m— številka 3, letnik 11 15.2.2000 cena 270 SIT TONI ZUPANC | NAGRAJENEC LANSKE ŠALAMIJADE O SALAMAH < a KNAP HAVU v Zagorju ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI MAZDA AVTOHISA KRŽIŠNIK ZAGORJE BOU TURBO KOT DIZEL NOVA MAZDA 626 DITD. Pohitite, da ne zamudite! Pohitite, da ne zamudite! Resnična moč prihaja od znotraj. Najboljši dokaz za to je nova Mazda 626 DITD, ki jo poganja močnejši, izredno kakovosten turbo-dizelski motor s 110 KM. Moderni 16-ventilski DITD motorji z odličnim navorom poganjajo tudi družinsko Mazdo Prcmacy in poskočno Mazdo 323. Poleg udobja, zanesljivosti in moči vas bo navdušila tudi izredno majhna poraba goriva. Vsekakor odlike, ki jih ni moč prezreti. Mazdine turbo-dizelske modele boste najlažje ujeli v vseh salonih z vozili Mazda. Na cesti bo težje. Super ugodne cene vozil letnik 2000 - _ DEMIO prihranek 130.000 sit S PREMACV prihranek 360.000 sit 626 prihranek 370.000 sit MPV prihranek 540.000 sit Opravljamo visokokvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela. V času popravila vašega vozila - nadomestno vozilo 2 DNI GRATIS MMS KREDIT & LEASING odprto: od 8. do 18. Ure; soDota: od 9. do 13. Ure mama Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Tel-(03)56 64-729, 66-500, Fax:(03)56 68-359 aids do nujno sit Accenl tlo 160.000 SIT Elantra do 180.ODO SIT Coupe do 230.000 SIT 080 1022 Vse mtormaci)* lud: na brezplačni le-lotonsk« ilevtlk: Trajel do 160.000 SIT Sanla Fe do 280.000 SIT Sonata doMlOSIT XG do 500.000 SIT HVUnDRI Hyundai Avto Trade in pooblaščeni prodajalec: Avtomotor d.d., Celje, PE Trbovlje Savinjska cesta 36, te1:03/5634 681 visok popust na nizke cene za avtomobile letnika 2000: ir.F; 7.R S.G 15. SVEČANA 2001 POLICIJSKE POSlIUf ZAGORJE: 03/56-61-002 1R80VUE: 03/56-2M02 HRASTNIK: 03/5641« RADEČE: 03/56-81-002 ' LITIJA: 01/89-83-H2 PROMETNE INF0RMACIJE:03/ 56-64420 TAKI: 0609/61-6340 0600/63-31-0T ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 03/56-88-20? ZD HRASTNIK: 03/5644-006 ZD1R80VUE: 03/56-26-322 IZD ZAGORJE: 03/56-55-1100 Šele pol meseca, ki ga imenujemo mesec kulture je mimo, pa lahko rečemo, da smo V pol Zasavca posvelili kulturnim dogodkom. Povsod, od GEOSS-a do Hrastnika in \ Radeč so proslavljali, zdi pa se, da je letos bil osrednji kulturni dogodek v Zagorju. J Poleg podelitve Grumovih nagrad in odprtja razstave likovnih del izlaške kolonije, smo lahko videli premierno predstavitev umetniške akcije Zastrti krik Madame Blavatsky po zamisli Jaše Drnovška in v režiji "kultnega" režiserja, sicer iz Mladinskega gledališča Ljubljana, Matjaža Bergerja. Zanimiva, domiselna predstavitev s kostumi Alana Branitelja, kakršnih na "perileriji"nevidimopogoslo. Žal pa to težko rečem za izvajalce. Poznamo jih po sicer dobrih stvaritvah v Ljubljani in po svetu, v Zagorju pa, kakor da je za "vas", tako vse dobro. Veličinam bomo seveda oprostili tak, nam domnevni odnos, vendar, grenak priokus ostaja... Napake šobile. Mojmir Maček Naslednjič izidemo 1 .marca 2007/ Kje je kaj: cf?) Boris Goleč dobitnik zlatega znaka ZRE (J) KUD iAP za alter sceno! (?) Karneval v Litiji bo! Or.Roman Kralj o zasvojenosti Lavreai Dr. Slavka Gruma ijjss Nagrada lončke Čeč Literarna priloga "LISI" Naj športniki Zasavja 38 Kronično c@) Obvestila s46p Liko! Naslovnica: Janoš črOLOIŽ (slikal Matej Ižurkeljc) ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, l"ax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija sc zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 11. polletje 3.159,00 SIT, IV. tromesečje 1.701, 00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valut i v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jr „ j. u BORIS GOLEČ - DOBITNIK ZLATEGA ZNAKA ZRC ZA LETO 2000 vsako leto le trije znanstveniki, Boris Goleč z Dola, ki sicer živi in dela v Ljubljani, je prejel v torek, 23.januarja 2001 zlati znak Znanstveno raziskovalnega centra SAZU za leto 2000, in sicer za pomembne znanstvene dosežke zadnjih treh let. Zaposlen je na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, visoko priznanje pa je dobil za doktorsko disertacijo Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do 18.stoletja. Zlati znak ZRC si za svoje znanstveno delo prislužijo 3 Borisu Golcu iskreno čestitamo. Fanči Moljk V HRASTNIKU DOBILI LETOPIS 2000 Občina Hrastnik je letos že drugič izdala letopis, ki natančno in obširno zajel dogodke leta 2000 v zgodovinski spomin. "V decembru je izšla velika knjiga o Hrastniku, zato smo Letopis 2000 prestavili na prve dni februarja," je dejal avtor Marko Planinc ob predstavitvi 7.februarja v galeriji delavskega doma. Vsebina na 294 straneh obsega v upravnem delu celostno podobo in sprejete odloke v letu 2000. Pogovarjal se je z Jožetom Dragarjem, Miranom Groharjem, Elizabeto Jakšič in Simonom Tanškom. Kronika zajema vse mesece, posebno mesto ima občinski praznik s številnimi prireditvami na štirinajstih straneh. Zanimivosti v letu 2000 obsegajo kulturne, politične, športne in družabne dogodke, ki so v tem letu izstopali. Med te sodi tudi slovo dveh znamenitih politikov, ki sta se rodila v Hrastniku: Stane Dolanc in Lidija Šentjurc. Posebno zanimivo je objavljeno pismo Lidije Šentjurc, ki gaje pisala hrastniškim borcem nekaj dni pred smrtjo. V odmevih na koncu Letopisa 2000 Marko Planinc samokritično objavlja pohvale in kritične misli nekaterih posameznikov za Letopis 1999. Knjiga je bogata tudi s fotografijami Branka Klančarja, zasavskega muzeja in iz drugih virov. Popestrili so jo z umetniškimi deli hrastniške fotografske kolonije, katerih avtorji so Vitomir Pretnar, Dominik Steiner in Vinko Žagar. Pohvala velja tudi Viliju Zaletelu za grafično pripravo knjige in tiskarni Pagat iz Sedraža za kvaliteten odtis. Letopis 2000 je izšel v nakladi 4300 izvodov in ga v teh dneh brezplačno že prejemajo hrastniška gospodinjstva. Fanči Moljk V GLASBENI ŠOLI PODELILI ZLATI KLJUČ Kulturni praznik so počastili v GŠ Hrastnik s podelitvijo zlatega ključa najboljšim gojencem v letošnjem šolskem letu. Prejeli so ga: Marko Borovšak - klavir, Špela Klemen - klarinet, Saša Šeško - flavta, Katja Zore -izrazni ples in Primož Jelenko -violina. Slovesnost je potekala v delavskem domu, kjer so nastopili instrumentalisti - gojenci GŠ Hrastni 'Hjpnti Moljk TRBOVLJE ZMAGOVALNA ANJA GRŠAK Iz Trbovelj se je 19. januarja mednarodnega festivala mladih glasbenikov v Osijeku, ki sicer poteka v okviru EPTE -evropskega združenja klavirskih pedagogov -, udeležila tudi šestletna Anja Gršak. Na doslej že drugem Eptinem mednarodnem otroškem pianističnem festivalu v Osijeku, ki je sicer potekalo od 19. do 27. januarja. preigravajo učenci, ki se klavirja učijo že dve ali tudi več let. "Zelo vesela sem Anjinega uspeha," je dejala Karla Kadrijevič, "vendar kljub temu, da jo je hrvaška EPTA nagradila s šolanjem v Dubrovniku, nisem prepričana, če nam bo uspelo zbrati finančna sredstva za stroške bivanja in potovanja. Čeravno bi bili vsi zelo veseli, če bi lahko podprli Anjin Anja Gršak s predsednikom in tajnikom hrvaške EPTE: s pianistoma prof. Vladimirjem Krpanom in prof. Jakšem Zlatarjem. je izvedla šest skladbic Kabalevskega op. 39 in kot sedmo skladbico še Ježkovo koračnico skladatelja Bojana Glavinc. Z igranjem na klavir je žirijo povsem navdušila, saj so jo izbrali za najbolj talentiranega otroka festivala in je za nagrado dobila igranje na zaključnem koncertu v Zagrebu, ki je potekalo 29. januarja. Prof. Vladimir Krpan, predsednik hrvaške EPTE, in prof. Jakša Zlatar, tajnik hrvaške EPTE, sta bila mnenja, da je Anja pokazala izjemen talent za igranje na klavir, ki se kaže tako v načinu igranja kot tudi senzibilnosti izvajanja. Ker je tudi v Zagrebu povsem navdušila s svojim nastopom, je kot nagrado prejela štirinajstdnevno poletno pianistično šolanje v Dubrovniku. Čestitk je bila deležna tudi Anjina pedagoginja Karla Kadrijevič iz GŠ Trbovlje, ki je dejala, da Anja Gršak kljub temu. da se šele prvo leto uči igranja na klavir, kaže izjemno zanimanje in talent. Zlahka sc je namreč naučila tudi skladb, katere ponavadi glasbeni razvoj ter tudi nadalje poskrbeli za morebitno uspešno pianistko." Anjinega uspeha se je razveselila tudi ravnateljica GŠ Trbovlje Ida Virt, ki je dejala: "Na festivalu v Osijeku so nastopali otroci do 10. leta starosti, ob zaključku pa je žirija zbrala najboljše, najbolj atraktivne, skratka, najbolj nadarjenega otroka festivala in to je bila Anja Gršak, sicer tudi najmlajša udeleženka festivala. Vesela sem takega uspeha, saj je skoncentrirano igranje za otroka šestih let, zares pohvalno." Na Eptinem otroškem mednarodnem festivalu so nastopili še otroci v kategoriji od deset do štirinajst let, ter od štirinajst do sedemnajst let kot tudi v starosti od sedemnajst do dvaindvajset let. Na trboveljski glasbeni šoli pa se bodo po najboljših možnostih potrudili, da bi Anji Gršak omogočili tudi poletno pianistično šolanje v Dubrovniku. Saj če za glasbo kaže zanimanje zdaj, ga bo gotovo tudi v prihodnje. RR. : u ti ti rv n n ? n V rudniku Zagorje se je v petek 9.2. zgodila alter scena v počastitev kulturnega praznika. Tam ste se lahko odpočili od raznih Top shop reklam in podobnih medijskih pranj možganov. Prircrditve se je udeležilo cirka 150 duš, ki so si lahko v edinstvenem okolju rudnika v "zapiranju", ogledale umetniško razstavo obetavnega umetnika iz Trbovelj Benjamina Krežeta. Vzporedno z razstavo so si obiskovalci lahko ogledali filmske projekcije Matjaža Ivanišina (nekdo ki je pozabil), Mateja Ocepka (pritisk), Sama Fabčiča (zbiralec), Matevža Luzarja (pretrgana popisnica) ter Društva za zaščito ateističnih čustev (filmski vestnik št.6). Slednji je zbujal slabo vest s prizori iz zbirnega centra na Viču, katerega sta kanila zapreti kapitalist in vsaj neroden urad za begunce. Inacio Bintchende je komentiral absurdnost postopkov AZILANTI TUDI V HRASTNIKU V ponedeljek, 5.februarja je vlada namestila tudi v hrastniški zbirni center za begunce šestnajst azilantov. Hrastnik je eden izmed štirih slovenskih krajev, kamor so prepeljali 50 prebežnikov iz Črnomlja. Večinoma so to SCENA V RUDNIKU birokratov, Gregor Bclušič pozival črno vlado naj se razhaja, društvo YHD pa invalidsko fundacijo naj ne protežira. Za konec pa smo z Improligaši držali pesti za bodoči mladinski center Mostovna v Novi Gorici. Med projekcijami so se zvrstili recitali Miše Gams, njene sestrične Tine Gams, Irene Kovačevič, Roka Burje ter Ane Trebežnik. Vsi po vrsti pa so nam predstavili svojevrstno izključno avtorsko poezijo. Dogajanje v rudniku so popestrili še razni performansi in ostal dogajanja, ki so do pike zapolnila večer. Posledica vsega tega pa so bile vsaj dve, skoraj prazni gostilni v Zagorju! Vam pa pustimo v vašo lastno presojo: V* alkohol - droga - slepo potrošništvo ali kultura! KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE družine z majhnimi otroki in starejši ljudje iz Irana. Na zadnji seji OS v Hrastniku - 1.februarja, je župan Leopold Grošelj seznanil svetnike o pogovoru z ministrom Bohincem, vendar so svetniki z večino glasov zavzeli odklonilno stališče. Poudarili so, da sklep iz leta 1999 še vedno drži. Takrat so namreč zavzeli stališče, naj država begunski center počasi zapre. V zbirnem centru med 30 begunci in novo nastanjenimi azilanti sicer ni nobenih promblemov pa tudi med prebivalci Hrastnika ni zaznati nestrpnosti. Fanči Moljk 15. SVEČANA 2001 IrTT. 71. fr u C 7! TRINAJSTA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRASTNIK V četrtek, 1.februarja 2001 je bila v sejni sobi občine Hrastnik trinajsta seja, ki je vsebovala dvanajst točk dnevnega reda. Nekatere teme so bile dokaj vroče. Kar tri ure je na primer trajala razprava o podražitvi odvoza komunalnih odpadkov. Komunalno stanovanjsko podjetje je predlagalo 49 odstotno podražitev te storitve, saj se ene niso spremenile vse od junija 1999, ko so nove cene določili ob uvedbi ločenega zbiranja odpadkov. Cene bi bile s to podražitvijo primerljive s cenami v sosednjih občinah, razen v Zagorju, vendar so svetniki opozorili na tiho podražitev cen v novembru 2000. Takrat so namreč na Komunalno stanovanjskem podjetju spremenili normative. Prej so zaračunavali gospodinjstvom povprečno odvoz 32 litrov na člana na teden, novembra pa 50 litrov. Svetniki so izračunali, da se je cena zbiranja in odvoza novembra povečala za 56 odstotkov. Tako je dobil predlog povišanja za 49 odstotkov povsem nove dimenzije, saj je pomenil, da bi v treh mesecih zbiranja in odvoza smeti za posamezno gospodinjstvo porasla za več kot 100 odstotkov. Svetniki takšnega predloga niso mogli sprejeti, zato so se odločili, da bodo o tem razpravljali na naslednji seji. Ker je bilo povečanje litrov narejeno precej na roko, so sprejeli sklep, da morajo novi računi upoštevati star normativ 32 litrov na družinskega člana. Komunalno stanovanjsko podjetje mora uporabnikom storitev ob računu poslati pismeno pojasnilo, za odločanje na občinskem svetu pa pripraviti analizo cene, ki bo zajemala tudi odgovore na številna vprašanja. Vsekakor pa je Komunalno stanovanjsko podjetje zaradi prenizkih cen, ki po besedah direktorice Nives Venko zdaleč ne pokrivajo stroškom, v nezavidljivem položaju in bodo hitre rešitve še kako potrebne. Bolj prizanesljivi so bili svetniki do drugih podražitev. Tako so dali soglasj za 15,86 odstotno podražitev cen zbiranja, čiščenja in distribucije pitne vode za gospodinjstva. Cenik pogrebnih in pokopaliških storitev pa so dopolnili z višjimi postavkami cene dela, ki se opravi izven rednega delovnega časa in časa, ki je namenjen za pogrebe. Prav tako so povišali urne postavke za storitve na pokopališčih, ki niso v upravljanju podjetja in storitve, ki zahtevajo zaradi posebnih zahtev daljši čas dela. Hrastniški svetniki so potem sprejeli nekaj sklepov: tako so dopolnili odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, odlok o oskrbi z vodo in odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda ter sklep o financiranju političnih strank v občini. V drugi obravnavi so svetniki sklepali o letošnjem občinskem proračunu. Sprejeli so ga z enim amandmajem. Proračun je sedaj težak milijardo 297 milijonov tolarjev. Svetnikom so predstavili tudi predlog študij. projektov in prostorskih dokumentov, ki so vključeni v projekt zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik. Sprejeli so sklep, da je dokument usklajen z srednjeročnimi in dolgoročnimi prostorskimi plani ter ostalimi prostorskimi akti občine. Še eno podražitev so svetniki v Hrastniku sprejeli na seji sveta. Povišali so cene neprofitnih najemnin za stanovanja v lasti občine Hrastnik. Sprejeli so še sprememb pravilnika o štipendiranju študentov. V svet javnega zavoda Kulturno rekreacijskega centra Hrastnik so imenovali Mirana Jeriča in Alojza Aškerca, nova članica Odbora za socialno politiko in zdravstvo je Marjana Šikovc, nov član nadzornega sveta Komunalno-stanovanjskega podjetja je Janez Kraner, za člana sveta Zasavskih lekarn pa so imenovali Bojana Krežeta. Župan Leopold Grošelj je svetnike informiral tudi o poteku pogovorov v zvezi z begunskim centrom, o čemer pa pišemo danes na straneh Zasavca še posebej. Fanči Moljk OBČNI ZBOR SLS SKD V nedeljo, 04. februarja 2001 so se člani in simpatizerji SLS SKD Slovenske ljudske stranke zbrali v veliki sejni sobi Občine Litija na svojem prvem občnem zboru. Udeležila sta se ga tudi gosta dr. Janez Podobnik, predsednik glavnega odbora in Nada Skuk, predsednica programskega sveta Slovenske ženske zveze pri stranki. Po pozdravnih besedah gostov in poročilih občinskega odbora so v razpravi člani stranke poudarili naslednja izhodišča: - Občina Litija mora čimprej določiti svojo strategijo pri oblikovanju pokrajin in prihodnji status mesta Litija, - Prisotni člani SLS SKD Slovcsnke ljudske stranke so ogorčeni nad ignorantskim obnašanjem občine do krajevnih in mestne skupnosti in apelira na župana in občinsko upravo, da se ta odnos v skladu z določbami stauta izboljša, Stranka mora v prihodnje postati prepoznavna vladna stranka ali konstruktivna opozicija o čemer se bo odločalo na naslednjem kongresu. -itd. Na nedeljskem občnem zboruje bilo izvoljeno tudi novo vodstvo občinskega odbora v Litiji, ki mora biti konstituiran v tednu dni. V HRASTNIKU PODELILI PRIZNANJA 8.FEBRUAR V Hrastniku so tudi letos na osrednji občinski prireditvi ob kulturnem prazniku podelili priznanja 8.februar, ki jih Zveza kulturnih društev podeljuje posameznikom, skupinam ali društvom za njihovo delo na področju ljubiteljske kulture. Priznanja je podelil predsednik ZKD Hrastnik Drago Kopušar naslednjim kulturnikom na predvečer slovenskega praznika: Ženskemu vokalnemu kvartetu Plavica za desetletno ustvarjalno delo na pevskem področju. Majna Goleč in Darja Markelj sta njegovi članici že od začetka. Maja Petan Majcen in Simona Kepa pa sta se pridružili kasneje. Majdi Ravnikar za udejstvovanje v zborovskem petju. Najprej je bila članica zbora v Hrastniku, zbora upokojencev, zdaj pa že več kot dvajset let poje pri ŽPZ Svoboda Dol. Avgustu Šketaku, ki se je že z dvanajstimi leti vključil v rudarsko godbo in tako igra klarinet že več kot štirideset let. V svet glasbe ga je popeljal oče; kot vesten član godbe je večkrat opravljal odgovorne funkcije. Jožetu Grumu za 35-letno članstvo v steklarski godbi. Tudi on je zaradi predanega dela spoštovan člen med starejšo in mlajšo generacijo steklarskih godbenikov. Marjanu Klepcju, ki že več kot štirideset let prepeva v pevskih zborih. Začel je pri cerkvenem zboru v sv.Miklavžu nad Laškim, kjer seje rodil, 1972 je nadaljeval pri MPZ na Dolu, od leta 1983 pa poje v steklarskem zboru. Nandetu Grumu za dvajsetletno prepevanje v MPZ Svoboda Hrastnik. V vseh teh letih je redno obiskoval vaje, pomagal pri nastopih in prireditvah in s svojo dobro voljo spodbujal tudi druge člane zbora. Proslavo so pripravili učitelji in stareji gojenci GŠ Hrastnik, ki so se po štirinajstih letih predstavili kot glasbeni poustvarjalci. Prireditev je povezovala Karmen Kopušar. Enourni program je tako potekal v glasbeno prazničnem vzdušju, ki je polepšal večer številnim obiskovalcem delavskega doma. Fanči Moljk AFORIZEM VLADI PREDLOG Ne izmišljujte si novih trošarin in davkov ter bedastih proračunskih zakonskih popravkov, le delo in plače nam dajte, biriči, pa šel bo proračunski primankljaj, hudiči. Mefisto mm vutifiitm w V sredo seje sestal organizator vsakoletnega pustnega karnevala doslej, 16-članski upravni odbor Turističnega društva Litija na svoji redni seji. Dogovorili so se, da bo tradicionalni litijski pustni karneval letos prvič na pustno soboto (doslej je bil ob nedeljah), 24. februarja 2001 ob 15. uri popoldne. Povorka 10 do 15 zbranih skupin, bo šla po krožni poti starega mestnega jedra, kot že več let doslej. Najboljše tri skupine po mnenju strokovne komisije bodo nagrajene. Zaključna prireditev karnevala pa bo pred blagovnico Centromcrkur. na Razširjeni UO Litijskega TD kateri se bodo dogovorili o vseh doslej nerešenih litijskih vprašanjih, v letu dni se jih je nabralo veliko (sežigalnica. Most preko reke Save v Renkah itd.). Sodelovali bodo: Valvasor, Gojmir Lešnjak - Goje, Krjavelj iz novomeške Modre kronike, Tone Fornezzi - Tof in Aleksander Jež. Povezovalec bo Rado Časi. Poskrbljeno pa bo tudi za tiste, kijih rade srbijo pete. Od 2 L do 03. ure naslednjega dne bodo v športni dvorani za ples igrali Čuki s Sanjo Doležal. Otroci pa sc bodo lahko zabavali od 16. do 19. ure na otroškem živ - žavu. M.Š. Pustni karneval leta 1927 v Litiji NOVA ZLOŽENKA KOMUNALE TRBOVLJE JP Komunala Trbovlje je tudi za letošnje leto pripravila, natisnila in razposlala vsem gospodinjstvom na območju Trbovelj, zloženko s programom zbiralnih akcij za leto 2001. Na kratko in jedrnato so opisane posamezne aktivnosti, ki so se začenjale z novim letom 2001. Nova je cena zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov. Od 1.januarja dalje namreč zaračunavajo za odvažanje odpadkov po 395 SIT na osebo mesečno, in ne več po m2 stanovanjske površine. Zloženka vsebuje tudi navodila o tem, kako ravnati kadar je posoda za odpadke polna. Posebno poglavje se nanaša tudi na zbiralne akcije za kosovne in uporabne odpadke ter nevarne odpadke iz gospodinjstev. Opisan je tudi način zbiranja odpadnega papirja, opisano pa je tudi odlagališče odpadkov na Neži, kompostarna in zbirni center za odpadke. Zloženko velja shraniti, ker bo prišla prav vsem gospodinjstvom vse leto. IL BIOLOŠKO GOSPODARJENJE Prizadevni krajani KS Dobovec nad Trbovljami, st) organizirali v nedeljo, 28.januarja ob 10.uri v lovski koči na Dobovcu, strokovno predavanje o temeljnih metodah biološkega dinamičnega gospodarjenja. V goste so povabili kot predavateljico predsednico društva Ajda Meto Vrhunc iz Horjula. IL OGLED TOPLARNE Javno podjetje Komunala Trbovlje, v katerega sestav sodi tudi osrednja trboveljska toplarna na Polaju, je organiziralo 5.februarja v času od 10. do 14.ure ogled toplarne in toplarniških naprav. Možnost ogleda je imel vsakdo od občanov. IL NOV K0LEKT0R NA ULICI 1JUNIJA JP Komunala Trbovlje se je kot investito odločila, da položi oziroma vgradi nov kolektor oziroma nove kanalizacijske cevi na Ulici I.junija. DOsedaj vgrajene cevi spričo majhnega premera niso mogle več požirati čedalje večjih odplak in meteornih vod iz čedalje večjega števila kanalizacijskih priključkov. Z deli so pričli 5.februarja in naj bi jih končali čimpreje. Dela potekajo na relaciji od doma društva upokojencev do trgovine Dežman v dolžini cca 150 metrov. Dela izvaja 1BT - PIN d.o.o. iz Trbovelj, po projektu Jožeta Lapija, dipl.ing., nadzor pa opravlja Milan Žnideršič, dipl.ing. V času del velja delna zapora ceste. Temu ustrezno so namestili tudi opozorilna znamenja in gradbišče omejili. IL STANDARD KAKOVOSTI SGP ZASAVJU Dne 30,januarja so ob 13.uri v lovskem gradiču v Trbovljah podelili SGP Zasavje listino kakovosti - certifikat ISO 9001. To uveljavljeno gradbeno podjetje iz Trbovlj je prejelo to listino ob svojem 54-letnem delovanju. Certifikat kakovosti je ob nagovoru zbranim predstavnikom SGP Zasavje, občine Trbovlje, gospodarske zbornice ter raznih podjetij. izročila direktorju SGP Zasavje Ivanu Krošlju, državna sekretarka na ministrstu za delo, družino in socialne zadeve Staša Baloh-Plahutnik namesto zadržanega ministra Dimovskega. S strani navzočih je bilo izrečenih predstavnikom dobitnika tega priznanja dosti čestitk in dobrih želja. Z mnogimi solidno zgrajenimi objekti si je podjetje pridobilo že doslej številne reference. Podeljeni certifikat pa jih zavezuje, da osvojeni standard kakovosti obdržijo in ga s pridom uveljavljajo na evropskem prostoru. IL AFORIZEM ČLOVEK NAJVEČJE BOGASTVO V socializmu so v ustavo zapisali tudi, daje človek naše največje bogastvo. Čista demagogija. Praktični kapitalizem to izvaja v praksi. Kdor ga ima ga oceni delodajalec, kdor pa je brez dela gre vsake toliko časa na borzo dela kje; ga sproti obveščajo o njegovi vse nižji kotaciji. Mefisto Ilustriranega ''SLOVENCA” 15. SVEČANA 2001 are Nova zgoščenka za ljubitelje jazza Matej Grahek je flavtist, ki ga mnogi poznajo, ker poučuje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ali ker radi prisluhnejo koncertom Slovenskih filharmonikov, kjer nastopa kot flavtist-solist, priljubil se je s koncerti, ki jih pripravlja s Kvartetom flavt FOReM,- pravzaprav pa zmeraj poskrbi, da tudi v zasavske koncertne dvorane zaveje malce klasične glasbene svežine. Ker je po rodu iz Trbovelj, je izid svoje prve zgoščenke s pianistom Tomažem Petračem proslavil kar v dvorani Glasbene šole Trbovlje, kjer se je koncertu pridružil še violinist Oliver Novak-Dizdareviv In v petek, 9. februarja sije bilo mogoče tudi nabaviti zgoščenko "Opus di Jazz", na kateri so skladbe klasične glasbe, prež.ete v ritmu jazza. Omenjena zgoščenka je nastajala leto dni, glede finančnih sredstev je pripomoglo tudi Ministrstvo za kulturo RS. Prav tako kot violinist Matej Grahek, tudi pianist Tomaž Petrač, ki je predavateli klavirja na ljubljanski Akademiji za glasbo, in violinist Oliver Novak-Dizdarevič, ki zaključuje podiplomski študij na Fakulteti Glasbene umetnosti In treme dejansko niso imeli. Kljub temu, da so napamet izvajali po tri skladbe, so mladi glasbeniki večminutni repertoar izvajali brez napak in dobro pripravljeni. Kot je povedala ravnateljica GŠ Trbovlje Ida Virt, bodo taisti glasbeniki nastopili še v Zagorju in v Hrastniku, v Beogradu, sodelujeta kot solista ali spremljevalca z raznimi komornimi skupinami in orkestri. "Ni bilo težko izbrati koncertni repertoar," je še povedal Matej Grahek, "saj je za duel flavte in klavirja napisanih veliko skladb. S koncertom kot tudi s publiko pa sem zelo zadovoljen in upam, da bo tudi zgoščenka deležna pozitivnega odziva." Za koncert ni pripravil izključno skladb, s katerima se pianist predno se 22. februarja odpravijo na omenjeno glasbeno tekmovanje, kjer bodo tekmovali v treh starostnih kategorijah. Iz GŠ Zagorje so nastopili kar štirje učenci in sicer: na flavti Vita Benko in Barbara Brkovič iz razreda pedagoginje Nataše Burger, pri klavirju pa je obe in flavtist predstavljata na zgoščenki "Opus di Jazz", marveč so bile skladbe pestro izbrane, izrazito so nakazovale, kako iz flavte izvabljati bolj in manj zahtevne skladbe, več romantičnega ali bolj jazzovskega ritma, večinoma sanjarskega kot tudi plesnega vzdušja. Vsekakor pa skladbe, ki ustrežejo glasbenemu okusu publike, ki dobro izvajano glasbo z veseljem sprejme. Besedilo in slika: RR. spremljala Urška Vidic. S tremi obsežnimi klavirskimi točkami Srebotnjaka, Beethovna in Prokofjeva se je predstavila Polona Troha, katere pedagoginja je Slavica Gregl. Na klarinetu pa je s korepetitorko Urško Vidic zaigral Nejc Herman, ki ga poučuje Marjan Grošelj. Iz GŠ Trbovlje je pri klavirju nastopila le Monika Drstvenšek, ki jo poučuje Karla Kadrijevič, čeprav se bodo glasbenega tekmovanja udeležili tudi po en učenec iz razreda flavt, oboe in fagota. Iz GŠ Jesenic se je na klarinetu pod vodstvom mentorja Andreja Knapa predstavila Špela Kolenc s korepetitorko Tino Hribar, ki je v nadaljevanju koncerta pri klavirju spremljala še Anjo Vezzosi iz GŠ Radovljica in iz razreda flavt prof. Fedje Rupla. Iz GŠ Ljubljana pa je pri klavirju nastopil Luka Kepanšek, katerega pedagoginja je Mirjana Huljcv. Kot je še dodala Ida Virt, bodo najboljši iz regionalnega tekmovanja nastopili tudi na državnem tekmovanju mladih glasbenikov, njihove nastope pa bo spremljala žirija akademskih glasbenikov, ki jo vsako leto posebej izberejo za tovrstna tekmovanja. "Zahtevnost takšnih tekmovanj glasbenikov je v vsem," je še pripomnila Virtova, "v tehniki igranja, predvajanju, interpretaciji." Bralci o knjigah Zagorska knjižnica pripravlja kar nekaj projektov za otroke in odslej tudi za odrasle. Kajti v petek, 16. februarja ob 18. uri namenjajo pričeti s srečevanjem odraslih, kjer bo beseda tekla o knjigah. Če bodo srečevanja uspešna, se bo enega teh udeležila tudi prof. dr. Manca Košir, ki je tudi pobudnica tovrstnega bralnega krožka, sicer pa bo srečevanja vodila sociologinja Tina Uran iz Zasavske ljudske univerze v Trbovljah. Prebrane knjige, zlasti če navdušijo, bralcem navdihnejo svežih idej, prijaznosti, kot tudi želje po druženju in izmenjavi mnenj. Temu so prisluhnili tudi na Andragoškem centru v Ljubljani, kjer organizirajo razne študijske krožke in so zelo naklonjeni tudi tovrstnim bralnim krožkom. Kot je dejala Tina Uran je prednost takšnih srečanj v tem, da si udeleženci sami določijo cilje, se seznanijo, o čem bi se radi poučili in o kakšnih tematikah bi radi spregovorili. Želje in mnenja bodo udeleženci usklajevali sproti, Tina Uran pa kot spodbudo za srečanja predlaga tematiko: Knjige, ki ste jih vedno želeli prebrati, a jih niste uspeli. "Poudarek srečevanj študijskega krožka: Beremo z Manco Košir je v tem," je še dodala Tina Uran, "da udeleženci sami določajo kaj in kako. Predvsem pa je smisel teh srečanj, da za branje knjig navdušijo še prijatelje in znance ter s tem pripomorejo k nekakšni bralni kulturi." S komunikacijo za knjige in o knjigah naj bi torej začeli že v petek, 16. februarja -oglejte si, če vas utegne zanimati. RR. Vsekakor upajo na najboljše rezultate, zadovoljni pa so tudi z zagnanostjo mladih, da se udeležujejo tekmovanja mladih glasbenikov. Besedilo in slika: RR. Čaka jih regionalno tekmovanje Osem se jih je predstavilo. Nastopali so v sredo, 7. februarja v dvorani Glasbene šole Trbovlje, koncert pa je bil obenem pripravljalni za regionalni nastop tekmovalcev 30. tekmovanja mladih glasbenikov R Slovenije. Ta je za mlade glasbenike izziv, da se določenih skladb kar najbolje naučijo, hkrati pa se, ne glede na uvrstitev, ki jo bodo dosegli na tekmovanju, lahko predstavijo publiki, če le nimajo treme. Z leve proti desni: Monika Drstvenšek, Špela Kolenc, Anja Vezzosi, Luka Repanšek, Nejc Herman, Polona Troha, Vita Benko in Barbara Brkovič. 