m. aevfOm.
t \mm, t mm*, um m
HIB. tetv.
■i
VMS
»Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavlje. v upravrrištvu prejemac:
.....K 24— celo leto......K 22 —
*elo leto .   „   . .
pol leta........ 12 —
fetrt leta........ 6 —
na mesec. .....a 2-—
pol leta četrt leta . na mesec.
11 — 550 1-90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Iredsfštro: Knallova ulica sL 5, (v pritličju levo), telefon it 34.
Iikafa waak dan ivacer ImaHl nedelje tn
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. TJpravničtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
--Posamezna številka velja 10 vinaritv. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, Naredna tiskarna telefon št 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
ta Avstro-Ogrsko:                                    za Nemčijo: celo leto.......K 2&-~   .  CeIo leto ......K 28—•
Hrtrt leta.          *  "  *  *   "  6-50        za Ameriko in vse druge dežele: na mesec"   * •      "  " .    ,   230   ;   celo leto.......K 30 —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk« Upravnici vo: Knallova nllca it S, (spodaj, dvorišče levo), telelan st. S 5
Napntl na pno dolenlsho posojilnico u Metliki.
Z Dolenjskega 20. maja.
Dne 17. maja 1911. je prihrumelo v prostore »Prse dolenjske posojilnice« v Metliki 50 vlagateljev-kmetov, spremljani od drugih kmetov, vsi iz bližnje hrvaške Vivodine in Fare, ki so zahtevali, da se jim izplačajo njihove vloge. Posojilnica jim je izplačala njihove vloge, okoli 40.000 K. Kmetje so bili razjarjeni in pripravljeni k vsemu hudemu, odšli so pa razočarani, vide vsi, da ima posojilnica dosti denarja. — Prva dolenjska posojilnica deluje že do 10 let najsolidnejše. vStari Gangel jo je ustvaril, ta veliki dobrotnik Bele Krajine in jo vodil do svoje smrti vzorno. Ta posojilnica je bila velika dobrotnica za vso Belo Krajino, iz iste so dobivali Belokranjei denar za potovanja v Ameriko, v njo so vlagali svoje prihranke, s posojili od te posojilnice prenovili so svoje žlahtne vinograde, sezidali na mesto gnilih bajt iz tlačanske dobe nove stavbe. Ta posojilnica je bila za Belo Krajino največjega gospodarskega pomena; ako se gleda lepota današnje Bole Krajine, se mora misliti zraven velike pridnosti Belokraujca v ameriškem detu tudi na to poeojimjpo k\ je v Ameriki pridobljeni denar naših rojakov dobro oskrbovala. Kaj na tem, pravi katoliški duhovnik, to nas nič ne briga, v Metliki je dosti J j udi, ki se ne uklanja jo farovžu in prva ck|J. posojilnica je v rokah takih ljudi, v Metliki ste se dve posojilnici, katere so poklicali v življenje kat. duhovniki, da bi podrli ž njima prvo dol. posojilnico, boj mora biti, denarja je treba duhovniškim posojilnicam in predvsem je treba uničiti denarne naprave meščanov, s tem se nekoliko pod je njihovo go-sjx>darsko stališče.
Omenjeni napad na prvo dolenja sko posojilnico je vprizoril Peter X a-t 1 a č e D . kaplan v Metliki, mb.do fante, ki vsaj nima pojma o dobroti dobro uravnanega denarnega zavoda za prebivalstvo kakega okraja. Slišalo je v Ljubljani v semenišču ali od kakega jezuita na Slovenskem, da je treba bojkotirati tudi take zavode, ako hoče duhovnik zavladali v kakem mestu. In ta fant se je bal, da bi ga postavili pred sodišča na Kranjskem, ter je naprosil kaplana v bližnji Vivodlni na Hrvaškem, Franjo Zere a, da naj nahnjska tamošnje vlagatelje prve dolenjske posojilnice, da napadejo Ie-to. In ta je imel v cerkvi zbrane kmete in tem je govoril raz leco: »Meni tu na ovom svetom mesta ne pristoja to povedati, nego dobil sem list od svječenikov iz Metlike, da vam povedani, da prva dolenjska posojilnica v Metliki propada. Pustite plug in brano na njivi in pojdite brzo v Metliko k prvi dol. posojilnici in dvignite svoje novce.«
To hrvatišče je vzelo besede iz ust kmetov puntarjev pod Gubceni, ki so se zbirali v Posavju v 16. stoletju, kakor dr. Krek jemlje svoje besede iz soeijalistov: Marksa, St. Simona, Proudhona, teh velikih umstve-nih revolucij ona rje v minulega stoletja, ako hoče kaj drastično povedati. Iz tega dogodi jaja se vidi, da je naš slov. kaplan Natlačen pravzaprav begljiva narava. Bal se je zapora in puntal je po hrvaškem kapelanu tamošnje kmete, naj bodo isti zaprti, ako se kaj nevšečega, kaznivega prigodi. In lahko bi se kaj prigodilo, hrvaški kmeti so bili razdraženi.
V Kandiji pri Novem mestu po-slnje posojilnica, ki so .jo osnovali duhovniki. Ko je letos nastala tudi na Kranjskem denarna kriza, je jela ta posojilnica izposojen denar iztir-javati in sicer neusmiljeno. Podgorski in drugi kmetje so plačevali velike stroške in ubogi poroki so morali plačevati, da so kleli in jokali ;sc.
Hranilnica v Novem mestu je pomagala tem revežem - kmetom, dolžnikom posojilnice v Kandiji. To je pač bilo tukaj tako. Prišlo bo že tudi tukaj drugače in kak kat. duhovnik bo nemara odkrito kazal svojo »katol. kulturo<:, katera zdaj še tihotapilo deluje.
Upravičiti se da pred dvema letoma vprizorjena gonja nekaterih Slovencev proti kranjski hranilnici. Ta denarni zavod je najraje z denarji Slovenca vlagatelja podpiral vse, kar je delalo, delati imelo na pogin Slovenstva in okrepi jen je Nemštva na Slovenskem. To je bilo nekaj bc ja za biti ali ne. — Kakor zdaj hočejo do živega naši slov. rojaki kat. duhovniki meščanom - Slovencem, odkrito podpirajoči vsaj s pohvalo nemški denarni zavod   v Ljubljani,
— to je nekaj, kar nam jasno svedoči, da je kat. duhovnik človek brez domoljubja in brez narodnostnega čuvstvovanja.
Slov. meščanstvo dobro stori, ako kat. duhovnika jemlje kot svojega najzlobnejšega sovražnika. Naj mu da dve zaušnici, ako ga zaloti kje pri kakem hudobnem delu. »Postite nlug in brano na njivi in pojdite brzo v Metliko!« — Kaj, če enkrat na tak poziv fanalizirani kmetje v mestih poboje započne jo! Fanatiku duhovniku dr. Kreku nekaj takega po glavi roji.
Sicer je boj naših kat. duhovnikov proti meščanom nad vse idealen,
— kar blizu nebes plava. Hrvaški kaplan Franc Zerc je bil pri sodišču v Jaški zaradi omenjenega hujskanja zaslišan in je izpovedal, da ga je kaplan v Metliki Peter Natlačen prosil, da naj omenjeno stori in kmete-vlagatelje prve dol. posojilnice prosi, da pri tej posojilnici dobljen d?nar vložijo pri duhovniški posojilnici v Metliki, češ, da je bolj sigurna. Torej butasto kaplanče ve, da je prva dolenjska j>osojilnica trden denaren zavod, ali je tako ljubo katoliško, da hujska s tem, da ta trdi zavod propada, ker je njegov kat. zavod lakom en denarja te posojilnice, ker mu nemara denarna kriza sega na živce.
Idealna borba to, vzdiga li v fa-rovžih kupice in napiva tei katoliški idealni borbi proti sorojakom meščanom !
m^m slov. politih na Koroškem.
Prvi strokovnjak v narodnem inanjšinjskem delu, g. Janko Mačko v Š e k je ocenil Begovo knjižico »Slov.-nemška meja na Kočevskem« v »Omladini« s sledečim značilnim uvodom:
Danes lahko rečemo, da je vsa naša meja proti Nemcem širši javnosti dostopna. Veselo dejstvo je to, kakor je na drugi strani žalostno, da je vse delo le enega človeka. Potrebno je, da ta fakt poudarjamo, kajti v novejšem času je razna mazil jena in zlobnosti osmojena »žurnalistična« kritika posegla z vsein gnjevom v boj, razljutena, ker prihaja le kos njihovega delovanja na dan. Ne pride nam na misel proklamirati kako delo za i>opolno, če je še tako na višku. Vemo predobro, da celo učene družbe ne pridejo nikdar do popolnosti, kaj šele poedinec; in radi tega kritika tudi govori svoje mnenje. Vajeni pa nismo rokovnjaškega načina, ki ga razširja politično glasilo za koroške Slovence. Ljudje, naprošeni, naj dajo pojasnila za informativen referat, ki naj seznani ostale Slovence z resničnimi razmerami koroških Slovencev, molčijo kakor grob, potem pa udarjajo z neko cinično brezobzirnostjo po vsem. Mesto hvaležnosti, ko se skuša resno odpraviti fraza o tužnem Korotanu, se oboroži koroški »Slovenec« s cepcem in škorpijonom. List, ki na eni strani pravi, da so Nemci pravzaprav boljše in-
formirani, kakor Slovenci sami o svojih razmerah, razvija za časa ljudskega štetja tako »delovanje«, da je kar sumljivo. Po vsebini sodeč hi mogel ta list nositi svoj atribut edino za časa volilnega, boja leta 1907, preje pa kvečjemu: »političen list nemških krščanskih socialeev, ki ima tu in tam slovenska trenotke«. Ljudje, ki so to pripustili, da je izdajala bratovščina osemdesetih tisoč Slovencev svoje pubhkaeije z dovoljenjem celovškega Kohna, — ki je vodil divji boj proti slovenskim matrikam in prisegal icr se zaobljubljal. da v dvajsetih letih pod njegovim delokrogom ne sme biti več Slovencev, — ne zaslužijo slovenskega imena. Razdejanje ki so ga povzročili, je ogromno. Nemške čete so poplavile Gosposvotsko polje in zmagale nad Celovcem in drvijo dalje, dalje na jug; padajo kraji, trgi in mesta. Slovenska pojest pa je razjedena in stisnjena v Karavanke. Ni treba delati zaključkov iz lanskih Tersegla-vovih člankov v /Straži«, saj vemo vsi, da nazadujemo radi klerikalizma. Na Koroškem se mora razbiti monopol slovenstva, ki ga ima v zakupu krščansko - socialna stranka, sicer je katastrofa neizogibna. Kajti kauzalnost ni dekla S polmesečno odpovedjo. Mesto smešenja pa naj celovška gospoda primo za delo in sama napra\i verooost^V^ >liko položaja. Iz tistih naivnih časov smo že prisil, ko se je o vsem molčalo, češ, da bi nasprotniki ne zvedeli, kaj nameravamo. Podcenjevanje sovražnika in komodnost se danes imenuje to načelo, kajti nikdo ne zahteva, da se taktika publicira.
Stresno nesreča pri zrabopiouni teiiml na FrMSbem.
Ponesrečeni aeroplan. — Človeške žrtve — med njimi člani francoskega kabineta. — Ministrski predsednik težko ranjen, vojni minister Ber-teaux ubit.
Tekom enega tedna javljajo brzojavi danes že drugo senzacijonalno nesrečo iz onega boja, ki ga moderno človeštvo bojuje s silami nadzemskih višin in viharjev. Začetkom tedna smo javili, da se je ponesrečil in razbil v Diisseldorfu zrakoplov takozv. trdnega sistema Zeppelinovega, ki je pred kratkim letom še. slovel kot pravi in edini premagalec zračnih višin. Dusseldorfska nesreča, katera sicer ni zahtevala človeških žrtev, je dokazala popolno nesposobnost Zeppelino-vih principov, in bolj, kakor kedaj, so se obrnili vsi upi na sistem »težje ko zrak«, na aeroplane. A vi jati ka je zahtevala že toliko žrtev, da se nismo skoraj že več zanimali za vsakdanjo časniško rubriko: avijatično nesreče. Vsak hip je citati o novih žrtvah za eno največjih idej, za katerimi je kedaj stremelo človeštvo. In navzlic temu se množi število onih, ki se upajo zasesti nevarne aparate, od dne do dne, vsak narod je že prelival za Ikarovo idejo kri svojih sinov — ni še dolgo, odkar smo izgubili Rusjana. V velikih svetovnih centrih pa se navzlic vsemu prirejajo tekme eno za drugo, z vedno lepšimi uspehi, katerim je že postala nekak pogoj — nesreča. Danes pa se je primeril v Parizu posebno tragičen slučaj. Žrtve aviatike so postali ljudje, ki so prišli občudovati uspehe aeroplanov, in med temi žrtvami se nahajajo člani francoske vlade — kar vzbuja v celem svetu pravo senzacijo.
V naslednjem podajamo nam došle brzojavke:
Issy - les - MouHneaux, 21. maja. Tukaj se je zjutraj pričela aero-planska tekma Pari« - Madrid. Pri tem se zgodila velika nesreča. Eden izmed aeroplanov je padel na tla ter pokopal pod seboj nekaj gledalcev,
med njimi ministrskega predsednika Monisa in vojnega ministra Berte-uuxa, ki sta oba težko ranjena.
Pariz, 21. maja. Minister Ber-teaux je vsled zadobljenih poškodb umrl.
Kako se je nesreča pripetila. Pariz, 21. maja. Pariški list »Petit Parisien« je razpisal veliko nagrado za vzletno tekmo aeroplanov iz Pariza v Madrid. Tekma bi se imela danes izvršiti. Na prostornem polju pri Issy - les - Movlineaux, kake 1 in pol ure od Pariza, se je zbrala
zgodaj zjutraj številna množita, da prisostvuje vzletu aeroplanov, katerih je bilo mnogo prijavljenih. — Vreme je bilo slabo, v višjih zračnih legah vetrovno. Aeroplani se naj dvigajo v intervalih po 5 minut. Do J/46. sta bila že dva avijatika odplu-la, nekateri pa so vsled vetrovnega vremena odstopili. Po uri se je
vzdignil avijatik de Wissot, toda aparat se, komaj v zraku, prevrne in pade na tla, ne da bi se bil Wissot poškodoval. Ob pol 6. se je vzdignil pilot Train, ki velja za jako predrznega zrakoplovca. V višini 30 metrov je krožil aparat nad poljem, burno akla-nm*an od množice. Videlo pa se je, kako maha avijatik z roko, da naj ostanejo ljudje na svojih prostorih. V tem hipu je zbežala gruča ljudi čez polje, aparat pa se je približal zemlji na višino 3 metrov ter naravnost zagnal proti tej gruči. V prihodnjem trenutku se je stroj zakadil v ljudi, od groze okamenela množica je slišala strahovite krike in že je ležalo na polju pod razbitimi peruti aeroplana sedem oseb. Kmalu se je izvedelo, da se med njimi nahajata tudi ministrski predsednik Monis, težko ranjen na nogi in glavi, ter vojni minister Berteaux, kateremu je bil motorjev vijak gladko odtrgal celo roko. Pilot Train sam ni prav nič ranjen.
Nezgoda avijatika de Nissota.
Oster mrzel severni veter, ki je bil posebno v višjih zračnih plasteh zelo močan, je povzročil, da se nekateri avijatiki sploh niso udeležili tekme. Posebno močni, viharni vetrovni sunki so zabranili, da se mnogo avijatikov ni vzdignilo s svojimi aparati. Najbolj je pa vplival poskusni vzlet avijatika de N i s s o t a, ki je hotel poskusiti, če je pri tem vetru sploh mogoče, leteti na tako daljavo. Par minut pred 1/46. se je de N i s s o t vzdignil s svojim aeroplanom ter skušal parkrat obkrožiti letališče. Toda že po par minutah se je aparat prebrnil ter padel z de Nisso-tom na tla. Vendar pa se je samo aparat nekoliko pokvaril, avijatik je ostaj nepoškodovan.
