25. številka.
Trst v sredo 30. januvarija 1901.
Tečaj XXVI
.Edinost .,
z <» « enkrat na 4a>. raxm Mfeli ju
p Vi.to» on 6. uri svečer.
Ntr^alna <na4a :
ra cek> leto........24 kron
za pol leta.........12 _
za četrt leta........ 6
ea en mwfc........ 2 kron j
Naročnino -e nln'Vrmi naprej. Na »m-fC^bf bier :<ri. * ukrn^nini1 w 'iorav» ne ocira
Po tobakarnah ▼ Trutu w prodajajo po-•tmezne Številke po 6 stotink (3 nyč.>; rven Tn»ta pa po 8 atotink >4 nTČ.
r-!«>r*B in. *7<*.
Sdin os t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
O^l&ai
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poaiana. osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. se računajo no potfo.ib
Vm donisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani <loi>isi se ne >»i»reieinaio. Rokopisi se ne vračajo.
V Auliioiti je moč
Naročnino, reklamacije in ovinke sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevali lor<> Trst.
UreduiAlvo in tiskarna se nahajata v ulici Carinita *tv. VpravniStvo. is sprejemanje ins.rutov v ulici Moiin piCColo itV. •">, II. lia-l-U.
i- -d^fovorni urednik Krnr Qa doit.
L.astnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Časti in bremena/
Volilna l»orha je dovršena. K* /	v
obče so za duh žalostni. Koroška je zglibil* zadnjega slovenskega zastopnika. Kranjsko veleftosestvo je zopet izvolilo dva Nemca. Tržaški Slovani tudi takrat ne bodo zastopani v državnem zboru. Istrski Hrvatje in Slovenci (*/3 prebivalstva) ImmIo iraeli v državnem zl»oru le jednega, Italijani (l/3 prebivalstva) pa štiri j>oslance. Dalmacija ni izvolila, ampak imenovala zastopnike naroda.
Ti zastopniki naroda so vsi vrlo častiti in velevredni ljudje. Jaz. jih sf»oštujem in se jim klanjam. Saj so nekateri izmeti njih že skozi mnogo mnogo let delali in se l»orili za boljšo Ijodocnost naroda svojega. Ali, nekateri med njun so že prestari, nekateri pa — premla«ii.
Da se razumemo. Biti sedaj zastopnik naroda na Dunaju ter vršiti mandat ob sedanjih razmerah z zaželjenim vspehom za Slovane in za svojo pokrajino : to je težko, jako težko. Radi tega bi moral vsakdo, predao je vsprejel takov mandat, izpraševati svojo vest, srce svoje, glavo in pamet svojo, pretehtati vse vrline in |K»manj-kljivosti svoje, ugled in upliv svoj, politiške, odvetniške in diploma tiske sposobnosti svoje, ter šele na temelju rezultata temu strogemu izpraševanju odločiti : ali more ali ne more v sprejeti na svoja pleča t--žko breme tolike odgovornosti...
1 >o sedaj se pri nas ni delalo tako in to zato ne, ker so toliko volilei kolikor jh>-slanci mandat za državni zbor le preradi smatrali, ne kakor breme, ampak kakor čase! Ako se je Peter ali Pavel odlikoval na kateri koli način (čest<i le s tem, da je vršil svojo — dolžnost!), hotel mu je narod izreči svojo hvaležnost s tem, tla ga je poslal na Dunaj. Kakor da je oni, ki se jo morda spo-nesel v občinskem zastopu, že sposoben za deželni zl>or, a oni, ki se je izkazal v deželnem zl>oni, že sposol>en tudi za državii zl>or ! Kakor da oni, ki je spoštovan na vasi, mora biti spoštovan tudi v Zatiru, a oni, ki je spoštovan v Za<lru, tudi spoštovan na Dunaju...! Kakor da oni, ki iina upliva na ces. kr. okrajnem glavarstvu, ga mora imeti tudi na c. k. name*tništvu, a oni, ki ga ima na na-
mestništvuj^udi pri ministrih in na cesarskem dvorSI^
Ne, ne, gospoda, poslanski mandat o*b sedanjih o k o 1 n o s t i h ni ca« t, ampak breme!
Jedno od teh bremen so Dalmatinci naložili mlademu možu nekaj nad 30 let, bivšemu e. k. sodnemu pristavu Ferri-ju in to zato, ker se je gospod Ferri drznil v hrvatski Dalmaciji poslati iz svojega ura la drugemu uradu hrvatski dopis. Po takem bi morali vse pristave v Pod gradu, Tolminu itd., ako se v dopisovanju poslužujejo slovenskega jezika — imenovati državnimi poslanci na Dunaju !
Tridesetletni Ferri bo sedel meti zastop-niki naroda v centralnem parlamentu, a velikan Laginja ni bil izvoljen. Ali bo mogel mladi Ferri nositi le en del tistega bremena, ki ^a je nosil junak Laginja skozi le|M» število let, toli vitežki in toli častno, da so ga prijatelji cenili, neprijatelji spoštovali, ministri uvaževali, da so mu tudi na najvišem mestu priznavali sposobnost in previdnost ?
Akt) so že Dalmatinci vsakako hoteli Ferriju izkazati čast, ali ni mogel kateri starih odstopiti mesto junaku Laginji ? Je namreč meti našimi poslanci ljudi, ki so mnogo storili za narod, dokler so bili mladi ter močni na telesu in duhu, ali so sedaj stari in slabotni in vredni zasluženega počitka. Radi tega bi jim mi niti ne smeli nalagati na rame tako težkih bremen, kakoršuja so državnozborski mandati____!
Slednjič bi bila Kranjska mogla ponuditi Laginji jeden mandat. S tem bi bila storila mnogo dobrega za vse Jugoslovane, a na jveč d a m a s e b i, ker bi si bila s tem vsaj v dotičnem okraju prihranila smešno borbo med klerikalci in liberalci.....
Da završim. Med Primorjem in Dalmacijo z jedne ter med Primorjem in Kranjsko z druge strani obstoje na geografiški karti meje, ali v duši in v srcu naroda ne obstoje — ali, v kolikor morda še obstoje, morajo čim prej nehati obstati ! To vam je menda jasno, slavna gospoda Hrvatje in Slovenci, vsem in povsod !... Po takem ste mogli Lagi-njo izbiati ali v Dubrovniku ali v južni Štajerski. On je izredno sposoben za poslan-
ski mandat, ker je v stanu nositi najtežja bremena, d oči m mu najmanje ni mari za --čast !	Dr. B.
P O D h i S T K K
lo
Notturno.
Spi*al: Kimrer Sandor-Gjalski. — Prevel: Itadi.
Neprestano sva se držala za roki, o čemer je trna jk> svojej navadi, kakor zadovoljno malo dete, visoko mahala s svojo in mojo rok.», — in se zoj»et kakor malo dete za|*itekla dva tri korake naprej, in izpustiva <> tem roke in pripogibaje se {m> napol p<»sušenih cvetkah, a vsakikrat se je ozrla |w meni in povzdigala na dražesteu način ličice k meni, pozivajo me z žarkim j*bledom, da jej poljubim one njene velike blažene oči, — tiste njene d. trepalnice, mehke kakor svila.
Tako sva prehtnlila — ne da bi govorila — vsa naša draga mesta v dolgem gostem vrtu.
Po zraku je vel še precej hladen vzduh najranejega jutra. Solnce ni še prodrlo goste megle, in od iztočnih višin se je točila rumena svetloba, od katere so se vrhovi jablan ble^ketali kakor od zrcalenja brušene kovine. —
Ko sva stala na odprtem balkonu vrtnarske hi-:ce, je tudi njo obsevala taka svetloba s svojim |>olsijajnim valom, ter je včasih njena modra toaleta izgledala, kakor da je pokrita z zlatim prahom.
Od mrzlega jutra sem se stresel komaj
vitino, isti hip se je stresla tudi ona, ter se povsem tesno sklonila k meni, gledaje me z dragimi pogledi, na ustnicah z iotim posmehom, s katerim me je očarala tolikokrat.
