PTUJ, 6. OKTOBRA 1961 CENA 20 PiN Letnik XiV Giosilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja f?rfaia »[»tujski twlnik« zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik 'V.nton Bauman Uredništvo m uprava Ptuj. Lackova 8 Telefon 156. čekovni ra^n pri Narodni banki Ptuj št 604-19-3-206 ftokopisov ne vTa«^amo. Tl?ka Mariborska dskama Maribor. Celotna narorn na za tuzemstvo 1000 din, za inozemstvc 1500 din Sedemindvajseti september bo ostal v zgodovini ZAR zapisan kot dan velike izdaje in nove ve- ^ like preizkušnje za arabske naro- de. Ta dan se je uprla skupina sirskih častnikov osrednjim oblastem v Kainj in naslednji dan postavila na oblast uporniško vlado pod predsedstvom odvetni- ka Kazharija. Prvi ukrepi te vla- de, ki se je v proglasu, označila celo kot režim, ki bo dosiednje irvajal socialistična načela«, je bila ukinitev vseh revolucionar- nih reform, ki jih je ZAR izvedla ali pričela izvajati tudi v sirski provinci. V času, ko to pišemo, je prišlo v mnogih sirskih mestih do de- | monstracij proti novi vladi in celo krvavih spopadov s policijo in vojsko. Ponekod se vojska še ni opredelila za novo oblast. Predsednik Naser je odklonil vsakršno oboroženo posredovanje armade Združene arabske re- publike, ker je prepričan, da mora to zadevo rešiti sirsko ljudstvo samo. Ni dvoma, da je svet upor v Siriji močno presenetil, prav ta- ko pa tudi um.irjena odločitev ' predsednika ZAR. Po tem. kdo je že priznal novi režim, pa . lahko ocenimo, v kakem ozračju je bil rojen. Med prvjmi so »sir- sko arabsko republiko., priznali Turčija in Iran, torei članice nekdanjega bagdadskepa pakta (sedaj CENTO-pakta), kj sn ga postavili v tem delu svpta na noge Angleži. To pomeni. d-T je | po sredi spet kolonialna politika I tiste velesile, ki se je morala prav po zaslugi novega Egipta ' umakniti z območja sueškega I prekopa in se odreči svo.je domj- | nacije. Seveda želje po starem še niso prešle, britanski kolonialni smotri še niso šli v pozabo. Sirski primer nadalje ka.7e, da so deklasirani elementi, ki so jih prizadele določene reforme, ta- koj zgrabili pomoč od zunaj ter pripravili upor. Predsednik Naser je v enem izmed govorov v Ka- iru dejal, da prestavlja novo vla- do -^finančni direktorji petih«. Kako se bo finančni vrh zavze- mal za -socialistična načela« in sploh za dosežke egiptovske re- volucije, si lahko mislimo. Značilno je, da Velika Brita- nija še ni priznala Kazharijeve vlade in tudi ne ZDA. .\a drugi strani je ze mnogo dežel izreklo svojo solidarnost z Z.AR. Medtem ko skušajo prav te dni sovjetski in ameriški pred- stavniki nekako »sondirati teren« za poznejše razgovore o Nemčiji in berlinskem problemu, so v Ge- neralni skupščin OZN, kjer traja še splošna razprava, sprejeli v članstvo OZN stotega člana. To je Sierra Leone, pred kratkim razglašena nova neodvisna afri- ška dežela, doslej britanska ko- lonija. Ta številka je vsekakor močen dokaz o t«>m, da postajajo Zdniženi narodi zares predstav- niki vsega sveta in da torej vse bolj uveljavlja svo^je težnje po vseobsegajoči svetovni organiza- ciji. Razprava v OZN tudi l<3ze, da bodo morda 1p prebrodili zelo po- membno vpra.^me — vprašanje nasledstva tragično preminulega glavnega tajnika Hammarskjcilda. Jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je v svojem govoru priporočil, naj bi izbrali začasno re.šitev. ime- novali bi začasnega glavnega tajnika, ki bi mu pomagal organ petih ali več članov. Sovjetska vlada je naredila te dni korak naprej. Odrekla se je svojega predloga o >treh sekre- tarjih«, ki bi imeli vsak zase pravico »veta., t. j. pravico, da^ vsak predlog zavrne. Približala se je jugoslovanskemu predlogu, ki zahtpva, naj bi imenovali za- časnega tajnika in tri pomočni- ke, ki bi ne imeli pravice »veta«. V Washinqtonu so predlog odklo- nili in se po vsem sodeč zavze- majo za imenovanje tajnika in 23 dosedanjo organizacijsko she- mo tajništva Taka odločitev pa ni realna, ker ie glede t-ajništva že mnogo govornikov v splošni razpravi imelo svoje pripombe Omenimo naj še, da se v Za- hodni Nemčiji sedaj menijo o sestavi nove vlade. Kancler Ade- nauer je na volitvah izgubil absolutno večino in si je. kot ka- že, poiskal zaveznike v vladi med vrstami tako imenovanih svo- bodnih d-^mokratov. t. j liberal- cev. Odii^citev pa bo padla šele prihodnje dni: V nedeljo. 8. oktobra: OBČINE O^rLo^J Iz dneva v dart se vrstijo letos proslave 20-letnics vsta-je sirom po naši domovini. V občini Or- mož bo takšna proslava v ne- deljo, dne 8. oktobra 1961 in si- cer v Središču ob Dravi, kjer je bil najpreje ustanovljen odbor osvobodilne fronte. Na predelu, kj ga obsega obči- na Ormož med narodnoosvobo- dilnim bojem ni bilo važneiših akcij za širše področje. V pred- aprilski Jugoslaviji je bilo prebi- valstvo teh predelov izrazito kmečko-viničarskega značaja. Vaški polproletarjat se je indi- vidualno boril le za svoj eko- nomski obstoj, tuja, zlasti nemška in domača gospoda, ki sta bili lastnik večine vinogradov, pa je boaateta na račun njegovega težkega d=!a. Viničarja je smatrala gospoda za manj vred- nega človeka, ga brezobzirno iz- koriščala, . in ga gospodarsko utesnila v polfevdalne spone. Za ohranitev svojega gole-ga živ- ljenja je moral mali človek ga- rati svojim aospodarjem od ra- nega jutra do poznega večera Otroci iz viničarskih družin so v zgodnji mladosti odhajali za pastirje. Niso im«li časa, niti možnosti, da bi redno obiskovali šolo. Zato so vse življenie ostali pastirji, hlapci ali pa dninarski delavci. Tako se je zlasti v Slo- venskih goricah raz\'ila posebna vrsta najemniškega dela, ki je bila dediščina prejšnjih fevdal- nih odnosov in obenem zelo kru- ta oblika izkoriščanja človeka. Poleg tega je tuja gospoda od- vračala vjničarje od vsega, kar je bilo slovenskega in napredne- ga. Tudi cerkvena gospoda, trdno zasidrana na svojih eko- nomsko-političnih pozicijah, se je z vsemi sredstvi borila proti napr^vinemu gibanju, predvsem pa proti -komunistični nevarno- sti«. Takšno je bilo stanj"^ teh pre- delov ob izbruhu vojne. Ponekod kmečki in viničarski polproleta- rjat PO svoji razredni zavesti na izredno nizki stopnji, ter si je obetal s Hitlerjevo oknipacijo izhod \y svojega nevzdržnega ekonomskega st=inia. Navidezna konjuktura v prvih dneh okupa- cije je pripomogla, da se je v začetku v nekaterih predelih se- danje občjne poleg nekaterih zaslepljenih kmetov tudj ta sloj prebivalstva slepo udinjal okoi- patorju. V takih okoliščinah je bilo iz- redno težko začeti z uporom proti okupatorju. Kljub izselitvi narodno in napredno mislečih ljudi se je našlo dovolj zdravih sil; v začetku so bili to posa- mezniki, razkropljeni in neorga- nizirani Ne oziraje se na teror in nevarnost so se uprli oku- patorju in začeli ljudi opozarjati na nevarnost, ki preti slovenske- mu in vsem jugoslovanskim na- rodom. Te prvp sile so .se kmalu povezale, budile liudstvo in mn vlivale vero v zmago nad fašiz- mom. Že v avgustu 1941 so bili na raznih krajih prvi sestanki teh prvoborcev. Posebno važen je bi! takšen posvet dne 10, av- gusta 1941 v Središču, ki ga je vodi! Štefan Kuhar-Bojan, član Pokrajinskega komiteja KPS za vzhodno Slovenijo. Med drugimi so bili navzoči na tem posvetu Jože Kerenčič, Milena Petovarje- va in njen mož Polde Berce. Na tem sestanku so bile obrazložene , naloge in program Osvobodilne 1 fronte ter se je takoj pričelo s j pripravami za ustanavljanje pr- vih odborov OF. Zadeva se je nekoliko zavlekla, kar pa je bilo , upravičljivo glede na izredno težek teren Vendar prvi aktivisti niso klonili. 