15. SVEČANA 2001 TKI 3 TTl a Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Pohvala zdravstveni ustanovi Bolnišnice Trbovlje V začetku meseca novembra 2000 sem si pri nesrečnem padcu zlomil desno nogo v sklepu. Po rentgenskem slikanju noge v trboveljski bolnišnici, je dežurni kirurg dr. Jazbec z dežurno ekipo v večernih urah opravil operacijo poškodovanega skočnega sklepa. Po šestdnevnem zdravljenju na kirurškem oddelku, ki jo uspešno vodi dr. Guna, sem bil odpuščen v domačo nego z berglami. Sedaj imam na štirinajst dni kontrolni pregled v kirurški ambulanti bolnišnice Trbovlje pri dr. Galeju in njegovi ekipi. Namen mojega pisanja je v tem, da bi pohvalil celotno zdravniško ekipo od medicinskih sester in zdravnikov na kirurškem oddelku splošne bolnice Trbovlje. Poudaril bi pa tudi, da seje stanje izpred nekaj let, ko sem se zdravil za črevesne bolezni, vidno izboljšalo na čistoči, prehrani in drugod (npr. prenovljene sanitarije, sobe in drugo). Ker sem bil že večkrat operiran na urološkem oddelku UKC Ljubljana, sem opazil, da tudi v manjših bolnišnicah lahko z dobro organizacijo in dobrimi kadri uspešno delujejo ozroma zdravijo. Velike zasluge pri vsem tem dobrem poslovanju oziroma uspešnem delu ima celotna ekipa trboveljske bolnišnice pod vodstvom direktorja dr. Zupana. Pred leti je bilo veliko govora in pisanja po časopisih, da naj se ukine kirurški oddelek in še kateri drugi v trboveljski bolnišnici, saj ni dovolj bolnikov oziroma saj imajo v UKC Ljubljana in bolnišnici Celje dovolj kapacitet. To je res, samo čakalne dobe so tudi v teh bolnišnicah zelo dolge in zelo oddaljene od Zasavja. Poglavitni vzrok oziroma želja nas, Zasavčanov, oziroma potomcev rudarskih "črnih" Revirjev je, da se ohrani in še obnovi oziroma modernizira Splošna bolnišnica Trbovlje, katero so z žuljavimi rokami ustanovili oziroma zgradili Zasavski rudarji pred sto leti. Srečno! Hvaležni pacient, Janez Bregam Kandrše-Trata, Zagorje. KULTURNI PRAZNIK V DOMU UPOKOJENCEV Stanovalci Doma upokojencev Franc Salamon v Trbovljah in njihovi gostje so se v velikem številu zbrali v torek, 6. februarja 2001 v svoji večnamenski dvorani: "...z enim samim namenom, da čim lepše proslavimo naš največji kulturni praznik..."je začela svoj pozdravni nagovor direktorica Danica Hren. Naj večjega slovenskega pesnika in njegovo poezijo poznajo prav vsi in radi jo imajo. Nič jim ni mar, kakšen V nadaljevanju kulturnega programa se je predstavil Otroški pevski zbor ŠKRJANČEK iz osnovne šole Ivan Cankar Trbovlje pod vodstvom učiteljice Alenke Ramšak. S svojim prisrčnim nastopom so mladi pevci premostili razpon med generacijami in potrkali na srca mnogih babic in dedkov, da so se laže odprla poeziji. Svoje pesmi je ta večer predstavil pesnik Franci Lakovič iz Zagorja, ki zbornikih, izdal pa je že kar nekaj pesniških zbirk za odrasle (Razvejano deblo. Rdeči oblaki. Temna svetloba) in za otroke (Sončne statve, Nenavadna trgovina, Pesmi na potepu). Pripravljeno pa ima novo pesniško zbirko, ki bo izšla čez par mesecev. Za svoje delo je bil deležen mnogih priznanj. Za uho nadvse prijetna podlaga njegovi poeziji so bili zvoki melodij, ki jih je iz citer izvabljala mojstrica je to knjižno delo zgodovinsko delo, kije nastalo na podlagi uradnih virov, dokumentov in raznih pričanj." Je dejal Branko Lukšič in nadaljeval: "Ob vsem pa gre za zavedanje, da še živijo ljudje, za katere mislimo, da jih takšnih ni več." Dokaz za to, da so, je Karel Globokar iz Zagorja, katerega družinska zgodovina je zapisana v brošuri. Kot je že običaj ob praznovanjih v Domu, so tudi tokrat poskrbeli za človek daje bil ali ni bil, o čemer so letos pričeli nekateri polemizirati. Eno je nesporno: bilje in je še naš naj večji pesnik, ki je s svojo poezijo pustil globoke sledi v evropski in svetovni literaturi. Ni slučaj, da smo si Slovenci njegovo Zdravljico izbrali za svojo himno. Slovenski kulturni praznik je, oziroma bi vsaj moral biti, za vse velik dan, ki ga je vredno dostojno proslaviti. In prav to so storili v Domu na Tereziji. Ob tej priložnosti jim je župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar izrekel priznanje za delovanje na področju kulture in jim zaželel prijetno praznovanje. se že lepo število let pojavlja na slovenski pesniški sceni. O njih sam razmišlja, da so marsikomu lahko videti (slišati) temačne, vendar:"Kdor ne spozna teme, ne more vedeti, kakšna je svetloba." Franci Lakovič (1930) seje rodil v Ljubljani, tam končal učiteljišče in Višjo pedagoško šolo. Službeno pot je začel v Zagorju, nadaljeval v hribovski vasi Kal nad Hrastnikom, v Hrastniku, v Komendi in nato spet v Zagorju, kjer je učil do upokojitve. Njegova velika ljubezen je tudi glasba. Ljubitelji poezije, tako mlajši kot starejši, ga dobro poznajo, saj je objavljal v številnih časopisih, revijah, citer Jasmina Levičar iz Senovega in prisotne ta večer še nekajkrat razveselila s svojim igranjem. Literat Janez Krajnc je svoje rojake spet presenetil z novim knjižnim delom z naslovom KOZ1NOV1NA. O njem in njegovem delu in prizadevanjih ter nespornemu prispevku k temu, da se Dom upokojencev po kulturni plati uvršča v najvišje kulturne ustanove v občini Trbovlje, je spregovoril Branko Lukšič, državni svetnik. Literarno delo, knjižica, ki je po obliki brošura, vsebuje zapiske o življenju ene izmed številnih družin, živečih v Zagorju. "Po drugi strani pa "pašo za oči". S svojimi deli se je predstavil rezbar in mojster fotografije Oton Naglast iz Vipave. Do lesa je že v mladosti čutil izredno ljubezen, nežnost in občutek, zato ga je začel raziskovati. V tem je našel svojo poklicno in umetniško pot. S svojimi deli je sodeloval na mnogih razstavah in prejel številna priznanja. Plod večletna strokovnega dela pa so tudi mojstrsko dovršene fotografije. Razstava bo na ogled do 23. februarja 2001. Tudi družabnost pomemben del kulture, zato se je po končanem ■programu večer nadaljeval v prijateljskem klepetu ob zvokih citer. Marta Hruiovar J. I I Ct j 71 rt SK0DUIVE POSLEDICE ALKOHOLA S pogovori povezanimi z alkoholom, nadaljujemo tudi v tej številki. Tokrat smo opravili pogovor z nekajletnim vodjem KZA v Zagorju Romanom Kraljem, specialistom splošne medicine. V naslednji številki bomo objavili še pogovor z vodjo KZA, Gizelo Zaletel. Koliko časa v Zagorju deluje klub zdravljenih alkoholikov (KZA) in koliko časa ga vodite vi oziroma ste ga? Prvi klub zdravljenih alkoholikov je bil ustanovljen leta 1963 v Beogradu. V letu 1964 je prof.Hudolin v Zagrebu začel ustanavljati številne klube. Bilje prvi, ki seje v nekdanji Jugoslaviji začel resno ukvarjati s problemom zasvojenosti z alkoholom. V Zagorju sta bila približno pred dvajsetimi leti ustanovljena dva kluba. Vodil ju je g.Grujič, socialni delavce pri rudniku. Od tedaj naprej klub v Zagoiju vseskozi deluje. Pred mano ga je vodila dr.Štendlerjeva. Sam sem vodil klub od leta 1995, sedaj pa deluje v klubu ga. Gizela Zaletel. Ker sem zaradi številnih obveznosti imel čedalje manj časa za to delo, sem si želel, da bi klub vodil nekdo, ki bi sc mu lahko bolj posvetil. Menim, da je z gospo Zaletelovo ta želja uresničena. Kakšen je namen kluba? Klubi so ustanovljeni z namenom, da si zdravljeni zasvojenci pomagajo med sabo, če imajo težave v življenju, če imajo težave pri abstinenci. Člani so imeli sorodne probleme s prekomernim uživanjem alkohola, podobno so sc zdravili in imajo podobne probleme na novi poti, zato najlaže razumejo drug drugega. Nekdo, ki ni bil nikoli zasvojen in ni o tem nič prebral, ne more razumeti odvisnika in mu tudi težko svetuje. Sicer naj bi sc v klubu člani naučili prevzemati odgovornost za svoje vedenje; dobiti morajo občutek veljave, samozavest, spoštovanje. Učijo se sproščenega navezovanja stikov z drugimi ljudmi. Zavedati sc moramo, da pretirano pitje vse to uniči. Verjetno vam je poznana metoda, ki jo izvaja dr.Rugelj in kaj menite o njej? Zdravljenje pri dr.Ruglju zahteva višji prag za vstop v program. Zahteva višjo stopnjo motivacije na začetku in veliko zasvojencev odpade že pred vstopom. Zaradi tega ima boljši odstotek uspešnosti. Sicer pa nisem pristojen, da bi ocenjeval to delo. Kolikor mi je poznano, so njegovo metodo ocenili kot uspešno strokovnjaki iz tujine. Osebno menim, daje dr.Rugelj naredil na tem področju veliko pozitivnega in ga zelo cenim. Po kakšni metodi pomagate nekdanjim alkoholikom? Metoda nima posebnega imena. Gre za nadaljevanje hospitalnega zdravljenja; cilji pa so navedeni že pri odgovoru na drugo vprašanje. Celotno zdravljenje poteka v treh fazah. Najprej je pripravljalna faza, ko sc zasvojence odloči za zdravljenje (ali ga k temu prisilijo drugi) in se posvetuje s svojim zdravnikom, kasneje še z alkohologom. Sledi terapevtska faza, ki poteka običajno hospitalno. Nato se zdravljeni odvisnik vključi v KZA, ki naj bi ga obiskoval vsaj pet let. V KZA ne sprejmemo zasvojenca, ki ni bil na hospitalncm zdravljenju. Vsak zasvojenec z alkoholom sc mora v svojem problemu izobrazili, mora si pridobiti vedenje o tem, pridobiti mora motivacijo in druge veščine za obvladovanje teh težav. Tega samo z obiskovanjem KZA in abstinence ni mogoče. Imate podatek, koliko je zdravljenih alkoholikov v Zagorj n in koliko od teh, se klubskih srečanj redno udeležuje? Natančnega podatka nimam. Na srečanja prihaja sedaj 6 članov. Najvišja številka rednih članov v zadnjem petletnem obdobju je bila petnajst. To je odvisno, koliko prekomernih pivcev sc odloči za zdravljenje. V posameznem letu pride na novo približno eden (1998, 2000) do štirje novi člani (1996). Zakaj se jih po vašem mnenju ne udeležuje več? Daje malo članov v klubu,je seveda glavni razlog premajhno odločanje za zdravljenje. Od tistih pa, ki so bili na zdravljenju, nekateri ne nadaljujejo zdravljenja v KZA, nekaj jih obiskuje klube drugje, nekateri obiskujejo klub anonimnih alkoholikov, nekaj pa jih, žal, prične ponovno pili in klub zapustijo. Denimo, da nekdo iz vaše skupine ponovno podleže alkoholu, ali so mu vrata na vaša srečanja zaprta? Ne. KZA je namenjen, da pomaga svojim članom, če so v težavah. Klub ni namenjen kontroli, ali člani abstinirajo, še manj je namenjen kaznovanju. Če nekdo naredi recidiv (ponovno zaužitje alkohola, čeprav v minimalni količini, npr.Idol piva z majhno vsebnostjo alkohola), to prizna ali pa mu ostali člani to povedo in skupina mu po svojih močeh skuša pomagati. Nekoga, ki je ponovno posegel po alkoholu, ostali zelo hitro prepoznajo. Seveda pa ta pomoč ne gre v nedogled. Pri drugem. tretjem recidivu mu povemo, da nima več smisla, da obiskuje klub in mu predlagamo, naj gre ponovno na zdravljenje. Za kolikšen odstotek Slovencev bi lahko dejali, da so bolj ali manj alkoholni odvisniki? Nekje sem zasledil podatek, daje v Sloveniji približno 200 000 zasvojenih z alkoholom; drugje pa, daje 11 % odrasle populacije, to pa pomeni okrog 165 000 zasvojenih. Kakorkoli, številke so osupljive. Če pomislimo, koliko otrok je okradenih za starševsko ljubezen, koliko razbitih družin, koliko gorja in trpljenja po družinah, koliko prometnih nesreč, zdravstvenih problemov, izostankov iz dela in še bi lahko naštevali. Upal bi si trditi, da problem v nacionalnem smislu nismo niti definirali, kaj šele, da bi ga začeli reševati. Sc tudi vam, tako kot našemu zadnjemu sogovorniku, zdi, da sc starostna meja tistih, ki so že poizkusili alkoholne pijače, vse bolj niža? Da. Čemu to pripisujete? Vcijctno je razlogov veliko. Meni sc zdi pomemben razlog zgled, ki ga starejši dajemo mlajšim. Otroci nas ves čas opazujejo. To ve vsak, ki ima sam otroke. Povejte mi, kako naj ravna sin ali hči očeta ali matere, ki svoje probleme rešuje tako, da seže po kozarčku? Ali obstaja takšna priložnost v našem vsakdanu, da sc ne pije? Pri nas sc pije na vse: na rojstvo, na smrt, na veselje, na žalost, na uspeh, na neuspeh; kakšna ironija, pije sc na zdravje, čeprav vemo, da alkohol povzroča posredno ali neposredno številne bolezni. Ne vem, če lahko starši obsojamo otroke, če sc ne znajo več veseliti in zabavati brez droge. Naše ravnanje jih navaja na to. Prav je, da spregovoriva še nekaj o nekaterih škodljivih telesnih posledicah prekomernega pitja alkohola. Najbolj znana je okvara jeter. Gre za stopenjsko okvaro. Najprej pride do zamaščenosti, nato do vnetja jeter in končno do ciroze. Prvi dve okvari sta popravljivi; sc pravi s prenehanjem pitja se jetra pozdravijo. Ciroza pa ni popravljiva. Če sc enkrat prične, se lahko s prenehanjem pitja zaustavi, ni pa nujno. Alkohol okvarja trebušno slinavko. Lahko pride do akutnega vnetja, ki sc lahko konča tudi s smrtjo. Po večkratnih akutnih vnetjih se lahko razvije kronično vnetje trebušne slinavke z vsemi svojimi posledicami. Stalno pitje alkohola lahko privede do okvare srca, ki sc lahko konča z odpovedjo in smrtjo. Vsi poznamo spremembe na koži alkoholikov: rdečica in razširjene žilice na obrazu. Alkohol ima škodljiv učinek na centralno in periferno živčevje. Uničuje živčne celice, ki sc ne obnovijo. Pri odvisniku lahko pride do epileptičnih napadov. V želodcu alkohol povzroča vnetje, lahko privede do rane in tudi raka. Velja prepričanje, da alkohol povečuje spolno moč. Resnica je ravno obratna. Alkohol povzroča impotenco. Pitje alkohola tudi slabi našo odpornost, odvisniki so imunsko kompromitirani. Pri njih običajne infekcije potekajo s težjo klinično sliko. Je alkoholik bolnik? Da. Če vemo, kar sem navedel prej, dodamo še neredno in slabo prehrano, kajenje, premalo ali nič gibanja, kije zelo pogosto pridruženo pretiranemu pitju, imamo pred sabo hudega bolnika. Besedilo in slika Igor Goste t n Trt n ZIMSKA ŠOLA V NARAVI JE LEPA TUDI BREZ SNEGA Da je res tako kot smo zapisali v naslovu, se boste prepričali, ko boste prebrali opise dni, ki so jih izlaški petošolci skupaj z učitelji preživeli v šoli v naravi v Kranjski Gori. V uredništvu Zasavca smo se odločili, da njihova doživetja v nekoliko skrajšani obliki objavimo. V ponedeljek zjutraj (11.12.2000) smo se polni veselja, dobre volje in smeha, ker se bomo za teden dni znebili objokanih staršev, odpravili v Porentov dom v Kranjsko Goro. Razporedili smo se po sobah ter odšli v jedilnico kjer nas je že čakalo kosilo. Dekleta smo seveda vihale nos, pa ne zato, ker bi bila hrana slaba, pač pa zato, ker bi bile rade manekenke. Fantje, ki ravno tako skrbijo za manekenske postave, tega seveda nikoli ne priznajo. Po kosilu smo odšli na sprehod do jezera Jasna in do prijetne koče Erika. Ob vrnitvi smo se ustavili v Kranjski Gori, kjer smo telefonirali staršem in imeli prvo nakupovalno mrzlico. Prijetno utrujeni in zadovoljni smo se vrnili v dom ter se pripravili na predstavitev sob in njihovih začasnih stanovalcev. Na predstavitvi smo zganjali take norčije, da jih ne znamo ne povedati, ne narisati in ne opisati, kajti to moraš preprosto doživeti. Po predstavitvi sob se je pričela ena izmed najdaljših uspavalnih komedij in grozljivk v našem življenju. Učitelji so se nam nazadnje le zasmilili in ob zgodnjih jutranjih urah nam je uspelo zaspati. besedo drsanje opredelila na led in padce. Na drsališču na Bledu so vsi hoteli drsalke, le jaz ne. Saj nisem znala drsati. Le ob koncu sem se za kratek čas postavila na drsalke. Bilo je super. Zelo mi je bilo žal, da nisem bila pogumna že na začetku. Drsanje je nekaj posebnega. Po kosilu smo se odpeljali z avtobusom v Planico.Videli smo tri skakalnice; najmanjšo, srednjo in največjo-velikanko. Vsi smo jo z začudenjem gledali. Do vrha velikanke so vodile stopnice po katerih smo se povzpeli. Bilojihje zelo, zelo veliko. Kersmojih prešteli, vam lahko povemo, da jih jedo vrha tristo. Na vrhu odskočišča je bil lep razgled. Ko smo se poslikali in posneli, smo odšli spet nazaj v dolino, v Porentov dom. Po prihodu smo se najprej seznanili z ornamentiko, za kar je poskrbel naš šofer Boris. Naučili smo se pisati s posebno pisavo, imenovano kaligrafija. Po večerji smo ob spremljavi kitare prepevali že znane pesmi ter sc naučili nekaj novih. Sreda- V sredo smo vstali ob sedmi uri zjutraj in odšli na zajtrk. Po ful dobrem zajtrku smo se pripravili za izlet. Obiskali naj t>i izvir reke Save Bohinjke-z avtobusom smo se odpeljali do Bohinjskega jezera in se ustavili pri mitnici, kjer smo se po mnogih stopnicah povzpeli po izvira. Prečudovit slap. bučanje padajoče vode in prosojno čista voda v jezercu pod slapom so nas očarali. In kar neradi smo se spustili po stopnicah navzdol proti avtobusu. Izlaški petošolci pred Porentovim domom (arhiv R.P) Torek- Že v ponedeljek je iz učiteljičinih ust prišla beseda, da se gremo naslednji dan drsat. Ta beseda mi ni bila niti najmanj všeč, saj sem Nadaljevali smo pot proti Bledu. Ustavili smo se pri jezeru, kjer smo hranili labode 'in race. Nato smo se z barko odpeljali na Blejski otok, kjer smo si ogledali cerkev in muzej. V cerkvi smo si ob zvonjenju zaželeli skrivne želje. Tam smo srečali tudi dva prijazna turista z Japonske. Z njima smo se pogovarjali, pri čemer nam je pomagalo znanje angleškega jezika, pa tudi roke so nam pri pogovoru prišle še kako prav. Popoldne smo se odpravili na nočni pohod z baklami proti Tamarju. Hodili smo v mraku. Uspešno smo prehodili zahteven, plazovit teren in ob petju kmalu prispeli do koče. Vroč čaj se nam je to pot resnično prilegel. Potiho smo razmišljali, kako se bomo v trdi temi vrnili po težavni mokri in blatni poti domov. Postavili smo se v dolgo kolono, prižgali pohodniške bakle in z glasno pesmijo zakorakali. Tokrat so nas učitelji peljali po precej lažji poti. Brez večjega klepetanja smo prijetno utrujeni v Porentovem domu zvečer kmalu zaspali. Četrtek- Popoldne smo odšli na kopanje. Peti b v hotel Larix. mi pa v pri naši vzgoji vedno pri roki. Ne boste verjeli, nanjo smo se še podpisali, da se nam bo prilegala. Po kosilu smo odšli na ogled Liznjekove hiše, ki je bila včasih najbogatejša hiša in je ena najstarejših v Kranjski Gori. Tam smo prisluhnili kratki Kekčevi zgodbi, izvedeli še marsikaj zanimivega o Kekcu, okoliških gorah, o pisatelju Josipu Vandotu, ter si na koncu ogledali hišne prostore. Zunaj nas je presenetil sneg. Tako zelo smo si ga želeli, da smo ga zadnji dan le priklicali. Veseli smo ga bili, čeprav smo vedeli, da se sami ne bomo smučali po njem. Smo se pa dodobra okepali. Zvečer smo pripravili modno revijo, na kateri smo predstavili oblačila prihodnosti. Nekateri smo si jih oblikovali sami, drugi sojih med seboj zamenjali, obrnili naokrog,.. .Bilo je zelo zabavno, tako da vsaj nekaterim vrhunska manekenska kariera ne uide. Sošolka Nika je poskrbela, da fantje niso kaj pozabili v Porentovem domu.(slika B.G.) Kompas. V bazenu smo se zabavali, špricali, potapljali, skakali v vodo, delali vodomete in valove in še bi lahko naštevala. Imeli smo se fino, a nas je prehitel čas. Na koncu nas je učiteljica peljala še v savno. Tam sem bila prvič in bilo je zelo vroče. Vsi napol živi smo odšli v Porentov dom. Ampak to še ni vse. Po večerji smo si ogledali košarkaško tekmo, po tem pa pozno v noč plesali v diskoteki. Petek- Ta dan smo načrtovali obisk tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. Načrte nam je prekrižal dež, zato smo ostali v domu in izdelovali novoletna darila za starše. Kupili smo jim kuhalnice, da bodo imeli pripomoček Zabava se je nadaljevala s kvizom in šaljivim radiom, ki so ga pripravili učitelji. S tem pa večera, polnega smeha še ni bilo konec. Ker je Rok praznoval rojstni dan, so nas na koncu čakale še slaščice. Upravnik Porentovega doma nas je presenetil z 2 m dolgo rulado, s čimer so se vsaj malo odkupili, ker nam niso mogli pripraviti snega. Čeprav je bilo v Kranjski Gori zelo lepo, je bilo v soboto prijetno priti domov, saj veste: Povsod je lepo, a doma je najlepše. Pa še staršem, ki so nas komaj čakali, smo naredili veselje. Zbral Igor Goste Najslajša je prva ljubezen. Najnežnejša je zrela ljubezen. Najbolj zvedava je prevarana ljubezen. Najprijetnejše je spoštovanje v ljubezni. Ob Valentinovem mrgoli raznih pregovorov o ljubezni; tudi zalju.bljenci, ki to že so ali ki to šele bodo, prihajajo na plan in sleherno "Valentinovo voščilo ali darilce" je zanimivejše, prisrčnejše, zaupljivejše. Saj se marsikdo nehote posveča pozornosti do drugega, češ, le kako bi lahko njo ali njega presenetil. Kajpak ni za vsakogar prepovedan sad najslajši kot tudi vsaka ljubezen ni najbolj prevzetna, čeprav so zmenki vedno obetavni. Če drugega ne, se na zmenke vsaj včasih splača spomniti. Ker vsakogar tudi razveseljuje, ko se lahko potrudi za svoje želje, četudi se mnoge sploh ne uresničijo. Tudi nekateri anketiranci so pokramljali o zmenkarskih špasih. Besedilo in slike: Petra Radovič Enes Durmiševič, dijak, iz Hrastnika: "Zmenki? Resje, da včasih človek še sebe preseneti, ko zbere korajžo, da nekoga, ki mu je všeč, povabi v disco. Na zmenke pa se spomniš tudi zato, ker si bil previden ali ker si veliko pričakoval." m tm Enita Merganovič, šivilja, iz Trbovelj: "Bolj važno od videza je, kako se kakšen par med seboj ujame, ter če se spoštujeta in si zaupata. Pri tem potlej sploh ni važno, če te na vsakem zmenku preseneti z rožo ali / darilom." Stanislav Sajovic, upokojenec, iz TVbovcij: "Že 97 let sem na svetu in mnenja sem, da človeka lahko zelo hitro spoznaš. Zato čar zmenkov ni toliko v medsebojnem spoznavanju kot v zaljubljenosti. Imeti punco je za fanta včasih luksus kot tudi odgovornost." Katarina Žertek, upokojenka, iz Trbovelj: "Ko smo bili mi mladi, se nismo smeli kar tako dobivati, kot sc dandanes dobivajo mladi med seboj. Korajžo je moral zbrali fant, da je punco povabil na zmenek. Čar zmenkov je tudi v tem, da mora pri obeh malce srček zaigrati." Franci Povše, orodjar, iz Trbovelj: "Če se spomnim svojega prvega zmenka? Seveda, saj sva še zmerom skupaj. Vendar takrat Valentinovo še ni bilo popularno in si se moral spontano znajti, kako boš osvojil punco. Pozornost do drugega pa je treba ohranjali vseskozi." Ljudmila Drstvenšek, upokojenka, iz 'IVbovelj: "Nekega zmenka se pa res rada spomnim. To pa zato, ker me je povabil nekdo, ki je moral zbrati res veliko korajže. Za zmenke je značilna tudi nestrpnost, čeprav si srečen, če vsaj poskušaš osvojiti nekoga, ki ti je všeč." Marjan Grošelj, upokojenec, iz Trbovelj: "Velikokrat gre pri zmenkih zgolj za enkratno simpatijo, potlej pa se kakšen zmenek tudi "razvleče" v poroko. Za zmenke je treba biti iznajdljiv, saj so včasih tudi kakšne ovire ali nasprotovanja." Elmira Karič, trgovka, iz Zagorja: "Včasih zmenki izpadejo bolj prijateljsko, vendar imaš na zmenku tudi tremo. Idealen je zmenek takrat, kadar te povabi nekdo, ki ti je všeč in ga želiš bolj spoznati." Blaž Magdič, dijak, iz Zagorja: "Idealen zmenek je takrat, kadar punca pove, kar si misli, in da ni sramežljiva. Fajn je, če se znaš potruditi, da dobiš 'šanse' in te zmenki tudi osrečijo." 7% Fahrudin Navrbac, električar, iz Zagorja: "Se mi zdi, da sem sc enkrat res ravno na Valentinovo zmenil in se potlej tudi zaljubil. Čar zmenkov je v tem, da nekoga spoznavaš, ga osvajaš. Rad sc spomnim kakšnih zmenkov, ki so bili zanimivi." f Marinka Mežnar, upokojenka, iz Zagorja: "Zmenkov se rad spomniš po prijateljstvu ali prijazni besedi. Za Valentinovo pa so važna iskrena voščila, saj ima vsakdo priložnost, da se spomni koga, ki ga ima rad." r Luka Grobolj.