Do tedaj nisva ničesar govorila. V tihi brezbesedni sreči sva prehajala iz enega v drugo, leno, razkošno in v otroški brezbrižnosti, udajajoča se popolnoma blaženstvu sedanj ;h časov, izpolnjenih s srečnimi vskliki brez solze, in z žarkimi pogledi, poljubi in toplimi tesnimi objemi. Nisva se vpraševala za bodočnost, tudi ni zijala na naju usodna prošlost s svojo strašno gomilo, — živela sva in mislila le na čas, ki naju je zopet združil, — a vse drugo, kakor tla ne bi bilo.
Mene je obvladala velika razkošna strast, ker sem imel zopet pri sebi dražestno mla-dost, to bajno krasot«) — njeni žar :n njeno divno bližino.
Zoj>et sem. kakor vedno prej, gladil kakor baržun mehki polt in pritiskal poljube na fine modre žilice, ki so prepletale njeno kožo, — zoj»et — ah — kaj se spominjam vsega milovanja — vsi h onih časov velike ljul>ezni !
A nisem mislil na « zopet*. — Res se ne morem prav domisliti vsake nianse v svoji duši za časa trnih časov. Preveč me je opijanila silna sreča, uničujoča vsako premišljevanje. Ali vendar vem, tla mi ni prišlo na um. da ima ta »zopet* tako izredno znamenitost. Bilo mi je — kakor vsakikrat prej,
Politični pregled.
V TRSTU, dne 30. januvarja 1901. Parlamentarni klubi. Poslanci češkega konservativnega veleposestva so izvolili predsednikom grofa Palffvja, podpred-nikoma pa kneza S c h \v a r z e n b e r g a in grofa Svlva-Tarouea.
Poljski klub je zopet izvolil predsednikom viteza Ja\vorskega. Komunike o včerajšnji seji poljskega kluba pravi : Načelnik pl. Ja\vorski se je zahvalil na izvolitvi ter razvijal načela, katerih se, po njegovem menenju, mora držati klub. Ta načela so naslednja : podedovana vera o najviši toleranci [ nasproti ostalim veroizpovedanjem, nepremična zvestoba in udauost do cesarja, delovanje na to, tla se parlament spravi zopet v tir, pobijanje vseh nekonstitucijonalnih sredstev, kakor tudi obstrukc i j e, politika slobodne roke vedno, z ozirom na državne interese in na koristi gališke dežele. Kar se tiče razmerja do vlade, je pl. Jaworski izjavil, da naj 3i ista zagotovi zaupanje in podporo kluba ; nasproti ostalim strankam se poljski klub noče vezati, podpiral bo pa vse pravične in opravičene zahteve istih. Volitev pod predsednikovo so za sedaj odgodili. Koz-lovski je govoril o deželni dokladi na žga-njarino ter obžaloval, da se ugodna rešitev te stvari ni posrečila. — Zvečer so nadaljevali sejo.
Bodoča taktika hrvatskih in slovenskih poslancev. Od odlične strani nam pišejo:
Na predvečeru otvoritve državnega zbora smo. Vprašanje vseh vprašanj za vse parlamentarne skupine, za vlado in za vso poli-tiško javnost je : bo-li mogel parlament delovati ali ne, ali so volitve prinesle poboljšanje ali poslabšanje parlamentarne situvaeije? V zvezi s tem vprašanjem zanimlje zlasti vlado drugo vprašanje: izvolitev predsedni-štva. Meni se zdi, da prevladuje prepričanje, da parlament ne bo sposoben za delo, ker skoro ni nobene nade, da bi prišli tlo glav-
kedar sva se videla po dolgem času. In dobro vem, tla nisem niti pomislil, daje moje drago dete zakopano tam na pokopališču. Nisem vpraševal, kaj je z menoj, kaj to po-menja, da ob moji strani hodi in koraka živo bitje, katero sem preti osmimi dnevi spreml jal k večnemu počitku.
Ah — meni je bilo le, tla se navžijem sreče tega srečanja.
Prišla sva tlo nasadov teja - rož. Jesen jih je večino poparila. Tuintam je bila še j kakšna na pol sveža.
»Ah — moje cvetje — drago moje cvetje !» je vskliknila ona v otroški radosti in spustila mojo roko.
cZa Boga, kako jih je ta strašna jesen uničila — krasne moje teje! Zal mi je — žal. Da bi bila vsaj ena lepa, tla bi te odi-čila z njo ! Ah — ona tam zadej — in glej
—	baš ena maršal Niel — a rumene barve je — ah — to je barva moje ljubezni ! Razumeš?* — Pošalila se je in poskočila k zadnji strani nasada, kjer se je porinila med stebla in segala po še vedno odaljenen in med listjem skritem cvetju.
<Ah — moj je!» se je oglasila radostno iz zelenja in poskočila je zopet k meni in vtaknila mi odtrgano rožo v najgornjo luknjo
—	ravno nad prsi.
Hvaležno sem jo stisnil na prsi, a ona se je v prevzetni šali branila, kazaje mi na cvet, češ, da ga zmečkam. Ali jaz rnsem
nega pogoja rednemu parlamentarnemu delovanju — do večine. Mnogokateri izreka kar naravnost svoje prepričanje, da je že vse pripravljeno za — absolutizem.
No, ker nasprotno vendar ni popolnoma izključeno, ker je vendar možno, da nastopi eventuvalnost, v katero danes veruje le malo kdo, to je, da vsaj za nekaj časa pride do funkcijoniranja parlamentarnega stroja, muči nas Slovence še posebno, aktuvelno, pereče vprašanje: kaj bo z našo hrvatsko-slovensko delegacijo? Ali ostanejo naši poslanci združeni v jedni parlamentarni skupini, ali pa se razcepijo na dve, ali morda celo na tri strani ?
Dovolite mi, gospotl urednik, da tudi jaz izrečem svoje menenje o tem perečem vprašanju.
Kdor je resničen.slovenski patrijot, mora le želeti, da ne bi se tudi v bodoče — kakor se je zgodilo nekoč v minolosti — kakov ministerski predsednik mogel rogati : «Saj iščem Slovence, pa jih nikjer ne vidim!« — s čemer je seveda aludiral na nesoglasje med itak malim številom naših zastopnikov. Le če bomo nastopali kompaktno, le če bomo kazali jedno skupno voljo, je natle, da nae bodo nekolikt) poštevali vlada, nasprotniki in — prijatelji. Le zložna tlelegacija naša more biti dobrodošel zaveznik prijateljem !
Ta resnica je tako jasna, da sploh ne morem umeti, kako se jej razsoden politik more odtegovati. Notri do kosti in mozga pa jo občutimo mi obmejni Slovenci, k; smo neposredno izpostavljeni sovražnim udarcem in ki koprneče pričakujemo odrešenja iz obupnega položenja, v katero nas je spravil nesrečni zistem! Da, kardinalna točka na programu vseh naših poslancev mora biti: boj proti zistem u! Ali ta zistem je močan, ker globoko korenini v tradicijah, je močan, ker ima močnih, vplivnih zaveznikov v birokraciji, v visokih vojaških krogih in v onih strankah in gospodovalnih plemenih, katerim služi ta zistem. In ker je močan, je tudi boj proti njemu tako težaven ! Ako hočemo, tla bo ta naš boj vspešen, moramo ai poiskati močnih zaveznikov, teh pa dobimo le tedaj, ako bomo Barni v taki konstituciji, d a b o m o v r e ti n i z a v e z n i k o v, to je, ako smo po svojem številu in po svoji
pazil na cvet — ulovil sem jo, tla bi jo strastno poljubil.
«Oho — vidiš, pomazala sem ti srajco s krvjo. Zbola sem se na teji, — je rekla ter mi k ustnicama nudila okrvavljeni palec.
Isti hip je počila za nama puška. Ona se je vsa stresla, a jaz sem jo naglo spustil iz naročja in takoj se ozrl k strani, kjer je počilo. Zapazil sem, kako pada zadeta ptica, a na mali višini zti menoj stoji moj gozdar z izproženo puško v roki.
