leTnik \ Jezik in slovstvo Letnik X. številka 4-5 Ljubljana, 3. junija 1965 Revija izhaja od januarja do decembra (osem številk) Izdaja jo Slavistično društvo v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik France Bezlaj, Ljubljana, Aškerčeva 12 Uredniški odbor; Janez Sivec, Aleksander Skaza, Boris Urbančič, Franc Zadravec Tiska tiskarna CP »Celjski tisk« v Celju Opremila inž. arh. Jakica Acceto Naročila sprejema Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12, tekoči račun pri NB 600-11-608-4 v Ljubljani Letna naročnina 1000 din, polletna 500, posamezna številka 125 din; za dijake, ki dobivajo revijo pri poverjeniku, 500 din; za tujino celoletna naročnina 1500 din Ce poslane številke ne boste vrnili v dveh tednih, vas bomo šteli za rednega naročnika! Vsebina četrte in pete številke France Bezlaj Slovenski imenotvorni proces 113 Jože Toporišič Razmišljanje o Finžgarjevi prozi 118 Janez Sivec Slovnični in jezikovni pouk 125 Marija Jalen Obravnava berila pri pouku slovenščine 130 Franc Jakopin Ruski pravopis na razpotju 135 Zapiski, ocene in poročila Tomo Korošec Češki frekvenčni slovar 145 Jože Koruza Prežihov načrt za izseljensko povest 148 Hermina Jug Ideja in kvaliteta 150 'WladYS}aw Kupiszevski Nekaj pripomb v zvezi s pomenskim razvojem besede baba 152 Emil Stampar Zbrano delo satirika Radoja Domanoviča 153 Herman Vogel Umjetnost riječi 154 Jezik 155 BI. R. Literaturen zbor 156 F. Jakopin Osrednje ruske revije 156 Ada Muha Naša reč 158 Martina Orožen jQzyk Polski 159 France Bezlaj SLOVENSKIIMENOTVORM PROCES Kar do danes vemo o slovenskem imenskem fondu, še ne zadostuje za vsestransko sintetično obravnavo. Premalo skrbi smo od Miklošiča dalje posvečali slovanski tvornosti. Znanstveno imenoslovje se je zadnjega pol stoletja zanimalo predvsem za piedslovanske relikte na naših tleh in za substitucije alpskoslo-vanskih imen v bavarščini. Vse druge naloge pa smo temeljito zanemarili. Kljub temu je mogoče opozoriti na nekaj najbolj splošnih pojavov, ki zgovorno kažejo, da bi podrobna in vsestranska analiza slovenskih imen lahko znatno obogatila naše poznavanje jezikovne in kulturnozgodovinske preteklosti. Po vsem, kar danes vemo, je bil slovenski imenotvorni proces najbolj intenziven v času od sedmega do trinajstega stoletja. Računati moramo s prvim ko-lonizacijskim valom neposredno po naselitvi in nekaj stoletij kasneje še z racionalno notranjo kolonizacijo. Ob koncu te epohe je bilo pri nas skoroda več naselbin, kakor jih je danes, posebno v višjih gorskih legah. Celo najmlajša zvrst imen, priimki, ki so bili v Avstriji uzakonjeni in uradno uvedeni za časa vlade Jožefa II., v Nemčiji pa šele nekaj mesecev pred začetkom prve svetovne vojne, kaže pri nas starejšo strukturo. Po jezuitskem svetniku Ignaciju se še danes pri nas veliko ljudi imenuje Nace, ne poznamo pa niti enega, krajevnega imena niti priimka, izvedenega iz tega antroponima, ki je prišel v modo šele ob koncu šestnajstega stoletja. Predslovanskih imen, podedovanih od starejših kolonizacijskih plasti, je pri nas samo nekaj odstotkov. Kakor povsod v Evropi je med njimi največ imen rek z nad štirideset kilometrov dolgim tokom. To so ostanki starejših kolonizacij, obenem z nekaterimi pokrajinskimi, krajevnimi in gorskimi imeni. Suhstratna imena so važna za študij jezikovne paleontologije in prazgodovine, vendar tvorijo skupaj z nekaterimi besedami enakega porekla v slovenščini posetbno plast. Teh