cena 25 dinarjev številka 10(764) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 14. marca 1985 _V._ Proslave ob dnevu žena Ob mednarodnem prazniku žensk je bilo prisrčno tudi v mnogih okoljih v Šaleški dolini. Proslave so pripravili v tovarnah, krajevnih skupnostih, šolah. Vse so bile dobro obiskane. V Gorenju je delavkam spregovoril na proslavi predsednik poslovodnega odbora sozda Herman Rigelnik. Sodelavkam je priznal visok delež pri sanaciji Gorenja. Zadnji poslovni rezultati kažejo, kot je dejal, da so na dobri poti. Hkrati je poudaril, da je treba kar največ storiti za izboljšanje delovnih razmer še zlasti delavk, ki so v Gorenju že dolgo zaposlene. Novinarska konferenca Sanacijo Gorenja uspešno nadaljujejo Kako tudi v letošnjem letu nadaljevati s pozitivnimi trendi gospodaijenja, to bo poleg tehnološke sanacije najpomembnejša naloga vodilnih delavcev sozda Gorenje. Več kot očitno je namreč, da nenehne podražitve reproma-terialov in zaradi tega tudi končnih cen izdelkov, počasi že vplivajo na povpraševanje na domačem trgu. Sicer pa je izvoz očitno ob tem edina alternativa in v Gorenju se trudijo, da bi ga ob manjših potrebah iz uvoza tudi v letošnjem letu bistveno povečali. Pri tem Veliko naporov vlagajo 1 v kakovost izdelkov, kjer pa so le končni del verige kooperantov. Kljub težavam v dogovarjanju pa uspehi vendarle niso izostali in tako so v letošnjem letu tudi pri tujih kupcih lahko nekoliko povišali cene. Seveda pa so prizadevanja Gorenja tu usmeijena više, na srednji kakovostni razred, kamor za zdaj s cenami izdelkov še ne sodijo. To je nekaj ugotovitev s novinarske konference, ki so jo prejšnji teden pripravili v sozdu Gorenje, kjer so novi-naije obenem seznanili tudi s poslovnimi rezultati v preteklem letu. V letu in pol, od kar se je začela sanacija, so bili v tej naši sestavljeni organizaciji doseženi zelo dobri poslovni rezultati, povečana je bila proizvodnja in izvoz in to Seja zbora delegatov SPIZ Danes, 14. marca, bo ob 16. uri v sejni sobi Zveze društev upokojencev Velenje, 15. seja Zbora delegatov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — enote Velenje. Delegati se bodo najprej seznanili s sklepi zadnje seje skupščine republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razpravljali pa bodo še o stališčih in pripombah za prihodnjo sejo skupščine spiza SR Slovenije. Med drugim bodo obravnavali še razporeditev sredstev sklada za gradnjo domov in stanovanj upokojencev ter invalidov in sklepali o podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za delovanje občinske skupnosti socialnega varstva Velenje za letos. NAJRAJE NOSIM HLAČE predvsem z izkoriščanjem notranjih rezerv in brez večjih naložb, saj zanje doslej ni bilo denarja. S pomočjo širše družbene skupnosti je Gorenje preteklo leto zaključilo brez izgub, v celotnem sozdu pa so bila odpravljena različna žarišča slabega poslovanja. Uspšeno je preteklo leto zaključila tudi delovna organizacija TIK1, za katero je še ob polletju kazalo, da izgube v njej ne bo možno preprečiti. Določene težave pa je ob koncu preteklega leta izkazala delovna organizacija Muta in zato bodo v letošnjem letu zanjo poiskali nekatere nove rešitve. Kot je poudaril predsednik K PO Herman Rigelnik, bo glavno breme prihodnjih let finančna, kadrovska in tehnološka sanacija Gorenja. Premostitveni krediti namreč niso bili tako ugodni kot so v Gorenju načrtovali in če jih ne bo možno dopolniti, potem je vprašljiva tehnološka sanacija, ki pa je zaradi zastarelosti opreme in zaradi usmerjenosti Gorenja na tuja tržišča nujno potrebna. V letošnjem letu pa morajo izpopolniti tudi kadrovsko sestavo, saj na nekaterih vodilnih delovnih mestih še nimajo ustreznih delavcev. Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Vsebino dela še izboljšati Preteklo sredo so se sestali delegati skupščine Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Titovo Velenje. Obravnavali in sprejeli so poročilo o delu zbornice v preteklem letu in predlog programa dela v letu 1985. Neposreden vpogled v delo organov, teles in službe SŠGZ je mogoč sproti tudi preko Informacij, ki jih zbornica izdtga mesečno. V preteklem letu je bil dosežen bistven premik v delovanju zbornice, so menili delegati. Zbornica pa si bo še naprej prizadevala, da vsebino delovanja še - izboljša. Za to pa bo potrebno doseči, da zbornica ne bo samo organizacijska oblika, ki bi spremljala delo družbeno-političnih organizacij in skupnosti v imenu gospodarstva. Doseči želijo večjo vlogo pri oblikovanju razvojnih programov, pri procesih proizvodnega sodelovanja in povezovanja gospodarstva, tudi za skupne tržne nastope in doseči večji vpliv na oblikovanje družbeno-ekonomske politike. Zbornica mora biti v funkciji gospodarstva, v funkciji izvrševanja nalog, ki jih gospodarstvo ali posamezni gospodarski subjekti ne morejo izpeljati. To pa lahko dosežejo Ie z večjim vključevanjem poslovodnih in strokovnih delavcev in tako, da bo združeno delo bolj zavestno sprejelo večjo vlogo in odgovornost za delovanje zborničnega sistema. V dosedanjem delovanju zbornice so se pokazale nekatere potrebe, ki se bodo lahko uresničile le s prilagojeno organiziranostjo nekaterih organov in teles tem potrebam. Zato bi bilo treba povečati zastopanost panog v izvršilnem odboru zbornice, v večjem aktiviranju občinske konference delegatov in pospešenem- delovanju ,,koordinacije zbornice", kot kolektivnega organa, ki naj usmerja in vodi delovanje zbornice. Titovo Velenje-javna radijska oddaja Kar znaš, to veljaš Člani kulturno-zabavnega programa Radia Ljubljana vabijo skupaj z uredništvom radia Titovo Velenje na javno radijsko oddajo KAR ZNAS TO VELJAŠ v domu kulture v Titovem Velenju. Gre za tekmovanje na-rodno-zabavnih skupin, ansamblov, pevcev, kantavtorjev itd. Od jeseni lani se je zvrstilo že pet takšnih tekmovanj amaterjev in na vsakem, tako bo tudi v domu kulture v Titovem Velenju, 7-članska komisija občinstva izbere zmagovalca. Najboljši iz vseh osmih tekmovanj — to- liko jih bo v tej sezoni — bodo nato nastopili na republiški finalni prireditvi v Zrečah v mesecu juniju, kjer bodo skušali osvojiti naslov amater leta. Na sklepni prireditvi v Zrečah pa bo poleg skupin oziroma posameznikov, ki jih bo izbralo občinstvo, nastopilo še dvanajst tistih skupin ali posameznikov, ki si bodo to zaslužili po mnenju posebne strokovne komisije. Javna radijska oddaja v domu kulture v Titovem Velenju bo v sredo, 20. marca, s pričetkom ob 19.30. Zbornica želi svoje delovanje razširiti tudi v oblikovanje delovnih skupin, ki naj bi oblikovale strokovne osnove, študije in podlage za dajanje pobud na področju razvoja, sodelovanja in povezovanja gospodarstva ter združenega dela in sredstev za skupne programe. Za to pa bo potrebno izpostaviti ustrezne vsebinske probleme in pristopiti k njihovemu razreševanju skupno z gospodarskimi subjekti, obema izvršnima svetoma (Velenje in Mozirje) ter obema raziskovalnima skupnostima. Zasedanje zborov Sob Velenje Proračun - bo suknja ostala prekratka? Prejšnji in ta teden so zasedali vsi trije zbori Skupščine občine Velenje. Najprej je že pretekli četrtek zasedal Družbenopolitični zbor, v ponedeljek pa sta zasedala tudi Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti. Delegati vseh treh zborov so obravnavali vrsto pomembnih vprašanj. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Delegati Družbenopolitičnega zbora so na četrtkovem zasedanju pregledali osnutek programa dela občinske skupščine za letošnje leto in predlagali, da naj bi ta vseboval tudi obravnavo problemov podnajemniških stanovanjskih razmerij, problematiko nasilnih vselitev in s tem v zvezi našo neučinkovitost, da ta pojav zajezimo ter probleme, ki se pojavljajo pri prijavah začasnih prebivališč. Pa tudi problematika varstva pri delu mora najti svoje mesto v programu dela občinske skupščine. Delegati so , Obravnavali . tudi dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1985, največ pozornosti pa so namenih osnutku odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto. N|i ta osnutek so imeli delegati precej pripomb in vprašanj in predlagali, da se osnutek dopolni oziroma izvede diferenciacija posameznih nalog, kajti sredstev je toliko kolikor jih pač je, zato jih je treba umno razdeliti. IS pa naj vse pripombe Obdela do naslednje seje in pove, katere postavke se da spremeniti in katere ne. Družbenopolitični zbor je potrdil tudi predlog sklepov za odpravo motenj v samoupravnih odnosih v Termoelektrarni Šoštanj. Z njim predlagajo DO TES, tozdu Vzdrževanje in tozdu TEŠ II, da v roku šestih mesecev odpravijo razloge, ki so pripeljali in povzročajo motnje v samoupravnih odnosih. Predlogi ukrepov so razdeljeni na posamezna področja: kadrovsko, samoupravno, nagrajevanje po delu, informiranost, svobodno menjavo dela in medsebojne odnose. Na podlagi predlaganih ukrepov mora vodstvo temeljnih organizacij in delovne organizacije ter samoupravni organi izdelati in sprejeti konkretne programe ukrepov ter način njihove uresničitve. v primeru, da se sprejeti in nastale motnje Sele ukrepi •samoupravnih odnosih ne odpravijo uspešno, bo skupščini predlagan začasni ukrep. Delegati Družbenopolitičnega zbora so se seznanili tudi s poročilom o izvršitvi III. samoprispevka in pripravah na IV. samoprispevek, s poročilom o delu inšpekcij občinskega inšpektorata v pretek-* lem letu ter potrdili predlog družbenega dogovora o delovanju in razvoju RTC Golte. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Kako odpraviti motile v samoupravnih odnosih v Termoelektrarnah Šoštanj to je bila ena od pomembnejših točk dnevnega reda tudi na ponedeljkovem zasedanju zbora združenega dela skupščine občine Velenje. Težave niso nove, medsebojna nesoglasja pa so vplivala, da so delavci v tozdu Vzdrževanje in v tozdu Teš II tudi na ponovljenem referendumu, na katerem so sprejemali samoupravni sporazum o združevanju v sozdu REK, v večini glasovali PROTI. Zaskrbljujoče je, da v desetih letih, odkar so bile postavljene osnove povezovanja med delovnima organizacijama TES in RLV, k|jub obsežnim aktivnostim, niso nič kaj bliže sprejetim ci|jem. Kot ugotavlja družbeni pravobranilec samoupravljanja je nezaupanje, ki so ga do sprejema tega samoupravnega sporazuma izrazili delavci v TEŠ, posledica dohodkovnih odnosov, razmere znotraj TEŠ pa so omogočile krepitev interesov posameznih ozkih skupin, ki se kljub navidezni dobronamernosti zavzemajo za ohranitev skupinsko lastninskih interesov. Da bi odpravili te motnje v samoupravnih odnosih v TEŠ, ki je delovna organizacija posebnega družbenega pomena, je pravobranilec predlagal, delegati pa potrdili, nekatere ukrepe, ki morajo v roku šestih mesecev zagotoviti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Tako ie v teh dneh v samoupravnih organih poteka diferenciacija, katere ci|j je izločiti nosilce skupinsko lastninskih teženj ter zapiranja v okvire delovne organizacije . (Dalje na 3. str.) Center srednjih šol Titovo Velenje Uspel informativni dan Prejšnji teden so na Centru srednjih šol pripravili uspel srednješolski informativni dan, ki se ga je udeležilo 610 učencev in več kot 300 staršev. Ob tej priložnosti so bodoče dijake seznanili z oblikami dela na šoli in nadaljnjimi možnostmi študija, pokazali so jim šolo ter nekatere oblike pedagoš- kega dela. Vsekakor je spodbudno, da je bila udeležba osmošolcev in staršev večja kot prejšnja leta in daje poraslo zanimanje za kovinarstvo in strojništvo ter delno tudi za družboslovno jezikovno usmeritev. Zaskrbljujoče paje zanimanje za rudarsko usmeritev, kjer je bila udeležba na informativnem dnevu bistveno manjša od možnosti vpisa. Učenci in starši so bili s to predstavitvijo izobraževanja na Centru srednjih šol zelo zadovoljni, saj so jim delavci Centra celovito predstavili nadaljnja šolanje. Večina učencev in staršev seje informativnega dne udeležila v dopoldanskih urah, nekateri pa so se z možnostmi nadaljnjega izobraževanja seznanili popoldan. \ 2. stran * OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 14. marca 1985 Seja izvršnega sveta Sob Velertfe Nadomestni rudniški objekti Člani izvršnega sveta so na predzadnji seji med drugim potrdili lokacijsko dovoljenje za deponijo premoga in klasirnico, ki jo bo Rudnik lignita Velenje gradil v Pesju. Zahtevali so, da je potrebno zgraditi objekte v skladu z lokacijsko dokumentacijo, pri tem pa morajo obvezno upoštevati dodatne zahteve krajanov Pesja. Investitor pa mora če se bodo v Pesju poslabšale življenjske razmere, izvesti sanacijske ukrepe ter po potrebi tudi preseliti del' naselja. Krajani Pesja so zahtevali, da višina premoga na odlagališču ne sme biti višja kot 10 metrov, premog pa je treba odlagati od sedanjega jaška proti Pesju, to pomeni da se bo deponija širila proti Pesju samo takrat, ko ne bo več drugje prostora. Takoj je potrebno izvesti zasaditev — tako kot predvideva urbanistični načrt, zasaditi pa je treba tudi prostor ob.robu naselja. Krajani so tudi zahtevali, da se lahko začne postopek za razširitev deponije šele, ko bodo pripombe zajete v odobrenem investicijskem programu. Trakovi za transport premoga morajo biti zaprti, da se bo tako preprečilo dviganje prahu, vse projekte pa mora verificirati ustrezen republiški organ za varstvo okolja in izdati strokovno oceno. Takoj je treba opraviti meritve hrupa in ponovne meritve vpliva odkopavanja v jami na naselje, ker se na stanovanjskih hišah pojavljajo razpoke. Pri meritvah je treba izločiti vpliv cestnega prometa. Na vseh stanovanjskih hišah je treba namestiti plombe na razpokah. Takoj je potrebno izmeriti tudi televizijski signal, ki je moten že od stolpa bunkerja izvoznega nadkopa in v primeru motenj po izgradnji klasirnice, zagotoviti ustrezen sprejem in to pred pričet-kom obratovanja klasirnice. Če bo TV signal okrnjen, je treba oristoniti k odpravi motenj ter TV sprejem normalizirati. Krajani tudi zahtevajo, da potekajo prevozi železniških vagono. pod klasirnico in v območju ranžime postaje z električno vleko, da bo manj hrupa pa je treba mesto nakladanja protiprašno in protihrupno ograditi. Vsi novi betonski objekti morajo biti ustrezno prebarvani. Tehnologijo nakladanja ter premike pa je treba izvrševati v dnevnem času. Med cesto in železnico je treba napraviti 2 do 3 metre visok nasip in ga zasaditi s primernimi nasadi. Prav tako pa js treba zasaditi tudi naselje na obeh straneh cestišča. Krajani so predlagali, da investitor predloži organizaciji SEPO izdelane projekte za vse industrijske objekte, ki so predvideni na tem območju vključno z ranžirno postajo. SEPO naj pregleda kompleksni projekt zaščite celotnega okolja FLL Pesje. Zasaditi pa je treba takoj. Pri omenjenem celotnem projektu zaščite naj bodo označene tudi cone ogroženosti. Krajani zahtevajo, da je potrebno takoj zasaditi Zelene bariere ob že obstoječih objektih, kar je bilo obljubljeno že leta 1978, ustrezno pa je treba zasaditi tudi prostor ob Partizanski cesti. Istočasno z izgradnjo klasirnice je treba obnoviti zatesnitev že obstoječih industrijskih objektov kar mora biti izvedeno pred pričetkom obratovanja novih industrijskih objektov. Za spremljanje negativnih vplivov je treba postaviti ustrezno merilno napravo, s katero bo mogoč* kontrolirano zasledovati stanje onesnaženosti in hrupa v naselju. Krajani Pesja so podali še nekatere druge zahteve, med drugim pa bodo imenovali tudi predstavnike najbolj ogroženega območja, da bodo spremljali potek investicij in uresničevanje postavljenih zahtev. Obrtno združenje Velenje Opredeliti deficitarno obrtno dejavnost V sredo je bila skupščina obrtnega združenja Titovo Velenje. Na njej so spregovorili o delu in uspehih, ki so jih obrtniki v naši dolini dosegli v lanskem letu, sprejeli pa so tudi usmeritve za letošnje leto. Ob prizadevanjih, da bi število obrtnih delavnic v občini Velenje kar najbolj povečali, bodo seveda naloge, ki jih morajo uresničiti še toliko večjega pomena. Tako bodo s pomočjo svetov krajevnih skupnosti skušali pridobiti predloge za najbolj potrebne obrtne delavnice, ki naj bi pričele z delom še v tem letu ali v naslednjem srednjeročnem obdobju. Natančneje bodo skušali opredeliti deficitarno obrtno dejavnost, saj so doslej številni obrtniki, ki so zaradi deficitarne dejavnosti prejeli ob startu različne ugodnosti, kasneje namesto storitvene odprli proizvodno dejavnost. Prizadevali si bodo tudi, da bi izoblikovali enotno cenovno politiko za vse storitvene dejavnosti v Sloveniji. Na nekaterih področjih so to že uresničili. Na področju poslovnega sodelovanja obrtnikov bodo skušali poglobiti sodelovanje s TOK Koplas, z Vekom in nekaterimi drugimi organizacijami združenega dela, obrtnikom storitvenih dejavnosti pa bodo pomagali pri pridobivanju pooblaščenih servisov. . Za ustrezno delo so seveda potrebni ustrezni materialni pogoji. Zato združenje predlaga, da bi v občini ustanovili poseben intervencijski sklad za kratkoročno kreditiranje obrtnikov, predvsem začetnikov. Sklad bi lahko oblikovali iz anuitet, ki jih vračajo posojilojemalci občinskemu intervencijskemu skladu za gospodarstvo ali pa iz dela občinskega davka za obrtne dejavnosti. Teh sredstev naj bi bilo za okoli 5 milijonov dinarjev in bi jih namenili za plačevanje vseh stroškov kot so tudi gradnja delavnic,, družbene obveznosti, obratna sredstva, osebni dohodki zaposlenih in drugo. Za potrebe ^ostalih obrtnikov in za zagotavljanje proizvodnje pa bodo skušali v letošnjem letu pridobiti kreditna sredstva v višini 77 milijonov dinarjev. Obrtno združenje si bo tudi letos prizadevalo, da se kar najhitreje uskladijo osebni dohodki z enakovrednimi profili v organizacijah združenega dela, prav tako pa bo vztrajalo pri aktivnostih za ukinitev plačila prometnega davka na osnovna sredstva, ki jih kupujejo obrtniki za svojo dejavnost. Še večjo skrb kot prejšnja leta namerava obrtno združenje nameniti izobraževanju, razvoju domače in umetne obrti, informiranosti obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev ter športu in rekreaciji. Posebno pozornost bodo namenili tudi sejemski dejavnosti kamor sodi med drugim organizacija letos drugega obrtnega sejma v Rdeči dvorani v mesecu juniju. Osnovna organizacija RK sozda Rek Velenje Skoraj polovica članov krvodajalcev Velenjski rudarji niso prizadevni le pri izkopavanju črnega zlata, ampak tudi pri delu v svoji osnovni organizaciji Rdečega križa. Njihova marljivost je največja na področju krvodajalstva. Na Rudniku lignita Velenje je zaposlenih okrog .5400 delavcev, ki so vsi člani te humanitarne organizacije. V svoiih vrstah pa imajo kar 2400 krvodajalcev. Po številu darovalcev najpomembnejše življenjske tekočine se uvrščajo na drugo mesto v Sloveniji, pa tudi Jugoslaviji. V letnem programu predvidijo vsako leto tri krvodajalske akcije, spomladansko, poletno in jesensko, med temi pa pokažejo svojo humanost še pri darovanju krvi za potrebe bolnišnice Slovenj Gradec in Celje. ,,Vsakp leto prihaja na odvzeme več rudarjev," pravi ponosno predsednik osnovne organizacije Rdečega križa sozda Rek Velenje Karli Koželj. „Delo na tem področju imamo resnično dobro zastavljeno in nimamo posebnih težav. Zal, pa je med na- šimi krvodajalci vse premalo strokovnih in kadrovskih delavcev iz raznih služb našega sozda." Pred nekaj dnevi je ta osnovna organizacija pripravila akcijo zbiranja pomoči za lačne v Afriki. Po besedah sogovornika je bil odziv slabši kot so pričakovali." Odkrito moramo priznati, da imamo za te stvari pri nas še premalo posluha. Zato se bomo poskušali bolje vključiti v to akcijo preko sindikata. ,.Druge aktivnosti pa člane Rekove osnovne organizacije Rdečega križa izvajajo skupaj z občinskim odborom. V svojem delovnem programu za letos so znova največ aktivnosti načrtovali pri krvodajalstvu. Poleg te so predvideli še nekatere nove naloge, ki so bolj srednjeročne narave. V svoji* osnovni organizaciji naj bi ustanovili odbore za pomoč starejšim in boleh-nim rudarjem, ki naj bi delovali v obliki krožkov. S tem se je do sedaj ,,ukvarjala" njihova socialna služba. Društvo invalidov Titovo Velenje 15 invalidov na morje Društvo invalidov Titovo