90,6 95,1 95,9 INJ
Ko pravila
postavljajo birokrati
Številna igrišča vrtcev v naši regiji so zaradi neskladnosti s standardi inšpektorji zapečatili in zaprli. Zato smo se lotili iskanja odgovorov, kdo neznosno zlahka odloča, kdo piše neumne pravilnike, zakaj na razumljivo vprašanje od pristojnih prejmemo birokratsko skropucalo namesto pojasnila.
Otrok jima je bil usojen
Povzročitelj tragedije v hišnem priporu
P
Gospodarstvo na Celjskem brez čudežnih premikov
Dobrodelni voziček živil za družino v Petrovča h
jP
.i ?	mi
__;_
Ob lovskem jubileju po loviščih

UVODNIK
BISERKA POVSE TAŠIĆ
Oropani trofej
■	v v	■
odraščanja
Prodnata podlaga, četudi kamenček pristane v ustih malčka, da. Mivka, četudi jo vrtčevski otrok prinese domov še v najbolj neverjetnih žepkih in robovih, ušesih, nosku ter še kje, da. Gumijasta podlaga, urezana točno na centimeter, tudi da, samo zdrava trava nikakor ne! Pa kaj se v tej državi gremo? Da se zapečatijo igrala v enem od vrtcev zaradi nekaj centimetrov prekratke podlage pod gugalnico in se otrokom pod krinko varovanja njihove varnosti odreče igra na tako težko pričakovanih in dobljenih
gugalnicah?! Kdo v deželi tej je nor, komu se je skisalo - tega tokrat ne bomo mogli ugotoviti. Čeprav si, hudobno, ne morem kaj, da po zdravju ne vprašam pristojnih na ministrstvu za gospodarstvo, od koder smo dobili na povsem konkretno vprašanje takšno skropucalo, da si lahko rečemo le: Bog pomagaj ubogim na duši. Novinarka je namreč povsem preprosto zastavila vprašanja, kakšne so zadnje spremembe, ki veljajo za standarde igral, na kakšni strokovni podlagi so jih sprejeli in s kom na tem pristojnem ministrstvu bi se lahko o tem pogovorila. In ob odgovoru obnemela. Ter mi z njo.
Evo, pa jo imajo. Čisto konkretno zgodbo zbirokratizirane družbe, ob čemer se človek vpraša, kdo bo tisti junak, ki bo popravil povsem »sfižena« razmerja, ko se ne ve, kdo pije in kdo plača. V šentjurskem primeru najprej s težavo znovačijo denar za otroška igrala, potem pa pridejo vrli inšpektorji in se, sklicujoč na neke nove predpise, odločijo zapečatiti vse skupaj. Starši, ki smo zrasli s potolčenimi koleni in kakšnim zelenim odtisom od trave, brez »platfusov«, kot večina današnjih otrok, pa se sprašujemo, v kakšnem svetu živimo in kam gremo. Je v ozadju spet »biznis« in pisanje pravil na roke posvečenih dobaviteljev, ki prihajajo iz pravih političnih strani?!
Predlog: kdo v državi je sposoben napisati na eno stran normative, ki jih morajo vsebovati vsa igrala, nameščena v vrtcih in na javnih igriščih, in jih takšne pustiti vsaj deset let?! Jih javno objaviti ter k izdelovanju igral, razen uvoznikov, ki tudi zaslužijo od provizij pri trgovanju, k izdelavi povabiti domače, slovenske proizvajalce. Ni vrag, da nek domač obrtnik ne bi znal narediti gugalnice. Tudi tako se lahko spodbuja domače gospodarstvo, gospodje z direktorata za notranji trg, kjer ste sebi in davkoplačevalcem kradli čas z napisanim (ne)pojasnilom.
In medtem ko se v naši Sloveniji ubadamo s takšnimi in podobnimi nesmisli, tam daleč proč od nas živijo otroci, ki so oropani trofej otroštva. Starša malega Maia iz Gane sta se s pomočjo uslužbenke celjskega centra za socialno delo, ki je zmogla človeški pristop, pretolkla mimo 30 različnih obrazcev in dokumentov (pa je res tudi pri posvojitvi otroka treba toliko papirologije?). Kdo drug na njuni poti je morda imel manj sreče. Bolj kot srečo sta sogovornika naše tokratne zgodbe, ki jo je napisalo življenje, potrebovala pogum, da sta pretrgala začaran krog v želji, da bi postala starša. Se spomnim kalvarije, ki sva jo prestajala midva s partnerjem in spremljala zgodbe sotrpinov ob neuspelih poskusih zunajtelesne oploditve... Na koncu sva dvignila roke, za nekaj časa odpotovala in pred desetletjem se nam je »nagrada«, kot sva po grško poimenovala sinka, zgodila sama, po naravni poti, tik pred tem, ko sva se odločila, da z biomedicinsko pomočjo morda le poskusiva še poslednjič. Od takrat verjamem, da otrok poišče starše, kot to verjameta starša malega Maia. In kot verjameta tudi Zenon in Fatmira - prijatelja s Kosova, s katerima nas je pred leti zbližala podobna usoda in sta naposled s pomočjo umetne oploditve postala starša. Veliko vključenih v proces zdravljenja zaradi začasne (ali trajne) neplodnosti jih je v boju za starševstvo po tej poti obupalo in ni zmoglo poguma za korak dlje: posvojitev. Tudi zaradi birokracije in ogromnih stroškov, ki jih brez prijateljev, sorodnikov marsikdo ne zmore. Zato se ob tokratni zgodbi življenja lahko sogovornikoma le zahvalimo v imenu vseh tistih, ki bodo po njuni poti šele krenili. Morda si doslej niso niti upali pomisliti, da bi jim takšen podvig ustvarjanje družine sploh lahko uspel. Iskrica v očeh se ob takšnih odločitvah prižge vsem: otroku in novopečenima staršema. Nista čakala na čudež, Maiu, ki je bil v Gani sirota, sta vrnila trofejo otroštva, odraščanja in... sebi ter njemu preprosto dala prihodnost.
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
%	ß			
ieifu	17	EHEl EOQ;		
Na odprtju Vrtca Lipa v Štorah niso brez pomena poudarjali, da igrišče ustreza standardom. S tem se dandanes ne more pohvaliti prav vsak vrtec. (Foto: SHERPA)
Ko pravila postavljajo
birokrati Številna igrišča vrtcev v naši regiji so zaradi neskla-
dnosti s standardi inšpektorji zapečatili in zaprli
Večina današnjih staršev je v otroštvu še plezala po drevesih, tekala po nevarnih robovih, se gugala po vrveh, raziskovala razpadajoče hiše in se šla vratolomne kolesarske podvige. Tako dobljene buške in brazgotine so danes svojevrstne trofeje odraščanja. Tudi starši so z lokalnimi skupnostmi otrokom v mnogih krajih po regiji omogočili postavitev modernih igral na igriščih. V času vsesplošnega varčevanja, zniževanja standardov v vrtcih in šolah, pa so inšpektorji zapečatili že celo vrsto igral in tako zaprli številna otroška igrišča. Tudi zgolj zaradi nekaj centimetrov prekratke gumijaste podlage. Kje je meja med upravičeno skrbjo za varnost otrok in dlakocepskim držanjem za birokratski plot brez spodobne mere kmečke pameti?
Če se vam zdi, da nekaj zbi- štva prijateljev mladine Šen-tih tramov, nekaj metrov ve- tjur, je ena tistih, ki ni želela rige in nekaj vijakov ne more križem rok čakati na boljše prav veliko stati, se motite. čase. V zadnjih letih je orga-Certificirana otroška igrala nizirala številne dobrodelne v skladu z vsemi standardi koncerte in prireditve. »Za presegajo več tisoč evrov. A štiri enote smo zbrali 23 tisoč to je samo polovica zgodbe. evrov. To je ogromno denarja, Se enkrat toliko odnesejo ki se zbere tudi z >drobižem<. obvezne gumijaste podlage. Zelo moram pohvaliti tudi Kombinirano igralo s tobo- krajevne skuponosti. Velikih ganom in z gugalnicami tako donatorjev in dobrotnikov stane približno sedem tisoč pa je vse manj. Na Planini evrov. Vrtec Šentjur ima v pri Sevnici smo imeli srečo, veliki in razdrobljeni občini ker je lokalno podjetje izda-kar 11 enot. To pomeni tudi tno pripomoglo, češ da je 11 igrišč. Javni zavod iz svo- to darilo njihovim bodočim jega proračuna vseh stroškov sodelavcem. Običajno pa nikakor ne zmore. Tudi ob- nam prav podlage povzroči-činski proračun za te namene jo veliko neprespanih noči in je vedno bolj omejen. Albina glavobolov. Da bi danes starši Karmuzel, pomočnica rav- in stari starši kot nekoč sami nateljice vrtca in dolgoletna izdelali kakšno igralo, niti predsednica Občinskega dru- slučajno ne pride v obzir.«
Pravilnik dovoljuje pod igrali na primer tudi drobne kamenčke - prodnike. Pri tem vzgojiteljice opozarjajo na resno nevarnost in menda že tudi primere, ko so si otroci kamenčke potisnili v nosnice. Dovoljena je tudi mivka. A iz higienskega vidika - otroci imajo mivko povsod, prenašajo jo tudi v igralnico - se vrtci zanjo neradi odločajo. Gumijaste podloge imajo eno samo, a veliko slabost. Precenjenost. Stara dobra trava večinoma ni dovoljena.
Narava odtehta
zapečatene
gugalnice
Elizabeta Jelen, ravnateljica Vrtca Šentjur, je pred tem vlogo vzgojiteljice opravljala 17 let. Kot pravi, zunanja igrala za kvalitetno izvajanje predšolskega programa niso življenjsko pomembna, so pa več kot dobrodošla. »Naše enote so v veliki meri v vaškem okolju, kjer je narava na dosegu roke. Zato skromno stanje na področju igral nadomeščamo s sprehodi v naravo, z rajalnimi igrami, igrami z žogo.« Zdi se, da zaprta igrišča bolj motijo starše. Še posebej v manjših krajih, kjer so si morali zanja še posebej prizadevati. Trenutno so v sodelovanju z občino in s starši našli nekaj rešitev. V Dra-mljah bodo v naslednjih mesecih prenavljali celotno šolsko
Ravnateljica Vrtca Šentjur Elizabeta Jelen
Tudi laška igrala v plastični foliji
Težav z igrali nimajo le v šentjurski občini. Tudi v Laškem opozarjajo na povsem nesprejemljive pogoje oziroma pravila pri postavitvi igral.
Zdravstvena inšpektorica je junija lani opravila redni inšpekcijski pregled otroških igral v Vrtcu Laško na osmih lokacijah. Kot so nam sporočili iz laške občine, nekatera
igrala niso ustrezala merilom, zato so jih morali v vrtcu zaviti v plastično folijo. Pooblaščeni inženir za varstvo pri delu je nato večino igral popravil, vendar ne vseh. Deset igral so morali trajno odstraniti. Največ jih je bilo v enoti Jur-klošter, kjer so igrala izdelali starši. V občini trdijo, da so bila igrala zelo funkcionalna, vendar niso imela ustreznih
certifikatov in ostale ustrezne dokumentacije. Vsa igrala v laškem vrtcu zdaj ustrezajo predpisom.
Vodja urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance pri Občini Laško Dimitrij Gril razlaga, da so večje težave pri vrtčevskih igralih: »Za vrtčevska igrišča velja pravilnik o minimalnih in tehničnih pogojih za pro-
stor in opremo vrtca, ki je v določenih delih neživljenj-ski in pretiran, za igrišča v sklopu šol pa jasen pravilnik ne obstaja.« Igrala lahko postavijo tudi občani in to brez kakšnega posebnega dovoljenja občine. Gril ob tem opozarja: »Zavedati se morajo, da so za varnost igral odgovorni lastniki zemljišč.«	ŠK
NASA TEMA
Odgovorni lastniki igrišča
Albina Karmuzel si je z dobrodelnimi akcijami izjemno prizadevala za opremo igrišč in nakup igral. Podloge pa so običajno zalogaj, ki ga tudi dobri ljudje ne morejo pogoltniti.
Direktorica celjskega dobavitelja otroških igral podjetja Cona plus Mateja Pavšer pravi, da pri njih nimajo težav z zagotavljanjem standardov, saj sodelujejo z izjemno kakovostnim proizvajalcem otroških igral. Res pa je, kot pravi, da so tovrstna igrala dražja od ostalih in zato na marsikaterem javnem razpisu niso izbrani za dobavitelja. Pravi, da marsikateri vrtec pri nakupu igral varčuje, zato se nemalokrat zgodi,daigri-šče ni opremljeno tako, kot zahtevata varnostna standarda.
Standarda, ki opredeljujeta varnost na otroških igriščih v Sloveniji, nista obvezna, a šolsko ministrstvo ju je za igrišča pri vrtcih postavilo kot obvezo. Proizvajalci in dobavitelji so dolžni poskrbeti, da igrala
ustrezajo vsem varnostnim standardom in da imajo potrebne certifikate, za vrtce pa je smotrno, da ob prevzemu igrišča preverijo, ali je res tako in ali so igrala tudi vgrajena varno. To bi lahko storili za to usposobljeni zaposleni v vrtcih ali zunanji nevtralni pregledovalci. Prav tako je, kot določajo standardi, nujno redno vzdrževanje igral, pri čemer Pavšerjeva svetuje, da vrtci enkrat letno varnostni pregled naročijo pri za to usposobljenih zunanjih službah. Ko je igralo namreč postavljeno in prevzeto, so zanj odgovorni lastniki igrišča, torej vrtci.
Sklicujemo se na evropske standarde v ang le°č ini
Standarde izdaja Slovenski inštitut za standardizacijo, Slovenija jih je povzela
po Evropski uniji. Zapisani so v angleščini in so tako obsežni, da je posamezna pravila v le nekaj stavkih praktično nemogoče izpostaviti. Na otroških igriščih sicer veljata dva varnostna standarda, prvi opredeljuje varnost igral, drugi varnost podlage pod njimi. Njun cilj je preprečiti usodne poškodbe, kot so poškodbe glave in hrbtenice, ne pa nujno tudi majhnih poškodb, kot so praske in modrice. Kot pravi Mateja Pavšer, otroci namreč na igralih nabirajo izkušnje, se učijo in preizkušajo lastne meje. Prav proizvajalci otroških igral so sicer tisti, kinajbolje vedo, kako poskr°eti za earna igrala in ^rišča, ki pa so za otroke še vedno zanimiva. Zato večji proizeajalci sodelujejo pri pripravi mednarodnih standardov.
ANJA DEUČMAN
in vrtčevsko poslopje. Jeseni za igrala računajo na dobrodelno prireditev in radodaonost obiskovalcev. Na Ponikvi bodo za izkope pod gugalnicami poskrbeli kar starši. Del igrišča bodo usposobili, kdaj bodo našli štiri tisočake za podloge,ni jasno. Na Kalobju bodo delati začel- v prihodnjem tednu. Na Pesnici bodo igrišča uredili v sodelovanju s podjeojom, Id v bližini gradi nov objekt, o enoti Center se bodo del lotili postopoma, čim več v lastni režiji.
Neznosna lahkost odločanja
Vrtec Šentjur je lani za vzdrževanje igrišč namenil skoraj osem tiroč evroa, letos že približno tri tison. Vse to se prišteje k ekonososki ceni programov. Te v 70 odstoekih krije občina, ostale- jeo Sreme siaršev. Občina je neposeedno za igrala odobrila še dodatnih šest tisač evrov. A zdi se, kot da grs za luknjo brez dna. Novi predpisi glede velikosti varovalne površine namreč v tem letu zahtevajo za skoraj 23 tisoč evrov novih gumijastih podlog. Župan mag. Marko Diaci je ob tej temi vidno slabe voijo.
»Res je, da senormatii spreminjajo z seiiko lahkoto, občine pa tem zahtevam finančno težko sledimo. Po mojem mnenju bi bila treba narma-tive in standaode tudi prilagoditi realnemu ekonomskemu stanju države. Sam sam vrtec obiskoval pred več kot35 leti, ko so na tem .odročju oeljala precej drugačna pravila. Da o naših starših ne govorimo. Pa smo vse generacije prav tako
Med igrala sodijo le tista, ki so montirana in neprenosljiva, medtem ko prenosljivi tobogani in gugalnice sodijo med igrače, ki so namenjene le za individualno in domačo uporabo.
varno in zdravo zrasle in odrasle. Ne želim delati primerjave iti seveda podpiram skrb za varnosi našgh otrok pvi igri na igriščih iv igralih, veodar loi bilo. pametno v primeru uve-jvljanja novih normntivov temeljno razmisliti,ali gre za res tako nujne pozitivne učinke, da odtehta,o vselogrstične in fioančne posledrce, ki padejo no naša pleča.«
Kdo je tisti, ki piše pravMnjke?
Zaa varnost igeal pri vrtcih je pristojna zdoavsioena inšpekcija, nadzor nag ograjami ima
popoldne uporabniki zadeve odstranijo. A tu se že dotikamo spolzkega terena, koliko osebnega manevrskega prostor. ima pri takih odločitvah inšpektor na terenu in kako žhdjenjsko pomembno se je do potankosti držati črke na papirju. A ker predpisov prav gotovo nimamo zato, da jih kršimo, smo želeli najti tistega, ki si jih je izmislil.
Zdravstveni inšpektorat v tem pogledu ni nič kriv. »Za spremembe zakonodaje in standardov na področju varnosti igral se obrnite na ministrstvo za gospodarski
Po besedah Mateje Pavšer ie standardi o varnosti otroških igral spremmj ajo vsakih nekaj leM, kar ne pomeni, da je treba igrala tako pogoito menjeuaML Kod pravi, so spremembe minimalne in če je- igralokakovostno narejeno in pravilno vzdrževano, lahko štandardom ustseza tudi več kot 20 let.
čolskn. Za opremo drugih javnih površin, kot so na primer parki, je pod nadzorom iržne inšpekcije odgovorna občina. Če vzamemo primer igral na Kalobju - kra-ani so) jih s pro-rtovoljnimi prispevki postavili šele lani - jr spornih nekaj derei centimetrov manjkojoče podlage. Kol kaie bi zadeva ureiena o iveh tednih. Je v vmesnem času glede na minimalno odstopanje sers trko rujno vzgojiteljice oaremenjavati z dnevnim vezanjem trarov čez celotno konsirukcijo? Velikokrat se namreč zgodi,da
Malo poškodb
V dispanzerju za predšolske otrobe v. celjikem zdravstvenem domu natančne evidenae o te m, koliko porkndb, nastalih na otroških igralih, obrar-navajo letno- ne vodijo. Povedala pa je Glavna m e, dicinska sistra na oddelku Marjeta Deželak je za Nrvi tednik povedala, da tovrstnih primerov ni veliko,
saj je preventiva izjemno dobra. Igrala mora-o ustrezati dolačenim standardom, prav i ako so, k oi pravi, starši dobro osveščeni o tem, da otrok. na igrata tie spuščajo breznadz om.
S podatki o poško°bah ne razpolagajo niti nar Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Vodja oddelka za socialno- medicino in promocijo
zihavja Nuša Konec Juričič
pravi, da na zavodu vodijo podrobno evidenco poškodb odraslih np delu, pri otrocih, ki r o zaradi poškodb iskali pomoč zdravnika, pa beležijo le vrste poškodb, ne pa -udi, kje so nastale. Tudi Konce Jurračeva sjcer pravi, da poškodbe otrok najavnih igralih niso pogo ste .
AD
Za manj birokracije
Tudi bralce Novega tednika vabimo, da nas opozorite na kakšno plat življenja, ki bi jo lahko poenostavili. Preprosto bi lažje zadihali v slovenski družbi, kjer se še vedno prepogosto soočamo s tem, česa vsega ni mogoče postoriti, namesto da bi se končno vprašali, kaj in kako bomo premikali stvari, navade, razmišljanje ... Vaše predloge na temo Za manj birokracije nam posredujte na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje.
razvoj in tehnologijo,« so nas prijazno podučili. Da bi na takšnem naslovu mimo »piarov-ke« dobili osebo z imenom in s priimkom,kije bilav resnici odgOTor na za sprejem takega pravilnika, seveda nismo niti upali. Iz birokratskega sklicevanja na ta zakcn in oni pravilnik direktorata za noteanji trg pa smo mimogrede izvedeli, da pikolovska pravila pri vrt^^vakihigealihzaigrala na drugih javnih površinah občine sploh ne veljajo.
SAŠKAT.OCVIRK Foto: Grup A
Današnji temi smo namenili pozornost še znotraj rubrike Boj proti birokraciji. Na pristojno ministrstvo smo namreč naslovili dopis z naslednjo vsebino: »Pripravljamo članek o varnosti igral, novih standardih in predpisih. Je mogoče dobiti sogovornika, ki je sodeloval pri zadnji prenovi le-teh? Zanimajo nas podatki o tem, kakšne so nove spremembe in na katerih strokovnih podlagah so se zanje odločili.«
In prejeli smo dolgo skropucalo brez pojasnila o tem, kdo bi lahko bil naš sogovornik ter na kakšnih strokovnih podlagah so se lotili zadnje prenove. Lahko bi rekli tudi >Ej, birokrati, Zemlja kliče<. Državljani bi radi sila preprost odgovor in ne sklicevanja na kopico predpisov. Ja, drži tudi, da imate idealno priložnost, da tako majhen segment predpisov in norm, ki je povezan z igrali, preprosto poenostavite.	BPT
KP:	1 1 . ; ^standardi pri otroških igralih	^^^ ^	igraljhi w s0 ga f
S&JS» rSvffanje o ^ in standardi pn ■ Direktoratu za notranji trg:
..... , ie v RS ursle„0,	„«.p«. » » —■>» i— ""*w "aA P
1.101/03) (v nadaljnjem
besedilu ZSVP-1)
! Zakon o splošni varnosti proizvodov (Ur. list RS, L t.
i t^o kot tudi vsi proizvodi, ponujeni v ok
opravljanja storitev. To pome ponujajo v okviru opravljanja
, stor tev. To pomeni, da morajo zahteve tega preo^» ,	|oka,. pred in v trg0
ja poslovnih dejavnost,, to so npr. igrala prefl 6 standardov 5IST EN 1176: LL 7»htevami, se ugotavlja na podla® obstojeAJh:sta del ter lO.doll. del) in SIST EN 1177.2008 P
i zahtevami, se ugotavlja
Podloge otroL'kih igriL

