tuna
Govori se o Jugoslaviji...
'^gpT1
%
£
SARGOV
...o lepih narodnih običajih ...o živopisanih nošah in krasnih zobeh njenih prebivalcev !
Kdor pripoveduje o Jugoslaviji ne pozabi pripomniti, kako imajo Jugoslovani lepe zobč. Stotisoče Jugoslovanov neguje svoje zobe s Sargovim Kalodontom. Osvežujoča pena Sar-govega Kalodonta ... zobne kreme prekrasno čisti zobe, da jim lesketajočo belino, a usta varuje bolezenskih kali.
KALODONT
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
ŠTEV. 7 / 1931 / LETO III. / LJUBLJANA, KOPITARJEVA UL. 6 / TELEF. 2549 / ČEK. RAČUN 12.587
NAROČNINA LETNO 100 DIN POLLETNO 55 DIN / ŠTEVILKE PO 10 DIN / INOZEMSTVO LETNO 120 DIN / AMERIKA 3 DOL.
Polet je
VSEBINA:
Poletje.........................................................21?
Metulj v legendi, v naravi in stekleni metuljčnici (B. Orel) 218
Na športni univerzi (Drago Ulaga)...............................221
Z velesejmske umetnostne razstave v	juniju 1931 (R.L.). 224
Slovenska vas — muzej...........................................225
Za našo gospodinjo..............................................22?
Slovensko letalstvo.............................................229
Cilji Aerokluba.................................................250
Ali je Ljubljani letališče potrebno? (Dr. Stane Rape) . . 231
Novi motivi (France Krašovec).................................. 232
Naši zrakoplovi in njih tehnično delo	(Ing. Anton Kuhelj) 254
France Tratnik — petdesetletnik.................................255
Iz Narodnega gledališča v Ljubljani.............................256
Ženitev Yussufa Khana. Roman (F. Heller)........................258
Iz vsega sveta..................................................240
Moda in film....................................................244
Biološki oddelek pri Ufi........................................245
Charlie Chaplin: >Luči velemesta*...............................246
Grafološki kotiček..............................................246
Iz moderne arhitekture..........................................24?
Romantična arhitektura..........................................248
Slovenske zračne linije.........................................250
Nove knjige.....................................................251
Naslovna slika na ovitku: M. Bambič: I kar us (akvarel)
Metulj v legendi, v naravi in stekleni metuljčnici
Boris Orel
1.	VValdeinar Bonsels in Aleksej Remizov
Narava s svojim nebeškim rodom je vsekdar tisto vsemogočno in živo srce, tisto veličastno in skrivnostno svetišče, v katerega se zateče in zablodi človek, ki v svojih krogih ne najde odrešilnili odgovorov na ipravečna vprašanja zemeljskega bitja in žitja. Knjige nas uče: Harmonija je eden izmed temeljnih zakonov ustroja našega sveta. Odkod potem nemir in blodnja človeka, večno gine-vanje in porajanje stvari in odkod smrt, ta temna usoda zemeljskega reda? In nam knjige razodevajo: Človek in natura ne bosta nikoli dosegla absolutne harmonije v življenju, kajti vsak trenotek posega vanj svet s svojimi motnjami in neprenehljivim razpadom. Pa se izjasni nekaj bistveno novih točk k zakonu o harmoniji, namreč: Da sta harmonija in trajanje takorekoč identična ne samo v kozmičnem, temveč tudi v zemeljskem življenju, da absolutna harmonija znači mir in statiko, stremljenje po harmoniji pa razvoj in dinamiko. Da nemir, ta grozna gibljivost življenja, izvira prav iz tega vedno rušenega stremljenja po popolnosti, in da je smrt, ki preži na koncu vsakega
življenja, nujna posledica nedostatnosti tega stremljenja. Toda človek in natura. Kolikšna razlika! Kolikšna razlika med nemim, navidez suhoparnim, pa tako ubranim in po strogo usmerjenem temnu plešočim življenjem metulja in življenjem človeka-misleca, ki ima zgoraj razodetje najvišjih resnic, spodaj prepade, nad katerimi nenehoma boči mostove. Pri metulju: preprostost, življenje zaradi življenja. samoohrana.
Pri človeku: razvoj duševnega življenja, kulture, življenje radi interesov, zamotanost, liečimurne želje. Pri metulju: življenje v določenem krogu, pri človeku: življenje iz kroga v krog, večno prestopanje iz risa v ris, kot pravi pesnik. To je tisto: natura in vse stvari v njej imajo v svojih živ-1 jenskih krogih oporiščne točke, imajo ravnovesje, ki ga človek nima. Človek ima interesne sfere, žival pa jih mimo samoohranitvenih nima. Človeka vsi viški raznih kultur niso pomirili, nasprotno, do kraja so porušili ravnovesje, ki ga je postavil iz razumskih dognanj svoje dobe. Ta človek, ki ga velike resnice razumskega sveta niso potešile, daje v našem času prostora mislim vrnitve k naravi. Kajti v njej more doživeti in občutiti življenje v vsej naivnosti in primitivnosti pa brez vsakršne naloinlje-nosti. Radi teh misli je prišel v neko napeto stanje s civilizacijo. (Povojne umetniške generacije!) V večini slučajev j|e]t.(rmu človeku ime romantik. Romantik išče tujine in daljine. On se ne klati rad in mnogo samo po zgodovinski preteklosti, temveč tudi po tujih kulturah sedanjosti ali pa tudi po skritih življenjih živali in rastlin, ki so svet zase.1 Sodobna romantika: idilične sanje in satirični odpor. In ihče v svetovni literaturi pa ni tako značilen v teh tendencah nove romantike kot nemški pisatelj W a 1 d e m a r Bonsels. On je idilik in satirik, humorist, ljubitelj življenja in spoznavalec Boga v naravi. Ob njegovih knjigah
o	živalih, »Nebeški rod«, »Prigode čebelice Maje« pa še ob »Potovanju v Indijo«, se spomnimo, da so romantiki vseli nas2,v T Cervantes v »Pogovorih psov Scipija in Berganza«.
I.. L. A. Hoffmanu v »Mačku Muriju«, I olstoj v »Nožu za platno« in razni pisatelji v pravljičnih igrah in basnih in črticah (Pocci, pri nas Stritar, Valjavec, Kette in še drugi) primerjali bistvo človeka na živalih kot naivnih bitjih, ki stoje izven človeškega življenja (Mahrholz). »Prav to, toda z manjšim srdom in z večjim idiličnim humorjem dela moderni romantik Bonsels, če v »Nebeškem rodu« opisuje prigode in odrešitev nežnega vilinskega škrata in pri tem na čudovit način oživi gozdni travnik in njegove prebivalce.« Ta gozdni travnik, njegove živali in rastline imajo srce in dušo, ne morda slabo kopijo človeške, kot so jo polne mnoge sodobne pravljice, marveč prav svojo, samobitno nat urno. »Iz okvira srebrnih prigod vilinskega škrata čudovito lepo stopajo v ospredje karakterji živali v trpljenjih in dejanjih, v boju in ljubezni, nad celo pripovestjo pa, ki redko najde sovrstnice v svetovni literaturi, visita velika dobrota in vesoljna pobožnost.
Preteklost v teoriji, v romanu, čudno, eksotično okostje narave v resničnem, praktičnem življenju, to je Aleksej Remizov, ruski pisatelj v Parizu. Njegova »Olga« (velik odlomek iz te povesti »Na sinjem polju« izda v oktobru Jugoslov. knjigarna v prevodu M. Jarca) poka-zuje v vsem romantika, ki v obliki starih ruskih kronik in iz velike idile starega sveta oblikuje čudovito postavo
1	Iz Mahrholza: Deutsche Literatur d. Gegenwart.
“■ SOLNČNE PEGE  .........
„CREME ORIZOL" 5e^
DEPOT: COSMOCHEMIA, ZAGREB, Smičiklasova ulica 23
Ob toplih poletnih clneh letu mali metulj debeloglaoec po livadah
Ob toplih poletnih dneh leta mali metulj debeloglaoec po livadah
\Valdemar Bonsels
Metul j samec Aura je toplo pomladno noč prespal na narcisi o vrtu
doraščajoče deklice, katere usoda se vije iz realne doonač-n6sti kmečkih dvorov v sanjski svet prikazni. Vse njegove pisane stvari so že pol-pravljiea. Vseskozi se tudi iz njegovega zasebnega življenja razvidi noko stremljenje po pravljičnih videzih, po kulisah narave, ki naj bodo branik nasproti dinamiki velemestne tehnizacije. Aleksej Remizov z posebno ljubeznijo in vnetostjo piše pisma v obliki starih slavnostnih tekstov, svoje stanovanje ureja v podmorsko kraljestvo, ki je opremljeno z vso imitacijo podmorskega živalstva in rastlinstva. Slednje govori o njegovem nagnjenju do eksotizma, do tujine in daljine, toda ali niso take oznake preslabotne in mnogo prepovršne, da bi izvrtale pravzroke takih početij modernega romantika v velemestu? O tem še ni pri nas nihče pisal.
Lksotizem v romanu in potopisu pa je suh, reporterski, je slaba umetnost, če ga pisatelj ne ume vezati z mitosom in z vsem pojočim osrčjem narave (prim. izredno slabi potopis ing. F. Lupše v izdaji Vodnikove družbe!). Eksotično okostje narave v domovanju. A. Remi-zova: ali ga ni morda stvoril in izsanjal isti pošastni sen iz noči, ki oblikuje in oživlja v pravljicah, legendah, baladah in povestih starodavne mitične svetove demonov in vilinskih prikazni?
2.	Takrat, ko so metulji v gostih rojih leteli preko Petrove
gore...
Legenda pripoveduje, da so metulji stvori nedelje. Ko je Gospod sedmega dne počival, je ustvaril sebi v veselje in oddih metulje. Vzel je jutranjo zarjo, opoldanski ogenj solnca, večerni blesk in nočni sij. Rumene metulje je ustvaril zjutraj, plave opoldne, rdeče zvečer in temne s svojimi lunastimi in zvezdnatimi progami po noči. In ko je zemeljski prostor posejal in poslikal s cvetlicami, je
M
Šport je veselje
tako dolgo, dokler se telo ne utrudi. Vse lepote narave. katere razveseljujejo pešca v začetku poovanja, ne učinkujejo več, kadar duh in telo opešatat Ne podajajte se na noben izlet, niti na dopust brez PALMA pod: etni kov na čevljih. Pri vsakem kilometru, ki ga na PALMA podjetnikih prehodite, se bodete radi spomnili našega nasveta.
PALMA omogočaelastično hojo, ščiti noge in čevlje in Vas ohrani svežega ter veselega.
PALMA gumi podpetniki
povečajo veselje pri športu. Domač profasvod
takoj postavil v zračni prostor pestrobarvni svet metuljev. Cvetlice zgoraj in cvetlice spodaj. Cvetlica pogleduje metulja in metulj cvetlico. Sklenjeno je bilo večno prijateljstvo. Legenda pripoveduje dalje: ti metulji so bili rojeni ne da bi preje šli skozi nižje življenje gosenic ob zelju in listju. Prvotno so v jjolni lepoti izleteli iz božjih rok. Ko je bil potem svet v teku, je Najvišji tudi za me-
Podoben je bajnemu bitju, ta stoor iz sfinksa in kentaura
Čisto mlada težko oborožena gosenica Brahmaea s celim arzenalom trnja, las in rogooja
približa in odkrije. Tudi niso to čudaški zbiratelji, ki bi po steklenih škatljah kopičili pisane metulje in črne hrošče sebi v zabavo in ornament. Tudi nimajo egoistične krvi zbiratelja, imajo pa pisano besedo, ki je močna in prožna dovolj, da se iz še tako grozne stvarnosti in tragedije metulja povzpne v bajni svet čaro-krasnega metuljčnega kraljestva in rastlinskih čudežev tropičnih 'pokrajin. In imajo filmsko kamero, fotografijo, ki je dovršena in poetična dovolj, da nadomesti vsako pravljično fantazijsko sliko. Ali ne veje iz teh živalskih knjig s fotografijami čar tiste stare zemljepisne karte iz 16. stoletja (Erste Alaska Karta von de Jode, 1593), na kateri simbolično predstavljajo dežele, reke in morja zmaji, živali in ljudje. Poglavja iz življenja teh pisateljev pa bi se prav lahko začela s takim uvodnim stavkom: Takrat, ko so metulji v gostih rojih leteli preko Petrove gore...
Aleksej Hemizov, eksotični ljubitelj in opisovalec narave
rjo poslikana. Na zadnjih perotih nosi barvnat spomin na gosenico: med črnimi pasovi tli rdeč svit — propadna svetloba somraka. Že zdavnaj ga poznamo. Belolasi učitelj, ki je v času mojih otroških
Nadaljevanje na str. 223
Levo: Yamamai, največji nai metulj, ki se je priselil pred 70 leti iz Azije.
Slike metuljev so posnete po zbirkah g. R. Rakovca
Ledeničar (Erebia triglavensis) živi le v triglavskem pogorju
Metulje o naravi fotograjirati je težko
tul je izmislil posebno nalogo: oni. morajo nesti jajčeca. Iz jajčec smuknejo gosenice in kar je nekoč Gospodova roka storila v čudoviti igri, so zdaj opravljale gosenice in njihove preobrazbe, zapredek, iz katerega vzleti ob pravem času metulj.
Tako legenda, ki pri različnih narodili kroži v različnih oblikah. Toda odzvoka njene fabule še ni konec in njen duh živi v živalskih pravljicah in v številnih knjigah o življenju metulja. Friedrich Schnack,
Bengt Benj, Paul Eipper, Henry Williamson. pri nas: Fr. Erjavec itd., to so imena mož, ki jim je tuja vsaka šolska prirodoslovna modrost, ki življenje metulja zatemni, ne pa
Zbirka somračnikov
3. Krila nočnega metulja nad nagrobnim kamnom. (Villiers)
Mlečkov veščec: nočni metulj, hiter pilot, hitrejši od lastovke, Preko večernih cvetlic vrši nalik puščici. Po dnevi pa si kakor vsi ponočni metulji ne more pomagati: vročina ga upeha. Ko napoči so-mrak, ga nikakor ne moreš pridržati. Pustimo ga, naj leti: lačen je in željan ljubavnih pustolovščin. Rjavkasto-olivna je njegova porotna mrena in s svetlorjavo senčno
Vesela trojica na oddihu. V sredi Drugo Ulaga
Pugled na osrednje poslopje in plavalni bazen berlinske visoke šole za telesno kulturo	Desno: Gimnastika
Na športni univerzi
Drago Ulaga
Ko sem prvič držal v rokah vozni listek za 720 Din, na katerem je bilo natisnjeno Ljubljana-Berlin, Anhalter-bahnhof, sem bil čudno nemiren. Kakšen je Berlin, kako bo na športni univerzi, kakšna bo nova družba — vse to mi je šlo na vožnji skozi srce in skozi možgane in v duliu
Desno: Dijaki d šolski uniformi
Spodaj: Skok
Spodaj desno: Predu-oalnica na prostem
Dijakinje pri zabavi: Ubogi Amor!
sem gledal morje ogromnih hiš, tisoče luči in kolone avtomobilov. Ko se je začelo po drugi noči vožnje svetlikati in ko je ura kazala, da se bližamo štirimilijonskemu mestu, sem zagledal neizmerno ravnino, žitna polja, borove gozdiče, mline na veter, pogosta jezera in vedno več tovarn. Da, teh je bilo vedno več in vedno več lesenih hišic, s socijalističnimi ali nacionalističnimi zastavicami okrašenih, kjer uživajo meščani svoj skromni weekend.
Kje je stadion? To je bilo prvo vprašanje v Berlinu in vljudni policaj mi je svetoval podzemsko železnico. Pol ure vožnje pod zemljo in nad hišami mimo zoološkega vrta in skozi Charlottenburg in prikazala se je zelena planota: Deutsches Stadion in Deutsches Sportforum. Ogromen je ta stadion, kameniti sedeži obrobljajo zeleno polje, vmes je črno tekališče za atlete in strmo dirkališče za motorne dirke. Na eni strani 100 m dolga plavalnica, na drugi tribune za konjske dirke, igrišča za to in ono in zadaj dolgo nizko poslopje z zlatim napisom: Deutsche Hochschule fiir Leibesiibungen. Ko sem si vse to ogledoval, je že hodil z menoj Hermann, moj prvi nemški prijatelj, sedaj asistent na institutu za telesno kulturo na hamburški univerzi. Skupaj sva dobila sobo v kolegiju in skupaj sva se pripravljala na sprejemni izpit.
Lahko je priti v Berlin ali teže je postati »studiosus rerum gymnasticarum«, zakaj ne zadostuje ti le matura, zahteva se tudi izpit iz telovadbe, lahke atletike in plavanja in končno stroga zdravniška preiskava. Ko sem izvedel, da je nad sto kandidatov prijavljenih in da jih bodo sprejeli le 35, tedaj sem se zavedel vse resnosti položaja in tekmoval sem z voljo kakor še nikoli prej in nikoli pozneje.
Dober teden pozueje je imel že vsakdo izbrane predmete, ki jih bo v prvem semestru obiskoval in z indeksom
Plavanje: pred startom
v rokah smo začeli zbirati podpise. Študij sam je zelo obsežen; poučujejo 30 panog telesne kulture, različnih predavanj s seminarji pa je okrog 40. Na praktične vaje
polagajo veliko važnost, saj obsegajo skoro polovico vsega študija. Celotni učni načrt obsega štiri velike skupine:
1. praksa (vse vrste športa),
2. zdravoslovje,
3. vzgojeslovje,
4. upravoslovje.