4. septembra 1941 je sklical Jože Kerenčič sličen se- i stanek pri Miklavžu, kjer so go- vorili o formiranju odborov OF in pri Miklavžu tega tudi usta- novili, vendar ta vsled nekate- rih kadrovskih premikov ni do- segel vidnejših uspehov. Iz obstoječih zapiskov pa je rarvidno, da je bil dne 12. oktobra 1941 drugi sestanek v Središču, katerega je sklica! Jože Kerenčič in je na tem. tudi bil ustanovljen petčlanski odbor OF za Središče. Na tem sestanku se je tudi obravnavalo organiziranje -^Ljudske pomoči« in zbiranje drugih prispevkov. Ta dan je bilo v Središčij sprejetih 10 ljudi v SKOJ. kar je že pomemben do- godek za to področje. Na tem dogodkii temelji proslava 20-let. niče vstaje za ormoško občinsko področje. V nedeljo, R oktobra 1961, se bodo zbrali v Središču vsi, ki so v težkih časih okupacije mislili in delali za osvoboditev našega ljudstva in obudili spomin na vse dogodke, kakor tudi na vse napore, na katerih temelje sa- dovi naše celotne jugoslovanske skupnosti. Ivo Rajh Ob dnevu artilerije JLA Artiheruaki izvidniki prt va^i- Sedmega oktobra letos bo pre- teklo 20 let od dneva v letu 1941, ko je naša prva artiljerijska ba- terija v sestavu čačanskega par- tizanskega odreda uspešno na- padla sovražno letališče v Kra- Ijevii. Da bi .se ohranil spomin na prvi nastop naših artHjerijcev. se po odločbi vrhovnega koman- danta JL.A maršala Tita proslav- lja 7. oktober kot dan artiljenj^ JLA. Partizanska artiljerija, je k't cel'^tna naša armada, prešla v osvobodilni vojni težko n s tr- njem pasuto pot. Artiljerijci so uspešno izvrševali tudi najtežje vojne naloge pod najtežjimi po- go.ji in pokazali ne.številno prime- rov hrabrosti, požrtvovalnosti in iznajdljivosti. Od skromnih začetkov se je ar- tiljerija JLA postopoma razvijala se širila in krepila. Z orožjem, zaplenjenemu sovražniku, so bile formirane artiljerijske enote, ki so nastopale v sestavi naših pr- vih brigad in odredov. Leta 1942 je v bojih za osvoboditev Prije- dora, Bihača in Jajca naša arti- Ijerija uspešno pomagala k zma- Q\ V novembru istega leta. ko so hi le formirane divizije in korpu- si. j° bil ustanovljen tudi havbič- ki divizon Vrh<"vnega štaba, ki je pomagal enotam, ki so osvobajale Livno ;n Duvno ter v času IV. sovražne ofenzive, V letu 194.3 so imele vse na.še divizije in kor- pusi svcje artiljerijske enote. Po kaptulaciji Italije in z ra- zorožitvijo njenih divizij, je pri- šlo v roke naših enot mnogo ar- tiljerijskega orožja. V Sloveniji je bila ustanovljena Prva artilje- rijska brigada, na otoku Visu pa mešana, zelo močna artiljerijska skupina. V tem času se je uspeš- no razv.jala tudi ^-balna artiljerija. Sredi ieta 1914 je bil ustanov- ljen artiljerijski oddelek Vrhov- nega štaba, ki je kasneje prera- sel v komando artjljerije JLA. Koncem leta 1914 n v začet- ku leta 194-5 je artiljerija že predstavljata močno udarno silo naših enot. V operaciji pri Kni- nu je sodelovalo 6 divizionov, pred koncem vojne, pri prebija- nju sremske fronte pa je sode- lovalo že 25 artiljerijskih divi- zionov. Artiljerija je odigrala tudi važno vlogo pri operacijah v Istri, Trstu in sploh pri končnem osvo- bajanju naše države. Artiljerijci JLA so si pridobi- vali svoje znanje in izku.šnje pri vsakodnevni bojni praksi. To i znanje so kasneje dopolnjevali v i šolah in v tečajih. Ti.soče pred- ■ stojnikov je šlo skozi razne stop- i nje šolanja in izpopolnjevanja. Dobili so najvišjo splošno, vojno strokovno in tehnično znanje ter se usposobili za uporabljanje vseh vrst sodobne artiljerijske opreme in oborožitve. S sistema- tičnim f>ovezovanjem vojnih iz- kušenj z najnovejšimi dognanji vojne znanosti daje naša artilje- rija primeren prispevek k učvr- stitvi bojne pripravljenosti naše armade. stavniki Kmetijskc-ga kombinata Ptuj zadržala z gosti v daljšem razgovoru o vprašanjih mesta naših žena v industrijski in kme- tijski proizvodnji, o skrbi za nji- hovo stroko\'no izobraževanje ter napredovanje v službi, o njiho- vem prasvetljevanju in o pomoči ženam v skrbi za družino, kjer so žene zaposlene. Iz tolmačenja navzočih pred- stavnikov in odgovorov na vpra- delegacijo na 16 7i?-edanii' generalne skup.^ci- ne OZN Od državnega sekreta»-ja so se v pristanišč) pos'ovili ^tal- ni D"edstavnik Jugoslavije v OZN Miiia Pavičevič in meneralni kon- n'f v \ew Vorku Rogoljuh Po- povič. Odgovorne ure(dnice ženskih listov pri nos Odgo vorne urednice pred ptujskim gra dom (Fotn: J. Vrabl) V četrtek 28 septembra 1361 50 bile v Ptuju na enodnevnem ibisku odgovorne uredmce žen- skih listov 12 Beograda. Tito-gra- da. Skoplja. Sarajeva, Zagreba in Ljubljane v okviru enotedenske- ga obiska Slovenije na pobudo m povabilo hsta »N3«.a zpevcl. goidba »Svobode« iz Kidri- čevega ter gasilci iz Lovrenca. Jablan. Siikol in Medvede s pra- pori. Številni prebivalci iz Cir- kovc in okolice pa so se postavili na cesti med šolo in Debenjako- vimi. Po nagovoru predsednika SZDL tcv. Dobiča in predsednika orga- nizacije ZB NOV tov. Franca Aš- ka je govoril namesto zveznega poslanca tov. dr. Jožeta Potrča, ki ga je zadržala nenadna bole- zen, da ni mogel priti, tov. An- drej Debenak iz Državnega se- kretariata za zunanje zadeve, ki je med drugim dejal; ko je uvo- doma podčrtal pomen proslav 20- lelnice vstaje po Jugoslaviji in delo KP in OF kmalu po okupa- ciji. »2e 2. ali 3. novembra 1911 je bil v Mihcvcah v hiši Antona Lorgerja prvi sestanek OF za vas Mihovce. Na tem sestanku so bili še Simon Dolenc, Janez Dolenc, Franc Draškovič in Pavle Krašo- vec. To je bil eden izmed prvih če ne prvi vaški sestanek OF v teh krajih.« Tov. Anton Lorger tako pravi v svojih spominih: ->Z zaskrblje- nostjo smo gledali iz dneva v dan vse hujši teror okupato'-jH. Ko so v juliju 1941 selili iz naših vasi precej zavednih družin, je to našo zaskrbljenost še poveča- lo.. . ... Prvo orožje in to lovsko puško, revolver in karabinko je dal Pavle Krašovec. Ustanovitev OF v Mi- hovcah je bila zelo pomembna. Ustvarjena je bila zveza za po- šiljanje ljudi v NOB. Iz teh ča- sov so znana imena družin, zgled požrtvovalnosti in neustrašnosti ter patriotizma za vsak košček naše domovine. Omenil bi še Za- fošnikove iz Zg. Jablan, Lorgerje- ve, Dolenčeve ali Draškovičeve v Mihovcah, Kureševe v Sikolah in še mnoge druge. Kdo bi . tudi Iribuna s svojci in predstavniki prea solo mogel našteti vse družine, kjer je našel na široko odprta vrata ku- rir, partizan ali aktivist in kjer so dobili partizani vse potrebno za svoje tovariše, haloške, po- horske in slovenjebistriške par- tizane. Čeravno je m;mo 20 let, se še vedno lahko spomnimo na- zaj na čase, ko sta prihajali na naš teren neumorni in pogumni terenki Sagadinova-Zenka in Hor- vatova-Tatjana in ko je zdrav- nik na Ptu.i&ki gori dr. Milko Peče skupno s svojim nečakom Milkom Pečetom že junija 1941 I pomagali organizirati upor prot| okupatorju. Spomnimo se lahko , tudi povezave organizacije OF Cirkovci preko Prekmurja s Po- rabskimi Slovenci in z Gradiščan- skimi Hrvati, ki je pošiljala tja propagandni material in jih po- vezovala z znanim Lackovim slovenjegoriškim odredom. Če- ravno je minilo že 20 let, so osta- li še vedno sveži spomini na ta- kratne težke čase in na ne- ustrašne borce. Enajstcrici izmed njih danes odkrivamo spomenik in jim tudi tako izražamo svoje občudovanje in priznanje ter vso zahvalo, ker so žrtvovali svoja mlada življenja, da mi živimo. Slava njihovemu spominu!