STUDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUBLJANA
um
lit« liha)«	i ^
$ mettc* t'	j! leta L M.-. Mls leto L 71—. v
L	Mevtte 80 M. — Oji
r liitUst^7 Ur*** (72mn): za talili« la imrtoic«^!^, pcvlua, vabite L	cglaa
/^»«■11 oglasi: 30 strt. za bcieik najmanj L i
V Trsta« v soboto, 18. dMnbra 1926.
Posamezna številka 30 stot
Labilk Ll

Uredništvo la aprmtttro Trat 0), ulica & FraaoMU d'Aadai 20, T« kfo* 11-97. Dopiai aa) m pošUhb izklMao orcdaHtra, ogladL nUk aadi« ia daaar pa apravaUtvu. Rokopisi m a« mlak Nafraaldraal I pisma se ne srte cmajo. — Last založba ia tlak Tiskarne „Edinost* FodurcdnUtvo ▼ Ooricl: ulica Gioaue Cantocd it 7. L a. — Telet št 827 I Glavni la odgovorni urednik: prof. Filip Pariti*
Mir In mol v dobri volji
«V okclici so bili pastirji, ki so po noči bdeli in čuvali svoje črede. In glej, angel Gospodov stoji v krasni svetlobi pred njimi, božje veličanstvo jih obsije bi zelo se prestrašijo. Angel pa jim re5e: «Ne bojte se, oznanjam vam veliko veselje, ki bo veselje vsemu ljudstvu. Danes se vam je v mestu Davidovem rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bodi v znamenje: Našli boste dete v plenice povito in v jaslice položeno«. In hipoma je bila pri angelu množica še drugih angelov, ki so hvalili Bega, pevajoč: »Slava Boga na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre voljeI»
Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volie' Mogočno se odmeva v tem svetem žičnem času ta nebeška obljuba 1.1 do leta, od pokolenja do poko-} -nju. Ponižni in neznatni pastirji so bili neposredne priče angelskega bla/-govestja, ki naj bo veliko veselje vsemu ljudstvu, vsem ljudstvom na zemlji. Ponižnim in neznatnim pastirjem Sirom vesoljnega sveta, vsem, ki trpijo in vdano prenašajo muke in težave pri-prostega in pohlevnega življenja, brez razkošja in uživanja, življenja prenapolnjenega z žrtvami in pomankanjem, gre tudi danes, ko nas ločijo že veki, od one svete in rešilne noči, v prvi vrsti angelsko oznanjenje: Mir ljudem na zemlji!
V	njih je sveti božični mir doma, ker so v resnici dobre volje. One volje, ki se ne plaši ne žrtev ne trpljenja, volje, ki veruje v življenje in njegovo zmago nad vsemi silami teme in smrti.
Bodimo dobre božične volje s temi pastirji življenja, v njih iščimo zgledov in pobud in — id^al^v k^ n^m iih *az-košje in pohlep, vladoželjnost in uživa-štvo ne morejo razodevali, ker ima' odrešilna božična dobra volja po an-gelksem sporočilu drugačno podobo, različno od one, ki si jo postavlja za merilo sodobna uživaška družba. Od časov, ko nam je bil v skromnih betlehemskih jaslicah povit Odrešenik, morda ni še bilo dobe, ki bi bila tako potrebna novega božičnega preporoda, kot je naša do mozga zmaterializirana povojna doba.
Smo še vedno v dobi, ki jo je rodila vojna, v dobi podrtij in ruševin. Tudi danes v devetem letu po koncu krvave morije ne vidimo še belih pročelj novih hiš moralne obnovitve posameznikov in družbe. Duševnost in duševne vrednote — to edino merilo, ki bi moralo določati vrednost in ceno vsem ostalim življenjskim pojavom — stočejo še vedno v kruti podrejenosti mehanistične-mu materializmu. Telesnost je popolnoma zasužnjila idealna življenjska stremljenja.
Idealizem — vera v višjo vrednost duševnosti nad materialnostjo — se je tudi v tej naši dobi zatekel med skromne in pohlevne sloje sedanje družbe, ki z vztrajno potrpežljivostjo in neomajno vero v boljšo bodočnost prenaša \p križe in težave naših še vedno nenormalnih let.
Idealizem ni ne svila ne žamet, temveč je žrtev, pomanjkanje. Idealizem so žulji kmetskih in delavskih rok, ki jih vihti in oživlja v vseh položajih neomajna vera v življenje, v pravico in dobroto, vera, ki ne omaga in ne izda nikdar in pod nobenim pogojem. Mogočna in neodoljiva je ta vera, ker je izraz in utelešenje prave pristne božične dobre volje, one iste dobre volje, ki so jo oznanjali nebeški poslanci skromnim evangeljskim pastirjem.
Iščimo danes na dan Odrešenikove-ga rojstva vsi mir in mo5 v tihem, ponižnem. pastirskem, toda resničnem idealizmu trudečih se množič našega naroda. Brnjenje božičnih zvonov naj zanese meščana in inteligenta med nezlomljive mase našega ljudstva, da se nasrkajo iz tega neusahljivega vira one življenjske dobre volje, brez katere bi bili le suhe veje na Živem narodnem telesu ali egoistični zajedavci!
V	tej strnit vi življenjske volje proslavimo tudi letošnji praznik Gospodovega rojstva. Naj bi bilo to praznovanje vsem slojem našega ljudstva vir; novega blagoslova in nove moči na težki življenjski poti.
Davek na samce
bo stopil v veljavo s 1- Januarja
RIM, 24. (Izv.) Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša kr. odlok z dne 19. dec. tek. leta, ki določa, da se bo s 1. januarja 1927. uvedel osebni progresivni davek na samce od 25. do 65. leta. Višina davka bo zavisela od višine delovnih dohodkov obdačenih.
Višina davka, oproščenje od davka in način obdačevanja ter pobiranja tega davka bodo določeni na predlog vladnega načelnika, notranjega in finančnega ministra, s posebnim kr. odlokom
Reorganizacija policijske službe
Zrakoplovna policija bo nšiU alnibo predvsem v obmejnih krajih
RIM, 24. (Izv.) Kakor je poročala
agencija Štefani, bodo večji stroški za reorganizacijo policijske službe kriti ker vlada noče s temi večjimi izdatki ogrožati ravnovesje v proračunu. Te posebne vire bodo tvorili dohodki in pristojbine, ki so v tesni zvezi s policijsko službo. Kakor na pr. izdajanje potnih listov, gostilniških koncesij itd.
Po domnevah nekaterih bo obstojala reorganizacija policijske službe v povišanju števila nadkomisarjev od 100 na 150, v pomnožitvi 34 kvestorjev prvega razreda in v imenovanju 16 novih kvestorjev v 16 novih polu-ajinah. Nadalje bo nekoliko izboljšana plača uradnikom in drugim policijskim Uslužbencem; tudi število agentov bo baje pomnoženo za 2500 mož. Nadalje bodo dana kvesturam in komisarija-tom na razpolago hitrejša prometna sredstva, in ravnotako se tudi proučuje uvedba zrakoplovne policije, ki pa naj bi vršila svojo službo predvsem v obmejnih krajih.
Kralj za liktorsko posojilo
RIM, 24. (Izv.) Kralj je prispeval k liktorskemu posojilu z zneskom 1 milijona lir. Tej vesti dodaja večina rimskih listov kratke komentarje, v katerih poveličuje vrline vladarja.
•Fašistovska doba«
RIM, 24. (Izv.) Minister za narodno prosveto on. Fedele je odredil, da morajo vsi njemu podrejeni uradi v vseh uradnih spisih (buletinih, almanahih, okrožnicah, programih, koledarjih, manifestih itd.) dodajati k datuma poleg navadnega leta (na pr. 1927.) tudi da-;tum fašistovske revolucije v tekočem letu; do 28. oktobra 1927. je treba torej pripisati na vseh listinah k navadnemu datumu še V. leto fašistovske revolucije.
Odredba je že stopila v veljavo. Tudi v buletinu naučnega ministrstva bo naznačen od novega leta dalje datum fašistovske dobe.
Uvedba naučnega ministra je bila sprejeta od on. Mussolinija s pohvalo in, kakor pripovedujejo, bo uvedena tudi v ostalih ministrstvih.
Dva univerzitetna profesorja odpuščana iz službe
RIM, 24. (Izv.) Na podlagi zakona o odpuščanju uradništva sta bila odpuščena iz službe nekdanji liberalni poslanec in vseučiliščni profesor Presutti ter bivši socijalistični poslanec in univerzitetni profesor Montemartini. Prvi je podučeval na vseučilišču v Neaplju, drugi pa na univerzi v P a vi j i.
Kardinali pri papežu
RIM, 24. (Izv.) Danes je sprejel papež v konsistorijalni dvorani kardinale, škofe in prelate, ki so mu izročili božična voščila. Navzoč je bil tudi varšavski kardinal Kakowski. Voščila in vdanost zbranih je tolmačil kardinal Vannutelli, kateremu se je papež zahvalil s kratkim govorom.
Relikvije sv. Alojzija
RIM, 24. (Izv.) V pondeljek zjutraj bodo prispeli v Rim v posebnem vozu relikvije sv. Alojzija. Relikvije bodo spremljali tekom železniškega prevoza mantovanski pomožni škof, vitezi malteškega reda in vitezi reda sv. Groba v uniformah. Popoldne bodo relikvije v avtomobilskem sprevodu slovesno prepeljane v cerkev sv. Ignacija.
Sneg v Milanu
MILAN, 24. Dobrih sedem dni je bilo nebo jasno in vse je kazalo, da bo vreme ostalo lepo tudi za praznike. Danes pa je zapadlo precej snega. Vlaki prihajajo s precejšnjimi zamudami
Nemško-poljsko konvencije
VARŠAVA, 24. Pogajanja, ki so se zadnje čase vršila med Varšavo in Berlinom, so privedla do sklenitve cele vrste konvencij in pogodb.
V Berlinu je bila včeraj podpisana pogodba, ki urejuje vprašanje izseljevanja poljedelcev iz ene države v drugo za leto 1927. Urejeno je bilo, potom posebne konvencije, tudi vprašanje določevanja narodnosti v dvomljivih slučajih, poleg tega pa sta obe državi sklenili še več drugih dogovorov in konvencij.
Po božičnih praznikih se bodo pogajanja za ureditev drugih zadev še nadaljevala. ^^^^^^
Eksplozija na kolodvoru ▼ Sofiji
SOFIJA, 24. V poslopju glavnega kolodvora je svetilni plin povzročil eksplozijo, ki je napravila prece> Škode. Več oseb je bilo ranjenih.
Požar
WINNIPEG (Kanada), 24. Velik požar je upepelil tukajšnje gledališče. Trije ognjegasci so izgubili življenje, več drugih pa je bilo ranjenih.
Hovo ntoslomslo vlado
Nikola UzumovU, Porttf ta
BEOGRAD, 24. <I*r.) so so viila posvetovanja v klubu radi-lfitHh ministrov glade sestavo nove
vlade.
Do večera ni Izgledalo, da bi prifclo do vlade, ki bi Jo sestavili radikali, ra-dićovci in SLS. Pod ve5er pa se je še kolportirala vest, da bo vlada sestavljena iz 4 radlćevcev, dveh 61anev Jugoslovanskega kluba, ostali £lani vlade da bodo radikali, od katerih pa na pridejo v poitev osebnosti kot doslej.
Ob 10. zvečer je l;ila avdljenca na dvora. Zapriseženi so bili: ministrski predsednik Nikola Uraitcvić; finančni minister dr. Bogdan Marković; zunanji minister dr. Perić. Železniško ministrstvo je bilo mititarizlrano.
~ %
Francija in Nemčija
Ogorčenje nemških nacijonalisfov radi razsodbe francoskega vojaškega sodišča v Landan - Obsojeni bodo poml-loščeni?
BERLIN, 24. Kakor smo že poročali, je bil proces proti francoskemu nadpo-ročniku Rouzieru, ki je meseca septembra v Germersheimu, torej v nemškem zasedenem ozemlju, v prepiru ustrelil nekega Nemca ter je več drugih ranil, zaključen te dni v Landau. Z razsodbo francoskega vojaškega; 4&°di£ča j° bil nadporočnik Rouzier oproščen, Nemci pa, ki so se udeležili prepira in ki so incidentu prisostvovali, so bili obsojeni na več mesecev zapora. Ta razsodba francoskih vojaških sodnikov je izzvala v Nemčiji, kakor je bilo tudi pričakovati, veliko ogorčenje. Razni listi so celo zatrjevali, da so radi tega incidenta kompromitirani vsi poskusi in vsa pogajanja, ki naj bi privedla do kon-nega poveljnka francoskih zasedbenih čijo, zbližanja, ki se je pričelo z znanim »skrivnostnim sestankom» med Brian-dom in Stresemannom v Thoiryju.
In res je posebno nemško nacionalistično časopisje * izrabilo landauski incident za napade proti Stresemanno-vi politiki za sporazum z dosedanjo nasprotnico Nemčije. Grozili so celo in ^Deutsche Zeitung» brez prikrivanja pisala, da se mora Nemčija spet oborožiti. «To je edino sredstvo, s katerim lahko izbrišemo landausko sramoto» — je zatrjeval danes omenjeni list.
Udruženje nemških častnikov, ki nikakor ne morejo pozabiti starih, zlatih časov, ko so se greli v solncu Vilhel-move vsemogočnosti, je objavilo proglas, v katerem poziva nemško vlado, naj se odpove locarnski politiki. V svojem proglasu zatrjujejo nemški častniki, da hoče Francija doseči brezpogojno kapitulacijo Nemčije. Zadeva je razburila tudi nemške socijaliste, ki so svojim francoskim tovarišem poslali posebno protestno brzojavko. Francoski socijalisti so odgovorili, da so že posredovali in da imajo mnogo upanja, da se bo stvar dobro iztekla.
Tudi inozemski listi, predvsem taki, ki ne bi nič kaj prijazno pozdravili nemsko-francoskega zbližanja, pišejo te dni, da se Francija in Nemčija ne bosta pobotali.
Kakor izgleda, so tudi Francozi uvideli, da je treba popraviti napako in, lahko bi tudi rekli, nepravično razsodbo, ki jo je zagrešilo francosko vojno sodišče. «Matin» namreč sporoča, da je nemški poslanik v Parizu obiskal francoskega vojnega ministra Painlevćja ter se z njim več časa razgovarjal. «Matin» zagotavlja tudi, da je Painleve sprejel generala Guillaumata, vrhovnega poveljnika francoski zasedbenih čet v Porenju, ki je vojnemu ministm izjavil, da bi ne oporekal pomilostitvi onih Nemcev, ki so bili obsojeni v Landau. Ministrski svet se bo sestal še danes in bo gotovo razpravljal tudi o tej zadevi. V nekaterih krogih smatrajo Že za gotovo, da bodo Nemci pomilošče-ni. S tem bi bil seveda ta incident povoljno zaključen, kajti francoska vlada bi podala dokaz, da resnično želi zbližan je z nemško republiko.
PARIZ, 24. (Izv.) Davi se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal o vedno bolj grozečem vprašanju brezposelnosti in o poslednjih političnih dogodkih, ki jih je povzročila razsodba v Landau.
Velika Železnllka nesreče v Ameriki
NEW YORK, 24. (Izv.) V bližini Rock-marna, v Združenih državah, sta trčila dva potniška vlaka in pri tem je izgubilo 15 potnikov Življenje, mnogo pa jih je bilo težko in nekaj lahko ranjenih.
NEW YORK, 24. Na tukajšnjem vojaškem letaiidču sta se trčili v zraku dve letalL Štirje častniki so pri tem izgubili življenje.
Japonski cesar umrl
Podlegel je pljučnici
TOKI JO, 24. (Izv.) Danes ob 1.35 zjutraj je preminul, po daljši agoniji, japonski mikado.
V poslednjih dneh se je zdravstveno stanje mikada nekoliko zboljšalo, včeraj zjutraj pa jo nastopila v njegovi bolezni nova kriza. Zato so se krog njegove bolniške postelje takoj zbrali člani cesarske obitelji, ministri in drugi državni predstavniki.
Mikado je podlegel pljučnici.
Itsvolucija v Siiaragui in Združene države
WASHINGTON, 24. (Izv.) Admiral Lati-mer, ki poveljuje ameriški eskadri, odposlani radi revolucije v Nikaraguo, javlja, da je izkrcal svoje čete na bregu reke Rio Grande. Oddelek ameriških novinarjev bo čuval rudnike, ki so last državljanov Združenih držav.
v PARIZ, 24. Agenciji «Radto» poročajo iz Londona: Parnik «Caucasus» se je potopil tekom nevihte v Črnem
Božiim rozmfšljsoanje o Kulisi
Bsvk.
O božiču uhajajo človeku nehotfc spomini na različne predmete, ki so tesno združeni ž njim. Na toplo sobo, na božično drevesce, polnočnico in družinski krog, in med raznimi darovi na lepo knjigo.
In ne.najmanje na lepo knjigo.
Ko listam o božiču razne tuje revije, vidim, s kako spretnostjo in skrbjo so pripravili založniki celo vrsto lepih knjig in jih ponujajo v člankih in plačanih naznanilih občinstvu, ki bi rado kupilo lepo knjigo, a pogosto ne ve. po kateri naj seže. Vse znamenite, med letom izšle knjige-domačega slovstva so naštete, zdraven so prevodi iz tujih Mteratur, najboljše knjige, ki so dosegle uspeh na svetovnem trgu.
Ob pogledu, kaj nudijo razni tuji narodi svojemu občinstvu, se nehote spomnim tudi na slovensko knjigo. Morda smo že parkrat ponovili besedo o krizi slovenske knjige. In če je ponovimo letos, je nismo izgovorili še nikoli s tolikšno upravičenostjo.
Slovenska knjiga se bržkone še nikoli ni tako prodajala K.ot proti koncu vojne. Takrat je bila kniiga v primeri z drugimi potrebščinami silno poceni. Najbrž se ni nikoli toliko knjig izdalo, kot v par letih po vojni. Takrat knjiga še ni bila draga, občinstvo je Še vedno segalo po nji, razprodane zaloge so poizkusili založniki nadomestiti.
Nato je bilo leto za letom slabše. Cena knjigam je rastla; tisti sloji, ki so kupovali knjigo, so imeli vedno manj denarja, prodaja je radi tega zaostajala od leta do leta, s prodajo je zastalo tudi zalaganje (in razumljivo, da ravno radi tega tudi literarna produkcija), dokler ni docela zastalo to in ono.
Danes so založniške razmere tako žalostne, kot ni^o bile še nikoli poprej. Če pogledamo seznam slovenskih knjig, ki so izšle zadnjih par mesecev, vidimo, da je izšlo odstotno premalo knjig, da bi kaj pomenile v pomnoženju naše lepe knjige.
