne vesti.
*) Koliko Btaae če sin oćota polbira? Resoiieo dogodek: Oće, prav stiakavec, pride svojega
aina Fraioeta v Ljubljano obiskat, ki je bil ž« T vitjih šolab. Ko v sobo k sina Bto{ti in se pozdravit» kakor bo spodobi, ponađi France očeta stol, naj se vdodejo. Oče ai ne da dvakrat reči ia se vsede. Zdaj pa Be za brado pridne in pravi : Lej, lej, France, tako sem kosmat, kaj ko bi me U polbinl, sem siilal, da znaš polbirati. „Ktko, da se pa t mesta pri kakem brivon oiste dali, oôo?" Oie odgovori: „Saj sem že gledal tUte mosiogaste šajbe todi ii notri stopil; ali ves, koliko bi bil rad imel? Celih sedem krajcarjev 1 to jo provoô, sera djal. No, bos pa ti to odpravil." ia res, France je očeta lepo obril, da so b U prav zadovoljni. Potem oôe vprašajo, „kaj — ali boá kaj rajulř" „Meada oće, saj sto tam 7 krajcarjev prihranili, bo pa za me kaj? Ali jaz ne bom rajtal sedem krajcarjev, ampak ~ 50 (petdeset) goldinarjevl Kavno prav, da ste v Ljubljano prišli, sieer bi bil moral se od pis aa pet krajcarjev plačati, pa jih ni v iSepu." Oóe ven osiapnjen (zaéndea) oad to visoko ceno pravi: „Vendar bi b>lo bolje, ko bi se bil dal v moatn obriti za 7 krajcarjev pri tistih mesengastih sajbah; ti si pre Irag, ljubi Franee! .Ne morem pomagati, obleke sem aa toliko kupil, pla6al pasa aa."
—	Ko mtž doma pride, mu pravi druíiua; „Oáe, e kako gladko ste polbiraoi!" „So. saj me je sin pol-biral, i Qii prav ojstro britev — ali rajtal je 50 gold ! Bog me varu) dosti takib brivcev! —
Opravki meseca marca.
Vinoreja. djilnana rez. aa sajenje novih nasadov, prva kop, nabiranje io pripravljanje reznikov. Ako jo «godno vreme, se vkoreninjene trte ia trtoia izkopljejo, obrežojo io pusitdé. — Kletarstvo. Pripravi tte p<).soda za drugo pretakanje, čisti in siiaii ae V!ie klotiirsltooroije, — Domačo gospodarstvo. Vozovi, plugi, braoc, motike itd. so popravijo. Krompirju ae klice potrgajo it» se shrani na suhem kraji.
—	Poljedelstvo. Ki/.croji in podorje so gooj, ki je namenjen za okapovino (t. j. krompir, zeljo). Ako je zemlja suha, sejo se oves, jara re£ in jara pšeniea. Travniki se	i», mravljišča in krtine razbrskajo ; maboviti travniki se s posebulmi železnimi branami p(>l>riivijo- — Sad j ere is t v o. Oi poznih sort se ee-piči rei,!jo; mladike se sploh obrezujejo. Zavito drevje se odvija, počena zunanja skorja sc odrgne. V gredo se peske sejcjo. sadé su tudi košćice in orehi. Stari divjaki se presajajo. — Vrtnarstvo. Prekopava se zemlja; salata, sptciača, peteršilj, kisllca se v starih zabojih postavlja oa prosto. — Sejo se tudi pesa, aelje itd.
Sejmi na DolenjsJcem,
Dni'« 10. marca na Kaki, na Smuku (Žuib. kant); četrtek pred »v, Gregorjem v Stidražici; 12. marca v Drnovém {pri Kršk.), v ČrmoŠnji-cah, [ia Veseli gori, v Rakovniku, Žužemberku in Turjaku.
Listnica uredništva: Dopisniku iz „Slamno vasi": Taeih osebiidi prepirov ne m'»rem» popisavati v „Di)l. Novicah''. Če se v hiši vname prepir, ïlasti zaradi nič vrednih reči. je p;ič najboljše, da oatane vse lepo dtmia; čem bolj pa mora veljati, da naj so ne nosi iz vasi v druge vasi! Sicer pa nam verjemite, da je nam in vsakemu painetneniu človeku eno in isto, naj ima kdo „brke" ali pa pn deviško ogoljeno brado: „dobro sreč, pamet iu pridue roké, to stori moža".
Loterijske srečke.
Trst 13. (ebuarja	15 5Ô 73 56 16
Grfldec 20. februarja 26 1 9 .=35 23
Zahvala.