«Tam je 1» sem rekel glasno, a isti hip sem čutil v glavi bol, kakor ketlar se je človek prebudil iz globokega spanja. — Okre-nil sem se zopet k nasatlu, a nje ni bilo več tur pa da nisem videl, tla je odšla, saj bi bil moral opaziti tudi najmanjšo kretnjo. Nisem je videl, kakor tla bi jo zemlja požrla.
»Kaj je to ?» sem se vprašal gl tsno, oziraje se na vse strani.
Vdaril sem se po čelu, vedno stoje na. prejšnjem mestu, ter gledal v nasade in grmovje okoli sebe, mislč, tla se je Jelena pošalila in se kam skrila. Nikakor šfe nisem mogel otresti čutstva, da je ona res bila z menoj, ter mi je bilo kakor človeku po globokem živahnem snu, ne um&, tla ni ta ona devojka, o kateri je sanjal.
(Pride še.)
kompaktnosti parlamentaren činitelj, ki more kaj nuditi zaveznikom.
Kdor ima glavo. Ha računa, in kdor ima sr**a, da ćuti, ta mi mora prijtoznati : kjer govore taki veliki razlomi, tain mora utihniti straoiuntvo, najmanje pa sme imeti l>esedo — osebna občutij i mat
I >a preidem i u foi»«*reto. »Slovenec* Hitra. da |M.«lanei katoliško-narodue stranke ab~olutno ne m »rejo v skupen klub s četo-ri«--» narod no-naprednih. Z razlogi, ki jih na-
— ne mislim ničesar. Prav je imel. Kako naj kaj misli, ako se ničesar misliti ne da...! ker stojimo pred velikanskim —? Morda je še naj 1 m«1 je označil situvaeijo pred zasedanjem prijatelj, ki je hudomušno vprašal Spinčiča, da-Ii je že vzel listek za vožnjo — retour ?!
Največ pozornosti je sedaj obrnjeno do-
nam poroča, da je bil minoli teden pri njega ženi škedenjski »kapovila« v družbi z enim magistratovim uradnikom. Vpraševala sta po podatkih za ljudsko štetje. Zena jima je odgovorila, da ona ne ve ničesar in da ne sme dajati nobenih podatkov. Povabila ju je, naj prideta zvečer, ko bo mož doma. Gospoda sta odšla in do včeraj, dne 2l>. t. m., ju ni
vaja, se ruti n »četno baviti, ker jih — * | čeških zaupnikov; v parlamentarno komisijo rom na veliko -tvar, ki je v nevarnosti — češkega kluba prihaja minister Rezek, s češ-
^odkom \ češkem taboru. Naravno. Naj le taje važnost naroda češkega, ali v resnih bilo ve<> na7'aJ *
trenotkih so razmere močneje, nego zla volja	Kučer Florijan iz Skorklje št. 201. nam
i udij. Listi so polni poročil o posvetovanjih poroča, da sta bila .čeraj, dne 29. t. m., v
njega stanovanju dva gospoda, ki sta zahtevala podatkov za ljudsko štetje. Mož je
ne morem«, priznati, pa naj m» resnični ka- kimi ,klanci ^ shajajo češki velikaši in go- rekel, naj mu dovolila, da si sam napiše polo kor hočejo.	spod Korber vabi Češke voditelje k sebi. ter je zahteval, da ista bodi slovensko-nem-
I zre«" i pu li(x'em svoje rnenenje, da je zahteva «Slovenceva» povsem nelogična.
< »d strani > zven kranjski h poslancev nimamo ^e nik:ike deridirane izjave za izklju-
Včeraj so bili pri ministerskem predsedniku ška. G<»spoda sta se jezila in odšla! Sploh pnsl. Paca k, Stranskv, Kaizl, Fort. Potem pa «e ti magistratovci vedejo tako, kakor da bi so se zbrali na stanovanju dr.a Kaizla zastopniki »'ili mi in naše ljudstvo re* sami sužnji!
nju ar.a ivaizia zastopniki Mla<ločehov in veleposestva. Sploh je ve.tečenje uai » Ino-naprednih. Na Kranjskem so nje Je^^jh ponlancev — kolikor se da soditi
katoliško narodni pislanei res v večini, .» jih |M, poročilih — mirno,
Da pa ne storimo krivice nikomur, moramo povedati, da je eden komisarjev pri sv. hladno in samoza- Alojziju govoril — eelo slovenski, (! !) kar je proti o. An tej |»etoriei vendar ne mo- vestno in nič m opaziti tistega »strahu«, o hi morali znati vsi oni, ki imajo posla z nami, remo pripoznavati pravice, da bi kar odlo- katerem so računali drugi prijatelji v nem- in p »sebno pa še, ko prihajajo v hiše, v ka-čali v imenu vseh hrvatskih in slovenskih	taboru in — v vladi, da upogne Čehe. terih ne zna živa duša laški!
poslancev! Potem moramo pomisliti, da so	Tudi Rumuni — mož po številu —
vm p -tan.-i zakonito in veljavno izvoljeni, ustanovili svoj klub in so bivšega podpred-od — naroda ! Kdor noče torej jedinstve- sednika zl»ornice, Lupula, izvolili predsed- vom urinile so se te-le tiskarske pogreške: nosti naše delegacije, ta noče jedinstvenosti nikom.
smešil kakor kakov agent, ki je občino ljubljansko za nekoliko tisočakov — nasamaril. Da-li je vse prav, kar ukrepa Hribar, da-li bi se ne dalo kaj bolje ukreniti, t<> je drugo vprašanje, ki ne spada sem : ali da iina Hribar pošten del zasluge na (lahko rečemo) fenomenalnein razvoju Ljubljane v zadnjih letih, to se ne da tajiti in hi gotovo pripo-znaval tudi »Slovenec« sam — kakor pri-poznavajo mnogi členi njegove stranke v privatnih pogovorih —, ako bi se ne bila strankarska nasprotstva na Kranjskem poostrila tako, kakor bi se ne bil še pred nekoliko leti bal niti najhuji črnogled.
Slednjič izvaja »Slovenec« iz naših člankov »Bodoča taktika hrvatskih in slovenskih poslancev«, očitanje, tla poslanci ka-toliško-narodue stranke ne zaslužijo imena slovenskih domoljubov. Kratek odgovor : narobe je res! Mi smo cel6 — in to prav toplo - apelirali na poznano rodoljubje teh jjoslancev. Glede jedne osebe pa smo res — lojalno pripoznavamo to — veliki skeptiki. Ne moremo pomagati. Bodočnost bo govorila. Tržaške volitve v luči številk. — In če bodočnost pokaže, da smo se motili, se V včerajšnjem članku pod zgornjim našlo- prav radi spokorimo.
naroda v časih nevarnosti, ta žali en del na-
V prvi koloni v tretji in drugi vrstici
Vprašanje predsedništva zbornice se noče od spodaj je citati :
roda. oni del, ki je zakonito izvolil jw»slanca ganjti z mesta — prava mrtva točka.
Zakaj nam. ne dajo gledališč? Pišejo nam : Te dni sem bil pri nekem členu uprave nekega tržaških gledališč. Ta mi je, na moje
1. da je bilo vpisanih v »IV. V. in VI. vprašanje, zakaj da nam ne dajo več gleda-
drugega m ljenja. Sploh je nelogična zahteva,	Ruski maršal Josip Vladimirovič okoličanskem okraju« mesto »v IV. mestnem liše, povedal sledeče:
naj »3 kdo izključi ie a priori, ko še niti ne vemo, Gurko je umrl v6eraj na 8Vojem pofle8tvil ali s e h o hotel pokoriti s tatu-
in okoličanskem okraju«.
»Da Slovenci ne vdo-bite več gledališč, je kriv v prvi vrati pred-
t o m s k u o n e g a kluba a 1 i n e! Se le
potem, ko je ,ukazal, da krši te statute, da je U8e<iel y-e ]>reho(ie preko Balkana in va-krši skupni pnujram in da se noče pokoriti
Satarovo. Zujim leže v grob jeden največih	V tretji koloni: v 19., 20. in 21. vrsti, sednik uprave gledališča »Politeama Rossetti«,
vojakov iz rusko-turške v«rne. On je bil, ki od zgoraj je Čitati:
disciplini, [»otem še le je prišel trenotek, da se ga fMizove na odgovornost in —ako vztraja v svoji iiftornosti — <iu se ga izključi ! Tako postopanje je jedino logično.