Izmed izvirnih slovenskih del ni razen Gradnikove pesniške zbirke izšla niti ena knjiga. Četrti zvezek Cankarjevih spisov so pač le ponatis in vendar je to v zadnjih mesecih najpomembnejša knjiga. Istotak je ponatis Tavčarjevih Spisov IV. zvezek.
V prevodih smo dobili Jacka Londona v precejšnji meri; ta amerikanski pisatelj, ki v umetnosti ne doseza svojih sorojakov svetovnega imena, je našel med povprečnim občinstvom obilo prijateljev. Tako smo dobili v prevodih Shakespearejevo komedijo «Kkaj hočete«, Maupassanta «Povesti iz dneva in noci». Boccc-ccijevega «Decame-rona» III. de? in Dickensovo «Božično pesem.«
Vse ostale zadnji čas izšle knjige so povečini prevodi ali ponatisi in nove prireditve starih iger, spomini, razprave, nabožne in druge knjige, ki jih je rodila potreba ali bogznakaj, po večini knjige, ki jih ne moremo z mirno vestjo prištevati k lepi knjigi slovenskega slovstva.
K revščini na knjižnem trgu se pridruži še cena knji«. Tu pa je njihov krog zaključen. Iz drage knjige je izšla kriza slovenskega založništva, v drage knjige se steka nazaj. Vsaka knjiga, ki je po svoji opremi in vsebini količkaj pomebna, stane nad 80 Din. To so cene, k! jih občinstvo tudi tam ne zmore kjer ie izšla.
Kaj pa pri nas?
Nekoč mi je pripovedoval zadolžnik, da je šla svoi čas dobra tretjina slovenskih knjig in revij v naše kraje, ki so bili naj-zvestejši odjemalci. Bili so zadnja leta časi, ko ie bil naš odiem slovenske knjige Še precej znaten. Tedaj pa so bili še trije ugodnejši pogoji za slovensko knjigo kot so dandanes. Knjiga je bila poceni, naše ljudstvo je imelo denar, izdaje vedno novih -knjig so vabile ljudi k nakupovanju. Napačno bi sodil, kdor bi mislil, da je naše občinstvo postavilo brezbrižno za knjigo. Ravno izkušnje zadnjih dni so nas poučile, da naše ljudstvo seza po knjigi rado kot poprej, le da mora biti knjiga tako po ceni, da jo more kupiti. In če ima naše ljudstvo to dobro lastnost, da rado izbira svoje prijatelje tudi med dobrimi knjigami, ker ne more biti v korist samo narodu, ampak tudi državi, ker je znano, da so kulturni državljani najboljši, tedaj se moramo zavedati. da je treba ljudstvu preskrbeti knjige. Dobro knjigo in po tisti ceni, da jo zmore kupiti
Ce odštejemo tiste ustanove, ki so zato tu, da širijo knjigo se pri nas za lepo knjigo do danes ni mnogo storilo. To si lahko odkrito priznamo. Vse, kar se je storilo, je bila le malenkost v primeri s potrebo, ki jo preživo občutimo posebno danes, ko nam je radi draginje skoraj popolonma usahnil
priti do sklepa, da je treba temu vprašanju posvetiti več pozornosti in praktičnega udejstvovanja. Da bi segli ljudje po dobrft in ceni knjigi, če bi bili zadostno opozorjeni nanjo, tudi med letom, o tem ni nobenega dvoma.
Za božič nismo sicer v zadregi če hočemo našteti, katere knjige naj kupi ta ali oni sebi v zabavo ali drugemu v dar. Za veliko noč bomo v zadregi, če nas božična misel ne dvigne, da si dar pripravimo pravočasno in samL Ta namen naj imajo te vrstice.
W dobroznanl tvrdkl izdelkov za mc^ke in dečke
Xo stori s
TRST
39 - Uifl CARDOCCI - 39
dobite najboljše (zgotovljene obleke, površnike in suknje
pa najusodnejših cenah
las
* Govori se slovanski
MLADENIČI! MLADENKE;!
m aH ZLAT PREDMET
predstavljata najlepši in rBjirpeznejši dar
ZO BOIIČ ai! mU0 LETO.
Najpopolnejšo izbero dobite v zlatarnici ?
F.BUDA i
TRST — Cerso C*ribaldi 35
Trst
ki vas postreže z najnižjimi cenami. — O-glejte si naša oknal — Na vsakem predmetu vidite označeno ceno; za vsak kupljeni predmet pa dobite garancijsko pismo, i	W Govori me slovensko.	J
>1»»*——■ > i
F
S u
3 bosode:
17!
i mirna ra irarnr j
L Trst: 5 razproda jalnic.	k
Gorica: Via deli' Arciveseovado 7.	|
MHBMIieHBMBlBHnSIlMji
Berlitz« Ssliool
Trst, Via Fabio Filzi 23. — Pouk in prevodi v vseh jezikih. - Telefon 44-82.
potopU teKom nevinte v uui.m aotok slovenske knjige preko meje. Ce od-morju. Na parniku se je nahajalo oO štejemo vse idealne svrhe, v katere je oseb, -od katerih se jih je redilo samo j ustvarjena knjiga in opazujemo izdajanje 11; 49 oseh pa je utonilo.	le s stališča praktičnosti, moramo nujno
-M*
„AS. HICAMO"
M. BOMMAN
Via Cavana 12 (blizu škofijske palače) Bogata izbera
■saRiaRia DEL g uzorem in Izvrssnm
Drobnarije — Poletno sukuo in platno — Svile-ninc, bombaž.-vine ln volnenine z.i veztnje.
MEDNA UM u bluze, fislh In rllets
Lastna deiavnica risb in teženje. '2000 ri.-b vedno
na razpolago. IZKLJUČNA ZALOGA	&	«
znameniiih tkanin znamke	r ja feVa
a
L § MIIA
zdravnik kaznih in z&bnEh bolezni
Zijcii mostovi In kaužuk
TRST« Corso V. &m 1S2. Št. 24, !• n.
I
Odprl se je
g. SALON EL
t: TS|»T, CORSO Gfl»l8ALOI 25
SPECIJALITETA BARVANJE LASI
ONDULAC1JE - MANiCURE ELEKTRIČNA MASAŽA - DIŠAVE
Lastnik LEONTI G1UANT.
(1321)
SMILAJOD
ČUli kri
PRSNI SIRUP
Izborno sredjlvo proti kailju
GLYK O L.
najbolji« okrepčevalno aredslTO
Lekarna CASTELLAKOVICH - Trst. Via dei Giuliasi 42
Lavttf.k: F. BOI.AFFIO
Stoletnica mesta Chicago.
Leta 1933. bo obhajalo mesto Chicago v Zedinjenih državah Severne Amerike stoletnico svoje ustanovitve. Mestna uprava in meščansko zastopstvo sta sklenila v skupni seji, da se proslavi ta znameniti jubilej z gradbo mednarodnega atrmpeljna zdravja». Ta ogromna stavba bo stala 25 milijonov dolarjev. V njej bodo ir.-tanjeni raziskovalni zavodi, ki bodo služili blaginji trpečega človeštva. Središče te stavbe bo tvorila bolnišnica, ki bo imela 4000 postelj. Z vso pravico se lahko trdi, da bo to največje zdravilišče na svetu.
tL
•EDINOST*
V Tista, dne 25. deootbra 1921»
DNEVNE VESTI
S
Vsem nafta Čitateljem In prijateljem, dopisnikom tu sotriiditikoiii ter vsemu našemu ljudstvu voščita uredništvo In upravniStvo «Edlnostt» sitne ta sada voljne božične praznike.
Današnja Številka «Edinosti» obsega Sest strani in vsebuje božično prilogo. Radi današnjega praznika, kateremu
Ker je cena teh novih aparatov previsoka ln sicer 15 do približno 20.000 lir, se Je v imenovanih krajih združilo po več podjet-nih kmetovalcev. Svetujemo, da tudi pri .Vas ukrenete na isti način.
Anton Iwlni • Vilovij«: Isposlovali smo za Vas znižanje dolga za 5000.— lir; potemtakem je ostalo na Vsše breme še 38.000 lir. Nadalje, ko bo priiel odgovor iz Benetk, se Vam bodo dale posebne ugodnosti v plačevanju.
Franc Berginc - I drsko: Likvidacija zern-
S6-letni kmet Natale Matass iz Kanfanara* I treba vliti to, kar razume tudi srce — tako, 72-letna Cecilija Rotacher, ki je imela na f da porotniki s potrditvijo vprašanja pol-
»ledi jutri nedelja, Izide prihodnja ite-	^
vilka «Edinosti» v uri.
torek ob navadni
dreni za jame lofcale In trgofiae
Povodom praznikov je dovoljen javnim lokalom, in sicer hotelom, restavracijam, gostilnam, buf eto m, kavarnam, barom, pivnicam in krčmam sledeči urnik: danes na božič do 3. ure ^jutraj, na Silvestrov večer od 31. decembra na 1. januarja 1927. vso nofi; od 1. na 2. januarja 1927. do 3. ure zjutraj.
Ostane tudi za te dni v veljavi določba, da se močne alkoholne pijače ne smejo prodajati po 22. uri.
Ljudske kuhinje smejo ostati odprte na gori označene dneve samo do 2. ure zjutraj.
***
Po odredbi pokrajinske fašistovske trgovinske zveze bo veljal za praznike za trgovine sledeči urnik.
Danes na božič: praznik ves dan.
Jutri na sv. Štefan: prodajalne je-stvin, mirodilnice, prodajalne goriva in mesnice bodo odprte do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan.
Novo leto je praznik ves dan.
V nedeljo 2. januarja 1927. kakor na dan sv. Štefana.
Toka inu konkordat za stavbe in po podpisu ga pošljite semkaj, nato pridete do denarja.
Trampuž Franc - Temnica: Vaša vojno-odškodninska zadeva je končana s tem, da ste sprejel 17. 4. 1922. znesek 4700.— lir.
Pavel ŽlbcciM - fitorje: Vaša stvar se nahaja v preiskavi; v par mesecih bo rešena.
Franc Dougan - 6 ter je: Vaša stvar je na isti točki, kakor od g. 2iberne.
Tajništvo.
Iz tržaškega življenja
Hude posledice dlojanja burje
Vihar prevrnil porečki vlak; več oseb poškodovanih - Številno drage nesreče Star berač zmrznil
POŠTA OB PRAZNIKIH
Poštno ravnateljstvo ©po-zarja, da bodo danes na božič tu na dan novega leta pomožni poštni uradi Trst 5 (trg-Venezia), Trst 6 (ul. Ug"0 Foscolo) in ^Trst 7 (ulica Cesaro Battisti) odprti le od 9. do 10. ure in sicer samo za razdeljevanje pošle.
Hensrožena zelma ps
Nad mestom je naenkrat za donelo tisoč glasov. V tisoč tonili prebira -čez mesto napete strune — telefonske, elektrovodne in žice radio postaj — stara tržaška znanka burja....
Naznanila je svoj prihod tudi v listih — kolone mestne kronike so se začete polniti z odmevi tega prešernega plesa starke, njenega divjanja po mestnih uiicah... Par zlomljenih nog, par potonil j en: h rok, potol-čeiri obrazi — to so pokloni burje.
Zaplesala je včeraj z neznansko silo. Tulila je in javkala, da je bilo človeka tesno.
Tudi včeraj je burja besnela z neznansko silo. Ponoči in v prvih jutranjih urah je dosegla «rekord», ki ga je v naših krajih le redkokdaj prekosila; njeni sunki so tu pa tam dosegli brzino 110-115 km na uro in še več. Razen tega je tudi mraz hudo pritisnil in je letos zahteval prvo Človeško žrtev. Živo srebro v toplomeru, ki je pred par dnevi stalo Se visoko nad ničlo, se je skrčilo do 3* pod ničlo.
Tudi včeraj je burja povzročila Številne nezgode; med drugim je celo prevrnila poreški ozkotirni vlak, kar se je sicer že zgodilo pred leti. Nesreča se je dogodila v Žavljah in sicer pri hribu Monte Castiglione. Okoli 5.30 je vozil | ondot osebni vlak, ki je malo prej odrinil iz postaje pri Sv. Andreju. Za lokomotivo so bili razen poštnega voza pripeti še trije osebni vozovi, v katerih se je nahajalo kakih 20 potnikov. Ko je vlak dospel pod pobočje hriba Ca-stiglione, so ga sunki burje začeli tako močno stresati, da se je strojevodji Juriju Bretzu iz Trsta zazdelo potrebno, da skrči brzino, ki sicer ni bila velika, ker fca vlak navadno nikoli ne vozi ve-Č .nego 30 km na. uro. Toda predno je mož utegnil izvršiti to namero, je burja za-rohnela s tako neznansko silo, da je dvignila vozove s tira in jih prevrnila. Prvi hip* ko se je med oglušujočim ropotom razleglo v temno jutro obupno vpitje potnikov, se je zdelo, da je imela nezgoda tragične posledice. Toda k sre-.či ni bilo tako. Ker je vlak v kritičnem
dveh mestih zlomljeno levo roko in hude poSkodbe na glavi; 27-letaa Tranquilla Sulsich, ki je bila ranjena aa rokah in glavi; 58-letna Dominika Ambrosio, ki se je
pri padca pobila po obraza.
Voznika Ivano Fvtrlan, itanujočmra v
ulici Settefontane 5t. 247, je burja včeraj popoldne pri Sv. Ivanu prevrnila dvovpref-nl voz. Pri tem je moft prišel pod ko* (zajo) in zadobil hude poSkodbe. Bil je prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj mesec dni.
Tudi znatno materijalno Škodo je pov-7Ti očita burja. Ponekod je celo izrula drevesa in podrla dimnike, zlasti pa je znesla svojo jezo nad tablami pri trgovinah, katerih je mnogo odtrgala.
•••
odgovornosti ali neodgovornosti niso več mislili pravzaprav na to, temveč skuiali le ublažiti usodo tistega cbivšega* človeka v kletki.
To se je spoznalo tudi v reševanju drur-gih vprašanj o olajševalnih okolftčinah. Teh je porotnikom bilo v vsaki obravnavi očividno premalo, kajti potrdili so vse. Velikodušno je srce tržaškega porotnika.-
Včeraj zjutraj so ljudje našli v veži hiše št. 2 v ulici Pozz<r Bianco postarnega, borno oblečenega moža, ki ni kazal nikakega znaka žir ljenja. Siromak je očividno ostal brez prenočišča in je prebil noč v veži, kjer je radi mraza in najbrž tudi lakote onemogel. Navzočni so ga prenesli v bližnjo lekarno, odkoder je bila telefonično obveščena o dogodku rešilna postaja. Toda zdravnik, ki je k medu nato dospe! na lice mesta, je mogel samo ugotoviti, da je siromak mrtev; umrl/je radi mraza.
Truplo nesrečnega starca, ki do sedaj ni bil še spoznan, je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Po zasedanja porote
pri srcu. lam od morja se je med to tuljenje in zavijanje vmešaval znani šum. Bele [ pege so sezale vodno površino — voda saj trenutku vozil zelo počasi, se vozovi je penila in pršila na vse strajii.	niso razbili* zato so jo potniki razme-
Zunaj v zalivu je oh sidru par velikih roma prav poceni izkupili. Ko je pole-
pa mik o v. V" pristanišču jim grozi nevarnost, zato so zasidrani tam zunaj in plešejo po volji divjajoče burje.
Včeraj zjutraj se je raziegel glas — po-reška železnica se je radi burje prevrnila. Dvakrat J Stare j Si 1 jod je se spominjajo kaj takega, mlajši tega še ni-so doživeli.
«Dvajset let že nosim mleko v Trst» je dejala neka naša rnlekarica iz Dekanov v Istri «kaj takega Še nisem doživela. Ko bi Se snežilo, bi morala zmrzniti na poti!»
Povedala je, da je ob poti izruvafa burja dve jagnjeti, ki bežita čez cesto.
In mraz. Ta strogi spremljevalec burje ie pritisnil prav občutno. Zmrzuje. Da v Trstu zmrzuje znači mnogo!
Božič. Praznik, ko si vsak zemljan želi biti ali doma ali pri znancih in v topli izbi posluša z nekakim ugodnim zadoščenjem tuljenje in zavijanje suhe starke burje. Tam ob peči in prijetnih pogovorih je- njeno žvižganje skoro — da prijetila, čudna božična pesem___
Gledajoč skozi okno vidim, da Švigne nekaj črnega mimo..... Vrabček je, ki ga je
burja vrgla iz skrivališča, kakega gorkega dimnika. Zaman se bori živalica. Kakor peresce šviga po zraku in morda ga bo že v naslednjem trenotku treščila ob kakšen oddaljen zid....
Pri tem prizoru prihajajo v spomin one nočne sence bednikov, ki nimajo stanovanja.... Burja, kaTeri se srečneži v gorkih sobah smejejo, mraz, ki onemogel trka. na razsvetljena okna, vse to pada kakor besna furija na te reveže.
p32or!
25-lirki bankovci veljajo samo do konca tega leta.
S prvim dnem januarja meseca 1927 izgube 25-lirski bankovci svojo zakonito veljavo. Samo še tekoči mesec december se bodo še sprejemali in oddajali. Naši ljudje se opozarjajo na to, da se ne bodo kesali, ko bo prepozno. Spominjamo se dobe, ko so se bili odtegnili prometu papirji za dve liri in za eno liro. Kljub temu, da so časopisi pisali, opominjali in svarili, je ostalo še vse polno papirnatih lir med našim ljudstvom, ki jih še dandanes hrani kot spomin na svojo malomarnost in lahkomiselnost. Po opčinah naj se to opozorilo ponovi na krajevno običajen način, škoda je za vsako liro, ki se na ta način spravi ob veljavo. Čuli smo, da je v naši deželi še vse polno bankovcev po petindvajset lir, zato pozor!
Iz orada PoL dr. JSIumI" v Trsta
Iv. šviselj - Senožeče: O žganjekuhi so naši listi že večkrat pisali. Zganjekuha po starem načinu ni več dovoljena. V to svrho si je treba nabaviti takšne nove, posebne kotle opremljene s števcem, števec postavi finančna oblast. Ako pri Vas nimate takih kotlov, obrnite se v take kraje, kjer jih ža imaio n. pr. Boljunec, Dolina Rihemberk, itd.
gla divja zmešnjava, ki je nastala po nezgodi, se je ugotovilo, da ni nihče hudo poškodovan. D očim je večina potnikov odnesla zdravo kožo, so drugi —■ 7 po številu — zadobili lahke poškodbe na raznih delih telesa.
Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, je našel tam le S ranjence: vlakovodjo Danijela Negri is Trsta, kotlarja Riliarda Mozzorecchio iz Buj in težaka Josipa
Vtisi.