Za nmogoBtraiiBlie (níjave prearíncga sočutja Ka íasa bolezui in smrti našega iireljiibcga dčeta gospoda
Fran Ipavca,
jiibil. o, kr. okroi.uogH i-aiifx-clnika. ojjomtćrja ili (fastnega uda mnogih «čeiiib društev,
kakor ludi za jako imiogobrojiio si>rciiistvo dražega umrlega k zadnjemu poiSitku, ixi'ekamo vsem, posebno preèastiti (inhovHĚiiii, p. t. gospodom uradnikom in slavnim uniformiranim mescatiom najmilejšo tivalo,
Rudolfovo, dne 23. februarja 1886. [151	Žalujoči ostali
Zahvala.
Za milo BOÎ'utjc o botcKni in smrti gOHpe
Genovefe Marin, roj, Naglii,
pOKCKhiied iti trgdVĚevo vdovu, izrekamo vsím prijateljem in znancem, posebno se gosp. dr. Kaapeiu, gospodom trgovecm za obilno spremstvo in poklonjen vence, vsem (iradnikom in meĚóanstvu najtoplejo Kabvalo. NuvomcBto as fcbr. 18BG.
[IC]	žalujoč) zaostuli.
Na Stopnu pri Škocijanu h. št. 5
1111 Doleiijskeiit
je naprodaj poslopje, Lisa in blev, 18 pareel zemlje, l>ri tem je vinograd in čez 17 jobov hoste. — Cenjeno jo 1865 gld. — Kdor želi to kupiti naj se oglasi pri Jožefu Kobetu v Kudolťoveni.	liT-l]
ly
prav blizo mesta, prodaja iz proste roke
Johtma Lotibaucr,
bulvvuvezova vdova.
Za razna
14-3]
Iz proste roke
se proda prav lepo prijetno
—^ stanoTališČo
lf^83, leta zgotovljeno, na najlepšem prostoru
V Škocijanu.
Flisa, soba, šlacuna, magadn, mesniea, kiiliinja, klet, stala, 2 hleva z opeko krita, 4 stante kozole, 2 verta, 1 travnik in njiva, 6 velikih krajev zelnika. Ceaa se izve v Škoeijanu pri
MîM'. Zlipei.
pl^ Razprodajajo se
najboljše vrste eno -in veèletnib jabelk in liruSek, po-žlahtnene, nizke in visoke {Ilalb- und lloehstšimme) višnjo in renklo (lîeinklandbiinmehcn) po n i z k e j ceni. Prodaja tudi žlahtne eepiče v Toplicah
[13-2J	M. fiodec.
Vertelova hiša z vertoin
štev. 73 v Krškem se daje v najem ali pa naprodaj. Kateri jo želi kupiti ali v najem vzeti, naj se pismeno ali iistmeno oglasi pri lastniei	in—a]
Amaliji Vertl.
tesarska dela mi
se uljudno priporoča P. n. občinstva in se posebej vis. čast cerkvenim predstojništvom
Jože XupailC, tesarski mojster v Toplieah.
Mmwmm ^a^eltan
(Roliwasieline) je
rudninska mast, iiajboIjSi mazilo za usjije in obuvala, posťbiio za iovsk« ievlje, jcrmoije, komate, kova&kc mehove, mašine, brizgalnice, stroje, železo in kovino, da se ne riba in lie zarujavi, in sploh za mazanja potrebno orodje.
Preizvrstno je pa tudi to mazilo za mazanje
p^^ Ufmjskih UopU.
Da je to resnično, spričiije in priporoča vis. e. kr. vojno ministerstvo -z ukazom štev 20.S0 od 12. julija, in premnogo prvih e. kr. žiriuo-zdravnikov.
Gotovo Vam bodo pa tudi naslednji gospodje radi povedali o tem, ker so že popolnoma prepričani: Sjiostovani gospod A, Kunstek v St. Vidu^ J. Tomie v Trebnjem, .1. Podboj v Žužemberku, .f, Žnieidck na Toplicah, J. Hude v Mirni peči, A. Re ) v Trstu, M. Bervar v Zagorji, J. Zupančič v Koovratn, J, Plesee v Ornomlju, J. Likar v Idriji, in već tisoč druzih. Naj bi se toraj vsaki prepričal o tej izvrstni znajdbi, ker cena je iako nizka in sicer v plebnatih škatljicah po 10, 35, 50, (1 Kg.) 80 kr. in za kolikor kdo hoće, vsakim iz tem pogojem, ako mn ne dopade, da vzamem mazilo po kupljeni «eni nazaj. — Trgovcem po&iljam na poskusnjo po znižani ceni.
FRANC RUS,
zaloga surove vazelíne v UudoHovem.
OdgoTjrm DTèduik, iz(Ui«t«lj in xtiloinik J. Krkiao.
ŠoTameito, — N«ti»il J. Krajec.