Poskusni vzlet avijatika Traina.
Ker se je de N i s s o t ponesrečil in ker se je vreme od trenutka do trenutka slabšala, so sc avijatiki, ki so se priglasili za tekmo Pariz - Madrid posATetovali, ali bi ne kazalo, nameravano tekmo sploh odpovedati. Ker so pa med avijatiki in med prireditelji tekme vladala različna mnenja in ker je posebno avijatik Train, ki je zelo pogumen in drzen, nagla-šal, da je nezgoda, ki je zadela d e Dissota, ne more biti merodajna za to, da se tekma opusti, se je sklenilo, da se tekma ne opusti. Train se je odločil, da napravi najprej poskusni vzlet. Par minut pred pol 6. so privlekli Train o v aparat na letališče. T r a i n je za to tekmo konstruiral poseben aparat, ki je imel več novih delov. In trdi se, da so ravno te novotarije povzročile poznejšo nesrečo, ker niso bile dovolj presku-šene. Train je vzel s seboj nekega Bonnierjakot pasažirja. Train se je vzdignil kakih 30 metrov ter dvakrat obkrožil letališče. Kar naenkrat je občinstvo zapazilo, da aparat ne leti več tako mirno. Dozdevalo se je, kakor bi Train ne mogel več voditi aparata. Ko je Train tretjič obkrožil letališče, je kar naenkrat prišel s svojim aparatom iz-
ven letališča ter krožil direktno nad občinstvom, ki se je zbalo ter sku šalo zbežali, kar naenkrat se je apn rat hitro zaobrnil. Zdelo se je, tla mo ra aparat zdaj pa zdaj pasti med oh činstvo. Toda v naslednjem trenutku je prišel aparat zopet v balanco in t vso hitrostjo letel direktno proti ofi cijalni tribuni.    Več tisoč broječa množica je od strahu in groze /akn čala. Vsi so mislili, da bo aparat 2 vso silo za vozi I v občinstvo, ki te je nahajalo na tribuni.
Katastrofa.
Kar H je nato zgodilo, je trajal«i le par trenutkov. In ne da se konstatirati, kaj je pravzaprav povzročil«» katastrofo. Toliko se pa lahko p)uma me iz različnih poročil očividcev, da se je Train. ko je spozna! nevarnost, da zapelje v tribuno, obrnil, da pride zopet na letališče. Občinstva na    tribuni se je polastil najv«*č. strah, vse je. skušalo    bežati    ter s*-umakniti aparatu, ki je vedno bližje prihajal.   Train u se je med tem posrečilo,   da je obrnil aeroplan v drugo smer. Tedaj je pa Tra in videl, da leti direktno v kirazirje, ki so stali na straži. V tem kritičnem tn nutku pa Train ni izgubil svoj** hladnokrvnosti.  Ostal  je popolnome miren in je z vsemi silami na to d<> Jal, da ne zadene v cskudmn k i razi r je\. kur bi imelo grozne    i»o»!odi<. To se je Ti a inu tudi posrečilo, toda v par trenutkih   se   je zgodila katastrofa.
Kako se je zgodila nesreča.
Train ni mogel videti miga, kar se je zgodilo v bližini oi'ieijaln« tribune,   zlasti tega ne.    kam se je obrnilo od tribune bežeče občinstva. Prav ta slučaj je povzročil nesre<'•«• Ce bi se bilo občinstvo umaknilo m tribuno, ne bi se bila pripetila nob<-na nesreča. Ko se je Train u po srečilo, aparatu dati drugo smer, da bi se izognil kirazirjem, ga je za ne slo v sredo gruče bežečih, katerih pa s svojega aparata ni mogel videti, ker so mu jih prikrivale plahute. Train je hotel priti na središče letališča, da bi se tam spustil na tla in je plul le kake tri metre od tal. Na enkrat strašen krik. Train je zdaj s« le zapazil, da je priletel v sredo gruče bežečih. Tudi je takoj spoznal v* likansko nesrečo, ki jo je povzročil, vendar je bilo pa prepozno,   da bi mogel preprečiti katastrofo. Prestra seno kričanje mu je oznanjalo, da ae je moralo zgoditi nekaj groznega. Train se je spustil na tla, pri tem se je pa zaradi sile, s katero je a pa rat priletel na zemljo,   tisti del, k nosi motor, globoko zakopal v zem ljo. ostali deli aparata pa so se razbili na kosce, ki so padali na ranjen ce.
Ranjenci.
Aparat je težko poškodoval ministrskega predsednika Monisa in njegovega sina,    vojnega ministra B c r t e a u x a,aviatika D e u t s c h m dela    Meurthein več drugi}« oseb. Tisoč ljudi je hitelo na poinoč. Takoj so prišli tudi zdravniki, ki 96 imeli inspekcijo. Grozno poškodovan je bil vojni minister Berteait.\. kateremu je propeler roko kar odrezal. B e r t e a u x   je sicer še živel, ko je prišla zdravniška pomoč*, kmalu nato je pa umrl, ne da bi se zave del. Berteaux jo tudi ua glavi iu na ostalem telesu dobil težke poškodbe. Poleg Berteauxa je ležal mi nistrski predsednik Monis, katerega je aparat vrgel na tla ter mu zlo mil nogo.   Dobil je tudi več drugih poškodb, ki pa niso sinrtnonevarne. Poleg Monisa je ležal njegov sin. ki je bil pa le lahko ranjen. Težja ie bil poškodovan avijatik De u t se k de 1 a M e u r t h e , katerega je a pa rat s tako silo udaril, da mu je če pinja počila. Več drugih oseb je bilo lahko ranjenih.   Ministrskega prod sednika Monisa in njegovega sina so za silo obvezali ter ju odpeljali z avtomobilom v notranje ministrstvo, kjer so že čakali telefonično pozvani
profesorji. Ostale težko ranjene osebe, med temi tudi avijatika D e u -tscha dela Meurthe, so z avtomobili odpeljali v bohaišnieo. — Truplo Berteauxa so s prtom pokrili ter ga nato z avtomobilom prepeljali v vojno ministrstvo, kjer so ga začasno položili v sprejemnici.
Madame Berteauv ob trupla svojega soproga*
Kakor smo že omenili, so truplo Vojnega ministra prepeljali v avtomobilu v vojno ministrstvo, kamor je kmalu prišla vdova ponesrečenega vojnega ministra, njegov sin in njegov zet. Madami Berteaux se je najprej poročalo, da se je njen mož težko ponesrečil; da je mrtev, tega ji niso povedali. Ker je pa madame Berteanx zahtevala, naj se jo pusti k njenemu možu, in izjavila, da mu hoče sama streči, so ji morali sporočiti grozno vest. Ko so prišli madame B e r t e a u x in rodbina k pokritemu truplu vojnega ministra, se je odigral srce pretresajoč prizor. Madame Berteaux jo padla čez truplo svojega soproga ter jokala. Ker je bilo truplo vojnega ministra grozno razmesarjeno, niso popolnoma odkrili prta. Vse jo jokalo, ko so privedli rodbino ponesrečenega vojnega ministra k truplu. Z nalahno silo so jih morali odvesti iz dvorane. — Predsednik F a 1 1 i e r e s je sam spremil madame Berteaux domov, kjer je še delj časa pri njej ostal T:er jo tolažil. Madame B e r -t e a u x se je morala vleči v postelj.
Poškodbe ministrskega predsednika. Monisa. — Oficijalni buletin.
Dr. C r o u c o n , ki zdravi mi-nist rskega   predsednika    M o n i s a ,
je izdal včeraj popoldne sledeči bu-letin: »Ministrski predsednik M o -D i s ima desno nogo dvakrat kompli-eirano zlomljeno, razventega ima več ran na trepalnicah. Oči niso poškodovane. Nosnice so prerezane, nosna kost zlomljena. Cepinja ni poškodovana. Ministrski predsednik M o n i s je zadobil tudi notranje poškodbe, Oe so pa nevarne, se še ni moglo konstatirati. Zdravljenje bo trajalo najmanj šest tednov. Smrtne nevarnosti ni.« Ministrski predsednik še ne ve, da je B e r t e a u x mrtev.
Avijatik Train o nesreči.
Avijatik Train in njegov spremljevalec Bonnier sta ostala ne]-oškodovana. Train ni mogel iz-progovorit i besede in je bil tako prestrašen, da se je obnašal kakor bla-/a-u in ni vedel, kaj naj stori. Še-le polagoma se je začel zavedati in spo-» zna vat i nesrečo, ki jo je povzročil. V pretrganih stavkih je začel govoriti in le težko je bilo iz teh pretrganih besed najti zvezo. Le toliko se je moglo razumeti, da ni on kriv nesreče in da bi se nesreča ne zgodila, če bi ne bilo na letališču ljudi. Sodna komisija, ki je kmalu nato prišla na kraj nesreče, je zaslišala Traina. Avijatik se je toliko pomiril, da se je moglo iz njegove izpovedi dobiti vsaj približno sliko o vzroku nesreče. Motor je moral zaradi hudega vetra napeti vse moči, vendar se je pa T r a i n u posrečilo, rešiti se iz najnevarnejših situacij. To se mu je tudi posrečilo, ko je aparat plul proti tribuni. Na nesrečo se je pa občinstva polastila divja panika. Več sto ljudi je pribežalo na letališče. In ko se je hotel na tla spustiti, je bila nevarnost, da zadene v občinstvo, ki je bilo na letališču, vsled česar je moral aparat obrniti. Pri tem je pa zadel v gručo ljudi, ki je bila za aparatom in katere torej ni mogel videti. Tudi se je Train pritoževal, da so bile varnostne naredbe na letališču nezadostne in da je bilo dovoljeno ljudem, izprehajati so po letališču. Tudi mu je nerazumljivo, zakaj ni bil dohod na letališče popolnoma zaprt, potem bi namreč občinstvo tudi za slučaj panike ne moglo vdreti na letališče.
Ministrska kriza posledica zrakoplovne nesreče v Parizu. Pariz, 22. maja. Vsled včerajšnje nesreče na letališču Issy des A:<>ulineaux izbruhne najbrže ministrska kriza. Začasno je prevzel vodstvo vojnega ministrstva zunanji minister Cruppi.
Žalost v Parizu.
Pariz, 22. maja. Povsod smatrajo zrakoplovno nesrečo za narodno nesrečo, Vsi koncerti, vse gledališke predstave in slovesnosti so odpovedane. Listi so v posebnih izdajah že v prvih popoldanskih urah poročali o nesreči. Pred vojnim ministrstvom in notranjim ministrstvom so se molče zbralo velike množice, ki so vsakega, ki je prihajal iz ministrstva, izpraševali, kako gre ministrskemu predsedniku Monisu. Nedeljski korzo je bil odpovedan. Redakcija »Petite Parisiena«, ki je organizirala tekmovalno letanje, je še tekom dopoldneva odpovedala nadaljno konkurenco. Prepovedani vzleti.
Pariz, 22. maja. Policijski prefekt Lepine je takoj po katastrofi prepovedal nadaljne vzlete. Ministrski predsednik Monis pa je popoldne odredil, da naj se nadaljujejo. Sodne
poizvedbe o vzroku katastrofe so v
tiru.
Odpovedani sprejemi. — Izrazi sožalja.
Pariz, 22. maja. Vojnega ministra B e r t e a.u x a bodo pokopali na državne stroške. Oficijalni sprejem kralja Petra je bil začasno odpovedan, kar se je kralju Petru tudi sporočilo.
Vsi poslaniki so kondolirali vdovi Berteausa in so izrekli ministrskemu predsedniku Monisu svojo sočustvovanje. Tudi danska kraljeva dvojica, ki se ravno mudi v Parizu, je izrekla predsedniku Fallieresu svoje sožalje.
Politična kroniko.
Vojaški zakonski načrti se bodo sporazumno od strani avstrijske in ogrske vlade objavili v torek v obeh državnik polovicah. Zakonski načrti so dobili že cesarjevo prtxlsankcijo in jih bo ogrska vlada skupno s poročilom o nagibih za reformo predložila državnemu zboru med tem ko bo avstrijska vlada te zakonske načrte objavila v Časopisih.
Ogrska zbornica je nadaljevala
v soboto debato o naučnem budgetu. Poslanec Csemv (delavna stranka) se je pečal z vprašanjem tretje ogrske univerze v Požunu. Poslanec grof Esterhazv Musthova stranka) obžaluje, da onemogoČujejo vedno rastoče vojaške zahteve vsako primerno kulturno politiko. Zavzema se za enotno srednje šolstvo in se odločno postavi na stališče, da ne gre zanašati verskih bojev v Solo. Tretje vseučilišče naj se ustanovi v Požunu kot memento avstrijski vladi, da tam neha njen vpliv. Seja se je prekinila in se nadaljuje danes.
*
Poslance Radič naznanja v glasilu kmečke stranke, da bo pri prihodnjih drželnozborskih strankah kolikor mogoče napadal bana dr. Tomašiča in se pridružil opozicijo-t^alni stranki. Dosedaj je bila kmečka stranka velika opora bana dr. Tomašiča, ki jo je spretno izigraval proti hrva<ko-srbski koaliciji.
Albansko krono so ponudili vstaši princu Giki, sorodniku princa Ciik . ki je poročen z igralko Liano do Pongv.
*
Papež ni tako bolan,   kakor so
prvotno mislili. Njegov zdravnik samo s tem ni zadovoljen, da se papež premalo izprehaja. Papeževa okolica na se boji najbolj za njegovo pamet, ker je vedno melanholičen.
Za sežiganje mrličev so glasovali v pruski zbornici cela levica, proti konservativci in majhen del konservativcev, proti je glasovala večina konservativcev in centrum. Zakon je bil sprejet, kakor smo že poročali s 157 proti 155 glasovom.
Napetost med Rusijo in Kitajsko
se izraža zlasti v tem, da jo odgovorila kitajska vlada na izgon kitajskih delavcev iz Amnrjevega okrožja s tem, da je odklonila prošnjo ruske uprave za 24.000 kitajskih delav-eev v svrho zgradbe utrdb in izgnala vse Ruse iz severne Man. žuri je. Pri tem se je kitajska vlada popolnoma držala vzgleda Rusije. Niti toliko ni dovolila Rusom, da bi uredili svoje zadeve, marveč so jih kar šiloma odstranili.
*
Enakopravnost žena so upeljali na Islandu. Enakopravnost gre tako daleč, da dobe žene prav vse praviee, ki jih imajo moški. Žena dobi aktivno in pasivno volilno pravico, tudi je bil sprejet zakon, ki zagotavlja ženskam pristop v vse javne služb1, tudi v duhovniške. Pri tem je treba pripomniti, da Islandija nima vojaštva in da je tedaj ženam   edino vojaška
kariera zaprta.
* *
V Maroku se zbirajo Marokanci v veliko vojsko, ki se pomika proti francoskim vojem. Francoska armada je imela več bojev z dnrnneini in je izgubila zelo veliko mož. General Tonte je brzojavil o boju 15. t. m., da je poleg stotnika padlo tudi še 27 mož. Marokanci hočejo preprečiti Francozom prodiranje proti Fezu. a *
Madero je preložil svoj obisk v M e h i k u do onega časa, ko bo prevzel de la Barra provizorično predsedstvo. Vstaški vodja Figueroa ni ustavil svojih operacij in pripravlja revolucijo proti Maderu in Diazu. V mestu Mehiki mislijo, da bo zavladala anarhija. Odstop predsednika ori-čakujejo 25. ma.la in se poda Diaz v Evropo. Finančni minister Liman-tour se izraža zelo pesimistično o položaju. Glavna zapreka je konstitn-cijonalno ugotovljenie mim. Na mesto oficiaine mirovne pogodbe hoče-
jo napraviti privatno mirovno pogodbo med Mađarom im dala Barrom. Vstaši pa protest nje jo proti temu in zahtevajo oficialno mirovno pogodbo.
ftolenko.