Velenje obvešča vse svoje člane pa tudi druge občane, da imajo še nekaj prostih mest za izlet s posebnim vlakom, ki bo v petek 22. marca popeljal kar 150 udeležencev na izlet na morje. Vsi udeleženci bodo deležni posebne pozornosti v vlaku, v hotelu Zusterna v Kopru pa bodo za vse skrbeli prizadevni gostinski delavci, Odhod vlaka bo iz Titovega Velenja v petek 22. marca ob 14. uri, povratek pa v nedeljo 14. marca ob 20. uri 30 minut. Vabijo vse, ki bi radi odšli z njimi, da se prijavijo v novi pisarni društva invalidov v Titovem Velenju, Cesta bratov Mra vijakov (nasproti doma upokojencev) in to vsak ponedeljek od 16. ure dalje. Škale- Hrastovec Odlok o prenehanju lastninske pravice Izvršni svet skupščine občine Velenje predlaga zboroma združenega dela in krajevnih skupnosti, da sprejmeta odlok o prenehanju lastninske pravice za zemljišča namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev v območju zazidalnega načrta Škale—Hrastovec. Zazidava za to območje je bila izdelana predvsem zaradi možnos"ti naselitve rudniških ogrožencev. V krajevni skupnosti so pripravili dva sestanka, na katerih so se skušali dogovoriti z lastniki zemljišč o prenehanju lastninske pravice, vendar jim žal z vsemi to ni uspelo. Ker gre za širšo družbeno korist naselitve rudarskih ogrožencev, je potrebno omenjeni odlok nujno sprejeti, da bo mogoče pričeti gradnjo. Potrošniški svet v KS Desni breg Veliko dela Lani aprila je bil tudi v krajevni skupnosti Desni breg ustanovljen potrošniški svet, ki šteje sedem čbnov. Vodi ga Jože Kristan s katerim smo se tudi pogovarjali o njihovem delu. Člani tega potrošniškega sveta so zadolženi za stalno kontrolo, pa ne kot inšpektorji oziroma njihova podaljšana roka, temveč opazujejo, če so recimo na vidnih mestih cene, kakšna je kaj kakovost blaga .. . ,,Posredovali smo na primer pri Pekarni, zaradi prezgodnjega raz-važanja kruha. Tega so pripeljali k* mesarju namreč vsako jutro že ob šestih, mesnico pa so odprli šele ob sedmih. To uro pa je kruh brez nadzora čakal, da ga kdo umakne," nam je povedal predsednik potrošniškega sveta o prvem-njihovem rešenem primeru. Kruh je lahko v tem času namreč obletaval tudi kakšen potepuški pes ali kakšen drug ,,ne bodi ga treba". Pekarna je na njihovo ukrepanje takoj reagirala in stvar so uredili tako, da je vsem prav. V tem letu jih čaka veliko dela. Pravijo pa, da bi laže delali, če bi bili potrošniki bolj informirani o njihovem obstoju. Ti jih lahko o nepravilnostih, ki jih potrošniški svet lahko razreši, obveste pismeno. Dqvolj je, da svoja opažanja zapišejo in jih oddajo v nabiralnik krajevne .skupnosti Desni breg. Eden ,,visi" pred tržnico, drugi pri Domu za varstvo odraslih. Joie Kristan Poziv medvojnim izgnancem v Srbijo Manifestacija bratstva in enotnosti Manifestacija pod nazivom »Vlak bratstva in enotnosti« se organizira kontinuirano že od leta 1961. Ta manifestacija je odraz stalnih prijateljskih in bratskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih dotnov in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi ijom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenja. Značilno za manifestacijo je, da je vlak tradicionalni simbol ohruijanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugosl6van-skih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo.se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. Medobčinska koordinacijska odbora za organizacijo Vlaka bratstva in enotnosti v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da v letošnjem letu organiziramo Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Slovenije popeljal bivše izgnance in njihove najožje družinske člane k njihovim gostiteljem v SR Srbijo. Vlak bo odpeljal iz Maribora oz. Jesenic U. oktobra, vračal pa se bo iz Naravno zdravilišče Topolšica Zanimiv seminar V Naravnem zdravilišču v Topolšici so obogatili ponudbo z organizacijo seminarjev joge za osvobajanje zasvojenosti. Prvi takšen seminar, ki je zelo uspel so pripravili v mesecu februaiju in sicer je potekal pod naslovom Posebni zimski seminar joge nočnega bivanja. Za izvajanje teh seminarjev so posebej usposobili hotel Mladiko, seminarje pa .vodi znani slovenski strokovnjak Zivogoj Lojze Stanič. Zadnji teden v mesecu marcu (od 23. do 30. marca) bodo pripravili v Topolšici v liotelu Mladika seminar za osvobajanje zasvojenosti kajenja. Tudi ta seminar bo vodil Lojze Zivogoj-Stanič, ^>ri delu pa bodo sodelovali tudi zdravniki specialisti (pulmolog, KS Šalek-Gorica Zbori krajanov Prihodnji teden bodo v krajevni skupnosti Salek—Gorica potekali zbori krajanov, na katerih bodo potrjevali usklajen referendumski program. Zbori bodo potekali po soseskah. V ponedeljek, 18. marca ob 18. uri, bo v Gasilskem domu v Šaleku zbor krajanov soseske B, istega dne, prav tako oo i». uri, a v osnovni šoli bratov Mravljak, zbor za krajane soseske D. Naslednji dan, 19. marca, pa bo ob 18. uri v prostorih gasilskega doma Salek, zbor za sosesko A, istega dne ob 18. uri in v prostorih osnovne šole bratov Mravljak, pa bodo imeli zbor krajani soseske C. MDA v občini Mozirje Brigadirji bodo čistili pašnike Center zk mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS Mozirje je že pričel z evidentiranjem brigadirjev, ki ga morajo osnovne organizacije skleniti aprila. Kot je znano, se brigada Slavka Slandra letos ne bo udeležila republiške delovne akcije. Na to so jih navedle slabe izkušnje zadnjih let, tako pri oblikovanju brigade v domači občini, kot pri organizaciji akcij samih. Brigadirji bodo torej letos ostali doma. V sodelovanju z Zgornje-savinjsko kmetijsko zadrugo bodo pripravili lokalno delovno akcijo na Menini planini, kjer bodo čistili pašne • površine. Delali bodo predvidoma v sredini julija, po akciji pa bodo temeljito ocenili opravljeno delo in na podlagi tega organizirali še kakšno manjšo lokalno delovno akcijo. Odločili so se namreč, da pokažejo drugim in predvsem sebi, da so sposobni delati in ustvarjati. Titovega Užica oz. Valjeva IS. oktobra. Zato pozivajo občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana vse slovenske medvojne izgnance in njihove najožje člane, da se čim prej povežejo s svojimi bivšimi gostitelji v SR-Srbiji ter se nato na osnovi njihovega povabila, najkasneje pa do 15. maja 1985, zglasijo na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, Mestne konference SZDL Maribor in' Medobčinskega sveta SZDL Ljubljana, zaradi prijave svoje udeležbe v letošnjem letu Vlaka bratstva in enotnosti. Vse udeležence Vlaka bratstva in enotnosti obveščamo tudi, da bodo morali ob prijavi udeležbe plačati svoj delež za kritje stroškov prevoza. V znesku so zajeti stroški vozovnice na osnovi cene vozovnice po tarifi J2 in komplet značk. Vse ostale informacije v zvezi s potovanjem z Vlakom bratstva in enotnosti dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medobčinskem svetu SZDL Ljubljana. MEDOBČINSKI KOORDINACIJSKI ODBOR VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI SLOVENIJE kardiolog ter -nevropsihiater kot opazovalec). Vsi, ki jih ta seminar . zanima, lahko dobijo podrobnejša pojasnila v Naravnem zdravilišču v ' I Topolšici. Udeleženci seminarja bodo imeli zbor, na katerem jih bodo podrobno seznanili s potekom seminarja, 23. marca ob 16. uri 30. minut v Mladiki. Strokovnjaki menijo, da je primeren kandidat za ta seminar kadilec, ki se želi osvoboditi neke odvečne stvari ter v svojo življenje vnesti nove vsebine. Na seminarju' bodo kadilci spoznali kakšen nesmisel so cigarete ter pridobivali skozi angažiranost nove življenjske navade. Seveda se v tednu dni, kolikor bo trajal seminar kajenja ne bodo trajno osvobodili, vendar pa bodo dobili za to dovolj trdno osnovo. »NAŠ ČAS, glasilo Socialistične zveze delpvnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustano- -vljen l.maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kol tednik pa izhaja »Naš čas« od 1 .narca 1973. Uredništvo: Stane Vovk -odgovorni urednik (direktor ii glavni urednik), Bogdan Mu gerle. Janez Plesnik, Tatjani Podgoršek. Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). . Iztiaja od Četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761. 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev,Letna naročnina z. •idividualne naročnike je 1200 dinarjev (na mesec 100 dinarjev). za tujino 2550 din. Žiro račun pri SDK. podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in od pretila: ČGP Večc Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupšči ne SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 14. marca 1985 * Titovo Velenje V SREDJŠČU POZORNOSTI nasča^j^ Zasedanje zborov Sob Velenje r Proračun - bo suknja ostala prekratka Nadaljevanje s I. str.) Med ukrepi je tudi zagotovitev ustreznejše samoupravne organiziranosti, dograditev samoupravnih aktov o nagrajevanju po delu, bo|jša informiranost in še nekatere drage naloge, katerih cilj je odprava motenj v samoupravnih odnosih. Delegati zbora združenega dela so precej pripomb namenili tudi predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu ter osnutku odloka o spremembah odloka o davkih občanov. Menili so, da gradivo ni dovolj dobro pripravljeno, saj ni možna nikakršna primerjava in tako niti ni jasno ali smo bolj ali manj obdavčeni. Precej pripomb pa je bilo izrečenih tudi na višino davka od stanovanjskih hiš, stanovanj in garaž, saj so delegati menili, da takšno obdavčenje ne spodbuja individualne stanovanjske gradnje. Delegati zbora združenega dela so' kritično tehtali tudi osnutek odloka o proračunu občine Velenje. Ta postaja iz leta v leto bolj „kratek", nenehno zaostajanje prihodkov za nominalno rastjo dohodka pa seveda omejuje uporabnike teh sredstev. Kako torej razporediti pridobljena sredstva to postaja že prava umetnost, in če pri tem skušaš upoštevati še pregovor „Da bo volk sit in koza cela" potem vse skupaj dobiva priokus barantanja. Pa še tako bo za nekoga suknja'ostala prekratka. Očitno bo potrebno pri oblikovanju proračuna zu nekatere postavke pričeti iskati druge vire, jih skrčiti ali pa celo ukiniti. Vsekakor pa bo pred tem potrebno poiskati še tiste morebitne, a sedaj že najbrž močno okrnjene notranje rezerve. Ena osrednjih točk je bilo tudi poročilo o delu občinskega inšpektorata. O delu posameznih inšpekcij smo v našem tedniku že poročali, k poročilu pa dodajmo le to, da je preveč splošno in da so posamezni inšpektorji v njem premalo nakazali probleme s katerimi se pri svojem delu srečujejo, obenem pa tudi ne usmeritev, ki naj bi zagotovile manjše število nepravilnosti. V nadaljevanju seje so delegati obravnavali še poročilo o izvršitvi III. samoprispevka ih pripravah na IV. samoprispevek, sprejeli nekaj osnutkov odlokov ter potrdili predlog samoupravnega sporazuma o delovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov v Sloveniji. Potrdili so tudi predlog družbenega dogovora o delovanju in razvoju RTC Golte, kjer pa bodo morali svoje reči še delegati komunalne in cestne skupnosti, saj bodo sredstva za vzdrževanje nihalke zbirale samoupravne interesne Komunalne oziroma cestno komunalne skupnosti občin Celje, Žalec, Mozirje in Velenje. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na ponedeljkovem zasedanju so •delegati zbora krajevnih skupnosti pozorno prisluhnili poročilu o izvršitvi tretjega ter o pripravah na četrti samoprispevek. Menili so, da je bilo s sredstvi tretjega samoprispevka veliko narejenega. Presežke, ki so nastajali, je naša družbenopolitična skupnost namenila za izgradnjo nedokončanih načrtovanih objektov referendumskih programov. Kot smo lahko med drugim na zasedanju tega zbora slišali, so se krajani na zborih in na sestankih družbenopolitičnih organizacij pozitivno opredelili do uvedbe četrtega referenduma. Res pa je, da je nekoliko manj ,,navdušenja" zanj v mestnih krajevnih skupnostih. Zato so se delegati tega zbora vprašali, zakaj mestne krajevne skupnosti kažejo tako malo pripravljenosti pomagati primestnim in vaškim krajevnim skupnostim pri reševanju najosnovnejših življenjskih vprašanj, kot so izgradnja vodovoda, modernizacija mest ter ureditev drugih komunalnih dobrin? Zakaj sedaj pozabljajo na nas? Pri prvem in drugem samoprispevku pa smo tudi mi zbirali denar predvsem za izgradnjo mesta. Prav tako so menili, da je prispevna stopnja tega referenduma prenizka. Zakaj je znova zatajila odgovornost? Kje so bili delavski svet, osnovna organizacija sindikata, pa osnovna organizacija Zveze komunistov ter dragi organi, ki bi lahko pravočasno odpravili nepravilnosti v samoupravnih odnosih v šoštanjskih termoelektrarnah v teh desetih letih? Ali se res teh motenj ni dalo že mnogo prej urediti po samoupravni poti, ne pa da čaka reševanje teh vprašanj na odločitev delegatov občinske skupščine? so bili v razpravi ostri delegati zbora krajevnih skupnosti pri obravnavi sklepov za odpravo motenj v termoelektrarnah Šoštanj. « Kar nekaj pripomb so imeli na .ponedeljkovem zasedanju tega zbora delegati pri obravnavi poročila o delu inšpekcij občinskega inšpektorata v preteklem letu. Menili so, da je v poročilu premalo napisanega o delu posameznih služb ter o ukrepih, ki so jih te pripravile za odpravo nepravilnosti. Tako pa še vedno vlada velik nered pri varstvu okolja, na urbanističnem področju in še kje. Prav bi bilo, da bi inšpekcijske službe o pomembnejših in večjih kršitvah javnost med letom seznanjale večkrat. Med drugim so delegati zbora krajevnih skupnosti sprejeli sklep, da je treba kar najhitreje pristopiti k izgradnji čistilne naprave, konkretizirati sklepe poročila, zelo dobrodošlo pa bi bilo tudi boljše sodelovanje inšpekcijskih služb s krajevnimi skupnostmi. Pri obravnavi osnutka programa dela občinske skupščine za to leto je delegate močno zbodel v oči indeks povišanja nadomestil osebnih dohodkov voljenih in imenovanih članov izvršnega sveta, pa stroški sej občinske skupščine, delegati iz Skal, Levega brega, Konovega so vprašali zakaj predvideva proračun tako visoka sredstva za-delovanje občinskega odbora ZB NOV, U vd^AL DO za komunalnoln stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenie. KoroSka 37 b DO VEKOS n. sub. o. Delovna skupnost skupnih služb .Koroška 37 b Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DO VEKOS, DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. PROGRAMIRANJE KOMUNALNE OSKRBE Pogoji: — dipl. ing. gradbene ali komunalne smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri načrtovanju komunalnih sistemov — opravljen strokovni izpit 2. NADZOR INVESTICIJ Pogoji: — Visoka ali višja izobrazba gradbene smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO VEKOS Titovo Velenje, Kadrovska služba. Koroška 37 b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. Mnenje prav vseh pa je bilo, da bodo iz proračuna krajevne skupnosti dobile za svoje delova-nje znova vse premalo denarja. Pri teh točkah so imeli delegati zbora krajevnih skupnosti največ pripomb. Med drugim pa so na ponedeljkovem zasedanju sprejeli še osnutek odloka o razglasitvi gozdov za trajno varovalne gozdove v velenjski občini, osnutek odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, osnutek odloka o ureditvi nemotenega in varriega prometa v naseljih občine Velenje, potrdili predloge komisije za volitve imenovanja in kadrovske zadeve pri obravnavi predloga dogovora t> usklajevanju davčne politike v letu 1985, osnutku sporazuma o usklajevanju davčne politike v občinah širšega celjskega območja za to leto, osnutku odloka o spremembah odloka o davkih občanov ter predlogu odloka o spremembah i želela?" j o. je vljudno vprašala Marija in ji ,,aranžirala" šopek rezanega cvetja. 14. marca 1985 * Titovo Velenje OD TU IN TAM * stran 5 Obiskali smo borke Letos praznujemo 40. letnico osvoboditve. Ob tem pomembnem jubileju smO pionirji obiskali vseh 110 članic KO ZZB NOV Titovo Velenje Center desni breg in tisti del KS Šmartno, ki sodi k našemu šolskemu okolišu. Čestitali smo jim ob mednarodnem dnevu žena in jim izročili cvetje. Ob srečanju z nami so bile prijetno presenečene: — Ko so se odprla vrata in ko sem izrekla čestitke, je tovarišica Marija zajokala. Bila je tako presenečena, da ni mogla govoriti. —-_»Ali se nisi zmotil?« mi je rekla ženica, Iti sem ji čestital. — Katjini babici sem dala rožo in ji čestitala. Od veselja soji tekle solze po licih. — Zena, ki sem ji dala čestitko in rožo, se je zelo razveselila. — Tudi v Dom za varstvo odraslih smo ponesli čestitke in rože. Varovanke so bile vesele, da smo se jih spomnili. — Pozvonili smo. Odprla nam je prijetna ženica. Izrekli smo čestitko in ji dali rožo. Zelo se nas je razveselila. Vsakomur je dala bonbon. — Tovarišice Vide ni bilo doma. Bil sem žalosten. Čestitko sem dal v nabiralnik. Zelo lepo in prav je, da smo se nanje spomnili. Tudi mi smo občutili njihovo veselje. Srečanje z borkami je bilo lepo. Pioniiji OŠ Mihe Pintaija Toleda Za nagrado v Planico Bilo je teden pred zimskimi počitnicami. Tovariš, ki nas ima likovno vzgojo, nam je povedal, da je Planica ob svoji 50-letnici delovanja razpisala nagradni natečaj. Rekel je, da bi lahko narisali risbe in napisali spise o Planici ter jih poslali v Planico. To nalogo smo z veseljem sprejeli, posebno še potem, ko je tovariš učitelj prebral nagrade. Najbolj smo si želeli, da bi odšli na brezplačen izlet v Planico, kjer bi si ogledali svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Zato smo z veseljem odšli na delo. Z veliko vnemo smo risali risbe in pisali spise. Natečaj je bil do 15. februarja, zato smo morali pohiteti. Že prvi teden po počitnicah sta tovariš za likovno vzgojo in tovarišica razredničarka, ki nam je pomagala pri spisih, poslala naše prispevke v Planico. Svoje delo smo opravili. Sedaj smo lahko le še čakali. Tedaj je prišel naš srečen dan. Bilje ravno 8. marec — dan žena. Polovico učencev našega raz- reda je imelo tehnično vzgojo, ostali pa so imeli prosto. Nenadoma je tovariš ravnatelj začel govoriti po zvočniku o veseli novici. Govoril je o Planici in njeni 50- letnici. Vedeli smo, da je to nekaj v zvezi z nagradnim natečajem, zato nas je postalo malo strah, ker so v nagradnem natečaju tekmovali tudi osmi razredi naše šole. Nenadoma se je iz zvočnika zaslišalo: »Tudi iz naše šole bo neki razred šel v Planico na svetovno prvenstvo v smučarskih skokih. To bo ...« Vstali smo s stolov in vsem je zastal dih. Tedaj pa: »To bo razred, 6. a!« V razredu je nastal strašen vrišč. Novica nas je presenetila tako iznenada, da bi skoraj ponoreli od veselja. Tovarišica nas ni mogla več miriti. • Čeprav je bilo do zvonenja še dve minuti, smo vsi planili na hodnik, ter se hvalili pred drugimi, ki so po zvonenju prišli iz razredov. Tretjo uro nam je tovarišica razredničarka dejala, da je to veselo novico vedela že od prejšnjega ponedeljka, vendar nam je ni hotela povedati prej. Bil sem zelo vesel. Na lastne oči videti Nykennena, Ulago in tako dalje ima možnost zastonj videti le malokdo. Sedaj komaj čakam, da bo sobota. Vesel sem, da se nam je želja uresničila. S trudom se da vse doseči. Marjan Pungartnik, 6. a OŠ Miha Pintar-Toledo Titovo Velenje Pionirji in prosti čas Pionirji OŠ XIV. divizije smo pripravili okrbglo mizo na temo PIONIR .IN PROSTI ČAS. Tu so pionirji delegaG podali svoje misli, želje in opažanja.' Na šoli imamo veliko vozačev. Ti pionirji pravijo, da skoraj nimajo prostega časa. Ko pridejo domov, se naučijo in napišejo domačo nalogo. Nato imajo le toliko časa, da nahranijo svojo domačo žival in se z njo malo poigrajo. Imajo kužke, muce in zajčke. Pioniiji, ki stanujejo na Gorici, Kardeljevi, Stantetovi in Šaleški 18 imajo pionirske sobe in vodstvo. Tako je zanje poskrbljeno v športu, plesiu in izletih. Zelo se je pohvalil pionir, ki je doma na Konovem. Povedal je, da zanje poskrbi tov. Pergovnikova. Organizirala je že akcije zbiranja odpadnega papiga. Denar so namenili za izlet in prireditve. V nekaterih blokih pioniiji ni- majo niti prostora niti odraslih, ki bi poskrbeli zanje. V Jenkovi 17 imajo sicer sobo in otroško igrišče. Nimajo pa odraslega človeka, ki bi jih vodil. Zato se igrajo kar na hodnikih. To pa povzroča dosti nemira, uničene