Vsak slušatelj je dolžan, da se \ letih študija seznani z vsemi panogami športa. 1/. važnejših disciplin, to je iz gimnastike, lahke atletike, boksa, orodne telovadbe, plavanja, rokometa, nogometa in drugih iger mora napraviti izpite. Prvi trije semestri so namenjeni zlasti anatomiji, fiziologiji in vedi o konstituciji telesa. Tudi prvi izpit, ki ga lahko delate koncem tretjega semestra, obsega samo zdravstveno skupino.
Navidezno čisto drugo polje je vzgojeslovje: profesor Spranger predava o filozofiji, dr. Sippel o športni psihologiji, prof. Holz o športni metodiki itd. Zelo zanimive so psihološke vaje, kjer se preizkuša reakcija živčevja, duševna in telesna utrujenost in podobno. Pester študij odgovarja pisani nalogi, ki jo ima učitelj telesnih vaj v praksi. Na oko mora znati presoditi človeka ali je sposoben za plavača ali za tekača, za igralca nogometa ali za orodnega telovadca; ali prenese njegov temperament dolge proge ali je počasen ali hiter, ali je borben, vztrajen, resen, ali je statične ali dinamične nature, ali dopušča njegovo zdravje večje napore in podobno. Skratka, profesor telesnih vaj mora poznati svoj objekt, t. j. človeka z duševne in telesne strani. Poleg običajnih predmetov najdeš v učnem načrtu tudi glasbo in narodne plese, športno žur-nalistiko in modeliranje, govorniški seminar, hockey in rugby — sploh vse panoge športa in pomožne vede.
Pri teku
Športna univerza razpolaga s številnimi igrišči in bazeni, z moderno opremljenimi stavbami, sploh z vsem, kar je potrebno. Berlinska medicinska fakulteta nudi svoje institute in deloma tudi profesorje. V znanstvene namene služijo razni laboratoriji, kakor antropometrijski, rentge-nološki, fiziološki in psihološki, ki so nastanjeni v bližini stadiona. Namen berlinske visoke šole ni le ta, da izšola akademske športne učitelje, njena naloga je v usmerjanju in poglabljanju športa. To delo vrše profesorji z izdajanjem revij in s pisanjem knjig.
V	najkrajšem času si je pridobila berlinska visoka šola za telesne vaje svetovni sloves. Obiskujejo jo teden za tednom razne študijske komisije iz Anglije in Amerike, iz Japonske in Afganistana. Med slušatelji so zastopano najrazličnejše narodnosti od Indijcev do Albancev. Inozemske vlade razpisujejo štipendije za športni študij in Bolgarska n. pr. je poslala v Berlin kar štiri akademike. Tudi Slovenci smo v »Sportforumu« že poznani; bivša >Jugoslovanska Orlovska Zveza« je poslala v zadnjih letih v Berlin štiri akademike, ki so napravili nekaj semestrov. Vseh slušateljev je okrog 350, med njimi tretjina žensk. Skoraj ves dan imajo na sebi belo športno oblekco — ali, če je hladno, moder površnik za trening. V kratkih hlačkah zahajajo fantje zagorelih postav in krepkih udov v predavalnico, katero krije nebesna modrina. Vtis sproščenosti imaš, če vse to opazuješ in nehote se spomniš antičnih gimnazij.
»Treniraj in študiraj,« je geslo športnika študenta, to zahtevajo tudi pogoji za diplomski izpit, ki ga delaš koncem sedmega in osmega semestra. Najprej moraš oddati diplomsko delo, v katerem obravnavaš neko športno vprašanje iz tehnike gibanja, ali iz zgodovine telesnih vaj
ali iz estetike in podobno. Moja naloga n. pr. je bila primerjava naravnega telesnega kretanja kakršno vidimo v športu z stiliziranim kretanjeni starih prostih vaj in orodne telovadbe; to vprašanje sem moral obdelati z zdravstvenega in estetskega vidika in rezultat je pokazal, da so velike prednosti v naravnem kretanju. Ustmeni izpit se dela iz devetih predmetov, praktični pa iz popularnejših vrst športa. Poleg tega mora vsak absolvent dokazati izredne sposobnosti v disciplini, ki si jo sam izbere. Pri tem izpitu so mere tako visoke, da ga ni Jugoslovana, ki bi mogel doseči v plavanju ali v lahki atletiki red »prav dobro«. Jaz sem si izbral orodno telovadbo, katero senu v prejšnjih letih veliko gojil.
Kdor gre v Berlin, ta mora delati — in čim več dela, tem večje praznine se mu odpirajo; to je lepota vsakega študija in tudi športnega. Slušateljem je na razpolago bogata knjižnica, ki obsega čez 10.000 raznih del za. športni študij. Praktični pouk dopolnjujejo razni rekorderji, ki so od časa do časa povabljeni v »Sportforum«, da kažejo svojo tehniko in svojo metodo. Pogosto se prirejajo tudi ekskurzije; bili smo na olimpijadi v Amsterdamu, obiskovali smo vse važnejše športne prireditve, o Božiču smo hodili na Tirolsko k smuškim kurzom. Vsega je enkrat konec in tako tudi športnega študija na zelenih tratah med Charlotten-bourgom in med Spandauom. Le škoda, da je Berlin tako daleč ...
Nadaljevanje s sir. 220
let stanoval v isti hiši, mi je razkazal raznovrstne mlečkove vešče. Na trepetajoči gubasti roki starčka je sedel in njegova krila so drgetala. Tako zaljubljen jc bil učitelj v svoje ponočnjake, ki jih je gojil vsako leto, da sem v svojem otroškem čuvstvovanju veroval, da je njegova duša po njegovi smrti odletela v onostranost na inetu-ljastih perotih ponočnjaka; kajti 011 je umrl nekega poletnega večera malo po solnčnem zahodu, ob polni luni, ki je bolnikom nevarna, ponočnjake pa draži k divjemu vzletu. Skozi temo, nad katero so se vžigale zvezde, vršijo inlečkovi veščeci, z njimi pa stari metuljar: kajti človek bo po neki davni besedi v to izpremenjen, kar je. (Prosto po Fr. Schnacku; Im Wunderreiche der Falter.)
4.	Drama v juniju ali najgroznejša realnost metulja.
Grmovje v solneu. Grem mimo in pogledam: belozelene gosenice se plazijo po listih. V marcu so samice1 prilepile svoja jajčeca na veje. Toda: saj ne bo mnogo iz teh gosenic: najezdniki so šinili preko listov. Ne brenče, so brezglasni. Vohajo in tipajo. Gotovo so samice, ki bi rade odložile jačeca. Kako neprevidna je neumna gosenica, ki se izpod listov drzne daleč naprej v nepoznanost. kjer prežijo njeni smrtni sovražniki — najezdniki. Naj bi ostala skrita v goščavi. Najezdnik priplava in obstane lahno nad njo. Obraz k obrazu. Temno telo grozi. Velikanski strah prešine gosenico, njen tenki čut je zaznal za bližino flibu-stirja. Toda prepozno: prozorne peroti najezdnika javljajo usodo gosenice. Z bliskovito hitrostjo se usede najezdnik na obraz gosenice in z dolgim leglom zadene ob drugi prsni odsek gosenice ter ga zapiči globoko v njeno meso. Skozi lasasto cev legla-bodala polzijo jajčeca v živo gnezdo. Gosenica skuša, da se nasilnice z vso silo otrese. Ali zaman! Samica trdno sedi in se ne premakne prej, dokler ni svoje temno in grozno materinsko delo izvršila. Gotovo. Bodalo je izvlečeno iz rane, najezdnika ni več. In tedaj, po odletu smrtnega sla. ki je med bitje gosenice in življenje bodočega metulja postavil nepremostljivo mejo. pade gosenica na svoj list nazaj in se vede, ko da se ni nič pripetilo. Nadaljuje svoje staro življenje: žre, se plazi od lista do lista, žre, se iztrebi in žre. Dan na dan. Gosenica brez slutnje. Potem napoči dan, ki pomeni konec dobe gosenice: ona postane zapredek. In doba zapredka poteče. Toda metulj ne dozori v mračni stanici. Nekega jutra prevrtajo pergament temne glave žuželk: vihrav roj novih najezdnikov odbrenči iz izposojene, prevarane in umorjene matere.
To je tragedija gosenice, metulja. Milijonkrat in mnogoterno se odigrava v velikem, lepem metuljčjem letu.
Tragedija? Boljše: neizprosna vodoravnost vesoljnega reda... (Prosto po Fr. Schnacku.)
OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLINSKA KAVA
Louis Adamič, Slovenec z Grosupljega, ki je 'zaslovel v ameriških književnih krogih z zgodovinskim delom o ameriškem delavskem gibanju »Df/namite«
Z velesejmske umetnostne razstave v juniju 1931
Deseti in	ob-
enem jubilejni velesejem v Ljubljani je letos poleg drugih posebnih prireditev organiziral tudi IV. umetn. razstavo, ki je imel nje vodstvo in aranžma prof. Iv. Vavpotič. V paviljonu K se je zbralo lepo	šte-
vilo del naših prvih umetnikov, večinoma pa le mlajših, dočirn je bilo izmed starejših zastopanih le malo imen. Razstava je dala prav slično kakor ona Vseslov. gasilskega kongresa 1930 dober pregled naše likovne	umetnosti	v
1. 1930-31, žal	jo je	pa	ka-
zilo precejšnje število diletantskih in amaterskih del, ki so prikrojena okusu publike, narejena le za prodajo. Izmed prvorazrednega kadra razstavljenih umetnin nam je pač v prvi vrsti omeniti dela Fr. Kralja in Jožeta Gorjupa, ki sta zanesla v prireditev veliko svežega in mladega temperamenta, France z nepričakovano stilistiko svojega novega barvnega in formalnega iskanja, Gorjup pa z resno problematiko slikarskega gledanja. Oba sta razstavila tudi skulpture, Gorjup vrsto aktov, ki izdajajo slikarski koncept statuaričnosti. Tone Kralj je razstavil »Portret moje ženen« in veliko kompozicijo »Salome« (olje 1931). Izmed kiparjev je brez dvoma prednjačil France Gorše z nekaterimi starejšimi deli, ki nosijo svoj pečat, v mlajših sc še ni znašel. Med ostalimi imeni
Paviljon K, v katerem je bila prirejena letošnja umetnostna razstava
Jože Gorjup: Florentinka. Olje, 1931
France Gorše: Portret Bogomir Magajna.
Mavec, 1931
bi bilo omeniti Karla Jiraka iz Ptuja, ki po barvni in snovni idiliki ni duleč. od nekaterih Hrvatov in Dunajčanov, »Domov« je bila izmed njegovih najboljša podoba; Miho Maleša z eno letošnjo monotipijo, Alberta Sirka, ki sicer riše in slika čisto vstran ml današnjega dne, nekaj akvarelov Ivana Kos a iz Maribora v zelo lepi izvedbi in občutju, Niko Pirnata z vrsto risb v manj prepričevalni, kot rutinirani obliki in še tega in onega.
Izmed ostalih bi z izjemo Mire Pregljeve ter Anice Zupančeve, ki pa nista dali nič važnega, pri strožji izbiri najbrž niti eden ne prišel za razstavo v poštev, in sicer ali sploh ne ali pa ne s takšnimi deli, kakršna je bil gledalec topot prisiljen gledati.
R. L.
France Kralj: Rodbinski naslednik. Olje, 1931
' za prav niti ni toliko napak in važno, da se goji telesna kultura, ndarle in bi bilo vse v redu, če
Slovenska vas — muzej
Fresko slika v stari cerkvi o Ratečah na Gorenjskem
Levo: Stara kmetska hiša o Zalogu pod Storžičem
in iz tega, ker je domač. On zato hiti v gore, kjer so solnce, prostost, čist zrak in lep razgled. On gre v hribe, ko da je tam stvarno nekaj izgubil in v vodo tudi tako. Vas — ta je zanj zares španska vas.
Nasprotno pa tuiec nerad leze v breg, čeprav se rajši koplje. Tujec — in tujcev in letoviščarjev je pri nas, tako vsaj pravijo in mislim, da ne lažejo, od leta do ko nastopi poleijc jii izgine z gora »ucg. slu posebno	letn \eč. — Tujec ostaja rajši kar pri tleh in pri ljudeh,
dve stvari, ki jima meščan, hiteč v prosto prirodo, posveti	Tujec je prav za prav neke vrste boljši človek, se reče, nje-
pozornost: gora in voda. Tedaj se napolnijo vlaki, kopalni	govo pojmovanje je navsezadnje bolj človeško, dejali bi,
in turistovski vlaki in dan za dnem, nedeljo za nedeljo,	da tudi tanjše in pretkano. Tujcu je v takem kraju vse tuje
se ponavlja slika, ki ni nič manj dolgočasna kot brez-	in neznano in novo, on je nad svojim letoviščem navdu-
značajna: ogromne množice ljudi hite na neznano povelje	šen, vzhičen, študira kraj in ljudi, ko se domačin le dolgo-
neznanih sil v vodo in na gore. In temu, čemur posvete dotični čas, se pravi telesna kultura, higijena itd. Saj stvar je moderna in prav gotovo je za nas vse zelo ampak križ je v tem vei bi tak človek s telesno kulturo večjidel ne bil brez vsake druge kulture. Ker slabost pojava je pač in bo v tem, da so ga iznašli prav za prav tisti, ki drugega niso bili zmožni iznajti, in če ga je iznašel duh mase, je to pač prva iznajdba, ki jo imamo njej pripisovati.
V	sezoni kopalnih in turistovskih vlakov in krajev z internacijonal-nimi alirami se hodimo torej kopat in na gore in tedaj tudi potujemo skozi naše, slovenske vasi, ki jih seveda tudi gloje črv napredka.
Vendar — tedaj imaš malo časa za vas, moral bi tam letovati, jo dalj časa uživati, opazovati, če bi jo hotel tudi spoznati. Mi pa le hitimo skoznje, da pridemo prej do vode, ozir. do vznožja hriba ali še do česa drugega. Domači človek se danes v vasi ne ustavlja, čemu tudi, on je domač, on ni tam ničesar izgubil, njemu
je vse to znano iz knjig	Znamenje	o	Zalogu	pod	Storžičem	Notranjičina	cerkve	na	Krtini pri Dobu
Stara poslikana skrinja iz I. 1818 o Ratečah
časi, kajti le-ta ima morda tu sorodnika, tam sorodnika in je skratka domač. Misliti pa bi se dalo, da je v le svoji sodbi domač in da ne ve resnice, da je tisti idealen domačin, ki mu je domača zemlja z vsakim dnem znova tuja. Tujec pa to ve in postane v takem kraju neverjetno hitro zares domač! .
Kajti on ne ljubi človeka edinega in krajine edine, on ljubi vse. Zanima ga stara umetnost, staro blago, narodna noša, steklo, denar, ljudski običaj, trohel svetnik v cerkvi in beneški lestenec v zakristiji, zanima ga slikana končnica postelje in stara inajolika — in na kmetih je te robe vendar toliko. In tujec vse iztakne, on bi bil najboljši muzejski upravnik, toda pomni: upravnik lastnega muzeja, ker javnih ne more prenašati, tujec že najde staro avbo in staro sliko na šipo in zanimivo uro in dragoceno skrinjo, kajti 011 reče človeku, da se zanima zanje in da takih ni še nikjer videl. In on vam obere vso vas, da dobi del kake garniture, kupi, tujci imajo denar in prijazni so tudi in zanimajo se tudi in ljudje jim dado — in ž njimi gredo vsi ti prelestni predmeti in se nič več ne vračajo. Čemu tudi — domačinu je to itak vse znano.
Danes se imenuje ta tujec pri nas večidel Hrvat, nato Nemec, Čeh in po redu. In zakaj vse se ti ta človek ne zanima! In česa ti 011 ne ve! Kako tudi ne bi vedel, kajti ko vprašaš človeka na vasi, če je bil že kdo domačih tu. da bi kupil onole skrinjo pod streho in tisto staro solnico in poslikana vrata in podobno, tistih domačih, ki bi morali na to narodno blago paziti, ti bo povedal, da o njili sploh nič ne ve.
Slovenska vas je muzej in malo najdeš podobnih po svetu. Skoro vsaka stara cerkev skriva pod belini ometom staro slikarijo, ki jo pa pusti v miru, če si jo zasledil. Po zakristijah in zvonikih gestikulirajo stari črvivi svetniki z umnimi obrazi. Za velikim oltarjem stoječe oltarne slike so gotovo ena Layerjeva oz. iz njegove šole, ena Metzin-gerjeva, ena Jelovškova itd. Lestenec je brez dvoma beneško steklo in v zidu so skriti slopi in kapiteli starih
Hiša d Zalogu pod Storžičem
gotskih oblik. Duh in obraz te umetnosti te spremlja po znamenjih med polji, tam so čudovite stvari doma, v teh kapelicah in križih, spremlja te po kozolcih in zideh, kjer so majhna svetišča. Stari gradovi in posloipja in dvorci so polni slik in štukatur in zavitili stopnišč. Ko pa stopiš v bolj in bolj redke kmečke bajte stare vrste, si kar pred muzejskim oddelkom: izba na stari način, streha po svoje, ognjišče enako, strop iz tramov in v tramu letnica, skrinja tu. skrinja tam, stara omara in postelja, star porcelan, slika na šipo, pozabljen voz pod kapom in tako naprej brez konca. In danes te stvari bolj in bolj odhajajo od nas in naše vasi postajajo prazne. I11 čeprav smo domačini, to vendar lahko iz dna srca obžalujemo.