centri, bencinske a rpai*	razvoiin tehnologi o.
ZSVP-1 je Ministrstvo za gospodarsk. razvoj m
ureditve igriL'ÄTa pridobiti dokumentacijo, iz katereje r ^ ^^ jn DQdloe otroL klh isriL AT, kar pre
„rtra Ji skjadU 2 vplivnimi C
lovpnskimi standardi s oodroÄtia ooreme in oodloe (
Gospodarstvo na Celjskem brez čudežnih premikov
Po podatkih Ajpesa je gospodarstvo Savinjske regije lansko poslovno leto zaključilo v minusu in s še nižjimi plačami
Celjska izpostava Ajpesa (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve), ki jo vodi Darja Lipičnik, je pripravila poročilo oziroma informacijo o lanskih poslovnih izidih in premoženjsko finančnem položaju gospodarskih družb na področju Savinjske regije. Celjska izpostava sicer »pokriva« območje 23 občin, vendar so v poročilu pregledali tudi delo družb na območju Saša regije.
Lani niso beležili bistvenih premikov ekonomske moči Savinjske regije, kot ugotavljajo v poročilu, ki ga je pripravila Simona Ča-tar. Obravnavali so podatke 5.470 gospodarskih družb, tako kapitalskih kot osebnih. V rezultatih poslovanja niso zajeti podatki bank, hranilnic in zavarovalnic, zaradi katerih bi bil glede na značilnosti njihovega poslovanja prikaz poslovanja gospodarskih družb nerealen, izločili pa so tudi premoženjsko bilanco Družbe za gradnjo avtocest v RS ter podatke o gospodarskih družbah, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku.
Poslovno aktivne gospodarske družbe Savinjske regije so v letu 2011 ustvarile skoraj 8,4 milijarde evrov
Ekonomska moč regije v letih 2006 do 2011 (Vir: Ajpes)
prihodka, kar je realno za 6,5 odstotka več kot v letu 2010. Dve tretjini poslovnih prihodkov so predstavljali isti prihodki od prodaje na domačem trgu. Sledila je prodaja na tuje trge (predvsem v države članice EU), kjer se je obseg v primerjavi z letom prej povečal za 16,8 odstotka.
S čistim dobičkom je poslovno leto zaključilo 3.525
Klub manj ugodnim gospodarskim razmeram so na trgu dela Savinjske regije, kjer je bila konec leta 2011 stopnja registrirane brezposelnosti 13,1 odstotka, konec preteklega leta zabeležili nekoliko nižjo stopnjo, in sicer 12,9 odstotka.
gospodarskih družb, 1.662 gospodarskih družb s čisto izgubo, 283 pa brez dobička oziroma izgube, torej na meji rentabilnosti. Največji delež dobička so ustvarile gospodarske družbe iz sektorja industrije in gradbeništva, največji delež izgub pa so pridelale družbe s področja storitev. Obseg čistega dobička je bil manjši od obsega čiste izgube, zato so gospodarske družbe Savinjske regije poslovno leto zaključile z neto isto izgubo v višini 25,9 milijona evrov. Pozitivno so poslovali v enaindvajsetih občinah Savinjske regije, največji dobiček
Novo-stara zbornična imena
Volilna komisija Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je objavila neuradne izide volitev za člane sveta KGZS in člane svetov območnih enot KGZS v prvi (fizične osebe) in drugi (pravne osebe) volilni skupini.
Novost letošnjih volitev je bila, da so vsi člani z volilno pravico lahko prvič glasovali tudi po pošti. Vseeno se je volitev udeležilo le malo več kot 16 odstotkov upravičencev, večina pa je glasovala po pošti.
Širše celjsko območje je razdeljeno v dve volilni enoti. V VE Celje naj bi bili po neuradnih podatkih v svet KGZS izvoljeni Marjan
Golavšek, Rok Sedminek, Vinko But in Peter Vrisk, v 12., slovenjgraški VE pa je izvoljena Sonja Arlič. Kot zastopnika pravnih oseb sta največ glasov prejela Jožef Pribožič in Martin Pušenjak.
Volilna komisija bo iz ugotovljenih izidov glasovanja oblikovala poročilo o izidu volitev in predvidoma sredi junija objavila uradne rezultate, konstruktivna seja novega 56-član-skega sveta, ki bo izvolil novega predsednika in ostale organe KGZS, pa bo predvidoma konec junija.
US
so zabeležili v občinah Nazarje, Prebold in Velenje. S čisto izgubo je leto zaključilo dvanajst občin, med katerimi so zdaleč najslabši rezultat dosegle gospodarske družbe iz občine Celje.
Gradbeništvo navzgor ...
Gospodarska gibanja so imela v letu 2011 največji vpliv na sektor industrije in gradbeništva, ki je nekoliko okrepil svoj položaj. Zaposloval je slabi dve tretjini vseh zaposlenih v regiji, ustvaril je 57,6 odstotka celotnega
prihodka. Tako je sektor industrije in gradbeništva leto zaključil s pozitivnim finančnim učinkom. Dobri dve tretjini gospodarskih družb Savinjske regije se je ukvarjalo s storitvenimi dejavnostmi. Obseg prihodka je bil v primerjavi z letom prej realno večji. Sektor je nekoliko zmanjšal obseg istega dobička in hkrati močno povečal obseg čiste izgube ter leto zaključil z negativnim finančnim učinkom. Gospodarske družbe iz sektorja kmetijstva so poslovno leto zaključile z neto čistim dobičkom.
Gospodarske družbe so lani zaposlovale 57.260 delavcev, kar je bilo pol odstotka več kot v letu prej. Med poslovno aktivnimi gospodarskimi družbami je bilo 1.777 takih, ki niso zaposlovale nobenega delavca.
Med poslovno aktivnimi gospodarskimi družbami v lanskem letu je bilo 79 velikih, 89 srednjih, 248 malih in 4.054 mikro gospodarskih družb. Srednje, male in mikro družbe so poslovno leto zaključile z negativnim finančnim učinkom, medtem ko so velike družbe poslovno leto zaključile s pozitivnim finančnim učinkom.
Po obsegu celotne izvozne realizacije so bile še vedno najmočnejše gospodarske družbe iz velenjske občine
(dosegle so četrtino celotne izvozne realizacije), sledile so občine Celje z 20,8 odstotka, Nazarje z 11,5 in Žalec s 7,1 odstotka. Najnižji delež prihodkov od izvoza v skupnih prihodkih so dosegle občine Šoštanj, Dobrna in Dobje.
... plače navzdol
Na območju Savinjske regije je v letu 2011 povprečna mesečna obračunana bruto plača znašala 1.319 evrov na zaposlenega. V primerjavi s Slovenijo regijske plače še naprej zaostajajo, lani so bile za 6,8 odstotka nižje. Dosežena raven je slovensko povprečje presegla v petih občinah (Šoštanj, Nazarje, Velenje, Štore in Dobje), 22 občin Savinjske regije pa ni doseglo niti 90 odstotkov slovenskega povprečja. Gospodarske družbe Savinjske regije so s plačami močno zaostajale za produktivnostjo dela - povprečna mesečna plača se je zmanjšala realno za 8,4 odstotka, produktivnost dela pa je bila večja realno za 4,2 odstotka.
Kot ugotavljajo v Ajpesu, se je zelo močno povečalo število družb z blokiranim računom. »Za čimprejšnjo oživitev gospodarske rasti bi morale banke odobravati kredite predvsem za naložbe, ki so nujne za vejo konkurenčnost in nadaljnji razvoj,« poudarjajo v celjski izpostavi.
US
Znamka JUPOL najbolj zaupanja vredna blagovna znamka
Blagovna znamka JUPOL je po izboru slovenskih potrošnikov najbolj zaupanja vredna blagovna znamka v kategoriji barv za dom.
To so pokazali rezultati raziskave, ki jo je med slovenskimi potrošniki že šesto leto zapored opravila revija Reader's Digest, razglasitev pa je bila v sredo, 23. maja, v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Blagovna znamka JUPOL je tako prejela naziv TRUSTED BRAND za leto 2012, ob tem pa je prejela tudi posebno plaketo za petkratni zaporedni naslov najbolj zaupanja vredne blagovne znamke.
V okviru raziskave potrošniki blagovne znamke ocenjujejo na podlagi štirih kriterijev - kakovost, zunanjost, uporabnost in primerna cena. Naziv najbolj zaupanja vredne blagovne znamke pridobijo tisti izdelki, ki dosežejo najvišjo oceno potrošnikov. Revija Reader's Digest je evropsko raziskavo Trusted Brand o zaupanju potrošnikov blagovnim znamkam izvedla že dvanajsto leto zapored, Slovenija pa je bila v raziskavo vključena šesto leto zapored. Za naziv Trusted Brand so se potegovali izdelki v 40 kategorijah, raziskava je bila izvedena v 15 državah.
Dragan Stajic, direktor prodaje skupine JUB s priznanjem Trusted Brand, ki ga je v kategoriji barv zadom prejel JUPOL.
Dve leti dolga jara kača
Blok 6 vse bolj v primežu različnih interesov
V slovenskem političnem prostoru se vse bolj zastavlja vprašanje, kdo bo pil in kdo plačal v primeru bloka 6. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je namreč sporočilo, da brez jasnih odgovorov na pogoje, ki jih je v zameno za poroštvo za najem kredita za gradnjo bloka 6 postavila vlada, poroštva ni mogoče ne obravnavati in ne odobriti.
V Termoelektrarni Šoštanj (Teš) in Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) tovrstnega sporočila ne morejo razumeti. Še manj, da se lahko postopki, povezani z izdajo poroštva za 440 milijonov evrov kredita pri Evropski investicijski banki, vlečejo že več kot dve leti. »Tako se kljub dokumentaciji, ki smo jo poslali pristojnim organom, ter kljub pisnim zagotovilom investitorja še vedno pojavljajo dvomi o pomembnosti kvalitetnega zaključka projekta gradnje nadomestnega bloka 6,« pravijo v Tešu.
Kot dodajajo, kljub temu, da je imel projekt vsa dovoljenja in soglasja, niti prejšnja niti sedanja vlada zakona nista vložili v proceduro. Trdijo, da je jasno, da je od petih pogojev v fazi realizacije samo sklep o višini investicijske vrednosti. Sedanji vodstvi Teša in HSE sta uspeli pogodbo iz leta 2008 spremeniti v taki smeri, da so vse vrednosti do konca pogodbenega roka določljive. »Tudi predvidevan strošek montaže, o katerem se še pogajamo, je že v celoti vključen v končno ceno.« Poslovodstvo Teša je pristojnim
Velenjski poslanec Srečko Meh je predlagal sklic izredne seje parlamentarnega odbora za finance, kjer bi razpravljali o poroštvu. Prepričan je, da bi v primeru zamika investicije oziroma suspenza prišlo do 100 milijonov evrov dodatnih stroškov. Če bi moral Teš iskati še nove vire financiranja, pa bi se ta strošek lahko zvišal na pol milijarde evrov.
toviti del kolača pri izbiri po-dizvajalcev. Na ministrstvo tovrstna namigovanja zavračajo, hkrati pa so izrazili začudenje, da so slovenska podjetja pri projektu, ki je vreden 1,3 milijarde evrov, opravila le manjši del poslov. »Še bolj smo začudeni, da so nekatera slovenska podjetja dela lahko opravljala samo preko tujega izvajalca, ki za to zaračunava provizijo, ne pa neposredno.«
organom poslalo tudi izjavo, da končna vrednost investicije v nadomestni blok 6 ne bo presegla 1,3 milijarde evrov.
V	nasprotju s Tešem ministrstvo trdi, da še vedno ni izpolnjen eden od bistvenih pogojev. »Ne vemo, kakšen bo dejanski strošek montaže. Seznanjeni smo samo z oceno, ki se giblje med 100 in 200 milijoni evrov,« poudarjajo. Ob tem dodajajo, da še vedno tudi ne razpolagajo s končno vrednostjo projekta niti s tem, ali je bil uresničen eden temeljnih pogojev vlade o tem, da se mora končna vrednost projekta znižati in v največji meri približati vrednosti iz tretjega noveliranega investicijskega programa. »Izpolnitev teh pogojev pa ni na strani ministrstva za infrastrukturo in prostor, temveč na strani tistih, ki vodijo projekt.«
Vprašanje podizvajalcev
V	javnosti vse bolj krožijo ugibanja glede podizvajal-cev. Nekateri namreč namigujejo, da želijo politiki »všečnim podjetjem« zago-
Znano je, da če državni zbor do 17. junija ne bo sprejel predloga zakona o državnem poroštvu za blok 6, bo Alstom, dobavitelj glavne tehnološke opreme, ustavil vsa dela na gradbišču šestega bloka.
V Tešu so presenečeni tudi nad to izjavo, saj bi menda ob skrbnem pregledu pogodb na ministrstvu lahko ugotovili, da je pogodba za dobavo glavne tehnološke opreme (GTO) podpisana po načelu »turnkey«, kar pomeni, da izvajalec oziroma pogodbenik za glavno tehnološko opremo jamči za nemoteno, pravilno obratovanje v skladu s pogodbeno podpisanimi karakteristikami. Da izvajalec lahko izpolni te pogodbene zaveze, pa je razumljivo, da mora imeti sam nadzor nad vsemi ključnimi izvajalci in podizvajalci. Teš torej na osnovi pogodbe, sklenjene v letu 2008, za GTO ne more neposredno sklepati pogodb za ključna montažna dela.
US
Odelo še naprej na dobri poti
Prejšnji konec tedna so v tovarni Odelo v Preboldu odprli nove proizvodne in logistične prostore v velikosti osem tisoč kvadratnih metrov in vrednosti 3,2 milijona evrov. Gre za prvi del 20-milijonske naložbe v Sloveniji. Odprtja so se udeležili direktor Odela Slovenija Klaus Holeczek, turški lastniki in predsednik države Danilo Türk.
Širitev tovarne v Sloveniji je del globalizacijske strategije turškega Bayraktarlar Holdinga, ki je od marca 2011 lastnik nemške matične družbe Odelo s petimi tovarnami po svetu. Tovarna v Preboldu, ki je največja v skupini, ima 700 zaposlenih, v letu 2011 pa je ustvarila kar 85 milijon evrov prihodkov, kar pomeni, da je v zadnjih dveh letih v Sloveniji prihodke povečala za dvakrat. Letos naj bi v Odelu ustvarili 105 milijonov evrov prihodkov, v letih 2013 in 2014 pa naj bi jih z novimi projekti povečali na 120 milijonov.
Kot pravi direktor Odela Slovenija Klaus Holeczek, Turki ob nakupu Odela niso preselili proizvodnje v Turčijo, saj posle znotraj skupine dobijo tisti, ki so najboljši in najbolj prilagodljivi. Najmočnejša točka Odela Slovenija sta vitka proizvodnja in urejenost tehnoloških procesov, za kar so marca dobili mednarodno nagrado Total productive maintenance, zdaj pa kandidirajo za mednarodno nagrado za podjetje leta. Holeczek si je postavil tudi cilj, da se bo podjetje leta 2015 uvrstilo med najboljša proizvodna podjetja na svetu.
ŠO
tednik
£
zagožen
Priznano slovensko podjetje
ZAGOŽEN, d. o. o.,
Cesta na Lavo 2, 3310 Žalec vabi v svoje vrste izkušeno, samostojno, komunikativno, ciljno naravnano in ambiciozno osebo, za delo na delovnem mestu:
KOMERCIALIST m/ž
Zahtevani pogoji:
-	poznavanje predpisov carinske zakonodaje EU,
-	poznavanje zunanjetrgovinskega poslovanja podjetja,
-	poznavanje postopkov uvozno-izvoznega poslovanja, tarifira-nje blaga, poznavanje zakonodaje s področja porekla blaga,
-	vsaj pet let delovnih izkušenj na področju komerciale, marketinga in zunanje trgovine,
-	samostojno trženje (iskanje novih prodajnih možnosti) in promocijo končnih izdelkov namenjenih podzemni infrastrukturi ter industrijskih izdelkov v Sloveniji in v tujini,
-	zbiranje, pridobivanje in spremljanje podatkov o tržnih razmerah,
-	organizacija, koordinacija lastnega dela,
-	svetovanje strankam, priprava ponudb in pogodb.
Od vas pričakujemo:
-	vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomsko komercialne smeri,
-	razvite pogajalske veščine,
-	podjetniško razmišljanje,
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika,
-	odlično poznavanje zbirke pisarniških programov MS Office,
-	izpit B-kategorije.
Če ustrezate zahtevanim pogojem, pošljite podrobno predstavitev z življenjepisom in poudarkom na vaših dosedanjih delovnih izkušnjah na e-naslov: simona.plahuta@zagozen.si ali jo osebno dostavite na naslov:
Zagožen, d. o. o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec.
Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do 22.6.2012.
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
Za družino iz Petrovč napolnili voziček, vreden 363 evrov
Akcija Do polnega vozička brez mošnjička se je čisto zares poslovila in odpravila na počitnice. Zaključili smo v velikem slogu. Z dobrodelnim tekom med bogato založenimi trgovskimi policami Hipermarketa Planeta Tuš Celje.
Z zadnjim tekom smo to pot pomagali Marjetki, Mitji in njunemu Maticu. Ganila nas je zgodba mlade družine iz Petrovč, ki ne samo, da se sooča s hudo finančno stisko in preštevilnimi zdravstvenimi težavami, za nameček jim je nedolgo nazaj delno zgorela tudi hiša, v kateri bivajo. Do požara je prišlo zaradi dotrajane električne napeljave.
Mladi družini, ki ji življenje nikakor ne prizanaša, smo ponudili roko in ji z zadnjim nakupom želeli vsaj za nekaj tednov prihraniti skrb, kaj dati v lonec. Marjetko smo poprosili za nakupovalni listek živil, ki jih njena družina želi in potrebuje. Listek je bil, kot tudi siceršnje življenje te dru-žinice, zelo skromen. Izdatno smo ga dopolnili in v štirih minutah nakupovanja napolnili
Mitja in Marjetka iz Petrovč ob napolnjenih kar dveh nakupovalnih vozičkih, vrednih 363 evrov. Njun štiriletni sonček Matic v rokah drži nakupovalni listek, ki je skoraj tako dolg, kot je visok Matic.
ne enega, temveč dva zvrhana	Vabljeni, da si več o družini	rete v torkovi številki Novega
nakupovalna vozička dobrot,	iz Petrovč in letošnji izjemno	tednika.
katerih skupna vrednost je	uspešni akciji Do polnega vo-	NP
znašala 363 evrov.	zička brez mošnjička prebe-	Foto: TimE
1. septembra združitev dveh srednjih šol
V povezovanju je preživetje?
Kot vsa leta doslej bodo tudi septembra dijaki drugih, tretjih in četrtih letnikov zakorakali v prostore Srednje ekonomske šole Celje. Nekaj sprememb bo lahko le za dijake prvih letnikov.
Kot zaenkrat kaže, bo združitev srednje ekonomske in poslovno-komercialne šole v Celju prva - a združevanja srednjih šol s 1. septembrom še ne bo konec. Kot nam je povedal v. d. ravnatelja Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Rafael Hrustel, to čaka vse majhne srednje šole. A njihova, ki naj bi se povezovala s srednjo šolo Šolskega centra Šentjur, zaenkrat še ni na vrsti.
CELJE - V zadnjih dneh je javnost, zlasti pa Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije precej razburila novica, da naj bi s 1. septembrom združili nekaj slovenskih srednjih šol. Namero, da bi nekatere šole preprosto pripojili k drugim, so v sindikatu ostro obsodili in opozorili, da je konec šolskega leta za takšno početje povsem neprimeren čas.
Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bo racionalizacija potekala v več fazah in zlasti tam, kjer sta v istem kraju dva enaka programa in je število dijakov majhno. V prvi fazi se bo do septembra letos združilo osem srednjih šol, med njimi v Celju srednja ekonomska šola in poslovno-komercialna šola.
Kot je povedal ravnatelj srednje ekonomske šole Janko Poklič, so se o sodelovanju in povezovanju šol s sorodnimi programi na ministrstvu prvič pogovarjali že februarja, v šolah pa so pričakovali, da bodo pri vzpostavljanju nove šolske mreže lahko aktivno sodelovali in predlagali tudi svoje rešitve. A v vmesnem obdo-
bju so srednje šole sprejemale prijave za vpis septembrskih prvošolcev, Srednji ekonomski šoli Celje pa je minister dr. Žiga Turk konec aprila podpisal tudi soglasje za imenovanje Marije Sodin za novo ravnateljico, ki naj bi vodenje šole prevzela s 1. avgustom. Prejšnji četrtek pa so jih na ministrstvu preprosto obvestili, da bo združitev obeh šol izvedena s 1. septembrom, vodenje enovite srednje šole pa bo kot v. d. ravnateljice prevzela zdajšnja ravnateljica Poslovno-komercialne šole Celje Bernarda Marčeta. Čeprav naj bi šlo za združitev obeh šol, bo pouk za dijake drugih, tretjih in četrtih letnikov še vedno v prostorih šol, ki jih zdaj obiskujejo, povezovanje oziroma združevanje v razrede naj bi prišlo v poštev le pri novo vpisanih dijakih.
Viški zaposlenih?
Glede na to, da nobena šola še nima sklepa vlade o združitvi - pričakujejo ga predvidoma sredi poletja - je težko napovedovati, kako bo z viški zaposlenih. Te je pričakovati zlasti med tehničnimi in svetovalnimi delavci v obeh šolah, verjetno pa tudi v obeh
učiteljskih zborih, saj se bodo normativi oblikovali glede na skupno število dijakov. Teh bo malo manj kot tisoč, saj naj bi po zdajšnjih podatkih vsako od obeh zdaj samostojnih srednjih strokovnih šol obiskovalo po malo manj kot 500 dijakov.
Združitev že, podrobnosti še ne!
Na resorno ministrstvo smo naslovili vprašanja, katere druge srednje šole naj bi se s 1. septembrom še združile in kakšna bo organizacijska oblika delovanja teh novih združenih šol - saj to združevanje pomeni, da s 30. avgustom preneha mandat tudi vsem organom zdajšnjih samostojnih šol - ter kako in kdaj se bodo oblikovali novi organi enovitih zavodov. A očitno ti odgovori še niso znani, saj smo iz službe za odnose z javnostmi prejeli le nekaj suhoparnih besed, ki jih v celoti navajamo: »V tem trenutku je še prehitro za ostale podrobnosti. Kot smo omenili, boste o podrobnostih obveščeni, ko bodo postopki zaključeni.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Svetniki potratno z občinskim denarjem
S toplimi bundami na teren
ŽALEC - Na zadnji seji občinskega sveta je Nadzorni odbor Občine Žalec predstavil dokončna poročila o izvedbi nadzora nad porabljanjem svetniškega denarja v svetniških klubih v zadnjih dveh letih. Ugotovil je kar nekaj kršitev, saj so svetniške skupine izrabile star in ohlapno napisan pravilnik.
Pravilnik o sredstvih za delo svetniških klubov je bil sprejet leta 2003 in je v teh letih zastaral. V letih 2010 in 2011 so si ga zato svetniške skupine različno razlagale, zaradi česar je prišlo do oškodovanja občinskega proračuna. Kot pravi predsednik nadzornega odbora Rok Žagar, je bilo največ kršitev pri večjih svetniških skupinah, ki imajo več možnosti za kreativno računovodstvo.
Kriv slab pravilnik?
Iz poročil nadzornega odbora je tako razvidno, da je med drugim kar nekaj neupravičeno porabljenih sredstev na podlagi obsto-
ječega pravilnika zaradi potnih stroškov. Po trenutno veljavnem pravilniku se na podlagi potnih nalogov lahko izplačajo stroški udeležbe izobraževanja ali nabave osnovnih sredstev društva. Tako je nadzorni odbor v Klubu svetnikov SD v letih 2010 in 2011 ugotovil dobrih 5 tisoč evrov, na podlagi katerih sklepa, da namen poti ni v skladu s pravilnikom, med drugim tudi za nakup osmih letnih vinjet decembra 2010. »Če bi svetniki in člani Kluba svetnikov SD za vsako pot kupovali tedenske vinjete, bi nas skupaj prišlo več. Stojimo za vsemi potnimi stroški, saj smo jih porabili za pot na izobraževanje, a nadzorni odbor
naše razlage ni sprejel,« je ugotovitve nadzornega odbora komentiral podžupan in predsednik Kluba svetnikov SD Marko Laznik.
Neupravičeni stroški iz vseh logov
Nadzorni odbor je tudi pri Društvu svetnikov SDS našel v letu 2011 v skupnem znesku 1.490 evrov neupravičenih potnih stroškov. Po mnenju nadzornega odbora je kar nekaj svetniških klubov neupravičeno pora-
bljalo občinski denar tudi za oglaševanje. Slednje bi bilo po trenutno veljavnem pravilniku upravičen strošek, v kolikor bi reklamirali izključno društvo svetnikov in ne stranke, ki ji svetniki pripadajo. Da je pravilnik morda res nekoliko nedorasel času, dokazuje neupravičen strošek Društva svetnikov SDS, ki so 300 evrov namenili za nakup igrač za Vrtec Žalec, a se je znesek po trenutno veljavnem pravilniku uvrstil med neupravičene, saj donacije niso v skladu z njim.
Rok Žagar in župan Občine Žalec Janko Kos predlagata nov pravilnik, v katerem bodo konkretno opredelili namene in financiranje, za katere lahko svetniške skupine in samostojni člani občinskega sveta porabljajo finančna sredstva.
ŠO
V poročilu nadzornega odbora Kluba svetnikov SD bode v oči tudi račun za nakup bund v vrednosti dobrih 2.200 evrov. Ob računu ni priloge, kdo je te bunde prejel oziroma za kakšne namene so bile uporabljene. Kot je povedal podžupan in predsednik Kluba svetnikov SD Marko La-znik, so bile bunde razdeljene svetnikom in se uporabljajo za terensko delo, a kljub temu nadzorni odbor meni, da je bil omenjeni nakup po trenutno veljavnem pravilniku neupravičen.
ZADNJA NOVICA
Dijaki odločno proti
Na včerajšnjem opoldanskem protestnem srečanju so se dijaki Srednje ekonomske šole Celje opredelili odločno proti združevanju šol, saj bi to po njihovem pomenilo padec kakovosti izobraževanja in dela profesorjev.
Najbolj jih skrbi program ekonomski tehnik, ki bi se najverjetneje spojil z enakim na poslovno-komercialni šoli, izpostavili so tudi problem medvrstniškega nasilja, ki naj bi se zaradi nestrpnosti nekaterih dijakov le še stopnjeval. Zavedajo se, da je varčevanje potrebno, a je po njihovem odločitev vlade prenagljena, po temeljitem razmisleku strokovnih služb bi bila morda najboljša rešitev združitev v šolski center.
ŠO, IS
;W>a s plinom in toploto
JI
Smrekaijeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetjeô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
WM
Prvi sončni žarek izdal Venero nad Kalobjem
ŠENTJUR - V sredo zjutraj je na Kalobju prvi sončni žarek pričakala cela množica ljudi. Astronomsko društvo Kosci iz Šentjurja je namreč pripravilo javno opazovanje Venerinega prehoda čez Sonce. Naslednjič bodo Zemljani ta pojav lahko opazovali 11. decembra 2117. Edinstveno priložnost so kljub zgodnji uri izkoristili tudi številni otroci.
Priprave je sicer spremljalo okoliških krajev, a tudi Celja-
precej vremenske negotovosti. V igri vetra z oblaki se lahko zgodi vse. In vremenska fronta je obljubljala oblačno jutro. Mladi astronomi so z mentorji že pred peto pripravili opremo. Topla skodelica čaja je pri 9 stopinjah precej olajšala čakanje. Deset minut čez peto jih je obsijal prvi sončni žarek. Ob pol šestih pa ni nikogar več zeblo. Več kot sto ljudi, šolarji iz Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, domačini in posamezniki iz
ni, je sledilo drobni piki, ki je počasi lezla preko sončevega obrisa. Kljub nekaj oblakom so tik pred sedmo še lahko ujeli zadnji Venerin obris. Kot naročeno so oblaki Sonce zakrili šele po sedmi uri, ko se je prehod že končal. Predvsem pri opazovanju Sonca je varnost še posebej pomembna. S projekcijo Sonca na zaslon in skozi primerno zatemnjene teleskope so lahko opazovali tudi veliko aktivnost zvezde.
Našteli so štiri večje skupine peg.
Naslednji mrk, ki ga bomo videli pri nas, bo sončev mrk leta 2015. Astronomsko društvo Kosci iz Šentjurja pa že zdaj vabi na tradicionalno astronomsko noč, ki bo 21. julija na Prevorju.
StO
Foto: ROMAN OCVIRK
Bolnišnica Topolšica končno z novim direktorjem
ŠOŠTANJ - Vlada je včeraj podala soglasje k imenovanju Leopolda Rezarja za direktorja Bolnišnice Topolšica. Rezarja je svet zavoda imenoval za direktorja že pred pol leta, in sicer šele na tretjem uspelem razpisu. Z imenovanjem pa se je v teh dneh zelo mudilo.
Dosedanji v. d. direktorja Damjan Justinek bi moral prav danes podpisati pogodbo z izvajalcem energetske sanacije z delno rekonstrukcijo bolnišnice. S tem se svet zavoda, v katerem ima ministrstvo za zdravje večino, ni strinjal, zato so Justineka želeli še pred podpisom pogodbe zamenjati. Če Rezarja včeraj vlada ne bi potrdila, bi ga kot v. d. direktorja imenoval svet zavoda. Kot je pojasnila predsednica sveta zavoda Samira Alešič Kovač, bi namreč s pod-
Letošnje poletje spat na senik
V okviru projekta Prav lepo je res na deželi so v Šentjurju izdali nov katalog turističnih kmetij
ŠENTJUR - Območje sedmih občin med Pohorjem in Bo-horjem se lahko pohvali z vsestransko pestrostjo. Neokrnjena narava, številni kulturnozgodovinski spomeniki, prijazni ljudje so močna stran ponudbe. V njej si svoj kos turistične pogače že leta bolj ali manj uspešno režejo tudi številni kmetje in drugi ponudniki. Odslej bo njihova ponudba tujim in domačim gostom bližja. V petih jezikih so namreč izdali katalog z naslovom Gremo na kmetijo.
Podjetnica Marjana Novak
je s projektom Prav lepo je res na deželi, v partnerstvu s Hišo tradicije Zdolšek 1824 uspela na razpisu lokalne akcijske skupine (LAS) in pri-
dobila sofinanciranje evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Podoben katalog, v manjšem obsegu, je izdala že v lanskem letu. V tokratnem se predstavlja 45 raznolikih ponudnikov. Vsi pa izhajajo iz naravnih danosti svojega okolja. Zeliščna kmetija, izletniški turizem z možnostjo jahanja, ekološko pridelana domača hrana in drugi izdelki, vinogradništvo, peka kruha in peciva so samo nekatere možnosti, ki jih ponuja novi katalog.
Celotni stroški publikacije so ocenjeni na nekaj manj kot 43 tisoč evrov. Dobrih 11 tisoč je nepovratnih evropskih sredstev. Črpanje evropskih sredstev tudi na tem področju je še posebej pohvalil predse-
Obnova kulturnega doma
ŠTORE - V občinskem središču bodo letos nadaljevali obnovo kulturnega doma, kjer se v zadnjih letih znova vrstijo prireditve, ki se jih udeležujejo ljudje tudi iz drugih občin.
V času najhujše krize štorskega železarstva je bil v prireditveni dvorani celo salon pohištva, pozneje je občina dvorano začela postopno obnavljati, poskrbeli so za nove sedeže ter zamenjali tudi stavbno pohištvo.
pisom pogodbe Justinek oškodoval bolnišnico, saj bolnišnica ni dobila dovoljenja ministrstva za delno rekonstrukcijo.
Justinek je razložil, da je to sicer res, da pa so pol leta prosili ministra, da bi se oglasil pri njih, pol leta so tudi prosili, da bi za ta del projekta lahko najeli posojilo, pa ministra v Topolšico ni bilo, kot tudi ni bilo odgovora glede posojila. Bolnišnica je sicer za samo energetsko sanacijo pridobila dva milijona evropskih sredstev. Pogodbe z izvajalcem, podjetjem Esotech, tako danes ne bodo podpisali, dogovorili so se za odlog podpisa za en teden. Ali bo novi direktor Rezar to takrat lahko storil, bomo poročali v eni prihodnjih številk.
ŠK
dnik Slovenske turistične organizacije Peter Misja. »Država je žal skrčila tudi sredstva na tem področju. Vendar je promocija odločilnega pomena. Še posebej pri tovrstnih ponudnikih, ki predstavljajo zelo pomembno dopolnitev že bolj uveljavljenim destina-cijam v regiji.«
StO
Vključitev v katalog je bila za kmete povsem brezplačna. 11 tisoč izvodov pa bo na voljo v Tic-ih, hotelih, na sejmih doma in v tujini. Staška Buser, predsednica LAS Od Pohorja do Bohorja in nekdanja ravnateljica na Šolskem centru Šentjur, se nikakor ne boji, da bi katalog ostal zaprašen na kakšnih odmaknjenih policah. »Naši dijaki so preko izmenjav projekta Leonardo da Vinci obredli že dobršen del Evrope. Točno to je tisto, kar so potrebovali za promocijo svojega območja, kmetij in ponudbe. Vedeti je treba, da ljudje iz tujine že zdaj najdejo pot do nas.«
Občina ima za nadaljnjo obnovo na voljo več kot šeststo tisoč evrov, od česar je večina evropskega denarja, ki ga je pridobila na razpisu za obnovo in razvoj vasi. S tem denarjem bodo lahko urejali obodrski prostor, kupili dodatno opremo in ozvočenje ter poskrbeli za novo fasado, strešno kritino ter zunanjo ureditev.
BJ
Zakaj cepimo proti nalezljivim boleznim
Nalezljive bolezni ogrožajo zdravje ljudi vseh starostnih skupin. Vrsto nalezljivih bolezni lahko preprečimo le s cepljenjem in ne z izboljšanjem življenjskih razmer ali higiene. S cepljenjem človek pridobi individualno imunost proti boleznim, ki so lahko hudo nalezljive in smrtno nevarne. S cepljenjem vsaj 90 do 95 odstotkov ciljne skupine pa učinkovito vzpostavimo tudi kolektivno imunost. Na ta način so zavarovani tudi tisti, ki zaradi kontraindikacij ne morejo biti cepljeni, in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno. Čeprav je učinkovitost cepljenja podprta z dolgoletnimi pozitivnimi izkušnjami in s trdnimi dokazi, se v zadnjem času pojavljajo dileme, povezane s cepljenjem.
Nekateri starši in posamezniki cepljenje zavračajo, saj dvomijo v koristnost cepljenja, neodvisnost zdravnikov in motive delovanja farmacevtskih družb. Velikokrat smo priča mnenjem, da so cepljenja škodljiva, nepotrebna in da služijo interesu farmacevtskih družb. Dejstvo je, da morajo proizvajalci cepiv z raziskavami dokazati varnost in učinkovitost cepiv. Pred dovoljenjem za množično uporabo morajo cepiva skozi številna testiranja v sklopu obsežnih kliničnih preizkušanj. Zaradi strogih pogojev proizvodne prakse in dolgotrajnih postopkov registracije cepiv številni proizvajalci nikoli ne pridobijo dovoljenja za množično uporabo nekega cepiva. V Sloveniji je varnemu cepljenju namenjena velika skrb. Uporabljamo le kakovostna cepiva, ki gredo skozi številne kontrolne postopke.
S cepivom vnesemo v telo oslabljene ali uničene povzročitelje nalezljivih bolezni oziroma njihove sestavine. Cepivo ne more povzročiti bolezni, ampak le spodbudi imunski sistem, da ta izdela zaščitna protitelesa proti povzročiteljem bolezni. Če pride
cepljena oseba v stik s povzročiteljem, ga protitelesa prepoznajo in onesposobijo. Med ljudmi krožijo tudi informacije, da lahko cepiva preobremenijo imunski sistem. To ne drži. Dejstvo je, da je v cepivih izredno majhna količina antigenov. Antigeni so snovi, na katere naš imunski sistem reagira s tvorbo protiteles, ki nas ščitijo pred boleznijo, proti kateri smo cepljeni. Samo pri akutni virusni okužbi dihal se človek sreča z 10 antigeni, v cepivih pa jih je bistveno manj.
Koristi
Koristi cepljenja kot preizkušenega ukrepa v preprečevanju
nalezljivih bolezni so danes vidne. V Sloveniji zaradi cepljenja ne beležimo več prirojenih rdečk, prirojenega tetanusa, davice in otroške paralize. Prav zaradi cepljenja smo v svetu odpravili črne koze. Že pred tridesetimi leti je v svetu prevladoval občutek, da je bitka proti nalezljivim boleznim skoraj dobljena. Z optimizmom pa se je pojavil varljivi občutek varnosti, ki je omogočil, da so se mnoge, skoraj že pozabljene nalezljive bolezni spet razširile, pojavile pa so se tudi nove. V zadnjem času smo na primer priča ponovnim izbruhom ošpic v različnih državah Evrope.
V Sloveniji je cepljenje proti nekaterim boleznim obvezno, na voljo pa je tudi več samoplačniških cepljenj. Nalezljive bolezni, proti katerim v obveznem programu cepimo predšolske in šolske otroke, so: davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, okužbe povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae tip b (HiB), ošpice, mumps, rdečke, hepatitis B in okužbe, ki jih povzročajo humani virusi papiloma (HPV). Za te skupine se stroški cepljenja krijejo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. S samoplačniškimi cepljenji pa se je možno cepiti proti rotavirusnim okužbam, gripi, klopnemu meningoence-falitisu, meningokoknemu meningitisu, noricam, pnevmoko-knim okužbam, tuberkulozi, hepatitisu A, hepatitisu B, rumeni mrzlici, okužbi z respiratornim sincicijskim virusom, tifusu, steklini in HPV okužbam.
Promet, psi in še kaj
V zadnjem času skoraj ne mine teden, da ne bi poslušali bolj ali manj srhljivih zgodb o medvedih, ki se vse bolj bližajo človeškim bivališčem. Čeprav se to zaenkrat dogaja v drugih krajih po Sloveniji, medvedi na Celjskem, vsaj za lovce, niso nič posebnega.
Lovci na Celjskem so združeni v savinjsko-kozjansko zvezo lovskih družin, ki opravlja strokovna in administrativna dela za savinjsko-koz-jansko in kamniško-savinjsko lovsko upravljavsko območje njihovo delo. Pred praznova-
njem lovskega jubileja, ki so ga obeležili minuli petek v Celju, so podrobneje predstavili stanje na Celjskem.
Evropa soli pamet
Kot pojasnjujejo v zavodu za gozdove, se medvedi v tem
obdobju vsako leto nekoliko bolj približajo človekovemu bivališču, predvsem pa so bolj opazni v obdobju med aprilom in junijem, ko pridejo iz zimskih brlogov. Hrano iščejo tam, kjer jo najlažje in najhitreje dobijo, torej tudi v
bližini človeka. Na našem območju gre ponavadi za mlajše in manjše medvede oziroma za medvedke z mladičem, ki si na Kozjanskem in območju Menine v Zgornji Sa-
Z lovišči na širšem območju Spodnje Savinjske in Šaleške doline, Dobrnskega gričevja, Dravinjske doline, Obsotelja, Kozjanskega in Celjske kotline upravlja 33 lovskih družin s skoraj 1.500 člani. Upravljavke lovišč so združene v območno združenje upravljavce lovišč tega lovsko upravljavskega območja, katerega skupna površina znaša približno 140 tisoč hektarjev.
Upravljavci lovišč se pri svoji dejavnosti srečujejo z različnimi težavami. Med njimi je Rebeušek izpostavil izgube med divjadjo zaradi prometa, pokosa, klateških psov ..., ki znašajo pri srnja-di skoraj četrtino celoletnega realiziranega odvzema. V posameznih loviščih dosegajo izgube celo več kot polovico celoletnega odvzema, pri poljskem zajcu pa le kakšen odstotek manj. Največji je vpliv prometa, upoštevati pa je treba, da temeljijo podatki le na evidentiranih izgubah in je dejansko število še večje. »Če ovrednotimo posamezen trk srne ali srnjaka s povprečno 300 evrov materialne škode na motornem vozilu, pomeni to pri nekaj nad 520 trkih (kolikor se jih povpreč-
vinjski iščejo nov teritorij ali uporabljajo ta teritorij za pohod proti Avstriji. Kot je dejal Franc Rebeušek, predsednik izvršnega odbora območnega združenja upravljavcev lovišč,
no dogaja v zadnjih par letih) za več kot 150 tisoč evrov škode na vozilih. Pri izpadu prihodka od prodane divjačine pa znaša ta znesek okoli 15 tisoč evrov. Lovci sicer poskušamo z nameščanjem odsevnikov, vonjalnih in zvočnih odvračal na najbolj izpostavljenih mestih na cestah krvni davek, ki ga vzame promet med divjadjo, kolikor se da zmanjšati, a posebnih uspehov žal ne dosegamo.«
Ker je lovsko upravljavsko območje marsikje tudi poseljeno, se dogaja, da lovci s svojo dejavnostjo med prebivalci niso vedno dobrohotno sprejeti. Lovstvu so najmanj naklonjeni prebivalci mest in tisti, ki žive na deželi zgolj občasno, vzrok za njihovo odklonilno stališče do lovstva pa izhaja največkrat iz nepoznavanja dejanske vloge dejavnosti in odtujenosti od narave ter naravnih procesov. »Žal pri reševanju teh zagat niti poudarjeno ozaveščanje javnosti še ne daje tistega rezultata, ki bo omogočal sožitje in zagotavljal dolgoročno ter trajnostno upravljanje z divjadjo in njenim življenj -skim okoljem,« je omenil Rebeušek.
za zdaj ni znakov, da bi zveri lahko bile nevarne ljudem, toda te možnosti zaradi nenehnega spreminjanja okolja nikdar ne smemo zavreči.
»V preteklosti v gozdove niso odlagali klavnih odpadkov, ki bi privabljali ali izzivali medvede, čudna pa je tudi evropska politika do medvedov,« je povedal Rebeušek in dodal, da nam politiko vsiljujejo države EU, kjer so medvede večinoma že iztrebili, slovenske lovce pa zdaj učijo, kako naj z njimi upravljajo.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Nova spoznanja
Sodoben lov ne ogroža populacij prostoživečih živali in ne predstavlja dejavnika tveganja za izumrtje katerekoli vrste. Nasprotno - prispeva k ohranitvi redkih in ogroženih vrst, k ohranitvi ugodnega stanja populacij in k ohranitvi primernega, kakovostnega življenjskega okolja za različne vrste pro-stoživečih živali.
Med primarnimi cilji slovenske lovske organizacije je poudarjeno aktivno varstvo
naravnih vrednot. V tem konceptu se ekološko usmerjeno delovanje lovcev nanaša predvsem na ohranitev in izboljšanje življenjskega okolja divjadi in ostalih prostoživečih živalskih vrst oziroma na izboljšanje prehranske ponudbe ter zagotovitev mirnih con zanje.