-. Po odkritju sf>cmen:ka pred šo- lo in pozdravu padlim ter po na- stopu šolskih otrok ter godbe in pevcev je odšla povorka _skozi Cirkovce na pokopališče pred spomenik talcev, kjer je imel kratek nagovor šolski upravitelj tov. Knafeljc, ko je bil na skupen grob talcev položen venec, po pozdravu in zaigrani žalostinki. Spominska plošča na grobu talcev Pri strojni postaji je bila go- spodarska razstava. Nagovor pred njeno otvoritvijo je imel zadružni funkcionar tov. Kari Kobinščak, razstavo samo pa je v imenu ob- činskega ljudskega odbora Ptuj odprl tov. Franc Belšak po kraj- šem nagovoru o doseženih uspe- hih v občini v minulih 20. letih. Ko so si ljudje ogledali to. so še cdšli na razstavišče plemenske ži- vine, kjer je bilo ocenjevanje plemenskih krav in tel:c in za I njim pa sejem. V imenu ocenje- valne komisije je tolmačil ugo- tovitve komisije tov. Vladimir Vrečko iz Ptuja, direktor živino- rejsko-v?terinarskega zavoda. Po- hvaljeni lastniki najlepše živine niso mogli prikriti vpričo številnih gledalcev, da so pvonosni na javno priznanje za dosežene uspehe pri pravilni vzreji plemenskih krav. telic in telet. Večji del živine je dobil lepo oceno, kar dokazuje, da je vzreja plemenske živine na območju KZ Hajdina, Lovrenc, Cirkovci in Starše ena izmed glavnih skrbi zadružnih članov. Za vse skupaj, za lep spome- nik, za vence, za okrasitev vasi z zastavami, za godbo in za go- spodarsko razstavo ter sejem ple- menske živine, zlasti pa za vse- stransko številno udeležbo ljudi, domačinov in gostov zaslužijo pri- znanje Vsi od marljivega pred- sednika SZDL tov. Dobiča dalje. Komisija, ki je ocenjevala plemensko zivino ki so Cirkovcem pomagali do dragocenih izkušenj, kako je mo- goče uspešno organizirati krajev- ni praznik. Gostjo so z odzivom na vabilo pokazali, da ne pK-dce- njujejo tega, da so tudi vasi pri- čele z dostojnimi praznovanji 20- letnice vstaje. V. J. Živina čaka na oceno in sejem IZ H AJDIN« Med devetimi težko naloženimi vormi se je motalo v nedeljo 1. oktobra 1961 popoldne na šolskem dvorišču polno veselih šolarjev. Predsednik komisijo za šolsko ku- hinjo, tov. Ignac GAJSFR pa je prav tako veselo razpoložen zbi- ral od posameznih voznikov nabi- ralne pole in pridno sešteval . . . Med tem je v šolski kleti rastel in se širil velikanski kup krom- pirja. Koliko drobnih stopinj in pridnih rok je bilo treba, predno so zbiralci v košarah znosili v klet skoraj 10.000 kg krompirja! Res so vredni vsega priznanja po- žrtvovalni starši v vsem hajdin- skem šolskem okolišu od Zlato- ličja do Draženc. Dokazali so. da Teden otroka pri njih ni prazna beseda. Omeniti moramo še, da so nekateri vaščani, ki niso pride- lovalci krompirja, na lastno po- budo podprli nabiralno akcijo tu- di z denarnimi zneski. Pohvaliti moramo prav vse starše hajdjnske šolske mladine za razumevanje, s katerim so omogočili ustvariti prav lepo ozimnico za šolsko kuhinjo. Posebno priznanje tovarišem Francu Murku. Bogomirju Jako- miniju. Antonu Kamplu, Ernestu Svenšku, Antonu Kajzersbergerju. Ludviku Sitarju, Antonu Vogrjncu in Francu Kiasincu iz Zlatoličja. Ti so dali šoli brezplačno na raz- polago svoje vprege in tudi sami pomagali pri uspeli akciji. R. J. RAZGLAS O favni dražbi (jddelek za finance Občinskega ljudskega odbora Ptuj, po 2 točki 86. člena Zakona o pristojn osti občinskih in okrajnih ljud- skih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ. štev. 52/75; razpisuje narok za sestavijanfe ponudb za prodajo stanovanjske hiše v Mestnem vrhu štev. 20. stanovanj- ske hiše v Zabovcih štev. 28 in pa rcele štev. 813/9 k. o. Dornava< last splošnega ljudskega premoženja, ki bo v sredo, dne 11. okto« bra 1961, z začetkom ob 9. uri na Občini Ptuj. soba štev. 17/1. Interesenti, kj se bodo udele žili dražbe, morajo pred začet- kom dražbe položiti kavcijo v zne sku 10 "'o izklicne cene zgradbe in stavbene parcle, neposredno d ražbeni komisiji v gotovini ali potom hranilne knjižice. Plačilni pogoji ostanejo jsti. kakor je navedeno v razpisu. Domjk zgradb« izvrši komisija v roku 3 dneh po sprejemu po- nudbe, najboljšemu ponudniku na podlagi stavljene ponudbe. Interesenti, ki so vložili že pismene ponudbe pred gornjim narokom se opozarjajo, da se bod o pismene ponudbe upoštevale. \ kolikor jih bodo interesenti stav iU še ustmeno na naroku. Načelnik Številka: 04 2-53.19 9-61 oddelka za finance Ptuj. dne 3. 10. 1961 Anton PURG UJP NOV SPOMF.SirC IZ GRANITNE SKALE (Foto: J. Vrabl)' IZ PTUJA v poročilu o gibanju gospodar- stva v ptujski občini v 1. poletju 1961 jp zavod za planirpiije in evidenco pri Občinskrm ljudskem cdboru Ptuj opozoril oba zbora tega odbora na probleime v zvpzi z delovanjrim novega gospodar- skega sistema, ki jih bodo m""nle upoštevati v občini gospodarske organizacijo pri i/ivajanju svojih planov v zadnjem četrtetju le- tošnjega leta. K'jub vsem za-Jetrim težavam se je pokazalo, da brdo v zad- njem tromeseč.ju letošnjega leta prišle prednosti novega sistema predvsem q'ed9 dt'itve celotnega dohoic!;ka pri gospodarskih organi- zacijah še boili do izraza zlasti s povečanjem družbenega bruto- proiizvcda in dohodka ter z zmanj- šainijem materianvh .strrškov, ki so ponekod hitreje porpsli kot po družbeni bruto proizvod. Odbomiikom je na seji raztol- mačena vsebina in tab^^larni pre- lied poročila, sestavl.jenega za 6 n 8 mesečno dobo letošnjega po- -'ovan '"3'. Za novega upravnika Zdravstve- i-^ postTJ-^ Maišp?rk j? n;:mpsto " '-.edani?ria DT-avnika, zr'r»vnika Pma Maksa, fi-nenovai Ohčin- 'h\ ljudski rd'>or- Ptuj k^ndidita za to m"<:to, m'a'lpoa /d-avnika dr. Iva Gabrščka, ker iz5>olinj'uJ€ imenovani /a to mesto vse pogoje in ker ni dvoma, da bodo našii v nj m ljudje dobrega naslednika prej zelo priljubljenega dr. Pena in da bo delovnim ijudrm svojega ('Iimočja v enako vsestransko in učinkovito pcmoč. Direktor zavoda za prosvetno —i pedagoško službo občine Ptuj in Ormož je postal z imenovanjem učitelj iz Ptuja, dosedanji okrajni prosvetni sve^tovalec pri Zavodu za prosvetno — pedagoško službo v Mariboru tov. Kari Šrpec, f-.Akcija Reinhart , po nacističnem zlo- čincu in Hitlerjevem .sodelavcu. Kako so mogli v enem dobrem letu pokončati toliko ljudi? Za ta grozoten pokol je bilo vse dobro pripravljeno in premišljeno. Lju- di so vozili z vlaki na kraj smrti. To so bili transporti, ki so vozili na tisoče obsojencev, štiri tisoč, pet tisoč, šest tisoč in še več, Pr'=- plašene otroke, matere, starce, može. mladenke in mladeniče, ki so še pred nekaj leti živeli do- stojno človeško življenje delov- nih ljudi, koristnih članov člove- ške družbe, so z njihovimi malč- ki naložili in nato zopet iztovo- rili z vlaka smrti. V taborišču so se morali sleči do gol^-ga in od- dati vse, kar so imeli s sebo.i. Celo lase so jim porezali. Nato so jih z biči naganjali v plinske ce- lice. V eno celico so natrpali nad 700 ljudi. Motorji so zabrneli m se čez 35 minut ustavili. Končali so trpljenje. V plinski celici so vsi umrli. Tako so ubijali v Bel- secu in podobno povsod, kjer so imeli plinske celice. V baltiških deželah so Zide streljali. Tu je bilo taborišče Bergen-Belsen. taborišče za iz- brance, večinoma angleške 'n ameriške državljane, ali pa tiste, ki so bili z njimi povezani. Zelo 'hudo je postalo v tem taborišču v zadnjem letu vojne, ko so ga Nemci napolnili z jetniki iz po- krajin, ki so jih morali zapustiti. Tedaj je število jetnikov nara- slo na .'in,000 v primerjavi s prej- .