SLOVENEC
CE KUPUJEŠ
CE PRODAJAŠ
ČE KAJ IŠČEŠ
OGLAŠAJ V
smvENCUm
USPEH |E ZPGOTOVLIEN
Francoski vojak. Slika na stranici skrinje iz I. 1812 v Ratečah
Za našo gospodinjo
Snaženje parketnih tal
Dandanes poznamo že zelo različno gradivo (materijal) za izdelovanje stanovanjskih tal. Splošno razločujemo vložena in vlita tla. Vložena tla so največkrat iz losa, včasih tudi iz kamenitih plošč.
Vlita tla so največkrat iz cementa (terazzo in cementni mozaik) ali iz ksilolita (lesni kamen).
Za stanovanjske prostore so najbolj primerna tla zložena iz gladkih deščic, največkrat iz hrastovine ali bukovine. Deščice se druga v drugo tesno spajajo, tako, da ne delajo poči, kjer bi.se sicer nabiral prah. Taka tla se imenujejo parket.
Kadar polagajo v stanovanje parket, naj gospodinja pazi, da se uporablja suh les, ker se sicer lahko pojavi tako zvana hišna goba (merulius lacrimans). Ta goba potrebuje za svojo rast vlago; dobiva jo iz vlažnih tal ali
Slika 1. Parketne deščice snaži z jeklenimi odmiki v smeri lesnih olaken
Slika 2. Z električnim strojem pobira prah z omare
pa iz mokrega zidovja. V takem stanovanju se pojavi značilen duh po gobah. Zelo neprijeten je, pa tudi vdihovanje trosa hišne gobe je zdravju škodljivo.
Različne vrste tal zahtevajo tudi različno snaženje — zato je potrebno, da gospodinja prav dobro zna .i*n ve, kako mora pri čiščenju teh postopati, ker z neprevidnim -postopanjem pri snaženju lahko več škoduje kakor koristi, poleg lega pa še mnogo časa zgubi.
Začnimo s parketnimi tlemi. Vsakdanje snaženje je ka j preprosto. Tla pometi z omelom, z volneno cunjo pobriši prah, nato po potrebi obdrgni s š.četjo, na zadnje pa zopet prah pobriši z volneno cunjo.ali z bombaževim omelom, ki si ga prav lahko sama napraviš.
Prosimo, naj se cenjeni naročniki, ki še niso poravnali zaostale naročnine, poslužijo položnic, priloženiO šesti številki v la namen	'	Uprava	revije	»Ilustracija«
Vadite se PRAVILNO kopati na zraku in mi solncu i t. j. pred so'nčenjem vterite čvrsto svoje telo, in sicer kadar je suho. z j
NI VE A" CREME | NI VE Ar ULJE i
Oboje vsebuje — edino te vrste — Eucerit sestavino /a nego ko/o I
—	oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice, oboje potemnuje polt tudi ob oblačnem nebu. Nivea-creme Vas ohlaja ob vročini. Nivea-ulje j brani Vas pred hladom ob neugodnem vremenu, a s tem tudi j pred prehladom	I
Nivea-creme: Din 5'— do 22'— Nivea olje: Din 25’— in 35— j
Proizvaja
Jugosl. P. Beiersdorl' & Co. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ul. 24
rumeni vosek in parafin
Temeljito čiščenje parketnih tal pa zahteva več truda in posebno skrbne pozornosti. Vrši se takole:
Najprvo posamezne parketne deščice v smeri lesnih vlaken z jeklenimi ostružki obdrgnemo. Nato pometemo tla z omelom. Ko se je prah vlegel, obrišemo tla z bombaževim omelom ali s cunjo ali s posebnim električnim strojem, ki vsrkuje prah.
Dobro očiščena in izprašena tla namažemo v zelo tanki plasti s parketnim loščilom. Le tako se da s ščetjo dobro loščiti ((svetliti). Namazana tla dobro posušimo in šele nato s ščetjo zdrgnemo, najbolje zopet v smeri lesnih vlaken. Ščetamo (ščetimo, ščetkamo) jih lahko tudi s ščetjo na električni pogon. Nazadnje tla z volneno krpo prav dobro izbrišemo.
Parketno voščilo si gospodinja lahko sama napravi na tale način: V lončku raztopi 75 dkg rumenega voska in 20 dkg parafina. Nato lonček neprestano mešajoč odstavi, vlivaj 2 in pol litra bencina in osininko litra terpentina in še mešaj, dokler se tekočina ne začne strjevati. Preden se loščilo popolnoma strdi, ga vlij v pripravne škatle in dobro zapri.
Slika 4. Tla soelli s ščetjo na električni pogon
Levo: Slika 3. Parketna tla lošči (svetli) s ščetmi na nogah, kar je navadnejše — zopet v smeri lesnih vlaken
Spodaj: Slika 6. Ko meša raztopino voska in parafina, vliva varno, daleč od ognja, vanjo bencin, za tem še terpentin Foto »Ilu»tr»clJ««
Slika 5.
Na ognju topi
Zgoraj: Brezmotorno letalo, ki so ga zgradili člani aerokluba sami
Levo: Celotni inventar ljubi janske-ga Aerokluba brez najmlajšega člana »Lojzeta«
Foto »Ilustracija*
Spodaj: »Lojze« in »Ljubljana« na letališču v Šiški
Foto E. Zupan
Slovensko letalstvo
Po vojski ga na vsak način moramo identificirati z ljubljanskim Aeroklubom »Naša krila*. A bavili so se praktično z letalstvom že pred vojsko nekateri posamezniki, ki so dosegli lepe uspehe, tako začetnik slov. letalstva Edvard Rusjan, ki je s svojimi konstrukcijami in poskusi postal svetovno znan. Dalje
J>rof. Julij Nardin, ki je zgradil prvo brezmotorno etalo, Vilko Peternelj in zlasti ing. Stanko Bloudek, ki je konstruiral več originalnih tipov letal, ki so mu prinesla velik sloves, ki so ga večali mnogi uspeli poleti. Anton Ojster je izpopolnil padalo, da jo
Pogled z uuijona >Ljubljana«. Kopališče Ilirije in velesejm	Foto E. Zupan
Desno: »Lojze« in njegovi prijatelji
Foto »Ilustracija«
med vojno dobavljal padala za avstrijsko armado. Po vojski je en model njegovega padala odkupila Č. S.R. 1918 se je ob prevratu osnovala v Ljubljani letalska stotnija, 1924 pa so ustanovili podružnico Aerokluba »Naša krila«, ki je začela delovati s polno paro. Nabavil si je več lastnih avijonov, priredil dva uspela mitinga, člani so zgradili brezmotorno letalo, ing. Bloudek pa je za klub konstruiral novo letalo Bloudek XV. Ljubljanski Aeroklub napreduje tiho, a gotovo, kar mu daje pogoje za uspeh.
Pred poletom
Cilji Aerokluba
Ljubljanska sekcija Aerokluba je bila ustanovljena 1924. leta, vendar je po odhodu vojaške letalske eskadrile prenehala s svojini delom, dokler ni bila poživljena leta 1926. Glavni cilj poživljenega dela je bil, popularizirati smisel za letenje med najširšimi sloji našega naroda in nekako privzgojeno bojazen pred izprehodi v zračno .morje izbrisati iz mišljenja ljudstva s praktičnim izvajanjem letenja. Lepo uspela prva prireditev — I. letalski meeting v Ljubljani — je utrla ]X)t klubovemu delu in mu omogočila nabavo civilnega letala »Ljubljane«, ki verlio že od leta 1927. neprestano vrši propagatorsko službo in najjasneje dokazuje, da letenje pravilno pojmovano in izvajano ni prav nič bolj nevarno, kot uporaba vsakega drugega prometnega sredstva.
Klub pa ni ostal le pri propagandnem delu za letenje samo, temveč se je ipovzpel še za korak dalje in skušal uveljaviti načelo, da velja delo na polju letalstva v svetu
le toliko, v kolikor je posamezna nacija zmožna iz svojega prinesti na oltar skupnega napredka gotove dobrine. Velike žrtve, ki so bale v zvezi s tem stremljenjem, je klub premagal ob res velikodušni podpori naše ožje domovine in prinesel dokaz, da Slovenci ne le dajemo prvovrsten leteči materijal v obliki letalskega osobja, temveč da imamo v svoji sredi izredno nadarjene konstrukterje, ki morejo tekmovati s konstrukterji največjih svetovnih narodov. Član kluba ing. Stanko Bloudek je podal konstrukcijo za letalo »Lojze«, ki je priznano danes najboljši civilni aparat jugoslovanske konstrukcije, ki more stati v ravni vrsti s konstrukcijami inozemskih letalskh tvornic, ing. Anton Kuhelj, istotako klubov član pa je naš najboljši teoretik, ki je tudi napravil za letalo »Lojze« statični proračun in se izredno udejstvuje na polju konstrukcij brez-motornih letal. Tudi gradnja letala je bila izvedena po klubovih članih, tako da moremo priznati še posebne zasluge ljubljanski sekciji Aerokluba za delo, izvršenem na tem polju.
Vse to prizadevanje pa moremo smatrati le za sporadične poskuse, zanesti v javnost smisel za letenje, pokazati pota za dosego nacionalne letalske industrije z domačimi močmi in domačim materijaloin, glavni smoter vsega dela na polju civilne avijacije pa je dosegljiv samo in le v toliko, v kolikor bi v državi kot celoti zmogli organizacijo sistematičnega dela. Centrala, ki bi imela širok pogled na civilno letalstvo in njega organizacijo v državi, nadzorna oblast, ki bi s programom za nekaj let naprej usmerila vse delo prostovoljnih in poklicnih činiteljev k gotovemu cilju, bi bili edini izhod iz kaosa, v katerem se pri nas danes težnja za ustvarjanje civilne avijacije nahaja. Kakor je Slovenija bila vodilna v primerih, ki smo jih že navedli« tako skuša najvažnejšo fazo civilnega letalskega razvoja pri nas ljubljanska sekcija sforsirati na merodajnih mestih, za kar pa naravno potrebuje vse pomoči naše uvidevne javnosti, predvsem pa naklonjenosti domačega časopisja. V programu ima Aeroklub važne stvari, za katere bo treba predvsem mnogo finančne podpore. Prvič: nakup novih šolskih letal, kar je za razvoj civilnega letalstva izredne važnosti. In drugič: ustanovitev in organizacija pilotskih šol, v katerih naj se izvežbajo bodoči naši letalci. Zbrani denar naj b.i torej služil za svrhe, ki so za razvoj našega civilnega letalstva neobhodno potrebne. Izvežbani kader letalcev bo mogel pospešiti razvoj letalstva pri nas v taki meri, da bomo vedno mogli tekmovati s sosednimi narodi v žilavi tekmi mednarodnega zračnega prometa.
Da Aeroklub v Ljubljani doseže tudi ta zaenkrat najvažnejši cilj: sistemiziran je celokupnega dela na polju civilnega letalstva v naši državi, mu iskreno želimo in smo uverjeni, da bo njegovo prizadevanje simpatično pozdravila vsa naša javnost.
Prof. Julij Nardin	Vilko	Peternelj	pred	spojini	letalom.	1910	Ing.	Stanko	Bloudek
Zgoraj: Orjaški ptič. Spodaj: Kuhinja o letalu
Ali je Ljubljani letališče potrebno?
Dr. Stane Rape, Ljubljana
Zadnja leta se sporadično pojavlja vest, da prejme Ljubljana kot središče Slovenije končno vendarle svoje letališče. Prav kakor se pa taka vest nenadoma pojavi, tako nenadno zopet utihne in vse gre svojo staro pot naprej. Zdi se mi, da ne bo odveč, ako si skušamo pred-očiti vzroke tega pojava in da brez pridržkov enkrat za vselej ugotovimo javno, ali je letališče Ljubljani potrebno in če je, kaki so razlogi, ki nujno silijo merodajne činitelje, da zadevo čim prej uresničijo.
Stara resnica je, da smatramo vsi Slovenijo za nekako tujsko-prometno središče naše države, saj njene pri-rodne krasote v zvezi z izredno zdravim planinskim podnebjem nudijo vsakomur največ možnosti za oddili in za okrepitev. Ako tedaj o tem ni vredno izgubljati besed, si je pa potrebno predočiti vse, kar moderni tujski promet podpira ali pospešuje. Ne moremo tajiti, da je svoj čas za živahen tujski promet zadostovalo v prvi vrsti to, kar mi v Sloveniji v največji meri imamo, t. j. naravne krasote in zdravo podnebje, prav tako pa ne moremo tajiti, da dandanes ti dve veliki dobrini ne zadostujeta niti zdaleč več za pritegnitev tujcev v naše kraje, saj so zahteve le-teh od dne do dne večje. Treba je organizirati udobnosti v letoviščih, ki odgovarjajo razvajenemu okusu, kar so vse s hvalevredno podjetnostjo izvedli odnosno še izvajajo domačini, treba pa je skrbeti tudi za čim udobnejše potovanje v letovišča! Neizpodbitno dejstvo je, da osebe, ki se odločijo prebiti počitnice v kakem lepem in zdravem kraju, izbirajo najprej z vidika, kaj jim tak kraj nudi na udobnosti, ker si pač vsakdo želi izogniti se pomnajklji-vostim, ki jim je ev. izpostavljen doma, ali pa zahteva vsaj tisto udobnost, ki jo je dnevno vajen, nato pa igra prav veliko ulogo tudi način potovanja in čas, ki ga potrebujemo iz domačega kraja v letovišče. Za ta poslednji del organizacije tujskega prometa pri nas pa moramo
ugotoviti, da je še povsem neizveden in da čaka nujne rešitve, ako nočemo, da bodo naša sicer priznana letovišča postala vsako leto slabše obiskana in končno izpadla iz vrst svetovnih letovišč, ki nudijo vse, kar danes moderen človek zahteva. Naj hitrejše prometno sredstvo — avion — si je priborilo prednost pred vsemi ostalimi, saj nudi let iz kraja v kraj ne le najmanj toliko udobnosti kot naj-luksurioznejše opremljen vlak ali auto, temveč omogoči nitro potovanje, ki izpremeni morda dan in noč potovanja v kratek let dveh ali treh ur, pri čemer seveda ne smemo prezreti dejstva, da je občudovanje preletenega ozemlja pod seboj tudi prednost, ki se je današnja, moderno potujoči človek poslužuje, če le more. Vzemimo konkreten primer:
Tujec iz Nemčije se želi oddahniti na našem Bledu in išče možnosti potovanja. Pogled v vozni red mu pravi, da ima do nas edino pot z vlakom, pri čemer traja potovanje od Berlina do nas z brzirn vlakom najmanj 20 ur, to znači, da se mora odpeljati zjutraj in pride na mesto šele drugo jutro. Da je taka pot ne le utrudljiva, ampak tudi draga, je razvidno na prvi mali. Interesent se bo obrnil iz teh razlogov še na druge strani in se končno odločil brez dvoma za letovišče, ki mu nudi iste udobnosti, kamor pa more dospeti mnogo hitreje in z manjšini naporom. Na ta način smo izgubili gotovega obiskovalca; ker pa se večina tujcev sestavlja prav iz takih ljudi, mora1, če ne ustvarimo možnosti za zložno in hitro dopotovanje v naša letovišča, stalno padati število tujcev in s tem življenjska možnost naših letovišč. Prav isti slučaj seveda zadene tudi naše morje. Ako tujec, ki želi na jugoslovansko morje, ugotovi, da pride hitreje na italijansko rivijero in ima
Nadaljevanje na str. 234
I /\ l»\\ IN < IfcilNM I NVI I Ml Sl A 'I M 'I »I I A M • sne KIHNI Sl II* C ltflNS* I UI-KAM «»NI 2.V <.»	SCt-t	ANNC	••«-»>11111
II« HI/VI l KODNI Ml OOSIKJIHJ
11 V\\l SVAIMČI
I II 111 IA\SK(. CASINO A\tNt AMS1VC
Diploma, ki sta jo za prevratno zgodovino Ljubljane zaslužnemu polkovniku Stevanu Švabiču poklonila župan in občinski svet mesta Ljubljane
LEPENKA
podlago in ozadjem. Pri tem pazi na celokupno kompozicijo, ki naj bo zaokrožena v ugodnem poteku črt, pravilni razdelitvi ploskev, zanimivi luči in sencah tako, da dobiš harmonično skupnost vseh tonov. Natrpanost v motivu ne učinkuje. Sicer pa novodobna fotografija ne stavi motivu nobenih mej in pravil, treba je le, da imaš oko za to in da obvladaš tehnično stran. Samo-obsebi je umevno, da je za taka snemanja edino primerna navadna kamera z dvojnim iztegom in med-lico za viziranje. V tej smeri ustvarjaj slike čisto iz sebe, gledane z lastnimi očmi in lastnim hotenjem po izvirnosti in lepoti, brez posnemanja, oziroma brezmiselnega kopiranja drugih ali ker je tako moderno.
Franc Krašovec (Z 8 fotografskimi študijami avtorja.)