stene, razbite šipe, polomljena vrata in poštni nabiralniki. Stanovalci pa so nezadovoljni. Pionirji so izrazili željo, da bi radi imeli na šoli več življenjskih krožkov: kuharskega, šiviljskega, tehničnega in podobne. Radi pa bi- imeli ob šoli otroško igrišče z gugalnicami, vrtiljaki in podobnimi igrali. To željo že izražajo več let, vendar zaradi -pomanjkanja dfliaija ostaja le pri željah. Predsednica PO , Francka IRŠIČ OŠ XIV. DIVIZIJE, s prilagojenim programom TITOVO VELENJE Iščemo najstarejšo fotografijo Danes objavljamo fotografijo, ki nam jo je prinesel Franc Ramšak iz Šoštanja, Koroška 44. Povedal je, da je bila fotografija posneta v letih 1924—25 v Stari vasi na priložnostnem srečanju žena. FOLKLORNI KOTIČEK (14) Vriskanje Danes vas bom pa kar naravnost vprašal, fante in moži namreč: ali znate zavriskati ali za-juckati, kot pravimo po domače? Tako, prav po naše? Močno in glasno, da potem še dolgo odmeva. Verjetno bi marsikomu ušlo iz ust vse kaj drugega kot vrisk. Sicer pa lahko poskusite, pa boste videli pri čem ste. In, če tega ne znate, se lahko naučite, saj bo z malo vaje in dobre volje počasi le šlo. Ja, ampak včasih so pa vriskali mladi fantje, takole iz planine v planino. Gotovo jih je bilo veselje poslušati. Zato je tudi vriskanje star običaj, ki ga pri naši skupini še gojimo. In zakaj? Ker plešemo plese, pri katerih je, lahko bi rekli glavni adut, vriskanje, če ne bi bilo vriskanja, bi kljub temu, da je ples živahen, ostal prazen in tudi ples sam ne bi prišel tako do izraza. To so Gorenjski plesi. Tako smo morali tudi mi vriskati. Seveda tudi pri nas ni šlo vsem najbolje. Ampak, vaja dela mojstra. Torej, vriskanje je sestavni del Gorenjskih plesov, saj se pričho s prihodom, ali bolje rečeno, tekom plesalcev na oder, ki ga spremlja glasno vriskanje. Res je, da se vriska tudi pri drugih plesih: Štajerskih, Prekmurskih, Notranjskih, toda nikjer ni toliko vriskanja kot prav tukaj. In ko na začetku plesa priteče na oder osem parov, in ko vsi fantje zavriskajo, se muzikantje komaj slišijo. Ja, tako je s tem vriskanjem. Vriskanje pa se bo razlegalo tudi naslednji petek, to je 22. marca, v dvorani Doma kulture v Titovem Velenju. Takrat imamo letni nastop, kjer vam bomo prikazali kaj in katere plese znamo (seveda ne vseh, ker bi program predolgo trajal). Med tistimi, ki vam jih bomo prikazali, pa bodo tudi Gorenjski. Jaz upam, da bo naše vriskanje samo potrdilo to, kar sem danes zapisal. Zato zdaj veliko vadimo, seveda ne samo vriskanje, ampak vse kar spada k plesu in postavitvi le-tega na oder. Kot sem že prej dejal, vaja dela mojstra. Takole za današnji konec bi se pa kar prileglo in spodobilo, da bi pošteno zavriskali, če že prej niste. No, dajmol Takole: Ju-hu-hu-hull Vili Grabner Gorenjski plesi Velenje 2000 Za občino je značilna nadpovprečna dominacija občinskega središča, v primerjavi z ostalimi slovenskimi občinami. Razlogi so zgodovinske narave, v bodoče lahko pričakujemo tendenco de-koncentracije, ki je podkrepljena tudi s subjektivno orientacijo velenjske populacije. S tega vidika naraste pomen vsklajenega dolgoročnega načrtovanja razvoja med mestnimi in nemestnimi krajevnimi skupnostmi. V velenjskem prostoru lahko govorimo o treh tipih krajevnih skupnosti: mestnih, primestnih in podeželskih. Tej definiciji pa ni prilagojena institucionalna struktura. Značilnost dosedanjega in sedanjega razvoja je precej neenakomerna porazdelitev različnih institucij glede na posamezne KS. V eni (Levi breg) so skon-centrirane skoraj vse občinske institucije, tako da je ta KS občinski upravni, trgovski, uslužnostni, reprezentančni itd. center. To seveda zagotavlja tej KS poseben priviligiran položaj, ki omogoča (ne)razvoj komunikacij. Z izboljševanjem dostopnosti bo pri-viligiranost na osnovi prostorske pozicije izginjala. Zaradi tega lahko pričakujemo napr. leta 2000 precej drugačno strukturo prebivalstva v tej ,.reprezentančni" KS. Redefinirati bi bilo treba vlogo tistih predelov, ki ne opravljajo . razen reprezentančnosti nobene funkcije (napr. Titov trg). - Zaradi relativno slabših stanovanj v KS Desni breg in tudi zaradi slabše komunalne opremljenosti, so selitveni tokovi, ki jih predvidevamo v bodočnosti za KS Levi breg, tu že prisotni. To relativno starejšo rezidencialno KS lahko doleti ista usoda kot KS Staro Velenje in KS Šoštanj, ki sta sestala v razvoju in postala prostor za koncentracijo ekonomsko šibkejših kategorij prebivalstva — predvsem delavcev iz drugih republik. Različna stopnja komunalne opremljenosti (napr. toplovod) posameznih predeiov (KS) kaže, da prioriteto opremljanja ni vedno določal organizaci jsk i k ri ter ij, temveč različni interesi, kar povzroča možen vir konfliktov tudi v bodoče . Analiza distribuiranosti delovnih mest, stanovanj in centralnih dejavnosti kaže na vlogo principa coniranja v dosedanjem urbanem razvoju občine. Z dolgoročnega vidika pa se že nakazujejo druge možnosti, ki kažejo na povezovanje proizvodne in potrošne funkcije oziroma produkcijske in reprodukcijske. Pomanjkanje delovnih mest kot zavora za hitrejši razvoj je značilno zlasti za predel občine, ki gravitira v Savinjsko dolino, KS Šmartno ob Paki, ki naj bi postala center tega območja z novimi delovnimi mesti dala ekonomsko osnovo temu občinskemu subcentru. Tehnološki razvoj vse bolj omogoča kombiniranje proizvodne in bivalne funkcije. Tudi razvoj v industrijsko razvitih deželah kaže, da subur-bani predeli dobivajo tudi proizvo-dn9 funkcijo. Za podeželske KS je značilno, da so prekinile dolgoletno nazadovanje oziroma stagniranje. Za nižinske predele teh KS veljajo skoraj iste ugotovitve kot za primestne. Specifična je razvojna perspektiva hribovskih predelov. Vendar na osnovi nekaterih primerov sklepamo, da tudi v teh predelih lahko organiziramo decentralizirano industrijsko proizvodnjo. To pomeni, da tudi tu razvoj ni odvisen zgolj od kmetijstva oziroma turizma. Seveda pa to zahteva izpopolnjevanje osnovne infrastrukturne opremljenosti, 'kar je nujni predpogoj in najbolj aktualen kratkoročni in srednjeročni cilj. Analiza najbolj zaželenih in najmanj zaželenih krajevnih skupnosti 'glede na bivalne preference, je dokaj izrazito potrdila tendenco ,,bega iz mesta". Očitno je, da urbani način življenja tudi v relativno majhnem mestu kot je Titovo Velenje ni privlačen. Zelo izrazita je averzija do novih urbanističnih rešitev (E. Kardelj), primestna individualna hiša pa zelo zaželen način stanovanja. Glede na realne omejitve. ki onemogočajo maksimalno upoštevanje te subjektivne usmeritve (ekonomske, fizične — pomanjkanje prostora; itd.) lahko pričakujemo, da bo prav to vzrok mnogih bodočih konfliktov. Zaradi velikega števila Individualnih graditeljev in zaradi neracionalne gradnje, bi bilo za bodoči razvoj, ko bo prostor vse bolj redka dobrina, zelo koristna boljša organiziranost individualnih graditeljev, ki ima seveda tudi zelo dolgoročne ekonomske učinke. Stanovanjski fond je v občini glede na slovenske razmere nadpovprečen socializiran, kar pomeni, da je relativno manj privatnih lastnikov. Pri projektiranju stanovanj je že sedaj treba upoštevati delovno — bivalno okolje, kar predpostavlja selitev določenih delovnih funkcij v bivalno oziroma stanovanjsko okolje. Obstoječa delitev na delovno in bivalno sfero se zelo očitno kaže v obsegu dnevnih migracij. Velenjski prostor je zaradi precejšnje koncentracije delovnih mest delovno okolje za mnoge, ki stanujejo v precej oddaljenih območjih. V pretežni meri so to migracije ,,nizkega standarda", kar pomeni, da so udeleženci izobrazbeno in dohodkovno nižje kategorije. Z razvojnega (dolgoročnega) vidika je tako množično in tako dolgotrajno vztrajanje v položaju dnevnega migranta istočasno indikator nerazvitosti in ovira za razvoj oziroma prestrukturacijo. 5. Problematika delavcev iz drugih republik Pomembna ugotovitev analize, ki izhaja iz študije: ,,Položaj delavcev iz drugih republik na začasnem delu v občini Velenje" je. da obstajajo pomembne razlike,, v stopnji izobrazbe med domačimi in priseljenimi delavci iz drugih republik, pri katerih ni interesa za dodatno izobraževanje ob delu. Glavne značilnosti za priseljence so: — nezadovoljstvo * s sedanjim poklicem in tudi z dohodkom, kar bo imelo nasprotne učinke od zaželjene mobilizacije — priseljenci so usmerjeni v sedanjost in so večji optimisti, kot domačini — stanovanjsko področje je najbolj pomemben regulator priseljevanja — priseljenci označujejo po- dročje prostočasnih aktivnosti kot problematično, pomembna vzroka, ki onemogočata pridobitniško aktivnost v prostem času sta nepo-sedovanje zemlje in pa stanovanjski položaj — nesorazmerje med skrbjo za priseljence na delovnem mestu in njihovim položajem v bivanjskem okolju. Reševanje problemov priseljencev je predvsem odvisno od ekonomskih možnosti in politični pripravljenosti za izboljševanje njihovega položaja. Sektorska struktura DP in zaposlenih za razdobje 1971—1981 Družbeni proizvod Zaposleni Struktura Tendenca Struktura Tendenca Velenje SRS Velenje SRS Velenje SRS Velenje SRS 1971 1981 1971 1981 1971 1981 1971 1981 I. 4,0 • 2,0 8,5 6,8 O O 0,3 21,9 4,7 4,7 N + S II. 84,7 75,8 59,2 61,8 O N 76,3 46,4 59,7 52,7 O O III. 11,3 22,2 32,3 31,4 N O 10,1 21,9 20,7 .27,4 N N IV. 13,3 9,8 14,9 15,2 O N 100,0 100,0 100,0 100,0 — — 100,0 100,0 100,0 100,0 ■ — — Vir: Zavod SR Slovenije za statistiko + V 1. 