Z81. IMM
V Ljubljani, u soboto, 6. decembra 1913
XLV1. leto.
.Slovenski Narod" velja: ▼ Ljubljani na dom dostavljen:
«elo leto. •••••• K 24*—
pol leta....... , 12-—
četrt leta   •••••• »  6*—
aa mesec   •••••• . 2*—
v upravniStvu prejeman:
celo leto.   • • • 9 • •  K 22*—
po! leta c 11*—
četrt leta1  • .... •   , 5*50
na mesec . 1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. VrednlMvoi Knallova ulica it. 5 (v pritličju levo,) telefon fii 34.
Izhaja vsak dan zvečer lzvzemš! nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijali po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Harođaa tiskarna" telefon st 89.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25-—
pol leta........13 —
četrt leta....... 650
na mesec . 2-30
celo leto ...         .  • K 3fr-za Ameriko In vse drug« dežele: celo 'eto.......K 85.-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cprarnlatvo (spodaj, dvorišče levo). Kaaflova nlUa it S, telefon flt 85.
Kandidatje kmečke kur
• 9
SI mM J C
ki voli 9. decembra
so:
Za sodne Kranjska gora:
okraje Radovljica,
Jože Gogala,
posestnik v Novi vasi.
Za sodne okraje: Kranj, Škofja Loka, Tržič:
Jože Novak.
posestnik v Jami.
Matej Barle.
posestnik na Lužah. Za sodne okraje: Kamnik, Brdo:
Matevž Seršen.
posestnik v Skaručini.
Za sodne okraje: Litija, Radeče, Mokronog, Trebnje, Višnja gora in Žužemperk:
Alojzij Pavlin«
posestnik v Trebnjem.
Ivan Bukovec«
posestnik v Mrzli luži pri Vel. Loki.
Ferdo Tomazin.
posestnik v Šmartnem pri Litiji.
Za sodne okraje: Krško, Kostanjevica:
Matija Kožar,
posestnik, mlinar v Vel. Malencah. Za sodni okraj: Novo mesto:
Amat Škerlj,
posestnik v Gotni vasi. Za sodna okraja: Metlika, Črno-
Za sodne okraje: Ribnica, Kočevje, Vel. Lašče:
3$
posestnik in mesar v Vel. Laščah.
Fran Andolšek,
posestnik v Vel. Poljanah. Za sodna okraja: Idrijo, Vipava:
Fran Zagada9
posestnik v Zadlogu pri Črnem vrhu.
Za sodna okraja: Ljubljanska okolica in Vrhnika:
župan in posestnik v Spodnji Šiški.
m
posestnik na Viču.
melj:
Dako Makar.
posestnik v Metliki.
Za sodne okraje: Logatec, Cerknica in Lož:
Fran Majdic,
višji živinozdravnik in posestnik v Logatcu.
in
n OVSe&aieaE«
posestnik v Begunjah.
Za sodne okraje: Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica:
spars3
živinozdravnik in posestnik v Postojni.
Ivan Urbančiš«
posestnik v Trnovem hiš. št. 84.
Zopet u iJGj!
Prihodnji teden so poklicane kranjske kmečke občine, da izvolijo svoje zastopnike za deželni zbor. Ta boj se bo vršil v tistem znamenju, kakor so se vršile volitve iz spiošne kurije. Boj krivici, strahovladi in nepoštenosti klerikalne stranke. Spoznanje, da je ta boj potreben, če hoče prebivalstvo živeti, je ublažila mnogo nasprotij in je združilo na skupno delo tisoče ljudi, ki so sicer kaj različnih nazorov. Napeti vse sile, da se če mogoče zlomi klerikalno gospodstvo, to je visoki in plemeniti cilj teh volitev.
Ali bo ta volilni boj imel srečen ali nesrečen izid, to je sicer velike važnosti, toda odločilnega nomena to navsezadnje vendar ni. Pri teli volitvah se bo pač odločilo, ali naj vlada v deželi kranjski pravica in poštenost, ali nasilnost in sleparija, ali je ta dežela domovina delavnih ljudi ali satrapija trotov in izkoriščevalcev, ali naj bosta v vsem javnem življenju merodajni postava in pravičnost ali naj naš narod še nadalje krvavi pod režimom klerikalnega sovraštva in tirans.tva.
V teh leih, Var so klerikalci v kranjski deželi rta krmilu, so izrabili svojo moč prav po madžarskem zgledu. Kar so dali za ljudske potrebe, to so bili ravni odpadki v primeri s tem, kar so porabili za druge namene, ki niso v občnem interesu, nego še na škodo deželi. Če pogledamo okrog sebe po deželi, vidimo prežalostno sliko. Vse naše gospodarstvo hira. Med tem, ko rase v drugih deželah in državah blagostanje prebivalstvo, gre pri nas vse nazaj in hira vse. Trgovina in obrt propadata, kmetijstvo je tako zadolženo in trpi tako na pomanjkanju zemlje in poslov, da beže ljudje kar trumo-ma v Ameriko. S trudom in znojem si služi naš čiovek že komaj najpotrebnejši kruh in razljudevanje je tako velika nesreča, da mora že ta edini pojav navdati z največjo skrbjo vsakega, komur je pri srcu blagor dežele in korist prebivalstva. Vedno slabše postaja za delavne ljudi. Klerikalni koritarji in trotje bogate, narod pa umira.
Tekom svojega vladanja so klerikalci oškodovali vse, kar bi bilo narodu koristno in onečasiili vse, kar je narodu sveto. Se mnogo cerkva so klerikalci spremenili v templje obrekovanja in laži. Bog Pobasaj jim je edino božanstvo, ki jo priznavajo in koritarstvo jim je edini zakrament, v kateri verujejo. Še nikoli je ni bilo na svetu stranke, ki bi bila tako grešila proti temeljnim naukom katoliške vere in s svojimi dejanji pokazala toliko zaničevanja za krščansko moralo, ki jo sicer vedno nosi na jeziku, kakor kranjska klerikalna stranica.
Klerikalci bi radi iz kranjske napravili deželo neumnosti in domovino hinavščine. A že volitve iz splošne kurije so pokazale, da so te klerikalne sanje dosanjane, da zmaguje zdrava pamet našega naroda. Kdor lioče imeti v deželi mir, komur je pri srcu blagor prebivalstva, kdor hoče, da naj poneha vse to, kar zastruplja naše javno življenje, naj gre v boj proti klerikalni stranki. VSi sloji žele počitka, vsi krogi hrepene, da bi nastale prijaznejše razmere v deželi, vsak pošten človek zahteva, naj bi v deželni upravi ponehala kri-vičnost, nasilnost in koritarstvo. Naj dajo volilci temu izraza pri prihodnjih volitvah.
Prava sreča, ki bi jo z veseljem pozdravili vsi ljudje dobre volje in poštenega mišljenja, bi bila, če bi klerikalci pri teh volitvah izgubili kak mandat. S tem bi se hipoma pre-menile vse razmere v deželi, klerikalna moč bi bila zlomljena, nihče bi več ne mogel delati krivic in nasilnosti in zagotovljeno bi bilo vestno in pošteno gospodarstvo. A tudi, če bi se klerikalcem posrečilo, zvezati narodu tudi pri teh volitvah roke in potlačiti narodovo voljo, kakor to znajo z Romuni, Slovaki in Srbi narediti madžarski okrutpeži, pri katerih so se v vseh sleparskih umetnostih izvežbali slovenski klerikalci — kar misli pošteno In pravično, naj gre volit proti klerikalcem. To je dolžnost, ki jo ima vsak pošten človek do svoje domovine in do svojega naroda. Največjega pomena je namreč, koliko glasov bo oddanih proti klerikalcem. Klerikalci so doslej varali vlado in še višje   kroge z
lažnjivo trditvijo, da je vsa dežela v njihovem taboru. Na Dunaju so kar strmeli, ko so slišali, da so dobili pri volitvi iz splošne kurije protikleri-kalni kandidatje kar 31.000 glasov, med tem, ko so dobili klerikalci samo 50.000 glasov in še to samo vsled silnega pritiska duhovščine, vsled volilnih goljufij in s pomočjo koče-varjev. Merodajni krogi na Dunaju uvidevajo zdaj, da kranjska dežela ni v taboru klerikalcev, da so najboljši delavski in davkoplačevalki sloji proti klerikalcem in že priznavajo, da vlada ne sme več tako podpirati klerikalce, kakor doslej. Naj to spoznanje utrde volitve tudi iz kmečke kurije in kmalu bo mogoče upati, da se obrnejo kranjske razmere na bolje. Torej volilci — pogumno v boj! _
Klerikalno lenuštvo.
Usoda železniške proge Brežice - Novo ine*to je naravnost sijajen izgled klerikalne lenobe pri delu za občni blagor in dokaz popolne nesposobnosti klerikalnih poslancev.
Znano je, da se je za zgradbo te važne železniške proge z veliko vnemo in vstrajnostjo potegoval bivši deželni glavar Fran pl. Šuklje. Spravit je celo zadevo v jako ugoden tir, pridobil za to progo ministrske in vojaške kroge in-brez dvoma bi bil gosp. pl. Šuklje to zadevo tudi srečno končal, da ni izstopil iz političnega življenja in odložil svoje mandate.
Po odstopu gosp. pl. Šukljeta je cela stvar zaspala. Nihče se ni več brigal, za zgradbo te važne železniške proge. Ves deželni odbor je pa-sel lenobo in ž njim vred so jo pasli tudi klerikalni državni poslanci. Ne eden ni prsta zganil o tej stvari, ne eden ni ust odprl.
Zastopnika kranjskih okrajev, ki so interesiram na tej železnici Brežice - Novo mesto, sta profesor .1 a r c in župnik Hladnik. Ves čas, kar sta poslanca, se za to železnico še zmenila nista. Uvažujemo popolnoma, da ta dva poslanca o železnicah sploh nič ne razumeta, da nimata nobenega pojma o takih težkih stvareh, ali   to še   nikakor ne
LISTEK.
CBitat miši.
Povest iz sedanjosti. Spisal L. C.
(Dalje.)
LI.
Od strasti, poželjenja plamenele so oči mu. Kakor    blaznik plane vanjo,
kakor tiger jo zagrabi— Aškerc : Mučeniki. Mladi župnik je divjal po svoji sobi gori in doli kakor krvoločni bengalski tiger. Od neukročene jeze nad zadnjimi dogodki, katere je smatral za svoje očitne poraze, je Škripal z zobmi, da se je kar penil. Imel je pa tudi dovolj povoda za svojo strašno jezo. Pred vsem so izpadle občinske volitve, ki so mu imele prinesti neomejeno oblast nad ore-hoveljsko občino in katere je iz varnega zavetja tako spretno vodil, zanj neugodno in se končale z najstrašnejšim porazom za njegove mamelu-ke, ki so bili v njegovih rokah slepo orodje. Če se je vprašal, kdo mu je naklonil poraz pri občinskih volitvah, moral si je priznati, da nihče drugi, nego oni Ivan Novak, katerega je že dalj časa sovražil iz dna  svoje du-
hovniške duše in katerega bi z veseljem poslal na gorečo grmado, če bi bile v veljavi še prelepe in prekorist-ne srednjeveške postave. Poraz pri občinskih volitvah je mladega župnika tembolj bolel, ker mu niti v sanjah ni prišlo na misel, da bi mogle izpasti drugače, kakor je pa on želel in hotel.
Na drugi strani ga je pa neizmerno grizlo naravnost sramotno pogorišče njegovega kaplana pri sodišču, ker se je s tem pogoriščem, katerega je kaplan Čuk doživel pri sodišču znatno izpodkopal ugled duhovščine v Orehovljah in v celem orehovelj-skem kraju. Ljudje si bodo sedaj upali tirati in gnati duhovnike tudi pred posvetne sodnike, ker jim bode ka-planovo žalostno pogorišče služilo za vzgled, da tudi duhovnik ne sme brez neprijetnih posledic obrekovati svojega bližnika in potem še oni naravnost neverjetno in skrajno ponižujoči pogoji te poravnave, katero je sklenil mladi kaplan pred sodiščem. Teh pogojev se še domisliti ni smel, ker so bili taki, da ga je začel od same jeze kar krč lomiti, čim so mu prišli v spomin. Če se je pa zopet vprašal, kdo je temu otročjemu in bebastemu kaplanu preskrbel to sramotno pogorišče, moral si je zopet odgovoriti, da ravno isti Ivan Novak, ki mu je sploh povsod na potu.
Sedaj pa še ta nepričakovani izid z županovo vdovo, tako premeteno vpeljane akcije. Toliko se je tru-
dil in tolikrat je moral poklicati na pomoč najstrašnejši popis peklenskih muk, da je imovito županovo vdovo popolnoma omrežil in vlovil v spretno nastavljene zanjke, potem mu pa ta neumna babnica v odločilnem tre-notku znori in s svojo norostjo prekriža vse račune. Ona lepa vsota, katero je imelažupanovavdova dobiti kot oporočno volilo po svojem pokojnem možu, mu je splavala seveda tudi s tem po vodi, dasi je bil na tihem že dolgo prepričan, da mu bode ta lepa vsota kot zrelo jabolko padla v njegove grabežljive roke pod znanim lepodonečim imenom »darilo za dobre namene-c. Imel je namreč njemu slepo vdano županovo vdovo že popolnoma obdelano v tem smislu in je že tudi v duhu videl to lepo vsoto spravljeno na varnem v svoji blagajnici, od koder bi nikdar več ne prišla v tuje roke. Od jeze je postajal kar zelen, ko se je domislil, da je njegov up na s vitlih 10.000 K splaval po vodi. Če si je zastavil vprašanje, kdo ga je oropal te lepe vsote, mu je zopet donelo v ušesa kot odgovor, da je pro-vzročil to ravno isti Novak s pomočjo bebastega prednika Matije Korena. Nepričakovana izguba celih 10.000 K po krivdi Ivana Novaka ga je še najbolj pekla in grizla in ga tudi privedla do neprekiicljivega sklepa, da mora brez odloga in strašno udariti tega Ivana Novaka, ako hoče le nekoliko pomiriti svojo razburkano notranjost . . .
V tem hipu se je čulo na vratih ponižno trkanje, na kar je vstopil pohlevno v župnikovo sobo cerkovnik Miha Šteblaj. Ko je ugledal razkačeni župnik pohlevnega cerkovnika, domislil se je takoj njegove hčere, s katero se je mislil njegov, do smrti sovraženi protivnik Ivan Novak poročiti. Da bi vsaj deloma ogrenil njegovo življenje, je potom cerkovnika Šteblaja župnik že zdavnaj izposlo-val, da cerkovnikova hči, ko se je vrnila iz Dalmacije, ni prišla več v dotiko z Novakovo hišo. Sedaj je pa sklenil stopiti korak naprej in s primernim pritiskom obdelati cerkovni-kovo hčer, da bo pretrgala vse zveze z Ivanom Novakom in mu dala slovo.
Ko je cerkovnik Šteblaj sporočil svojemu župniku neko malenkostno službeno zadevo, mu je pa župnik naročil, da naj pošlje k njemu takoj svojo hčer Lenico, ker mora z njo nujno govoriti v zadevi Marijine družbe, h kateri se še doslej ni priglasila kot članica, čeprav to vzbuja po celi čupniji javno pohujšanje. Pri tem je mladi župnik povedal tudi par prav gorkih cerkovniku in mu očital, da očividno zanemarja svoje očetovske dolžnosti in pa vzvišene dolžnosti svojega cerkovniškega stanu. Končno je mladi župnik ubogemu cerkovniku celo zagrozil, da ga bode spodil, če bode slišal le še najmanjšo pritožbo.
Nesrečni cerkovnik je odšel po-
bit iz župnikove sobe, da sporoči svoji hčeri župnikov ukaz, kar je tudi takoj storil. Leniča se je župniko-vega ukaza silno prestrašila, ker je v svoji nedolžnosti nehote slutila, da I i župnik ni naklonjen, ker je že večkrat pokazal, da naravnost sovraži njenega Ivana. Vsled tega se je obotavljala izpolniti župnikov ukaz. Ko , je cerkovnik opazil, da Leniča noče takoj iti k župniku, jo je začel milo prositi, da naj ustreže župnikovi volji, ker spravlja sicer v največjo nevarnost njega in njegove negodne otročiče, ker župnik ne bi mirno prenesel nepokorščine od strani njegove hčere, temveč spodil takoj njega iz službe in ga pognal na cesto. Pod tem silnim pritiskom se je Leniča udala in odšla k župniku.
Ko je mlada deklica pohlevno vstopila v župnikovo sobo, jo je začel le-ta motriti z izkušenimi očmi. Čeprav je gojil v svojem srcu smrtno sovraštvo do Ivana Novaka, moral si je vendar priznati, da ima izboren okus in da si je izbral za nevesto najlepše dekle daleč na okrog. Kakor hitro je pa župnik prišel do tega spoznanja, začele so se mu oči iskriti, ker se ga je polotevalo poželenje, da bi poskusil med iz te nežne cvetice, ker bi s tem najbolj mojstrsko izvedel svojo osveto nad svojim sovražnikom Ivanom Novakom. Čim se ga je pa polotilo to poželenje, začela ga je pa tudi skoro premagovati strast in v istem hipu se mu je rodil v duši
opravičuje njihove velikanske lenobe. Če že sama nista za nič, naj bi se bil vsaj klerikalni klub zavzel za to stvar, ki je največjega gospodarskega pomena za dotične okraje. Toda, kakor nista Hladnik in Jarc nič storila, tako tudi klerikalni klub ni nič storil.
Zastopnik brežiškega okraja, ki je na tej železnici interesiran, je dr. Benkovič. Pri tem se pa še posebe razume, da se za to železnico ni zmenil. Kdo se bo pa zabaval po Dunaju, če bo dr. Benkovič delal za ljudstvo!
Zdaj se je pokazalo, kako neod-pusten greh so storili klerikalci s svojo lenobo v tej stvari. Železnica Brežice - Novo mesto je vsled lenu-štva in brezvestnosti klerikalnih poslancev najbrž za dolgo let pokopana.
Bivši dež. glavar pl. Šuklje je bil dosegel, da je ministrstvo obljubilo zgraditi železniško progo iz Brežic v Novo mesto na državne stroške. Kakšna pridobitev bi bila to za prebivalstvo, kako bi bila na državne stroške sezidana železnica povzdignila občno blagostanje. Toda lenoba klerikalnih poslancev je dosegla, da je ministrstvo ves načrt za to progo položilo med stare papirje in se proga sploh ne bo zidala in še najmanj na državne stroške.
Ko so se klerikalni poslanci v zadnjem času zopet prikazali med volilci, da bi jih novic ujeli na svoje limanice, so bili vprašani, kaj da je z železniško progo Brežice - Novo mesto. Klerikalni postanci so kar — usta odpirali samega začudenja; ti vestni in vneti ljudski zastopniki so namreč na to stvar še spomnili niso. Čisto nič niso vedeli o njej, ker jih pač ljudske koristi prav nič ne zanimajo.
Vsled pritiska volilcev so končno šli na Dunaj vprašat, kaj da je z železnico Brežice - Novo mesto. Tam pa so jim povedali, da iz te železnice ne bo nič in so jim pokazali zakon o zgradbi cele vrste lokalnih železnic. V tej postavi pa železnice Brežice - Novo mesto ni, in ker bo zgradba novih lokalnih železnic stala veliko milijonov ter bo trajala mnogo let, je popolnoma izključeno, da bi se dala popraviti škoda, ki jo ?e deželi provzročila lenoba klerikalnih poslancev. Kdo si more tudi predstavljati, da bo vlada vsiljevala železnice, saj jih zahtevajo v vseh deželah toliko, da more vlada vpošte-vati le najnujnejše. Klerikalni poslanci se več let niso zmenil! za to železnico in vsled tega je vlada ne bo gradila. Če bi imeli volilci dosti soli v glavi, bi se pri sedanjih volitvah zahvalili klerikalnim lenuhom s krepko — brco.
Javi voli M
se vrši
u nedeljo, dne 7. decembra
v Senožečah
ob 3. popoldne v gostilni g. J£iakar]a.
Volilcem se predstavita oba gcr. samostojna kandidata Govori tudi drž. poslanec g. dr. V. Ravnihar iz Liubljane I
trden sklep, da mora postati pred njim stoječa boječa deklica žrtev njegovega poželjenja, bodisi z lepa, bodisi z grda.
Leniča je kakor plaha golobica gledala s strahom svojega župnika, kateremu so se oči tako čudno iskrile in čegar obraz je sočasno oblila neka čudna rdečica. Instinktivno je čutila usodepolno nevarnost, ki grozi njeni sreči in njeni prihodnjosti in v svojem strahu bi se najrajša pogrez-nila v zemljo . . .
Še le čez dalj časa je mladi župnik prijazno ogovoril plaho deklico in ji rekel, da naj se vsede na kanapč za mizo, ker ima z njo govoriti resne besede radi Marijine družbe. Ko plaha deklica ni takoj sedla za mizo, jo je pa narahlo porinil na kanape in se sam vsedel na stol tik nje. Nato jo je pa sedeč tako blizu nje, da je uboga deklica čutila gorkoto njegovega telesa, s prijaznimi besedami obdela-val, da bi pristopila kot članica v Marijino družbo ter postala nje ponos in dika. Pri teh svojih vabilnih besedah je mladi župnik kakor nevede položil svojo roko na ramo deklice, ki se je plaho odmaknila. Isti hip se je pa že presedel mladi župnik raz stol na kanape k deklici ter ovil okrog nje svojo močno roko.
Kakor obstreljena žival je skočila tedaj mlada deklica pokoncu, se s silo iztrgala župniku iz rok in tekla proti vratom, da bi ušla preteči nesreči. Še hitrejši kakor deklica je bil pa župnik, ki je kakor blisk planil
Velikansko breme, ki so je klerikalci naložili kranjskemu kmetu.
Pred volitvam so kerikalci izdali debelo brošuro »Dejanja govore!« V tej brošuri na dolgo in široko hvalijo delo klerikalnih poslancev v deželnem zboru v preteklem zasedanju. »Glavna« in skoraj edina vsebina te brošure so dolgovezni govori, ki so jih imeli klerikalni poslanci v deželnem zboru in s katerimi so hoteli iavnosti prikriti ono delovanje klerikalnih poslancev, ki je za naše kmetsko ljudstvo pogubno in uničevalno. V brošuri omenjajo vsak medklic, ki ga je napravil v čudni razpo-loženosti dr. Zajec, vsak zakonček, ki so ga morali skleniti — ne omenjajo pa zakona, ki grozno obremenjuje našega kmetovalca, davka, ki je večji nego ves državni zemljiški davek. To je davek od prirastka pri nepremičninah.
Klerikalci popolnoma dobro vedo, zakaj v svojih slavospehih tako previdno molče o tem davku, ki so ga naložili našemu kmetu. Ni vasi na Kranjskem, v kateri bi ta ali oni kmetovalec ne bil kruto zadet od tega davka.
Podpisani pozna par slučajev, ki kriče do neba. V sosednji vasi je sh podedoval po svojem očetu posestvo, vredno kakih 10.000 K. Pri zapuščinski razpravi so posestvo, kakor navadno, cenili precej nizko, niti ne na S000 K. Dedič pa je moral izplačati brata in sestro. Ker pri današnji težki denarni krizi ni mogel dobiti primernega posojila, je prodal travnik za 2000 K, ker je slučajno dobil pripravnega kupca. S tem denarjem bi izplačal oba. Kar pa pride deželni odbor ter mu predpiše 560 kron davka, ki ga je moral plačati, ker bi ga sicer eksekutivnim potom k temu prisilili. Prošnje niso pomagale, ker je bil dedič slučajno samostojnega mišljenia. In da izplača brata in sestro, je moral prodati iz hleva vola.
Neki drug posestnik blizu Ljubljane je prodal travnik, ki ie bil last njegove rodbine od pamtiveka. Deželni odbor je cenil štirjaški seženj po 70 vinarjev, dočim je dejstvo, da je neka javna korporacija prav v bližini kupila štirjaški seženj po 1 krono 60 vinarjev. Dotičnik pa je svet prodal po 1 krono 40 vinarjev štirjaški meter. In naložili so mu okroglo 1200 K davka!
In še več bi lahko našteli takih slučajev, ki so naravnost uničevalni za obstoj našega kmetskega gospodarstva. Znano je, da dan na dan prihajajo kmetski gospodarji v deželni odbor ter se tam pritožujejo čez to velikansko breme, toda vse moledovanje in godrnjanje je zastonj, ker je zakon sklenjen in sankcioniran.
Res je, da ima zakon tudi eno, pa le eno dobro plat, namreč to, da skuša preprečiti preveliko špekuli-ranje in oderuštvo potom razkosavanja posestev. Toda pri današnjih slabih denarnih razmerah se to ne dogaja tako čestokrat.
In tako je nepobitno dejstvo, da ta zakon zadeva predvsem našega srednjega in malega kmeta, ki mora prodati vsled današnjih gospodarskih
k vratom, zavrtil ključ in ga potegnil iz ključavnice.
Ko je uboga in nesrečna deklica videla, da ji je zaprt rešilni izhod skozi vrata, je pa v svojem obupu planila proti oknu, da bi se rešila s skokom skozi okno. Toda tudi tukaj jo je mladi župnik, ki je med tem postal ves razbeljen od pohotnih strasti, prehitel ter jo potegnil nazaj, zaeno se je oklenil s svojimi krepkimi rokami in jo s silo vlekel proti kanapeju, kjer se je potem vnel boj za življenje in smrt med nečloveško zverino v moški podobi in med ubogo in slabo žrtvijo . . .
*
Šele čez kaki dve uri je Leniča kakor blazna planila iz župnikove sobe ter vsa razmršena tekla proti svojemu domu, kjer se je v svojo skromno sobico zaprla. Le-tam je ure in ure ihtela in ječala kakor mal otrok. Ko ji je pa zmanjkalo solz, se je pa popolnoma nenaravno naenkrat pomirila, vzela iz predala pisemski papir in začela z mrzlično naglostjo pisati pismo. Ko je dokončala to pismo, je pa pismo dejala v kuverto, napisala naslov in potem s pismom odšla iz sobe, dasi je bila odbila ura polnoč.
Deklica je šla iz cerkovnije proti Novakovi hiši, kjer je stala v nočnem miru več kakor eno uro naslonjena na vrtno ograjo. Potem je pa pismo, katero je cel Čas držala krčevito v rokah, dejala na okno Novakove hiše ter izginila v noč ...
(Dalje prihodnjič.)
razmer kos svojega posestva, da si
kupi potrebne gospodarske pripomočke ali pa celo kruh sebi in svoji rodbini. In to breme, ki je je naložila deželnozborska klerikalna veČina našemu kranjskemu kmetu, ni eden zadnjih vzrokov, ki silijo našega kmeta, da zapušča svojo rodno grudo ter gre iskat boljše eksistence v Ameriko. In da so klerikalci s tem zakonom napravili za našega kmetovalca nekaj slabega, krivičnega, je pač najboljši dokaz ta, da se ga niti ne upajo omeniti v svojem slavospe-vu »Dejanja govore!« Klerikalci prav dobro vedo, da vlada po vsej deželi velika nezadovoljnost s tem davkom. Vsled tega tudi previdno molče, ker se ne upajo razpihati iskre, ki tli v srcu našega kmeta, v velik požar, ki bi opalil klerikalno stranko. To breme pa je nekaj trajnega. In sicer bo toliko časa trajalo, dokler bo vladala v deželni hiši klerikalna večina. Ta pa bo vladala toliko časa. dokler jo bo naš kmet - volilec volil. Zatorej, kmetje - volilci, ne spletajte si sami biča, ki vas tako zelo tepe. V torek je še čas, da pokažete z glasovnico v roki, da ne marate v deželni zbornici poslancev, ki so vam naložili višii davek, nego je zemljiški davek.
Kmetovalec.
Razbitja o dr. Šusferšiču
in o njegovi politiM.
ii.
Sestanek z odposlanci S. L. S. se je vršil dne 18. in 19. septembra 1912.
O tem sestanku lahko objavim samo to - le:
1. Hrvat, član stranke prava, se je izjavil za docela avstrijansko politiko.
2. Dr. Šusteršič, ki bi imel z 2—3 člani vstopiti v upravo stranke prava, je naglašal, da je to nepotrebno in da je najbolje, izvoliti repre-santiven odbor, obstoječ iz 5 Hrvatov in 5 Slovencev, v katerem pa ne veljajo načela majorizacije. Sklepi tega odbora bi bili veljavni samo v slučaju, kadar bi bili soglasni. Ti sklepi pa bi v nobenem slučaju ne bili odločilni in merodajni za »slovensko - hrvaški klub« v dunajskem parlamentu, češ, da mora le - ta ostati avtonomen.
3. S slovensko* narodno - napredno stranko je odbil dr. Šusteršič vsako sodelovanje . . .
Dne 9. in 10. oktobra 1912 se je vršil drugi sestanek na Dunaju. Kot delegat Dalmacije sem bil prisoten jaz. Oba dni smo razpravljali o dnevnem redu sestanka v Ljubljani, ki se je imel vršiti 20. istega meseca.