'V zadnjih par letih opažamo živahno iskanje fotografskih motivov. Novodobnega fotografa zanimajo predvsem predmeti kot taki (stvarnost, ki se pojavlja že skoro v vseh panogah, kot n. pr. v slikarstvu, stavbarstvu, pohištvu itd.) v svoji obliki in značilnosti, ki jim skuša potem podati učinkovitost z lepim osvetljenjem in originalno razvrstitvijo. Pri tem uporablja fotografski aparat v vseh mogočih položajih, posnema z višine, poševno, od spodaj, z eno besedo od vseh strani, češ, da predmete vidimo lahko tako in da so tudi iz teh vidikov lepi in zanimivi. Geslo je: Dovoljeno je vse, kar
TELOH
SVEČNIKI
ugaja. To pa ne velja samo za tihožitja, kjer se ta nova smer najbolj uveljavlja, temveč za vse mogoče fotografske posnetke. Seveda ni povsem lahko, napraviti sliko iz naj-navadnejših predmetov, ker mora cela kompozicija odgovarjati gotovim umetniškim pogojem.
Takole na večer, ko nimaš amater čez dan dovolj časa ali solnčne luči, lahko pri umetni svetlobi nemoteno sestavljaš razna tihožitja od najna-vadnejših predmetov. Važno ni kaj fotografiraš, temveč kako si predmet podal. Postavi ga tako, da učinkuje naravno in neprisiljeno z običajno
VODA
OKENCE
KARTON
PERILO
STEKLO
tam iste, če ne še večjih ugodnosti, potem je jasno, da bo ob primerni agitaciji sosedov izbral udobnejšo pot in zopet je oškodovan tujski promet pri nas in s tem se gospodarska kriza, ki jo opažamo povsod, še poglablja.
Iz čisto gospodarskih razlogov, ki so utemeljeni v problemu utrditve in razširitve tujskega prometa pri nas, je tedaj važno, da vsi merodajni činitelji vendar že končno opuste neodločnost v pogledu rešitve vprašanja ljubljanskega aerodroma in pristopijo k delu z največjo uvidevnostjo.
Ko smo ugotovili, iz kakih razlogov je gradnja letališča v centru Slovenije nujna, lahko preidemo na razglabljanje, kake zveze v naši državi in izven nje more dobiti Ljubljana.
Najnaravnejša zveza v državi je seveda podaljšanje že obstoječe letalske iprometne črte Beograd-Zagreb do Ljubljane. Velika prednost te črte za gospodarske kroge izvira že iz dejstva, da potrebuje trgovec, obrtnik itd., ki ima posla v Beogradu za potovanje z brzovlakom celih 12 ur, dočim mu bo mogoče ob otvoritvi zračne zveze preiti celotno pot v največ treh urah. Da prihaja pri tem vsakdo popolnoma spočit na cilj svojega potovanja in je zmožen takojšnjega intenzivnega dela, kar po potovanju z železnico po noči! ne moremo trditi, ni treba omenjati še posebej. Poleg tega pa prihaja v poštev še tudi dejstvo, da bo mnogim omogočeno v enem samem dnevu opraviti vse posle, za katere je doslej potreboval najmanj tri dni s potovanjem vred. Dalje stopa pred nas Ljubljana kot važno križišče najrazličnejših mednarodnih zračnih prog, ki bi ugodnost, da lahko pristanejo na našem ozemlju na svoji ravni črti z veseljem izrabile in s tem posebno podčrtale važnost izredno prikladne druge zračne zveze v naši1 državi in sicer: Ljubijana-Sušak. Proga bi bila preletena v dobre pol ure in bi nudila posebno v seziji ugodnosti' potujočemu občinstvu in s tem naravno izredno podprla tujski promet. Mnogo je tujcev-inozemcev na Bledu in v Bohinju, k.i bi želeli Videti naše morje in prebiti morda par dni na rivi-jeri, ako bi jim bilo omogočeno z letalom premostiti razdaljo, še več pa bi bilo takih, ki bi prišli v Jugoslavijo na Bled in v Bohinj že z namenom, da se odpočijejo na planinskem zraku in si pri tem omogočijo tudi kopanje v morju. Iz priložene skice je mogoče točno razvideti velike prednosti direktne zveze Berlin-Salzbnrg-Cclovec-Ljubl jana-Sušak za naše Primorje, saj bi tujci, ki bi jim bilo mogoče na ta način potovati k nam, brez dvoma raje obiskovali naše kraje kot pa letovišča sosednih držav že iz čisto materijelnih razlogov.
Nadaljna mednarodna zveza bi bila Dunaj-Graz-Ljub-ljana-Trst-Benetke. Že samo dejstvo, da bi mogli tujci, ki sicer lete naravnost čez naše ozemlje z Dunaja v Italijo, pristajati tudi pri nas in event. usmeriti pot na naše morje, napravlja tudi to črto izredno važno za naš tujski promet. S tem postane Ljubljana važno mednarodno križišče že obstoječih linij, ker je po svoji ugodni zemljepisni legi izredno ugodno postavljena pri vseh linijah, ki vežejo sever z jugom, ji je zagotovljena tudi pri event. bodočih novih načrtih odlična vloga, ako seveda ne zamudimo prilike, da ustvarimo pogoje, s katerimi se bosta Ljubljana iu njeno letališče afirmirala v zračnem poletu.
Vse navedeno neizpodbitno priča, da je zgraditev letališča v Ljubljani nujna in tedaj s tega stališča ni mogoče utemeljevati zavlačevanja z nikakimi argumenti. Da končno izpodbijemo ugovore tudi na drugi strani, kjer trdijo, da Ljubljana zaradi svojh podnebnh prilik — megla
—	ni prikladna za letenje. Iz točnega pregleda meglenih dni v zadnjih desetih letih je možno ugotoviti, da megla v območju Ljubljane stalno pada in je bilo zadnja leta le še po par dni, ko je bilo letenje sploh nemogoče, kar pa ne igra nobene vloge, in to iz razloga, ker je megla ležala nad mestom in okolico v pozni jeseni in prvih pomladnih dneh, ko redni zračni promet sploh še ni otvorjen. V mesecih, ko prihaja letenje predvsem v poštev, zlasti z ozirom na tujski promet, pa ne beleži vsa statistika nobenega dneva, kjer bi zaradi megle moglo biti obratovanje otežko-čeno ali celo onemogočeno.
Ako tedaj hočemo dvigniti tujski promet in ga pritegniti še v večji meri v gospodarsko bilanco naših krajev, potem moramo upoštevati vse gorenje argumente iu zgraditi letališče. Ako bo zamujen čas, bomo žal morali od leta do leta bolj ugotavljati, da tujski promet, ki preživlja velik del naših ljudi, stalno pada, Ljubljana sama in z njo vsa banovina pa bo občutila nepopravljivo škodo, za katero bodo odgovarjali potomcem odločujoči činitelji.
Prva letalska četa o Ljubljani v I. 19IS.
Naši zrakoplovi in njili tehnično delo
Ing. Anton Kuhelj, Ljubljana
Ko so začeli pred dobrimi 25 leti pijonirji letalstva graditi prva letala, so polagali važnost v prvi vrsti na to, da je bilo letalo stabilno iu sposobno za polet. Razumljivo je zato, da so izbrali kot gradbeni materijal one snovi, ki morejo že na prvi pogled dati lahke in dovolj trdne konstrukcije. Takrat so bili v modi bambus, jeklene žice in z gumijem impregnirano platno. Tak materijal je zaradi svojih majhnih debelin seveda zahteval veliko število zunanjih opor in zato so bili vsi glavni' deli takega letala obdani in prepreženi z velikanskim številom žic in drogov.
Svetovna vojna je odprla letalski tehniki ogromne denarne vire iu omogočila trdo praktično preizkušnjo letal. Zato ni čuda, če so se letala zelo izpopolnila. Konstruktorji so zaradi velikih izkušenj popolnoma jasno spoznali funkcijo glavnih delov letala: kril, trupla, krmil ja in motornega agregata, videli so pa tudi v koliki meri mora imeti letalo razvite (posamezne lastnosti, kot trdnost, stabilnost itd. Začeli so tudi polagoma spoznavati vse lastnosti, ki jih mora imeti gradbeni materijal letalskih konstrukcij in videli, da odgovarja tem zahtevam več snovi. Vsled velikega upora, ki so ga nudili brezštevilni tenki drogi in žice, so skrčili število zunanjih opor s tem, da so preostale opore ojačili. Drugi so bil še temeljitejši: odstranili so vse zunanje opore in oblikovali glavne dele letala tako. da so že sami na sebi dovolj trdni. Na ta način je nastal tip modernega letala, ki ga najdemo v raznih varijantah dandanes skoro izključno zastopanega.
Krilo je glavni del letala, na katerega proizvaja pri normalnem letu zrak ravno toliko sil vertikalno navzgor (vzgon) kolikor znaša teža celega aparata s tovorom vred. Poleg te vertikalne sile proizvaja zrak na krilo in tudi na vse ostale dele letala horizontalno silo v nasprotni smeri gibanja (upor), ki jo premaguje enako velika nasprotna sila, ki jo povzroča motor s pomočjo sukajoče se vetrnice (elise, propelerja). Da bi bil ta uipor v primeri z. vzgonom čim manjši, mora imeti krilo od strani pogledano, lepo zaokroženo obliko (profil). Zato se nahaja v notranjosti krila v smeri letenja veliko število takih profilov (reber), ki so napravljeni iz lesenih ali votlih kovinskih paličic. Ako pokrijemo ta rebra s platnom, lesom ali pa kovino, dobi krilo s tem pravilno obliko. Seveda nima to krilo zlasti pri prevleki s platnom še nikake trdnosti. Da to dosežemo, potegnemo skozi vsa rebra v vzdolžni smeri krila (torej pravokotno v smeri gibanja letala) še dva močna lesena ali kovinska nosilca tzv. vzdolžnika (longe-ron). Na vzdolžnike pritrdimo potem okove, s katerimi zvežemo krila s trupom in ostalimi deli. Tako krilo se že ne da več poljubno upogibati, proti zasukanju enega vzdolžnika napram drugemu pa še ni dovolj trdno. Zato povežejo konstruktorji oba vzdolžnika medsebojno z jeklenimi žicami in drogovi, če je krilo prevlečeno z dovolj močno plastjo lesa ali kovine, te zveze lahko odpadejo.
Včasih je krilo pritrjeno direktno na trup brez posebnih zunanjih opor, večinoma pa do sedaj ne moremo brez opor izhajati. Da moremo te opore lepše razmestiti, so letala grajena mnogokrat kot dvokrovniki.
Truplo služi v splošnem za namestitev pilota, tovora, motorskega agregata in repa. V glavnem sestoja iz več vzdolžnih nosilcev, ki so med seboj podprti s 'prečnimi drogovi in poleg tega povezani z dijagonalnimi žicami. Tako ogrodje pokrijemo nato s platnom ali lesom ali kovino. Tudi tu more nadomestiti dovolj močna lesena ali kovinska prevleka dijagonalne veze.
Motorski agregat obstaja iz motorja samega, elise, rezervoarjev za bencin in olje, hladilnih naprav ter pripadajočih cevi in krmilnih naprav. Vse te dele izdelujejo večinoma specijalne firme in konstruktor letala ne more veliko uplivati na njih izdelavo.
Ker se letalo giblje v treh dimenzijah, rabi tudi troje krmil. S smernim krmilom spreminjamo lahko smer letala v horicontali ravnini, z višinskim krmilom spreminjamo smer v vertikalni ravnini in s tem tudi višino letala nad zemljo. Ti dve krmili se nahajata navadno v obliki vertikalne ozir. horicontalne premične ploskve na koncu trupa (rep). Na gibanje letala okrog vzdolžne osi pa vplivamo s takozvanimi krilci, ki se nahajajo običajno .na zunanjih delih kril in se dajo sukati okrog vodoravne prečne osi letala. Konstrukcija vseh teh krmil je v bistvu slična konstrukciji letal, le da so njihovi tleli zaradi manjših obtežb znatno tanjši kot pri krilili.
V vsaki etapi razvoja konstrukcije letal so sodelovali tudi pri nas posamezni iznajditelji in konstrukterji. Pred svetovno vojno je bil pač njbolj poznan Goričan Rusjan. Njegovo letalo je bilo za tedanje razmere jako dobro.
Vihra svetovne vojne je zatrla pri nas vse te poskuse.
Po svetovni vojni smo pri nas začeli z novim delom. Vojaška letala so gradili v začetku večinoma po tujih načrtih. pozneje pa so se iz teh razvili tudi novi jugoslovanski tipi. Ker so lesena letala cenejša in jih je lažje konstruirati, gradijo pri nas ogrodje letal pretežno iz lesa (smreka, bor, jesen), včasih pa tudi iz aluminijastih zlitin (duraluminij). Naše bogastvo na gozdovih in aluminijevih rudah izključuje pač uporabo visokovrednega jekla, ki je razširjeno posebno na Angleškem. Ogrodje prevlečejo potem s platnom, lesom ali pločevino. Ker pa je zadnja vrsta prevleke nesorazmerno težkai in v večini slučajev ne poveča znatno trdnosti letala, je pri naših konstrukcijah ne najdemo.
Prometnih letal pri nas doslej še ne izdelujemo.
V nasprotju s tem pa je nastalo pri nas že precejšnje število športnih letal. Tako letalo naj bi bilo kolikor mogoče poceni v obratu in izdelavi, tako, da bi' si ga mogli omisliti tudi privatniki. Navadno so to dvosedežna letala lesene konstrukcije z motorjem od 20—100 K. s., ki imajo tako dobre letalske lastnosti, da se more priučiti njihovega upravljanja vsak povprečen človek v nekaj tednih. Taka letala so zgradile skoro vse jugoslovanske aeronavtične tovarne, poleg njih pa Ljubljanski oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani, ki je izmed vseh staivil na športno polje najboljše letalo jugoslovanske konstrukcije. Domače kon strukcije so pokazale pri raznih letih jako lepe uspehe, škoda le, da iz finančnih razlogov ni bilo mogoče organizirati udeležb na internacionalnih tekmah, kjer bi bilo mogoče primerjati lastnosti in uspehe raznih letal. Če hočemo pri gradnji domačih športnih letal napredovati, je nujno potrebna tekma, pri kateri bi bilo omogočeno tekmovanje vsem raznim tipom domačih letal.
Večina vseh letal domače konstrukcije je zgrajena po preje opisanih splošnih vidikih. Na drugi strani pa so skušali naši konstrukterji večkrat ta ali oni nedostatek normalne konstrukcije odpraviti s svojevrstnim oblikovanjem posameznih delov. Tako n. pr. predstavlja »Lojze« v gradnji povsem samoniklo pot in ima mesto dijagonalnih opor med dvema vzporednima vzdolžnikoma dva križajoča se glavna nosilca. Drogovi in vzvodi za sukanje krilc, ki leže običajno v svojem zadnjem delu v prostem zračnem toku, so tu nameščeni po vsej svoji dolžini v notranjosti krila, kar v veliki meri zmanjša škodljivi zračni upor in daje letalu izredno lepo linijo. Istotako so pri tem letalu nekatere podrobnosti izredno skrbno izdelane, kakor n. pr.: pritrditev krila na trup, ki omogoča v par trenotkih za-sukanje kril k trupu, kar zopet omogoča spraviti tako zloženo letalo v vsako običajno auto-garažo.
Iz vseh teh izvajanj je razvidno, da smo pri nas vedno sodelovali pri razvoju letalske tehnike, toda razne krize preprečujejo stalni razvoj naših samoniklih konstrukcij v civilnem letalstvu, tako da nam ni mogoče priti do tistega ugleda, kot bi ga sicer mogli imeti v mednarodnem svetu.
France Tratnik — petdesetletnik
Dne 11. junija t. 1. je praznoval znani slovenski slikar France Tratnik petdesetletnico rojstva. France Tratnik se. je rodil 11. junija 1881 v vasi Potok pri Mozirju. L. 1899 je napravil sprejemni izpit na praški akademiji ter je še isto leto vstopil v specialno šolo češkega slikarja Brožika. L. 1901-02 je prišel na dunajsko akademijo k prof. Delugi, v sledečih letih 1903-4 pa v Monakovo. Te šole izgledajo za Tratnikovo delo zelo nepomembne. L. 1906 je odšel zopet v Prago, kjer se je spoznal s Hanušem Sclnveigrom. L. 1914 je prišel v Ljubljano, kjer živi poslej stalno. Tratnikovega dela je precej, vendar je jako težko pregledno in dostopno. V začetku umetniškega udejstvovanja stojita pri njem risba in ilustracija, s katerimi je zalagal vse znane in sloveče ilustrirane humoristične liste fdižnje okolice (Simplicissimus, Koprivy, Karikatury, Der liebe Augustin itd.). L. 1911 je dovršil večjo kompozicijo .»Slepci« in prinesel s tem delom v našo tedanjo umetnost nov element izrazito čuvstveno-ekspresivnega značaja. Na važni skupni razstavi 1920 v Jakopičevem paviljonu, na kateri si je priborila mlada umetnost svojo vstopnico, je dober del pozornosti obračal nase Tratnik s svojimi izrazitimi slikami kot »Slepa«, itd., s katerimi je, čeprav na nekoliko starejši in ne ravno revolucijonaren način ku-moval naši moderni. Po tem letu se je Tratnik nekoliko umaknil iz javnosti, čeprav se je tudi še kesneje udeleževal razstav, pač pa je med tem časom večkrat literarno formuliral svoje nazore v umetnosti in življenju v znanih aforizmih, ki kažejo, da ima tudi po tej strani ostro izbrušen pogled na svet. a tudi na lastno umetniško delo, ki je o njem podal v njih pač najtočnejše označbe. V sledečem dvoje Tratnikovih aforizmov o umetnosti.