Odlikovan rojak. Dobroznani krojač za gospode in dame v Mariboru Ignac Božič je bil na letošnji razstavi za industrijo, trgovstvo in umetnost v Parizu odlikovan z zlato kolajno za razstavljena krojaška dela.
Toča v ormoškem okraj n. V četrtek je toča pobila poljske pridelke v krajih, spadajoči h pod občine Hum, Brebrovnik, Litmerk, Lešnica, Meha-lovci, Rumeč, Ženovinci in Lahonci. Najhuje so trpeli vinogradi in rž. Okrajno glavarstvo v Ptuju naj eim preje da ceniti povzročeno škodo.
»Ljudske knjižnice« Št. Jurij ob J. ž. občni zbor je bil 20. t. m. Knjižnica ima dosedaj 750 vezanih kuji,* večinoma slovenskih, nekaj hrvaški h in nemških. Za knjige m vezanje in inventar sploh so je izdalo od obstoja društva do sedaj 1690 K 27 v. V letu 1910 se je izposodilo 572 osebam 1376 knjig. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Dramljah se je dalo na posodo 80 knjig v nadaljno izposojeva-nje. Dohodkov jo imelo društvo do 31. decembra 1910 240 K 37 v, stroškov 200 K 06 v, prebitka 40 K 31 v. Pri volitvi so izvoljeni: Predsednik K. K veder, podpredsednica Rož. Gatej, blagajnik Alojz Recelj, knjižničar Oset Alojz, namestnika M. Neudl in J. Drofenik.
KoroJko.
Spomenik padlim vojakom. Na
Koroškem se je osnoval odbor, ki postavi spomenik padlim francoskim in avstrijskim vojakom v bojih pri Šr?»ohorju v Ziljski dolini v letu 1813. Spomenik mislijo postaviti kot slavlje stoletnice teh vojn. Obenem se bode slavila tudi stoletnica zopetnega pri k lopi jenja Zgor Koroške k Avstriji. Protektorat nri-oravljalnega odbora je prevzel nadvojvoda Friderik in poslal odboru v ta namen znatno vsoto.
Predavanje. Jako zanimivo nrc davanje je imel v Celovcu v sobot inž. Muraver o Diesel - motorih n:1 narnikih ruske vojne in trgovske mornarice. Deloval je dosedaj Muraver več let na Ruskem po največji}' ladjedelnicah in^i pridobil mnog'^ znanja. Razlaganje jo bilo jako zanimivo, poljudno in natančno. Končno ;e pozival, da bi tudi avstrijska vir da uvideln važnost delovanja inženirjev tudi na tem polju in jim odpr 'a večji tozadevni delokrog, kot j*1 bil dosedaj.
Obisk »Babe« na Ljubelju je fudi v 1. 1911 dovoli^n le proti izkaznici, ki se dobi pri Bornovem oskrbni i št vu pri Sv. Ani in pri celovškem ^agi^trntu. Izkaznica stane 1 krono.
Vojaške strelne tekme. V Celov-ui se vrši letos od 16. do 28. junija trelno tekmovanje v«eQ avstrijskih TnrsVih polkov. Te tekme so se vrši-V zadnja tri leta na Tirolskem. Na tekmo bodo vablieni najvišji vojaški in civilni funkcijonarn. strelna društva Koroške in sosednih dežel. Pri pravljena so krasna darila, za katere so prispevali tudi nadvojvode Evgen, Friderik in Rainer.
Pozor na gobe! Goriški magistrat svari iz zdravstvenih ozirov občinstvo pred nakupom gob izven nokriteara trga na Verdijevem teka-lišču. Kdor bi gobe prodajal na cesti, se lahko pripravi na prav občutno kazen.
Sadni trg v Gorici. V soboto je bilo na trgu v Gorici 350 kvintalov č>šenj po 16 kron, jacrod O60 kvintalov r»o 100 kron, graha 50 kvintalov po 2« kron, šnargljev 30 kvintalov no 44 kron in krompirja 0*40 kvintalov po 40 kron.
Pri eoriškem sodlSču je bil obsojen nek Josio Klement iz Pierisa na 4 mesrce težke ječe radi javnega nasilstva. Nosil ie s sabo tudi puško brez orožnepra lista.
Ko je kruh rezal. V četrtek *o pripeljali v goriško bolnišnico 67-letnega posestnika Petra Humarja od Pertontov pri Kalu. ker si je pri rezanju kruha prerezal žilo na levi roki. Izgubil je precej krvi, njegovo stanje pa ni nevarno.
Okrajno glavarstvo v Gradišču. Po Gradišču govore, da se preseli okrajno glavarstvo iz Gradišča v Kr-min. Upati je, da ostane samo pri govorici, ker bi bilo preložen je okraj-n°ga glavarstva v Krm in hud udarec za Gradišče ter bi bilo vsled teara tudi ondotno prebivalstvo zelo hudo prizadeto.
I* državne stavbne slušne. Pogodbeni uradnik melioracnejra biroja pri primorskem nameatništvu v Trstu Rudolf Kenzian je imenovan
za proviaoričnsga stavbnega pristava in ostane na svojem dosedanjem mestn.
Priporočljive prodajalke. Zaradi ponovnih tatvin trakov, čipk, umetnih cvetlic in peres so v petek aretirali v Trstu 3 prodajalke modnega salona Antonio Bonetti na Korzu št. 31.
Izpuščen iz Ječe. Anton Werner, trgovski potnik v Trstu, ki je bil pod obdolžitvijo, da je odpeljal l51etno Mery Benesevo, zaprt, je zopet prost. Izpustili so ga iz ječe, ker se je njegova popolna nedolžnost izkazala. Deklico, ki je bila na Reki so pripeljali v Trst in oddali njeni materi.
Tat na pa miku. V torek so aretirali v Trstu Ivana Severja iz Ko-zane. Vrnil se je, dasi iz Trsta izgnan zopet v mesto, se vtihotapil na parnik »Albania« in ukradel tam 53 kg kave.
Nezgoda. Na trgovskem potovanju v Trstu navzočemu Jakobu K 6-nigu je v petek spodrsnilo v skladišču št. 10 v Trstu in je padel tako nesrečno, da si je zlomil desni členek. Koniga, ki je star 70 let, so prepeljali v bolnišnico.
Ni bil pravi. V petek so aretirali v Trstu 201 tneora Ivana Dssepina iz Golubaca na Hrvaškem, ko se jo hotel vkrcati s pomočjo napačnega potnega lista v Colombo, da se odtegne tako vojaški dolžnosti.
Obstrtljen. V soboto dopoldne sta se igrala na krovu Llovdovega parnika »Bukovina« v Trstu dva mlada mornariška vajenca z revolverjem, o katerem sta mislila, da ni nabit. Naenkrat pa je počil strel in krogla je zadela 121etnega Savo Se-mula v desno stegno. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico.
Avstrijska vojna mornarica pri slavnostih   kronanja v Londonu. Iz Pulja poročajo, da bo c. in kr. vojna mornarica pri slavnostih kronanja v Londonu in pri nato sledeči mednarodni mornariški   paradi zastopan po bojni ladji »Radetzkv«. Ta bojna ladja spada med naše najmodernejš« lx>jne ladje, obsega 14.500 ton in ima k20.000 konjskih sil.   V službi   je ta bojna ladja od začetka tega leta in j tedaj opremljena z najmodernejšimi sredstvi.   Moštvo   šteje   28 štabnih oseb in 852 mož.   Poveljnik je kapitan Pavel Fiedler,   detajlni častnik kapitan Viljem  Buchmaver, topni-earski častnik   mornariški častnik 'jrrof Welsersheimb,   prvi zdravnik dr. Helmberger, strojniški predstojnik   Josip   Baumgartner, računsk vodja   mornariški   komisar Ahčin Ladja »Radetzkv« zapusti central n; vojno pristanišče Pulj dne 5. junij; in pripluje v Portsmouth, oziroma v Spithead dne 19. junija, kjer ostane kakih 10 dni. Začetkom julija se po-t in vrne in dospe v Jadransko morje sredi julija. Mednarodna mornari ^ka parada se vrši 24. junija.
Vlomi na Reki. Kakor poročaj i z Reke, so se dogodili tam vlomi, katerim so najbrže   podlaga politični motivi. V petek zjutraj je zapazil nii-nisterijalni svetnik Fran Jankovsk\ v svojem uradu na guberniji, da je nekdo vlomil v predal njegove mize. kjer je shranjeval važne dokumente. Ob enem so zapazili, da so vlomilci odprli tudi pisalno mizo guvernerja grofa Wickenburga,   vendar   pa ni manjkal od vrednostnih papirjev, ki so bili v miznici shranjeni, niti eden Tudi v pisalno mizo ministerijalneg. koncipista   barona   Friderika Ghil-lanvja in prideljene mu kanclistke jf bilo vlomljeno. Tudi v mestni hiši eo konstatirali, da so bili tam vlomilci na delu. Iz miznice mestnega tajnik-dr. Antonija Dina je zmanjkalo 50 d< 80 K in   tudi v pisalno mizo magi-stratnega ravnatelja Dardija so vlomili. Policija je uvedla strogo preiskavo. Sumi se, da so hoteli vlomilci, ki gotovo niso vlomilci po poklicu, ukrasti akte, nanašajoče se na volitve. To je tembolj verjetno, ker je hotela na   predvečer   volitev večjr gruča Lahov   vdreti v volilni lokal in tam v zmešnjavi  uničiti volilna liste.
Argentinsko meso v Trstu, Mestni magistrat tržaški je podaljšal rok ia priglasitev dobave argentinskega mesa do 26. t. m.
Blazni samomorilec. V soboto je hotel skočiti v morje 281etni dninar G. Duniel, ki je bil ž> večkrat v opazovalnici za blazne. Prijel ga je slučajno mimo došli uslužbenec bolniškega društva Treves, katerega pa je vrgel blaznež v morje. Nato so prihiteli drugi pasantje in so pomasra-li blazneža zvezati in odpeljati. Treves pa j« kot dober plavač sam pri-šel iz vode.
Letalne tekme v Trstu. V prvi polovici julija se prirede v Trstu večdnevne letalne tekme. Razdelila se bodo visoka in draga darila. Tudi več letalcev je že prijavljenih. Za letalno tekmovalno polje je določeno polje pri Zavijah pri Trstu.
Z britvijo je grozila 201etna Antonija Sorgo iz Opertalja^gospodinji njenega ljubimca. Hudo ljubimko so aretirali. M*d obravnavo pa so jo prijeli tako močni Vrči, da so jo morali nezavestno odpeljati v bolnico.
Tatinski Anglež. Na krovu nekega angleškega parnika, ki je zasidran pred plavži so aretirali v soboto 521etnega Angleža Ivana Gel-leverja iz Liverpola. Vdrl je v petek ponoči v stanovanje Ane Kutras v Skednju in odnesel — budilnik.
Iz šolske službe. Na moški kaznilnici V Kopru je razpisano mesto učitelja. Prosilci morajo znati nemščino in biti usposobljeni za poučevanje v hrvaškem in laškem učnem jeziku.
Sodna obravnava na krovu parnika »Alice«. Dne 23. marca je dospel parnik »Alice«, last Avstro -Ameriške proge v Neapelj, kjer je nastal med potniki, ki so se vozili iz Amerike v Trst velik hrup. Hrvat Frane Vivodinac je obdolžil 301etne-ga Albanca Dimitrija Nauma, da je vkradel, med tem časom ko je bil on na stranišču telovnik, v katerem je imel zašitega 1200 kron denarja. Prva preiskava je ostala brezuspešna. Nauma so peljali v Trst kot ujetnika in ga izročili sodišču. Vse indicije tatvine so ostale brezuspešne. Naumu na noben način niso mogli dokazati tatvine. Deželnosodni svetnik dr. Stegu je odredil na to, da se obravnava nadaljuje na licu mesta. Podali so se torej v soboto popoldne ob 5. vsi na parnik »Alice«, kjer so spremenili jedilnico I. razreda v sodno dvorano. Obravnava je trajala do pol 8. zvečer. Zaslišani so bili poveljnik, častniki, skoro celo moštvo in več prič, ki so z Naumom potovale. Vse izpovedbe so bile za Nauma razbremenilne. Dobili so sicer pri njemu šek za 1000 dolarjev in tudi nekaj bankovcev in zlatnikov, vendar denarja, katerega je imel Vivodinac baje zašitega v telovniku niso dobili. Naum je bil popolnoma oproščen.
Dnevne vesti.
Gospod Ivan Hribar je odklonil kandidaturo za državni zbor, katero mn je ponudil izvrševal ni odboi narodno - napredne stranke.
-i- Ne deželni zbor, ampak krona. Pri deželnozborski volitvi dne 16. maja je dobil narodno - napredni kandidat skoro 800 glasov več, kakor klerikalni kandidat, zmagal je torej z ogromno večino. Še med vo-litvijo je rekel dr. Pegan v »Unionu« nekemu klerikalcu: »Le dobro se držite; sicer bo pa imel deželni zbor zadnjo besedo.« Od dneva volitve poje tudi »Slovenec« to pesem. To se pravi: neprestano žuga, da bo deželni zbor Reisnerjevo volitev razvelja vil. Ker klerikalci ne morejo v Ljor jani zmagati, pa hočejo s postavo-omno nasilnostjo ljubljanske voiil-•e šikanirati. Ne dvomimo, da bi kle-ikalci svojo večino prav radi izkoristili, da bi napredne volilce oropal^ 'a zastopnika, vprašanje je le, č» bodo upali. Deželni zbor namreč nima zadnje besede, ampak zadnjo be ^edo ima krona. Ako bi deželni zbor nrolomil postavo in z nasilnostjo razveljavil Reisnerjev mandat, potem ni dvoma, da bi krona razpustila deželni zbor in razgnala klerikalne nasilnike. Toliko pravice je menda Še v Avstriji!