šck, dijak, iz Zagorja: "Čar zmenkov je v tem, da nekoga šele spoznavaš pa tudi obremenjuješ sc, kako bi bil čimbolj uspešen. Večkrat se spomnim kakšnega zmenka, ker sem bil mogoče takrat zelo zaljubljen in ne toliko zaradi treme, ki sem jo imel." r,?:tTLn,1 ^ :t ^ a 15. SVEČANA 2001 Petra Lipec ČE BI BILO ŽIVLJENJE KOT PRAVLJICA, NAJBRŽ NITI NE BI BILO ZANIMIVO. TAKRAT, KO SE SREČAMO S PREIZKUŠNJAMI, Sl GRADIMO OSEBNOST IN OSEBNOST GRADI NAŠ JAZ. MOJEGA, VAŠEGA, VSAKOGARŠNJEGA. Prava mera dajanja in jemanja je za socialni odnos najprimernejša. Če damo in dobimo tudi nazaj, zakaj bi bili potem nezadovoljni? V odnos vložimo toliko kot lahko oziroma toliko, kot želimo, in povratna informacija nam pokaže, koliko je naš vložek vreden. Povsem enostavno, torej. In če bi se ta enostavnost obnesla tudi v praksi, potem bi bilo že življenje na zemlji pravi raj. Pa je raj le toliko, kolikor smo ga sposobni ustvariti. Prva poteza je vedno naša, čeprav si jo mnogokrat pustimo vzeti, v prepričanju, da drugače ne gre. Odnosi, recimo zakonski ali primarno ljubezenski, so vse bolj postavljeni na drugi tir, vsakdan je prehiter in marsikdo ga ne uspe ujeti niti za poljub, kaj šele za besedo ali, bog ne daj, kakšen stavek. In ko pozabimo, zakaj smo se zaljubili, kaj smo občudovali, kako nas je partner očaral, če opazimo le še napake, zoprne nepravilnosti in prazno mrmljanje? Smo takrat čustveno otrpli? Ali smo se čustveno izpraznili že bistveno prej, ko niti nismo več opazili, da nas ne potrebujejo le služba, temveč tudi družba in predvsem partner? Najbrž tudi zaradi takšnih nepozornosti zakoni, združeni v ljubezni, razpadajo v sovraštvu. Ali pa še v sovraštvu ne. Mogoče le v nekem topem odnosu praznine in nepoznavanja. Mogoče tudi zato razpade vsak 3-4 zakon in mogoče tudi zato število rojstev upada. In mogoče je tako tudi prav. Če so bili včasih otroci vezava že davno umrlih zakonov, danes ni nobene vere in nobenega zakonskega določila več, ki žigosa nezakonske matere ali očete. Mogoče je tudi obstoj večne ljubezen |e fraza, čeprav sama vanjo še neizmerno verujem, tudi zato, ker me obdaja kar nekaj srečnih zakoncev. Kar nekaj tistih, ki so v hitrem tempu, ki ga ustvarja dandanes, še uspeli ohraniti tradicionalnost vrednot. Tistih vrednot, ki, kot da niso več pomembne, a so hkrati temelj uspešne zveze. Spoštovanje, zaupanje, zaupljivost. Sama sem prepričana, daje spoštovanje najpomembnejše. Spoštovanje neke druge osebnosti, ki je najbrž, drugačna od tiste, ki označuje naš ego, a spet tako lepa, da nas je enkrat tako usodno pritegnila, da smo jo sprejeli za svojo. Če smo jo sprejeli, takšno kot je, in če je še vedno takšna, ne vem kje je problem? Zakaj je kar neenkrat tako drugačna. Mogoče pa smo jo spremenili. Hote ali povsem nezavedno. In če partnerjevo osebnost spremenimo in oblikujemo po svojem kalupu, potem je jasno, da pride čas, ko se vse spremeni. Na dva možna načina. Ali povsem otopi, ta naša, spremenjena osebnost, ali pa se pojavi neizmerna želja, da dobimo nazaj tisto, kar je bilo enkrat samo naše. Želja, da zopet dobimo svoj jaz, ki je bil enkrat tako ncizrazljivo zapeljiv za tistega, ki nas je tako kruto spremenil. V obeh navedenih primerih je usoda zveze oziroma zakona na preizkušnji. Takšni, ki kar kriči po spremembah. Vsak 3-4 zakon je ne prenese. Vsak 3- 4 zakon namreč razpade. In naj bo to nam vsem, ki še nismo vezani pred zakonom ali pred bogom, v opozorilo. V pozitivno opozorilo. To ni smernica, ki pravi, da naj bomo za vedno le gost neke zveze in naj se nikdar v ljubezenski zvezi ne počutimo kot doma, temveč opozorilo, da ljubezen sama ne premaga vseh težav, temveč seje zanjo potrebno boriti sleherni dan. Življenje ni pravljica in ljubezen ni izolirana od družbe. Nikakršen in noben odnos ni družbeno izoliran. In mnogokrat tudi odnose ureja nekakšna čudna moda. Stil, ki ga nekateri enostavno morajo slediti. Pravila, kakšni ženski paše določen moški, in kakšen mora biti moški, da lahko ustreza ravno njej. Saj veste, nek moderen način dogovorjene poroke. Predvsem zaradi ustrezanja drugim. Zato izbira na videz ustreznega partnerja ali pač v prejšnjem odstavku izvedena preobrazba. Delno stilska, a predvsem osebnostna. Kaj vse se lahko iz tega izrodi? Najbrž nič dobrega. Mogoče pa je, ravno o tem razmišljam v tem trenutku, ravno razveza v takšnih vezah tisto dobro. In pravilno. In je prava rešitev in predvsem dobra izkušnja.Mogoče. Recimo, da pač vsakega človeka enkrat sreča pamet. Da le pot do tistega trenutka, ne bi bila preveč boleča. Ne za tiste, ki jo iščejo, in ne za tiste, ki so na poti. Bodisi kot znaki za pravo pot, ali le kot ovire. Ki jih je treba odstraniti. Na čim manj boleč način, tako za ovire, kot za potnika. Branka Jan Podarim -dobim? »Nekaj pa si zapomnite: Če boste kdaj srečali koga, pomoči potrebnega, mu brez pomislekov pomagajte. In ob tem ne pričakujte vračila,« je bil nasvet, ki ga je, zdaj že skoraj 96-letni gospe, nekoč dala njena mama. Nasvet, zaradi katerega je bil, po njenih besedah, včasih svet lepši. Danes namesto tega pogosto slišimo ravno nasprotno mišljenje: »Pa je dobrota res sirota!« Zato se mnogi odločijo, da se pomagati in darovati ne splača več. Da ljudje tako ne znajo nič več ceniti, se ne znajo zahvaliti, ne znajo več vračati. Ob tem sem se spomnila na pismo, ki sem ga pred kratkim prejela po elektronski pošti. Nekaj misli, napisanih zato, da bi v bralcu vzpodbudile toplino, pozitivizem, svetlobo, radost, veselje do življenja. Zaradi zadnjih nekaj besed, posredujem nekaj od teh točk tudi vam. 1 Daj ljudem več, kot pričakujejo, in stori to z občutkom sreče. Ž.Kadar rečeš: »Rad te imam,« to tudi zares misli. 3. Kadar rečeš: »Žal mi je,« glej ljudem v oči. 4. Ljubi globoko, z vso strastjo. Morda boš prizadet, toda to je edini način, da svoje življenje popolnoma doživiš. 5. Pomni, da velike ljubezni in veliki dosežki vedno vsebujejo tveganje. 6. Telefoniraj svoji materi. 7. Zapomni si tri stvari: spoštovanje do samega sebe, spoštovanje do drugih in odgovornost za svoja dejanja. 8. Nc dopusti, da mali prepir uniči veliko prijateljstvo. 9. Preživi čim več časa sam s seboj. 10. Zapomni si, daje včasih molk najboljši odgovor. 1 l.Več beri in manj glej televizijo. 12. Živi svoje življenje dobrohotno in častno. Ko se boš na starost oziral nazaj na svoje življenje, ti bo znova in znova koristilo. 13. Prisotnost ljubezni v tvojem domu je zelo koristna. Stori vse, da si ustvariš miren dom, poln harmonije. M.Kadar pride do nesporazumov med ljudmi, kijih imaš rad, se osredotoči na trenutno situacijo in ne pogrevaj preteklosti. 15. Beri, kar je napisano med vrsticami. 16. Dcli svoje znanje z drugimi. To je pot za dosego nesmrtnosti. 17. Pazi na svoje lastno življenje. IS.Če zaslužiš veliko denarja, pomagaj z njim še začasa svojega življenja. To je največje zadovoljstvo bogatašev. 19.Pomni, da če nisi dobil nečesa, kar si vedno želel, je to včasih srečen slučaj. 2Q.Zapomni si, daje najboljši odnos med dvema tedaj, ko je ljubezen do drugega večja od potrebe po drugem. 21.Presojaj svoj uspeh glede na to, čemu si se moral odpovedati, da si ga ' dosegel.... Branje teh vrstic naj bi vzpodbudilo sklep, da nikoli, čisto nikoli več ne boš prizadel drugih, ker ti pomagajo, da se imaš rad. Ker jev vesolju vse v ravnovesju, se pravi, kolikor dobrega daš, toliko dobrega tudi prejmeš, pa četudi ne iz iste smeri. Pa četudi se ti sprva mogoče zdi, da ti dobrota ni bila povrnjena. Naj bo dovolj že zadovoljstvo, da si lahko za nekoga storil nekaj velikega. 15. SVEČANA 2001 OB hCULLTUUlNEJM J>TZAZ,NIbUA V sredo, 7. februarja , ob 18. uri, je v veliki dvorani Delavskega doma Zagorje potekala osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku. V sklopu le-tc je bila že 27. podelitev priznanj in plaket dr. Slavka Gruma in otvoritev razstave 37. slikarske kolonije Izlake-Zagorje. Najprej je bila na programu umetniška akcija z naslovom Zastrti krik Madame Blavatsky. Avtorji Jaša Drnovšek, Matjaž Berger, Alan Hranitelj in drugi so skupaj z nastopajočimi pripravili zanimivo predstavo z domiselnimi Nagrajenec Bogdan JENKO Prizor kostumi in različno glasbo. Sledila je podelitev Grumovih nagrad, kijih v Zagorju podeljujejo od leta 1975. Vključno s priznanji je bilo od takrat skupaj z letošnjimi nagradami izdanih 134 plaket, ki so jih prejeli kulturni delavci, oziroma tisti, ki sodelujejo na področju kulture. Letos seje komisija odločila za 4 plakete in 2 priznanji, podelil pajih je Matjaž Švagan. Romana Kralj je višja knjižničarka, kije plaketo prejela za delo z bralci vseh starosti. Poleg tega, da uči otroke slikanja na steklo, sodeluje tudi z vrtci in osnovnimi šolami. Bogomil Jenko se z glasbo ukvarja ljubiteljsko. Plaketoje prejel za dolgoletno vodenje pevskega zbora na Izlakah. Roman Rozina ima diplomo iz novinarstva. Sodeloval je pri ustanovitvi časopisa Zasavc. Ima status svobodnega kulturnika, pripravlja pa tudi vsakoletni občinski almanah. Mojca Zupan je predana poučevanju klavirja. Uspešno vodi otroški pevski zbor Cicido 0[ Zagorje, s katerim je izdala tudi zgoščenko. Priznanji sta prejeli Tatjana Polanc Kolander in Vera Pustotnik. Tatjana Polanc Kolander je bila novinarka pri Zasavcu, kasneje pa na ETV Izlake. Piše pesmi in prozo. Njena knjiga O možu, ki je izgubil sebe, je bila predlagana za nagrado knjižnih prvencev. Vera Pustotnik seje ljubiteljsko ukvarjala z igralstvom. Danes sodeluje pri pripravi kulturnih prireditev in pri kmečki ohceti po starih kmečkih običajih. Je članica KUD Mlinše. V avli Delavskega doma Zagorja si boste lahko do 28. februarja ogledali slike, ki so nastale v koloniji z najdaljšo tradicijo na Slovenskem. Umetniško ekipo je sestavljalo več slikarjev iz domovine in tujine. Svoja Romanu ROZINI berejo obrazložitev :rn.Ti.3 h n v r. Tatpna POLANC KOLANDER dela razstavljavljajo slovenski slikarj i Igor Banfi, Stanc Jarm, Gocc Kalajdžinski, Janez Knez, Milan Rijavec, Tone Seifcrt in Peter Vernik, Rudi Benetik iz Avstrije, Martin Bizjak s Hrvaške, Jana Schwartz iz Nemčije ter Helena Šipek Vajagič in Zdravko Vajagič iz Srbije. S svojimi deli so se jim kot | gostje pridružili Nikolaj Becr ter | Samo in Sašo Šiles. Tanja Jerman Otvoritev slikarske kolonije KO BREZ MIRU OKROG DIVJAM... V Dclavskcn domu v Trbovljah je bila na predvečer slovenskega kulturnega praznika osrednja proslava, na kateri je bila podeljena tudi letošnja nagrada Tončke Čeč. Prisotne, v ne ravno polni dvorani, je najprej pozdravil trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar. V svoj govor je vpletel imena ljudi, umetnikov, kulturnikov iz Trbovelj, ki so se v preteklih letih dvignili iz povprečja in s svojimi deli zapisali v zgodovino kraja, vpletel je imena, ki danes izstopajo iz sive povprečnosti in s svojimi deli nakazujejo na drugačen jutri. Nesporno je, da:"Tako bo, kakor bomo naredili in čisto nič drugače..." V nadaljevanju ugotavlja, da že danes vse ni tako črno in sivo, kot bi morda mislili. V Sloveniji, v Evropi, v svetu nas danes predstavlja cela vrsta ustvarjalcev, ki pa jih žal doma ne znamo ceniti tako, kot jih cenijo drugod in vendar se tudi ta odnos spreminja in popravlja. Spet je sledila vrsta znanih imen, ki potrjujejo, daje temu res tako... "...in še kdo morda, kije tako skrit, da zanj sploh ne vemo. Vemo pa, da do dandanašnjega dne negujemo kulturne dejavnosti, izražene s profesionalno navdušenostjo in znanjem, amaterskih skupin, posameznikov, društev z več desetletno tradicijo..." Iz teh tradicij klijejo mlajši. Videti je, da ukvarjanje s kulturo postaja v Trbovljah spet zanimivo, modno - k sreči. "...še nekaj! Evropa nas ne bo pojedla, ne požrla, če nas bo kdo, se bomo sami...Ne bodimo prcpogoltni, ko se nam obljublja skorajda nebesa pod Kumom in ne mislimo, da znamo vse. Z nekultivirano kulturo smo se že nekajkrat prav nekulturno postavili na obrobje sami. Sami in nihče drug!" Kot že leta poprej ob prazniku kulture, tako je bila tudi letos podeljena nagrada Tončke Čeč. Na predlog RELIK-a Trbovlje in po sklepu Komisije za občinska priznanja je letošnje priznanje, nagrado Tončke Cec prejel Franci Ostanek, slikar in kipar. Rojenje bil 23.9.1941 v Trbovljah. Industrijsko okolje doma in v službi je pomembno začrtalo njegovo ustvarjalno pot. Likovno znanje je nabiral in izpopolnjeval na likovnih tečajih v Trbovljah pod mentorstvom akademskega slikarja Francija Kopitarja. "Franci Ostanek obvladuje vrsto slikarskih in kiparskih tehnik. Z njimi pripoveduje o naši kulturni, industrijski, bivanjski in naravni dediščini. Izbrušena tehnika, skrbna izdelava in domiselne barvne kombinacije dajejo njegovim podobam neponovljivo svojskost in duhovni naboj, ki se ga bodo Trbovlje bolj zavedale v dobi, ki prihaja, ko se bodo predrugačile, zavedle sebe in zato iskale svoj substrat. Dela Francija Ostanka niso le podobe estetskega doživljanja okolja, pač pa svojevrsten dokument o odnosu ustvarjalca in njegovega okolja. Kot član Relika je razstavljal na petindevetdesetih skupinskih in petintridesetih samostojnih razstavah doma in v tujini. Njegovi izdelki so bili pogosto izbrani za posebne republiške razstave Zveze likovnih skupin Slovenije, kar še potrjuje strokovno raven in poglobljeno likovno izrazno moč Francija Ostanka. Njemu pa likovno delo pomeni še nekaj več. Pomeni mu delo za svoje mesto, za kraj, za ljudi in tovariše v Reliku. Pred kratkim je, v trenutku Relikove najhujše krize, stopil na njegovo čelo in s svojo vztrajnostjo in nesebičnim pristopom do reševanja tekočih problemov, zapriseženo poštenostjo in odkrito besedo, neverjetno energijo in vizionarsko idejo poskrbel, da so se razmere v Reliku uredile in daje to enkratno trbovljesko društvo ponovno polno samozavesti." Približno tako so, med drugim, zapisali predlagatelji, njegovi prijatelji iz Relika. Ta večer so se trboveljski publiki predstavili še Mešani pevski zbor Akademik pod vodstvom Blaža Rojka. Čisti, zvonki glasovi mladih pevcev, po večini študentk in študentov, so napolnili dvorano. Njihov nastop je bil posvečen tudi spominu na Avgusta Šuligoja, "Slavčka", katerega 100-lctnico rojstva je bila lani. Folklorna skupina Svobode Center Trbovlje, ki jo vodi Joži Brečko, jez narodnimi plesi poskrbela, da "se narod zave svojih korenin". Povezovalca, oba člana Mladinskega gledališča Svobode Trbovlje in tudi že dobitnika Štilcka za recitacijo, sta z odlično interpretacijo Prešernovih pesmi spomnila na "povzročitelja" praznovanja. Po končani proslavi je bilo v avli Delavskega doma za vse obiskovalec družbano srečanje, ki so se ga z veseljem udeležili, poklepetali in tudi zapeli, kot se za praznik kulture spodobi. Besedilo: Marta Hrušovar Slikal: Anion Podbevšek INTEGRAL ^L. INTEGRAL ^L. INTEGRAL ^INTEGRAL K6EFTI AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 SIVIUA ANA Oblecite svoje ideje! GSM: 041/395 301 MARTIN VESEL SERVIS AKCIJA PRODAJA 4x4 s klimo POPUST Češnjice 16b 1251 Moravče, Slovenija Tel. & fax: 01/72 31 032 o->/ AMERIPRO, d.o.o. ameriški kiropraktični center Dr. Peter GREGOR doktor kiropraktike Logan CoCCege of Cfdropractic, ILS-ft- S KIROPRAKTIKO DO BOLJŠEGA ZDRAVJA S 01/ 427 20 80 Dolenjska cesta 83, 1000 Ljubljana, Slovenija TAXI ANGELO - X BAR Bmica 4, Hrastnik TAXI: GSM: 041/522 335 041/878-326 Vas vabi vsak petek in soboto na zabavo ob hause glasbi vse do 01 h. Ob sobotah brezplačen prevoz v X-bar in domov. Pon. - čet.: 6.h - 23h pet. -sob.: 6.h - 01h nedelja 14.h- 23h r INTEGRAL Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Infonnacijc in rezervacije: 03/56 55 108,56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: inieyral.zagorjc@siol.net Internet: http://www.intcgral-zagorjc.si ZIMA 2001 Še nekaj prostih mest v času šolskih počitnic. Slovenija: ROGLA, KRANJSKA GORA Avstrija: BAD KLEINK1RCHEIM, SEEBODEN, GERLITZEN, SILLIAN Italija: FORNI Dl SOPRA, KRONPLATZ, VAL Dl FASSA PLANICA - avtobusni prevoz na ogled svetovnega pokala v smučarskih poletih, ki bo v soboto 17.03.2001; Cena: 3.000,00 (avtobus + vstopnica) Slovenija: PRIMORJE, PLANINE IN JEZERA, ZDRAVILIŠČA Hrvaška: ISTRA IN OTOKI - KRK.CRES,LOŠINJ,RAB, PAG, NOVI GRAD. KORČULA mjina: ITALIJA IN SICILIJA,SREDNJA EVROPA,FRANCIJA.ŠPANIJA, LONDON PHfTjNi VAT^tVAL- V ŠČETKAH Z7/(M 2-f. PU lOD\ i* Jto** f. pP, PD fit TUNIZIJA 17.,24.02.01 (7 dni) od 91.900,00 MADEIRA 23.02, 02.03.01 (7 dni) od 123.000,00 GRAN CANARIA 09.,16.,23.,30.03 (7 dni) od 111.000,00 Kmalu bo 09.marec tu, mi pa še vedno imamo nekaj prostih mest, da greste z nami na izlqt. Kam? Tam kjer bomo uživali ob dobri hrani in ob glasbi z OLIVERJEM DRAGOJEVIČEM • Prvi poletni katalog vas že čaka!! AS DDM2ALE 11 < > X" 11.\ SWVII m ngovui. d o o Blalniu 3a. I0C Trdo, I: proti*.. 01/562 22*2 01/562 37-00 _____________________)» ill/56? .17-115______ TOURING GL1800 AGold VVing ST 1100 Pan European NT 650 V Dauville SPORT-touring CBR 1100 XX S.BIackbird CB 1100 SF (X-11) VFR 800 Fl CB 600 F Horne! CB 600 S Kornet (oklep) ŠPORT VTR 1000 SP-1 VTR 1000 F FireStorm CBR 900 RR FireBlade CBR 600 FS Šport CBR 600 F NSR 125 R CHOPPER VT 750 DC Black Widow VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadow VT 750 C Shadow VT 600 C Shadovv VT 125 C/C2 Shadow ENDURO XL 1000 V Varedero XRV 750 Africa Tvvin XL650 VTransalp XR 650 R NX 650 Dominator NX 250 Dominator XL 125 V Varadero XLR 125 R CROSS CR 250 R CR 125 R CR 80 RB SKUTER X8R-S (cestni) CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2001 moč (kW/KM) 87/118 74/100 41/56 121/164 103/140 81/110 71/97 71/97 100/136 81/110 112/152 81/110 81/110 11/15 32/44 64/87 32/44 32/44 29/39 11/15 70/95 44/60 41/55 45/61 32/44 17/23 11/15 8/11 43/58 30/41 20/27 4/5,5 MFC 5.099.000 2.669.000 1.749.000 2.589.000 2.339.000 2.399.000 1.559.000 1.719.000 2.769.000 2.159.000 2.489.000 2.149.000 2.069.000 919.000 1.779.000 2.049.000 1.729.000 1.669.000 1.549.000 1.129.000 2.259.000 1.899.000 1.669.000 1.639.000 1.289.000 1.219.000 1.169.000 959.000 1.329.900 1.319.900 849.900 399.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001. tl a nt^ialviT. NA OBISKU PRI DARKU PAVŠLJU, BREZPOSELNEMU INVALIDU V Zasavju je težko dobiti primerno delo celo zdravi brezposelni osebi, še toliko težje invalidni. Darko Pavšelj to prav dobro ve. Ve, da imajo mnogi ljudje brezposelne za lenuhe, da imajo malo pravih prijateljev, da mnogi živijo samotarsko življenje. Ve tudi, da pa je nekaj ljudi še vedno takih, ki imajo dobro srce. Takih, ki radi pomagajo, četudi sami nimajo veliko. Žal pa je oseb potrebnih pomoči vse več, v Zasavju pa še sploh. Kakorkoli že, ni moj namen poveličevati Darkove težave-tudi njegov ne- moj namen je opozoriti, da okoli nas živi vse polno ljudi, ki imajo podobno zgodbo, ki so izgubili skorajda vse iskrice upanja za boljše življenje, ki pa so prav tako ljudje vredni spoštovanja in predvsem dostojnega življenja. Žal jim naša družba ne zna ali noče tega zagotoviti. Pa četudi v ustavi piše, da smo socialna država. Trboveljčan Darko Pavšelj seje rodil pred 42. leti v Ljubljani kot (že) četrti nezakonski otrok. V četrtem letu je" zbolel za tuberkoloznim meningitisom. Po dolgotrajni bolezni, ki mu je zapustila neljube posledice, je šel v 1 .razred osnovne šole. Ker mu učenje ni šlo najbolje, so ga premestili v posebno šolo. Z odločbo, daje invaliden otrok, kije duševno zaostal in za »normalno« osnovno šolo pač premalo bister. Darko meni, da bi bilo lahko takrat tudi drugače, da bi se lažje učil, če bi se z njim več ukvarjala mama. Pa se ni. Zanimivo je tudi, da Darku druge možnosti oziroma ponavljanja prvega razreda niti niso ponudili. Po treh letih šolanja v posebni šoli in življenja v internatu v Ljubljani, je bil naslednja štiri leta v zavodu v Planini pri Rakeku. Kot nam je povedal, so bili v Planini nastanjeni predvsem otroci nagnjeni k kriminalu in z drugimi težavami. Torej je bil tamkajšnji zavod poboljševalnega tipa. Sam je bil tam zaradi tega, ker je takrat, ko je obiskoval šolo v Ljubljani ih ko je živel v internatu, velikokrat pobegnil domov. »Verjetno se me je mama želela »znebiti«, zato meje dala v Planino. Verjetno zaradi tega, ker je v tistem času spoznala moškega, s katerim seje poročila in jima tako nisem bil v napoto,« je pripovedoval Darko. V Planini je Darko šel skozi vojaška vzgoja, kar pomeni, da če je kdo vzgojitelju kakšno rekel ali jo zagodel, je bil pošteno pretepen. Sam jih ni velikokrat dobil, saj seje naučil »mirkati«, držati bolj ob strani. Če je kdo od otrok pobegnil, gaje čakala huda kazen. Ostrigli so ga na nulo, cela skupina pa ga je dala pod »deko«, kar je pomenilo, da bo prejel veliko udarcev. Darko se tovrstnih »seans« ni udeleževal in verjetno tudi zaradi tega ni imel pravih prijateljev. Sicer pa je Darku v šoli šlo dobro in je bil med boljšimi učenci. Po končani posebni osnovni šoli je odšel nazaj k mami v Ljubljano. Že isto leta pa sta šla njegova mama in polbrat živet v Trbovlje, sam pa je s starejšim bratom ostal še nekaj časa v Ljubljani. Takrat je obiskoval šolo za knjigoveza, vendar jo je moral še pred končanim šolanjem zapustiti, saj ni imel nikogar, ki bi ga preživljal oz. zanj skrbel. Mama je z možem živela v Trbovljah, brat pri katerem je stanoval, mu je plačeval le najemnino za stanovanje in porabljeno električno energijo, za hrano in vse ostalo pa je moral takrat komaj 15-letni Darko poskrbeti sam, kakor je vedel in znal. Preživljal se je z denarjem, ki ga je prejel za delovno prakso v Mladinski knjigi, kar pa je bilo premalo, zato je zaprosil še za socialno pomoč. Dali so ga v rejo blizu Jevnice, kjer je bil dva meseca, ko pa je imel že vsega poln »kufer« si je poiskal službo v Trbovljah, kjer je živela mama. Stanoval je pri njej. Po vojski, čeprav bi je bil zaradi invalidnosti lahko oproščen, je še nekaj časa delal. Včasih je razmišljal tudi o tem, da bi dokončal kakšno srednjo šolo, a mu je država priznala le pet razredov osnovne šole, čeprav je dokončal osem let posebne šole. Želje, da bi se izučil za kakšen poklic, so ostale le pobožne sanje. Kmalu je Darka pot z avtostopom, s praznimi žepi zanesla po evropskih državah, kjer se je preživljal s klošarstvom. Nekaj jeza preživetje naprosil ali pa je poprijel za kakšna priložnostna dela. Zanimovo, daje bil takrat večkrat sit kot lačen. Danes v socialni državi (na papirju) ni tako. Njegovo potepuštvo je trajalo približno dve leti. Po prihodu s potepanja je opravljal še razna dela (v rudniku, Cementarni, kot dimnikar v Kranju, tudi kot pastir). Po prihodu iz Kranja nazaj v Trbovlje k mami, je Darko zanjo skrbel ves čas njene hude bolezni. Ko je umrla, takrat je bil nezaposlen, se je iz dneva v dan prebijal le s skromno socialno podporo. Materine pokojnine ni bilo več. Medtem časom je vložil tudi zahtevo za invalidsko upokojitev. Na sodišču je tožbo v prvem krogu izgubil, čeprav gaje v invalidskem postopku psihiatrija opredelila kot delovno povsem nesposobnega. Darko seje ponovno pritožil, saj se mu je v času prve tožbe zdravje še poslabšalo in sedaj čaka na dokončno odločitev sodišča. Če mu sodišče dodeli invalidsko upokojitev, se bo po dolgih letih s pokojnino končno lahko dostojno preživljal. Darkota sem vprašal še, kako sedaj shaja z 22 tisočaki, kolikor znaša socialna podpora. Pravi, da mu država plača še najemnino za njegovo majhno najemniško stanovanje, sam pa mora odšteti dobršen del socialne podpore za obratovalne stroške, ogrevanje in porabljeno elektriko, telefon,... Le nekaj malega mu ostane za hrano. Bolj ali manj strada. Doslej so mu tegobe lajšali tudi nekateri dobrotniki, Rdeči križ in Karitas. Vsem je hvaležen. Kaj več pa od naštetih niti ne more pričakovati, saj ve, da je vse več takih, ki so tako kot on pomoči zelo potrebni. Ker ga že kmalu čaka operacija želodca in tudi njegovo duševno stanje je vse bolj slabo, je zdravje trenutno njegova največja skrb. Opaža, da mnogi dolgoletnega životarjenja ne prenesejo najbolje. Ali posegajo po alkoholu, dragih drogah ali pa si še kako drugače zapravijo življenje. Tudi vzamejo si ga. Tudi Darka vse bolj zapušča optimizem. Življenje gaje izučilo, da vse bolj živi le za danes, o tem, kaj bo jutri, pa vse manj razmišlja. Čisto za konec sem ga poprosil še za zaključno sporočilo in morebitno prošnjo. Povedal je, da se nahaja v tako veliki finančni stiski, da bo vesel kakršnekoli pomoči-predvsem denarja za plačilo položnic mu kronično primanjkuje. Dodal je še, da svojo zgodbo ni povedal zato, da bi izgledalo, kot daje on največji revež, da se le njemu godijo krivice, ampak zato, da bi javnost opozoril, da v njihovi bližini živi še ogromno ljudi s podobno zgodbo, posebno v Zasavju, ki mnogi za svoj brezupni položaj niso krivi sami, niti se ne znajo prebiti iz njega. P.S.: Če želite Darku podarili kaj tistega kar vi ne rabite ali imate preveč, ga boste našli na naslovu: Darko Pavšelj, Kešctovo 4, Trbovlje. Besedilo in sliko Igor Goste J. j j fi J (l ufi j. F. ~y P. Morus alba 'Pendula' - povešava murva Povešava murva sodi v družino murvovk in jo gojimo predvsem zaradi njene slikovite rasti, kije še posebej estetska v zimskem času, ko v vrtu primanjkuje zanimivih rastlin, takrat se murva pokaže v vsej svoji lepoti, (glej sliko). Murva pa nima samo okrasno vrednost saj v njeni krošnji vsako leto dozorijo sladki plodovi, ki so znani ma rsi katerem u sladok liscu. Povešava murva ima ravno tako trden les kot navadna murva, njeni listi so menjalno razvrščeni, rahlo zobčasti ali zarezani, celi ali krpati, le njene veje ne znajo rasti navzgor in tudi ne mnogo vstran, ampak se lagodno spuščajo navzdol, ter tako delajo nenavaden, znotraj votel valj. In ko je murva starejša, rastejo veje bolj stran od nosilnega debla, potem pa visijo v loku navzdol, tako da oblikujejo drevo gobaste rasti. Pod to drevo, kije v skrajnem primeru visoko tudi šest metrov, lahko postavimo klop ali mizo. Dokler je murva mlada, visijo veje tesno ob deblu, šele s starostjo pa sc širi notranji prostor. Če pa želimo že od vsega začetka oblikovati kotiček za počitek, lahko oblikujemo tudi železno nosilo, po katerem bomo usmerili veje drevesa, ter tako prehiteli njeno naravno obliko. Posebej poudarjam, daje murva skrajno neobčutljiva na rez, tako da lahko vsako drevo preoblikujemo v želeno obliko. Njena edina slaba lastnost pa so njeni črni plodovi, kateri marsikaterega odvrnejo od nakupa te rastline. Ko so plodovi dovolj zreli kaj hitro odpadejo z drevesa, kar pa pomeni da imamo na klopi, mizi, ali betonskih tleh temno moder madež, ki ni prijetno na pogled. Zato priporočam, da murvo posadite na zelenico ali pa za čas, ko odpadajo plodovi počivališča pokrijete s folijo. Povešavo murvo razmnožujemo s cepljenjem, kot podlago pa uporabimo belo murvo. Bela murva je doma na Kitajskem. Tam jo goje na velikih površinah, ker uporabljajo njene liste za krmljenje sviloprejk. Kitajska svila je znamenita. Tudi pri nas so včasih gojili sviloprejno gosenico in njenega metulja in ravno tako njenega hranitelja murvo. Iz tistih časov so pri nas razširjene murve. Pravzaprav jih pri nas ne sadi nihče več, saj lahko danes le redko kje še najdemo kakšno staro drevo. Če se odločite za sadnjo drevesa, si priskrbite drevesa v vrtnariji, kajti murve so dokaj občutljive na presajanje brez grude. Drugi način, s katerim pa si lahko priskrbimo sadike povešave murve, pa so potaknjeci, ki jih potikamo v poletnih mesecih. Če vam uspe vzgojiti mlado rastlino iz potaknjenca, takrat že v začetku postavimo oporo na katero bomo privezovali mlado