»Dandanes je lov pri nas dejavnost razumne in trajnostne rabe divjadi kot obnovljivega naravnega vira in vzdrževanja čim bolj naravnemu podobnega ravnovesja,« je prepričan
Boštjan Pokorny. »V primeru, da lova na določeno vrsto divjadi ne bi izvajali, dolgoročno njena številčnost sicer ne bi bila bistveno večja od današnje, saj bi rast številčnosti populacij onemogočili t. i. dejavniki upora okolja, ki bi bistveno povečali smrtnost divjadi zaradi drugih vzrokov. Z lovom danes zato predvsem zmanjšujemo siceršnja ekstremna nihanja v številčnosti posameznih vrst, zaradi česar so populacije divjadi bolj stabilne, hkrati pa skrbimo, da se ne povečuje število konfliktnih si-
tuacij z ljudmi in da razumno rabimo obnovljiv naravni vir, ki bi s človeške perspektive sicer ostal neizkoriščen.«
Poleg upravljanja s populacijami divjadi in z njenim življenjskim okoljem je dandanes vloga lovstva kot dejavnosti vedno bolj pomembna tudi s splošnega družbenega vidika, zlasti izobraževanja in ozaveščanja lovstva in širše javnosti ter sodelovanja v različnih raziskovalnih projektih s področja naravovarstva in spoznavanja ekologije pro-stoživečih živali.
Zajci se vračajo
Škoda med živalmi
Upravljanje z jelenjadjo na območju, podobno kot z divjim prašičem, poteka na podlagi sporazuma vseh upravljavcev lovišč, ki je bil podpisan pred več kot desetimi leti. Ta sporazum je dal dobre rezultate, saj imajo v lovišču vitalno, telesno in trofejno močno jelenjad.
»Pri upravljanju z divjadjo iznajdljiva vrsta, ki se izjemno
na tem območju se velikokrat srečujemo z določenimi problemi. Nekaj težav imamo predvsem pri divjem prašiču, ki je izredno prilagodljiva in
dobro počuti v tej pestri pokrajini, kjer se prepletajo gozd in agrarni ekosistemi. Predvsem v letih njihove velike številčnosti se srečujemo s poveča-
njem škod, kar zahteva nemalo časa in sredstev za sanacijo teh škod; po drugi strani to zahteva tudi intenzivno sodelovanje z lastniki zemljišč. Na tem področju se vsaka lovska družina po svoje trudi, da ohranja dobre stike s kmetovalci, skušamo sproti reševati spore in pri upravljanju z vrstami upoštevati tudi njihove potrebe,« je omenila Jelenkova.
Po njenih besedah je populacija srnjadi stabilna, kljub
temu pa se pri tej vrsti lovci že nekaj časa srečujejo z določenimi težavami. Pojavljajo se namreč velike izgube pri tej vrsti, predvsem na račun prometa, ki vsako leto terja med 150 do 250 živali, kar lovišča rešujejo po svoje. Velik problem so v zadnjih letih tudi klateški psi, ki vsako leto pokončajo tudi do 70 osebkov, ta številka pa je dejansko precej večja, ker velik delež teh izgub ostane neodkrit.
Kot je pojasnila dr. Ida Jelenko, se upravljavci lovišč trudijo, da čim bolj smotrno upravljajo z divjadjo. Celo leto spremljajo populacije vrst in njihove odzive na razmere v okolju ter skladno s tem spodbujajo načrtovalca, da ustrezno usklajeno pripravlja plane odstrela.
Poleg tega skrbijo za okolje divjadi, kar pomeni, da predvsem zdaj, v spomladanskem času, namenijo veliko delovnih ur za izvajanje različnih ukrepov v okolju, kot so čiščenje travnikov, vzdrževanje remiz, grmišč in gozdnega roba, košnja senožeti, vzdrževanje kaluž ..
Neavtohtoni vrsti muflon in damjak se pojavljata le v dveh različnih loviščih. Opažajo, da se v lovišča počasi vrača poljski zajec, čigar številčnost je precej visoka predvsem letos, kar je delno najverjetneje tudi
posledica nekoliko večjih izgub pri lisicah. Kljub temu, da določene vrste niso več lovne, še vedno spremljajo populacije divjega petelina in ruševca, ki se pojavljata v loviščih na višjih nadmorskih višinah, ter gozdnega jereba v ohranjenih gozdovih. V preteklosti se je na tem območju intenzivno upravljalo tudi s poljskimi kurami, kot sta fazan in poljska jerebica. Danes teh dveh vrst skoraj ni, predvsem zaradi spremenjenega načina kmetovanja, ki izključuje pridelavo žit.
Pokrajinska pestrost omogoča veliko pestrost prostoživečih živalskih vrst. Na območju večine lovišč lovske družine upravljajo z enotnima populacijama je-lenjadi in divjega prašiča. V vseh loviščih je dokaj visoka gostota srnjadi, v višje ležečih predelih pa so tudi tropi gamsov.
Lovci so minuli petek z veličastno akademijo obeležili 90-letnico lovstva na Celjskem. Pred tem so na priložnostni novinarski konferenci spregovorili o svojem delu.
Z lovci po loviščih
V gozdovih lahko srečamo medveda, veliko je divjih prašičev, jelenjadi in srnjadi, vračajo se zajci, medtem ko premalo poje divji petelin
V kamniško-savinjskem LUO je 19 lovišč, s katerimi upravljajo izključno lovske družine. Površina LUO oziroma vseh lovišč skupaj presega 91 hektarjev. Območje obsega vzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp z Menino planino, Dobrovlja-mi in Tuhinjsko dolino ter vzhodni del Karavank z Raduho in Smrekovškim pogorjem do Šaleške doline. Gre za precej pestro pokrajino z Alpskim in predalpskim svetom, z visokim deležem gozda in izjemno ohranjenostjo narave.
Temeljna upravljavska vrsta divjadi na celotnem območju je srnjad, v nekaj bolj gozdnatih predelih ji sledi divji prašič, skalovitejša območja pa poseljujejo tudi gamsi. Večje gozdnate komplekse ob vznožju Pohorja naseljuje še jelenjad, od tujerodnih vrst pa so prisotni mufloni na širšem območju Šmohorja in damjaki (jeleni lopatarji) na območju Škal. Žal se je v zadnjih desetletjih območje razširjenosti velikega petelina kot naše največje gozdne kure zelo skrčilo, svatbeni napev samcev pa je mogoče slišati le še v hribih blizu Pohorja ali Savinjskih Alp.
NOVI TEDNIK
PORTRET / ZVESTI NAROČNIKI
9
»Volje do dela mi ni manjkalo«
Tako pravi novi častni občan Zreč, ki ga prepoznavajo kot očeta zreškega turizma ter obujanja turizma v Rimskih Toplicah - Živi v svoji rojstni hiši, kjer je bilo nekoč enajst otrok
»Volje do dela mi ni nikoli manjkalo in povsod sem deloval timsko, z dobrimi sodelavci,« pravi Maks Brečko. Deluje še kot občinski svetnik ter kot predsednik gasilcev in Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev. Za seboj ima kar 52 let delovne dobe.
Privzgojena volja
Maks Brečko je v svoji rojstni hiši v Bukovlju pri Stranicah, ki je njegov današnji dom, odraščal v skromnosti, svojo prihodnost je moral ustvarjati tako rekoč iz nič.
Doma so v tistih za večino ljudi težkih časih kupovali le sol in sladkor. V šolo je pozimi gazil po globokem snegu, včasih je imel s seboj za malico kos kruha. »Voljo do dela
in ustvarjanja so nam kljub vsemu privzgojili tako starši kot šola,« je zadovoljen častni občan Zreč. Danes sta njegova sinova diplomirani inženir agronomije in magister ekonomije, hči je ekonomska tehnica. Bračko ima že šest vnukov.
»Novinarji so me spraševali, če grem kdaj na dopust, in sem jim v šali odgovoril, da sem vedno na dopustu,« se spominja Maks Brečko, nov častni občan Zreč, ki ga prepoznavajo kot očeta zreškega turizma ter očeta obujanja zdraviliškega turizma v Rimskih Toplicah. Vprašali so človeka, ki ima v delovni knjižici nič manj kot 52 let delovne dobe.
Z njim sem se srečal v njegovi rojstni hiši na Stranicah, kjer živita s soprogo Jožico in kjer je bil Maks nekoč eden od enajstih otrok. Pri Brečkovih so imeli vse do lani v hlevu govedo, soproga je bila vsa desetletja »v službi« na domači kmetiji, ki jo je vodila. Maks Brečko je v zasluženem pokoju leto in pol, vstaja ob šestih zjutraj, kar je uro pozneje kot takrat, ko je hodil v redno službo. »Mirnejšega tempa življenja sem se že navadil,« je povedal človek, ki je v Zrečah še vedno svetnik občinskega sveta ter dejaven v občinskih komisijah, na Stranicah je predsednik gasilskega društva, prav tako je predsednik Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev. Ko vstane, telovadi, sledijo opravila okoli hiše, spremljanje gospodarskega in dnevnega dogajanja nasploh. Njegov nekdanji delavnik je nekoč trajal vse do večera, včasih celo pozno v noč.
Turistični vzpon
V zreški družbi Unior, kjer je začel kot pomočnik glavnega direktorja, je delal skoraj tri desetletja. Kmalu je postal direktor programa Unior Turizem, v okviru katerega so na Rogli zgradili in bistveno razširili hotel, postavili smučarske naprave, nogometni štadion ter športno dvorano,
takrat tretjo po vrsti v Evropi na takšni nadmorski višini. Cesta na Roglo je bila na začetku makadamska, poseb-
na težava so bile podnebne spremembe, zaradi česar so se lotili umetnega zasneževa-nja. V Sarajevu so po zimski
olimpijadi kupili še neuporabljen, snežni top iz ZDA ter uspeli v vsega treh dneh umetno zasnežiti vsa glavna
smučišča Rogle. In kako se je vse skupaj začelo?
»Opazil sem kadre, ki so bili pridni, skromni in prijazni, takšni, kot so tukajšnji ljudje. V naših krajih je gost še vedno sprejet z odprtimi rokami, kamorkoli pride,« poudarja pomen gostoljubnosti za razvoj turizma Maks Brečko, ki je med ljudmi pod Pohorjem ter v Rimskih Toplicah večinoma zelo priljubljen. Na Rogli je opazil kot naravni danosti, ki ju je mogoče izkoristiti, odlično klimo ter sneg. Na začetku vsi Pohorci nad razvojem turizma niso bili navdušeni, bilo je kar nekaj pomislekov. »Prevladovala je še industrijska miselnost. Ko je turizem začel prinašati dobiček, so ljudje to opazili kot svojo priložnost,« se spominja korenin zreškega turizma. Tudi v dolini, v Zre-čah, kjer je iz gozda iztrgal kos zemlje ter s sodelavci ustvaril pomembno slovensko termalno zdravilišče. V Zrečah je bil najprej poslovni hotel, ki so ga obiskovali poslovni partnerji zreške industrije, nato so poskrbeli za vrtino in odkrili odlično termalno vodo. S turističnim razvojem so Zreče doživele preporod, med drugim so se pojavili še trije zasebni hoteli in sobodajalci, s kmetij so prodali več hrane ...
Izkušnja iz Rimskih Toplic
Ko so Maksa Brečka pregovorili, da je odšel na delo v Rimske Toplice, s ciljem, da oživi nekoč slovito zdravilišče, je bilo v Unior Turizmu zaposlenih že od 450 do 550 ljudi, odvisno od sezone.
»Program za revitalizacijo in novogradnje v Rimskih Toplicah je bil odlično zastavljen, sodelovalo je petinštirideset vrhunskih strokovnjakov,« poudarja Maks Brečko,
ki je Rimskim Toplicam posvetil šest let dela, od tega je bil nekaj let direktor družbe Rimske terme. Sodelovali so strokovnjaki, od arhitektov in doktorjev medicine do ekonomistov, zasnovali so 320 ležišč, imeli 162 delovnih mest. »Ko so me novembra 2009 razrešili, je bil zastavljeni program spremenjen,« je nezadovoljen nekdanji direktor Rimskih term. »Opustitev medicinskega programa ne more roditi uspeha. Čas bo pokazal svoje,« meni Brečko.
Menedžer leta
»Volje do dela mi ni nikoli manjkalo in povsod sem deloval timsko, z dobrimi sodelavci, s katerimi smo si delo razdelili. Tako mi ni bilo nič pretežko,« se spominja Brečko, ki je v preteklosti med drugim prejel priznanje gospodarskega ministrstva za menedžerja leta. Priznanje častni občan je prejel seveda tudi za skoraj svoje štiridesetletno delo predsednika Krajevne skupnosti Stranice, kjer je bila nekoč asfaltirana samo glavna cesta. Prav tako poudarjajo njegove zasluge v PGD Stranice, kjer je predsednik skoraj neprekinjeno 35 let, bil pa je celo pobudnik ustanovitve društva. Danes ima društvo celo najsodobnejšo opremo ter protipožarni dom na Mali gori, kjer se usposabljajo gasilci še od drugod.
Njegovo ime poznajo po vsej Sloveniji. In priznanje častni občan Zreč, eno od številnih, ki jih je prejel tako v domačih krajih kot na državni ravni? »Veliko mi pomeni,« je odgovoril Maks Brečko in v njegovih očeh je bilo videti celo solze.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Bralka številnih časopisov najbolj zvesta Novemu
Hedvika Bezjak iz Velenja je prava bralka časopisov. Ne uide ji praktično nič. Tako je že več kot 45 let naročnica Novega tednika, prebere pa tudi ostale časopise. In tako tudi njen Novi tednik roma v druga gospodinjstva, kjer ga z veseljem preberejo.
Hedvika je bila dolga leta zaposlena v Gorenju. Pred poroko je živela v Vinski Gori, potem sta se z možem preselila v Velenje. V pokoju je že kar nekaj let, je pa ena tistih upokojenk, ki živijo res pestro. Ujeli smo jo prav pred odhodom v Izolo, kamor se s prijateljico odpravita vsako leto že 14 let zapored. »Ko mi je umrl mož, letovanje pa sem že imela rezervirano, sem jo povabila zraven. Tudi njej je namreč mož umrl isto leto. In sva šli. Bilo ji je zelo všeč, tako da greva od takrat vsako leto skupaj.« Tudi sicer se veliko
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Špela Kuralt je bila tokrat na obisku v Velenju.
družita, si posojata časopise, vsak dan odideta tudi na sprehod okoli Velenjskega jezera.
Hedvika se zagotovo ne drži med štirimi stenami. Včasih sprehodi, drugič izleti. »Veliko hodim okoli. Sem namreč članica zveze borcev, družim se z invalidi, večkrat grem tudi na obisk
k hčeri Mariji v Škale,« razlaga Hedvika. In takoj pove, da ima tudi sina Ivana, ki bo prav prihodnji teden praznoval abrahama. Življenje ji lepša tudi pet vnukov, pri čemer najstarejši šteje že 30 pomladi, najmlajši pa 14.
ŠK
Foto: SHERPA
Na dan našega obiska se je Hedviki kar smejalo. Kar ni mogla opisati, kako se veseli 10-dnevnega dopusta v Izoli, kamor odhaja vsako leto.
www.radiocelje.com
1ÏEBC
ZGODBE IZ KAMRE
<1 Lkamra
www.kamra.si
Slovenstvo v vzponu
Narodna čitalnica v Celju (1862-1927)
Po letu 1891 so se razmere v Celju bistveno spremenile. Celjski Slovenci so prešli v ofenzivo na vseh področjih, tudi na kulturnem. Pri tem je imela poleg Narodne čitalnice največ zaslug Celjska posojilnica, ki je razen gospodarskega podpirala tudi kulturno življenje Slovencev v mestu.
V Celje je prišel tudi Dragotin Hribar, ki je s pomočjo posojilnice ustanovil društveno tiskarno in že leta 1891 začel izdajati časopis Domovina. Njegova tiskarna je nadomestila Jeretinovo, ki je že v sedemdesetih prešla v nemške roke (lastnik je postal trgovec Raku-sch) in ni več tiskala slovenskih publikacij. Hribarjevo podjetje je ob Narodni čitalnici več kot desetletje soustvarjalo kulturni utrip v Celju. Njegova tiskarna je izdajala vsakoletni Ilustro-vani narodni koledar (1889-1914) in mesečnik slovenskega dijaštva Vesna (1892-1894). Ves čas je bil tudi aktiven čitalničar in z njim vred tudi vrsta odgovornih urednikov Domovine: Ante Beg, Cvetko Golar, Vekoslav Kukovec, Ljudevit Furlani, Vekoslav Spindler in drugi.
Čitalnica ni več mogla zadovoljevati vseh kulturnih in narodnih potreb celjskih Slovencev, zato so iz nje začela izraščati številna nova društva: športna, strokovna, politična, narodnoobrambna, dobrodelna, kulturna ...
Dragotin Hribar (1862-1935)
Kot prvo se je izpod okrilja čitalnice leta 1890 izvilo telovadno društvo Celjski sokol, ki se je uspešno kosalo z nemškimi turnerji, od kulturnih društev pa je bilo med aktivnejšimi Celjsko pevsko društvo. Ustanovljeno je bilo leta 1895 in je predstavljalo uspešnega tekmeca nemškemu moškemu pevskemu društvu, ustanovljenemu že leta 1857.
Aktivnost društev je z leti zahtevala večje in boljše prostore, tudi Narodna čitalnica je postajala vedno bolj utesnjena, zato so se vplivni celjski Slovenci odločili, da bodo ob podpori Celjske posojilnice začeli graditi Narodni dom. Poslopje so zgradili leta 1897 in v njem so našla prostore za svoje delo vsa slovenska društva v mestu s čitalnico vred. V njem so lahko gostovali tudi večji projekti (operne in gledališke predstave).
Kljub pobudam, ki so jih dajala gostovanja ljubljanskega gledališča, čitalnica še vedno ni premogla lastnih predstav. Dr. Ravnihar je v času bivanja v Celju do leta 1901 ustvaril dober igralski ansambel, ga združil s pevskim društvom in z Narodno godbo in tako postavil temelje slovenskemu gledališču v Celju. Njegovo delo je nadaljeval vnet privrženec gledališča Rafko Salmič. Z osamosvojitvijo gledališke sekcije je Narodna čitalnica zgubila še eno svojih »paradnih disciplin«.
JANKO GERMADNIK
Narodni dom (1897)
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Ivanka Zajc - Cizelj: Narodna čitalnica v Celju 1862-1927, Arhivi, 2005, št. 2, str. 353-374. Branko Goropevšek: Narodna čitalnica v Celju (1862-1927), Celje, 2003. Jožica Vodeb: Narodna čitalnica v Celju (1862-1873), diplomska naloga, 1998. Bruno Hartman: Prvo leto celjske Čitalnice, Celjski zbornik, 1958.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Začetek festivala Džjezz so s kratkim koncertom pred Mestnim kinom Metropol najavili mladi, ki se v Glasbeni šoli Celje izpopolnjujejo v nadstandardnem programu Jazz. Pridružil se jim je še Jaka Kopač.
Celje dogaja
Tudi letos Džjezz in Etno urban festival
Celjski mladinski center in Hiša kulture Celje sta tudi letos združila moči in pripravila mini festival Celje dogaja. Ta povezuje zdaj že tretji festival Džjezz in festival Etno urban. Oba skušata v mesto pripeljati urbane vsebine in ga razgibati skozi preplet glasbe, plesa, humorja, kulinarike in drugih umetniških zvrsti.
Direktor Celjskega mladinskega centra Primož Brvar poudarja dodano vrednost tega festivala, ki je sodelovanje Hiše kulture Celje in Celjskega mladinskega centra, torej civilne in javne sfere. »To potrjuje, da je treba iskati sinergije, se otresti zaprtosti v svoj lastni krog, saj le na tak način lahko dogajanju v Celju s pestrimi vsebinami damo večjo vrednost.«
Prvi del festivala Celje dogaja je Džjezz, ki se je začel včeraj zvečer na novem prizorišču, v atriju gostišča Local, s koncertom sloven-
ske zasedbe Holly Jazzus in z nastopom legendarnega srbskega trobentača Duška Gojkovića. Ta že desetletja deluje v ZDA, med drugim je sodeloval celo s takšnimi glasbenimi legendami, kot so Miles Davies, Dizzy Gillespie, Sonny Rollins, Kenny Clarke, in z mnogimi drugimi.
»Pomen festivala Džjezz je, da z njim ohranjamo to zvrst glasbe, ker imamo v slovenskem prostoru tudi veliko vrhunskih džez glasbenikov, ki morajo nekje tudi nastopati. Zato je treba delati takšne festivale in podobne prireditve. Celjski Džjezz tako že vsa leta ob uglednih tujih glasbenikih program dopolnjuje z mladimi, a obetavnimi slovenskimi zasedbami. Dokler bomo delali tako, bo šlo na boljše,« pravi umetniški direktor festivala, izvrsten saksofonist Jaka Kopač.
Zadnji večer letošnjega festivala Džjezz bosta uvedla
srbski pianist Milan Stani-savljević in pevka Jadranka Juras. Tokrat se bosta predstavila ob spremljavi Milana Nikolića na basu in Andjelka Stuparja na bobnih. Višek sklepnega večera bo koncert slovitega ameriškega saksofonista Willa Vinsona, ki je član številnih vrhunskih džez zasedb. Izdal je štiri samostojne plošče, ki jih odlikujeta mehkoba zvoka in eksplozivna energija, ki ju vnaša v glasbo skozi igro in kompozicijo. V Celju bo nastopil s kvartetom, v katerem so ob njem še kitarist Lage Lund, ki velja za vodilnega džez improvi-zatorja, basist Orlando Le Fleming in bobnar Jochen Rueckert.
Festival Celje dogaja se bo nadaljeval v sredo, ko se s performansom Anr_t_ga-lerija začenja Etno urban festival.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Džjezz prinaša še dva festivalska večera. Nocoj bo najprej nastopil virtuozni flamenko kitarist Vito Marenče s petčlansko skupino in z avtorsko glasbo, zasnovano na tradicionalnih ritmih ter unikatnih elementih flamenka, ki ga spremljata ples in ploskanje dlani. Prava poslastica bo ob muziciranju doma in v tujini uveljavljenih glasbenikov spremljevalni nastop vrhunske flamenko plesalke Ane Pandur. Sledil bo koncert slovitega italijanskega akordeonista Simonea Zanchinija, ki bo tokrat nastopil s kitaristom Giancarlom Bianchettijem. Njun repertoar sestavljajo avtorske kompozicije, v katerih odkrivata nove razsežnosti pisanja glasbe kot tudi uporabe zvoka in elektronike. Projekt je odet v živahen swingovski utrip in nenavadno sveže sozvočje akordeona in kitare.
Dvajset let Opusa
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo v soboto že dvajseti festival plesnih miniatur Opus 1, ki ga pripravljata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in njegova območna izpostava Celje. Ta revija sodobne plesne ustvarjalnosti mladih je posebna zato, ker predstavlja najboljše avtorske plesne miniature mladih plesalcev v določenem letu. Pogled v zgodovino pa pokaže, da so številni dobitniki priznanj na Opusu danes doma in v tujini uveljavljeni plesalci.
Tekmovanje je namenjeno predvsem spodbujanju mladih plesalk in plesalcev, ki samostojno ustvarjajo avtorske soloplese ali kompozicije za največ dva plesalca. Za letošnji festival je izbranih 47 plesnih miniatur, ki so jh izbrali med 112 prijavljenimi koreografijami. Ocenjevala
jih bo tričlanska mednarodna žirija. Plesalci bodo nastopili v štirih starostnih skupinah, žirija pa bo znotraj vsake skupine podelila nagrade za najboljšo miniaturo, najboljšo idejo in najboljšo plesno izvedbo. Vsi sodelujoči so ustvarili svoje koreografije glede na skupno izhodiščno temo - povezavo literature in plesa. Na podlagi izbranih literarnih del so vsebino teh del prevedli v ples.
Opus 1 se bo začel ob 16. uri, dogajanje pa se bo ob 20. uri nadaljevalo v Plesnem Forumu Celje s slovesnostjo in z zabavo ob dvajsetletnici te pomembne prireditve, na kateri se kalijo mladi plesalci. Namen tekmovanja ni spodbujanje tekmovalnosti, temveč ustvarjalnosti. Poudarek je na samostojnem delu in razvijanju plesne miniature, vloga mentorja pa je zgolj nevsiljivo vodenje
plesalca pri oblikovanju lastnega plesnega izraza in samostojnega koreograf-skega dela, kar pri mladih spodbuja občutek zaupanja vase in v svoje ideje. Ob jubileju bodo ob strokovnem izboru podelili še nekaj drugih priznanj. Dve generacijski komisiji bosta izbrali »džabest miniaturo«, samostojna strokovna svetovalka za plesno dejavnost pri JSKD Nina Meško bo izbrala miniature, ki bodo predstavljene 20. junija v okviru Urškine srede z naslovom Preberi moj ples v Slovenj Gradcu, plesalec in koreograf Matjaž Farič bo izbral miniature, ki jih bodo plesalci predstavili 30. avgusta na festivalu Front@ sodobnega plesa v Murski Soboti, Zavod Federacija pa bo izbral mladega plesnega ustvarjalca, kateremu bo prihodnje leto produciral samostojni projekt.
BRST
Prijatelji in otroci tretjič skupaj
Likovna skupina Prijatelji in učenci so v Osnovni šoli Lava odprli že tretjo skupno likovno razstavo.
15 slikarjev likovne skupine Prijatelji, ki jo vodi Amina Kolarič, in učenci OŠ Lava od 6. do 9. razreda se na razstavi predstavljajo s slikami in z grafikami. Učenci so pod vodstvom likovnega pedagoga Urha Kodreta ustvarjali na temo Zdravljica, Prijatelji pa razstavljajo dela, ki so letos nastala pod mentorstvom Dušana Amanoviča. Likovna skupina Prijatelji deluje že sedem let, njihova dela pa po vsebini zajemajo različno motiviko, od krajin, portretov, tihožitij do aktov. Člane skupine združuje hotenje po likovnem ustvarjanju, skrbijo pa tudi za stalno strokovno izpopolnjevanje.
BS, foto: GrupA
NE ZAMUDITE
Celje je z godalnim kvartetom Maxima pridobilo nov komorni glasbeni sestav.
Odlične »fantazije«
Fantazije pod celjskim stropom je pred kratkim v Pokrajinskem muzeju Celje pričaral nov sestav Hiše kulture Celje, godalni kvartet Maxima, ki so ga sestavile violinistki Maša Mareš in Barbara Rajević, violistka Gea Pantner Volfand in violončelistka Tina Rejc.
Občinstvo so prepričale s Haydnovim Godalnim kvartetom v D-molu ter z godalnim kvartetom v F-duru češkega skladatelja Antonina Dvoraka. Gre za dve deli, ki sodita v sam vrh komorne glasbene ustvarjalnosti in med najboljša komorna dela klasicizma in romantike. »Poskusile so se z zelo zahtevnim, a privlačnim sporedom. Strokovna javnost je nastop v Celju in malo kasneje še v Domžalah zelo pohvalila,
tako da dekleta zdaj že snujejo prihodnjo sezono,« je povedal vodja projektov Hiše kulture Celje Gregor Deleja.
Z začetkom delovanja Maxime ima zdaj hiša kulture že pet stalnih sestavov - dva vokalna in tri inštrumentalne. »Ponosni smo, da naša dejavnost raste tudi s sestavi. Bogatejši smo še za en komorni sestav, kar pripomore k uveljavljanju komorne glasbe v mestu tudi v malce širše redne okvire, da dopolnimo tudi tisto, kar se dogaja v okviru abonmaja našega uradnega občinskega zavoda,« je nastanek novega sestava komentiral Deleja.
BS
Foto: GrupA
... premiere igre Veronika Deseniška - prekletstvo Celjskih grofov, ki jo ljubiteljsko gledališče Teharje Celje pripravlja v nedeljo ob 19.15 v Domu sv. Jožefa Celje. V režiji Anice Milanović, ki je poskrbela tudi za vezni tekst k Zupančičevemu besedilu igranih odlomkov, je to igra, ki se ukvarja s tragično usodo druge žene Friderika Celjskega. Zgodovinsko dogajanje je bilo navdih številnim slovenskim literatom, ki so se ukvarjali s to zgodbo in likom Veronike. Nastopa deset igralcev ljubiteljskega gledališča Teharje Celje. Vstop prost ...
... pevske revije Pojmo prijatelji, ki bo v ponedeljek ob 17. uri v Narodnem domu Celje. Gre za tradicionalno regijsko pevsko prireditev, na kateri bodo nastopili pevski zbori društev upokojencev iz Braslovč, z Dobrne, iz Celja, Laškega, Rimskih Toplic, Slovenskih Konjic, Šempetra in Vojnika. Nastopilo bo enajst pevskih zborov z 245 pevkami in pevci. Srečanje bo strokovno spremljal prof. Marjan Lebič iz Celja, dolgoletni dirigent številnih zborov in strokovni spremljevalec številnih pevskih revij, ki bo po srečanju opravil pogovor z dirigenti, zbore pa pisno ocenil in najboljše predlagal za jesensko državno srečanje upokojenskih pevskih zborov. Vstop prost .
... srečanja gasilskih pevskih zborov in skupin, ki bo ki bo v soboto
ob 15. uri v športni dvorani pri OŠ Zreče. Srečanje ob prazniku Občine Zreče pripravljata Gasilska Zveza Slovenije in PGD Zreče, posvečeno pa je praznovanju 25-letnice Moškega pevskega zbora PGD Zreče. Srečanje se bo začelo ob 14.30 s koncertom godbe na pihala. Do 17. ure se bodo nato zvrstili revija gasilskih pevskih zborov in skupin Slovenije, skupni nastopi moških in ženskih gasilskih pevskih zborov in skupin in zaključek z gasilsko godbo na pihala PGD Maribor - mesto. Vstop prost .
... koncerta orkestra, zbora in big banda Portsmouth Music Society, ki bo v petek (danes) ob 20. uri v letnem gledališču Limberk v Grižah pri Žalcu. Gre za prvega iz niza treh koncertov, ki jih kulturna naveza Triangel pripravlja to poletje. Gostujoči glasbeniki iz Port-smouta se bodo predstavili s popularnim programom muzikalov in popevk iz 20. in 30. let preteklega stoletja. Dirigent bo Collin Jaeger, v primeru slabega vremena pa bo koncert v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Vstop prost .
... koncerta Harmoni-karskega orkestra Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki bo v nedeljo ob 19.30. v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Gostje mladih harmonikarjev bodo skupina Cantemus, komorna zasedba citer in Aleksej Ermakov z balalajko. Vstop 5-10 EUR ...
Tretji poskus dozorelega Marijana Pušnika
Marijan Pušnik
Včeraj koroški trener še ni podpisal pogodbe z NK Celje. Glede na to, da se je v sredo na tribunah Arene Petrol med osnovnošolskim turnirjem zapletel v daljši pogovor s celjskim županom Bojanom Šrotom in direktorjem kluba Ambrožem Krajncem, pa je jasno, da bo v ponedeljek popoldne začel pripravljati celjsko moštvo na novo sezono.
Pri 51 je v najboljših trenerskih letih, zdaj popolnoma prekaljen v trdih, neizprosnih, zahtevnih in tudi nenavadnih sredinah (iranski Pasargad, Maribor, Rudar Velenje ...).
Druga vrnitev
V Celju je Pušnik deloval dvakrat. Njegovo prvo obdobje se deli na silovit vzpon do leta 2003, ko je imel v Ljudskem vrtu že zmago in posledično najbrž tudi naslov državnega prvaka na pladnju, a se je sfižilo v zadnjih minutah. Slednje so ga obeležile, mnogi so ga ocenili za »lu-zerja«. In ko bi moral v naslednji sezoni, v Areni Petrol, zasijati kot zvezda stalnica na slovenskem nogometnem nebu, se je vse podrlo in Celje je senzacionalno igralo v ligi za obstanek. Vrnil se je v sezoni 2005/06 in postal vodja Šolskega nogometnega centra Publikum. Nadzoroval
je strokovno delo, kar pa je najbolj pomembno, vodil je projekta Nogometna šola in Nogometni razred. Očitali so mu, da je s seboj »privlekel pol Koroške«. Pri nekaterih igralcih je zgrešil, kar je normalno. Upoštevati je treba, da je »izvozil« največ igralcev iz Celja, morebiti toliko kot ostali trenerji skupaj. Zdaj bo nadaljeval igralsko selekcijo, tudi med prvenstvom. Ni še
znano, kaj si bo lahko privoščil glede nakupov. Očitno pa je podrobno definiral svoje zahteve, če so dogovarjanja trajala tako dolgo. Tretja Pu-šnikova era kot razcvet celjskega nogometa?
Bezjak ostane?
Priprave na novo sezono se bodo začele v ponedeljek. Žreb prvega predkroga kvalifikacij za ligo Europa
bo 25. junija, Celjani pa ne bodo med nosilci. Po koncu sezone so veljavne pogodbe imeli Sebastjan Gobec, Roman Bezjak, Marijo Močič in Matic Kotnik, podaljšali pa so jih Stefan Ristovski, Iztok Močivnik, Benjamin Verbič in Marko Krajcer. Novi direktor Ambrož Krajnc je bil še posebej zadovoljen, ko je štiriletno pogodbo podpisal 18-letni Benjamin Verbič, ki spada med najbolj obetavne celjske nogometaše. Nase je opozoril že na svojem debiju v članski konkurenci, v uvodnem spomladanskem krogu v Novi Gorici. Zelo dobra predstava mu je uspela tudi
na finalni tekmi pokala NZS v Stožicah proti Mariboru, ko je bil proglašen za najboljšega igralca obračuna. Pogovori z ostalimi igralci so
v polnem teku, z Romanom Bezjakom pa imajo načrte tudi drugi .
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Milina
Jutri bo v srbskem Šidu skupščina Jadranske lige. Tudi v 12. sezoni lige bodo v njej sodelovale košarka-rice Athletea. Komisar lige bo Celjan Aleš Antauer, sicer predsednik Združenja slovenskih moških prvoli-gašev.
Nad njim bosta formalno predsednik lige Senad Husenagić (Čelik, Zenica) in direktor Vlado Vuković (Vojvodina, Novi Sad). Žreb bo določil razpored dvo-krožnega tekmovanja, ki se bo začelo 26. septembra in zaključilo že 23. februarja zaradi EP v Franciji.
Trener Celjank bo vsaj še eno sezono Damir Grgič, isti pa ostaja tudi strokovni štab, kajti beleži uspehe in napredek pri mlajših kategorijah. Teja Oblak je pred odhodom v tujino, kar pa še ni stoodstotno. Kar šestletno pogodbo je z Athleteom podpisala 14-letna Milina Miše-lić. Že zdaj je visoka 183 cm, zaradi izjemnega znanja pa igra na zunanjih položajih. V Leotarju iz Trebinja ji ne zmorejo omogočiti nadaljnjega napredka, zato so se njeni starši v konkurenci številnih ponudb odločili za Celje, kjer bo jeseni obiskovala 9. razred. ŽKK Athlete
v Celju
je postal »zakon« glede pridobivanja obetavnih igralk. Milino bo sprva dva meseca spremljala mati, nato pa bo
njena »mentorica« Marica Gajić.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
NA KRATKO
Rano slovo
Pariz: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je v četrtfinalu odprtega teniškega prvenstva Francije v kategoriji ženskih dvojic s Čehinjo Kveto Peschke izgubila proti češki kombinaciji Hlavačkova - Hradecka z 2:1 v nizih. Dvoboj je trajal kar dve uri in 36 minut.
Denar bo!
Šentjur: Danes bo vodstvo Košarkarskega kluba Šentjur pripravilo letno skupščino, na kateri bo dogovorjen finančni načrt. Lažje so ga vodilni možje kluba sestavili zato, ker so privabili novega generalnega pokrovitelja, ki ga bodo predstavili po končanem občnem zboru. Posledično si ljubitelji košarke lahko obetajo, da bo člansko moštvo znova konkurenčno v 1. slovenski ligi.
»Plata« spet z ekipo
Velenje: Trenerju roko-metašev Gorenja Branku Tamšetu se bo kot pomočnik pridružil Borut Plaskan, legenda velenjskega rokometa in dolgoletni član kluba. Z velenjskimi rokometaši, ki imajo v lasti dva naslova dr-
žavnih prvakov, je nazadnje sodeloval pred tremi leti.
Prvič tekmi svetovnega pokala
Rogla: Neuradno je bila Rogla že pred časom uvrščena v koledar svetovnega pokala v deskanju na snegu v paralelnem veleslalomu, uradno pa je bila potrjena na kongresu Mednarodne smučarske zveze v Koreji. Tekmi v paralelnem veleslalomu v moški in ženski konkurenci bosta čez približno osem mesecev, 7. februarja. Rogla je sicer že uspešno organizirala tekme evropskega pokala.
Mešani občutki
Celje: Vodstvo nogometnega drugoligaša Šampiona je zelo zadovoljno s sezono, v kateri si je člansko moštvo zagotovilo obstanek, obenem pa poudarja, da je bila najtežja doslej zaradi stroškov. Zato išče pokrovitelje in celo prevzemnika kluba, upa pa na pomoč lokalne skupnosti. Če bi Genoa odkupila Roka Baskero, težav nekaj časa ne bi bilo. Predsednik kluba in vodja strokovnega odbora Jani Žilnik poudarja, da so vrata za bivšega kapetana Dragana Lazičiča vselej odprta. Šam-
pion je imel najboljši obisk v 2. SNL, moštvo se bo znova zbralo v torek.
Stakić okrepil obrambo
Velenje: Po vratarju Matjažu Rozmanu je nogometni klub Rudar okrepil Dragoslav Stakić iz Bosne in Hercegovine, ki si je doslej kruh služil pri Borcu iz Banjaluke. Gre za 26-letnega branilca, ki je pred prihodom v Borac igral za Rudar iz Prijedorja. Z velenjskim klubom je podpisal enoletno pogodbo.
Ugodna remija za Tristar
Celje: Tudi po 8. krogu 1. celjske lige malega nogometa na vrhu lestvice ostaja Tristar, čeprav je bil prost. Drugouvrščeni Šargi je na Skalni kleti igral le 3:3 s Kompolami. Tretja je Casablanca, ki se je brez golov razšla z Engrotušem. 9. krog: Smrkci - Casablanca (18), Maček tisk - Nova vas CC (18.50), Tristar - Novem (19.40, vse v ponedeljek), Bolnica Celje - Kompole ((18), Engrotuš - Amaterji Občina (18.50), Etol - AH Škorjanec Hochkraut (19.40), Hudinja Chamipon pub - Metropol Okna Stopar (20.30, vse v torek).
(DŠ)
Aleš Antauer, novi komisar Jadranske lige, je tudi dobro seznanjen z delom pri ŽKK Athlete Celje. Na zadnjem klubskem sprejemu v vili Savinja se je zapletel v pogovor z gostiteljico Barbaro Parfant, ženo Janka Parfanta, ki je podpredsednik kluba.
CINKARNA
Celjska odprava po sprejemu pri županu Grevenbroichs
V Nemčiji odločil podaljšek
Dve mlajši ekipi Ženskega rokometnega kluba Celje Celjske mesnine sta se udeležili turnirja v Nemčiji. Odzvali sta se vabilu mesta Grevenbroich, ki je pobrateno s Celjem.
Tekmovanje (70 ženskih in 100 moških ekip!) je potekalo v štirinajstih dvoranah v več mestih. Starejše deklice so osvojile četrto mesto, potem ko jih je v zaključnih bojih zapustila sreča. Z Blombergom so izgubile po podaljšku, z Neusserjem pa po izvajanju sedmmetrovk.
Navdušile so kadetinje. Zmagale so na vseh sedmih tekmah. Finalni obračun proti Adlekerju so dobile po podaljšku z 18:14. Za najboljšo igralko turnirja je bila izbrana Sanja Vrček, za vratarko pa Sara Plahuta.
DŠ
Najboljši na turnirju v Nemčiji, Sara Plahuta (levo) in Sanja Vrček
^dežele
celjske mesnine
Miloševičevi rezultat kariere
Novinka v Judu klubu Zdežele Sankaku Nina Miloševič je osvojila drugo mesto na izjemno močni tekmi svetovnega pokala v Bukarešti.
To je bil njen najboljši dosežek v dosedanji karieri. V kategoriji do 63 kilogramov je najprej premagala domačinko Ano Mario Varga, v drugem dvoboju pa Nizozemko Esther Stam, ki je kar 53 mest pred njo na svetovni lestvici. V polfinalu je bila Nina boljša od Severine Nebie iz Burkine Faso, ki se bo udeležila letošnjih olimpijskih iger. V finalni borbi pa je nato izgubila z minimalno razliko proti Angležinji Gemmi Howell. Nina Miloševič se je kot edina predstavnica celjskega kluba udeležila tekme v romunski prestolnici.
DŠ
ŠPORTNI KOLEDAR
Sobota, 9. 6.
NOGOMET
3. SL - vzhod, 26. krog: Tromejnik - Zreče, Štore: Kovinar - Paloma (17).
Štajerska liga, 26. krog: Tezno - Šentjur, Pohorje
-	Šmarje pri Jelšah, Pesnica
-	Šoštanj (17).
MNZ MČL Celje, 21. krog: Žalec - Rogaška, Mons Claudius - Vojnik (17).
Petminutni aplavz povedal vse
Na 13. evropskem prvenstvu v kegljanju za slepe in slabovidne v Celju je slovenska reprezentanca osvojila kar deset medalj, boljšo bero je imela le Hrvaška. Izkazala sta se tudi Celjana, Marija Fras v kategoriji B3 s štirimi bronastimi medaljami in Jakob Vodušek, ki je osvojil dve zlati kolajni v kategoriji B2, posamično in v kombinaciji.
Našo selekcijo je ob pomoči svoje mame Silve vodila Andreja Razlag.
Bili pa ste tudi v vlogi direktorice EP. Kakšen je vaš komentar glede organizacije prireditve in udeležbe gostov na kegljišču Golovec?
Največ pove petminutni aplavz vseh udeležencev ob slavnostnem zaključku prvenstva. S tem so izpričali, da so se pri nas dobro počutili. Hvalili so nas že med prven-
Andreja Razlag
stvom, potem pa skoraj v en glas zatrdili, da smo v Celju pripravili najboljše evropsko prvenstvo doslej. Ob tem so izrazili željo, da bi se v Slovenijo lahko čim prej vrnili.
Vaši varovanci so se izkazali z desetimi kolajnami, tremi zlatimi, dvema srebrnima in petimi bronastimi. Ste pričakovali takšno bero odličij?
Ne. Napovedala sem jih pet, potem pa jih je bilo sku-
paj še enkrat toliko. Najprej so nas razveselila dekleta z ekipno medaljo. To je bilo za vse nas najlepše presenečenje. Prvič so namreč nastopila na ekipni tekmi.
Lepo je, ker je šest medalj ostalo dobesedno doma.
Marija Fras in Jakob Vodušek sta že prekaljena tekmovalca, z mnogo mednarodnimi izkušnjami. Nekoliko daljšo in uspešnejšo zgodovino ima Frasova. Dve bronasti medalji je osvojila posamično, eno z ekipo, eno pa še v mešanih parih. V kvalifikacijah je imela svetovna rekorderka izjemno smolo. Kar trikrat je padla na eni stezi, vzroka pa nikakor nismo zmogli ugotoviti. Toda srčno je nadaljevala in ekipa je le s kegljem prednosti osvojila tretje mesto. Vodušek pa je postavil evropski rekord.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
»Preostanek vida, ta je le še petodsto-ten, mi zadošča, da še dosegam vrhunske rezultate. V kvalifikacijah mi je uspel izjemen dosežek in v finalu se me je v manjši meri polotila tudi trema, ki pa na srečo ni vplivala na končni rezultat,« je priznal Jakob Vodušek, ki se je pred kratkim preselil v Rogaško Slatino in z optimizmom zre na naslednje EP, ki bo v Srbiji.
»Nisem povsem zadovoljna, do srebra mi ni manjkalo veliko, vmešala se je poškodba pri padcu na stezi. Potem sem nastopala s povojem, ki me je oviral. Kegljišče Golovec je zahtevno in za dober rezultat moraš resnično garati. Lepo pa smo presenetile na ekipni tekmi. Prihajam v leta. Tudi pritisk je storil svoje, saj so bila pričakovanja pač velika,« pravi Marija Fras, ki redno obiskuje fitnes.
JakobVodušek
Marija Fras
!
ir