4- Socijalno - demokratični shod v »Mestnem domu«. Dobro obiskan je bil shod, dvorana,   kolikor je to dopuščala volilska ograja, vsa za-t lena, Etbin   Kristanov kandidatni govor pa bi bil lahko veliko boljši, kakor poznamo  njegove zmožnosti. Sucus celega   njegovega govora je bil,   da ne priznava   nobeni drugi stranki   pravice do obstoja, kakor dino socijalno - demokratični stran-ki.To je malo svobodomiselno niišlje-'jenje in protidokaz zelo lahek, kajti vsaka stranka, ki obstoja, že s tem samim dokazuje,   da je upravičena do življenja. Kadar zmanjka predpogojev za obstoj stranke, zaspi sama in se pokoplje sama. To je tudi razvoj zgodovine. O boju proti klerikalizmu in o njegovi potrebnosti je povedal malo, boj se mu zdi potreben samo zaraditega, »ker to, kar se danes pri nas godi. zanaša surovost, podivjanost in brutalnost v našo človeško družbo, ter nas stori za leta in leta nesposobne za kulturno delo.« Ce hočemo  živeti,   moramo nastopati proti vsakemu strupu, ki nam življenje zastruplja. Barbarizem, ki se danes razvija, pa je nevaren obstanku celega slovenskega    naroda.   To je pribita resnica, nasprotno pa ni potrebno, da bi dobil klerikalizem res vso moč v svoje roke, ni treba, da bog ali bogovi, svetniki in hudiči pomagajo klerikalizmu pri nas do največje moči, ki je sploh mogoča, da potem   poginejo  na  hipertrofiji. Mi pravimo, da je naš klerikalizem na oni življenjski piramidi zlezel že previsoko in mu hočemo spodnesti noge, da zdrkne nazaj v ono blato, od koder se je dvignil. Ni treba, da bi prišel klerikalizem do vrhunca mogoče moči, da začne padati. Napoleon bi bil lahko   zagospodoval tudi Aziji in vsem drugim zemeljskim delom, pa je prej padel. Papeštvo ima cilj: ena čreda, en pastir. To so idealni vrhunci, o katerih   nam daje
primere zgodovina. Vrhunec doseči se ne pravi, doseči vse, kar mislimo, da je možno doseči. Ce pa želi Kristan, da dosežejo klerikalci res vso mogočo moč, potem je potrebno v dosego tega, da se vse naše slovensko človeštvo otruje s surovostjo, podivjanostjo, brutalnostjo, nizkotnostjo, nevednostjo in neznačajncrstjo. Potem vTzimo vsi drugi skupaj puške v koruzo, vsi na en kup, in čakajmo, da bo klerikalec na vrhuncu, da bo postal vrtoglav in padel na drugi strani dot. Tega mnenja pa ni menda niti gosp. Kristan sani in škodljivo bi bilo tako naziranje tudi za njegovo stranko. Idealno bi bilo, če bi bil župan ljubljanski kak Gostinčar in občinski svetovalci sami Kregarji in Štefeti, deželni poslanci sami Jarci in Zajci e tu ti quanti in državni poslanec kak Boltatu Pepe. Še deset cerkva bi sezidali v Ljubljani in še pet samostanov, na vsakem križišču cest bi postavili kapelico in vsaka hiša bi dobila za hišnega nadzornika kakega farja. To bi bil vrhunec moči, vprašajte Kreka, če si moč ne predstavlja nekako tako, da ne govorimo o gospodarski sužnosti. »Bogovi, dajte, da dosežejo klerikalci to moč!« To jo farbarija, ki je nismo pričakovali od Kristana. Bilo je še vse polno drugih takih točk v Kristanovem govoru, toda očital bi nam, da ruvamo na njegovih idealih, ki so mu menda ravnotako sveti, kakor nam naši, zato se vzdržimo kritike drugih podrobnosti.
+ Dr. J. Krek — Darvvinov učene*-. Splošno je znano, da je sloneč* i angleški učenjak — Darsvin nastopil svoj čas 8 trditvijo, da je po evolucijski teoriji upravičena posledica ta, da se je človeški rod izpopolni] v času več tisoč in tisoč let iz naj-r^e in sorodne mu vrste živih bitij
— iz opičje rodovine! Kak velikanski hrup in vrisč je bil nastal takrat! Učenjak je dobil iz Kima svoj ana-rhema, ]x> vseh cerkvah, pri vsaki pridigi se je zabavljalo zoper takega bogoskrunskega učenjaka - mazača, ki trdi nekaj za visoki človeški rod
— (ki prebiva na enem velikem zrncu v primeri z vse vesoljnim stvarstvom na mali zemlji!) sramotnega in do sedaj nezaslišanega! — Ali ljudje in človeški nazori se spreminjajo! V hotelu »Union« je trdil 14. t. m. dr. Ev. Krek, da so merkavce (opice), naši praočetje, spregovorile ter začele kričati: »Ogenj, ogenj!« — Ako tedaj cerkveni doktor in filozof priznava, da imajo merkovce zmožnost govorjenja, potem ni nobenega dvoma več, da on pristaja k Dar\vi-novi teoriji o postavku človeškega rodu! In tako je hotela zlobna usoda, da je duhovski učenjak - filozof v svojem političnem »orgazmu« (v polnem pomenu te besede!) izbleknil nekaj, česar mu njegov prevzvišeni protektor in poveljnik, antimodernist škof Bonaventura, ne bode nikoli več odpustil!
-j- Perverznost d u bovškega filozofa. Po izdaji škofove rdeče brošure se človeku prav nič čudnega ne zdi, ako sliši ali čita tupatam o raznih perverznih pojavih med slovenskimi duhovniki. Pregovor pravi: »Kakor-šen učitelj in nastavnik, takovi učen-ei!« In pripetilo se je, da je katoliški duhoven in filozof v svojem vse meje presegajočem sovraštvu do naprednih ljubljanskih meščanskih slojev upotrebil najbolj mastno orožje! Dolžil je sodnike in vse c. kr. uradnike, da so krivoprisežniki, da so državi nezvesti itd.! — Naposled pa je hotel pošegetati tudi navzoče poslušalke in poslušalce na onem delu telesa, kjer je mislil, da bode največ izdalo!! — In pravil jim je, da so govoreče merkovce najdeno kresnico v goreči zadnji del, v r . . . pihale, da bi razpihale ogenj. Pri tem delu govora so se mu sline cedile iz posvečenih ust — in zbrano nravno - katoliško občinstvo obojega spola mu je dolgo, veselo in burno pritrjevalo — m ploskalo! (»Slovenec« št. 111.).
-f- Dosledni klerikalci. V tisti sapi, ko oznanjajo klerikalci brezobziren ix>litičon bojkot naprednjakom, se jeze, da ne pripuščajo gasilna društva, da bi pristopali k njim »čuki«. Če smete vi bojkotirati, smemo tudi mi. Sicer pa nič ne rečemo, če pride kdo k dr. Zajcu kot zasebniku s kako zasebno težnjo, tam naj ga le zapodi, če je dotičnik naprednjak. Če se pride pa k dr. Zajcu kot deželnemu odborniku, je njegova prokleta dolžnost, da posluha težnje tudi naprednjakov*. Če bi pa tega ne mogel prenašati, uaj odloži odborništvo. Postopanje dr. Zajcev o je čisto navadno hudodelstvo zlorabe uradne oblasti, kajti §
101. k. z. pravi: Vsak državni ali ob-eiuski uradnik, ki v uradu, v katerem je zavezan, zaupano mu oblast, da bi komu, bodisi državi, kaki občini ali drugi osebi, škodo storil, kakorkoli krivo rabi, doprinese s tako krivo ra-lx> hudodelstvo; naj ga je k temu sa-mopridnost ali kaka druga strast ali postranska namemba zapeljala. In §
102. k. z. črka a pravi: sodnik, državni uradnik ali drug gosposkin, kakor tudi vsak z dolžnostmi zavezan uradnik, ki se da od zakonitega spol.
novanja dolžnosti svojega urada od-vrniti, stori to hudodelstvo. Kazen je težka ječa od 1—5 let, po velikosti hudobije — in večje kakor v zadnjem slučaju si niti misliti ne moremo —■ tudi do 10 let. Vedite torej, dr. Zaje, da je zakon kaj drugega nego debela ženska stegna, ki se poljubno merijo. Mislim, da nas razumete!
-f- Sestanek narodno-naprednih zaupnikov v Št. Vidu nad Ljubljano se je vršil v soboto zvečer pri Cirma-nu. Sestanka se je udeležil tudi gospod Ivan T r i b u č, ki ga je narod-no-napredna stranka proglasila za svojega drzavnozborskega kandidata v ljubljanski okolici. Zaupniki so soglasno odobrili njegovo kandidaturo ter obljubili, da bodo zastavili vse svoje moči v agitacijske svrhe. Po vsestranski razpravi o položaju v okraju in o sredstvih, ki bi lahko služila za zmago napredni stvari,, se je sklenilo prirediti po raznih krajih šentvidske okolice shode, na katerih se bo predstavil narorino-napredni kandidat Tribuč ter razvil svoj program.
+ Klerikalci se Sicherla boje. Iz
Logatca. V sobotni številki »Slovenca« čveka neko mlečnozobo revše o liberalnem shodu v Logatcu. Pravi, "da je bil shod strogo zaupen ter se je vršil pri zaprtih vratih. Hinavec, kako je pač mogel izvedeti in slišati, če je bilo vse zaprto! To revše je slišalo v velikem strahu, da se dela leta in leta za :drijsko železnico, n da ni do sedaj še noben zastopnik ničesar storil v ta prid, najmanj pa Gostinčar. Zatorej se je spravilo to bitje v svoji plitvi domišljavosti na naprednega kandidata g. Sicherla, češ, ta kot špediter bo prvi proti železnici. Zanikrno revše, kdo je pa govoril o železnici! Kadar bo hotela vlada, bo tekla železnica brez Gostinčarjev in Sicherla. Ta notica je le radi Idrij-čanov, da bi se jih begalo. Toda tiste, ki se dajo tako begati, privoščimo prav iz srca vsem klerikalcem in gostobesednemu Gostinčarju. — Drugi podli napad na kandidata g. Sicherla se zrcali v vodovodnem računu. To je višek nesramnosti. Klerikalni backi naj pomislijo nazaj in bodo vedeli, kdo se je žrtvoval za vodovod, kdo je zastavljal za Logatec toliko moči in premoženje. Seveda mlečnozobi dopisovalci v »Slovenca« so bili takrat še v povojih. Nesramni lačenbergarji, ali se ne sramujete očitati možu, ki je toliko deloval za prid Logatčanov, ki je še vedno med prvimi za blagor kraja? Podobni ste judovskemu Jjudstvu na cvetno nedeljo. Grize vas samo, ker so postavili Gostinčarju protikandidata v osebi g. Sicherla, ki uživa neomejeno spoštovanje, samo pri lačenbergarjih ne. Le tako naprej, saj se boste kmalu izlajali. Pri vas se bo temnilo, pri nas pa svetilo. Zatorej pa tembolj vsi na agitacijo za kandidata g. Ivana Sicherla, ki dela za Logatčane, ki je mož, kateremu ni vredna vsa lačna garda čevljev od vezat i in zavezati! Spoznajte Logatčani, kdo je več storil za vas! Potem boste lahko zbirali kandidata. Kdor ni gluh in slep, ta bo videl, drugim pa kliČnemo: Blagor ubogim na duhu. ker njih je Gostin-čarjevo kraljestvo!
+ Volilna shoda v Cerknici in Planini. Politično društvo »Knako-pravnost« v Idriji je sklicalo na nedeljo 21. t. m. dopoldne volilni shod v Cerknici, popoldne v Planini. Kljub temu, da se je v vabila glede dneva urinila pomota, in se je zadnji tre note k mogel volilcem naznaniti shod, je bila na obeh shodih udeležba nad vse pričakovanje velika. — V Cerknici se je vršil ob 11. uri dopoldne shod v hotelu »Žumer«, v Planini pa ob 4. popoldne v gostilni g. Lav-riča. Shodoma je predsedoval gospod notar P e g a n iz Idrije, o pomenu državnozborskih volitev in o nalogah naših poslancev pa sta govorila o političnem položaju in o klerikalni politiki gg. deželna poslanca Jožef Reisner iz Ljubljane in Fngelbert G a n g 1 iz Idrije. Nad 200 volil cev je navdušeno pozdravilo in soglasno odobrilo* kandidaturo gosp. Ivana Sicherla, posestnika iz Logatca. Gospoda Sicherla poznajo vsi volilci tega okraja kot vzornega poštenjaka, marljivega delavca in odkritega prijatelja ljudstva. Dosedanjega poslanca Jožefa Gostincarja pa v tem okraju še nihče osebno ne pozna, iz časopisja pa že vsakdo ve, da je eden najslabših ljudskih zastopnikov in nič drugega, kakor ponižen oproda dr. Ivana Šusteršiča. Niti sedaj, ko kandidira drugič v tem okraju, ga ni pred volilce, ki se hočejo krepko temu upreti, da bi jim dr. Šusteršič iz Ljubljane narekoval, koga naj volijo. Naši volilci po deželi so dovolj zavedni, da bodo izvolili moža, ki ga poznajo toliko in toliko let, da bo kot poslanec nesebično delaf* v njihovo korist. Vsak pa radovedno vpraša, kje je neki Jože Gostinčar? AH je res, da so ga že našli?
-f- Za občinske volitve v Idriji je po izvršenem reklamačnem postopanju v prvem razredu 159, v drugem 383 in v tretjem 1445 volilcev. Ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Logat-
cu še pravočasno rešilo Oswaldove pritožbe, se vrši volitev v nedeljo, 28. t. m. t. 1. od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer v mestni dvorani. Klerikalna namera, zavleči volitve, se torej ni posrečila. Volilne iskaznice in glasovnice se dostavljajo do četrtka, in če bi jo kdo do tega časa ne prejel, se naj oglasi v občinski pisarni. Na-rodno-napredni volilci se naj sicer v vseh zadevah glede predstojeće občinske volitve obrnejo za svet do tajnika političnega društva »Enakopravnost«, Frana Tavzesa, ki je vsak dan do volitev na razpolago od 5. do 6. ure popoldne v svoji pisarni. PreteČeni teden so imeli narodno-na-predni zaupniki vsak dan posvetovanje glede kandidatur v posameznih okrajih mesta, v nedeljo dopoldne pa je bilo skupno posvetovanje, pri katerem se je soglasno odobrilo od zaupnikov predlagane kandidate za občinski odbor. Narodno-napredna stranka je torej prva proglasila svoje kandidate. Imena kandidatov pričajo, da si je stranka izbrala najboljše može, katerim hoče zaupati upravo idrijskega mesta za prihodnjo poslovno dobo občinskega odbora. Vpo-števalo se je načelo, da morajo biti pri mestni upravi zastopani enakomerno vsi stanovi idrijskega prebivalstva. — Le teden dni je še do volitev, ta kratek čas naj naši somišljeniki vestno porabijo za agitacijo od volilca do volilca in volilk. To je tolikanj bolj potrebno, ker nastopi narodno-napredna stranka samostojno v vseh treh razredih in bo imela torej boriti se na dve strani. Boj bo hud in se je treba zanj najbolje pripraviti, da izidejo narodno-napredni kandidati kot zmagovalci. Nikdo ne more tajiti, da je narodno-napredna stranka prerodi tel jica idrijskega mesta navzilc najbrutalnejšemu nasilju od klerikalne strani. Idrija je in mora ostati močna trdnjava narodne in napredne misli! Pod tem geslom navdušeno in neustrašenv v volilni boj za napredek in svobojdo idrijskega mesta! Za Ljubljano naj izpregovori Idrija svoj odločen veto pogubnemu pa ošabnemu črnemu klerikalizmu.
+ Klerikalni zaveznik — veleizdajnik? Naši klerikalci so 1. 1909. sklenili zvezo z voditeljem hrvatske kmetske stranke Stjepanom Radićem, to se pravi, kupili so ga, da bi na Hrvatskem delal klerikalno politiko. Radič je pa vzel denar, ki so mu ga dali, ni pa se držal drugih pogojev, ki so merili na to; da bi morala »seljačka stranka« na Hrvatskem inangirati čisto klerikalno politiko. Radič je slej kot prej rovaril proti duhovščini ter psoval pope, enega pogoja pa so je zvesto držal, da je dosledno z vso vnemo napadal hrvat-sko-srbsko koalicijo, ki so jo hrvatski in slovenski klerikalci proglasili za »antipatriotično« in »veleizdajniš-ko«. V zadnjem času pa je Radič tudi glede hrvatsko-srbske koalicije spremenil svoje stališče. Ker se je koalicija v vprašanju njegove posla-niške imunitete zavzela zanj, je Radič javno v svojem glasilu proglasil njeno delovanje za patriotično ter izjavil, da bo odslej s svojo stranko brezpogojno podpiral politiko, ki jo je započela hrvatsko-srbska koalicija proti vladi in banu dr. Toma-š i 6 u. Radič, zaveznik klerikalcev, se je torej složil s tisto hrvatsko-srb-sko koalicijo, ki jo je »Slovenec« opetovano proglasil za — veleizriajniš-ko, njeno politiko pa za protipatrio-tično. In če uvažujemo, da se je Radie t ml i v drugem ozira izneveril načelom klerikalne politike — v zadnji številki svojega »Doma«, je slovesno priznal Srbom, ki ji_h klerikalci tost ran in o nos t ran Sotle vobče ne priznavajo, pravico do svobodnega narodnega razvoja na Hrvatskem —, potem lahko upravičeno trdimo, da je Stjepan Radič, ta menda že bivši zaveznik naših klerikalcev, postal po nazorih »Slovenčevih« pravi pravcati »veleizdajnik«, ker je započel izvajati slično politiko, kakor hrvatsko-srbska koalicija, torej tisto politiko, ki so jo vsi hrvatski in slovenski klerikalci proglasili za »veleizdajniš-ko«. Stjepan Radič je torej »veleizdajnik« in temu »veleizdajniku« so dali slovenski klerikalci 60.000 kron! Res, bojimo se, da ne bodo naši klerikalci sami sčasoma postali »veleiz-dajniki«.