ostankov je več v goratih predelih kakor v ravninah. V stranskih dolinah imajo ponekod celo manjši potoki in neznatni kraji predslovanska imena. Gostota takšnih imen se zvišuje v smeri od vzhoda proti zahodu in to nam pove marsikaj o najstarejših odnosih med Slovani in staroselci. Večina naših imen pa je produkt slovenskega imenotvornega procesa, in ta so za nas najbolj pomembna. Zgodovinska in arheološka raziskovanja so ugotovila, da so bili Slovani v času preseljevanja narodov še napol nomadi, ki so poznali samo sezonsko poljedelstvo na primitivno urejenih, največkrat gozdnih krčevinah, kjer so izkoristili humus in se nato pomaknili na nove krčevine. Na Češkem se pojavijo na primer Slovani že v četrtem stoletju po našem štetju, toda šele v devetem stoletju se začno razvijati prve stalne naselbine. Pri alpskih 113 Slovanih je bil ta razvoj verjetno pospešen, saj je v zgodnjih zgodovinskih virih omenjenih okoli trideset nedvomno slovanskih krajevnih imen že pred prihodom ali vsaj v času nastopa Cirila in Metoda; nekatera med njimi kažejo že po svoji v nemščino sprejeti podobi, da so morala vsaj imena obstajati že pred letom 800. Arheološko pa do sedaj tudi pri nas še ni izpričana nobena nedvomno slovanska naselbina iz sedmega in osmega stoletja. Po najdbah od druge polovice devetega do konca enajstega stoletja pa moramo računati na naših tleh z dvema različnima slovanskima kulturama, s kottlaško na zahodu in jugu ter z belobrdsko na severovzhodu, kar priča vsaj za ta čas o nekih značilnih razlikah med alpskimi in panonskimi Slovani. O njihovem prihodu'iri zivljéfijvt ^rvih dvestopetdeset let pa sjovenska arheologija in zgodovina ne moreta po- • tedati>róe dblbcnéjségk; u NT 'l O ii !f; I k M Vi ili '^1 O d ž Ako primerjamo slovenski imenotvorni proces na eni strani s splošno-slovanskim in na drugi s srednjeevropskim, najdemo nekaj opornih točk za sklepanj ei, .Slpy ani so 'Syoje naselbine .radi-;im!enpvali j^^^ n^ki. os^bi.; Je,žl^o Je reči, kdOoiedp bilfctstarejšina zadruge, i\ek& vrste:iunkcioiifr.ali samo usrtai^gviitelj, D& sedaj se; še ni posrečilo; l<)čiti plebejskih imen od ta,ko;IRnenQvaa3Ih n.obiUcjjj plemilkih imen. Poznamo^^same modo. Slovani so kakor.-Ger^^iii in, Kelti :Spg-a?;-t merno dolgo ohranili prastari način tvorbe antroponimov, osebnih imen, sestav7 Ijenih iz dveh delov. iNoveJša raziskovanja kažejo, ,da jechU;ta.:ji,ačig.;:ne. §a,ma izhodno indoevriopsM,; ^mpakr značilerii tudi za druge^'pjafci^l|u^-j§di,^[jii.efe%teri imenski tipi imajo-stairejšo, ^m]5tWfiotefcp;c,i)i jqipas^lspjsgjj ji^aD^ft^SeqiSSteti. e;YJopskih gramatlenihrpjineiayhn ijlansvolg Ild .omav aaneb ibjT ,rm3v oq -o:^, : Krajevna-imena so se tvprila iz osebnihrS kairakterističnimi formanti, najiboJj PiOgOSto s -posesivnJiii nastavkoni, -j?>r,i npr, fTomiš^lj^ v n^ri^jyrXomiste;iz, {VMfQi iJTiysftiali (L'u)tomYslb-i- -jt aljo-rje, Jt^r :jeLdal(Q:j)Q:regtti*PHIIMgIs^S®5}ei^^ nxh (L'u- ali Vi-j/pmyši>fse/oJ,-pryg način, izvedb« ,jg z:-i^^,-^QtijiSqaTUzjbca} ?fitpi:sano leta 1220 Sio/drasiczig-antriPponi^Dia Sip/Bdrag"^, jadi,^?^^^^ čajna izUiagcčajh, Redke so pri nasr pluralne, izvedenker©a'-i«t!tiipa>^^ iz^BmtQslaym, šele;kasneje-sojse-rpri |^(tipm>»Yelja?iliaLt»idi-;Sila»Qivnj;šfca imjena m3I0miA'i^aPmig.(m 1?; Qfmims:\hi'P,o-^b\fm^4^mm{^\9^<^ jiajdemoctodi tipias^gpvGj iz Viasfigpjevcf/Lc^sfpmerqipis? VIastiméi'h, kar bi govorilo za? dor mnevo, da so se dvodelna antroponima na severovzhodu ohranila dljetifeajc^i 9^ ?iafecidUi!:,;pj^,j.,v::ne;'.x du[9JBiz ho riia&vc: -ami drAznavoi-ibo-iH nami Zgoyr-oren-brltifeizeii|lie[Viid,3it biozajBi TOje, kraje.