ustvarjalne delavnice športne aktivnosti pravljične urice otroške igre še in še...
prijave do 22. junija 2012
■ TOP F IT
"o
in od 27. do 31. avgusta
040 50 20 60
www.top-fit.si
Otroci v sirotišnici v Gani (Foto: osebni arhiv)
Otrok jima je bil usojen
Mai je postal Celjan - Postopki posvojitve so lahko dolgotrajni in dragi, toda trud in vztrajnost se obrestujeta, sta prepričana njegova starša
»Marsikdo misli, da sva s posvojitvijo rešila otroka. A je pravzaprav on rešil naju,« povzame Peter Kopinšek nekajletna pričakovanja, hrepenenja in nenehna razočaranja, ki sta jih preživljala s partnerko Matejo Zorko. Podobno kot veliko parov v Sloveniji sta se dolgo trudila, da bi postala starša. A ni šlo in nazadnje sta se odločila, da je čas, da naredita korak naprej. Pred kratkim sta postala ponosna in srečna starša leto in pol starega Maia iz Gane.
Življenje ni pravično, toda včasih se stvari vendarle postavijo na pravo mesto. Tako kot so se v primeru Maieve posvojitve. Morda so bile res na delu višje sile, kot splet okoliščin razlaga Mateja. Četudi človek ne verjame vanje, lahko ob pogledu na srečno družinico reče, da so se stvari
srečno »poklopile«, pa karkoli je že imelo prste vmes ...
Klic v spanju
Mateja se je lani junija znašla v bolnišnici. Ko se je zbujala iz narkoze, se ji je zdelo, da sliši otroka, ki jo kliče. Takrat se je odločila. »Prosim, posvojiva otroka, slišim ga, kako me kliče!« je prosila Petra. Dovolj ji je bilo mučnih posegov in čakanja na to, da se bo zgodil čudež. Šla sta v akcijo, telefonski klici med znanci in prijatelji so ju hitro pripeljali do Slovenke v Gani, ki parom pomaga pri posvojitvah otrok iz tamkajšnjih sirotišnic. Kmalu sta bila na seznamu kandidatov in tamkajšnji odvetnik je začel voditi postopek. Ta je bil vse prej kot enostaven in hiter. »V Sloveniji je treba preko centra za socialno delo urediti vse papirje, približno
30 jih je. Vse hočejo vedeti o tebi,« pravi Peter. Ampak očitno jima nič ni bilo pretežko.
Prvo srečanje
V sirotišnici, kjer so otroci vseh starosti, od tistih najmlajših do najstnikov, so srečanja bodočih staršev z njimi vse prej kot enostavna. Tisti malo večji dobro vedo, zakaj se k njim oglašajo beli pari. Cukajo jih za oblačila ter prosijo, naj jih vzamejo s seboj. Je to potemtakem podobno izboru iz kataloga? »Meja je tu res tanka, človeško je, da so ti eni otroci bolj simpatični kot drugi,« priznava Mateja. Sama sta dejala, da ne želita na tak način izbirati. Želela sta le, da bi bil otrok čim mlajši in sirota, saj so v sirotišnici tudi otroci, ki jih straši niso mogli preživljati. »Vzela bova tistega, ki nama je namenjen,« sta se odločila. In izbrali so jima Ge-
orgea, kot so ga klicali v Gani. »Očitno sva jim bila všeč,« komentira njihov izbor Mateja in se veselo nasmeji. Peter doda: »Ko sva ga prvič videla, sva bila malo šokirana, ker je bil po ocenah star že približno leto dni, ampak sva se hitro vprašala, kdo sploh sva, da bi izbirala, saj ni izdelek.«
je še bil v redu. Ko ga je vzela Mateja, je začel tuliti,« se Peter spominja prvega srečanja. Mateja doda: »Vedno so mi govorili, da zdrav otrok joče. Ta pa ni jokal in ko sem gnjavila skrbnico, ali ti otroci sploh kdaj jočejo, je rekla, da za to nimajo razloga. Nisem vedela, ali je zdrav, ali govori, nič mi ni bilo jasno, hotela sem, da mi da nek znak. In potem sem ga vzela v naročje in je začel jokati. To je bil zame znak!«
Tudi vse ostalo ni bilo prav nič »filmsko«: za srečanje z otrokom sta želela biti urejena, imela sta cel kup daril za sirotišnico, a so jima na letališču izgubili vso prtljago. Zadnji dan so našli kovčke
je birokracija počasi mlela in končno zmlela.
V Celju
Ugotavljata, da se jima je življenja čez noč obrnilo na glavo. Čeprav sta se pripravila na vse mogoče situacije, so stvari, ki so ju presenetile. Na primer njegova neverjetna želja po hrani, ki sta jo medtem že uspešno zmanjšala, saj je spoznal, da se mu ni treba boriti za vsak grižljaj. Peter se spominja prizora iz sirotišnice, kjer je Mai jedel z rokami, si delal kroglice iz riža in omake, meso pa skril za hrbet. Verjetno se je bal, da bi mu ga starejši otroci vzeli ... To ga je očitno utrdilo, je otrok z značajem, bister, zelo družaben, razvito ima motoriko, nobenih težav ni imel s prilagoditvijo, ga pohvalita starša.
Kako pa so se odzvali prijatelji, znanci in drugi, je vprašanje, ki se zastavlja že zato, ker je Mai drugačen. Mateja: »Res je pri nas včasih problem, če je kdo že malo drugačen. Pripombe gotovo bodo, zaenkrat pa je vse super. Kar me moti, je edino kakšen komentar v stilu: mogoče bosta pa zdaj še svojega otroka imela. Saj ta je najin! Midva sva njegova starša!«
Kaj svetujeta parom, ki imajo težave, kot sta jih imela sama? »Težko je dati univerzalen recept. Mislim, da je treba čimprej v postopek posvojitve, ven iz začaranega kroga in sprejeti to, kar ti življenje sporoča. Razmišljanje o tem, kaj si narobe naredil, da se ti to dogaja, ne vodi nikamor. Ljudje rečejo, da bog že ve, zakaj ti ne da otroka. V najinem primeru je res vedel, ker nama
»Slovenka v Gani je najin angel. To je za njo zelo naporno in stresno, 10 dni je na primer vsak dan tri ure čakala, da bi dobila rojstni list za Maia. Okrog 20 tisoč evrov je stalo vse, kar je bilo povezano s posvojitvijo, od vseh papirjev do najinih potovanj v Gano.«
Mateja in Peter sta za pomoč in podporo pri postopkih ter za darila za otroke v sirotišnici hvaležna Vesni Padjan iz Centra za socialno delo Celje, Smiljanu Moriju, podjetjem Vivapen, Kozmetika Afrodita, DE 2, Meliti Zupančič, s. p., in Unicredit banki.
Mai, kot sta ga poimenovala in mu 1. januar 2011 določila kot datum rojstva, jima je bil namenjen, sta prepričana. To prepričanje je še utrdila pripoved njegovih skrbnikov, da je bil deček istočasno v bolnišnici kot Mateja, saj so ga našli pod-hranjenega na cesti. »Zdaj verjamem, ko rečejo, da si otrok izbere starše,« zatrdi Mateja.
Jok je bil znak
»Nič filmskega ni bilo prvič. Na primer razširjene roke in tek do naju. Ko sem ga prijel,
in otroci so šele po njunem odhodu dobili vse, kar so darovala nekatera slovenska podjetja. Še večji stresi so sledili, ko sta negotovo čakala na njegove zdravniške izvide. In to potem, ko sta se nanj po nekaj dneh že navezala, ga vzela za svojega, ko »je vonj otroka že v tvoji glavi, ko ga čutiš povsod«. Mateja je jokala je od sreče, ko se je izkazalo, da je Mai zdrav. Toda sledila je njuna vrnitev domov in ločitev od otroka za dolge štiri mesece. Medtem
je namenil boljšega, kot bi ga midva lahko imela,« sta prepričana Mateja in Peter. »Sicer pa, ali niso vsi otroci naši in nam dani le za nekaj let, ko nato odidejo po svoje?«
Mai pa bo še kar nekaj let preživel v varnem zavetju družine, ki mu bo vsak trenutek sporočala, kako zaželen in ljubljen je. Zdaj je rešen, kot je rekla deklica iz sirotišnice, ki v Gani še čaka na svoje novo življenje.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
Mateja Zorko in Peter Kopinšek sta presrečna, odkar imata Maia.
Mai odkriva nov svet. Št. 45 - 8. junij 2012 -
z Novim tednikom in Radiem Celje
Zaključna prireditev devete akcije zdravega skupinskega hujšanja Novega tednika in Radia Celje
TOREK, 19. JUNIJ, OB 18. URI
VCITYCENTRU CELJE Glasbena gostja: Manuela Breiko
Tudi dobre sestavine lahko slab kuhar pokvari
Med lonce in ponve nas je povabil kuhar Marko Pavčnik
Zadnje tehtanje zunanjih hujšarjev
V torek, 12. junija, med 17. in 18. uro vas še zadnjič vabimo v dvorano zavoda za zdravstveno varstvo v Celje, kjer boste ugotovili, koliko so k vašim izgubljenim kilogramom in novi postavi pripomogle novo pridobljene mišice. Vsi, ki se boste oglasili, boste v igri za končno nagrado - stilsko preobrazbo Veter v omari. Med prisotnimi hujšarji jo bomo izžrebali na zaključni prireditvi 19. junija v Citycentru Celje.
Če kuho naših babic in mam še tako poveličujemo, ni več ravno vzor zdrave kuhinje. Se pa vsaj glede sestavin, svežih, lokalno pridelanih in čim manj predelanih, vračamo nazaj h koreninam. Brez dobrih sestavin je težko kaj dobrega skuhati. A tudi dobre sestavine slab kuhar brez težav pokvari. Da bi dobro in zdravo jedli, ob tem pa ne nabirali nepotrebne prtljage, smo pokukali med lonce in ponve kuharja Marka Pavčnika.
Smernice v kulinariki so se spremenile. Nenazadnje se je tudi življenje spremenilo. Če so naši dedje uspeh gospodinje in blagostanje domačije merili z debelino sala pri prašiču, morajo biti dandanes celo svinje »fit«. Hrane je več kot kadarkoli v zgodovini, hkrati pa smo ljudje bolj zasedeni in mirujoči kot kdajkoli v preteklosti.
Nekoč je svinjska mast dobesedno predstavljala zalogo za hude čase. Zdaj se jo na veliko preganja. Še nedolgo tega so v zvezde kovali margarine, zdaj so v hudi nemilosti. Kaj zagovarjate vi?
Margarine prav gotovo ne. Meni je všeč kombinacija masla in olivnega olja. Sem zagovornik naravnih sestavin. Pri maščobah sta najbolj pomembni kakovost in zmernost. Predvsem kar se tiče olivnega olja, je kvalitetno namenjeno za piko na i tik pred serviranjem. Cenenega je bolje, da ga ne dodajate. Segrevajte pa ga sploh ne.
Mnogi so prepričani, da če ni hrane na žlico, ni nič.
Bi se strinjal. Enostavno so jedi dobre in tudi kar se zdravja
tiče, jim kaj posebnega ni očitati. Običajno so v njih kvalitetne domače sestavine. Skuhano je sveže in takoj se poje.
Pa meso? Zrezki čez rob krožnika niso več v modi, se mi zdi.
Svetovno gledano so se smernice glede mesa najbolj spremenile. Mesa je vedno manj, priloge pa več. Meso je treba spoštovati. Kakorkoli je to nekoč bila žival. Nič ni narobe, če ga jemo, a s spoštovanjem. Tudi v vrhunski kulinariki se zdaj porabijo vsi deli živali, tudi meso nižje kategorije, od ličnic do repa. Jedi so običajno še bolj dobre, res pa priprava zahteva več znanja in truda kot nek klasičen zrezek.
Prav zdaj nas v posebnih kampanji prepričujejo, da jemo premalo rib.
Ribe so že super in ja, treba jih je jesti. A resnica je, da so dobre ribe precej drage, in verjamem, da si jih ljudje težko privoščijo. V trgovinah lahko
naletite na izvrstno blago ali pa zelo zanič. Moja izkušnja je, da se v manjših ribarnicah z osebnim odnosom, sploh če ste stalna stranka, za vas bolj potrudijo in jim lahko bolj zaupate.
Pri ribah, kot so postrvi, pa jih lahko gremo iskat tudi v bližnjo ribogojnico. Danes ujeto in še isti ali najkasneje dan za tem na mizi. To je najboljše. Kar pa se priprave tiče, pa prisegam na enostavno peko na koži. Samo sol in nekaj kapljic olivnega olja na koncu. Vse, kar se ribi dodaja, je priloga.
Kaj pa za prilogo?
Zelenjava je zelo priljubljena. Treba je samo paziti, da je čvrsta, nerazkuhana. Če ni potrebno, je sploh ne kuhamo. Obvezno sezonska. Spomladi šparglji, čemaž in podobno. Kasneje paradižnik, paprika, kumare. Tega januarja ni. Takrat so zelje, radič in gomoljna zelenjava. Mislim, da to ljudje vedno bolj upoštevajo in razu-
Mi je zadnjič moj dragi soprog čisto resno rekel, da če ne bom kmalu nehala hujšati, se bo enostavno ločil. Pa ne da bi mu bile moje odvečne kile tako zelo ljube. Ah kje pa! Ampak da je pa cele dneve sam doma, pa tudi ni ravno spodbudno za negovanje zakonske harmonije. So mi na začetku tele akcije povedali, da je to huuud projekt. Ampak kdo pa je še komu kaj takega verjel na besedo?!
In potem se poskušam odkupiti. Na srečo, drage moje, z leti bolj brihtni moški ugotovijo, da lepota mine, dobra kuharica pa ostane. A propos; zato se jih večina tudi v času druge pubertete raje kar doma drži. O ta brihtnih govorimo, da ne bo pomote.
Sicer pa je kuharja posebna znanost. Vsaj prva leta zakona se velja njegovih najljubših jedi iz otroštva izogibati. Pa ja ne mislite, da boste kdaj znale žgance skuhati bolje kot njegova mama?! Treba je ubrati nove poti. Za ceno tega, da je vaša kuhinja praktično zasvojljiva, je po navadi tudi sila redilna. Kar poskusite ga
mejo. Brez dobrih sestavin je težko kuhati. In če upoštevamo sezonskost, so te jedi lahko tudi zelo dostopne in poceni.
Čez dan smo večinoma obsojeni na hrano v gostinskih obratih, šolah, vrtcih, zavodih.
Mnogi gostinci se prej naštetega dobro zavedajo in tudi dobro delajo. Da bi pa lahko malica za tri ali štiri evre sledila smernicam zdrave hrane, pa je utopično pričakovati. Kvaliteta stane, mimo tega se ne da. Se pa zavedam, da ljudje gledajo na vsak evro. Za zdravo malico na delovnem mestu lahko poskrbimo tudi sami. Od doma lahko prinesemo različne solate, sendvič s polnozrnatim kruhom, popečeno zelenjavo ali kaj podobnega. Marsikje je mogoče tudi kaj malega pogreti. Nam pa vzame nekaj časa in volje.
Ura je štiri, pet popoldne, morda celo več. Družina končno doma. Seveda lačna. Nekatere mame kuhajo že dan pred tem?
Tega sam nisem vajen ne iz svoje prakse ne iz otroštva, vendar si predstavljam, da jim drugače ne znese. Je pa mogoče tudi v pol ure marsikaj dobrega iz zdravega skuhati. Na primer na kaplji olja pre-pražimo por ali čebulico, dodamo zelenjavo, ki jo imamo pri roki, toliko da zadiši in zalijemo z vodo ali juho. Pet minut pokuhamo, nekaj kapljic sladke smetane, sol in poper, list bazilike ali peteršilja, nekaj popraženih kruhovih kock pa je večerja na mizi. Ko so v družini otroci, z zelenjavo v koščkih ne boste uspeli. Vzamete palični mešalnik, pa vsi radi jedo.
Če rečemo nekaj na hitro, se pogosto spomnimo na testenine.
Tu je domišljija neomejena. Popražite katerokoli zelenjavo, lahko dodate malo mesa, rakcev, lignjev ali tudi nič, zalijete z vodo od kuhanih testenih, malo parmezana in to je to. Le ne razkuhajte testenih. Raje kakšno minuto manj kot piše
v navodilih, ker se zmehčajo še v omaki. Parmezan naj bo v kosih, dober je tudi naš zbrinc. Ne kupujte pa že naribanih. To sploh ni parmezan, ampak ostanki kdo ve česa.
Osnovne sestavine za takole hitro kosilo naj bo doma vedno pri roki. Za samostojen obrok pa je z malo dodatki lahko tudi solata.
Sladice veljajo za največjo pregreho, pa vendar so posebna sladkost življenja.
Kvalitetna čokolada z visoko vsebnostjo kakava, jogurt, sadje. Iz tega lahko nastanejo krasne sladice. Nekatere z več sladkorja in več maščob so seveda bolj problematične. Ampak če se držimo vodila »malo, pa dobro« tudi ob tem ni treba imeti slabe vesti. Predvsem pa imejmo v mislih, da je najbolje, da zmanjka takrat, ko bi še malo. Zato mame, nobene potrebe ni, da »za vsak slučaj« kuhate za enega ali dva več kot je ljudi pri mizi.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
kakšno delovno soboto pričakati doma z loncem zelenjavne enolončnice... Vsaka pametna ženska ve, da moški potrebujejo beljakovine. Meso. To je ostalo še tam nekje iz jamskih časov. Zato sta tudi ogenj in preskrba družine v naravi, peka na žaru pravzaprav, domena moških. To ženski enostavno ne pristoji. Da vas bodo imeli radi tudi potomci, jih je pa treba zalagati s primernimi dozami sladkorja. Čokolado in bombone lahko kupi vsako teslo, čudovito kremno pecivo pa zna speči samo najboljša mama, ne? Tak približno je recept za srečno in zadovoljno družino. Ja, res je, tudi malo okroglo, ampak vsega pač ne morete imeti!
No, dokler mularija ne gre po svoje, mož pa začne hujšati. Opala, to pa ni več hec. Naslednja faza je, da bom jaz debela ločenka ali še slabše mož šarmantni vdovec. Od vsega dobrega me čisto lahko še kap.
Po novem je zelenjavna mineštra že pravi praznik. Za vsak dan pa kar solato »otepamo«.
DEBELUŠKA
Nekatera doživetja so nepozabna
Začnejo se v pravi banki. Počitnice, večje nakupe ali izpolnitev drugih želja si lahko omogočite z NLB Osebnim kreditom.
Poznate prednosti plačila z NLB Posojilnimi karticami? Obiščite nas v NLB Poslovalnicah. Radi vam bomo prisluhnili in poiskali najkrajšo pot do vaših nepozabnih doživetij.
nlbO
l/i—
www.osebnikredit.si
Kontaktni center: 01 / 477 20 00
Bliža se rojstni dan vašega otroka. Pritisk, da bo vse popolno in da bo vaš otrok doživel najboljšo zabavo vseh časov, je velik. Ste že sedaj pod stresom, čeprav do zabave vašega otroka manjka še več kot mesec dni? Skrbi vas, da ne boste znali animirati več kot enega otroka. Vaša največja groza je, da se bodo otroci na rojstnodnevni zabavi vašega podmladka dolgočasili. Sprašujete se, kako jih zabavati. In še: kaj dati na mizo? Potem so tu še vabila, dekoracija, pa za varnost prizorišča otroške zabave je tudi treba poskrbeti ... Milijon opravkov, za katere enostavno nimate časa. Oddahnite si in preverite ponudbo organiziranih rojstnodnevnih zabav na naslednjih straneh. Prihranilo vam bo kar nekaj časa in predvsem veliko energije, ki jo boste namesto za organizacijo zabave porabili za igro s svojim otrokom.
Za dobro jutro baloni in torta?
Rojstni dan je v otrokovem življenju poseben dan. Zato se potrudite, da bo v njem užival. Nekaj ur preden se bo vaš otrok zbudil v dan, na katerega je prišel na svet, mu sobo napolnite s pisanimi baloni. Takoj ko bo odprl oči, se mu bo na obraz zarisal velik nasmeh. Kaj, če bi ga namesto klasičnega zdravega zajtrka, ki ga mame tako rade praktici-rajo, na rojstni dan pričakala čisto prava torta? Rojstni dan je le enkrat letno. Naj bo to dan, ko boste svojega otroka razvajali kot kralja!
Tudi doživetje je lahko darilo
Naši otroci navadno premorejo veliko igrač, kar najbolj opazimo takrat, ko jih je treba pospraviti. Takrat jim ni in ni konca. Svojemu otroku za rojstni dan namesto igrače podarite nekaj posebnega. Morda je to posebno doživetje,
kot je ogled kakšne ekološke kmetije, muzeja, dežele palčkov ali kakšno adrenalinsko doživetje. Čas, ki ga boste povsem neobremenjeno preživeli s svojim otrokom in se z njim iskreno veselili, ne da bi ob tem nenehno pogledovali na uro, bo eno najlepših daril, ki jih bo prejel vaš otrok.
Spominska knjiga ni »passe«
Kje so časi, ko smo si križem kra-žem izposojali spominske knjige in vanje pisali otroške pesmice ter risali motive pravljičnih junakov? Spominska knjiga je lep spomin na otroštvo, ki ga lahko ima tudi vaš otrok. Ob rojstnem dnevu mu lahko naredite svojevrstno spominsko knjigo. Vanjo naj starši, babice in dedki ter vsi ostali, ki so otroku najbližje, napišejo svoje prigode, v katerih glavno vlogo igra rojstnodnevni
slavljenec. Naj vsak od njih nariše tudi risbico. Vse skupaj z vrvico povežite v trajno spominsko knjižico. Če razvoj otroka radi beležite z videokamero, mu ob rojstnem dnevu naredite kolaž posnetkov minulega leta. To pa ne bo posebno darilo le za slavljenca, temveč ljub spomin tudi za vas, dragi starši.
Malenkost za povabljene
Če želite, lahko ob koncu zabave v znak zahvale povabljencem podarite darilne vrečice. Napolnite jih z bonboni, čokoladicami, dodate lahko manjše igračke, barvne svinčnike, piščalko, balone . Ne pretiravajte, darilna vrečica je le simbolno darilce, njena finančna vrednost ni velika, a po drugi strani otrokom pomeni veliko. Pazite le, da bo vsebina darilnih vrečic otroškim letom primerna in da izdelki v njih ne bodo premajhne velikosti.
Naj se vam predstavim: sem črna ovčka. Ime mi je zelo sem radovedna in željna novih spoznanj. Če si takšen tudi ti, te vabim, da z mano preživiš rojstni dan ali počitnice na kmetiji:
... kmetjja Župnek v Vojniku
Dodatne informacije o praznovanju na: KMETIJA ŽUPNEK Celjska cesta 28,3212 Vojnik 040 665 538 (Greta Vene) in na kmetija@t-1.si, več o kmetiji pa si ogledate na www.raznolikost-podezelja.si.
Kakšno igračo kupiti?
pri Laškem
Dodatne informacije o praznovanju na: EKOKMETIJA TAUSES Velike Gorelce 13,3270 Laško 040 425 513 (Martina)in na martina.tauses@siol.net, več o kmetiji pa si ogledate na www.raznolikost-podezelja.si.
... Ranč Kaja in Grom pri Vojniku
Dodatne informacije o praznovanju na: Razgor 11,3212 Vojnik 041 639 822 - Darja, 03 427 0118 in 031 414 283 ali aron@siol.net,
več o kmetiji pa si ogledate na www.ranckajaingrom.com.
^varstvo rtp^^'
Vprašanje, mimo katerega enostavno ne morete, kadar ste povabljeni na rojstno-dnevno zabavo otroka. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj namigov o tem, kakšna igrača je najprimernejša za otroke določene starosti. Pomembno je, da pri izbiri igrač upoštevate razvojno starost otroka in ne prehitevate obdobja, v katerem je. Igrače naj spodbujajo domišljijsko igro ter ustvarjalnost (na primer kocke). Ne pozabite pa, da kakršnakoli igrača že je, ta ne nadomesti kakovostnega časa, ki ga preživite z otrokom.
Igrače za dojenčke: mehke igrače iz blaga, vrtiljaki in nihajoče igrače za posteljico, ropotuljice, igrače za žvečenje, lončki in figurice za igro v vodi, žoge iz blaga, igrače, ki jih otrok potiska ali vleče, knjige iz pralnega blaga. V mislih imejte, da dojenčke
najbolj navdušijo in zabavajo oblike, barve, različni materiali, predmeti, ki proizvajajo najrazličnejše zvoke . Vse, kar draži njihove čute.
Igrače za malčke: prstne barve, potiskači, vozički, gugalnice, tricikli, kocke vseh vrst, preprosta glasbila, punčke, otroške kuhinje in delavnice, otroška blagajna, avtomobilčki, sestavljenke iz pene, gugalnik.
Igrače za predšolske otroke: kolo, žoge, risalne in magnetne table, barvice, sestavljenke, slikanice, žebljički, kostumi, punčke z dodatki, avtomobili, ceste in železnice, preproste družabne igrice, plastelin, naprstne lutke, glasbila.
Igrače za šolarje: družabne igre, konstrukcijske igrače, sestavljenke, kompleti za izdelovanje ogrlic, preprost fotoaparat, daljnogled, knji-
ge, cd-ji, dvd-ji, glasbeni inštrumenti, mp3.
Oznake, ki vam bodo v pomoč pri nakupu igrače
Ko kupujete igračo, obvezno poglejte deklaracij ski list, na katerem so napisani upoštevani standardi.
Standard EN71 pomeni, da je bila igrača testirana in da ustreza standardom za varnost igrač.
CE pomeni, da je bila igrača narejena glede na predpise, ki jih zahteva Evropska unija. V državah članicah EU sicer ugotavljajo, da je ta oznaka večkrat zlorabljena.
Oznaka »dobra igrača« pomeni, da je igrača varna in oblikovno ustreza strokovnim kriterijem in je primerna za otrokovo razvojno stopnjo.