V pondeljek so se za gotovo dobo zaprla vrata dvorane za porotne obravnave. Tam, kjer so pred kratkim morda divjale najhujše tragedije štirih duš, vlada danes grobna tišina,
Trije umori — en požig.
Porota je institucija, kjer narod sodi potom svojih izžrebanih zastopnikov. In ti izžrebani zastopniki so letos s svojimi pravorekl skovali usodo Nade Monterubia-nesi, nekdaj ponosne Rlmljanke, danes strte morilke, ki je maščevala s kroglo iz samokresa svojo po — višji sili izgubljeno čast. Sodili so odmeve drugega strela iz samokresa, ki je zadonel v ulici Pasquale Revoltella in prinesel smrt Landsmannu Brunotu, mlademu mehaniku — mlad študent tehnike v Padovi — Karel Nepitello je sprožil smrtonosni strel, ki naj maščuje ogx-sčeno čast njegove matere. Potem nekaj spremembe — pred porotniki je stal Silvij Hlapse, bivši uradnik tvrdke Miani, ki se ni mogel boriti proti izkušnjavi skrajno elegantnega življenja in hotel s tem, da sežge pisarno, uničiti svojo preteklost. In naravni finale — višek teh štirih dejanj — «scugnizzo» Licatolossi Salva ter. žrtev svojih lastnih strasti, ki so ga dovedle do tega, da je zasadil bodalo za lo cm v telo ženske Virginije del Tedesco. Maščevalec tudi tat Pokoljenje morilca, njegov rojstni kraj — Girgenti — (Racca-rntida) Sicilija, potrjujejo to možnost. Dežela strasti in ognja vliva to v telesa svojih lOLrok in t£J2i se p<n;ajajo ljubezni močne kot sovraštva, sovraštva močna kot ljubezni.
Slišali smo dve obsodbi, dve oproščenji in si zabeležili v naših mislih vtise.
Skozi vse zasedanje sedanje porote smo opazili iskanje duševnega stanja junaka vsake drame. Predstavnik javne tožbe, državni pravdnik cav. uff. odvetnik Gargano se je skozi vse zasedanje na vso moč boril proti «nevarnosti» vpliva tega »sodnega zla» kakor ga je sam imenoval. Branitelji vseh teh junakov in junakinj so živeli na zgradbi psihopatologije, prebrskali življenje svojega varovanca do najranejše mogoče mladosti, našli so vse, kar se jim je zdelo potrebno. Niso zavrgli novice, da je □jih varovanec bil nekdaj v otroški dobi, ranjen s kamnom v glavo, ni jim ušlo poročilo, da je nekdaj njih junak v snu govoril in bil okrog sebe, našli so poročila o boleznih svojih varovancev, katerih se isti sami niso več spominjali, in za vse te stva-
Sivic i» Škofij; prva dva sta bila lahko ri so našli v kateretnsibodi delu države po-ran j ena na. rokah, tretji pa je bil po-; trebne priče, škodo van na desni nogi. Vsi trije so 1 bili prepeljani v mestno bolnišnico,
kjer so dobili potrebno pomoč, nato
so bili prepuščeni domači negi. Razen omenjenih so bili poškodovani še sledeči potniki: 63-letni upokojenec Ignacij Pajk, stanujoč na Vrdeli-Scoglietto št. 99, ki je bil poškodovan po obrazu, hrbtu in prsih; -42-1 etni trgovec z vinom Ivan Rebec, stanujoč na trgu Borsa št. 14, ki je zadobil praske na desni nogi; 40-letni Aleksander Bascal in 32-letna Marija Paucich sta se pa neznatno opraskala po rokah.
Kmalu po nezgodi se je po nalogu železniškega ravnateljstva podala na lice mesta tehnična komisija, ki je dognala, da se je vlak prevrnil predvsem radi teg-a, ker vozovi niso bili obteženi, kakor predpisuje pravilnik za železniški promet. Materijalna škoda ni bila še uradno ugotovljena^ a je brez dvoma zelo znatna.
Radi burje je imela rešilna postaja včeraj obilo dela. Mnogo oseb je bilo prepeljanih v mestno b Irrišnico in nekatere so zadobile zelo hude poškodbe. Zjutraj na vse zgodaj je bil prepeljan v mestno bolnišnico 42-letni Maks I m BreŠČak, stanujoč na nabrežju Gromula, ki je predpreteklo noč, ko se je vračal domov, radi močnega sunka burje padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko.
Ob 8. uri je prišel iskat pomoči na rešilno postajo 17-letni mehanik Jordan Jaz-bitz, ki se je pri padcu radi burje pobil po glavi in rokah. Kmalu nato sta bili prepeljani v mestno bolnišnico 78-letna Katarina Gorijan, stanujoča v ulici Settefontane št. 18, in 50-letna Vincenca Veneto. stanujoča v ulici Crocifisso Št. 13. Gorijanova je imela zlomljeno desno nogo v stegnu, Veneto-va pa je imela hude poškodbe na glavi.
Ob 11. uri so pripeljali v bolnišnico 71-letnega trgovskega potnika Karla Bettiol, stanujočega v ulici Rossetti Št. 28. Starec je radi burje padel v ulici C. Cancellieri ter si hudo pretrese! možgane.
Do večera so se zatekle v mestno bolnišnico oziroma so bile prepeljane tja še na-1 slednje osebe: 50-letni težak Josin Pauzini.
Z izredno hladnokrvno mirnostjo je predsednik sodišča Ferri opazoval te boje med brambo in tožbo, omogočeval obema z vprašanji na priče podpreti svoje mišljenje in razviti svoje teze. Najhujši incidenti ga niso spravili iz te homerične mirnosti.
In točka odgovornosti zločincev v kletki se zdi edino orožje dveh strank. Kdor ga lepše pograbi, kdor ga zna boljše vihteti, ta ima v rokah «zmago». Izjave psihi-jatrov (»dušnih izvedencev*) ne ustrašijo hrambe, ako so usodne za obtoženca, iste pustijo mirnega državnega pravdnik a, ako govore o popolni blaznosti zločinca
«Cudno je, da postane v očeh brambe vsak človek šele v tej kletki — blazen» je dejal tekom zadnjega zasedanja državni pravdnik. In trezno misleči človek, ki pusti ugovore svojega srca na strani, bo delil Čustvo tega kamenitega kipa javne tožbe.
Trije slučaji umora, obravnavani pri zadnjem zasedanju tržaške porote, bi dali obilo snovi psihološki studiji s tezo: «So li morilci in morilke odgovorni za svoje dejanje?)) Vprašanje na splošno ni mogoče, toda sinteze teh treh slučajev ga omogočajo.
Naznanjene so bile štiri obravnave. Zadnja — Colia in Zagaria, obtožena premišljenega, nameravanega umora, se je prenesla na željo odvetnika Guida Zennaro, ki je predlagal za svoja varovanca psihi-jatrično preiskavo. Zakaj ne bi pač tudi on preizkušal svoje sreče?
Mislim torej, da je zgoraj stavljeno vprašanje povsem utemeljeno.
Nepitello je bil po izjavah izvedencev v trenotku zločina popolnoma brez uma, Li-catalossi je bil povsem odgovoren za svoje dejanje. V prvem slučaju spričevalo izvedencev ni veljalo nič za odvetnika drž. pravdnika Gargano. V drugem slučaju je odvetnik Gianini imenoval psihijatre nevedneže in vihtel to svoje prepričanje v obliki knjige »Uomini cbe amano ed ucci-dono» (Ljudje, ki ljubijo in morijo) nad glavami porotnikov.
In porotniki so ljudje, niso sodniki. Ker niso sodniki, smejo grešiti. Smejo grešiti, ker smejo poslušati svoje srce. Zato smo videli, da ne tožitelj, ne branitelj nista čitala porotnikom dolgih in učenih duše-sfovnih razprav — s tem bi se ne doseglo ničesar — razum človeka nesodnika je spreiemljiv za vse kaj dragega. Njemu
Malokrat se zgodi na tržaški poroti, da se prizna smrti žrtve sovzrok, to je, da se da nekoliko sokrivde učenim zdravnikom tržaške klinike. Sedaj se je to dogodilo — Licatalossi ni umoril — Virginijl Del Tedesco se ni pravilno ustavila kri
Členi 46 in 48 kazenskega zakonika Igrajo zelo važno vlogo.
Zanimivo je bilo pričakovanje rešitve vprašanja, je H Hlapse izvršil požig v nočnem času (ob 9. uri 20 min.). Branitelj odv. Berton je skušal na vso moč prepričati porotnike, da se ne sme vzeti kot podlago astronomsko merjenje meje med nočjo in dnevom. In čudno — porotniki se niso vdali in dejali, da je bil zločin izvršen po noči.
Po mnenju braniteljev smo imeli to sezono tri pasjonalne in eno intelektualno dramo.
Nada Monterubianesi je sprožila usodni strel, ko se je vse njeno življenje podrlo pred spoznanjem. Ko je zagledala v požaru strasti pokojaiega Hirschmanna Izgorevati celo lastni krov — zapuščena od vseh odtrgana od svojih dveh hčerk, zasmehovana od tistega, ki je bil vsemu kriv, je dvignila samokres. To je slika, ki je pretragična za tržaškega porotnika. Karel Nepitello, mladenič na vratih življenja. Človek, ki ima še idealno krasno mišljenje o človeški morali, četudi je otrok nepoznanega očeta. Strupena beseda se dotakne časti njegove matere. Noče preiskati, ali je ta beseda resnična ali ne. Izgovorjena je od bitja, ki je bilo pred časom predmet njegovega oboževanja. — On vidi pred sabo uničeno vse, se ne smatra več vrednega življenja, stopi poslednjič na pozornico s samokresom v roki in usmrti namišljenega ljubimca svoje matere. In ljudje mu oprostijo to dejanje potom svojih zastopnikov.
Silvij Hlapse je zažga! poslopje svojega gospodarja, ko ni mogel več skrivati svojega greha. Tudi zanj se je nakrat približal konec vsega. V grehu se je navadil ugodnega življenja. Avto, gledališča, zabave so mu postale potreba. S seboj je potegnil v propast tudi svojo mlado ženo. Tega ni mogel pretrpeti in skušal vse skriti, uničiti v bežočih plamenih.
In porotniki so imeli usmiljenje z njim — upoštevali so dramo njegovega duha. Licatalosi Salvaior — kdor je hotel spoznati figuro tega človeka, bi moral slišati odvetniKa Gianinija, ki je porabil za njegovo stvar enajsturen govor, ne vštevdi uvoda odvetnika Napoli. Licatalosi je človek, ki, ko spozna Virglnijo Del Tedeaco, uvidi, da je storil nepopravljivo krivico Gomoljevi, ko jo je poročil. Spozna sam to, toda strast, ki jo je prinesel iz svoje domovine, ognjevite Sicilije, je veliko močnejša kot on. Virginija Del Tedesco postane zanj vse, njuno razmerje ne more dajati Virginiji Del Tedesco nikakega upanja, ker je on poročen. Ljubljena Gina se oklene karabinerja, ki ji sveto obljublja poroko. In tu zavzame dejanje značaj tragedije, ki narašča do trenotka, ko gre Licatalosi-jevo bodalo globoko v jetra nesrečnice. Z njeno smrtjo je Licatalosi ubil samega eebe. Brez nje mu ni življenja in on hladnokrvno, toda potrt in truden do smrti čaka razsodbe.
Tudi on je deležen usmiljenja... Tako se je vleklo usmiljenje skozi celo zasedanje.
Učenjak Gargano je skusil vse, da prepreči izbruh človeškega čustvovanja in da pusti Pravici v rokah tehtnico in zaveso na očeh. Toda meč pravice je ostal miren... Poskušal je celo prenesti obravnavo tik pred pravorekom, da uniči vpliv besed bra-niteljevih. Z druge strani se je skušalo inscenirati prizore, ki naj vplivajo na srce porotnikov.
Toda celo zasedanje je Šlo po tiru, ki ga je dala prva porotna obravnava, tiru odpuščanja in usmiljenja...
S temi občutki v srcu smo doživeli zaključek letošnje porotne sezone. 8. R.
Komisarji: Igrišče Obzora: g. PavlovU*
Olimp - Obzor. Tekma, ki bi se imela odigrati Jutri na igrišču v Rocolu, je radi slabega vremena prenesena.
Vesti z GoriSkega
Goriške mestne vesti
Odprte lekarna
Danes v soboto dne 25. decembra bodo m Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan lekarna Giubich, via Rabatta Št. 18.; do enr ure popoldne pa lekarni Liberi, Corso Vit-torio Emanuele št. 29. in Cristotoletti, na Travniku št. 14.
Jutri t. j. v nedeljo dne 28. decembra bodo pa odprte: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden Alesani (prej Gironcoli), via Carducci št. 12; do 1. ure pa lekarni* Giubich, via Rabatta št. 18. in Kurner, Corso Vittorio Emanuele št. 4.
Razne zanimivosti
fivdak.
Med najbofcjfcp t^šce se mora prištevati Ivan Linder iz Švice. Neštetokrat je zmagal v vztrajni hoji in mnogo odlikovani krasi njegovo sobo. Pred kratkim je zmagal v hoji iz Pariza v Strassburg. Bil je to tako nepričakovan uspeh, da mu je francoska tovarna avtomobilov darovala, zor divljena v njegovo mojstrsko hojo, avtomobil. Ivan LČinder je odklonil darilo in ta svoj korak utemeljuje v avtomobilskem časopisu tako le: «Kaj bi z avtomobilom? Za pešca sem rojen, gojil sem ta sport ne samo radi tega, ker mi manjka denarja za druge sporte, marveč tudi zato, ker se ne maram posluževati strojevi« Menda je on edini, ki tako misli.
Nov nebotičnik.
New-yorškemu mestnemu stavbenemu uradu je bil predložen te dneve v odobritev načrt za zgradbo uradniškega poalopia, ki bo štelo sto in deset nadstropij in ki bo skoroda štiri sto metrov visoko.
TELESNA VZGOJA
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE.
Uradno poročilo.
Osrednje Športno Vodstvo Udruženja Slovanskih Športnih Društev v Italiji želi vsem udruženim članom goriške, tržaške In Istrske pokrajine vesele praznike in srečno novo leto. Novo lato na) razširi in strne naše vrste.
S soje dne 22. doeomhra.
Tekma Adrlja-Prosveta: Na podlagi poročila delegatov S. U. in po ugotovitvi, da so vsi Člani čete Adrije, ki so tekmovali za barve iste, pravilno udruženi se razveljavlja sklep T. v. N. tei tekma odobri z 2-1 v prid Adrije.
Nova članica: Sprejema se v S. U. nova članica S. K. Val iz Rarkovelj.
Poziv članicam: Ker se bo kmalu pričelo s tekmovanji rezerv, pozivamo vse članice, da pravočasno dvignejo izkaznice igralcev. Opozarjamo nadalje, da bodo nedvig-njene izkaznice uničene.
KazbI: Kaznuje se S. D. Adrija * Lit. 20 globe, ker se igralci niso predstavili sodniku z izkaznicami S. U. Opozarja se Adrija na člen 12. poslovnika S. U.
Kaznuje se g. Bidovec Ferdo s prepovedjo udejstvovanja na treh efektivnih prvenstvenih nedeljah.
Zavrnjeni prizivi: M. D. Zarja, Bazovica, se zavrača priziv, ker nepravilno napravljen. Zavrača se priziv g. E. terjala, ker v nasprotju z določilom člena 27. poslovnika S. U.
Odvzete izkaznico:
Radi kršitve člena 7. pravilnika prv. tekem se odjemlje izkaznica igralcem Pro-svete Trst št. 31 in 39- igralcem Adrije št. 50 in 65.
Imenovanja: Imenujejo se v T. V. N. sledeči gg. Stopar Mirko, Smerdelj Drago in Germek Marti.
Kragor kot govornik.
Pavel Kriiger je bil svoje dni predsednik bureke republike v Juiui Afriki. Da vzbudi zanimanje za Bure, je potoval Kriiger oz. kakor so ga splošno nazivali: Ohm (stric) Paul, v Evropo in obiskal razna glavna mesta. Spremljal ga je kot tolmač profesor van Hamel. V Parizu so preitsedniku prt-redili zelo slovesen, naravnost veličasten sprejem. Na vse krajše in daljJe pozdravne govore je moral slednjič slavljenec tudi odgovoriti, a ni spravil drugega iz ust, kakor: zahvaljujem se, zahvaljujem se? Nje: gov tolmač je to kratko zahvalo prevedel na francoski jezik in prevajal jo je pol ure seveda bolj «po svoje» in vsi Francozi so se čudili, kako izboren govornik je Paul Kriiger.
Da bo imel mir.
Komponist in glasbenik Maks B. na Dunaju ni živel v prijateljskih odnožajih s gospodinjo, pri kateri je imel sobo v najemu. Ta ga je skoraj gotovo hotela odstraniti iz stanovanja in ker ni šlo z od poved jo* si je izmislila poseben načrt. Kakor hitro je začel glasbenik igrati na klavir in komponirati, takoj je začela gospodinja v sosedni sobi obdelovati možnar s tako silo, da ni mogel več imeti skladatelj zbranih misli. Ko ji je zagrozil s policijo, se je gospodinja kolikor toliko vdaia, a le na videz; Črez par dni je motila muzika pri njegovem delu s starim Škripajočim gramofonom. Temu je bilo že dovolj; šel je in zai-tožil svojo gospodinjo. Cbtoienka se je pred sodnijo zagovarjala, da si rada privošči tu pa tam kako slaščico, zato pa mora drobiti v možnar ju sladkor in dišave, da je tudi ona sama zelo muzikalična, in se ji radi tega ne more zameriti nabava gramofona. Sodnik je tožbo zavrnil. Komponistu »ni ostalo drugega, če si je hotel ohraniti mir, da se je pobotal s toženko, in sicer na ta način, ds jo je vzel za ženo.
Koliko časa se lahko ohrani jajce?
r Na Škotskem si je dovolilo dekle, ki ie bilo na večjem posestvu zaposleno z razpošiljanjem jajc, šalo, in napisalo na jajce i sledeče: «lmajo me za najlepšo deklico v soseščini. Pripravljena sem se poroditi z moSkim, ki mu pride to jajce v roko. - Temu naznanilu je dodalo dekle še svoje iine, priimek in stanovanje. Slučaj je hotel, da je prišlo to usodno jajce v roke nekemu londonskemu samcu. Takoj je letel na brzojavni urad in v daljši brzojavki pozval dekle, naj udejstvi svojo obljubo. Kako se je začudil, ko je tudi brzojavno dobil govor: «Rada bi držala besedo, toda med tem časom sem se poročila in sem srečna mati treh otrok.»