šnjimi leti. ko je bilo v njem 1.S,OOn zapornikov, R. V. (Dalje prihodnjič! 1941 loai llHlIiil Te dni v občini \ Danes popoldne ob 16. urj bo' na Občinskem sindikalnem svetit Ptuj, seja organizacijsko-kadrov-| ske komisije ObSS v zvezi z iz- delavo analize o stanju visoko- kvalificiranih kadrov v podjetjih: in potrebah nadaljnjega njihovega- izobraževanja. * V nedeljo. 8. oktobra 1961 ob 8 uri zjutraj se bodo člani sin- dikalne podružnice Strojnih de- lavnic Ptuj. sestali na delovno konferenco. Udeležil se je bo tudi član predsedstva Občinskega sin- dikalnega sveta, Jože Sotlar. .j V nedeljo 8. oklobra 1961 bo ob 6, uri zjutraj delovna konfe- renca sindikalne podružnice Tek- stilne tovarne in barvarne Ptuj, ki se je bo udeleži! tudi član predsedst-va Občinskega sindikaU nega sveta, j V teku so politične priprave na letne občne zbore sindikalnih po- družnic prosvetnih delavciv. ki bodo na območju ptujske obrjne v času od 15. do 30. oktobra tega leta, S tem v zvQzi se bo sestala na posvet komisija sindikata prosvetnih delavcev v ponedeljek, 9, oktobra 1961 ob 14, uri na Občinskem sindikalnem svetu Ptuj. Na seji bodo podrobno proučili dosedanje priprave in naloge pro- svetnih dplavcev ob letošnjih občnih zborih. V soboto. ,30. septembra je bila, delovna konferenca sindikalne po-i družnice Pekarne — mlini »Vinko' Reš« Ptuj, Tega dne je bila tudi; delovna konferenca sindjkaln« podružnice Živinorejskega veteri- narskega zavoda v Ptuju. j V ponedeljek, 2. oktobra 1961 Jp sindikalna podružnica Obrtnih delavnic '^Dravinja« v Lovrencu na Dravskem polju izvedla svojo delovno konferenco. ' Na četrti plenarni seji plenuma Občinskega sjndjkalnega sveta Ptuj, je bil sprejet program Sin- dikalne politične šole za novo šolsko leto 1961 62. Na podlagi tega programa bo Upravni odbor Sindikalne politične šole izdelal podrobnejši načrt in izvršil še vse ostale tehnične priprave v zvezi s pričetkom šole. kj bo 5. novembra. V teku so tudi pripra- ve na pričetek šole v Kidričevem in v Majšperku. Program bo ob- javljen v naslednji številki »Ptujskega tednjka«. ,. '" F. 1. Ponesreči pobeg- nil in se skril v ponedeljek, 2. oktobra 1961 zvečer ob 20,30 je povozil moto- rist Janez Tomšič iz Varaždina v Budini vinjenega kolesarja Franca Znidariča iz Borove, ki je šel ob kolesu po sredi ceste. Vsted trčenja je padel motorist s svojo spremljevalko po cesti, po njej pa je močno vrglo zlasti kolesarja, kj je bil teže poškodo. van. I Motorist in spremljevalka sta j po nesreči pobegnila z motorjem I in sta se kakih 150 m dalje ob I cesti skrila za koruzno rastavo. 1 Dogodek je iz daljave opazovala ' neka ženska in opozorila letečo LM na motorista, ki je nedaleč od nesreče zavil s ceste. Tam so j ga tudi našli organi LM. skrite- I ga, da bi se izognil odgovorno- sti za nesrečo in bi pozneje pobegnil dolje po cesti proti Va- raždinu. Vsi trije ponesrečenci so bili prepeljani v ptujsko bolnišnico, kjer je tudi bjlo ugotovljeno, da je bil kolesar Žnidarič močno vinjen. Kako je prjslo do nesreče na cesti, bo do kraja dognano v pre- iskavi, ko bo motorist tudi po- jasnil, zakaj je pobegnil in se hotel izogniti odgovornosti. V. J. Delovna konferenca sindikata opekarne Za bjek Delovna konferenca smdikaine podružnice Opekarne Žabjek. ki je bila ob letošnjem zaključku njihove glavne delovne sezone, je temeljito analizirala rezultate - gospodarjenja v prvem polletju 1961 v primerjavi z istim ob- dobjem v letu 1960. Iz planskih pokazateljev jn realizirane ozi- roma dosežene proizvodnje je razvidno, da znaša presežek pol- proizvodov v prvem polletju 15.23" 0. gotovih proizvodov pa' znaša presežek 23.84« n. V zvezi s porastom proizvodnje se je zvišal tudi dohodek. V primerja- ' vi s prvim polletjem leta 1960 je bil višji za 96,2 "o; doseženi do- hodek za 116.7 '/o in čisti doho- dek za 115 ",0. Osebni dohodki pa so se povprečno povečali za 10 do 20 "'o, v skladu s povečano produktivnostjo in delovno sto- rilnostjo. Da So dosegli tako lepe uspehe, gre zasluga visoki zavesti vseh delavcev in iskrenih tova- riških medsebojnih odnosov, ki vladajo v tem kolektivu. Višja produktivnost je rezultat kom- pleksnega nagrajevanja, ki ,so ga uvedli že oktobra preteklega leta. Osebni dohodki se obračunavajo po mesečnem prekoračenju nor- mativa. Delovni kolektiv si je vsestransko prizadeval tudi zmanjšati stroške. Podjetje je že izdelalo pravil- nik o delitvi čjstega dohodka in pravilnik o delitvj osebnih do- hodkov. Formirani sta bili dve ekonomski enoti in izvoljena obratna delavska sveta. Pri- stojnosti ekonomskih enot so že določene in prenesene na ne- posredne proizvajalce. Izvoljena odbora sindikata v ekonomskih enotah. Ekonomski enoti sta pri- čeli s poslovanjem s 1. oktobrom, prav tako pa sta pričela veljati oba pravilnika. Skratka, v delov- nem kolektivu Opekarne Žabjek so tudi letos dosegli lepe uspehe in delovni kolektiv na čelu s svo- jo sindikalno jX)družnico zasluži vse priznanje. Taki uspehi se lahko dosežejo v slehernem pod- jetju, če prevladuje v njem viso- ka socialistična zavest vseh de- lavcev, nenehna politična aktiv- nost sindikalne podružnice in tam. kjer vsi delavci aktivno so- delujejo v upravljanju in odlo- čanju o vseh vprašanjih. Ob zaključku delovne konfe- rence, ki je bila ena najuspešnej- ših v občim doslej, je delovni kolektiv izrekel vse priznanje de- lavcem, ki so neprenehoma deset let z,aposleni v delovnem kolekti- vu. 7a desetletno delo v delov- nem kolektivu so prejeli, kot priznanje celotnega delovnega kolektiva darilo kolektiva nasled- nji dplavci: Terbuc Mihael. Po- točnik Pavel in Visenjak Peter od rednih delavcev, od sezonskih delavk pa so prejele spominsko darilo delavke: Kostanjeve^ Ma- rija, Sluga Terezija in Toplak Marija. Nagrajenim delavcem in delavkam sta čestitala in se za- hvalila predsednik sindikalne po- družnice Janez Petrovič in di- rektor podjetja, Marjan Berlič. Ob zaključku delovne sezone sta se oba zahvalila delavcem za požrtvovalno delo in dosežene uspehe v tem letu in zaželela, da bi delovni kolektiv tudi v bodoče dosegal tako lepe delovne uspehe. Po delovni konferenci so se člani sindikalne podružnice zadržali še dalj časa v prijetnem to- variškem srečanju in se pogovo- rili o svojih težavah, problemih in bodočih nalogah, ki jih čakajo v bodoče. F. B. M imm mm Učenci osnovne šole iz Dorna- ve so utrujeni sedlj pod košato drevo med vinogradi Tu so sa z učiteljem razgovarjali o vino- gradništvu. Strnjeni vinogradi vinogradniškega posestva Jeru- zalem dajejo vsako leto ogrom- ne količine grozdja jn kasneje mošta, iz katerega izšolajo kle- tarji dobra vina. Jeruzalemska vina So si zaradi svoje kvalitete že priborila svetovni sloves. Vin- ska trta je plemenita rastljna. ki ni samo v okras Slovenskim go- ricam, temveč hrani in oblači vinogradnika. Vinogradnik se muci z vinsko trto in se vedno veseli, kadar trta dobro obrodi. Letošnja leti- na kaže bogat pridelek, zato vla- da med vinogradniki veselo raz- položenje. Vinska trta je z ljudmi v Slovenskih goricah že toljko, zvezana, da brez nje ne bi mogli^ živeti. Sicer dajejo vinogradi^ največji gospodarski učinek, kij je v kmetijstvu sploh mogoč, 1 ha vinograda daje toliko dohodka kot več ha' gozda ali celo njiv, V vinogradih okoli Jeruzalema rastejo najboljše sorte vinske trte sauvignon, renski rizling, beli burgundec, šipon. rdeči