-{- Češko priznanje slovenski tekmovalni vrsti v Turinu. Slovenska sokolska zveza je od brnskega Sokola prejela naslednje pismo: »Dragi bratje, polni veselja smo vsled vesti, da je Vaša vrsta, ki se je udeležila mednarodne tekme v Turinu, dosegla tam četrto mesto. Čestitamo Vam, ljubljeni braje iz odkritosrčnega srca k temu uspehu! Vemo, da niste svojih tekmovalcev izbirali iz tisočev telovadcev, vemo, da Vam je gotovo bilo premagati mnoge ovire, ki jih niso imele tuje telovadne organizaciji podpirane vsestransko od svojih držav. Verna pa, da Vas je vodilo le narodno navdušenje in ljubezen k sokolski stvari. Glede na vse to je Vas uspeh v Turinu največji, kar jih je bilo tam doseženih. V duhu stiskamo desnice vsem Vašim ju-
naškim tekmovalcem in vsem tem, ki so jih vodili k tej zmagi in kličemo: »Naprej bratje, nazaj ne za korak! Na zdar!« Vaditelj ski zbor Sokola v Brnu: Cyrill H y 1 ek, načelnik; Jifi S t i b a 1, tajnik.«
+ »Mularija« ljubljanska! Koliko jo je! Dne 18. majnika je od 6. do 8. ure turinske tekmovalce pozdravljalo, spremljalo, s cvetlicami obsipalo nad 20 tisoč ljudi. Tako trdijo vestni števci. Ljubljana šteje 38 tisoč prebivalcev. Odštejmo otroke, starčke, hromce, bolnike, uslužbence, redovnice, patre, lemenatarje, zagrizne nasprotnike ali tercijalske zarukance in duhovščino, potem zvemo, kakšna je in koliko je ljubljanske »mularije«, zvemo pa tudi, da se tej »mulariji« ni treba bati Krekovih bataljonov. Jasno in glasno je Ljubljana 18. t. m. govorila: da je in hoče tudi ostati bela, narodno-napredna. Simpatije do Sokolstva, izražene pri sprejemu turinskih tekmovalcev v tako imponujoči množini, v iskrenem navdušenju in najsrčnejši radosti, vskipele so iz duše narodno-na-prednega občinstva prestolice slovenske. »Unijonski« gromovniki so se morda prepričali, da je. pred licejem le neznatni del mularije izžvižgal in grajal — ne redovnice, marveč one nasilnike s tonzurami, katerim so se morale brc z m očne sa m os tanke vdati. Manifestacija dne 18. maja je plebiscit.
-h Afera dr. Gorjanca. Uradna preiskava je dognala, da se je gimnazijskemu suplentu dr. Gorjancu zgodila krivica in da je neki sedmo-šolec skrivaj dr. Gorjancu vzel stavke v razredu ter da tudi cukanje ni bilo tako mišljeno, kakor se je sodilo.
-f- Izpremembe v finančni službi.
Finančni svetnik in predstojnik tu-kajšnega konceptnega departementa III., Julij Konschegg, je premeščen v personalni status c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva v Gradcu. Trajno vpokojeni so gg.: blagajniški ravnatelj Anton R e i c h in višji računski svetnik in preds-tojnik finančnega računskega departementa Anton M r a k. Za konceptnega praktikanta je imenovan absolvirani pravnik Fran S p i 11 e r za eleva pri evidenčnem uradu zemljiško-davčne-ga katastra na Kranjskem pa absolvent geodet ičnega kurza Karel K a v š e k.
— Žalostne razmere med delavstvom ljubljanske   tobačne tovarne.
Piše se nam: Znana stvar je, kako klerikalci izrabljajo delavstvo ljubljanske tobačne tovarne. Izrabljajo to delavstvo za demonstracije, za shode in sploh za vse, kar koristi klerikalcem; če pa je to koristno tudi za delavstvo, za to nihče ne vpraša. Tudi materijalno izkoriščajo klerikalci delavstvo, kolikor se da... Ako natančno pogledamo razmere, vladajoče v tobačni tovarni, pa vidimo tudi se drugo stran. Med delavstvom je prav malo medsebojnega spoštovanja in skupnosti, toliko več pa nezadovoljnosti, jeze, sovraštva in nevošč-ljivosti. Nasprotja so taka, da so na škodo vsem, a klerikalci nete ta nasprotja, da bi laglje v motni vodi ribarili. Koliko uspešneje, koliko laglje in izdatneje bi se delavstvo lahko potegovalo za svoje koristi, če bi bilo med seboj edino. Ako bi pustili na stran vse tisto, kar delavstvu ni v korist, ako bi si v prijaznosti podali roke in se postavili na stališče »vsi za enega, eden za vse«, koliko bolje bi se delavstvu lahko godilo in ponehalo bi tisto sovraštvo in tista nezadovoljnost, ki zdaj zastrupljata življenje v tovarni. Dokler bodo pa razmere take, kakor so sedaj, ni upati, da bi se kaj na bolje obrnilo. V interesu vsega delavstva in vednih razmer bi bilo, da ravnateljstvo ob plačilnih dnevih malo pogleda med delavstvo. Marsikaj bi sv ^hko odpravilo in marsikatera tli .ivka, bi, ko prinese domov plačo, lahko dala svojim kako žemljico iz rok namesto — svetinc. Ni prav, kar se vse dopušča v tovarni, posebno zaradi tega ne, ker se s tem toleriranjem poostrujejo nasprotja. Prihodnjič še kaj.
— Zagrebške licejke so posetile včeraj dopoldne ljubljanski mestni dekliški licej, kjer jih je sprejelo vodstvo zavoda in kjer so jih slovenske gojenke obdarile s cvetlicami. Nato so šle v družbi Hrvatice in Slovenke na Grad, z Gradu pred Vodnikov in Prešernov spomenik, kjer jim je profesor Ilešič govoril o pomenu teh dveh pesnikov. Popoldne ob 3. uri so se poslovile iz Ljubljane, zelo hvaležne svojemu ravnatelju dr. Hoiču, ki jih je vodil po slovenskih deželah in jim tako dal priliko, videti njih krasote. Kakor čujemo, se je gospodičnam ponujal tudi izlet na Dunaj ali v Benetke, toda one so izrecno želele priti na Slovensko. Tako je prav in lepo. Nadejamo se, da se zgledu hrvaških šol primerno odzove naša mladina.
— Zagrebški dijaki so se včeraj popoldne z Gorenjskega vrnili v Ljubljano, zavzeti od naših gorenjskih lepot. Zvečer so se odpeljali v Zagreb. Pogrešali smo   med njimi
večje število ljubljanskih profesorjev.
— Prve jagode. Prijatelj lista nam je prinesel lepi šopek krasnih popolnoma dozorelih jagod. Nabral
jih je v Mestnem logu.
Iz Sore. »Kadar mačke doma ni, so miši dobre volje«.   Ker je župnik Finžgar nekaj časa z doma, začel se je njegov   kaplan   »prosto gibati«, »svoje stvari urejuje po. svoje« in dela med nami za »mir«, ki se je dose-.gel po dolgem   trudu in naporu. V dosego   tega »miru«   stiče po hišah, poizveduje   po   gostilniških pogovorih, sprejema ix>ročila dvoobraznega Janusa, ta ričet pa objavlja v »Slovencu«   in »Domoljubu«   in to tako slabo, da bi znala njegova prijateljica Pustotarjeva Micka sestaviti boljše. Seveda volitve v državni zbor se bližajo in ta naš kaplan bi si rad pri-I dobil zaslug za pridobitev  dobre **• re, zaslug v političnih borbah j>q* robuje, ker te izbrišejo vse madeže . * • To duševno   revše je pa celo drzno! Nam možem naj poveljuje, koga bomo volili, s kom naj občujemo, v katero gostilno smemol   Veste, gospod kaplan, preveč se igrate z našo pohlev-nostjo.   Prokleto se motite, ako mislite, da bodete z nami eksperimentirali po receptu lemenatarskega profesorja dr. Kreka! Pomnite tudi, da, dokler živimo, ne bodete ne vi, in no-i>en   strupenec   lažnjive klerikalne bande, »kremenito pojasnili«, da na Sori ni terena za našega  g. župnika Berceta.   Ne pozabite,   da   more dr. Krekov   bojkot tu doseči vam manj ljube vspehe,   s katerimi vam bomo nagradili vaše grdo zmerjanje in očitanje obsodb. Dosedaj smo v javnosti n>olčali,   nismo vam dajali naukov, da treba   previdnosti v občevanju z dekleti,   da ljudje ugibljejo   na vse strani, ako ostajajo dekleta v duhovniškem stanovanju do polnoči, ali še delj.   Tudi   naši   fantje so molčali. Danes vas pozivljemo, da nam dasto mir in se držite svojega posla!
Kača jo je pičila, oletno kajžar-jevo hčerko Marijo Jeras iz Vikerc pod Šmarno goro je na poti k vodnjaku kača pičila v desno nogo. Deklico so takoj prenesli v deželno bolnišnico.
V Litiji je bil vojaški nalK>r 18., 19. in 20. t. m. Od 331 poklicanih prišlo je na nabor le 320 in bilo od teh potrjenih 59. Od odsotnih so nekateri v Ameriki, največ pa na Nemškem.
Izgubljeni sin. Iz Novega nsesia. I. P. 18ietni, že pred leti falirani študent je dobil od očeta dobro lastnost agitiranja za klerikalno stranko. Poleg v raznašanju pamfletov se je fant specijalizira 1 v agitaciji in ustanavljanju »Straže«. Pred tem po-klieom je bil za jako kratek čas pri sodni ji, kjer so ga odpustili kot nezmožnega v vseh ozirih, pozneje je prakticiral v »Katoliški tiskarni, odkoder je vzel slovo, menda ker je slab v prsih. Po teh študijah ;e je posvetil z vso vnemo ljudski »Straži«. Hodil, bolje rečeno vozil se je od fare do fare in ustanavljal »Stražo«. Povsod se je s ponosom predstavljal kot agent »Straže«. A ustanovil je prav malo. Kajti fant je zelo okoru v besedi in jeziku, kakor tudi sploh. V očigled temu se ni čuditi, če se je izjalovila ustanovitev »Straže« v Prečni pri Nov. mestu. »Slovenec« je svečano objavil, tla bosta ob ustanovitvi govorila naš ljubi »agent« I. P. in profesor Š. iz Novega inestd. Ta objava je vzbudila obilo smeha v mestu. »Agent« I. P. ni prišel do besede, profesor Š. pa ne na shod, ker ga .je bilo v pravem poinenu besede sram in je vse skupaj odpovedal. Vkljub temu, da ni vneti »agent« ničesar ustanovil, ga je večno romanje iz fare v faro dokaj stalo in korajžuo je za očetovim hrbtom posezal v njegovo blagajno. In posegal je prav glo-hoko in vse to v korist in blagor iS. L. S. Naposled je pa naredil prav krščanski konec celi posesti. Vzel je očetu hranilno knjižico in jo popihat v tuje kraje. Doma pa je ostala trojna žalost. Oče je izgubil sina in kar je še huje, hranilno knjižico, slovenska »Straža« vnetega in neumornega »agenta« in prof. J are veliko oporo pri svoji agitaciji za sedež na Dunaju in prosto vožnjo sem in tja. Bog pomagaj!
Lurd redivivus! V polni bohot-uosti sije zlata pomlad. Vzdramili so se stari spomini na Novi Lurd v marsikaterem srcu, ki hote ali nehote hrepeni po svetem kraju, da položi zadnje prihranjene petice bogvekomu na oltar. Zopet drdrajo nedeljo na nedeljo z romarji naložene lojterniee iz teh in onih krajev v Novi Lurd in nazaj. Začelo se je romanje kakor lani. Ali ljudstvu se ne odpro oči, da bi zazrlo živopisani švindel, ki ga je započel kaplan roko v roki s pleterski-mi mnihi in ki ga je natanko karak-teriziral farni župnik pred soduijo? Gnezdo pravih tičkov mora biti v Pleterjah. Kdo bi si mislil, da znajo ti mrki mnihi pisariti sladke dopisnice natakaricam. Pred kratkim me je prosila neka natakarica, naj ji prestavim dopisnico, ki ji jo je pisal ue-nišič iz Pleterij. Bila ni pisana samo
K francoskih besedah, ampak tudi v francoskem tonu. Kmalu bomo dobili U*>d Gorjance kake nuue iz Portugalskega in se bo zopet kateri prikazala Marija in bomo dobili kak nov Lurd. To so tisti tihi tieki!
Vojaškega   beguna   so prijeli.
Okoli petindvajset let stari France Pegam rojen in pristojen v Prečno pri Novem mestu le ni bil vkljub svoji starosti pri vojaškem naboru, iker se je vedno potikal po tujini. Nazadnje ga je gnala želja videti široki svet na Nižje Avstrijsko. V Aspangu pri Dunajskem Novem mestu so ga spoznali, prijeli in izročili sodišču. Seveda bo imela g njim zopet občina stroške, kakor že večkrat preje in tudi z njegovimi brati, osobito i Leopoldom Peganoui.
Nesreča v Metliki, V gostilni pri »zlati Kroni« g. I. Malešiča je ob
2, zjutraj    odpovedala aceteliuska
Ko je hotela domača hčerka Malči z lučjo v shrambo k aparatu, da se popravi napako, se je vnel plin v hipu, ko je odprla vrata shrambe. Kevieo je vrglo skoro dva metra v stran, ker je počela goreti. Gosti so slišali jK>k in so pritekli ven ter videli ko se je valjala po tleh, da se obrani ognja in so jo potem pogasili. Keviea je opečena hudo po obrazu in gornjem delu života, kakor tudi po glavi. Sreča v nesreči je to, da je bil aporat dogorel, sieer bi bila nastala veliko večja nesreča. To bodi voem gostilničarjem resen opomin, da previdno ravnajo, kadar hodijo z lučjo v shrambo aeet. aparatov.
Nezgode. 1 Kletna kajžarjeva hči Marija Siftrer iz Zgornjih Biten j v kranjskem okraju se je doma pri kuhanju raja i/ neprevidnosti polila i špiritom. Obleka ji je začela goreti in le s teaavo so ]>oirasili ogenj. Dobila- je več težkih opeklin na celem telesu. V Orni vasi je padla dokla Ivana Škafar v živo apno in si nogo hudo opekla. Samski hlapec Fran Homer j«1 padel U>. t. m. iz gugainiee y Lattermannovem drevoredu in se na levi nogi poškodoval. — (»letni kaj/ar.jevi hčerki Antoniji Cadež iz A'na nje Gorice so zagnali otroci pri igranju kamen v levo oko in je težko poškodovali. Delavcu Josipu Ko-
mu nje vcu je v Trbovljah neko železu ranilo levo oko. — V Stranjah v; kamniškem okraju je padel 4 let u i Florijau Let nar. sin gozdnega čuva ja. z voza in si zlomil levo nogo. — Triletni delavčev sin Alojz Zmuc iz Borovnice je padel doma čez stopnice in si preklal obe ustnici.