Pozivam se na pričevanje poslanca Spinčiča, da sem oba dni uporno zahteval, da je treba, ako hočemo v Ljubljani prirediti tako manifestacijo, storiti to tako, kakor to zahteva od nas naš narodni položaj v monarhiji in preteči zapletljaji na Balkanu.
Govoril sem o naših narodnih ciljih in sredstvih, s katerimi lahko dosežemo svoj končni smoter. Naglašal sem potrebe skupne narodne organizacije ter poudarjal, da moramo izjaviti svojo pripravljenost za skupno delo z vsemi narodnimi elementi, zlasti s Srbi, češ, da nas k temu silijo veliki oziri, zlasti pa opreznost. Naglašal sem posebno, da nismo nobena vladna stranka In da ne moremo delovati za avstrijsko državno misel . . .«
Po dolgi in brezuspešni debati o mojih predlogih, je dr. Mile Starče-vič izjavil, da je stvar vendarle treba spraviti pred vrhovno upravo, ki se sestane v Ljubljani in ki ima pravico odločevati o resolucijah.
Poslanec dr. Korošec je sestavil eno tako resolucijo. To je pohrvatil in meni narekoval v pero dr. Mile Starčevič. Pripomnil sem takoj glasno in jasno, da jo pišem samo po diktatu. O tej resoluciji ni bilo nobenega glasovanja in jaz sem bil več nego prepričan, da bo o njej še odločevala glavna uprava.
Toda »Slovenec«, glasilo dr. Šusteršiča se je takoj požuril in spravil v javnost to resolucijo.
Dr. Krstelj in jaz sva bila prepričana, da je samo radi te in take resolucije došlo končno po dolgem zavlačevanju do onega razvpitega sestanka v Ljubljani.
Takrat se je že vedelo, da bo izbruhnila vojna, ker je v Črni gori že počil prvi strel, in z vso gotovostjo se je že takrat lahko pričakovalo resnih zapletajev.
Zakaj bi se naj mi, narodno misleči ljudje v teh razmerah prenaglili? Zakaj bi naj slabili svojce? Zakaj bi naj govorili, ko tega ni nihče od nas zahteval?
A vendar je to nekdo od nas zahteval !
Zato sem se obrnil na predsednika vrhovne strankine uDrave dr.
Mile Starčeviča in našega dalmatinskega voditelja dona Prodana ter zahteval, naj se v Ljubljano sklicani sestanek odgodi.
Pismo donu Prodanu se je glasilo tako - le:
»Edina točka dnevnega reda na ljubljanskem sestanku, o kateri bi moral govoriti po en poslanec iz Hrvaške, Bosne in Slovenije, je resolucija, ki se glasi:
»Izjavljamo, da tvorimo Hrvati in Slovenci eno narodno celoto.
Vsled tega hočer.j mi pristaši stranke prava in vseslovenske ljudske stranke skupno delovati v duhu in pravcu stranke prava za edinstvo, pravo in svobodni razvoj hrvaško-slovenskega naroda v okviru habsburške monarhije.
Prepričani smo, da so hrvaško-slovenske pokrajine odločilne važnosti za položaj monarhije kot velesile in kakor se zavedamo svojih dolžnosti nasproti monarhiji, tako tudi odločno zahtevamo in pričakujemo, da se vendar enkrat spomni tudi monarhija svojih dolžncsu napram narodu.«
Jaz sem se trudil doseči, da bi bila resolucija sestavljena v smislu razmer našega naroda in današnjega položaja, ali nisem imel uspeha.
Mi smo o tej resoluciji razpravljali in sklenili, da se ne udeležimo tega sestanka (v Ljubljani.) Če že ne moremo ničesar doseči, nečemo vsaj poniževati sebe in naroda in sramotiti stranke . . .
Mi za drugo izdanje Frankovih legij nismo za nobeno ceno . ..«
Na zahtevo, naj se sestanek v Ljubljani odgodi, je došel tako od Prodana, kakor od dr. M. Starčeviča odgovor, da se to ne more zgoditi.
Poleg tega je dobil dr. Drinkovič od dr. Pazmana v imenu vrhovne strankine uprave še posebno pismo, v katerem se pravi med drugim:
»Najlepše vas prosimo, da se potrudite, da bo prišlo iz Dalmacije čim največ somišljenikov v Ljubljano, zlasti pa so dolžni člani vrhovne uprave stranke prava, da se udeleže seje dne 19. t. m., da se končno reši načelno vprašanje, ki ga je sprožil dr. Drinkovič na Dunaju, namreč vprašanje srbsko . . .«
To pismo je bilo pisano 15. oktobra 1912.
Iz priobčenega je razvidno, kako je došlo do sestanka v Ljubljani.
Pri tej priliki je treba omeniti, da so se dr. Krek, dr. Šustrešič in dr. Korošec na Dunaju tako - le karakteristično izrazili:
»Okvir mora brezpogojno priti v resolucijo, ker je to condltio sine qua non (predpogoj) za zbližanje.
V resoluciji se ne sme naglašatl nobena skupnost s Srbi. Za nobeno ceno! Samo strogo po programu!«
Pod temi avspicijami se je vršil sestanek, »prvi hrvaško - slovenski tabor« v Ljubljani ... v času, ko se je že po celem Balkanu prelivala kri in ko ni bilo izključeno, da se bo v to krvoprelitje zapledla tudi Avstrija . . . _
Besedica o mlekarstvu.
V logaškem političnem okraju kandidira v deželni zbor živinozdravnik M a j d i č. To je mož, čigar ime se bo vedno imenovalo s spoštovanjem, kadar se bo govorilo o razvoju kranjskega mlekarstva in kmetijstva sploh in nehvaležen kakor zamorski pes bi bil tisti, kdor bi hotel tajiti zasluge gospoda Majdiča. Če bi kmečki posestniki logaškega političn. okraja pri volitvi prihodnji teden ne dali svojih glasov gospodu Majdiču, bi bila to škoda nj?m, ne gospodu Majdiču.
Ravno gospod Majdič je eden tistih, ki so pokazali, kako je treba delati, da se povzdigne ljudsko blagostanje. Pomagati ljudem do boljših zaslužkov, pomagati ljudem, da dobe kaj denarja, to je naloga pravega kmečkega poslanca. Gospod Majdič je to nalogo izpolnjeval, dasi ni poslanec. Kaj bi ta mož, ki ima tako redke zmožnosti in tako veliko veselje za gospodarsko delo, šele storil, če bi postal poslanec in če bi se mogel oglasiti tam, kjer imajo sukno in škarje.
Gospod Majdič je eden tistih mož, ki ima za razvoj našega mlekarstva neoporečne zasluge. Poleg njega so delali tudi še različni drugi možje srečno in uspešno na tem polju in to delo je obrodilo dober sad. Čast in hvala vsem! Kranjsko mleko je dobilo ugled tudi zunaj naše domovine, postalo je vir dohodkov in kupčija je dobro vplivala na povzdigo živinoreje.
Zalibog, da so tudi v tako popolnoma gospodarsko stvar, kakor je mlekarstvo, vtaknili klerikalci svoje politične kremplje. Ne bomo posegali v čase bojev in pogrevali stare stvari. Tisti, ki se jih tiče mlekarstvo, se gotovo  teh časov še spominjajo.
Le na eno  hočemo opozoriti:
Danes je kranjsko mlekarstvo združeno pod klerikalno patronanco. Mlekarska zveza ima precej vse v rokah, od njenega delovanja je vse odvisno.
Toda — kaj vidimo? Žalostno sliko! Prej tako veliki ugled kranjskega mleka je začel padati. Mlekarska zveza je to zagrešila. In kaj ne bi. Tako je znano, da je Mlekarska zveza v Trstu prišla ob ves kredi i. Mlekarska zveza ravna tako, da ji je obležalo vse polno gnilega sira ali masla. Ker tega gnilega sira ni mogla spraviti v denar, je to slabo blago zavijala v dobro blago in je poslala v Trst. Tam so seveda kmalu na to prišli in lahko si je misliti, koliko k s tem pridobila mlekarska zveza in kako je pridobil ugled kranjskih mlečnih izdelkov.
Razmere so v Avstriji danes take, da uvažajo sir in sirovo maslo iz inozemstva. Kaj bi se dalo torej zaslužiti z izdatno povzdigo živinoreje in dobro organizacijo ter vestnim delom mlekarske zveze. Pa klerikalci tako niso za nobeno pošteno delo, pri vsaki stvari Ie mislijo, kako bi kmetsko ljudstvo goljufali in kaj ponašali. Vipavski petjot in gnili sir —-to je gospodarsko delo klerikalcev.
Galiski deželni zbor.
Včeraj opoldne je bil otvorjen gališki deželni zbor. Namestnik Ko-rytowski, ki je nastopil svoje mesu) 24. maja t. 1. se je predstavil zbornici ter naznanil, da je imenoval za deželnega maršala grofa Goluchowskega in za njegovega namestnika Czecho-\vicza. Nato je pel slavo grofu Golu-chovvskemu, ki se je v svojem odgovoru spomnil elementarnih nezgod in odpomoči proti bedi. Končno se je dotaknil del za volilno reformo. Namestnik Korytowski je nato v daljšem govoru razmotri val razmerje namestnika napram deželnemu zboru ter se je dotaknil velikanske elementarne katastrofe, ki zahteva veliko pomožno akcijo vlade za kmečko ljudstvo. Mestnemu prebivalstvu pa naj se pomaga na ta način, da se prične z javnimi gradbami. Kar se tiče volilne reforme, je prišla vlada do spoznanja, da iz srede kake stranke ne more izhajati predlog, kateremu bi pritrdile vse stranke, zato se je odločila priti sama s takim predlogom, da omogoči sodelovanje obeli narodnosti.
Poslanec dr. Leo je predlagal, da naj se vladna predloga o volilni reformi obravnava formalno kot nujna in da naj se izvoli petindvajset-členski volitnoreformni odbor. Predlog je bil soglasno sprejet ter se je volitev takoj izvršila. Prihodnjo sejo skliče deželni maršal pismeno.
Italiansko zbornica.
Italijanska zbornica se je včeraj posvetovala o adresi pri čemer je iz-pregovoril poslanec Barzilai o razmerju med Avstro - Ogrsko in Italijo. To razmerje se mu zdi, kakor hiša, ki jo vedno popravljajo. V zvezi s temi izvajanji se je dotaknil tudi iredentizma in končno razmerja med Avstrijo in Italijo zlasti z ozirom na Albanijo. Dvomi, da bo v prihodnjosti mogoče nastopati obema državama skupno, ker je skupni nastop obeh držav v Albaniji spremljan od nezaupanja. Ustvaritev Albanije ni dosegla cilja, ki bi ga morala imeti, namreč zapreti Slovanom Jadransko morje. Končno se je dotaknil naredb tFŽaškega namestnika. — Podobno je govoril republikanec Commandini. ki pa se je bavil pred vsem z zadnjimi volitvami. Naglašal je posebno, da so se katoličani v velikem številu udeležili zadnjih volitev ter želi, da se izrazijo o željah Vatikana in zlasti o predlogu, da naj se da garancijskim zakonom mednarodnopraven značaj. Govornik dvomi, da obstoja med vlado in Vatikanom kaka izrecna pogodba. (Ministrski predsednik to zanika.- Končno zahteva, da predloži vlada zakon o razporokah in zakon, ki daje civilni poroki prednost pred cerkveno poroko. — Socijalist Cigotti trdi, da je vlada v zvezi z volitvami razpustila več občinskih za-stopov. — Ministrski predsednik Giolitti ugovarja ter pravi, da se je izvršil vsak razpust na podlagi odločitve državnega sveta.
Volilni shod v Jfotliki
bo
v nedeljo, dne 7. decembra
ob 9. url dopoldne.
Na obeh shodih bosta govorila kandidat narodno-napredne stranke g. Julij Mazelle, v imenu izvr*evalnega odbora d? g Ivan Hribar«
Javen
volilni sli
se vrši
v nedeljo, dne 7. decembra
v Hruševju
ob 5. uri popoldne v gostilni g. Kaucica.
VoMcem se predstavita oba gg. asmostojna kandidata * Govori tudi drž., poslanec g. dr. V. Ravnihar iz Ljubljane.
Štajersko.
Iz davčne službe. Premeščen je davčni oficijal Anton Dobra v ec iz Celja v Šmarje pri Jelšah in davčni asistent Fr. Čuš iz Šmarja pri Jelšah v Celje.
Iz Celja. V soboto dne 13. decembra bo predaval v celjski Čitalnici ob priliki »Cajevega večera« vseučiliški docent dr. Mihajlo Rostohar iz Prage o jugoslovanskem problemu.
Iz Celja. (Razmere na kolodvoru.) Tukajšnji postajenačel-nik Kiigler je vnet prijatelj in podpornik celjskih heilovcev in jim gre na roke, kjer le more. Zato preganja vse one svoje uradnike in uslužbence, ki so narodnjaki ali socijalisti. Seveda ti ljudje niso pri volitvah pristaši in volilci nemškopacijonalne klike, zato proč z njimi! Kaj služba, kaj oziri na slovensko prebivalstvo, samo da se dela nemškonacijonalna politika. Na celjskem kolodvoru je nekaj uslužbenstva v socijalistični, nekaj v nemškonacijonalni železni-čarski organizaciji. Slovenski železničarji so skoraj vsi v socijalistični organizaciji. Na nje ima Kiigler posebno piko, nemškonacijonalne kreature med železničarji pa ga zvesto podpirajo. O kujoniranju in denunciranju v službi ne bodemo tu niti obširnejše govorili, saj bi bilo preveč materijala. A Kiigler ni s tem zadovoljen. Spravil se je sedaj na — upokojenje slovenskih železničarjev, da bi jih mogel nadomestiti z nemšku-tarji. Tako je imel skladiščni delavec Filipič neko brezpomembno bolezen, ki ni bila niti tako huda, da bi ne mogel delati. Pred kratkim pa ga je nekaj preiskoval železniški zdravnik Premschak in v četrtek dopoldne je Filipič kar naenkrat zvedel, da je zaradi bolezni — upokojen. Spominjal se je, kako mu je Kiigler grozil, da ga bo spravil stran in je takoj vedel, da je njegova vpokojitev le izraz besnega Kiiglerjevega sovraštva napram slovenskim železničarjem. Tako se dela na celjskem kolodvoru s Slovenci, dočim smejo nemškutarji vse storiti. Tako je tisto nedeljo, ko je došlo zvečer do napada na Sokole, vračajoče se iz Žalca, pustil nem-škutar svojo službo pri premikih in letel pred kolodvor, da je mogel hei-lati in tuliti proti Slovencem. Zgodila bi se bila lahko velika nesreča, pa kaj se brigajo nemškutarji za službene predpise, saj jih ščiti načelnik Kiigler. Oopozarjamo ravnateljstvo Južne železnice na razmere na celjskem kolodvoru. Prihodnjič povemo še kaj več, da se bo očistil, kakor pragerski tako tudi celjski »svinjski hlev« ter bo konec nemškonacijonal-nega tiranstva.
Iz Celja. Pogosti napadi klerikalnih listov v zadnjem času na Zadružno Zvezo kažejo, da se je klerikalcem navzlic velikemu prizadevanju dr. Verstovška in drugih podobnih poštenjakov ter reševalcev šo-štanjske Posojilnice ponesrečil en cilj: uničiti celjsko Zadružno Zvezo in spraviti vse štajerske slovenske posojilnice pod klerikalno knuto. Po ureditvi šoštanjske zadeve se je celjska Zadružna Zveza tako popravila in ojačila, da je njeno stanje popolnoma zadovoljivo. To je najboljši odgovor na obrekovanje v klerikalnem časopisju.
Iz Celja. Po mestu se veliko govori o pikantnem dogodku, ki se je te dni odigral v klerikalnem hotelu »pri belem volu«. Junak tega dogodka je bojda državni poslanec dr. Korošec. Zve se pa res vse in žalostno je, da gg. duhovniki še v svoji lastni hiši niso varni pred radovednimi očmi.
Iz Slov. Bistrice. Pri tukajšnem okrajnem sodišču je bi obsojen polj-čanski župnik Alojz Cilenšek, ker ie napram nekemu kmečkemu nemšku-tarju pri poročnem poduku v župni-šču imenoval schulvereinsko šolo v Peklu »poneumnjevalnico«. Tožila sta ga na to učitelja schulvereinske šole Schmuck in Reinl, »ker sta se čutila žaljena in ker sta za učne uspehe ogovorna«. Župnik Cilenšek ie bii obsojen na 30 K globe.
Slovenska Bistrica. Prinesli ste vest, da Makolski župnik Lendov-sek stavi na Pragerskem »Rožansko
svetišče«. Glasom prospekta torej stolpa ne bo, le v malih stolpičih bode po eden celo zlati, eden srebrn in eden bronast zvon. Kar pa v prospektu ne stoji, pripoveduje eden sosednih župnikov vsakomur, ki hoče poslušati. En milijon cigla je že naročen pri Steinklauberju na Pragerskem. Baufonda ima Lendovšek 80.000. — Zraven Rožanskega svetišča bo samostan, menihi pridejo z Dunaja; dali bodo 30.000. — Da bo Stidmarkovec Steinklauber, ki je za šulvereinsko šolo dal opeko skoraj zastonj, pri cerkvi napravil »rebah«, to je menda samoumevno. Da bo se iz slovenskega ljudstva izžemalo najmanj pol milijona kron, še tudi zanj ni največja nesreča; prebolelo je že hujše udarce. Pa ti nemški menihi z Dunaja, ti, ti . . .! Slovenci na Pragerskem, če jih bo Še sploh kaj ostalo, Lendovšku pač ne bodo hvaležni. Sicer pa upamo, da bo še tudi širša slovenska javnost rekla kako besedo vmes.
Iz Slov. Bistrice. V mestni občinski seji dne 20. novembra 1913. je bil sprejet proračun za leto 1914. Dohodki znašajo 33.325 K, izdatki pa 47.256 K, tako da izkazuje proračun za bodoče upravno leto 13.931 kron primanjkljaja, ki se pokrije z 100% občinsko in 20% užitninsko doklado. Davkoplačevalci bodo "torej zanaprej obremenjeni z 120% do-kladami. Absolutno varčevanje v javnem gospodarstvu gotovo ni priporočljivo, brezdvomno pa bi se morali v naši mestni upravi pokazati pri tako visokih občinskih dokladah uspehi oziroma vidni pojavi teh ogromnih davkov, ki jih morajo leto za letom plačati naši meščani. Toda o kakem zboljšanju občinskega gospodarstva ne more biti govora. Nehote se vsiljuje človeku misel, da bi bila natančna, strogo objektivna revizija našega obč. gospodarstva, so-sebno pa občinske blagajne neobhodno potrebna. V mestu kroži v zadnjih dneh govorica, da bo sedanji župan Stiger z novim letom odložil župansko mesto. Ne vemo, koliko je na tej govorici resnice, ker so se o Stigerju še pogostokatrat širile slične novice. G. Stiger prav dobro pozna Bistričane in mestne občinske svetnike in ve, da mu pri občinskem gospodarstvu ne bodo gledali strogo na prste, če jih bo strašil z odložitvijo županskega mandata. Zato smo trdno uverjeni, da bo Stiger ostal bistriški župan, davkoplačevalci pa bomo slep kot prej plačevali visoke občinske doklade, ne da bi se tudi gospodarske razmere v našem mestu visokim izdatkom primerno zboljšale.
Slov. Bistrica. Jagodice v a »V o r s c h u s s k a s s a« v Slov. Bistrici je v likvidaciji. Ta denarni polom ne bo vplival samo na neposredne interesente naravnost pogubno, marveč bo segel globoko v gospodarske razmere celega okraja in povzročil gospodarsko krizo v manjšem obsegu. Minulo nedeljo, dne 30. listooada lp13 imeh so upniki in zadružniki v Jegličevi gostilni zborovanje, da bi, kakor so zatrjevali, preustrojili za drugo z neomejeno zavezo v zadrugo z omejeno zavezo. Udeležba je bila precej dobra, toda zborovalci so se med seboj zravsali ni niso prišli do nobenih sklepov, tako da zadeva še dosedaj ni pojasnjena. Nekateri zborovalci so neje-volini zapustili Jegličevo gostilno in imeli nato pri »Neuholdu« svoje zborovanje. Kaj so sklepali in sklenili, nam ni znano. V nemčurskem taboru torej strašno — smrdi. Petzoltov Francelj je imel pač dober nos in jo je še pravočasno odkuril s svojim »glavopobilom« v Lipnico. Po njegovem vzgledu se sedaj tudi Ver-sollatti resno bavi z mislijo čimpreie zapustiti Slovensko Bistrico in zbe-žati na koroško - laško mejo. Petzolt je odšel, Versollatti se tudi spravlja, trgovec Wutt et consortes pa bodo skuhali in pojedli nemčursko govejo. Dober tek!
Klerikalci in »iušarjš«. -Slov. Gospodar« poziva kmete, naj bi priredili velik shod, ki bi se odločno izrekel za postavno dovoljenje »iuša-rije« v obrtih. Mislimo, da bodo spodnještajerski obrtniki, ako so možje in jim je kaj za njihove stanovske koristi, na to klerikalno huj-skarijo pošteno odgovorili. Zanimivo je, da je »Straža«, ki jo berejo in toliko časte nekateri šviga - švaga možje tudi med obrtniki, z zagovorom »fušarije« umolknila, zato pa je toliko bolj glasen »Slovenski Gospodar«. Obrtniki pa vedo, da sta oba lista glasili ene stranke in zato morata oba iz hiš in društev, kjer so obrtniki doma. S trdnim in odločnim nastopom se bode že ugnalo mariborske kaplane.
Slovanska Čitalnica v Mariboru vabi na svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 13. decembra ob pol 9. zvečer v društvene prostore. Važno točko tvarja takrat posvetovanje o
novi najemninski pogodbi, sicer je spored običajen.
Iz Ptuja. (Slov. gle dal i-š č e.) Naše narodno gledališče, ena najvažnejših panog našega narodnega in kulturnega udejstvovanja, se je iz malih in skromnih začetkom tekom zadnjih let tako razvilo, da moremo govoriti o rednih gledaliških sezijah. Zlasti je pospešilo razvoj, da je po posredovanju agilnega mariborskega dramatičnega društva vzela prirejanje rednih dramatičnih predstav v roke za Ptuj osnovana podružnica mariborskega dramatičnega društva. — Ta podružnica je zlasti pod spretnim vodstvom g. dr. Forme v ca in dr. Brunčka umela vneti celo vrsto naravnost izbornih moči za dramatične predstave, tako da se je mogla lotiti predstav, ki bi delale čast vsakemu rednemu gledališču in v lanski seziji absolvirala zelo lep repertoir. Letošnja sezija se je otvorila z znano Frnstovo dramo »Vzgojitelj Lano-vec«, ki se je vprizoril dne 16. novembra. Dvorana je bila natlačeno polna in ljudstvo — v velikem delu iz prostih slojev — je z velikim zanimanjem zasledovalo lepi razvoj igre. Dokaz več, da priprostemu ljudstvu ne vlečejo samo burke, ampak tudi drame z resno vzgojevalno tendenco, kar bodi režiji v vzoodbu-do, da v tej smeri nadaljuje. Dne 30. novembra je sledil Finžgarjev igrokaz »Zaklad«. Vse se je divilo lepi igri in krasni opremi. In kaj se vse pripravlja. K^rnerjevega Zrinskega? Skoro neverie'no. ni vendar! Dne 8. decembra *e vprizori za Miklavža znana otroška igra »Rdeča kapica«. Za ponnlen uspeh nimam strahu.
Drobne novice. Iz Vojnika. Dne 9. julija so vlomili neznani storilci v Juterškovo trgovino na Lju-bečni. Odnesli so ponajveč jestvin za skoro 400 kron. Storilcev niso mogli vjeti. Še le 3. t. m- sta prišla orožnika Brenkovič in Bizjak iz Vojnika vlomilcem na sled; sta to kočarja Franc A r č a n in Janez Vrečar iz Šmiklavža pri Vojniku. Orožniki sumijo, da sta izvršila še več vlomov, o katerih se je slišalo zadnji čas iz celjske okolice. — Iz Grade a. Kalksburški jezuiti bi radi tudi v Gradcu postavili večii zavod, gimnazijo z intenatom. Graški mestni svet se je izrekel proti, ministrstvo za javna dela pa za stavbo. Vsenemci so vsled tega sklicali v četrtek zvečer v steinfeldske dvorane javen protestni shod. na katerem je govoril starokatoliški župnik Ferk. — Iz Gradca. Pri hranilnici za sodni okraj graška okolica je došlo v četrtek dopoldne do silno krvavih prizorov. Asistent K r a u s s je bil pri de-cemberskem avanzmaju zaostal in to ga je tako jezilo, da se je takoj spri s predsednikom ravnateljstva Kelzem. Nato ga je ta od službe suspendiral in mu naznanil, da se ga bode odpustilo. Krauss je hitel domu in naprosil ženo Berto, naj bi ta šla zanj posredovat. Takoj za njo pa se je podal tudi on z dvema nabitima revolverjema v hranilnico nazaj in v uradnih prostorih streljal na vsakogar, kogar je dobil. Ranil je že imenovanega Kelza dvakrat na levi nogi in na trebuhu, pisarniškega vodjo Niemanna na trebuhu, člana ravnateljstva Krautforsta na levi roki in oficijala Siebenreicha na nogi. Najnevarnejšo rano je dobil Niemann. Nato se je Krauss ustrelil v srce in obležal na licu mesta mrtev. Vest o teh krvavih dogodkih se je bliskoma raznesla po mestu in nabralo se je pred hranil-ničnim poslopjem na stotine ljudi. — Iz Gradca. Puntigamska pivovarna je kupila Pferschvjevo pivovarno v Ftirstenfeldu. — Iz Žalca poročajo, da sta napadla pri Levcu dva delavca, po imenu R a m š a k, zvečer kmeta L i p o v š k a, ga vrgla na tla in mu preiskala žepe. K sreči ju je pregnal cestar L u k a n c, drugače bi se bilo lahko bogvekaj zgodilo. Da človek zvečer ni na cesti varen, je pač že od sile. — Iz Gradca poročajo: V vodo je skočil in utonil petinpolletni kočijažev sin Franc Brus v Gradcu, ker ga je mati oka-rala. — Iz Fale nad Mariborom. Pri gradnji tukajšnje električne centrale se neprestano ponavljajo nesreče. V sredo popoldne so se ponesrečili kar štirje delavci, ker se je pod težo materijalnega vlaka podrl del nekega lesenega ogrodja. Delavec Sever je obležal na mestu mrtev, delavec Dominko je umrl na prevozu v bolnišnico in delavec Geratič v bolnišnici. Pogoste nesreče pri delih v Fali bo krivo deloma pač tudi neprevidno vodstvo. — Iz Maribora poročajo, da le pogodbo glede skupne mariborsko - graške elektrarne ob Dravi pri Felberjevem otoku sprejel tudi mariborski mestni svet. V kratkem se bo začelo z delom. — Y Po-brežu pri Mariboru je umrl hišni posestnik Anton Hohl. — V Lahoncih pri Ormožu se vrše v kratkem občinske volitve. To je občina, v kateri je doma deželni po-
slanec Meško. — Iz Vranskega. Dne 28. novembra so našli v potoku na Ločici mrtvega nekega Martina Friškovca iz Mengša. Ker se ga je preveč nalezel, je padel, si stri dvakrat nogo in potem zmrznil v drugače plitvem potoku. — V Zrečah pri Konjicah se ustanovi s 1. januarjem orožniška postaja.
Koroško.
Koroške pravljice. Kakor znano je govoril poslanec Grafenauer v državnem zboru o neznosnih razmerah na Koroškem. Ta govor, ki seveda strašno peče Nemce imenujejo »Freie Stimmen« za pravljice. Poudarjamo, da je od resnosti do smešnosti samo en korak in da ta govor ni pravljica marveč gola in čista resnica, dasi zveni v nemških ušesih kot pravljica. Grafenauer ie govoril o oblastih in vladnih funkcijonarjih, pokornih služabnikih nemškega Volksrata, dalje o Nationalverbandu, o nujni potrebi upravne ustave na Koroškem in o nevarni hegemoniji Nemcev v Avstriji. Še lepša bi bila ta žalostna pravljica, ko bi bil povedal Grafenauer, česar žal ni storil, o krivicah, ki se gode ljudstvu pri uradih po nemškonacijonalnih uradnikih in uslužbencih, o krivicah napram slovenskemu učiteljstvu, napram slovenskim otrokom, katere trgajo iz materinega naročja in jih vzgajajo za sovražnike svojih staršev in svojega naroda, o neizpolnjevanju zakonov od strani šolskih oblasti, o nezakonitem premeščenju slovenskega uči-teljstva, o korupciji, ki vlada med nemškim uČiteijstvom, o dvojni meri dež. šolskega sveta pri oddaji učiteljskih mest o dvojni meri pri nameščanju političnih in drugih uradnikov nad slovenskimi občinskimi uradi itd. Vse to bi šele pokazalo Nemce na Koroškem v pravi luči in šele potem bi vsaj nekoliko spoznala zbornica nasilje Nemcev napram Slovencem na Koroškem.