in dišeči traminec. Te sorte dajejo vjna, ki se odlikujejo po izraziti cvetici, ugodni aromi. prijetni kislini in prikupni zlatorumeni barvi. Lepi in sončni dnevi ko- ristijo mnogo h kopičenj) slad- korja v jagodah. V lepih sončnih dneh tik pred trgatvijo so po- množi količina^ sladkorja za 1 odstotek dnevno Trgatev je v teku. Kvalitetnega vina bo letos mnogo z velikim odstotkom alkohola. Vendar vrednost vina ni v alkoholu, ampak v ubranosti, pleineniti cvetici in najčistejši prirodnosti. Premalo je samo poslušati o vinski trti. grozdnih jagodah, jn vinu, treba je tudj kaj pokusiti- Z velikim veseljem je v.sak po- zobal dva grozda bele žlahtnine, Z Jeruzalema je prekrasen raz- gled po Ormosko-ljutomerskih goricah. Obiščite Jeruzalem, ta biser Slovenskih goric . . . P. S. Tudi v Ptuju obrat družbene prehrane Spoznanje, do je za boljše žio-^ Ijenje delovnih ljudi v komuni potreben tudi razvoj mreže obra- tov in ustanov, ki bodo zaposle- nim ljudem odvzela dober delež skrbi za hrano, za otroke ter de- la okrog hrane, pranja in čiščenja nas vzpodbuja, da se združujemo v stanovanjske skupno.sti in vse bolj cenimo vlogo komtine, saj preko nje rešujemo pereče potre- be vsakdanjega življenja. t Družbena prehrana .sodi mpiResnica je. Naši deci gre bolje, kot je šlo nam, v šolo hodijo in se učijo ... Letos smo dobili elektriko pa tudi točo kot že dolgo ne. Za vi- no se lahko letos obrišemo. Nekaj sem slišal, da pri zadrugi trta po žicah pleza, na mesto po ko- lih. Pravijo, da jj višina hasne. Drugo leto bom zabil na svojem prve kole in kupil žico H "r ■. i. deli . »Z nobeno žico ne bom šarila ^ po svojem vinogradu,« se je od- rezala petinšestdesetletna gospo- dinja iz strmca, pri kateri sem dobil krmo za želodec in krmo za spanje. »Dokler bom živa. bo trta poganjala na stari način. Že sto in sto let je rasla tako in je bilo dobro. Tudi zame bo, dokler bo.« Če bi znal kovati pesmi, bi na- pisal kakšno o Halozah. Skoval bi pesmico o starem vagabundu, s katerim sva se srečala nekje pod Donačko, Nič koliko daljave sva -skupaj premerila in marsikatero L.etosnje .grozdje je izredno slad ko {t 010: j. vraol) modrost sem slišal iz njegovih ust. »Kar pomnim, se potikam po Halozah in nekatero oblast sem dal skozi. Kar je res, je res. Haložani danes živijo bolje kot včasih. Hodim od hi^-e do hiše, pomagam pri delu in vjdim. Ka- dar se ženijo, zapojem kakšno poskočno in če je mrlič, poma- gam skopati jamo. Pa spet na- prej. Iščem — sam ne vem kaj. Šment me žene okoli. Haloze so čuden svet in mi Haložani smo čudni svatje. Preveč mehkj smo, pa nas ujma upogne . . .« Gle- dal sem starca jn nehote sem si priklica! v spomin podobo mito- loškega popotnika. Gledal sem njegove raskave dlani. Bile so kakor druge majhne Haloze, po- sejane z grički in globoko razo.j ranimi potmi. Nemara bi sli.šalj klepet klopotca, če bi prislonili uho na to dlan, sem si mislil.'] Tak je bil ta haloški Odisej. Na-i pisal bi ... pa kaj. ko sem sa- mo bosonogi fant, ki komajda zna držati čopič v rokah. Zdaj bodo Haloze kmalu za menoj. Ostale bodo z^ menoj z vsemi svetlimi in trpkimi rečmi. Toča, toča. Davki, davki. Slaba letina, težko je. To so Haloze v treh stavkih. Na kraju pogovora pa vselej besedica »srečno« in^ nasmeh, ki da slutiti, da življenje vendarle ni tako težko. Gledal sem Halozam v obraz in preho- dil mnogo njenjh .samotnih poti. Od t(xi vidim skozi majave trav- ne bilke zeleno valovanje goric, raztresene domačije Gorce in Dežnega pa Rodni vrh, od koder ti seže pogled čez Dravsko polje tja do Maiibora in Slovenskih goric in še naprej čez Ptuj v pa- nonsko Prekmurje , . . Ne bo dolgo in Haloze bo pre- sekala na dvoje moderna cesta. Elektrika si bo priborila vstop v zadnjo domačijo. Trta bo pleza- la po kovinskih mrežah. Haloze bodo oživele in se pomladile. Sta- ra romantika bo napravila pro- stor novi. Stari, leseni šivalni stroj iz 1873., ki zdi in čaka_ etnografa v očrneli čumnati v' Strmcu, bo razstavljen v muzej- ski vitrini. Nekdanja Orniggova zidanica bo morda spremenjena v prijazno točilnico. Takrat te ne bo več tu, stari potepuh. Tvoj^ svet je bil lep, čeprav teman in v vsakem poslavljanju je košček grenkega. Mi mladi pa imamo j radi svetlobo in prav je tako. Ne | zameri. Jutri zapustimo te griče in ponesemo s seboj nekaj ne- uspelih risb in mnogo lepega v spominu. Srečno, haloški Odisej! letovišče grad buri bn pozirni 2 npct zaprto pismo orednistvu Nepoboljšljiv raz- grajač Matjašič .Mojz je imel pred leti v Ptuju zasebno krojaško obrt. Ker se je bolj kot za svojo obrt zanimal za dobro vaško kapljico, je moral obrt zaradi ne- rednega plačevanja družbenih obveznosti in nesolidnega cdnosa do strank cvdpovedati. Nekaj časa je zatem šušmaril, pozneje pa se je zaposlil v Kroja.^ki delavnici v Ptuju, Redno delovno razmerje mu pa ni bilo preveč pri srcu, ker. je menil, da tako premalo zasluži. Ker je med rednim de- lovnim časom le prevečkrat sko- čil v gostilno in zaradi pijanče- vanja napravil le preveč plavih, ga je kmalu vsako podjetje kot nesolidnega delavca odpustilo. Sicer pa se je de'u zelo rad izo- gibal in se klati! po gostilnah. Razumljivo je, da se je zaradi tega kma'u znašel v težkem gmotnem položaju, saj je nava- j dno že prej* ko je imel še redne vire dohodkov, pretežni del pre- jemkov zapil, družino pa puščal v pomanjkanju. Na splošno je v Ptuju poznan kot nergač in kri-, t kant naše družbene ureditve.- Že vr.^to let je dajal duška svoji mržnji. ko je bil v pijan?m sta- nju, V .svoji alkoMzirano bolestni fantaziji je seveda za stanje, v kfiterem se je znaiiel zaradi alko- hr^ia, met^l krivdo na na.so druž- beno ureditev. B'l je stalni gost | nekaterih oostin^kih lokalov, kjer je običajno redk'm žrtvam, ki .^o QH h^-telp in m^-Tle n">';'u. prizor iz opere janoSik. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. . PONEDELJEK, 9. OKTOBRA .1.00- 8.00 Dobro iutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob .5.05 -5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.10—5.30 Nekai domačih. «00 —6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestjla. fi.30—6.40 Reklame. 7.00-7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in ra- dijski koledar. 8 00 Poročila. 11.30 De- set šnanskih pesmi Foderica Oarcie I or- ce (Ponovitev oddaie z dne 2. maia 19R1). 12.00 Narodne oh spremliavi har- monike 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Ne?ka Snoj: Pravilna oskrba čebel pred zazimitvijo. 12.25 Melodiie za opoldne. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in obiava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Veseli hribovci in Fantie na vasi. 13.55 Blaž Arnič: Finale iz simfonije »Voina in mir;' fizvaiaio: Hil- da Hnizl-sopran, Vera Klemenšek-alt. Da- nilo Merlak-has. pomnožen zhor in nrke ster FTVI., dirigira Rarlo Simonitii. 14 35 Kaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. IP.OO Obvestila, reklame in zabavna glas- ba. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Pone- deljkova panorama zaba^.nih melodij. 21.10—22.50 Z letošnjega festivala v Salzburgu. 22.00 -22.1.5 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. 2.50 Literarni nokturno. 23.00 Poročila. 23.05 Plesna glasba. 24.00 Zadnia poročila in zakliu- ček oddaje. TOREK. 10. OKTOBRA 5.0O--8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes oh 0.0.5 -.5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar 5.25—5.4.5 Nekaj domačih. 