Instinktivna slutnja globine nature vodi umetnost k najvišji lepoti. Čim dalja je slutnja, tem silnejši je izraz umotvora. Brez čuvstvene kompozicije ni mogoče ustvarjati, in kdor misli, da je umetnost dosežena že s pravilno linijo, plastiko in barvo, bode delo njegovo kot stavba cerkve brez notranjosti, kjer se ne daruje daritev božja, ter je za vernika prazno, pusto zidovje. Kakor je cerkev le hiša skrivnosti vere in brez nje ne bi služila ljudem, tako je oblika umotvora le posoda notranjega življenja čustva, kar je vsebina umetnosti, ki dviga človeštvo k duševni popolnosti.
Pravi umotvor nosi v sebi glas harmonije le|K>te večnosti, ker iž nje izvira in je v njem izražen duh večnega življenja narave... (Ljubljanski Zvon, 1920, 93).
Kakor je moje življenje le priprava za neko življenje lepote in sreče, ki ga ne bom nikdar živel, tako je tudi moje delo le priprava za nek velik umotvor, ki ga ne bom nikdar izvršil (Ljubljanski Zvon 1922, 160).
Iz Narodnega gledališča v Ljubljani
Prizor ii Klabundove komedije XYZ, ki jo je uprizorila drama Narodnega gledaliiča o Ljubljani začetkom maja posrečeno d režiji g. Milana Skrbinška. Od leoe na desno v vlogah neznank g. Jan, gdč. Slavčeva in g. Železnik
Spodaj:	G.	Železnik
kot Henri o »Zelenem kakaduju<
Srednješolska organizacija »Žar* na državni klasični gimnaziji je 4. maja v operi uprizorila Fonvizinooo komedijo »Miljenček* o režiji g. Bratka Krefta, ki je s to predstavo pokazal, kaj lahko naredi dober režiser tudi iz nepoklicnih igralcev
Desno: Leonhard Frank: »Vzrok«, zadnja premijera v drami. Scena iz tretje slike: Morilec (g. Kralj) in Mati (ga. Vera), ki sta ustvarila dve silni vlogi, gotovo najsil-
nejši v vsem letoinjem igranju
€
Desno; A. Schnitzler: »Zeleni kakaduj*, režija g. O. Šesta, glavne vloge itenri (Železnik), Prospere (Cesar), Emile (Kralj) i. t. (1.
Rimski-korzukuo: Sneguročka, dirigent Siko Štritof, scena Uljuniščeo, ena nujpe-strejiih predstav v letošnji operni sezoni, kjer je nastopil oes operni ansambl Levo: Ga. Thierry-Kavčnikova je z uspehom nastopila doma in d Grazu kot Tosca Spodaj: L. N. Tolstoj: »On je vsega kriv*, uprizorjeno v režiji g. Šesta skupno s »Kakadujem*. Scena iz 1. dejanja. V tredi Mihajlo (g. Cesar) in Marja (ga. Boltarjeva)
Spoda '} : 4. slika iz Frankove drame »Vzrok Režiser Ciril Debevec je po vrnitvi o Ljubljano z uprizoritvijo tega dela pokazal nezmanjšano ustvarjalno silo in ne vem zakaj ne bi bil »Vzrok* kronu njegovih režii, k čemur so seveda dali svoje Šu osi ostali, zlasti Morilec (g. Kralj), Učitelj (g. Skrbinšek), M ati (ga. Vera), Pocestnica (gdč.
Obereignerjeva)
Spodaj desno: Ključar (g. Potokar) in Morilec (g. Kralj) v 6. sliki
Ženitev Yussufa Khana
Homan. Frank Heller.
Ilustriral M. Bambič
(Dalje.)
»Langtreyeva žena!« Usta mrs. Bowlby so se zopet razširila. >Ta! Če bo ta tamkaj, se bomo v pol ure vrnili.«
Mr. Bowlby se je nasmehnil: »Nn, mr. Cray, če nimate nobenih posebnih načrtov, stopite v mojo kadilnico in spijte čašo whiskyja, preden ležete. Je pri meni pač prijetneje kakor doli v baru?«
Allan se je priklonil:	»Preveč	ste ljubeznivi, mr.
Bowlby...«
»Nobenih ceremonij, mladi prijatelj. Ugajate mi in zato sem vas povabil, če bi mi ne, vas ne bi bil. Le stopite gori in prijetno se imejte.«
»In vaši sluge?«
»Obvestil bom Henrija. Well, zbogom tačas, mr. Crav! Radoveden sem, kakšno presenečenje nam bo pripravil maharadža za jutri!«
Družina je odšla. Allan si je prižgal cigareto in se ozrl na mizo maharadže. Polkovnik Morrel še ni pregnal slabe volje. V obraz je bil rdeč kakor kuhan rak in od časa do časa je izrekel kakšno besedo, ki po vsej priliki ni bila kompliment in je morala biti namenjena dvornemu pesniku Aliju, ki ni znal in ne vedel uporabiti vseh mogočih vilic in nožev.
Naenkrat je zdrznil Allana čuden občutek, kakor da ga kdo pozorno motri. Okrenil je glavo na desno in zagledal pri sosednji mizi mrs. Langtreyevo, smrtno sovražnico mrs. BowIbyeve. Sedela je v senci široke palme, njene sive oči so se blesketale v temi pod velikimi zelenimi listi kakor oči divje mačke. Ali je slišala, kaj je rekla mrs. Bowlby? To ni mogoče dognati. Na vsak način sedi že precej časa tu, imela je pred seboj skodelico kave in čašico likerja, med prsti cigareto.
Allan je pogledal na uro. Pol devetih proč. Ker Bo\vI-byjevih dlje časa> ne bo, se je odločil, da si ogleda kak variete. Kesneje se bo lahko odzval povabilu mr. Bowlbya. Pomigal je plačilnemu, poravnal račun in odšel.
Dve sekundi za njim je odšla tudi mrs. Langtrev.
»Radoveden sem, kakšno presenečenje nam bo pripravil maharadža za jutri,« je rekel mr. Bowlby Allanu, ko so odhajali. Toda niti on niti Allan nista slutila, kakšno presenečenje je prinesla še tista noč.
VI.
Luknja v steni in luknja v tleh.
I/. obzirnosti — zaradi lokala kakor tudi zaradi visoke osebe, katere ime najdete v naslovu tega romana — bomo imenovali lokal, ki tvori okvir šestega poglavja, s prvimi tremi besedami, ki so v naslovu tega poglavja. V nekem oziru se to ime prav nič ne razlikuje od pravega imena: kdor pozna London, ta bo uganil, kateri lokal menimo in kje je doživel Allan Kragh neke čudne prigode v noči na 16. september.
ko je Allan po pol devetih zapustil hotel, ni imel natančnega načrta. Koračil je po Leicester Square, šel v Lnupire in si ogledal predstavo, ki je bila na las podobna drugim varietejskim predstavam. Ni ga razočarala, toda, kakor pravi odličen pisatelj o cigareti, tipu užitka — razdražila ga je, pa ne potolažila. Občutil je to, kar ga je v študentovskih letih stalo že toliko denarja: izredno neugodje, da bi šel tako zgodaj domov. Zavil je v uličico za Empirom, koračil tu na slepo srečo, ni se bal obrazov londonskega nočnega življenja, niti se ni menil za dvomljivo razsvetljavo. Če bi rekli, da je vedel, da ga zasledujejo ali opazujejo, bi to ne bilo res; toda kljub temu (kakor bo razvoj dogodkov pokazal) je bila resnica to, da so ga opazovali in zasledovali, odkar je šel iz hotela, in da so ga zvabili s peklensko okretnostjo prav na tisti kraj, kjer so ga hoteli imeti. V hipu je bil v tisti ulici, tam, da>, tam, kjer je bila luknja v steni. Ustavil se je pred obzirno razsvetljenim pročeljem, ki je bilo podobno pročelju majhne kavarne v kontinentalnem stilu. Ali naj bi šel domov in se odzval povabilu mr. Bowlbya ali ne? Zdaj se je pojavil možak, odprl je vrata za luknjo v steni in obstal za trenutek na pragu. Allan je v hitrici videl notranjost, ki je vabila in se odločil. Sledil je onemu, ki je bil odiprl vrata. Prej pa je še pogledal na uro: e?iajst in dvajset minut.
»Luknja v steni« je bila kombinacija angleškega »pri-vate bar« in kontinentalne kavarne, po zunanjosti precej ugledna. Medlo svetel buffet iz mahagonija v obliki polmeseca se je bočil na desni strani1. Tam so kraljevale tri obzirno napravljene barske dečve. Vse tri lepe, toda prav tako spoštljive zunanjosti kakor bar, kjer so se kazale. Na nasprotni strani so stali stoli in mize. Dalje odprt kamin, zdaj nezakurjen, mize s časniki in časopisi. Svetloba je bila prav tako obzirna kakor vsa oprema.
Tedaj so na vseh stolih sedeli gospodje v frakih in belih kravatah. Skočili so semkaj po gledališču ali pa po drugačni zabavi (kakor n. pr. Allan). Mož, ki je vstopil tik pred Allanom, je sedel pri eni majhnih miz. Allan je sedel k sosednji, naročil whisky in začel opazovati tri lepe dečve. Ena od njih je bila švedskega tipa. s podolgovato glavo, ozkim obrazom in svetlomodrimi očmi. Allan je izpil požirek whiskyja, naenkrat je začutil domač zrak in željo, da bi s kom kramljal. Obrnil se je k sosedu in opazil, da ga gleda. Zdajci je ustregel.Allanovi tihi želji, se priklonil in rekel po nemško:
»Oprostite, morda se motim, toda, ali nisva rojaka?«
Allan je-govoril dlje časa samo angleško in bilo bi mu prijetna zamena, da bi govoril v drugem jeziku. Zmignil je z glavo: »Ne, nisem Nemec, toda govorim nemško. Ali sodite po zunanjosti, da bi mogel biti Nemec?«
1 ujec ga je še ogledoval: »Hm, morda da, če bi vas dlje časa motril, mogoče ne. Nekaj neangleškega je v vas ... ne vem prav kaj, domišljam si pa .. .«
Allan je prikimal: »Ni to prvič, da me imajo za Nemca. 1 oda zadnjič to ni bilo posebno prijetno.«
»Kako to? Ali je bilo v Franciji?«
»Ne, v Nemčiji.«
»Res? V Nemčiji pa pač ne more biti neprijetno, če vas imajo za Nemca. To more biti le laskavo zn vaše jezikovno znanje.«
»Ni bilo na žalost laskavo v nekem drugem oziru. Stvar je bila taka, da so me imeli za nekoga drugega, precej znanega gospoda. Ne vem, če ga vi ipoznate, namreč Benjamina Mirzla, da, celo prijeli so .me.«
»Policija? Da ste Benjamin Mirzl?«
»Seveda. Še dva dni sem sedel namesto gospoda Mirzla. Poznate Mirzla?«
»Kdo ne pozna Mirzla po imenu? če so vas imeli za Mirzla, zdaj saj vem, kakšen je.«
»On pač ni vedno samemu sebi podoben, s tem morate računati. Boste pili?« je pristavil Allan, vodil ga je globok narodni nagon.
Tujec se je smejal: »Z veseljem, hvala, gospod Mirzl.«
Allan se je smejal: »Mislim, da morete biti Mirzl prav tako kakor jaz. Dvakrat whisky s sodo, please!«
Sosed je prisedel bliže: »Ali mi hočete povedati to zgodbo z Mirzlem? Če vas zadeva ne boli preveč!«
»Nikakor. Mirzl je mogoče falot...«
»Gotovo. O tem vam bom kesneje kaj povedal.«
»... toda vsaj falot, ki pozna svoje rokodelstvo, — spoznali boste to iz moje povesti — in ki ima humor. Prav nič se ne jezim nanj, da mi je ukradel vso prtljago in da sem dva dni mesto njega sedel v ječi!«
»Ukradel vam je vso prtljago in vi se ne jezite nanj? Vi ste v resnici širokogruden mož. Pripovedujte vendar!«
Allan se je okrepčal in še enkrat ponovil zgodbo, s katero je bil razveseljeval družino Bowlbyevo. Tujec je poslušal s široko odprtimi očmi in zdaj pa zdaj vzkliknil. Ko je pripovedoval Allan o tem, da Mirzla ni bilo v Leicester Lounge, kako mu je vrnil kovčege, in kako se je nato zaman trudil, da najde nosača, se je začel tujec tako smejati, da je odmevalo v baru. Ko je Allan končal, se je nagnil s solzami v očeh in rekel: »Ena zadeva je bila druge vredna, Vaša zgodba je najbolj nora zgodba, kar sem jih slišal v zadnjem času. Ali imate oas nocoj? Rad bi vam nekaj pokazal, kar bo vam napravilo malo veselja, ker ste novinec v Londonu. Ali ste razpoloženi za kaj takega?«
Allan je pogledal na uro. Deset minut je manjkalo do polnoči.
»Mislil sem. da zapirajo ob tem času povsod v Londonu?«
»Najkesneje ob eni zapirajo, toda ne povsod. Kraji so ... tu na primer.«
»Tu! V tem malem baru! Zdi -se mi, da se lastnik bara že pripravlja, da naju spravi spat.«
»To bi že bil napravil z vami, če bi bili sami. Slučajno pa sem jaz med onimi, ki vedo...«
»Da bi obsedel tukaj...«
»Ne sodite po zunanjosti, mladi mož. Samo pri Rimljanih je bil vhod k Avernu lahek. Tu pa je celo vhod k taverni težak.c
Tujec se je srčno zasmejal svoji filologični besedni igri in šel k lastniku, debelemu, gladko obritemu gospodu, na zunaj podobnemu trenerju za dirke, ki je bil zdaj sam in je štel denar. One tri dečve so izginile. Allan je gledal z zanimanjem za svojim novim znancem. Bil je to majhen, precej čokat gospod s svetlimi črnimi lasmi in z modrovi-joličasto barvo obraza, ki je posledica prepogostega britja in ki ni redka pri igralcih. Zdaj se je vrnil k Allanu.
»Nu, kako je? Ali si hočete ogledati lokal mednarodnega kluba požiralcev ognja?«
»Mednarodni klub požiralcev ognja?« je ponovil Allan. »Ali ima klub stroge pogoje za vstop?«
»Prav nič, posebno če vas uvede član kluba. Sicer so pa strogi. Pa — klub se ne imenuje tako. To je samo vzdevek članov kluba.«
Allan je vstal.
»Peljite me v klub, če hočete,« je rekel. »Zabava me. kakšne običaje imajo požiralci ognja.«
Tujec je zavpil nekaj možu, ki je pravkar zaprl vrata bara. Ta je dvignil prepenjavo, ki je visela v ozadju in Allan je zagledal par korakov naprej v hodniku dvigalo. Tujec mu je pomignil, naj vstopi. Allan je vstopil nič hudega sluteč. Ko je kesneje premišljeval -o prigodah te noči, se je najbolj čudil temu, da — toda bravec bo še o pravem času imel priliko, da se bo čudil z Allanom vred.
Tujec je vstopil za njim in pritisnil na gumb. Dvigalo je šlo počasi navzgor, da je še celo prekašalo dvigalo grand hotela Hermitage. Allan ni mogel presoditi, kako visoko je šlo — imelo je neprozorno steklo. Allan ni mislil na vse to, mislil je na vse kaj drugega in zato je vprašal spremljevalca:
»Oprostite, kje bom našel izhod? Bar so vendar zaprli.«
Tujec se je smejal: »Vam bom že pomagal. Je še en izhod. Zdaj sva tu.«
Dvigalo je obstalo tako previdno, kakor da je obstalo prod stanovanjem bolnika. Tujec je odprl vrata in porinil Allana v veliko vežo, katere tla so pokrivale debele preproge. Sluga v orientalski fantazijski obleki je prihitel in se globoko priklonil, ko je zagledal Albinovega spremljevalca.
»Loža številka pet je pripravljena, sir.« je rekel.
Čudno, si je mislil Allan, ali si je ložo že prej rezerviral? Ali pride vsak večer sem?
Njegov spremljevalec se je hitro sklonil k slugi in mu nekaj zašepetal. Sluga 11111 je odgovoril, nakar je črno-lasec zapiskal.
»So že v loži številka šest!«
»Da, sir, prišli so pred pol ure.«
»Ali right. Ali je pasaža prosta?«
»Da, sir.«
Allanov spremljevalec se je zdaj okrenil k njemu: »Oprostite, če sem malce skrivnosten. Poizvedoval sem le o nekem znancu.«
»Mnogokrat morate biti tu,« je rekel Allan, »ker imate rezervirano ložo.«
»Da včasih pridem sem. Ali nočete odložiti površnik? Običajno je tu zelo vroče.«
Allan je odložil površnik in klobuk in ju dal vslugi. Spremljevalec je storil prav tako in šel k vratom s (»ozlačeno številko pet. Allan je šel za njim, na pol nezavedno ipa je sledil s pogledom slugi. Videl je, da je pritisnil na gumb in da so se odprla vrata v nekakšno garderobo, kamor je spravil obleko. Na desni strani v garderobi je Allan mimogrede opazil na pol odprta vrata z ozkimi stopnicami. Vse to je opazil v treh sekundah, toda, kakor se je pokazalo kesneje, so te tri sekunde odločile srečni konec prigode tega večera. Zdaj je šel ob strani spremljevalca, ki se je smehljaje obrnil k njemu.
»Dovolite mi, da vas uvedem v klub mednarodnih požiralcev ognja,« je rekel in odprl vrata s pozlačeno številko 5. »Vstopite!«
Allan je vstopil pred njim. Nato pa se je začuden zdrznil. Mislil je, da bo to majhen klubski lokal bolj dvomljive vrste, toda zdaj je videl, da je nekaj drugega.
