60. številka.
(v Trstu, v torek zvečer dne 19 maja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
lihaja po trikrat na teden ▼ testih ia-danjih ob tovklh, ćetrtklh in aobotfth. Z jutranje izdanje izhaja ob 6. nri zjutraj, rečemo pa ob 7. uri večer, — Obojno izd An je atane : *a Jeden meseo . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri mesec. , , 3,— ,	- 4..i0
« pol leta ... 6.- . „ , ta. ve« Into . . „ 12.— . , _l*._
Naročnino je plačevati naprej na naroftbe brez priložene naročnine te oprava ao ozira.
Posamične Storilko se dobivajo v pio-dajainicah tobaka v 1r*tu po S ar/t. izven Trsta po A nvč.
EDINOST
Oglasi ao račnne po tarifa v petita; ia naslove z debelimi Ar kan i ae plačajo prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana, oniartnice in javne zahvale, do* ma^i oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvo alioa Caserma ftt 13. Vsako pismo mora biti frank ovano. kor nef rankovaua se no
sprojamajo. Rokooisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino piv o«lo hit. 3. TI. nadet. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao prosto poitnin«.
GI
liti č
ko.
P „t ecMn««M J« mm".
Vipavska železnica.
Mip.olega petka predložila je vlada poslanski zbornici zakonski načrt v zagotovljenje raznih že-leznic nižjega reda v letu 1896. Le o železnici Gorica-Ajdovščina pravi zakonski načrt v §. 2, da je to črto smatrati glavno železnico toliko po iye smšri, kolikor po razmerju v strminah. Ta železnica se zgradi torej z normalnim tirom, iz česar je sklepati, da se skoro podaljša ali do Logatca ali do Postojine. Iz utemeljevanja gori oire-njenega zakonskega nacrta razvidimo, da bode železnica Gorica-Ajdovščiua dolga 30*4 kilometre; efektivni stroški bodo znašali 1,635.000 gld. z vštetimi 147000 gld. za vozove, 42600 gld. za interkalarne obresti in 20000 gl. za rezervni zaklad.
Nadalje posnemamo iz utemeljevanja: Začetek tej lokalni železnici bode v Gorici na postaji južne železnice. Od tu se obrne najprej do Bilij in bode sledila potem reki Vipavi do Ustja. Zadnja postaja bode južno-zapadno od Ajdovščine.
Za to železnico je veliko zanimanje ne le med lokalnimi interesenti, ampak po vsej deželi; namen pa jej je, da izdatno zboljša pridobninske razmere v propadajoči vipavski dolini. Prebivalci se v glavnem bavijo z vinarstvom in sadjarstvom. A ravno razprodaja teli izdelkov se mora boriti velikimi težavami vsled dragih in nedostatnih občil v tein delu dežele. Znižanje voznine, kakoršno je možno po železnici, je pač najprimerneje sredstvo v to, da se bodo sadni pridelki, kojih je v obilici in v izborni kakovosti, mogli prodajati po dobrih cenah tudi v najdaljnjeje kraje in da se tako povzdignejo zaslužki obuboženega prebivalstva.
Kakor poljedelstvo, tako trpe po vipavski dolini vsled pomanjkanja občil tudi razna industrijska podjetja: mnogo žag, umetni mlin v Ajdovščini, tovarna kotlov in valjalnica na Fužinah itd. A sicer so dani vsi pogoji za vspešni razvoj teh industrij. Zdatnega zboljšanja neugodnih gospodarskih odnošajev je pa tem gotoveje pričakovati od te železnice, ker se bodo potem lahko intev-livneje izkoriščali tudi državni gozdovi v tem delu dežele.
PODLISTEK.
ČeSki spisal Aug. Evg. Mužik; prevel I. P.
(Konec.)
Zakon Jana Jirdta bil je srečen, to je takov, kakor so zakoni v vseh slučajih, kjer ni časa, da se porodć notranji konflikti in se vsa dotika zakonskih omejuje samo na tekoče, čisto zunanje dogodke. Samo jedenkrat v vsem svojem življenji razjezil se je bil v istini nad svojo ženo. To je bilo takrat, ko se je odločila v nepremišljenem trenotku, malo ohladiti preveč razgreto fantazijo soprogovo.
„Pojdi, pojdi", rekla je. „Zaman vznemirjaš deco! Deca je deca in zato ti veruje. Ko pa narastejo, spoznajo, da je vse to prazna bajka. Že deset let govoriš vsak trenutek, da nas vse popelješ tje, a glej! sam nisi bil doma — niti sitm ne veš, kako dolgo je temu. Ti pojdeš, da, z deco — v zlati kočiji!"
„Da, pojdem, pojdem, da veš ! I ti, i deca, vsi pojdemo!"
In soprog se je razburil, da ste se mu v
Ta železnica je namenjena v prvi vrsti krajnim prometnim potrebam, a bode tudi prometno-poli-tiške važnosti, ker jo je smatrati prvim k o r a-k o m do železnice Gorica-Postojina, koja poslednja železnica bi značila dragoceno popolnjenje železniškega omrežja na jugozapadu monarhije. Ta e-ventuvalnost se bode morala pošte vati o gradnji Železnice Gorica-Ajdovščina v tem zmislu, da se bode ravnati glede smeri in strmcev po pravilih, veljavnih za glavne železnice.
V nabavo potrebnega efektivnega naložnega kapitala 1,635.000 gld. dovoli se temu podjetju državna garancija čistega letnega dohodka za o-brestovanje in poplačanje prioritetnega kapitala v najvišem znesku 1,516 000 gld. — ; toda le pod tem pogojem, da prevzamejo dežela in interesenti za najmanje 150.000 gld. prvotnih delnic delniške družbe, ki se ima zasnovati, in sicer po polni normalni vrednosti. Pri tem je opaziti, da je že sklenil deželni zbor goriški, da nakloni za to podjetje 100.000 gld. za prvotne delnice, tako, da bode interesentom nabrati le prispevek 50.000 gld.
Glasom proračunjenja o dohodkih te železnice je računati s prvega na letni čisti dohodek 36.000 gld., pozneje pa 49.000 gld. Vsled gori označene državne garancije naraste torej državi letno breme 29.500 gld,, pozneje 15.500 gld. Vlada pa meni, da gospodarska in skupnodržavna važnost te železnice — tako zaključuje utemeljevanja — opravičuje to breme.
DOPISI.
Iz učiteljskih krogov. — Odgovor dopisuiku iz Gorice v 56. št. „Ed." (Konec.) Drug dopisnik nam piše:
V goriškem okraju je učiteljev, ki službujejo že od 1874. leta in imajo še plačo 400 gld. in drugi, ki službiyejo od 1861. leta s plačo 500 gl. En primer: Neki nečak službuje od 1871. leta in je v I. plač. vrsti, tovariši njegovi, službujoči od 1874. leta naprej, so pa še v III. plač. vrsti; taka je pravica v goriškem okraju! In pri takih pla-
očeh zabliskali dve debeli solzi. Čutil je, kako se trga poslednje predivo njegovih iluzij vsled ostrega, nemilosrdnoga napada ženine dvojbe in drobni črviček dvoma počel je neprenehoma naglodavati i ujegovo notranjost. Toda takoj udušil ga je zopet z vso vero vsega svojega življenja — čemu bi mu neki bilo življenje brez upa, da bode svoj dom vendar jedenkrat videl!