17. pešpofk ostane v Celovcu. Nemški nacijonalci so skušali na vse možne načine, da bi spravili kranjski 17. pešpolk iz Celovca. Pisalo se je že, da bo premeščen bržkotne v Gorico. Vojaška oblast pa se neosnova-nemu hujskanju nemškonacijonalnih kričačev proti slovenskim vojakom ni udala in polk ostane v Celovcu.
Nemški »Volksrat« za Koroško je sprejel na svojem občnem zboru, ki se je vršil pri Sandwirtu resolucijo proti šolski reformi na Koroškem. Obenem so sklepali ti možje o novih napadih na Slovence, ki so po njihovem mnenju še premalo zatirani.
Žrtev prešestva. V Št. Rupertu pri Celovcu se je obesil v kleti železniškega skladišča 261etni železničar Jurij Mick, ker je bil obsojen na 8 dni zapora zaradi prešestva. Občeval je s svojo gospodinjo, ženo slikarskega in pleskarskega pomočnika Flitscha, ki dela sedaj v Lollingu. Mick je že tretji, ki je bil obsojen zaradi prešestva z Flitschevo. Ko je Fiitscheva zvedela o samomoru Micka je brzojavila svojemu možu, da je mrtva in se je tudi obesila v svojem stanovanju. Sosedje pa so jo pravočasno odrezali in jo rešili. Fiitscheva je delavka v tobačni tovarni v Celovcu in je znana kot lahkoživa ženska.
Celovška porota .— Spor zaradi pipe. Hlapec Ofner v Črnečah se je spri s svojim tovarišem Mongusom zaradi pipe. Med prepirom je Mon-gua lahko udaril Ofnerja. Ofner ga je na to trikrat udaril po glavi in sicer tako silno, da ga je skoro popolnoma oslepil na levo oko. Obsojen je bil zaradi težke telesne poškodbe na eno leto težke ječe.
Celovška porota. — Žrtev svoje žene. Pred 6 leti se je poročil v Pas-seringu pri Hrast ju 64!etni posestnik Anton Konic s 301etno Rozo Koniče-vo. Žena je postala možu nezvesta in je začela ljubimkati s hlapcem Pavlom Steinom. Imela je ž njim tudi otroka. Ko je žena zahtevala od Stei-na podporo za otroka, katerega mož ni hotel rediti, ji je Stein prigovarjal, da naj moža umori. Silil jo je, da naj mu zapiči v glavo žebelj ali pa naj mu dene pod blazino žefrana. Umor bo vstal prikrit in zadeva bo rešena. Žena pa je bila vendar še toliko poštena, da tega ni hotela storiti. Ostala je pri možu, Stein pa je odšel. Dne 30. julija letos pa so se sešli vsi trije žena, mož in Stein v neki gostilni. Žena je zahtevala od Steina denar, toda ta ga ni dal, marveč se je sumljivo približal staremu možu in odprl žepni nož. Kmalo nato sta zakonska Koničeva zapustila gostilno. Pri-šedši domov je vzela žena dva kozarca in jih nesla oštirki, ker je njen mož v gostilni dva kozarca razbil. Ko se je žena vrnila je našla pred veznimi vratmi moža v krvi in nezavestnega. Ko so ga prenesli v sobo, so videli, da ie mož zaklan. Mož je kmalo npf* umrl.  Umor  i* LzvrŠ«!
Stein, katerega so še tisto noč aretirali, Stein prizna, da je sledil Koni-čevama in da je razsajal pred hišo med tem, ko se je žena vrnila v gostilno. Stari Konic je prišel iz sobe in napadel Steina s kolom. Stein se je branil in pri tem Konica oklal. Stein je obtožen umora in napeljevanja k umoru. Porotniki so vprašanje glede teh obtožb soglasno zanikali, potrdili pa so eventualno vprašanje glede uboja. Stein je bil obsojen na to na 4 leta težke ječe. — Zaradi tatvine, vlačugarstva in goljufije je bil obsojen pred isto poroto 221etni postopač Julij Bader na 7 let težke ječe.
Celovška porota. Oropan vojaški novinec. Dne 4. oktobra je napadel vojaški novinec Ferdinand Filip v Ljibučah svojega tovariša tudi vojaškega novinca Petra Sablatnika. Pila sta skupaj v raznih gostilnah, pri čemer je Filip opazil, da ima tovariš prec:j denarja. Ko sta se vračala pozno zvečer domov, je Filip udarii Sablatnika po obrazu, podsta-vil mu je nogo in ga podrl na tla in mu vzel končno po hudem boju denarnico. V denarnici je bilo samo 15 kron. Sablatnik je dobil pri tem lahke poškodbe. Filip dejanje prizna. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe.
• Primorsko.
Umrl je v Šmarjah pri Ajdovščini v 67. letu g. Franc G r u n t a r veleposestnik in župan.
Nemci silijo na jug . . . Kakor smo že poročali, je sklenilo nemško politično društvo v Trstu dve resoluciji, ki sta vzbudili v političnih krogih precej zanimanja, obenem pa nekoliko odkrili plašč, pod katerim pripravljajo Nemci naskok na slovanski Jadran. Nemci so sklenili, da bodo naprosili nemški Nationalverband, da se zavzame, s prav posebno vnemo za interese Nemcev ob Primorju, da izbere ljudi, ki bodo študirali razmere v Primorju in ki bodo potei.i pomagali Nemcem do zaželjenega viška, to je do zasedenja Primorja. To je zelo pobožna želja, ki je že precej stara in ima pred sabo še dolgo življenje. Nemški Nationalverband je sklenil v svoji seji, ki se jc vršila dne 27. t. m. na Dunaju, da odobrava ta sklep nemškega političnega društva v Trstu in da se izvoli poseben odsek za študij primorskih razmer v svrho varstva nemških interesov na Primorskem. To se pravi po domače brez fraz, da hočejo Nemci poostriti svoj napad na Primorje in ga zavojevati za vsako ceno. To je napoved novega hujšega boja. Obenem pa si Nemec išče novih zvez z Italijani, katere si vzame kot zaveznike proti Slovencem. Nemško politično društvo je na isti seji tudi sklenilo, da pomeni vsako oslabšanje italijanskega elementa na Primorskem v prid Slovencem veliko škodo za splošne interese Nemcev. Tudi ta sklep je nemški Nationalverband na Dunaju z veseljem odobril, ker se nadeja, da dobe sedaj še zelo slabi Nemci na Primorskem močnega zaveznika v Italijanih. Nemci so dobro računali. Trije nasprotniki si stoje nasproti v boju. Najslabši med njim so Nemci, ti ne opravijo sami prav nič. To vedo Nemci prav dobro. Deloma iz prirojenega sovraštva Nemcev proti Slovencev, deloma, ker so uvideli, da so naraščajoči Slovenci bolj nevarni kot Italijani so sklenili zvezati se s slabšim proti močnejšemu. Pri tem jim je popolnoma vseeno, če tudi se zvežejo z iredentisti in veleizdajalci. Namen jim posvečuje sredstva. Će bodo Italijani tako' nespametni, da se bodo vrgli v naročje Nemcem je prav, saj bodo nosili posledice takega zavezništva sami. Slovenci ne potrebujemo zaveznikov. Tlačeni in zatirani od mrzlih Nemcev in zagrizenih Italijanov smo si priborili toliko, da se boji že sedaj Nemec Slovana bolj kot Italijana. Ostali bomo pa na mestu in napredovali tudi če se ta dva stara sovražnika Slovencev zvežeta v prijateljskem objemu in napadata kolikor hočeta.
Nemci opravičujejo laške Izgrednike. Nemško politično društvo v Trstu je izdalo z ozirom na laške izgrede v Gradcu in na Primorskem oklic sledeče vsebine: Vsem prijateljem nemško - laške zveze na Primorskem so gotovo zadnji izgredi laških dijakov zelo neprilični, ne samo zaradi nedolžnega pretepa med nemškimi in laškimi sinovi muze, ki se večkrat pripeti, marveč posebno zaradi tega, ker se ta študentovski turnir (?) s palicami v listih posebno v laških zelo pretirava. Ne maramo izzvati kake polemike, konstatiramo pa z ozirom nato. da so povzročili ti izgredi veliko razburjenje in z ozirom na veselje tretjega (Slovenci), češ, da so Lahi demonstrirali proti Nemcem samo to, da impulsivno gibanje laških dijakov v Gradcu ni merilo proti Nemcem in da je to tod! laško časoDisie Doudarialo. Končno
tržaški Nemci sicer obžalujejo te laške izgrede obenem pa izjavljajo, da jim ne pripisujejo nobene važnosti. — Tako so zlezli previdni Nemci pred Italijani pod klop, požrli so vse psovke in demonstracije, katerih seveda ne bodo pozabili, in to samo zato, da si ohranijo zaveznike Italijane v boju proti Slovencem.
Spoštuj svoj jezik. Reški »Novi List« priobčuje poziv do reških Hrvatov, ki vsebuje med drugim sledeče: Naši ljudje se morajo v prodajalnah vsikdar in povsod posluževati svojega slovenskega jezika. Ali na ža'ost se dogaja večinoma nasprotno. Naši ljudje zahajajo v prodajalne in začenjajo oni prvi govoriti italijanski in to ne le v italijanskih in nemških, marveč še celo v slovan-skih trgovinah.
Požar v Korminu. V delavnici prodajalca koles J. Cara je izbruhnil včeraj požar, ki je uničil delavnico in en skedenj v bližini. Škodo cenijo na 5000 K.
V ladjedelnici pri Sv. Roku v Trstu je padel raz 10 m visok oder tesar Josip Kocjančič. Pri padcu si je zlomil levo roko in dobil težke notranje poškodbe. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Agnosciran mrtvec. Neznanec, ki je dne 22. novembra v ulici Mac-chiaveli v Trstu nenadoma umrl je 45letni delavec Miha Maver, doma iz Repentabra.
Nesreča pri tramvaju. Pred kavarno »Alla Transalpina« v Trstu je trčil tramvaj v tovorni voz obložen s premogom. Tramvaj in voz sta zelo poškodovana. Pri trčenju se je ponesrečil en deček, ki je dobil težko rano na glavi.
Ponesrečena jadrnica. Na višini Isole je ujel vladni parnik Andat težko poškodovano laško jadrnico »Marin E.«, katero je podil vihar po morju. Pripeljal je jadrnico v Trst.
Slovenski Sokoli gostje J^skep Sokola' vZapliu.
»Srbobran« piše pod naslovom »Slovenski Sokoli v Zagrebu«:
V nedeljo dne 7. decembra t. 1. nas ob raduj ejo s svojim prihodom ob pol 4. popoldne bratje slovenski Sokoli iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev, na čelu s svojim starešinstvom in svojo zastavo.
Prihajajo dragi naši bratje Slovenci, da nam vrnejo naš poset z dne 24. oktobra t. 1., ko je bratski slovenski Sokol v Ljubljani slavil petdesetletnico svojega obstanka. Zbog tega je sklenil »Srbski Sokol« v Zagrebu, da priredi Slavnosten slovenski večer z akademijo, katero lahko vnaprej imenujemo najbolj uspelo od vseh dosedanjih naših prireditev, ker bomo tu imeli redko priliko videti bratski in ponosni vzorni oddelek slovenskega Sokolstva, ki si je pri mednarodni svetovni telovadni tekmi v Parizu letos priboril V. mesto in II. nagrado.
Ostali bratje slovenski Sokoli in sestre slovenske Sokoliće bodo izvajali na programu te akademije najlepše in najtežje vaje, polne sokol-skega duha in izvežbanosti, ki so bile tudi na programu njihove petde-setietnice.
Bo to večer redkega sokolskega uživanja, redka svečanost.
Zanimanje za ta sokolski slovenski večer je izredno veliko, za to je škoda, da so sokolski prostori premah za tako velike in tako slavnostno prirejene proslave.
Poleg bratov Slovencev in sester Slovenk sodeluje srbsko akade-mično pevsko društvo »Balkan« in vojaška godba 70. pehotnega polka s samimi slovenskimi točkami. Bo to zares pravi slovenski večer.
Slovenci prispo v Zagreb na južni kolodvor v nedeljo 7. t. m. Ob pol
4. popoldne, sprejmo pa jih na kolodvoru srbski Sokoli korporativno z godbo.
Akademija se prične ob pol 9. zvečer.
Program prireditve je: 1. Koračnica, svira vojaška godba. 2. J. Ma-rinkovič »Slavija«, poje »Balkan«. 3. Proste vaje z mednarodne tekme v Parizu 1913. Izvaja vzorni oddelek slovenskega Sokolstva (Ljubljana, Trst, Celje.) 4. Proste vaje. določene za sokolski zlet v Ljubljani 1914. Izvajajo člani ljubljanskega »Sokola«.
5. a) Vaje na drogu; b) vaje na bradlji z mednarodne tekme v Parizu. Izvaja vzorni oddelek slovenskega Sokolstva. 6. Proste vaje za sokolski zlet v Ljubljani 1. 1914. Izvajajo slovenske Sokoliće. 7. Vaje na drogu, izvajajo slovenske Sokoliće. 8. Kom-binovane vzorne igre Sokolov in Sokolić iz Ljubljane, a) Gavota (Czi-bulka); b) Valse (iz Gounodove opere »Faust«); c) Barcarola (iz Offen-bachove opere »Hofmanove pripo-vesti».) 9. Hugolin Sattner »Pogled v nedolžno oko«, poje »Balkan«. 10. Ples.
V nedeljo dopoldne bo imel strokovni odbor srbskega Sokolstva svojo sejo, na katero so povabljeni voditelji vseh srbskih sokolskih žup razen one v Ameriki.
Kakor vse kaže, bodo bratje Slovenci sprejeti tako, kakor je treba in kakor nam to nalaga naša sokolska dolžnost. Zdravo! Srbska sokolska župa krajiška.
V posebnem pismu se obrača Srbska sokolska župa na uredništvo »Slovenskega Naroda« s prošnjo, naj povabi slovensko občinstvo na to prireditev, da se udeleži slovenskega večera »Srbskega Sokola« v Zagrebu, čim največ milih bratov Slovencev in dragih sester Slovenk.
Prepričani smo, da se bo temu bratskemu vabilu odzvalo čim največ slovenskega občinstva, zlasti iz sosednega, slovenskega Posavja.
Dnevne vesti.
+ Volilcem ljubljanske okolice v sodnem okraju Ljubljana, okolica in Vrhnika. — Za ta dva sodna okraja skupaj sta samostojna kandidata: ANDREJ KNEZ, posestnik na Viču, in JOŽE SEIDL, župan in posestnik v spodnji Šiški. — Volilci! napišite oba imena na glasovnice!
+ Kandidatura kaplana Škulja je spravila klerikalce v veliko zadrego, kajti to stoji, da kaplan Škulj ne more biti izvoljen za poslanca. Kdor nima volilne pravice, ta ne more voliti in ne more biti izvoljen. Če bi mogel biti kaplan Škulj, ki nima volilne pravice, izvoljen za poslanca, potem bi mogel postati poslanec tudi človek, ki še ni 24 let star ali pa tudi vsaka ženska. Ker kaplan Škulj nima volilne pravice in torej ne more biti poslanec, zato bodo neveljavni vsi glasovi, ki bi jih on dobil. Na to bodo morale gledati že volilne komisije in glavna komisija, če bi pa te komisije ne izpolnile svoje dolžnosti, potem mora na to gledatin deželna vlada.
+ Skrajna predrznost. Iz Škofje Loke se nam poroča, da je župnik Šinkovec dne 1. decembra pri volitvi na najnesramnejši način zlorabljal svojo oblast kot član volilne komisije. Volilci so mu imeli izročati glasovnice in kadarkoli je sumil, da do-tičnik ni klerikalno volil, je vtaknil svoj debeli prst v spognieno glasovnico ter poškilil vanjo. Škandalozno slab in tenak papir glasovnic mu je to nečedno delo izdatno olajšal. Mnogo volilcev je bilo vsled te očitne zlorabe uradne oblasti do skrajnosti ogorčenih, mnogo pa tudi preplašenih, kar je bil seveda namen nesramne manipulacije tega neznosnega popa. Opozarjamo c. kr. vlado na to predrzno kršenje zakonito zajamčene tajnosti volitve in zahtevamo, da se pri volitvi dne 16. decembra odstavi Šinkovca od prevzemanja glasovnic, sicer si bodo volilci pomagali sami. Upamo pa tudi na boljšo kvaliteto papirja glasovnic, ki bo že vnaprej otežkočila take nečedne manipulacije.
+ Z Viča. Izid volitev je itak znan. O tem ni treba pisati, konstatira pa se lahko, da je bila slovenska ljudska stranka z ozirom na število nasprotnih glasov popolnoma poražena in naj se gotovo gospodje nikar preveč ne povzdigujejo, kajti kadar govori splošnost, je to merodajno. ne pa kar govorijo gotovi izvoljenci. Vsa čast onim gosp. volilcem, kateri so šli v boj za pošteno, dobro stvar. Kajti v razmerah, v katerih živimo danes na Viču, si mora človek pustiti vse dopasti, če je tako drzen, da voli napredno. Sredstva, katera rabijo danes nasprotniki proti naprednim ljudem, so nečastna in nedostojna ter je njihovo orožje, ako se milo reče, naravnost omazano in denuncijantsko. Cela vrsta gotovih ljudi se v javnosti kažejo kot človekoljubi in po-božnjaki, drugače pa so največji opravljivci in tatovi dobrih imen svojih nasprotnikov. In vendar je ta, kakor sami trdijo, baje za božjo čast zaslužno delo. Z ljudmi, ki trdijo, da je dr. Krek vzor duhovna, dr. Šuster-šič največji Slovenec, dr. Pegan najčistejši moralist, dr. Zajec največji abstinent, dr. Lampe največji elektrik itd., s takimi ljudmi, to bo vsak pošten človek priznal, se je težko boriti. Naj nikar »Slovencev« dopisnik ne govori o nastopu klerikalnih volilcev. Če se pa že hoče sklicevati na glasovnice, mu pa povemo, da te pričajo, kje je bila ponočna agitacija in nasilstvo. Koliko je bilo precrtanih Knezov in koliko Dimnikov? Resnice ti ljudje pač ne znajo ali nečejo govoriti. Pa ni še vseh dni konec. Kolo časa se vrti in tudi za klerikalce pride čas, ko bodo spodaj. Najžalostneje na vsem tem je, da igrajo glavno vlogo duhovniki, ki za to pač niso poklicani. Kdo pa so tisti, ki hodijo z njimi? Ljudje, ki vedno in vedno v cerkvi stoje in se same pobožnosti cede, pa še 4. božje zapovedi ne poznajo, ali pa ljudje, ki cerkve nikdar znotraj ne vidijo. Na tem se vidi, kaka stranka je to. No, pa pride že čas ob-
računa, kajti razmere, v katerih danes živimo, so nevzdržljive.
-f- V Šmarju na Dolenjskem se
je primeril komičen prizor, ki se mu ljudje še danes smejejo. Tam je dr. Šusteršič na shodu pripovedoval, da bo vsak kmet po novem letu lahko na svojem svetu zajce streljal kolikor jih bo dobil. Slovesno je dr. Šusteršič izjavil, da jamči za to. Njegova izjava je nekega kmeta tako navdušila, da je dvignil obe roki in ves iz sebe zaklical: »Oh, gaspud, kaj so oni za en magarac!« Možakar seveda ni imel nobenega razžaljivega namena in je rabil hrvaško besedo, Ie ker je ni razumel. Med poslušalci je pa bilo tudi dosti takih, ki so bili že na Hrvaškem in so besedo razumeli, in ti so se seveda na ves glas smejali temu komplimentu.
-r Kako se dr. Šusteršič iz kmetov norca dela. Grosuplje, koder kraljuje oče Košak, so pred kratkim imele čast, videti in slišati dr. Šuster-šiča. Na shod je prišlo mnogo volilcev in dr. Šusteršič se je iz njih pošteno — norca delal. Neusmiljeno jih je »vlekel«. Tako je na primer govoril o novem davku na žganje. To bo davek, ki bo kranjsko kmečko in delavsko ljudstvo, ki zaužije mnogo žganja, hudo zadel. A kaj je povedal dr. Šusteršič? Dejal je kmetom, da se bo davek na žganje pač nekoliko pomnožil, a da je to taka malenkost, da je ljudje še čutili ne bodo; pač pa da se je klerikalcem posrečilo vpeljati davek na šampanjca, kar bo velikanskega pomena, da visoka gospoda tega žlahtnega vinca ne bo več pila za kmečke žulje! Tako - le si je upal dr. Šusteršič ziniti, možje so modro kimali, dr. Šusteršič pa se je smejal njihovi neumnosti. — Pa eno še boljšo je povedal dr. Šusteršič. Omenil je očitanje, da je deželni odbor nakupil več avtomobilov, pa je približno rekel: Glejte, možje, če bi ne imela dežela avtomobila, bi se bil jaz moral pripeljati z železnico k vam. To bi bilo veljalo skoro eno krono, vožnja z avtomobilom pa nič ne velja. In zopet so možje kimali, dr. Šusteršič pa se jim je smejal. Takih je dr. Šusteršič še več povedal, a si jih ljudje niso zapomnili. Koncem shoda je dr. Šusteršič izpraše-val ljudi, kake želje da imajo. Izmotal se je iz množice kmetic in stopil pred dr. Šusteršiča. »No, kaj bi pa radi — saj veste, da storimo vse, kar le moremo — še več, kakor ljudje hočejo.« — »Ne vem, gospod glavar, če smem povedati,« je menil kmetic.
— »Le povejte,« je milostno dejal dr. Šusteršič, »le povejte, kaj bi radi-«
— »Prosil bi, da bi mi dežela pri hiši napravila vodnjak.« — »Nič drugega,« je vzkliknil dr. Šusteršič in obr-nivši se k svojemu spremljevalcu, županu in poslancu, dostavil: »Košak, zapiši dva vodnjaka!« — Takole se dr. Šusteršič iz kmetov norca dela!
-f- Krščanska kultura v praksi.
Iz Št. Vida pri Zatični se nam poroča: V nedeljo je imel dr. Lampe v spremstvu grosupeljskega Košaka svoj volilni shod. Ker so klerikalci vsegamogočni, so shod napravili kar v ljudski šoli. kamor gotovo (?) spadajo hujskajoči politični shodi. — Na tem shodu sta se proslavila naš kaplan Janez in učitelj Jevnikar, in sicer tisti Jevnikar, ki se ie prelevil iz naprednega učitelja v Slomškarja, čim je zavohal, da mu bodo klerikalci h kruhu dali še — pečenko. Ko je dr. Lampe klobasaril o zajcih, katere bodo klerikalci izročili kmetu v po-končavanje, je okrajni sluga izrazil pobožno željo, naj bi gosp. govornik o tem predmetu jenjal ljudem metati pesek v oči in raje kaj drugega pametnega povedal. Tedaj pa je kaplan kot tiger skočil pokonci, planil proti okrajnemu slugi in ga s pomočjo par nahujskanih kmetov pahnil ven iz šole. To pa se v katoliški morali in dostojnosti izobraženemu Slomškar-ju Jevnikarju še ni zdelo dovolj. Ho-teč pred dr. Lampetom in zbranimi kmeti pokazati svojo katoliško kulturo in požrtvovalnost do klerikalne stranke, se je še on zapodil proti slugi in ga tam javno ozmerjal z brezvercem. Na ta način napadeni bi bil kmalu poskusil, kaj se pravi, če učitelj v pričo več ljudi koga ozmerja z brezvercem. Ni namreč veliko manjkalo, pa bi se bili nahujskani kmetje vrgli na reveža in ga v svojem verskem fanatizmu pobili na tla. Če ni hotel poskusiti kmečke pesti, se je moral umakniti. Pravijo pa, da je za ta čin krščanske kulture že izvedelo orožništvo in da bosta kaplan in učitelj imela priliko, zagovarjati svojo krščansko kulturo pred sodiščem. To je tista svoboda in tista kultura, ki jo klerikalci oznanjajo kot svoj evangelij.
+ Zatiški menihi so se letos prvič, pa s posebno vnemo lotili volilne agitacije. Poročali smo že, da sta dva meniha pred volilnim lokalom lovila volilce in jim s štampilijo na-tiskavala ime klerikalnega kandidata na glasovnice. Menihi pa so storili še več.  Hodili so po fari od hiše do
hiše in dostikrat brez vednosti volilcev in natiskavali ime klerikalnega kandidata.
+ Kaplan Karel Škulj, ki ga kandidirajo klerikalci v ribniškem okraju, je menda posebna cerkvena luč. O tem možakarju nam piše neki njegov bivši sošolec iz gimnazije: »Svojim očem nisem mogel verjeti, ko sem bral, da kandidirajo klerikalci v ribniškem okraju mojega bivšega sošolca Karla Škulja. Ko sva skupaj V osmi šoli trgala hlače na klopeh ljubljanske gimnazije, je bil fant tak duševni revček, da se je smilil profesorjem in sošolcem. Pri pismeni maturi se je tako imenitno izkazal, da je dobil same dvojke, čeprav je vsakemu znano, da pismena matura ni nobena umetnost. Ko je razrednik profesor Svetina naznanil, da je pri maturi padel, se je fant od žalosti jokal. No, profesor Svetina ga je potolažil z besedami, ki mi ostanejo vedno v spominu: »Nič si ne storite iz tega, Škulj, če ste pri maturi padli. Za lemenat ste še vedno dosti pametni, v lemenat vas sprejmejo tudi brez mature.« — Tako se je tudi zgodilo in Škulj je postal brez mature leinenatar in pozneje kaplan. Mož si ni slabo izbral, kajti S. L. S., ki pametnih ljudi sploh ne rabi, ga je sedaj postavila celo za kandidata. Vprašanje je samo, če bodo RibniČanje hoteli biti tako neumni, da bodo tako kunštnega moža za poslanca volili. Ne verjamem!
+ Kandijska posojilnica in volilna agitacija. Poročali smo že, da je tajnik klerikalne posojilnice v Kan-diji France Mrvar na volišču v ponedeljek, dne 1. decembra prisostvoval župniku in kaplanu, ko sta kmetom podpisovala glasovnice. To se je okoli stoječim zdelo tako očividno vplivanje na volilno svobodo, da je nekdo tajnika vprašal: AH imate danes tukaj svoje uradne ure? Da to vplivanje ni samo dozdevno, za to smo dobili sledeči dokaz v roke: Janez Pleskovic iz Potočarske vasi je preje vedno napredno volil. Mož se je pa zadolžil v klerikalni kandijski posojilnici. Za te volitve pa je že sam agitiral za klerikalne kandidate s tem, da je ljudi strašil, češ, »če se z njimi ne voli, pa se tudi denarja ne dobi v njihovi posojilnici.« Kakor se sliši, se je več mož, ki bi sicer ne bili volili klerikalne kandidate, res tako ustrašilo, da so proti svojemu boljšemu prepričanju volili Mihelčiča in bodo zdaj volili Zurca. Tudi je znana stvar, da odkar je kanonik Žlogar načelnik te posojilnice, niti klerikalci ne dobe več denarja na posojilo, Če si izberejo znane napredne poroke.