...Pire v Laškem
Dodatne informacije in prijava na: (Katarina Pražnikar,) 03/573 14 55, 031/704 930 ali katarina_praznikar@t-2.net, www.kmetijapirc.si
...Župnek v Vqjniku
Dodatne informacije in prijava na: 040 665 538 (Greta Vene) ali kmetija@t-1.si., www.raznolikost-podeze|ja.si.

.. Ranč Kaja in Grom pri Vojnika
Dodatne informacije in prijava na: 041 639 822 - Darja, ali aron@siol.net, www.ranckajaingrom.com.
Sebastjan Oblak s.p., PE cart, Zagata 2, Celje
VPIS MUSICA GUITAR A
Ajša Svetlin,
spec, kitare GSM:
041 393 802
Organizira Društvo Magičnost gibanja
VELIKE ZABAVE ZA MALE OTROKE
Vsak mora najti svoj recept za vzgojo otrok
Drago Jerebic je specialist zakonske in družinske terapije in strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina v Celju ter predava na magistrskem programu Zakonske in družinske študije v Ljubljani in Mariboru. Zanimalo nas je, kako razmišlja o današnji družini, odnosih med njenimi člani in o vzgoji otrok, ki se marsikomu zdi težek zalogaj.
Se veliko družin obrne na vaš inštitut ali jih vse preveč obupa nad težavami, s katerimi se soočajo, čemur navadno sledi na primer ločitev zakoncev ali odtujitev otrok in staršev ipd.?
Veliko družin se obrne po pomoč, s tem da imajo največkrat dve vrsti težav: prve se nanašajo na partnerski, druge pa na starševski odnos oz. vedenje otrok. K nam pride v povprečju dve tretjini klientov zaradi partnerskih težav, tretjina pa zaradi starševskih težav. Treba je reči, da partnerske težave skoraj vedno vplivajo tudi na vedenje otrok, včasih je to prej razvidno, včasih kasneje.
Vzgoja otrok se dandanes zdi zelo težko opravilo. Starši ob večjih vzgojnih vprašanjih navadno iščemo odgovore v knjigah in priročnikih, še več pa na raznih internetnih forumih, ki nas samo še dodatno zbegajo. Kakšno je vaše mnenje? Nam knjige in internet res lahko dajo pravi odgovor na naše vprašanje? Bi morali starši več zaupati svoji intuiciji pri vzgoji?
Intuicija in upoštevanje lastnih občutkov, ki jih staršu prebudi otrok, sta glavna vzgojna smerokaza ali naj-
Drago Jerebic (osebni arhiv)
boljši starševski priročnik. Vsak starš bi moral napisati svoj priročnik za vzgojo otrok, ker kar pri sosedih velja, še ni nujno, da bo pri nas funkcioniralo. Še korak dlje lahko gremo, če rečemo, da sta mama in oče nezmotljiva tam, kjer upoštevata lastna občutja in intuicijo in se hkrati na podlagi pogovorov in izmenjave izkušenj in pogledov poenotita in uskladita. Zato dober terapevt ne bo svetoval, temveč starše spodbudil in podpiral pri iskanju lastnih odgovorov. In pri tem lahko pomagajo tudi spletni forumi ali knjige, predvsem pa osveževanje lastne izkušnje, ko si še sam bil otrok.
Veliko staršev danes toži o tem, kako se obnašajo otroci, bodisi malčki bodisi mladostniki. S kakšnimi težavami se navadno soočajo starši, s katerimi prihajate v stik?
Tehnično rečeno sta v družinskem sistemu dva podsistema: partnerski ali starševski in otroški. In prvi ima veliko večjo težo in odgovor-
Dobrodošli v SVETU PRAVLJICE,
ki vam ga pričarajo EKO otroška igrala in ostala oprema podjetja EPETIC1UN proizvajalca EIBE.
Igrala zadovoljujejo najvišje zahteve in ustrezajo najvišji kakovosti ter standardom, ki so danes nujno potrebna pri opremi igrač. Izdelana so v živahnih in svežih barvah, iz ekoloških materialov, zagotavljajo zadostno stabilnost in preprečujejo vandalizem. Uresničite svoje zamisli, uredite igrišče čim bolj varno, pričarajte otrokom na si/ojih igriščih pravljico, hkrati pa jim ponudite čim več raznolike zabave z igrali EIBE.
EPETICUM d.o.o. laško ÇTp
www.eibe.net Kontakt: Irena Zdolšek telefon: 051-427-860
ëlbe
nost za vzdušje v družini. Zato je bolj pravilno, če otrok reče »starši so nam pokvarili dopust«, kot pa če starši rečejo »otroci so nam pokvarili dopust«, ker otroci te moči praviloma nimajo. Oni zgolj na malo »nenavaden« način izražajo nekaj, v čemer jih nismo še slišali in razumeli in samo želijo, da jih znamo animirati in pomiriti. Primer: ko je starša ob otroku strah zaradi neprevidne vožnje s kolesom, najbrž pomeni, da še otrok ni dovolj udomačen s tem strahom in ga bo treba opozarjati in seznanjati z nevarnostmi. Ali pa ko starš čuti, da ga je otrok prizadel, pomeni, da je neka prizadetost bila prej že v otroku, ki pa jo je na neprimeren način posredoval mami in bo treba spregovoriti o tem (ne samo o neprimernem obnašanju). Podobno je glede jeze, žalosti, obupa ... Veščine, kako »prevajati« otroška sporočila in vedenja, obravnavamo na starševskih delavnicah.
V naši družbi dosti govorimo o tem, kako nam vsem primanjkuje časa. Se to odraža tudi pri otrocih? Je lahko »grdo« obnašanje samo način, kako otroci odreagirajo, kadar starši ne najdejo dovolj časa zanje?
Kaj naredi žena, če si mož ne vzame dovolj časa za njo? Se grdo obnaša, če se šalim. Ko pa niti tega več ne počne, pa lahko pomeni, da je obupala, se vdala oz. otopela. Podobno je pri otrocih, najstnikih, če jim kaj ne ustreza, se jezijo, ko pa obupajo, da bi jih starši slišali ali razumeli, posebej očetje, pa lahko posežejo po zasvojitvenih substancah ali zasvojitvenih vedenjih.
Kaj svetujete današnjim novodobnim družinam? Kako si organizirati življenje, da bodo vsi družinski člani optimalno zadovoljni? Je recept preprost - enostavno vzeti si več časa?
Se popolnoma strinjam z vami. Američani pravijo, da kar (ali kogar) imaš rad, da si boš za to vzel čas, prostor in denar. Ko je fant zaljubljen v punco, bo že našel čas za njo, prostor v svojem srcu in denar, da jo bo peljal v kino, ker mu ona ogromno pomeni. Problem je, če se te prioritete čez čas spremenijo.
NP
Novo v letu 2012 -Aquajungle 2!
Doživite nepozabno družinsko pustolovščino v Aqualuni, kjer je otrokom poleg številnih vodnih atrakcij, toboganov in bazenčkov ter raznolikih otroških animacij na ogled postavljeno kar 100 živali v naravni velikosti - od slona do žirafe, tigra, opic, kač, krokodila, povodnega konja in zebre!
Letos še bolj nora zabava - Aquajungle 2!
Za aktivno in prosto raziskovanje v zabavnem okolju, ki vabi k naravni radovednosti in želji po učenju, letos namenjamo novo otroško vodno zabavišče - AQUAJUNGLE 2, ki bo obsegalo kar 550 m2 površin.
Zajema 4 stolpe, ki so tematsko obarvani kot safari kolibe s palmami. Vključenih je preko 70 efektov in dodatkov, ki spodbujajo interaktivno igro - manjša prekucna vedra, vodne pištole, vodni stožci, plezalne mreže, viseči mostovi, vodni izbruhi vsepovsod. Na vrhu strukture je prekucno vedro, iz katerega se vsaki dve minuti prelije velika količina vode, in pa seveda štirje različni tobogani. Povečali smo tudi prostor za ležalne površine okoli otroških bazenov ter razširili teraso obstoječega Safari bara, da bodo starši s terase nemoteno opazovali svoje otroke pri igri.
Hej, stari. Letos bo še bolj nor safari! Vse od maja pa do konca septembra!
PRAZNUJ ROJSTNI DAN V MBePULAŠKO

fej
ileiz Pa n
rivnosti starodavne preteklosti, fos-anonskega morja in odkrj, kaj skriva muzejska zakladnica!
Informacje: TIC Laško, 03 733 89 50, tic@stik-!asko .si, www.stik-lasko.si

Pobarvanka Sladoledna stojnica
Pobarvaj me in prejmi darilo!
Pobarvaj sličico in jo v kuverti pošlji na naslov Novi tednik in Radio Celje, Za otroško zabavo, Prešernova 19, 3000 Celje. Prvim trem bomo podarili knjigo Mile Pavićević Ledena deklica in druge pravljice. Pohiti, a ne pozabi pripisati svojih podatkov, da ti lahko darilo pošljemo po pošti!
IME:
PRIIMEK: NASLOV:
Za o+rofce-
fee- çmo pripravili pcçbro poletno do^ajamc-:—«^v
Otroške ustvarjalne delavnice v Ponirkovem info centru pri ribniku Vrbje
vsako soboto in nedeljo v popoldanskem času
Rojstnodnevne super otroške zabave pri ribniku Vrbje in v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. K7|
V vročih poletnih dneh prija sladoled. Namesto, da ga pojeste kar tako, mimogrede, naredite iz tega dogodek, ki bo na kožo pisan zlasti otrokom. Postavite sladoledno stojnico, pri kateri si bodo otroci naredili sladoled po svojem okusu. Če je vreme prijetno, postavite sladoledno stojnico (brez pomote, v mislih imamo zgolj navadno mizo) zunaj, na vrtu. Potrebujete vsaj tri vrste sladoleda (ne pozabite na obvezna čokolado in vanilijo),
čokoladne in barvne mrvice, različne vrste preliva (čokoladni, karamelni, višnjev ...), stepeno smetano, oreščke, kot so zmleti lešniki, mandeljni, sveže sadje, kot so banane, jagode, češnje ... Naredite si sladoled po svojem okusu in pri tem uporabite svojo domišljijo ter dober tek.
Velja upoštevati: Če imate v gosteh več otrok, se pri njihovih starših pozanimajte, ali morda trpijo za laktozno intoleranco.
Gremo pogledat na vrt, kaj delata miška in krt
Miška po vrtu drobenclja, krt zemljo ravna ... Tako govori prstna igra, ki jo imajo najmlajši zelo radi. A kako pogosto se na vrt odpravite s svojim malčkom? Poglejte na vrt iz otroške perspektive ... Vrt lahko predstavlja čudovito otroško igrišče, na katerem otroci spoznavajo raznolike vrste zelenjave, način pridelave le-te, pa tudi pisano paleto živalic, ki prebivajo na vrtu. Na vrtu bodo spoznali osnovne zakonitosti živega sveta ter spoznali, da zelenjava, ki jo jemo za kosilo in ki je tako zelo zdrava, zraste iz zemlje. Da je solato treba najprej posejati, jagodo pa pojesti šele takrat, ko je lepe rdeče barve. Na vrtu bomo srečali marsikatero žival, tudi tisto, ki nam morda ni najbolj pri srcu. Ne pozabimo, da se strah in gnus do živali v veliki večini primerov prenaša s staršev na otroke, zato o živalih, ki nam niso všeč, ne
govorimo, da so grde. Raje na zanimiv način otroku razložimo, kakšna je njihova vloga v svetu, ki nas obdaja. Deževnik rahlja zemljo, krastača se prehranjuje s polži in nam tako rešuje pridelek .
Otroška zelenjavna gredica
Za še večjo povezanost otroka z naravo mu pripravite zelenjavno gredico in skupaj z njim vanjo posejte ali posadite otroku ljube vrste sadja in zelenjave. Otroci se bodo že v zgodnjem obdobju seznanili z nego rastlin. Seveda pa je obvezna vrtnarska oprema na otroški gredici tudi majhna vrtna zalivalka ali po domače kanglica. Z njo bo otrok zalival jagode, da bodo hitro dozorele, korenček, da bo čim hitreje postal debel in rožice, da se bodo na njih lahko pasle čebele ter za nas nabirale med.
SflFllš
Jezdenje ponijev pri ribniku Vrbje
v mesecu juniju in septembru
P/telite, zabavno bol
Informacije: TIC Žalec
Slandrov trg 25, Žalec 03 710 04 34
zkst.tic@siol.net; www.zkst-zalec.si
4
BraniborClub
Stanetova ulica 27, 3000 celje www.branibor.si
Vsako soboto med 10. in 12. uro
PRAVLJIČNE
USTVARJALNICE
doživetje v srcu Celja
^fek
VELIKE ZABAVE ZA MALE OTROKE
PRAZNUJE VAŠ OTROK ROJSTNI DAN, GOD ALI DRUG VESEL DOGODEK?
Za vsa praznovanja in posebne vesele dogodke smo pripravili ponudbo čarobnih tort. Narejene so po željah otrok, ki se pogosto poistovetijo z različnimi risanimi junaki. In prav ti krasijo naše torte, ki otroke povsem očarajo. Najboljše paje, da figurice na torti otroku ostanejo za spomin. Izbirate lahko med naslednjimi junaki: Smrkci, Bakugani, Winxi, Hello Kitty ...
Vsako slaščico bomo naredili po vaših željah. Nadev lahko izbirate med okusi naše standardne ponudbe.
Torto lahko razdelite na 16 slastnih kos Cena sladke fantazije je 47,50 €.
BAKUGANI
HELLO KITTY
muffini POŠASTKE 6 barv: rdeča, modra, rumena, oranžna, rjava in bela
SMRKCI
Na tematskih tortah BAKUGANI je v standardni ponudbi ena figurica, na tortah W1NX, SMRKCI in HELLO KITTY pa dve.
Cena ene POŠASTKE (muffina) paje le 2,60€.
STARŠI, PRIPELJITE SVOJE MALČKE V NAŠ OTROŠKI KOTIČEK, KJER SE BODO V P1CKOV1 DRUŽBI DOBRO POČUTILI, SE IGRALI IN USTVARJALI, MEDTEM, KO BOSTE VI UŽIVALI OB NAŠI PESTRI KULINARIČNI PONUDBI.