Mi poznamo pač Tavčarja in Plantana na Kranjskem in Gabrščeka na Goriškem. I^ržavnih jM^lance** Tavčarja, Plantana in Gabrš<>ka pa še nismo videli na delu. Kako naj kaznujejo k<»j;a, prfdno je grešil? Je - li to logično ? S«- 1 h»Ij kričeča pa je stvar s Ferjančičem. Ta je že bil državni j»oslanec, s katerim so k a t o l i š k o- n a r o d n i sodelovali v isti skupini, ne da bi bili mi kedaj čuli o kaki pritožbi, da so si s tem škodili na svojem ugledu! A nam ni znano, da bi bil dr. Ferjančič v razdobju med raz-puščenjem prejšnjega državnega zbora in sklicanjem novega zagrešil kakov tak nemoralen čin, radi katerega ne bi bil vreden, sedeti s katoliško- narodnimi v eni skupini. Jaz ne vidim na dr.u Ferjančiču nobene pristojno mesto take *premefnlie. ni v <»sebnem ni v politis-kem pogledu !
(ne 289!) glasov, dočim je do istega leta pri-
roval j>ot ruskim četam. Zapovedoval je v
tridnevni bitki pri Plovdivu in dosegel celo raslo 299, (ne 239!) meščanov, vrsto drugih vspehov. Leta 188H. je postal v.-jaški poveljnik v Varšavi in pozneje generalni guverner. Poljakom ni zaupal in je 1897. in ne 1891. bil jako strog proti njim. Njegova pretirana strogost je bila menda vzrok, da so ga leta od minole sobote spominjal v večih se-1895 odstavili. Na njegovo mesto je prišel stavkih.
g. Salem, ki je že mnogo prej deloval na to, 1897. znašala večina Mauronerjeva »239« da se Slovencem odpovedo vsa tržaška gledališča! O sedanjih napetih razmerah med nami (Lahi) in vami (Slovenci) je bilo lahko V 2. koloni, 6. vrstil od spodaj se ra- pregovoriti večino odbornikov vseh petih zume samo ob sebi, da se ima citati leta gledališč, da so podpisali znani sklep! Ve-
! rujte pa, mi je rekel dalje, da nas je bilo
»Slovenec« se nas je v svoji številki	takih» ki 8ra<> 8e z ozirom na 11 a g °
inileji grof Šuvalov. Gurko je dosegel starost 73 let.
V članku »Nacijonalizem proti cerkvi« obdolžuje indirektno vseh, ki se potezajo za
civilizacijo, uprli temu barbarskemu sklepu.
Kar je največ uplivalo na nas (Lahe), je bila vedno veča udeležba n:i vaših plesih
Tržaške vesti.
slovensko bogosluženje, da odvračajo ljudstvo koncertih in pa to, da so naše zabave, od vere in da propagujejo idejo »proč od! kakor tudi plesi, vedno bolj pojemal. ! Za Rima«. Ta obdolži te v je pregorostasna — «edaJ 111 ,lPan>> da 1,1 8e ta kočljiva zadeva gorostasna zato, ker jo čitamo v listu, ki	v civilizovanem in ^humanitarnem zmi-
izhaja pod nadzorstvom duhovnikov — da »l" ~ ker je vse tako napeto, da treba po-
Ljudsko štetje. V ulici S. Francesco da bi jo smeli pustiti brez odgovora. Odgo- sejnega tuša, ki bi nas ozdravel od
uničujočega nas fanatizma, ki
št. 1"». je hišni gospodar dal razdeliti vsem najemnikom pole za ljudsko štetje.
Stranke so jih izpolnile same, ali so naprosile sosede za to. Ko je bilo vse podpisano, je gospodar oddal te izpolnjene pole na
nas tlači!!«
Tako je govoril mož in to na trezno
Mi doznajemo iz povsem verodostojne strani, da so v*e stranke pustile rubrike 23.
vor pride in temeljit, le počakati hočemo ne koliko, da — hruška dozori.
Le toliko povemo Že danes, da ni krivda na naši strani, ako sta v naših krajih vreme:
latinščina in italijanščina v cerkvi postala! Sedaj vemo torej ,z kompetentnih ust -sinonimna. Mi smo v defenzivi, mi branimo »kaj so nam zaprli vse hrame umetnost, .n
svojo narodnost. Mi ne dopuščamo, da bi se I>r naš narod tudi v cerkvi odtujeval samemu
Ideja i.isoMovan-kepi kluba je stara, ,}o 24, 26 in 27 čiste brez vsakega izpol- sebi. Te žrtve ne doprinesemo za nobeno boljših časov !
osvete! !
Pomagajmo si sami, ali pa čakajmo —
kakor tudi želja, da pride do take skupine. \ prejšnjih časih so bile razne vnanje ovire proti uresničenju te želje. V zadnjem državnem zl»oru smo pa že storili znaten korak dalje z ustanovitvijo »Slovanske krščansko-narodne zveze«. Sedaj pa. ko je splošna narodna želja |>o takem klubu, ko se prijavlja tudi volja za to na strani slovenskih in hrvatskih | n »slance v. in ko je potreba za tak kluh tako niijiia. kakor se ni bila nikdar, sedaj naj bi sami porušili, za kar se je delalo leta in leta! In to zgolj radi osebne občutljivosti — — - ne. ne gg. poslancem
njenia !
ceno, ker preveč ljubimo ta od vseh pre-	In lam i j a. Predvčerajšnji »Piccolo« na-
Od prvih dni tega meseca, ko so bile te ganjani rod svoj in ker vemo, da sveta vera,	vaja slučaj, ko neka perica baje ni prinesla
|>ole oddane, pa do danes jih magistratova kakor jo je učil naš Odrešen i k, ne z a-	opranega perila pravočasno nazaj. Zena, ki
h te v a take žrtve. Obrnite se torej se	je izročila perici perilo, srečala je tona ulici
po polnit svojimi tožbami na adreso onih, ki zahtevajo	in je zahtevala perilo.
tako žrtev od našega ljudstva, ki so tudi v	Perica ni takoj spoznala one žene, kar
cerkev zanesli politiko poitalijančevanja! Oni	se je dozdevalo ženi (in seveda »Piecolu«
sekcija za ljudsko štetje — še ni vrnila in niti ni povabila strank, naj pridejo prazne rubrike !
Po nekod gledajo magistratovci, na vsako
postrani postavljeno piko (seveda: ako je krivi, oni naj nosijo odgovornost!
pola spisana na slovenskem jeziku !), tu pa vidimo, da jim ni mari niti za 4 neizpolnjene rubrike!!
Kako je to ? !
Krebel Ivan krčmar via S. Lucia štev.
katoliško - narodne stranke na Kranjskem ne	„
,,.,..	.	.	, 10. nam t»oroča: \ čeraj dne 29. t. m. je
smem«• »ieiatt krivice, recimo torej raje: ker ..	.
V notici, naslovljeni »Ivan Hribar« piše »Slovenec« :
»Končno povemo »Edinosti« še to, da je njena »nepristranost« malo čudna, ako na
tudi) zel6 sumljivo; nam pa čisto nič, ker perica je dotično žensko videla samo jeden-krat in ni torej nič čudnega, ako je na ulici
ni spoznala.
Šiora jo je seveda dala takoj aretirati
vsako malo ostrejšo besedo Hribarju takoj in na policiji so ukazali perici, da prinese reagira, za netaktno pismo Hribarjevo, za I perilo nazaj gospodinji, kar bi pa bila pe-
prišel v njega gostilno nek gospod. Ko je njegovo grdo žaljenje katol. shoda in kršenje riea gotovo tudi sama storila, vprašal po gospodarju in ko se je ta oglasil gostoljubnosti pa ni imela grajalne besede. |	To je torej ves takt in mi bi ne bili
je »gos
sko štetje. Vprašal je Krebelja, je-li napisal pa ne.« svojo polo za ljudsko štetje ? Ko mu je Kre-
spod« položil na mizo tri pole za ljud- Hribarje pač Tržačanom nedotakljiv —nam niti omenili te stvari, da nima infamna vpic
colova« vest tendencijoznega naslova, s ka-
pritiskajo nanje izvestni imransingentni krogi !