+ Prečinski klerikalci v zadregi. Prečinski klerikalci so prišli v veliko zadrego. Deželni odbor je vsem županstvom naročil, naj občinske proračune že pred božičnimi prazniki potrjene vpošljejo na vpogled. Prečinski župan Turk, pokorni sluga klerikalnih veljakov v Ljubljani je hitel, kar se je dalo, da je s pomočjo župnika zmazal neko reč, ki bi imela biti občinski proračun za leto 1914. Dan pred volitvami je župan sklical sejo, pred sejo pa še zaupni sestanek prvih kimavcev v občinskem odboru. Na ta zaupni sestanek so povabili tudi podžupana, z Jarčevega shoda na Muhaberju znanega Osolnika, ki se je v zadnjem času čisto obesil klerikalcem za vrat. Pri seji pa se je zgodil velik čudež: bivši župan in znani strastni klerikalec Vintar je protestiral proti proračunu. Rekel je, da se za sklepanje o proračunu ravno v tem času prav nič ne mudi. Ko mu je župan potožil, češ, da je moral proračun že sedaj predložiti, ker je dobil iz Ljubljane tak ukaz, ga je Vintar porogljivo zavrnil, češ, da je take ukaze dobival tudi on kot župan, pa da se zanje ni brigal, če njemu ni hodilo prav. Zupan ne sme biti mer-kuca, katero bi iz Ljubljane ven komandirali, ampak župan na deželi mora biti samostojen, če hoče biti res kakšen mož in ne baba, ki se vsakega migljaja iz Ljubljane ustraši. Župnik Šmidovnik je kar zijal, ko je take levite slišal. Vintarju se je pridružil tudi Faleskini. Zdaj se je župnik bal, da ne bi za Faleskinijem še tovariš Kos potegnil, zato je župnik Kosu prigovarjal, naj bo vsaj on pameten, pa naj se politika ne zanaša v občinsko sejo. Toda Kos je župniku pošteno zavrnil, ko mu je očital, da je ravno on, župnik, tisti, ki je politiko že zdavno zanesel tudi v občinsko poslovanje. Kos se je pridružil prvima dvema. Vintar je šel še dalje. Vzel je klobuk in zapustil sejo, potegnivši seboj še Faleskinija in Kosa. Klerikalci so ostaii sami in nesklepčni. Hoteli so, da bi se proračun uredil v gostilni, kamor so šli oni trije. Toda Vintar jih je zavrnil, češ, da take stvari spadajo v lokal, kjer se vrše občinske seje, pa ne v gostilno. Potem so letali po odsotne klerikalce, ki pa, ko so izvedeli za poraz svojih tovarišev, tudi niso hoteli se udeležiti seje. Tako je župan moral zaključiti sejo, ne da bi bil kaj sklenili glede proračuna. Kleri- 1
kalce, pa tudi Vintarja h ta dan Čakalo še eno presenečenje ravno glede občinskih proračunov. Kakor znano, je občinski odbornik Kos kmalo po novih občinskih volitvah zahteval prepis občinskih računo\, ker ni bil na jasnem, če so računi v redu. Župan pa se je zbal ugoditi tej opravičeni zahtevi. Kos se je obrnil na deželni odbor ter predlagal, naj deželni odbor ukrene revizijo čez občinsko premoženje. Toda tisti deželni odbor, ki je mestno gospodarstvo v Ljubljani osumil poneverjenja in ki po drugih občinah, ki še niso klerikalne, tako rad stiče z revizijami, je v tem slučaju molčal kot grob. Zdaj pa se je zvedelo, da so se stari občinski računi našli, pa ne v občinskem arhivu, ampak čisto kje drugje in da ti računi izkazujejo diferenco čez 3000 kron. To bo še veliko zadreg med prečinskimi klerikalci!
+ Boštanjčani, pozor. Škofov list »Domoljub« prinaša izpod peresa kaplanovega ali župnikovega pri znanje, da smo svoj čas, ko je gradil naš takratni g. A. Berce farovšk* vodnjak, to njegovo delo pospeševali s tem, da smo dovažali kamenje in dr. Spominjam se, da smo za to napravo res prispevali z denarjem — s prostovoljnimi darili — in s prostovoljno tlako. To pa smo storil po dogovoru z g. župnikom, da bo vodnjak javen, čeprav na farovškem svetu, da ga sme uživati vsak žup-Ijan, posebno še domačini v vasi in šolski otroci in brezplačno tudi domača ljudska šola. Poživljam poklicane faktorje, da to zadevo zagotove za vsak slučaj, ker si domišlja sedanji župnik, da ima le on in vse pravice do tega farnega vodnjaka. To naj se zgodi nemudoma, da zadeva ne zastari in dokler so žive še priče teh dogovorov. — Soobčan.
4- Že zopet župnik Finžgar na Sori. V nedeljo pred volitvami je župnik Finžgar pač pozabil oznaniti s\. Nikolaja in mašo na Jeperci, ni pa pozabil na shod narodnih in naprednih volilcev ter poslušalce za božjo voljo prosil, naj ne gredo na shod na Ladjo. Če bi bil kaj takega čenčal preški Brence, ali kak drug duhovnik te baze, bi nič ne rekli, ampak da se je tako spozabil župnik Finžgar, pisatelj in mož, ki hoče biti najmodernejši duhovnik, to je res obžalovati. Iz tega vidimo, da župnik Finžgar Ie ne mara miru v svoji fari. A kdor seje veter, žanje vihar. Župniku Finžgarju ni bilo dosti, da je ljudi s prižnice nadlegoval, naj ne gredo na napredni shod; po nauku je sklical še člane živinorejske zadruge v šolsko poslopje in jih tam zadrževal do poznega večera, da bi le nobeden ne prišel poslušat resnice. Ali je morda mislil, da se bo na shodu govorilo o njegovi sokrivdi pri ponesrečenem Robežu, kamor so klerikalci zabili že stotisoče in kjer hoče župnik sedai še en hlev. čudno, čudno, kako sta župnik in njegov kaplan zbegana zaradi volitev. Noben ni vedel, kdaj bo sv. Nikolaj, koledar kaže, da dne 6. decembra. Župnik je sploh nanj pozabil; kaplan je popoldne pač nekaj popravljal, pa ni prav znal in je oznanil, da bo sv. Nikolaj dne 5. decembra. Gospoda — brigaj-ta se najprej za cerkev, za kar sta plačana, potem šele za politiko in napredne shode. O, gosp. Finžgar — kam ste zašli?
+ V radovljiškem volilnem okraju so nekatere komisije pri volitvi iz splošne kurije zelo — čudno postopale. Glavna komisija na glavarstvu v Radovliici je namreč naštela mnogo več naprednih glasov, kakor različne krajevne komisije. Glavna komisija je dognala, da so dobili: Piber 3996, Kržišnik 1912, Pintar 1265, cepljenih 46 glasov in da je bilo praznih 128 in neveljavnih 58 glasovnic. Oddanih je bilo torej vsega sku-kaj 7405 glasov, med njimi 7219 veljavnih. Nadpolovična večina je torej 3610 in je torej Piber zmagal samo z večino 386 glasov.
-f Vodiški čudeži in fajmošter Žužek. Že dne 8. februarja I. 1913 je »Slovenski Narod« razkrinkal sleparije v vodiškem farovžu. Zgodilo se je to v notici »Čudež v XX. stoletju«-. V tej notici je bilo povedano, kaj se godi v farovžu in kako goljufijo uprizarjata medtem tako proslula Johan-ca in vodiški župnik. Za naše razkritje se takrat niso hotele zmeniti ne cerkvene, ne posvetne oblastnik, dasi je njihova dolžnost, nastopiti proti takim sleparstvom. Nasprotno: cerkveni krogi so hoteli takrat ie glas resnice v našem listu zadušiti in nas na laž postaviti. V naš list so poskusili spraviti laži in prevare, da Johanca res v vodiškem farovžu čudeže dela. Župni urad v Vodicah je namreč poslal v uradni kuverti in z uradnim pečatom opremljen — popravek na naš list. Ta popravek nam je bil doposlan dne 12. februari 1913, a mi ga takrat nismo priobčili, ker ni pisan po določilih postave. — Župni urad v Vodicah nas takrat ni tožil na sprejetje popravka, ker se je najbrže bal,  da bi mi pri dotični
obravnavi malo posvetili v vodiški farovž. Zanimiv pa je ta popravek, posebno danes, ko so Johančini čudeži oblastveno pojasnjeni kot goljufija in ko teče pri sodišču preiskava, ne samo proti Johanci, ampak tudi proti drugim osebam, ki so ji pri goljufiji pomagale. Kako je hotel vodiški župnik Johanci pomagati celo proti našemu listu, priča njegov popravek, ki nam ga je poslal pred desetimi meseci in ki se glasi: »Slavno uredništvo! Sklicujoč se na paragraf 19. tisk. zakona z dne   17. decembra 1862 drž. zak. št. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dopis, objavljen v št. 32. štev. z dne 8. februarja 1913 »Slov. Naroda« prinesla pod zaglavjem:
Čudež v XX. stoletju: Ni res, da se redno dvakrat na teden zamakne deklica Ivana — res pa je, da se tudi po večkrat na teden.
Ni res, da bi se vselej točno ob 3. uri popoldne zamaknila — res pa je, da ne ve za gotovo naprej čas, kdaj bo prišla ura trpljenja.
Ni res, da trpi eno uro — res pa je, da vselej dalje, tudi po 6 ur.
Ni res, da se dekle razgali, ko se vleže — res pa je, da se dostojno obleče v dvojno belo obleko, in na nogah ima nogavice; ni res, da se razpoči koža — res pa le, da se vidijo stigmata, odprte rane pa se ne more videti.
Ni res, da bi temu dale povod deželnozborske volitve — res pa je, da je tako trpljenje imela deklica že 2 leti v Reki, kjer se za naše deželnozborske volitve ne menijo.
Svet, ki ga dopisun daje v zadnji vrstici, naj nase obrne, ker je gotovo, da on vže zdavnej spada v ono nasvetovano hišo, — ne pa deklica, ki je povsem zdravega uma in inteligentna za njene šole. Vodice, dne 11. febr. 1913.
S, Ž., župnik.« S takim - le »popravkom« je torej hotel vodiški župnik nalagati javnost glede Johance in njenih čudežev in potom našega lista pod varstvom uradnega popravka natveziti ljudem, da Johanca   kar   po šest ur (!) »kri Švica«.   Prav zadovoljni smo, da nam je ta »popravek« zdaj, čez toliko mesecev,  prišel zopet v roke.   Brumne duše bodo iz njega spoznale, kako drzni v sleparstvu so ti čudežarji. Pravica pa zahteva od nas, da povemo tudi to, kar je pri tem popravku za vodiškega župnika olajševalno. Žup. Žužek je star mož in čisto gotovo je dvoje: da ni sam bral »Slovenskega Naroda«   in da rtudi popravka ni sam sestavil. Kaj naj ve ta stari mož o tiskovnem zakonu, ki ga še marsikateri klerikalni jurist ne razume. Ne! Brez dvoma je, da   so   župniku   iz klerikalnega obrambnega   društva  poslali koncept in župnik ga je prepisal in ga nam poslal.   Tako neizveden je ta stari mašnik, da popravka niti s polnim imenom ni podpisal. Tak revež seveda popravka   ni   sam sestavil, nego mu je bil skrpan v obrambnem društvu. No, in tako smo se končno vendarle tudi pri vodiških čudežih srečali z dr. Lampetom. Saj smo si takoj rekli: taka velikanska lumpari-ja, kakor se je godila toliko mesecev v vodiškem farovžu — pa da naj bi dr. Lampe ne bil prav nič udeležen? Tako, kakor mi, je mislilo tudi nebroj drugih ljudi. Vsak je govoril: Oh, Lampe ima  tudi  kaj zraven, čisto gotovo. Kakor se zdaj kaže, je bila ta ljudska sodba vendarle resnična. Veliko dr. Lampe pač ni imel opraviti pri vodiških čudežih, ampak nekaj le, Lampe je namreč duša klerikalnega popravkarskega društva in je povrh   strasten   popravkar. Če uvažujemo, da je popravek vodiškega župnika   sestavljen v Lampeto-vem obrambnem društvu in da je ta popravek nepravilen in neumen, kakor vsi Lampetovi popravki, potem je pač treba priznati, da je imel dr. Lampe svoj, četudi majhni delež na vodiških čudežih.
-i- »Slovenski Branik« piše v listnici uredništva: »Glede na beležko, ki jo je objavil »Narodni List« v številki 47. z dne 29. novembra t- 1., in glasečo se: »Na razna vprašanja poročamo, da so se nasprotstva med g. dr. Tavčarjem in g. Milošem S t i b 1 e r j e m, ki so nastala na letošnjem zaupnem zborovanju Ciril-Metodovih podružnic v Liubljani, v zadnji razsodništveni seji Ciril-Meto-dove družbe z lepo poravnala in je dobil g. Stibler popolno zadoščenje« — poročamo na razna vprašanja, da se je sicer dotična zadeva res z lepa poravnala vsled dobrohotnosti gosp. dr. Tavčarja. — Konstatiramo pa, da v dotični seji ni dal g. dr. Tavčar g. Stiblerju nobenega zadoščenja, ker za to ni imel najmanjšega povoda.«
-r Konflikt med tiskarniškimi delodajalci in delojemalci. Na Dunaju se vrše že dlje časa med organizacijo
avstrijskih tipografov in organizacijo tiskarniških lastnikov pogajanja zaradi novega mezdnega tarifa. Ta pogajanja doslej, žal, še niso imela ugodnega uspeha. Upati je sicer še vedno, da se bodo nasprotja izlepa poravnala in želeti je, da se najde srednja pot, ki bo pravično zadovoljila tako delojemalce kakor delodajalce, a izključeno tudi ni, da pride do konflikta. V tem slučaju bi moral tudi naš list izhajati nekaj časa v nekoliko manjšem obsegu, vendar upravičeno upamo, da to ne bi trajalo dolgo.
+ Iz poštne službe. Imenovani so: Za poštarico v Borovnici poštna oficijantinja Amalija Kuhelj, za poštno oficijantinjo aspirantinja Terezija Žnidaršič in sicer za Postojno, za poštnega ekspedienta v Kokri Ivan Dolžan in ekspedijentinjo v Godoviču Ludmila Cvetko. Prestavljeni so poštne oficijantinje Alojzija Čeme iz Tržiča v Kranj, Ana Zupančič iz Kranja v Tržič, Frančiška Debevc iz Domžal v Tolmin, Ana Vidali iz Cirk-nice v Domžale in Marija Čepon iz Postojne v Horjul.
-j- Iz šolske službe. Namesto obolelga nadučitelja Antona Sile je imenovana za suplentinjo v Zg. Brusnici Angela Gradišar, vodstvo šole pa dobi def. učiteljica Marija Habe.
— Ljubljanski Sokol v Zagrebu.
Kakor smo že poročali, je srbski Sokol v Zagrebu povabil Sokola v Ljubljani, da ga poseti v Zagrebu ter nastopi tam vsaj z glavnimi točkami vzporeda jubilejne svoje javne telovadbe. Sokol v Ljubljani se temu bratskemu vabilu drage volje odzove v nedeljo, dne 7. decembra. Na svečani sokolski akademiji, ki jo srbski Sokol v Zagrebu priredi v svojih prostorih kot »slovenski večer«, nastopi 20 telovadcev in telovadk ljubljanskega Sokola s prostimi vajami ter z vsemi tremi plesi, izvajanimi na jubilejni javni telovadbi (Gavoto, valčkom in barkorolo). Na večer nastopi tudi pariška tekmovalna vrsta S. S. Z. s tekmovalnimi prostimi vajami ter na drogu in bradlji. Razume se samo po sebi, da ob tej priliki po-setijo in pozdravijo slovenske Sokoli in Sokoliće tudi bratskega hrvaškega Sokola v Zagrebu, matico hrvaškega Sokolstva. Ta poset brez dvoma še bolj utrdi vezi bratstva in ljubavi, ki vežejo hrvaške in srbske Sokole s slovenskimi! — Sokol se odpelje zi Ljubljane v nedeljo z brzo-vlakom ob 11. uri 26 minut dopoldne; akademija se prične ob pol 9. zvečer.
— Pomlad v jeseni. Gosp. Rozina Pečnikova iz Loke pri Zidanem mostu nam je poslala šopek trobentic in zrelih jagod.
— Stara znana stvar je, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes, kajti nobena kava ni tako dobra, kakor tista, kateri je pri-dejan ta kavni pridatek. Po Kolinski kavni primesi dobi namreč kava izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, tako, da vsakemu ugaja. Kolinska kavna primes je obenem tudi pristno domače blago, edino te vrste. Iz obeh navedenih zrokov Kolinsko kavno primes vsem našim gospodinjam toplo priporočamo.
Z Rake se nam piše: V št. 275. »Slov. Naroda« je bilo pisano, da sem se hotel odpeljati v Ameriko in se na ta način ogniti vojaški službi. Res pa je, da sem nameraval iti na Nemško obiskat strica. Ker mi glavarstvo ni dalo potnega lista, sem brez njega odpotoval. Policija v Solnogradu me je zavrnila in moral sem domov, a kaznovan nisem bil. Če bi se bal vojaške suknje, bi bil že pred prvim naborom poskusil oditi, ne pa sedaj, ko sem v tretjem letniku. — Al. Šribar.
Iz Čateža ob Savi. Že večkrat smo poročali, kako surov in oduren je v občevanju župnik Franc Zorko na Čatežu. Toda v nedeljo je prekosil samega sebe. Zmerjal nas je z liberalci, ki nismo nič vredni, ker nočemo vsega prenašati, kar med nami počenja. Izvedel je pri volitvah naš odgovor, pa ga še bolj prihodnji torek. Povemo pa tudi tukaj, da naj miruje, ker mi nismo voljni več prenašati psovk. Ne mislite, gospod faj-mošter, da imate mežnarja v roki ali vašo nališpano kuharico, v katero ste zamaknjeni. Vam bomo že še oči izmili. Varate se, če mislite, da so ljudje neumni, četudi prosti gorjani. Pripravljamo vam pot naprej. Iz tega se pa tudi vidi, kako nujno potreben je »kancelparagraf«, da bi ljudi, ki se niso učili manire, držal v mejah dostojnosti. Žalostno, da moramo tega čudaka še le iz tega mesta učiti pojme olike in poštenja.
Tav vlaku. Predvčerajšnjem je ukradel 22 letni delavec Eichberger iz Gradinja na Ogrskem nekemu gostilničarju v Kočevju 24 kron drobiža in je pobegnil. Odpeljal se je s prihodnjim vlakom proti Ljubljani. Toda že v Grosupljem so ga na brzojavno obvestilo aretirali.
Ukraden koštrun. V Železnikih je ukradel še neznan tat posestniku
Francu Dolinarju iz zaprtega hleva koštruna. Drugi dan so našli ne daleč od hleva kožo in čreva ukradenega koštruna.
Tatvina. V Studorju pri Bohinjski Srednji vasi je ukradel še neznan tat gostilničarki Mariji Odarjevi iz nezaklenjene sobe 80 kron.
Nezgode. Na Rakeku se je ponesrečil pri premikanju vlakov sprevodnik Franc Potočnik. Padel je čez neki kol in se težko poškodoval na levi nogi. — V Kregarjevu pri Kamniku je padel raz voz 17Ietni posestnikov sin Franc Gradišnik in si je zlomil obe nogi. — V Privinju je podrl na tla 201etnega posestnikovega sina Alojzija Bregarja bik, ki ga je gnal fant domov. Pri padcu si je zlomil Bregar desno roko.
Samomor starca. V Jasenu se je obesil v stanovanju 601etni posestnik Tomaž Hribar. Mož je izvršil samomor v pijanosti vsled slabih premoženjskih razmer.
Kinematograf »Ideal« Spored za soboto 6., nedeljo 7., ponedeljek 8. decembra: Senzacijska veseloigra! Velik smešni uspeh! 1. Vzhodna Riviera. (Potovalni film.) Samo popoldne. 2. Neprijetno presenečenje. Samo popoldne. 3. Gaumontov teden. (Najnovejše, šport, mora.) Samo popoldne. 4. Kdor drugim jamo koplje, (Senzacijska drama Nordiskiilm Ko. v 3 dejanjih.) Pri vseh predstavah. 5. Oh, ta gumb! (Veseloigra z Gi-getto in Rodolfi.) Samo popoldne. 6. Vojvodinja Crevettska. (Francoska veseloigra v treh dejanjih.) Samo zvečer. — Kdor se hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi prilike, da si ogleda ta velezabaven spored.
Cen premog. Špedicijska tvrdka Fran Uher, Ljubljana, Šelenhurgova ulica 4, nam sporoča, da se ji je posrečilo, napraviti večje sklepe in prevzeti edino zastopstvo za Kranjsko od merodajnih premogokopnih družb, vsled česar more na ljubljanskem trgu prodajati cen premog. — Glej tozadevni inserat!
Koncert Ljubljanskega društvenega orkestra v restavraciji na glavnem kolodvoru pri g. Josipu Schrevu si vrši dne 8. dcembra v ponedeljek, na praznik, pod vodstvom koncertnega mojstra g. B. Černega. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop 60 vin.
Našla se je Pred škofijo otroška plava jopica. Dobi se v Ulici na Grad št. 11 pri Mariji Černivc.
Večeri smeha, vsak večer v kavarni »Central«; kjer gostuje Original The Weihingov ensemble z lastnim orkestrom.
Narodno obramba.
Občni zbor društva »Branibora«
se vrši v soboto 20. t. m. ob 8. zvečer v posebni sobi restavracije pri »Zlatorogu« z običajnim sporedom. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši uro kasneje ob 9. nov občni zbor z istim dnevnim redom in je ta občni zbor sklepčen pri vsakem številu članov. Prosimo podružnice, da predlože poročila o svojem delovanju in imenujejo svoje zastopnike za občni zbor.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi svoje podružnice, da dopošljejo svoje prispevke na članarini, darovih itd. vodstveni blagajni zanesljivo še ta mesec. Podružnični blagajniki, oziroma odborniki in drugi oskrbniki naj odpro družbine nabiralnike. Opozarjamo tem potom, da nekatere podružnice to leto še niso poslale nobenih prispevkov. Članarina naj se pobere, istotako se naj prispevek iz nabiralnikov nakaže po poštno čekovni položnici. Kdor nima položnice, naj se obrne na druž-bino pisarno v Ljubljano (Narodni dom). C. M. družba opozarja tudi na objavljene zadnje tri mesečne izkaze za september, oktober in november t. 1. v slovenskih časopisih. Iz teh je razvidno, da se je izdalo za poravnavo raznih računov in drugih neizogibnih in prepotrebnih stroškov velike vsote iz družbine glavnice, oziroma zapuščinskih skladov. Želeti je, da bi bilo nadalje več dohodkov, vsaj toliko, da bi ti krili tekoče in neizogibne stroške.
Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazal g. okr. šolski nadzornik Matko Kante med drugimi tudi 6 K 50 v, prebitek pri igri v veseli družbi pri g. M. Kante. Na lovu g. Ivana Pahernika na Laznici, dne 27. novembra t. 1. se je nabralo 7 K 10 v, vsoto je poslal družbi g. podružnični načelnik Anton Godec. — Mesto Miklavževega darila svojim trem malčkom poslala je ga. Danica Lju-bojeviča v Zagrebu C. M. družbi 10 kron. — Čezsoška mladina je družbi nakazala 24 K. — Na svatbi g. župana Ivana Kac z gdč. Anico Zorman, dne 27. oktobra se je nabralo 20 K; družbi je to vsoto vposlala C. M. podružnica v Slov. Gradcu. — Gdč. Berta Kenda v Tolminu je nakazala 6 K iz nabiralnika v gostilni »pri Kranjcu,«.
Društveno naznanila.
Danes zvečer ob 8. vsi v Mestni dom! Sokol I. priredi sijajen »Par-keljnov večer«. Brez Miklavža! Nastopi Lucifer s sijajnim spremstvom. Nekaj popolnoma novega! Razven tega sodeluje še izborni salonski orkester Sokola I. pod vodstvom gosp. S a 1 m i č a , nastopi telovadna vrsta pod vodstvom br. Vidmarja, zapoje par ličnih pesmic pevski kvartet. Sodelujejo članice telovadnega krožka Sokola I. Po končanem sporedu tudi ples. Vstopnina samo 60 v za osebo! Podpirajte blag namen društva, ki si namerava zgraditi lastni dom. Na svidenje! Na zdar!
Miklavžev večer Ljubljanskega Sokola  se je vršil z malo zamudo, kar se pa mora staviti na račun slabega vremena, včeraj zvečer v telovadnici   Narodnega doma.   Sv. Miklavž, ljubljenec otrok, nastopil je s sijajnim spremstvom.   Po pozdravnem govoru   obdaroval  je najprvo otroke,  nato pa razdelil svoja darila tudi odraslim. Onim, ki so se vedli j med  letom po njegovih lanskih na- | vodilih,   podaril   je mnogo lepega, onim pa,   ki   so zanemarjali   svoje [ dolžnosti, naklonil je kazen v straš- ? nem peklu, kjer je bil jok in škripanje z zobmi, pa tudi za pekel dostojno berilo. — Občinstva je bilo mno-
Književnost.
— Mariborski slovenski koledar za 1. 1914. Založil Vilko Weixl, trgovec v Mariboru, Glavni trg. Cena vezan 80 v, po pošti 90 v, nevezan 50 v, po pošti 60 v. Pošilja se le, ako se pošlje denar naprej, sprejmejo se tudi znamke. Med najboljše urejene krajevne koledarje smemo uvrstiti Mariborski slov. koledar za 1. 1914. Namenjen je v prvi vrsti mariborskim krogom, katerim daje potrebna razjasnila skoraj glede vseh narodnih društev, glede slovenskih šol, ljudske knjižnice itd. Navaja cene iz-voščkov, dalje tudi čas prihoda in odhoda vseh vlakov. V koledarju najdemo kilometerski kazalec glede priljubljenih bližnjih in daljnih izlet-nih krajev. Prinaša dalje celoten slo-vensko-nemški imenik ulic, cest in trgov v Mariboru. Ne manjkajo niti smešnice. Spominja se slavnih mož naše ožje domovine: žurnalista Ljudevita Furlanija, profesorjev dr. Karla Glaserja in Janeza Koprivnika ter poslanca Franca Robiča. Posojilnici v Mariboru in Narodnemu domu ter njih pomembnosti je posvečen teme-! ljit članek izpod peresa enega izmed mariborskih Sloven-i cev. Splošne vrednosti so članki o j Slovenski socijalni demokraciji, Na-i rodni delavski organizaciji in Na-i rodnosocijalni zvezi. Zanimiv je čla-
go, zlasti nestrpno pričakuiočih otrok.   'U""^J, ,   AanimiY ie c!a"
— Sodeloval   je   pri prireditvi tudi ■ "e   >>P?! Icja me? ranJejiimi brati«;
»Ljubljanski društveni orkester« pod spretnim vodstvom koncertnega mojstra g. Černega. — Večer je v splošnem dobro uspel, le vreme je !
slovenski zdravnik, naš mariborski rojak opisuje življenje v bolnišnici v Nišu v Srbiji. Leposlovju sta posvečeni dve pesmi   ter iz srbščine pre-
vreme Miklavžu drugo leto bolj na- ? flcUIC* ;>L^arJ »n Jugoslovani« Ka-klnniero Na T-dnrf ; kor ze lansko leto se nahaja v kole-
marsikoga oplaSilo. Upajmo, da bode i y,edenLa pRov£st »Stana<£- Znamenit je hk:uiJLx^ a____1 i^J t_,:       ■ članek »Balk;
; kor ž
5 darju   tudi   letos načrt slovenskega
klonjeno. Na zdar
HL družinski večer Narodne či- ; gledališča ter svetovni pregled. Iz-tamce se vtšj z ozirom na današnje , dajati sličen koledar bi kazalo Slo-gostovanje hrvatske opere sele v so- j vencem v Gradcu, na Koroškem, v boto, dne 13. L m. Ker pa Miklavža, ; Qoricit TrstlL Lokalni koledarji so ki bi bil z obilnim spremstvom pose- ? precejšnjega pomena, ako so srečno
til tudi današnji večer, če bi se vršil, prihodnjo soboto ne bo več med nami, je veselični odsek vestno na tem, da nadomesti zadržanega Miklavža s zelo raznovrstnim drugim sporedom.
Slov. trgovsko društvo »Merkur« priredi 10. januarja prih. leta v veliki dvorani Narodnega doma trgovski plesni venček. Plesni odbor se za to prireditev že pridno pripravlja in bo storil vse, da bo tudi ta prireditev tako lepo vspela, kakor vse dosedanje, ki jih je »Merkur« priredil. Gg. člane   in   prijatelje   društva že
urejeni. Mariborski slov. koledar bi lahko bil drugim lokalnim koledarjem vzgled, na kaj treba misliti, s čem računiti pri urejevanju. Uredništvo Marib. slov. koledarja pojde vsem, ki hočejo ustanoviti sličen krajevni koledar rade volje na roko s svojimi dosedanjimi izskušnjami.
— Pravljice. Pestra zbirka pravljic, na čelu jirn Erbenova Zlatolaska, za njo niz najlepših hrvatskih pravljic, kakor Zmaj in cekarjev sin, Vrlim pobratim, Usod, ki deli srečo in nesrečo, Pepelka, Poprče, Div-Ko-njič, Zmaj ženin,  Grad niti na nebu,
danes opozarjamo   na to prireditev, t niti na  zemlji,  se  dobi  v Narodni Merkurjev večer. Kakor smo že j knjigarni v Ljubljani.  Knjiga,   ki je poročali,  priredi  slov. trg. društvo i najprimernejše darilo za našo mladino posebno sedaj za Miklavža in za Božič, ima poleg lepe in bogate prav-ljiške vsebine tudi več krasnih raznobarvnih slik in risb k tekstu. Posebno   lepe so slike   kakor uvodna slika Zlatolaska.   »Zlati   lasje so ji ! vzplavali v gostih kitah z glave dol S do zemlje . . .«   Dalje: »Bii je nekoč j kralj«, »Uganeš li, katera izmed njih j je Zlatolaska« in »Jurček jo je odve-del svojemu  gospodu   za nevesto«.
:   »Aždaja   in carjev
»Merkur« v četrtek, 11. t. m. v gostilni člana g. Kavčiča, Privoz 4, Merkurjev večer. Gg. člane in prijatelje društva vabimo k obilni udeležbi.