1980 so zajeti v prim. sekt. zaposleni tudi iz rudarstva Tendenca pomeni: O = opadajoča, N = naraščajoča, S = stabilizirana 5. MOŽNOSTI PRIHODNJEGA RAZVOJA 5.1. Pozitivni in negativni dejavniki dolgoročnega razvoja v občini Velenje smeri prihodnjega družbenega (socialnega) in prostorskega razvoja občin, ne morejo predstavljati zgolj ekstrapolacijo dosedanjih trendov, kot smo poudarili že v uvodu, ampak kvalitativne spremembe v razvoju. Zaradi intenzivnega . gospodarskega razvoja v preteklih tridesetih letih je občina Velenje skoraj presegla nivo industrializirane občine in stoji na pragu novih razvojnih možnosti poindustrijske družbe. Avtonomnost razvoja občine je omejena z republiškim in zveznim normativnim sistemom, po drugi strani pa je vloga velenjske občine bila pomembna v preteklem obdobju tako za razvoj republike kot za celotno Jugoslavijo in tudi v prihodnosti ohranja svojo razvojnostrateSko funkcijo. Zaradi tega pogoja bi morala biti republiška intervencija v lokalne razvojne procese 'Velenja .usmerjena v materialno investiranje in relaksiranje normativnih okvirov pri razvijanju kvalitativno novih ekonomsko-so-cialnih programov. Položaj občine Velenje v krizni fazi razvoja, karakterizirajo družbenoekonomski pojavi, ki so na eni strani posledica preteklega stihijsko usmerjenega razvoja, na drugi strani pa odraz širše družbene oz. svetovne krize. Trenutno razvojno fazo Velenja determinirajo negativni inpozitivni faktorji. Pri usmerjanju socialnoekonomskega razvoja je potrebno upoštevati tako ene kot druge, ker bi neizkoriščenost pozitivnih dejavnikov predstavljala spet enosmeren razvoj, čeprav kratkoročno morda s pozitivnimi rezultati. Negativni dejavniki prihodnjega razvoja velenjske občine Med negativne dejavnike bi, ki so najpomembnejši za prihodnji razvoj, lahko navedli naslednje: 1. slaba kvalifikacijska struktura zaposlenih delavcev 2. nerazviti industrijski proizvodni programi 3. neugodna struktura zaposlenosti po sektorjih dejavnosti 4. enosmerna dnevna migracija (dnevna irMgracija) 5. omejevanje fizičnega prostora 6. slabo razvito drobno gospodarstvo in servisne dejavnosti Pozitivni dejavnik, ki je površno gledano manj ,,oprijemljiv", vendar pomemben za dolgoročni razvoj, pa je človeški faktor. Družbeni klimi — mnenju in stališčem prebivalcev velenjske občine, smo posvetili največ pozornosti. Navsezadnje je človeški faktor tisti, ki bo usmerjal socialni, ekonomski in prostorski razvoj. 6. stran ★ f>aS C8S OBJAVE, RAZPISI ' v Titovo Velenje Tk 14. marca 1985 KRAJEVNA SKUPNOST FRANCA LESKOSKA-LUKE PESJE 63320 TITOVO VELENJE Krajevna skupnost Franca Leskoška-Luke Pesje sporoča, da bo imela od 1'. aprila 1985 dalje na voljo suh in cca 180 kv. m velik skladiščni prostor. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Krajevna skupnost Franca Leskoška-Luke, Pesje, 63320 Titovo Velenje. EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE TOZD SERIJSKA PROIZVODNJA Delavski svet TOZD Serijska proizvodnja razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: -r VODENJE PROIZVODNJE TOZD SP Kandidat za vodjo proizvodnje v TOZD S P mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima izobrazbo inženir strojništva in 4 leta delovnih izkušenj ali — da ima izobrazbo strojni tehnik in z delom pridobljene delovne izkušnje za vodenje proizvodnje Vodja proizvodnje se imenuje za dobo 4 let. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju, pogojev naslovijo na Elektrokovinarsko opremo, kadrovska služba. Celjska cesta 9 c, Titovo Velenje z oznako „Prijava na razpis". Kandidati bocfo odgovor o izbiri prejeli v roku 30 dni od dneva poteka razpisa. Komisija za delovna razmerja TOZD Serijska proizvodnja razpisuje več prostih del in nalog v razvoju in tehnologiji. Pogoji za zasedbo: — ing. strojništva ali dipl. ing. strojništva (lahko tudi pripravnik). Kandidati naj prijave naslovijo na Elektrokovinarsko opremo, Kadrovska služba. sozd. n.sub.o DELOVNA ORGANIZACIJA P. O. RTC GOLTE Na podlagi sklepa zbora dalavcav delovne organizacije RTC Golte, Mozirje objavljamo prosta dela in naloge VODENJE RAČUNOVODSTVA DO RTC GOLTE. Poleg splošnih pogojev določenih z Zakonom in Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano ekonomsko srednjo šolo, — 5 let delovnih izkušenj na enakih in podobnih delih, — poznavanjfe problematike RTC Golte in pripravljenost za aktivno razreševanje delovanja in razvoja DO RTC Golte .— ter ustrezne organizacijske sposobnosti za izvajanje navedenih del in nalog. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Možnost nastopa službe sporazumno. OD v skladu s samoupravnimi akti. Kandidati na} pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: MERX - DO RTC GOLTE, 63330 MOZIRJE v 8 dneh po objavi razpisa. l.l.lniU M Gaslji TOZD TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA TITOVO VELENJE 7 Telefon: 858-798 in 853-198 — letalske vozovnice, spalniki, železniške vozovnice — strokovna potovanja — posredovanje RENT-a-CAR — izleti in prevozi po domovini in tujini - ENODNEVNI IZLETI - 22. MARCA V BRATISLAVO - cena 2400.- din - 23. MARCA V TRST - cena 1400,- din - 30. MARCA V BENETKE - cena 2200,- din VAŠA TURISTIČNA AGENCIJA, TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK! TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA n.sol.o. TITOVO VELENJE Enota PREVOZNIŠTVO Obvešča vse cenjene stranke, da se je enota PREVOZNIŠTVO — ERA TITOVO VELENJE preselila iz Starega Velenja v nove poslovne prostore na cesto Simona Blatnika — STARA VAS, nasproti prodajalne plina. Za vas opravljamo vse vrste prevozov in se priporočamo! i hldrogreefrije, Po sklepu delavskega sveta s seje dne 5. 2. 1986, razpisujemo: JAVNO LICITACIJO za naslednja vozila: Naziv letnik začetna cena stanje 1. Z-101 confort 2. Z-101 confort 3. Z-125-P karavan 4l Wartburg-Turist 1980 60.000,00 din vozen, registriran 1979 70.000,00 din vozen, nerigistriran 1980 85.000,00 din vozen, registriran 1982 120.000,00 din vozen, registriran Polog za licitacijo je 10 % od začetne cene in ga plačate na blagajni DO HPH. Licitacija bo 18. marca ob 9. uri na Žarovi 19 Titovo Velenje. Prodajalec ne daje garancije za odprodana vozila in velja, da je prodaja izvršena po načelu videno-kupljeno. Prometni davek plača kupec. Kupec mora plačati celotni znesek licitiranega vozila v 5 dneh po licitaciji in v tem času mora vozilo odpeljati, kar je regulirano s posebno pogodbo med kupcem in prodajalcem. Licitacijska komisija gorenje ČAS JE ZA NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA nama Ljubljana, Škofja Loka, Cerkno, Kočevje, Revne, Zelec, Leveč, Titovo Velenje, Slovenj Gradec PROIZVAJALCEV 15. marca 1985 Razstavno-prodajni center GORENJE V Nazarjah m. 83i - 936 14. marca 1985 * Titovo Velenje naš obveščevalec * stran 7 MATIČNI URAD VELENJE: POROKE: v Peler Šlebinger. roj. 1948. pleskar iz Titovega Velenja inRozika Jančič, roj. 1934. čistilka iz Titovega Velenja; Matjaž Vrtovec, roj. 1957, učitelj telesne vzgoje iz Titovega Velenja in Anita Kralj, roj. 1963. učiteljica tel. vzgoje iz Lušečke vasi SMRTI: Ivana Kolar, upokojenka iz Titovega Velenja, Kraigherjeva 6, roj. 1923 Antonija Vidovič. upokoj. iz Titovega Velenja, Škalska c. 34. roj. 1912. KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ: SMRTI: Janez Novak, upokojenec, Titovo Velenje, Gregorčičeva 16, 81 let Marija Tekavc, inv. upok., Titovo Velenje, Koroška 64, 64 let Janez Breznik, upokojenec, Titovo Velenje. Šercerjeva 13, 85 let Bernarda Šostar, upokojenec, Li-boje 3, 87 let Ludvik Tamše, upok., Šoštanj, Aškerčeva 26,55 let Marija Zupane, driž. upok.. Loče pri Poljčanah 61 a, 66 let Franc Ojsteršek, upok.. Rečica 43, 79 let Jožef Seručar, fnv. upok., Loška gora 4, 54 let - Marija Poteko. kmetovalka, Po-ngrat 50,75 let M ALi OGLAS! OBVESTILO! Nesnice 2-krat cepljene mlade jarkice pasme Hi-seks, rjave, stare dva meseca, krmljene s koruzo; lahko dobite vsak dan pri gostilni Spegelj, Muta 124. Informacije po telefonu 062 873-202. Do 15. marca velja ugodna cena 350,00 din, po 15. marcu pa 400,00 din za jarkico. Kupite lahko tudi krmila. SE PRIPOROČA ŠPEGELJ! SOLIDNEMU DELAVCU nudim stanovanje in hrano za pomoč na kmetiji v Vinski gori. Cilka Vošnjak, Pirešica 10, Vinska gora, Titovo Velenje PRODAM barvni in čmobeli televizor Gorenje. Telefon: 854-456 DVEMA INTELEKTUALKAMA oddam sobo v Titovem Vejenju. Soba je neopremljena, ogrevana, s souporabo kopalnice. Ponudbe pošljite pod šifro: »Eno leto predplačila« PRODAM Golf Disel, star eno leto in pol- Tel.: 857-844, popoldan PRODAM psa - pudl. Kličite po telefonu 856-611. interna 33 od 16 — 17 ure PRODAM odlično ohranjen avto Zastava 126 P, letnik 1979,39.000 km, Michelin gume, prva barva za 190.000 dinarjev in avtoradio s kasetofonom (Grundig) za 22.000 din ter kvalitetne HiFi slušalke za 5.000 din. Telefon: 853-321, intema 197, dopoldan PRODAM globok otroški voziček Tribuna (pliš sivomodre barve), ulica Vmjačke banje 3/93, Titovo Velenje, telefon: 857419 PRODAM moško maturantsko obleko, ijav žamef, številka 7/96, cena 8.000din.Telefon:856-681odl4.do 16. ure. UGODNO PRODAM mlin na kamne, Amače 5 (Šentilj) Titovo Velenje PRODAM strešno betonsko opeko 265 komadov. Naslov v uredništvu V NAJEM vzamem garažo v Titovem Velenju. Tel.: 856-326 UGODNO PRODAM hladilnik 175 litrov, kombiniran štedilnik (2 elektrika, 4 plin, plinska pečica), stoječo avbo za friziranje — vse Gorenj«, zakonsko spalnico, dve postelji, sedežno garnituro, komplet dnevno sobo. Informacije po telefonu: 853-977 v večernih urah. NAŠEL SEM škotskega ovčarja. Lastnik ga lahko dobi na naslovu: Branko Petelinšek, Podkraj 77, Titovo Velenje. V NAJEM vzamem manjši prostor — lokal v pritličju v centru mesta za mimo obrt. Tel.: 857-459. PRODAM 25 % ceneje nove spodnje kuhinjske elemente Petunija jasen. Kličite po 16. uri na tel.: 855-541. PRODAM avtomatski stereo gramofon z ojačevalcem in zvočnikoma. Telefon: 856-395, zvečer. PRODAM vikend hišico z vrtom ob Velenjskem jezeru. Lazič, Kraigherjeva 8 c, Titovo Velenje, telefon: 857-040. PRODAM osebni avto GS 13 Super, modre barve, letnik 80, prevoženih 54.000 km, cena 45 S MT Informacije po telefonu: 853-700. PRODAM kiožno žago za žamanje desk in prizem. Telefon: 857-953 od 19. do 21. ure. SOBO IŠČE tridesetletni fant v centru Titovega Velenja. Naslov v uredništvu. PRODAM avto Spaček, letnik 1976. Telefon: 854-768. PRODAM krznen ovratnik — lisica za 8.000 din. Telefon: 854-539 od 7. do 15. ure. UGODNO PRODAM studio standard Fischer stereo kasetofon, model CR — 115. Peter Bukorovič, Šaleška 2 c, Titovo Velenje. PRODAM osebni avto 126 P, star 4 leta, dobro ohranjen, prevoženih 40.000 km. Branko Stennecki, Mozirje 170. telefon: 831-922. V VARSTVO vzamem 2 otroka v dopoldanskem času. Naslov v uredništvu. Tel.: 853-321, interna 369. kino • kino • kino • kino • kino FILMSKI SPORED KINA VELENJE Četrtek. 