VHOD Z LETNEGA VRTA
Torta nutella za sladokusce
Potrebujemo: 6 jajc, 12 dag sladkorja, 18 dag moke, pecilni prašek, vanilijev sladkor, 4 do 5 žlic nutelle. Nadev: 0,5 l sladke smetane, 5 žlic nutelle.
Priprava: Ločimo rumenjake in beljake. Rumenjake in 1/2 sladkorja penasto vmešamo. Beljake z drugo polovico sladkorja stolčemo v trd sneg. V rumenjake vmešamo nutello, dodamo 1/3 snega in postopoma moko, zmešano s pecilnim praškom, nato dodamo preostali sneg in narahlo pomešamo vse skupaj.
Pečemo pri 180 stopinj C približno 30 min. Ko je biskvit pečen in ohlajen, ga razrežemo na 3 plasti.
Stepemo smetano in dodamo nutello. Vsako plast navlažimo z mešanico vode in mleka, ki jima dodamo sladkor z okusom ruma in vanilij, nato nanesemo na vsako plast 1/3 kreme. Torto lahko okrasimo s smetano in figuricami, ki smo jih kupili v trgovini, kjer lahko dobimo tudi čokoladne črke in številke. Tako se rešimo nepotrebnega strahu, kako bo izgledalo, kako bo uspelo in tudi nekaj časa prihranimo.
KDAJ? V vseh letnih časih, 365 dni v letu! KJE? V naravi in ob ognjišču!
TEMATIKE ? Zelo drugačno izvirne:
Zabava postavljena na glavo, Sladko druženje z Jankom in Metko, Šivalnica v hiši Muce Copatarice,Taborniška, Smrkastična!, Eksperimentalnice prof. Baltazarja, Pri Sneguljčici in palčku, Roza zabava za male in velike princese ...
INFO: www.eventboca.si tel: 031 751 780
Zelen'dol ob Šmartinsbem jezeru
Jogurtov napitek z malinami
Potrebujemo: 0,5 l tekočega jogurta, 200 g svežih malin, 1 jušno žlico tekočega medu. Zmešamo in popijemo! Zelo osvežilno in primerno za vroče dni.
-L	>Jr NAJVEČJA IZBIRA
LEGO KOCK,
TRGOVINE ÛOBfUH I6RAJ |_^ENEMGRAČE Ljubljanska 10, Celje V 064-138 001	Fb: Rega Kvak Trgovine
Bananine lučke
Potrebujemo: 3 večje banane, 100 g čokoladne kuver-ture za preliv, 10 dag masla, mleti lešniki, mandlji, kokos, lesene paličice (Uporabite lahko tudi plastične vilice, ki jim odrežete roglje.)
Priprava: Banane olupimo in prerežemo na pol. Vanje zapičimo paličice ter jih položimo na trdno podlago. Damo v zamrzovalnik. Čokoladno kuverturo in maslo stopimo na vodni kopeli, ob tem nenehno mešamo. Zmr-znjenebananepomočimov stopljeno čokolado, po želji lahko posipamo z oreščki, kokosom, mrvicami ... Damo nazajvzamrzovalnik, pri čemer je dobro, da jih postavimo v stoječ položaj.
Eh^qnizimnp
*uper n^tno&ievra? »bPvef
... v Citycentm Celje, na ribniku Vrbje, v Etomuzeju, na Celjski koci ... "
Vabljenim mfvarjabilcel
^V Cltgcejftr«* Celje
Pvcudjicna ma, mafka nedelja, od 11:00 da 12.-00
m »rwnlberj«
Pridruži *e KUL počitnic** V Tm
Povzročitelj tragedije v hišnem priporu
Sodna preiskava o nesreči v Medlogu - Povzročitelj že stari znanec policije?
42-letni Dragan Ž. z območja Žalca, ki je sredi maja v Medlogu pijan povzročil hudo nesrečo, v kateri je umrla 44-letna Marija Škru-bej s Tabora, njena 20-letna hčerka pa je nesrečo preživela z izjemno hudimi poškodbami, je v hišnem priporu. Čeprav je celjsko okrožno tožilstvo zanj zahtevalo pripor v celjskih zaporih, preiskovalni sodnik zahtevi ni ugodil. 42-letnik tako pripor preživlja kar doma. Ali se hišnega pripora drži, morajo preverjati policisti.
V tem času na celjskem sodišču že poteka sodna preiskava, ki se je - glede na podobne primere cestnih tragedij - začela dokaj hitro. 42-letnik je bil zaslišan že minuli teden, ta teden naj bi na sodišču zaslišali priče, toda to je le sodna preiskava, ki ni javna, saj to še ni sojenje. A se bo to najverjetneje začelo že letos. Grozi mu
do 12 let zapora, saj je vozil prehitro, v napačno smer in z visoko stopnjo alkohola v krvi. Policisti naj bi izključili možnost, da je povzročitelj vozil hitro in v napačno smer zaradi stave, je pa res, da je v tragedijo poleg njega vpleten še njegov sopotnik, ki je s kraja nesreče pobegnil, a so ga policisti takoj po nesreči izsledili. Naj spomnimo, da je 44-letnica umrla zaradi silovitega trčenja in potiskanja vozila še nekaj metrov od mesta trčenja, kjer je nato vozilo še zagorelo. 20-letno dekle naj bi bilo še vedno v bolnišnici, posledice nesreče pijanega povzročitelja bo nosilo vse življenje, saj so poškodbe nepopravljive.
Že lani 18 kazenskih točk
To, da so celjski tožilci za 42-letnika predlagali pripor, je dokaj zgovoren podatek.
Do zdaj je bil na Celjskem zaradi povzročitve prometne nesreče v priporu le povzročitelj tragedije na avtocesti pri Ljubečni Vasja Niegelhel. Pijan je z avtomobilom trčil v avtobus, v katerem je bilo v nesreči poškodovanih več kot 10 deklet, eno dekle pa je umrlo. Niegelhel je bil v priporu vse do začetka sojenja, v katerem so mu izrekli sedemletno zaporno kazen.
Še en pijanec povzročil smrt
O podobnem primeru večkratnega kršitelja, ki se bo zagotovo znašel za zapahi, je policija poročala le nekaj dni po tragediji v Medlogu. V soboto, 19. maja, je zaradi 31-letnega pijanega voznika umrl 33-letni kolesar.
Nesreča se je zgodila izven Mozirja, kjer je kolesar vozil po pravilih. 31-letnik je nenadoma z avtomobilom s preveliko hitrostjo prihrumel v blagi levi ovinek, zapeljal s ceste in trčil v obcestno ograjo. Od tam ga je odbilo na drugo stran vozi-
Vsak pravnik namreč ve, da mora za pripor obstajati razlog. To so lahko begosu-mnost, nevarnost uničenja dokazov ter ponovitvena nevarnost. In ravno slednja naj bi bila pomembna pri primeru Medlog. Nadalje ravno ta kaže na to, da je moral že v preteklosti storiti kakšen hud cestni prekršek, kot ga je storil v Medlogu, ali si je kazenske točke nabiral z več prekrški. Drugače ne bi šlo za ponovitveno nevarnost. Krožile so tudi neuradne informacije, da naj bi isti povzročitelj že enkrat ostal oziroma skoraj ostal brez vozniškega dovoljenja. Neuradni podatki so postali uradni z odgovorom Okrajnega sodišča v Žalcu na naše vprašanje: »Sodišče po vpogledu v evidenco kazenskih točk ugotavlja, da je bilo decembra 2011 Draganu Ž. pri tukajšnjem sodišču izrečeno prenehanje veljavno-
Nesreča se je zgodila v Medlogu, kjer je 42-letnik pred semaforiziranim križiščem zapeljal na nasprotni vozni pas. Neuradno naj bi se mu zaradi hitre vožnje že pred tem križiščem izognilo kar nekaj voznikov. Ali je to res, bo znano v času sojenja, v katerem bodo te voznike, v kolikor so jih izsledili, tudi zaslišali
Povzročitelja bi morali k preiskovalnemu sodniku odpeljati že pred tedni, a se je kar nekaj časa zdravil v celjski bolnišnici. Pravzaprav bi moral k sodniku na dan, ko naj bi ga odpustili iz bolniške nege, vendar mu menda slabo zdravstveno stanje tega ni tega dopuščalo.
sti vozniškega dovoljenja s pogojno odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za dobo 15 mesecev.« Torej je moral vendarle storiti nekaj, zaradi česar je dobil takšen seštevek kazenskih točk, da ne bi smel več voziti. Vendar mu slovenska zakonodaja omogoča, da lahko - čeprav zaradi kršitve doseže 18 kazenskih točk - na sodišče pošlje vlogo za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče mu je vlogo odobrilo, verjetno naložilo tudi opravljanje vadbe varne vožnje, izobraževalne, psihosocialno delavnice ali zdravljenje. Vse to bi moral opraviti v teh 15 mesecih in nato sodišču predložiti dokaz o tem. Kaj od tega je morda že opravil, ni znano.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (PGE Celje)
Posledice vožnje pijanega povzročitelja.
Milo sodišče
Do zdaj je bila praksa nekaterih sodnikov, da so hudim kršiteljem, ki so dobili 18 kazenskih točk, kar je pomenilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kazen omilili tako, da je voznik dobil 17 kazenskih točk, vozniško dovoljenje pa je obdržal. Drugače povedano to pomeni, da je kršitelj dobil še eno priložnost.
Lani spremenjeni Zakon o prekrških okoliščine prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ureja na novo, zato takih možnosti kot prej sodišče nima več. Zdaj lahko prenehanje veljavnosti le odloži, v tem času pa mora kršitelj opraviti določene naloge, ki naj bi ga izučile, da kršitev cestnih predpisov lahko pomeni povzročitev smrti ostalih udeležencev v prometu.
šča, kjer je čelno in silovito trčil v kolesarja. Kljub takojšnji pomoči hudo poškodovanemu kolesarju, je ta kasneje v celjski bolnišnici umrl. Pijan povzročitelj nesreče naj bi bil mozirskim policistom zaradi hudih cestnih kršitev v preteklosti že znan. Pred časom so ga ovadili tudi zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, kar pomeni, da je oviral pri delu policista. Tudi takoj po nesreči, ki jo je povzročil, naj bi ga morali miriti, ker naj bi zmerjal preiskovalce. SŠol
Ne prezrite v torkovi številki Novega tednika 12. junija
Šestindvajsetletnega »novorojenčka« Iztoka Mikulana iz Podčetrtka je jezikoslovje popeljalo po Evropi
Franc Feldin je dejanje priznal in ve, da si je kazen zaslužil.
Za zapahe za osem let in pol
Franc Feldin si je kazen prislužil za umor partnerke
Tragedija se je zgodila lani avgusta v počitniški hišici nad Dramljami. Franc Feldin je z avtomatsko puško kalašnikov ustrelil svojo partnerko, ki je takoj umrla. Zatem je poskušal življenje vzeti še sebi.
Feldinu so sodili zaradi uboja in nedovoljenega posedovanja strelnega orožja, v zaporu pa bo moral preži-
veti osem let in pol. V svojem zadnjem zagovoru v torek je dejal, da se je s partnerko dobro razumel in da ne ve, kaj ga je popadlo usodnega dne. Povedal je tudi, da dejanje obžaluje in da se zaveda, da mora biti zanj kaznovan. Najvišja zagrožena kazen za tovrstno kaznivo dejanje je 15 let zapora, a je sodišče izreklo nižjo kazen, saj
je upoštevalo olajševalne okoliščine - da je Feldin dejanje storil v afektu, ob bistveno zmanjšani prištev-nosti, da je dejanje priznal, da ga obžaluje in da pred tem še nikoli ni bil kaznovan. Tožilstvo je za 55-le-tnika sicer zahtevalo deset let in pol zapora. Sodba še ni pravnomočna.
AD
RADIO, Ki GA BERETE
SOBOTA, 9. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 10. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Florijan Cveto Erjavec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 11. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Florijan Cveto Erjavec, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 12. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 13. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
ČETRTEK, 14. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 15. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.25 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
PREDSTAVLJAMO TONSKE TEHNIKE RADIA CELJE
Tadej Kupec
Najmlajši stari maček
Tadej Kupec je že v osnovni šoli točno vedel, da ga zanima radio. Le da ni točno vedel, kam naj se obrne. Svetovali so mu elektrotehniko, kar se je v tistem trenutku zdelo dovolj dober približek. Potem so čez dve leti »izumili« medijskega tehnika. »Ne more se ravno vsak pohvaliti s tem, da je bil dve leti prehiter in za to nekaj zamudil,« si je mislil vedno dobrovoljni Šempetran.
A ker je radio ostal njegova velika želja, se je udinjal na različnih komercialnih postajah, opazoval in se učil. Dokler ga niso nekega dne, ker pač ni bilo drugega, pustili samega
z vsemi lučkami, gumbi in stikali. Pred sedmimi leti je prišel na Radio Celje in čeprav je najmlajši med našimi tehniki, je že pravi stari maček. Izkazal se je že tudi v vlogi radijskega voditelja. Ko boste naslednjič v velikem centru v kinu, se spomnite, da vam morda ravno Tadej vrti film, ki ga gledate. Ob tej fil-mofilsko sanjski službi Tadej nad filmi niti ni zelo navdušen. Zato pa radio ostaja njegova druga ljubezen. Če prišepnemo res na tiho in na uho ter vsem oboževalkam v veselje, na pravo še čaka.
StO, foto: SHERPA
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	PAYPHONE - MAROON 5
FEAT. WIZ KHALIFA	(3)
2.	PRIMADONNA - MARINA &
THE DIAMONDS	(4)
3.	SUMMER PARADISE - SIMPLE PLAN FEAT. SEAN PAUL (2)
4.	LET'S GO - CALVIN HARRIS FEAT. NE-YO	(4)
5.	WIDE AWAKE - KATY PERRY (1)
6.	FORGIVE FORGET - CALIGOLA (2)
7.	THE NIGHT OUT - MARTIN SOLVEIG	(6)
8.	FEELS GOOD AT FIRST - TRAIN(6)
9.	MORE THAN THIS - ONE DIRECTION	(3)
10.	EUPHORIA - LOREEN	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	MOJA PESEM - ALYA (3)
2.	SENCA - TINKARA KOVAČ (6)
3.	SONČNA UPRAVA - KINGSTON (4)
4.	KNJIGA BRAZOV - GAL GJURIN (5)
5.	BOMBON - KATARINA MALA (2)
6.	VESELOIGRA - BARNI BAND (1)
7.	ODIDI - NATAŠA	(4)
8.	SLAB SPOMIN - BIG FOOT MAMA	(3)
9.	VIDIM TI V OČEH - ESKOBARS (1)
10.	PRIDI V RING - EVA IN
NIKA PRUSNIK	(2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
PICKING UP THE PIECES -PALOMA FAITH
CHASING THE SUN - THE WANTED
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
VEČ OD LAJFA' - ZLATKO MISEL NATE - SHEEVA
i smo zeleno
karavano
Zeleni val praznuje letos 15 let. Izlet zeliščarjev in ljubiteljev narave pa bo letos deseti po vrsti. Dva jubileja bomo letos okitili z razširjenim izletom.
Najprej bomo obiskali samostansko staro lekarno v Olimju, nato se bomo obrnili proti Savinjski dolini in se najprej ustavili na malici v Petrovčah, kjer bomo gostje pekarne Kuder. Sledila bo pot v vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč v Žalec. Dan bomo preživeli pod Gozdnikom pri lovskem domu, kjer nas bo čakalo druženje z zeliščarko Faniko Burjan. Za dobro razpoloženje bo igral ansambel Ubrane strune. Poskrbeli
bomo za okusno kosilo in se okrog 18. ure vrnili v dolino.
Izžrebani so bili: Milena Kocman, Škofja vas; Franc Marinko, Tevče; Vilma Rojnik, Galicija; Albina Jošt, Celje; Marijana Razboršek, Sp. Rečica; Branka Komerički, Celje; Marija Rožman, Šentvid; Anica Žerak, Zavrh; Franc Majger, Vojnik; Urška Šušterič, Dra-mlje; Terezija Peganc, Laško; Emilija Černič, Lokarje; Pavla Ulaga, Velike Gorelce; Marta Lapornik, Ljubečna; Slava Karlatec, Šempeter; Mira Pre-ložnik, Nova Cerkev; Danica Borovšek, Celje; Marija Arlič, Prekorje; Milena Fluher, Arti-če; Silva Hrastnik, Tevče; Marica Kokot, Šmarje; Vanja Ko-pušar, Šempeter; Marija Pinter, Dobrna; Rok Budrovič, Celje;
Danica Belak, Vojnik; Ana Brinovc; Ljubečna, Jožica Co-kan, Celje; Margareta Paher, Vojnik; Ružica Antolič, Celje; Anica Razpotnik, Šmartno v R. d.; Marija Preložnik, Dra-mlje; Katica Štarkl; Pongrac; Majda Tašner, Celje; Jelka Čepin, Polzela; Gizela Cvetko, Rogaška Slatina; Majda Šketa, Žalec; Ivan Jelen, Ponikva pri Žalcu; Tinka Jazbec, Lesično, Marija Zidanšek, Hotunje; Franc Platovnjak, Jurklošter. Čestitamo!
Avtobus z zeleno karavano bo krenil na pot 16. junija ob
7. uri zjutraj z glavne avtobusne postaje. Obvestilo o izletu boste dobili po pošti.
Na naš naslov je letos prispelo 898 kuponov. Sreča je bila naklonjena štiridesetim, ki sta jih iz velikega kupa izžrebala Janez Tasič in Mateja Podjed. V ozadju tehnik Mitja Tatarevič.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	S TEBOJ - MODRIJANI (6)
2.	ZDRAVICA ZA PRAZNIK - VERA
& ORIGINALI	(5)
3.	POTRKAL SEM NA OKENCE TOK TOK - POET & EUROKVINTET	(2)
4.	LJUBEZEN IN PESEM - SPEV (3)
5.	ZMEŠAN SVET - DONAČKA (1)
PREDLOG ZA LESTVICO
ENKRAT DA, ENKRAT NE - GOLTE
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	MOJ HRIBOVC - TINA DROLE
IN MLADI KORENJAKI	(3)
2.	MARJETICA - ELA & ŠARMERJI(1)
3.	KOŠČEK SANJ - NARCIS	(5)
4.	POET LJUBEZNI - SLAVČEK	(2)
5.	KO PADE MRAK - POGLED	(4)
PREDLOG ZA LESTVICO
CELA ULICA NORI - ERAZEM
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.

ail .
www.radiocelje.com
□tim je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakina ret po kvari, in takrat se počinimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje tii dohiii nekoga, ki nam bi £nal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obna vi jati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zam vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naSi mojstri.
Trenutno sn na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste rudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k Se bo) iS i obveščenosti in predstavili svojo ponudho na naSih straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse. kar morate storiti, je. da pokličete U31 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali Se bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
P.S. English Gnlg
Instrukcije ANGLEŠKEGA jezika za osnovne in srednje šole
Nin A
031 89S819 info@h-it.si
VZDRŽEVALNA OEU^AnMUE KOPALNIC MARJAN PEKOSAK S.P., STOPiE 11.3131 GROBELNO
GSM: 041/577-336,
MAIL: msrjïn.pehuHk a jmîil.wm
Keramičsriks dels .vodovodna iosulwja .menjiyj radisTorjev, manjû ïidjrslu (kLa, eleftro I in wayzdiievalnadek Kr adaptacije kopalnic Izdelovanje mozaikov, bsndur. brušenje nizko stenske obrob, izdelava talnega gretja v starejših kopalnicah in talnih kadi s kanaleia.
rr
HAH" SE PRIPOROČAM D1
ELEKTRO STORITVE
Boris KROFLIČ S.p.
Vrhe 15,3221 Teharje
Te),: 041 370 240
e-mail: kroflic.boris@gmail.com splet: www.elektrokroflic.si I
PE Celje
CELE IA PARK Aškerčeva u lies 14 3000 Celje
PE Velenje
Šaleška 2a 3320 Velenje
I Knviousla. uHcs 4i 3C00 CetiE I Tel 03/491-44-ttJ; Gsm.tt51/S254I6.
»auelBiWa '■'jlnelEšlriDnita DSD Diagnoza
f.1onaî-a vleCJiLli kijuV Oafjnsko centrai isVIspania ParkBEiwnrii
.YdntaïainsaMis greJnihnaprai1 ïbcrspartis." (U oteto Servis kUmc
Hitri servis mala. UipaSr; sisOre tea Ifince za motom? kolesa
03 4900303 » ; 0Ï 62 00 718
FRENKE
pfodqjd, nmrtaža.	^
Hur£K Francs.p.	-S^onodb
Crâna Kwdra iS, 3230 Sentjuc	. plfHjilja
GSM: (Ml 7J793S	- montaia e-mail: frenk.nuiKk@gntail.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
ptfi
■ toplotne črpalk»
-	kolektorjl
-	bojlerjl
-	kopüniüti oprema ■ unacIJtalKtoieiili sistemov - dimniki
SALON KERAMIKE V CEUU
www .tap lu c) r a Bist, s I
*	Vt>liho * Irisa KOPALNIŠKE tli ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE
■ Sanitarne ARMATURE
*	KOPALNIŠKO pohisivo
Kidričeva cesta 6, Celje Tel:03 4SI 22 11,041659 547
NOVO! POPRAVILO VETR06RANSKIH STEKEL SERVIS VSEH ZNAMK VOZIL
KA VSE STORITVE m^pBustZAVSEDMKOJEH« ' KIA MOTORS avtO )hiša skorjanec
TfetanrrDJunirfM"	*
Mariborska 11S,Celje. 03/42608 B4, 031 609416
INSTALACIJE VERHOVŠEK
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPEUAV TIS 5ANAQJA KOPALNIC
Prožlcistta 3Vd. Štore, gsm: IM I S82 907
Maiio Kukovi« 4 D HlTfrO,	K V A k I T£T M Û IM UfittühO!
^i™ ,Dr&*:CÎ 5140311	r^ltti «^^RAÜbMÜ tm^ZZi
<J5m: 041 743 094	[»atMe »Wie ï namtmhj rlMš™ fHdîâuiljmr
e-mail: mariaJuifcùïic^Slal.ittt	biivjmr jniitoVierljslit, una* inLi-gnfm,
ipl«: http://www.5irojeptoikd.si	ifnw-subiiw...), IkbHü MjH* t ta™
IIVSTALACIJE JI KI
ogrevanj« Iii vodovod, alternativni viri tgrevanja, toplotne äpalke, talna ogrevanji
Zadobrova 34/a 3211 Škofa vas
GSM: OJ 1-3 2 9-702, E-mail: blisk.instaladje@igmatl.cont
POHIŠTVO
Poslovalnica Celje Mariborska B6JOOQ Celle
tel 03 705 D180
gsm: (Ml J14 5 JI, 9SPÏ 051603 Iel,:0J/î77tTO,6k5:(arS771499 e nail: fcrigit3.buu;.=jnisjieî
taon Butwt if. Vse za streti of
Ftoinradnja in nentaid ÜPiia-kfcjönWi izdetkm in fliîinebitine; PHtimta 7 HfflîlQffi '
www.itreha-metalko.si
U I2MER0 IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE HA GSM 041 622 365
kamnite agregate ! DRENAŽA GROBI NASIPI
>sta na Brdo 5,32jOjenlJui um: 031 30C950
ernalf: teja^nAem^išl.mt
JIMMY
KAMNOLOM HRASTJE
KOB TEÄMOINSTALACUEI M.: 03/71» » 90, gna; HI/*» 7M, f«j 0171» H 91 I Kotwlwnba,	a^iUlHik bn^il. www.kob-hoi.l|-al
LOÜata^
Florata d.o.o.
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41, 3000 Celje GSM; 041 757 879
' poskrbimo za UREDITEV v nie okolice in poslovnih prostorov; * raj a dite v in vzdrževanje; ' veleprodaja in «atapTodajii okrasnih rastlin In cvtcjal
S kartico zvestobe do 7% popusta jtfi
<PTIKN
MARJAN TERŽAN tp
Mariborska 54
p,p 5013, 3102 CELJE
Tel, : 03/491-38-00, Fan: 03/491
CENJENEtTniNKE V OPTIKI THUN VAM HUHMOt
•	STHOKUVH. PRf&I.EDVICA/A CJCAIA
-	KWITETTHSTtKLAm CWVIfUE ZA «OflEKCUSKA OĆALA
•	5raOKDVNl PRE04.ED SU KCHTAKTOE LEĆE
-	KVALITETNE KOKWKTNE LECE . (SSTlL* ZA KQhrjWTtdE LECE
■ SOMĆNA DtUA PBÜHAMH PBCHiU>J«.C£U
. USTÉli HAKiHNl PBKTdfl Z* ST1Uidh£ OPIwE .
36-01
DELOVNI ĆAS; delavniki od S.OO-IB.M. sobota octfl.OtM 2,00
t
ztATAfsrvo TAmen
Rotnjrij Tajt>iek - Kotvšec
JKCm UÎF
jbf lj t/. JđM ena
oj m tt i3 m cSm è m
4Jj/JÄMT	r ' W ■
A air fc..
AfiTIAL d.o.o.
041 826 594
ADAPTACIJE KOPALNIC VODOVODNE INSTALACIJE VSA ZIDARSKA DELA
ARTIAL d.p.o,. Arja vas Oa.	3301 Petrovče
INFORMACIJE
lili lili lili
Naravna zaščita lesa
\
Les je proizvod narave, torej naravni material, ki se že več tisočletij intenzivno uporablja za gradnjo objektov, za njegovo dolgo obstojnost pa je potrebna dobra zaščita.
Danes je les v gradnji, kljub ostalim priročnim in cenovno ugodnim materialom, še vedno cenjen zlasti zaradi svojih pozitivnih lastnosti. Je namreč eden izmed najbolj zdravih gradbenih materialov. Ima kar nekaj pozitivnih lastnosti: zmožnost dihanja, uravnavanje vlage, čiščenje zraka in dobro izo-lativnost.
Ena glavnih lastnosti, ki jih vsebu-i-—ÏS 'es» ie	gradnja hiirejša in
I L suha, kar pomeni, da ni ireba čakati, I/ da se deli objekta sušijo. Les predstavlja ogrodje vsakega zdravega doma. Ravno zaradi tega svojega deleža, ki ga prispeva k ohranjanju zdravega okolja in svoje sposobnosti obnavljanja, je med gradbenimi materiali tudi nesporno najbolj ekološki. Skupaj z ostalimi naravnimi materiali se povezuje v celoto, ki ščiti, ohranja in neguje vaše zdravje. Ker je les organski material, je ■telo izpostavljen tudi lesnim Škodljiv-
cem, med katerimi mu najbolj Škodujejo glive in razni insekti. Vendar pa je potrebno vedeti, da se ti organizmi pojavljajo samo tam, kjer so ustvarjeni za njih primerni pogoji. Zato je zelo pomembno, da les pravočasno ustrezno zaščitimo, Ker vemo, da umetne kemikalije ne pomenijo nič dobrega za naše zdravje, prisegamo in priporočamo naravno zaščito lesa.
Pomembni vsi koraki od sečnje naprej
Kvalitetno in predvsem dolgotrajno zaščito lesa dosežemo s pravilno izbiro, sušenjem, sečnjo in vgradnjo lesa. Po besedah lesarjev lahko veliko naredimo že samo s pravilno izvedbo začetnih korakov, za bolj Izpostavljeno in manj odporno vrsto pa nato uporabimo Še dodatno, globinsko zaščito. Popolnoma neškodljivega kemičnega pripravka za samo zaščito lesa ni, saj vse vsebujejo za človeka bolj ali manj strupene snovi. Zato je priporočljivo, da se kemična zaščita lesa uporabi šele v primeru, ko ni več nobene druge možnosti. Sicer pa lahko sami pripomoremo in že predhodno zagotovimo, da so pravilno izvedeni vsi koraki, od izbire do vgradnje lesa - na ta način bomo dosegli zelo kakovostno naravno in konstrukcijsko zaščito lesa. Na obstojnost lesa vpliva tudi dejstvo, kako les uporabimo. Veliko se lahko naučimo iz same konstrukcije starih lesenih zgradb ali kozolcev. Tam lahko vidimo, da je les odmaknjen od tal, na kamnitih podstavkih, streha ima veliki napušč, kar omogoča odvodnjavanje in preprečuje za s taj a nje vode.
Brez kemikalij
Že naši predniki so iskali načine, kako les ohraniti čim dlje in kako ga naravno zaščititi pred zunanjimi dejavniki in škodljivci. Pri tem so razvili obsežno znanje, Vse se začne že v gozdu, ko je treba izbrati ustrezno lesno vrsto za določen namen. Poleg globinske zaščite s kemikalijami, ki se ji resnično skušajte izogniti in naj bo vaš izhod v sili, se da les preizkušeno tudi naravno zaščititi. Nekaj primerov naravne zaščite za les: Stari Egipčani so za zaščito lesa uporabljali različne anorganske soli. Ta postopek je bil še do pred kratkim aktualen tudi v nekaterih evropskih državah, v Skandinaviji za zaščito lesenih kolib uporabljajo zemeljsko smolo.
Namakanje Jesa v morski vod)
Gre za naravno zaščito lesa pred glivami in in sekti, vendar leta ne zagota vlja dolgotrajne zaščite, ker se kuhinjska sol ne vtre v les in se hitro izpere. Kljub temu ta postopek naravne zaščite lesa še vedno uporabljajo prebivalci Istre in Dalmacije. Takoj ko razžagajo lesen hlod, deske za dober teden dni namočijo v morsko vodo - s tem zmanjšajo možnosti za okužbo lesa med su šenjem. Premazovanje lesa z apnom preprečuje okužbe lesa in njegovo troh nenje.
Obžiganje lesa in zaščita z olji
To je star postopek naravne zaščite lesa. Vinogradniki še danes na tak način obdelajo oporne kole. Spodnji de! kola, ki je v stiku z zemljo, obžgejo, pri čemer pride do rahle suhe destilacije lesa, ob-žgani les pa se prepoji s katranom ter ostalimi razgradnimi snovmi. Okolju prijazna je tudi uporaba flrneža ali lane-nega olja. Firnež preprečuje trohnenje, saj lesu omogoči vodoodpornost. Zelo koristna so tudi eterična olja. ki se ne izpirajo iz lesa, so pa zato občutno predraga za privatno uporabo.
V Sloveniji nekateri še danes les premažejo z odpadnimi motornimi olji, kar pa žal povzroči več škode kot koristi. Namreč odpadno olje se iz lesa izpere in odteče v zemljo ter onesnaži podtalnico. Tudi bistvenega učinka na trajnost lesa ta zaščita nima. PTemazovanje lesa z olji - olivno olje izboljša vodoodpornost lesa, vendar pa je pomanjkljivost te zaščite to, da hkrati olje v les vnaša hra ni la, ki pospešijo razvoj določenih vrst gliv.
Premazovanje lesa z bakrovimi spojinami - najprej so s tem začeli rudarji, ki
so z bakrovimi spojinami zaščitili podzemne tramove.
Previdno pri izbiri zaščite
Pri zaščiti lesa z naravnimi proizvodi moramo biti vsekakor zelo previdni. Se vedno velja za najboljšo naravno zaščito lesa taka konstrukcijska rešitev, ki bo lesu zagotavljala suhe pogoje. Kajti zračno suh les je popolnoma varen pred okužbami z glivami in insekti. Sicer je bolj izjema kot pravilo, a dobro je vedeti tudi to, da utegnejo biti nekatere naravne snovi ob nepravilni uporabi včasih bolj škodljive kakor sintetični izdelki. Vse bolj se okoljevarstva zavedajo tudi izdelovalci barv, smol in ostalih zaščitnih sredstev, zato tudi usmerjajo nekaj svojih programov v okolju prijaznejše barve za les in k manj škodljivim ali neškodljivim zaščitnim premazom. Kaj je na voljo, se je najbolje pozanimati v kateri od specializiranih trgovin. Pomembno je, da se o vseh proizvodih, ki jih nameravate uporabiti, predhodno dobro pozanimate in seznanite o podrobnostih postopka za zaščito lesa. Najbolje bo, če stvar zaupate nekomu, ki je strokovnjak na tem področju, da bo vse iako, kot je treba. Les je material, ki v celotnem ciklusu svojega življenja ne ohranja samo naravo, ampak tudi zdravje ljudi. Zato, če želite izkoristite vse prednosti, ki jih les nudi, zaupajte osebam, ki so strokovnjaki na tem področju. Naj bo vaše bivanje kakovostno in v sožitju z naravo!

CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK
N

MAŠA
Nataša HHbernikt.p. Poslovne enote:
Kilobje-Sencjur-Celje
Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlrcarna-natasa.com
I r: 03 / 57 30 044: 1 lNFO@DOM-STREHA.St:		M: 031 500 420 WWW.DOM-STREHA.SI
	/t	Prodaja in montaža
DO M-STREH A Tkubarjëva 17 3230 Šentjur	L	- lesenih oken
	tm	
	L	
•	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN ' IZOLATORSTVO
•	S TAVBNO KLEPARS TVO	* BREZPLAČEN OGLED
•	TESA RSTVO	IN S VETO VANJE
BRONISLA V CA NŽEK d. o.
Pečovje 19, 3220itore Ul.:03/577-J2-JI fat:03/781 00-49 mobitel: 041/639-837 * RûvSTVQ, K L EPARSTVO e-poita: bronlslav.canzek@t-1 ji
{ff1
mr ^MH ROVSTVO , M L EPARS
NOVO!!
MUškl ÇEft-VK FLffÇCA
m: m m 021
-	PRûOAJA usnjenih, iz&đhv	-
-	fir fuwiiia üvxnji. in fçpmiAie utnjtnik joktn
-	Him> i>i vXMWÛ Mjnvilfi Maâl
-	HirRjJ in. xXïûDNû mrs\Àle i
-	û^ANJF k flftjENje diaîd
PE rJavü Va1, uf M Cflu/inirtUi ff. Cdjc. PE Msrifci-flka Çlf [ruupvti v*jsÄ£ü] I
		