Prosveta.
Slovensko gledališče. V pone- ; deljek (na praznik) 8. t. m. popoldne : se igra v deželnem   gledališču zad- j Lene so risbe
njikrat v tej sezoni priljubljena narodna igra s petjem »Brat Martin«. V glavnih vlogah so zaposleni gg. Skrbinšek, Povhe, Borštnik, Danilo, Grom, Drenovec in dame Winterova, Gjorgjevičeva, Bukšekova in Juva-nova. Pri predstavi sodeluje »Ljubljanski društveni orkester«. — Režiser g. Povhe. Kapelnik g. N. Štritof. Začetek ob 3. — Konec ob 1I4 na 6. — Zvečer se vprizori izvrstna burka »Ugrabljene Sabinke«. Spisala Fr. in P. Schonthan. Omenjena burka se je na dunajskem Volkstheatru vpri-zorila nad lOOkrat s sijajnim uspehom. Glavne vloge so v rokah gg. Povheta, Bukšekove, Groma, Šesta, Danila in dam Bukšekove, Wintero-ve, Gjorgjevičeve in Juvanove. Burko je na novo vprizoril in skrbno naštudiral režiser g. Povhe. — Začetek ob pol 8. Konec ob 10.
Umetnost.
Koncert   »Glasbene   Matice« v
proslavo bratov Ipavcev, napovedan in nameravan za 14. in 28. decembra, se je moral preložiti, ker intendanca zagrebškega gledališča gospodu Križaju, sodelujočemu solistu, ni mogla dati dovoljenja in dopusta za 14. decembra. Zaposljen je isti dan v operi »Faust« v Zagrebu in ker isti dan tudi celotni orkester ni na razpolago. Vršila pa se bo proslava Ipavcev v dveh slavnostnih koncertih, v ponedeljek, dne 5. jan. 1914 in v torek, dne 6. januarja 1914 v veliki dvorani hotela »Union«. Sodelovali bodo moški in ženski zbor »Glasbene Matice«, razni, pri vsakem koncertu drugi solisti in celoten orkester pri prvem, orkester na godala pa pri drugem koncertu. Spored bo raznovrsten in bogat. Podal bo krasote Ipav-
čevih,  za  Slovence  vedno   lepih I ki. Iz Stokholma poročajo:
sin«; »Usod, ki deli srečo in nesrečo!« »Pepelka«, »Poprče«, »Div konjič«, »Zmaj ženin« in »Grad« niti na nebu, niti na zemlji. Knjiga, ki se dobi, kot že omenjeno, v Narodni knjigarni v Prešernovi ulici, stane 5 K, po pošti 5 kron 30 v. Ta knjiga je edina svoje vrste in jo toplo priporočamo slovenskim staršem.
Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani. Prešernov?! r>11f*n št. 7.
Razne stvari.
* Vlom. Iz Lvova poročajo: Predvčerajšnjim ponoči so vlomilci vdrli v lokal tvrdke Towarnicki ter so ukradli iz blagajne 27-000 kron. V nekem drugem oddelku blagajne je bilo 40.000 K, ki pa jih vlomilci niso dobili.
* Poljski časopis na Rivieri je
začel izhajati kot mesečnik »Polak na Rivierze« v San Remo. Urednik je prost I. Borodzicz pri ondotni poljski cerkvi, ki jo je italijanska vlada podarila Poljakom. Prost je ustanovil tam tudi informacijsko pisarno.
* Obsojen oderuh. Iz Budimpešte poročajo: Sodišče je obsodilo ju-velirja Maksa Turteltauba, ker je sprejel od nekega uradnika za posojilo 19 K od treh dni 5 K obresti, ra-zentega pa zastavne listke v vrednosti 500 K kot jamstvo, na deset mesecev ječe.
* Plačana kritika. Kakor poročajo »Nar. Noviny« je prosil generalni intendant peštanske kraljevske opere od naučnega ministrstva 50.000 kron za glasbeno kritiko peštanskih časopisov. Država ima zdaj celo kritiko v najemu. Na Ogrskem se dobi vse za denar.
Milijonska defravdacija v ban-
Pri ne-
skladb.
i pričakovani   reviziji   y Ny Kerlevi
Bank v Helsingforsu so zasledili de-fravdacijo v znesku 1 in pol milijona kron. Celi rezervni fond in večji del akcijskega kapitala sta izginila. Zaprli so ves bančni personal od ravnatelja pa do knjigovodje.
* Prva uradniška organizacija v Črni gori. S Cetinja poročajo: Tukajšnji poštni in brzojavni uradniki so izdali oklic na vse poštne in brzojavne uradnike v vsej Črni gori, naj varujejo in pospešujejo svoje interese in naj se združijo v trdno organizacijo. To društvo bo prva uradniška organizacija v Črni gori.
* Turška žena agitatorica v aeroplanu. Iz Carigrada poročajo: Belkis Šefket Hanum, članica turškega društva za obrambo ženskih pravic, je kot prva turška dama poletela v aeroplanu čez mesto. Z višine je metala proklamacije, v katerih se osmanske dame pozivljejo, naj nabirajo prispevke za nakup vojaškega aeroplana.
* Boj med orožnikom in roparji. Iz Krakova poročajo: Do grozovitega bo.'~ na življenje in smrt je prišlo predvčerajšnjim v nekem gozdu blizu Drohobvcza. Orožniški stražmoj-ster Kacak je zasledoval dva znana roparja, ki sta proti njemu streljala ter ga težko ranila na roki. Kacak je na to z enim strelom usmrtil enega izmed roparjev, drugi je pobegnil, čeprav je bil težko ranjen.
* Šenzačna novost za vojno. »Dresdener Nachrichten« prinašajo vest, da so izumili omamujoč smodnik v vojne svrhe. Prusko vojno ministrstvo je baje že preizkusilo ta novi izum in priznalo njegovo veliko važnost za slučaj vojne. Vrednost izuma je v tem, da z novim smodnikom napolnjena granata po eksplodi-ranju razširi plin, ki ima zelo omam-ljiv učinek, tako, da samo ena granata more napraviti več sto mož nezmožnih za nadaljni boj. Na ta način omamljeni ljudje trdo zaspe in spe 7 do 8 ur. Izumiteljica je neka gospa Ida Bohmova na Saškem.
* Štirinajstleten morilec oproščen. Iz Budimpešte poročajo: Pred porotnim sodiščem se je predvčerajšnjim zagovarjal štirinajstletni kmetski fant Janez Toth, ker je umoril svojega očeta. Pri dokazovanju so dognali, da je oče svojo rodbino, posebno pa svojo ženo grozno mučil in pretepal. Oče je prišel neko noč pijan domov, se vrgel na svojo bolno ženo ter jo neusmiljeno pretepal. Deček je vzel puško ter ustrelil očeta. Porotniki so zanikali vprašanje krivde, nakar ga je sodni dvor oprostil. Državno pravdništvo se ni pritožilo.
* Izgredi pri nastopu bokserja Johnsona. Iz Pariza poročajo: Veliki .izgredi so se vršili v petek zvečer v nekem tukajšnjem variete-gledali-šču, kjer se je boril znani zamorec Johnson z ruskim borcem Spoulem. Ker se Johnsonu ni posrečilo položiti svojega nasprotnika na tla, navzlic temu, da e je že parkrat poslužil nedovoljenih gibov, se je razjezil ter z groznim udarcem udaril Rusa, da je ta brezzavesten obležal. V gledališču Se nastal velik hrup. Od vseh strani so metali na Johnsona razne predmete. Ker pa je občinstvo hotelo vdreti na oder. je policija izpraznila gledališče. Nadaljne borbe je policija prepovedala.
* Aretiran ruski ogledah. Iz Be-rolina poročajo: V Gollupu na Zahodnem Pruskem so v soboto aretirali poveljnika ruskih obmejnih čet v Dobrzinu, nadporočnika Gavdicza, ker je hotel zapeljevati k ogleduštvu. Pregovoril je nekega pionirskega podčastnika, da sta napravila skupen izlet v Bromberg, kjer sta obiskala več gostiln. Na to ga je začel nagovarjati, naj mu izda neke vojaške tajnosti. Baje je šlo za neko razstre-ljivo. Podčastnik je zavrnil ponudbo in je vso stvar naznanil, ko se je ruski častnik vrnil. Nadporočnik Gay-dicz je pa že šel čez mejo. Ko je prišel v soboto zopet na nemško ozemlje, so ga prijeli.
* Avstronom in gostilničarka. V Londonu je te dni umrl slavni angleški astronom sir Robert Bali, ki je bil sicer zelo vesel in dovtipen človek. Nekega dne je s svojimi prijatelji napravil izlet v Stat Jord, znani rojstni kraj Shakespearja. Šli so v malo gojilnico. Astronom je poklical gostil-ničarko ter ji rekel: »Znano vam mora biti, da se vedno po tisoč letih vsi dogodki ponavljajo. Bomo torej po tisoč letih zopet pri vas jedli in pili, ravnotako kakor zdaj. Ali počakate dobra gospa, do tega časa na plačilo? Gostilničarka pa se ni zmedla. Odgovorila mu je: »Toda, gospod, to tudi jaz vem, da se vse ponavlja po tisoč letih. Pa vsaj ste bili pred tisoč leti tudi pri meni — vsaj se vendar spominjate? — in takrat ste ostali dolžni. Če tedanji račun danes lepo plačate, lahko počakam za današnje plačilo.« Kateri račun je astronom plačal, ne vemo. Enega pa prav gotovo.
* Honorarji umetnikov. V pariškem listu  »Journal« piše Čh. Tor-
quet o visokih honorarjih nekaterih umetnikov in virtuozov. Med njimi je tudi Kubelik. Dobiva baje za vsak nastop 3000 frankov, torej ravno toliko, kakor pri nas državni uradnik desetega činovnega razreda za vse leto. Tenorist Caruso dobi za vsak nastop 12.000 frankov. Zasluži v enem letu milijon frankov, razven honorarja, ki mu ga plačujejo gramofonske družbe. Ruski basist Šapljapin ne poje pod 10.000 frankov za en nastop. Avstralska pevka Melba dobi 80.000 frankov honorarja za deset večerov. Tudi francoske igralke imajo ogromne dohodke. En nastop Sare Bernhardtove je navadno veljal 5000 frankov. Jana Granierova zahteva za vsak nastop v tujini 2500 frankov za vsako predstavo. V Parizu dobiva samo 800 frankov, vendar pa ima zajamčenih sto predstav. Zasluži torej v enem letu 80.000 frankov.
* Biograf v cerkvi. Novojorški pastor dr. Reisner je uvedel biograf v cerkev metodistov. V okolici cerkve je dal nabiti plakate, na katerih se napoveduje vernikom: »V soboto in v sredo v 3. uri popoldne hi en četrt na devet zvečer žive slike v cerkvi Milosti Božje. Zvečer samo za odrastle. Pobira se pri vratih. V soboto popoldne kabaretni prizori! Vesel program!« Poskus pastorjev je zelo uspešen, ker se je število obiskovalcev cerkve zelo pomnožilo. Mnogi so se naučili vsled živih slik hoditi v cerkev in jo obiskujejo zdaj tudi za časa božje službe. Zdaj hoče podjetni pastor uvesti v cerkvi tudi čajeve večere in druge zabave. Izjavil je napram vernikom, da je cerkev sredi velikega mesta predraga stavba, da bi služila samo enkrat na teden za službo božjo. Da brani svoje postopanje. Je izdal brošuro, v kateri pravi: »Ves svet se giblje v 20. stoletju, zakaj bi morala samo naša cerkev otati v 15. stoletju?« Mnogi starejši člani enote metodistov majejo z glavami nad počenjaniem pastorja, najvišji cerkveni zbor se pa dozdaj še ni vmešal v zadevo.
* Prorokovanja madame de Tiiebes za I. 1914. Francija ima mnogo, česar mi nimamo, in ima tudi svojo prorokinjo, ki vsako leto prorokuje narodom njih usodo in se seveda kot dobra patriotinja predvsem ozira na Francijo. Kakor je to že vedno, se prorokinja čestokrat zmoti, zdajpazdaj se ji pa vendarle posreči, da se njeno prorokovanje izpolni. Lani je prokovala krvavo balkansko vojno, ki se je žal v resnici izpolnila, in prorokinja jamči, da se bodo izpolnilo tudi ostalo njeno prorokovanje, namenjeno za letošnje leto, ker se proroško - astronomično leto konča šele 21. marca. Za 1. 1914. prorokuje mme. de Thebes nemško-francosko vojno in pravi, da bodo Francozi zmagali. Mars ostane vladar sveta tudi 1. 1914., toda le v konstelaciji s Saturnom, toda nikdar ne v konstelaciji z mesecem, tako da se lahko pričakuje težke krvave čase, ki pa se končajo za Francijo zelo slavno. Nemčiji prorokuje hude čase. Toda niti Italija ne more pričakovati nič dobrega, Avstrija pa celo ne. Vsa trozveza bo imela po proroštvu francoske Pythie bodoče leto zelo slabe čase. Nemčija ni daleč od po-gibeija, ravnotako tudi Avstrija in Italija. Tudi balkanska vojna leta 1914. še ne bo končana.
* Vzordelo je ravnokar izšli glavni katalog specialne firme za fotografijo in projekcijo Siegfried Wachtel, dr. z om. z. (Dunaj VII. Stiftgasse) 500 strani obsegajoči zvezek, ki se na željo doposlje brezplačno, je objektiven svetovalec vsem, ki se zanimajo za fotografsko umetnost, projekcijo in fotografijo.
* Izrežite in vpošljite. Ako nam pošljete to notico, dobite 3 tople, tigraste zimske spalne odeje 124X190 cm velike za reklamno ceno 5 K 70 v po povzetju za vse tri. Tvorniška firma S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj. Dunaj I., Bauern-markt 10, 12 in 14.
* Moč navade. Mnogi, ki jih muči zaprtost, posegajo po kroglicah, praških, pijačah, kapljicah itd., ker so slišali, da so te zmesi zanesljiva od-vajila. Take stvari pa v splošnem obsegajo celo vrsto snovi, zdravju nekoristnih, ki seveda ob daljši rabi tudi škodujejo. Da se odstrani zaprtje, je še vedno najboljša Franc Jo-žefova grenčica, staropreizkušena voda. 2e Bamberger pravi: »Franc Jožefovo vodo sem na svoji kliniki že pogosto rabil in si ne morem kaj, da izjavim, da je to izmed najmočnejših odvajalnih voda, ki tudi ob daljši rabi ni škodljiva.« Ker prodajajo tudi manjvredne rudninske vode, naj v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami zahtevajo »pristno Franc Jožefovo gren-čico« s polnim imenom.
DeželnozborsHo ožja volitev
v Ljubljani.
Pri ožji volitvi za deželni zbor iz splošne kurije je zmagal kandidat narodno-napredne stranke gosp*
Josip Ttji-a?!*:
z 3080 glasovi nasproti klerikalnemu ' kandidatu Kregarju, ki je dobil 1680 glasov.   Praznih   glasovnic  je bilo oddanih   547,   neveljavnih   pa 131.
Turk je zmagal s 1400 glasovi večine.
I. volilna komisija.
Poljanski okraj. Število volilcev 705 Volilo je 599 Turk ' 313
Kregar 231 Praznih glasovnic 50
preje
613 292 215
IS. volilna komisija.
Šentjakobski okraj.
preje
Volilo je 784 Turk 419
Kregar 259 ,
Praznih glasovnic 102 Neveljavnih 4
IH. volilna komfslja.
Dvorski okraj. Volilo je 1103 preje
Turk 678
Kregar 225 9
Praznih glasovnic Neveljavnih
IV. volilna komisija.
Trnovo-Krakovo. Volilo je 556 preje
Turk 348
Kregar 159 9
Praznih glasovnic Neveljavnih
V- volilna komisija«
Kolodvorski okraj.
826 363 233
preje
Volilo je 1270 Turk 693
Kregar 423 9
Praznih glasovnic 131 Neveljavnih 23
VI. volilna komisija.
Kolizejski okraj. Volilo je 480 preje
Turk 290
Kregar 111 ,
Praznih glasovnic Neveljavnih
VII. volilna komisija.
Barje.
Volilo je 307 Turk 136
Kregar 135 „
Praznih glasovnic 2 Nevljavnih 4
VIII. Volilna komisija.
Vodmat.
1179 635 210 188 12
580 266 140 36 15
1322 607 381
čelnega radikalizma in tudi načelnega oportunizma.   Današnji moment zahteva brezpogojno radikalno politiko, dokler srbohrvatski narod na jugu monarhije ne dobi glavnih garancij za narodni in državni obstanek in razvoj. Poživlja mladino k akciji za finančno   samostojnost današnje jugoslovanske omladine, ki mora biti v narodnem oziru nacijonalna, v političnem  državnopravna,   v kultur-I nem napredna in svobodomiselna, v • socijalnem demokratična, pri tem pa j vendar   radikalna.   Na tem temelju j naj se prične   akcija   za formiranje nove jugoslovanske koalicije.
Skupni ministrski svet. Dunaj, 6. decembra. Dne 16. decembra se bo vršil pod predsedstvom zunanjega ministra skupni ministrski svet, ki se bo bavil s skupnim proračunom za leto 1914. in 1915.
Avstrijska delegacija. Dunaj, 5. decembra. Vojni odsek se je sestal včeraj dopoldne. Predmet razprave: Obrtne in industrijal-ne dobave za vojsko. Poročevalec hvali mornariško upravo, pri kateri odpada 50^? zaslužka  na rokodel-j stvo. Skoraj podobno je tudi pri voj-j ni upravi. Pri domobranstvu pa take-I ga vpoštevanja domače obrti in indu-j strije ni videti.   Delegat Maštalka opozarja na to, da je treba vsoto 23 milijonov za ladjenico in za podmorske čolne razdeliti po kvoti, da ne bo samo Avstrija nosila tega bremena. Prišle so nato v razpravo razne druge dobave. Končno je vojni minister :■ fzm. Krobatin odgovoril na razne re-: solucije in interpelacije.    Zlasti pomembna je ona resolucija, ki zahteva zavarovanje vojakov   proti nezgodam, glede česar se vrše že pogajanja med obema vladama in se bo tozadevno reformiral zakon o preskrbi i vojakov. Kar se tiče razcroženja, ni j vojno ministrstvo kompetentno ures-i ničiti to zahtevo, marveč je to stvar j zunanje politike. Spoštovanje narodnosti: Tozadevno bo imel novi službeni reglement striktne določbe. Tudi se bo moral vršiti poduk v jeziku, ki ga moštvo razume.    Podčastniki (!) bodo morali znati jezik moštva. — V prihodnji seji pride na vrsto interpelacija  glede   izpodrivanja civilnih godb s strani vojaških godb. Ogrska delegacija. Budimpešta, 6. decembra. V torek se prične na Dunaju plenarna seja ogrske delegacije. Seje se hočejo udeležiti vsi opozicijonalni poslanci ter hočejo najbrže   intepelirati tudi zaradi vporabe pariamentske straže. Wastianov škandal. Gradec, 6. decembra. Proti poslancu VVastianu so krožile že delj časa vesti, ki so hotele vedeti, da je mož zakrivil celo vrsto zločinov. Sedaj se izve, da je Wastian faktično bil v kazenski preiskavi zaradi tatvine. Opetovano  je namreč jemal v neki graški knjigarni knjige in jih odnašal domov. Razširjene so bile tudi vesti, da je ncneveril Siidmarki večje vsote denarja  in da je bil tudi v sumljivih stikih z raznimi nezrelimi dečki. Kakor znano, je Wastian odložil tudi predsedstvo Sudmarke.    Za VVasti-ana  so se zavzeli nernskonacijonalni krogi,   ki skušajo njegovo afero po-I tlačiti. Javna tajnost je pa, da bo Wa-s£ian prisiljen odstopiti kot podžupan j mariborski in odložiti državnozbor-ski mandat. Afera se je razglasila tako, da se čuti VVastian primoranega priobčiti danes izjavo, v kateri priznava, da je odnašal iz neke knjigarne  knjige,  pristavil pa je, da je bil j dolgo let odjemalec te knjigarne in je j mislil, da mu bodo knijge napisali na j njegov konto.  Zanika, da bi bil imel kaj opraviti z denarjem Sudmarke in j z nezrelimi otroci, ter grozi,  da bo j sodnijsko  postopal protj obrekoval-! cem. Afera je vzbuć'.Ia v vseh krogih velikansko senzacijo.
Ogrska zbornica. Budimpešta, 6. decembra. Na dnevnem redu včerajšnje seje ogrskega državnega z^ora je bilo drugo branje zakona o pi^računskem provizoriju. Za danes je predložena interpelacija opozicije, v kateri vpraša ministrskega predsednika kot vodjo vladne stranke, ali noče skrbeti za to, da se izroče oni 4 milijoni, ki jih i ie plačaia ogrska banka strankarski
sra-sKiP«^ i fesdom dosege soine po-
508 237 86 66 13
preje 323 m 168
129
je
Volilo Tnrk
Kregar
Praznih glasovnic Neveljavnih
Pripominjamo, jalnih demokratov prednega kandidata je nekaj
349 168
147 22 12
preje
386 116 132
da je nekaj soci-glasovalo za na-Turka,   d o č i m z a
klerikalnega
Nemcev glasovalo
kan d id ata
Kre-garj a.
Na neveljavnih glasovnicah napisani bolj ali manj duhoviti dovtipi. Eden izmed volilcev je na primer napisal na glasovnico: „Vodiška Johan-ca in njenih pet svetih ran", drugi: „Johanca z Vodic — kraljica vseh pr—tretji: „Volim Vodiško Johan-co in Boltatuga Pepeta" i. t. d.
Telefonska in brzojavna poročila.
Manifestacija za naše jugoslovanske vseučiliščne zadeve v Pragi. Praga, 6. decembra. Včeraj se je vršil v vinogradskem Narodnem domu velik manifestacijski shod srbskih in hrvaških ter slovenskih akademikov za naše slovansko vseučilišče in za reciprociteto zagrebške univerze. Govorniki: Vane R a d e j, G. O s t o-j i č, F. Marini č, rornazarič in drugi so odločno zathevali, da se
naše jugoslovanske vseučiliščne zadeve. Sprejeta je bila ostra resolucija proti Šusteršičevemu klubu, ki vidno zanemarja naše zahteve in potrebe, in proti dalmatinskim poslancem, ki ga v njegovem delu s tem, da so njega člani, podpirajo. Na koncu resolucije izjavlja srbsko-hrvatska in slovenska akademična mladina, da ne bo več sklepala različnih resolucij in peticij, temveč je prisiljena poprijeti se ostrejšega orožja napram vladi. Supilo jugoslovanskemu dijaštvu. Dunaj, 6. decembra. Bivši posla-
Budimpešta, 6. decembra. Ogrski državni ' ^or je razpravljal danes o zakonu o podaljšanju ogrsko-hrvat-ske finančne nagodbe za poldrugo leto, do konca junija 1915; predložen je tudi predlog o železničarski prag-matiki, iz katere so se eliminirale določbe o rabi jezika na ogrskih železnicah. Motivno poročilo pravi, da bo potom posebne naredbe trgovinsko ministrstvo obnovilo ono stanje, ki je vladalo pred letom 1907. Nadalje Še naglasa, da vztraja ogrska vlada pri naziranju, da ogrske   železnice kot
nec in hrvatski politik Supilo je go- privatna last ne spadajo pod določbe
voril včeraj na zborovanju jugoslo- » hrvatskega zakona iz leta 1868, ki
vanskega  dijaštva o hrvatski  krizi j določa, da je izključno veljavni jezik
ter naglašal, da je on nasprotnik n*- I v vseh uradih hrvatski. To vprašanje
naj se reši potom reuikolarne deputacije.
Rusko železniško posojilo.
Pariz, 6. decembra. Ruski ministrski predsednik Kokovcev je dobil v Parizu zagotovilo, da pride nameravano rusko železniško posojilo 500 do 600 milijonov takoj po francoskem državnem posojilu in še pred balkanskimi posojili na vrsto.
Ministrska   kriza   na Francoskem.
Pariz, 6. decembra. V ospredju stoji sedaj eventualni kabinet Ribot. Ribot bo obiskal danes Caiilauxa, Clemenceaua in Brianda ter popoldne poročal Poincareju. Če se Riboiu ne posreči sestaviti kabineta, pride v poštev Doumergue. Danes pade odločitev.
Pariz, 6. decembra. Ribot je nasproti predsedniku Poincareju izjavil, da odklanja sestavo kabineta.
Pariz, 6. decembra. Predsednik Poincare je sestavo kabineta poveril Jeanu Dupuy, ki v kratkem na to odgovori.
Pariz, 6. decembra. >Agence Ha vas« poroča: Jean Dupuy bo s svojimi somišljeniki razmotrival vprašanje, če je mogoče setaviti kabinet Ievorepublikanske unije.
Pariz, 6. decembra. Dupuy je baje odklonil setavo novega ministrstva. V ospredju stoji kombinacija Doumergue. Pichon naj bi bil zunanji in Delcasse pa vojni minister. Mehika.
Washington, 6. decembra. Včerajšnji sprejem zakona o postavitvi severoameriške vojske en četrt milijona prostovoljcev se tolmači kot znak bližajoče se vojne. Voditelji manjšine pravijo, da je vojna neizogibna posledica Wilsonove politike. Novojorške »Times« pravijo, da govore v romanski Ameriki, da je Wil-son namenoma prijel Huerto tako trdo, da ga razdraži in da izzove, da izroči poslaniku Zedinjenih držav dokumente.
Novi Jork, 6. decembra. Brzojavka iz Brovvnsville v Teksasu pripoveduje, da se je pri Tuli, 40 angleških milj jugozahodno od Cvudada (Viktorija) vršila 24urna bitka med zveznimi četami in vstaši, pri kateri so baje izgubile zvezne čete 200 mož.
Dogodki na BaSkanu.
Srbija.
Solun, 6. decembra. Vsled raznih okoliščin, iz katerih je sklepati, da bo zlasti v novih srbskih pokrajinah prišlo do vstaškega gibanja, so srbske vojaške oblasti odredile ob bolgarski in albanski meii ojačeno stražo.
Južnoalbanska mejna komisija. Pariz, 6. decembra. »Temps« poroča iz Pctrograda, da se že nekaj časa vrše med velesilami obravnave zaradi podaljšanja pooblastila južno-albanske mejne komisije. Konference bodo najbrž v kratkem ugodno rešene, nakar bo komisija na podlagi angleških predlogov nadaljevala svoje delo. Verjetno je, da se na enak način podaljša tudi rok za izpraznitev Albanije po grških vojakih.
Južnoalbanska meja in Grki.
Rim, 6. decembra. V merodajnih krogih govore, da je Veniselos sporočil poslanikoma Italije in Avstro-Ogrske, da se bo Grška vdala v neizogibnost in priznala sklepe mednarodne komisije za južnoalbansko mejo.
Odhod Srbov iz Plevlja. Cetinje, 6. decembra.   Srbi so Plevlje zapustili. Črnogorski general Martinovič je tem povdom   dal banket.
Cetinje, 6. decembra. Ob umak-nitvi Srbov iz Plevlja je general Martinovič dal na čast Srbom slovesno pojedino, pri kateri so se govorile napitnice o slogi obeh srbskih držav. S posebnim ukazom je kralj Nikola imenoval nove funkcijonarje za osvojeno ozemlje.
Srbi in Grki.
Beigrad, 6. decembra. »Politika« priobčuje dopis iz Soluna, v katerem graja že dalj časa obstoječe neprijazno razmerje Grške proti Srbom in zatiranje slovanskega elementa po grških oblastvih. Srbska javnost opozarja na to malo zavezniško postopanje Grške.
Grška.
Atene, 6. decembra. Justično ministrstvo namerava moratorij v sedanji obliki podaljšati v stari Grški do 15. januarja 1914. V novi Grški bo ostal moratorij z malimi iz-premembami v veljavi še naprej. Egejsko morje.
Rim, 6. decembra. V političnih krogih naglašajo: Od lista »Temps« Angliji pripisan namen, da ne pripusti nobeni velesili teritorijalnih pridobitev v Egejskem morju, ni specifično angleško stališče, marveč soglaša s politiko vseh velesil, zlasti tudi Italija.
Gospodarstvo.
— Gospodarski   razvoj Srbije.