Najstarejši meščan v Berlinu.
Te dneve je umrl v Berlinu Bernhard Berendt v starosti 10-4 let. Do zadnjega je bil zdrav, tkadil je ves dan iz svoje pipe, ko mu je pa pred dnevi umrla njpgova edina 72-letna hči, ni mogel preboleti te izgubo in je umrl. Rojen je bil leta 1822. v Putzigu pri Danzigu, poročil se je l. in je obhajal 1. 1898. svojo zlato poroko.
Kakor v pravljici.
Mladi inženir NVittson iz Philadelphije se je seznanil na oceanskem parniku, ki je vozil v New Yorkt z mlado damo. Zaljubila sta se in še preden je dosegel parnik new-yorš'ko luko, sta bila ona že zaročenec in zaročenka. Komaj v me^tu je zvedel \Vatt-eon, da je njegova nevesta hči pred več leti umrlega amerikanskega kralja šivalnih strojev Baurne-ja. Toda nič ni kazalo, da bi bil njen oče v resnici oni milijonar, o katerem se jc svoje dni toliko govorilo. Hči in mati sta imeli preprosto stanovanj" in hči je izjavila, da sprejme po poroki službo učiteljice, da bo tudi sama prispevala h gospodinstvu, ker je oče zapustil samo 30.000 dolarjev. Ko so bili svat je po poroki zbrani, je pristopil k nevesti gospod.
•Sem prijatelj vašega pokojnega očeta. Tu vam izročam zaprt zavitek, ki mi ga je izročil vaš oče, naj vam ga dam na dan poroke 1» Ko je nevesta odprla zavitek, je potegnila iz njega ček za en milijon dolarjev ln malo pisemce s sledečo vsebino: •Tvoj pokojni oče Ti pošilja doto in TI želi srečo 1»
t)
BOŽIČNA PRILOGA „EDINOSTI
Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!
FRAN ŽGUR:
Zvezda velika na nebu gori...
Zvezda velika na nebu gori, na zemlji se Jezus dete rodi...
Hodila ga roža
Marija,
v ljubezen ga svojo \
povija...
In Jezušček boža« nas s sveto ročicoa v svet mrzel, Čas jezen
nam diha ljubezen, np in resnico —
Iz ustec mn božjih
sinjih oči, c vete j o rože na radost ljndil
....■■■...M
Slika božične noči.
(Iz Reymontovoga romana «Poljski kmetje». — F. B.)
Ljudje so že od vse povsod! stopili iz hiš, tu pa tam je blisknilo skozi odprta vrata za trak luči, tu pa tam so ugasnila okna, zdaj pa zdaj je zadonel iz teme glas, kašelj, škripanje škornjev v snegu ali pobožna beseda, s katero so se ljudje pozdravljali; gosteje in gosteje so se prikazovale postave iz rjnvomodre noči, šli so v skupinah, skozi suhi zrak se je glasilo topotanje nog.
\Tse, kar je bilo živega, je šlo v cerkev; doma so ostali le prav stari ljudje, bolniki in pohabljenci.
Od daleč že so bila vidna skozi temo žareča cerkvena okna in vrata, ki so stala odprta na stežaj, da je lila luč skozi nje, ljudstvo pa se je stekalo, stekalo skozi ta vhod, kakor reka in polnilo s smrečjem in borovino okrašeno notranjščino cerkve, in ljudje so se stekali še vedno in
valovali brez konca___
dva in po trije, so prihajali ljudje iz Rudke, šli so z ramo ob ramonu, naglo in odvažno, zakaj bili so močni junaki visoke postave, v temnomodrih suknjah do kolen, in poleg tega so se zdeli vsi beloglavi, zakaj njihovi lasje so bili kot iz povesma spredeni.
/jdaj in zdaj, po malem, vedno po dva in po trije, so prihajali ljudje iz Modlice; sami suhljati, bedni ljudje v zakrpanih belosivih suknjah, z grčav-kiimi v rokah; kajti prišli so peš.
Tudi iz Vola so prišli ljudje po družinah.
Tudi malo plemstvo iz rodu Ršepec-itih je prišlo, «malhači, poberači, po-tepači«, kakor so jim navadno dejali, ali pa tudi, da se jih pet obesi za en kravji rep in da trije nosijo eno samo ka po.
Njim so sledili skoraj zadnji kmetje iz Dembice, kot posestniki, mnogi niti bili niso; vsak je prišel zase z vsem sijajem, napihoval se je in se delal ponosnega ter sedel pred glavnim oltarjem v prvi klopi.
In v tem tesnem in valujočem trenju, ki je šumelo kot gozd, so se za-bliskale pogosto bele suknje mož iz Lipce in rdeče rute njih žend.
Duhovnik za prvo mašo se je prikazal, orgle 30 zadonele, ljudstvo se je zpanilo, pripognilo se in padlo na kp-lena pred veličanstvom Gospoda.
Ko je bila maša končana, je stopil duhovnik na prižnico in je govoril dolgo.
Šele pred drugo mašo, ko je bilo ljudstvo nekoliko trudno od molitve, so znova zadonele orgle in duhovnik je
zapel:
«V jaslicah dete leži, kdo pride in k njemu hiti...» Ljudje so zavaloveli, dvignili so se kvišku, ujeli v 6ipu melodijo pesmi in Peli iz polnega grla, da je hrumelo: «... Kdo pride in k njemu hiti...» Smrečje v cerkvi je trepetalo, luči so Mežikale pod valovi tega srčnega viharja glasov.
Druga maša je bila končana; ljud-ftvo je pelo, molilo, vzdihovalo in jokalo...
da torej, da je ta veliki Slovan spre-, terega izvršitev je takoj izdal ukaze, jel za to delo odlikovanje pred vsem ki so jih njegovi služabniki razglašali
svetom, nagrajen je bil namreč z No-blovo nagrado, ki jo dobijo le redka leposlovna dela, ki so na višku. Bratski
med ljudstvom.
Ta načrt je bil posebne vrste: Dal je sezidati velikanski kamenit voz, ki naj
poljski narod je po vsej pravici lahko bi po svoji ogromnosti presegel palačo
ponosen na svojega velikega pisatelja.
PAVLA ROVANOVA:
Pradavna božična povest.
Takrat se je zgodilo, ko so sužnji v
samo. Krasil naj bi ga razkošen prestol iz alabastra in zlata. Ta ukaz je ^mel sam po sebi nedolžno lice, a v bistvu se je moralo skrivati za njim nekaj groznega, kajti Faraonov obraz je sijal v zlobi zmagoslavja.
Ljudstvo se je, kakor zmirom, pokorno odzvalo temu povelju in v težkih slutnjah pričakovalo nove šibe Fa-težke verige vkovani trepetali pred | raonove. V potnih sragah, v težkih strašnim bičem mogočnega Faraona, zdihih in s krvavimi žulji je delalo, zi-Že ime njegovo jih je streslo, da so se dalo in gradilo. Predno je preteklo leto jim šibila kolena in krčile pesti. Ka-j dni, je stal voz z vpregami vred na svo-kor črna pošast je lomastilo to ime po jem mestu.
celi državi in z grozo ga je izgovarjalo! Ta in oni je pač ugibal, kje se bo do-Ijudstvo. Pred njim so dirjali otroci v bilo toliko tovorne živine, ki bo pre-skrivališča, dojenčki na materinih pr-jmaknila ta nestvor. A ko je tretjič o-sih so onemeli in ženice so boječe pre-istala zora, so zamrla vprašanja in ugi-števale svoje družine. Bil jim je Bog in banja, obstale oči in okamenela tele«a, kralj, vladar in gospodar, sodnik, mu- ker vpreženo je bilo na stotine najlep-
«Nazaj, otroci!» se je naglo okrenila, napake bi videla poosebljene v njih« odpahnila par kodrastih glavic, poteg- Hvala Bogu, da si jih tudi on ne želi. nila vrata za seboj in obrnila ključ. Njega straši denarna plat. Kako naj Hušknila je do drugih vrat in pozvo- .skromen uradnik z otroki ob današ-m*a-	i nji draginji po človeško živi?»
«Gospa, ali vam jih lahko pripeljem i «To je, to. Tudi midva natezava, kar za par minut?« je zaprosila na pragu, j on zasluži, da se včasih sama sebi sme-ko ji je soseda odprla,	j jeva. Vse zapisujeva do zadnje stotin-
«Prosim, prosim. Kje pa so?» se ji je ke, pa se človek komaj, komaj izognd gibko in rahlo priklonila vitka posta- j dolgovom. Dokler so otroci majhni, so va gospe Line.	^gre. Kjer se kuha za naju, se lahko
Gospa Mira je naglo stekla nazaj in tudi zanje. Obleke pa jim iz starih cunj
večinoma sama sešijem. Prvih par let, ko sva bila še sama, nisva nič laže živela ko zdaj. Pozneje, ko bodo dora-spotoma. Izročivši jih sosedi, je urno ščali, bo pa druga. A vse rada prene-
se vrnila z drobno čredico svojih treh otrok.
«Pridni bodite,>» jih je opominjala
čitelj in morilec.
Živel je kralj Faraon v razkošju in sijaju. Kopal se je v solzah sužnjev,
ših, najmočnejših sužnjev. Na prestolu se je košatil Faraon, ob krajih pa njegovi biriči z biči, sulicami in železnimi
mastil z njih muko in pojil z njih krv- kavlji.
jo. Za slavnosti si je izmislil posebnoj Zadonel je mogočen glas in začela je trpinčenje, katero je zaukazal svojim morija, kakor je ni Še videlo človeško služabnikom. Ti služabniki so bili kr-'oko. Udrihali so biči, prebadale so su-
voločnejši od zveri. Močnih postav in mišičastih rok, so znali bolj vihteti biče, kot lovec svojo puško. Njih obrazi so bili hujši od obraza samega Luciferja. Te biriče je pošiljal med sužnje, da so zbirali najlepše, najmočnejše med njimi, ki jih je potem uporabljal za svoje divje in podle orgije. Pred njimi je šel strah in obup, za njimi kletve, škripanje z zobmi in dvignjene pesti.
Takrat se je zgodilo, da se je rodilo najrevnejšemu sužnju žensko dete, ki so ga imenovali Iris. Čudovito hitro se je razvijalo to dete, a še hitrejše njena i milina in krasota. Kdor jo je pogledal, ni mogel obrniti oči od nje. Zaslovela je nje lepota po celi državi in trumoma. Žalosti mešalo je prihajalo ljudstvo, da vidi čudežno bratsko krvjo.
lice in trgali so železni kavlji. Nečlo veški, smrtonosni kriki so se trgali iz trpečih teles in prosili nebo in zemljo pomoči, a tigrovega srca niso omehčali. Že se jih je mnogo zgrudilo in ječalo v poslednjih zdihih, a bič Faraonov je udrihal huje in huje. Ni bilo več človeka, ne obraza, en sam velikanski kaos krvavega mesa se je nižal in dvigal in slednjič obnemogel obležal v lastni krvi.
Pohlep Faraonov je bil nasičen, mirno in zadovoljno se je vrnil tiger v svoj brlog.
Ostalo ljudstvo je v nemi bolesti ležalo v svojih šotorih in v neizmerni svoje solze s prelito
deklico. Sužnji so jo imenovali solnce. Polegali so k njenim nogam in se Čutili srečne, če so se dotikali nje oblačila. Ona pa jih je bodrila in tolažila. Obvezovala jim je rane in božala raz-bičana telesa. Hodila je od Šotora do šotora, obiskovala bolne, podpirala ; stare in obnemogle. Vsepovsod so se j slišali veseli klici: O naše solnce, o na-■ša Iris.
I Za prelepo Iris je zvedel tudi Faraon. Njegovo nebrzdano, pohlepno telo je zaželelo novih orgij. Poslal je svojega
Iris, prelepa suženjska roža je ove-nela. Velike svetle oči so se zaprle in trpeče srce je nehalo biti. Nje čista dušica pa se je na mehkih krilih dvigala
spet izginila v svoja vrata.
Gospn Lina jih je posadila na zofo okrog sebe in jim pripovedovala:
«Vsak naj misli zdaj na JezusČka, ki pride k vam. Mamica mu odpre in on prinese vsakemu, kar si želi — če ste bili pridni. Mirica, kaj bi ti rada?»
«Punčko s krilcem, ki se lahko obleče in sleče.»
«Mirica je ubila skledico za kavo,» je Zorče brž zatožil sestrico. Iz ovadbe je zvenelo svarilo, naj si Mirica nikar preveč ne obeta, kajti Zorče je dobro pomnil materine besede izza tiste ne-
seni, ker vidim, kako jih on rad ima.»
«To je sreča. Vsi niso taki. Moj ima rad mir.»
«Človek res ne ve, kaj je bolje,» jo zaključila gospa Mira. Pogasila je sve-čice in odnesla drevesce v kot.
«Saj ostanete še malo? Bomo kar po domaČe,» je vabila sosedo, jemajoč bel i prt iz miznice.
I «Tudi jaz bi morala kaj pripraviti za svojega. Pa mislim, da je šel za pol ure k materi,» je dejala gospa Lina t<*r se spet pomešala mod otroke.
Gospa Mira se je urno sukala m« d
j t x xx i t>	A i *i * sobo in kuhinjo. Blizu drevesen je jh*
r, "t d^JfiUf °	grnila manjšo mizica za otroke.
«Zdaj pa malo prigriznimo,« je <1p«
odbije od tega, kar misli prinesti.
«Jaz bi si želel štrukljev,« se je stvarno vmešal debeli Ivo in obenem dodal: «Pa štrukljev JežušČek ne nosi. Bomo videli, kaj bo.»
«Ali si kaj molil?« je vprašala gospa Lina.
«Za štruklje — čeprav jih ne bo,» je mirno pokimal Ivo.
V veži je zapel zvonec.
«Pojdimo,» je vstala gospa Lina in odhitela z otroki odpirat.
«Ali so bili pridnl?» je zunaj vprašala gospa Mira.
«Ivo si želi štrukljev,» je sraehoma povedala gospa Lina.
«Požeruh!» mu je mati šaljivo požu-gala.
Vsi so z njo odšli v sobo, ki so jo razsvetljevale goste svečice božičnega drevesca. Pod bleščečimi vejami so vabili s pisanimi vrvicami prevezani zavoji. «Molimo,» je dejala gospa Mira in
višje in višje. Nenadoma so se pretr- pokleknila. Gospa Lina se ji je pridru-gali oblaki in majhno krilatko je ob- žila, otroci pa so se razvrstili pred nji-jela Čudovita blesteča luč. Iz te luči jo ma tik drevesca.
je pozdravil častitljiv, dobrote in lju-j «Zdaj poglejmo, komu je .Težušček bežni poln starček in jo prijazno spre- vse to namenil,» je vstala gospa Mira, jel v svoje naročje. Njegov mili in ko so domolili, in se približala zavo-mehki glas je spregovoril:	j jem.
«Glej moja mala Iris, jaz sem tvoj! «To je za Mirico,» je brala na dolgi oče, oče tvojih bratov in vsega člove-| .škatli. «To je za Zorčeta in to za lva,»
1 je skoro istočasno ponudila tudi dečkoma nekaj zavitega.
naj z ves te j šega služabnika, naj mu jo j škega rodu. Videl sem tvoje in tvojega privede. Ko so zagledali sužnji kralje- j ljudstva trpljenja in krivica Faraonova vega odposlanca, so kleče ihteli in pro- Vpije k meni. Zato sem sklenil,» tu se sili: O pusti nam naše solnce, o pusti je stresel glas nebeškega očeta in iz nam našo Iris. Odposlanec si je moral Cvetih oči je kanila solza na krilatko, z bičem priboriti pot do nje. Obstal je «đa pošljem svojega edinega sina na pred lijo in obstrmel. Njegov satanski SVet, da bo odrešil vesoljno človeštvo.»
obraz se le skremžil, roka je oledenela| Neskončna žalost se je zrcalila na______ ^_______^
in ukaz mogočnega gospodarja je za- božjem obličju in vse nebo je žalovalo j pomešala med otroke^ j,,., mrl na ustih. Plašen in potrt se je vr-z Bogom. Malo krilatko pa je pobožala odvezovati in se z njimi čudila lepim ml v palačo. Predno je zaSlo solnce, je mehka roka in jo dvignila do nebeške-i darilom; kakor oni je veselo vzklikala bil mastna pečenka ticrom v zverinii- gSL okenca. In mala Iris je videla reven in skoro po otročje norela z niimi. ku. Njegovim naslednikom se ni zgo- JilevČek, s slamo postlane jaslice in v dilo nič boljše. Faraon pa je v svoji jaslicah božje 'dete z nebeško glorijo strašni jezi bičal in moril, da je ječalo obdano, poslano na svet za odrešenje ljudstvo od zore do mraka in je ječala i,yseh ljudi.
Otroci so začeli nestrpno trgati vrvice in papir z darov in veselo vzklikati vsak ob svojem razkritju.
Gospa Mira je sedla tiho na konec mize in z nemim zadovoljstvom gledala to početje. Gospa Lina pa se je
jim pomagala
Ta slika je povzeta iz svetovnozna-&ega romana «Poljski kmetje», ki ga je spisal lansko leto umrli poljski pisatelj Reymont. Roman je izšel v štirih delih: Jesen, zima, pomlad, poletje — jo slika poljskega kmeta v vseh časih h mogočih položajih. To je največja ePopeja kmetskega stanu sploh. Ni Ču-
zemlja, prenapolnjena človeške krvi.
Iris, videč to strašno trpljenje, je sklenila tiho v srcu, da gre sama pred Faraona. Sklejf je zapečatila s trdno voljo žrtvovati se za svoje brate. Ne-opazovano se je ukradla iz svojega šotora in pravtako dospela do cesarske j palače. Mirna in resna je stopala mimo kraljeve straže, ki je zamaknjena pozabila dvigniti orožje proti nejav-j ljenemu in nepoklicanemu vstopu. Brez strahu in bojazni je obstala pred kraljevim prestolom ter ponižno in vdano čakala smrtne obsodbe.
Razširile so se volčje oči Faraona, krog usten mu je zaigral peklenski smeh in najostudnejše iluzije so mu zaplesale v duši. Toda kje je ostal njegov vladarski ukaz, kje mogočno popelje in kje kraljevo žezlo, ki ga je držala jeklena roka? — Za hip je zavladala v dvorani grobna tišina. In v tej tišini se je strašno spremenilo impozantno telo Faraonovo. Vilo in krčilo se je, kot od pošastne bolezni napade-jjio, zakrvavele oči so stopile iz jame in skozi široko odprta usta so prihajale bele pene. V grozni onemoglosti je jecljal besede, ki so razodele Iris, naj gre in naj se nikdar več ne vrne pred njegove oči.