Med tem je dorasla deca, ne da bi bila tudi samo jedenkrat uzrla zaželeni raj svojega očeta. Z lahko svojo mislijo, pristopno vsem utiskom mladosti, prešla je očetov idejal, potlačujč ga vedno bolj in bolj v o/.adje v načrtih in računih rodbinskih. Jan ostal je tu sam, edini vernik v ozkem krogu nerazumnih duš, in veren svojim sanjam videval vedno svoj rojstni kraj, vsaj v duhu, v trenotkih počitka. Sledil je cilj življenja osob, ki so mu bile nekdaj prirasle k srcu; toda te so že davno pozabile nanj ; niti se ga niso več spominjale. Da, premnoge izmed njih bile so že davno umrle, toda Jan JirAt umeščaval jih je še vedno v vrste živili ter se veselil na sestanek.
S tem svojim življenjem, zanesenim v daljavo kakor zanese burja ptiča z zlomljenima perutnicama daleč proč od njegove namerovane poti,
čah in razmerah naj bi učitelji lepo molčali, bili zadovoljni, po svojem stanu primerno živeli, svojo deco lepo odgojali in zraven tega še po mogočnosti tudi kaj žrtvovali za narod! Kako je možno zahtevati vse to od učitelja z družino pri borni plači 400 gld.?
Če se pa malce potožimo, brž s kolom po nas nezadovoljnežih, nenasitnežih !
Učiteljstvo goriško že nad 10 let prosi zboljšanja, a do sedaj še brez vspeha.
Priznava se sicer od vseh strani, da so učiteljske plače premajhne, a stori se pa ne ničesar. Toda gospođa, s samimi lepimi besedami nam ni še prav nič pomagano, ampak tako ravnanje je bolj podobno roganju nego sočuvstvovanju.
Učitelji smo zelo skromni v svojih prošnjah; ne prosimo, kdo ve koliko, marveč le primerno našemu stanu in našim potrebam, čemur pa plača 400 gld. v današnjih dneh ne odgovarja. Izgovori, da dežela je uboga, da ne more več prenašati, ne veljajo. Ako se najde denar, ko gre za druge potrebe, koliko bolj bi se moral najti v ta namen: za narodne učitelje, oziroma za narodno odgojo, kajti le zadovoljen in vesel učitelj more izpolnjevati dolžnosti svojega stanu. In vprašal bi kmeta, kateri davek, ki ga plačuje, mu prinaša več dobička nego davek za šolo ? 1 Ali ni vsacega pravega očeta prva skrb in dolžnost skibeti za pouk in odgojo otrok ? Mislim torej, da bi bilo le malo davkoplačevalcev (izvzemši nasprotnike napredka in šole in našuntane), ki bi ne bili voljni darovati še	več v ta namen. Če se niso naši po-
slanci zamerili, ko so v državnem zboru glasovali za zboljšanje plač uradnikom in za druge potrebe, bi bilo nespainetuo trditi, da se zamerijo, če privolijo kaj več za šolo in učitelje, iste učitelje, ki poučujejo in odgajajo lastno njih deco. Res je sicer, da so ital. poslauci protivni zboljšanju naših plač, ali to bi se bilo morda dalo doseči tudi proti njihovi volji, kakor se je zgodilo glede podpore obrtni šoli. Vendar hvala poslancem vsaj za to, kar so storili, da bi se le uresničilo in izvelo; da bi le ne strohuel oni načrt kje v deželni hiši 1 Ako bi morali pa doživeti tudi to
življenjem, ki se nikdar ne povrne tja, kamor želi
—	s tem življenjem, vzraslim v globini duše, a izsmehovanim od najbližjih sorodnikov, priklenjen z mogočnimi verigami na nove ljudi, kateri ga ne razumejo in niti ne občutijo istih nedolžnih želja
—	vleče se Jan Jirdt po svetu dalje.
Kako neki to konča?
Globoka ljubezen do rojstnega kotička iu vedno bdćči, večno mučni čut, da spada v daljnje kraje, živi v njem leta iu leta uepomanjšan, dd, še raste vedno bolj in bolj.
Zdi se mi, da se te iluzije Jana Jirdta ne uresničijo nikdar, toda vzrok so jim njegove nade in neumorne življenske sile. Gotovo vem, da i na smrtni postelji ne bode verjel, da je bolan, da je vsega konec iu da ne zagleda nikdar, nikdar več doma svojega. Jan Jirdt umre istotako, toda v sladki veri, da ozdravi čim preje in da uzre ven-dar-le svoje domovje. Spoznanje, da se to nikdar ne zgodi, da je konec vsega, provzročilo bi mu takoj drugačno smrt, mnogo grozuejo ; obupno in smrtnogrozno strezujenje človeka, ki ima biti pokopan za vse Čase v tujo zemljo! Saj v taki zemlji tudi po smrti ne more zadobiti tako iskreno zaželjenega počitka!
iznenađenje, tedaj bi si že morali poiskati druzih poti ! —
Dovoljujem si ob tej priliki izraziti nekoliko misli v tem obziru. Naša .Zaveza" ali katera druga bi morala sklicati nekak shod, kjer bi bilo po mogočnosti zastopano učiteljstvo vseh avstrijskih kronovin. (Vzgledujuio se na družili stanovih !). Tu bi se izdelal nekak skupen načrt učiteljskim plačam in določil miuiinum.
Ta naj bi se potem predložil državnemu zboru, ki naj bi že enkrat rešil to zadevo. Ako smo v svojih dolžnostih navezani na državne zakone, je opravičeno tudi, da bi država skrbela za naše plače, vsaj toliko, da bi določila minimum. Po tej poti, mislim, prišli bi prej do cilja.
Kakor sem omenjal že, je na Goriškem učiteljev, ki službujejo že 22 let, a imajo plačo 400 gld., na Štajerskem pa dobi vsak v najslabšem položaju po 10 letnem službovanji plačo 600 gld. s petletnicami po 60 (pri nas le 40). Zlasti če-trtdetnikom v Kopru svetujem, da dobro premislijo, pred no prosijo za katero mesto na Goriškem, zlasti v goriškem okraju, kjer vladajo najslabše razmere in se z učiteljstvoni najstrožje postopa.
Ako bo učiteljstvo delovalo v tem smislu, se pomanjkanje učiteljev še povekša, kar bo gotovo ugajalo onim davkoplačevalcem, ki ne privoščijo učiteljem poštenega življenja! Vidite dragi tovariši, tia ta način pomoremo tudi ubogi deželi, da ne bo imela toliko „nepotrebnih* stroškov za šolo in učiteljstvo, kajti če ne bo učiteljev, jih ne bo treba plačevati, šolske zgrade se pa lahko uporabijo v kako občinsko potrebo, ki je nujnejša nego odgoja mladine. Upam, da se o tem predlogu ne bodo spotikali dotični davkoplačevalci.