voditeljico, ki bo pozneje služila kot glavna opora celotnemu drevesu. Mlade rastline rastejo izredno hitro, tako da morate biti ves čas na preži, da vam sama rastlina ne podivja. Omenil bi še enega predstavnika murvovk. To je črna platanolistna murva. Če poznate platane takrat vam že samo drevo pove, da ima to drevo izredno velike liste, ki s starostjo drevesa postajajo večji in lepši. So izrazito temne barve, na drevesu pa ostanejo nespremenjeni globoko v jesen, zame je ta murva pravi ekot v primerjavi z ostalimi drevesi, ogledate pa si jo lahko v Arboretumu, kjer raste na koncu kostanjevega drevoreda. Resnično je vredna ogleda. Slika in besedilo: Sašo Taškar Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 - načrtovanje in urejanje vrtov - svetovanje - obrezovanje dreves - urejanje grobov - izdelava vodnih objektov ZDRAVILNE RASTLINI; ZDRAVILNE RASTUNE /.DIIAVUNE RASTUNB ZDRAVILNE RASTLINE ZPItAVlI.NE RASTLINE ZDRAVILNE RASTUNI GRANATNA JABOLKA Ko so sc pred nekaj leti začele pojavljati na naših tržnicah, in ko me je v njeno okusnost prepričal oče, ki jih je v vojaških letih veliko zaužil v Makedoniji, tega nadvse okusnega sadeža mnogi niso poznali. Sam sem zelo vesel, da sem verjel očetovim besedam, kajti poleg resnično izvrstnega okusa, je granatna jabolka (šipak) prava bomba vitaminov. Škoda je le, da ta sadež pri nas v Zasavju ne uspeva. Čeprav mnogim ni znana, velja za eno najstarejših zdravilnih sadnih rastlin. Zanimiveje, daje ta sadež Grkom pomenil simbol rodovitnosti in blaginje. Verjetno tudi zato, kerje ta sadež v notranjosti neužitne, rdeče ali oranžne lupine, pravo skladišče semen, kijih obdaja sladko kislo rdeče meso. Sočno semenje je bogato z jabolčno, citronsko kislino, vitamini in rudninami. Stene prekatov v katerih se nahajajo semena pa so bogate s Čreslovinami. Tako kot drugi sadeži bogati z vitamini, tudi granatna jabolka pomaga organizmu, da hitreje vzpostavi ravnovesje. BUČE Buče izvirajo iz Amerike, zelo dobro pa uspevajo tudi v naših krajih. Poznamo več vrst buč. V prehrani se uporabljajo največ podolgovate (podobne kumari). Iz semen »velikih« buč izdelujemo bučno olje, zelo okusna in hranljiva pa so tudi sama (pečena) semena. V zrelih bučah je kar nekaj zdravilnih snovi, med njimi vitamina C in A. Zdravilnost buč sc pokaže predvsem pri odpravi črevesnih zajedavcev (glistam), trakulji, luskavici, zdravijo vnetje tankega črevesja, krvavo drisko, ledvične bolezni, povečano prostato, pomagajo odpravljati težave pri mokrenju, čire, bradavice, lajšajo kronični hepatitis. Pri zdravljenju uporabljamo semena, svež sok, kuhano ali pečeno bučno meso, cvetne prašnike. Nasveti »naših mam« Proti glistam in trakulji jemo oluščena in stolčena semena z medom. Odrasli jemljemo od 300 do 400 g tega zdravila na dan, otroci nekoliko manj. Pomaga še bolj, če spijemo eno žličko ricinusovega olja s črno kavo zaradi čiščenja. Proti luskavici jemo pečene ali kuhane buče vsak dan. Med sezono buč, pijemo še sok iz naribanih svežih buč. Bradavice si dvakrat na dan natremo s prašniki bučnega cveta. Postopek ponavljamo toliko časa, da bradavice izginejo. Proti aknam na obrazu naribamo bučo in jo pustimo stati ter sok odcedimo, ga zmešamo z jogurtom ter si naredimo obrazno masko, tako da si rahlo drgnemo s prepojeno gazo ali vato. Po pol ure masko odstranimo s toplo vodo. Proti lomljivim nohtom in zobni gnilobi si lahko pomagamo tako, da vsako jutro na tešče vzamemo žličko olja iz bučnih semen (30 dni zaporedoma). Postopek ponovimo še trikrat na leto. Pripravil Igor Goste 01 m m sl > a * > 15. SVEČANA 2001 Ci r: 7r (j 77 Ji ulebalgo 7 JERNEJA ALIČ Pravi, da ji za pisanje pesmic ni mar, kot jo svojčas tudi za igranje na kakšen inštrument niso uspeli zainteresirati. In kadar načne s kom pogovor, že kmalu zveš, da je povsem predana igri ali recitiranju, oblikovanju oblačil in plesu. Pa še nekaj je: ni se ji dobro zameriti. Kajti za prijateljstvo se zna potruditi in to pričakuje tudi v zameno. V nasprotnem primeru z negativnimi občutji ne obračuna hitro in zna biti tudi hudobna ali maščevalna, pa magari ji kdo to šteje v škodo. Sicer pa se za razgovor in druženje zna pripraviti in poskuša sogovorniku nuditi zavetje tolažilnih kot tudi bodrilnih besed, predvsem pa iskrene pozornosti. Letos je dobila bronasto Linhartovo značko, saj že deset let igra pri Mladinskem gledališču Svoboda Trbovlje, ki ga vodi Nanda Guček. Doslej se je najbolj odrezala v otroških igricah, rada pa tudi recitira in leta 1998 je dobila ŠT1LČEK za najboljšo recita-torko. Sicer pa je lani tudi vodila omenjeno prireditev, ko si mladi gledališčniki podelijo tovrstna priznanja za dosežke na gledališkem odru. Kadar omenja gledališče, najprej poudari medsebojno uigranost, da se takorekoč znajo izvleči iz zagat, kadar se kdo zmoti ali pozabi na tekst. "Umetnost igranja je, da spoznaš čar glavnih kot tudi stranskih vlog," je pripomnila. Všeč so ji dinamične vloge ali takšne bolj pravljične, saj ima tudi sicer rada ljudi, ki so iznajdljivi, domiselni in prisrčni. In za vsako vlogo se kar najbolj potrudi, ponavadi pa se s soigralci dodobra pogovorijo in si tudi svetujejo, kaj vse bi lahko izboljšali. Za igranje je zagnana, o igralskem poklicu pa ni sanjarila. Bolj všeč ji je namreč kreiranje, saj že drugo leto študira oblikovanje oblačil in tekstilij na FNT v Ljubljani. Zanimajo moda, všeč pa ji je tudi domišljija, ki omogoča, da je oblikovanje oblačil vedno pestro. Pri kreiranju poudarja skladnost, urejenost in privlačnost oblačil. Všeč soji pastelne barve, rada pa bi potovala in si ogledala Egipt, ker je mnenja, da bi si na tak način nabrala novih idej za kreiranje. Med hobiji se posveča tudi plesu in svojčas je plesala pri trboveljskih mažoretkah. Križank ne rešuje z užitkom, dosti rajši pa rešuje težave in težavice svojih prijateljev in prijateljic. Rada je v družbi, tudi zabava se rada in obožuje film, pa četudi iz žanra srhljivk. Odkar je zaljubljena, se tudi za techno in pop glasbo več zanima. In mnenja je, da si je nasplošno dobro kdaj vzeti čas, da premisliš o svojih željah in o stvareh, ki te motivirajo. Zato pravi, da lepe in slabe stvari' doživlja sproti in jih tudi kmalu pozabi. Ne obremenjuje se s kritičnostjo do drugih, čeprav se strinja, da rojenim v znamenju devic, horoskop kar ugane, da včasih preveč analizirajo in so pretirano pedantne. Za enaindvajseti rojstni dan si želi predvsem srečo, čeprav se mora zanjo ponavadi vsakdo sam potruditi. Ker se spozna na gledališče, zna v teh srečnih trenutkih tudi kdaj zaigrati, da osreči še druge. Besedilo in slika: Petra Radovič ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (3. del) Ležanje Med telesnimi držami nekatere še posebej izražajo spokornost, spoštovanje in češčenje. To so poklon, klečanje in ležanje na tleh ali prostracija. Sveto pismo opredeljuje prostracijo kot najgloblji izraz spoštovanja. V stari zavezi je omenjen Lot, kije (ko je zagledal angela): Je vstal, jima šel naproti, ter se priklonil z obličjem do zemlje" (IMz 19, /j.. Evangelist Matej pa je zapisal, daje Jezus na Oljski gori "padel na obraz in molil" (Mt 26, 39). Človek seje razvil v pokončno bitje oziroma bitje, ki stoji pokonci in hodi po dveh nogah. Že naravna drža človeka sporoča to, kar jd starozavezni pisatelj zapisal o božjem naročilu prvima dvema človekoma: »Podvrzita si zemljo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo po zemlji« (IMz 2, 28). Človek je torej v naravnem redu postavljen za gospodarja, danes bi tudi rekli upravnika ali upravitelja narave, ki pa ima nad sabo »višjo upravno instanco« - Boga. Tako kot v družbi velja, daje potrebno nadrejenega spoštovati in mu izkazati čast, je povsem naravno, da verni človek izkaže spoštovanje in češčenje Bogu. Zato tudi ni proti človekovemu dostojanstvu, če se skloni (in »vrže na tla«) pred Bogom. Prostracija, to je sklenitev pred Bogom, je častno dejanje in pomeni odpoved sebi in podarjanje Bogu. Zato je prostracija kot bogoslužna drža prisotna pri posvečenju diakonov, duhovnikov in škofov ter v nekaterih redovnih skupnostih. Včasih jc bila prisotna tudi pri obredih velikega petka. Držaje razširjenja tudi med drugimi verstvi. Sedenje Sedenje jc kot telesna drža že znamenje oblasti in poučevanja. Ko je Kristus v govoru na gori razlagal svoj programje sedel. Številni množici, kije stala ob bregu jezera, je Kristus sede razlagal nauk v prilikah. Vojakom, ki so ga na veliki četrtek prijeli na Oljski gori, je Kristus očital: »Dan na dan sem sedel v templju in učil, pa me niste prijeli.« (Mt 26, 56) Sedenje je tudi telesna drža, ki olajšuje zbrano poslušanje. Tako je Marija, Martina sestra, sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo (v Lk 10, 39). Tudi Kristus sam je sedel v templju sredi učiteljev, ki jih jc poslušal in spraševal (v Lk 2,48). Kadar sedimo, se čutimo razbremenjeni, spočiti, sproščeni in se zato lažje prepustimo poslušanju, sprejemanju in razmišljanju. Pri bogoslužju je tako pri poslušanju odlomkov iz svetega pisma (berila) in razlagi (pridigi). Poleg tega je sedeča drža še pri pripravljanju darov, ponekod po spremcnjcnju ter po obhajilu. Branko Nimac s® a 1. SVEČANA 2001 Pžfi.T7f; 71* G.77.Ji. VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Pravilni odgovor na zadnjo uganko seje glasil: Fran Milčinski. Prejeli smo veliko pravilnih odgovorov. Žreb je določil, da bo knjigo Shakespeare malo drugače prejel Matic Tesla, Novi log 19 E, Hrastnik. Čestitamo. Pa pojdimo k novi uganki. Iščemo dramatika, pesnika, prevajalca, katerega ime in priimek vpišite v kuponček. Rodil seje v Preboldu leta 1940. Nekatere njegove pesniške zbirke so: Hvalnica življenja. Minevanje, Slehernik, Črna skrinjica (nekatere pesmi so malček erotično obarvane). Izdal je tudi nekaj otroške poezije: Dimnikarje črn grof, Mavrica Mavra idr. V pomoč pri ugibanju vam tokrat navajamo še del njegove pesmi NAVODILO NATAKARICAM Če poseda na vrtu pod kostanjem, kjer strežete, vsako popoldne fant s svojim dekletom, če jesta meso in testenine, če jesta naoljeno solato, če jesta male ribice in pijeta pivo, če sc držita za roke, tedaj morate vedeti, da sta prišla pod vaš kostanj. Uganko sestavil Igor Goste igralci raje odločili za komedijo. Njej pa drama ni dala miru in z vajami so pričeli v popolnoma drugačni igralski zasedbi. "Prav ob tem delu sem spoznala, da so mladi le na videz tako brezbrižni, lahkoživi, v resnici pa presneto dobro poznajo in doživljajo podlosti, laži, krivice in dvoličnost brezčutnega sveta. Z dramo želimo ozaveščati, kako pomembne so drobne posameznosti, predvsem pa človekova sreča, za ustvarjalno življenje mladostnika." Njena želja je, da bi gledalci ob gledanju njihove predstave ne ostali neprizadeti in da bi se v njih naselil vsaj delček občutij, ki sojih oni doživljali ob študiju. Svoje vloge so igralci odigrali tako, kot da so jim na kožo pisane. To so mladi igralci Peter Črnuta, Luka Rus, Simon Kajtna, Kristina Hacin, Jure Zdovc in pa "veterani" Bernard Kovačič, Marjeta Dolinar, Tatjana Jevševar, Bojana Vittori - Zor in Jasna Malovrh -Topole. Vsebina drame je zelo aktualna, odigrana pa je bila tako nezaigrano, da se je meja med resničnostjo in odrsko predstavo razblinila in gledalci in igralci so se znašli sredi dogajanja, ki sc tiče prav vsakogar. Dvorana Doma svobode je postala svet v malem, vendar tisti, nezaželjeni del, odrinjen na rob in hote spregledan, tisti del življenja, pred katerim si (pre)pogosto zatiskamo oči in sc tolažimo, da se "to dogaja drugim". Maria Hrušovar ker v vsem velikem mestu nimata postelje, kjer bi se lahko ljubila, (se nadaljuje) Mladost pred sodiščem V Domu Svobode v Trbovljah je bila v petek, 2. februarja 2001, premiera Tiemayerjevega dela MLADOST PRED SODIŠČEM v izvedbi Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje. Trboveljsko občinstvo, kije iz letošnjega izbora abonmajskih predstav malce razvajeno s komedijami, je tokrat lahko uživalo v predstavi s precej resno vsebino. Resno zato, ker se je v njej prav vsakdo lahko našel, vsaj v kakšnem njenem delčku oziroma situaciji, o kateri pripoveduje zgodba. Taje zasnovana na problemih, kijih doživljajo mladi, medtem in zato, ko in ker njihovi starši nimajo časa za njih, saj imajo sami s seboj, s partnerskimi odnosi in bojem za boljši standard, preveč dela. Ko se zgodi, kar se v takem slučaju mora zgoditi, se čudijo, ne morejo verjeti. Prav pogosto starša valita krivdo drug na drugega, kot da bi bilo to sploh še pomembno. Storjenega ni mogoče več spremeniti. Res je, da posledica vsega tega v resničnem življenju ni kar umor, tako kot v igri, vendar pa je počasno in vztrajno ubijanje idealov in človeških vrednot v mladih, še hujši zločin. Dramo je priredila, aktualizirala in režirala Nanda Guček. V gledališkem listu je o pripravah na to predstavo zapisala, da jo je načrtovala že pred dvema letoma, vendar so se takrat mladi % Avtor: Moje ime: Naslov: KULTURNI KOLEDAR 9.2.1871 seje v Doslovčah rodil pisatelj Fran Šaleški Finžgar, ki je napisal znameniti zgodovinski roman Pod svobodnim soncem. 12.2.1895 se je v Krškem rodila pesnica in pisateljica Vera Albreht. Dela: Mi gradimo, Jutro, Večer. 13.2.1960 seje v Ljubljani rodil pesnik Ivan Črnič, kije izdal pesniški zbirki: Prvi angel, Salamander porogljivec. 14.2.1951 seje v Ljubljani rodil pesnik David Vodušek. Delo: Mejdun, so dobre pesmi.. Pripravil Igor Goite HRASTNIŠKI KOLEDAR PRIREDITEV 2001 Konec januarja je tudi letos izšla v Hrastniku publikacija Koledar prireditev 2001, ki prebivalce seznanja s celoletnimi prireditvami na kulturnem in športnem področju. Gradivo je zbrala Radojka Odžič in ga razporedila po mesecih z navedbo kraja in časa dogajanja. Na zadnji strani je še dodatna informacija o naročilu velike knjige Hrastnik Irene Ivančič Lebar in pomembne telefonske številke. Knjigo je v nakladi 1800 izvodov izdala občina Hrastnik. Fanti Moljk PORTRETI FRANCETA PREŠERNA Dne 5.februarja so odprli v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, razstavo portretov Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Razstavo je iz raznih virov pripravila Doroteja Dolar, sicer knjižničarka v tej knjižnici. Na ogled so vsi mogoči portreti, ki so jih naredili bodisi uveljavljeni slikarji, ljubitelji pa tudi šolarji raznih šol. Razstavljena dela si je bilo moč ogledati do 10.februarja. Pripravili so jo v počastitev slovenskega kulturnega praznika 8.februarja, sodila pa je v okvir številnih kulturnih prireditev v februarju v Trbovljah. IL ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ n Iv r, 1;] n Pni6twl]w\o... navdušil nad tem poklicem in mi Darja Knez, Frizerski salon DARJA v Brišah NE DELAM SAMO ZARADI DENARJA, PAČ PA TUDI ZA DUŠO Naša tokratna frizerka, ki jo predstavljamo, je v tem poklicu uradno kot samostojna podjetnica sedem let. "Že v mladosti sem bila odločena, da bom postala frizerka, vendar mi tega okoliščine po končani osnovni šoli niso dopuščale. Tako sem končala srednjo ekonomsko šolo, se zaposlila in med porodniškim dopustom sm se odločila za ta korak in šla v to smer ter končala šolo za frizerke. Najbolj sem hvaležna svojemu učitelju Franciju Hvali, ki me je zelo pomagal, da sem izrazila svoje umetniške sposobnosti, za katere sem vedela, da jih imam, a jih nisem znala izraziti," o svoji poti do frizerskega poklica pravi Darja. Pred odprtjem svojega salona je najprej delala pri Renati v Kisovcu, kjer se je priučila, nato pa seje sama dodatno izobraževala ob delu. Redno se udeležuje tudi frizerskih seminarjev npr. v Ljubljani, Žalcu in Celju. Pri vsakdanjem delu jo najbolj veseli delo z ljudmi, saj sama pravi, da ne dela samo za denar, pač pa tudi za svojo dušo. V kratkem načrtuje tudi preselitev v nove prostore, kajti v dosedanjih je najemnina previsoka, pri tej investiciji pa pričakuje pomoč Regionalnega centra za razvoj. Mateja Borišek, Frizerstvo IVI, Izlake DA JE LE DOBRO VZDUŠJE... "V frizerskem poklicu sem približno deset let in moram reči, da so mi bile zmeraj všeč frizure in kreativnost," je začla pripovedovati Mateja, ki je svoj frizerski poklic začela udejstvovati v Litiji in kasneje na Izlkah, kot vajenka pa je delala v več salonih v Ljubljani. "Obiskujemo več seminarjev in predstavitev, da smo v stiku z novostmi. Tako se vsako leto odpravimo v Bologno, pa tudi sicer se udeležimo več seminarjev v Ljubljani," še pravi Mateja, ki nam je zaupala, da je njihov salon odprt v ponedeljek, torek in sredo dopoldne, v četrtek, petek popoldne, v soboto pa dopoldne. Ni pozabila še dodati, da jo pri delu najbolj veseli odnos s strankami, da malo "poklepetajo" med sabo, skratka, vse je v redu, le da je zdušje "tapravo". EM., sliki PRAV 8 Ime in priimek frizerja in frizerskega salona Ime, priimek, naslov glasovalca (ke) AV MztfinL, Maj Mzm Opozarjamo vas, da smo z novimi predlogi za lestvico zaključili, obenem pa lestvico skrčili tako, da ne objavljamo tistih frizerk ali frizerjev, ki so dosegli manj kot petnajst glasov. Trenutni vrstni red: I .Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 174 2. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 77 3. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje - 67 4. Mojca Klinc, Salon Cveta, Zagorje - 65 5. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel, Hrastnik - 61 6. Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Košir, Izlake - 44 7. Luka Holešek, Salon ML, Trbovlje - 43 8. Darja Knez, Frizerski salon Darja, Briše - 39 Sonja Lindič, Frizerstvo Koni, Zagorje - 39 10.Marta Sivko, Moško in žensko frizerstvo Sivko, Trbovlje - 35 II Alis Pufler, Salon Metka, Hrastnik - 26 12.Sonja Zupan, Frizerski salon Zupan, Zagorje - 23 13. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka, Zagorje - 21 14. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik, Zagorje - 20 15. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel, Hrastnik - 19 16. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 18 17. Monika Volaj, Moško in žensko frizerstvo Sivko, Trbovlje - 17 18. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Zagorje - 16 19.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana, Hrastnik - 15 Tokratni nagrajenca, ki jima nagrado poklanja Frizerski salon Darja iz Briš, sta Milena Jaklič, Petelinkarjeva 5, Kisovec (žensko striženje + fen frizura) ter Oto Strakušek, Ribnik 20, Trbovlje (moško striženje).Jesenovo 18, Čemšenik. FOTOKOPIJ NE UPOŠTEVAMO! 15. SVEČANA 2001 P. Jf.CJ.J P RESTAVRACIJA SENICA V ZGORNJEM HRASTNIKU Gostilna Senica ima v knjigi Hrastnik, ki je izšla lani v dcem-bru, na strani 144 svoj zgodovinski opis. Saj ni čudno; njeni začetki segajo v 19.stoletje, ko je začela nastajati rudniška kolonija. Malo niže sta se naselila brata Valentin in Ivan Brun-Bartolo iz okolice Vidma v Udinah. Valentin je že leta 1872 kupil kos zemlje in zgradil hišico, v kateri je odprl gostilno Pri Italijanu. Po njegovi smrti je hiša ostala rudniška, zato je njegov brat Ivan podaril nekaj svoje zemlje svakinji Ani, ki si je spet zgradila hišo in tja prselila gostilno. Njena hči seje 1908 poročila z Vidom Senico in z njim prevzela gostilno. "To je bil moj stari oče," pojasnjuje Vida Mravljak," ki seje pričel ukvarjati tudi z mesarstvom. Prav tako je bil gostilničar in mesar moj oče Karl, ki je bil tudi dober harmonikar. Pri nas je bilo vedno živahno..." Vidi in Metodu Mravljak gre zahvala, da se je gostilna ohranila vse do danes in bila ves čas na dobrem glasu. Zelo pogosto se tu obhajajo razne šolske obletnice, rojstni dnevi, porok... rade se najavijo manjše priključene družbe in poslovna kosila. V zadnjem času nudijo tudi dopoldanske tople malice. Popolnoma ločen je tudi lep prostor za nekadilce. Naj še dodamo, da je bila prvotna gostilna nadzidana leta 1939, 1995 pa so dozidali še nov, večji prostor, tri leta kasneje pa še večjo kuhinjo in sanitarije. Trenutno je zaposlenih pet ljudi, gostilno pa že več kot dve leti vodi hči Monika, ki je sicer študentka tretjega letnika ekonomske fakultete. Odpiralni čas imajo od 9. do 23.ure, ob nedeljah pa je zaprto. Njihova telefonska številka je 56-46-091. Fanči Moljk V tokratnem krogu smo izžrebali Greto Vrtačnik, Rudarska 14b, 1412 Kisovec, ki bo prejela nagrado Vinogradništva Hlebec. Nagrado poklanja tudi Gostilna Senica Hrastnik in sicer jo bosta prejela Ivo Restar, Prapretno 23, Hrastnik ter Mira Audič, Veličkova 26, Hrastnik (svečana večerja za 2 osebi). VINOGRADNIŠTVO, KLETARSTVO IN TURIZEM REBEC MILAN HLEBEC Koq 1 08 2276 KOC ret.: +586(02)7196 045 (05)1867 464 Kot smo že v prejšnji številki zapisali, bomo na lestvico odslej uvrščali le predloge, ki bodo dobili deset ali več glasov. Nove predloge sprejemamo le še do konca meseca februarja! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 243 2. Gostišče Kum, Zagorje - 135 3. Kmečki turizem Pšcnk, Mlinše - 119 4. Point 21, Hrastnik - 112 5. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 84 6. Gostilna Ašič, Zagorje - 34 7. Kmečki turizem Zorec, Izlake - 26 S.Naš hram, Kisovec - 25 9. Gostilna Zaloka, Jesenovo - 16 10. Gostišče Jež, Radeče - 13 11 .Gostišče pri Vidrgarju - 11 Restavracija L, Trbovlje - 11 Gostišče Brin, Trbovlje - 11 Prijavljam se na 2. Zasavčevo salamijado Ime in priimek; Naslov: TRBOVLJE Telefon: ■ 15. SVEČANA 2001 Navada je postala, celo potreba, da v mesecu kulture v Zasavcu objavimo literarna dela, ki so jih poslali ustvarjalci z vseh dolin Zasavja na natečaj, objavljen v vsakoletni prilogi "LIST". Več kot sto del je komisija prebirala in rangirala, tako daje v letošnji prilogi uvrščenih osem pesmi in dva prozna sestavka. Kar ni objavljeno, pa bo do naslednjega "Lista". Za ustvarjalce bomo spomladi priredili literarni večer. Vsem donatorjem literarne priloge List se javno zahvaljujemo! Uredništvo NAGRAJENA ZGODBA Olga Dečman Dobrnjič DININA ZGODBA S kovčkom stojim sredi dnevne sobe. Tako izgubljeno se že dolgo nisem počutila. Morda nikoli. Oziram se okrog sebe. To je moj dom. S srcem sem ga ustvarjala. Vsak košček te topline je del mene, moje osebne sreče in žalosti. Rada imam dom. Veliko mi pomeni. Danes ga zapuščam. Ne vem, za koliko časa. Le odhajam. Drugam. V tujo hišo, kjer ni nič mojega. V njej biva duh drugih ljudi. Težko mi je. V mislih sem poljubila vsak košček tega prostora in prijela za odhodna vrata. Želja meje vrnila v dnevno sobo malo sem še sedla na sedežno. Zaradi spominov. Samo še malo... Ne odhaja se mi. A vem, da moram. Odločila sem se, da bom za nekaj časa zapustila to bivanje. Za določen čas. ..in tu bosta ostala najina otroka, z mojim bivšim možem, njunim očetom. V prsih je tisti občutek, ko se ti zdi, da ti bo nekaj počilo, ušlo iz telesa. Ko se srce bliža ustni votlini, da bi izkričalo bolečino. Ko te zavija v želodcu in te sili na bruhanje, da izločiš neprebavljena čustva. Solza ni več. Izjokala sem jih davno in temeljito. Ker je zmanjkalo solza, ker besede in dejanja niso našle pravega obraza za pomen, sem danes tu, s kovčkom v.roki. Še enkrat sem prebrala napisano pismo. Zapisano z rdečim pisalom. Namenoma. Kot kri po končani bitki. Na nevtralnem prostoru. Na koščku tega zemeljskega prostora, na belem listu papirja, kije dobil svoj pomen. Ljudje se odločamo,, da damo določenim stvarem in dogodkom svoj pomen. Pomen nečesa našega, osebnega. Sledi našega bivanja tu in tam. Ta list je postal pomemben. Nekomu. Moje življenje ima za nekoga pomen. Zame in za tiste, ki so ob meni.Eni so zame in drugi so proti meni. Vedno je tako. Izbiramo. Za in proti. Dobro in slabo. Bomo ali ne bomo. In prišel je trenutek, ko nočem več. Nočem več tako. Takšnega življenja. Hočem drugače. In izbrala sem eno od možnih poti, da me prav gotovo popelje drugam. Ne vem, kam. Zato sem neodločna. Kam ? Po dvanajstih letih nekega življenja, drugam. Kar nekam, v življenje. Drugačno od tega. Ko bi poznala smer, bi bilo morda lažje. Morda. Ali pa ne. Če bi vedeli, morda ne bi.. .ali pa bi.. .odšli. Ne vem. Zakon rizika. V trenutku odločitve sem odšla. Težka vrata sem zaprla za seboj in odšla po stopnišču. Srečala sem soseda. »Kam pa odhajamo, v toplejše kraje, ko se bliža zima ? «je bil prijazen. »Seveda, v toplejše življenje,» sem odgovorila in se nasmehnila.» Rada imam vroče dni.» » Tudi jaz, le kovčka nimam, da bi odpotoval,» seje nasmehnil nazaj. Ne vem, če sva bila na istem miselnem spektru, morda. Poznava se precej dobro. Življenje životari v prazni vezi. Tako seje odločil. Ne bo si kupil kovčka, ker ne ve, kaj je na drugi strani potovanja. Nekateri ljudje pač ne marajo negotovosti. Potujejo po svojem svetu sanj brez večjih sprememb. Drugače bo, nekoč .. .pogosto pravijo, in pri tem mislijo boljše. In nekoč postane nikoli in umrejo v nekoč in nikoli. V tem trenutku sem vedela le za prostor, v katerega grem. Za stanovanje. Nisem poznala smeri v življenju. Kar bo, bo. » Le da bo drugače, » sem razmišljala. Pri tem sem mislila boljše. Počasi, trudno, sem šla proti novemu domu. Novemu življenju. V kovčku ni bilo veliko stvari, le najnujnejše, za prvo silo. Imela sem se namen vračati nazaj. Zaradi otrok in situacije. » Danes bo prišla hčerka domov iz šole, mene pa ne bo », sem razmišljala. » Sina bo pripeljala iz vrtca, mene pa ne bo.. .otroka bosta jokala, ker jima bo dejal, da jih je zapustila mamica. Mene pa ne bo...« Že tisočkrat prebavljene misli so se vračale v moj um:» Ne bo te doma. Le otroka z očetom... Kakšna mati si ?« » Potrpi, bolje bo .« Ta moralistična, hudobna vzgoja žensk! Kar vrnila bi se, v življenje nazaj. Vsaka matije rada dobra mati. Element vzgoje? In ženska, ki zapušča moža, v glavah ljudi naše kulture ni dobra ženska. In kaj je dobra ženska? In kaj je dobra mati? » Potrpeti moraš. Zaradi otrok, »slišim glas. Ni pomembno, da otroci trpijo v lažnem življenju. Da so skupaj, družina, to jc vrednota naše družbe. Lažna družina. Lažniva družba. Vsiljene vrednote. Resje treba potrpeti... Zaradi družbe in njenega ugleda. In drugi del uma: »Vse v življenju ima svojo ceno, tudi tvoje življenje. Ne vračaj se, ker se bo ponovilo. Isto sprenevedanje, prevare, laži, večja bolečina. Bolje potrpeti nekaj časa, kot trpeti do konca življenja.