6.00— fi.15 Vapoved časa. poročila, pregled ti- ska, vremenska napoved in obvestila. 6.30- 6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radiiski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Zabavni orkester Raphaele. 11.15 Branie za vroče dni — W. Holland: Sin Oskar- ia Wilda — 1. 11.35 Novo in st^rn s programov pianistke lise Alpenheim. Sandor Veress: Sonatina za klavir (Prva izvedba). W. A, Mozart: Variacije. A. F. .Vlarescotti: Fantaspue. 12.no Glasbena flddaia za otroke — »Miladi nevci — mladim poslušalcem«. 12.15 Kmetii«ki nasveti — Ing. Milena l.ekšan: Gnoie- nie v intenzivnih sadovniskih pred zi- mo. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.1.5 Obvestila in zabavna (•lasba. 13.30 Onerne melodije. 14 0.5 Ra- dijska šola za višio »toonio — Ivan Tav- ('ar. IP.OO Obvestila, reklame in zabav- na glasba. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Koncert komornega zbora univerze iz Valnaraisa. dirigent Marcn Du«l. 20.30 Radijska icra Manro Pezzati: Obto- ženi Ricardo. 21.07 Stanko Premrl: Pa- storala v F-diiru, 21,12 Zvočni kaleidn- skon. 22.00 Vanoved časa. Boročila. vre- menska nanoved in pregled sporeda za naslednii dan. 22.15 Večer Skerianče- ve plasb*. 23.00 Poročila. 23.05 Plesna flasha 2H.00 Zadnia poročila in zaklju- ček oddaje. SRFD^. 11. OKTOBR\ 5 00—8.00 Oobrn jutro' (nis^n glas- beni spored) — vmes oh 5 05—.5.10 Po- ročila, vremenska nanoved in dnevni ko- ledar. 5 10—- 30 Nekai domačih, fi.on —6.15 Nanovd časa, noročjla. nregied tiska, vremenska napo"ed in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.1.5 Napo- "ed časa. noročita. vremenska napoved in radiiski kojedai-. 8.00 Poroči'«. 11 30 ne^r* minut iT na5f heležnir.t. M.ao ''«- vp| tivir M»«iiimitr?ka ransoHiia ir Ko- lo. 12.00 Skladbice Boruta Lesjaka. 12.15 —6.15 N.innvcd časa. poročila, pregled tiska, vremenr^ka napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00 — 7.15 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Stirie samospevi Cirila Preglja. 11.10 • Icsenska pesem-. 11.30 KarnI Pahor: Divertimento za pihalni trio. 11.40 Ope« relna glasba. 12.00 Boris Frank pred« stavlia voi novi ansambel. 12.15 Kmetij« ski nasveti Vilko Rudi: liporabi žvepla v klctiirstvu. 12.25 .Melodije 7» opoldne. 13.00 >'apoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva m obiava dnevnega r-poreda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pihalni orke- ster LM p. v. Rudolfa Stariča. 1900 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19..30 Radijski dnevnik. 20.00 Zabavni orkester Alfred Scholz. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Iz del Antonina Dvo^aka. 21.1,5 Oddata o mor- ju in pomorščakih, 2.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pre-iird sporeda za naslednii dan. 72.15 riod»la v noči. 22.35 .Moderna plesna glasba. 22.50 Literarni nokturno. 23.00 Poročila. 23.05 Stara in moderna Ancliia — t zvočnem zrralu 23 54 Oiamh.Tttista Mar- tini: \felodiJ.T za violino in klavir. 24.00 Zadnia poročila in zaključek oddaje. SOBOTA. 14. OKTOBRA 5.00 -8.nn Dobro jutro' (pisan glas- beni spored) vmes ob 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dn''"nl koledar 5.2,5—5-t5 Nekai domačih. 6 00 —6.15 Napo"ed č^isa, poročila. nre7'»d tiska, vremenska napoved jr obvestila, 6.30—6.40 Reklame. 7 00—7 1.5 Vano- ved časa. poročila. vremen^Vn napov»(i in radiiski koledar S.on pnrnfiU. i2nf| ''oie LiublJan^ki komorni zbor n. v, Jo- žeta Hanca 12.15 Km«tiiski nasveti —• Ipg. Oto Muck- nosnodarnosi rah» mnf. ne krme nri reii s-ovedi 12 ?5 .fns^mSfii Srečka nrai^jb iTa narodne '"'.45 Ham- mond orTle 13 no vapoved čj«^. p"'''*- rila. vremen':ka nanoved. prireditve dn». "a in obiava dn^vpeca snnr»da. 1' ^ Obvestila in 7ahaTna ?'asb>. 1,"?10 Brahms in Caikov<:Vi. M oo Vedri na- nevi. iP.oo Obv^sHia. re^iime in »a- b.^vn.-) "lasb^. 1Q 30 Radiiski dnevnik. ^0 no Domača "tashop;! tivfriura za '«; riHdjiia 'a f^^i- ;»«». lionro T3 00 P>«r«či1». 17 "'ashii •>* 00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaje. Kmetijski nasveti — Ing. Gvido Fajdiga: Lucerno pokosimo tik pred nastopom zi- me. 12.25 .Melodiie za opoldne. 13.00 ^apoved časa, puročii.i, vreinonska na- poved, prireditve dneva in objava dnev- nega sporeda. 13.15 Ubveitila in zabav- na glasba. 13.30 Trio iz Doline pri Tr- stu, pojeta Dario in Darko. 13..50 Kla- viiski poet. Peter Dumičič ijra lastne skladbe. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Šopek svežih rož (ponovi- tev). 19.00 Obvestila, reklame in zabav- na glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 .Majhna prodajalna s popevkami in za- bavnimi melodijami. 21.00 Iz manj zna- nih Verdijevih oper. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna glasba. 22..50 Literarni nokturno. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni koncert. 24.00 Zad- nja poročila in zakliuček oddaje. ČETRTEK, 12. OKTOBRA 5.00—8.00 Dobrn jutro! (pisan glas- beni spoied) - vmes oh 5.05—5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.25—5.45 Nekai domačih. 6.00 --6.15 Napoved časa, poročila, pregled ti- ska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved čiisa, poročila, vremenska napoved in ra- diiski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Poje vokalni kvintet Lisinski iz Zagreba. 11.15 Branje za vroče dni — W. Holland: Sin Oskarja Wilda — II. 11.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba. 12.00 Pesmi iz Slavoniie. 12.15 Kmetiiski nasveti — Ing. Jože Ferčej: Selekciia bikov na pi- tovnost. 12.25 Klavir v ritmu. 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Nekaj popularnih orkestralnih melodii. IS, 15 Poletni kultur- ni zapiski. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Glasbena medigra. 20..50 Literarni večer — R. Burns — J. Menart. Veseli berači. 21.30 Iz sodobne hrvatske glasbe 22.00 N"apoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna Klasba. 22.50 Tadeuiz Zyjbryd Kassern: Sonatina za klavir. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni akordi. 24.00 Zadnja poročila in zakijbček oddaie. PETEK 13. OKTOBRA 5.00—«.00 Dobro jutro i (pisan glas- beni spored) — vmes oh 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar 5.10—5.30 Nekai domačih. 6.00 PTUJ. DNE 6 OKTOBRA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 kongres mest - žrtev v italiji v mestecu Gruglissu turinske pckrajine so se zbrali zastopniki mest, ki so bila žrtev naci-faši- stičnega teror.ja med drugo sve- tovno vojno, V tem kraju je hi- tlerjevska soldateska zadnje dni vojne ustrelila 66 prebivalcev, druge pa nepopisno mučiila — zato .so ga določili za sedež usta- novnega kongresa mest — žrtev. Razen !talijansk;h mest. ki so bi- la žrtev najgnusnejšega nasilja naci-fašistov, so se udeležili kon- gresa tudi zastopniki drugih mest in držav, kjer je bilo hittlerjev- sko uničevanje najhujše. Na kongresu ,so bili predstav- niki sovjetskega Stalmgrada, francoskega Liega, jugoslovan- skega Kragujevca in še drugih mest — žrtev, Po!.iske in Vzhod- ne Nemčije. Na tem zasedanju pa so sprejeli v članstvo še 86 mest, med njimi: Beograd, Harkov, Odeso, Kijev, Toulon, Lorian, Rotterdam in Anvers. Glavno besedo na tem kon- gresu je imel generalni tajnik Mednarodne federacije odporni- škega gibanja, ki je poleg dru- gega še p>osebej poudaril, da je predvsem nujna nenehna budnost na vse grožnje, s katerimi po- novno pretijo nemški militaristi, ko vedno bolj