Kje je Utgika: oni, ki so pripravljeni vstopiti v klub, obsegajoč vse (»oslance, naj bi se izključili v prdog onim, ki nočejo vstopiti v tak klub ?! To bi bilo absurdno.
Ostajem torej pri tem, da isključenje, kakor je zahteva »venec , ne bi bilo ne tr; fM,ie ter vprašal: Je-li katera vaša? Ko pa netaktnost, a katerih nismo grajali, ker i kakor vse druge!)
Na to odgovarjamo, da je bilo zadnje terim bi hotel obsovražiti in obdolžiti vse b^lj odgovoril, da je p'»lo oddal že pred me- čase na vseh straneh neštevilo dogodkov, ki perice. Ta naslov se glasi : l n a lava n-secem dni — je »gospod« razvil omenjene bi zaslužili še vse drugače označenje, nego d a i a . . . comele altre. (Jedna perica
pravično, ne logično in ne slovensko !
je Krebel pregledal vse tri pole, je izjavil: smo se uverili, da bi bilo naše početje, da-
Stvar je že sama na sebi tako malo
Toliko >e rni je zdelo potrebno Bprego- ,ja je j,jsanil na moje ime, ali to ni ona si plemenito, brezvspešno. Od Izvestne strani važna, tla se niti komisarju ni zdelo vredno,
1 a, katero sem jaz izročil h i š - se nam je n. pr. očitalo celtf nepoštenje, kaj ukreniti in dokazuje le, kako prežijo
voriti sine ira et studio !
Pred zasedanjem Jutri se prične to- nem u gospodarju! Na prvi pravi poli ker nismo izrekli svoje sodbe o dogodkih Zidovi pri »Piecolu«. kakor hijene, na vsako
povodom volitve gospoda dra. Antona Gre- malenkost, da nam jo potem primerno povečano zalučajo v obraz : ali, ako bi se bila tudi res jedna pojedina oseba 'pregrešila, je lopovstvo, da se radi te osebe obdolžujejo vse druge. Sicer pa jim mi to infamnost vračamo, sklicevaje se na predvčerajšnji naši notici: »Ali je res ni nobene pomoči?« in »Gnjilav v Italiji*. Z isto pravico bi jim rekli mi: Kakoršnji so jedni, taki so drugi !
Ljudsko štetje iih Općina h oskrbuje neki bivši »Moretto« v družbi s tamošnjim ca po vilo.
Ta »Moretto« hodi po hišah in izpra-šuje gospodarje, da-li sploh govore italijanski in potem jim kar beleži v 13. rubriko italijanski občevalni jezik. Na ta način nakoval
rej — morila zadnje dejanje. V palači na	je stala št. 1T>„ na drugi pa — 12!« Prva Franovem ringu» je že v<e polno vrvenja	je bila izpolnjena vsa v slovenskem jeziku,	gorčiča. Mi pa smo raje požrli tudi to oči-in gibanja. Mnogo fMislancev je že včeraj	druga pa — v laškem ! !	tanje, nego da bi prilivali olje v ogenj. Če d<»šio na l>unaj. vzlasti so se požurili — to Prva je imela izpolnjeno rubriko o ob-	pa smo, in to iz golega rodoljubja in v zase urueje — voditelji, da fx»sežejo v dogodke,	čevalnem jeziku od zgoraj navzdol — preko	vesti, kako pohujšanje daje ta naš domači ali pa da bo \>aj svet mislil, da «o tudi na-	vse rubrike —, druga je pa imela le na	prepir pred vsem svetom, molčali o večih pisal kako črko v žalostno zgodovino av-	vrhu pisano »sloveno« v nižjih vrstah so bile	stvareh, kdo nam more zameriti, ako se ne striiskega parlamenta. Po «kuloarjih» posta-	pa le — vejice ! !
jajo p«*slanci v prijateljskih |H>g<»vorih in ugi-banjih, klubi imajo posvetovanja. Vsi pa so |>ola ni njegova in nato je uradnik odšel v temi. Izi»orno jo je j>ogodil sinoči gospod zoj>et v anagratični urad.
poslanec Spinčič. ko smo ga spremljali na
Kedo je prepisal polo gospoda Kerbla
kolodvor pred odhodom na Dunaj. Na vsklik — ne da bi bil on dovoli! v to in ne da bi
naš: «mnogo vspehov» se je nasmehnil |k>-oaembno in malicijozno, a na vprašanje, kako misli o bližnjih dog«*dkih. je «>dgovoril mož pošteno, skromno in resnieolju bno : jaz, jaz
bavimo z vsako — »netaktnostjo«, kakoršnjih Krel>el je izjavil, da predstavljena mu je bilo, ponavljamo, na obeh straneh in neštevilo ? !
Odgovarjamo i.adalje, da smo katoliško-narodni stranki priznavali polno pravico v to, da se bori proti političnim načelom Hribarjevim ; odgovarjamo, da smo vsikdar obsojali osebna zasramovanja in to nam je dalo pravico, da smo izrekli svoje obžalovanja, da
se ga bilo obvestilo o tem ? !
Ali je tako počenjanje zakonito? Na to naj odgovori visoko c. kr. namestništvo!
Oblak Anton iz Skednja št. 2f>2. (stara) se je župan prestolnice naroda je že 500 Italijanov v sami vasi Opčine,
kjer v-ega skupaj ni ."» Italijanov. — Tako p>nrtopanje imenujemo mi golo prevaro, a odgovornost za tako |M>een janje z v racamo na »ne faktorje, ki so takim — organom |w>ve-rili ljudsko štetje. — Vsaki domačin-Opene, ki se izdaja za Italijana, je izdajalec svojega rodu in tak je v prvi vrsti kapovila, ki ne zna italijanščine niti za silo.
Povsod drugje hi se našle oh last nije, ki bi takemu |N>četju napravile konec, a pri nas je to nemogoče, smo pač v {»esteh j»o-znane klike, klavne kamore, kateri ni para ne v Kalahriji. ne med Ilotentoti in Culu-kafn.
*lextni >Tet fr/aški je imel sinoči svojo
da proslavi spomin velikega genija Verdija. Po primernem nagovoru župana so bili soglasno vsprejeti predlogi delegacije: na ra-kev Verdija se (»oloži venec, prostor pred glediščem dobi ime Verdijev trg, komunalno gledališče *e l>n imenovalo jm» Verdiju, nad vratmi mestne palače se /azoliesi občinska zastava na |m>1 tlroga.
Xa predi*nr svetovalca Veneziana je bila seja zaključena v znak žalosti.
Značilno, deden majfisiratnih organov za ljudsko štetje je tožil te dni v Skednju, da ga na magistratu napadajo. ker jim on baje prinaša riajve<~- Slovencev. Mož je, kar se mu mora priznati, nujpoštenejši, kar jih je teh zapisovalcev in piše vsakomur isti ol»če-valni jezik, ki i-e zahteva. No, taki ljudje seveda n.so v mil<isti na našem »pravicoljub-nem« magistratu.
Predstojnici vo delalske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu je v seji dne 24. t. m. gospoda I^eo|M>Ida Urunnerja na^lnikorn, H. pl. Ritter-Zahonv načelnika name>tn:kom. kakor člene unravnega svetil pa fri -p- sle inženerja Karola Cozzija, (i. H. vit. K nettija in ilvornega svetnika dra. Rein-holda Kfdinga pl. Hudingen zopet izvolilo; namesto o<isu>pivšega <t. Braide, ki je zo-<»etno izvolitev členom upravnega sveta odklon:!. je bil pa imenovan g<»sp- Anton Cech, mehanik v »Stabilimento te<*nieo triestino«.