Dve   srečni in zmagoviti   vojni sta obrnili pozornost   sveta   na Srbijo. Dan za   dnevom   privažajo vlaki v Belgrad množice tujcev iz cele Evrope,   ki prihajajo   deloma iz radovednosti,   deloma s praktičnimi nameni in načrti. Ponujajo Srbi;i kapital in delajo vsemogoče projekte. Ne bo mogoče  vsega naenkrat izvesti. Treba pa je že danes konstatirati, da je Srbija na pričetku velikega gospodarskega   in   kulturnega razvoja. Omeniti hočemo samo večja dela, ki se v Srbiji po  vojni   pripravljajo in deloma tudi že izvršujejo. Čez Donavo bodo z romunskega brega na srbski breg postavili  velik most. Obe vladi sta že imenovali Člane v komisijo,  ki  naj  poiščejo najugodnejše mesto   na   obojestranskem bregu. Stroške  za  most bosta plačali obe vladi,   toda delo izvede Romunska, kateri povrne Srbija po končnem računu polovico zgradbenih stroškov, ki na njo odpade. Ta most bo velike važnosti za spojenje južne Rusije in Romunske  čez Srbijo z Jadranskim morjem. Skupina berolinskih kapitalistov začne  pomladi graditi v Bel-gradu  velik hotel.  Kapital družbe znaša 5 milijonov mark, od katerega je že en milijon izdan za pripravljalna dela.   V družbi bo zastopan tudi srbski kapital.   Hotel bo opremljen najvzornejše in najmodernejše. Ko bo hotel dodelan, ga bodo izročili ruski družbi v svrho eksploatacije. V znanem  srbskem pirotehničnem zavodu v Kragujevacu bodo 1. 1914. izdelali 12 milijonov patron za puške. Zavod ima tudi zdaj mnogo dela. Bi-toljsko trgovstvo je sklenilo na zborovanju, ki se je vršilo v navzočnosti zastopnika   trgovinskega ministra, ustanoviti trgovinsko zbornico, ki bo delala za povzdigo trgovine v bitolj-skem okraju in ki stopi v najtesnejšo zvezo z belgradsko trgovinsko zbornico. Rimska banka (Banca di Roma) je prosila ministrstvo, da Ji dovoli ustanoviti  filialke   v Belgradu, Skoplju in Bitolju. Italijanska vlada je zelo priporočala to prošnjo in srbska vlada je že dala svoje dovoljenje, navzlic temu, da so se mnogi srbski listi izjavili proti temu, češ da Rimska banka  deluje tudi v Albaniji in da je bila s svojim kapitalom udeležena tudi pri albanski ustaji. Letos se je ustanovila družba  za plavbo po Donavi s centralo v Reznu, ki ima namen   s to trgovsko   cesto spojiti Nemčijo s Srbijo   in torej z balkanskimi državami tako,   da bi Avstro-Ogrska ostala na strani. Akcijski kapital znaša 4 milijone mark. Srbsko trgovstvo pozdravlja to podjetje in tudi javnost se zavzema za to. S to zvezo zajamči Srbija svojim pridelkom izvoz do južne Nemčije, Nemčija pa svojim   industrijskim izdelkom izvoz v Srbijo. V Belgradu bodo ustanovili veliko moderno tržnico. V predmestjih pa bodo   ustanovil štiri manjše tržnice. Poljedelsko ministrstvo namerava ustanoviti gospodarske šole v monastirih Žici, Studenici in Kaleniči.   Varšavska tvornica za sukno je dobila od srbske države naročilo za 50.000 uniform za 1 in pol milj. Uniform pa Srbija še vedno potrebuje in jih bo še naročila. Srbska trgovina, ki se je že pred vojno lepo razvijala, je zdaj na začetku novega razvoja in razcveta.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo stalni gsti krčme »Sipka Pas« rekte pri /.Urški« v Škofji Loki 14 K, z motom
Pri poštenem »Dolenjcu«
In puranu »Gorenjcu^
Smo se v Sipki zbrali
Za C. in M. pa to nabrali, Fran  Medica,  Mori  na Tirolskem 10 K in F. R. Paternost, Dane-Stari trg pri Rakeku 3 K 20 v, zbrali gg. Paternost ml.,  de Toni in Mohorčič pod geslom Na mizo preveč za ceho smo dali, zato ostanek Cirilu poslali. Skupaj 27 K 20 v.
Živeli nabiralci in darovalci!
* *
*
Slovenska Sokolska Zveza. III. uradni izkaz daril in denarnih zbirk, ki jih je prejela »Zveza« v namestilo odkupa cvetk povodom prepovedi sokolskega cvetličnega dne. Darovali, odnosno nabrali so p. n. gg.: J. Golob, Raka 13 K. nabrano. A. Drofenik 2 K, v družbi Bertlčka 6 K 10 v nabrano, T. Milavec 18 K nabrano, računski uradniki 18 K 25 v, Berta Doležal 20 K nabrano, Slava Klobučar in Marija Pirh 80 K druga zbirka, Sokol Vič 20 K, neimenovan z dežele 10 K, Pajk 18 K nabrano v žen. tel. krožku Sokola L, omizje pri Bergantu 12 K, Josip Lenče 20 K, j dr. Kraje O. 20 K, Rosa dr. Petroviča j 10 K.  dr. Lah 5 K nabrano,  Stane i
Vidmar nabral 30 K, Berta Rusova 5 K, M. Korenčan, Vrhnika 10 K, Novak, Vodmat 5 K 76 v nabrano, L. Schegula, Novo mesto 20 K, neimenovan, Novo mesto 10 K, Sokol Trbovlje 10 K nabrano, Goriška Sokolska 2upa 400 K nabrano, I. La-pajne, Idrija 1 K 20 v, J. Tomažin in drugi, Novo mesto 16 K, A. Štrekelj 1 K, uradniki Mestne hranilnice 75 K 50 v, Olga Ribnikarjeva 52 K 80 v nabrano, Sokol Štepanja vas 15 K. V I. izkazu izkazano 817 K 85 v, v II. 1005 K 63 v, danes 924 K 61 v, skupaj 2748 K 09 v. Zvezino predsedstvo izreka tem potom prav iskreno zahvalo vsem darovalcem in na-birateljem in jih bratsko pozdravlja. Na zdar! Za predsedstvo: dr. Iv. Oražem, starosta, L. Dermelj, blagajnik.
Za Sokolski dom na Vrhniki nabral je g. Gabrijel Jelovšek, veleposestnik na Vrhniki na svatbi Perko-Trček iz Bevk 15 K 70 v. Po nabiralnikih se je nabralo v sledečih gostilnah: Pri Jurci 22 K 20 v, pri Ko-čevarju 16 K 58 v, pri Korenčanu 13 K 50 v, pri Mantua 4 K 88 v, pri Ign. Oblaku 1 K 48 v in pri Šinkovcu 1 K 90 v. Skupaj 76 K 24 v. Živeli darovalci! Na zdar!
Odboru Dijaške kuhinje v Kranju so poslali prispevke, oz. darove: Mestna občina Škofja Loka 50 K, dr. V. Štempihar iz kaz. por. Gorjanc-Teran 15 K, dr. J. Žirovnik, odvetnik v Ljubljani iz kaz. zad. Jos. Kenda iz Zalega loga ca. Val. Pintar iz Potoka 20 K, upravništvo »Slov. Naroda« 100 K (darilo dostavljeno istemu v avg.), O. Dev, okr. sodnik v Kranju 100 K, ki mu jih je izročil inženir K. Uhlif iz Ljubljane: prof. dr. VI. Herle najdeno 1 K, meščani za več mesecev skupaj 427 K 40 v, dr. V. Štempihar 10 K iz kaz. zad. Po-lajnar-Roblek, O. Dev iz kaz. zad. Mar. Roveredo iz Grada 10 K, prof. kolegij za okt. 4 K, meščani za november 24 K 60 v, prof. kolegij za nov. 4 K, P. Bohinjec, župnik v Dupljah 10 K, nadinženir Fr. Žužek v Gradcu 20 K, župnik Jan. Oblak na Bledu 2 K, župnik Fr. Rajčevič v Lu-činah 2 K, Bloule, Hernik, Šavdek »zaradi črnine« 3 K, dr. St. Beuk, c. kr. realčni ravnatelj v Idriji 2 K 50 v. Fr. Kušar, nadžupnik v Mengšu 40 kron, dr. V. Štempihar 20 K iz kaz. zad. Kalan-Papler, župnik Jernej Ramo veš v Poljanah 100 K, kaz. por. Mar. Košnjek ca. P. Pokorn iz Primskovega (plača prva) 10 K, kaz. por. P. Stirn in Iv. Potočnik ca. Kat. Pelko iz Primskovega 20 K (plačali prvi dve po 10 K), županstvo Stara Loka 20 K, Fr. Schitnik, c. kr. okr. glavar v Kranju 20 K. meščani za dec. 6 K 60 v, prof. kol. za december 7 K 30 v (med temi prof. dr. S. Dolar 1 K 30 v kot preostanek za menice). — V naturalijah: M. Barle iz Luž 20 zeljnatih glav. Odbor se toplo zahvaljuje za poslane darove ter priporoča Dijaško kuhinjo v Kranju na-daljni blagonaklonjenosti.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. decembra: Marjeta Hren, mest. uboga, 74 let. Japljeva ulica 2.
Dne 5. decembra: Ivan Melik, delavec, 57 let, Tesarska ulica 3. — Karolina Pauschin, vdova trgovca, 69 let, Wolfova ulica 6.
Današni! list obsega 22 stran*.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Borzna poročila.
Lfabl£auska
Meteorolosično poročilo.
Višina nad morjem 300*2
Srednji zračni tlak 738 mi
»Kreditna banka v	Ljubljani*.	
Drađni karti dunajske borze 6	decembra 1913.	
MalcSbeni papirji«	Oenarsl	
4c/» mateva rent« ....	82 95	?31*
4-2°,', srebrna rentn ....	85 90	8610
4°/. avstr. kronska renta  . .	83 55	83 75
4°/» ogr.      „       „     . .	8225	82-45
4% kranjsko deželno posojilo	—•—	9450
4% k. o. čeSke dež. banke .	84 50	85.50
8>e6k«a		
Srečke !z I. 1*60 «/.   . .	455-	465 —
i,   i, ,, 1864 • •  ■ • .	684'—	698-
m Ufke......	284 —	294-
„    zemeljske I. izdaje .	284 50	294 50
	245 —	255- •
„    oerske hlpotefne . .	233-	243 —
„    dar., komunalne    . ,	47450	484 50
d    avstr. kreditne .  . .	475 —	485 —
„    ljublfanske ....	62 50	66 50
„    avstr. rdeč. križa  . .	53 25	57 25
	3250	36-50
„   bazilika  . . ; . .	20 70	3070
„ turike	23275	235-75
Ovlnloa.		1
Ljubljanske kreditne banke .	412 —	416-—
Avstr. kreditnega zavoda . .	626 25	627-25 '
Dunajske bančne družbe . .	517 25	518-25
Južne železnice.....	103 10	104 10
Državne železnice ....	70330	704-30
	808-—	809 —
Češke sladkorne družbe . •	i 39 —	341 —
Zivnostenske banke.  .  . ,	273-—	271-—
Yalnt«.		
	11-39	11-43
Marke   • •••••••	117-70	118-—
Franki ••■•••••{	95-2750	95-47M
	|  94 70	94 90
RublJI •••■«•••!	253-1	254.— .
•J	Čas opazovanja	Stanje barometra ? mm	Tempera-1	Vetrovi	Nebo
5.	2. pop.	7349	0-4	si. jug	sneg
M	9. zv.	733 9	00	sr. szah.	oblačno
6.	7. zj.	731-0	— 2-6	si. jzah.	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 30', norm. —0 3° Padavina v 24 urah mm 43 7.
LJU8LJAHSKI
&VON
TONIK Z* KNJIJVNOST !» PROSVETfl Letnik XXXIII. (1913).
t«haj« po « pole obsežen ~  relika osznerk po eden pot n« mesec v zvozkih ter stoji ?io leto g K so h, pol leta 4 K 60 h, Četrt Ista a K 30 h.
Zrn ?aa aeavstrijok" deželo zz K ao h na leto Posamezni zveski se dobivajo po So h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Prešernove slike
prodaja in pošilja po postnem povzetja Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena slik' 5 bron.
'72
t "9
Resna
Uradnik in hišni posestnik, star 27 let, vesele narave, v predmestju Ljubljane, se želi v svrho mirnega življenja takoj ali tudi pozneje poročiti s pošteno gospico, ki naj ima 1O.C00 kron premoženja in veselje do gospodinjstva. — Stroga tajnost pod častno besedo zajamčena. Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko, se prosi do 15. trn o od „Ljubozen in dobrosrčnost" na upravništvo »Slovenskega Naroda« 4322
' <3d nadzorstveni staršev se t prejme tabol krepak dečko kot
vajenec §
v   manufakturno trgovino
Janko Češnik v Ljubljani.
Naznanilo.
Deželna zveza za tujski promet
na Kranjskom
naznanja, da je vrši
bor društva
dne 22. decembra 1013
v deželnem dvorcu L našsir. št. 76
v Ljubljana
z sledečim dnevnim redom:
I. Naznanilo predsedstva.
31. Poročilo o delovanju zveze. III Poročilo o računskem sklepu. IV. Predlog, da  se društvo event. razide. 4332
Za slučaj da bi občni zbor v smislu pravil ne bi bil sklepčen, razpiše se s tem obenem drugi izredni občni zbor za isti dan ob 11 uri dopoldne na istem kraju, pri katerem zboru odločuje večina navzočih članov.
Preklic!
Podpisana preklicujeva vse v gostilni pri Krčonu v LJubljani kakor v tobaCni tovarni čez viskega župana g. Franca Oblak izrečene žaljive besede, ter se g. županu zahvaljujeva, da nama je to ražaljenje tem potom odpustil ter odstopil od tožbe.
CrlinC8j dne 28. novembra 1913. Ivan in Marija Žnidaršič.
j       16 leten deček želi vstopiti kot
v a \ e n e s
j h ključavničarskemu mojstru bodisi v { Ljubljani ali na deželi. — Naslov se izve v upravn. »Slov. Naroda«. 4210
s 4 stanovanji in lepim vrtom in vod-njakon v Zeleni jami št. 105 v Vodmatu
se takoj proda. mT§mM
Več pove lastnik tam. 4339
BI
za iuserate,   se  takoj sprejmejo
proti  visoki  proviziji.   Pojasnila daje
Miro Kaoaeušek, Ljubi i an a, Prule št. 4. od 1.—2. popoldne.
i Vsak dan razpošiljam sveže meso najboljše * kakovosti. Cene za 5 kg poštni zavitek po
Ipovzetju: ovčje meso K 5*--, goveje meso K 5.-0, svinjsko meso K 6*50, Mast od perutnine K 9"—, slanina K 7'—, suho meso I in klobase K 7*--, meso od peiutnine po j kakovost. K/—. Ign. Prosz št. 13. M. Iza (Ogr.)
r
t
V globoki žalosti naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja preljubljena soproga, gospa
Julija Kmet roj. Flesch
posestnica na Kokrici,
danes zjutraj, previđena s svetotajstvi v 56. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice se vrši v soboto, dne 6. decembra ob 3. iz deželne bolnice v Ljubljani.
Maše zadušnice se bodo služile v Predoslju v farni cerkvi.
Ljubljana, dne 5. decembra 1913.
luka Kmet,
soprog.
sfflmška koncesija
se da v n&iem. — Proaa se: točilna miza in pudel — po 176 cm gramofon in nekaj pohištva.
Poizve se v LJubljani, Marije Terezije cesta il (Kolizej vrata 25).
Qd$padična
28 let stara, iedaj že štiri leta v Gradcu za gospodinjo, se želi omožiti z gospodom, ki ima stalno službo s pokojnino P;£mci do 12. t. m. pod naslov: „R. S. 1914," poštno ležeče Gradec,   (Oraz) Elizabetenstrasse.
abolčnik
iz najboljših le^ Štajerske, čist, prirodno pristem, od 10 liirov naprej, razpošilja po povzetju liter za 20 vin.
Jurij Jožef Steizer, Weftzelsdorf pri Gradcu.
Odda se več voz
iaoG
Namesto vsakega posebnega naznanila.
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pre-žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene matere, stare matere oz. tašče, gospe
KAR0LINE PAUSCHIN
trgovčeve vdove an hišne posesinšce,
ki je včeraj ob pol 9. zvečer po kratkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 73. letu starosti blaženo zaspala v Gospodu.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 8. decembra ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Wolfova ulica št. 6, na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se zemski ostanki polože v rodbinsko "robnico.
Sv. zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi Mlbijinega Oznanenja. 4336
V Ljubljani, dne 6, decembra 1913.
Alojzij Pauschin. revideot Južne žel., sin. — Harolina Hnebl, Lujlza, ovd. Jerzabek, Pavla Parma, hčere. — Štefanija Pauschin roj. Polacsek, sneha. — Viktor Parma, c. !ir. de-želnosodni svetnik, Adolf Knebl, trgovec zeta. — Vsi vnuki
in vnukinje.
Vprašanja na :
Oroslav Dolenc. Piana, Wolfova ulita 10.
V najem se vzame ugodnen
i 1
v  kakem  boljšem mestu.
Pismene ponudbe s pogoji pod Šifro „Vrlnar/4327" na upr. »Slov. Nar.«
Izvežfrana kavarniška 4312
blagajpjčarka
se takoj sprejme. — Ponudbe 1
s sliko in prepisi izpričeval na:
Kavarna „Central", Ljubljana.
Šentfna ponudba.
JVlladenič, star 27 let 3 dobrim obriem in stalno službo, ieli znan* Stva z pošteno in veselo gospodično, katera bi imela veselje do takojšnje molitve in par sto kron premoženja.
Le resne ponudbe, če mogoče S sliko, katera se vrne, je poslati do 20. /. m. na Franc Jfrajger, poštno leječe, glavna pošta Ljubljana. 4335
C/:^
SDD
Stran 8.
.SLOVENSKI N, f(OD", dne 6. decembra 1913.
281 štev.
Franc Furlan S
naslednik FascfaingovE vdove I
ključavničarstvo |
in
zaloga štedilnikov
535
se nahaja:
Ambrožev trg štev. 9. j
za II56'-
^dobavljam franko na vsako
postajo za reklamo nove vrste
ne strele Jopi"
!ki se gonijo z nogo z eleg.
'omarico in 10 letno garacijo. OdpoSljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju.  Vse vrste  šivalnih strojev
>Ringschiff« »Central-Bobbin« za domačo rabo in za   rokodelce  po cenah  na debelo.
fl. Merg, Dunaj H. Mere Bonanfese 23/111.
Ceniki gratis in franko. — Hrvaška korespondenca. 3709
Vinko Mape
vaiu ia v m
(Kranjsko)«
Največja proizvajanja priznano nai# boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov* ki izvirajo iz najbolj izbranih nšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar Je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V LJubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trsta, Pulju, Reki, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotom, Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovcu« Inomostu, 3olcanu in Tridentu
Brzojavi:  Valjčni mlin, Kranj.
13
i m m m m m m
[al lil
m
■
:: Moderci v vseh modernih oblikah ::
moder cM, potrebščine za mod?rce, rokavice, parf umerija, nogavice, moderne vlasnice, broške, Ujle za klobuke, pajčolani, torbice itd.
vse v največji izberi v moćlni trgovini za, oZccme P. Magdic, Ljubljana, nasproti glavne pošte
B
m tu m
tu
OD
m m
m &a £n   m m m ■** ^
Mestu! fri Stev. 25,
MM fr§ itev. 15.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Največja zalog
68 JS£W©1©^:
d1
Zistoisstvo tvornice ur
w
Ji
Vsake   Ti iaste nove
sode
ima v zalogi
AM Replč
sodarski mofster v Ljubljani.
Proda se
hiša št.
v Domžalah pare št. 325/1, vlož. št 91 kat. orir. Domžale. V imenovani hiši se je izvrše ala do sedaj špecerijska obrt v zvezi s prodajo tobaka in gostilniško obrtjo. 4193
Poizve se pri  lastniku Ivaa Es» sfelacu v Lf&bliani med 9. in 12.
uro dopoldne v pisarni železolivarne. strojarne in ključavničarske tovarne Ka-stelic & Žabkar v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 48.
5yjnieznamkaza§j3JjRi jjgj j
Doktor pl. Trnk<kzy-ja Sladni čaj je oraizvir vseh sladnih izdelkov in da kr!, mo£, zdravje.
Za dojenčke je Sladin kot redilno sredstvo varuh otrok. Za vsacega bolnika izvir zdrav:a.
Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redilni zdravilni za* trk. Poraba Sladi na prihrani v gospodluistvu 50° o na denarju, 2 3 na mleku, ooiovico na sladkorju. Vse te koristi potrjujejo vsakdanja zopetna naročila. 'A kg za 60 vin. se dobi tudi pri trgovcih Po pošti 5 zavojev 4 krone franko.
Glavne zaloge so v lekarnah TRNK0CZY:
na Eunafu Josefetadterstraese 25, Radetzkvpiatz 4, Schonbruncerstrasse 159, v Gradcu Sacfestrasse 4, vLJub-bi»ant ?e^?raa Trskdczv, zraven ro-tovža.
2ena lastnika te lekarne je zgojila svojih 8 zdravih otrok s Sladinom.
ifioii
M
#1 Ali
vst ci€5 tri
V?
nove vrste, znan stveno izdelana
Pusica 80 h.
m roke
Eofeiva se povsod.
raz
3347
higienično najb. toaletno i
sredstvo sedanjosti.
SkatSja E 1"£G.
v nekem malem n estu na Gorenjskem, vsako obstoječe  *'z 2 sob, kuhinje in
prpadki, ss cđSafo za -T. fsausr
j £3141. Mesečna najemnina
;a samo
Vedno najnovejše
dobrega
najboljše
Specijalna modna in športna trgovina :: za gospode in dečke ::
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta 3.
wt*immn
20—30 kron — Tudi se Odda istOtam
pripraven za modistinjo (ki se zelo pogreša), urarja ali sploh malega obrtnika. 4221
Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečiščenjem ne morejo razviti v hude in težko cel;ive rane, je najboljše mečilno vlačno mazilo
Mfl&i
n
j
msf i>ii
imenovano, ki varuje rane in ohranja sna2nost, bolečine in vnetje blaž; in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zaraščanje ugod-
Šis-atl
;ca
V
no pospešuje. — Pristno samo s poleg stoječo varstveno znamko. En poizkus zadostuje. Ne dajte si vsiliti nadomestil. Glavna zaloga
Srnarurn c. kr. dvorni dobavitelj le-. f IlHililul, karrta nri Črnem orlu, Fratra, Mela strana, ogel Nerudove ulice št. 203.
Zaloga v vseh lekarnah Avsto-Ogrske.
Po poŠti ako se poSlje naprej 3 K lf> vin. dobite i Skatlje, ako 7 £. 10 škr.telj Iraku.
V Ljubi]-ni v lekaruah
dr. G. Piccoli. R. Sušnik.
se
d 1 A. Hauptmanna nasledniki
3
■
\
LJUBLJANA.
NOVI
Tvornica kemičnih barv, lakov in firnežev, priporoča:
I
Oljnate barve
irve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrstei ii firnežev,  n S ii čopičev,  :: H it lakov,  ii R
Marifin trg št 1.
Mavec |
(Gips)
je za pode in stroje
Naslov zadostuje: n
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj 1   * Ceniki zastonj!
ubljans
Vi   Delniška glavnica 8,000.000 kron. ži
a ur
hA
152
Stritarjeva ^ilca štev. 2.
Rezervni fondš okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun JfSj1 0! Kupuje tn prodaja srečke in vrednostne papirje ss ter Jih obrestuje od dne vloge po čistili ■a SS S« vseh vrst po d&evnem korzu.
■■
■■ ■!
56
„Tango".
Zlodej je poslal nad človeštvo novo izkušnjavo. Njena domovina je v južni Ameriki, a razširila se je čudovito naglo tudi že po Evropi, za-vojevala najprej Pariz, potem London, Rim in Berolin, prodrla tudi že na Dunaj in nastavlja zdaj svoje pasti celo že krščanskim dušam v najtemnejših provincah, da, celo v domovini vodiških Čudežev. Kakor orkan drvi ta izkušnjava po svetu, podira starodavne družabne navade in opijanja ljudi, da več ne vidijo brezna pogubljenja, ki se odpira pred njimi.
Tango! Ta novi ples je zmešal vse glave, celo popolnoma prazno glavo vrhovnega zaščitnika Krekov-skih krepostnikov. Vsi časopisi so polni spisov o tem plesu, po velikih mestih je v vseh izložbah videti tango-klobuke in tango - rokovice, tango-krila in tango-čevlje, učitelji tega plesa služijo neverjetne vsote, mladina je zanj navdušena kakor da ji je odprt nov svet in priletne prin-cezinje in grofinje, ki so se doslej ogrevale največ samo za evharistič-ne kongrese in Marijine kongregacije so si dale napraviti do kolen odprta krila in riskirajo »ein* kecken Schritt«, kakor pravijo na Dunaju. Pogubljenje se bliža!
Pariz je kriv te nove mode. Ta Pariz! Strašno mesto je to. Polno je lepote in veselja, polno je sreče in bogastva, samo vere nič nima, samo za pekel in za nebesa ne vpraša nihče, vsak hoče biti že na tem svetu iz-veličan, vsak hoče življenje uživati in se smeje na ves glas, če sliši, da Je naša zemlja solzna dolina in samo pripravnica za temno večnost. V tem mestu so vsa srca polna prešernosti in hrepenenja po veselju in užitku in vsak gleda na to, da bi mu bilo življenje kolikor mogoče lepše in prijetnejše — kaj Čuda, da je tu dosegel tango svoje prve triumfe.
»Le izpremena nas veseli«, poje stara operna arija. A kje je izpremena bolj potrebna, kakor pri razvese-lievanju, česa se človek hitreje naveliča, kakor enoličnosti pri zabavi. Samo v Suhi Krajini in pod Prtovčem so zmožni dvajset let zapored prenašati srečolov, tombolo in korijan-doli . . .
Že dolgo časa je Pariz iskal nov način plesanja, že dolgo let mu tudi ljubki in veseli valček ni več zadostoval. Kaki plesi so že prišli tekom zadnjih deset let v modo in zopet izginili; grizzlv bear, one step, two step, turkey-tros — sami eksotični plesi, zamorske poskočnice, ki pa se niso mogli udomačiti. Parižani pa so iskali naprej. Hoteli so imeti nov ples, ki bi bil še bolj gracijozen, še bolj živahen, še veselejši od vseh dosedanjih, in našli so ga — tango se imenuje. Zavojeval je ves Pariz, celo sivolasi možje se zanj vnemajo in sam Richepin, eden prvih med današnjimi francoskimi poeti mu je zapel v staroslavni akademiji neumrjo-čih pravi slavospev.
Tango-pijanost je iz Pariza okužila ves kontinent. Zapadel je tej iz-kušnjavi celo Dunaj, domovina valčka. Še pred par tedni je »Neue Fr. Presse« priobčila listek, ki se je či-tal kakor pridiga kakega galantnega abbeja, in v katerem je proglašala tango-ples za modno norost, ki bo ravno tako hitro minila, kakor je prišla. Vse, kar se da v elegantni obliki povedati proti tangu, vse je povedal nekrščeni propovedovalec rečenega lista. A komaj se je bil tisk dotične številke »N. Fr. Presse« dobro posušil, je tudi na Dunaju izbruhnila tango-epidemija in razširila se je tako, da ji je zapadel ves Dunaj. Gra-cijozni, mehki valček, ta nežni ples zaljubljencev, je premagan, nad njim triumfira razposajeni tango.
V kulturnozgodovinskih spisih je čitati zanimiva poročila o velikem nasprotstvu, s katerim se je imel boriti valček ob svojem postanku. Posvetne in cerkvene oblasti so ga preganjale in z vseh propovednic so duhovniki grmeli, da je valček ples me-senosti, valčka pesem pa greh, markirano prešestovanje in zanesljivo pogubljenje za krščanske duše. Škofje so pisali proti njemu pastirska pisma, bogoslovski učenjaki so iz spisov cerkvenih očakov dokazovali, da je valček paganskega izvora in manifestacija framasonskega ali brezverskega naziranja, kmečki faj--noštri so rentačili, da je valček iznajdba hudičeva in visoka policija je bila prepričana, da je od valčka do nagega plesa samo še en korak. A valček je prestal vsa ta preganjanja, iz dunajskih predmestnih gostiln je zavojeval salone, dobil je pristop na vse cesarske in kraljeve dvore, za-
vojeval ves svet in si odprl celo vrata v cerkvene penzijonate.
Tudi zdaj vidimo nekaj takega. Nemški cesar ni še naravnost prepovedal plesati tango, ali naklonjen mu ni. Papežu dela tango velike skrbi, škofje so razburjeni in gledajo s strahom, kaj da bo, Krekovi fantje rezgetajo . . .
Svoje dni, takrat namreč, ko je nastal valček, so imeli duhovniki jako velik vpliv na vse družabne razmere. Njihova sodba je bila mero-dajna. A vzlic vsemu prizadevanju niso proti valčku ničesar opravili in je preganjani in zaničevani valček končno vendar zmagal. Dandanes je družabna veljava škofov tako malenkostna, da bolj ne more biti. Kdo se Še zmeni za njihove želje in za njihova navodila? Nihče! Kaj nista po izgledu drugih škofov tudi ljubljanski in tržaški škof menda lani — ali je to bilo predlanskim? — izdala posebno pastirsko pismo proti damski modi in obsodila predrte bluze in prozorne nogovice? Zgodilo se je to in z očitnim veselostnim uspehom. Tisti del ženskega sveta, ki se je emancipiral od duhovske odvisnosti, se je smejal, drugi del ženstva, ki je sicer škofu brezpogojno vdan, pa je bil nevoljen, češ, čemu se vtika škof v stvari, ki jih ne razume. Predrte bluze m nogavice pa so ostale v rabi tudi pri najpobožnejših članicah tiste skrivnostne kongregacije, ki ima svoje zbirališče v jezuvitski cerkvi.