Iz Gorice, 14. maja. (Drugo izdanje ajše viške afere.) [Izv. dopis.] Kdo se ce-njeuih čitateljev „Edinosti' ne spominja na ajše-viško afero, ki se je vršila pred več leti 1 Takrat je zapadlo kazenskemu zakonu več slovenskih mladeničev, ker so branili čast slovenske zastave proti goriškim laškim olikanceui. Slovenci so bili toženi — iu obsojeni. Uprav tako bode v spominu čitateljem tudi podgorski nai>ad. Tudi tukaj so bili žrtev slovenski mladeniči, ki so sicer zajeli obilo laške mestne prosvete goriške.	;
A sedaj je prišla na vrsto zopet druga, aj-ševiški aferi slična razprava. Dne 19. marca ali na Jožefovo, šlo je z lova po dunajski cesti proti mestu nekaj nedeljskih lovcev, častnikov v civilu, med temi stotnik M ii 11 e r, nadporočnik A u e r, baron Kuhn (sin F. Z. M. Kuhna) ter njih sluga. Iz inesta proti .Bajti« šlo je nekaj mladeničev od 16. do 19. leta, popevaje pesmi. Nekdo iz družbe se je baje rogal mladeničem ter rekel .verfluchte Italiener", na kar se je jeden mladeničev postavil po robu rekši jim, če so pijani, naj gredo spat. Lovci so bili oboroženi, mladeniči goloroki; ker je jeden mladeničev vrgel pest peska baronu Kuhnu v hrbet, zapodil se je stotnik Mtiller za mladeničem ter ujel jednega in ga s palico pretepel ter potem izročil svojemu slugi; istočasno je bilo slišati strel iz puške, katerega je sprožil proti mladeničem jeden član družbe. Ta strel je dal povoda, da je pričelo lučanje kamenja, na kar sta sledila zopet nova dva strela in sicer ne v zrak, kajti zadela sta v stebla prav nizko od tal, kar se je dokazalo o komisijski preiskavi. Jeden mladeničev je trdil cel6, da mu je kroglja preluknjala klobuk. Ujetega mladeuiča so pretepali s palicami vse do mesta, kjer so ga izročili policijskemu komisarju na daljnje postopanje. Redarstvo je postopalo uradno. Zaprlo je del mladeničev — 7 na številu — ter izročilo iste državnemu pravdništvu. Goriški „Corriere" je hitro na to prinesel vest, da so Slovenci napadli meščane. Mimogrede bodi po-vedauo, da vsi mladeniči tičijo pod oblastjo goriškega mesta ter da so obiskovali po mestu, ustanovljene šole! Mimo tega pa se je dokazalo pri glavni razpravi, da isti ne čutijo s 1 o -vensko-narodnoter da deloma niti citati ne znajo. Tako je poskrbelo goriško mesto za njih odgojo; in taka vzgoja je bila uzrok, da se mladeniči niso boljše vedli nasproti gosposkim mestnim lovcem ali častnikom v civilni opravi. Državno pravdništvo, o«iroma drž. pravdnik C a-n e v a r i, sestavil je obtožnico proti osmim mladeničem, ki so se zagovarjali dne 13. t. m. pred okrožnim sodiščem v Gorici. V obtožnici je nagta-
šal tudi narodnostna nasprotstva (antagonismo na-zionale) ter na podlagi istih podkrepljeval goriškemu sodišču svojo obtožnico. Vso preiskavo je imel v rekah preiskovalni sodnik M u s i n a, kateri je znan kakor neprijatelj slovenske besede, posebno pa uradovanja. Sodniki so bili: svetovalec Schwar-da, predsednik, Giroucoli in deli' Ara sodnika. Mladeniči so govorili slovenski, obtožnica je bila laška. Razprava se je vodila v vseh treh jezikih : italijanski, nemški in slovenski.
Državno pravdništvo je zastopal dr. S a n-z i n, branitelj je bil dr. Stanič. Iz poročila je posneti, da so bili glavne priče gospodje lovci, ki so streljali na goloroke mladeniče. Priče so priznale, da je stotnik Mitller pretepel ujetega mladeniča — a on sam je priznal, da je z 1 o in i I svojo palico na hrbtu mladeniče-vem. Branitelj dr. Stanič so je bil odločno uprl proti prisegi stotnikovi, aklicevaje se na to, da je bil stotnik večkrat že v konfliktu s civilisti ter da se vrši proti njemu preiskava radi pretepanja nekega narednika in da ga je on (zagovornik) ovadil pristojni vojaški oblastniji radi neumestnega uporabljanja ubijalnega orožja. Sodffiče ni ugodilo zahtevi braniteljevi. Tekom razprave je zahteval branitelj, naj sodišče dožene resnico, v kolikor se dostaje njegovih navajanj proti stotniku, da bode moglo temeljiteje izreči svojo razsodbo; zahteval je tudi, n^j se prečita njegova ovadba, da sta bila istotako napadena tudi dva duhovnika na poti proti „Bajti" od izvestnih Častnikov, ki soju počastili z besedo „pfaff*. To vse je zahteval branitelj, da dokaže prave izzivalce. Toda sodišče ni hotelo upoštevati vsega tega. Od obtožencev je bilo obsojenih pet in sicer od 5 do 6 mesecev ; trije so bili oproščeni. Zanimivo je bilo pri razpravi to, da ni zastopal svoje obtožnice državni pravdnik C a n c v a r i sam, marveč je poslat v boj svojega namestnika, kateri je v svojem govoru ovrgel važnost trditve v obtožnici glede narodne nestrpnosti, kajti priznal je, da pri obtožencih ni niti sledu narodnega duha ter da on (tožitelj) odreka vsemu temu Uakoršnokoli politično važnost. To priznanje je tem važniše, ker je obtožnica bila nekako osoljena s povdarkom o narodnem nasprot-stvu, ki je baje mladenče privedlo do izgreda. Zel6 zanimiva so bila izvajanja branitelja dr. Staniča. S podprtimi razlogi je dokazoval, da bi morale sedeti na zatoženi klopi glavne priče, kajti one so zgrešile prav za prav; kajti ne le, da se niso izognile neolikanim mladeničem, marveč so celd uporabile orožje, kar je dovoljeno le v skrajni sili. Streljali da so v goloroke mladeniče brez o-zira na to, da bi bili lahko zadeli slučajno tudi kako drugo nedolžno osebo, n. pr. g. Majerja iz Vipave, ki se je ravno vozil proti Gorici. Na podlagi obtožnice je izvajal branitelj sklep, da je torej dovoljeno streljati za kmečkimi mladeniči, dočim se isti preganjajo kazenski, ker so vrgli malo peska v hrbet kakemu baronu ali stotniku, ki sta hotela imponovati mladeničem s svojim netaktnim postopanjem. Prav izboren iu vsakega uvaževanja vreden njegov govor je uplival ua slovensko občinstvo, katero ga je r a z u m e 1 o ; ne tako na one člane sodnega dvora, ki niso zmožni slovenščine, čeprav so izkazali svojo sposobnost. Predsednik Schmarda n. pr. se ni znal niti izraziti v slovenščini, nego si je na pol stavka moral pomagati z italijanščino. Dokler ne bodo razumeli sodniki zatožeucev in prič, ti poslednji pa ne sodnikov, dotlej ni pričakovati točue sodne razprave. Pričakovati je, da ta razprava najde svoj odziv drugod. Slovenci sicer niso prizadeti s to razpravo, ker vsa moralna vzgoja obsojencev pada le na odgovornost goriškega mesta, pod čigar oblast spadajo obsojeni. Kakoršne so si vzgojili, takšne imajo. A mi protestujemo proti vsem poskusom, da bi se ta dogodek zapisal na rovaš goriških Slovencev. Znatiželjni smo, ali bode drž. pravdništvo tudi pri neki drugi bližajoči se razpravi zastopalo načelo o „antagonismo uazionale" v razpravi, ki se bode vršila proti napadalcu na delavca iz goriške tiskarne, kateri je vsled tega napada bolan že osem tednov. O izidu sporočimo.