Šolske    p red sta ve     v cirkusu Nchmidt.      Ravnateljstvo Cirkusa Schmidt priredi v sredo ob l/45. uri (ne kakor je bilo prej naznanjeno oh
3. ari) in v petek ob polu 5. uri po-popoldne posebne šolske1 predstave. Xa sporedu so krasne }>osebno >;a srednje in tudi za ljudskošolsko mla-dino prirejene točke. Izvajajo jih že znani izborni artisti, s katerimi razpolaga ravnateljstvo. Pred vsem je na sporedu izborna poučna telovadba in zanimiva konjska dresura šolskih in prostodelujočih konj. Športni je za šolske predstave odobren na kar se uljudno opozarjajo vodstva srednjih ljudskih in drugih šol.
Za obe predstavi se cene seveda zelo znižajo. - V četrtek popoldne pa priredi ravnateljstvo posebno rodbinsko predstavo, za katero se dobi1 tudi jako cene družinske vstopnice. Marlji-\ emu ravnateljstvu, ki se trudi, da nudi Ljubljančanom res nekaj poučno zanimivega bi bilo želeti najlepši uspeh.
Pes popade! je s noč i na Karolinški zemlji mizarskega pomočnika Ivana Keržina ter ga na levi nogi telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Izgubljeno in najdeno. G. Robert l-elsinger je izgubil rjavo usnjafo torbico z raznimi vzorci. — G. Karla Jerebova je izgubila zlato ovratno verižico .— Neka dama je izgubila čipkast ovratnik, neka druga pa denarnico z 20 K. Našla se je posel--„a knjižica služkinje Neže \Vaehove iz Buč. Trgovski vajenec Anton Pavli je izgubil zlat prstan s črko P,
Izjava. Franc Dresa r, posestnik na Glincah 58 ni plačnik za dolgove svoje žene Marije.
Društvena naznanilo.
»Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani«. Občni zbor »Zveze slovenskih odvetnikov« se vrši na praznik dne 25. maja 1911 ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici v Ljubljani / naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu; 2. poročilo blagajnika; 3. poročila o justičnih razmerah v posameznih deželah; 4. volitev odbora predsednika, H od-liornikov in 2 preglednikov; 6» slučajnosti.
Občni zbor obrtne zadruge nar Vrhnike se vrši dne 28. maja 1911 ob 2. uri popoldne v telovadnici vrhniške ljudske šole.
PfOSVCtO.
»Mladost«, pjevački i tamburaški klub hrvatskih sveučilišnih grad. jana u Zagrebu. Kakor naznanjeno, priredi »Mladost« jutri, v torek, 23. t. m. v veliki dvorani ljubljanskega »Narodnega doma« velik koncert in ples. Ker bi utegnilo komu biti neznano kaj je »Mladost« za Hrvate, hočemo to v kratkem pojasniti. Ime pevskega in tamburaskega akademie-nega društva »Mladost« je pri Hrvatih najpopularnejše, ne samo vsled njenega akademičnega značaja, ampak pred vsem zaradi umetniške višine njenega pevskega zbora in tambu-raškega orkestra. Da tudi Slovenci znajo ceniti umetniško kvaliteto »Mladosti«, je pokazala Ljubljana 1. 1909, ko je mesto ljubljansko »Mladost« slavnostno sprejelo in pogostilo, specijaliteta »Mladosti« je njeno lirško petje in njen pianissimo, ki je neverjeto fin. »Mladost« ima za hrvatsko umetno petje tudi zaslugo, da je uvedla in naučila Hrvate nijansira nja. Razvcn izredno globokih basov ima izvrstni pevski zbor »Mladosti« krasne tenorje in najboljšega hrvatskega tenorskegti solista g. Zvonimira Jeretina. O izbornosti glasovnega materijala »Mladosti« govori tudi fakt, tla j*» »Mladost« odgojila hrvatski operi tri najboljše barito-niste: gg. dr. Novosela, dr. Kostiča in Lava \Vodwafko. Ne malo zaslugo za visoki umetniški sloves »Mladosti« si je pridobil za njo, njen koncertni vodja g. prof. J. Canič. Enako odličen je tamburaški orkester »Mladosti«, ki šteje 36 sodelovaleev, od katerih so posamezni pravi virtuozi na svojih instrumentih. —. O delovanju, razvoju in pomenu »Mladosti« bomo govorili jutri, za danes le naglašamo, naj nikdo ne zamudi torkovega koncerta »Mladosti«, ki se vrši ob 8. zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vstopnina je izredno nizka, posebno, ker je s koncertom združen ples, pri katerem bo igral orkester »Slov. Filharmonije«. Vstopnice se dobe v predprodaji v »Narodni knjigarni«.
Razsled po slovanskem
svetu.
— Slavnost 501etnice pevskega društva »Hlahol« v Pragi. (Dalje.) Od tu nadalje je bila vožnja naravnost triumfalna, ob vsej progi so nam vihrale zastave češke in tudi slovenske v i x> zdrav, celo raz cerkvene stolpove, povsodi navdušeni pozdravi odličnih meščanov in priprostih se-1 jakov, a dame so nas obsipale s šopki.
V M e z i m o s t i sta pozdravila Slovence v imenu občinskega sveta župan Katz in svetnik Jahn, za »Hlahol Vinohradski« pa naš dobri prijatelj Slovencev in ustanovni član »Slavca« inž. Jos. Bašta. Iz Veseli je prispela deputacija »Sokolac ter ženski in moški odbor »Ustred. Matice Školske« iz Jindfihovega Gradca pa 40 gospie ženskega pevskega društva »Slavv deera« .Vsem se je zahvalil za i>ozdrave predsednik »Slavca« Dražil, poudarjajo, da si je društvo tudi to pot štelo v častno dolžnost posetiti severne slovanske brate. Sobeslava in Plana, kjer brzo-vlak ni vstavljal, sta bili vse v zastavah.
Staroslavni Tabor je poslal na kolodvor pevsko društvo »Hlahol« in mnogo meščanstva. V imenu »Hlahol a« je pozdravil predsednik Jos. Tiitter ter hčerka meščana Karla Tvrznika, ki je poslal gostom vino v pozdrav. Pozdravov so se. udeležili tudi prof. Nvchalek, stavitelj Pravda in redaktor Hubiček. V Sudomeficah je pozdravil župan Kremi.
V Beneševn je pozdravil goste občinski svet s županom Starkom na čelu, v imenu pevskega društva »Ozvčna« pa g. Las. V Fhfcnivasi je bil na kolodvoru zbran občinski svet in pevsko društvo s zastavo. Mimo s zastavami okrašenih ftičanov, Hosti-vafa in Kralj. Vinohradov smo dospeli v soboto ob pol 3. popoldne v zlato mater Prago.
V Pragi na kolodvoru je pričakovala »Slavca« nepregledna množica občinstva, viharno ga pozdravljajoč. V vest i bul u je pozdravil Slovenske pevce v imenu mesta Prage ces. svet. Josef Schrotter, za pevsko društvo »Hlahol« pa predsednik šol. sveta. Adamek. Za prisrčni sprejem zahvalil se je predsednik »Slavca« Ivan Dražil, poudarjajoč da je društvo »Slavec« tekom par let prisilo že tretjič na češko ozemlje in zlato Prago, a vselej se je zavedalo da ponese slovensko pesem med svojo češke brate, pri katerih je postal »Slavec« skoraj tako poznan kakor v svoji domovini. Nato je zapel »Hlahol« pozdravno penam, a »Slavec«, »Slovenec sem«. Kot zastopnik »Glasbene Matice« se je zahvalil še prof. Gerbie. Sprejema sta se udeležili tudi akade-mični društvi »Adrija« in »Ilirija« **» druge korporacija to Praga, Po
navdušenih živio in na adar-klieih, ki ao ae nadaljevali še pred kolodvorom, so bila odkazana stanovanja in sicer skupna v Pragi, privatna pa po gostoljubnosti »Hlahola« Vinohradsko-ga v Kralj- Vinohradih. Zvečer oh polu 6. je prispelo pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba drugi dan pa pevski zbor akadem. društva »Mladost« tudi iz Zagreba, ki sta bili enako navdušeno pozdravljeni in sprejeti. V soboto zvečer je priredila »Meščanska beseda« po slavnostni gledališčni predstavi, v svojih prostorih, večer na čast slovanskim gostom. V nedeljo dopoldne se je vršilo nadaljno sprejemanje mnogobrojnih gostov, a popoldne ob 3. se je vršil jubilejni koncert »Hlahola« v Rudolfinumu. Izvajalo se je krasno delo »Hlaholovega« koncertnega mojstra prof. Adolfa Piska-čeka »Sv. Vojteh«, v katerem je nastopilo 7 solistov, 260 pevk in pevcev ter 70 godbenikov. Koncert, ki je bil izredno dobro obiskan, je imel velik uspeh. Skladatelju m bili veliki šopki poklonjeni. Pri tej priliki je v imenu »Slavca« izročil predsednik Dražil »Hlaholu« srebru venec, a za »Kolo« podpredsednik Piletič srebrno lipovo vejico. Občinstvo je priredilo Slovencem in Hrvatom navdušene ovacije. (Dalje prih.)
Telefonska "in brzoiauna poročila.
Volilno gibanje na Štajerskem.
Celje, 22. maja. Kandidat dr. Kuko v e c je imel v soboto popoldne v 11 a j h e m b u r g n sestanek županov in občinskih svetovalcev iz vseh po toči prizadetih občin in sicer iz Senovega, Anneškega in Blanee. Zahtevalo se je še enkrat od glavarstva in namestnije, da se škoda še ta teden ooeni. V soboto zvečer se je vršil pri Goropevšku v T r b o v 1 j a h sestanek najodličnejših mož iz cele trboveljske občine, na katerem je govoril kandidat dr. K u k o v e c. Včeraj zjutraj pa se je vršil v Trbovljah veličasten shod »Pri Spancu«. Navzočih je bilo nad 500 volil cev, med njimi polovica socijalistov s svojim kandidatom C o b a 1 o m. V predsedstvo sta bila izvoljena od narodne stranke g Franc D r e o, od socijali-stov g. M a j d i č. Nastopila sta oba kandidata. Shod se je vršil popolnoma mirno. V Hrastniku se je vršil shod popoldne ob 4. pri Rošu. Udeležba je bila velikanska. V predsedstvo sta bila izvoljena od narodne stranke g. R o š in od soeijalistov gospod M a 1 o v r h. Nastopila sta oba kandidata zopet. Deželni poslanec dr. Kuko v e c je napravil tu in v Trbovljah najboljši vtisk in je pričakovati za naprednjake izvrstnih uspehov. — Klerikalni kandidat dr. B e n k o v i č je bil včeraj v Š i r j u in Lok i. V Sirju je imel v neki zasebni hiši na shodu 12 ljudi; čuvali so ga pred hišo 4 orožniki pred naprednimi in celo klerikalnimi volilci. Nabralo se jc kakih 80 ljudi, ki so ga ob odhodu nekoliko nevljudno sprejeli in odposlali. V Loki je zboroval v lokalu katol. izobraževalnega društva. Imel je jako malo ljudi. Tudi v Loki so ga čuvali orožniki, kar je napravilo najslabši vtisk. — Kandidat Franjo R o b 1 e k je imel po rani maši shod na Vranskem. Pred trgom v Prekopi so napravili kmetje Robleku veličasten sprejem. Postavili so mu slavolok z napisom: »Pozdravljen nam bodi Roblek, ki prideš v imenu kmetov!« Shod se je vršil pri Brinovcu; navzočih je bilo nad 400 ljudi; bil je to največji shod, kar se ga Vransko spominja. Predsedoval jc g. S c h a u e r, govorili so gg.: Roblek, J o š t iz Gotovelj in dr. Navdušenje je bilo brezmejno. Roble-kova kandidatura je bila soglasno sprejeta. Tudi v G r i ž a h je imel gospod Roblek popoldan pri Napmd-niku krasen shod — seveda brez orožnikov. — Popoldne se je vršil za Robleka shod v L c t u š u. Navzočih je bilo okr'jg 60 samih volil cev. Govorili so gg.: M i k u š in Piki iz Žalca ter dr. Kalan. — V Š e n t Pavi u pri Preboldu so dr. Korošca jako slovesno pričakovali, pa ga ni bilo. Postavljen je bil slavolok iz gnojnih desk, okrašen s kropi vami in z napisom: Poberi se Korošec, mi te nočemo! — Kandidat Ivan Ver d-n i k je imel včeraj lepe shode v mamberškemu okraju. V R e m š n i-k n je bilo na shodu sto ljudi, nasprotnika ni bilo nobenega. Predsedoval je župan V o g 1 a r. Govorili so gg.: V e r d n i k, Gregi, P a -kavni k, dr. Zdolšek in drugi. V K a p 1 j i je bilo na shodu nad 200 ljudi; predsedoval je župan Ko-p r i v n i k; govorili so gg.: Verd-n j k, P a h e r n i k, dr. Zdolšek in drugi. Vednikova kandidatura jo bila z navdušenjem sprejeta. V G r a-«d i š č n je bilo na shodu okrog 60 vo-lilcev. Predsedoval je iupan Č e p e, govorili so isti gospodje. Gospod Verdnik je z včerajšnjim dnevom lahko zadovoljen; dosegel bo v marn-berškem okraju veliko večino. — Klerikalni kandidat dr. Verstoy>
š e k je bil včeraj v Šoštanju pri Rajsterju. Navzočih jc bilo okrog 150 volilcev, ponajveč naprednjakov. Med njegovim govorom se je neprestano klicalo: »Zivio Vednik!« Najlepše je bilo, ko se je rotil, da ni dobil o škodi vsled lanske povodnji v Ravnah in Velenji od občine nobenega poročila. Ko pa je stopil pred njega župan K o š a n in mu dokazal neresničnost te trditve, je Verstovšek zlezel pod klop. Kmetje so mu klicali, da laže.
Prestolonaslednik   in   njegova soproga.
Dunaj, 22. maja. V dvornih krogih se sedaj očito priznava, da je imel obisk nadvojvode Frana Ferdinanda pri cesarju v Budimpešti, ki je, kakor znano, radi nepričakova-n os t i zbudil takrat splošno pozornost, poseben pomen.
Nadvojvoda Fran Ferdinand je takrat cesarju izjavil, da pod nobenim pogojem ne more kot njegov zastopnik k angleškemu kronanju v London, kakor je bilo nameravano. To pa radi tega, ker je angleški dvor izjavil, da bi radi soproge Fran Ferdinandove ne mogel delati v svojem dostojanstvenem sporedu nikakih izjem in bi bila torej kneginja Hohen-* bergova m«.rala pustiti povsodi prednost vsaki princezinji iz kake vladajoče hiše. Prestolonaslednik s\oje soproge takemu zapostavljanju ni hotel izpostavljati, na drugi strani [>a se tudi brez nje ni maral udeležiti svečanosti.
To je Frane Ferdand cesarju takrat v Budimpešti definitivno izjavil, nakar je bil določen nadvojvoda Karel Fran Josip, da zastopa vladarja pri angleškem kronanju. Nadvojvoda Fran Ferdinand je takrat pri cesarju poudarjal potrebo, da se poviša dostojanstvo njegove soproge kneginje Hohenbergove, ki je sicer soproga prestolonaslednika, pred katero pa ima prednost vsaka nadvoj-vodinja, ki je stara vsaj 17 let. Navzlic zahtevi Franc Ferdinanda ostane pa to etiketno vprašanje najbrž nerešeno.