»Loža,« v kateri je stal, je bila na pol običajna gledališka loža, na pol tribuna, par čevljev je bila nad tlemi velike dvorane, oddeljena od te 'po robu samih migljajočih plamenov sveč, ki so bili obrnjeni proti dvorani. Loža je bila razsvetljena od zgoraj, od koder je iz mreže cevi svetila mavrična luč v lepih, tihih pramenih. Stene so zakrivale težke prepenjave. V sredini miza, s priborom za
dve osebi. Moglo bi jih pa sedeti šest. Na visokih srebrnih nogah so stali kraj nje trije hladilniki za šampanjec. Namesto stolov — orientalski divani. Na drugi strani migljajočega robu luči se je razprostirala velika dvorana v grotesknem roko-kojskem stilu z medlo obrušeni-mi, prozornimi tlemi. Svetloba je prihajala iz globine v ritmičnih skokih od raznobarvnih luči, ki so zdaj zdaj zažarele in zopet ugasnile in ovijale plešoče ipare (dvorana je bila prirejena za ples) v • čudovito podobo neresničnosti.
Množica ljudi, moških in žena v pestrih oblekah, iz jutranjih dežel in z zapada, etnografskih, ali pa čisto fantastičnih, dolgih ali pa preveč lahkih, je valovala na mavričnih tleh ob taktu godbe, ki jo je Allan končno le opazil daleč na drugem koncu dvorane. Godbeniki so bili v rdečih plaščih (ki so spominjali na plašče, v kakršne je oblačila inkvizicija svoje žrtve) in so sedeli na nekakšnem črnem otoku sredi svetlih tal. Vse to je tako zmešalo Allana, da se je zagrabil z obelim rokama za glavo. Ali bdi? Kako je tak lokal mogel imeti vhod skozi neznatno luknjo v steni? Ozrl se je na spremljevalca, ki ga je opazoval in se zabaval s tem.
»Mali lokal požiralcev ognja vam ugaja?« je rekel.
»Nisem še videl v svojem življenju kaj podobnega,« je rekel Allan po resnici. »Toda kako—«
»Nobenih vprašanj, dragi prijatelj. Saj razumete, kitil), kakor je naš, je ekskluziven in ne trpi tujih oseb. Zabavali ste me tam spodaj in zato sem bil vesel, da vam moreni storiti uslugo v zahvalo. Samo nobenih vprašanj!«
Allan se je priklonil. »Dovolite,« je začel, že v drugič ga je gnal globoko vkoreninjeni nagon, »dovolite, da se vam predstavim.«
»Ali, kaj je ime! Dovolite mi, da vam rečem Mirzl, če vam že moram kaj reči. Ime je prazen žvenk in dim. Sedite in pokusite, kar vam nudi klub. Suho ali na pol suho?«
»Suho, hvala,« je zajecljal Allan in se pogreznil v divan nasproti svojemu čudnemu spremljevalcu. Ta pa je nadaljeval:
»Ne vem, če vas zanima, toda vaših prigod z Mirzlem si ne morem izbiti iz glave. Ali bi vas veselilo, če vam jih razložim? Mislim, zapomnite si, mislim, da bi jih lahko.«
Allan je v trenutku pozabil na čudni lokal, kjer se je nahajal, kakor tudi na plešočo tropo na steklenih tleh.
IfrivarilC
Najmanjša
NEREDNOST
zamore ožeti ženi njeno dražest. Gladku in nežna koža je ponos vsake žene
e“Xu
(Tekočina za odstranjevanje dlačic)
Odstranjuje odvisne dlačice v eni minuti. Je to izvrsten in edinstven preparat svoje vrste, redka in bistra tekočina, ki jemlje tudi najjačjim dlačicam življenjsko zmožnost ter jih popolnoma uničuje. Uporaba je zelo enostavna in čista, ter poceni. Brez Eau Dixor-a ni moderne damel Prodajna cena Din 40’—.
SOCIETfi DES PRODUITS »DIXOR«, PARIŠ
DEP Cii
COSMOCHEM1A ZAGREB Smičiklasova 23
I
Iz vsega sveta
c* .
Max Schmeling in Young Stribling se udarita 3. julija t.l.
za svetovno prvenstvo o boksu Desno zgoraj: Zborovanje Stahlhelma d Vratislavi dne 29. maja 1.1.
Desno: Kolonijalna razstava v Parizu z aoiona. Spredaj angkorska palača Spodaj levo: Bodoče levje filmske zvezdnike dresirajo za divjost z lutkami
Spodnj desno: Konjska železnica jc še o — Smirni
s**
Steklena palača o Miinchenu je 6. junija pogorela z okrog 3000 umetninami Levo: W. IVauer: Boj za obliko, plastika z berlin* ske majske umetnostne razstave .	.
Desno zgoraj: Rokoborba med človekom in levom Vse za kruh
Desno: Največji kip Kristusov na svetu bodo 12. oktobra Dosvetili na gori Corcovado pri Rio de Janeir
Levo:	Meha-
nična tehtnica, ki sortira jajca po teži
Desno: Šahovski velemoj-sterSpielmann (levo) pri simultanki z ljubljanskimi šahisti
Levo: K poletu prof. Pic— car d a: novinarji čuvajo aluminijasto gondolo na ledeniku C'ur gl
Desno: Pleši, Marko!
Foto: N. Y. T.. J. Hafner, >Ilustracija<
Procesija	Reš njega Jelesa v Berlinu.
Berlinski škof dr. Schreiber
Evelyn llolt igra glavno žensko vlogo Največji Dieslov motor na svetu je do-o Ufinem zvočnem filmu *Cnus<	bavila	Nemčija Japonski za ladje
Levo: Nov poklic o splošni brezposelnosti je — zračni natakar
Desno: Francoski institut v Ljubljani poklanja pesniku Zupančiču francosko monografijo g. Tesnierja o njem
»Vi mislite, da jih morete razložiti?«
»Ah, prav za prav je to lahko. Ne vem, če veste, kaj je napravil Mirzl preti osmimi dnevi v Berlinu.«
»Povedali so ini na policiji v Kolnu. Tisti dan, preden sem odpotoval z ekspresom. Sto tisoč mark v nekem hotelu na zapadnem koncu, ali ni tako?«
»Kolikor vem, dobrih sedemdeset tisoč. To pot je bil preveč predrzen. Komaj je ušel, prtljage pa ni več mogel vzeti seboj. Najrajši bi šel iz Nemčije, pri tem pa je vedel, da ima policija vsepovsod špijone. Ni si drznil poiskati svojih pomagačev. Če bi bil prišel na mejo in bi jo hotel prekoračiti brez prtljage, tisti hip bi bil sumljiv in bi ga prijeli. Če bi si hotel kupiti obsežno in primerno dobro prtljago, bi obvisel, ker je bil njegov opis že povsod dobro znan. In tla so mu gorela pod nogami! Šlo mu je za par ur. V avtu je pobegnil v Hamburg, vstopil brez načrta v ekspres, tu je naletel na vas — ostalo vse veste. Ko pa je bil v Londonu, vaših stvari ni več potreboval. In ker je malce ekscentričen, vam jih je vrnil. — Nič ne pijete? Nu, kaj pravite k moji razlagi?«
Allan je zijal v spremljevalca s širokimi očmi. To je bil pravi Sherlock Holmes! Dvignil je kozarec, da 11111 napije — pa ga je nekaj prekinilo.
Prepenjave na levici so se v hipu začele gibati, valovale so sem in tja kakor morska gladina ob napadu podmorskega čolna in se nato razdelile. Nekdo se je pojavil iz njih kakor Neptun iz valov, par korakov se je zazibal bliže v ložo, kjer sta sedela Allan in njegov spremljevalec. Končno je obstal, s hrbtom obrnjen proti njima, na ne posebno trdnih nogah, z roko je še vedno držal prepenjave, kjer se je bil pojavil. Zdaj je Allan začuden opazil, da med ložama ni bilo stene, samo prepenjave so ju delile. Bržkone so bile dovolj težke, da so udušile vsak glas, če so visele mirno. Dozdaj ni bil slišal prav nobenega glasu iz sosednje lože, zdaj pa je donela iz nje zmeda glasov. Že je hotel zavpiti, kdo je nezaželjeni gost, ko se je ta obrnil. Allanov vzklik se je zvil v šepet:
»Yussuf Khan! Maharadža!«
V	resnici je bil maharadža iz Nasirabada in prav tako nedvoumno je bilo, da se je ta mohamedanski vladar grdo pregrešil proti zapovedim prerokovim: bil je veselo razpoložen, kakor pravimo z vljudnim izrazom, v manj vljudnem jeziku pa imamo za to množico različnih drugačnih izrazov. Jasno je bilo, da je njegova pijanost dobre sangvinične vrste. Previdno se je vrtel in se obrnil k Allanu in njegovemu spremljevalcu, napravil svečan sa-laam in spregovoril dostojanstveno, četudi malce nejasno:
»Visokorodna sahiba, ubogi sin mrtvega paria vaju prosi oproščenja, da je vdrl v vaš kraljevski š-š-šo-t-«
Ni mogel naprej. Preveč se je trudil. Mirno je zdrknil na divan in zaključil govor sedeč:
»... šo-tor. Jaz, Yussuf, sin tisočih nevrednih prednikov, vaju prosim oproščenja.«
Allanov spremljevalec se je žurno dvignil in zagrabil šampanjsko steklenico: »Yussuf, sin staršev, ki so se bili
Nekaj razlag življenja brezplačno za poskušnjo bravcem tega lista
Znani zvezdoslovec prof. Roxroy se je spet odločil, da za to banovino priredi poskusno razlago vašega življenja popolnoma brezplačno v nemščini, angleščini ali francoščini.
Slava prof. Roxroy-a je tako daleč razširjena, da pač nima potrebe, da ga mi uvedemo. Njegova sposobnost, razlagati življenje drugih, vseeno, kako daleč stanujejo, meji že na čudotvorstvo.
Celo zvezdoslovci raznih narodnosti, ugledni možje, iz vsega sveta gledajo nanj kot na svojega mojstra in slede njegovim stopinjam. On vam našteje vaše zmožnosti, vam pove, kako iu kje morete doseči uspehe in vam omeni povoljne in nepovoljne dobe v vašem življenju.
Njegov opis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov vas bo presenetil in vam pomagal.
Gospod Paul Stahmann, izkušen zvezdoslovec, Ober-Nie-\viadoni (Deutschland), pravi:
»Razlage, ki mi jih je dal g. prof. Roxroy, so povsem resnične. To je temeljit, dobro posrečen kos dela. Ker sem sam zvezdoslovec, seni njegova planetska izračunanja in podatke natanko preiskal in našel, da je njegovo delo v vseh potankostih dovršeno in da je tej znanosti popolnoma kos.«
Če želite porabiti to izredno ponudbo in dobiti poskusno razlago, sporočite ime tega lista, vaše ime in naslov (brezpogojno morate to svojeročno napisati), dan, mesec, leto in kraj vašega rojstva ter priložite 10 dinarjev v bankovcu ali v poštnih znamkah (ne prilagajte pa kovanega denarja), da se pokrijejo stroški za to objavo, poštnino itd., nakar vam bomo takoj poslali vašo poskusno razlago. Naslovite svoje pismo na prof. Roxroy, Dept. 8395 D, Emmastraat 42, Den Haag (Ilolland).
N. B. Prof. Roxroy ne razume naših jezikov in more, žal, odgovarjati le v nemščini (ali francoščini ali angleščini, kakor kdo želi). Poštnina za pisma v Holandijo znaša 3 Din.
rodili v nebesih, blagoizvoli piti z najbolj zaničevanim vseh belih mož!«
Natočil je kozarec, ki ga je maharadža avtomatično zgrabil in izpil z blagohotnim, toda odsotnim smehljajem. Obsedel je s kozarcem v roki, tedaj pa so znova zavalovile purpurnordeče, rutnenoplamene prepenjave. Pokazala se je sivobrada glava s turbanom (maharadža je bil svojega izgubil), sledil ji je njen lastnik — bil je stari dvorni poet Ali.
Zavpil je nekaj maharadži, ki pa je le zmigal s šampanjsko čašo in odgovoril s srčnim nasmehom, nakar se je udobno zleknil na divan, kakor je bil dolg in širok. Stari dvorni poet, kakor je bil dobro razpoložen, je dvignil prepenjave in zaklical v ložo nazaj:
»Sahib Stanton, legel je k počitku. Ne mara poslušati mojih modrih nasvetov.«
Nato se je pokazala med prepenjavami tretja oseba, mlad, plav Anglež z ostrimi očmi, z izredno pravilnim temenom in še bolj čistim, rasnim profilom. Tudi ta je bil briljantne volje. Porinil je dvornega poeta v ložo štev. 5 in vstopil še sam. Nato se je priklonil z globokim orientalskim salaamom Albinovemu spremljevalcu in rekel s pojočim glasom:
»Visokorodna požiralca ognja, oprostita vsiljivost mojih dveh varovancev in mene samega, nevrednega simi desetih generacij sužnjev! Salaam, plemenita požiralca ognja! Naj vedno raseta vajini senci in naj vajini sovražniki nikoli ne najdejo druge jedi kakor blato zemlje.«
Allan je opazoval vse to z odprtimi usti. Pogledal je dvorano, kjer so se še vedno vrteli pari, da bi si dopovedal, da ne spi. Toda pogled na plešoče v fantastični razsvetljavi mu ni povsem mogel osvežiti zaupanje v njegove čute. Yussuf Khan tukaj v tej družbi! Njegov mistični spremljevalec iz »luknje v steni« je vstal in odzdravil pozdravu mladega Angleža s prav takimi orientalskimi izrazi, da njegov šotor (mislil je ložo št. 5.) ni vreden te časti, ki so mu jo izkazali visoki tujci, ki že po svoji zunanjosti izpričujejo svoje pokolenje in svoje čednosti; toda če hočejo sesti v tem šotoru, tedaj predlaga, da izpijejo čašo tega slabega in kislega vina.
Mladi Anglež sc je zvrnil s po lili m obrazom smeha na divan in sprejel svojo čašo; stari dvorni poet je izpil čašo eks in se nato dvignil. Kljub vinu je stal precej dobro. Maharadža pa je ležal in opazoval navzočne z nasmehom iskrene dobre volje. Stari dvorni poet je dvignil roko:
»Plemeniti sahibi! London je najbolj čudovito mesto sveta. Njegova lepota je pravljična, četudi ga obdajajo megle, in čednosti ter ljubeznivosti njegovih prebivalcev prekašajo čednosti vseli drugih mest, kakor prekaša koran vse druge knjige. Vedite (zdaj je pogledal Allaua in njegovega spremljevalca), šele danes sem bil prišel semkaj v družbi svojega učenca, ki nas opazuje z nlaženim smehljajem s svojega divatoa. šele danes sem bil prišel sem-to mesto, kjer nisva nikogar poznala, in še pred naslednjim jutrom sva našla z mojim učencem izredno mnogo prijateljev. Pogoščena sva bila v tej hiši deset vse po zaslugi sahiba Stantona. Nocoj, ko sva se vendar osvobodila tiranije, s katero naju muči star saliib, katerega imena nočem imenovati, sva se skrivoma podala z mojim učencem na pot po Londonu (Allan se je zdrznil), da spg-znava njegovih tisoč mikavnosti, o katerih sva toliko slišala še v ilovnatih kočah, kjer sva zagledala luč sveta. Toda komaj sva napravila, o tuji sahibi, samo par korakov, že naju je zmešala megla, ki skuša zakriti lepote Londona, in grmenje deset tisočih ognjenih vozov. Bila sva tako zmešana kakor brezbožniki, ki iščejo resnico izven korana (čast njegovemu imenu). Kakor poje Abdul Mahbub, moj stari učitelj: »Gorje mu, ki resnico išče drugod.« Zmešana sva tedaj bila, ko naju je opazil na cesti saliib Stanton, njegovo ime bo čaščeno po vsej zemeljski krogli, in se naju je usmilil (Allan se je zopet zdrznil) ter naju peljal v to hišo deset tisočih radosti. Vedno in povsod bodo slavili ime sahiba Stantona za to dobro delo, ki ga je izkazal dvema ubogima popotnikoma. Dovolite, da napijem sahibu Stantonu, naj plemenitejšemu Angležu, s tem vinom, ki je bolj sveže kakor jutranja rosa in vabi bolj kakor ustnice žene. Pomislimo pri tem, kaj pravi božanski šatornik:
O. vino pij, da si izmakneš vse skrbi, ki ti jih sedemdeset sekt preveč naredi! — Pridrži zase vso to sladko alkimijo, kozarček splakne sto nerednosti!
Plemeniti sahibi, dovolite ...«
Stari dvorni poet ni zmogel dalje; preveč naporen je bil ta govor zanj in sredi zadnjega stavka je zviška sedel na divan, izpil zadnjo kapljo iz čaše in gledal okoli z nestanovitnim smehljajem. Allanov spremljevalec je znova natočil kozarce in sedel k mlademu Angležu, ki so mu rekli Stanton. Allana so prevzela premišljevanja, oči pa so mu hitele za plešočimi pari v dvorani; to je pač bilo več kot čudno naključje, da so njega, ki nikoli še ni bil nič slišal o tem lokalu, in oba Indijca, ki sta bila prvi dan v Londonu, privedli semkaj dobrohotni tujci... Strmel je v svojega spremljevalca, ki je govoril z mladim Angležem. Naenkrat mu je šinila v glavo ideja: ali ni že videl tega moža, ki ga je tu uvedel, v varieteju ua Leicester Square? To je težko reči, saj se vidi na takem kraju tisoč obrazov in obraz njegovega spremljevalca ni vzbujal posebne pozornosti. In če ga je videl v varieteju?... Nehote je še dalje premišljeval, zakaj se mu zdi to tako čudno, da sede o n in oba Indijca tu v klubu požiralcev ognja. Zdajci je videl, da je vstal stari dvorni pesnik in stopil na nekam negotovih nogah k njemu.