14. 3. ob 18. in 20. uri POGODBA — Hong Kong, komedija. V gl. vi. — Michael Hui Petek. 15. 3. ob 10. uri BREAK DANCE — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Lucinda Dickey Petek. 15. 3. ob 18. in 20. uri VROČICA LJUBEZNI — jugoslov. kriminalka. V gl. vi.: Milan Štrljič Sobota, nedelja, 16., 17. 3.ob 18. in 20. uri BREAK DANCE — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Lucinda Dickey Ponedeljek. 18. 3. ob 10., 18. in 20. uri VEDOZELJNA RITA — angleški, drama. V gl. vi.: Julie VValters Torek. 19. 3. ob 18. in. 20. uri MAMA POSLUŠAJ MOJO PESEM — španski, melodrama. V gl. vi.: Joselito Sreda. 20. 3. ob 10.', 18. in 20. uri ŠAMPION NEŽNEGA SRCA — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Denis 8uaid « etrtek. 21. 3. ob 18. in 20. uri ŠAMPION NEŽNEGA SRCA — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Denis Quaid FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 18. 3. ob 20. uri MAMA POSLUŠAJ MOJO PESEM — španski, melodrama. V gl. vi: Joselito Lus Margez Režiser: Antonio del Amo Senlimelalna zgodba o izgubljenem nezakonskem sinu mlade aristokrat-ke.ki ga po nekaj letih prepozna v dečku, ki s svojim petjem osvaja ljudi, je eden najbolj gledanih filmov v Jugoslaviji v 60-tih letih. KINO ŠOŠTANJ Sobota. 16. 3. ob 19.30 uri POGODBA — Hong Kong. komedija, V gl. vi.: Michael Hui Nedelja. 17. 3. ob 1*7,30 in 19.30 uri VROČICA LJUBEZNI — jugoslov. komedija. V gl. vi.: Milan Strljič Ponedeljek. 18. „3. ob 19.30 uri BREAK DANCE — ameriški, glasbeni. V gl. vf.: Lucinda Dičkey Sreda. 20. 3. ob 19.30 uri' MAMA POSLUŠAJ MOJO PESEM — španski, melodrama. V gl. vi. Joselito KINO BRASLOVČE Nedelja, 17. 3. ob 18. uri « MLADI VOJAK I — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: James Van Patten Sreda. 20. 3. ob 19. uri VROČICA LJUBEZNI —jugoslov. kriminalka. V gl. vL Milan Štrljič PRODAM R 4, letnik 76, registriran, cena 7 M. Telefon: 854-040. SMUKO na Voglu 30. in 31.3. ter Kaninu 13. in 14. 4. organizira AMD Velenje. Prijavite se lahko v društveni pisarni na Prešernovi 9 ali po tel.: 853-348. PRODAM barvni TV Gorenje, velik ekran. Telefon: 856-725. PRODAM barvni televizor Gorenje, star 8 let, za 60.000 din; telefon: 858-000. PRODAM sedežno garnituro. Tel.: 854-333. ZAPOSLIM natakarja ali natakarico. Zeleni bar, Kardeljev trg 1, Titovo Velenje. dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: Od 11. marca do 12. marča, dr. Stupar Od 13. marca do 14. marca, dr. Pir-tovšek Od 15. marca do 17. marca. dr. Stupar DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 15. marca do 22. marca, Ivo Zagožen, dipl. veter.. Vmjačke banje 7. tel.: 857-732 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in omice Fride . Srebotnik seiskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli raai, jo spremili na njeni zadnji poti, ji zasuli grob s cvetjem in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Zupancu in dr. Grošlju za dolgoletno zdravljenje, osebju Doma za varstvo odraslih Titovo Velenje in bolnišnice Topolšica za razumevanje in pomoč v njenih najtežjih trenutkih, delavcem Name in OŠ Bratov Mravljakov za darovano cvetje. Hvala tudi duhovniku za opravljen obred in Mihu Va"lenciju za tolažilne besede slovesa, VSI NJENI Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame Marije Javornik se toplo zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala všem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: VSI NJENI Iskrena hvala vsem. ki ste se z besedo, pesmijo, cvetjem, mislijo poslovili od našega Ratka Družina Vlahovič in sorodstvo Ni pomlad še posijala, že zapet je zvon v slovo; zdaj žemljica te krije, a glas tvoj ie kot spomin, nam uleže se v srce ZAHVALA Za vedno je odšel od nas dragi mož, oče, stari ata,.brat in stric Ivan Dvorjak ŽUPANOV ATA IZ CIRKOVC 11.5.1907 - 24.2.1985 Globoko ganjeni ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega najdražjega, se v neizmerni žalosti iskreno zahvaljujemo dr. Fijavžu za plemenito skrb in zdravljenje, govornikoma Vladu Mikavžinu in Otu Vačovniku za poslovilne besede, pevcem Društva upokojencev Velenje ter duhovniku Veterniku za opravljen obred. Iskrena hvala vs?m. "ki ste nam izrazili sožalje. darovali vence in cvetje ter s svojo prisotnostjo poveličalt njegovo zadnjo pot na pokopališče v Škale. Žalujoči: žena Ivanka, sin Ivek, hčerke Vladka, Dragica in Zofka z družinami ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 11. marca je minilo leto bridke žalosti, odkar nas je v 56. letu starosti za vedno zapustil dragi Stanko Satler iz Gorenja 10, Šmartno ob Paki Hvala vsem. ki se ga še spominjate in ustavite korak ob njegovem grobu. Z bolečino v srcu vsi njegovi, ki smo ga imeli radi. ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega moža. očeta in dedka Ludvika Tamšeta radarja v pokoju se najlepše zahvaljujemo dr. Bogdanu Menihu za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje, vsem sosedom za nesebično pomoč. Društvu, invalidov, REK za godbo in spremstvo na njegovi zadnji poti. duhovniku za opravljen obred in vsem. ki so darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali ter nam olajšali težke trenutke. Žalujoči: žena z otroci in vnukinja Franja 3888 S88K Le malokdo je verjel, da je sredi gozda ostala bela lisa snega, ki je omogočil tretji bdi tek v počastitev mednarodnega praznika žensk Tretji beli tek žena Zbralo se je le 22 tekmovalk Kljub pomanjkanju snega je organizatoiju belega teka žena uspelo prirediti tretje tekmovanje v smučarskih tekih, ki je bilo 7. marca v počastitev mednarodnega dneva žena, v Šentilju pri Titovem Velenju. Krajevna skupnost Šentilj in sekcija za smučarske teke pri smučarskem klubu Velenje to svojo svojevrstno zamisel, vztrajno uresničujeta. Tako se je sicer zbralo skromno število tekmovalk, vsega 22, vendar je bilo med njimi kar pet gospodinj, ki so vsaj ta dan odložile kmečko delo in se podale na pravo športno tekmovanje. Rdeč nagelj je bilo malenkostno, vendar za tekmovalke veliko poplačilo za pretečena dva kroga na beli oazi, kije ostala na gozdni jasi, skriti ob potoku Trnavi. Čaj, domače kmečko pecivo, šopek pomladanskih cvetic za najstarejšo tekmovalko, 46 letno Cilko Pustinek, gospodinjo, mater 5 otrok, je prireditev le še polepšalo. Ob vsem tem dodajmo, daje res škoda, ker ni prišlo še več tekmovalk, dodajmo, da je praznik lahko tudi športno tekmovanje. Rezultati: ženske nad 40 let: 1. Justika Rebernik, 2. Cilka Pustinek. Ženske do 40 let: 1. Edita Jerčič. 2. Olga Pustinek, 3. Anica Vranjek. Mladinke: Jožica Oce-pek, 2. Magda Plaznik. Pionirke: 1. Metka Lemež, 2. Jelka Pustinek, 3. Bernarda Vranjek. H JERČIČ Delavske športne igre Prvenstvo v veleslalomu Na občinskem sindikalnem prvenstvu v veleslalomu največ uspeha za smučarje Gorenja. Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Titovem Velenju je 10. marca 1985 priredila občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo več kot sto smučarjev večine delovnih kolektivov velenjske občine, na Golteh pa so imeli največ uspeha delavke in delavci Gorenja. Rezultati: Ženske A: l.IdaJud(EKO)30,61,2. Zdenka Šmigoc (Gorenje) 32,48, 3. Mihaela Močenik (Vegrad) 34,20 (7 uvrščenih), ženske B: 1. Franja Knez (Gorenje) 30,19, 2. Janja Divjak (Ve-kos) 31,19, 3. Vitka Hemaus (Gorenje II.) 32,16 (6 uvrščenih), ženske C: 1. Milica Isoski 36,25 (ena uvrščena). Moški A: 1. Bojan Naraločnik (Gorenje I.) 52,89, 2. Drago Krenker (Gorenje I.) 52,97, 3. Andrej Orličnik (Sipak) 53,47 (13 uvrščenih), moški B: 1. Tone Ravnjak (Gorenje) 51,25, 2. Franc Tajnik (Vegrad) 51,84,3. Drago Tamše (RLV) 54,10 (15 uvrščenih), moški C: 1. Teobald Zorko (Gorenje) Silovškova dvakratna republiška prvakinja Na republiškem prvenstvu mlajših mladincev in mladink v veleslalomu in slalomu na smučiščih v Podkorenu seje nadvse izkazala Silovškova iz Titovega Velenja. Tako v slalomu veleslalomu je bila najhitrejša in prismučala sebi ter velenjskemu smučarskemu kljubu dve vredni odličji. Klub organizatorjev kulture Za osmi marec V ponedeljek, 4. marca je bilo v prostorih KC Ivana Napotnika že tretje redno srečanje članov Kluba organizatorjev kulture. Srečanja, ki po dogovoru niso suhoparni sestanki, so vsak prvi ponedeljek v mesecu na drugem kraju. Tretje redno srečanje smo posvetili dnevu žena. V krajšem kulturnem programu so sodelovali Vane Gošnik, Peter Rezman, Janez Sterkuš, Bojana Sturm in Marjan Vodišek. Ta kratki kultu-rnoumetniški utrinek v Knjižnici, so popestrile še delavke KC, ki so predstavile knjižnično dejavnost obenem pa so nas popeljale skozi obe razstavi, ki se ju di videti — v Knjižnici in v Domu kulture. BILTEN Obveščamo vse organizatoije kulture in vse,, ki delajo na področju kulture in se zanjo zanimajo, da bo v četrtek, 14. marca ob 18. uri, v posebni sobi Delavskega kluba v Titovem Velenju predstavitev BILTENA KOK. Prva številka ima priročniški značaj, zato bo lahko v veliko pomoč vsem, ki organizirajo, pripravljajo ali kakorkoli drugače prizadevno sodelujejo pri razvoju kulturnega življenja v občini. Po ,.svečanem" delu srečanja, smo se člani' KOK pogovorili in izmenjali informacije o prireditvah, ki so jih v vseh DO po občini pripravili ob počastitvi dneva žena. Delo KOK je v prvi vrsti res namenjeno medsebojnemu obveščanju in izmenjavi izkušenj pri svojem delu, vendar so ravno na zadnjem srečanju začeli tudi glasno razmišljati o ustanovitvi skupine, ki bi bila vedno pripravljena in sposobna kjerkoli in kadarkoli vskočiti in pripraviti program na solidnem kulturno-umetniškem nivoju. Zadnje srečanje pa je razveseljivo tudi po drugi strani. Ugotavljamo, da se število udeležencev na srečanjih veča, poleg tega pa to niso več samo organizatorji kulture po nQ, ampak se nam pridružujgo tudi organizatorji kulture po KS. Torej so srečanja KOK pestra in zanimiva tudi za druge in upamo, da bomo na svoja srečanja, ki so vsak prvi ponedeljek v mesecu, privabili vse vrste organizatorjev kulture. P. R. 53,25,2. Vili