Kako se tango pleše in po čem se razlikuje od drugih plesov? To se pač ne da povedati, to je treba videti. Za enkrat je tango v modi in tako gotovo, kakor nosijo v Ljubljani predrte bluze in prozorne nogavice in si dame tudi na plesih katoliških fra-karjev v »Unionu« dekoltirane, tako gotovo je, da pride tango tudi v Ljubljano, seveda v skromnejši obliki, kakor pa ga plešejo po veliko-mestnih zabaviščih. Toda zabraniti ga ni mogoče, take sile ni.
Kako dolgo pa bo trajalo vladanje tango-plesa, to je pač odvisno od tega, če je res samo moda, dnevni pojav, ali pa če je ples nove dobe in izraz povečanega življenjskega hrepenenja novega časa, tistega koprne-nja, ki hoče kupo užitkov izprazniti do dna.
Mneio nnnkovitejša neoe rl&lo oijo
je Scottova emuizija iz ribjega olja. Razlezena je stvar v tem, da so v fteot-tovem načinu pripravljanja, že desetletja preizkušenem, popolnoma odstranjene slabe strani ribjega olja: težka prebavljivost, zopern duh in okus. Scottova emulzija je v resnici tako lahko prebavna in slastna, da se daje lahko tudi dojencu v zibeli in mu je ob otežkočenem dobivanju zob prav posebno koristna. Tudi zagotavlja Scottova emulzija iz ribjega olja malemu zemljanu krepke kosti in telo, najboljšo opremo za pozneišnji živ-Ijenski boj.
Zatorej otrokom se tia^ie ribjega olsa, nego smetanasto-sladko Scot-tovo emulzifo ribie^a olfa, k! ima poleti ia po-ziaai enako učin ovitost.
Cena originalni steklenici 2 K To v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpoš liatvi ro v v pismenih mamicah dobite od tvrdke SCOTT&BOWME, d. z. o- z na Dunaju VII. skllcevaie se na naš list enkratno vpoSiljatev poiz-kušnje od kake lekarne.
Maplm Hiazoet
Specialltete
„ACHAIA" d. d. za prod. vina.
PATRAS, (Grško) kol zdravilna in namizna vina nedosežna.
Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo.
Glavna zaloga 4298 S2gm. W£nter, Duna:, TU L
Učinćk presenetljiv!^ Pusica ^Ovini;
Mučen kašelj nam greni življenje, slabi telo in otežkoča vsako delo. Točno olajšanje in hitro odstranjenje omogoči blagoslastni Thvmo-mel Scillae iz lekarne B. Fragner v Pragi. Steklenice po 2 K 20 v se dobivajo po skoro vseh lekarnah, pazite pa strogo na ime izdelovalca in izdelka. I a
Izborno varstveno sredstvo
naravssa
aSkaiična kislina
proti vsem
infekcijskim
,'jc -Cirr ;
izvira iz čiste
granane skale, ranegih epidemijah sijajno preizkušeno. Ljubljani: ffliiae! Kestar. Peter Lassnik in L bata
Pri
Zaloss v
Kaj bolje za zoba
Postrežb točna!      Cene solidne f
Prvo največja
domača Sa eksportna tvrdfea!
Zalagatelj c. kr. armade, vojae mornarice, domobrancev itd
Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Švici PrlfSozcaso najboljše
štake ere, sannna are. Gaieea are itd.
Ns;'-'ogatefša zaloga brilantnih ln dragih prsteno?, nnanov, verižic, zapestnic srd. ftsmisno orodje. — Krasa i nastavki žz srebra itd. itd. Najnovejši cenik brezplačno. ::
■s
Kdor to rggogg dober liker od si alfe e ga, se ne da preslepiti s ponaređoami, ■ppals rafcfega gpistai
Pa slabom pit] u Si bolaa, Ođ tega ogš Vesel, močen!
JttgM&jgj ne 3?rM ia ro omami, ampak dsje meč in veselje do dola.
Kspnjie ln zahtevajte edico le
je najboljši. 53
Glavna zaloga pri Prvi slov, zalogi čaja in nima na deSslo v Ljubljani, Rožna ulica Jtw. 41
Ceno  posteljno perje!
1 kg. sivegs, dobrega, puljenega 2 K: boljšega 2*40 K; prima r.olbeleea 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefineg* sneŽncbelega, pulienega, 6*40 K, 8 K; kij puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Narcfila od 5 kg napre? franke.
zgoMene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica 130 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zelavnicama, 80 cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 I\; Duh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K\ 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenice £t. 767, Češko.
fina ročna dela, primerna
božična darila,
Največja zaloga vsakovrstnega materijala za ženska rocaa Bela.
M. Drenik
l|iabl|fMy Km§twai trg?
Vezenje na roko in stroj, pritiskanja, piisl-raajc in kufriranje. MSmi
Jelovaiska obleka za odrasle, Scčke in deklice, zaročila se izvrše vestno in točno.
I^ele^arji, zoijteuajte
v lastnem   interesu  nemudoma brezplačno in poštnine prOStO prvi  Slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte ga pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brozkonkursnenih cenah.
Karel [smernik & Ko, Ubijana, haisb cesta 9-12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in pasanezainii deli, rcetianiina delavnica in parala.
Postavno varovano.
Za jesensko in zimsko sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko.
olajša in ozdravi bolezni v prsih kašelj, katar, influenco, naduho.
Dobiva se po vseh lekarnah.     Originalni zavitek 4 K.     Dobiva se no vseb lekarnah.
Slabo končajo
tupatam tudi majhrfe rane, pretiski, izpahi, otekline, kožne bolezni itd., če
jih ne negujemo posebno pazno. V ta namen je potreben Fellerjev proti vnetju delujoči fluid iz rastlinskih esenc z znamko »Elsafluid«. ker ta
čisti, hladi, razkužuje in celi. Naši čitatelji naj bi ga vedno imeli v hiši, ker nikdar ne moremo vedeti, če ga ne bomo naenkrat rabili.   Tudi kot
bolečine hladeče zdravilo pri revmi itd. je neobhodno potreben. 12 steklenic posije za 5 K franko lekarnar E. y. Feller, Siubica, Elzatrg. štev.
238 (Hrvaško). Tudi Fellerjeve odvajalne, prebavo pospešujoče kroglice (6 škatlic za 4 krone) franko lahko naročimo obenem. Pe . •.
024^378581
22
!
polvolneni, zajamčeno dobre kakovosti lepih vzorcev, zavoj 5 kg za K IT— boljSe vrste za K 12*60 po poStnem povzetju pošiija A. Jelinek, tkalnica, Jlmramov Morava.
Jako priporočljivo!
RBece desertno vino,
pristna kapljica s Peliesca. 4237
Samotok / 92 vin., hI 78 K. Močnejše vino Botfatln i 1 K 12 vin, Naročilom po dopisnici sledi v Ljubljani brezplačna dostava od 2 1 dalje.
jI Žerjav, Streliška ul. št. 32,
Sialni
3363
Imtai Dsentl
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-vobenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Np. 20.
Ena ali dve lepo
4309
opremljeni sobi
v pritličju z električno razsvetljavo, posebnim vhodom ev. celo s hrano so za oddati. Kje, pove upr. »Slov. Naroda«.
! 500 liTon i
Vam plačam, ako moj urrčevaiec korervn balzam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, J3^j9 otiščancev ne  odstrani v 3 dneh Er\aH bre7 bolečin. Cena lončka z ga-rancijskim pismom 1 K Jemenv, Kauasch (Kassa) L, Posti. 12 54 Ogrsko.
Trgovina
z mešanim blagom in trafiko se
Odda V nafem na- Gorenjskem na Savi  nasproti   tovarne.  — Več pove
Marija Arh, Jesenice - Fužine.
ima kini
se ceno proda.
Več pove Vinbo Sandal], Lupo-glava — Istra. 4284
Dobro ohranjen
O t «1 1    1     I  1 •
se ceno prodasia. 4334
Radeckega cesta št. 2/1.
Kantino ali gostilno
išče za februar 1914 v nafem ali na
račun gospodična v 31 ietih, zmožna slovenščine, laščine in nemščine, vajena v gostilniški obrti, izvrstna kuharica. 4331
Ponudbe pod „Eavciie zmožna/433111 na
upravništvo „Slov. Naroda«.
Koncesijo
za izdelovanje sodovice in pokalic
z vs*»mi pripravami proda Andrej Panjter. št. 9 v Podbrdu ob Bači, Primorsko,   po zelo ugodni ceni.
Nadaljna pojasnila daje sam lastnik 7goraj omenjene koncesije. 4291
za knjigovodstvo ter slovensko in nemško korespondenco, popolnoma zmožno obeh jezikov, s hitro pisavo na stroju, če mogoče stenog afinjo, sprejme:
j. zadravec, paromilD Središče. Štalersko.
j v« kožne hibe, solnčne pege^ogrci, raskava, litri ■ 00 III A ordečela in razpokana koža ter druge na-iJlSlM   lil Lili LII Pake P°lti, izginejo  takoj, edino in samo
z desetletja preiskušeno in od strokovnjakov sijajno  potrjeno in oblastveno   za   neškodljivo  preiskano 3979
dir« A« Rixa pasta Pompadour
Ob neučinkovanju denar nazaj. Poizkusni lonček K 1— večji lonček K 3'—. Ko^me-tikum dr. A- Rixa laboratorij na Dunaju IX-, Berggasse 17/E. — Zaloge v Ljubljani lekarna   pri   »Zlatem  jelenu«  parfumerija   A. Kane, drogerija »Adrija« (Cvančara).
Splošna prometna delniška družba v Trstu, Via (jhega 3, išče radi stavke in vsled posamezne odpovedi za takoj še približno 4330
150 izurjenih uoznikov.
JEjubljana, Sodna ulica.
Podpirajte domačo industrijo!
Stare nogavice se ceno podplerujejo!
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje* pletilni materijal za
stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje.
Posestvo Ivana Novaka iz Sp. Šiške št. 117, katero obsega
»vi II* 1      •• i   • V    g      I IVV
........
ii. vrt in
se bode prostovoljno razprodajalo po kosih eventualno skupaj v četrtek
dne 11. decembra 1913 dopoldne ob 9. uri na licu mesta.
V*
X
Dober cen premog
vseh vrst prodaja
FRAN UHER, špediter
Ljubljana Selenburgova ulica št. 4. ^.
\ 4^
V iredisču LJubljane se odda
velik lokal
odnosno je naprodaj tudi 4298
posestvo.
Naslov  pove uprav.  »Slov. Naroda«.
Razpošiljam gratis in franko vsakomur svoj gin n katalog o dobro idočih žepnin urah
modernih budilkah in stenskih urah, zlatnini in srebrnini. glasbenem, manufakturnem.jfcK'lenem in usnjatem blagu, gospodinjskih, toaletnih predmetih, orožju itd. in je priporočati, da ga ob potrebi naročite po dopisnici. — G. ln kr. C verni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalaica v Mosta 439 (Češko). Pristna švicarska nikljasta remontoarka na sidro sistem Roskopfnatent K 5"—. Registr. nikljasfa lemontoarka na sidro »Adler-Ros-kopf« K T—. Pristna srebrna remon*.oarka
odprta K 8*40. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Božična
in priložnostna darila ter porabnostne predmete vseh vrst razpošilja po najnižjih cenah
c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razposiljainica. Most 446, Češko
Nikljaste žepne ure po K 3*90, boljše žepne ure po K 5—, srebrna ura z verižico in obeskom K 12*—, žepne, stenske ure, budilke, zlatnina in srebrnina, glasbila, manufakturno, usnjato, jekleno blago, gospodinjski predmeti, ODtično blaj?o, kadilne potretščine, toaletno blago, orožje itd. najbogate«še izbire v mojem glavnem katalogu s tez 4000 slikami, ki se pošilja znstonj in pošt prosto.
Vseli vrel kurivo
Mehka in trda bukova drva. cela in razcepljena ter v kolobarjih. Trboveljski kosovni premog. K 290 do K 348 za 100 kg Trboveljski kosovni premog, zlasti dober za Štedilnike, K 2*76 do K 3 40 za 100 kg. Velenjski salonski briketi Klara, edino in najboljše kurivo za peči, K 1*40 do K 1'80 za 100   komadov,   postavljeno   v hišo.
Lesna trgovina St & C. Tauzher, LJubljana, Dunajska cesta St 47. Telefon štev 152. 4H4
ozdravi brez vbrizganja prt gospodih in damah vse bolezni soolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   nomočki odpovedo.
Škatlja (100 kom.) K 5—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta Latoraioire de Prodotts Ciiimianes a Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Ervin Lederer, lek. Bodspesta If. Mozeum-KOsaf 21-
po povzetju ali ako se znesek pošlje naore.
Slovenko, z lepo pisavo, sprejme takoj tovarna v Pragi. Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske šole (ne originale, ker se zanje ne garantira) brez poštne znamke vendar s priloženo sliko. — Slednjič se prosi za izrecno dovoljenje staršev, da sme službo sprejeti. Mesečna plača 90 K. Vožnja do Prage povrnjena.
Tozadevne   prošnje   pod šifro
„Dalibor 18" restante, postni urad Praga 22. 4261
G. Flux
mtr Gosposka ulica 4, -«
I nadstropje, levo. 4219
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in slui
v udobnost cenj.  občinstva zopet v središču mesta, s   Priporoča ln namešča le boljše n
kakor
privatno trgovsko In gostilniško osobje Izbira različnih sloteb, zlasti za iens i o Vestna in kolikor motno hitra p ostre ±3 a zagotovljena.
Pri vnanjlh vprašanji!) se prosi znamka za odgovor.
Razglas.
H konkurzu Glavne posojilnice r. z. z n. z. v Ljubljani so se prijavile med drugimi po kuratorju sledeče hranilne knjižice:
štev.	110 glaseča	se na	ime Anton Putricb,
n	111	rt	Šola .Vič«, Josip Turk,
»,	165	tt	
	168	u	Josip Wanter, Martin Tomšič,
M	179	ii	
»»	212	H	Marija Vospernik,
?»	221	H	Josip Kreuzer,
ti	234	it	Frančiška Rus,
Ii	264	n	Marija K e r n i č,
n	292	rt	Marija Lap,
>»	306	rt	Franc Hribernik,
»	330	ti	Franc B erg a nt,
»>	337	m	Anton Sever,
»i	450	ii	Anton K a m bič,
»>	455	11	Marta Kreuzer,
t>	473	ii	Matija Pikel,
i>	511	li	Josip Ravnikar,
»>	512	ll	Matija Polak,
i,	587	ii	Franc Vidmar, Ubožni sklad občine Radence,
	595	tt	
M	669	ti	Anton Nagode, >
h	682	n	Franc Vovk,
n	722	ii	Marija Merčun,
rt	734	rt	Rudolf Zore,
tt	826	tt	Polona Martin a k,
tt	844	rt	Josip Polak,
11	854	tt	Uršula Zanoškar,
11	874	ii	Franjo Rozman,
r>	896	ii	Anton Brglez,
n	919	ii	Ivan Strah,
n	1018	tt	Franc Peternel,
t>	1019	tt	Ivan Prijatelj,
m	1174	n	Josip Kolar,
»1	1227	ii	Fran Supan,
ii	1245	ii	Alojzija Tancela,
»i	1393	»i	Minka Feštanj,
11	1396	ti	Ivan Mohar,
1)	1435	ti	France Kovač,
ii	1530	ti	Fani Z a meje,
ii	1587	ii	Anton Sever,
t*	1591	n	Marija Krehan,
ii	1595	it	Urša O res ni k,
n	1600	ti	Josip Turk,
ii	1621	li	Alojzij Z u p a n Č i č,
	1665	ti	Matevž Bendižovec,
ii	1690	ii	Janez Leben,
ii	1702	n	Marija Kotar, France Paučič,
11	1773	ii	
m	1812	ii	Dragotin Meglic,
»i	1872	i>	Marjeta Leber,
rt	1877	ii	Frančiška Kraj nar,
n	1924	tt	Franc Zabukovec,
n	1931	ii	Agata Persoglio,
ti	2025	it	Ivan Mauser,
ti	2117	n	Josip B a h o v e c,
u	2148	ii	Alfonz Widmar,
ii	2184	a	Marija Vičič,
ti	2273	tt	Otilija Soršak,
j;	2278	ti	Urša Šetina,
ii	2281	ii	Katarina Uštinc, Janez Šusteršič,
j j	2402	ii	
ii	2427	ii	Matevž Grjol,
n	2531	n	Posoj. za Belo in okol. Žel. Kaplja,
it	2538	ji	Josip Turk,
n	2568	M	Marija Hlabše,
n	2582	11	„Phčnix",
n	2578	1}	Leo Franke,
	2731	11	France O čepek,
fi	2732	11	Marjana Ocepek,
ti	2829	11	Gustav Trene,
	2874	ii	Marija Malnar, Uršula O resni k,
}i	2876	rt	
	3037	ti	Primož ^Pokoren,
u	3052	ti	Nežka Šmalc,
ii	3056	ii	Marija Snoj,
tp	3089	ti	Anton H rovati n,
a	3106	ti	Josip Šusteršič,
tt	3189	tt	Martin Brglez,
„	3336	rt	Frančiška Erce,
ti	3451	ti	Fanči Božič,
tt	3463	ti	M. S. Rovte, Ivana Ravni h ar,
tt	3464	ii	
i.	3465	ii	Bojan Dre ni k,
ft	3534	ii	Tea Valušnik,
tt	3555	ti	Katarina M urnik,
it	3583	ii	Hermina K tis sel,
ti	3605	M	Gabrijela S p i n n ar,
yt	3638	ti	Anton Kan d are, Janez Zal a z n i k,
tt	3639	11	
it	3649	ii	Alojzij Cimerman,
tt	3671	M	F. Garbas,
ti	3678	It	Jan Kučera,
ti	3679	ti	Karol Kučera, Amalija Sotschnig,
ii	3686	11	
tt	3706	rt	Niko Kramar, John Jan kovic,
ii	3735	tt	
it	3797	n	Federico S mer a Idi,
tt	3805	t>	Reza Pokoren,
ti	3936	n	Mina Zakelj, Alojzij Pregl,
it	4011	n	
yt	4023	ti	Anton Kovač,
tt	4060	rt	Leopold Vidic,
ft	4061	tt	Frici Vidic,
tt	4091	rt	Ivo Sadejevič ml.,
ti	4127	tt	Rozalija Pongrac,
tt	4143	n	Valentin Na m ar,
n	4144	n	Andrej Na m ar,
Nadalje prijavila sta Piv k Anton vložno knjižico štev. 3754 glasečo se na ime .Anton Pivk«, ter Anton Dovč vložno knjižico štev. 4016 glasečo se na ime .Dovč Anton".
Lastniki pravkar navedenih vložnih knjižic se tem potom poživljajo, da naznanijo nemudoma ime ln bivališče podpisanemu upravitelju Glavne posojilnice r. z. z n. z. ter predlože zadevne vložne knjižice, ker bi se sicer na imenovane knjižice odpadle konkurzne kvote razdelile ozir. sodno založile.
V L j u b 1 j a n i, dne 5. decembra 1913. 4325
Dr. Josip oblaki
odvetnik v Ljubljani, kot konkurzni upravitelj Glavne posojilnice r. z. z n. z.
v Ljubljanu
47
4H
713231
E/+G
63^951
23
.E7
54
56
63
12
V brionsitem raju.
Istrsko ljudstvo pripoveduje sledečo bajko o stvaritvi Istre.
Bog oče je končal stvaritev sveta. Vse je bilo krasno, ena dežela je bila lepša od druge. Kakor velik vrt, obdan od modrega morja, je bil istrski polotok ter vabil ljudi k srečnemu življenju. Stvaritelju pa je nedaleč od tega prekrasnega polotoka ostalo mnogo nepotrebnega kamenja in skalovja. In tedaj je poklical angela ter mu ukazal, naj zmeče to nepotrebno skalovje v morje. Angel ga t"e ubogal, kakor mu je bilo ukazano, in je vlekel cele hribe skalovja v velike vrečs napolnjene, proti morju. Cez istrsko deželo je letel angel s svojim bremenom. Z jezo je gledal satan stvaritev in le prerad bi uničil vso to krasoto, če bi stvaritelj ne bil močnejši nego satan. Tedaj pa je zagledal angela, ki je nesel vse ono nepotrebno skalovje vsega sveta. In tedaj se je porodila v satanovi glavi uprav hudičeva misel, ki jo je tudi takoj izvedel: Od zadaj je satan pre-rezal angelu Vrečo in milijarde kamen jev so zasule istrsko deželo. In tako je satan uničil v enem hipu lepoto dežele ter jo izpremenil v kamen.
Tedaj pa so prišli dobri angeli in so z žalostjo gledali delo satanovo. Vendar pa je ostal še tupatam čudežnega dela stvarnikovega kak mal kos tega med razvalinami. Skrbno so prenesli dobri duhovi s suhe zemlje v morje vse, kar je ostalo še rajskega, ter je obdali, kakor bi hoteli ščititi, z morsko vodo- Tako so nastali istrski otoki, ki leže pred kamenito istrsko obaljo, tako so nastali tudi Brionski otoki ... In kar o teh otokih pripoveduje pravljica, to je tudi v resnici.
Že pred leti sem slišal to pravljico o krasoti teh otokov, vendar pa su mi je zdelo skoraj neverjetno, da bi par streljajev od puste, kamenite kraške Istre mogel eksistirati otok, ki ga primerjajo z rajem. In pred nedavnim sem imel priliko, da sem se o tem prepričal. Prijatelj, gospod Mi-lavec iz Logatca, je   aranžiral in zbral karavano, ki naj bi šla čez kamenito kraško puščavo v oazo — na Brionske otoke. Pridružil sem se tej številni karavani. Solnce je sijalo, ko smo se vozili ure in ure skozi Istro. Kamorkoli smo se ozrli, sama skala, sama revščina . . . Srce boli človeka, ko vse to vidi. In ko nas je v Pulju sprejel parnik pod okrilje,   smo se, /libajoči se na nemirnih morskih valovih, nekoliko oddahnili. Pričakovanje, nekako hrepenenje se je pola-stilo naših src. Gledali smo tja v daljavo, da bi zagledali oni kos zemlje, ki sta ga stvarnikova in pa človeška roka izpremenila v raj. In komaj je preteklo dobre pol ure, smo se ustalili v pristanišču,  obdanem z velikanskimi modernimi poslopji, hoteli nismo se dolgo obotavljati, ker zi-dovje vidimo tudi drugje. Hoteli smo videti naravo, ono rajsko naravo, ki so jo dobri duhovi rešili pred črnim načrtom satanovim . . . Pod prijaznim vodstvom upravitelja g. Thalerja smo si ogledali otok. Mnogo krasnega, bajnega, rajskega smo pričakovali, toda obstali smo od začudenja, ko smo bili sredi te krasote. — Težko je vse popisati, vsaj s kratkimi besedami povedati, v čem obstoji pravzaprav ona posebna krasota Bricu i ja. Morali bi popisati vse njegove krasote v obliki in reliefu pokrajine, v njenih stoterih niansah in različnostih obenem, ne smeii  bi prezreti učinkovanja južnega morja, sredi katerega  se dviga   čudovitost tega otoka . ..
Oljka se vrsti s palmami, dre-vssnate erike, polne belih cvetov, s pinijami, ciprese z velikanskimi, tupatam cvetočimi aloami, figovo drevje z borovničnim grmovjem . . . Vse zeleno, vse zaraščeno. Med temi zaraščenimi eksotičnimi gozdovi pa se razprostirajo majhni, pa tudi večji travniki in livade. Prsi se širijo, ko vdihavajo ta južni zrak. Nekak poseben občutek obdaja Človeka, ko stopa po teh čudovitih stvaritvah.
Toda kmalu zagledamo zopet nekaj drugega. Ponosni noji hodijo v omreženih prostorih, nedaleč od tod pa nore gibčne opice. Tam gori, na umetno napravljenih skalinah pa nas
zvedavo opazuje kozorog, pod skali-nami pa skače brzonoga antilopa ter teka za nami, proseča malo sladkorja. In zopet pridemo do bajerja, kjer ponosno vesla labud in kjer leno premišljuje štorklja, na eni nogi, koga bi zopet onesrečila ... In vse te krasote so zbrane na enem otoku. — Človeku se zdi, kakor bi kak prijatelj narave zbral vse najlepše, kar nam nudi narava, ter razpostavil po tem otoku.
Odivljeni, presenečeni smo odšli proti hotelom, ki se, kar se tiče komforta, morejo pač kosati z najmodernejšimi, velikih mest. Ko smo si popoldne šc ogledali naravnost vzorno poljedelsko gospodarstvo, nas je upravitelj povabil na kozarec brionskega vina. Velikanske kleti so polne dobre božje kapljice. In kakor smo se prej divili krasni naravi, smo zdaj občudovali kapljico, ki jo rodi ta zemski raj. V tej kapljici je zbrana vsa ona toplota, vsa ona ljubezen, s katero objema solnce to malo žemljico. Vsled tega ni bilo tudi prav nič čudno, da smo tudi mi z nekako posebno ljubeznijo srkali kapljico, ki nas je jela polagoma navdajati z vso ono toploto, s katero poji solnce Brionske otoke . . .
Zadovoljni smo se s parnikom vračali proti Pulju in od tam zopet v domovino med zidovje. nekaj nam je ostalo — spomin na ta kos raja in pa spomin na dobro kapljico, ki je žal nismo vzeli s seboj . . .
Ceno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „MoHovega SeldlStz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K, Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni
zalagatelj na Dunaju, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 33
Eeroićna   tvornica   Traiskirshen pri Dunaju, lieblein & Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
TEARIT
(obl. varovano.) 2291 Najidealncjše sredstvo za osušen ja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočijive fasade z apneno malto. Zastopstvo in zaloga: f. P. Vidic & Conip., Lja&ijana
Bena? Esazaj,
če ni uspeha.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
dobite ob rabi med.
dr. fi. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, par. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadosina za uspeh K 8"--Razpošiljanje strogo diskretno. 3S95
Kos dr. ft. Rix, laboratorij, Dunaj IL, Berggasse 171
Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri »Zlatem jelenu", drogeriji Kane in „Adrija".
1
Ceno češko posteljno perje.
Kilo sivega puljenega K 2 — boljšega K 2*40, polbelega K 3 60, belega K 4-80, prima kakor puh mehkega K 6-, velepnma K 7*20, najboljša vrsta K 8-40. Puh siv K 6-—, bel
K 12-—, najfinejši prsni  puh K. 14*40.
Od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega mleta,
pernica ali spodnja blazina 180x116 cm
k K 10-, 12--, 15-, 18'-, 21'-, 200X140 cm a K 13*—, 15-, 18-,
21-—, zglavnica 80x58 cm a K 3 -, 3 50, 4—, 90 x 70 cm a K 4'50, 5*50, 6*—. 3-delne zimnice za eno posteljo K 27—, boljše K 33—. Razpošiljanje franko po povzetju od K 10'— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko.
Artisr Wollner, Lobes 35 pri Plznfi (Češko.)
»1*1
Hrvat, išče stalnega mesta v lekarni na Kranjskem. Reflektira samo na stalna mesta. Nastop 2. ali 15. februarja. 4207 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
Sveže prav dobre
4022
Išče se dobro
alko za damslio konfekcija
Nastop takoj. Ponudbe na O. Bern&iovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
vsak torek in petek«
Vedno fino praško blago, kakor šunke, razne salame, hrenovke, preka?eno meso in kranjske klobase priporoča
Jan OhalupsJk, praks! alec, Stari trg štev. !3, LJnnllana.
U &i U B far i
40 m dobrih ostankov za obleke K 18-
40 m izvrstnih ostankov zim. blaga „ 20*-
30 m ostankov mod. blaga za obleke „ 1S--
6 parov velikih rjuh .  .      . n 10*
100 kom. prima žepnih robcev „ 13--
tucat dobrih brisač..... 9 2-90
tucat prav težkih brisač .  .  . n 4-80
10 toplih zimskih rut .  .  .  . „ 5*-
m Mer, M l Ml (telo).
Razpošiljam samo po povzetju, Neugajajoče vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne razpošiljajo. Najboljši dobavitelj za   trgovce,   krošnjarje   in sejmarje.
umetniške.'
m
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
Jmiiiii"!