Vprašanje pa je velike važnosti že radi tega, ker otroci prestolonaslednikov! sicer ne morejo biti niti ogrske, niti avstrijske krone, vojvo-dinja Hehenbergova tudi ne moTe biti avstrijska cesarica, toda kakor hitro bo Fran Ferdinand kronan s svetoštefansko krono, postane ogrska kraljica ter ji kot taki pristoja naslov veličanstva. V dvornih krogih so jako radovedni, kako se to vprašanje razvije.
Cesar bolan.
Dunaj 22. maja. Profesor Neuser je bil včeraj odpoklican k cesarju v Godollo. Vsled tega se razširja ta vest, da se je cesarju zdravje zelo poslab šalo. Govorilo se je tudi o tem, da je stavil profesor Neuser o cesarjevi bolezni resno prognozo. Oficijalno se zatrjuje* da je cesarjevo zdravje popolnoma zadovoljivo, samo katar, ki ga je cesar prinesel že seboj v Godollo, da še ni prenehal. Cesar ostane v Godollo do 31. maja.
Kralj Peter se vrača?
Dunaj, 21. maja (ob 10. zvečer). Ravnokar prihaja iz Pariza vest, da je vsled nesreče, ki je zadela ministrski kabinet, obisk kralja Petra pre-rušen ter so vsled nastale narodue žalosti odpovedane vse slavnosti. Kralj Peter se baje vrača v Bel-grad.
Bienerth v avdienci.
Godollo 22. maja. Avstrijski ministrski predsednik baron Bienerth je danes sprejet od cesarja v posebni dolgotrajni avdienci.
Bolezen bivšega ogrskega ministrskega predsednika.
Budimpešta 22. maja. Bivši ogrski ministrski predsednik Desider Banffy je na smrt obolel. Njegovo stanje označujejo zdravniki kot brezupno.
Nesreča v Parizu.
Pariz, 22. maja. Cela Francija je v globoki žalosti. Časopisi prinašajo nekrologe po mrtvem vojnem ministru Berteauxu, katerega pogreb se vrši na državne stroške. Ta dan bodo odpovedane vse gledališke predstave.
Pariz, 22. maja. Povodom nesreče na letalnem polju so skoro vsi suvereni brzojavno kondolirali. Tudi iz Go-dolloja je dospela brzojavka.
Pariz, 22. maja. Kot posledica velike nesreče na letainem polju je pričakovati ministrska kriza, ker je skoro izključeno, da bi mogel ministrski predsednik Monis v tem kritičnem času voditi svoje posle nadalje. Govori se, da je novo ministrstvo že danes toliko kakor perfektno in da bo predsedstvo prevzel prejšnji ministrski predsednik Clemenceau. Kot Berte-aujov naslednik vstopi v novi kabinet najbrže general Liautev.
Pariz, 22. maja. Pravi vzrok nesreče je ta, da policija in vojaštvo ni moglo zadržati kolosalnega pritiska občinstva na letališče. Občinstva je bilo zunaj letalnega polja nad 600.000.
Holmska guberajja.
Nem sov.
Petrngrad, 22. maja. Komisija ruske dume je predložila ruski dumi zakonski načrt, s katerim se povzdigne okraj Hol m v samostojno guber-nijo, ki bo oblegala 150 mest in občin istotako Lublin in Sedlee. Nadalje jc komisija predložila dumi zakonski načrt glede naseljevanja Ne-rusov v nekaterih gubernijah in sicer v volhinski, podolski in v kievaki guberniji. Tu 1k> prepovedano vsako naseljevanje Nerusov, izvzemši Cehe in Rusine iz Calicije. Grot* Palluvicini se vrača v Carigrad.
Carigrad, 22. maja. Namestnik poslanika v Carigradu obmejnega grofa Pallavicinija, sekcijski šef baron Miiller je odpoklican in se vrne čim dospe poslanik v Cirigrad, na Dunaj.
Oficialni obisk kralja Petra odpovedan.
Pariz 22. maja. Vsled nesreče na letališču je bil oficialni obisk kralja Petra odpovedan. Takoj po nesreči se je sestal ministrski svet. Kralj Peter se udeleži pogreba vojnega ministra ne-oficialno.
Belgrad 22. maja. Vest o nesreči na letališču je napravila tu zelo globok vtisk. Ministrski svet, ki se je takoj sestal, se je bavil z vprašanjem obiska kralja Petra ter izda tozadevno uradni komunike.
Vstaja v Albaniji.
Solun, 22. maja. Vstaški Malisori so sporočili turškemu vojaškemu poveljniku Targut Šefket paši, da so pripravljeni se pogajati glede miru, če on zasigura varstvo žena in deklet in imetja vstašev ter da garancije, da turške čete ne bodo plenile, kakor so to delale do sedaj.)
Cetinje, 22. maja. Vstaški Albanci so zapustili vas KreŠevoj, ki so jo potem turške čete zasedle in požgale cerkev Trobojne.
Bolgarsko-turška afera. Carigrad 22. maja. Turška komisija, ki je vodila preiskavo zaradi obmejnih dogodkov med Turčijo in Bolgarsko, je dognala, da je ustreljeni stotnik Gjorgjev sam prvi streljal na turške vojake.
Mladoturška stranka.
Carigrad 22. maja. Mladoturška stranka je popolnoma v razpadu. Dissidenti pripravljajo zakonsko predlogo, da naj državni zbor zboruje še čez 27. maj. D?bata o tem predlogu je bila odklonjena.
V Mehiki mir.
New York 22. maja. Mirovna pogodba med vstaši in vlado je bila danes podpisana.
Darila.
Za »Sokolski tekmovalni sklad«
je daroval gosp. primarij dr. Ivan Jenko v Ljubljani 30 K. Xa zdar!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pusto si emšek.
Žitne cene v Budimpeilii
Dne 22. maja 1911. Termin.
Pšenica za maj 1911     .   .   za 50 kg 12 22 »      » oktober 1911.   .  za 50 kg 11 36
R2 za maj 1911.....za 50 kg  9 44
Koruza za majnik 1911 .   .  za 50 kg 642 Koruza za juli 1910   .   .   .   za 50 kg 655 Oves za oktuber 1911   .   .   za 50 kg 7*77 Efekti«. Neizpremenjeno.
g0sp0m0.
— Vzroki sedanje draginje. Med drugimi vzroki je eden glavnih vzrokov počasnost in malomarnost države. Ko pred dvema letoma ni bilo •krme, se je započela državna ixmiož-na akcija, obstoječa v tem, da je nakupila država sena in ga po znižani ceni prodala kmetovalcem. Ce bi bili dobili kmetovalci to seno pravočasno, bi bilo danes mnogo, mnogo več živine. Tako pa je dospela krma prepozno. Kmetovalci so za slepo ceno ponujali mesarjem in prekupcem živino, pa je bil srečen, kdor jo je še mogel spraviti v denar. Mnogim se niti to ni posrečilo in so morali živino doma za silo pobijati. Le vprašajte okrajna glavarstva, ki so dajala dovoljenje za poboj za silo, koliko se je živali pobilo. Ko je bila živina de-cimirana, je pa dospela krma. Ce bi bila hotela država popraviti svojo, od nje zakrivljeno zamudo, naj bi bila nakupila potem »e živine iu naj bi jo bila razdelila po zelo znižani ceni med kmete, siromašnejšim pa naj bi jo bila prepustila zastonj. — Država pa tega ni storila, marveč fte zanaprej držala zaprto mejo na Balkanu. Vsak abecedar v narodnem gospodarstvu ve, da se učimo na severu pri Cehih in tudi izven meje pri Nemcih, prodajamo pa izdelke najdražje na jug, na Balkan, odkoder zopet dobimo surovine najoeneje. To ao glavni vzroki današnje dragi-
■
nje, o drugih pa izpregovorima prihodnjič.
Občni   zbor Zadružne zveze v Celju.
V Celju, 18. maja.
Današnji redni letni   občni zbor Zadružne zveze v Celju   se   je vršil ob neobičajno veliki udeležbi: zastopanih je bilo 69 zadrug   iz Sp. Štajerske, Kranjske, Istre, Trsta, Goriškega in Koroške ponajveč po enem ali več. odposlancih, tako da je bila mala dvorana  celjskega Narodnega doma nabito polna.   Ker je bil predsednik Zadružne zveze vsled porotne obravnave zadržan,  je vodil zborovanje dež. posl. dr. V. Kukovec. Pozdravil je uvodoma s prisrčnimi besedami vse došle   zastopnike pri Zadružni zvezi včlanjenih zadrug, pose bej pa še tajnika Splošne   zveze avstrijskih   kmetijskih  zadrug  g. dr. N'eudbrferja, revidenta iste zveze, g. Hiba in  zastopnika   bratske Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, g. dr. Lauša.   Zborovanja sta se udeležila t udi dež.  posl. dr. Kari VerstovSek i; nad revizor zadružne zveze v Ljub-ni VI. Pušeujak. Pri odzdravili   jc   sporočil dr. NVudorfer zborovalcem pozdrave od Splošne zvezo avstrijskih kmetijskih adrug in omenil, da se pravkar muli v Celju, da izvrši z g. Bikom obli iratovično   revizijo Zadružne zveze v i lelju. Ta še formalno ni popolnoma končana, vendar pa mora na podlagi dosedaj   dobljenega vtiska konstati-ti, da je načelstvo Zadružno zveze izvrševalo svoje   dolžnosti   z veliko vnemo, vestnostjo in lepimi uspehi. Resultat revizije se bode itak še ]*>-sebej natisnil in včlanjenim zadrugam doposlal. Revizor g. ffciha se je v reškem jeziku zahvalil za laskav po-rav m izvajal, da Iiodi že i?OC let na slovanski jng pregledovat in nadzorovat kmetijsko   zadružništvo in mora ko; zadrugar in Slovan konsta-! i tati lep razvoj istega. Zadružništvo j( za razvoj narodnega gospodarstva na Slovenskem in za narodov obstoj eminentne važnosti, zato mu je le že-aadaljnega napredka in razvoja. G. dr. Lauš je prinesel   pozdrav narodnih zadrugarjev na Kranjskem. \ kljub težkim sedanjim časom niso gle streti nasprotne   sile napred-. zadružništva na Kranjskom in udi ne bodo.   Zeli bratski celjski Zadružni zvezi pri njenem de hi najboljših uspehov.
Xato prečita dr. Kukovec* došle one in brzojavne pozdrave od •ednje zveze čeških zadrug v Pra-- od Osrednje zveze čeških zadrug v iirnu na Moravskem, od Zveze srbskih zadrug v Dalmaciji s sedežem v IDubrovniku in od Zadružno zvezo v Srbiji.
Tajnik Zadružne   zveze g. Miloš Stibler prečita na to zapisnik lanskega rednega in izvanrednega občnega ►ra in spl(>Hi<»   poročilo za 1. 1910. se glasi sledeče: Danes >i polagamo račune o ]x>-slovnem letu, ki je bilo za slovensko i hiižništvo izmed vseh dosedanjih ežavnejše. Kriza, ki se je začela spravljati že krog 1. 1900, je dose-la vrhunec.   Sodelovali   so razni zroki: nenavadne razmere v najvaž-h slovenskih   gospodarskih pa-gak, kakor v vinarstvu in živino-eji, trajajo že več   let; nenavadne nere v gospodarstvu cele države, ner priča dejstvo,   da jo morala stro-ogrska banka zadnjo zimo zti kaj meseeev povišati diskont za ee->U>tek, nadalje dejstvo, da trpi gospodarstvo v državi vsled velika pomanjkanja denarja,   kar so-suo   pripoznavajo najrazličnejša -trokovna poročila.   Največje vzne-lirjenje pa je nastalo vsled zadruž-polomov v Celovcu in Ljubljani, postalo tem hujše, čimbolj so se -rečni   ]>olomi s strastjo izrabljali strankarsko politične svrhe.
Ta kriza nam je jasno pokazala jvečji nedostatak v našem zadruizdelovanju,   in to je izrabljanje zadružništva v strankarsko politične namene. Opozorila pa nas je tudi na i i noge napake, ki se nahajajo v po-ovanju   naših zadrug in zadružnih central. Nanašajo se te napake pred-sem na sledeče točke: Lastno in tu-preinoženje zadrug   in zvez; pre-<:hkomiselno nabavljanje izposojil;
sojevanje na predolge obroke: neupoštevanje zadružnega načela Stroge centralizacije; revizija. Podrobno > teh vprašanjih   na tem mestu ne h>tn razpravljal. Storil bo to deloma svojem poročilu g. predsednik na-»ira nadzorstva, deloma se je to zgo-lilo že v zadnji številki »Zadruge«. Precej obširno pa obravnavam vso t (j tvarino v posebni brošuri,   ki izide prihodnje dni. Ponavljam danes sledeče: Vsi kritični pojavi v našem zadružništvu, o katerih se je dosedaj z strankarsko političnega stališča pre-z strokovnega stališča pa premalo razmotrivalo, niso v stanu, ubiti v nas vero,   da  je zadružni način gospodarstva   tudi   za nas Slovence največje važnosti in ima izmed vseh gospodarskih   oblik pri nas, kakor tudi pri drugih narodih največjo bodočnost.
Preidimo k prodrobnostim. Koncem leta 1909 je bilo včlanjenih 139 zadrug. Odpadlo je tekom leta 1910 deloma vsled likvidacije, deloma vsled izstopa, deloma vsled izkljnče-nja 16, na novo pa je bilo sprejetih 12 zadrug. Končno stanje dne 31. grudna 1910 je torej 135 zadrug, ki so imele 12.945 vplačanih deležev za 129.450 K. Revizij se je izvršilo v L 1910. 60, in se je porabilo zato 92 dni. Mnogo revizij se je izvršilo brez poprejšnje napovedi ter se more danes konstatirati, da je nenapovedana revizija najuspešnejša. Novost v našem poslovanju je upeljava blagovnega prometa in se je doslej posredoval že nakup več vagonov umetnih gnojil. — Število sprejetih in odposlanih dopisov znaša glasom kopirne in ekshi-bitne knjige 11.815.
V bodoče mora biti nase prvo delo, da odstranimo iz zadrug in zveze same napake, na katere nas je zadnja kriza opozorila. Delovati moramo nato, da bo lastno premoženje v zadrugah in v zvezi v zdravem razmerju; da se v zadrugah in zvezi kolikor mogoče izogihljemo izposoji 1 in vobče uveljavimo načelo, da naj vsaka zadruga deluje kolikor mogoče le z lastnimi sredstvi, izposojila naj bodo le redka izjema; da uredimo način pogojevanja tako, da bo isto odgovarjalo vsem zahtevam, ki tozadevno pri zadrugah pridejo v poštev, pred vsem, da se načelno upelje posojeva-nje na osebni kredit in kratke termine; da se strv>go izvede centralizacija; da se končno nadaljuje izpopolnitev revizije v smislu zahtevo po nenapovedanem in vsakoletnem pregledovanju zadrug. Nadaljna naloga bodočnosti je, ureditev blagovnega prometa. V poštev pride edino-le načelo posredovanja, ker je zveza pri tem brez rizika. Visoko o. kr. poljedelsko ministrstvo dovolilo je podporo v znesku po 1000 K v svrho poučnega potovanja k vsem starejšim avstrijskim zadružnim zvezam, ki imajo vzorno urejen blagovni promet.