Odšla je brez zahvale in pozdrava,
FRAN ŽGUR:
V potoku bistrem valL
(Manom Srečkota Kosovel.)
V	potoka bistrem vali, neba se svod zrcali —
A ko čez jez globok šumi v prah mavrični razbit prši, prši in hoče na višine do solnca, in neba modrine —
V	dim prašnih kapljic raztepen, izgine v dno meglenih pen ...
Tako srce čuteče odsev je božje sreče — Nevzdržna pa duha perot navzgor, na svetlo hoče pot — Na pot lepote, hrepenenja; v višini pa mu moč odjenja — Utrujen pada v mrak teman, potrt, nevtešen in bolan...
Otroci so se začeli igrati. Zorče je navil avtomobilček. Mirica je punčki odpenjala rokavčke. Ivo je nabijal novo puško in docela pozabil na štruklje.
«To so srečni!« se je gospa Lina vrnila k mizi.
, «Posedite malo z nami,» je vabila gospa Mira. «Našega ne bo tako kmalu.»
«Mojega tudi še ni,» je ugotovila gospa Lina, kakor da sprejema vabilo. «Taki otroci so res veselje,» je dodala.
«Včasih je veselje z njimi. Še večkrat pa je križ,» je rekla gospa Mira. «Vi jih gledate le zdaj. Ko so sitni, vas ni pri nas. Komaj čakam, da pojde prvi v šolo in bo malo več miru.»
«Tak drobiž mora biti hrupen in gla-
jala nato. Otroke je posadila na niib prostore, sama pa je sedla za veliko mizo gospe Lini nasproti.
«Še na sveti večer mora biti v službi,« je potožila. «Do polnoči ga ne bo.»
«Služba je služba. Vlaki teko tudi na sveti večer,« je tolažila gospa Lina«
«Dobro, da ste vi pri nas. Čeprav 1a otročad nikdar ne miruje, bi se mi nocoj vendar zdelo nekam prazno in samotno.«
«Tudi meni je prav, da nisem sama Saj bi njegova mati lahko prišla k nama — pa noče. Trmasta je kakor večina tašč. Odkar sva se malo sporekli. ,ni več prestopila mojega praga, jaz pa njenega ne. Moj mož, ta dobra duša bi rad ustregel materi in zrni. Tako si je sveti večer razrezal na dvoje; začne ga pri materi, konča ga pri ženi.«
«Prav, prav.« je odobravala gospa Mira.
«Zdaj bo pa čas,» je hotela vstati gospa „Lina brž po večerji.
«Le še malo posedite,« jo je zadrževala gospo Mira. «Če se vrne prej. ga kar sem povabimo.«
«Ne, ne,» je odklanjala soseda. Stopila je k otrokom in jih objela.
«Le pridni bodite pn o Ježuščku sa-njajte,« jim je naroČila ter se poslovila.
«No, pa vesel Božič vam in vašemu,>. je voščila gospa, Mira na pragu.
Pospravila je obe mizi in pomila po-sodo. Med pomivanjem je včasih pogledala v sobo, kjer so si otroci kazali darila in se vsak s svojim bahali. Mirica je zajokala, ker je'Zorče odtrgal gumbek na suknjici njene punčko. Mati ga je morala takoj prišiti. Potem je Ivu vzmet pri puški zataknila. Tudi to je bilo treba popraviti.
«Očeta ne bomo čakali. Bog ve, kdaj pride,« je rekla gospa Mira, ko se ji je zazdelo, da je že pozno. Slekla je otroke in jih potaknila po posteljicah. Božično darilo je morala položiti vsakemu blizu vzglavja.
«Ti angelčki!« je tiho vase zapela in pritisnila na vsak obrazek obziren poljub.
Pobrala je vsa njih oblačilca in jih na mizi pod lučjo ravnala in pregledovala.
«Koliko so spet potrgali!« je tilio mrmrala in obračala luknjaste hlačic«? in nogavice proti luči. Kar je bilo celega, je porazdelila na tri kupčke koncem mize, drugo je pridržala pred se-
Dve ženi*
Gospa Mira je na sveti večer odprla .vrata na stopnišče in se začudila, da je v njenem nadstropju Še temno. V samo iz velikih nedolžnih oči je sijala' bledi k a ve m soju, ki je prihajal od spo-
sreča, da se sme vrniti k svojim rojakom, svojim bratom in svojim — otrokom.
Faraon se je dobro zavedal svoje nemoči do prelepe suženjske rože in je v
daj, je poiskala električni gumb in svetloba je oblila rumenkaste zidove in mrko ograjo, vijočo se ob stopnicah navzgor in navzdol.
Isti trenutek so vrata za njo širje
„, .	, . , ni i l>oj in začela z nitjo mrežiti praznine,
sen. To 3e znamenje, da je zdrav Bla- koJde|. SQ si cvetiči udkl, ^ivajoC{
gor jim » je menila gospa Lina. -Srečni gcd mirno d odejami u'tirali t
ste. Vsi niso tako pridni kakor vaši.«	dan r	*
«Pridni pa pridni!., se je odklanja- <<Go Lina vge veCere iahko b
JO ^smo!8la pospa Mira. «Blagor je raz£išljala med sivanjem. «Jaz ne
vam, ki jih nimate «	rrMem do knjige, šivaj, peri. «rta«,
«To je pa res. Prav zadovoljna sem,;, .spravljaj — saj nisem vef gospa; deda jih nimam. Otroke imam sicer: kia sem, dekla svojih otrok.« prozno rada- pa le tuje. svojih bi ne I ,gla je hite,a mpd prs( j nU sc je
'krajšala, luknjic je bilo manj in manj.
marala.«
«Svoje mora človek rad imeti, tudi če so mu v nadlego.«
«Jaz jih ne bi marala. Moja mati nas 'je imela toliko, da ni vedela, kam z nami. Ljudje se takrat še niso znali omejevati. Ubožica se je ubijala in mučila z nami, dokler ni omagala. Ene vesele ure ni imela v svojem zakonu: same skrbi, pomanjkanje, delo, trušč — pekel, vam pravim, pekel.«
«Kakor pri nas. Hvala Bogu, da so samo trije.«
«Mene bi vse to prav nič ne plašilo. A da bi morali tudi oni trpeti radi mene, to bi mi bilo najhuje. Moj značaj
Iz priprte spalnice se je čulo enakomerno dihanje. V bližnjem zvoniku se je oglašala četrt za četrtjo.
Kmalu po enajstih so globoko spodaj zamolklo zaškripala vrata in po stopnicah navzgor so pridržano odmevali umerjeni koraki.
«Linin mož,« je pomislila gospa Mira. «Mojega še eno uro ne bo.»
A ko so koraki pripeli do vrha, so mahoma obstali in v ključavnici je zarožljalo.
«Ti?» je poskočila gospa Mira in že v prednji sobi vsa srečna objela moža. «Pohiteli smo,« je razlagal on in jo
strašni togoti pobesnel. V tem besnem' zazijala in iz njih je zvonko zaklicalo: j je meni sami zoprn. Prav tako zoprni .pritisnil nase. «Pa tudi srečo smo ime-srdu je skoval peklenski načrt, za ka- «Mama, kam greft?»	|bi mi bili tudi moji otrocL Vse svoje XL Pela je bilo manj kakor navadno.*
IV-
*ED1N 09T»
V Trstu, dne 25. deceznbi
Polovico mize je gospa Mira spet po- ] županjo za roko in jI poljubil Členke. Zato grnila in postavila nanjo, kar je bila j je smel sesti k miri in je dobil skute in po-
prihranila za moža.
«Kako je bilo?» je on pomignil proti spalnici in stopil po prstih do priprtih vrat.
«Lepo. Škoda, da te ni bilo,» je obžalovala ona. «Vsi srečni so bili, zlasti Mirica. Gospa Lina • nam je delala družbo.»
«Kaj pa on, Linin mož?»
«Ni ga še. Mislila sem, da gre on, pa jBi bil ti.»
«Ubožica,» je dejal mož, sedel za miso in začel prigrizovati.
«Njen mož božičuje pri materi,» je razlagala Mira ter se spet lotila šivanja. «Ljudje si sami grenijo življenje. Tako lepo bi lahko živeli vsi trije pod eno streho. Pa sta se stara in mlada «prli in mož ne ve, pri kateri bi bil.»
«Hm,» je skomizgnil on in slastno cajemal iz krožnika pred seboj. Cez malo je podvomil:
«Samo če je res...»
«Kaj — če je res?»
«Da on božičuje pri materi.» ~Kitje bi pa bil?»
«Nekateri božičujejo v gostilni.»
«Samci-»
«Tudi zakonski možje. Videl sem Jih domov grede.»
«Tisti, ki imajo pekel v hiši. Ta dva |)a imata nebesa. Tako sta srečna, da nimata otrok.»
«Zame bi to ne bila sreča.»
«Zarae še manj. Gospa Lina pa je zelo zadovoljna, da jih nima. Ne on ne ona jih ne marata.«
«Hm,» je spet skomizgnil on in spet podvomil: «Če je res.»
«Ti pa rad sumničiš,)) se je nasmehnila Mira.
lente. To je eno ljudstvo..
Rusin pa je obstal za vrati, snel klobuk
in govoril v zadregi nekako proseče, pri vsaki besedi županje se je zdrznil in poslušal... Gologlav je odšel in se pokril šele v veži.
To je drugo ljudstvo.
. In vendar imam rajši Rusina, bolj slovanski je; miroljuben in plah, a vendar močan radi svoje preprostosti.
Spominjam se našega božiča, njih — pravoslavni — je šele pozneje.
«Ah — danes je vaš božič!» so dejali in nam voščili. Tisti dan so nam skuhali dva lonca jedi; po prašičevim je zadišalo po izbi. V naših' obličjih so merili našo zado-dovoljnost in so bili veseli tudi oni.
Popoldne so sedeli v kožuhih blizu nas in nas zabavali s pogovori; prišel je sosed, ki ga ne pozabim radi njegove temne brade in gostih las, ki so mu padali na ramena. Bil je podoben Razputinu.
Ta je znal brati in je prinesel veliko, v Črno usnje vezano, na vogalih s kovino obrobljeno knjigo s seboj. Ko je izvedel, da smo pismeni tudi mi, se je začudil in je vprašal, odkod smo. Nato je zinil, kakor da medlo razume, kje je to. In vprašali so: «Kako je pri vas?»
Ni bilo dobro. Med vojno nikjer ni bilo dobro, in vsak ve, kako je bilo. Pa so iz našega molka sklepali in vprašali:
«Ali je tudi pri vas mnogo Židov?«
«Ne,» smo dejali, ki »mo poznali pomen tega vprašanja za kraje,'kjer ima Žid ravno polje, prodajalno in gostilno, bel kruh in denar; «Židov pri nas ni.»
Odprli so usta. Preprosto začudenje Rusina je bilo nemo, ni našlo besed nekaj časa, nato se je izvilo iz njih:
«Pa kdo ima prodajalne in gostilne?«
«Naši ljudje,« smo dejali.
«Vidite,» je dejal ta, ki je imel Razputi-nov obraz. «Vse je v narodnih rokah. Ah!»
Pritrjevali so mu s pogledi, v očeh je sijala neznana zarja tistih dni, ko bo polje,
«Sodim rvn sehi Ko se ti ie irosna so- beI kruh' hiše ob cesti in Prodajalne, vse «t>oaim po sem. ko se ti je gospa so- [ nar0d0V0y na kar tisti hip še misliti niso
seda bahala, kako je srečna^ da jih nima. je bilo prav, da si se ji kazala istih misli in jo morda še malo pobla-grovala. Odkrito pa to blagrovanje ni bilo; le priznaj.«
<vLejte si no! Za hinavko me ima,» me je ona zasrnejala.
«V tem že. Pa taji, če moreš.«
smeli.
«Pri nas je vse Židovo,» je vzdihnil človek z Razputinovo brado. «Vse Zidovo in panovo. Kristjan nima nič; on dela in nosi Židu... dela in nosi Židu,» je ponovil. Nato je klonil glavo v nedrije, kot da se je globoko zamislil in ni našel izhoda iz svojih misli. Vendar se mu ta dam ob naših besedah prej nemogoče sanje niso zdele
Vstal je izza mize in se ji tiho pri- nemogoče... bližal. Z naglo, rahlo kretnjo ji je dvig- j v tej zamišljenosti vidim še dane« njih nil glavo in ji pritisnil ustne na ustne: sliko pred svojimi duševnimi očmi. Veli-
«Taji, taji,« so izzivali njegovi prešerni pogledi.
«Ne morem,» so priznavale frijene vlažne, blažene oči.
FRANCE BEVK
Rusini.
O Božiču leta devetnajststosedemnajste-ga je bilo. Daleč od doma so nas v Bukovini izgrebli iz malih, za silo toplih hiš in nas nagnali na poledenele ceste. Sneg je pričel naletavati v gostih kosmičih in je naletaval ves dan, da je bila vsa prej kopna pokrajina popolnoma zagrnjena v belo
kan, ki bi breme igraje vrgel na tla, a se ni zavedal tega....
FERDO PLEMIČ:
Božič v kitajskih vodah.
Pluli smo po kitajskem morju. Hud vihar je tulil preko naše ladje, ali «Orion» je bil moderen parnik, trdno zgrajen, jeklenih mišic in bakrenih živcev. Na poveljniškem mostu je stal kapetan Jovanovič in poleg njega prvi krmilar Božo. Oba sta zrla s srepim pogledom svojih sivih oči tja odejo, ki "je rasla od ure do "ure in ovirala ven v vihar. Govorila sta malo, vsako uro
težke stopnje, ena težja od druge.
Proti večeru smo zagazili med nizke židovske hiše, ki so stale po obeh straneh ceste na ravnini. Zadaj za vasjo je pričel naenkrat rasti hrib, na katerem so stale hiše Rusinov in Poljakov, raztresene in majhne, med drevjem in njivami; vse zastrte v mrak in sneg so se mi zdele podobne hišam moje rojstne vasi, Ie da so bile še revnejše.
Zablodili smo v klanec, ki je bil ves podoben ozkemu žlebu, ki ga je izlizala voda in se je dvigalo drevje nadenj, da je tvorilo vse obloženo s snegom, obok, ki je ječa I nad našimi glavami.
Posaimič smo se težko obloženi in trudni rešili na breg, s katerega so bile vidne luči po hišah, častniki so izgubili smer, naredniki so vpili... Ko so se hreščeči glasovi porazgubili, nas je ostala še kopica ljudi, ki smo sedeli v snegu in čakali.
V temi in snegu nihče ni mogel napraviti reda. Posamezne skupine so se porazgubile po hišah, kjer so se našli ljudi, tam so šli dalje. Od luči do luči, od hiše do hiše.
Dvignili smo se in šli tudi mi. Obhodili pet hiš in zagledali luč v globeli. Opote-kaje sino iskali gaz, ki je bila že trikrat zasuta, in našli lii.šo, ki je bila skoraj prazna, ter stopili na prag.
Tedaj je prišla z druge strani senca in stopila pred nas.
«Pojdiie z nienoj!»
Trije so se potuhnili, štirje smo šli. Bil je častnik, ki je ušel pred nami in nismo vedeli, kam nas pripelje. Padali smo v sneg in se zopet kopali iz njega, prešli hiše in klance in obstali pri zadnjih treh ki so stale posamič drucra poleg druge, zadaj pa se je raztezal globok črn gozd, iz katerega je prihajalo ječanje.
«Tu postavite stražo. Nihče ne sme po tej poti v gozd... Po noči ne po dnevi!«
To je deja! in izginil.
Nismo vedeli, Čemu stražimo tisti del vasi. Bržkone tudi oni niso vedeli, čemu so nas tja postavili. Debelo smo se gledali v večernem mraku par trenutkov, nato srno pustili enega s puško na mestu, drugi smo se podali iskat ležišča-
Prva hiša nam je postregla. Ležali smo F isti sobi, kjer je bila peč in ležišče za mater in hčer in za očeta; tam, kjer so pripravljali jed in predli. Kuhali so tudi tu nas in dobro nam je bilo, zakaj že naslednji dan smo opustili misel na straže-Dje in se držali stisnjeni v topli izbi, medtem ko je zunaj nehal naletavati sneg in je veter pihal okrog voglov.
Tedaj sem prvič videl Rusine in gledal v njih duše. Tihi, z majhnim zadovoljni ljudje, so dali v gostoljubju vse, kar so Imeli. Nam, tujcem, ki so nas bili siti čez glavo. Ali pa jih je zazibala v ljubezen naša govorica.
«Vi ste Rusini?«
«Ne, Slovenci smo.»
«Ah. Slovenci!« so nekoliko spačili izgovorjavo. Imeli so nas za Slovake. Te so poznali. Slovencev ta preproščina nI poznala.
Videl sem jih pri županu, ki je bil v sosedni hiši. Kadar je vstopil Poljak, se je
jedva pol besede, ali vsaki pol besedi kapetanovi je sledil krepak zavijaj Boževe roke ob krmilnem kolu. Tehtne so bile kapetanove besede, težka je bila BoŽeva roka, velika in Široka kakor lopar; ali tem besedam in tej roki se je vdajala naša ladja kakor pokorna deklica in plesala je skozi belkast prišč morske vode kakor lastavica, ponosna in kljubujoča in s kljubovalnostjo zmagujoča.
Naš krov je bil prazen. Kogar ni priklenila varstvena služba nanj, ta je bil v pod-palubju, mornarji, strojniki, častniki in potniki. Brezskrbno smo se pomenkovali, dasi je «Orion» občutno plesal, saj smo vedeli, da je naša usoda v božjih rokah, v božjih, in v kapetanovih in v onih loparjih, ki jih je priroda podarila krmilarju Božu.
V	boljših rokah nismo mogli biti.
Bil je božični večer, in mi smo hoteli po stari mornarski navadi postaviti svoje božično drevesce. Oj to drevesce! Ladijski tesar ga je zbil in stesal iz par tresk starega zaboja, a že smo ga postavili v naši dvorani in okrasili smo ga. Prižgati bi morali le še lučee in odsev naše daljne domovine bi se povrnil za hip med nas tako daljne, daljne...
Na brodu sta bila dva misijonarja. S Kitajskega sta se vračala domov po dolgih letih hudega, napora in težke muke, zadovoljna z delom, ki sta ga izvršila, zadovoljna z blagoslovom, ki je spremljal njuno delo, zadovoljna, da se vračata v domovino, iskreno ljubljeno, nikoli pozabljeno. Ponudila sta se, da nam, morskim volkovom, bereta božično polnočnico, in vsi smo jima obljubili, da ji bomo prisostvovali. Mornar pozna Boga, Bog njega. Tako je bilo vedno. Tudi potniki, katoličani, Angleži, Indijci in Parsi so obljubili, da bodo prišli k svečanosti. In da bo svečanost lepša, se je ponudil naš drugi strojnik Marko, da bo pri nji sviral na svojo flavto. Ker bi pa flavta sama premalo .učinkovala, se je ponudil takoj nato neki potnik, da ga bo spremljal s svojimi go-slimi. Ta potnik je bil po rodu in po veri Žid.