Prešernova ulica 7.
ffajlepše božično darilo je
Ime PfalI pomeni najzaneslivejše zagotovilo za najvišjo popolnost šivalnega
stroja in vsakemu kupcu nudi jamstvo za to, da dobi najizbornejše, kar sploh more  proizvesti  šivalno  strojništvo. —
V zalogi jih ima:
4326
špsriaina trsov, šivalnih strojev in koles.
m,
lei. I
Naročite nov lep cenik s koledarjem, ki izide po 15. decembru t. 1.
Lepa božična darila
£?&£več]3» bogata ia najnovejša tovarniška zaloga zlatnine ln ==   sredraine "
gss? znižanih cenaln
Naročite no? isp cenik s koledarjem, ki izide po 15. decembru 11.
Za obilen obisk in pismena naročila se vljudno priporoča
FR, ČUOEH v Ljubljani
= sassso nasproti Frančiškanska cerkvi. =
Nova ure|e&a ta povečaaz teSmišba delavnica za vsa
najtežja popravila.
priporoča svojo veliko zalogo
ciiska trmi
Frazasa Jože"? cesta 3.
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
HANDON
JE ŠAMPANJEC NAJVIŠJEGA DVO RA IN ARI5TOKRACIJE
USTANOVLJENO
•3743-
Skrivnost
iiiutiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnniKiMnmmii
splošne priljubljenosti jedilne mosti „Ccres" obstoja v tem, da je najčistejša, najbolj apetima, trpežna in najbolj zdrava jedilna mast: izdeluje se samo iz sadov oijkinih palm, na najčistejši način, z novodobnimi stroji, ne da bi prišla v dotiko s človeško roko in pod najstrožjim nadzorstvom javnih oblasti.
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po 5 kg po povzetju za S 8*50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Izvoz među (Erster .ung. Bienenhonig-Ex-port) BALATONFOKAJAR, (Ogrsko).
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačilu
99
66
vzaiemno zavarovalna banka v Pragi.       - ••.
Rezervni fondi K 58,461.432-56 — Izplačane odškodnine in kapitaliie K 123,257.635-77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
■■   ■1     Vsa  pojasnila   dajo: ■
OsDEialaa zastopstvo v lMaii SKEMi f Gosposki ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje tako) in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Ponor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. - Zahtevajte prospekte!
I
Zastopniki in zastopnice
ki obiskujejo privatne hiše se iščejo za vsaki rodbini poraben predmet. Provizije 22% od prometa. Vsakemu se odkaže 2 — 3 glavarstva, kjer je medtem, in ki naj se navedejo v ponudbi. Žele se samo pridne in dobre moči z dobrimi referencami. Ponudbe pod „Vertreter und Vertreterinen 3560** na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf. A. G. Dunaj I/l. 4320
PFAFF" Pozor!
Kdor si želi kupiti v resnici dober šivalni sfroj, naj
kupi samo pravi
PFAFFOV ST
ki nosi na glavi in stojalu ime ,Piaffc in se zanj 10 let jamči.
Velika zaloga koles
kakor Waffenrad| Fuch, solidno ljudsko kolo K05H10S in Ilirija kakor tudi vsi posamezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.
v I. uadstropju: ena večja soba, kuhinja in druge pritikline
se oMu za februarjev termin.
Vpraša se v pritličju, Bunajska C. 71"
£esnl trgovci, pozor!
Sredi decembra i. 1. se bode
prostovoljno prodalo
okrog 120 m3 stavbnega lesa kakor izidi okrog 400 komad. 2" dobro ohraaJeElk jelovih plohov, les pripraven za tesarska dela, strešne stole 1.1« d.
Natančnejše pogoje se izvedo pri tvrdki R. Ph. Waagner & Co., akcijska družba za železne mostove in parne kotle v Gradcu, Štajersko, aH pa na licu mesta pri ŽeSezriŠŠkem wijas£ukfu na Gtovcu pri CrnomSju. 4290
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Keiinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte sel 3440       Prosim, prepričajte se!
- Prodajajo se tudi narodne peče. ~
Splošno pohvalno priznanje dam vseh stanov! —
Dvojni glavnik
je najnovejše in edino splošno lepotilno sredstvo te vrste, za vse dame brez razlike stanu in starosti! Ne povzroča vročine in izpadanja las kot lasne podloge: ampak vsled dostopa in kroženja zraka v laseh še hladi in lasišče krepi, ter napravi s tem, da dvigne lase v poljubno določeno višino — damam prikupljivejši obraz! — Izdeluje in prodaja Anton Maslo, Ljub Ijana, Cesta na Rožnik štev. 41, dobi se pa tudi v trgovinah: Sever,
Kocjan, Schubert in Dolenc v Ljubljani. 4323
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1912:
K 214,160.979-—. ::
prlv.
Splošna prometna banka podružnica
Centrala na Dunaja. — Ustanovljena 1364. — 29 podružnic,   liopi Marijin trfl-SV. Petro CCSta (V ii JSSmziOOi
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. avg. 1913:
K 70,082.911--. ::
ana, preje J. C. Mayer
i").
Delniški kapital in rcserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depotij vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko   spadajočih transakcijah »sekfiap brezplačno.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l:stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev.   - Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in Iz Amerike. 166j
Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon sle v. 41.
amo tvrdko
TNER
m trgu štev. 25.
m%q in prilazna postrežba.
ih predmetov.
Lastna protokolirana tovarna ur v La Chaux-de-Fonds
—   v Švici. —
Slavno zastopstvo tovarne ur
, Zenit h".
4321
Zahtevajte gratis in franko moj katalog o
eiiliia«il ndfltal
za vsako porabo. — Izborne električne žepne svetiljke, jasno sveteče, kompletne po K 2—, 2-40, 2 80. — Električne ročne svetiljke v
kovinskih Škatljah po K 4-—  in 5'—. — Hišne svetiljke v ieseni skrinjici K 4-50.
Acetilenske rodne svetiljke
iz medi, ponikljane, prav stanovitne, ki se porabi za visečo ali namizno svetiljko K 4-—, 5*—, 6*—. Po povzetju razpošilja
f. Veissberg, r
azpoSilfclnlca Dunaj II, Untere Donanstr. 23 III.
Hrvaška korespondenca.
2E3
fffff šiv
stroji
so priznano najboljši.
Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen«
T^TAVTAC!'!^ B Najnovejši brzosivalni stroj za krojače, obrtnike, hiez ■V w W m u čoinička, do 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se le pri
I\TfX'ir   specialna trgovina šivalnih strojev in koles gll. VOK Ljubiana, Sodna ulica štev. 7.
Desetletno Jamstvo. — Ceniki zastonj ln poštnine prosto.
o
C8
XX XX XX
W  Najnižje cene. "fBg
XXXXXX
xxxxxx
XX
XX
XX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
232
XX XX XX XX
xxxxxx xxxxxx
za spalno ln Jedilne sobe. salone ln gosposke sobe. Preproge, zastorfl, modrocl na vzmet žlmnatl modrocl, otroški vozički Itd.
o
s
tS
KajsoIislReiše blago. IBi
XX XX XX XX
xxxxxx
KXXXXX
l kr. pri?, zavarovalna Ma.     0   L kr. vriv. zavarov. MM za živi«.
„Austrijski Fenlte" nn Dunoju.
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000. Družba zavaraje:
a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
e) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanja po suhem in po vodi;
e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
K 6,000.000
K 230,000.000 m 60,000.000 „ 12,000.000
Delniška glavnica. . ,
Stanje zavarovanih svot • Premijske rezerve . . . Letni dohodki na premijah
Dražba zavaraje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost ln nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd
c)
13
Natančneja pojasnila daje radovoljno
Generalni zastcsp v Ljubljani
Soefnijska ulica štev. 1.
fr. SevčikziHaoij.
puškar
priporoča svojo veliko Z&logo raznovrstnih 63
pnšk ln samokresov
lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih) sulskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. "igng
Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahievanje zastonj in poštnine prosto.
BS3
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
nai?efia zaloga mnadnlii do nataTA otroških vozičkov
ln navadne do najfinejša
žimo.
M. Paklč
v Ljubljani.
neznanim naraEnikoo se uslija s ponetjem.
Ustanovljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
Poljanski nasip - Ozka ulica št. 1 Sprejemališče
Sdenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana,
rfcfl cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
swef ilk
najnovejše vrste
do nizkih cenab
72
. IUI
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1'80.
Zoper kašelj, zaslize-nost in preMafenje
je V tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh  tu-  in inozemskih specialitet ter  preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Ada".
Vedno sveže gumijeve šoeiialitete
Oddajajo se tudi zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani.
Pharm. Mag.
Vinko Pronio
leharna pri zlatem orlu
Ljubljana, Jurčičev trg št. 2.
Trgovina z orožjem in c.kr. zaloga smodnika Lechner & JungI, Gradec Sporgasse 1
priporoča po tvorničkih cenah kot najboljše branilno orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Browning", Stevr", .Mauser* in .Bavard" samokresi najbogatejše izbire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinaiice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
Ali hočete ostati zdravi?
Potem se morate ogibati živce razburjajočih pijač. Predvsem zrnate kave ! Idealen kavni dodatek, po slastnem okusu enak pristni zrnati kavi, pa brez zdravju škodljivih sestavin je
.HOGGKAFFO
»Roggkaffol« [C ceno, zdravju priležen in izredno slasten. Zavitek s 5 kg franko po povzetju K 4 30. Namesto ničvrednih brezplačnih pridatkov praktično presenečenje za vsako gospodinjo l „Roggkaffol" tvornice iivil, Trutnov (Trautenau) odd. 9.
Dobro uvedeni zastopniki se iščejo povsod! 3529
Št 4231
32.354,
Radi oddaie onih delov vsled vravnave Save pridobljenega sveta v v progi Tacen-St. Jakob, glede katerih poteče doba dosedanjega zakupa s koncem leta 1913, vršila se bode
dne 10. decembra 1913 s prlčeikom ob 10 url zjutraj v Tacnu, dne 11. decembra 1913 s prlčetkom ob 8 nri zjutraj na Jožici, dne 12. decembra 1913 s prlčetkom ob 10 url dopoldne pri savskem mosta blizu Št, Jakoba javna ustna dražba M liCIl mesti
Z zakupom savskih v naravi izkoličkanih parcel, ki se sklene za 5 let, prične na podlagi pogodbe z dnem 1. januarja 1914, pridobi zakupnik pravico do nabave finega peska, rezanja vrbin, oziroma do užitka trave in stelje.
Zakupnino bo plačati po odobritvi pogodbe pričetkom vsakega leta vnaprej po vložnih listih c. kr. poštne hranilnice.
Zakupnino za prvo leto t. j. za leto 1914 je plačati obenem s podpi-sanjem pogodbe, ki se sklene na licu mesta povodom dražbe s pridržkom odobrenja od strani c. kr. deželne vlade.
Pogodbeni pogoji so na vpogled pri stavbnem oddelku deželne vlade. Erjavčeva cesta št. 13, II. nadstropje ob uradnih urah.
G. kr. deželna vlada za Kranjsko,
Ljubljana, dne 26. novembra 1913.
•v
v Ameriko
z Lpoćcrrimi velikimi brzoparniki iz
LJubljane tez Aotwerpen v Hew-York ppg^fcl^i^
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Rroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni j
Odhod iz £jub!jane vsak torek popoldne.
Naši parnikt vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Fran® Dolenci
v LjubBjani, Uf
Eolodvorska ulica
odslej
stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
kakor: omare s predali, pudelni s prozornimi predali ter pudelni z basini za olje s cement, zajemalnimi merami kompletno, vrči za oije, opremljene pločevinaste oprave za kavo, stroj za rezanje gnjati ter držalo za gnjat z marmornato ploščo, marmornata, balanČna ter decimalna tehtnica, uteži železne ter iz medenine, žt lezne blagajne troje velikosti, ter dve regist. blagajni novejšega sistema, zajemalke, okna, vrata ter jeklene rolete iz valovite pločevine se proti primerni ceni 1 1     1 -==   proda in je na vpogled pri ^=
423S
Levstikova ulica štev. 19 ali Vrtača štev. 5.
TI
15
2
24
Ustanovljena L 1842.
Telefon številka 15i
BRATA
afeoslibaria, lakirana, slovima
Prodajalnica s
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
5
□eBavnicas
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
3981  za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd.
Motorji za surovo cif e „sistem Diesel"- Bencinove lokomobile.
Najmodernejša konstrukcija.
Največja tvornost!   Najvarčnejši obrat!
Doslej prodanih čez 118.000 motorjev x 1,220.000 konjsk. silami. Specialni  prospekt   541 gratis.
Langest & W&If, Banat X., LazenburgersfE1. 53. si.
Zastopstvo Heckl & Pohl, Trsi, Vea S. Spie*2dione stev. 12.
Moderno konstruirane
Db*i Gasparyja
za vsa dela tolčenega in litega umetnega kamena so se obnesle.
Stroji za otle betonske kvadre, stroji za cementni strešnik, stroji za cementni zidak, stiskalnice za plošče, stroji za drenažne cevi.
ii 29 noje Mi. - Knoifiii siji
Naprave za žlahtni omet.
Naprave za izmivanje in sortiranje peska in kremenca. Strojna tvornica
Dr. §aspary S Co., jtakransta&t pri £!pstai
Obisk se žeBš
ki so previdni, se vozijo dandanes samo najnovejšimi parniki .Velikani" preko
I  I Hamburga. =
Največji parnik na svetu je
„Imperator11.
Dolg je 920 c<:vijev (280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v Ne\v Yorku z izklad2njem in nakladanjem po
poldrugi dan muditi. Morska vožnja v 6 do 61 H dneh
*e popolnoma jame-, O prvi vožnji „Imperatoria" piše .Glas Naroda" iz New-Yorka: „Imperator" je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da Človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tudi drugi »Velikani* Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v lil. razredu sobe z 2, 4, ali k večjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani" so poleg »Imperatorja": .Kaiserin Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika" (24.000 ton), .Cleve-land" in .Cincinnati" (po 20.000
w
»
w
h
k
H h
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
FR. SEUNIG,
LJubljana, Kolodvorska ulica, rj velika številka 28.
Ljubljana, Sv. Petra c. 18
priporoča svojo veliko zs£ogo gotovih oblek za gospode in dečke, .opic in plašcev za gospe, nepre* močljivah havelokov itd. itd«
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih tenah izvršujejo.
in kavarna
•i
Stari trg štev. 21.
Felialss
Hladni trg? it, 8, Kolodvorska ulica št. 6.
m i
C
1
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manaf. trgovine priporoča
čepice, ramo rodo Berilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
LHIKUSCtl
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
'Najboljše sredstvo '
2 zoper prehlajenje
i je dobra in topla spodnja obleka. 1
g Veliko izbiro zimskih pletenih srajc, jopic, spodnjih hlač, trpežnih 9 ^ =    In krasnih nogavic in gamaš, dobite pri tvrdki ■ m
I specijalni oddelek za pletenine in perilo, v lastni hiši JKestni trg št. 10 =
^ 4140 (prejšna trgovina z Železnino). ^
. WW  Pripravna darila za Miklavža in Božič. ~9£f
m One izredno nizke! Blagovolite si ogledati tudi naše izložbe! §
prve vrste špecialiteta!
Drobilnik! s Ftnizeno dolbljenimi kovin, valjci Drobilniki z lito dolblienimi litimi valjci D?0&lniki z mlevnimi koluti Drobilniki z mlevnimi kameni — ter vse strofo za pripravIfanja krme, reporezaike, slamoreznlce, parilnike krme, stiskalaice
za seno in slamo izdelujejo in dobavljajo
:e=>:ez:- t^^^^j^^tues: ćz co.
tvornice kmetijskih in obrtnih strojev — Dunaj II., Taborstrasse 71 Frankfapt n. M., Berlin, Pariz, Moskva, Milan«
Zastopniki se sprejmejo — Ilustrovani katalog Št. 314 gratis in franko. 7C0 prvih daril, zlate svetinje itd. 1S00 delavcev in delavk
i
3617
Mm velika zalogi
klobukov in cepič
lastsegs izdelka.
P O Z O sis
vseh divjacin po najvišjih dnev- | nih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop9 kolerjev, mulov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuh o vi ne. — Sprejemajo se popravila vseh  v to  stroko  spadajočih  predmetov.    Izdeluje se vse po
najnižjih cenah. 3369
]. ¥anek, Ijubljana, Sv. petra cesta št. 21.
Prva, največja, najstarejša En najsposobnejša slovenska tvrrika in Izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij.
AIvFOX2J BREZNIK
učitelj Glasbene matice in sodno zapriseženi st? okova lak c. kr. des. sodnijo
ŠSS?S: Ljubljana, Kongresni trg št. 15 EKEl
klavirji, planini in harmoniji
naislovitejših svetovnih tvrdk Bdsendor!er Rudolf (ne Anton) Stelzhammer, (najboljši : angleški sistem sedanjosti), : Holzl & Heltimann (neprekos-liivi pianni z Lpxovo mehaniko), Bratje Sfingi, Czapka, Laub & Gioss(koncertni 7V40kt pianini) in HorCgcl (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le Jaz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
velikansk' zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). Zato svarim pred nakupom event falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično 10 letno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno. Nobena droga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zaneslji?ega nakupa že zategadelj, ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kakor edino meni in drugič pa zato. ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
rizgalnice |
so orodle is atole
kupujte samo pri
katera tvrdka se zdaj glasi: 2093
Središčna prodaja ognje gas nih brizgalnic in potrebščin tetovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. ]. Praga-Smichov B. A. Smehal. V. h Stratileh. V. K. Srn akni.
Opozarjamo
da v zadnjem času razpošiljajo različne nemške tvrdke po svojem zastopniku v Zagrebu na gasilna društva nemške cenike in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
18
ED
9519
QQ
281 Stev.
,5luvensi\i isiAKUD*, ane o. aecemDra ld\3.
Stran 15.
\f    • X    • v elegantni obliki priporoča
VlZltniCC Narodna tiskarna.
S&mO 5 dni! 1 brzoparniki francoske družbe.
Najkrajša vožnja iz
Havre v Nev Y
Veljavne vozne liste (šifkarte) za vse razrede dobiš edino pri 3439
Ed. Šmarda
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljoliliaiii. Dunajska testa 18
v hiši Kmetske posojilnice, nasproti gostilne pri „FigovcnB'
Vozne listke iz Amerike v staro domovino po najnižji ceni. Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno
G. kr. avstrlfske
državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
Veljaven od 1. maja 1913.
Postaja; LJubljana tužni kolodvor. Odhod.
6- 54 xjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj.
7«32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Tonlice. 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, ,'nomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Ce-ovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo -oko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). •30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 6«3B zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec. Line Dunaj
7- 46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo.
• O-O^ po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza
na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7«25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, ^Londona! Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8*59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega. St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9*52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja. Linca. Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3-00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosuoljega.
4*33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice. Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranja
5-51 zvečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina. Draždan. Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna Monakovega. Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
8- t6 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic. Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9'18 po noči. Osebni vlak iz Stra2e- 1 o-plic, Rudolfovega, St Janža. Trebniega Kočevja, Grosupljega.
11-31^ po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-rice.Trbiža.Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljubljana drž. kolodvor. Odhod  na Kamnik:  7-32,  11-50, 3-12, 7-15f (11-00 ob nedeliah in oraznikih)
Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, 6"15| (10-30 ob nedeljah in rraznikih).
Ckr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu.
Razveselite
svojo soprogo, svojo hčer, svojo nevesto z najlepšim božič-i nim darilom: izvirnim =
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sir. Petra cesta 4.
Novo mesto, Kranj, in Kočevje, ali pa po
naših potnikih.
3392
V Ameriko in Kanado
GUMARU LINE.
Franconla iz Trsti       18. dec 1913. lltonia iz Trsta dne 29. decembra 1913. Pannonia iz Trsta dne 30, januarja 1914.
Iz Liverpolae
Lusitania dne 14. dec. 1913., 4., 25. jan. 15. febrnarja in 15. marca 1914.
Campania dne 21. dec. 1913.  in 8. marca
1914.
Carmania dne 25. decembra 1913. in 8, februarja in 1. in 29. marca 1914.
Manretania dne 16. nov., 7. dec. 1913., 11. januarja, 1. in 22. febr. 1914.
Caronia dne 30. nov. 1913. in 18. januarja
1914.
• Pojasnila, vozne karte: —
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25
Dunaj 1., Karntnerring4, Trst, Via Miramar, 7. Dri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: 111. razred Trst-Ne\v York: za v Kanado potujoče K 140 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristoibino za osebo
58I9S
Narodna
marna
S!
l l
r
I
l
\
8 i
l i
■ \
8 I
8
\
\
\ i.
v Cjubljani
Prešernova ulica štev. 7,
1 priporoča f
kanceliski, konceptni, 9okn-mentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
K5£t!e s pisemskim papirjem.
Ergovske knjige
v vseh velikostih, frtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
OSJemalne knjižice p0 ^m Zalaoga solsih zvezkov in risank. Zavitke za uraBc v vseh velikostih — Velika izber-
vseh   pliarciških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlk v, radirk,    kamenčkov,   tablic, gobic, črnila itd.
$arVC za šole ln umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
-foezilsk* knige. -
Podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne Deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tnše, čopiče.
Jfotesi in tintniki.
I
l m
\
8 8 *
i i
Skrivnost
biti mlad in lep je rešena z navadno porabo
čudesnega   mila ,Oj|s?*
„GJA" je naravnost presenetljivo učinkujoče lepotilo, ki daje polti cvetočo
barvo. Vsaka nečistost kože izgine. ,,OJA" najbolj žuljave roke dela nežne,"čiste in fine. Velika škailja K 2-—. Mala škatlja K 1--.
Lošč za nohte „OJA"
daje takoj prekrasen blesk, ki se več tednov drii in vselej po umivanju rok
še le3še izstopi. Garnitura obsegajoča loš: s pasto in odstranjevalcem lošča K 2*50.
Pas*fsjmerija ^Oja" Americ. Co. Ltd.
Dunaj I., Petersplatz 11. 4130
V Ljubljani se dobiva: B. Cvanč2ra. drogerija „Adrija"; Anton Kauc. drogerija, Anton Krisper.
zajamčeno novo in brez orahu, 1 kg sivega perja, puljenega K 140; boljšega K 2*40; kg polbelega perja K 3-—; kg belega perja, pulienega K 4-—; kg boljšega belega perja, puljenega K 6-—; prima belega perja, puhastega K 8-; kg veleprima polpuha, belega K 12' —; kg polpuhastega perja, sivega K 520; kg puha, sivega K6'— in K 8 — ; kg puha, belega, K iO—, kg prsnega puha K 12—.
■zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170 X 116 cm z dvema zglavnicama 80 X 58 cm, zadosti napolnieno z novim, sivim, ščiščenim, močno polnilnim in stanovitnim perjem K 16*—; polpuhasto perje K 20-—; puh K 24-—; pernica sama K 9*—, 12—, 14— in 16-—; zglavnica K 3«—, 3"50,  4*—  razpošilja   po   povzetju,  zavojnina  zastonj,   tvornica posteljnega perja
Anton Polednak, Gradec, f/žariahiiferstrasse 11 S.
Neugejajoče se zamenja ali denar nazaj. Neuga|a]o£e se zamenja aH denar nazaj
wm*m
4295
z novimi, temeljito
shrani kolesa čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obraljene dele presnaži ali jih  popolnoma  prenovi po primerno najnižji ceni
ANA GOREČ, LJUBLJANA.
Specijalna trgovina s kolesi in deli.
Jadranska b
a v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
:: Živahna zveza z Amerlbo. s Delniška glavnica K 8j000.000. NakazUa v Ameriko la akreditivi.
Kupuje ln prodaja vrednostne papirje $ Sprejema vloge na hranilne kfižlce j Eskomptira: menice, devize in fakture.
(rente, zastavna pisma, delnice, srečke 1       ter na žiro ln tekoči račun.   373 j ~ Zavarovanje vredn. papirjev proti
st : knrzni izgub:. — Revizija žrebanja
itd.) — Valute in devize. — Promese | Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga, j srečk brezpiačno. — Rembonrs-kredltL
== k vsem žrebanjem. ===== j Rentnl davek plača banka Iz S¥Ojega. j -Borzna naročila. — inkaso. =====
361
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto
BBLepa in koristna Božična darila po že priznano najnižjih cenah dobite v modni trgovini Peter Šterk
:: Konfekcij & ml
za slame in deklice
bluze, modno blago, ssknc, platno, garniture, preproge, šerpe, rate, pisti.
mM
vešč v govoru in pisavi cbeh deželnih jezikov, ter deloma v stavbnih materi j al i j ah in lesu, se išče. Ponudbe z zahtevo plače pod „A. W." na uprav-niŠtvo »Slovenskega Naroda«. 4247
LJUBLJANA, Stari trg štev. 18.
■
cfgrače in lepa darila za $o%ič
prodaja po soiidnth cenah
E2Bk
»o
Cn cr. tO
Po Najv. pooblastitvi Njeg. jjfc c. inkr. apostol. Veličanstva.
42. c. krD državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastooanlh kraljestev in dežela.
Ta. denarna loterija *ng^*i^Vlmfi^v
Glavni dobitek znaša
200-000  fe:tcoxx, 5268
Žrebanje bo javno na Dunaju, dne 22. januarju 1914.    Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne loteriie na Dunaju; II!.. Votdere Zoll-amtsstrasse 5, po loterijah, trafikahah, pri davčnih, poštnih, brzoiavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce srečk zastonj. — Srečka se pošiljajo poštnine prosto. — Od c. kr. gen. ravn, drž. loterij (oddelek za dobrodel. loterije).
Prva stovess^a ss^elova^Hiica mostni!:, žfviasMh i-?. £r?.gin te^teic za trgovino in obrt, stavbeno in umetno k? iučavrzJ carstva
Iv*
Celje, Poljska nI. it. 14, orf^oroča svoje tentnice. Seniki na razpolago oresulafcno lr* franko.
4191
Vaso ^ekičiča nasl. S. Samec
Sjnbljana      Sllestnt trg Siabitana
mm
m
3x3
m
-?
vse vrste slamorezniee
er. , •. >
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokost1 častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. f. d. v
LSUBUMUT
iO
PeriBo po meri se izgoiavlja najhitreje«
ter
& i i § x n
ponujata !
■ ■ ■
II
0
IniMmn pen kranjska
to!« in lihalnlco
tel M
Scbnelder Jb Verovšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1
Ne zamudite zahtevati cenik!
Ne zamudite zahtevati cenik !
Hedmna oi. i mm $m polti
Šopki, venci s trakov ?n napisi se izdelujejo po cafniž?*h csnah. Delo okusno vezano. Velika /.aloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor S a It.
Brzojavi: Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
Motorni obrat.
gjgfij fiiora'a nerija,     Ifajnovelži slrojl
Perilo se na način prve dunajske Čisti!« rasSae zaaka brezhibno kakor novo in se vse do srede  poslano  perico zgotovi v
soboto tistega tedna. Ob čistilnem zaslužku K 6*— se perilo pošlje franko nazaj n že ob zaslužku K 12*— se vrnejo tudi stroški za sera, da stranke ne teže nobeni poštni izdatki. Priznano najpoštenejša postrežba.
er
3 ca a a
ta
o
*3 *1
\ Posteljno perje, oos in Ranot
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron.
Stanje viog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorji dne 31. decembra 1912 približno 878 milijonov K.
I©đx\xžaalcst c, tex. -mi t\
Ljubljana, Prešernova ulica
Sprejema VIOffG proti  hranilnim  knjiŽiCaiSS,  katere obrestuje Vlogo na obrestovan]e v tekočem računu, na giro-racun
dovoljuje kredite v tekočem računu, nadalje stivbne, hlpotekarne, carinske} davčno Jamstvene kredite, rembnrzne kredite itd,
eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso,
izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma n& vsa tržišča tu- in inozemstva, prodaga in knpnie tu- in inozemske rente, zastavnice, delnice in srečke ter daje
vestne nasvete pri nalananjju kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi vojasko-ženihresih kavcij, nadalje kavcij in V&đij,
potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih, sprejema vrednostne papirje v svrho njih shrambe in uprave,
0, v lastnem poslopju
od dne vplačila do dne dviga, rentni davek plačuje zavod sam in proti blagajniškim listom najugodneje. — ZStfTOSl
oddaja proti Ogjnju in viOSSU sigurne samoshrambe (Saže-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmeta (prečijo«.■ \ v hranitev,
Z£VarU]e Srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti lilirznej iz^bi ter oskrbuje brezplačno revizijo izžrebaiočih efektov,
vnovčuje kupone, izžrebane vrednostne papirje in valute,
dovoljuje precujme na Blag   vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila
za tu- in inozemska borze, preskrbuje  za  svoje  komitente trgovske informacije na vseh tu- in inozemskih tržiščih, itd. itd.
Centrala na Dunaja; Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Celovec, Banaj vi., reJdMrcSi, JaSSamice, Gorica, Incmost, Ssrlorl vari, Liberce, -Ilnbljaaa, Lvov, Mor. Ostrava, Olomac, Opava, Paif, Praga, Toplice na Češkem, Trst, VarnsdorL ===
3F