Krajišnik.
Političke vesti.
V TRSTU, dne 1». maj , 189«.
„Pastirska okrožnica goriškega nadškofa je zadela dva časopisa goriška in sicer
„Sočo" ter „II Corriere d i G o riz i a*. tL' Eco del Litorale", govori o tej okrožnici, navaja, da je „II Corriere" odprto protikatoličan-ski časopis, dočim ni tako z nekim slovenskim (Sočo"), kateri razgreva ljudstvo v neposlušnosti do nadškofa iu širi krive nauke pod plaščem katoličanstva. Čudni časi so nastopili res ! — „Soča* pa poroča, da njeno uredništvo dii prevesti na italijanski vse svoje članke, kateri so izšli v poslednjem času v tej stvari in ki so provzročili vnovič potrebo, da se nastopa proti nji s propo-vednic. Vse te članke odpošlje naravnost svetemu Očetu, da se prepriča isti o umestnosti ali ne-umestnosti nove okrožnice".
Tako nam pišejo iz Gorice. Ker pa utegnejo ti dogodki imeti za seboj posledic, kakoršnih 96 morejo veseliti le zakleti sovražniki naroda slovenskega, treba že, da označimo — a kolikor možno na kratk" — svoje stališče z ozirom na te dogodke.
Mi se ni malo nočemo identiflkovati se „So-činimi" članki, toda naglašeno bodi, da so isti navajali zgodovinska dejstva — ali resnična ali namišljena —, zbok česar smatramo mi velikim nedostatkom, da n. pr. „Prim. list" niti skušal ni niti z jedno samo besedico, da bi dokazal neresničnost onih navedenih dejstev, ampak se je omejil le na pavšalno obsodbo: „Soča" je brez-verska, „Soča" je liberalna, „Soča" je husitska. In vendar bi moralo biti ravno dotičnim krogom v prvi vrsti do takega in čim hitrejega protidokaza. Do take objektivnosti, o gospoda pri „Prim. listu14, se morate popeti; in dokler se ne popnete, dotlej že bodemo morali misliti, da vam ni za versko stvar, ampak da ste le protivniki vsaki narodno odločni osebi, ker služita protislovanski struji.
Vidite, mi se ne obotavljamo niti jeden hip, da ne bi izrekli svojega obžalovanja na neumest-nem napadu v „Sočinih" člankih, naperjenem proti neki tržaški osebi, koje ni več med živimi, cerkveni osebi, ki je zaslužila in tudi res uživala spoštovanje nas vseh. S tem pa še ni rečeno, da ne velja tudi vse drugo, kar je pisal „Sočin" člankar.
Sosebno pa bi mi želeli pojasnila o povodu onim glasovitim člankom v „Soči" ; pojasnila: ali je res ali ni res, da se v š k o fi j s k i pisarni goriški zapostavlja slovenski jezi k, dočim uživata nemški in italijanski vsa svoja prava ; in a 1 i j e r es a 1 i ni res, da so nekateri duhovniki dobili celo ukor, ker niso hoteli vsprejeti neslovenskih odlokov, izdanih od posvetnih oblastni] ? !! Kajti to vendar ne gre, da bi bilo zabranjeno duhovniku, kar je dovoljeno slednjemu težaku: braniti svoja ustavna, politidka in narodna prava, zajamčena v zakonih ! To je za nas jedro v tem prepiru; a vest nam pravi, da to vprašanje ni v uikakoršni jezi z vprašanjem avtoritete škofov. Gospoda, nikar ne odmikajrao stvari z nje prave podstave, kajti ni drugače, nego tako, kakor je rekel in pravi vedno — sv. Oče Lev XIII.: vero treba ločiti od politike, duhovuika od politike. Nočemo vam navajati vzgledov in slučajev iz aktuvalne politike, kako duhovniki ob različnih vprašanjih stojč v različnih taborih ne da bi se ni malo pregrešili zoper dolžnosti do svoje vere. To so ravuo vprašanja politiškega uaziranja, ne pa verske udanosti. Nočemo navajati takih vzgledov, le jedeu konkretni slučaj hočemo navesti iz domačega življenja goriškega. Recimo, da je prevzvišeni nadškof goriški glasoval v deželne® zboiu za dovoljenje več tisočakov iz deželnega zaklada za furlanski tramway. Denimo to, in pridodajmo, da je ogromna večina v deželi — vstevši precejšen del Furlanije same — odločno proti takemu nepotrebnemu zametanju deželnega denarja, ker imamo sto iu sto drugih krvavih potreb. Denimo na dalje, da so slovenski poslanci, vštevši duhovnika Gregorčiča iu Grčo, glasovali po svojih nazorih, ki pa niso identičsi z nazori njegove pre-vzvišeuosti v tem konkretnem slučaju in da so glasovali tako, kakor je zahteva.a ogromna večina v deželi. Denimo vse to m priti moramo da zar ključka: da prevzvišenemu vladiki ne smemo ničesar očitati, če je on glasoval drugače, nego misli ogromna večina v deželi, kajti glasoval je po svojem prepričanju ; istotako pa ni smeti očitati ni d u h o v n i k o m a - p o s 1 a n c e in a ni ostalim poslancem, da bi bili grešili proti avto-
riteti nadškofa, ker niso glasovali tako, kakor je glasoval nadškof. Kakor je s tem, tako je z vsakim politiškim in narodnim vprašanjem. Zato pa bi bilo res želeti, da bi se enkrat zbistrili pojmi o toliko imenovani škofovski avtoriteti; a to ne le med širšim ljudstvom, ampak tudi v izvestnih krogih, menečih, da se bore za avtoriteto škofov, dočim jej v resnici le škodujejo se svojimi pretiravanji. Tu ne velja uiti ta izgovor, da je ton polemike tu pa tam žaljiv celo za osebo samo cerkvenih dostojanstvenikov. Mi smo gotovo prvi, ki obžaljujemo iskreno sleherno roba-tost v polemiki, toda pomisliti moramo, da se v tem pogledu greši v uas — veeuprek in na vseh straneh, da imamo vsi vsalc svoj del krivde na žalostnih razmerah naših.