Ko smo v najlepših pripravah, doznamo novico, da je naš radiotelegrafski častnik prestrigel obupen klic po pomoČL
Tam daleč na temnem, razburkanem kitajskem morju, štiri ure vstran na levo, je podlegla lepa trijambornica v silnem boju z vihro. Raztrgala ji je jadra, zlomila ponosne jambore, odnesla krmilo, in opustošeni brod je taval v temi z vodo v telesu brez upa zmage, brez upa lepe smrti.
Krepek sunek ob levi bok našega hroda nas je takoj poučil, da se je odzval na£ kapetan temu klicu. Rilec naše ladje se je okrenll in «Orion» je spremenil svojo smer.
V	hipu je bilo pozabljeno praznovanje božične noči. Vsak od nas je hitel v svojo celico, da se ogrne z voščenim plaščem, da se prepaše z rešilnim pasom* ker vedeli smo, da računa zdaj naš kapetan z nami, z vsemi nami, kapetan in Bog.
Tudi Marko je odložil svojo flavto, ki jo je Že držal v rokah. Izginil je, ali vrnil se je kmalu v voščenem platnu In z voščeno kapo na glavi, visok in širok, lep
odkril in globoko priklonil, prijel gospo kakor je bli samo Marko.
Med ton smo zvedeli, da je «Orion» prejel Že drugi klic:	V
«Razbiti jambori, krmilo strto in voda v brodu. Pred nami smrt U
Naš radio telegrafist jim je odgovori povelje našega kapetana: »Vztrajajte, prihajamo!«
Težek je bil boj z valovi. Brodili smo
sedaj naravnost proti središču besnega viharja, kateremu srno se poprej izogibali bolj na desno. Gugal se je nas brod, ječale so njegove jeklene stene, a samozavestno so bobneli mogočni stroji v njegovi trebušni duplini. Strojniki vsi na svojem mestu, stisnjenih ustnic, resni in odločni; kurjači, Dalmatinci in Arabci, složni v skupnem naporu, upognjenih tilnikov, napetih mišic, razgaljenih prs, risovih pogledov, poslušni na vsak mig. Šlo je za življenje. Ni bilo čuti nepotrebne besede v strojnem prostoru, ie luintam zvenenje signalov, ki so prinašali kapetanova povelja, katera je prvi strojnik ponavljal svojim možem ostro, rezko z roko ob strojnih ročicah, s svalčico med obritimi ustnicami. Možje na krovu, možje pod krovom.
In zdaj je dospelo povelje: «Stoj!»
«Orion» »e je ustavil. Hiteli smo po že-železnih stopnicah na krov, v boj proti temi in viharju, v pomoč onemoglim tovarišem, da jih -iztržemo smrti iz koščenega objema. Včasih je človek močnejši od smrti.
Pred našimi očmi se je razprostiralo morje in na njem odsev mogočne žarnice našega broda, ki je iskala ponesrečence. In glej, tam, eno miljo daleč, premetujejo valovi brezliki trup zlomljene ladje. Vihar tuli, jedva se vzdržujemo na nogah.
Tedaj stopi pred nas kapetan Jovanovič, majhen a čokat mož, osivel v vihrah, zagorel v južnem solncu. Premeri nas ostro in reče trdo:
«Kdo se upa do brodolomnikov tam zunaj? Prostovoljci naj stopijo naprej!«
Šest metrov najmanj so bili visoki valovi, ki jih je zaganjalo besneče morje, in tuleča noč je ležala na njem izvzemši malo črto, ki jo je razsvetljeval naš Žaromet. In nebo se je pogrezalo in peklo je kipelo. Ali ko je naš kapetan pozval prostovoljce — glej! — stopili smo vsi, prav vsi do njega, strojnik Marko prvi.
V kapetanovih očeh je zalesketalo nekaj mokrega, ali ničesar drugega ni dejal negoli: «Spustite rešilne čolne!«
Spustili so jih z nami vred. Malo je manjkalo, da bi nas valovi ne razbili ob boku naše Ja*tne ladje. Ali čudovita je moč mornarskih mišic, kadar hite v rešitev svojih tovarišev. Odrinili smo, dospeli k jadrenici, sam Bog ve, kako, in rešili smo jih, rešili vse, prav vse, medtem' ko se je njihova ladja že potapljala. Ko smo se vrnili ter smo privezali z nadčloveško močjo nasše čolne z rešenci ob ladijske vrvi. smo se jedva oddahnili. Rešeni smo bili — rešenci in reSHelji. Urno so nas dvignili škripci na krov. Gromovit pozdrav naan je zadonel iz grl naših potnikov, ko smo stopili zopet na našo ladjo, in sivolasi misijonar nas je blagoslavljal. In kapetan je stopal gor in dol sredi viharja in je godrnjal: «VrIo, vrlo!«
In udaril je po rami mornarčka Ivota, ki nas je, petnajstleten deček, hotel spremiti po vsej sili na naši težki poti, hudo ga je uđaril naš kapetan. Ali Ivo je sprejel ta udarec kakor največje odlikovanje, in to je ta udarec tudi bil. Nihče te ne odlikuje rva tem božjem svetu bolj negoli kapetan, kadu* te dobrotno potreplje po rami pa ti reče na primer:
«Jure, sam hudič je v tebi!«
Okrepčali amo rešence. okrog katerih so se gnetli posebno naši potniki, in kmalu so se jim vrnile moči.
Naš «Orion» je zapustil nevarno vlhar-jevo središče in prišli smo v mirnejše vode. Tedaj nam naznani kapetan polnoč. Naše duše so se bile že umirile, naše napete mišice je navdala sladka trudnost. Zbrali smo se v dvorani, potniki in mornarji, v kolikor nas je vezala varstvena služba, In zažarele so lučke ob našem božičnem drevescu. In marsikateri rešenec se nam je pridružil, bili so Španci. In stari misijonar je zapel božičnico in mladi misijonar mu je odgovarjal. In vsi smo pokleknili in smo molili vsak po svoje, kristjani in Indijci in Parsi. In Marko, najhrabrejši pri rešitvi, je zaptskal na svojo flavto in njegove oči so se topile od otroške radosti, medtem ko so njegove prsi Še hropele od pre-stanega napora. In Zid ga* je spremljal na svojih goslih.
A kapetan je edini stal med nami z zla-toobrobljeno čepico v roki, dostojanstven in častit, ker na morju je le an Bog in le «n kapetan.
In objel nas je Božič, objel našo dušo in našo ladjo, ki je plula po kitajskih vodah.
Vse, vse je v srcu izgorelo kar misli svetih vzklilo v dan — Pečat grenkobe pal na Čelo, življenja gnusnih, mrjem ran ...
Nevihta, bliski, gromi ljutl na pir jaz z vami grem nocoj — Naj du£i moji ste peruti in prsim moč za daljnji boj! —
FRAN STAROVAŠKI:
Duhovne igre v Gorici o Binkoštih 1. 1622.
Odlomek iz romana «Tratarjev študent*.
Zgodovinska povest iz 17. stoletja goriške preteklosti. Prosimo anno 1622 multa nota tu digna contingeanus... (Za prihodnje leto 1C22 imamo mnogo spomina vrednih dogodkov omeniti.)
{Historia Soc. Jesu, pag. 21J • • •
Ta znamenita kronika začenja s prihodom jezuitov v Gorico m obsega vse važnejše dogodke do njihovega izgona 1. 1772 in je Še dane« v lepem rokopisu ohranjena v samostanu oo. jezuitov v Gorici, kjer jo je pisatelj te povesti čital in proučeval za to poglavje, ki ga danes podajamo našim cenjenim Čitateljem.
FRAN ŽOUR:
Dan in noč.
Iz biserov in žarkov stkan, razgrinja zora pajčolan —• Tam žarki mehki, zdaj še skriti
kipe, prše že v prvem sviti--
Glej, zdaj zabliska solnčna os, in morje žarkov, strel ognjenih iz prsi božjih porojenih, vzdrvi Čez nebes solnčni voz: — In zemljo širno, vse obzorje objelo je svetlobe morje —
A misel temno je snujoč izza zasede predla noč: Gre dnevu v sled iz temne jame, da pajčolan mu zlati vzame in božjih žarkov solnčni roj; in ko ga vjame, pa zagrne v katerih strah je, skrb in znol — ves svet v peniti svoje črne — Zato noči se mi bojimo, k Mariji molimo... zaspimo.
FRAN ŽGIIR:
Nevihta.
Ko blisk na blisk temo razžarja, iz prs noči se trže grom — grem z dušo bolno v noč viharja, z menoj: gre' kes, obup in dvom.
Spomladi tega leta je papež Gregor XV. blaženega Ignacija iz Lojole, utemeljitelja reda jezuitov, proglasil za svetnika. Ta izredni dogodek je povišal moč in ugled tega reda, in goriški kolegij je hotel proslaviti svojega duhovnega očeta s cerkvenimi po-božnostmi in posvetnimi veselicami, da tako ustreže dušnim potrebam, pa tudi očem pobožnega ljudstva. Brzi sli so noftfli latinsko pisana vabila po deželi in po mestih; celo v Benetke, sedež mogočne republike in slavnih dožev, je prišel posebni sel s prijaznim vabilom.
Za to slavo so izbrali jezuitje binkošti. Zvonovi vseh cerkva so s svečanim glasom naznanjali vesele praznike. V svoji kapeli in okoli nje (v današnji vojašnici na Travniku) so postavljali nove oltarje, kjer so darovali maše in delili zakramente. A to vse še ni zadostovalo, ker se je bilo že dva dni pred slovesnostjo iz vseh krajev na-grnilo toliko pobožnikov, da so jih morali spovedovati in obhajati tudi v cerkvi sv. Petra pri Gorici, kjer je bila takrat bogata župnija oo. jezuitov, in v samostanu mi-noritov na današnjem Trgu sv. Antona, «kar je bilo v korist menihom, nam pa v prilog za boljšo vzpostavitev naše priljub-Ijenosti,« piše kronist. ...ut biduo ante non modo in nostra Divi Petri Parochiali aede, ve rum etiam in Franciscanorum Minorum monasterio coniitentea fuerint audiendi, quod et Monachis utile et nobis benevo-lentiae magie conciliandae commodum fuit...). Rdeči nabiralnik na dolgem drogu je neprenehoma žvenkljal in požiral bakren in srebrn drobiž, ki so ga plemiči, meščani in — tlačani radodarnih rok sipali za milosti in obilne odpustke. Take svečanosti ni videla Gorica še v onih časih' ne. ko so goriški grofje prirejali svoje viteške turnirje, daleč po svetu znane po razkošju in sijaju. Seve, viteške igre so bile le za • odlične goste plemiških rodov, jezuitje pa so vabili vsakogar brez razlike stanu, brez ozira na število slavnih prednikov«.
Ves kolegij in Travnik sta bila v cvetju, zelenju in zastavah, da je bilo videti vse kot eno samo veliko svetišče. Kapelico so razširili s Šotori iz dragocenih preprog, strop pa je bil iz Čiste modre svile in je predstavljal sinje nebo z neštetimi v zlatu vezenimi zvezdicami. Pred kapelo je stal slavolok, postavljen na štiri mogočne stebre in štiri piramide. Spredaj se je v sredini v čistem zlatu bliščalo Ime Jezusovo, na desni in levi pa imeni sv. Ignacija in Frančiška Ksaverija. Ta slavolok je imel obliko ogromnega baldahina, pod njim v 'ozadju se je dvigal krasen oltar, kjer se je pela velika maša. Vitezi, visoki cesarski uradniki (et Caesareis officiis primi), njihove gospe in hčere so imeli posebne prostore, tako tudi gojenci kolegija s pisanimi zastavami, ki so se prelivale v svili, zlatu in srebru in povečevale bajno sliko... Nižje ljudstvo pa je s Travnika poslušalo in gledalo, kar je iz daljave skozi široka vrata moglo ujeti radovedno uho in oko, in je tam molilo in trkalo na prsa. A zvončki pod rdečimi nabiralniki, z zlatimi priveski obšiti, so tudi pred kolegijem med revnimi tlačani bingljali, pa je vsakdo po svojih močeh moral prrapevati za zlato, srebro, svilo in kadilo.
Za kolegijem, kjer imajo danes vojaki svoje vaje, so postavili gledišče s trojnim velikim odrom, vse v dragocenih preprogah, s svilenimi zagrinjali, z imeni Jezusa, Marije, sv. Ignacija in drugih svetnikov. Tam so se imele predstavljati duhovne igre (ludi spirituales), za katere so izbrali snovi iz poganskega bajeslovja, ki pa so v alegorijah poveličevale sv. Ignacija. Te duhovne igro so bile uspešen protiutež ljudskim burkam (comoediae lascivae), ki so jih glumači prirejali na Travniku, ali so slabo vplivale na moralo ljudstva, ker so glumači vlačili na oder izmeček polu-nagih žensk. Jezuitje pa so hoteli pod zaščito sv. Ignacija pokazati Goričanom pravo umetnost in lepoto, ki bo zabava očem in bo obenem krepila dušo in srce v spoznavanju svete vere in blagodati krščanske morale.
Ker pa je bilo ljudstvo Še pod mogočnim vplivom cerkvenih pobožnosti in obredov, niso hoteli kaliti duševnega razpoloženja in so prenesli gledišČne predstave osem dni pozneje, na praznik sv. Trojice. Romarji so odhajali v velikih trumah v ravno Fur-lanijo. v vipavsko in soško dolino, v solnčna Brda, poizgubili so se po samotnih gorskih seliščih. po cvetočih vaseh in prijaznih mestih, kjer so pripovjdovali onim, ki niso {pogli na božjo pot, o vsem, kar so slišali in videli.
V soboto po Binkoštih so se množice vračale. V Gorici je bilo zopet živahno, krčme so bile polne veselih gostov, ki so potrpežljivo čakali izrednega užitka, ki se pripravlja za jutrišnjo nedeljo na obsežnem gled&ču jezuitskega kolegija. Po vseh goriških cerkvah so se na vse zgodaj pele sv. maše, potem pa se je gnetlo-tisočero in ti-
dolgimi sulicami nepoklicanim sio,«. i bi nil i vstop. «Za tlačane in reveže v trdi ra fievini je spoved, obhajilo, pridiga, pokon in odpustki, tako sijajne veselice so za -gospodol« so se norčevali vojaki. Drugi s< jih tolažili, da se predstava za nje popoldm ponovi. Za enkrat jim bo zabave dovol ko bodo gledali nastop vitezov in dru^j gospode... Da, da. to je že od nekdaj tako
Takoj po devetih so fanfare srebrnih ro gov naznanjale, da prihaja deželni glavai grof Franc Lanthieri, nato pa je začel« težko pričakovana predstava. 1 a je vsebo-vala šestero alegoričnih slik, ki so se uprl zorile z izrednimi in dovršenimi scenskim; pripravami.
V	prvi sliki se pripelje na ladji premeteni Odisej, privezan na jarbol. Za kulisa mi se sliši vabljivo petje siren, ki so ga hotele začarati in ugonobiti na svojec otoku. On pa je zamašil ušesa svojih S« preostalih tovarišev z voskom, sebe pa j« dal privezati na jarbol. Ko se je vozil prekc odra, mu je boginja kreposti podala lovor-jevo vejico v znamenje neurnrliivosti. Ti je bila alegorična slika Življenja sv. Ignacija: tudi on ni maral za zapeljivost sveta in se je oklenil jarbola ladje sv. Petra, tud on si je zamašil ušesa, da ne sliši vabljivih glasov, ki bi mu bili v pogubo, razdelil je svoje bogatstvo med reveže, je postal zvesl naslednik Kristov in pridobil lovorjev ve nec izveličanja in svetosti.
Najbolje je uspela druga slika, kjer j« radovedna množica videla in slišala Or feja, božanskega pevca, ki je s čarobno liro in nedosežnim petjem krotil zveri in pi mikal pusto skalovje in drevesa, da so šla za njim. Prizor je začel zopet za kulisami .Tam se je slišalo grozno tuljenje divjih zveri, skalovje je pokalo in grmelo ter so v plazovih rušilo z visokih gora, drevje sel je lomilo in šumelo v divjem viharju. Vnit so zdaj pa zdaj zadoneli zvočni okordi ubrane lire, zadonela je himna: zveri so obmolknile, skalovje je nehalo bobneti, vi-har je potihnil... Na odru se prikaže Orfej, mlad in krasen, v belem nabranem hitonu, z zlatimi obročki na golih rokah, z lovor-jevim vencem na glavi, z ubrano liro \ levici. S čistim glasom je pel himno na čast Apolonu in jo spremjjal na liri; za njim pa so prihajale zveri mačjega in pasjega plemena, ogromna kača se je valila za njim, drevesa so se pomikala, skalovie je na skritih škripcih neslišno hodilo za grškim pevcem, ki je počasi stopal preko odra in tako neizrečeno lepo pel, da je gle dalcem pojemala sapa, da ne preslišijo sladkih glasov. (Kronist piše: «... Orpheum fer aru m s&xorumque moderatorem aina-bilem reddidit, qui... inexpectato concerto lyram moderatus est...»). Vse je bilo naravno prikazano: mask živali, drevje in ska lovje, v katerih so bili skriti gojenci kolegija, so bile tako lepe in dovršene, da je marsikateri naivni gledalec jel misliti, kako je prišlo življenje vanje, (...quo mode arbores animos induissent...). Tolmač je začudenemu občinstvu razložil, da je Orfej prilika in podoba sv. Frančiška Ksav, Jci je z božansko milobo in dobroto krotil .divje narode, da so se spokorili v edinstvu in slogi katoliške vere in postali deležni občinstva svetnikov.
Čitatelji so morda že uganili, da je Or feja predstavljal Tratarjev študent. Ta alegorična slika je izredno uspela in je ugajala učenim in neukim gledalcem, (.„pla-cuit id doetis et indoetis...).
V	prvih vrstah je sedel mož v bogati noši beneških meščanov. Navzlic dolgi, tu pa tam s srebrnimi nitmi pretkani bradi, ni štel nego petdeset let. Poleg njega je se dela šestnajstletna vitka mladenka izre ne lepote in velikih sanjavih oči. Nihče izmed navzočnili ni poznal tujca; a spričo peterih beneških cekinov, ki jih je bil pri vstopu daroval, je mlad jezuit obema od kazal odličen prostor. Oči lepega dekleta so z velikim zanimanjem zrle v Orfeja, z navdušenjem je poslušala njegovo čarobno petje, pa tudi mladi študent je globoke potopil svoj pogled v neznano dekle...
Ker imata oba važno vlogo v tej povesti, naj bo že tu povedano, da je bil mož bo.at zlatar, Levi Haraldos po imenu, deklica pa njegova osirotela nečakinja Estlier. Levi je bil namenjen naseliti se v Gorici in je kupoval primerno hišo. Ta dan je bil odložil svojo črno suknjo - dopetačo in visoko pokrivalo: ni hotel da bi ljudje videli in spoznali v njem — Zidu.
Naslednja slika je predstavljala egiptovskega Jožefa, baš ko prihaja iz ječe in ^a Faraon obsipa s Častjo in slavo. Poineu tega prizora se je nanašal zopet na sv. Ignacija, ki je po nezasluženem trpljenju v ječi bil poklican, da deli ljudstvu kruh nebeškega življenja in da sprejme krono svetosti.
V	petem prizoru so videli Aleksandra Velikega kako hoče Spartance z mečem v roki prisiliti, da mu izkažejo božanske časti. Tako je tudi sv. Ignacij v svoji mladosti mislil kot vojak priboriti si večno slavo.
l o kratkem presledku se je zopet dvignila zavesa in prikazal se je Memnonoi stolp, ki je dobil svoje ime po Memnonu, najlepšem junaku v trojanski vojski, hodila ga je Eos, boginja jutranje zore. Memnon je iz Etijopije pohitel pomoi trojanskemu kralju Prijamu. V dvoboju / ubil grškega junaka Antiloha, ki je bil j J smrti Patrokiovi najljubši pobratim Ahile-jev. Ahilej je maščeval smrt svojega prijatelja in ubil Memnona. Grška mitologija pripoveduje, da je ta junak pred pohodom na vojsko sezidal blizu Teb v Egiptu na čast kralju Amenofidu ogromno visok stolp. O potresu 1. 27. pr. Kr. se je gornji del tega spomenika porušil, ali ostanki i-o \ visoKosii it! metrov še danes ohranjeni. In te ruševine so povzročale čudovit pojav prirodnih sil: ko so na nje v prvem svitu zore posijali žarki mladega ^olnca, so se slišali v zidovju glasovi ubranih strun: Memnon je pozdravljal svojo maler Eos. (Ta pojav povzroča hitra pramena toplote po nočnem hladu ko se skalovje v solnčnib žarkih naglo razgrejc. Ta pojav opazuje « še danes popotniki na ogromnih piramidah v Egiptu). — 17 onih glasov so pogon-U čarovniki (magi) prerokovali. Na odru prikaže solnčni bog na sijajnem, bleščečem vozu. Pred njim bežijo boginja no<'J» mesec, zvezde in pošastni lemuri. Za vozom so s!i črni zamorci v pričakovanju prerokovanja; za njimi zopet gozdni in poljski duhovi v spremstvu spomladi, poletja, jesen: in zime, vA v čarobnih alegoričnih oblačilih. — Ta slika je imela ia
sočero ljudi pred glavnim vhodom kole-i pomen: Sv. Frančišek Ksaverii, navdušen friia. Voiaki so t»od vodstvom rediteljev z ih> svetlih žarkih naukov sv. lgnaciia. ie v
V Trstu« dne 25. decembra 1928.
(EDINOST*
V.
dalnjih jutrovib deželah oznanjeval Krista in je s tem apostolstvom zaslužil nebeški raj.
V poslednji sliki so videli oba nova svetnika v vsem. njunem nebeškem sijaju kot zmagovalca nad poganskimi bogovi V imenu Gorice pa je Fides (boginja zvestobe) poudarjala vdanost in zvestobo, ki eo jo Goričani izkazovali nekdanjim grofom in pozneje avstrijskemu cesarju, pa je obetala, da bo pod zaščito novih svetnikov goriško mesto služilo znanosti in vrlinam. •Na koncu predstave švigne na odprtem odru svetel plamen, in na to znamenje za-grmijo topovi nad grajskem obzidjem, da se je razlegalo daleč po visokih gorah in cvetočih dolinah.
Po predstavi so imeli plemeniti vitezi in državni dostojanstveniki v kolegiju svečano pojedino, in oo. jezuitjc so slišali mnoge hvale in slave za tako sijajno prireditev. Gledalci so počasi odhajali in še pozno v noč so po krčmah in doma pripovedovali o čudežnih rečeh, ki so jih videli. Mladi igralci v duhovni igri so se po naporni predstavi gostili z obilnimi ostanki gospodske mize; kar pa je še njim ostalo, so dobili beraški dijaki, ki niso imeli doma hrane in so živeli od milodarov, ki so jih dobivali po samostanih in premožnih meščanskih hišah.
Plemenita in visoka gospoda pa niso dobili bogate pojedine v svečani dvorani prav zastonj. Ko je mestni kapetan Janez grof Sforza v zanosnem latinskem govoru čestita! oo. jezuitom in njihovim gojencem na tako izrednem uspehu, se je rektor kolegija tudi v lepi latinščini zahvalil in obenem poudarjal potrebo nove velike cerkve, kjer bi pobožno ljudstvo poveličevalo sv. Ignacija, ki je imel takrat le skromno kapelico v samostanu. In zopet je bingljal rdeči nabiralnik po dvorani in slavni gostje v svečanem razpoloženju so sipali vanj rmene beneške cekine in srebrne goidinarje. Kaj bo prgišče denarja! Saj je kmet-tlačan v deželi, ki vrne prispevke za svetišče sv. Ignacija!--
(To najlepšo in arhitektonično najbolj dovršeno cerkev so jezuitje začeli zidati na Travniku šele 1. 1654, ko jim je Adam
Clemse, gospod dornberški, v oporoki zapustil 15.000 goldinarjev. A glejte nesreče! Ko je bila cerkev že dozidana, se je — porušila. Ali je?.uitje niso izgubili poguma. Začeli so jo zidati znova in so jo 1. 1057 srečno dokončali, kakor se s svojima dvema stolpoma še danes vzdiguje na goriškem Travniku. To sem na kratko omenil v svojem V. Izprehodu. — Po istem viru sta opisala že Duhovne igre Spessot v reviji «Studii goriziani» in F. X. Zimmer-■mann v knjigi «Die Stadt Gorz.)
MllttllHU
FRAN ZGUR-
Nagnilo se mladosti solnce nase...
Nagnilo se mladosti solnce naše, zapalo je in nas zagrnil mrak; do dna navdušenja izpite Čaše, iz svetlih sani v temino gre korak... Oj jasni dnevi solnčnili lic, mladosti, radosti prešerne — iskrenosti, ljubezni neizmerne: — Odpluli ste na krilili plic! Spoznanje, sestre so prevare
oblatile kipeče duše čare:--
Z življenja borcem trdih tal, bon se sveti ideal —
Ljubezni čas, čas sladkih ur; Pod oknom v svitu lune, prepeva pesem, bije v strune devojki-roži — trobadur ... Dekle mu nagelj, rožmarin — za pesem srčnih bolečin — iz okna gred od trže in kitico iz sladkih Hn v naročje pevcu vrže! Oj devojčica, duše evet! Zate bi v noč potonil, vzplul samo v sveto bi nebo, Bogu na dlan in na brado, za srečo tvojo tam pozvonil — — Oj devojčica, duše cvet, kčiko do duše ves prevzet, lepote tvoje sem — poet —
Tako ljubezen naših dni
sijala nam je iz oči —
A čas ljubezni, preč je čas.
že v zarji je odplul od nas!—
Viharji so zar j uli jezni
i n vrgli nam za cvet ljubezni
resnice spačeni obraz!
Življenja sestre so prevare
kipečih duš nam vzele čare —
Čez rob nalile naših kup
življenja trpkega so strup!
Za vse, kar smo ljubili vroče,
za duše dih — besede,
v porog smo pahnjeni, zasmeh: —
Zel človek iz zasede,
krepost pretvarja našo — v greh —
Prebodena je leva stran,
kri teče v noč iz srčnih ran...
Ljubezni svit skoz grom valov, ljubezni svit skoz šum vetrov — — Ta svit mi zremo nepremično na sveto noč, to noč božično!
FRAN ŽGUR:
Priroda trudna vsa umira...
Priroda trudna vsa umira, nadela ji jesen je pajčolan — in solnce-car, oko zapira, zapada trudno v grob teman... Jaz gledam to; — oko mi plaka, za mano tihoma koraka prelest minulih, cvetnih dni — — To pomlad je z nasmehom sreče, mladosti moje, rosmi prrkipeče
in čas za kterim mi oko solzi--
Jaz prosim, duša kliče, moli — a mrk, brez svinca je gora zaslon; g]a.s votel mi buči: — Nikoli, ne skličeš dni, ki so zašli v zaton!
FRAN ŽGUR:
Zdravica.
Čaša prva: — Od vrhA, naj izpije se do dna:	<
Duh naj k Bogu vzplava viSe, đa nam solnca da čez hiše —* Pesem, kakor zvonček nov, naj raztoči nam pod krov!
Čaša druga: — Oče, glej deco, cvet ta naših vej — da bo kot pšenički v polji kakor ptički — vse po volji —'— Harfe Tvoje — glas globok pesmi naše — sladki zvok!
Čaša tretja: — Njim naj bo, ki drži jih groba dno: Mrtvi naši, v tihih vrstah spe v posteljah, ozkih krstah — Stvarnik, stražo Ti jim stoj, v sna zagrni jih pokoj!
FRAN ŽGUR:
Konj junaški bije zem-
ljo črno-
Konj junaški bije zemljo črno, stresa snop je — valovito grivo, £>liska se oko mu plamen živi!
Konj junaški tri si čuda hrani--
Prvo: sila v nogi je jeklena; drugo: griva v vetru valovita; tretje: prsa silna, bujno razigrana... A, junak v stremenu, v sedlu zlatem hrani tri srca v junaških prsih, tri srca, tri solnca žarka, svetla — Prvo: čast je moška, vera živa; drugo: hrabrost v njem je in zvestoba; tretje — je ljubezen do devojke!
Znanost m umetnost
Al! S2 lahko Izrablja morske
Ta zakon je prvi formuliral Clausius, danes običajno obliko sta mu dala W. Thomson in W. Ostwald.
«Nemogoče je (vsaj 9 pomočjo nevidnih teles) ohlajati kako telo pod temperaturo okolice in s to tako pridobljeno toploto proizvajati delo.»
To je takozvani drugi glavni zakon termodinamike, ki izključuje možnost ustvarjati perpetuum mobile druge vrste. Perpetuum mobile prve vrste bi bil namreč stroj, ki bi stalno deloval in bi pri tem iz ničesar ustvarjal energije. Tak stroj je nemogoč po splošno znanem zakonu o ohranitvi energije. Perpetuum mobile druge vrste pa bi bil stroj, ki bi neprestano črpal toplote iz kakega rezervoarja in jo pretvarjal v delo.
Takih ogromnih, praktično lahko rečemo neskončnih rezervoarjev imamo v prirodi veliko; imamo jih v zemlji sami, imamo jih v ozračju, ki obdaja zemljo, imamo jih pa pred vsem v velikih oceanih.
Usmilil bi se torej lahko stroj, ki bi črpal toplote iz morja in bi £ njo gonil ladjo. Razbremenili bi tako ladjo in prihranili bi si izdatke za premog. Ideja je lepa, toda neizvedljiva, ker se ne
(Dalje na VI. strani)
Poslano*}
SVARILO.
Dobroznana tvrdka
D. WINDSPACH Trst, Via B&ttisti 10, H.
je zvedela, da krožijo po okolici taki navihanci, katere ni mogla še ugotoviti in ki se izdajajo za pooblaščence te tvrdke za nakup	,
kož vsake divjačine.
Svari vsled tega svoje klijente, naj ne nasedejo takim malopridnežem, istočasno pa izjavlja, da bo postopala proci njim sodnijskim potom.
*) Za članke poti tem. naslovom ne prevzema '
uredništvo ni kake odgovornosti.

ZAHVALA.
Žalujoča soproga, starlif, bratje, saetre, svaki In
LEOPOLDA MOTTA
se sajpcisrčnejie zahvaljujejo vsem, kf so ga spremiIf k večnemu počitku. Posebna zahvala tvrditi Cave Romane čč. gg. duhovnikoma, tovarišem pokojnika, nabrežlnski godbi, darovalcem vencev in cvetja in sploh vtem, ki so na katerikoli način tolažiti prizadete. NABREŽINA, 22 decembra 1936.	V&6)
NAZNANJAM, da sem prevzela dobroznano gostilno «AH'aeroplano» v Via S. Marco 15, kjer točim dobra vina in postrežem z domaČo kuhinjo po nizkih cenah. Marija Nocente.	1931
HLODE, hrastove, bokore, borove, drva za kurjavo, železniške prage, prešano seno, vse franko vagon kupi 'Kmetijsko trgovsko društvo* Trst, Ra -fineria 4.	1904
Velikanski dohodi dunajskega
POHIŠTVA
navadne ln finejSe vrste
ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah.
STROJ za izdelovanje cementne strelne opek«, proda po nizki ceni Srečko Bajt, v Idriji-	1914
1939
COKLE leaeae za delo na nfhrab in doma dobit« pri Rebcn, Trst. Cardncci 36.	1739
Klavirji Planini Harmoniji
PRODAJA POSODA
Največje jamstvo.
R. CAMPONOVO
Tel. 793 - Vlale XX Settembre 33 - Trst
PopCiAOSf Elegatuv-
Prikladno-*
Prodaj* in poskiS' brez. otraete za makuf
Btlanlu bi HM RISU
Trst, Via Valdirivo št. 24 5
Predno nakupite kakršnoslbodl
POHIŠTVO
obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZI, TRST
VIA RETTORI I - MALCANTON
Sorodnikom prijateljem in znancem naznanjamo
MAU OGLASI
EEiimšoffiii ~	"
prevodi v vseh jezikih, (i926
H. Borsstti * Figiio, Trat Corao 47 ; (ie*arna Rovisi popravka, prodala 1 žn kupuje zlato, srebro po poitenih cenah. Govori se slovenski.	1925
IHIBf L i- kg. Socied Ligure-Lombanb Piszza . IlVftj Scoicoia 3, Trst. - titidek, ki ae ae boji i
Živimo v dobi, ko človeštvo išče nove vire energije. Poleg črnega premoga, ki je še vedno klasični vir energije, se je uspešno uveljavil beli premog, voda 1 doroanut<#n aTC!
Naša doba pa je poslala tudi izbirčna. | ttiST^f.Ta iTd^'20. t. m. ob 14. uri, zatisnil Premalo «fin» ji je Črni premog, rajši vedno svoje blage oči naš preljubi in nepozab-vidi «žlahtne j ši» preilolej. In ker tegajljeni soprog oče in tast ni baš veliko v prirodi in ker se bodo	IVSiH B&M©
prirodni vrelci kaj kmalu izčrpali, iz- j	aadaSHeij v pokoja,
kuša se pretvarjati manj vredno trdno pcžrcb blagega pokojnika se je vršil dne 22. t. kurivo v vrednejše tekoče kurivo, m ?h 14. uri. Ogromna energija se skriva v atomih, t ich-i^ka Bela, 24. decembra 1926 Ako bi nam bUa dami možnost, da raz-J	ŽALUJOČI OSTALI,
drobimo atome, bi s tem osvobajali na-: ravnost bajne množine energije. Za- j
četki take umetne razkrojitve atomov	_	pokusu,
so že dani, toda daleč smo še od tega,!	*7 ,
da bi se dala ta razkrojitev tehnično testenin Pekatet, kupi jih zanesljivo uporabiti. Začasno ima le znanstveno prave, so le v zavojih Ms in 1 kg zgor-vrednost, ker nam odpira vpogled v nje znamke. So izvrstna, nedosezna jed.
ustroj atomskega sveta.
Sicer pa nas obdajajo tudi drugače ogromni viri energije. V morju, v zraku, v zemlji sami imamo neizčrpljivo množino energije. Morje, zrak, zemlja, sploh vsa telesa okoli nas, so topla. Toplota pa je energija.
Danes je splošno znano, da se da toplota pretvarjati v mehanično delo in obratno. In vendar ni ta nauk doživel še niti prve stoletnice. Okoli I. 1842. sta ga skoro istočasno in neodvisen drug j konknre od drugega izrekla nem?ki zdravnik R. Mayer in angleški pivovamar J. P. Joule. Kdo je bil prvi, se da težko ugotoviti. Brezplodna je bila vsa ogromna literatura, ki se je pečala s tem vprašanjem prednosti. Ta ideja se ne more, kakor je rekel znani fizik in filozof E. Mach, pripisati kot last enemu samemu narodu, Še manj pa eni sami osebL «Ideja je bila že pripravljena in se j« ob določitvi pojavila istočasno in medsebojno neodvisno v več glavah. Sicer pa moramo smatrati za srečo, da ni razvoj znanosti navezan na en sam narod ali na eno samo glavo.»
Radi tega si tudi mi ne bomo belili glave. Za nas je važno, da vemo, da se toplota lahko pretvori v delo in obratno delo v toploto. Pri tem pa odgovarja vedno določeni množini toplote določeno mehanično delo. Vsaka kalorija (t. j. množina toplote, s katero segre-jemo 1 kg vode za eno stopinjo), odgovarja 427 kilogramometrom (t. j. delu, ki ga izvršimo, ako dvignemo 427 kg en meter visoko).
Pretvorba toplote v mehanično delo in obratno je torej mogoče in znano je tudi številno razmerje med prvo in drugo vrsto energije. Vprašanje p.a je še: ali je taka pretvorba vedno mogoča,
iz težke volne, brezhibne in v vseh vzorcih. Najkoristnejši in najcenejši dar za novo Set®.
Kdor hoče izkoristiti to priliko, naj se požuri, ker bo
zaloga v kratkem pošla.
Via Genoua 21A (tik pralnice Carniel)
Kf" Govori se slovenski
1294
LEPA 2 nadstropna hiša z lokalom in eventoelno j ■■ takoj prostim »tanov zajem do 4 sob, s pni&finami, v' Celja k proda nci rodbinskih razmer po jako | ugodna osi Naslov pri tria&nt upravništv®.
1850
0 I
MEBURANA soba ae odda tako* gospodu. Via S Antonšo Stoppani «. 5/1L dHM.	1949
SLUŽKINJA pridna, ki se razone tudi pri kahanjn B se sprejme takoj. Gostilna Campo Belvedere it- 1. 2
DEKLA, pridna, se »presne r Via S. Michele 27,
pritličja	1945
ŠTEDILNIKE premične in nepremične, od L IGO naprej, prodaja kovač Purič, Via Media 6.
1946
TVRDKA
LER, OBLASCi
TRST - Corso Vitt. Em. tU - TRST
dajd še vedno
popust 20% popust
na vsem blagu.
Ženski izdelki, blago za moške in ženske obleke, Karakyl, Pelucfies, baršnn, kožnhovine, golfa, gllets, odeje in preproge.
LASTNA KROJAČNICA	«1320)	LASTNA KROJACNICA
V ČEDADU« v sredim mesta, je na prodaj gosposka hiša z veliko, dobro vpeljano trgovino. Pojasnila daje g, Bachetto Luigi, Cividale	1947
GOSPODIČNA* 28 letna, iz ugledne jagoelovenske družine, izobražena, pridna gospodinja, s precejšnjo doto želi znanja v svrho takojšnje poroke z boH-šin: gospodom, uradnikom. Resne ponudbe če mogoče s sliko, katera &e v neugodnem slučaju vrne, naj se blagovolijo nasloviti pod «Resnost» na upravništvo,	1948
VAŽNO. Išče se sedanji naslov Marije Stanič iz | Kanalskega okraja. Kdor bi kaj vedel o njej, naj javi upravništvu proti dobri nagradi.	1950 j
URADNICA, starejša izvežbana moč, popolna; kniigovodkinja, za staino mesto pri veletrgovini na deželi, za takojšen vstop se išče. Posndbe pod • Slovensko-italijansko* na upravnižtvo.	1951 j
( NAZNANJA se slav. občinstvu, da je prevzel do- i in ako ni vedno mogoča, kdaj ie mo- broznano mesnico v Via Udine 59 Rudolf Tence, ;
ki se uljudno priporoča sedanpm m bivšim odje- ; iralcem. Razpolaga z vsakovrstnim svežim govejim, j1
1943!
goiaf
Odgovor na to je dal že pred sto leti (1. 1824). torej že pred Mayerjera in Jou-lom tedaj mladi Francoz Sadi Carnot.
«Toplota proizvaja delo le tedaj, ako pade z višje temperature na nižjo.»
Velika je v tem oziru analogija med toploto in vodo. Tudi voda proizvaja delo, in sicer, ako pade iz višje legre v nižjo.
Toda analogija je le navidezna. Voda namreč proizvaja delo, njena množina pa ostane ista. Voda je le prešla z viš-jogra mesta na nižje. Toplota pa ne preide vsa z višje temperature na nižjo, temveč le deloma. Ostali del se «pre-tvori» v mehanično delo. Toplota torej ne proizvaja mehaničnegra dela, temveč se sama pretvarja v delo. kakor sta ug-otovila Maver in Joule. Pri tem pa vedno drug- del toplote prehaja z višje! temperature na nižjo.	i
telečjim in prašičjem mesom.
RsđfsieieMJii
Nadaljevalni dnevni In ve-j černi tečaji. Vpisuje se v<a*i j dan. Vse vrste aparatov za oddajanje in prejema- J nje s zakiopnico ali kristalom. Oddajanje z aparatom Weasthone, s Učen onemu v Speziji, ki služi za izpite za dosego diplomi Zavod je avtoriziraa od naučnega ministrstva, eden izmed najb~>U£ia v ItcKji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo meščenja na kopnem ali na morju. Zavod za dcsetio. mest za naše diplomirane© bodisi na kopnem o«>-disi na morju. Obiščite naš informacijski urad. Ravnateljstvo radioiel^s^rofičaega zavoda *Akss?n-dro Volta» Via S. Franocsco 31 ali pri združe nih zawdih «Bat tisti-Ga liUi» Via BattUti J C.
SAMO potom energičnega zdravljenja z Glykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, oboe-moglost. Izdelek lekarne Castellanovich, Trat, Via
dci Giuliani 42.	1900
FI.I7IR CHJNA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in re najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6,-—. Dobiva se samo t lekarni CasteHanovick, Vin CmKasii 42.
1466
TVRDKA
TRST - VSa Roma 24 - TRST
vogal Via Valdirivo
ki je dobroznana po najnižjih cenah
(1321)
svojim odjemalcem ob priliki praznikov; nov; \
I
m (mM
it ^ S
na vseh potrebščinah.
M
M
I S
V Trrtm,
21. 4
Iti
Bklada z drugim zakonom termodlna-l mike. Da bi lahko tak stroj deloval, bil
morali poleg morja imeti rezervoar nižje temperature, da bi lahko prehajala toplota s toplejšega morja na to telo. Da se pa ta razlika v temperaturi ohrani, v to je potrebno mehanično delo, in sicer celo večje kakor delo, ki bi ga pridobivali iz morske toplote.
V zadnjem Času pa sta francoski kemik Claude in fizik Boucherot predložila francoski akademiji načrt, po k»-terem bi se vendarle dala izrabljati morska toplota.
Načrt ni v nasprotju z drugim zakonom termodinamike, temveč skuša le na posebno izmišljen način vzdrževati ■ potrebno razliko v temperaturi.
Znano je, da ni temperatura vode v vseh višinah enaka. Na površini so lažje toplejše plasti, v globočinah gostejše mrzlejše plasti. To razliko povečajo še morski toki, tako da znaša celo od 22 do 25 stopinj.
Claude in Boucherot sta prišla do ideje, dvigati v tropičnih krajih iz nižjih plasti mrzlo vodo in izrabljati raz-.like temperature med vodo in vodo na površju.
Izdelala sta ogromne načrte, po katerih se ne bi samo proizvajala mehanična energija in bi se ta pretvarjala v druge oblike, temveč bi se celo zalagale z mrzlo vodo, ki bi jo Črpali iz morskih globočin, večje tropične pokrajine, slično kakor se zalagajo sedaj hiše s pitno vodo, s plinom ali električnim tokom. V živih barvah sta orisala bujno in obenem prijetno življenje, ki bi se začelo razvijati v teh krajih.
Načrt je sijajen, ideja mamljiva, ima pa svoj «toda».
Claude in Boucherot sta namreč preračunala, da bi bilo za uresničenje njunega načrta potrebnih stotisoČ kubičnih metrov vode na uro. Za priprave pa, ki bi omogočale dvigati iz morja tako ogromne množine vode, bi bilo potrebnih 10 milijonov dolarjev. In teh; bo bržkone težko kdo hotel riskirati v tako vsekakor Še preveč nesiguno podjetje. Dokler &e ne znajde tak mecen, bo tudi Claude-Bouchertov načrt le krasna bajka iz topičnih krajev.
L P.
M«
GLUHOST
operacij« la bolc-morajo GLUftCI. U •o poskuiftli VM bres-usMiu sradstr*. »op«* pridobiti atak. po učinkovitem načinu: aSsaaa pra*
ton, ki fc uspeh dolgoletnih ia trudapolnik znanstvenih raziskovani proti ftahosti. Šibkem« «l«hu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariikega specialista za uSesno protezo, Laurenta Puccetti. ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: U dine, pondeljek 27 in četrtek SO. decembra. Hotel Nazionale
Gorica, torek 28. in sredo 29. decembra, via Ga-ribaldi «. 10.	1342
Slovenski ipuf POFOČne
Za vsako potrebo na papirju Vam moh*>	»obe, *nhi*ie izredna ia-
ustreie najsolidnejSe in z najnižjimi	***** ****** prodaja toitvo
cenami tvrdka	mizarjev, Trsi, Carducci 17, prodajalna.
G. H. Moj ode1
Odvetnik
Dr. VL OREL
je preselil svojo odvetniško pisarno v pritličje Iste hiše v Gorici t j. Corso Verdi št. 32.
1355
Obiščite novo prodaialno
ti. ROLO
irsi - ¥13 Urfud 20 - Via
i - Trn
lzbera blaga za moške In ženske. Nafno-
vejSe risbe. MoSkl Izdelki po meri. Nikaki stepilnl popusti pač pa stalne tn nlzks cene	(1281)
ki razpolaga z veliko
zalogo papirja in vrečic
Izvoz na debelo.
Trsi Via P. L Nestnu It. 1
NA HAJHNE OBROKE
Paletots od L 240.— naprej Obleke „ „ 300.— „
Prodajalna ¥ia Glnnasiflca 13

...i naive
Čeulil in slape po nizkih esrbU.
Via Gmovi 10 — Trst
1151
Mehko fearžunasto kaže dobiti z nevena iiearakesIHvega mila
BAIMF1
rabo
znamka Ziatl petelin Poskusite ga, ker je najflaeise aa svetu. Škrob, boraks Banfi fe aajbojš«
za >Mcanje perila.	1352
■ ■■l
Ll
Prtd^o prodata
KRONE, GOLDINARJI ZLATO in SREBRO
obiščite zlatarn«
ST18N3N v„ S.
kjer dobite najvišj« cene. — Kurmjcm listke cestne zastavljalnice.	1341
ZobosdrRTBlk
Dr. Sardoč D.
ordinira v TRSTU
fia H. 8. mm it. K. lil. ftraffiiLiiavaasI)
Lm
od 9-12 la od 3-7
Loterijske itevHke
izžrebana dne 24. decembra 1926.
BARI	61	88	86	31	2
FIRENZE	61	46	65	47	27
MILANO	41	75	77	10	24
NAPOLI	53	22	38	64	90
PALERMO	25	86	31	24	59
ROMA	19	2	18	51	15
TORINO	66	78	40	6	71
VENEZIA	90 72	59	49	78
(1.^30)
Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri REBCU, Via Carducci 36.
DAROVI
Družina Beraetič o ar u je za Sol. Društvo
L. 10.	. .
Za »Šolsko društvo* v Trstu darujejo: ^Podružnica «Š. D.» v Idriji Lit. 400.—; Gospod I. J. L 25.—; Mesto cvetja na grob po- I kojni Mariji Berce i« Sežane daruj« druži- , na Srebotnjak iz Lokve L 20.— (zakaanelo).} Gospod Josip Zink Lit 50,— Gospod Zlobec t {t 5.— Gospod Rudolf Malalan Lit 100.—
Sr^na hvala vsem!
ZDRAVNIK
Dr. IV. HRIBERHIK
SPREJEMA	1347
V VIA VALDIR1VO ŠTEV. 33
(NASPROTI KAVARNE ROMA) OD 2.30 DO 3.30 POPOLDNE
MIZARSKA DELAVNICA S ZALOGO
navadnega In finega
POHIŠTVA
D. Ca vali eri čt E. Ltiis
Trst, Via Pari nI štev. \ telefon ll-03#
Kajbalile blago. 1040 Kalnih cena
Plačevanje na obroke.
i
9 I
nisais
illnlJU gabsrdiae in covsrcoat- volna
z veiblodjo poshlako L 290.— Heibiodja podvlaka . L 85,—
Tovarna delnih plaScev.
T^STf VI® Nurati
(tik g8«ds9L4a ^Uior)
Okrepčevaleo sredstvo* predpisano cd zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI,
SLFDICi in za OKREVANJE	(130i;
LEKARNA ZAMETTI - TRST - ViaMazzinl
KRONE! KRONE!
titgnfc. ilab ZB-bHski m kosi;
atttto plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Po vb — arama
Trsi« VU Mauifti 4« 1285
MEDICI __
^ /CIO
POLAGA PREBAVI
PRIVTEH ALI w KAVI
UOAIA ŽEJO JE HtCUEHICEN H! AR0MATIĆEH v VODI iN SODAVICI
1AN10H0PU1M
TRItj\t via Corooeo-25
IZŠEL JE
Žepni kole
Edinosti a l 1

V	ysnje vezan	8 stane L- 6-—.	g
V	platno veznn	1 stane L 4-—.	i
iwnwWe 9 „Edinosti"
ALESSAtlORA HAtCSVICB
MODNI SALON
Trst - Via XXX ottobre 15 - Trst
Okrašeni klobuki in klobučevina zadnje novosti po najzmernejših cenah. Specijaliteta za otroke. u6o
FI is fl* 11 Šr U '7,

Slooincl!
Kupujte obuvalo pri
FORCESSIHU
Gitis- Caprin - Sv. Jakob
fsfa n ifiii^P ?ph#9 fiprlfp iq ilpkllrp
m Lu liuMj ^ll^i^t mifiu M lUuu
□□□□□□
PODLISTEK
ii'0
y. I. KRIŽANOVSKA:
ff ****
EZA
ROMAN
—	Valerija — je vzkliknila prestrašeno
ntuaneta ter jo prijela za roko. — Ti se hočeš pustiti v tako blazno početje; kje in kako ga
oš videla?
—	Jaz sem ai že vse premislila, — jo je ne-irpno Drekinila Valerija. — Bankirjeva hiša ni aleč od naše hiše; zraven je velik ogTajen vrt;
prečni ulici, ki gre vzdolž ograje, so vratca v rt; ta vratca so za one obiskovalce, ki hočejo ven in noter neopaženi, in so zaprta šele popolni Ne glej me tako začudeno; vse te podroh-osti mi je povedal Rudolf, ne predvidevajoč, a mi bodo kedaj rabile. In jaz grem notri skozi i vratca; Samuel biva v pritličju in njegove >be so zvezane z vrtom; tam ga gotovo srečam .a izpregovorim ž njim.
—	Ti hočeš iti sama na sestanek s člove-l om, ki je brezumno vate zaljubljen!... Nima nobenega pomena podajati se v tako nevarnost: prelepa si, da bi se ti mogel odreči, in ti boš samo še bolj razvnela njegovo brezumno strast!
—	Pozabljaš, da se hoče z menoj oženiti m da ve. da smo popolnoma od njega odvisni,
je odgovorila Valerija z bridkim usmevom; —
torej bo spoštoval mojo čast. Sicer pa (vzela ]e z mize mali samokres, ki ji ga je podani Kuaoii) vzamem tole reč s seboj; da boš pa docela mirna, pojdive skupaj; ti ostaneš pri vratcih m mipri-hitiš na pomoč, če zavpijem. Toda ne zadržuj me; kdo ve, morda pa ne bo vse to brez uspeha. Pravijo, da solze ljubljene ženske ganejo najbolj nasilnega človeka; če me ljubi, se mora vdati mojim solzam; morda se bo ošabni Jua zadovoljil z mojim ponižanjem. — Ah, kako ga sovražim, ker nas tako ponižuje!
_Ce pa ni sam in te Še kdo drugi vidlT —
je pripomnila previdna Antuaneta. Mrzlična razvnetost prijateljice jo je plašila
— Ne, ne, koga pa bo sprejemal nekaj dni po očetovi smrti?... Toda treba je podvizati, je že deveta in pol in luna je vzftla; zdaj je najugodnejši trenotek- Pomagaj mi počesati se; nato se ogrneva v črne plašče. Ne bom se preoblačila, da ne vzbudim pozornosti sobaric.
Gospodična pl. Eberstein se ni več upirala; b tresočimi se rokami je splela dolge Valenjine lase; nato sta se ogrnili v črna svilena plašča, nadela na glavi črni čipkasti ruti in se tiho odpravili v vrt. Skozi vratca, ki so imela od znotraj zapah, sta prišli na ulico, ustavili prvo kočijo, ki sta jo srečali, in naročili kočijažu, naj ju pelje k bankirjevemu vrtu.
Po poti nista izpregovorili besede; Valerija ; je bila v takšnem duševnem stanju, da je izgu-! bila razsodnost. Po naravi slabotna in eksalti-rana, razvajena od svojih, je mlada deklica
vztrasla brez vodstva ljubeče matere, ki bi usmerjala in vodila njena stremljenja. Stara soroci-nica, ki je vzgajala siroto, ni imela nikakin vzgojiteljskih sposobnosti, zato ni imela Valerija one notranje trdnosti, ki tvori nravno uzdo katera more obvladati trenotne izbruhe. Tudi Antuaneta je bila z mladega sirota. Bila je poštenega, odkritega in pogumnega značaja. iNe-varnost je imela zanjo neko privlačnost in odločni ukrepi so ji ugajali. Zdaj ji je srce močno bilo; vedela je, da sodeluje pri stvari ki bi je ne smela dopustiti; toda romantična stran tega koraka jo je zmamila, a upanje rešiti Rudolfa in istočasno preprečiti sramotno žemtev, je premagalo v njej še zadnje kolebanje.
Kočijaž je ustavil voz, deklici sta izstopili in mu ukazali, naj ju počaka na oglu ulice, in skoraj v teku sta hiteli k vratcem; bila so zares
odprta
_ Počakaj me v tem temnem kotu in prosi
Boga, da mi pomaga! — je rekla Valerija in stisnila prijateljici roko. Ne da bi počakala na kak odgovor, je šla v temni drevored, kjer so
rasla stoletna drevesa.	_
V svoji zdvojeni odločnosti se je Valerija skušala razgledati po gostih drevoredih nepoznan nega ji vrta, da bi našla pot h hiši. Nenadoma se je zdrznila in se ustavila, ker se je znašla na odprtem prostoru, ki ga je razsvetljeval vzhajajoči mesec. Vodnjak v mramornatem basenu je bil obdan s cvetjem; ozke stezice, ki so se vile med skuninami cvetočih oranžnih dreves in ki-
Specijeliteta za
OTROKE □□□□□□
pov, so vedle k terasi, ki je bila v zvezi s pritličnim stanovanjem ob drevoredu.
Na tej terasi, ki je bila tudi okrašena z redkimi rastlinami, je stala miza, pokrita s knjigami in papirji; za mizo je sedel v naslanjaču mož, toda ni delal; svetilka je jasno razsvetljevala njegove črne kodre in nižji del obličja, oprtega na roko. Poleg stola je ležal velik pes.
Valerija je obstala kakor prikovana. Opo-tekaje se je naslonila na podstavek kipa.. O čem je razmišljal ta strašni, obsovraženi človek? O svojem očetu, ki ga je ubila misel na sinovo krščenje, ali o novih sredstvih uničiti, ponižati ljudi, ki so mu bili izročeni v žrtev?.., Vsa dozdevna hrabrost je v deklici izginila, kakor bi mignil. Zdelo se ji je nemogoče govoriti s Samuelom in se ponižati pred njim; sram jo je bilo in strah; začela se je tresti po vsem životu in že se je obrnila, da zbeži proč, toda tanki pasji sluh je ulovil šelest svilenega plašča, ki je zdrknil ob kamenitem podstavku; pes je vrtal, stekel v vrt in se z besnim lajanjem vrgel na mlado deklico, ki je odrevenela od strahu. Samuel je začudeno dvignil glavo in poklical psa, ker ga pa ta ni slušal in je dalje lajal, je šel v vrt in zagledal žensko, ki jo je pes nepres-stano napadal. Stekel je k psu in zavpil: «Pročt Mars!» in ga prijel za ovratni pas. Z narašča^ jočim čudenjem je mladenič ogledoval neznanko, ki je nepremično stala ob kipu, in katere obleka je izdajala, da pripada odličnemu sloju.