L llaših ^odišč. Včeraj s** bili ua tuk. leželn« ru »odi u ol»soj«*ni : 1 * letni tesar Krnil Sprechar z Trsta zaradi tatvine v 6 mesecev t»/ke jm —trene ječe; 2<(-letni Ivan I>e-lise istotako zaradi tatvine — v 1 me-sec težke poostrene ječe: 24-letni dninar iiregor de Angelis zaradi anarhističnih klicev in razžaljesja -traže v 1 mesec str«»gega zapora. 21 -letni Alojzij Laurencieh. 1*.letni August Vi-novicli in 20-letni Jakob Godina zaradi javnega nasilstva jn.tom zlobne poškodbe, prvo imenovan i razven tega zaradi teške ieie>ne poškodbe, in šifer : Laurencieh v ?< mese<*ev. ostala dva vsaki v tj me eeev težke j** »štrene ječe.
Nezgoda na pogrebu Včeraj popo-ludne je trčil voz mestnega zavoda za čiščenje me-ta z nekim mrtvaškim vozom, baš pri cerkvi sv. Jakoba. Voznik mrtvaškega voza je o tem padel na tlak ter se ranil na glavi. Padla pa je z voza tudi rakev in voz -e je znatno (»oškodoval. Mrliča »o morali ne-t!	na }»okopališče. Oj ta presneta
»pubbliea netezza« !
ItrrZTcMeu oče. Včeraj se je redarstvo zavzelo za ll> letnega Huml»erta Maraspina :z Pirana. Mati dečkova je v Intlnišnici, oče |»a. ki je mizar v neki tuk. delalnici, *e za lečka ne briga. Oečkit je zavrni Trevesov preskrt>el za -e<iaj na1 nujnejšo hrano, a jk»-
i »četa prisili, da Ik» nkrltel za otroka. Aretiranje. Policijski ofieijal Titz je art-tiral včeraj letnega Antona Sillo iz ul -*e del 1 sio, na katerega leti sum, da je kradel delj časa čevlje ter jih zastavljal v različnih zastavljalnicah. Zastavne listke pa je m tal stran.
Požgan otrok. Sinoči so sprejeli v lx»l-nišnieo 2<»-mesečue|ca dečka Avgusta Mu-lana; deček je ves poparjen s kropo« ter ni upanja, da bi okreval.
Skrivnostna rana. Včeraj o |»oludneje pri(»eljal neki fant v bolnišnieo kakih ."»O let starega moža. ki je imel na glavi težko rano. Fant je rekel, da je ranjenec njegov oče. Hoteli --o ga zau-lišati še nadalje, a fant je izginil. P«»šk<»dovanec pa ni mogel govoriti. Toliko je rekel deček, da je mož padel nekje »pri lovcu« ter se o tem ranil na glavi.
Okrajna bolniška blagajna Tekom
prošlega tedna je bilo prijavljenih o36 slučajev bolezni,	<»seb je proglašenih zdravimi. 1122 jih je (»stalo v zdravljenju, med poslednjimi 1 sH takih, ki so ponesrečili na delu. V slučajih so se U»lniki pregrešili
proti naredba m zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 14.153"48 kron.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 31. januvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na Korzu 22, kože ; v ulici Madonnina 31, hišna oprava ; v ulici Karneto 7 in 10, stroji, oprema v zalogi, ormara in žaga ; v ulici Risorta 1 H in v Škorklji, železna blagajna ; v ulici Konderia 8, hišna oprava.
Vremenski restnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 6.6, ob 2. uri popoludne 10.0 — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 74(J.8. — Danes plima ob —.— p red p. in ob —.— pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob—.— popoludne.
Pevsko društvo >Zarja« v Rojanu
vabi na veselico s plesom, hatero p;i-redi v soboto dne 2. februvarja 1 V»U 1 (Sveč-niea). Na veselici in k plesu svira popolen orkester |»od vodstvom gosp. Ant. \Vagnerja. V spored :
1. Vogrič : »Na zdar«, orkester. 2. Zieh-ner: »Preložiti«, valček, orkester. 3. H. Satt-ner: »Perice« narodna, mešan zln>r. 4. H. Ipavie: » V mraku«, pesem, orkester, o. Anton For-ster: > Domovini cp mešan zbor s tenor so'o s sprem ijevanjem orkestra. 6. D. Jenko: »Nek dušman vidi«, orkester. 7, Ant. For-ster: »Ljubezen do domovine«, mešan zbor. 8. Iv. pl. Zaje: »Zbor iz opere »Zrinskv« orkester. — »Zapirajte vrata«, veseloigra v jednein dejanju. 10. Ivan : »Sluga«, mazurka, orkester. 11. Ples.
Začetek veselice točno ob 5. uri zvečer. Vstopnina k veselici 2;~> nvč., sedeži 10 nvč., vstopnina k ple u za gospode 50 nvč., za gospioe 20 nvč.
Na obilno udeležim najuljudneje vabi
Odbor.
Trgovski ples. Opozarjamo si. občinstvo še jedenkrat, da se bo ta narodni ples vršil v nedeljo, dne 3. februvarja t. L ob 10. uri zvečer v gledišču «Armonia». Vsled ogromnega dela se morda komu po pomoti ni dostavilo vabila, kar naj blagovoli dotični oprostiti in vsejedno udeležiti se plesa.
Vstopnice se bodo dobivale na večer plesa pri blagajni od V*. ure naprej. Kdor želi ložo, naj pohiti pravočasno v » Trgovinsko kavarno* (ulica Caserma).
Odbor je storil vse mogoče, da izpade ta prvi ples slov. trgovcev v Trstu čim naj-sijajnejše.
<iledišČe bo električno razsvetljeno, plesala se bo «('eška beseda* : prosi se uljudno priti v plesni opravi.
Ker bo bržkone to edini sijajni slovenski ples v gledišču v tej pustni sezoni in ker !>ode ta ples, ako sijajno izpade, blagodejno vplival na nadaljni razvoj lepo pričetega slo venskega trgovskega gibanja, ki je za naš živelj v Trstu največjega pomena — upamo za gotovo, da bo udeležba na istem ogromna.
Plesni Teliček, ki ga prihodnji petek večer priredi pevsko društvo »Kolo* v dvorani »pri Ogerskem kralju« obeta biti nekaj zanimivega. Med posamičnimi točkami in meti odmorom bo pevski zbor prepeval ra/ne narodne in umetne pesmi.
Začetek plesa bo ob uri zvečer; ples l»o trajal do 4. ure zjutraj.
Vstopnina za gospode 40 nvč., za gospe 20 nvč.
Košanc ; pregledovalci računov : Josip Gri-žon, Ivan Fortuno, Josip ToČkan, pek, Josip Bertok in Josip Vatovec, odbornika.
Ker si je društvo preskrbelo tri mrtvaške odre, je občni zbor sklenil, da se bodo ti odri, proti odškodnini, posojevali tudi v druge vasi.
X Nenavaden — stolpo lazeč. V Ricmanjih pod št. 19 živi 65-letni starec Kuret Ivan, ki je bil že na — 40 stolpih ! Se danes, pri vsej visoki starosti svoji, se rad spušča v stavice z mlajšim rodom za plezanje na cerkvene stolpe !
Ker se nam poroča, da ta mož živi v revščini, ga priporočamo onim, ki potrebujejo kakih malih poprav na stolpih.
Vesti iz Štajerske.
— Ljudska knjižnica
n a
Po-
Brzojavna poročila.
Izjava ustavovernesra veleposestva.
DUNAJ 29. (K. B.) Glasom izdanih komunikejev je sklenilo ustavoverno vele-po3estvo različnih kronovin, da izda izjavo, da avstrijsko prebivalstvo soglasno zahteva, da parlament postani zmožen za delo. Vele-posestvo se mora postaviti proti strankarskemu pojavu, objavljenemu nedavno, ki kaže namen za spremembo državnopravnega razmerja monarhije do sosednje države. Ve-leposestvo je prepričan pristaš nemško-av-strijske zveze, odklanja pa brezpogojno prizadevanja, ki povsem zgrešajo izkušena, jasna načela te zveze in ki so pri pravljena nečastno izdati samostojuost monarhije.