»Mladi mož,« je sedel k njemu, »nekaj vam bom zaupal.«
Allan je smeje se nagnil glavo.
»Nekaj vam bom zaupal«, je ponovil pesnik. »To vino. ki je bolj sveže kakor jutranja rosa in ki vabi bolj kakor ustnice žene, je tudi prav tako zahrbtno kakor srce prebivalca v dolini. Ah, kaj nam ostane od žena, ki jih ljubimo, in od vina, ki ga pijemo? Obakrat izgine opojnost zjutraj.
Ne vem pa, če bo opojnost tega vabečega vina, ki su iskri kakor potok v. pomladi, izginila jutri z jutrom. Dvomim; če bo tako, mislim na to, kar pravi božanski šatornik:
Še hočem vina piti! Da bo prag na moji grobnici sladkal omamen zrak, da bodo romarji, veseli še od snoči. pijani padali ob grobu vznak.
Mladi mož, varujte se vina in žensk. Zaupajte temu nasvetu starega pesnika Alija. Poslušajte: moj učenec, ki nas opazuje z divana z milim in srečnim smehljajem, je prišel čez veliko lužo, da se oženi. To je posledica njegove mladostne neumnosti, da se je v ta namen podal na tako dolgo pot. Kakor divji kozel, ki se trudoma privleče v džunglo, da ga tam razmesarijo tigri. To je dokaz, da sem mu bil slab učitelj. Pijva!«
Allan je dvignil svoj kozarec in rekel:
»Vse časti vredni poet, ali veste, da stanujemo v istem hotelu?«
Stari pesnik ga je pogledal z očmi, ki jih je objelo vino.
»In če je tako?« je rekel. »Stanovanje, kaj je stanovanje? Čim več popijem tega rumenega vina, tem bolj razumem božanskega šatornika, in če govorite o hotelih, mladi mož, mislim na to, kar je bil rekel:
O stari svet! Ti staro zavetišče, noči in dni nemirno križališče, premnogim džemšidom prav mehka postelja, premnogim behramom bogato ]K>gostišče.
Kaj pomeni to, da stanujemo v istem hotelu? Nekdo drugi bo ležal jutri v postelji, ki je še topla od nas.«
»Hvala Bogu, da je šampanjec za nas še mrzel,« je rekel Allan. »Prost! Zdi se mi, da je Veličanstvo utrujeno.«
»Moj učenec,« je rekel stari dvorni poet in izpil čašo, »še ni navajen na to vino belih sahibov. Njegova izdajalska sladkoba ga je premagala. Če |>omislim na to, me je strah misliti na modrooke bele žene, o katerih sanja. Gotovo bo odbila Nasirabadu zadnja ura, če ga bo objela ena od njih. Kako veste, kdo je moj učenec?«
»Saj sem vam že rekel, da stanujemo v istem hotelu.«
Kmalu po tem odgovoru se je morala tudi Allanu zamegliti zavest. Na vsak način so te besede bile zadnje, ki se jili je drugi dan še mogel spomniti. Tudi tega, kar so še počeli 011 in drugi navzočni, se ni mogel nič spomniti. Nejasno se je spominjal, da je izpil še par kozarcev, nato je šel ipogledat v ložo št. 6, iz katere so bili prišli mr. Stanton in njegovi varovanci. Par minut je gledal ložo, ki je bil<> prav tako opremljena kakor ona druga, in ples parov. k< so se v dvorani neprestano vrteli. Nato je legel na divan. ‘Spominjal se je še, da sta pogledala njegov spremljevalec in mr. Stanton skozi prepenjave k njemu; pogledala sta tudi na uri, se smejala in odšla nazaj v ložo št. 5; še je vjel nato zvok glasu starega pesnika, ki je nekaj recitiral, in smrčanje, ki je bržkone prihajalo od Yussufa Khana.
(Dalje prihodnjič.)
SCHICMTOV
Majdiča svetuje !
Njena mala prijateljica je med igranjem padla in se joče. Majdiča jo tolaži: „Reci samo Tvoji mamici, da naj opere oblekco s Schichtovim Radionom, pa bo takoj zopet čista". Ona to prav dobro ve, kajli njena mamica jemlje vedno samo Schichtov Radion.
SCHICHTOV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
tisočih radosti,
MODA IN FILM
Zgoraj levo: Veliki rnanila klobuk. Okrog glave svilen ovoj v dveh rožnatih odtenkih
Desno zgoraj: Solnčnobela obleka z nežno rožnatim plaščkom
i
mmm
Večerna obleka iz belega tila s črnimi čipkami in rdečimi rožami na pršili
Levo: Bel večerni ensemble s krznom srebrne lisice
Desno: Poletni klobuk z baržunasto rožo na spodnji strani okrajev
D'Ora, Pariš
Zgoraj levo: Mariei Maroko. — Spodaj Lombard, novo vzl
Biološki oddelek pri Ufi
Ufa	ima na svojem
zemljišču v Neubabels-bergu	laboratorij za
snemanje bioloških procesov.	Laboratorij je
opremljen z vsemi sredstvi moderne tehnike.
Tam učenjaki in učenci lahko	bogatijo svoje
znanje. Strokovnjak, dober biolog, načeluje zavodu. Tu se ozirajo ra vsa področja biologije, naj bo to rastlinstvo, živalstvo ali antropologija. Zakaj, kdo ne bi rad vedel, kako rastLine polagoma rasejo. cveto, zore, kako se vrši oplajanje med njimi, kako se odigrava ljubezensko življenje in boj v malem živalskem svetu, kako nastajajo najmanjša živa bitja, kako se razvija pišče v jajcu itd.
Prešel sem bas pravi čas, da sem lahko opazoval rastlinsko-fiziološko snemanje. Filmnli so, kako klijejo zrnca narcisnega peloda, ki oplojajo cvetove. To je seveda zelo počasno delo. A temu se da pomagati. Take procese v rasti ujamejo na film s takoimenovanim »krčilcemc (»Zeitraffer«), Posamezne zanimive momente razvoja ujamejo na sliko in na ta način skrčijo daljši čas razvoja na minute in sekunde. To je potem na pogled tako, kot da bi dotična rastlina vzrasla v nekaj minutah od korenine do polnega cveta.
arlene Dietrich, konkurentinja Grete Garbo, ki jo bomo videli d filmu levo: Obleka iz črnega in beige foularda. — Zgoraj desno: Carole jajoča Paramountova zvezda. — Spodaj desno: Konrad Veidt o pripraDah za svoj najnovejši z vodni film »General«. Partnerica Olga Čehova, drugi od leve grof Tolstoj, pisateljev sin, kot vojaški izvedenec pri filmu	Poramouut, do™
Krčilna uredba deluje o z relaisom, skupek magnetov nadomešča točno vrtenje, osvetljevanje traja nekaj minul S snemalnim aparatom je zvezana ura, ki v določenih presledkih sproži motor, ki je zvezan s kamero. Električni tok prihaja od magnetov, v usmerjevalcu ga pretvorijo v istosmerni tok in teče nato skozi zgoščevalec. Predmet, ki ga je treba fotografirati, položijo pod drobnogled snemalne priprave in ga razsvetljujejo z močno obločnico. Hladilne naprave in filtri urejujejo pravilno ubranost luči. sicer bi drobno listje na opazovalnici zaradi velike vročine, ki jo razvija obločnica šlo k vragu. Operater mora seveda zelo paziti, da se slike ne premaknejo, kar se prav lahko zgodi, ker breztresnih motorjev še nimamo. Tudi bi bilo sredi velemestnega hrupa, kjer se ne trese, težko dobiti neoporečne slike.
Potem sem v rdečkasto razsvetljenem prostoru videl vsajen krompir, ki je že klil. Tu so mikrofilmsko prouča-vali rast korenin, klitje in poganjanje listov, razvoj, ki traja kake tri tedne. Podobna snemanja so delali na cvetju španskega bezga, na slivi in pri brezspolnem oplojevanju alg.
V	drugi hiši se med različnim rastlinjem nahajajo uaj-raznovrstnejše živali, ki so se že udejstvovale kot filmske zvezde ali se pa še bodo. Za omrežjem sedi lepo pisan maček prav prijazno poleg golobov in kure. Tam si je opica izbrala za prijateljico mačko in jo zdaj ljubkuje. Tu žro pes, mačka in opica iz ene sklede. Vmes kličejo papige in sedajo s prilizovanjem svojini gospodarjem na rame. V drugi kletki se prekopicavajo miši, v stekleni posodi plava mlada ščuka in čaka na krmo. Cel zoološki vrta! Z živalmi ravnajo zelo ljubeznivo in zato se one od-dolžujejo s tem, da se pri fotografiranju prav lepo drže. kot da bi vedele, da pridejo na platno.
GRAFOLOŠKI KOTlCEK
Pripomba uredništva: Kdor želi grafološko skico značaja kake osebe, naj vpošlje približno 10 s črnilom pisanih vrstic njene pisave (navesti treba tudi spol in starost) na uredništvo naše revije pod naslovom »Grafološki kotiček«. Obenem naj priloži pismu 20 Din, znamke za odgovor. Pisma se rešujejo strogo diskretno in zelo vestno. Analize vposlanih pisav se priobčijo v tem kotičku le na izrecno željo. Naš grafolog izdeluje tudi detajlne analize pisav in je bralcem te revije na razpolago za vse tozadevne informacije in vprašanja.
Analiza: »Visla«. Svojevrstna, duhovita osebnost, ki pa kaj rada iinponiva in briljira s svojo posebnostjo in originalnostjo, ki se odraža v vsej njeni miselnosti in delovanju. Nastop le osebe je močno preračunan na zunanji efekt! Vedno skuša biti v ospredju ljudske pozornosti, ničemurnost je kolosalna, lov za novimi efekti je izreden! Na tej osebi je mnogo »umetnega« in »neresničnega«, mnogo videza in »tujega perja«, ki se z njim zavestno kiti. Oseba ima včasih neverjetne momentane uspehe in vplive na svojo okolico, ki so združeni z velikim pompom in poudarkom. Domišljava natura, polna bizarne fantazije in domislekov. Oseba je impluziven mislec, preveč na zunaj usmerjen, ki sta mu doslednost in objektivnost v njegovih zaključkih deveta briga. Precej trmasta in svojeglava narava, zaljubljena vase in v svojo nezmotljivost. V njenem značaju najdemo nebroj izrazito gospodovalnih potez, kar priča o nestrpnosti in samohotnosti te osebe. V splošnem rezervirana natura, ki se pa v debati kaj lahko razvname in postane Cesto tudi pikra in ostra v svojih izjavah. Oseba predstavlja tip zase, ki je pa vse preveč egocentrično usmerjen in zasidran predvsem v zunanjem svetu.
Analiza: »Aca«. Zelo čuvstven, tih In miren značaj, ki ž.ivi in se poglablja v duševne vrednote. Idealistično usmerjena natura, z mnogo sentimenta in romantike, ustaljena, duševno zelo odporna in uravnotežena. Njeno delovanje je enakomerno in urejeno, nikjer ni opaziti močnejših konfliktov in kontrastov, ki bi utegnili motiti miren in nekompliciran tek njenega doživljanja. Skromna, brez pre: tiranih potreb in želja, se z izredno lahkoto ume prilagoditi poljubni okolici. Je pa po drugi strani precej nezaupljiva in skeptična, rezervirana napram svoji okolici, in le redko pokaže svojo pravo notranjost in spretno skriva motive svojega delovanja. Premišljena natura, vedno duliaprisotna, vstrajna in zelo svojeglavna, hoče, da vedno njena obvelja. Bolj pasivna, počasna v delovanju, se veliko pripravlja, preden kaj započne. Zelo kultiviran duh, trezno 111 jasnojasno misleč, estetsko na precejšnji višini. Zelo soliden, tudi manj važne podrobnosti uvaževajoč značaj; ekonomičen naturel, ki ima tudi obilo smisla za smotreno organizacijo.
Ona: Brala sem, da mora žena v Hindustanu možu slediti v smrt. Ali ni to strašno.«
On: »Strašno, strašno! Še po smrti 11111 ne da miru!«
»Ali ste boljše spali nocoj? Ste me ubogali in šteli, dokler niste zaspali?«
»Da, gospod doktor, štel sem do 19999.«
»In —?«
Žena: »Čudno. Odkar dajem beračem mesto denarja kosilo, jih je vedno manj.«
Mož: »Tvoj mož sem in zato razumem berače.«
Charlie Chaplin: »Luči velemesta«
Tradicija starejših komičnih postav, ki so živele in šalile sredi ljudstev, — Kasperle, I lansvvurst, Harlekin, Facanapa, Guillaume, Policliinel, Puncli, Petruška i. dr., — medli in upada in kolikor je je v sodobnosti (največ po lutkovnih prizornicah), je ta še vedno izdelek in oblika starih dob. Pač: še pišejo burke in komedije, ki so izraz burkavosti gornjih junakov, toda vse so zvečine napisane po starih vzorcih ali pa prisiljeno iz časovne aktualnosti. Ernst Heinrich-Bethge, nemški lutkovni pisatelj, je izdal celo vrsto raznih burk, v katerih skuša presaditi Gašperja, to romantično-komično figuro Poecija^ iz starega sveta in pravljičnega kraljestva v sodobnost. Kasperle modern, Kasperle und Radio, Kasperle geht zum Film, to so naslovi teh najnovejših gašperijad. Ali — ne gre. Njegovo postavo, ki tudi zavisi od eksistenčnih možnostih njegovega teatra (lutkovno gledališče, senčnice), je otemnil pojav novih komičnih likov, ki so v tesni zvezni z razvojem — filmske umetnosti.
Max Linder, Charlie Chaplin, Buster Keaton, Pat in Pa-tachon, Harold Lloyd i. dr. Zanimiva in samosvoja sta od teh edino dva: Chaplin in Linder. H. Lloyd: ameriški komični »šlager« z ekvilibrističnim podzvokom. Buster Keaton: saj smo gledali v filmskih prizorih, ki so bili po Kea-tonovsko prikrojena kopija Chaplina. Pat in Patachon: začetek in konec njune komične modrosti je toli osmejano in proslavljeno nasprotstvo dveh različnih postav. Max Linder ima pa še danes svojo ceno, četudi ga že moramo uvrstiti v komično šolo preteklih desetletij, katere podoba je mnogo prevladovala (in še danes prevladuje) na gledališčnih deskah v mnogovrstnih burkali in operetah. Max Linder je gola burka in nič več. Nasprotno Chaplin. Prišel je v Ameriko. Ne morda prazen. Za sabo je imel Evropo in njeno kulturo. Izdelal je komični film s tem osnovnim tonom: v njem nastopa groteskna figura Chaplin; ta predstavlja usodo zavoženega in samotnega človeka, ki vedno daje povoda za smeh, zdaj pade, spet vstane, njegovo pocestništvo pa vedno izzveni v neodrešen, trpek romarski konec. Spričo tega je ta tragikomična igra Char-lieja Chaplina po raznih filmih zadobila neki večnosten okvir in se močno dvignila nad komično povprečnost^ in banalnost. Ne samo to: približala se je in še prav močno tradicijonalnim ljudskim komičnim figuram iz davnih tekstov. Ker že vsako, veliko nadpovprečniško komično figuro nujno spremlja aktivna ali pasivna destruktivnost, neko uporništvo, ne bi Chaplinovim filmom pripisoval izrazitih socialnih tendenc, čeprav so te v zadnjem flmu »Luči velemesta« na rahlo stopile v ospredje. Brez dvoma: družba U. Sinclairja bo njegovi umetnosti več škodila kot pa koristila.
Film »Luči velemesta« je bil poučen v marsičem. Pokazal je, da se Chaplin neutrudljivo vrti okrog svoje komične figure, skrbi za stereotipno nepretrganost njenega tempa, ostali igralci in okolje te figure so le še lutke, ki naj se primerno ponižno in ornamentalno priličijo njenim komičnim situacijam. I11 to je slaba stran tega filma, ki »Lova za zlatom« ni dosegel. Prej: Jackie Coogan in drugi, sedaj: slepa deklica, to so nujni romantični rekviziti v Chaplinovem filmskem dejanju. Za usodo teh rekvizitov se v naslednjih filmih zanimamo.
Chaplinova komika je v tem filmu mimo dveh, treh momentov stara, že splošno znana. Tudi ni nova v domislekih, ki se v drugih oblikah in situacijah le ponavljajo. Njegova komika se ziblje in niha med komičnim in tragičnim učinkom. Je groteskno suha: obstala je namreč na mrtvi točki in se ne nagne ne v komičnost in ne v tragičnost. (Scena z makaroni, klopčič!) O tem, kar pri Chaplinu ne povzroča ne smeha, ne joka — je resnično posebno po-glavje.	v	,	,v
Vse ostalo pri tem filmu je: ameriška scena, tipičen ameriški prostor, ki ima to dobroto, da ga osvetljuje -etos iz Dickensa.
Film je pantomimičen: godba je groteskna in patetično podčrtava posamezne prizore. Včasih preveč grobo in neizdelano.