« Korak naprej, korak nazaj. Novo življenje, staro življenje. Moj jaz je drhtel v tisoče koščkih. Vedela sem, da ne bom šla nazaj. Ko grem naprej se oziram nazaj. Včasih. Kadar moram. Zaradi spon, ki se ne morejo in ne smejo prerezati. Toda načeloma se ne.vračam. Nekateri ljudje smo ustvarjeni za pot naprej. Proti vrhu. Samo kateremu vrhu in kje je cilj, se sprašujem. Kjeje tisti konec želje hoteti naprej. In kje v meni tiči tisti nemirni košček nečesa, ki hoče. Vedno nekaj želi. Nemiren je. Nima počitka. Ne najde miru v tej večnosti energij. Pada in se znova vzpenja. In ne glede na padec ali vzpon, raste in se bohoti v mojem bivanju. Sem ženska, ki ni ustvarjena za dolgo čuvanje gnezda. Gnezdo mi veliko pomeni in rada sem v njem...Vendar me sila zakona narave vleče ven, očitno imam drugo poslanstvo. Enakovredno. Na obdobja se trudim biti ženska pračloveške biti ženske. Vendar zavrta energija noče tega. Goni me naprej. In tako sem včasih kot zlomljena perut. Na tleh, ko bi rada poletela. In ko želja premaga razum, ko cela postanem želja, poletim. Posledice so posledične.. .poletim z odgovornostjo zanje. Pri izbiri drugega dela sebe, kot pojmujem moškega, upoštevam željo nagona. Včasih prezrem, v hotenju po užitku božanskega orgazma drobne, a nujne človeške zakonitosti dobrih medsebojnih odnosov. Libido očaran s kemijo ljubezni nima oči. Je egoist v polnem pomenu besede. Pričakuje. Zahteva. Jemlje, da lahko daje. In potem , ko slepo zadovolji svojo potrebo, tarna in godrnja, ko mu zmanjkuje energije za poslanstvo bivanja. Ko neprestano prestavlja po miselnem pletežu sebe in druge in ko se izgubi v prostoru in času. Ko zija za vsakim vogalom, kam bi lahko ušel. Pa se vedno znova vrača v labirint. V kletko življenja. Ko išče vrata, skozi katepa bi lahko smuknil gledat mavrico. Ve, daje tam zunaj nekaj lepega in ker ve, išče izhod. Vedno ga najde. In nato zaradi sebe kmalu zaide v drugo kletko...ta kemija.... Vendar... enkrat bo zagotovo kemija z odprtimi vrati. Kadar je želja pozitivna in dovolj velika, se celo stvarstvo trudi, da bi se uresničila. Verjetno ta misel deluje ...če se potrudiš. Če znaš.. Ta lep jesenski dan, sem zapustila očeta mojih dveh otrok. Odšla sem novim izzivom življenja naproti. Travnik, po katerem sem šla novemu življenju naproti, so obletavali zadnji metulji. Lepi so bili, mavričnih barv. In če si metulj, lahko poletiš pod nebo, proti večnosti.... mamim Igor Goste SAŠOTOVE SKOMINE Že dolgo časa je v njemu tlela želja, da bi jo vsaj za trenutek prijel za prsi. Večkrat gaje namreč prosila, da naj ji z oljem premaže hrbet, ko sta lenobno poležavala na soncu. S kakšnim veseljem ji je ustregel! A nikoli mu ni rekla, da naj jo namaže po njenem sprednjem delu telesa, po dolgih nogah, po malih čvrstih prsih. To je vedno storila sama. Nekaj kapljic olja sije kanila na dlani in začelo seje njeno poplesavanje po porjavelem trebuhu, po prsih, ki pa so bile kljub temu, da ni nosila zgornjega dela kopalk, manj zagorele. Helena in Sašo sta se spoznala pred nekaj leti v gimnaziji. Kmalu sta postala prava prijatelja, čeprav je Sašo upal, da bosta nekoč kaj več. Kot že dosedanja poletja, sta tudi tokrat del počitnic, ob družbi še drugih kolegov s fakultete, preživela ob Jadranski obali. Prejšnje poletje je Sašu zapustilo grenak priokus. Bal seje, dajo bo za vedno izgubil. Helena je namreč nekaj mesecev pred letovanjem spoznala in izgledalo je tako, se tudi zaljubila v Andreja. Sašo prej ni opazil, da bi Heleno kaj posebno zanimale ljubezenske pustolovščine. Konec koncev seje v vseh teh letih tudi sam dosti trudil za njeno ljubezensko naklonjenost, a mu je neštetokrat dala vedeti, dajo zanima predvsem prijateljstvo z njim. Vsakokrat je na prvo mesto postavila tudi dokončanje šole. Po vsakokratni odklonitvi, se mu je želja po ljubezenskem dotiku z njo le še povečala. V njeni družbi je slo po njej le s težavo skrival. Kako sije želel božati njeno telo, kako sije želel z jezikom razdražiti njene prsi in se poigrati z njenim mednožjem! No, tisto poletje pa je moral poleg razočaranja, da se mu je tolikokrat odpovedala, prenašati še Andreja. Neštetokrat sije v mučnih dopustniških dneh zaželel, da bi bil on Andrej. Da bi se on igral z njenimi temnimi, skodranimi lasmi, da bi se on dotikal njenih prsi in se poigral z njenimi nabreklimi bradavicami, da bi on sprejemal njene poljube. Vse to je Helena dovolila svojemu Andreju. Sašu seje včasih zdelo, ko je poljubljala Andreja, ali ko ji je on nežno vtiral olje v porjavelo telo, da ga Helena išče s pogledom, da opreza, ali ju opazuje. Celo zdelo se mu je, da mu hoče s temi pogledi povedati, vidiš, tako se to dela, ti pa oklevaš in... Tako hitro kot poletje, ne za Saša, je minila tudi romanca med njo in Andrejem. Zdelo se mu je, daje zvezo razdrla Helena, a je tega nikoli ni vprašal. Dovolj mu je bilo, da spet lahko več časa preživel v njeni bližini. Brez Andreja. In srečen je bil. Lahko jo je opazoval, kako si je na novo nanašala rdečilo na usta, kako sije šla z rokami skozi lase, kako soji izpod prosojne mikice gledale vabeče prsi. Prišlo je poletje in z dmžbo so se znova odpravili na moije. Vse do odhoda ga je skrbelo, da jim ne bo, predvsem pa njegovi Heleni, znova kakšen Andrej delal družbo. Ne. Helena je prišla sama. Oddahnil sije, ko seje pojavila. Prtljago so zmetali na police in se z vlakom odpeljali proti Reki. V avtokampu Selce, kjer sta se jima pridružila še dva para- pripeljali so se s staro katrco- so postavili šotore. Štiri majhne šotore, za tri zaljubljene pare in za Heleno in zaljubljenega Sašota. Prvi dnevi so potekali v neskončno dolgih sprehodih ob obali, poležavanju na soncu. Spati so se odpravljali pozno. Sašo in Helena še malo pozneje. Slišala sta, preden sta zaspala, ljubezenske vzdihljaje iz sosednjih šotorov, pa sta se oba delala, kot da ni nič slišati. Čeprav sta se na plaži, na sprehodih veliko pogovarjala- drugega jima tudi preostalo ni, ko pa so bili preostali pravi golobčki in zelo zaposleni drug z drugim-jima v šotoru pogovor ni in ni stekel. Predvsem sta oba še kako čutila, da sta sama- na plaži je bilo drugače-da ju loči le nekaj centimetrov, da lahko skorajda zaznata utripe src. Kako rad bi jo Sašo objel, kako rad bi jo poljubil, pa se je bal, da bo s kakšnim neumnim dejanjem pokvaril dopust. Motil seje. Helena je že dolgo trepetala od pričakovanja, da bo Sašo storil prvi korak. Močneje upala, da ji ni zameril košaric iz prejšnjih let. Daje pozabil njeno romanco z Andrejem, s katerim je želela le razdražiti Sašota. »Te lahko namažem, sedaj ko sem že sebe in imam roke od olja«, ji je Sašo potiho rekel na uho. Helena je ležala vznak. Čvrste prsi so se ji z vsakim vzdihom dvigale in spuščale. Ni takoj odgovorila, delala seje, da spi, da seje prepustila nežnemu popoldanskemu soncu v zalivčku. Mislil je že, da ga je spet polomil, da ga bo ponovno zavrnila, ko mu je še naprej z zaprtimi očmi dejala: »Če si tako prijazen, izvoli.« Dolgo sije že želela, da bi jo objel. Še dalj časa, daje spoznala, da si le njega želi. Presenečen in srečen obenem, da se bo končno lahko dotaknil njenih prsi, je začel z delom, ki si gaje želel vsa ta leta. Ni bilo trenutka, da ne bi mislil nanjo. Pod dlanmi je začutil, da so Heleni bradavice nabreknile, opazil je, da njeno dihanje ni več tako mirno kot maloprej. Čutil je, da se mu želi predati. Tudi njegovo dihanje je postalo vse bolj sunkovito. Ni se mogel več vzdržati. Sklonil seje še bolj nadnjo in jo prvič v življenju poljubil. In vrnila mu je poljub, nešteto poljubov. Njegova Helena. Ko sta se mnogo let kasneje, ko so jima družbo delali njuni trije otroci, želela spomniti, kako sta tiso pozno popoldne prišla v šotor, kjer si jo je prvič vzel, se nista spomnila drugega kot to, da sta preživela pod njim skorajda ves preostanek dopusta. Občina Trbovlje _______________________________________________ 122153^3! Trženje, komuniciranje, oblikovanje d.o.o. JortumO* UČINKOVITO VAROVANJE PREMOŽENJA Marinka Žulič NAGRAJENI DELO PRIŽGITE LUG Tako je rekla otrokom mati, ki dan za dnem razmišlja, zakaj otroci so po svetu se raztepli, da vsak od njih je čisto sam. Prižgite luč, ne vidim vas. Ničesar ne vidim. Glasove slišim, kje ste vsi? Zakaj vas ne vidim? Prižigite vendar luč! Saj sonce sije, zaslišim glas neznan. "Ni res!" zavpijem. Tu je tema. Niti rož ne vidim, ki ste mi jih dali. Prižgite, prosim, luč. Ne norčujete se iz mene, to ni smešno! Nočem biti v temi! Prižgite, to prekleto luč! Pomiri se, zaslišim! Nesrečo si imela, zato ne moreš več videti. Zdaj boš gledala skozi srce. Zate ni več luči. //rj Darja Guna ' A še težje za mater bi bilo, če živeli vsi bi v istem mestu, vsak zase - sam! SPOMIN Darja Guna SKRITO V SRCU V srcu skrito, na dnu srca zakrito in ko pride čas, se v pepelu skrije in zemlja to pokrije. Takrat nič več ne boli, nič več ne bo solza, ne sonca, ne vetra, ne dežja. Angela Bakovič Naj modrina morja ti misli zbistri; naj slanost morja ti v srcu spomine obudi. Naj val morja povzdigne vse v omamo; in naj sonce še zandjič ogreje to naslado. Naj tiha zvezda se utrne, naj izpolni željo.. Tanja Jerman SLUTNJA Tih šepet dežnih kapelj Se spreminja v trepet Zasanjan pogled zre v svet V meglico laži ujeti Kje je, bela golobica Kje izgubljena je resnica? Odgovora ni, le odsev Ko v temo se je mrak odel SAM Zdaj že v se spi Vse tiho je zelo Zunaj pa sneži Kapljic sto in sto V jezeru se mir zrcali Gladina mirno diha Tam daleč pa se ogenj pali ' ‘Bp Utrujen potnik sopiha Tam, kjer streli mir kalijo Ni več tistih zelenih jas Kjer ljudje se za svobodo borijo Senca smrti gre čez obra "Težko mi je brez vas, če boste zmogli vi brez mene, čeprav težko, bom zmogla tudi jaz." Vse mine Še roža ovene Človek zapusti spomine Roke v pokoj sklene telefon: 03/56 64 083 faz: 03/56 64 214 Cesta 20. julija 2c 1410 Zagorje ob Savi Marinka Žulič SKORAJ VSE Marinka Žulič PROSIM, NE TEGA Dobro me poznaš. Veš, kakšne lase imam, kakšne oči te gledajo. Veš, da mi kališ noči' in lepšaš dneve. Ti poznaš moje navade, moje želje, moje sanje. Prepoznaš moje dotike, poljube, moj glas. Poznaš moj avto! Veš, kje sem doma! Ti veš o meni skoraj vse. Le mojega imena ne poznaš. Ne brskaj tu notri, tukaj ni ničesar zate! Ne sprašuj po tistem, kar ti želim prikriti. Ne sili me, da ti priznam in ti povem tisto, kar ne želiš slišati! Ne postavljaj svojih besed v moja usta! Ti ne poznaš mojih misli. Ne, ne počni tega! Prosim, ne tega. Ste i ... /' Tanja Jerman / / VRAČANJE Matjaž Merzel Poglej! Zazri se naprej. Kaj vidiš? Črto! To je črta tvoje usode. Poskrbi, da ti ta ne zablode. To je tvoje edino upanje, da greš naprej, novim zmagam naproti! Ne pusti se teptati. Postani to, kar si, in ne kdo drug. Kajti tvoj jaz, ne pozna laži! TVOJ JAZ i ... Potujem skozi življenje In sence me spremljajo Od daleč me spremlja smrt Gledam naprej . In sonce meče svoje žarke Da objamejo mojo senco In od daleč me spremlja smrt Sama sebe sem izgubila v bitki Ki je že davno končana Še vedno se vračam k tebi Toliko želja v oblakih Obrisi bitke zamegljeni Nekje ostalo moje je življenje In še vedno se vračam k tebi y Trubarjeva 3, 3270 LAŠKO Tel.: 03/ 734-07-70 @3) mmm s® cmmim offset tisk, knjigatisk, sitotisk izdelava celostne podobe vizitke, dopisi, kuverte, blok:.... letaki, plakati izdelava nanjše embalaže zloženke, prospekti katalogi brošure, časopisi revijaVie oblike knjige..,. 15. SVEČANA 21101 •n n ^017 d t v v Davorin Peršič, predsednik Sohta - Študentske organizacije Hrastnik Za študente /e predobro poskrbljeno “Klub Šoht jc bil uradno ustanovljen na pomlad leta 1999. Nastal je iz potrebe po organizaciji življenja mladih v občini Hrastnik in smisel njegovega delovanja je v omogočanju in pomoči študentom in dijakom, da organizirajo svoje projekte, se družijo v svojih prostorih in širijo svoja obzorja.” Takole se glasi uradna predstavitev Šohta na njihovi spletni strani. O tem, kako se navedeno uresničuje v praksi in študentih nasploh, smo govorili s predsednikom Davorinom Peršičem, 23-letnim absolventom filozofije. Izkušnje si je nabiral kot predstavnik študentov oddelka za filozofijo in podpredsednik študentskega sveta Filozofske fakultete v Ljubljani, še večji izziv pa mu predstavlja vodenje študentskega kluba. Pravkar ste se vrnili iz Ljubljane. Kje boste preživeli večer? Ob sedmih imamo, kot ponavadi vsak petek, sestanek v klubu, potem pa bom šel s prijatelji na pijačo. Delo v klubu jemljete precej resno. Bili ste eden izmed ustanoviteljev in tudi pobudnikov za ustanovitev kluba. Bil sem med tistimi najbolj glasnimi, ki smo trdili, daje skrajni čas, da se naredi nekaj, kar bo omogočalo organiziranje mladih v naši občini. Ker sem imel voljo, energijo in čas, sem vložil svoje delo v ustanovitev kluba. Poleg študentov ustanoviteljev sta za ustanovitev zaslužna tudi župan in občina, saj sta, na naše presenečenje, resnično pokazala interes in nam pomagala. Ker je klub res pognal korenine, lahko rečemo, da je bila to potreba širše družbe, saj je v situacij i, ki jo imamo danes, družba brez samoorganiziranja mladih v škodo celotnemu družbenemu okolju. Da je bila to res bela lisa v družbi, ni le prazna ugotovitev študentov, kar smo lahko videli pri pozitivnem odzivu družbe in pri podporo, ki so nam jo in jo še vedno nudijo. Mislite, da se je to sedaj obrestovalo, da se je postavil takšen center za organiziranje mladih? Ja, mislim da vsi mladi, ki res hočejo narediti karkoli smiselnega, imajo to možnost. Te možnosti v tej obliki prej ni bilo, saj sta bila dejavnost kluba in njegova geografska lega, ki jc prej pokrival našo občino, odmaknjena. V Šohtu imajo študenti in dijaki naše občine opremljene prostore in pred nosom povsem odprte možnosti za kakršnokoli delo oz. projekte. Če jih karkoli zanima in bi radi izpeljali projekt, vodstvu kluba podajo predlog in potem, na podlagi naših možnosti, presodimo, v kakšni obliki lahko pomagamo. Podobna transparentnost velja tudi pri raznih informacijah, ugodnostih in pri samemu vodenjem kluba V praksi sc jc izkazalo, da mladi za to nimajo preveč zanimanja. Kakšnega množičnega odziva ni. Možnost je zunanji pogoj in tega smo izpolnili. Nato pa je potrebna volja in ideja posameznikov, ki jo morajo realizirati od začetka do konca. Po številu in raznolikosti uresničenih projektov lahko vidimo, da mladih, ki hočejo uresničevati svoje ideje, nikakor ni tako malo. To je praksa. Praksa pa je tudi apatija in nezanimanje, kar pa še zdaleč ni samo problem mladih, temveč problem celotne potrošniške družbe. Ta od človeka zahteva mehanično delo in ga nagradi z razvedrilom. Ustvarjanje pa ni ne mehanično delo in ne razvedrilo, temveč delo, ki ga hočemo opravljati iz naših lastnih interesov do dela samega. Npr. poznamo tesarje, ki so tesarji, ker imajo radi oblikovanje lesa in ob tem vidijo smisel in imamo tesarje, ki so to po sili razmer in vidijo v tesarstvu le način zaslužka. S tem imamo torej probleme kot ljudje v današnjem času, zato je jasno, da imamo tudi vsi študentski klubi po Sloveniji podobne probleme. Slišijo se očitki, da se zbirajo v klubu samo “panksi”, ki se pridejo gret v klub in spijejo li-„ ter vina, da torej ni nekega ^ intelektualnega študentskega 2 centra za razpravo. ■g Mene zanima, s strani koga prihajajo ti očitki. Iz strani intelektualcev, ki bi se radi združevali ob razpravah? Ne verjamem. Gre za glas ulic. Glas ulic je vedno glas ulic. Kakšno povezavo pa ima to z dejanskim stanjem? Po moje ne precej. Vemo, kaj šentflorjanski glas ulic govori o drugačno oblečenih in kaj šele o drugačno mislečih ljudeh. Konec koncev pa so mladi ravnokar zrasli v družinah in v družbi, ki je, kakršna je, zato lahko rečemo, daje tovrstno obsojanje ljudi krinka pred svojimi lastnimi napakami vzgoje, izobraževanja in delovanja. Ali bi lahko rekli, da spodbujate mlade k zdravemu življenju? Gotovo ga spodbujamo h kreativnosti, brez katere pa ni zdravega življenja. Mi vzpostavljamo klimo, v kateri je možno priti do človeške rasti. Mladi lahko vidijo, da poleg raznovrsmih drog obstajajo tudi druge stvari. Mi jih ne moremo prevzgajati, niti nimamo kadra za to niti ni to naš namen. Prvo leto je klub deloval praktično brez lastnih sredstev. Alije kakšna razlika v delovanju kluba sedaj, ko ste si s pridobitvijo statusa študentske organizacije lokalne skupnosti zagotovili redne mesečne dohodke? Spremembe niso bistvene in so bolj kvantitativne narave, kar pomeni, da lahko sedaj več stvari kupimo in naredimo večje projekte. Še vedno je delovanje omejeno na prostovoljno delo, vendar imamo manj lastnih stroškov. Na primeru povedano, nimamo več prijateljev, ki bi nam brezplačno prikazovali diaprojekcije in zdaj lahko pač plačamo potne stroške, da pride nekdo iz drugega konca Slovenije in nam pokaže svoja doživetja. Šoht je bil zelo prepoznaven na zadnji študentski tržnici v Ljubljani. Ali bi lahko rekli, da jc to eden največjih projektov, ki jih jc izpeljal klub? Poleg dveh velikih koncertov, ki smo jih organizirali, je to res največji projekt, na katerega smo se dobro pripravili in precej članov je vložilo veliko svoje energije, kar seje tudi obrestovalo. Morali smo predstaviti sebe in svojo občino v družbi študentskih klubov in glede na to, da smo šele nastajali, smo sc odločili, daje pomembno, da nas razpoznajo kot resen klub. Prireditev je bila kot nalašč za to, saj smo se s celostno ponudbo lokalnih posebnosti, klubskih dejavnosti in udejstvovanja v medklubskih tekmovanjih zelo izkazali. Poleg tega je bila prireditev medijsko precej odmevna, tako da smo dosegli svoj namen. (Se nadaljuje) Jani Medvešek MM I5. SVEČANA 2001 r.ajinr.up. V nasprotju s posvetnimi stavbami starega Egipta, ki naj bi trajale le toliko kot človeško življenje in sojih sezidali iz opek in blata, šobile verske stavbe namenjene večnosti. Zgrajene so iz granita iz Asuana in iz apnenca s številnih najdbišč ob Nilu. Dolina mrtvili -poslednje bivališče iaraonov V Dolini kraljev in kraljic so pokopani faraoni od 18. do 20. dinastije (od 1580 do 1090 pr. n. št.) in tudi nekateri svečeniki ter visoki državni uradniki. Modreci so to dolino imenovali »veliki travnik«, raj, kjer se obnavlja sveta duša faraonov. Sem so smeli stopiti le faraoni in rokodelci, ki so mu kopali večno bivališče. Ko je faraon umrl so njegovo truplo odnesli v dvorano očiščenja na desnem bregu Nila. Sodnikom, ki so se zbrali, da bi sodili pokojnemu kraljuje predsedovala velika kraljeva soproga. Potem, ko so kraljica, njeni otroci, vezir, člani sveta modrecev, najpomembnejši dostojanstveniki in služabniki faraonove hiše prisegli in sc zavezali, da bodo govorili resnico, so se izjavili o tem, ali je bilje bil faraon pravičen kralj in mu nimajo ničesar očitati. Če so pozitivno razsodili, je kraljeva duša lahko šla k brodniku, preplula reko v onostranstvo in EGIPT II. del odjadrala proti zvezdnemu obrežju. Njegovo truplo so morali še spremeniti v Ozirisa in ga mumificirati v skladu s kraljevi obredi. Stari Egipčani so veliko mislili na posmrtno življenje, zato so boga Ozirisa toliko bolj vneto častili. V starem kraljestvu je faraon, kakor so verovali Egipčani, po smrti postal Oziris, njegov naslednik pa je bil sin bodisi boga Horusa ali pa boga sonca Raja. Horusa in Raja, tako kot tudi marsikaterega dragega egiptovskega božanstva, pogosto ni bilo moč ločiti med seboj, zlasti kadar je Horus nosil sončni disk. Ozirisov kult je postal v dolini Nila tako priljubljen, da seje kosal s kultom Raja - očeta faraonov. Ozirisa so imeli za kralja večnosti in vladarja neskončnosti bivanja. Največ slave je bil dolžan dejstvu, daje Egipčane obdaril z neprecenljivim darom balzamiranja in mumificiranja. Ohranitev trupla je bil namreč za Egipčane pogoj za posmrtno življenje. Brž, ko so strokovnjaki za mumificiranje iz trupla mrtvega kralja odstranili drobovje z natronom in na soncu izsušili njegovo telo, so ga obredniki zavili v povoje in faraon je lahko odpotoval v Dolino kraljev, kjer je bilo izkopano njegovo večno bivališče. Faraonova žena je ves čas preživela ob možu. Bila je utelešena boginja Izida. Njena vloga je bila magična in brez nje faraon ne bi mogel vstati od mrtvih. Boginja Izida je v egipčanski mitologiji pripravila moža Ozirisa po njegovi smrti za potovanje v deželo mrtvih tako, da gaje balzamirala. To je bil prvi takšen obred in zgled, po katerem seje odtlej ravnalo pogrebno obredje v Egiptu. Poleg starogipčanske Knjige mrtvih tudi stenske poslikave v določenih grobnicah kažejo poslednjo sodbo faraonov, ki jo je nadzoroval Oziris. Srce vsakega prosilca seje za vstop v Ozirisovo podzemeljsko kraljestvo in večno bivališče tehtalo na tehtnici pravice, katere zaščitnicajc bila boginja Maat, za utež pa jc služilo pero resnice. Tehtanje srca je opravil šakaljeglavi bog Anubis, božji pisar Tot pajc zapisal izid. Leta 1922 so v Dolini kraljev našli slavno Tutankamovo grobnico, edino nedotaknjeno, z zakladi neprecenljive vrednosti, kijih sedaj hranijo v kairskem muzeju. Vse drage, mnogo večje in bogatejše, so izropali tatovi. V grobnicah Ramzesa VI., Tutmozisa III. in Ramzesa IV, ki smo jih videli, pa tudi v ostalih 59 grobnicah, ki so jih doslej tu odkrili, so vidne le še poslikave na stenah, ponekod so ohranjeni kipci in kamniti sarkofagi, kjer so nekoč počivali slavni faraoni. V Dolini kraljic je doslej odkritih približno 85 grobnic, ki so manjše in manj poslikane od grobnic kraljev. V tej dolini so pokopavali tudi otroke faraonov, videli pa smo celo mumijo nedonošenčka. Svtii lemplji - Edlu In Kom Ombo Postaviti tempelj je bila prva faraonova dolžnost, z njim naj bi namreč ustvaril ljudstvo. Glavna značilnost egipčanskega verskega pojmovanja je bila pluralnost tehnoloških sistemov. Vsako ali skoraj vsako mesto je bilo sedež lastnega sistema. A nad to pluralnostjo je vsepovsod obstajalo suvereno in tipično enotno sončno božanstvo. Čeprav se je glavna triada bogov spreminjala, je sončni bog ostal glavni. Egipčani so častili nad sto različnih bogov. Še bolj kot njihova množičnost pa je presentljiva raznolikost njihovih podob. Egipčani si bogov namreč niso zamišljali zgolj kot ljudi, tako kot večina starih ljudstev, ampak so videli božanstvo v vseh živih bitjih in celo v neživih predmetih. Svet so videli kot živo celoto, v katere ima svoj delež vse, kaj je na njem. Faraon je bil utelešen bog, podoba stvarnika, ki seje ustvaril sam. Tisti, kateremu ustvarjalni princip (Logos) Horus - sokol šepeta božansko resnico. Faraon, iniciran v misterije življenja in smrti, sliši glas te resnice in seji pokorava. Faraon je utelešal Egipt. V očeh ljudstvaje bil skrivnostna oseba, katerega prava domovina je zvezdno nebo, njegova navzočnost na tem svetu pajc ohranjala vez z onostranstvom. Brez njega bi barbarstvo kmalu vdrlo na oba bregova Nila, z njim pa je prihodnost obljubljala večnost. Faraon j e bil pravi služabnik bogov. Če bi hotel služiti samemu sebi, nc bi bil dragega kot samodržec. Palica v njegovih rokah, katere vrh je svedrasto narezan, je simbolizirala dolžnosti. Faraon jc utelešal ščit, ki varuje svoje ljudstvo, je tisti, ki ga bogovi izberejo, da izpolnjuje najvišjo dolžnost. Tempelj Edfu stoji na kraju, kjer naj bi bil bog Horus maščeval očeta Ozirisa, ki ga je ubil ljubosumni brat Set. Tempelj leži na zahodni strani Nila, renovirali pa so ga v času Ptolomejccv, zato njegova arhitektura spomninja na tisto v Kom Ombu in Filah. Leta 332 pr. n. št. so si Egipt podjarmili Makedonci pod vodstvom Aleksandra Velikega. Odtlej na egiptovski prestol nikoli več ni sedel egipčanski vladar in tradicionalne vrednote so začele izgubljati veljavo. Makedonska dinastija Ptolomejcev (305 - 30 p. n. št.) je z egipčanskimi bogovi ravnala obzirno, toda stara vez med vladarjem in bogovi je bila za zmeraj pretrgana. Tuji vladarji so sc malo menili za egipčanski panteon, naziv faraona pa so si nadevali le iz političnih razlogov. Edfu je posvečen bogu Horosu, kije razpoznaven v treh oblikah: kot sokol, kot človek s sokoljo glavo in kot razprte peruti sokola s sončnim diskom v srednini. Na stenah in stropu templja so ohranjene reljefne podobe, ki ponazajrajo religijske obrede Ptolomcjca IV in drugih vladarjev. Kom Ombo je imel že za časa starega Egipta pomembno lego. Tuje bilo namreč veliko mdnikov zlata, bilo pa je tudi zbirališče karavan za odhod v Nubijo. Tempelj Kom Ombo ima edinstveno arhitekturo. Zgrajen je iz deveh povsem identičnih polovic in v vsaki so častili drugega boga. Ena polovica je posvečena sokoljcglavemu bogu Horosu, druga pa krokodiljemu bogu in še danes je možno videti mumificirane krokodile, ki sojih tu častili. Za tempelj sta skrbela dva svečenika, postavil pa gaje Ptolomej VI. Mia Južlna NOVA CORSA. ODRASLI MALI AVTO. Prodaja nepremičnin na ll.javni dražbi kraj: Okrajno sodišče v Sevnici, soba 19 čas: torek, 6.3.2001 ob 10.00 uri na dražbi je: zem. knj.vl.77, k.o. Vrh stavba, stavbno zemljišče, pašniki in travniki (skupna površina 7729 m2) vrednost: ocenjeno na SIT 11,875.866,66 najmanjši ponudek SIT 5,938.033,33 varščina: SIT 593.740,32 ogled možen: Križ 47, p.Tržišče kontaktna oseba: tel.: 01 /2001764 oz. 0043/ 4228/2225-0 OREL CORSA.. ROJEM V KATEGORIJI MALIH VOZIL VEČ KOT SEDEM LEL. IN ZDAJ JE TU DOLGO PRIČAKOVANA NOVA OREL CORSA ŽE ZDAJ JE V SVOJEM RAZREDU ZMAGOVALKA ZARADI NASLEDNJIH ODLIK: • VARNOSTNE LASTNOSTI (PODVOZJE OSA AKTIVNI VZGLAVNIKI, ELEKTRIČNI SERV0V0LAN) NAJDALJŠA MEDOSNA RAZDALJA V SVOJEM SEGMENTU (BISTVENO POVEČA NOTRANJOST AVTOMOBILA) • NOVA GENERACIJA EC0TEC MOTORJEV S ŠE VEČJO UČINKOVITOSTJO IN ŠE NIŽJO PORABO • KOLIČNIK ZRAČNEGA UPORA ZNAŠA 0.32 (KAR PRIPOMORE K NIŽJI PORABI GORIVA) • NIZKI VZDRŽEVALNI STROŠKI OPEL CORSA SLA PO ŽIVLJENJU. opelS^ OPEL-©- avtotehna wns in M ah kovic Spodnji Log 27, 1282 Sava pri Litiji Telefon 01/8974 888, Fax 01/8974 887 TRBOVLJE SgeA 15. SVEČANA 2001 n j. 77 ^ "fl 7r j 7 OBČNI ZBOR PGD MLINŠE Prostovoljno gasilsko društvo Mlinše je v soboto 3.februarja priredilo občni zbor, na katerem so predstavili dosežke v preteklem letu in načrte za prihodnje leto. Poveljnik Miroslav Gorišek je v svojem poročilu med drugim izpostavil nastopanje desetin na raznih regijskih in državnih prvenstvih. V lanskem letu so morali gasilci dvakrat posredovati pri požaru in enkrat pri vžigu dimnika, sodelovali pa so tudi pri iskanju ponesrečencev na reki Savi. Udeležili so se tudi skupne vaje v Zagorju, po kateri si je inšpektor ogledal njihovo opremo in jih pohvalil. V mesecu okotbu so pregledali vse trojke po vaseh in stanje je po besedah poveljnika Goriška zadovoljivo, pomembno pa je tudi dejstvo, da so v Mlinšah postavili nov hidrant. Predsednik društva Franc Vozel je v svojem poročilu poudaril predvsem zamenjavo celotne strehe na gasilskem domu. Za finančno pomoč so zaprosili tudi zagorsko občino in po nekaj razgovorih z županom Matjažem Švaganom je bil dogovor o finančni situaciji tak, daje občina prispevala del sredstev. preostanek pa so pokrili gasilci m športniki. MIŠ MAS MIŠ MAŠ MIS MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAS MIŠ MAŠ mladim Zasavcem Prvošolčki z Dola so bili hitri. Poslali so navdušene vtise s športnega dne v Gorah, ki so ga imeli v začetku februarja in naslovnice svojih "knjig", ki sojih napisali prejšnjo sredo pred kulturnim praznikom. Izbrali smo dve naslovnici, za vsebino pa žal ni prostora, saj ima vsaka knjiga po pet listov ali še več. Malo manj hitre so bile hrastniške članice zgodovinskega krožka, ki so obiskale ob koncu leta v Ljubljani razstavo del naših protestantov. Vendar smo vseeno veseli, da so se odločile zapisati nekaj vrstic za Mišmaš. Takšnega dogodka namreč ne bomo zlepa kmalu doživeli. Po 400 letih je bila na naših tleh spet Trubarjeva prva knjiga, ki so jo zavarovali za tri milijone šilingov. Posodili so jo ob 450.1etnici izida. PODAL Ml MLADENIČ PRELEPI JE ROKO... Odlomek iz domišljijskega spisa Bilje navaden šolski dan. No, vsaj tako sem mislila. Zunaj je sonce že pripekalo. Z Anjo sva vstopili v razred tik pred zvonjenjem. Kmalu za nama je prišla naša razredničarka. Nekaj časa smo se pogovarjali o ocenah, saj smo bili z uspehom vsi na tleh. Proti koncu ure nam je učiteljica naznanila prihod novega učenca. To me tisti trenutek ni prav nič zanimalo. Najmanj kar sem potrebovala, je bil še en dolgočasen pubertetnik. Naslednji dan smo imeli prvo po urniku uro slovenskega jezika. Ker nas je slovenski jezik učila naša razredničarka, nam je rekla, da nam bo prav to uro predstavila našega novega sošolca. Ob učiteljičinih besedah sva se z Anjo spogledali, češ da bo v naš razred prišel en razgrajač več. A čez nekaj minut sem ugotovila, da sem se krepko zmotila. Učiteljica je stopila ven, mi pa smo jo nestrpno čakali. Čez pet minut je bila naša radovednost potešena, saj se je vrnila z našim novim sošolcem. Skupaj sta stopila pred tablo. Nisem mogla verjeti svojim očem. Temperatura v meni je začela naglo naraščati. V želodcu me je rahlo stisnilo in čutila sem, kako hitro sem zardela. Preplavili so me neznani občutki. Predstavljanje temnopoltega fanta se je zavleklo celo uro. Med odmorom pa sem stopila k njemu. Stegnila sem roko in se predstavila: "Jaz serrt Alisa, tvoja sošolka." Pogledal me je v oči. Njegov pogled je bil globok. Mislila sem, da se bom izgubila v njem. Nasmehnil se je, mi dal roko in,rekel: "Moje ime je Abdul. Sicer pa že vem, kako ti je ime, saj mi je Marko povedal.” Ob teh besedah mi je zastal dih. Nasmehnila sem se. V sebi sem premlevala njegove besede. Se mogoče zanima zame? Sem mu mogoče všeč? Ah, ne. Verjetno je vprašal po vseh sošolkah in sošolcih, pa mu je Marko omenil tudi mene. "Koliko časa boš tukaj?" sem ga vprašala, eprav sem to že vedela, saj nam je povedala razredničarka. Po kratkem premoru je rekel: "Nisem čisto prepričan. Verjetno do konca šolskega leta. Potem se bova z očetom vrnila v Libijo. Tam je moja mami. Z očetom sem šel na poslovno pot po svetu." Imel je tako lep žameten glas, katerega bi lahko poslušala ;1-V TL Š M 77 n Tl o 15. SVEČANA 2001 V programu dela za leto 2001 je redno usposabljanje desetin gasilcev tako za tekmovanja kot tudi morebitna posredovanja, redno vzdrževanje opreme, izvedba vsaj ene mokre vaje v okviru društva ter sodelovati na vseh ostalih, pripraviti program opremljanja po vaseh in seznam potrebne opreme v samem društvu ter organizirati strokovno ekskurzijo, ki so jo bili člani društva deležni tudi lani, ko so obiskali Notranjsko, točneje PGD Cerknica in si ogledali maketo Cerkniškega jezera in ostale lepote Notranjske. RM., slike I.Z. POČITNIŠKI PROGRAMJE PRIPRAVLJEN Društvo prijateljev mladine Trbovlje je že konec januarja pripravilo program počitniških aktivnosti za šolarje za čas zimskuh počitnic. V okviru tega programa so pripravili sučanje, igre na snegu, zimovanje, plavanj v pokritem bazenu in še kaj. Z vsebino programa so seznanili vse šole pa tudi starše otrok. IL DVA TRBOVELJSKA ALPINISTA NA ACONCAGUI Dne Ib.januarja sta odšla v okviru mini alpinistične priprave na pot v Južno Ameriko dva trboveljska alpinista - Zdravko Zajc, član PD Železničar in Sebastjan Jančič iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje. Namenila sta se preplezati po Poljski smeri v vzhodni steni na vrh Aconcague (6958 m), ki je najvišji vrh ameriške poloble. Po nekaj dneh, ko sta prispela v Čile in malo kasneje v Argentino, sta sporočila, da se je njun prvotni načrt nekoliko spremenil. 31 .januarja zvečer sta po telefonu sporočila domačim, da sta svoj cilj že dosegla in da se vračata na svojo izhodiščno točko. Predno se bosta 21.februarja vrnila domov, bosta obiskala še nekatere sosedne vrhove. Oba sta zdrava in dobre volje, za doseženi uspeh pa obema veljajo tudi naše tople čestitke. IL MIŠ MAS MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAS MIS MAS ure in ure. Dolgo časa sva strmela drug v drugega. Končno sem se "zbudila" in rekla: "Kako to, da znaš tako lepo govoriti slovenski jezik?" Povedal mi je, da ga oče vedno pošlje na trimesečni tečaj jezika, katerega govorijo v državi, kamor gresta. Tako je najin pogovor potekal cel odmor. Ostale štiri ure sem si znova in znova ponavljala dialoge najinega pogovora. Bil je nekaj posebnega. Naslednje dneve sva prebila večino časa skupaj. Vsak odmor sva se pogovarjala in cele popoldneve preživela skupaj na kolesih, rolerjih... A le kot prijatelja. Vedno bolj ko sva bila skupaj, bolj se mi je zdelo, daje moj princ na belem konju. Alisa, iz glasila Novi koraki PRVOŠOLČKI 0 ŠPORTNEM DNEVU V Gorah smo imeli športni dan. Bilo je toplo. Naredila sem snežaka, nato sem v koči pila topel čaj. Urška Na športnem dnevu sem se sankal. Bil sem srečen. Danilo Žal mi je, da nisem šla na športni dan. Bila sem prehlajena. Naslednjič bom šla. Lara Bilo mi je lepo. Ana, Urška in jaz smo se kopale. Ajka Nisem šla na športni dan, ker sem bila v Čatežkih toplicah. Imela sem se lepo. Vozila sem se po velikem toboganu. Bili so veliki valovi. Metka V Gorah smo se sankali. Šli smo v kočo. V koči sem pila čaj. V Gorah je bilo super. Jedli smo čips. Ana VIDELI SMO ORIGINAL PRVE SLOVENSKE KNJIGE Z dodatnim poukom zgodovine smo sc odpeljali v Ljubljano, da bi si ogledali Trubarjevo prvo knjigo. Knjiga je original z Dunaja. Ogledali smo si še druga njegova dela, a najbolj se mi je vtisnila v spomin prva slovenska knjiga. Knjiga je bila razstavljena v posebni vitrini. Nika, 8.c. Če bi bili na Dunaju vsaj malo pravični, bi nam vrnili prvo slovensko knjigo, ki je stara 450 let. Predstavitev in postavitev predmetov je bila zelo primerna. Z dekleti smo spoznale nekaj o življenju in delu Primoža Trubarja. Tam je stal tudi njegov kip. Vse knjige so bile dobro predstavljene, vsaka v svoji vitrini. Razstava se mi je zdela zelo zanimiva. Julija Na razstavi sem spoznala pravi pomen knjig, kajti v prihodnosti jih verjetno ne bo več veliko, saj bo naša prihodnost v računalnikih. Torej knjig ne mečite stran, mogoče bodo vašim vnukom še prav prišle. Katja, 7.c. RISBA PRIMIČEVE JULIJE DINOZAVER V Alczandra, 8.c. 77 ji G JT. (j j (Ijj.fr Jr.ri V soboto, dne 27.01.2001 sta praznovala zlato poroko Ciril in Zofija Zupan iz Hrastnika, Marno št.28. Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življensko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam prijateljev in sorodnikov se je pridružil tudi župan občine Hrastnik, Leopold Grošelj, ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih let, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let. Andreja Kovač PEVSKI ZBOR "LADKO KOROŠEC" NA IZLAKAH Člani mešanega pevskega zbora Ladko Korošec so (>.2. varovancem doma Polde Eberl - Jamski pripravili koncert v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Zapeli so 12 pesmi, predstavili so se tudi štirje harmonikaši, člani zbora. Uprava doma pa je povabila štiri recitatorje in sicer Matejo Lesar, Andreja Razborška, Zdenko Češnovar in Nevenko Klemen. Ob zaključku pa so zborovodji Tomu Brezovarju izročili umetniško šliko, delo varovanke Ivane Tischman. Sicer pa v okviru doma deluje tudi krožek, ki ga vodi Milan Razboršek. Slikal T.B. FUNŠT6RC FUNŠTEKC FUNŠTEKC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC REKREACIJSKA RAZGIBAVANJA UPOKOJENCEV Dom upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah se je odločil, da odslej vsak četrtek od 10.30 ure dalje organizira *in vodi rekreacijska razgibavanja upokojencev. Ta razgibavanja pod strokovnim vodstvom so namenjena vsem upokojencem ne glede na starost in članstvo v društvu upokojencev. Prijave za udeležbo na teh razgibavanjih so možne vsak dan vadbe tj. ob četrtkih ob omenjeni uri v Domu upokojencev Franc Salamon. Vključitev je možna vsak četrtek. NOVICA ZA MOBILIZIRANCE IN NJIHOVE SVOJCE Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-45 Območni odbor Zasavje, je te dni seznanil svoje člane s tem, da je v stalnem stiku tako s slovenskimi vladnimi službami, kakor tudi nemško oblastjo glede izplačila vojne škode ter invalidnin. Državni zbor RS se še vedno ni dokončno odločil o sprejetju zakona o poplačilu vojne škode, kjer so med drugimi všteti tudi mobiliziranci. Prejemniki delne invalidnine iz Nemčije lahko pričakujejo, da bodo od marca letos dalje prejemali 100% invalidnino, če bo nemški parlament ta predlog potrdil. S tem bi se izenačili s prejemniki invalidnin v Nemčiji. Članarino tega društva je treba poravnati do 30.4.2001 v lanskoletni višini na običajnih mestih. T.L V HRASTNIKU RAZSTAVA FOTOGRAFSKE KOLONIJE V prejšnji številki Zasavca smo poročali o gostujoči razstavi čeških fotografov v zdravstvenem domu Hrastnika, tokrat obveščamo bralce o razstavi fotografske kolonije v galeriji delavskega doma. Razstavo so pripravili prizadevni člani foto kluba Hrastnik, otvorili pa so jo na predvečer kulturnega praznika. "Hrastnik je nekakšna zibelka slovenske umetniške fotografije, saj so tu že pred drugo svetovno vojno pripravili prvo umetniško razstavo v Sloveniji," je med drugim dejal Marko Planinc številnim šobiskovalcem. V galeriji so dela prve fotografske klonije v Hrastniku, kije potekala konec avgust oziroma v začetku septembra. Sodelovali so fotografi Vitomir Pretnar, Dominik Steiner in Vinko Žagar, katerih dela lahko občudujemo v galeriji in še Aleksandra Vajd ter MAtjaž Wenzel, ki bosta razstavljala kdaj drugič. Selektor razstave Branko Klančar je imel pri izbiri težko delo, vendar pa je odlično opravil. Fanti Moljk KAJ BO V NAMI? V soboto, 17. februarja vas v ljubljanski Nami vabijo, da se jim pridružite. Skozi ves dan bo namreč potekala akcija: V NAMI NISTE SAMI - KNJIGE SO Z VAMI. Z omenjeno akcijo, ki bo potekala tudi na pobudo Andragoškega centra Ljubljana, se bodo javnosti predstavljali slovenski pisatelji, pesniki in drugi kulturniki, ki bodo brali poezijo za otroke in odrasle, tudi nekatere knjige bo mogoče dobiti povsem zastonj. Zagotavljajo, da bo zanimivo in da bo doprineslo k bralni kulturni in prijetnemu druženju. PR. SANACIJA ZEMELJSKIH ’ PLAZOV Glede na to, da mesto Trbovlje leži v dolini obdani z vseh strani z vencem gorskih slemen, je ob vsakokratnem večjem deževju dana možnost manjših in večjih zemeljskih plazov. Tako je tudi zadnje obilno in dolgotrajno deževje povzročilo plazenje hribine in dostikrat ti plazovi uničijo razn komunikacije, predvsem ceste. Tako je bilo tudi z deževjem zadnjih dni. Sicer pa ima občina Trbovlje v letošnjem načrtu sanacijo več plazov. Teh je šest - na Kleku, pri vrtcu Pikapolonica, v Praprečah, na Golovcu, Čečah in še kje. Večji zemeljski plaz, ki že vrsto let ogroža cesto Trbovlje-Hrastnik čez Marka na trboveljski strani, pa že nekaj let sanira Cestno podjetje Ljubljana. Tudi letos bodo nadaljevali s sanacijo tega plazu oziroma nadelavo novega odseka ceste. T.L m n uiTti n tl n I 15. SVEČANA 2001 POD KOŽO SMO VSI.... JANEZ LIPEC, ZAMENJANI v.d DIREKTOR RTH BREZ OBRAZLOŽITVE Janez Lipec seje rodil leta 1950 v Trbovljah, kjer je vse do leta 1978 tudi živel. Po izobrazbi je univerzitetni dipl. ing. strojništva. Doslej je opravljal mnoga pomembna dela: na občini Zagorje, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v Litostroju, v STT idr. Je poročen. Z ženo Vido imata hči Petro študentko, novinarko TV Centra in Zasavca ter sina Janeza, dijaka gimnazije, harmonikaija ter dobrega nogometaša in tenisača. 1. Vaš najljubši pregovor se glasi... Zdaj ni čas, da bi premišljeval o tem, česar nimaš. Premišljuj, kaj lahko narediš s tem, kar imaš. /Hemingway/ 2. Kako bi z nekaj besedami opisali svojo ljubko hčerko in našo sodelavko Petro? Simpatična, nasmejana, včasih prezahtevna do sebe in drugih, s sposobnostjo, da tisto o čemer razmišlja in čuti zna tudi povedati in napisati. 3,Si upate napovedati novega predsednika vaše stranke SLS+SKD Slovenska ljudska stranka pred bližajočim kongresom? Ne. Konkurenca je velika. Novega predsednika čaka težko delo. 4,Bi lahko z lastnimi izkušnjami pritrdili trditvam dr.Ruglja, da kvaliteta in kvantiteta, ko gre za spolnost, tudi v jeseni življenja ne usiha? Se strinjam. Ljubezen je lepa v vseh letnih časih. Za ljubezen sta potrebna dva. Spolnost jc vrhunec ljubezni, ki nikoli ne ugasne. 5. Že nekaj let ste v politiki, zagotovo poznate kakšno politično šalo. Ni šala, jc žalostna resnica. Kolega iz Jugoslavije me spomni na osemdeseta leta: »Janez se spomniš brata, ko nama je v srcu Srbije dejal: E moj brate, da mi na selu radimo tako što vi planirate u Beogradu, svi bi umrli od lakote!« Sedaj vidim, daje govoril resnico, saj so vsi stan in novi politiki pozabili, da ima človek tudi želodec. 6. Kaj je botrovalo temu, da ste za časa Bajukove vlade postali v.d.direktor uprave RTH? Kot član nadzornega sveta RTH sem predstavnikom vlade povedal svoj pogled na potek izvajanja Zakona o postopnem zapiranju RTH na vseh treh področjih. Sklep o imenovanju za v.d. direktorja RTH za največ eno leto, je podpisal predsednik Vlade Republike Slovenije. 7.In kaj temu, da ste kljub temu, da ste član vladajoče koalicije, to mesto znova »prepustili« prejšnjemu direktorju A.Kinku? 09.01.2001 sem prejel Sklep: Razreši se Janez Lipec, vršilec dolžnosti direktoijajavnega podjetja Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o. Ker me nihče s strani vlade ni nič vprašal, je tudi komentar nepotreben. Počakajmo, pa bomo videli. V dobri družbi (slika arhiv J.L.) 8. Brez katerega dnevnika, tednika in televizijske oddaje bi težko shajali? Delo, Ekipa, Mladina, Finance. TV Dnevnik in Poročila TV Center (če sem doma) in športne oddaje. 9. Naj slovenska in svetovna osebnost po vaši oceni je... Primož Trubar, Abraham Lincoln. 10. Kot velikega ljubitelja žoge vas sprašujem, ali bodo zagorski nogometaši v naslednji sezoni člani prve lige in košarkarji še vedno? Košarkarji še vedno. Nogometaši letos, ko praznujejo 85- obletnico ustanovitve kluba, morda še ne, a se z malo sreče pod novimi tribunami nikoli ne ve. Igor Goste f SALAMIJADA SALAMIJAPA ŠALAMIJAPA SALAMIJADA SALAMI JADA 2001 SE BLIŽA: LANSKOLETNI NAGRAJENEC TONI ZUPANC V zadnjih nekaj številkah objavljamo prijavnice za letošnjo Zasavčevo salamijado, ki bo ponovno 1. aprila, pa to ni hec, ne, celo zelo zares bo! Že lani smo iskali kak znamenit datum, pa je bil najbližji prvi april. V Sevnici imajo že leta salamijade na štirideset mučenikov in ni da bi tudi pri nas imeli tak datum, čeravno je prikladen. Tako bo ostal prvi april datum Za Zasavčevo salamijado in seveda pričakujemo, da se bo letos opogumilo svoje izdelke "na °gled postaviti" več domačih izdelovalcev. ■Smo pa te dni obiskali lanskoletnega dobitnika zlate plakete, Tonija Zupanca, ki pravi, da ga priznanje ni uspavalo. Pridno in skrbno dela salame, pravzaprav jih ravno sedaj že neguje, da bodo ravnoprav suhe. Je pa potarnal nad nenormalnimi zimskimi temparaturami, ko se salame nočejo lepo sušiti. Ker je pristaš naravne predelave, mu sušilnica z umetno nastavitvijo temparature in cirkulacijo zraka ne pride na misel. Tudi če bodo prihodnje zime take, kot letošnja, pravi, da bo pa sušil v višjih legah, saj ima kje. Pravi pa, da bi letos verjetno veljalo salame malenkost več pustiti v dimu, ravno zaradi visokih temparatur, kar bo pokazala praksa - in salamijada! Recepture za salame nam seveda ni izdal, zagotovil pa je, da vedno dela po starem receptu svojega strica in ta pač ne prenese modernih snovi. Je pa pomembno, kako ravnaš s salamo kasneje, v času zorenja. Je pa Toni poudaril, da je takšno srečanje koristno, saj si salamarji izmenjujejo izkušnje. Nasvet Slavka Lazarja, da velja salame zelo malo pustiti v dimu, je upošteval in pridelal boljše salame. Če se lani ne bi udeležil salamijade, tega ne bi vedel, ali pa bi prišel do takega spoznanja veliko kasneje. Torej vsem, ki se še niste odločili, še cn razlog, da se prijavite na Zasavčevo salamijado! Kupon je v Zasavcu. Besedilo MM, slikal PRAV 15. SVEČANA 2001 Sil F, O j~ fi fj.T7.JT En lep dober dan s Tonetom Partljičem Pripovednik in dramatik, učitelj in politik. Vendar je Tone Partljič literarno srečanje v ponedeljek, 12. februarja, pričel predvsem družabno, da nikogar ni vest pekla, če mogoče ni prebral še nobene od njegovih knjig. Literarno srečanje je organizirala Srednja šola Zagorje, potekalo pa je v stekleni dvorani KC DD Zagorje. Kot je dejala profesorica slovenščine na taisti šoli Danica Štrtak, je srečanje potekalo še v okviru slovenskega kulturnega praznika, dijaki pa so si na šoli ogledali Film Moj ata, socialistični kulak, ki je nastal po scenariju Toneta Partljiča, poleg vsega pa so še odigrali gledališki odlomek iz taistega filma. Predvsem družabno in tudi malce humorno - saj se od vsega zelo rad posveča pisanju komedij - je literarno srečanje pričel Tone Partljič, ki je dijakom in dijakinjam Srednje šole Zagorje najprej zaupal, da je bil velikokrat zaljubljen, da pa so se punce, ko je študiral na pedagoški akademiji, premalo obračale za njim. Dvajset let je delal v gledališču, spoznal tudi delo učitelja, predvsem pa največje veselje našel v pisanju proze in dramatike. Le nekatere od njegovih knjig so: Pri Mariji Snežni zvoni, Moj ata, socialistični kulak, Prelesti, Pisatelj v parlamentu. Volk na madridskih ulicah, Ščuke pa ni - ščuke pa ne. Na svidenje nad zvezdami in še druge, kjer se povečini prepleta groteskni in črni humor, aktualistična satira kot tudi posmeh nad pokvarjenostjo ljudi. Literarni kritiki so dejali, da je njegov humor kol "...lahkotna in voljna tkanina za vse letne čase in vse ljudi." Tone Partljič pa je povedal, da se že deset let zelo predano posveča tudi poslanskemu poklicu. Voditelji literarnega srečanja, ki so poskrbeli za zmeraj nova vprašanja: Alcn Jamšek, Tina Grobljar in Nina Filkovlč so s Partljičem podebatirali tudi o usodnih ženskah, ko se je posmehnil, da ga zadnje čase najbolj osrečuje njegova vnukinja Urška. Za gledališke utrinke med literarnim srečanjem so poskrbeli: Sabina Nikolič, Saša Taglavia, Boštjan Košec in Aleksander Tripunovič, za glasbeno vzdušje pa Simon Razpotnik s harmoniko. In tega gledališkega truda se je Tone Partljič zelo razveselil ter še pripomnil, da bi med knjigo, filmom in gledališčem še najrajši izbral gledališče. "Rad imam namreč dialog," je dejal, "da gledalca film niti knjiga, čeprav imata vsak svoj šarm." In čeravno je opazil, da so tudi horoskopi pravcati modni hit med mladimi, ga njihova smešna plat še niti ni pretirano pritegnila. "Toda nekoč sem ravno vključil radio, ko so o rojenih, v znamenju leva, med drugim dejali, da jih pogosto najdemo v gledališču." je še dejal Tone Partljič. privabim in si z zanimanjem ogleda in čeprav za horoskope nimam predstavo. Ta stik gledališča z posluha, pa imam gledališče vendarle gledalcem pa ne more nadomestiti niti zelo rad." Besedilo in slika: RR. ORGANIZACIJA LJUBITELJSKE KULTURE V SLOVENIJI KAJ JE SLKD, JSKD IN ZKD SLKD = Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ustanovljen leta 1996 JSKD = Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, v kar ga je iz SLKD preimenovala vlada oktobra 2000 ZKD = Zveza kulturnih društev, ki so jo ustanovila društva, ki so videle določeno prednost v tem, da se med seboj povežejo v ZKD. Tudi ZKD je društvo, deluje v skladu z Zakonom o društvih, člani pa so tista društva, ki to želijo biti. Članstvo v ZKD je prostovoljno, za društvo neobvezujoče, sklepi pa zavezujejo le člane. ZKD kakor vse ostale zveze (šprtna,turistična, planinska,...) in društva spadajo v civilno sfero in jih imenujemo tudi "cjvilna družba" ali nevladne organizacije. Člani kulturnih društev in njihovih Zvez, pa tudi ostala javnost, ne vedo kaj sedaj pomeni SLKD oz. JSKD in kaj je potem ZKD. Ne vedo več komu so bolj ali manj odgovorni, če sploh komu so; kdo je odgovoren za zagotavljanje in skrb za razvoj ljubiteljske kulture; ne vedo ali so oz. morajo biti člani ZKD in še mnogo podobnih vprašanj jim roji po glavi. Zato razjasnimo pomen JSKD in ZKD-ja v novi organizaciji javne uprave. Z letom 1990 seje v Sloveniji marsikaj spremenilo, saj smo postali samostojna država. Poleg vseh ostalih sprememb se je spremenil tudi družbeni sistem. Tako se je na novih temeljih morala organizirati tudi javna uprava. Seveda so se najprej urejevali - v skladu z novim sistemom - najbolj vitalni deli javne uprave, ki so zagotavljali osnovno funkcioniranje države. In nato, leta 1996, je prišla na vrsto tudi ljubiteljska kultura. Z zakonom o Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je vlada uredila tudi področje odgovornosti in skrbi za razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti. Država seje tako prvič z zakonom obvezala, da bo skrbela za razvoj ljubiteljstva, V vsej pretekli zgodovini je bila skrb za ljubiteljsko kulturo prepuščena zgolj dobri volji in posluhu lokalnih skupnosti in županov. A ta posluh je bil po Sloveniji zelo različen (od zelo dobrega pa do nikakršnega), kar seje v občinah najbolj odražalo v letih od 1992 do 1996. Da bi ohranila mrežo profesionalne strokovne podpore ljubiteljstvu, je vlada leta 1996 ustanovila SLKD in na podlagi zakona prenesla skrb za razvoj ljubiteljske kulture, kije organizirana v društvih, na SLKD oz. JSKD. Zakon o JSKD, za razliko od Zakona o društvih, obravnava vsa društva enako, ne glede na to, ali je društvo član ZKD ali katerekoli druge zveze društev ali nobene. Ko je vlada RS ustanovila JSKD, je nanj prenesla v zakonu izraženo obvezo za zagotavljanje strokovne in organizacijske pomoči za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na več nivojih. ZKD-ju odvzela le upravne funkcije, ki mu jih je pred mnogimi leti (več kot 30-imi) podelila brez posebne zakonske podlage (takrat seje imenoval Zveza kulturno-prosvetnih društev, nato ZKO in sedaj ZKD). S tem je ZKD postala tisto, kar prej ni mogla biti -nevladna organizacija brez državne prerogative. Z ustanovitvijo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in z ustanovitvijo območnih izpostav je vlada zagotovila lokalnim skupnostim strokovno službo, ki lahko na podlagi pogodbe z lokalno skupnostjo opravlja za občino vse lokalne programe in projekte, pomembne za razvoj kulture znotraj lokalne skupnosti (spremljanje stanja na področju ljubiteljske kulture, zbiranje predlogov za financiranje in sofinanciranje programov in projektov, razdelitev in prenos nepovratnih proračunskih sredstev po merilih, kijih določi občine, sklepanje pogodb z izvajalci teh programov in nadzorovanje porabe teh sredstev, naloge v zvezi s pomočjo in organizacijo kulturnih dejavnosti in prireditev,...) Neposreden vpliv lokalne Skupnosti na izvajanje vseh naštetih nalog pa si le-ta zagotovi s svetom območne izpostave, katerega člane imenuje občinski svet. Rosana Maček, Vodja 01 JSKD Litija ŠT) orvti . 15. SVEČANA 2001 NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 2000 Glasujete lahko za štiri kategorije in sicer 1 .NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA, 2.NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA, 3.NAJ TRENER ZASAVJA in 4.NAJ EKIPA ZASAVJA. Delo vam olajšujemo z nominiranci v posameznih kategorijah, kar pa nikakor ni obvezujoče in lahko predlagate povsem svojega kandidata, kandidatko oziroma ekipo. PRAVILA GLASOVANJA 1. Glasuje se izključno na podlagi kuponov, objavljenih v časopisu Zasavc, ob tem pa fotokopij ne upoštevamo. 2. Na glasovnico izpišite v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje ali ekipe. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena (primer: v vseh kategorijah le prvo mesto ali če bo katera od kategorij neizpolnjena), je ne bomo šteli kot neveljavno, pač pa bomo v končni seštevek vnesli vrsti red tiste kategorije, ki je pač izpolnjena vsaj z enim imenom. S.Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza. 4. Kandidati za naj športnike Zasavja morajo biti iz Zasavja (od Radeč do Litije) ali morajo delovati v klubu iz Zasavja. 5. Letošnja novost je, da ni potrebno glasovnici prilagati obrazložitev glasov. 6. Vsak lahko pošlje več glasovnic in ne samo eno. To so najosnovnejša pravila glasovanja. Sicer pa priznanja ne bodo prejeli le zmagovalci, ampak bomo med vsemi glasovalci izžrebali tudi lepe nagrade. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 10.marca do 12.ure, predvidoma pa bomo končni vrstni red objavili v časopisu Zasavc, ki bo izšel 15.marca 2001. NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2000 1. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2000 - Igor Kalšek (Pon do kwan Zagorje) - Klemen Buzina (Pon do kwan Zagorje) - Uroš Stoklas (KK Iskraemeco Kranj) - Alojz Pavlovič (LK Valvasor) - Marjan Klančišar (RD Zagorje) - Radovan Skubic (gorski ultra maratonec) - Bogdan Hribar (KK Rudar Trbovlje) - Mario Primorac (KK Zagorje Banka Zasavje) - Zoran Poglajen (NK Zagorje) - Senudin Džafič (KMN Gip Beton MTO Zagorje) - Zoran Tesko (KMN Lesna Litija) 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2000 - Heda Kotar (tek) - Katja Kurent (Hypo Avstrija) - Brigita Plemenitaš (Pon do kwan Izlake) - Monika Škerjanec (LK Valvasor) - Maša Redenšek (SD Zasavje) 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2000 - Srečko Rozman (KK Pon do kwan Izlake) - Alojz Miklavčič (KBV Pon do kwan Zagorje) - Dušan Žagar (RK Avtomikolič Rudar) - Zvone Pograjc (Skakalna sekcije Kisovec) - Samir Zulič (NK Zagorje) - Andrej Vrhovec (KMN Lesna Litija) - Martin Gorenec (KK Zagorje Banka Zasavje in KK Rudar Trbovlje) - Darko Križman (KMN Gip Beton MTO Zagorje) - Bogdan Simerl (KK Tika Trbovlje) - Borut Markošek (KK Tika Trbovlje) 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2000 - Skakalna sekcija Kisovec, ekipa dečkov do 12 let - KK Pon do kwan Izlake - LK Valvasor Zagorje - KBV Pon do kwan Zagorje - KK Zagorje Banka Zasavje - NK Zagorje - RK Avtomikolič Rudar Trbovlje - KK GD Hrastnik - RK Dol TKI Hrastnik - Karate klub Tika Trbovlje - KMN Gip Beton MTO Zagorje - KMN Lesna Litija za naj športnika/športnico leta 2000 1. mesto ------------------- 2. mesto ------------------- 3. mesto ___________________ B) NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 1. mesto ------------------- 2. mesto ___________________ 3. mesto ___________________ C) NAJ TRENER ZASAVJA 1. mesto ------------------- 2. mesto -------------------- 3. mesto ___________________ D) NAJ EKIPA ZASAVJA 1. mesto ------------------- 2. mesto ___________________ 3. mesto ___________________ Glasoval(a) sem: Ime in priimek Naslov 1 .TURNIR ZA DP V KICKBOXU V ZNAMENJU PTUJČANOV IN IZLAČANOV Dve zmagi (Igor, Brigita) in eno drugo mesto (Klemen) v Zagorju. Odlično, (slika arhiv Zasavca) Na 1 .turnirju (sobota, 10.2.)v kickboxu v šemi contactu, kije štelo za letošnje državno prvenstvo, seje v telovadnici zagorske osnovne šole zbralo nekaj več kot 100 tekmovalcev. Zaradi manjšega števila tekmovalcev kot so pričakovali organizatorji, je bila v nekaterih kategorijah konkurenca, predvsem pri ženskah, močno okrnjena. Kljub temu so ljubitelji tega športa videli nekaj dobrih borb. Škoda, da svetovni podprvak 1AKSE Igor Kalšek na domačih boriščih nima prave konkurence, da bi lahko izdatneje pokazal svoje bogato znanje in dobro pripravljenost. Zelo dobro sta se borila Ptujčan Davorin Gabrovec in Klemen Buzina, lanskoletni podprvak sveta organizacije IAKSA, ki pa je nastopil nekoliko poškodovan. Nekoliko več znanja, predvsem pa hitrosti je pokazal Ptujčan, ki je zmagal z majhno razliko. V verjetno najmočnejši in najštevilnejši konkurenci, med člani do 74kg, seje izkazal 18-letni )ure Vetršek, ki je že v polfinalu premagal reprezentanta Andreja Vindiša, v finalu pa še drugega Ptujčana Roberta Rajha. Dobro se je boril tudi Marko Razpotnik, debitant med člani, v kategoriji do 69 kg, ki pa mu manjka predvsem izkušenj v borbi s prekaljenimi borci. V ženski članski konkurenci reprezentantki Nadja Šibila in Brigita Plemenitaš tudi tokrat nista imeli večjih težav pri osvojitvi prvih zmag v letošnjem DP. Članice domačega kluba, ki je pred mesecem uspešno pričel z organiziranjem kickboxing aerobike (za vadbo je prijavljenih že več kot 100 oseb), so med odmori prikazale nekaj dobro izvedenih glasbenih kat, kar je bilo za občinstvo prijetno popestrilo. Rezultati (prva mesta ter rezultati Zagorjanov in IzlaZanov): Mladinci do 48kg l.Erik Jerič, Ptuj do 56kg 1.Robert Simonič, Ptuj, 2.Blaž Plevnik, 3.Boštjan Razpotnik, oba Izlake, do 63kg 1 .Sašo Plemenitaš, Izlake,do71kg l.Sandi Kolednik,Ptuj, nad71kg 1 .Gregor Ocepek, 2.Matej Kimovec, oba Izlake. Mladinke do50kg 1 .Sabina Kolednik, Ptuj, do 55kg l.Anja Kolšek, ŠE&RO, do 60kg 1.Darja Šmigoc, Ptuj, 3. Lučka Kokole in Hana Kuder, obe Izlake, nad 60kg 1 .Sabina Šehič, Novo Mesto. Člani do 57kg 1.Milan Breg, Ptuj, do 63kg I Davorin Gabrovec, Ptuj, 2.Klemen Buzina, Zagorje, do 69kg 1.Sebastjan Kristovič, Ptuj, 3.Marko Razpotnik, Izlake, do 74kg l.Jure Vetršek, Izlake, 3.Bojan Forte, Zagorje, do 79kg 1 .Petrit Izairi, Novo Mesto, do 84kg 1 .Igor Kalšek, Zagorje, do 89kg 1 .Matjaž Gorinšek, Maribor, do 94kg 1 .Matjaž Vindiš, Ptuj, nad 94kg 1 .Mladen Pavlin, Maribor, 3.Andrej Bračič, Zagorje. Članice do 50kg 1.Renata Polanec, Ptuj, 2.Liljana Gošte, Izlake, do 60kg 1.Brigita Plemenitaš, 2.Tea Roglič, obe Izlake do 65kg 1.Urška Dolinšek, Izlake, nad 65kg 1.Nadja Šibila, Ptuj. Največ prvih mest je tudi tokrat osvojila ekipa iz Ptuja in sicer 11,5 zmag so zabeležili Izlačani, eno Zagorjani. Igor Gošte KEGLJAŠKI KOTIČEK V 12. KOLU IZGORSEK DOSEGEL OSEBNI REKORD Trboveljčani so v boju za obstanek na domačem keglj išču v 12.krogu dosegli pomembno zmago v boju za obstanek. Ekipo iz Dravograda, ki sc prav tako krčevito bori za prvoligaški status, so knapi premagali s 5:3. Najboljši rezultat tekme je dosegel Zvone Izgoršck, kije z 980 podrtimi keglji postavil svoj osebni rekord. Po čestitki za izvrsten rezultat je povedal, daje podobni dosežek pričakoval že kar nekaj časa, prišel pa je v pravem trenutku. Zelo dobro je metal tudi Robi Blaha, ki je podrl 972 kegljev, nekoliko slabše Bogdan Hribar, a še vedno je bilo 903 podrtih kegljev dovolj, daje dvoboj rešil v svojo korist. Kljub porazu sta se z 916 oziroma 910 podrtimi keglji izkazala Laznik oz.Prelogar, nekoliko manj Golič z 866 podrtimi keglji. Žal so v naslednjem kolu Trboveljčani v Celju doživeli poraz s 6:2. Po kar nekaj letih in mnogih dvobojih pa je poraz doživel tudi »Kranjčan« Uroš Stoklas. Nekoliko slabša forma in 903 podrti keglji so bili premalo za Truntiča, ki je podrl 957 kegljev. Sicer pa Iskreemeco še naprej zmaguje. Igor Gošle ZAGORSKA TRIM LIGA Po odigranih 10. krogih zagorske trim lige, ki se odvija na kegljišču Toplice, so v vodstvu kar tri ekipe s 16 točkami: Še naprej je brez zmage ekipa IGM, le eno pa beleži ekipa Siporex-Ytong. Rezultati 9.kola: Siporex:ETI 1 0:2, Alnex:Mlinše 0:2 (Mlinše zmagale za tri keglje), Cv.Lenarčič Kumplast:ETI 2 2:0, IGMTnvalidi 0:2. Rezultati lO.kola: ETI 2:Alnex 0:2, Varnost Elektronika:ETI 12:0 (zmagovalna ekipa podrla kar 1300 kegljev), Mlinše:Invalidi 0:2, Siporex:Cv. Lenarčič Kumplast 0:2. Lestvica: LETI 1, Cv.Lenarčič Kumplast in Varnost Elektronika po 16točk,4.D.Invalidov 12 točk, 5.ŠD Mlinše in Alnex 10 točk, 7.ETI 2 ima 6 točk, 8.Siporex 2 točki in 9.IGM 0 točk. Igor Gošle ZIMSKA LIGA HRASTNIK 2001 Zaradi izenačenosti vodilnih ekip, bo prav zadnje kolo (o njem bomo pisali v prihodnji številki) odločalo o naslovu prvaka lige prvega dela prvenstva, ki se igra po dvokrožnem sistemu. O naslovu bo odločala tekma med prvo in drugouvrščeno ekipo po šestih krogih med ekipo Mexica in Rudnikom. Za Rudnik igrajo: Odlazek, Glinšek, B.Prcsečki, Kirbiš, Varga, F.Kranjc, Madžarevič, Sotenšek. Za Mexico pa: Centrih, Andželič, Alič, Fejzič, Zukanovič, Vrečko, Dcnnota, Deželak, Lapornik in Zupanc. Resnično sami dobri nogometaši. Lestvica po 6.krogih: l.Mexico 16 točk, 2. Rudnik 14 točk, 3.KMN Juventus 11 točk, 4.ŠD Praprcče 10 točk, 5.Steklarna 9 točk, 6:Opal 4 točke, 7.G.Svoboda 3 točke in S.Šentlambert 0 točk. Naj strelci so: l.Vincek (ŠD Prapreče) 11 zadetkov, 2. Zukanovič (Mexico) 9 zadetkov, 3. Varga (Rudnik) in Fejzič (Mcxico) 8 zadetkov. Igor Gošle SMUČARSKI SKOKI PRIMOŽ PRVI, JANEZ PETI, MIRAN BOLAN Kisovčani so na tretji tekmi za DP dečkov do 12 let na Krvavcu znova dosegli izvrstne rezultate. Primož Roglič je premočno zmagal, mladi Janez Močnik-Guna pa je osvojil peto mesto. Zagotovo bi se v boj za visoke uvrstitve vmešal tudi Miran Zupančič, a ga je v nameri zaustavila bolezen. Rezultati najboljših: 1 .Primož Roglič, Zagorje, 32 in 31 m, 239 točk 2. Jurij Tepeš, Dolomiti, 30,5 in 3Im, 228 točk 3. Rožic Žagar, Ilirija, 29,5,30m, 220,5 točke 5Janez Močnik-Guna, Zagorje, 28 in 29m, 209,5 točke 26.Luka Grobljar, Zagorje, 28 in 27,5m Igor Gošle TRBOVLJE Privoščite si razmerje na dolge proge! RENAULT thalia Ze za 1.690.000 SIT S PRODAJA: (03) 56 33 110 (03) 56 33 111 (03) 56 33 112 S SERVIS: (03) 56 33 120 Delovni čas: Salon, Servis: od 7* do 18* ure Sobota: od 8* do IS* ure. Thalia je najnovejši Renaultov model, ki vam po izjemno ugodni ceni ponuja vse, kar pričakujete od avtomobila v tem razredu. Poskočen 1,4 literski motor, velik 500 literski prtljažnik in seveda vgrajeni sistem popolne varnosti: programirano deformiranje karoserije v primeru trkov, tritočkovne varnostne pasove spredaj in zadaj ter zračno blazino za voznika in sovoznika. servis (03) 56 33 120 E-mati: malgaj@dealer.rcnault.si, www.avtohisamalgaj.si cim cemmerce UUBUANSKA16,1270 LI1IJA tel01/898 04 40 01/898 31 73 SEAT H.H i PGPU&n 2A IČTMKČ 2000 POKOMA FEVZUARTA! ODPIRAM ČAS: 8*-19“ S0B01A: 8M3.1" Zasavc, d.o.o. Cesta 20. julija 2c 1410 Zagorje ob Savi objavlja razpis za sodelavca na področju komerciale. Če ste dinamični, komunikativni, prodorni in vas veseli delo v komerciali (na področju trženja), nam pišite na zgornji naslov do 28.02. 2001! j. (r PRIDNI SMUČARJI Mladi tekmovalci iz Smučarskega kluba Zagorje so v soboto nastopili kar na dveh tekmovanjih. Dopoldan so na Rogli tekmovali za Pokal Sladkosned Ljubljanskih mlekarn, kjer je v kategoriji deklic do 10 let KATJA MURNC osvojila 19. mesto, ŠPELA LIPOVŠEK pa 29. mesto. V kategoriji dečkov od 11 do 14 let je ČRT LIPOVŠEK zasedel 8. mesto. Popoldan pa je na smučišču Viderga potekalo prvo tekmovanje za pokal SKI OPEN V SMUČARSKEM DRUŠTVU ZASAVJE IMAMO TUDI LETOS REPREZENTANTA Po zares odličnih rezultatih na zadnjih dveh državnih tekmovanjih v veleslalomu za »Pokal Radenske«, ki sta bili v četrtek, 8. februarja na Podkornu v Kranjski gori, seje Beno Hren, član SD Zasavje uvrstil med štiri najboljše dečke do 13 let, ki bodo predstavljali Slovenijo na mednarodnem tekmovanju za »Pokal Loka«. Doslej sta bila za »Pokal Radenske« izvedena dva slaloma in trije veleslalomi. V skupni uvrstitvi je trenutno najboljši Matic Skubc iz Alpctourja iz Škofje Loke, tekmovalci SD Zasavje pa zasedajo naslednja mesta: Beno Hren je 2., Jan Lenart 6., Matic Medvešek 9., Aljaž Lazar pa 20. od skupaj 121 dečkov do 13 let iz 74 smučarskih klubov, ki so v sezoni 2000/2001 prijavljeni pri Smučarski zvezi Slovenije. Po lanskoletnih izrednih dosežkih Maše Redenšek, čanice SD Zasavje in najboljše športnice po kriterijih občine Trbovlje za leto 2000, se tudi letos veselimo izvrstnih rezultatov mladih smučarjev iz SD Zasavje. Beno Hren, ki je trenutno v Sloveniji drugi najboljši smučar do 13 let starosti, se bo udeležil tudi največjega mednarodnega tekmovanja perspektvnih smučarjev za »Pokal Topolino«, ki bo prihodnji konec tedna v Italiji. Uvrstitve tekmovalcev SD Zasavje v tekmovanju za »Pokal Radenske« (tekmuje okrog ZASAVJA. V kategoriji deklic do 6 let je prvo mesto osvojila HANA BRVAR, drugo mesto TAMARA NAVRBOC, tretje mesto pa TANITA OSTROŽN1K. V kategoriji deklic od 7 do 9 let je bila ŠPELA LIPOVŠEK druga, KATJA MURNC tretja, EVA SUŠA četrta in BARBARA AGREŽ peta. V kategoriji deklic od 10 do 13 let je bila prva PETRA RESNIK. Med dečki, starimi do 6 let je zmagal BLAŽ KREŽE, drugi je bil ANŽE VRAČEV1Č, tretji pa GAŠPER KRIŽNIK. V kategoriji dečkov od 7 do 9 let je bil JAN TAŠKAR prvi, ROŽLE ROŠTOHAR drugi in DAVOR GRABNAR četrti. V kategoriji dečkov od 10 do 13 let je ČRT LIPOVŠEK zasedel tretje mesto, TILEN SUŠA četrto, DANEJ NAVRBOC pa peto mesto. Na obeh tekmah sta nastopili tudi dve njihovi učiteljici. IRENA MURNC in NATAŠA ŽNIDAR sta v svojih kategorijah na tekmi za Pokal BarcafTc SKI OPEN zasedli drugo mesto, na tekmi za Pokal SKI OPEN ZASAVJA pa prvo mesto. Irena Murne 85 mlajših dečkov in 55 mlajših deklic iz 38 klubov iz vse Slovenije): 1. Veleslalom v Kranjski gori v sredo, 31. januarja: 1. Matic Skubc (Alpetour), 7. Jan Lenart, 8. Beno Hren, 11. Matic Medvešek, 13. Aljaž Lazar. 2. Slalom na Krvavcu v soboto, 3. februarja: 1. Matic Skube (Alpetour), 7. Jan Lenart, 8. Matic Medvešek. 3. Slalom na snežnem stadionu v Mariboru v nedeljo, 4. februarja: L Viktor Matijeve (Luče), 2. Beno Hren, 10. Matic Medvešek, 13. Aljaž Lazar. 4. Veleslalom na Podkornu v Kranjski gori v četrtek, 8. februarja dopoldan (sijajno!!): 1. Matic Skubc (Alpetour), 2. Jan Lenart, 3. mesto sta z istim časom razdelila Beno Hren in Matic Medvešek, 3 L je bil Aljaž Lazar. 5. Veleslalom na Podkornu v Kranjski gori v četrtek, 8. februarja popoldan: L Matic Skubc (Alpetour), 2. Beno Hren, 7. Jan Lenart, 11. Matic Medvešek, 38. Aljaž Lazar. Aljaž Lazarje v tej prvi polovici tekmovanj za »Pokal Radenske« zaradi slabih rezultatov na regijskih tekmovanjih štartal na koncu vseh tekmovalcev, potem ko so bile razmere na progi zaradi visokih temperatur že zelo slabe. Rezultati cicibanov: L V regijskem veleslalomu za cicibane na Rogli, v nedeljo, 28. januarja so predstavniki SD Zasavje zasedli naslednja mesta: 4. Marija Topole, 15. Anja Forte, 20. Maruša Rezar pri cicibankah in 21. Jernej Levičar, 30. Andraž Lazar in 35. Matic Vozel pri cicibanih. PORTRET SKAKALEC URBAN KROPIVŠEK Devetletni Urban je Izlačan, doma na Gladežu. Skakati je začel novembra 1999, za kar ga je navdušil Andraž Pograjc, ki mu je poleg letos izvrstnega Adama Malysza tudi vzornik. Ker Urban pod vodstvom trenerja Zvoneta Pograjca in Boruta Markoška skače le dobro leto, še ni tako dobro pripravljen, da bi posegal po prvih mestih. Zadovoljen pa je z uvrstitvijo na trideseto mesto na tekmi v Mostecu in rekordnim skokom, ki znaša 23 metrov. Poleg skakanja Urbana veselijo računalniške igrice, alpsko smučanje in vožnja z motorjem. Urban, ki mu skakalnega talenta in poguma ne manjka, nam je še povedal, da gre s starši zelo rad v Rateče in potem peš do skakalnic ali v Tamar. V Planici si ogleduje velikanko, na kateri upa. da bo kdaj poletel tudi sam. Starša, ki sina rada spremljala na skakalnih tekmah, sta še dodala, da če načrtujejo kakšen družinski izlet (kopanje, karting,...), pa ima tisti dan Urban trening, noče z njimi, saj ne želi zamuditi nobenega treninga. Besedilo in slika Igor Goste 2. Tudi cicibani, to je kategorija tekmovalcev do 11 let starosti, so se v nedeljo, 4. februarja, pomerili na državni ravni v veleslalomu v Kranjski gori. Anja Forte je med 51 tekmovalkami zasedla 26. mesto, žal pa je morala s proge odstopiti Marija Topole kljub zelo dobri vožnji do edine večje napake. V regijskem supcrveleslomu za cicibane, kije bil izveden v četrtek, 8. februarja v Črni na Koroškem, so se predstavniki SD Zasavje takole odrezali: 11. Urška Ahac, 12. Marija Topole, 16. Anja Forte, 18. Maruša Rezar pri cicibankah, 31. Matic Vozel in 36. Andraž Lazar pri cicibanih. Joni Lozar ŠT) O?'m 15. SVEČANA 2001 V ZAGORJU GRADIJO TRIBUNE V športnem parku Zagorje gradijo tribune na nogometnem igrišču. Na njem bo prostora za 1021 sedežev, v objektu pa bo še prostor za garderobe in sanitarno tehnične prostore, pomožne prostore (kotlovnica, skladišča) ter sejna soba uprave kluba. Izvajalec, SGP Zasavje, bo tribune zgradil do konca februarja. Za prvo fazo del bodo Zagorjani odšteli 98 milijonov tolarjev, za dokončno izgradnjo pa še 58 milijonov tolarjev. (Vir: Bilten, slika PRAV) Lokostrelstvo ZMAGI SITARJA V soboto in nedeljoT^in. 4.fš absolutno dvoransko državno I 8m. Lokostrelski klub Va movalci in kar dvema eki tekmovanja so bile kvalifiklitij' kategoriji se je uvrstilo /b/t' dopoldan o bili izločevi kNČEVE Jaijja, j bilo v termah Čatež odprto )s/vo v disciplini F1TA INDOOR 'gorja je tektiioval z osmimi tekal vasor I iiy Valvasor II. Prvi dan ed prvih 32/tekmovaIcev v absolutni ovalcev izžLK Valvasor. V nedeljo oboji za posameznice popoldan pa za ekipe. Lokostrelci LK Valvasor so doseg sestavljeni lok (compound)' Ženske - absolutno: 1.Monika Šk Hodnik (LK Koroška), 3.Saša, Moški - absolutno: I .Dejan^Sita? Kranj), 3.Štefan Ošep (LK MozIrjS Moški ekipno: 1.Valvasor I, 2.Mozirje, 3.Novo mesto, 5.Valvasor n. (ap) reden uspeh, saj so v stilu mesta. vK Valvasor), 2.Tanja kCj^tver Ljubljana). ŠB-tVjlado Sitar (LK Ifokomet mladih DOLSKI ROKOMETAŠI TRETJI NA SLOVAŠKEM Dolski mladi rokometaši so se iz tridnevnega gostovanja na Slovaškem vrnili s pokalom za tretje mesto, ki so ga osvojili na velikem mdnarodnem turnirju osmih ekip. Na turnirju so poleg dolske nastopale najboljše slovaške in češke ekipe letnikov 88 in mlajših. V sedmih tekmah so petkrat zmagali in dvakrat tesno izgubili. Premagali so slovaške ekipe Pieštany, Pezinok in drugo ekipo Malackyja, ter prvaka Češke Polanko in podprvaka češke Duklo iz Prage. Za gol so izgubili z ekipo Tatrana Brno, ki je zasedla 2.mesto na turnirju in domačo ekipo Strojar Malacky, ki je zmagala na turnirju. Za Dol TKI Hrastnik so na Slovaškem igrali: kapetan Mitja Pap, Gregor Drnovšek, Boštan Knez, Andrej Štefane, Tadej Prašnikar, Mario Jurišič, Tadej Funkel, Rok Rački, Miha Plazar, Denis Draksler, Marko Kavzar, Davorin Kaluža, Andrej Kreže in Denis Zver. Ekipo sta vodila trener kipe Rado Venko in tehnični vodja Gorazd Knez. Fanti Moljk HRASTNIŠKA ROKOMETNA TRIM LIGA V soboto, 10.2. so se v Dolanki pomerile tri ekipe, ki so se udeležile rokometne trim lige. Zmagali so predstavniki Shake’s kluba, drugi so bili Korenine, ekipa Porto pub bara pa je bila tretja. Badminton 5.KROG TRIM LIGE AVTO ŠVER Rezultati - posamezno: l.Igor Trampuž, 2.Tilen Omahne, S.Iztok Bravhar, 4.Iztok Ostrožnik, Mirko Bonšek in Matevž Gulič, 7.Uroš Starc in Gregor Cerjak, 9.Rok Nartnik, Andrej Učakar in Gregor Tampuš. Moške dvojice: 1 .Cerjak-Omahne, 2.Nartnik-Gulič, 3.Starc-Ostrožnik, 4.Utič-Kopše, S.Trampuš-Trampuž, Sajič-Jakič. Mešane dvojice: l.Kurtič-Fresl, 2.Utič-Jakič, 3.Kopše-Sajič. Lestvica po 5.turnirju: Igor Trampuž (Spin) 414 točk, 2.Tilen Omahne (Spin) 390, 3.Mirko Bonšek (LJ) 374, 4.Gregor Cerjak (Spin) 361, 5.Iztok Ostrožnik (Spin) 302, 6.Uroš Starc (Spin) 255, 7.Matej Omahne (Lj) 200, 8.Igor Eržen (Kranj) 142, 9.Sašo Kurtič (Lj) 136, lO.Marko Zaletel (Spin) 126.(it) Smučanje BARCAFFE SKI OPEN 2001 Tekme za pokal Barcaffe ski open se kljub težavam s snegom vrstijo skorajda vsak vikend. Tako je 4.februarja potekala druga tekma, na kateri so zasavski smučarji dosegli vidne rezultate: - cicibanke letnik 91 in mlajše: 3.Nina Žnidar (Zagorje), 16.Sara Juvančič (Dobovec) in 19.Katja Murne (Zagorje), moški nad 30 let: 4.Igor Špajzer (Trbovlje), moški nad 50 let: 2.Srečko Forte (Trbovlje), ženske do 30 let: 2.Nataša Žnidar (Zagorje), 4.Beti Špajzer Klopčič (Trbovlje), ženske nad 30 let: 2.Irena Murne (Zagorje), 6.Alenka Kuhar (Radeče), ženske nad 50 let: l.Heda Kotar (Trbovlje), absolutno: 3. Heda Kotar. V nedeljo, 11.februarja pa je tretja tekma potekala v Kranjski Gori na FIS poligonu Podkoren. Rezultati zasavskih smučarjev: ciciban letnik 91 in mlajše: 3.Nina Žnidar (Zagorje), 24.Hana Brvar (Zagorje), 26.Katja Murne (Zagorje), ženske do 30 let: 2.Nataša Žnidar (Zagorje), 4. Beti Špajzer-Klopčič (Trbovlje), ženske nad 30 let: 2.Irena Murne (Zagorje), 4. Alenka Kuhar (Radeče), ženske nad 50 let: l.Heda Kotar (Trbovlje), absolutno: 4.Heda Kotar (Trbovlje), moški nad 30 let: 6.Igor Špajzer (Trbovlje), moški nad 40 let: 5.Jani Lazar (Zagorje), moški nad 50 let: 3.Srečko Forte (Trbovlje).(pm) Streljanje ZAGORJANKE IZVRSTNE TRETJE Nina, Barbara in Nika V Pokalu prijateljstva, tekmovanju v streljanju, kjer tekmujejo po turnirskem sistemu na 7 krogov, so "odstreljali" že 6 krogov. Strelsko društvo Okrogar Skvarča, ki tekmuje v kategoriji pionirk oziroma pionirjev, je na zadnji tekmi v Ljubljani zasedel odlično 3.mesto. Za omenjeno društvo so streljale Nina Veteršek, Barbara Volčanšek in Nika Bradač. 15. SVEČANA 2001 jr.r nn.j.cn.n Zasavski frker POŠKODOVAL OSEBNI AVTO Hrastnik, 29.1. je K.M. na PO Hrastnik prijavila, da ji je neznan voznik tovornega avtomobila dne 23.1. 2001 na parkirnem prostoru na pokopališču na Dolu poškodoval osebni avtomobil seat cordoba, po trčenju pa s kraja odpeljal. Policisti povzročitelja še iščejo. ZA 100.000 SIT ŠKODE Hrastnik, 5.2. ob 14.00 uri je O.J. iz Hrastnika vozil osebni avtomobil znamke škoda felicia po regionalni cesti kreda, na Cesti l.maja 68 pa zaradi prekratke varnostne razdalje osebni avtomobil VW jetta, ki ga je Vozili B^I. iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo za; najmanj 100.000 SIT škode, policisti pa so OJ. izdali plačilni nalog. vozil tovorni avtomobil fiat 'pantUtl^o—.—^ Prbovlje, 5—. ob 05.45 se je na magistralni regionalni cesti kreda iz smeri Tria Franca cesl|g?Trbov)je-Hrastnik zgodila prometna Na CeS^^edMier naj bi D.B. z avtobusom Kozarja proti Riklovem mostu.IJjii Cesti 1 .maja pa zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del nissana primera, ki gaje vozil K.M. Na vozilih je nastalo za okoli 80.000 SIT škode, policisti pa so K.S. izdali plačilni nalog. v Jr nepravilno prehiteval in je prišlo do trčenja. D.B. je potem s kraja nesreče odpeljal. Oškodovanka P.D. je peljala za njim in ga zaustavila v Gabrskem pri Iskri. V postopek so ga nato vzeli policisti. IZDAN PLAČILNI NALOG Trbovlje, 6.2. ob 19.00 uri je prišlo do prometne nesreče na Trgu Franca Fakina, kjer je T.B. nepravilno premikal avto in trčil v vozilo T.U. Storilcu je bil izdan plačilni nalog. IZSILIL PREDNOST Zagorje, 31.1. ob 1 1.15 uri se je zgodila prometna nesreča z materialno škodo pri Delozi. Voznik osebnega avtomobila R.P. je izsilil prednost vozniku G. A. Pri tem je nastalo za 120.000 SIT škode. Zoper R.P.-ja sledi predlog sodniku za prekrške. NESREČA V KRIŽIŠČU GRČAR Zagorje, dne 2.2. ob 15.10 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo v križišču Grčar, kjer je voznik osebnega vozila R.F. zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo Z.D.-ja. Nastala je materialna škoda, vozniku R.F. je bil izdan plačilni nalog. Aufbiks j 27.1. ob 17.40 uri so policisti intervenirali v gostinskem lokalu Henri bar v Hrastniku, kjer je steklenino razbijal pijan Č.J. iz Hrastnika in to zato, ker mu natakarica ni hotela postreči alkoholne pijače. Policisti so se z njim pogovorili in ga odstranili iz lokala, vendar seje Č.J. v lokal po odhodu policistov vrnil in s kršitvijo oziroma nadlegovanjem gostov nadaljeval, zahteval pa je tudi alkoholno pijačo. Policisti so mu zato odvzeli prostost, ga pridržali v prostoru za pridržanje do iztreznitve, zoper njega pa napisali tudi predlog SP-ju. j 28.1. ob 17.30 uri so policisti PO Hrastnik obravnavali M.M. iz Hrastnika, ki je pijan kričal po cesti, s prekrškom pa ni nameraval prenehati in je tudi žalil policiste. Zato so mu odvzeli prostost in ga pridržali do iztreznitve ter napisali predlog SP-ju. j 1.2. so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v Litiji. Patrulja je ugotovila, daje prišlo do spora v stanovanjski hiši zaradi popravila ventila. Lastnik ventila je napadel mehanika tako, da je vzel v roke sekiro in mehanika pregnal iz hiše. £ 1.2. ob 23.50 uri so policisti intervenirali Za Savo v Hrastniku, kjer naj bi K.A.-ja napadel sosed. Patrulja je ugotovila, daje sosed l.S. prišel do njega in sta se sprla, ker je K.A. preglasno navijal glasbo, nakar sta se še stepla. Oba bosta predlagana SP-ju. j 31.1. ob 23.58 uri so policiste obvestili, da naj bi na Koloniji l.maja v Trbovljah nekdo razgrajal in vrtel gasno glasbo. Patrulja je ugotovila, da gre za R.M.-ja, ki ga bodo predlagali SP-ju. £ 2.2. ob 16.10 uri so policisti intervenirali pri trgovini Adut v Zagorju, kjer je ležal pijan moški. Ugotovljeno je bilo, da gre za K.Z.-ja iz ‘Zagorja, ki je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ZD Zagorje. Zaradi kršenja javne morale je bil podan predlog SP-ju zoper K.Z.-ja. j 2.2. ob 23.30 uri so občani obvestili PP Trbovlje, da se iz stanovanja Ž.T. iz Loga sliši glasba, ki jih vznemirja. Na kraj so pohiteli policisti PO Hrastnik, kateri so dejansko ugotovili prekršek Ž.T. in mu zato izdali plačilni nalog. £ Že 3.2. ob 04.45 uri pa so zaradi enakega prekrška pohiteli še v stanovanje Č.F. na Trgu Franca Kozarja, kjer so zaradi poslušanja glasbe, s katero so bili moteni sosedi, tudi Č.F. izdali plačilni nalog. j 2.2. ob 21.55 uri so bili policisti poklicani na Šuštarjevo kolonijo v Trbovljah, kjer naj bi nekdo vlomil v stanovanje. Policisti so na kraju ugotovili, da je tja prišel K.T., ki je bil pod vplivom maliganov in skušal odkleniti napačna vrata. Policisti so ga odpeljali domov in mu pokazali prava vrata. j 4.2. ob 17.32 so bili policisti zaprošeni za intervencijo v ZD Trbovlje, kjer je bilo ugotovljeno, da je K.A. pripeljal v ZD svojega tasta, se sprl z zdravnikom in razgrajal, tako da ga bodo prijavili sodniku za prekrške. £ 5.2. ob 16.00 uri je Z.D. iz Hrastnika zaprosila policiste za intervencijo, ker je na dvorišču stanovanjske hiše na Novem Logu občan K.izzival njenega sina Z.D. Ko je Z.D. občana K. na početje opozorila, jo je pričel K.zmerjati in žaliti. Kljub hitri intervenciji je kršitelj K. že pred prihodom policistov odšel neznano kam, vendar je bil kasneje izsleden, nato pa zoper njega podan tudi predlog SP-ju. j 7.2. ob 07.40 uri so bili policisti obveščeni, da naj bi na tržnici v Trbovljah nekdo postavil stojnico na pločniku ter s tem oviral pešce. Patrulja je kršiteljici O.R. izdala plačilni nalog. £ 8.2. ob 01.40 uri sta pred lokalom Vrtinec v Trbovljah D.B. in J.M. pretepla U.P.-ja. Sledi predlog SP-ju. £ 8.2. so policisti intervenirali v lokalu Daj-dam v Veliki Kostrevnici, kjer je prišlo do razgrajanja gosta. Patrulja je ugotovila, daje bil gost močno pod vplivom alkohola in bo zoper njega podan predlog SP-ju. £ 8.2. so bili policisti obveščeni, da je prišlo v baru Flamingo do prepira med natakarico in gostom. Gost je grozil s pretepom, zato je bil predlagan SP-ju. £ 10.2. so policisti intervenirali v Strela baru v Hotiču, kjer je prišlo do spora in pretepa med več gosti. Eden med njimi je bil tudi poškodovan. £ 10.2. je prišlo v okolici Gabrovke do spora in pretepa med sosedoma. Eden je bil telesno poškodovan, oba pa se bosta znašla pri sodniku. £ 9.2. ob 11.25 so policiste zaprosili za intervencijo iz Upravne enote Trbovlje, kjer naj bi nekdo razgrajal in grozil pretepom referentov. Policisti so ugotovili, da gre za M.M.-ja, ki je pred prihodom policistov že odšel. Prijavili ga bodo SP-ju. 158. PROSINCA 2001 .Iv.? D Tl .i n TL r» OBEMA IZDAN NALOG Zagorje, 10.2. ob 16.30 uri je prišlo do prometne nesreče z materialno škodo na Polju, kjer je voznica K.G. z vozilom zavijala levo, pri tem pa ni vžgala smernika oziroma se ni prepričala, če to lahko varno stori. V levi bok vozila je tako trčil M.M. s kolesom z motorjem, ki se pred prehitevanjem prav tako ni prepričal, če to lahko varno stori. Voznici je bil izdan plačilni nalog, vozniku pa predlog SP-ju. VOZNIK ZAČETNIK Z ALKOHOLOM Zagorje, 10.2. ob 23.55 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na cesti Izlake - Kisovec, kjer je voznik O.D. zaradi vožnje preblizu desnega roba zapeljal s ceste ter se prevrnil v globok kanal, kjer je vozilo obstalo popolnoma uničeno. Voznik in sopotnik sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnico Trbovlje, kjer so ugotovili, da sta dobila lahke telesne poškodbe. Voznik (začetnik) je vozil pod vplivom alkohola in bo predlagan SP-ju. Litija, 2.2. se je v Ribčah zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti. Povzročitelj je dobil hude telesne poškodbe in je bil odpeljan v UKC Ljubljana. Litija, 2.2. so policisti obravnavali prometno nesrečo z manjšo materialno škodo z udelcžno službenega vozila. Voznica je na mostu trčila v službeno vozilo zaradi prekratke varnostne razdalje. Litija, 4.2. so policisti obravnavali prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da je do nesreče prišlo zaradi nepravilnega prečkanja ceste. Pešec je bil tudi pod vplivom alkohola in je bila zoper njega podana prijava SP-ju. Litija, 5.2. je prišlo do prometne nesreče na Ljubljanski cesti. Zaradi prekratke varnostne razdalje je prišlo do trčenja treh vozil, poškodovanih pa ni bilo. Litija, 5.2. seje na cesti Litija - Kresnice pri Pogoniku zgodila prometna nesreča zaradi vožnje po levi strani vozišča. Nastala je le manjša materialna škoda. Ravbajo kot srake Dne 1.2. ob 12.uri so policiste obvestili o tatvini iz Srednje tehniške šole, kjer je neznanec ukradel več mobitelov, denarja in dokumentov na škodo učencev. Storilca še iščejo. Dne 2.2. so policisti obravnavali tatvino dveh motornih žag v Litiji. Lastnik je oškodovan za 90.000 SIT. Dne 5.2. so policisti zabeležili vlom v trgovino King v Šmartnem, kjer je neznanec iz trgovine vzel 70 ur različnih znamk in cigarete različnih znamk v skupni vrednosti čez pol milijona tolarjev. Istega dne so policisti obravnavali tudi poskus vloma v trgovino Era v Šmartnem. Dne 6.2. so vlomili v bencinski servis Petrol Litija. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznanec razbil steklena vrata, prišel v notranjost, kjer je odtujil več predmetov in sicer 26.000 SIT gotovine, s polic pobral več mobitelov različnih znamk in mobi kartic različnih vrednosti. Lastnik je s tem oškodovan za milijon tolarjev. Dne 5.2. je neznan storilec iz osebnega avtomobila daevvoo lanos ukradel vozniško in prometno dovoljenje, potni list, osebno izkaznico in čekovno kartico s čeki, last M.J. iz Hrastnika in ga oškodoval za najmanj 30.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. Dne 4.2. ob 13.40 uri je policiste R.S. Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Avguština Padežnika iz Udmata pri Laškem, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in pisna ter ustna sožalja. Še posebej se zahvaljujemo dr.Meliti Zlatečan, medicinskima sestrama Ireni in Katji, medicinskemu tehniku Tomažu Kauzerju in vsem voznikom iz Zdravstvenega doma Laško, pulmologinji dr.Metki Podbregar in dr.medicine Draganu Kovačiču iz Bolnišnice Celje. Posebna zahvala je namenjena tudi gospodu dekanu za lepo opravljen obred in Ribiški družini Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Erna, sin Avgust z družino obvestil, da mu je neznani storilec preko noči vlomil v avto znamke yugo, ki ga je imel parkiranega pri bloku na Izlakah in iz njega odtujil avtoradio JVC in polico z zvočniki v vrednosti 124.000 SIT. Za neznancem policisti še poizvedujejo. Dne 8.2. ob 21.00 uri je U.A. policiste obvestila, da ji je pred lokalom Pepita nekdo odtujil GSM znamke nokia iz parkiranega avtomobila. Z zbiranjem obvestil so storilca že prijeli. Dne 10.2. ob 12.05 so policiste klicali v trgovino Tomas šport v Trbovljah. Dva mlajša moška naj bi prišla v trgovino, si ogledovala trenirke. Po odhodu dveh moških je prodajalka ugotovila, da manjkajo tri trenirke. Policisti moška še iščejo. Dne 11.2. so prijavili vlom v gostinski lokal Palma v Trbovljah. Zmanjkala je pijača in cigareti. Na podoben način je bilo vlomljeno tudi 13.2., ko je storilec prav tako odnesel pijačo in cigarete. POGREŠATE MOTOR? Dne 8.2. je patrulja PO Hrastnik ob potoku Boben našla kolo z motorjem znamke tomos APN 6. Ker lastnik ni znan, policisti naprošajo vse občane, naj se v primeru, da pogrešajo navedeno kolo z motorjem, zglasijo na PO Hrastnik, kjer je le-to shranjeno. OGROŽALI ZRAČNI PROMET Dne 2.2. so bili litijski policisti obveščeni o ogrožanju zračnega prometa s strani jadralnih padalcev. Policisti so na kraju legitimirali dva padalca, zoper katera bodo ustrezno ukrepali. UJELI TRI MAKEDONCE Dne 3.2. so policisti obravnavali tri ilegalce in sicer državljane Makedonije. Podan je bil predlog SP-ju, po končanem postopku pa so jih izročili v Ljubljano. : s POLICIJA OPOZARJA Glede na to, da se bližajo pustne prireditve, policija opozarja, da vozniki ne smejo voziti s pustnimi maskami. X. y 15. SVEČANA 2001 In F. J 1 GfilR r:j. | jjniJl | Brezplačne male oglase sprejemamo z izpolnjeno naročilnico na naslovu: Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. Stanovanja, parcele PRODAM manjšo parcelo v okolici Trbovelj, primerno za postavitv manjšega vikenda, tel.: 041/929-269 KUPIM enostanovanjsko hišo, tel.: 041/320-150 KUPIM garažo v Trbovljah, zaželjen el.priključek, tel.: 040/ 274-787 c«c nepRcmičninc Ulici) I. IMIIIR 7. TRBOVUE TEIM: miim, I5-M0 pitODM, p(iiiyp, itpiiovpči. mi, poiiovnm pitonoRov. V||((flD0V Ifl PPRCE1 PRODAM poslovni prostor v Trbovljah v izmeri 82 m2, ob glavni cesti, za trgovino ali gostinstvo, tel.: 050/615-421 PRODAMO eno in polsobno stanovanje 50 m2, vsi priključki, tel.: 56-28-279 ali 031/209-435 ZAMENJAM enosobno najemniški stanovanje (41 m2) v Hrastniku za dvo in pol ali trisobno v Hrastniku, tel.: 041/ 717-805 Avtomobili, deli PRODAM yugo 55, letnik 1989, bele barve, reg. do 07/ 2001, lepo ohranjen, cena po dogovoru, tel.: 56-30-216 ali 041/ 814-715 PRODAM lancio prismo 1600, letnik 88, el.pomik stekel, sivo kovinske barve, reg. celo leto, tel.: 56-66-882 Razno PRODAMO trgovinsko opremo, primerno tudi za drogerije oziroma butike, tel.: 56-49-240 ali 041/716-501 PRODAM subvvoofer znamke magnat X-force, 25 cm, 400-800 W, kot nov, vreden ogleda, cena po dogovoru, tel.: 041/457-711 PODJETJE NUJNO ZAPOSLI 5 sodelavcev za delo v komerciali, inf. od ponedeljka do petka med 7.30 in 9.uro na tel.: 041/368-699 Osebni stiki ŽENITNA AGENCIJA Majda ureja samo resne zveze s tujkami iz vzhodne Evrope, tel.: 041/884- Delo NUDIM varstvo vašemu otroku na svojem domu v Hrastniku, tel.: 041/209-609 za brezplačni mali oglas o Tekst: ................................ o ....................................... z U ....................................... > ^ Moj naslov: < N 334_______________________ ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.0.0., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715-735 Več bolečine povzroči misel na smrt, bot sama smrt. (Schopcnhttucr) Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice r VIDE PERME roj. ARH se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr.Francu Novaku, Nogometnemu klubu Zagorje, gospodu župniku za opravljen obred in Srečku Sušniku za odigrano tišino. Žalujoči: hčerki Dani in Vida z družino ter Damjan in Nataša Gl^rr^tu.J £ 15. SVEČANA 2(*)l Knjižnica Zagorje ob Savi VABI na literarni večer z Jožo Ocepek, ki bo v četrtek, 15. februarja ob 18. uri. Literarni večer bomo recitatorsko in glasbeno popestili. Vabimo tudi vaše prijatelje! ŠKLAB ORGANIZIRA smučanje, bordanje na Kobli 24.februarja 2001. Cena za šklabuce je 2.500 tolarjev, za ostale pa še 500 več. Avtobus bo vozil iz vseh trh dolin okrog 6.ure zjutraj. Info prijave: 041/25-50-25 (Ana). Vabljeni! KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta VABI na četrtkovo srečanje, ki bo 15.februarja 2001 ob 18.uri. Srečanje bo vodila Fanči Moljk, ki bo gostila avtorja knjige Moja pot do svetlobe Dušana Jesenška. Vabljeni! Knjižnica Toneta Seliškarja VABI na prireditve v februarju: - mladinski oddelek: sreda, 21.2. ob 17.uri kreativna dlavnica za otroke od 5 - 10 let (pustne maske), sreda 28.2. ob 17.uri pravljična ura za otroke od 6 - 10 let, - oddelek za odrasle: 19.2. - 2.3. "Pust prihaja", razstava beneških mask OŠ Alojza Hohkrauta. Zasavska ljudska univerza in Knjižnica Zagorje ob Savi VABITA v študijski krožek: beremo z Manco Košir, katerega prvo srečanje bo v petek, 16.februarja ob 18.uri v Knjižnici Zagorje. Vabljni najstniki kot tudi starejši, ki radi in z zanimanjem berete! Moški pevski zbor Zarja Trbovlje in Folklorna skupina Svobode Center Trbovlje PRIREJATA v okviru meseca kultur večer ljudskih psmi in plesov. Prikazali vam bodo dogodke, šege in običaje, ki so vezani na življenski ciklus človeka. Vabijo vas, da se jim pridružie v petek 16.2.2001 ob 19.uri v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Vabljeni! Foto klub Hrastnik VABI na ogled razstav fotografij Vzhodno češkega združenja fotografov, ki je na ogled v Zdravstvenem domu Hrastnik do I.marca 2001. Občina Trbovlje VABI na prireditve v mesecu kulture: - 15.februar ob 19.00 v Domu Svobode: Tradicionalni koncert Kompolčanov, - 22.februar ob 19.00 v Knjižnici Toneta Seliškarja: Literarni večer z Jožo Ocepek, - 23.februar ob 19.00 v Domu Svobode: Literarni večer Menartove poezije. Mladinsko gledališče Svoboda, - 23.februar ob 10.00 in 20.00 v Delavskem domu Trbovlje: Odrska predstava "Popoln korak?", EN KNAP, - 25.februar ob 17.30 v Domu upokojencev Franca Salamona: Koncert MoPZ Zarja, - 28.februar ob 19.00 v Domu svobode: Koncert kulturniških skupin Društva upokojencev Trbovlje. Vabljeni! DPM Trbovlje ORGANIZIRA pčitnišk dejavnosti: - 25.2. sprevod pustnih mask ob 15.uri na relaciji Pošta II - Delavski dom, - 27.2. motivacijska delavnica v sejni sobi. Ulica 1 .junija 4, I.nadstropje, prič tek ob 9.uri, - 1.3. motivacijska delavnica v sejni sobi, Ulica 1 .junija 4, I.nadstropje, pričetek ob 9.uri, - 28.2. in 2.3. igre na snegu in sankanje na Kleku (v primeru snega). Vabljeni! Sklad dela Zasavje VABI na dobrodelno prireditev v četrtek, 15.februarja ob 19.uri v gledališki dvorani Delavskega doma Zagorje. Program prireditve: 1. Podelitev nagrad za najboljše diplomske in magistrske naloge, 2. Pokopališka komedija Toneta Partljiča "Nasvidenje nad zvezdami" v izvedbi KD Svoboda Elektroelement Izlake. Vstopnice po ceni 500 SIT so na voljo v DD Zagorje ali na Skladu dela Zasavje, Gabrsko 12, Trbovlje, tel.: (56-34-220) vsak delovnik od 8. do 13.ure. Predstava ni v okviru abonmaja. Vabljeni! Knjižnica Zagorje ob Savi VABI Otroke od 4 - 9 let, da se v četrtek, 22. februarja ob 17. uri skupno IGRAJO GLEDALIŠČE. 28. februarja ob 10. uri pa bo film PASJA VISOKOST. L marec oh 10. uri se lahko osnovnošolci udeležijo slikanja na steklo za dan žena. Vabljeni! 15. SVEČANA 2001 fTT.n č u^rc Literarni večer v litijski 4 ## V # # knjižnici V torek, 6. februarja so v litijski knjižnici predstavili knjigo Vranov let v svobodo, ki jo je napisal Ralph Churches, avstralski prostovoljec v drugi svetovni vojni. Knjiga je izredno zanimiva, saj opistuje uspešen pobeg zavezniških vojakov iz nemškega ujetništva. Polje 98 vojakov leta 1944 vodila tudi čez ozemlje litijske občine, ko so v Hotiču prečkali reko Savo. Knjigo je v pogovoru s prevajalcem Ladom Poharjem in udeležencem prehoda preko Save, domačinom Vilijem Kosom predstavil Martin Brilej. Oba gosta prireditve sta opisala snidenje-z avtorjem, na katerega so slovenski partizani naredili globok vtis, prav tako tudi slovensko ljudstvo, ki je nesebično pomagalo pri pobegu zavezniških vojakov. Avtor je s svojo knjigo v tujini pomagal razrešiti tudi predstave o narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji, saj marsikomu ni bila jasna vloga, predvsem pa pomen partizanskih sil pri osvobajanju tega ozemlja. Ralph Churches je zgodbo zapisal tudi kot scenarij, po katerem je nastal dokumentarni film, ki ga je posnela nacionalna televizija in ga je predvajala tudi angleška BBC, videli pa so ga seveda tudi v Avstraliji. Prireditev je navdušila obiskovalce, ki so radi prisluhnili spominom Vilija Kosa, ki je pomagal pri prehodu skuine čez Savo, spominjal pa se je tudi začetkov vojne v Litiji. Za lažjo predstavo o vranovi zgodbi, so slišali nekaj odlomkov iz knjige, glasbenik Vili Kralj pa je zaigral še vedno priljubljene partizanske pesmi. Knjiga Vranov let v svobodo je bila v litijski knjižnici predstavljena kot prva knjižna novost, v svojem bogatem kulturnem programu pa knjižnica načrtuje vsaj eno literarno prireditev mesečno. Andreja Štuhec TRADICIONALNA PROSLAVA NA GEOSS-u Prejšnjo nedeljo, 04. februarja 2001 točno ob 14. uri (tradicionalno vsako prvo nedeljo v mesecu februarju in ne glede na vremenske razmere) se iz središča Slovenije -Spodnje Slivne zasliši daleč naokoli pesem katere verzi so vklesani v pomnik GEOSS - Prešernova Zdravljica - slovenska himna in tako gledališki igralec Jurij Suoček je v svojem govoru kritično ocenil TV nadaljevanko o Prešernu, predvsem delo scenarista, ki je osnova za uresničitev kateregakoli filma. »Če bi npr. filmski Prešeren prijel tolikokrat za pero, kot je za kozarec, potem bi se lahko domišljali, da gledamo nadaljevanko o pesniku.« je bilo tudi letos. Zbranim ob pomniku GEOSS jo je zapela operna pevka - mezzosopranistka Milena Morača. Slavnostni govornik na proslavi. V kulturnem programu so sodelovali še : moški pevski zbor »Lipa« Vače in družinsko gledališče Kolenc iz Vač.. M.Š. MVigpal Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ ^ »g možnostjo sponzoriranja postanite, 'UVCLU 1 p trženje in produkcija za gospodarsko 1 m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP _ .. . . 1/a . , , E-mail: atv.signal@siol.net 041 765-113 | NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! "h o fin n tl n si, 22.3.-20.4. Zadnje čase ste precej muhasti. Čeprav se zdi, da so vaše odločitve samo izraz trenutne volje, temu ni tako. Kar ste zadeževali v sebi mora pač priti na dan v takšni ali drugačni obliki. St.: 3 Veliko razmišljate o sebi. Ne dovolite, da bi vas dvomi oslabili. Kdor se zaveda svojih pomankljivosti, jih lahko tudi premaga. V ljubezni se je sreča začela končno obračati tudi vam v prid. Št.: 19. 21.4.-21.5. £?§■ 22.5.-21.6. Čeprav vas na delovnem mestu čaka kup dela, ki vas bo močno izčrpavalo, se boste doma hitro spet napolnili z energijo. Polni ste idej, kako preživeti prosti čas, tako da preprosto ne bote imeli časa za utrujenost. Št.: 10. f Pred vami so uspešni in u s t v a r j a 1 n i dnevi. Imeli boste občutek, da lahko končno najdete nekaj več časa tudi za vas resnično se prebujajo romantična čustva. Št.: 15. Čeprav vas v službo 22.6.-23.7. tiste stvari, veselijo. V 24.7.-23.8. morate sodc-lovati, če nočete potegniti krajšega konca. Bolj sproščeno vzdušje bo doma, kjer boste imeli vse, kar potrebujete. Št.: 7. Tokrat preprosto ne boste imeli nobenih težav. Sprostite se in uživajte vsak trenutek posebej. Nikar ne razmišljajte preveč o da si jih ne boste ustvarili kar sami. Preživite čim več časa s partnerjem. Št: 21. 24.8.-23.9. problemih. /Vača bodočnost Veliko je načinov, kako zlomiti srce zgodbe so polne strtih src zaradi ljubezni. Toda v resnici se je srce strlo, ker so mu odvzeli njegove sanje. Od 29.1. do 10.2.2001 seje rodilo v trbovljski porodnišnici dvanajst src, šest:šst, da jim nikoli nihče ne odvzel sanj! 29.1.2001 Polona Petauer, Mestni trg 5c, Trbovlje - sin Kristjan Dragica Guštin, Znojile lOa, Čemšenik - sin Sašo Grubin 1.2.2001 Romana Starc, Trg revolucije 13, Trbovlje - sin Urban Vesna Jamšek, Župa 11, Dobovec - hči Špela Lavrič Mateja Žužek, Cesta OF 33, Trbovlje - sin Marko 3.2.2001 Mirsada Pjevič, Opekarna I9a, Trbovlje - hči Lejla 4.2.2001 Damjana Kozole, Kompolje 3, Boštanj - hči Katja Jošt 5.2.2001 Mirjana Kellner, Naselje A.Kaple 7, Hrastnik - sin Jan Kellner 6.8.2001 Martina Zidar, Kostrevnica 5a, Izlake - hči Tea Marija Mizori Grobin, Pintarjeva 16, Zagorje - hči Tanaja Grobi n 9.2.2001 Marta Poglajen, Loke 12, Izlake - sin Nejc 10.2.2001 Darja Škrinjar, Razpotje 4, Izlake - hči Barbara egan trgovina Saša Pegan s.p Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: odpon. do petka 16-18 sobota 9 - 12 nedelja 10 -12 24.9.-23.10. Trdno ste odločeni, da boste izpeljali svoj načrt do konca, čeprav dobro veste, da se večkrat v zadnjem trenutku premislite, še posebej, če je pred vami pomembna odločitev. Osredotočite se na to, kaj je za vas dolgoročno bolje. Št.: 17. Zmogli boste postoriti več stvari kot ponavadi. Čeprav bo vaš urnik natrpan od jutra do večera, boste obdržali nasmeh na obrazu. Poskušajte se malo manj jeziti, če ne bo šlo vse tako, kot načrtujejte. Št.: 5. Potrebujete nekaj časa za počitek in sprostitev. Čeprav boste v prostem času nekoliko pasiv-23.11.-22.12. nejši, se ne obremenjujte s tem, da gre čas v nič. Včasih koristi tudi malce lenarjenja. S partnerjem bosta veliko razmišljala o prihodnosti. Št.: 23. Na delovnem mestu boste dobili nove za-dolžitve, kar vas h bo prav razve-lV selilo, saj ničesar ne sovražite bolj kot brezdelje in dolgčas. V prostem času se boste najbolje počutili v družbi prijateljev. Št.: 24. Večino svojega časa boste preživeli na delovnem mestu. Če ne dmgače, se boste doma v mislih 21.1. -19.2. vračali k službe- nim težavam. Zato se lahko zgodi, da vam bodo domači očitali, da jih zanemarjate. Št.: I. Čaka vas nekaj novih izzivov, ki vam ► jih ne bo težko premagati. Premislite, kaj bi radi 20.2. -21.3. spremenili v partnerskem odnosu. Partner bo imel posluh za vas, če se boste le obrnili nanj s pravimi besedami. Št.: 20. 23.12.-20.1. NAGRADNA KRIŽANKA -H NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: BOJAN ARKO SNEG NA PODLAGI AMERIŠKA POPEV- KARICA (TANITA) VELIKA, NEVARNA SLABOST ALENKA GODEC DRUŽINSKO IME RIMSKEGA PESNIKA OVIDA ORODJE ŽANJIC DIMETIL-BENZENI V PREMOGOVEM KATRANU RIBJE JAJČECE GOSPODARSKO MANJ VAŽEN POSEVEK NARAVNA ZNAMENITOST NA KANADSKO-AMER. MEJI RUSKI REŽISER (NIKOLAJ) ORIENTAL. BARVILO. KANJA HFNA LETALSKA FIGURA SLOVENSKI AFORIST PETAN ŠINIČIRO TOMONAGA KEMIJSKI ZNAK ZA ZELEZO EPONIMNI JUNAK LATINOV, LATIN TROPSKA RASTLINA Z GOMOLJI, KITAJSKI KROMPIR PRINA- ŠANJE JAPONSKA NABIRALKA BISEROV AKORD IZ TREH TONOV; TUDI TROJICA 5. ALI 7. DAN V MESECU V RIMSKEM KOLEDARJU SORODNICA ČEBELE MANJŠI STUDENEC OTOŠKA AVSTRAL- SKA ZVEZNA DRŽAVA FRANCOSKI IGRALEC (JEAN) F MOTNOST CEŠKO-SLOVENSKI REŽISER (FRANTISE K) TRSKI SORODNA, POMEMBNA MORSKA RIBA JUDOVSKI RELIGIOZNI Ml£ (Ul MISLEC URIEL) JUTRANJA ZMRZAL NA TRAVI NEMŠKI SLIKAR (LUDVVIG) JAPONSKI LITERAT (HAKUSEKI) PESTUNJA V RUSKEM OKOLJU EMIL ADAMIČ ANGLEŠKI ARHITEKT JONES (1573-1652) DARKO REKA V GRUZIJI. RION INSKRIP- CIJA SOVRAŽNICA ŽELEZA HEKTO- LITER GRŠKA MATI BOGOV VEK, DOBA. VEČNOST SEDEŽ NIZOZEMSKE IZRASTEK V USTIH GLAVNA TIROLSKA REKA. PRITOK OKUPA- TORJEV SODELAVEC, IZDAJALEC OČKA. ATEK RUDOLF NUREJEV NAŠ IGRALEC ŠUGMAN SLOVARČEK- TIKARAM: ameriška pevka FIAT: francoski igralec KNAUS: nemški slikar NJANJA: pestunja v ruskem okolju LATINUS: junak Latinov ENAJST Jožetu računanje ni šlo od rok, zato si je vedno pomagal s prsti.Učiteljica ga vpraša: "Jožek,'povej mi, koliko je 6 plus 3." Jožek hitro prešteje prste in izstreli: "Devet." "Sedaj pa daj roke za hrbet in mi odgovori. Koliko je 9 minus 5?" "Štiri." "Jožek, ne goljufaj in daj roke v žep ter izračunaj, koliko je 5 plus 5?" Jožko tuhta, brska s prsti po žepu in izstcli: "Enajst." ZELJE "Draga, želim odpotovati na Havaje." "Pomisli, koliko to slane!" "Nič." "Kako nič?" "Želje so vendar zastonj." BEDAK "Oprostite, kje je pošta?" "To ve vsak bedak." "Vem vem. Zato sem pa vprašal vas." ...da morajo japonska dekleta, ki se želijo posvetiti cenjenemu poklicu plesalke, obiskovati posebno šolo, v kateri so podvržene napornim vajam in železni disciplini. Med drugim morajo po več ur skupaj klečati, poglobljene v molitev in meditacijo. ...da bi po računih nekaterih geologov pepel in lava, ki so ju v tisočletjih izbruhali vsi vulkani na svetu, prekrila vso Evropo z 800 metrov debelo plastjo. ...da je v mošeji Ibn Tulim v Kairu, zgradili so jo v IX. stoletju, vodnjak, ki ga je sultan, po katerem se mošeja imenuje, dal zgraditi kot grob za svojega skrbnika. Ta ni bil v njem nikoli pokopan, vendar kljub temu že tisoč let ne uporabljajo vode iz vodnjaka, svojevrsten spomenik pa imajo še danes za mavzolej. ...da je. eden najpogostejših priimkov v anglosaških deželah gotovo Smith. Ocenjujejo, da je v Veliki Britaniji vsaj 800.000, v Združenih državah Amerike pa celo 1.700.000 ljudi s tem priimkom. ...da je za stavo od 26. do 28. junija 1975 pet študenk iz Portlanda v državi Maine 44 ur ena za drugo vrtelo palico, ne da bi ta enkrat samkrat padla na tla. TEMATSKE SUKOVNE KRImNKE o? tu V7, "1“* "1 iv i. L \f i 7, Iv 7 a 7, NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 1.3.2001 na naslov. UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.3/2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakalo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. TRBOVLJE Ob četrtkih 6.01) Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telelonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Izžrebanci nagradne križanke 1/2001 (nagrade nrispeva Vinkotisk Radeče); L; Praktična nagrada: Lucija Cvirn, Dolenja vas 47, Zagorje 2. : Praktična nagrada: Simon Grčar, Levstikova 9, Zagorje 3. : Praktična nagrada: Katja Podgoršek, Vodcnska 39, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc. C.20. julija 2c, Zagorje od 19.2. do 23.2.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.(10 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Rcdaklorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob lorkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.0(1 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 lfwwTpnnT [1 n © Kino Zagorje 15.2. Dobrodelna gledališka predstava KD Svoboda ETI Izlake; Tone Partljič; NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI, ob 19.30; 16.2. - 18.2. KRIK 3.DEL (srhljivka), pet., sob. in ned. ob 19.00; 17.2. - 20.2. PEKEL (akcija), sob., ned. ob 17.00, pon. in tor. ob 19.00; 21.2. - 25.2. HIPNOZA (triler), sre. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 22.2. - 27.2. BRODOLOM (pustolovska drama), čet., sob., ned., pon. in tor. ob 19.00; Kino Izlake 18.2. PEKEL (akcija) ob 19.15; 25.2. HIPNOZA (triler) ob 19.15; Kino Trbovlje 15.2. PLJUNI IN JO STISNI (komedija), čet. ob 20.00; sob. in ned. ob 18.00 in 20.00, tor. ob 18.00; 15.2. - 19.2. HIMALAJA (pustolovski), pet., pon. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00; 20.2. - 26.2. BRODOLOM (pustolovski), tor., čet., sob., pon. ob 20.00, sre. ob 17.00 in 20.00, ned. ob 18.00; 23.2. - 28.2. MORILEC MEHKEGA SRCA (komedija), pet., sob., ned., tor. ob 18.00, sre. ob 20.00; 27.2. - 28.2. DAJMO, PUNCE (komedija), tor. ob 20.00, sre. ob 18.00; Kino Hrastnik 15.2. -18.2. PLJUNI IN JO STISNI (komični kriminalni triler), čet., sob. in ned. ob 19.00; 16.2. - 18.2. TRČENI PROFESOR 2 (komedija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 19.2. - 20.2. NI KINO PREDSTAVE; 21.2. - 25.2. CHARLIEJEVI ANGELČKI (akcija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 23.2. - 25.2. DEVETA VRATA (triler), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 26.2. - 28.2. TARZAN (risani) pon. in tor. ob 10.00; 27.2. MIŠEK STUART L1TTLE (komedija), ob 10.00; 28.2. KRIK 3 (grozljivka) ob 19.00; Kino Dol pri Hrastniku 16.2. PLJUNI IN JO STISNI (komični kriminalni triler) ob 19.00; 23.3. CHARLIEJEVI ANGELČKI (akcija) ob 19.00; 28.2. MIŠEK STUART LITTLE (pustolovska komedija) J.j.Jr.rif KRATKOST SPOMINA V LITIJI Člani SLS SKD so ogorčeno okrcali ignorantstvo občine glede na mestno skupnost, KS... Pozabili so, da so prav njihovi pripadniki pred leti mestno skupnost temeljito ofrnažili... H000000RUK! IMPERIJ VRAČA UDAREC Hrastniški svetniki so od samega hudiča! Razkrinkali so udbomafijske posle svoje komunale! Le ta je namreč v drugi polovici leta bistveno več smeti pobrala, kot v preteklih letih. Hrasniški velemožje (in žene) se niso strinjali, da so Hrastničani večji packi postali. Pa so sešteli dve in dve, raziskali komunalno poslovanje in! Hopcefizelj, odkrili povečanje cene pod krinko! H0H0H0H0RUK! BILTEN ZAGORSKE OBČINE "HODI" DO ZASAVCA ŠEST DNI. PAČ MORA PREHODITI 15. POLDNEVNIK, PA PREMAGATI PODPOŠTENJAKOVE LINIJE... HORUK! PATENTI Predlagamo ga županom naših mest, kako rešiti kronično pomanjkanje parkirnih prostorov! HHH0000RUUUK! POMLAD SREDI ZIME - ZA LEPŠI KDNEC LIKDFA! Takole je Tomo Brezovar ujel v objektiv te dni spomladanske rožice. HORUK! Is I: r ice I goija G ošteta KAJ SE DOGAJA NA RTV? Žc takrat, ko so za predsednika sveta RTV imenovali nekdanjega predsednika ZLSD mag.Janeza Kocijančiča, sem spodaj podpisani izrazil strah pred politikanstvom v javni RTV. Potem je vladajoča večina leta 1999 v državnem zboru (LDS,SLS in Desus s pomočjo ZLSD) odpravila še obvezno soglasje novinarjev javnega zavoda RTV k imenovanju urednikov, kar pomeni, da so bili uredniki imenovani brez podpore novinarjev. Tak žalosten primer je Lado Ambrožič, ki je imel podporo novinarjev, pa gaje na mestu šefa informativnega programa zamenjal Uroš Lipovščck, ki podpore novinarjev ni imel. Nekaj podobnega se dogaja letos, ko je svet RTV ponovno imenoval Janeza Čadeža za generalnega direktorja, povsem v nasprotju z željo sindikata - vodi ga odličen novinar Rajko Gerič, ki je očitno zaradi svoje pokončnosti vse bolj na stranskem tiru - ki o njemu meni, da je bil slab direktor in kot tak neustrezen za ponovitev mandata. Če bo Čadeža podprla-potrdila še vladajoča večina v državnem zboru (ki ima zadnjo besedo), potem se lahko v Sloveniji nadejamo protestov, podobnim na Češkem. Tako kot sedaj, jih bom podpiral tudi takrat. Novinarje namreč. MATJAŽ ŠVAGAN Velikokrat sem spodaj podpisani zapisal tudi kakšno čez župana in politika Matjaža Švagana. Pred kratkim meje s svojim socialnim čutom prepričal, da zapišem o njemu še kakšno pohvalno. Naj sc ne strinjam v celoti z njegovim delom, ki ga opravlja kot župan ali politik, mu pa socialni čut vendarle moram priznati. Želim si le, da ga ohrani še v bodoče, saj, čc bo še naprej opravljal javne funkcije, bodo tega predvsem veseli tisti, ki se bodo borili za delovna mesta in tisti, ki bodo ostali brez dela in denarja za preživetje. ŠKODA Ker se v zagorskem Pon-do-kwan klubu dekleta in njihovi trenerji nc odločajo za borbe na turnirjih. V glasbenih katah, kijih izvajajo, smo imeli marsikaj videti. Če so le pol tako dobre tudi v borbah, potem.... ČISTO PRAVA DEZINFORMACIJA »Na Milan. spij. Saj veš, v vinu je resnica. Te pa vam politikom še kako manjka.« SATIRA /MARJANOVO POLAGANJE rtOBITELKABLA Medtem, ko v Marjanovi ekipi položitev Mobitel kabla načrtujejo, se Telekomovi delavci zaradi neumnega kopanja jarkov hudujejo. A vse to nič ne pomaga, saj Marjan še vedno je prvi telefonist, kar pri mnogih konkurentih (npr.Zupan) za njegov (pre) stol vzbuja zavist. Igor Goite Pakel premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Trigla\ vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust. • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Za\arovalnice Trigla\ boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje