i i “zoisove” — 2009/3/30 — 17:37 — page 28 — #4 i i i i i i Vesti MATEMATI ˇ CNE NOVICE Matematik – najboljˇ si poklic? Na internetnem portalu [1], namenjenemu iskanju zaposlitev v ZDA, najdemo seznam najboljˇ sih oziroma najslabˇ sih poklicev, ki je zbudil pozor- nost tudi v nekaterih uglednih mnoˇ ziˇ cnih medijih. Seveda je vsako tako razvrˇ sˇ canje nezanesljivo. Tokrat avtorji razloˇ zijo tudi metodologijo. Velik poudarek je bil dan tveganjem in stresu na delovnem mestu. Kakorkoli ˇ ze, po tej listi so na trinajst najboljˇ sih mestih (ameriˇ sko metodologijo sem poskuˇ sal pribliˇ zati naˇ sim razmeram): matematik, aktuar, statistik, biolog, raˇ cunalniˇ ski inˇ zenir – razvijalec programske opreme, raˇ cunalniˇ ski inˇ zenir – analitik, zgodovinar, sociolog, industrijski oblikovalec (ta poklic v ZDA zahteva tudi nekaj tehniˇ cnega znanja), raˇ cunovodja, ekonomist – analitik, filozof, fizik. Na petnajstem mestu je meteorolog, na dvajsetem astronom. Seznam kaˇ ze na to, da v ZDA primanjkuje in bo primanjkovalo strokovnja- kov doloˇ cenih profilov, predvsem na naravoslovno-tehniˇ cnem podroˇ cju, pa tudi – presenetljivo – na nekaterih humanistiˇ cnih podroˇ cjih. Kot nekakˇ sno protiuteˇ z omenimo tudi seznam [2] deset poklicev v ZDA, ki ˇ cloveku prinaˇ sajo najveˇ cje zadovoljstvo. Na desetem mestu so inˇ zenirji v operativi, sicer pa na tem seznamu ni prej omenjenih poklicev. (Na njem je sicer veˇ c zaposlitev, ki zahtevajo posebno nadarjenost ali usmeritev in zanje je vˇ casih teˇ ze najti delovno mesto.) Najmanj zadovoljni s svojim poklicem sokrovci. ˇ StudijojeizvedelCenter za raziskavo javnega mnenjanaUniverzi v Chicagu, kijemeriltudiobˇ cutenjesreˇ ceprizaposlenih. Nasedmemmestu najbolj sreˇ cnih so ” znanstveni tehniki“ (kamor bi spadali recimo diplomanti naˇ se Fizikalne merilne tehnike) in na devetem mestu inˇ zenirji v industriji. Ali je matematika platonistiˇ cni objekt ali socialni konstrukt? Zanimiva razprava na to temo v zadnji ˇ stevilki revije EMS Newsletter [3] bo verjetno pritegnila tudi tiste, ki jih filozofija sicer ne zanima. Dva odliˇ cna matematika zagovarjata razliˇ cne poglede in oba imata svoj prav, predvsem pa povesta marsikaj zanimivega. To je nadaljevanje debate iz prejˇ snjih ˇ stevilk glasila Evropskega matematiˇ cnega druˇ stva. Kongres mladih matematikov srednjeˇ solcev Vpravkaromenjenireviji[3]najdemoporoˇ cilooosmemkongresumladih matematikov srednjeˇ solcev (Junior mathematical congress), ki je bil poleti 2008 v nemˇ skem mestu Jena. Udeleˇ zenci so predstavili svoje raziskovalne naloge. Naslednja kongresa bosta 2010 v bolgarskem mestu Ruse ob Donavi in 2012 v Edinburghu na ˇ Skotskem. Kljub pozivu k udeleˇ zbi pa ˇ zal ni naslovov organizatorjev; verjetno se bodoˇ se pojavili, morda na novi spletni strani Evropskega matematiˇ cnega druˇ stva [4]. 28 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 1 i i “zoisove” — 2009/3/30 — 17:37 — page 29 — #5 i i i i i i Matematiˇ cne novice Mimogrede, v isti reviji [3] najdemo ˇ se analizo kit in drugih vzorcev v pletenju in kvaˇ ckanju. Digitalna knjiˇ znica matematiˇ cnih funkcij in prevajalnik iz L A T E Xa v XML Na spletnem naslovu [5] imamo predogled majhnega dela digitalne knji- ˇ znicematematiˇ cnihfunkcij,kisezgledujepoznanempriroˇ cnikuzaspecialne funkcijeAbramowitz-Stegun, HandbookofMathematicalFunctions. Posame- zna poglavja so na novo napisali strokovnjaki za posamezna podroˇ cja. Delo naj bi letos izˇ slo tudi v knjiˇ zni obliki. Na gornjem naslovu pa bo prosto dostopno, skupaj s povezavami, ki bodo omogoˇ cale raˇ cunanje in risanje. Gostitelj spletne strani je ameriˇ ski National Institute of Standards and Te- chnology. Pri delu nastaja tudi prevajalnik iz L A T E Xa v spletu prilagojen jezik XML. V ˇ se ne dokonˇ cni obliki ga lahko preskusimo na [6]. LITERATURA [1] JobsRated.com – A Comprehensive Ranking of 200 Different Jobs, . [2] Tom W. Smith, Job Satisfaction in the United States, . [3] EMS Newsletter December 2008, . [4] The European Mathematical Society, . [5] NIST Digital Library of Mathematical Functions, . [6] L A T E XML: A LaTeX to XML Converter, . Peter Legiˇ sa DMFA SLOVENIJE V ZADNJIH DESETIH LETIH V obdobju zadnjih desetih let so se v ˇ zivljenju druˇ stva pokazale nekatere stal- nice, ki ˇ se danes doloˇ cajo njegovo delovanje. V tem sestavku jih bom skuˇ sal na kratko orisati, kakor jih paˇ c vidim s svojimi skromnimi dveletnimi izkuˇ snjami, ki sem si jih pridobil kot predsednik druˇ stva od novembra 2006 do novembra 2008. Brez prebiranja razliˇ cnih zapisnikov in poroˇ cil o delu ter zlasti pogovorov z dolgo- letnimi ˇ clani druˇ stva tega seveda ne bi mogel storiti. Zato se njim in vsem drugim kolegom, ki so mi posredovali pomembne informacije ali me opozorili na napake, za pomoˇ c iskreno zahvaljujem. 1. Razmah tekmovanj Tekmovanja iz matematike in fizike za osnovnoˇ solce in srednjeˇ solce so naˇ sa tradicionalna dejavnost, s katero se lahko pohvalimo. V zadnjem desetletju so se kveˇ cjemu ˇ se okrepila. Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 1 29