Kako je postopati političnim komisarjem o raznih volitvah ? Pišejo nam od nekod : Nedavno temu dovršena razprava v državnem zboru o volilni preosnovi je vrgla na površino tudi razna vprašanja, kako se imajo ravnati vladni poverjeniki pri raznih volitvah. Naš poslanec Spinčič je dokazoval o tej priliki, kako se pestopa v Istri ter zahteval zboljšanja v tem pogledu. S klopi poročevalčeve je dobil odgovor; kakšen, to ved6 oui čitatelji, ki so pazno prečitali vašo rubriko »Volilna preosnova". V kakem nasprotju so izvajanja gospoda poročevalca z dejanjskim postopanjem in oblastjo vladnih poverjenikov o volitvah v Istri, kaže nam zopet jeden novi slučaj, ki se jo dogodil uprav te dni v Malem Lošinju o volitvi volilnih mož za lošinjsko občino. Ta občina je obkrožena od Hrvatov, in radi tega ima pravico vsak Hrvat zahtevati, da se mu pove od strani volilne komisije tudi v hrvatskem jeziku to, kar se je povedalo onim, ki so mogoče razumeli italijanski. Volilna komisija v Malem Lošinju, ali nje predsednik, tamošnji župan, je namreč prečital samo v italijanskem jeziku volilna navodila za volitev volilnih mož. Neki hrvatski volilec je zahteval, naj prečita isto tudi hrvatski, ker da ne razumč italijanski; župan pa, kakor predsednik, ni hotel ustreči tej zahtevi vkljub zahtevan)u vladnega poverjenika, g. Zuecha (Cveka), ampak se je ojstro postavil po robu vladnemu poverjeniku, ki je hotel pročitati na svojo pest dotično besedilo tudi hrvatski, reki i, da zapusti (župan namreč) volilno dvorano in prepusti predsedstvo vladnemu komesarju. In res, ko je hotel komisar prečitati navodilo hrvatski, zapustili so dvorano župan in njegovi somišljeniki v komisiji. Kaj je storil na to vladni komisar (?) (Strmite čitatelji!) Šel je prosit gospoda predsednika, naj se povrne v dvorano, obljubivši mu, da se navodilo ne prečita hrvatski, ČeS, da je dotični volilec odstopil od tega zahtevanja ! Tako je tudi bilo. Vladui komisar je moral odnehati in zahtevi dotičnega volilca se ni ugodilo vzlic jasnem slovu zakona. Mi pa vprašamo, alt se ni s tem ponižala vladna avtoriteta pred priprostim ljudstvom zavoljo par laških kvičačev ? !
Tako so postopali vladni komisarji v Istri doslej in bodo postopali odslej ukljub raznim zakonskim določbam. Kdor ne veruje tej primeri, ta naj čita zadnjo številko puljskega ,11 giovine pensiero44, kjer dobi potrdilo in povrhu se zve, da so zmagah pri volitvi nasprotniki, kar ni bilo doslej navadno ! Drugo razlaganje bi bilo odveč!
Državni zbor. Poslanska zbornica je razpravljala včeraj vladne predloge, tičoče se revizije zemljiško - davčnega katastra, premembe zakona o razvidnosti davčnega katastra in o odpisovanju zemljiškega davka radi poškodovanja naravnih pridelkov po elementarnih nezgodah. V razpravo sta posegla tudi slovenska poslanca Povše in Robič
Volilna preosuova. (Konec.) Splošni volilni razred ne bode volil ob nedeljah, kakor so zahtevali nekateri, ampak ob delavnikih. Poslanec Brzorad je predlagal, naj bi bili vladni komisarji in ostali členi komisije polagali svečano obljubo uamesto prisege. Ta predlog je podpiral tudi posl. Spinčič. Navel je kričeč vzgled od 4. marca 1891., ko sti o volitvi poslanca dve volilni komisiji v Istri jednostavno odklonili toliko zakonito izvoženih volilnih mož, kolikor je trebalo, da je bila jednakost glasov. Pri ponovni volitvi je jedna komisija odvrnila še dva hrvatska volilna moža, ki sta predpoludne glasovala brez zadržka pred isto komisijo. Tako je dobil italijanski
kandidat večino. In take stvari j»o se dogajale pred očmi vladnega komisarja. Temu treba storiti konec in zato bi bila umestna svečana obljuba. A tudi pri volitvi volilnih mož se gode grde nepristojnosti, kojih ne more preprečiti vladni komisar. Žal, da je padel Brzoradov predlog. Zakaj ? Tega ni povedal nikdo. — Daljša razprava je bila tudi o vprašanju, ali naj volilni možje o volitvi poslanca pokažejo svoj listek, tako, da vsakdo vć, kako se je glasovalo, ali pa naj bi se glasovnice metale v žaro (urno), torej: ttgna volitev.Vsprejel se je predlog za taj u o volitev in to proti želji vlade. Za volitev volilnih mož pa je propadla tajna volitev.
Tako smo označili kolikor možno poljuduo nekoje glavne poteze iz volilne preosnove. Dne 7. t. m. bilo je tretje čitanje in z definitivnim vspre-jetjem te predloge nastopila je vsakako nova doba v parlamentarnem in politiškem življenju monarhije. Dan 7. maja 1896. je torej zabeležiti med znamenite dneve.
Kronanje rnskega carja. Glasom včeraj iz Moskve došlih poročil je do včeraj opoludne tam deževalo, toda sedaj imajo krasno vreme. Ljudstvo drvi od vseh krajev v Moskvo. Meščani se žurijo, da končajo okrasiti mesto. Poslopja so doslovno pokrita z rdečimi, belimi in višnjevimi preprogami, raz streh vihrajo velikanske zastave. Neštevilno transparentov je že pripravljenih za splošno razsvetljavo mesta. Veči del teh transparentov nosi za napis prvo kitico ruske carske pesmi: .Življenje za carja!", .Gospod povzdigni, Gospod obvaruj carja I*
O Petrovski palači, v kateri bode bival car za dčbo slavnostij, poročajo iz Moskve, da je ta palača razmerno zelć priprosta zgradba. V vsej palači je ni niti jedne peči, kajti palača je namenjena le za bivanje v poletni d6bi. T*j palači nasproti zgradili so prekrasen paviljon, iz katerega bode car danes (19.) in jutri razgledoval mimo korakajočo vojsko. Defiliralo bode 100.000 mož, koja vojska je že zbrana v Moskvi. Na desni in levi strani tega carskega paviljona so zgradeni odri in lože za one goste, ki bodo gledali po-goSčenje ljudstva. Za to pogoščenje preskrbel je carjev dvor 800.000 čaš, baš toliko kozarcev in vrčev, 800.000 litrov piva, toliko hlebov kruha in klobas. Vse priprave za slavnosti kronanja vrsš se v velikanskem slogu. Seveda pri takem sijaju ne marajo zaostati v tekmovanju niti odposlaniki tujih držav, toda izredni krediti, ki so jih dovolile dotične državo v ta namen, bili so kmalu izcrpljeni. No, avstro-ogerski odposlani k na ruskem dvoru, princ Liechtenstein, pa je dodal 300.000 gld. iz svojega žepa, da naše odposlanstvo priredi slavnosti, dostojne mogočnega carja.
Različne vesti.
Nadvojvoda Karol Ljudovik. Bolezen nadvojvode se je obrnila tako na zlo, da že včeraj ni bilo več nade do ozdravljenja. Moči so pojemale, a slabost srca naraščala. Obitelj bolnikova je zaprosila papeževega blagoslova, kateri prošnji je že ustreženo.
Danes zjutraj je izdihnil svojo dušo nadvojvoda Karol Ludovik.
Nadvojvoda Karol Ludovik je bil brat našega presvitlega cesarja. Poslednji je včaraj obiskal svojega obolelega brata. Bolnik je bil pri popolni zavesti in je obžaloval, da se ne more udeležiti slavnosti kronanja ruskega carja. Po odhodu cesarjevem se je zopet poslabšalo stanje bolnikovo Pozneje je došla v palačo tudi Njeno Veličanstvo, cesarica. Vsled tega žalostnega dogodka so došli na Dunaj vsi členi cesarske hiše ; nadvojvoda Ferdinand d' Este, sin umrlega nadvojvode, je dospel danes tjakaj.
V vsem prebivalstvu kaže se iskreno sočutje s cesarsko hišo. Pred palačo je vedno stala velika množica ljudij, ki je skrbno pričakovala vesti o razvoju bolezni,
O postanku te hude bolezni — hudega, driski podobnega katirja v čevih — pravijo, da si je nadvojvoda Karol Ludovik nakopal isto, koje bil, obiskavši svojega bolnega sina v Egiptu, potoval po Črnem morju. (Glej najnovejše vesti!)
Nadvojvoda Leopold Salvator, c. in kr. general, pride dne 20. t. m. iz Zagreba v Gorico na pregledovanje goriške posadke. Nastani se v
.Hotelu Gunkel", kjer bode sprejema! tndi poklonstva. Nadvojvoda je nastanjen v Zagrebu, kjer si je pridobil simpatije hrvatskega občinstva, ker zna uvaževati odnošaje in, kar je glavno, tudi ceniti neomajano zaupanje Hrvatov v prejasno hišo vladarsko. Ko bi se ugledali v njegov primer tudi drugi velikaši, bi vel povsem drug veter na Hrvatskem. O priliki otvoritve milenijskega vriSrta T Budimpešti, ko so izvesili zastave v Zagrebu tu pa tam, na stanovanju nadvojvode ni bilo videti nijedne zastave. Neko nedeljo tega meseca jo bil s svojo prejasno družino v lepem Zagrebškem .Maksimiiu", ko je koncertovala vojaška godba. Vozil se je v kočiji, a ko je slišal, da godba svira narodno himno .Liepa naša domovina", dal je u-staviti kočijo in se je odpeljal še le potem, ko je godba končala. Tako spoštuje narodne občutke prava plemenita kri! O njegovem prihodu v Gorico pozdravljamo tudi mi prejasnega nadvojvodo z „Dobro nam došel na slovenska tla!*
Poročil se je včeraj v Ljubljani odvetnik in dež. poslanec, g. dr. Danilo Maj ar on, z go-spodičino Fernando Starčtovo. Bilo srečno!
Osebna vest. General topništvu in generalni nadzornik vojske, baron Sc h o n f e 1 d, odpeljal se je včeraj na parniku .Petka" iz Trsta v Zader.
Birma v Trstu. Tržaška preč. kurija objavlja nastopni red, po katerem se bode letos delil zakrament sv. Birme v tržaških župuih cerkvah: 1.) Na bink<<štno nedeljo in binkostni ponedeljek (dne 24. in 25. t. m.) v stolni cerkvi pri sv. Justu po slovesni sv. maši, ki prične ob 10. uri predp. — 2.) V torek (26. t. m.) ob 11. uri v župni cerkvi pri sv. Mariji Goruji (oo. jezuvitih). — 3.) V četrtek (28 t, m.) ob 11. uri pri sv. Antonu novem. — 4.) V soboto (30. t. m.) ob 11. uri v župni cerkvi pri Mariji Pomagaj (sv. Antonu starem). — 5.) Na nedeljo sv. Trojice (31. t. m.) ob ^10. uri v župni cerkvi pri sv. Jakobu.
Mestni svdt tržaški. Poslednji javni seji našega občinskega zastopa predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih bilo je 33 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika prejšnje seje priobčil je župan, da je svetovalec prof. Vio poklonil občiuskemu zastopa 60 iztisov svoje knjižice : .Postulati deli' economia moderna in materia di acquedottiM (Zahteva modernega narodnega gospodarstva glede vodovodov). Zbor se je zahvalil na darilu. Zatem je župan odgovoril na interpelacijo, ki jo je stavil svetovalec dr. Venezian v seji duč 1. aprila gledč razsodbe, ki je bila proglaSena proti nekemu zasebniku (g. itižen. Živicu. Ured.) toženemu, da je žalil na časti nekega občinskega uradnika. Interpelant se je zahvalil na odgovoru ter predložil, da naj se stvar priobči ministru pravosodja, ker sodno postopanje v tem slučaju baje ni bilo pravilno. Zbor je vsprejel ta predlog. — Nato je interpeloval svetovalec Do 1 len z gledć preskrbljenja Barkovelj in Rojana s pitno vodo. Župan je dal v odgovor prečitati poročilo, glasom katerega ima občina sedaj nič manj nego petero ponudeb za vodovode. Jeden ali drugi izmed teh načrtov utegne se vendar izvesti.
Prva točka dnevnega reda bilo je poročilo mestne delegacije o načrtih za zgradbo lokalne železnice v sv. Rok in železnice v Kanfanar. Delegacija izreka se proti namerovanima progama in navaja razne vzroke v podkrepljenje svojega inenenja. O tem predmetu pričela je živahna razprava, v kateri so posegli svetovalci Combi, dr. Venezian, dr. D' Angeli in dr. Geiringer. Zbor je slednjič vsprejel z večino glasov predlog delegacije, toda z dodatkom, ki ga je predložil dr. Geiringer. Glasom tega dodatka izjavlja mestni svćt, da je sicer načeloma sporazumen s tem, da se zgraditi omenjeni progi, zahteva pa, da se preloži Črta z ozirom na javno varnost in na javni promet.
Slednjič je zbor dovolil razne kredite, med temi 165 gld. 85 nč. za nabavo pohištva za nove razrede na ljudski šoli v Skednju. Za mednarodni semenj z vinom, ki naj bode v Trstu, pridržal je zbor že dovoljenih 1000 gld. za leto 1897.
Ob »/»9. uri končala je javna seja in nadaljevala je tajna. V isti je zbor imenoval nekatere učitelje in druge občinske uradnike ter vpokojil jednega profesorja občinske realke, dovolivši mu primerno pokojnino.
Izložba modelov za monumentalni vodnjak
prid poštno palačo. Tržaško županstvo javlja, da ostanejo modćli za monumentalni vodnjak, ki s« ima zgraditi na trga pred tukajšnjo poštno palačo, izloženi še danes in jutri od 12. do 2. ure pop. na javen ogled. Izložba je v ljudski šoli v starem mestu (Piazaa del Rosario).
Kar tebi ni drago, tega ne želi bližnjemu! Koliko cenjenih čitateljev .Edinosti" je imelo že priliko videti, da je popolnoma slovensko spričevalo bilo previđeno uradnim pečatom v samolaškem ali nemškem jeziku ? Gotovo jih je mnogo, ker je taka navada tudi v sedanjem veku ravnopravnosti, ki — ki naj bi veljala v naši državi. To je dejstvo, kateremu ui lahko priti v okom! Vendar pa tega, kar morajo trpeti Slovenci in Hrvatje, nikakor ne marajo Lahi, ki si domišljujejo, da so privilego-vani narod na Primorskem! Ker se je bilo baje dogodilo, da je buzetski župni urad udaril samohrvatski napis na neki laški dokument, je hitro sledil napad ▼ puljskem „osliču" na veleč, župnika buzetskega, gosp. Antona Kalca. Dopisnik je klical na pomoč proti župniku ne le cerkveno, ampak tudi posvetno oblast, zahtevajo odstranitev takega pečata. Ali niso smešni ? ! Nam privoščajo iz polnega srca povsodi samolaške pečate, in kar je za nas dobro in mora biti veljavno — to seveda za njih ni; oni hočejo in ostati nad nami! Ali, ako menijo, da znači ponižanje Italijanov samohrvatski pečat na laških spisih, potem pa naj ne pozabijo pregovora : Kar tebi ni drago, tega ne želi svojemu bližnjemu!
Sramujejo se! Pišejo nam: Tukaj v mestu tržaškem sta dva dekleta, menda sestri iz Renč pri Gorici, ki se sramujeti govoriti svoj materini jezik. Nekega dne srečala sem jedno teh mladenk ter jo pozdravila, seve po slovenski, tako, kakor govorimo v Renčali. In veste kaj ini je odgovorila ? Vprašala me je, da-li se ne sramujem govoriti slovenski tu v Trstu, da zgubi človek na časti, ako govori slovenski! No, jaz sem jo vprašala, kaj da je pravo za pravo ona, da bi morala jaz govoriti žnjo italijauski. Na to pa mi je odgovorila, da jej nje zaročenec ue dovoli govoriti slovenski, ker je „trieštiu*. Smejati pa sem se vendar morala, ko sem čula pri vsaki sesedi ,fia mi a" itd.
ReuČani naj si zapomnijo, kako ti dve sestri .branite njih čast!"
Cvetlica iz vrta .dvite colture*. Pišejo nam iz Gorice: To ni sicer nič novega, kar sporočamo tu čitateljem „Edinosti", vendar je stvar vredna, da se jo zabeleži ali uvije v venec na
čast dvetisočletui laški prosveti, s katero se toliko pouašajo italijanski sodeželani naši. Ni davno temu, ko so že enkrat zamazali napis nad zalogo usnja na Travniku v Gurici rodoljubnega trgovca g. Iv. Drufovka. Zamazali so mu napis precej, ko je pokazal svoje slovenske rožičke na italijanskem velikem trgu in s tem »ouečastil" italijanski obraz goriškega mesta. Tudi ni še pozabljeno zamazauje napisa na poslopju „Sloginih* zavodov, radi kojega dogodka se je vršila preiskava — s kakim uspehom, tega seveda mi ne znamo. V noči od nedelje na ponedeljek pa, zgodaj zjutraj, bilo je zopet zapaziti jedno cvetko iz proslavljenega vrta Avite kolture, iu sicer nad prodajalnico gosp. Iv. Drufovka, kateremu so vnovič zamazali s črnilom napis nad prodajalnico. To pot se jim je dobro posrečilo podjetje, kajti ostal je sled laške pro-svete, ki bo sijal nad Drnfovkovo prodajalnico, dokler bode obstala ista. Ta sled bo kazal pro-svitljenem svetu, da je laška prosveta jako vjceno ter da dela vso čast italijaustvu goriškega mesta. Zavednim Slovencem pa bodi i to v spodbujo, da se držč strože svojega gesla: .Svoji k svojim!"
.Slovanska čitalnica" priredi prihodnjo nedeljo popoludne izkt v Rodik. Nekoliko več v prihoduji številki.
Občni zbor društva „Tržaiki Sokol". Odbor našega telovadnega društva javlja, da bode letos redni občni zbor dne 31. t. m. ob uri pop., namesto dne 30. zvečer. Dnevni red občnemu zboru bode: 1. Poročilo tajnikovo; 2. poročilo blagajnikovo ; 3. morebitno imenovanje častnih članov; 4. morebitni predlogi odborovi in posamičnih čla-uov; 5. morebitni predlogi za spremembo društvenih pravil; 6. volitev novega odbora; 7. volitev pregledovalcev računov ; 8. morebitni prizivi proti izključenju kojega člana. — Odbor opozarja se enkrat one člane, ki so zaostali s svojo Članarino,
da isto poravnajo čim prej v smislu g. 5. društvenih pravil, ker drugače ne bodo smeli glasovati.
Iz .Del. podp. društva". Občni zbor tega društva se je vršil minolo nedeljo ob precejšnji udeležbi. Nekoliko poročila prinesemo čim preje.
—	I. odborova seja bode v Četrtek dne 21. t. m. Novoizvoljeni odborniki, njih namestniki, pre-gledovalci računov in udje razsodišča so naprošeni, da se polnoštevilno nd^leže te seje Začetek ob 8. uri zvečer. — Nadalje se poživljajo bivši nadzorniki in bivše nadzornice ter drugi členi, ki so pri volji prevzeti nadzorovanje bolnikov, da pridejo v sejo nadzornikov, ki bode jutri (v sredo) zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih.
Nov časopis. Goriški .L' Eco del Litorale", oziroma njegovo uredništvo, je pričelo izdajati nov časopis „L' E c o d e 1 p o p o 1 o", ki izhaja dvakrat na mesec. Svrha časopisu je eminentno katoliška, urejevan je po uzoru .L'Eco del Litorale".
—	Na mesto dnevnika odločili so gospodje izdavati rajše še jeden časopis za nižje ljudstvo. Ali bode isto tudi res segalo po novem časopisu, je seveda drugo vprašanje!
.Milenijska" — Spekulacija. Nekateri ogerski listi objavljajo „cene" nekaterih restavraciji, na-hajajočih se na prostoru milenijske razstave. Te cene so tako gorostasne, da kričć neoporečno o najdrzniši špekulaciji iu o najnesramniiem izkoriščanju naivnih tujcev. Glasom teh poročil stane v „finih" milenijskih restavracijah: juha 1 gl. do 1 gl. 50 nč.; ribe, jedna porcija 1 gl. 80 nč. do 3 gl.; pečenke : beefsteak 2 gl; fllet 2 gl.; zrezek 3 gl.; kokoš 3 gl.; kokoš, na francozki način pečena 7 gl. ; kapun 15 gl. (!); jedno jabolko 2 gld. ; jedna melona 5 gl.; jedna porcija jagod 3 gld. itd. —
Nek budimpeštanski list javlja, da je neka skromna rodbina pojedla v jedni teh restavracij 2 porciji gnjati in izpila pet kozarcev piva in za to morala je plačati .malenkost* 6 gl. 50 nč. I — Sramotno odercštvo!
Najnovejie vesti •
Dunaj 19. Nadvojvoda Karol Ljudevit umrl je danes ob 6V. uri zjutraj. Nj. Vel. cesar je bil vso noč v palači Svojega bolnega brata. — Do predvčerajšnjem ustal je oboleli nadvojvoda vsak dan za par ur iz postelje. Visoki gospod bil je sicer slaboten, toda vendar se je zanimal za vse, kar se dogaja. Včeraj je hkrati obnemogel in telesne moči padale so bolniku tako naglo, da je bilo pričakovati katastrofe. (Vsled smrti nadvojvode Karla Ljudevita ostanejo tudi v Trstn gledališča nocoj zaprta ter ne bode nikakoršnih javnih veselic. Ured.)
Dunaj 19. Nadvojvoda Evgen odpotuje jutri ob 27* uri popol. posebnim dvornim vlakom v Moskvo.
Pariz 18. Dnč 26. t. m., t. j. na" dan kronanja ruskega carja, ostane tukajsuja Žitna borsa zaprta.
London 19. Včeraj pričel je štrajk tukajšnjih stavbarskih delavcev. Po odmoru, po zajuterku u-stavilo je delo 12.000 tesarjev in mizatjev. Danes so se štrajkovcem pridružili še drugi, tak6, da jih Štrajkuje sedaj okolo 25.000.
Zahvala.
Ponižno udanostjo podpisani zahvaljuje se slavnemu občnemu zboru .Delavskega podpornega društva" najglobokeje, ker se je mene zopet u-smilil in mi dovolil podporo. Prisrčna zahvala slavnemu odboru in vsem udom. Bog poplačaj. Udani
Ivan Zadnik
V Trstu dnč 19. maja 1896. —
					
	Zahvala. Žalujoči bratje prenaglo umrlega, prelj ubij enega in nepozabnega nam MATIJE BO LE TA, posestnika v Rojanu, izrekamo najprisrČnišo zahvalo vsem onim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragemu pokojniku skazali poslednjo čast ter nam svojim sočutstvovanjem ublažili veliko žalost vsled hude nesreče, ki nas je zadela. V Rojanu, dne 19. maja 1896.				
					
Tv.?ovinnk« brnojnvke ln veiti.
Bndlmpsita. Pfonic* /,h jo*en 6.79— «.80 r'.ouicvt za maj-juni 1898 6.71 Ho 6 72-.--. Oves za joaen 5.50—5.52 K* za jesen 5.70 5.71 Koruza za juli-avgust 4.01—4.02 maj-juni 1898 3.89-3.90
I'&oniiH. no*a od 7« kil. f. 7"-710 od 79 kil. 7.05-7.10.. oil 80 kil. f. 7.10-7.15 od 81.kil. f. 715
- 7-25, ml H2 UH. for. —.--loAmon 5*70---
proso 6'15—6-50.
Pšenica: Ponudbe slabSe. Povpraševanja omejena. Prodaja 15 000 mt. st. Vso drugo vrati žita nespremenjene. Vreme: lepo.
Praga. Noratinirani sladkor for. 15.25, oktober-december 14.521/,.
Pruga. (Jentrifugal novi, poutnvljue v Trni a oarino »red odpoSiljatov precej f, 34*25—34.75 Coneanse 38.25-36.50 Četvorni :»7---37.50 V glavah (s»<1ilri 3825
Havro. Kava Kanto* ^ood avor»i«f 7.a maj 81*75, »h september 77.75.
Hamburg. Samo« good (tvorn«« ■/.* maj 66.75 za
Boptemher 81.50 za december 57.25.__
Duna^JaHat borza 18. maja
danes včeraj Držurui dolg v papirju , . . 101.25 101,25 „ , v srebru .... 101*10 101 20 AfHtrijeliH renta v zlatu . . . 122 55 122 *>0 „ „ v kronah . . . 101.30 101.80
Kreditne nkoije.......845 60 85150
London lOLst........120 15 1*015
Napoleoni.........9.53*/, U.54
20 mark . .	.... 11.75 11.75
100 italj. lir	. . 44 40 , 44 45
Podpisani priporoča za Binko-Šti si. občinstvu svojo bogato
zalogo vsakovrstnih mok, navadnih in finih, iz prvih ogerskih mlinov. Kakor tudi Neapeljske vlitke, vina v buteljkah, kolonijalno in drugo blago po jako nizkih cenah, da se mu ni bati konkurencije.
Jožef Sticotti
Stadion, 25.
V najem
oddam takoj p o d j a k o ugodnimi pogoji dve svoji pro-dajalnici z mešanim blagom in zalogo piva.
Kdor želi vzeti v najem, obrne naj se naravnost do lastnika
Frana Žagar-ja
Staritrg pri Rakeku.
NajnovejSi pncumatični bicikli prodajejo se po nizkih cenah pri dohroznuni in pošteni domači tvrdki:
jkob Štrukelj - trst
via Caserma štev. 16 uhod piazza delit« Cnserma.
tmutjiroti veliki vqjainici),
Naj veča zaloga koles v Trstu. Prodaja se tia drobno in debele. Zaloga kolen: „Courir", rHumberu in „Adler". Jamči so za vnako prodano kolo. Kolesa so lepa, lahka, močna in trpežna. Na cahtevanje poftlje se cenik. V zolfgi se nahajajo vsakovrstne priprave tičoče 6e kole«, kakor: zvonci, svetilke, zračne tla-čšlke, osice, prečke, platišča, notranji mehi, vrlini kav-čugi vsake mere itd. (Pii naročbi vrhiu-ga kuvčuga zauontujc dolgost kolesa »kosi t-redo v centimetrih in kakovost kavčugfi.)
Lastnik politično društvo „Edinosti-. Izdavatelj in odgovorni urednik : Jalij Mikota. — Tiskarna Dolenc, v Trstn.