vpijejo po oze- meljskih revizijah. Kongres je sprejel tud; dekla- racijo, s katero obsojajo nazira- nje, da je vojna edino sredstvo za urejanje ozemel,iskih in poli- tičnih vprašanj. Hkrati pa so v njej močno naglasih zahtevo po enakopravnosti vseh narodov in vseh ras. »Spominjamo se preteklosti, da bi ta bila svarilo za prihodnost. Zato naj se uničijo vsa orožja in povsod po svetu naj zavlada mir, svoboda in demokracija,« so zaključili svojo deklaracijo. Kongres pa so končali s skle- poma: skliče naj se novi kongres in v vseh mestih — žrtvah, naj se organizirajo razstave; prirede se naj tudi mednarodna razstava mest — žrtev. Puška veliha centimeter in pol šofer kruševskcga hotela »Ev- ropa« Sveta Marjanovič ima za- res malce nenavadno navado. Ko pusti svoj avtobus v garaži, mu je v veliko zadovol.jstvo, da izde- luje miniaturne predmete. S tem poslom, ki zahteva veliko potrp- Ijen.ja, se ukvarja že nad 10 let. Do zdaj je že izdelal mnogo stvari v miniaturi. Ima vse šo- fersko orodje v vehkosti 8 mm do centimeter in pol. Vse, kar napravi, je sestavljeno iz vseh delov, vendar po stokrat zmanj- šano. Ta šofer zelo pazljivo hra- ni vse. kar je naredil. Vse je zlo- ženo po garniturah, ki jih stalno dopolnjuje. Med izdelki je zelo lep mlinček za mletje kave. velik 1 cm. potem zračna črpalka za avtomobil in mnogo, mnogo dru- gih stvari. V zadnjem času jp začel Svota izdelovati miniaturne avtomobile in po lastni zamisli rakete raznih r-b]\k. Sedaj poskuša Sveta nare- diti šivalni stroj. Ta stroj je krmpl:ciran, vendar mu v zbirki manjka, ker hoče izpopolniti gar- nituro predmetov za gospodinj- stvo. Sveta pravi, da je bil pred leti zaradi živčnosti nemogoč do- ma, da pa se je sedaj s tem de- lom popolnoma pomiril. Med nje- govimi izdelki je tudi puška, ve- lika centimeter m pol. Otroci ulovili kita V eni izmed afriških držav se .]e ob morju kopala skupina 200 otroK, ko se je nenadoma razbur- kalo morje. Naenkrat se je po- javila pred otroci velika riba. Bil je kit, ki je zašel v te vode. Po prvem strahu so otroci obkrožili kita, ki je izgubil občutek za orientacijo. S klicanjem in vzkliki je otrokom uspelo privabiti kita biiže, nakar so navalili nanj s ka- menjem in palicami in ga prema- gali. K:t je bil dolg 20 metrov in težak dve toni. NAZADOVANJE SVKTOVNEGA PRIDELKA GROZDJA . Po podatkih, ki j,h je objavila Organizacija Združenih narodov za prehrano in Anietijstvo (FAO), je bil lanski svetovni pridelek grozdja kar za 1 milijon ton manj.si od predlanskega. V tej zvezi je bil tudi lanski pridelek vina v Evropi ustrezno manjši. Značilno pa je, da pridelovalci grozdja oziroma vina na južni polobli, kot n. pr. Južna Afrika, Argentina in Čile, stalno zvišu- jejo svoj delež v svetovni proiz- vodnji teh prtdelkov. Zaradi tega se je udeležba evropskih držav na svetovnem pridelku grozdja oziroma vina znižala od 8.5 % pred drugo svetovno vojno kar na 64 % lani. (P). NA KAJ NAS OPOZARJAJO ATOMSKE EKSPLOZIJE Znani ameriški znanstvenik z univerze Indiana v ZDA dr. Her- mann Miiller je novinarjem izjavil, da .se bodo močno razširile bo- lezni, kot levkomija, kostni rak In druge, če bodo brez omejitev nadaljevali s poskusi atomskegč, orožja. Omenjeni znanstvenik jo dobil leta 1946 Nobelovo nagrado za odkritje, da je z x-žarki mo- i goče izzvati mutacije, t. j. nenor- malne spremembe na organizmih živih bitij. Radioaktivno sevanje po poskusni eksploziji ene same 100-megatonske atomske bombe — je dejal dr. Miiller — lahko povzroči (samo pri naši genera- ciji) levkomijo in kastnega raka pri 100.000 ljudeh. Razen tega pa tudi veliko škodljivih mutacij, ki se bodo pojavile šele pri nasled- njem rodu Zemljinih prebivalcev, večjo umrljivost in nesposobnost za razmnoževanje. NOVA TOVARNA STOLOV V začetku oktobra bo pričela redno obratovati nova tovarna .stolov v Uroševcu, na Kosovem. Graditev prostorov je že končana,, montirajo še stroje, delavci pa sol bili na specializaciji v podobnih! tovarnah v državi. Prav tako sol že zagotovljene zadostne količine j surovin. i Aprila 1962 se|em „Alpe-Adrla" v Ljubljani z aprilom prihodnjega leta bo imelo ljubl,jansko Gospodar.s';ikanjeni in poka- njem se je pred očmi preplašenih kopalcev na plaži Port Megcana pri Touonu v Franciji zaletel v plitki pesek ogromen torpedo. Po- zneje so ugotovili, da gre za tele- dirigireni torpedo francoske mor- narice, ki so se mu pokvarile kr- milne mipravc. Pri nepredvidenem pristanku je bil torpedo precej poškodovan. Ce bi eksplodiral, bi prav gotovo ubi. veliko število kopalcev. pripravimo si ozimnico Za zimsko zalogo vzemimo po- zne .sorte jabolk; morajo biti cele in zdrave. Pazimo, da pri obiranju in prekladanju nc uničimo zuna- nje voščene prevleke, ki ščiti sa- dež pred gnitjem in sušenjem. Jabolka odberemo po sortah in debelosti ter jih naložimo v sadne zaboje ali na sadne police po tri plasti. Sadno klet pred uporabo f>obe- Umo in dobro prezračimo. Vse po- lice in zaboje zribamo z vročim ugom in prezračimo na soncu, -^o je sadna klet urejena, jo pre- veplamo. V sadni kleti je po- :"cbna primerna temperatura (+3 0 '5 stopinj C), primerna vlaga 1 motna svetloba. Vskladi.ščena jabolka moramo , edno pregledovati, nagnite sade- že takoj izločiti prostor pa dnev- no zračiti. VZIMLJENJE KROMPIRJA Krompir, katerega spravljamo /a zimo. mora biti čvrst in cel; v prerezu ne sme biti pegast ali črn. Pred spravljanjem ga odbe- remo po sortah in debelosti ter 'razprostrtega dobro posušimo. Krompir s hrapavo površino vse- buje veliko škroba, je močnat in I se rad razkuha. Tega uporabljamo v kuhinji za kaše in razno te.sto. Krompir z gladko površino ima nekoliko več beljakovin in celu- loze, je lojnat in se razkuha, V Auhinji ga pcrabimo za solato in prikuho. Klet za krompir najprej teme- ljito i=r (Uradn list FLRJ, 9t. 52-890'58) je Občin- ski ljudski odfeor Ptuj na se.ji ob- čiriskega zbora in na seji ^bori proizvaijia.cev, dn« 25. septrmHri 1961 spre.tefl ODLOK o roku, do katprp^a fahko prejš- nji lastnik nacionaiiriranega r^m- l.jišča zahteva, da se mu da to zemljišče v UDorabo ti gradnjo družinske stanovaniske hiše v občini Ptuj. 1. člen Rok, do katerecia lahko zahteva prejšn.ti lastnik nfloionai'iiziranega n6za'zidaneqa zem^^iišča, da m^j da občims^ki ;iudsld odbor to zemlji- šče v uporabo, da si se-zida na n.iem družinsko st^novanjs^ko hi- So, se do'oči na 6 mesecev po ebj:ai\'i teci^ odloka v »Uradnem vestn'.'ku okraia MaT-iiho.*-«; naijda- !!j,e pa do 30, ait»rila 1962, 2. člen Ta roik veOja za vsa nacionali- eirana zermljišča na območji ožjih oradibemh okolišev cbčine Ptuj. kaikor so bila določena z odlokom o doi^očitvi krajev, ki se štejejo za mesta in mestna nase^lija po za- konu o nacionaiiizacjji stavb in stavbni! h zeml.iišč (Uraidni list LRS, št. 1-1^59) in obsi©pi<5jo me- j sto Ptuj z rkoliškim naselj-^m Hajdino ter nasel.ii Kidričevo in Majšp;irik, 3. č^en Ta odlok velja od dneo^a objave v »Uradnem vestniiku okraja Ma*- rilbor«. Št,: Ol/1-33-21/1-61. Ptuj, dne 25, septembra 1961, Predisednica Občin&keaa l,Tudsikeqa odbora Lojzka Stropmik Občinski ljudski odbor j Ptuj j Po 2. točki 50. člena zakona^ o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, it. 19-88 52), 47. členu zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 22-119/59), 4. členu zakona o odvetništvu (Uradni list FLRJ. št, 15-162/57) in 2. čle- nu pravilnika o službi pravne pomoči pri ljudskih odborih (Uradni list FLRJ. .št. 27-388 60) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. septembra 1961 sprejel ODLOK o ustann- itvi službe pravne po- moči pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj. 1. člen Da se pomaga državljanom, družbenim organizacijam, stano- vanjskim skupnostim in hišnim svetom v občini Ptuj. pri uve- ljavljanju njihovih pravic pred sodišči in drugimi državnimi or- gani, se ustanovi pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj služba pravne pomoči. 2. člen Služba pravne pomoči daje na- slednjo pravno pomoč: — dajanje ustnih pravnih na- svetov; — sestavljanje vseh vrst vlog v upravnem postopku pred upravnimi organi, zavodi m organizacijami, ki opravljajo javno službo; , — sestavljanje vseh vrst vlog v! pravdnem, nepravdnem, ^z- vršilnem in kazenskem po-- stopku pred sodišči; — sestavljanje vseh vrst vlog v upravnih sporih. Poleg navedenih opravil sluz-* ba pravne pomoči sestavlja tudi listine (pogodbe, oporoke, izjave in pod.). Na službo pravne pomoči se lahko obračajo državljani za sklenitev poravnave. 3. člen Pravna pomoč se daje pravilo- ma brezplačno. Pri sestavljanju vlog plača stranka pavšalni'znesek 300 din za stroške vzdrževania službe pravne pomoči. Listine, kakor jih predvideva uredba o nagradah in povračilu stroškov za delo odvetnikov v tar. št. 36, se sestavljajo proti plačilu, kakor je to predvideno za enake posle v tarifi za delo odvetnikov. 4, člen Vsakršna plačila za dajanje pravne pomoči so oproščeni; — otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja; — osebe, ki imajo po veljavnih predpisih pogoje za oprosti- tev stroškov postopka; — hišni sveti. stanovanjske skupnosti in družbene orga- nizacije. Pravna pomoč je prezplačna tudi za varstvo pravic iz social- nega varstva (vloge s področja socialnega zavarovanja ter de- lovni spori, tožbe za ugotovitev očetovstva in podobno). Te oprostitve veljajo le za dr- žavljane, ustanove in organiza- cije, ki stanujejo ozir. ki imajo sedež na območju občine Ptuj. Državljani, ustanove in orga- nizacije, ki so oproščeni plačila za dajanje pravne pomoči, mo- rajo dokazati naslov za oprosti- tev z ustreznim potrdilom ozir. listino. 5. člen Dejanske stroške, ki nastanejo z dajanjem pra\me pomoči, ka- kor takse, stroški za oglede in drugo, trpi stranka, ki zahteva pravno pomoč in teh stroškov v nobenem primeru ne more biti oproščena. 6. člen V službi pravne pomoči oprav- ljajo strokovno delo in dajejo pravno pomoč uslužbenci Občin- skega ljudskega odbora Ptuj. ki imajo dovršeno pra^'no fakulteto in vsaj tri leta prakse v pravnih zadevah ter odvetniki na pod- lagi pogodbe z občino Ptuj. Uslužbenci in odvetniki iz pr^'ega odstavka tega člena so za redno opravljanje zadev prav- ne pomoči odgovorni tajniku ob- činskega ljudskega odbora. Administrativno-tehnično delo za službo pravne pomoči oprav- lja oddelek za občo upravo -n notranje zadei-e, 7. člen Izdatki, ki so potrebni za služ- bo pravne pomoči, se zagotove v občinskem proračunu, dohodki službe pravne p>omoči pa se ste- kajo v proračun občine Ptuj. 8 člen Služba pravne pomoči daie pravno pomoč na sedežu Občin- skega ljudskega odbora Ptuj in krajevnih uradih, ki jih določi svet za občo upravo in notranje zadeve. 9. člen Svet za splošno upravo in no- tranje zadeve lahko izda po po- trebi navodila za tolmačenje do- ločb tega odloka in določi delov- ni čas za dajanje pravne pomoči. 10. člen Ta odlok velja od dneva obja- ve v .^Uradnem vestniku okraja Maribor'^ St : 03 1-01-13/]-61. Datumi 25. septembra 1961. Predsednica Občinskega ljudskega odbora Ptuj Lojzka Stropnik 1, r. m četrtem odstavku 123. člena zakona o stanovanjskih razmer- jih (Uradni list FLRJ. št. 16- 279'59 in 47-753 59) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji ob- činskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. septembra 1961 sprejel ODLOK o vzdrževanju in popravilih zgradb In o načinu kn-riščanja sredstev stanovanjskih hiš v ob- čini Ptuj, 1. člen Tekoče vzdrževanje stanovanj- skih hiš obsega manjša popra- vila in druga dela, s katerimi se vzdržujejo posamezni deli v upo- rabnem stanju, ki ščitijo hišo in njene sestavne dele pred spre- membami, nastalimi zaradi red- ne uporabe ozir. pred drugimi škodljivimi vplivi, 2. člen Za tekoče vzdrževanje stano- vanjskih hiš se štejejo naslednja dela: 1. krovna dela — zamenjava strešnikov in drugih kritin teras, dimnikov in zidanih ograj; 2. tesarska dela — zamenjava posameznih lesenih delov ostreš- ja, štaketnih sten. tesarskih vrat in lesenih stopnic ter opažev, na- pušča i. p.; 3. zidarska dela — popravilo dimnikov, zidov, popravilo ali obnovo notranjih in zunanjih ometov ter beljenje sten; 4. betonska dela — popravilo ali zamenjava betonskih plošč, betonskih tlakov in tlakov 'Z umetnega kamna, betonskih ja- škov, pleskolovov. kanalizacije, betonskih greznic. betonskih smetišč in cementne prevleke vseh betonskih konstrukcij; 5. mizarska dela — popravilo ali nadomestitev oken, vrat m rolet ter lesenih oblog (lambrij) in pisemskih nabiralnikov; 6. pečarska dela — preložitev lončenih peči, zamenjava ploč»d- vinastih peči in .štedilnikov, po- pravilo kurišč, zamenjava vod- nih kotlov, plošč in pekačev ter kotlov za pralnice; 7. kleparska dela — popravilo in zamenjava dimničnih obrob, strešnih žlebov in odtočnih cevi, ter streh iz pločevine; 8. slikarsko-pieskarska dela ~ slikanje sten in mizarskih izdel- kov in zaščite kovinskih delov proti koroziji; 9. ključavničarska dela — po- pravilo ali zamenjava ključav- nic, stopniščnih in balkonskih železnih ograj in mrež za či.šče- nje čevljev; 10. vodovodna in toplovodna dela — in.štalacije in popravilo ter zamenjava dotočnih in od- točnih cevi. sifonov, sanitarnih naprav, pip, mešalnih baterij, centralne kurjave, radiatorjev, kotlov in peči; 11. električne inštalacije in strelovodne naprave — potrebna popravila in zamenjava za in- taktno stanje po posebnih pred- pisih: 12. ostala dela — popravilo le- senih podov, parketov, ksilolit- nih in drugih tlakov ter ostala drobna obrtni.ška dela, 3. člen Kdaj se smejo posamezna dela izvesti, je odvisno od materiala, vrste konstrukcije, kvalitete iz- delave in načina uporabe. Zato se določijo naslednji mi- nimalni roki, v katerih se morejo oziroma morajo izvajati posa- mezne vrste tekočih vzdrževal- nih del na hiši: A Teknoe vzdrrevan,je zgradhpi 1. popravilo strehe, dimnikov, žlebov, razpokanih zidov, kana- lizacije, greznic, pločnikov, ograj na terasah in balkonih ter stop- ni.^čih takoj, ko nastane okvara; 2. zaščitno barvanje proti ko- roziji in drugim vplivom; — vseh kovinskih delov zgradbe (pločevinaste strehe, stebrov, odtočnih cevi. strešnih oken. balkonskih in stopniščnih ograj) — vsakih 5 do 8 let; — vseh lesenih delov zgradbe (vrat, zunanjih okenskih okvi- rov, rolet, balkonskih ograj, odprtih hodnikov, verand itd,) — vsakih 5 let; 3. beljenje in slikanje skupnih prostorov, in sicer: — kjer se razvijata vlaga ali plini (pralnice, kopalnice, stranišča, sušilnice itd) — vsakih 5 let; — v suhih prostorih (hodnikov, vež, stopnišč, zaprtih hodni- kov) — vsakih 5 let; — etažnih kotičkov — vsaka 3 leta; 4. popravilo vodovodne insta- lacije in drugih naprav, takoj . 4 S slušateljev v Mladinsko po litično šolo v Ptuju. V solo se lahko vpise mladina v starosti od 14—25 leta Kandidati se naj prijavij o za vpis do 10 oktobra 1961 na Občinskem komiteju LMS Ptuj. Trg MDB 1 (magistrat). Občinski komite LMS Ptuj