doti	n O f	n a 1
DOMO FINAL
Ivan P.OBACER i.p. ULBretCV Jantarjev lia 12 Vojnik
GSM: 041 756 66ft
lelefon/fax: 03 7S1 2] 72 e-poita: domofnialröt-iii
Z« Vas In Va 4 dura vri i ma:
-tesarstvo
-	krovstvo
■	stavbno kiparstvo
-	montažo Velu* oken
-	Izdelava nidilreikov
■	Izdelava ravnih Ln zelenih streh
Pooblaščeni krovec la krili ne:
GÉRARD. CHE ATON.TQNDACH, BRAMAC, LINDAU. HOSfKRA.TEGQtA, i-METAL ES AL .
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
RAZNOLIKOST OKUSOV
S kuhanjem Urša Drugovičvodja obratovanja Čistilne naprave Celje, resnično nima težav. Domače ali tuje, sladko ali slano, nekaj na hitro ali »slow food«, vse ji gre od rok in v tem neznansko uživa. Mogoče je skrivnost v količini, saj sestavine dodaja tudi po občutku, ali pa preprosto v tem, da se kuhi prepusti. Recepte za bolj posebne, predvsem tuje jedi si poišče tudi na spletu, mogoče pri tem namerno spregleda kakšno sestavino, ki ji ni ljuba, in pripravi jed, ki je bolj okusna kot v restavraciji. Povabljeni se pri njej vedno dobro najedo, preizkusijo tudi kaj novega in z veseljem pridejo spet. Tokrat je z nami delila recepta za okusno juho in ribo. Naj vam uspe in dober tek!
KREMNA KOROMAČEVA JUHA
Sestavine:
2-3 koromači, 1 dl sladke smetane, sol, poper Priprava:
Koromač očistimo in ga grobo narežemo. V manjši lonec damo narezan koromač, prilijemo V* 1 vode, rahlo solimo in popramo, pokrijemo in kuhamo 20 minut. Kuhan koromač s tekočino vred gladko razme-šamo s paličnim mešalnikom. Juho zgostimo s sladko smetano. Za boljši okus lahko tik pred postrežbo po vroči juhi posujemo prepražene mandljeve lističe.
BRANCIN V FOLIJI
Sestavine:
brancin (približno 300-400 g oz. file na osebo}, limona, sol, poper, origano, rožmarin, olivno olje, alufolija
Priprava:
Očiščenega brancina sfiletiramo, in sicer z ostrimo nožem zarežemo za škržnim lokom, vzdolž hrbta in ob repni plavuti. Meso ločimo od hrbtenice in kosti najprej na eni, nato še na drugi strani, da dobimo 2 fileja. Spla-knemo pod hladno vodo in obrišemo do suhega. Pripravimo si dele alufolije, ki naj bodo daljši od ribjih fi-lejev, in nanje nakapljamo olivno olje. File položimo s kožo navzdol, ga rahlo posolimo, popramo, posujemo z origanom in rožmarinom, obložimo z dvema rezinama limone ter pokapljamo z olivnim oljem. Alufolijo dvignemo in ob robih malo zavihamo nazaj in stisnemo skupaj, da dobimo zaprte paketke. Pečemo 12 minut v pečici, ogreti na 220°C. Serviramo s folijo na krožnik; ribo si vsak odvije sam.
Zraven postrežemo blitvo. Blitvine liste cele operemo in narežemo na rezine. Najprej damo kuhat bela stebla, nato dodamo še zelene dele. Pazimo, da je ne prekuhamo. Dobro odcejeno blitvo damo v skledo, dodamo na-sekljan česen in zabelimo z olivnim oljem. Pokrijemo in pustimo 10 minut, da se okusi prepojijo.
NL
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si ^oPRIo^
AHACU
RESTAVRACIJA	0ne™e «m««
r T K	Sobotna ïn nedeljska kosila
K i K i\	Jedi po naročilu - a la carte
em 4a*„ su tonu*, 3U0D eeije	Posebna ponudba
" „	Pizzerija, slaščice In bar
PON-PET od 5:30 do 22:30	p.nc.,„, ... - ,
SOB: od 8:00 do 23 00	^°St0r 23 iaMIUČenC
Ned: od Bron do 22:00	VeHI(0 parklrlSće
DelovrtCis:
PON-PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od 8:00 do 23:00 NED: od 8:00 do 22:00
Gostsee^preno «U*,
täk" Bohorč "
domaČa kuhinja, mauce, PIZZE, kosila au card ceterjhgi Sprejemamo naročita i* većjc uključen« <*uibe'
Sohofd Marjan s.p., Duéarm Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 7S6
K h Krt J/l VIVA OS VtZn FV
VINO@FRESER
ledeno vino PRuDENTia
VINOGRADNIŠTVO FREŠER
FRESERVLADKO, KAlJE 19 2315SMARTN0 NA POHORJU SUJVENUA
i _
VLADKO FREŠER , 040753137
MATJAŽ FREŠER ! 031577980 TEL.: 02 80 34 215
T: 03 /j826^02^1 [G: 031[630 511 Bil: feitiwaclla@etra.ti
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
Pripravljene na poletje z BIONO
Kozmetični salon Biona, ki ga najdete v Celeiaparku v Aškerčevi ulici v Celju, je na tržišču prisoten že več kot 40 let. Njegova lastnica Jelena Založnik, svojim številnim strankam bolj znana kot Lučka, že od začetka svoje poti pri delu v kozmetičnem salonu uporablja 100-odstotno naravno kozmetiko, kar je sicer trend šele zadnjih let. Z izobraževanji v Parizu, Münchnnu, Zagrebu, Opatiji in drugod si je nabrala bogato mero izkušenj, na katerih temelji njeno svetovanje pri uporabi kozmetičnih preparatov za nego obraza in telesa.
Poletje je tik pred vrati. Oblačila postajajo vse krajša in lahkotnejša. Koža se bo končno osvobodila teže oblačil. Pa je vaša koža pripravljena na to? V dolgi zimi se je zagotovo nabralo nekaj maščobnih celic, tudi za nastanek celulita so bili v preteklih mesecih idealni pogoji. V kozmetičnem salonu Biona vam bodo pomagali, da vaša koža zašije v polnem sijaju.
Kaj pa odvečne dlačice? Večina žensk se njihovega odstranjevanja loti samih. Pri tem trpijo bolečine, izgubijo čas, pa še z rezultatom »trpljenja« niso zadovoljne. V Bioni vam odvečne dlačice odstranijo
BIONA
Jelena Založnik, s.p.
CELEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje tel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mail: info@kozmecika-biona.com www.kozmetika-biona.com
Delovni čas:
08.00-16.00 (torek, petek)
12.00 - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek)
sobota po dogovoru
Izletniška kmetija pri Mimik
Domače dobrote
Po naročilu tudi nedeljska kosila
Zaključene družbe
Igrala in ježa s poniji za najmlajše
petek, sobota: 14.00 - 22.00 nedelja: 10.00 - 22.00
Leskovec pri Ljubečni - samo Tel.: 03/54 61 212 in 04
hitro, strokovno in skorajda brez bolečin, in sicer s pripravkom ter po postopku priznanega francoskega podjetja. Svetovna uspešnica je brazilska depilacija, ki poteka brez skoraj vseh bolečin in ki vam jo prav tako opravijo v Bioni. V prihajajočih tednih so celo pripravili posebne cenovno zelo ugodne pakete depilacij.
V Bioni poskrbijo tudi za vaše roke. Po ugodni ceni vam na nohte nanesejo gelni lak, ki zdrži več kot dva tedna.
Lučka in Diana iz kozmetičnega salona Biona pomagata in svetujeta! Če imate težave s kožo in jih sami ne morete rešiti, pišite na info@kozmetika-biona.com. Skupaj boste našli pot do zdrave in sijoče kože.
Srce je bogastvo, ki ga ne kupujemo temveč poklanjamo.
FRIZERSTVO. ^ KLOPČIČ, sp.
1 Dobrova 16, 3000 CELJE
•ŽENSKO, MOŠKO	I GSM 031/371 499
IN OTROŠKO STRIŽENJE '
• PODALJEŠEVANJE LAS. •SVEČANE PRIČESKE
Ili fin ITI	vzorCaste hlačne nogavice r A KIAIvI samostojeće nogavice
1 nUlnlll	samostojeće nogavice
j wffxi m 4sk>	hlačne nogavice proti krčnim žilam
Martina Pinter s p	00k0lenke
GLAVNI TRG 10	stopalke
300D Celje	bombažne nogavice
Tel.: 03/620 7720	nogavice po vašem naročilo
E-pošta: martinapinterpgmail.com Tel.: 03/620 77 20
«©IJMrfiViM*^
Martina Pinter s.p. GLAVNI TRG 10
3000 Celje Tel.: 03/620 77 20
MOVA ZA MOČHe-JŠč-
GLA™,TR<i, Tragvjwa IK.IS
3000 Celje	------
ODPRTO:
Ponedeljek - petek: med 9.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00
M.: 041 941 894; T: (03) 620 98 81 E-mail: iris.tomazin@gmail.com
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Novi delovni časi
Spoštovani uporabniki poštnih storitev, s 1. julijem 2012 bomo spremenili delovne čase na naslednjih poštah.
Delovni čas pošte
3213 Frankolovo, 3222 Dramlje, 3223 Loka pri Žusmu, 3225 Planina pri Sevnici, 3231 Grobelno, 3232 Ponikva, 3253 Pristava pri Mestinju, 3256 Bistrica ob Sotli, 3261 Lesično, 3263 Gorica pri Slivnici, 3303 Gomilsko, 3304 Tabor, 3332 Rečica ob Savinji, 3334 Luče, 3335 Solčava:
od ponedeljka do petka	sobota
8.00-10.30 in 14.30-17.00	9.00-11.00
Delovni čas pošte
3224 Dobje pri Planini, 3341 Šmartno ob Dreti:
ponedeljek, sreda, petek	torek, četrtek	sobota
9.00-11.00	15.00-17.00	8.00-9.00
Delovni čas pošte 3273 Jurklošter:
ponedeljek, sreda, petek	torek, četrtek	sobota
15.00-17.00	9.00-11.00	10.00-11.00
Delovni čas pošte 3262 Prevorje, 3271 Sentrupert:		
ponedeljek, torek, četrtek, petek	sreda	sobota
8.00-10.00	15.00-17.00	ne posluje
Ob nedeljah in praznikih bodo pošte zaprte.
Veselimo se vašega obiska.
KJ POŠTA SLOVENIJE
VOZILA
PRODAm
MOTOR čoper prodam ali menjam za govedo. Telefon 041 794-301. 2204 ŠTIRIKOLESNIK atv 250 ccm, star 3 leta, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 276-086.	2193
OSEBNI avto Ford fiesta 1,3, letnik 1998, prevoženih 99.000 km, lepo ohranjen, ni karamboliran, registriran do septembra, prodam. Telefon 041 980-188.
L 139
RENAULT twingo, letnik 4/2006, srebrna metalik barva, servo volan, klima, ele-ktro paket in električna sončna streha, 1. lastnik samo 56.000 km, prodam. Telefon 031 336-445.	p
STROJI
pRoDAm
CIRKULAR Mio standard, enofazni šrotar, žrmlje in luščilec koruze prodam. Telefon 041 528-376.	2213 ROTACIJSKO kosilnico prodam. Telefon 031 383-162. 2214 KOSILNICO 165, 4 diski, dobro ohranjeno, prodam. Možna menjava za vino. Darko Fužir, telefon 070 712-414. 2215 SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik, pajek na dve vreteni in puhalnik Tajfun na traktorski pogon prodam. Telefon 041 261-676. 2243 KOSILNICO Bcs, širina kose 110, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 540742. 2245
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
NAKLADALKO Sip 16-6, dvovretenski pajek, tračni obračalnik, dosuševalno Vihar, puhalnik Tajfun, s cevmi, vse malo rabljeno, prodam. Telefon (03) 5701-656, 040 691-404. 2264
KUPim
TRAKTOR, prikolico, kosilnico, obračalnik, trosilec, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130.
1341
POSEST
PRODAm
HIŠO z zemljiščem, približno 2 ha ali brez, na lepi, sončni legi, v okolici Mestinja, prodam. Hiša je vseljiva. Informacije po telefonu 031 340-695. 1953 1854 BIVALNI vikend v okolici Planine pri Sevnici in gradbene parcele, 1.000 m2, v okolici Vojnika, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466. 1949

NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
CELJE, Trnovlje. Stanovanjsko hišo (klet, visoko pritličje, nadstropje, mansarda) z garažo in gospodarskim poslopjem, 402 m2 površine, zgrajeno 1960, nova streha in žlebovi 2006, centralno ogrevanje na drva ali kurilno olje (možnost priklopa na plin), elektrika, voda, catv, internet, telefon in pripadajočo 598 m2 parcelo, prodamo. Cena po dogovoru. Dobro vzdrževano, v prijetnem, mirnem okolju. Informacije 040 557-800 ali 031 530-475.	2206
DVE gradbeni parceli na Kalobju pri Šentjurju, velikost 10 arov, vsi komunalni priključki na voljo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 031 782-670.
2246
PARCELO z izdanim gradbenim dovoljenjem za vikend, v Bovšah pri Ljubečni, prodam. Telefon 041 709-684. 2255 FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 85.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
mmm
i astrologlnja!
0906430
mmm
sastrologinjai
jasnovidnost I_
iBIOTEBAPnifiMMI
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
A'il'HIM
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

Do 36 mesecev na osnovi OD, pokoji i ne §
PE CELJE, Ul. XIV. dhriiqa 14,	S
03/4257000	*
PE MARIBOR, Partizanska 3-5,	§
02/2341000	£
Staneta Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27,1000 Ljubljana
STANOVANJSKO hišo v bližini Žalca ugodno prodam. Informacije po telefonu 041 463-048.	p
ODDAm
V MIRNEM, čudovitem zalivu Slivniškega jezera, tik ob obali, dajemo v najem dvostanovanjsko hišo. Preživite poceni poletne počitnice v bližini svojega doma. V jezeru lahko lovite ribe in izvajate vodne športe. Na voljo so še parkirni prostor, počitniške prikolice in avtodomi. RTG, Slivniško jezero, d. o. o., telefon 031 641-814. 1994 PRENOČIŠČA nudimo. V najem dajemo velik, pokrit piknik prostor. Franc Lešnik, Hramše 24, Dobrna, telefon 5778-415.
2153
VEČ pisarn različnih velikosti, v Celju, Bežigrajska cesta 9, nasproti City centra in skladiščne prostore v Celju, Gaji 1, oddamo v najem. Informacije po telefonu 041 441-100.	n
VSAK ČETRTEK ob 12-15
STANOVANJE
PRODAM
STANOVANJE, dvosobno, v centru Prebolda, letnik 1961, velikost 46 m2, zelo lepo ohranjeno, urejen, 9-stanovanjski blok in okolica, ugodno prodam. Telefon 031 853-107.	2122 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m2, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 69.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ODDAM
APARTMA na otoku Vir za 4 osebe oziroma po dogovoru ugodno oddam. Telefon 041 223-263.	2011
APARTMAJE v Biogradu na moru zelo ugodno oddam. Cena po dogovoru. Telefon 00385 98162-21048.	p
V	CELJU oddam v najem opremljeno enosobno stanovanje. Informacije po telefonu 031 208-006. 2218
V	PIRANU oddam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2244
AKUSTIKA
PRODAM
PRODAM
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03) 5472-070, 041-763-800. p PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, domača krma, dostava, možni očiščeni odojki, polovice, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476 .	2089
TELIČKO simentalko, staro en mesec, prodam. Telefon 031 383-162. 2214 TELIČKO simentalko, staro 2 tedna, prodam. Telefon 031 840-282. 2200 TELIČKO simentalko, težko 145 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 296-033.	2211
TELIČKO simentalko, 250 kg, pašno, prodam. Telefon 031 819-564. 2204 KRAVO simentalko, staro 10 let, brejo 3 mesece, prodam. Telefon 041 222762.	2222 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam za 400 EUR. Telefon 041 259646. 2223 TRI prašiče, težke od 120 do 150 kg, kr-mljene s peso, krompirjem, koruzo in deteljo, ugodno prodam. Telefon 041 833-765. 2225 KOBILO križanko, črno belo, staro 8 let, zelo lepo, prodam za 850 EUR. Telefon 031 705-771. 2228 DVE telici simentalki, 330 in 200 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 2253 PRAŠIČA, črnega vietnamca, težkega približno 35 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo ali kot hišni ljubljenec, prodam. Telefon (03) 5826-506, Hilda. 2263
KUPIM
KLAVIRSKO harmoniko Melodija, 96-ba-sno, malo rabljeno in satelitsko anteno Euro sat, kompletno, ugodno prodam. Telefon 070 269-302. 2212 ZELO malo rabljen MPEG 4 prodam za 35 EUR. Zraven podarim barvni TV Evelux Gorenje in monitor, oboje brezhibno. Telefon 070 212-772. 2220 DIATONIČNO harmoniko Ce, F, Be, staro osem let, z dodatnimi gumbi, prodam za 1.500 EUR. Telefon (03) 5774-004, 031 267-910.	2221
NOVO diatonično harmoniko, uglasitev Be, Es, As, 3 dodatni gumbi, prodam. Telefon 031 485-488. 2249
Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v najlepšem mesecu maju nemočno, za vedno si zaspal.
ZAHVALA
V četrtek, 28. maja 2012, smo z bolečino v srcu k zadnjemu počitku na pokopališču v Šempetru pospremili našega dragega moža, očeta, dedija in pradedija
ALOJZA RIZMALA
upokojenega splošnega zdravnika iz Šempetra
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena ustna in pisna sožalja ter
darovano cvetje, sveče in svete maše. Prisrčna hvala gospodu župniku Mirku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Ropotar za ganljive besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
OSTALO
KUPIM
PRODAM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 575 TELICE in krave za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 2185 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
PRODAM
VINO cviček prodam, ugodna cena, možna dostava. Telefon 031 627-675. p DOMAČE žganje prodam. Telefon 031 638-934.	2207
SENO v kockah prodam. Telefon 031 276086.	2193 KORUZO v zrnju prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 876-978, 041 708-154.
p
DOMAČO sušeno koruzo prodam. Silvo Peček, Završe 21, Grobelno, telefon 041 261-676.	2243
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
STAREJŠI poslovni objekt s stanovanjem in firmo v mirovanju ugodno prodam najboljšemu ponudniku. Ugodno prodam vrstno hišo z gospodarskim poslopjem, kompletno obnovljeno, volvo V 50 2,4 i, letnik 2004 in volvo v 70 2,4 d, letnik 2003, vse okolica Laškega, v bližini laškim term. Telefon 0049 17032-02454, 031 423-043. 2101 SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 822-890. p VIKEND za bivanje, na relaciji Celje-Laško in nakladalko Sip 17, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722. 2174 POČITNIŠKO prikolico Adria forma 500, letnik 1991, 5 ležišč, dva prostora, wc, klima - kuhinja v predprostoru, pavšal, v ac Lucija Portorož, prodam. Telefon 031 348-293, 070-297-748.
2184
PRIKOLICO za manjši traktor in alu platišča, 17 col, 5 * 112, prodam. Telefon 041 528-376.	2213
MASIVNA lesena garažna vrata, krila, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 272-778.	2224
ŽENSKO kolo, zelo ohranjeno, prodam.
Telefon 031 587-610. 2226 SUHE hrastove »fosne« prodam. Telefon 031 709-751.	2233
VOZIČEK Easywalker duo, za dvojčke, kompleten, globoke košare in športni del, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 336-445.	p
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
KUPON ZA
10%
POPUST
S tem kuponom lahko uveljavljate 10% popust pri plačilu z gotovino ob nakupu izdelkov v trgovini Lesoteka. Popusti se med seboj ne seštevajo. Kupon je vnovčljiv do 31.12.2012.
LEŠO TEKA
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in sorodnika
STANKA SVENŠKA
iz Osence pri Celju (1942 - 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovašča-nom in znancem za denarno pomoč ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se v trenutku žalosti zgrnili okoli nas, nam vsestransko pomagali, z nami delili bridko bolečino in izrekli sožalja. Hvala dr. Rajt-majerju za dolgoletno zdravljenje in intervencijski ekipi ZD Celje. Hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za pogreb in sveto mašo, Janiju za poslovilne besede, oktetu MPZ Zagrad in cerkvenim pevcem za
odpete pesmi in pogrebni službi Zagajšek. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Anica, sin Zlatko ter hčerki Irena in Simona z družinama
OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju kupim, tudi motorno vozilo, motorno kolo, delovni stroj. Gotovina in odvoz takoj. Telefon 031 783-047, Boris.
2210
SI za avanturo in kasneje morda kaj več? 45-letni urejen podjetnik, rjavo-zele-ne oči, zagorel, športne postave, iz Ljubljane, te vabi v privatno savno in jacuzzi v bližini Mozirja. Kasneje izlet na morje in druga zabava. Pokliči po telefonu 031 695-370.	p
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 2135 ŽARKO Prezelj, pravnik, Celje, Vrunčeva 25, nisem plačnik dolgov žene, bolničarke Olge Kos - Prezelj iz Žalca, Tomšičeva 1 a.	2186
PREMOG, znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
SLIKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE
SEM upokojenka z vikendom. Imam avto, nimam izpita. Iščem upokojenko z vozniškim dovoljenjem, s katero bi preživela dopust v lepem kraju, v čistem in mirnem okolju. Telefon 031 786-173.
2216
SEM vdova, upokojenka, stara 69 let. Potrebujem poštenega moškega za opravila na manjši kmetiji. Telefon 051 638-109.	2232
www.radiocelje.coin
SGMZEBECioo
VRUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
DEKLE, če si ljubezni prave želiš, me na številki 031 807-376 dobiš. 2229
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Celje
Poročili so se: Sabina SVE-ČAK in Roman JAKOPIČ, oba iz Celja, Renata KOROŠEC iz Levca in Andrej AVGUŠTIN iz Makol.
n
LESOTEKA Leveč
Leveč 18, Pertovče.T: 03 425 75 74, M: 051 352 469 Del. čas: pon.-pet.: 07.30h - 16.00h. sob.: 08h - 12h
Mi smo za les!
V boju skozi življenje vedno zmagala si, v bitki s kruto boleznijo nisi imela moči.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, tašče in sestre
ŠTEFANIJE NOVAK
iz Marija Gradca 60, Laško (24. 11. 1935 - 24. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih ter prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, kolektivu Komunale Laško za organizacijo, g. Piklu za besede slovesa ter sodelavcem Cinkarne Celje in Banke Celje, d. d.
V globoki žalosti: sin Bogdan z ženo Vero ter vnuka Urška in Miha
Nešteto sveč je že zgorelo,
nešteto rož je ovenelo, nešteto solz preteklo je ... Življenje moje se je spremenilo, a srce moje te nikoli ne bo pozabilo.
V SPOMIN
THOMASU CVIKLU
(22. 1. 1976 - 7. 6. 2006)
7. junija mineva 6 let, kar nas je zapustil ljubljeni sin. Spomin vsak dan je živ, a kljub temu boli. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje.
Pogrešam te - mami
Laško
Poročili so se: Simona CE-PLAK in Erazem POLUTNIK, oba iz Celja, Jasmina TABA-KOVIČ iz Zreč in Jure ARNUŠ iz Slovenskih Konjic.
Žalec
Poročili so se: Katja BLA-ZINŠEK iz Loč in Jani PILKO iz Sv. Lovrenca, Stana GA-VRIČ in Simon GRADIŠNIK, oba iz Dobriše vasi, Alenka MARKOVIČ iz Žalca in Viktor GREGL z Lopate, Karmen ZUPANC in Florjan PODPEČAN, oba iz Gotovelj, Barbara FLORJANČIČ in Peter ZALOŽNIK, oba iz Kopivnika.
Mozirje
Poročili so se: Katja KLANŠEK in Miha PRA-UNSEIS, oba iz Ljubljane, Milena SUŠNIK iz Kamnika in Nikolaj RIHTER iz Nove Štifte, Jasmina KROFLIČ in Uroš AČKO, oba iz Velenja.
Velenje
Poročili so se: Edina IBRI-ŠIMOVIĆ iz Velenja in Denis LINIĆ iz Šoštanja, Milanka
t POGREBNA SLUŽBA
primožič
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
PONGRAC in Jože OBU, oba iz Podkraja pri Velenju, Tanja BOŽIČ in Oto MAJHENŠEK, oba iz Velenja, Mateja VR-TAČNIK in Janez ZAJC, oba iz Velenja.
Celje
Umrli so: Tatjana STRITAR iz Štor, 52 let, Stanko MARCEN iz Žalca, 61 let, Janez ARZENŠEK iz Trna, 75 let, Zofija KNEZ iz Lažiš, 79 let, Terezija PODBEVŠEK iz Sp. Rečice, 94 let, Frančiška ŽEMLJA iz Celja, 91 let, Stanislav ZALEZNIK iz Višnje vasi, 78 let, Terezija Marija ZUPAN iz Celja, 94 let, Dragica MARČIČ iz Celja, 72 let, Bojan MEŽA iz Podkraja, 50 let, Kimeta ČEHAJIČ iz Celja, 80 let, Zora BAHČIČ iz Celja, 94 let, Stanislav SVETENŠEK iz Osence, 70 let, Marija ERJAVEC iz Celja, 91 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Danijel KAJIČ iz Rogaške Slatine, 32 let, Karol URŠIČ iz Kozja, 76 let, Frančišek BAN iz Gorjan, 87 let.
Žalec
Umrli so: Andrej VERDEV iz Prihove, 50 let, Ivan Danijel LAMPE iz Marija Reke, 75 let, Franc BRINOVEC iz Letuša, 82 let, Marjeta JEZERNIK s Ponikve pri Žalcu, 89 let, Julijana KLINAR iz Kaple, 84 let, Olga MAJERIČ iz Celja, 85 let.
Prekmalu ugasnilo tvoje je življenje, ki bilo je le delo in trpljenje. A prostor tvoj v hiši prazen zdaj molči, kjer tebe, Branko, več med nami ni.
V SPOMIN
BRANKU ZAJCU
(21. 6. 1959 - 10. 6. 2007)
Pet let bo minilo, življenje se je spremenilo. Iskrenost, nasmeh, plemenitost so bile tvoje veličine, žal ostaja
le spomin. Hvala ti za lepe, srečne in vesele dni. Hvala vsem, ki se za hip ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite lepo misel in prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Skromno in pošteno sta živela, v življenju le skrb in delo sta imela. Skozi vse življenje boriti sta se znala, a v poletnem dnevu boleče sta zaspala.
V SPOMIN
MATILDI MARTINU GAJŠEK GAJŠKU
(14. 3. 1925 - 6. 7. 1982) (6. 10. 1923 - 4. 6. 2007)
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete ta prezgodnji grob, jima prižigate sveče, prinašate cvetje ter ju ohranjate v lepem spominu.
Vajin sin Andrej z družino in ostalo sorodstvo
Ko sonce je sijalo, še med nami si bil, se temna noč storila je, proti jutru za vedno si odšel.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata
JOŽEFA BOROVŠAKA
iz Kompol 37 (19. 1. 1931 - 31. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala kolektivu Etra, g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku, pevcem,
za odigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
V globoki žalosti: žena Ana, sin Darko, sin Zvonko z družino
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
MILANA KOPRIVCA
iz Laške vasi 10, Laško (1. 7. 1952 - 31. 5. 2012)
se iskreno zahvaljujemo za pomoč in podporo v težkih trenutkih družini Škoberne, Berložnik, Gunzek, Peč-nik, Lah, sodelavkam in sodelavcem Kmetijske zadruge Laško, sodelavcem GV prevozi, pogrebni službi Komunale Laško, Petri Šuster za ganljive besede slovesa ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Hvala tudi vsem za darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: žena Petrina, sin Robi z Andrejo in sin Denis s Tjašo
Prekmalu ugasnilo
tvoje je življenje, ki ga venčalo je delo
in trpljenje. A prostor tvoj v hiši prazen zdaj molči, ker te, Rajko, več med nami ni.
V SPOMIN
7. junija je minilo leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, svak in stric
RAJKO LAZNIK
Hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Mozirje
Umrl je: Ivan ERMENC iz Nizke, 88 let. Velenje
Umrli so: Stjepan VEŠLI-GAJ iz Velenja, 81 let, Neža MARGUČ iz Velenja, 81 let, Franc LENART iz Šoštanja, 76
let, Dragotin TROJAK iz Žalca, 75 let, Dragica BORŠIČ iz Rogaške Slatine, 53 let, Majda BLAŽEK iz Slovenj Gradca, 66 let, Marija TLAKER iz Rečice ob Savinji, 91 let, Julijana PUNGARTNIK iz Velenja, 91 let.
Umrl je naš upokojeni sodelavec
SILVESTER LONČARIČ
zaposlen kot šofer transporter v tehničnih službah
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Splošna bolnišnica Celje
L 138
n
NA KOLESIH

Šola Vožnje — Č A D E J-
www.cadej.si avtosola.cadej@sioI.net
Tel. 08 2052291
Ročna A VTOPRAJLNICA 8c POLIRNI CENTER
VOZILA Z 1TOLAKÄ VOZILA
TEMELJITO NOTRANJE ČIŠČENJE VOZILA
DEZINFEKCIJA KLIMATSKE NAPRAVE
ZA TERMIN POKLIČITE IN SE DOGOVORITE
031344388
STEM KUPONOM 50% POPUŠTAJ
Izkušnje lahko pomagajo ali tudi ne, sploh če vozilo že pri 20 km/h zanese s ceste.
Vozniki bi morali poznati tudi tehnologijo vozil
Napaka je, če voziš nov avto s starim voznim znanjem
Že pretekli teden smo pisali o tečajih varne vožnje, ki jih lahko vozniki na Celjskem opravljajo na Vranskem ali Ljubečni. Skupno vsem tečajnikom je, da ob koncu tečaja vendarle uvidijo, da so pri vsakodnevni vožnji počeli številne napake, ki bi jih lahko stale tudi življenja. Inštruktor varne vožnje Brane Küzmrc, ki to delo opravlja že 19 let, svetuje voznikom, da bi morali vsaj enkrat v dveletnem obdobju opraviti tak tečaj.
»Nekoliko manj zanimanja za tečaje je v zadnjem obdobju tudi zaradi finančnih stisk, kar ni prav, saj je prometa ne glede na krizo vedno več. Ljudje vozijo dnevno in zato manj zanimanja za varnost ne bi smelo biti,« dodaja Mzmič. Poleg obnovitve znanja bi moralo biti vodilo k tečajem tudi spoznavanje nove tehnologije vozil. »Tehnologija se namreč
Mladi se odločijo za tečaje varne vožnje, ker jih morajo opraviti, starejši pa predvsem zato, ker želijo obnoviti svoje znanje.
hitro spreminja, ljudje pa se ne zavedajo, da se s tem spreminja tudi tehnika vožnje. O tem se govori zelo malo,« dodaja sogovornik. Ljudje pogosto kupijo nov avto, vedo sicer, da je v njem sodobna elektronika, njihove vozne reakcije pa ostajajo popolnoma enake kot v avtomobilih, ki sodobne tehnike še niso poznali. »To je narobe, ravno zato se na tečajih varne vožnje spoznavajo tudi te stvari,« pojasni Küzm^.
Najpogostejše napake
Ko smo pred časom za Novi tednik tudi opravili eno od vaj takšnega tečaja, smo lahko
ugotovili, da je zavijanje že pri 20 km/h na mokri površini zelo nevarno. Enako je tudi z zaviranjem, saj je zavorna pot daljša pri višjih hitrostih, pri čemer je že zaviranje pri 60 km/h za pešca lahko smrtno nevarno, če bi voznik pri tej hitrosti trčil vanj. Ravno zavorne poti pri določenih hitrostih presenetijo marsikoga pri tečajih, medtem ko na to pri vsakdanji vožnji vozniki niso zelo pozorni. Toda največ napak vozniki storijo že takoj, ko sedejo v vozilo. »Že nepravilna namestitev sedeža, nepravilna drža volana ali oddaljenosti od volanskega obroča se v kritičnih situacijah v
Kar je staro, še ni za odpisi
Imate doma jeklenega konjička na dveh ali štirih kolesih, ki vam dobro služi že več desetletij? Kako ga negujete, kaj počnete, da je v »dobri formi«? Delite svoje izkušnje z bralci Novega tednika! Pišite ali pokličite nas in z veseljem bomo zabeležili vašo zgodbo. Vabljena tudi različna društva starodobnikov!
Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, e-mail: tednik@ nt-rc.si, telefon 4225-164.
prometu najbolj odrazijo in to je že prva in osnovna napaka voznika,« doda inštruktor. In če že kdo misli, da je samo voznikova kilometrina tista, ki kroji izkušnje, se delno moti. »Kilometrina zagotovo da nekaj izkušenj, a je to zdaleč premalo za varnost. Naše odločitve pri vožnji so lahko
pozitivne ali negativne. Če nimamo strokovnega vodstva, se lahko odločimo nepravilno in takšne odločitve v prometu ozavestimo kot stalne, kar pomeni, da napake ponavljamo,« pojasni Kûzmtë. Po njegovem je vožnja na poligonu pravzaprav odraz vožnje na cesti. »Po tečaju nikoli nikomur ne
rečemo, da je dober ali slab voznik. To spozna sam,« še doda. »Imam pa občutek, da se prometna kultura pri nas vendarle izboljšuje. Medtem ko me je včasih na poti v Celje na avtocesti, kjer sem vozil 130 km/h, prehitelo 100 vozil, me danes prehiti le okoli 10,« zaključuje.	SŠol
Vse bolj varni avti
V drugi seriji preizkusnih trkov Euro NCAP v letu 2012 je konzorcij, v katerem prek organizacije za potrošniška testiranja iCrT sodelujejo tudi potrošniške organizacije, preizkusil štiri avtomobile, ki so pred kratkim prišli na trg. Prav vsi so uspeli preseči mejo za pet zvezdic v vseh podkategorijah, tudi pri varnosti pešcev, kjer je treba letos za odlično oceno preseči 60 odstotkov skupne ocen (lani le 40 odstotkov), piše Zveza potrošnikov Slovenije.
Medtem ko je peugeot 208 z 61 odstotki ravno še presegel spodnjo mejo, pa je BMW serije 3 dosegel enega od najboljših rezultatov, saj je zadostil kar 78 odstotkov celotne ocene za varnost pešcev. Omeniti velja še zelo dober rezultat, ki ga je mazda CX-5 dosegla pri bočnem trku, saj je to prvi avtomobil, ki mu je uspelo doseči prav vse točke. Slabše se je pri tem trku izkazal hyundai i30, instrumenti so namreč med trkom zaznali povečano obremenitev prsnega koša - je pa ta model dosegel najboljšo oceno za varnost otrok v tokratni seriji trkov.
Pri dodatni varnostni opremi mazda CX-5 in BMW serije 3 ponujata možnost vgradnje sistema za samodejno zaviranje v sili, ki ga bo Euro NCAP v prihodnje vključil v ocenjevanje, pričakovati pa je, da bodo tovrstni sistemi kmalu obvezni v vseh avtomobilih, saj bistveno pripomorejo k zmanjševanju števila nesreč. O novostih pri ocenjevanju bomo sicer več izvedeli 13. junija ob praznovanju 15-letnice obstoja konzorcija Euro NCAP.
TÄ
fölMIHM-
■ONO
			