Veleposestvo obsoja gibanje »proč od Rima« ter izjavlja, da mu ni potrebno vnovič povdarjati svoja dinastiška čutstva, izreči
n i k v i. Kakor smo že opetovano poročali,	l>a mora, tla ga pojav, ki sploh sproža vpra-
J je policijski svčtnik v Ljubljani, g. Podgor-	šanJe lojalitete in se zgublja tako daleč, da
šek v proslavo Slomšekovega spomina usta-	izpolnjevanje samo ob sebi umevnih dolžnosti
novil v Ponikvi ljudsko knjižnico. Poročali	tle,a odvisno, napolnjuje s sramom in ogoree-
smo tudi o famozni tozadevni zahtevi celj-	njera- Vreleposestvo bo trdno sodelovalo
skega okr. glavarstva, da si mora namreč ustanovitelj pridobiti — koncesijo ! No, knjižnica deluje sedaj že dva meseca, vlada pa dotične pritožbe ustanovitelja še sedaj ni rešila in ni pavedala, ali je za dobrodelne kulturne ustanove treba - koncestje ali ne. To vprašanje pa zgubi mnogo svoje sinešno-sti. ako se pomisli, da se je famozno zahtevo hotelo vreči Slovencem kakor poleno pod noge, katerega pa vlada vendar ne more tako lahko, tebi nič meni nič, zopet odstraniti. Saj se poznamo. — Knjižnica v Ponikvah šteje že
z jednako mislečimi nemškimi strankami. (Radovedni smo na odgovor Schonererjev. To bo gromelo. (»p. ured.)
List a ja na Kitajskem.
SHANGHAI 29. (K. B.) Glasom brzojavke lista «North China Daily News« iz Pekinga je L'hungčang zbolel za hudo mrzlico ter se je bati, da ne okreva, ('uanga Yuh-siena so usmrtili dne 27. t. m. Trgovina med Zjediiijeiiimi državami in inozemstvom.
LONDON 30. (K. B.) Reuterjeva pi-
nad H00 knjig in si je v dveh mesecih 457 8ar,,a Javlia iz Washingtonaf da je predsed-oseb izposodilo 624 knjig.	nik Mac Kinlev izročil kongresu letno po-
ročilo o trgovinskih odnošajih med Zjedinje-nimi državami in inozemstvom. Predsednik U^Tr^d \/Qct*i	se ,zre^5i pohvalno o amerikanskih konsular-
nih poročilih in opaža, da sti Velika Britanija in Nemčija skušali uvesti amerikanski zistem konsularnih naprav.
V nekem obvestilu, pridejanem poročilu, pravi državni tajnik Hay, da se trgovina
Razne vesti.
Naslednik ameriškega škofa Barage umrl.
Dne 2. januvarja je umrl drugi škof škofije Sani Ste Marie in Mar«juette is titularni škof antinoe-ški, g. Ignacij Mrak, v ondot-
nem St. Mariju hospitalu v starosti 90 let.	Zjedinjenih držav s presenetljivo hitrostjo
Pokojnik je bil rojen dne 16. okt. 1810. v	ljliža onemu stališču, da amerikanska tržišča
Poljanah na Gorenjskem. Za časa njegovega	napravi središčem ne le industrijalnega, ara-
kapelovanja mu je došel poziv od rojaka Ba-	Pak tudi finančnega in trgovskega delovanja, rage, nuj pride po svojem poklicu v severno \ ojna v južni Afriki.
LONDON 30. (K. B.) Reuter javlja iz Capstadta : Skoda, ki je nastala o poslednjem
Zalop ii toTarna
F" pohištva vsake vrat«
od
Vesti iz ostale Primorske.
X Društva v Dekanih. »Posojilno in konsumno društvo« v Dekanih bo imelo svoj občni zbor dne 2. februvarja t. 1. ob 3. uri popoludne v društveni dvorani.
Dnevni red: l.| Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika, o računih za leto HM)0. 4. Volitev novega nadzorništva. 5. Volitev dveh mož za naku-jm> v a nje vina.	Kazni predlogi in nesveti.
< *dbor vabi n:i obilno udeležbo.
Pevsko-bralno društvo »Zrinjski« bo imelo dne 3. februvarja svoj občni zbor v dvorani J konsumnega društva ob 2 in pol uri popoln Ine po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. jmročilo blagajnika. 4. upisovanje novih udov.
Volitev novega odbora. 6. Morebitni predlogi in nasveti.
Pogrebno in {»odporno društvo je imelo dne 'J 7. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni : predsednikom Josip Ročknn, }>odpredsednikom Ivan Obad, tajnikom Ivan Gregorič, blagajnikom Ivan
Ameriko, kateremu pozivu je tudi takoj sledil. Bil je vreden tovariš vzornega Barage. Ko je prvi škof marquet«ki, Friderik Ba- "apadu Burov na rudnike pri Kleinfonteinu, raga, umrl, je bil g. Ignacij Mrak izvoljen znaša, kakor pravijo 200.000 funtov sterl. njegovim naslednikom. Po 25 letnem delova- V Kleinfonteinu, ki leži ob skrajnem robu nju je vsled slabega zdravja odstopil od Keefa, ni bilo o napadu nobene straže. Bu-škofovske službe ter o tej priliki prejel na- rov je bilo 2 —300; isti so poškodovali stroje, slov titularnega škofa antinoe-skega. Mrak je kakor pravijo, po navodilih odpuščenih ru-bil blag, skromen mož, ki ni cenil zunanjega farjev. Zanaprej bodo take kraje čuvale blišča in slave ! Bil je najstarejši izmed tam- straže.
kajšnih Slovencev in sodobnik papeža Leva ,	1
XIII. Blag mu spomin!
Verdijeva pozabljivost. Te dni umrli italijanski skladatelj Verdi je bil nekoč povabljen na prijateljski obed. Kakor je o takih prilikah navada, razšli so se gostje še le o polunoči. Po dovršenem obedu se je Verdi podal k pokoju, ali uro pozneje zbudil je svojo soprogo s prošnjo, naj mu oprosti, da jo nadleguje, ali on da neobhodno potrebuje njeno sodbo radi neke izvrstne snovi za duet, ki se mu je porodila v tistem hipu.
Verdijeva soproga je prižgala svetilko, Verdi je ustal, oblekel nočno haljo ter sel k <;1 sovitju, počenši igrati melodijo.
Ko je odigral, prašal je svojo soprogo, naj izreče svoje rnenenje o tej skladbi.
>Jako je lepac, je odgovorila, »ali bolje bi bilo, da jo opustiš«, je pristavila nekoliko boječe.
»Čemu to?« je vprašal Verdi.
»No, ker je ta duet ravno tak, kakor si ga sedaj igral že v svojem Rigoletu.«
»Ah, saj res, kdo bi se spomnil na vsako stvar«, je pritrdil Verdi, upihnil luč ter zopet legel v postelj.
Baron Pražak bolan. Bivši češki minister baron Alojzij Pražak je obolel na ka- : taru. Bolezen ni nevarna ter se je že obrnila na boljše.
Romanje bosanskih mohamedancev v Meko. Dne 27. t. m. sprejel je deželni načelnik bosanski, general konjice baron Appel, 21 Sarajevskih mohamedancev, ki odpotujejo na romanje v Meko pod vodstvom kadija Iza Efendi Osmanagič-a. Isti odpotujejo preko mest Brod-Beligrad-Carigrad, |Hercegovci pa skozi Metkovid-Trst-Aleksandrijch Vseh romarjev je okoli 50.
Alessandro Levi Mm ? Trsti
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
R' ?»t Izhor t t*p«tarlj«li. zrcatlb In »likali. llu»irir»n ceaik gratis la fraako oakena na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predaaet! stavtjo i« aa brod ali *«1«-znir« br«s da bt se sa to kaj zaraiaaa*.
OBUVALA!
PEPI KBAŠEVEC *
' vrl csrtrt it. Potrt (Plim loiario po« lliisti teli)
pri porote svojo
bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospoda, gospe ln otroke Pofttne naroČb« M izvrše v tistem dnera-Odpo&iljateT j« poitninc prosta.
Prevzema vsako delo na debelo ia drobe* ter izvršuje isto t največjo natanj£noatje ka točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobr^Jao narolbo sa priporoča
Josip Stantld
Dunajska filjalka
vloge na knjižio« » 4f/#.
borzno posredovanje, posojila n vred-msnićni eskompt. vinkullranja ia razvlnkuliranje obligacij.
Živnostensk* banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
F I L I J A L K A
c. Kr. um. avstr. M\\m zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnerni izkaz 214".
*V „
30-dne*ni o<lkaz
_ - Ž'
na pii>ma. katera t*r morajo izplačati v sedanjih bankovcih aTrtrijfke veljave, atcpijo nove obrestne takse t krepoft * dnem 24. junija. 'JH. junija in odnoano ŽO. av^unta t. 1. pn dotičnih objavah. Okroini oddel. » vredn. papirjih :2* m na \ -ako svoto. V napoleonih brez otiremi. Nakaznice Da 1 >uiiaj. Prajro, Pesto, Brno, Lvov, Tropave Keko kake v Zagreb, Arad. Hielitz, (iablonz. Gradec Sibinj, Inoonoatu, Czovec. Ljubljano. Line. Olomcu, Reichenlterg. :šaaz in Solnopra<l. brez troAkov. Kupnja In prodaja bitku	provizije,
lakaso vwh vrst po<l najurnestnej^imi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine p<» dogovoru. Kredit na dokumente ▼ Londonu. Parizu. fVrolinu ali v drugih mestih — provizija po jako unie*tnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli me*to. Vložki v pohrano. KaAa blagajna izplačuje nakaznice narodne bauke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kureu.
£preiemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati al ferel ni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi
Tnov.-obrtM redstrovana zate
z neomejenim jamstvom. T «.oRH I. semcnKka al. it. L. I. nadstr.
Obrestuje hranilne vlotre, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto j>o ^/o« na~ radne jn» 4,/i®/0 in vloge na Conto - ecurent po 3.tjO°/#. Sprejema hranilne knjižice družili zavod«»v brez izgul»e obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni tlavek plačuje rad ruga sama.
I>aje posojila na por<«tvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu |k» dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |m> 30U kron {»o 1 krono na tetlen, ali daljših obrokih |m. dogovoru. Deleži se obrestujejo |m» 6.1.r>*/0.
Vplaeevari'e vrši se »»sebno ali jnitom položnic na čekovni račun štev. S42.366.
Ura ti ne ure: od —12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih p 9—12. do|»oludne.
Kdor jNitrebuje žaluzije, tkane le-ali pletene rolete, železne ali lesene zatvorniee za prtMiajaiitiee, naj se obrne naravnost na
Prvo hrvatsko tovarno ža-luzij roletov. lesenih in železnih zatvornic in kartonaže
g. Skrbić
ZAGREB
Medulićeva ulica številka 16.
Ceniki brezplačno in franko. Varujte se potovalnih zastopnikov, ki zahtevajo denar v naprej.
I
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
•• iz lekarne B. Fraper-ja v Praii

je že več kakor :>> let obče znano domače zdravilo vzbuja 8last in odvaja lahko. Z
redno uporabo istejra se prenavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
iTarilo! Vsi tleli embalaže nosijo
je staro, najprej v Pr:igi rabljeno domač« • ztlravilo, katero varuje in ohrani r:tti<> čiste, vnetje iti bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S:
zraven stoječo, postavim p<>-lože no varstveno /.11:1 m k o.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvoraep zalajateija „pri črnem orlu'
Praga, Malastran, «»trel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciani, E. I^itenburg. C P- Prt*nJinb SerraTallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Pra\marcr.	|
J. Pserliofer-jeve oavaj;_____
SO že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je. kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr; zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stan«- ikatljica s 15 kroglicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine pr>>st<» vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki ^ gld. 35 kr., 10 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer-jeva lekarna
I Mi naj I„ Suigerstrasse štev. 15.
Prosi se izrecno, Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sieer z rudečimi črkami.
Balzam zoper ozeblino
J. Pserhofer-jev. 1 lonček 40 kr.T s poštnine prosto pošiljatvijo t».~> kr
J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotea^Š^
J. Pserhofer-jev balzam zoner <rolšo 1 steklenka 40 kr
Aiipt i	9 poštnine prosto
pošiljat vijo ti.r> kr.
Stoli - ovi Kola - preparati
izvrstno krepi'ilo za šelooec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld.. 1/2 litra 1 gld. kr., V* litrjl 85 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura ^
J
esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica kr.. 1 dvanajstorica stekleni«- 2 gld.
Pserhofer-jev balzam
1 steklenica ">U kr.
zoper rane, Ta n n o c h i n i n-pom ada
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rust las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Steudei-a. 1 lonček fiO kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
I'ni verzal na čistilna sol
A. W. Bulrich-a domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
JG" Kazen tti imenovanih preparatov >o v zalogi šc vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, kat«-rih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevan je točno in najceneje.
Poiiljatve po počti izvršujejo se najhitreje proti temu, čLc. se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska.
JW Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K,
Centrala v Pragi. ^
Podružnice v Brnu. Plznu, Budejevicah. Parriublcaiv, Taboru, Benešavi, lolavi. Moravski Ostravi.
Važno za vsakega!
Razprodaja!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
2 gin 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura <><i niklja. Anker remont, (na željo tud posrclir.) z le|H) razrezljanim pokrovom, točno urejena s Ji letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna ir« ► U1 i r i ali nikljnsta oknijma verižica
s pri ves« »m. Parižki sistem. 1 goldin igla, za kravate z imitir. briljanti 1 par gumbov za man Še te, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in »»vratnike.
1 par uhanov iz pristne tr a srebra, uradne puncir.
1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseli 14 krasnih in vrednostnih pre<l-mettiv z uro Anker-Kemont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Krakovo - Stradom 17. - K rakovo
Neodgovarjajoče sprejmem v S dneli nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v tiar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo.
Zaloga cementa
je na prodaj po nizki rt-ni. Kupčija donaša lep dobieek in je sosebno f»ri-pravna zu kakega slovenskega trgovea.
Vee se izve v kavarni Comniercio pri g. Antonu Sorliju ustmeno ali jus— meno.
Zaloga z lesom
vsake vrste in mere za mizarje in kolarje ; zlasti pa kolesne špice, platišča, kartele, re-meljne itd. priporočata
Božič & Stanič
TRST — Via Lazzaretto vecchio — TRST
Javljam slav. občinstvu, da sem odprl
kremo
v znanem prostoru pri l^ovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. Točil bodem izvrstni teran, vipavee in prosekar. /a postrežbo bode na razpolago vedno iz-I borna kuhinja po primernih cenah. Do-! bivajo se tudi vsaki čas spalne sobe, | kakor tudi hlevi za živali. Za obilni j obisk se priporoča udani
Ivan Lisjak
,,pri Zvezdi" v Sežani.
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA IT ALI A
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohifttva za jedilnice, in spalnice ■prejemnice, iimnic in peresnic, ogledal in tele inih blagajn, po cenah, da a« nI bati konkurence.
„Ljubljanska kreditna banka*
v Ljubljani SpitaUke ulice it. 2.
Ivan Seroulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tmli |m> <l<>ž«'li, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstnega pohištva najtineje in druge vrste, iz tnlega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. C ene so zmerne in postrežba točna in poštena.
haloga
oljat in kolonijalneira hlasa.
Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v
ulici ()hega st, 11. v crstu
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja. kisa. mila. kave. sladkorja, riža itd.
Boptt izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljat ve od f> kg. naprej proti povzetju.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani
Alojz Trevisan.
s* akup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgrubi. Promet« k vsem žrebanjem.
na na

Sprejemanje denarnih vlog
vložne Knjiži ce, na tekoči račun in girokonto s 4obrestovanjem od
dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.