Naša največja naloga pa jo, da sodelujemo na očiščenje zadružništva od strankarskopolitičnih stremljenj. Približno do leta 1900 ni imela strankarska politika na naše zadružno delo nikakega vpliva. In to je najlepša doba slovenskega zadružništva. Krog 1. 1900 pa pričenja druga doba, žalostna doba propadanja. In ta doba bo nehala šele tisti dan, ko bodo **se slovenske politične stranke rekle: ■ Dovolj je! Namen zadružništva ni, služiti političnim strankam, temveč namen zadružništva je, služiti gospodarstvu pojedinca, služiti demokratizaciji narodnega gospodarstva vobče. Vsi brez razlike strank smo popolnoma enako interesi rani na zadružništvu. Dejstvo je tudi, da se nikdar ne bo posrečilo, izključiti celih strank od zadružnega delovanja. Zato se naj enkrat za vselej preneha z zadružnim organiziranjem v okvirju posemeznih političnih strank.« Mnenja sem, da je dolžnost vsakega pravega zadrugar-ja, da v tem smislu sodeluje na ozdravitvi slovenskega zadružništva.
Prijetno je čitati poročila starih zadružnih narodov, ko s ponosom poudarjajo po prestanih krizah, da je ljudstvo zadružno že tako izšolano, da je vkljub nezgodam ostalo zvesto svoji zadružni organizaciji in zadružni misli in da je ravno v kritični dobi posvetilo vse svoje moči zadružnim podjetjem. — Naš narod ima istotako že staro zadružništvo, na \vstrijskem skoraj najstarejše. Ampak žalostno je glodati, kako slab je v nas še zadružni smisel. Koliko sebičnosti in kako malo čuta skupno-ti je opažati ravno v kritičnih časih. — Vse to dokazuje, da se pri nag vse premalo razpravlja o temeljnih načelih zadružništva in da ima pri nas zadružništvo še presneto malo pravih somišljenikov. Za zadružno propagando je pri nas še več dela, kakor bi se pri površnem opazovanju sodilo. Toda naj se opazujejo v zadružništvu še tako žalostni pojavi, zame velja samo eno: zadružništvo ima velikansko bodočnost. Razvoj zadnjih 60 let je naravnost veličasten. Sila zadružne misli je tako lepa, tako plemenita in tako vpliva na nadaljni razvoj vsega narodnega gospodarstva, da pripada končno le zmaera njej. To naj bo merodajno za vsakega zadrugar ja. In to je potrebno, da velja tudi za nas vse, kajti le na ta način more našo gospodarstvo napredovati!
(Konec prihodnjič.)
Meteorologieno poročilo.
	M Mi M	*m »na s		tmm a«** ttak 7M* mm	
1 maja |	Čas opuo-vaaja	Stanje barometra \mm	■ 9 £-■ a	Vetrovi	Nebo
20	».pop. Đ.zv.	7272 730 0	186	si. jug si. vzh.	del. jasno ■
21.	7.zj.	732 6	108	brezvetr.	oblačno
• m	2. pop. 9. zv.	7329 734-8	14-2 110	sl. vzjvzh. p. m. vzh.	>
22.	7.zj.	735'3	99	sr. j vzh. jpol oblač. i	
Srednja predvčerajšnja temperatura 14*2*, norm. 14*6' in včerajšnja 120, norm. 14-8*, Padavina v 24 urah 00 mm in 09 mm
Za vse izraze sožalja in dokaze iskrenega sočutja povodom smrti nad vse ljubljenega soproga, ozir. očeta, brata, tasta, gospoda
Franca Mirt
se najtopleje zahvaljujemo. Osobito pa preč. gosp župniku Vrhovniku, gosp. načelniku juž. železnice za častno spremstvo, vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tudi vsem, ki so predragega rajnika spremili k zadnjemu počitku 1872
V Ljubljani, 18. maja 1911. Globoko žalujoči ostali.
Šivilje za živote
se sprejmejo pri 1&71
T. Pcoafnik. Pred Škofijo 21. li. mmm.
i znamko repate zvezde je n fboljše blago
e ii pil.
402
3-5 let starih "69
se poceni proda«
Pogleda se jiH v HradecKega vasi št. 31.
Ljijisiii lm
kompletni letniki 1902, 1903, 1904, 1905, 1906, 1907 1908, 1909 in 1910 nevezani, popolnoma novi in neprerezani se dobivajo
po izredno znižani ceni
vsak letnik po 4 krone.
Izda?iteIjstvo in založništvo „Ljubljanskega Zvona".
Šot. Krejči
tjubljana, Wo!jova n. št. 5.
priporoča  svojo  bogato zalogo
najmodernejših, najfinejših
cilindrov, .klobukov,
slamnikov in čepic.
Ljlago ceno in solidno.,
Penzionist ali penzion is tinja s kavcijo, ki ima hčer za trgovino sposobno, dobi
trgovino
s stanovanjem in provizijo v najem.
Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda« pod „Trgovina". 1868
Županstvo na Bledu
razpisuje
službo redarjev
Plača mesečno K 110*—; redarska oprava in stanovanje prosto.
Prošnje   z   izpričevali   je takoj
Vložiti. 1816
Najboljše   in najizdatnejše
se dobavlja v vsaki množini pri tvrdki
ŠTEH & Ko. Dobrepolje
(dolenjsko.)
1855
lepe postave, zelo moćne rasti in ligu-ranten, brez napake, 16'/«! visok, 7 let star, za težko vožnjo in tek, priporočljiv /a hotelski omnibus, se proda za 920 K. — M. K££N, Poljanska cesta št. 17. m\
Najokusnejše olomuške delik.
kvar
1867
dobavlja
Prva tianasUa rvornlca ri^Iin Kcnsprv v Hode-
Sodčki od 4 — 12 kop. Poštne pošiljatve 5 kg brutto po 4 K 20 h franko na vsako pošto Avstro-Ogrske. Pošilja se po povzetju. — Sprejmejo se pošteni
sr zastopniki.
Življensko zavarovanje.
Veliko podjetje prve vrste,
zaradi ugodnih kombinacij in najnižjih
prenij izredno zmožno, sprejme takoj nekaj resnično spretnih, posla vajenih, trgovsko izobraženih 1870
zunanjih uradnikov
pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe od samo resnično dostojnih, delavnih, v deželi dobro uvedenih prosilcev pod »Dobro plačana življenska služba 1911« na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Hini krajevni sjeubh
nemščine zmožni, se sprejmejo alt s stalno plačo nastavijo za prodajanje v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. - Ponudbe pod „Merkur" Brno, Mova nliee 20. 1748
na Koroškem, 120 oralov prve vrste njiv, lepa gosposka hiša, gospodarsko poslopje,  se  zaradi  starosti lastnika
1862 proda.
Brezplačna pojasnila daje kupcem samim
zemljiščna pisarna M. Steiner v Beljaku.
na Koroškem, z veliko vodno močjo, fužino (Hammerwerk) v najboljšem obratu, 700 oralov arondiranih, 45 tisoč m lesa za posekan je, se zaradi 1863 starosti lastnika proda* Brezplačna pojasnila daje kupcem samim zemljiščna pisarna M. Steiner v Beljaku.
Vila na gledu
15 minut od železnice, 19 stanovalnih mebliranih prostorov, lep vrt itd., pripravno za »pension«, se zaradi stalne 1861      preselitve v inozemstvo
z naplačilom 2000 kron proda.
Brezplačna pojasnila daje kupcem samim
zemijiščna pisarna M. Steiner v Beljaku.
dobro izurjen v trgovini mešanega bla^a
se takoj sprejme
pri tvrdki 1790
3. Razboršek, Šmartno pri litiji. V najem se oddajo wq
v Trbovljah na najbolj prometnem kraju s 1. ali 15. junijem
prostori
pripravni za trgovina ali Ho drugo akt.
obstoječi iz 3 sob, veže, kuhinje, kleti in vrta. — Ponudbe naj se pošljejo na
H. Senčar, Senoieče, Kranjsko.
osestvo
:: v Rožu na Koroškem ::
obstoječe iz hiše in dveh oralov sveta se takoj pod jako ugodnimi pogoji
mr proda. ~w
V hiši je gostilna brez konkurence in že upeljana mesarija. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje, prizidan salon s kegljiščem, ledenico in klavnico. Kraj je za gostilno jako ugoden, ker se nahaja v bližini večjega kolodvora.
Naslov se izve pri upravntštvu »Slovenskega Naroda« 1771
Št. 16110.
Razglas.
185.5
Vsled odloka c. kr. generalnega ravnateljstva katastra za zemljiški davek z dne 2. maja 1911, št. 938 izvrševal bode novo merjenje mesta Ljubljane in sicer v katastralnih občinah Poljansko in Petersko predmestje I. del C. kr. višji geometer I. razreda gospod Roger Bassin.
Zategadelj opozarja podpisani mestni magistrat p. n. gospode posestnike zemljišč, da dotičnim funkcijonarjem dovolijo pristop na svojo posest in dajo tudi eventualna pojasnila v svojih posestnih razmerah.
Dalje se prebivalstvu priporoča vse trigonometrične znamke in signale v varstvo, da bode tudi na ta način mogoče delo pospešiti.
Priporoča se nadalje vsem posestnikom v dogovoru s sosedi meja svojega posestva označiti s kamenji.
V slučaju nesporazumijenja z ozirom na pravilnost posestnih mej, obrniti se je takoj do mestnega magistrata.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. maja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
Laschan, 1. r.
mi fond 610.000 kron
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. |
o.iniika gia*nic» k s.ooo.ooo. Stritarjeva ulica akte v. 2. * .
Podružnice v Salleta, Celovca, Trsta, Šarale** la Gorici.
Sprejema vloge u kipiće n ta tekofi rabm ter jia  M   11 01 obrestije oo oae vloge po &tu £ I
33
JUpaje ia proiaja srečke ia vredaostae papirje vsek vrst [0 po dicvnea korzo.
29
452
67
9
11
fflzte cene!
Hoiostl iNDOhkimem h mbm Hi«!
Zflttevolte vzorce)
Shilvmriitai
Vsorec zavarovan.
ki ji je kij ležeče na zdravem negovanju kože, zlasti ki hoče odpraviti pege kakor tndi dobiti in ohraniti nežno mehko kožo se umiva le z 491 lilijiniin mlečnim mi-. po 68 v se đoiri lom s konjičkom v vseh lekarnah drogprijah (Znamka lesen konjiček), ni trgovinah s parfum:. Bergaaon in Komp.. Det.i o. L
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno 6 F H O dal« matžnsko vino 233
i
najboljše sredstvo.
4 steklenice  (5 kg)  franko  K 450.
Br. Novakovič. Ljubljana,
na Starem trgu št. 30 :: je kakor navadno ::
vso noč odprte*
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
Cenjeni trgovci in obrtniki!
Stavbno podjetje V. SCAGNETTI naznanja, da bode zgradilo v Šelen-burgovi ulici štev. 6 veliko strogo moderno
trgovsko
V pritličju se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v mezzaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najprikladnejše razdelitve teh prostorov se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni rcflektanti se vljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbni pisarni podjetnika V. SCAGNETTI J A, Cesta na Rudollovo železnico št. 16
(tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk pismeno ali teletonično javi.
Telefon št 299.
Poštni predal št. 54.
II
Iščem dobro vpeljano
gostilno
v najem.
Ponudbe   pod    „gOStihia" na
uprav. »Slov. Naroda.« 1828
Specijalna trgovina
i izbrani Darili
e e e e
e e
Ljubljana, Stajska rata 12. i NalMami M.
667       Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO.
Optični zavod z električnim obratom. Prvi
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenbnrgova ulica št. I<
Išče se za takoi
zidarjev
za kamnozidarska dela pri gradnji mostu v JKartboru.
Akordanti izključeni. — Ponudbe na
Stavbno podjetje Gaeriner v Mariboru11.
1826
Št. 16226.
1859
V torek, dne 23. maja 1911 ob 9. uri zjutraj se bo košnja mestnih senožeti pod Zelenim hribom ali Rakovnikom in Ilovici; v sredo, 24. maja 1911 košnja pri konjaču in Kolezijskem mlinu; v petek, dne 26. maja 1911 pa košnja travnikov pri Pod-turnskem gradu (TivoSi) potom javne dražbo dajala v najem.
Dražba se vsakikrat prične ob 9. uri zjutraj in je zbirališče najemnikov vedno na dotičnih travnikih.
Mestni  magistrat v Ljubljani,
dne 17. maja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni C kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Iz proste roke se proda lepa
pil la
z velikim sadnim vrtom.
Več pove lastnik hiše 1661 na Glincah pri Viču št. 53.
ZO-40 °io ceneje
Ker opustim trgovino s konfekcijskim in galanterijskim blagom
Prodaja s©
i vojaka itela, tajita ia Franc Mi tesla
različni
bodem
Oglejte si!
veliko zalogo koles z originalno znamko
^ „Pucti 1911"
,ri JFr. Čutom,.*,.«. v tjnbljani
Prešernova  Ulica —  samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od B 110-— naprei vedno v salOfi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschiff.
Pouk za veznje i stnjei teipttn. m
Ceniki zastonl in poitnlae prwtfc
tmr Edino zastopat*© za Kranjsko! "9M
razprodala
vso zalogo za nad 20% znižano ceno. — Ne zamudite te prilike I Oglejte in prepričajte se!
MARIJA VESELT
Ljubljana, Cesarja Jožefa trg.
Prodajalo se bode tudi na Vodnikovem trgu vsako aTOdO in SObOtO.
Hotel
Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljani 1913
Sv. Petra cesta štev. 27
w Mlilal kolodvora. '•   Lepe) ir»6ne eohe.
Priznano fina kuhinja.
Izbora* plja«*.
■iako eoao.
■vpl roatevraoljahi prsstsrL
zidna opeka, strešna opeka, cementna strešna opeka, železne cevi, železne vezi, železno okensko omrežje, 4 cele kompletne železne garniture za pekovske peči, stropni tramovi in strešni stoli iz mecosnoToga lesa, vsakovrstne deske, okna, vrata itd.
Na slov. športnem vežbališču, preje dirkališču, od ponedeljka, 22. t. m. naprej samo kratek čas
sudanska č
Možje in žene iz rodu Nubijcev,  ki bodo izvajali ■   svoje domače navade in običaje. -
Otvorieno dopoldne ml 10. ure naprej, pop. od 3. naprei neprestano do mraka.
VSTOPNINA s 40 vinarjev, sedež 60 vinarjev; vojaki in otroci polovico._
1844
Rheuma
Profiti
Ischias
jjay-   Otvorjeno od 1. aprila do 1. novembra.
Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernim novostim. MT    1. septembra do 1. junija 25 % znižanje.
Čudoviti zdravilni uspehi.    Radioaktivna termalna kopel 33 — 44° Cel šija.
Krapinske Toplice
Pitno zdravljenje s termalno vodo. Razpošiljanje termalne vode. Obisk $000 oseb.
Hrvaško (Hrvaška Švica). Kopeli v basenu, marmorne, prsne, lužnate kopeli, tango, sudariji. Prospekte, pojasnila
daje kopališko ravnateljstvo. Pravilni naslov samo: Krapinske Toplice, Hrvaško
Zdraviliški dom, 200 udobnih sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški sal on. Stalna vojaška zdraviliška godba, lift, telefon, avtomobilska garaža, izposojanje avtomobilov
Na železniški postaji Rogatec (ki se odcepi od južnoželezniske proge Dunaj-Trst) avtomobilski omnibus. Zveza pri vlakih ob 11. uri 16 min. dopoldne in 5. uri 52 min. popoldne. Na železniški postaji Zabok avtomobilskega omnibusa zveza pri vlakih ob 9. uri dopoldne in ob 4. uri 07 min popoldne. 1. amaja de 1. oktobra.
TD7
2783