P	LAN	ET TUS	
Spored od 8. 6. do 11. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Zrcalce, zrcalce - družinska komična drama, sinh. 12.00, 16.40
Ulični ples 2 - plesno-glasbeni film, 3D
14.45, 16.45
Kaj pričakovati, ko pričakuješ - romantična komedija 14.20, 19.00, 21.15, 23.35 Diktator - komedija 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.00
Možje v črnem 3 - akcijska znanstvenofantastična komedija, 3D 12.25, 18.45, 21.05, 23.25 Možje v črnem 3 - akcijska znanstvenofantastična komedija 13.00, 17.40, 20.20, 22.40 Sneguljčica in lovec - akcijska pustolovščina
12.10, 15.30, 18.10, 20.50, 23.30
Pupijeva dogodivščina - animirana
družinska pustolovščina, sinh.
(nedelja, 11.50), 14.00, 16.10, 18.25
Prometej - akcijska znanstveno-fanta-
stična grozljivka, 3D
12.20, 15.20, 18.00, 20.40, 23.20
Prometej - akcijska znanstveno-fanta-
stična grozljivka
13.20, 16.00, 18.40, 21.20, 23.59
LEGENDA
vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
PETEK in NEDELJA 19.00 Angleški kirurg - dokumentarni
21.00 Glorija kurb - dokumentarni SOBOTA
19.00 Glorija kurb - dokumentarni 21.00 Angleški kirurg - dokumentarni
PETEK
18.00 Projekt X - komedija 18.30 Delfin: zgodba o sanjaču - animirani film
20.00 Železna lady - biografija, drama 21.00 Pogovoriti se morava o Kewinu
-	družinska drama SOBOTA
18.00 Delfin: zgodba o sanjaču - animirani film
19.00 Železna lady - biografija, drama 20.00 Projekt X - komedija NEDELJA
16.00 Delfin: zgodba o sanjaču - animirani film
18.00 Železna lady - biografija, drama 19.00 Pogovoriti se morava o Kewinu
-	družinska drama
20.15 Projekt X - komedija PONEDELJEK 18.00 Projekt X - komedija 20.00 Nočne ladje - ljubezenska melodrama
PETEK, 8. 6.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Srečanje z japonsko otroško kulturo in ustvarjalnostjo
16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice
17.00 Ribnik Vrbje
Razpnimo jadra 2012
zmorem preteči 5 km
19.30 SLG Celje
M. McDonagh: Obdlanjenje v Spokanu
abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 Bazilika Petrovče
Notna knjižica Magdalene Bach
v izvedbi učencev Glasbene šole Rista Savina Žalec
19.30 Narodni dom Celje MePZ Cetis Celje
letni koncert
19.30 Celjski dom_
Mešani akademski pevski zbor MF UM
gala letni koncert 19.30 Zdraviliška dvorana Dobrna MoPZ DU Dobrna
letni koncert in zaključni nastop glasbene šole Pianist
20.00 Plesni forum Celje_
Celje, mesto, ki ga ljubim
večer poezije in prijateljstva v izvedbi Barbare Vidovič, Michaela G. Alujeviča in Urbana Ulrycha
20.00 Dom krajanov Galicija
Demenca in depresija pri starejših
predava prim. Marko Zupan, dr. med. spec.
20.00 Letno gledališče Limberk Griže Trianglovi poletni večeri
nastopajo simfonični orkester, big band in zbor univerze Portsmouth (VB); v primeru slabega vremena v Domu II. slovenskega tabora Žalec
20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur MePZ Zgornji trg
zaključni letni koncert
20.00 Glasbena šola Velenje
Špela Koren, flavta
preddiplomski koncert
20.00 Terasa eMCe plac Velenje Mickey Lee
džez na terasi eMC placa
SOBOTA, 9. 6.
9.00 do 12.00 Mestno središče Mravljica - tihožitje 2012
ulično slikanje
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Hermanov operetni abonma ob razstavi Obrazi operete
10.00 Pokrajinski muzej Celje Kelti na Celjskem
javno vodstvo po razstavi
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
15.00 Športna dvorana pri OŠ Zreče Srečanje gasilskih pevskih zborov in skupin
16.00 in 17.30 SLG Celje_
Opus 1
plesna miniatura mladih plesnih ustvarjalcev Slovenije
17.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice in jezdenje ponijev
20.00 Dom krajanov Galicija Odprtje Galerije Doreta Klemenčiča - Maja
20.00 Kulturni dom Vojnik
Zadnji tango v Vojniku
premiera komedije v izvedbi igralske skupine KUD France Prešeren Vojnik
21.00 eMCe plac Velenje_
Hip-hop
predstavitev plošče Nemirja
NEDELJA, 10. 6.
17.00 Ribnik Vrbje
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice
Veronika Deseniška
premiera igre v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje Celje
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Harmonikarski orkester GŠ Rista Savina Žalec
koncert
20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur
Večer pod Ipavčevo lipo
popevke od tu in tam bo izvajala vokalna skupina Glasovir
PONEDELJEK, 11. 6.
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Narodni dom
Pojmo, prijatelji
regijska revija upokojenskih pevskih zborov
17.00 Sejna soba razvojne agencije Kozjansko
Arheološka najdišča v času Rifnika na Štajerskem in drugod
predava dr. Slavko Ciglenečki
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Almino potovanje v dokumentarnem filmu
odprtje razstave
19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Lisa Bauer - Zwonar s študenti citer
koncert
PETEK, 8. 6.
18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, delavnice, risanje na steklo, ura pravljic... 19.00 Mestna plaža Cocktail party
20.00 Atrij gostišča Local Džjezz 2012
Simone Zanchinni & Vito Marenče group & jam session SOBOTA, 9. 6.
18.00 Zelendol ob Šmartinskem jezeru Glasba za nostalgike '70., '80. in '90. leta
20.00 Atrij gostišča Local Džjezz 2012
Will Vinson Quartet & Jadranka Juras in Milan Stanisavljević & jam session NEDELJA, 10. 6.
11.00 Zelen dol ob Šmartinskem jezeru
Nedeljske reciklažne delavnice za staro in mlado PONEDELJEK, 11. 6.
18.00 Vodni stolp Koliko je ura?
gledališka predstava za otroke v izvedbi Otroške gledališke skupine Zarja Trno-vlje
DRUSTVA VABIJO
SOBOTA, 9. 6.
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica
8.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem
9.00 do 13.00 Parkirišče KS v Migojni-cah
Domača tržnica v Grižah
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); razstava Svetišča paleolitskih lovcev avtorja dr. Boštjana Odarja, do 12. 6; Utrip svetlobe, do 13. 12.
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: gostujoča razstava Blaž Kumerdej (1738-1805): slovenski razsvetljenec, pedagog in jezikoslovec, do 29. 6.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Osrednja knjižnica Celje: Mladi za
Celje 2012, razstava raziskovalnih nalog, do 30. 6.; Razstava likovnih del dijakov GCC - umetniška gimnazija, likovna smer.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Obrazi operete; do 31. 10.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8.
Likovni salon Celje: razstava celjske umetnice Ive Tratnik, Tabla, do 17. 6.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje
Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288
827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna
stran: www.institut-vir.si
Pomoč mladostnikom in staršem pri
spoprijemanju s problematiko drog in z
vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje
tel.: 03/548 60 11 ali
051/ 418 446
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Bienalna razstava Pogled na likovno umetnost Slovenije/Jaz tukaj zdaj, do
10. 6.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava starih fotografij delavcev železarne Štore »Podobe dela«, do
20. 6.
Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 6.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner, do 22. 6.
Galerija Zgornji trg Šentjur: slikarska razstava Draga Medveda: Archeo metamorfoze, do 3. 9.
Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria članov Društva steklarjev Slovenije, do 1. 7.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda: razstava Marije Sušnik: Dediščina naših vodnjakov, do 30. 6.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava likovnih del Tatjane Milosavljević - Tanje, do 20. 6.
Anina galerija Rog. Slatina: Pripovedi v steklu; do 17. 6.
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE
za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
RAZVEDRILO
Bralci pošiljajo šale
Bralka Zora Semm iz Predence pri Šmarju nam je sporočila, da ji je všeč, da smo popestrili časopis z razvedrilno stranjo in tudi sama je prispevala dve šali. Objavljamo eno od obeh.
Družinska
»Ja, Polde, kakšen pa si?« pozdravi Milan prijatelja, ki hodi ob cesti. »Saj si ves krvav! Sedi v avto, da te zapeljem domov!«
»To pa ne! Saj od doma prihajam!«
Ste tudi vi slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Narod športnikov
Najpopularnejši slovenski športi: dviganje kreditov, preskakovanje obrokov, plavanje v dolgovih, metanje položnic skozi okno, tek pred upniki.
Ah, ti moški
Kaj je primer moške zvestobe? Moški, ki je že tretjič poročen, a ima vseskozi isto ljubico.
Moški, ki pravijo da je mesto ženske v kuhinji, očitno ne vedo, kaj bi z njo počeli v spalnici!
Če se hočete poročiti, vzemite lepotico! Lažje se je boste znebili!
Če želite videti prijazni nasmeh svoje žene, jo peljite k fotografu!
Nekatere ženske imajo hladne trajne, druge pa so trajno hladne!
Nevesta v belem, vdova v črnem, to je isto! Spet je en moški nehal živeti!
Sami pametni
A: A znaš pisat'?
B: Ne.
A: Kaj pa brat'?
B: Eh, brat je še bolj neumen od mene.
NAGRADNO VPRAŠANJE
Vprašali smo vas: Kateri rojstni dan praznuje Novi tednik 2. junija 2012? Pravilen odgovor se glasi: 67. rojstni dan.
Izžrebani nagrajenec, ki bo prejel knjigo Mohorjeve družbe (Devet mesecev, avtor: Mirko Mahnič), je Ivan Žerdo-ner, Linhartova 2, 3000 Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Za kolikšno vrednost smo nabrali živila v zadnji, letošnji dobrodelni akciji Do polnega vozička brez mošnjička?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupon z odgovorom pošljite najpozneje do srede, 13. junija, na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Mohorjeve družbe.
»Slovenijo v teh časih nekateri tuji časopisi opisujejo kot zgodbo o uspehu, s katere se je začel luščiti lak. To ni dober opis, žal pa je točen.«
Tako je razmere na sončni strani Alp orisal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk med obiskom velenjskega Gorenja. Tudi sicer se pred bližnjimi predsedniškimi volitvami presenetljivo veliko giblje po raznih slovenskih krajih. Morda zato, da bi nam povrnil izgubljeni lesk?
Naš Dean Šuster je včasih zelo zgovoren, ko ga radijska urednica Bojana Avguštinčič povpraša: »In kaj bo v športu?« Dean: »Nič kaj konkretnega. Neka malenkost se bo že našla. Jutri se bo pa odprlo.« In nekega dne je bil Branko Jeranko pravo Deanovo nasprotje, saj je le minuto pozneje iz njega kar bruhalo: »Jaz imam pa izobilje, Rogaško imam, Zreče imam, pa v Šmarju tudi imam ... več zanimivih tem.«
Tajnica uredništva Tea Podpečan Veler je v sredo zjutraj zgodaj vstala in si s hčerko ogledala nenavaden astronomski pojav - navidezni prehod Venere čez Sonce. Mateja Podjed, naša upokojena sodelavka, je prav tako iskala Venero, pa je brez ustreznih očal ni videla. »Čez več kot 100 let bo spet ta pojav,« jo je potolažila Tea. »No, ga bom pa takrat pogledala,« je dejala Mateja.
ANEKDOTE
Na začetku svoje kariere je veliki angleški politik Winston Churchill (1874-1965) nosil brke. Na neki večerji, kjer je z vso vnemo govoril o politiki, mu je mlada ženska rekla: »Ne maram ne vaše politike ne vaših brkov!« Churchill jo je potolažil: »Ne razburjajte se, draga gospa, ne z enim ne z drugim ne boste imeli opravka.«
(Vir: Superanekdote. Izbral in uredil Slavko Krušnik, samozaložba, Ljubljana, 1971)

Stvari, o katerih ženske premišljujejo, so nam tuje, tuje nam je tudi to, kar one hočejo in kako si vso zadevščino zamišljajo.«
(Miško Kranjec)
		8	3				9	
		4	5			7	8	
		1	4				6	
5	6			2		4		
	2			9	5			3
								9
3					1	9		
					7	8	2	
1					8			
SUSUA SE
Vse nared za blok 7
Dobro poučeni vedo povedati, da so politiki strnili glave in končno našli rešitev za nezaposljive direktorje nekdanjih velikih podjetij, ki so jih razrešili ali jih »odstopili«. Zaupali jim bodo povsem nov projekt, in sicer blok 7. K šestici ne spustijo več nikogar, ker imajo ta hip največ problemov s tem, kako bi se znebili tistih, ki o dosedanjih poslih preveč vedo.
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / " "
Tudi po pasje je lepo
No, pravi packi ste, če imate v mislih predavanje Denisa Avdića, ki je tudi na nedavni stand up komediji v Nazarjah pripravil občinstvo, da je umolknilo. Postavil se je namreč na vse štiri in predvsem nežnejši del podučil, kako se je treba postaviti, da bo prodor čim boljši, užitek čim daljši, trpljenje ob neugodnem položaju pa čim krajše. Tudi kolon čakajočih v razgreti pločevini, ko v pasji vročini čakamo, da se po bujnih slovenskih cestah premikamo po centimeter do nekaj metrov slovenskega morja, nimam v mislih. Sploh pa mi ni jasna razlaga, da ima nekdo pasje življenje, torej bedno, ubogo. Kajti če sodim po našem Čaku (ga bom kar poslovenila iz Chucka, pa brez Norris, prosim), ki se nam je pridružil kot četrti družinski član, se psom prav nič slabo ne godi. Se pa kaj hitro lahko zgodi, da dokaj umirjeno družinsko življenje z vsemi razvadami in navadami vred postane malce pasje. Odvisno od tega, kdo postane alfa samec ali prišlek, torej pes ali gostitelj, torej v pasjih zgodbah gospodar, v mačjih pa skrbnik.
In na tanki črti vodje krdela je tudi pri nas vse skupaj že od samega prihoda. Do čistoče smo se kar hitro prebili in ugotovila sem, da je pri navajanju, kam lulati in kakati, tako kot pri dojenčkih. Ko sem kot srednje mlada mamica klicarila naokoli sorodnice, prijateljice in znanke, kaj za vraga naj naredim, da bo dete nehalo vpiti in se na pol ure dojiti, sem dobila toliko različnih odgovorov, da sem na koncu obsedela in ravnala po svoji glavi. To seveda ni bilo vedno pametno, ampak na koncu ti ne preostane drugega, kot da začneš poslušati notranji glas in narediš, kot se ti pač zdi naj-
rešitev 1
4	1	9	8	5	3	6	2	7
7	5	3	9	6	2	8	4	1
8	6	2	4	1	7	9	5	3
9	7	1	3	8	4	2	6	5
5	2	4	6	9	1	7	3	8
3	8	6	7	2	5	1	9	4
6	3	8	5	7	9	4	1	2
2	4	7	1	3	6	5	8	9
1	9	5	2	4	8	3	7	6
bolj prav. In po desetih letih nekaj podobnega doživljam tudi pri pasjem Čaku. Sobno čistočo sva »zrihtala« presenetljivo hitro, čeprav sva se sredi noči sprehajala na dve uri, jutranji vzhod pa sem gledala v pasji družbi in si res nisem mogla oprostiti, da si pri še ne čisto dozorelih letih v takšnih čarobnih trenutkih ne znam najti kakšne bolj zapeljive družbe. Je pa Čakova, tudi zjutraj, takole ob treh praviloma, zelo pestra. Ko prinese igračko, se spomnim, da je bilo pri Timonu povsem drugače. Po levi sem mu usteca zapolnila še z desno »ziziko« in spanč-kal je skoraj do jutra. Čeprav je marsikje problem regres, pa tudi honorarnim sodelavcem vsepovsod slabše kaže, sem si le upala pomisliti na to, da bi svojemu direktorju predlagala kakšno pasjo porodniško. Kajti, dragi moji, toliko neprespanih noči pa že dolgo ne.
In ko sem že mislila, da sem ob sinu in možu dobila pač pasjega člana familije, zdaj vse bolj ugotavljam, da imam preprosto opravka s tremi »dedi«. Kajti Čak zna prav lepo sanjati in smrčati ter, po možnosti v zaprtem prostoru, tako lepo odprdi, da nobena dišava ne pomaga. Se pa od svojih dveh človeških sotrpinov po nečem razlikuje in odlikuje. Je učljiv, poslušljiv in po dveh treh poskusih v prazno si na koncu tudi kaj zapomni. In imamo zdaj problem »ljubosumja«, ko sin ugotavlja, da »njegov pasji brat«, tako ga je pač poimenoval, ker mu do človeške različice ni uspelo priti, požanje več pohval kot on. Kaj češ, Čak si pač ne obriše rok v brisačo in je pusti na tleh, če bi slekel umazano trenirko, pa bi po nekaj poskusih zagotovo hitreje zadel koš za perilo kot naš ati. Ampak tako pač je. Tole po pasje sploh ni tako slabo. Vsi trije smo se navadili dosti več hoditi in še rešitev za kakšno neporočeno prijateljico sem našla. Pustite mačke, ki se vam plazijo po stanovanju. S psom na sprehod in nehote boste spoznale toliko »luštnih« gospodarjev, da bo izmenjava telefonske na koncu klepeta o kakanju, agilityju, značilnostih pasme, vragolijah in neizmerni ljubezni do štirinožca le še »mala malca«.
BIBA
Nagradna križanka
IKrižamKe &
ugamKe
vojskovodja aleksandra veukega
obalno področje morja
plitev zaboj za sadje
slovenski grafik justin
hrvaška igralka renata
Povsod zvaml
potepuh (knjiž.)
nizoz. kraü. prestolnica fin. skakalec (toni)
vnašanje
kuga 20. stoletja
strokovnjak za genetiko
star citroenov avto
rusko mesto
združeni narodi (ang.)
ravnodušnost, nezavze-tost
najet kmeiuski delavec
ta (nar.)
strošek
kdor namensko opravlja pot
prebivalci irske
norveški smučar kjus
narodni heroj (janez)
nekdanja perzija
zajec ivan
razjedanje «^„y zemeljske površine f"™™ malček
biolog (pavel) hrvaška pevka (doris)
apatičnost
nekd. nogomet. ameršek
tunovo meso
okenska navqjnica mlečni izdelek
pubucist (franček) angleška pevka (tanita)
sladkovodna riba
planinska ujeda grSko gorovje
mesto v dalmaciji
kuhinjska začimba
ted danson
stotinka nekdanje nemške marke
izdelovalec kletk
razčlenjevanje delo karla marxa
povratek (knjiž.) nataša lačen
tuljava, tul
vrsta zavornega sistema
oglašanje vran
pritok irt1ša
mera za zlato sopra-nistka (rezika)
prevajalec
(janko) francoski maršal (adolphe)
premazno sredstvo za les
kajnov brat
am.tv-družba otok v irskem morju
plesne, gimnas-t1čne...
16. in 4. črka
slovenska slikarka potokar
gorljiv pun
OSVEŽILNA PIJAfiA
tolstoj: karenina
avt. ozn. estonue
turški velikaš kraj nad vipavo
tipografska enota
pisateljica peroci
am. glasb. (vanilia)
žagan les s kvadratnim prerezom
kravji glas
kdor opravlja izpit
edvard kardelj
tovarnav begunjah
lahka, srebrno bela kovina
okrasna uniformi
skupina ptic vletu
igralec šerbedžua
avto s podaljšanim zadnjim delom
Nagradni razpis
1.	nagrada: zlat obesek in knjiga Celjske Mohorjeve družbe Marjan Marinšek Tonček je prišel
2.	nagrada: bon za Gostišče Miran v Dramljah
3.	nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 14. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 43
Vodoravno: UBOJSTVO, BANDERAS, OLE, DETE, ŽO, KANAL, RENAULT, OC, ZRCALA, AROMATIK, GIDE, EG, PARADOS, MALI, DDR, OZARA, KVIZ, STAVE, ST, AMERIKA, TUNIS, TOM, MAOR, IAN, CO, OPONKA, LO, DNEPER, LINEA, KABUL, LL, ALZAČAN, BES, URS, TOALETA, PO, PETAK, PEUGEOT, ZL, XL, KLETKA, POLO, NORD, EVITA, MAN, REPINCELJ, TRAPARIJA.
Izid žrebanja
1.	nagrado, zlat obesek in knjigo Celjske Mohorjeve družbe Anselm Grün v Sloveniji, prejme: Majda Bezamo-vski, Lahov Graben 1a, Jurklošter.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Rad imam ponedeljek, prejme: Hedvika Zore, Karla Vovka 9, Štore.
3.	nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Jelka Kukovič, Botričnica 19b, Šentjur.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
		17	18	19	20		
Ona: Ne predajajte se sanjarjenju, temveč odprite oči in poglejte naravnost, saj boste lahko le tako dojeli situacijo in temu primerno tudi reagirali. Možnosti so odprte - treba jih je le še izkoristiti.
On: Razdvojeni boste vse dokler se ne bo dokončno pokazalo, kakšno bo vaše življenje v prihodnosti, zato ne prehitevajte dogodkov. Samo lepo počasi in na koncu se boste celo smejali. Seveda pa ima tudi ta medalja dve plati...
Ona: Ko se boste znašli pred nenavadnim problemom, vam bo prijatelj svetoval pravilno potezo in s tem rešil vašo zadrego. In prav zato boste postali malo bolj pozorni nanj, s tem pa opazili, da sploh ni tako napačen.
On: Ponovno boste z malo truda uspeli realizirati velike načrte, še posebej na ljubezenskem področju, kjer vam že tako ali tako gre vse kot po maslu. To bo vsekakor vaš teden - izkoristite ga do popolnosti.
tehtnica fl
Ona: Odkrito se boste pogovorili s sodelavci in razčistili nesoglasja iz nedavne preteklosti, ki so v vaš odnos vnašala vse preveč nemira. To bo dober znak za uresničevanje ciljev, ki so pred vami in ki so vse prej kot skromni.
On: Bodite malo boljzauplji-vi in kdaj pa kdaj ljudem tudi verjemite na besedo. To vam bo vsekakor izboljšalo slabe odnose na delovnem mestu, kjer vas prav zaradi pretirane sumničavosti ne cenijo dovolj!
msm
Ona: Ljudje okoli vas bodo nadvse prijetno presenečeni nad vašo odkritostjo in prijaznostjo, pa se vam bodo tako odprle nove možnosti za sklenitev poznanstev, ki vam bodo v prihodnje še kako koristila.
On: Bodite bolj oprezni, saj vam nekdo prav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujeli. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar pa bo takrat že vse prepozno. Raje malo pohitite.
dvojčka ■ s™«0 #
Ona: Vaša predvidevanja na poslovnem področju se bodo izkazala za povsem pravilna, kar vam bo omogočilo precejšnje napredovanje v službi in to v najkrajšem možnem času. Očitno ste na pravi poti.
On: Nihče vam ne bo pomagal, kar pa bo le posledica vaših prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse enkrat plača, pa naj bo to ugodno ali pa ravno nasprotno. Pa še v ljubezni se bodo pojavile določene težave.
Ona: Ne prehitevajte dogodkov in ne silite v nekaj, kar vas lahko drago stane. Zadeva se bo kmalu razjasnila, zato ne bodite nestrpni, kajti rezultati bodo veliko boljši, kot ste morda pričakovali.
On: Sreča vam ne bo obrnila hrbta, zato je vaša zaskrbljenost enostavno odveč. Raje se podajte v veselo družbo in uživajte, dokler še lahko. To je vaš srečen teden, zato ga maksimalno izkoristite!
Ona: Partner vas bo pri vaših dejanjih povsem podpiral in vam s tem vlival dodatni pogum, da boste vztrajali do končnega uspeha. To vam bo prišlo še kako prav, saj ste začeli že skoraj obupovati, sedaj pa boste dobili dodatno energijo.
On: Vaša ljubezen pomeni nekomu veliko več, kot pa ste si predstavljali. Zato se nikar ne igrajte z nagajivimi pogledi, ampak raje premislite, ali ne boste s tem naredili več škode kot koristi.
kozorog &
Ona: Ali ste že kdaj pomislili na to, da ima prijateljstvo več stopenj in da vseh hkrati pač ne morete uživati. Konec sam bo sicer dober, toda do njega vas bo vodila precej vijugava pot. Poskusite raje z zvijačo .
On: Ne bodite tako kritični: nekdo čaka, da vam vrne milo za drago. Ne praskajte se tam, kjer vas ne srbi, ker boste zašli v velike težave. Ne pozabite, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! In to ni prav nič prijetna izkušnja.
Ona: Spremembe na ljubezenskem področju vas bodo najprej pošteno presenetile, vendar pa se boste kaj hitro znašli in izkoristili novonastalo situacijo, ki sploh ni tako slaba. Pazite le na opravljive jezike.
On: Zaradi nekoga boste presneto zadovoljni, dosegli pa boste tudi tisto, kar si že dalj časa prav vroče želite. In bolj ko se bo teden nagibal k svojemu koncu, bolje se boste počutili. Seveda v družbi s pravo osebo .
devica
Ona: Zgodilo se vam bo nekaj povsem nepričakovanega, vendar pa se boste v nastali situaciji kar dobro znašli in iz vsega skupaj izvlekli maksimalno korist. Ni kaj, star maček, kot ste vi, se znajde v še tako zapleteni situaciji.
On: Nikar ne zamudite prijetnega vikenda, saj se vam obeta kar se da zanimiva avantura. Mislite predvsem nase in ne na druge. Le na ta način boste do maksimuma izkoristili teden pred vami, ki vam bo prinesel marsikatero poživitev.
vodnar
Ona: Z dobrim razpoloženjem se boste prikupili družbi, pa tudi osebi, ki jo že dolgo opazujete z varne razdalje. Če boste pametno ukrepali, boste preživeli čudovit konec tedna, poln zabave in divjih avantur.
On: Če ne boste storili nekaj za svoje zdravje, vas lahko doleti daljše bolezensko obdobje, izključena ni niti bolnišnica. Vaša vitalnost je več kot na nezavidljivi ravni, kar vam vsekakor ne more biti v ponos.
Ona: Prijateljski nasvet vas bo rešil pred pravcato katastrofo na čustvenem področju. Prijatelju izkažite svojo hvaležnost, sami pa raje dvakrat premislite, preden ukrepate, da ne bi ponavljali podobnih napak.
On: V nekaterih stvareh ste vse preveč prepričani vase, kaj lahko pa se vam pripeti, da se vam bo vse skupaj pošteno izjalovilo. Malo manj govorite in več delajte, saj bodo vaša dela govorila kar sama od sebe.
2
4
3
6
5
7
8
10
11
9
16
14
15
13
12
17
18
19
20
Naporna pomlad
Celjski »maestro« Matjaž Brežnik ima za seboj res vsestransko težko pomlad. Ob rednem delu z mladimi kitaristi in še s »simfoniki« celjske glasbene šole je poskrbel za dobrodelni koncert orkestra Akord za ustanovo Mali vitez, nekaj dni zatem s svojimi prijatelji iz kvarteta Akord podaril Celjanom še koncert kletzmer in druge glasbe za dušo. Zatem je preživel naporno fantovščino, se poročil z ljubko Mirjano, se naužil zakonskih radosti na kratkem »medovanju« na Sejšelih in konec tedna imenitno izpeljal še uvodni koncert v Poletje v Celju z Mladinskim simfoničnim orkestrom Glasbene šole Celje. Marsikdo bi »zajamral«, da je to preveč, a Matjaž je srečen: »Naj nihče več ne reče, da je skupno življenje enako kot življenje v zakonu. To je pravo. Dodatno, neopisljivo vrednost ima. To bi moral vsakdo poskusiti ...« je na hitro povedal, poljubčkal ženo, jo poslal domov, sam pa pokončno sprejemal čestitke za res imeniten koncert.
BS, foto: GrupA
Dobri novi časi?
_____- i .. TJ
Direktor, ki odlično obvlada karate
Le kaj razlaga udeležencem pohoda od gradu Podsreda do gradu Pišece direktor zavoda Kozjanski park Teo Oršanič (na fotografiji v rdeči majici)? Med udeleženci pohoda ob svetovnem dnevu varstva okolja je bil tudi Karel Lipič iz ZEG - Zveze ekoloških gibanj, ki je našel svoj drugi dom na Kozjanskem, v domačiji na odmaknjenem Vetrniku nad Kozjem. Direktor Oršanič se različnih pohodov Kozjanskega parka redno udeležuje, med njimi pohoda po Emini poti in po kozjanskih travniških sadovnjakih, ter nasploh skrbi za zdrav način življenja. V naravi je veliko tudi zaradi naravoslovne fotografije, po kateri je zaradi razstav znan najširši javnosti, veliko ga opažajo na kolesu, da o karateju ne govorimo. Tako je predsednik Karate kluba Brežice in letos je bil celo na daljnem otoku Okinawa na Japonskem, kjer je študiral izvirno obliko karateja goyu-ryu.
BJ
Ko nazdravimo rojstnim dnem
Tako sta za svoja rojstna dneva drug drugemu nazdravila novoimenovana ravnateljica srednje ekonomske šole v Celju Marija Sodin ter župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek. Praznujeta ju s komaj petdnevno razliko, le letnici rojstva sta seveda različni (za župana smemo izdati, da se je pred dvema letoma srečal z abrahamom). Sodinovo in Gorinška povezuje še marsikaj, saj sta oba občana Slovenskih Konjic, oba sta redno na sejah občinskega sveta (Gorinšek seveda kot župan ter Sodinova kot občinska svetnica) in oba sta iz iste politične stranke.
BJ
V celjskem Narodnem domu je bila ena najbolj ogledovanih vrst tista, v katero so skupno, kot v dobrih starih časih, posedli župani šestih občin Spodnje Savinjske doline. Vranski Franc Sušnik (drugi z leve) in preboldski Vinko Debelak (skrajno desno) sta na čelu svojih občin od ustanovitve, drugi pa se ponašajo z nekoliko krajšim stažem. Tudi relativno najbolj svež politik, polzelski Jože Kužnik, zato so ga verjetno vzeli na sredino.
US, foto: SHERPA
Zaposleni v ZKŠT Žalec v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
Nazdravili z novim turističnim izdelkom
V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec predstavil savinjsko pivo Kukec, ki se imenuje po žalskem pivovarju in hmeljarju Simonu Kukcu. V Pivovarni Laško ga varijo iz najboljšega savinjskega hmelja. Zaposleni v ZKŠT so v torek zjutraj namesto kave z rogljičkom dan začeli s pivom in presto, saj so z veseljem nazdravili z novim turističnim izdelkom Savinjske doline. Še sreča, da pivo ni žgana pijača, saj bi v tem primeru bila predstavitev najverjetneje kakšno uro kasneje. Tako pa jim ni bilo treba čakati na 10. uro in so lahko vrčke nagnili že nekaj minut prej. S točenim savinjskim pivom Kukec bodo lahko nazdravljali tudi obiskovalci prireditev pod okriljem ZKšT. V steklenicah pa si želijo, da bi bil na voljo v vseh gostinskih lokalih na območju Savinjske doline.
ŠO
Dvojec brez krmarja ...
»Vrane družijo se rade ...« poje slovenska ljudska. »Gliha vkup štriha,« pa pravi slovenski pregovor. Zvesto se ga drži naturalizirani Celjan Goran Boj-čevski (levo), brez katerega ne mine nobena glasbena ali le redkokatera kulturna prireditev drugega umetniškega žanra. Prijateljuje tudi s Tomažem Marčičem, ki je bil harmonikarski »capo di banda« pri nedavnem koncertu Goranove avtorske glasbe. Pa to še ni vse. Marčič se je letos iz Zagorja vrnil z debitantskim dirigentskim priznanjem za vodenje Mladinskega mešanega pevskega zbora I. gimnazije v Celju, z gledališko predstavo Hija de la Luna se je uvrstil na regijske Vizije ... Goran tudi kar naprej ustvarja. Tudi glasbo za gledališče predstave. V Zarji, kjer je glasbeno opremil Limonado slovenico, so ga prav veseli .
BS, foto: GrupA