Bile so pa te »Luči velemesta« v primeri z zvočno operetno šaro in po raznih osladnih in mesarskih Tau-berrih in praznih Burianih še vedno navzlic vsemu — lep dogodek.	.	O.
4lrhUwi\Ss DJVorrU	,	,	Vnža	°siuljS‘‘rfskem	kolodvoru	»Cirilski	dom« v Hamburgu. Arh. Fritz
Arh. H eiss, Mannheim	Arh.	Paul	Bonatz	in	F.	Schober.	Stuttgart	Iloger,	Hamburg, Rih. Knohl, kipar
IZ MODERNE ARHITEKTURE
O maločem je danes toliko govora kot o modernem stavbarstvu, po uaziranju sodobnega arhitekta prvem pametnem in umetniškem stavbai-stvu v zgodovini, blagoslovu naše kulture.
Moderno stavbarstvo se pričenja v 2. polovici 19. stoletja in sicer ne kot v gotiki, baroku itd. na stavbah reprezentativnega (dvor, cerkev, palača), nego prometnega značaja, železniški viadukt, most, kolodvor, dalje trgovska in industrijska nalagališča in naprave (silosi, pristanišča itd.) so inkunabule modernega stila. Razen tega prihajajo v poštev tudi zgoiJ tehnično zamišljeni produkti kot je v Parizu Eifflov stolp in podobn,.. Razvoj je v različnih deželah potem seveda zelo različen, vendar je pa do neke meje pomembna za novo evropsko arhitekturo ameriška kot inicijativa.
Moderna arhitektura zametuje vse zgodovinske formulacije upodobitve prostora, mase in teže in vse stare pojme stvarnosti in smotrnosti. Ni dvoma, da je po genijalnih arhitektih ustvarila genijalne primere novega
stila, zlasti v prometnih, trgovskih in industrijskih poljih. Toda kakor pri vsaki drugi stvari, se da tudi pri arhitekturi tehnična plat lepo naučiti m danes smo po svetu priča velike manire sodobnega stavbarskega stila, ki jo \ ečinoma zrel in lep le v osnutkih in fotografijah, zelo izjemoma pa v resnici. Ta ekskluzivni modernizem tudi ni dosegel nobenih uspehov v sodobni^ stanovanjski arhitekturi, kar je glavno. Ogromna masa stanovanjskih hiš, ki jo gledamo vsak dan po vseh mogočih revijah, je po besedah pametnega nemškega modernista — sanatorij, ne pa stanovanje, in ena glavnih modernih rešitev naselbine je — kasarna. In ko se oziramo ne toliko pri nas, kolikor po svetu, po vratolomnih manirizmih novega sta> • barstva, moramo dati prav naprednemu Američanu Mumfordu, ki pravi, da ta arhitektura ni za človeka, nego za angele in avijatike in da so pogosto njena edina dobrota — odlične toalete.
Moderna arhitektura ni in ne more biti modna zadeva, nego saiuo stvar umetnika in po tem jo je treba presojati.
tl U111?*1*!!
Skladišče tovarne za marmelado	Viseči	most	preko reke Delamare pri Stolpič na poveljniškem mostu Hun uti-
t iladelfiji (U.S. A.)	parniku	(Hamburg-America line)
Moderna cerkev v Frankfurtu
Najmodernejša cerkev Evrope. Cerkev	sv. Petra	Najlepši hotel v Nem Torku prej in poslej. 1. uklobra 1931 bo otvorjen
in Nikolaja o Dortmundu, stavba iz	jekla in	v N. Y. novi hotel WaldorJ-Attoria s 4? nadstropji, dočim jih ima stari
stekla	Pp.	(nn sliki spredaj) 16. Razen tega ima novi hotel dva visoka stolpa n.y.i.
Vladna palača na Oljski gori o Jeruzalemu. — Palača je sedež britanskega viiiega komisarja v Palestini N. Y. T.
I
Električno hlajenje je nujno potrebno
za pravilno shranjevanje živil
Vaša želja je, da bi bila živila vedno sveža
Gotovo bi se radi izognili vsem neprilikam hlajenja z ledom
Gotovo sanjate o moderno urejeni kuhinji
ustreza Vašim željam in zahtevam
jamči za enakomerno, suho mrzloto t t t^v a t -pj tji omogoča izdelovanje kristalno čistih ledenih kock r I« l\Tlly/\lrlPi deluje popolnoma avtomatično
je vsakemu domu v okras
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO :
»JUGOTEHNA«, fro!bza Ljubljana, Gosposvetska c. 3
TELEFON ŠTEV. 20-80
telefon 29-is STALNA RAZSTAVA: LJUBLJANA, GLEDALIŠKA UL. 8 telefon ao-is
Podružnice v Beogradu, Zagrebu iu Splitu
Duno.
Jo/z 6 ur g
r"
f Bo/zono
foore6
km
MHano Ge rosa________
Monti//i . bo'c€ionu
■	 tuje	proje
— pr oje k/jra ne proge
Slovenske zračne linije
Ta skica nam kaže načrt bodočih slovenskih zračnih linij, kakor si jih zamišlja ljubljanski Aeroklub «Naša krila*. Po tem načrtu bodo šle zračne proge iz Ljubljane na Bled, Sušak, Zagreb, preko Maribora na Dunaj (po našem mišljenju je treba progo do Gradca podaljšati naprej na sever, ker proti Gradcu, zaradi njegovega provincijalnega značaja in šovinističnega razpoloženja, ni nujno forsirati posebno zračno progo), preko Celovca, Salzburga o Berlin in še ena: v Trst.
Kisal ing. Kuhelj
Težka služba zrakoplovcev
Čim so se pojavili prvi zrakoplovi, so se ljudje takoj vprašali, kako dolgo more zdržati pilot v svoji nevarni in naporni službi. Toda takrat še niso piloti imeli praktičnih izkustev. Običajna pa je bila trditev, da noben pilot ne bo mogel dolgo vršiti svoje službe, češ da preveč izrabi svoje živce. Kesneje pa je tehnika z novimi izumi pilotom službo zelo olajšala, da danes ni več tako naporna, kakor nekdaj. Še pred 10 ali 15 leti so imeli 35-letne pilote za »mrtve«, posebno je to veljalo za vojne pilote. To mnenje je treba danes popraviti, sto in sto pilotov leta po zraku, četudi so že presegli štirideseto leto. Neki francoski list je pred kratkim pozval najuglednejše francoske aviatike, naj povedo svoje mnenje o tem vprašanj”. Vsi odgovori so se glasili, da danes za let ni nobene meje glede starosti. 55 let star pilot je izjavil, da more starec prav tako obvladati krmilo kakor mladenič, saj on sam danes vodi zrakoplov, kakor ga je bil pred 20 leti. Glavna stvar pri letenju je mir, pamet in izkušnja, a vsega tega imajo starejši ljudje v obilnejši meri kakor pa mladeniči. Auger je začel leteti za časa svetovne vojne, ko je bil star 38 let, in se je izkazal za enega najboljših francoskih letalcev. Tudi ta je tega mnenja, da starost ne more Kvarno vplivati na kvaliteto pilota. Vsi zrakoplovci pa menijo, da mora pilot živeti 7clo solidno, če hoče ohraniti vso svojo silo in sposobnost.
Članke o naši aviatiki,
ki jih prinašamo v današnji številki »Ilustracije«, nam je dal ljubeznivo na razpolago ljubljanski Aeroklub »Naša krila«, prav tako tudi nekaj slik in načrt bodočih slovenskih zračnih linij, ki ga prinašamo na tej strani. Na tem mestu se mu zahvaljujemo za prijaznost. Mislimo, da se 11111 najbolj oddolžimo s tem, če opozorimo vse svoje čitatelje na izredno važno nalogo, ki si jo je zastavil Aeroklub. To nalogo pa bo mogel izvršiti le tedaj, če bo imel na razpolago dovolj gmotnih sredstev. Zato pozivamo vse, ki razumejo trud in napor požrtvovalnih ljudi, da čim prej pristopijo kot člani v Aeroklub. — »Ilustracija«.
( CIO! I TNA SAffOt'NINA- llIN tOO- UPUVA l,EH|l V - LIUBL JANI KOPITARJEVA UL. 6./H
NOVE KNJIGE
CiriJ Jeglič: Okrasne spenjavke za dom in vrt
V	založbi Družbe sv. Mohorja je izšla vrtnarska knjiga, ki jo je spisal znani avtor »Našili prijateljic«. Tudi ta knjižica, ki je bogato ilustrirana, bo dobrodošla vsem ljubiteljem vrta. Cena broš. za ude Moli. družbe 21 (za neude28 Din), v platno 30 (40 Din).
Marsikateri vrt, ki je sicer bogat in urejevan z vso skrbjo in požrtvovalno natančnostjo, te kar nič ne more navdušiti. Njegova enoličnost in na rejenost ti postane dolgočasna in brž občutiš, da tudi med posameznimi rastlinami in okrasnimi skupinami vzlic njih bleščečnosti ni pravega soglasja in družabnosti; še hiša, kateri je vrt namenjen, se Inž. Ciril Jeglič, avtor »Okrasnih	zdi, da je ob njem ka-
spenjavk« in »Naših prijateljic«	kor sama zase. Manjka
živahna ubranost in pri-rodnost celote, manjka blagoglasja vesele, lepe domačnosti. S čudovito močjo bi se lahko tu uveljavile spenjavke! — Tako ipravi pisatelj v uvodu knjige. Pa poglej našo sliko, ki kaže preprosto, a v duhu moderne stanovanjske kulture urejeno meščansko domačijo. Spenjavke so prepletle, zelenje in cvetje je strnilo vrt in hišo v en dom. Tako postane vrt v prirodo razširjeno stanovanje.
Čeprav jih ne vidiš, veš: ljudje, ki stanujejo v tej hiši, zares žive in prebivajo tudi na vrtu
spenjavk. Dano je navodilo, kako in kje naj jih uporabljamo, kako oskrbujemo. Po tej knjigi si lahko vsak izbere prav tiste plezavke in spenjavke, ki bi bile za njegovo hišo, vrt, uto, ograjo, pergolo itd. najbolj prikladne.
Na spodnji sliki prinašamo tri vrste divje trte. Starodavna in povsod znana spenjavka je navadna divja trta (ampelopsis quinqefolia). So pa neke druge ameriške divje trte, ki imajo takisto peteroštevne, iz pet listkov sestavljene liste, a lahko same, brez špalirja, plezajo po gladki steni. Semkaj spada a m|p e ])o p s is muralis, ki je tanjše, a gostejše in enakomerne rasti; njeno listje je temnejše in trše ter jeseni kesneje pordeči kot pri navadni divji trti. Najgosteje in najlepše pa prekrije gole stene Veitcheva (izgovori: Fejčeva) trta (ampelopsis Vei tchii). Oblika njenih listov je navadno trirogljasta. Kratkopecljasti listi se — kakor bršljan — drug nad drugim vlegajo kot opeka na strehi, a gosto razcepljene vitice s številnimi sesalnimi bradavicami tesno priklenejo rastlino tudi na prav gladko steno. Veitcheva trta ne pleza samo navzgor, ampak prav rada tudi daleč v stran. Tako lahko le par rastlin popolnoma prepreže nizke stene na majhnih zidih. V Ljubljani lahko vidiš mlado Veitchevo trto n. pr. na Cojzovem grabnu.
Priljubljena po vsem svetu!
‘ ^ Kdor jo enkrat uporabi, ji osiane naklo-'Jj njen. Ugodna in trajna. Dobiva se povsod.
Preprodajalci se obračajo na Gustav Husser c£ So fin, Wien, VII., Uicfiiergasse lO
kays[r-'«ho?-s;EiS
Koliko sten, pustih ograj in plotov, koliko golih senčnic lahko poceni spremenimo v resnično življenje, v mikavno ubranost, ako jih obsadimo s spenjavkami. Te hitro rasto, premnoge lepo in bujno cveto ter spreminjajo puščobo krog hiš in vrtov v samo radost in pesem. V Jegličevi knjigi je zbrana pestra druščina najrazličnejših
Levo: ampelopsis muralis. V sredini: ampelopsis Veitchii Desno, na drevesu: ampelopsis quinquefolia
Cankarjevi zbrani spisi
zablodah, »lako je postalo Novo življenje obračun s samim seboj, izpraševanje lastne vesti, podrobna analiza osebnih motivov in dejanj, zgodovina dvomov, povest obupov pod lastno slabostjo, nad izgubljeno mladostjo, nad breznadno prihodnostjo. To je najbolj strastna, najbolj osebna, najbolj rieuinerjena Cankarjeva povest«, pravi Izidor Cankar v uvodu.
Knjiga se dobi v Novi založbi in vseh drugih knjigarnah. Cena: broširana Din 68.—, polplatno Din 80.—, celo platno Din 86.—, polusnje Din 110.—.
Knjige Slovenske Matice
»Slovenska Matica« v Ljubljani je pravkar razposlala svojim članom letošnji knjižni dar, ki obsega štiri knjige:
C a n k a r Izidor: Zgodovina Likovne umetnosti v zahodni Evropi. II. del, 1. snopič.
Kidrič France:	Zgodovina	slovenskega slovstva.
Od začetkov do marčne revolucije. Razvoj, obseg in cena pismenstva, književnosti in literature. 2. snopič.
Levstikova pisma. Uredil Avgust Pirjevec.
Prevodi iz svetovne književnosti, XIII. zvezek. Wl. St. Revmont: Kmetje. IV. Leto. Poslovenil Joža G 1 o n a r.
Letna članarina 50 Din je prav nizka za te knjige, ki obsegajo skupaj skoraj 1000 strani in ki jih vsem prav toplo priporočamo.
Knjige Mladinske Matice
»Mladinska Matica« v Ljubljani je izdala letos štiri knjige:
Mladinski zbornik »Kresnice«, IV.
Bevk France: Lukec in njegov škorec. Povest.
S k u 1 j Andrej: Vrtnaričice.
Ribičič Jos.: Miškolin. Povest.
Poleg tega je vsak naročnik »Mladinske Matice« prejemal v šolskem letu mladinski list »Naš rod«, ki ga urejuje g. Ribičič.
»Pohujšanje v dolini šentflorjanski.« »Zgodbe iz doline šentflorjanske.« »Novo življenje.«
Uvod in apombe napisal Izidor Cankar. Str. XII-356. Založila Nova založba v Ljubljani 1931 .—
V	obeh prvih spisih XII. zvezka Cankarjevih zbranih spisov, ki so kakor vsako leto tudi letos izšli točno za Veliko noč, je višek Cankarjevega cikličnega šentflorjanskega motiva, ki se je bil začel z njegovo novelo »V mesečini« in je potem	/r)a„	Cankar
usahnil 1. 1908. Te ostre satire, v katerih se me-
šajo burkosti in tragični konflikti, obračuni s svetohlinsko moralo družbe in pisateljevimi obračuni s samim seboj, so naletele v tedanji slovenski javnosti na oster odpor, o čemer urednik obširno poroča	v7	opombah.	Cankar	je	mislil,
da je njegova umetnost	tedaj	doživela	»konkurz«	in	je
začel pisati novo komedijo »Žalostni konec umetnosti«, ki jo je urednik ponatisnil kot fragment in v kateri Cankar tudi sam nastopa. Drugačnega značaja je roman »Novo življenje«. Vzklilo je iz globokega osebnega doživljaja, ki je pesnika pretresel do zadnjih globin in ki ga je napotil, da je jel premišljevati in pisati o svojem življenju, o Ljubljani, o njenih kulturnih in nekulturnih posebnostih, o mladem umetniškem rodu in njega nazorih, a zlasti o svojih
To sliko iz barvastega papirja je izvršil kot drugo spoje delo te vrste g. F. Rojec. Na papir se napravi skica s svinčnikom, nato se nalepijo izrezani kosi v različnih barvali
Take slike iz tolčenega kamenja v prirodnih barvali izdeluje g. Fr. Rojec in je to njegovo osmo delo te vrste. Njegova prva mozaična slika «Frana» je v ljubljanskem muzeju
Izhaja vsakega 1. v mesecu. Naročnina letno 100 Din {inozemstvo 120 Din, Amerika 3 dolarje), polletno 55 Din (inozemstvo 65 Din), številka 10 Din. Izdaja konzorcij Ilustracije (K. Ceč & cons.). Urednik Dr. Rajko Ložar. Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6 II. Grafično delo Jugoslov. tiskarne v Ljubljani (K.čeč
KNJIGOVEZNICA
IUGOSLOV. TISKARNE
R. Z. Z O. Z.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6/11.
se je od malega začetka ob njeni ustanovitvi, Ko je leta 1800 K. T. D. isto kupilo, razvila do danes v dobro opremljen industrijski obrat. Sedaj ima ca. 30 raznih modernih strojev na električni pogon. Zaposluje povprečno 05 oseb. Zaradi dobre opremljenosti zamore izdelati tudi velike naklade v najkrajšem času. Ima lastno črtalnico za rasfriranje trgovskih knjig bodisi po predloženih vzorcih (sortiment) ali za lastno zalogo kakor tudi za črtanje vseh vrst šolskih zvezkov. Izvršuje vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Iz lastne zaloge pa
NUDI
vsakovrstne posloVne knjige, pisalne podkladke črtan nEčrtan kariran ali risalni papir zveZke vseh vrst, mape pepita-notese. trgAlne bloke, nadalje tridelne raznobarVne vstopnice, male bloke računov odjEmalne knjižice itd
Črtalnica
Rezalni in zgibalni stroji
Pelesefmska razstava