Podojsteršek (Eso) 53,95, 3. Anton Hojnik (Gorenje) 34,38 (17 uvrščenih), moški D: 1. Anton Milda-vžina (Eso) 28,95, 2. Vlado Detela (Društvo upokojencev) 30,15, 3. Rudi Zevart (RLV) 33,39 (12 uvrščenih). Ekipno: ženske: 1. Gorenje I, 83, 2. Gorenje II. 46, 3. Gorenje III. 45, 4. Eko 32,5. Vekos 27 točk, itd. moški: 1. Gorenje I. 120, 2. Eso 105, 3. RLV 93,4. Vegrad 92, 5. Teš 90 itd. Evropski pokal na Golteh Smučarski klub Velenje se je že večkrat izkazal kot dober organizator večjih smučarskih tekmovanj. Začeli so s tekmami za pionirska in druga prvenstva Slovenije, lani so izvedli prvo mednarodno ris tekmo za ženski evropski pokal, letos pa še tekmo za evropski pokal moških v slalomu. Letošnja zimajim ni prizanašala, saj bi tekmovanje morali imeti že decembra lani. Ker so se v preteklem letu s tekmovanjem žensk že izkazali, so letos kljub prvemu terminu, ki je odpadel, dobili novo možnost, in jo tudi izkoristili. Z veliko pripravljenostjo smučarskih delavcev, vaditeljev in učiteliev smučanja ter delavcev RTC Golte so pripravili progo, kije V prvem teku vzdržala vseh 95 tekmovalcev. Seveda pa je Bilo tudi drugega dela obilo. Tekmovalci so bivali v hotelu Vesna v Topolšici, kjer so se Ve-lenjčani znova dokazali kot dobri gostitelji. Sreda, 5. marca, na Golteh. Le malokdo bi verjel, daje proga tako dobro pripravljena. Medvedjak je tokrat gostil evropske tekmovalce. Bila jih je lepa množica, ki so po točkah uvrščeni takoj, za »svetovnim smučarskim vrhom«. Prav ta tekmovanja za evropski Dokal so_ tista, kjer si tekmovalci nabirajo nove točkeTkjerje jakost in borbenost izredna. To pa pomeni vožnje »na kol«, kot radi govorijo smučarji. Voziti na vse, je geslo. Avstrijci, Francozi, Zahodni Nemci, Švedi, Italijani, pa še številni drugi tekmovalci in domačini, Jugoslovani. V pisani druščini zmaga res tisti, ki ie najboljši. Tokrat je bil Šved Wallner, na Elanovih smučeh, Francoza Mo-ugel in Bouvet drugi in tretji, najboljši Jugoslovan Oblak 17., med osemnajstimi uvrščenimi. Izpad je bil velik. Proga je zahtevala svoje, pa tudi borbenost in dejstvo, daje tudi »evropski« pokal nekaj vreden. Ta pokal šteje le za zmago. Zato pa je privlačnost toliko večja, tekma težja. Šved VVallner je bil vesel prvega mesta in nagrade Veplasa, to je deske za jadranje. Najboljši Jugoslovan pa je prejel posebno nagrado Rudnika lignita Velenje —tri tone premoga. foto h: j. Elektra Poraz in zmaga V 3. in 4. kolu so kadeti šoštanjske Elektre zabeležile poraz m zmago. Najprej so v podaljšku nesrečno izgubili z vrsto Domžal 104:106 (44:44, 94:94). V rednem delu tekme so 18 sekund pred koncem Šoštanjčani še celo vodili z rezultatom 94:90. Koše za Elektro so v tem srečanju dosegli: Sevšek 33, Dumbuya 26, Kitak 11, Janič 14, Rotovnik 8, Brešar in Lipnik 7 ter Pečovnik 4. V 4. kolu pa so v Mariboru premagali kadetsko ekipo Branika z rezultatom 86:79 (47:31). Kljub temu, da so Šoštanjčani nastopili brez kapetana Janiča, so zanesljivo zmagali. Vodili so celo tekmo. Najboljši je bil Lipnik, dobro pa je zaigral tudi 202 cm visok Ocepek. V Mariboru so nastopili: Blagotinšek, Sevšek 18, Lipnik 19. Pečovnik 6, Kitak 9, Dumbuya 15, Brešar 10, Ocepek 2, Rotovnik 7 in Marko. Po tem kolu imata Domžale in Kegljanje Novi točki Vodstvo KK Šoštanj je imelo tokrat spet težave pri sestavi ekipe, saj je zaradi poškodbe manjkal Jovanovič, na srečo pa se je po dveh mesecih odsotnosti vrnil L. Fidej. Ostali pa so tekmovali v nekoliko slabši formi. Kljub tem težavam so kegljači Šoštanja v 9. kolu prve medobčinske keg-Ijaške lige osvojili novi dve točki. Za 164 kegljev so premagali ekipo ZKZ Mozirje, rezultat srečanja je bil 5123:4959. Ekipa Soštanjajenastopilavpostavi: S. Fidej 890. Križovnik 862, Znidar 855. Glavič 843. L. Fidej 840, Rajšter 833 podrtih kegljev. V 10. kolu so gostovala ekipa Šoštanja pri ekipi Dobrne, ki je trenutno na predzadnjem mestu. Elektra 6 točk. Branik in TimaMTT pa 2 točki; Miličniki so zapisali ZABODEL JO JE Z NOŽEM Pred nedavnim je v Saleku kot kaže zaradi pretiranega ljubosumja Boris Žagar zabodel svoje dekle Štefko Vi-demšek. Pri tem jo je hudo telesno poškodoval, vendar je že izven življenjske nevarnosti. ODKRITIH VEČ VLOMOV V Tržnici Košaki so velenjski miličniki po obvestilu občana odkrili 2. marca letos mladoletna vlomica I. H. in L P. Pozneje so ugotovili, da sta pred nedavnim vlomila tudi v dom upokojencev in v bife velenjskega bazena. Odnašala sta predvsem denar, cigarete. kasete in pijačo. S prijateljem teh dveh storilcev pa so razkrili še nekatere druge vlome, ki so bili storjeni v lanskem in letošnjem letu. IZGUBILA STA SE OTROKA Na Postajo milice v Titovo Velenje je prišla 6. marca letos okoli 18. Haira Sinanovič, kije povedala, da že od 10. ure dopoldne pogreša šestletna otroka. Okoli 19. ure so ju našli v bližini stare Name. / ODNESLI ORODJE V noči iz 6. na 7. marec je neznani storilec vlomil v skladišče Vegrada na gradbišču v Šmartnem ob Paki. Odnesel je orodje. ZALOTIL GA JE PRI POSKUSU VLOMA Nek občan je 10. marca letos okoli 23. ure pripeljal na Postajo milice v Titovem Velenju mladoletnega R. K., ki ga je zalotil, ko je skušal vlomiti v blagovnico Standard. Atletske novice Letos so se na dvoranskih atletskih prvenstvih Slovenije prvič pomerili tudi pionirji in pionirke. V Celju so tekmovali šprinterji, tekači čez ovire in skakalci v daljino, v Ljubljani pa skakalci v višino. Mladi velenjski atleti so glede na slabe razmere za trening; tehničnih disciplin dosegli vidne rezultate in uvrstitve. Celje: 60 m — Boštjan Strniša 5 mesto; daljina Jasmina Glamuzina 3 mesto. Ljubljana: Skok v višino — Mojca Kos — 2. mesto; Barbara Krenker — 4. mesto; Anita Kotnik — 5. mesto; Zoran Mravljak — 5. mesto. Smučarski skoki Dve medalji iz Planice Mladi skakalci smučarsko skakalnega kluba iz Titovega Velenja so se v preteklih dneh udeležili več tekmovanj in se na njih zelo izkazali. Z republiškega prvenstva v Planici s 60-metrske skakalnice za starejše pio-niije so se vrnili kar z dvema medaljama. Pušnik, ki je celo vodil po prvi seriji, je osvojil drugo mesto, Tamše pa tretje. Ostale uvrstitve: 13. Pogorel-čnik, 16. Dolar, 20. Rednjak, 33. Če-pelnik, 44. Trst. Na tekmovanju za pokal Cocte na 90-metrski skakalnici je bil Tamše drugi, Pušnik četrti, 29. Pogorelčnik, ki je prvič skakal na tako veliki skakalnici Na prvenstvu Koroško-štajerske regije za pionitje C je bil Kaligaro drugi, šesti Zupane, trinajsti pa Kad-liček. Pionirji B: 1. Rednjak, ki je postal pokalni in republiški prvak, 7. Topčič, 13. Ograjenšek. 14. Berlot, 15. Urnaut. Za pokal ZTK0 Velenje Tekmovanje mladih smučarjev Smučarski klub Velenje iz ZTKO Velenje organizirata v nedeljo, 17. marca, na Golteh zadnjo tekmo za pokal ZTKO. Po končanem tekmovanju bo poleg diplom podeljen tudi pokal najboljšemu mladinskemu smučarju. Rezultati tretje tekme: letnik 1977, 1978, fantje: 1. Jure Marjanovič 52,76, 2. Robi Caglič 55,04, 3. Grega Bole 55,95, dekleta: 1. Barbara Ratej 57,77, 2. Petra Zagoričnik 101,05, 3. Mateja Drev 1:07,02; letnik 1975,1976, fantje: 1. Urban Radšel 44,02, 2. Borut Sre-botnik 46,01 in 3. Grega Anderlič 46,45; dekleta: 1. Tapja Budna 46,70,2. Špela Kemperle 49,50 in 3. Tatjana Cevzar 51,20. Letnik 1973 1. Jani Ziv-ko 41,11,2. Uroš Zagoričnik 41,47 in 3. Matjaž Simončič 42,25. Letnik 1970 — 1972: fantje: 1. Matej Kosič 41,37, 2. Niko Bogataj 41,69 in 3. Bojan Napo< tnik 46,69, dekleta: 1. Tatjana Škrubej 41.55'in 2. Jerneja Kemperle 44,29. PRIZNANJA SŠGZ Odbor za organizacijsko-kadrovske zadeve, nagrade in odlikovanja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Titovo Velenje objavlja POZIV vsem organizacijam združenega dela in njihovim organom upravljanja, družbenopolitičnim organizacijam in skupnostim, združenjem obrtnikov ter organom SŠGZ k vlaganju predlogov za podelitev priznanj Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Na osnovi pravilnika "bo Skupščina SŠGZ podeljevala naslednja priznanja: — zlata plaketa: za izredne zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva — srebrna plaketa: za vidnejše zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva — častna plaketa: za visoko stopnjo sodelovanja s SŠGZ in napore pri uresničevanju programa zbornice ter širitvi gospodarskega sodelovanja in povezovanja izven regije — diploma SŠGZ: za zasluge pri razvoju gospodarstva, ob jubilejih ter za večletno aktivno delovanje v zborničnih organih a) Predlog za podelitev priznanja organizaciji združenega dela naj vsebuje: — trajanje obstoja OZD (praviloma desetletni obstoj) — rezultati poslovanja , — podatki o razvoju samoupravljanja v OZD. b) Predlog za podelitev priznanj- SŠGZ posameznikom mora vsebovati poleg njihovih osebnih podatkov tudi širšo obrazložitev in predlog vrste in stopnje priznanja. c) Predlog za podelitev priznanj za izredna posamična koristna dela mora poleg zgoraj navedenih podatkov za posameznike ali OZD vsebovati še: — uspešnost, ekonomičnost injravočasnost dosežkov — izredna uporabnost, tega dosežka — izredno dobra organiziranost pri odpravljanju elementarnih ne- sreč - ali drugih posamičnih koristnih delih d) Predlog za podelitev priznanj drugim organizacijam izven gospodarstva mora vsebovati predvsem kakšna je posredna ali neposredna povezava te organizacije z organizacijami združenega dela in vpliv na rezultate gospodarjenja. Redna seja skupščine SŠGZ naj bi bila 24. aprila 1985, zato odbor za organizacijsko-kadrovske zadeve, nagrade in odlikovanja poziva vse delegate Skupščine SSGZ, da v svoji OZD seznanijo organe upravljanja m družbenopolitične organizacije o objavi poziva za vlaganje predlogov za podelitev priznanj S SGZ. Predloge z obrazložitvijo je potrebno predložiti odboru do vključno .30. marca 1985 na naslov Savinjsko-Saleška gospodarska fbornica. Odbor za organizacijsko — kadrovske zadeve, nagrade in odlikovanja Titovo Velenje. Trg mladosti 6, p. p. 45. Na osnovi predlogov bo odbor do seje skupščine SSGZ pripravil predloge za podelitev priznanj. Svečana podelitev priznanj bo med praznovanjem I. maja znikadela. • pra-