^izweaeiteiz^'dsfcrdelHrhi anri tfiaponiiilov: rta;sloYeaskih?llefe. (Seveda-jih-|eutt6bai»ajprej Jrelaoiistfliirativ Na prvi pagiléd ni mogoče ugotoviti, da je npr. .šošiertt; iiiastaila iz 'CtosÉz'rad^/^i; bo-> hinjski Momenj izriČrbjnomen-jb, koroško «Savina,.jiemško MotschriizNečaiirmak Hfihbpvšeiz ifotébod-'/a 5ri>Bi.uQI|)®dQto zgodnejše fcolonizačijei;ni«v: v toMb;! ri;[9bt;.-;c rii;'G-ion v is-^ 3[ voj/hj. r^r .snexfiDvodelna sloveaskariiHenais®prt vecitóiSlwenGeTsiprielalz šrabepše preden seje za tvorbo iiuenfiFveljaviipošesii^ni format 'pV'aii:-fn tipalAhhPVO!, Peravol Gočeva, Petrina. Samo na skrajnem severovzhodu, v/Prekniurjiiihi-v Prlefeiji, se je^uveljavil posebertimenski.tip na -ci, -ovci;: tam najdemo iihé, LasigPvc/, ven-daritudi.tam prevladuje pri dvodelnih-antioponiniih še:tipita^;fL)Ye-,-npi. fiadmoi Žanci,. Radoslavcii Radvenci poleg izvedfenik 'iz hipókoi-istik ^tiprai 'Radkovpi, Juršim di/JarpVGi./ijo; [r,:; ,ilino[oiK ciiv.jLiunq sa ovtcliibe[IQq oAznoxoz ooiaa aExixoq bK "NaeiKrtvorbe siptišesii^Hiin e^ijeeierzs'ffgkMjicssiac^ztJ^elEiaJé-odahiaa^i vaftska cantroponima.' Najdemo'gé v M-felijskihiftnefiih stare zav'ezb, ^kisfih^jse-éeri kév :preipóvedala uporatolj ati okoli leta tisoo; iiprp "ObiaMjie^iiAbftuhairi ih -tUdI m píí9g«ím'aHsfcl"llí antroponimih, ki so 'Sledovi'saízbütíkE^eMasiiíuitpa'-'Va'zíHCff^J Gímílfe.' Stféuno pogosten je še V stovahBkíh^hipotca:ist&ih"^-imenskih tipih í^abel;V'^nade]/;íGlas0siovBo;odgovaTjajo:baU škemu tipu -alis, npr, litavsko Gemtis, a so na šrbohrvatskem ozemlju izredno redka. Ta hipokorislični formant je bil tako produktiven, da so ga pritikali celd Sáídmgaéé^itvsrjetíá KipoikoriStika. Iinená Črnomelj, Drat^o-íne//pričajo, daOgé*.4-poktíristika Crnont,'Drdgóin podaljšana še z -i>!h formantoiii. Poznamo po"slováns skem svetil saino še en taksen primer v staroiuskeih ifl ŽitameM ' Zelo produktiven je pri nas tudi format-enia, v krajevnih imenih tipa Radeče, Črneče,"ki je služil verjetno za izvedbo patronimik, iz očetovega imena iz--vedennaziv siriffiiV naših priimkih srečamo; Sžare poleg StmPčr Cerne iačernič, Petre in Pežnd'Tvorbo patffonimik na -éníáíHajdemo samo na beioxuisko^p&ljski meji, povsod drugje pri Slovanih ima to funkcijo samo formant-fič."";i s nssvs / Petre je torej Petrov sin, imena Crn, Siargo ibila prvotno: samo'Vzdevki? kasneje,,-.Vifevdalni dobi ,p,a so,be razvila v plebejska antroponima. Krajevna imena so se tvorila razuililjivo samo iz nobilicij, iz imen boljših slojev. Cerkev'jih ¦ je tolerirala skozi stoletja do tridentinskega koncila proti koncu.'XMEirstoletjai ko je prepovedalairabp-'^seh driígih.imenrázen síVe'tníških.-^^-^^ J Usi bara o.as3 Naši priimki tipa Zifeeri iz Síegfrieá ali Letoi Iz Siegfaoio pričajo s svojim začetnim -ž- za nemško Il^TstíDlístiJÍ.r:ifflel svoj- priimek i-e>šale Meščaii,3 ki je bil- hishi - posestnik. Kakor jeamcpfimeriLjuMjanaddbila fiHiaraíOttijo po tej poti že-tfve'leti pred Dunajem, ss ;je, tiaa^ navadi hišnih i^aen m priiafeov TažSinia že zeio z'goda j tüdPpíi^ííás ifí v XII. stoletju se uvajajo hišna imena Gel© Za kmečke gítlnle.-' ^ 'OB / : Žal sevipodrobnejšo analizo hišnih inien in priimkov ne moremo spuščati, dokler ne bo sistematično zbrano gradivo iz vseh z5oti<)viBskih^'ViroW6^fav nekoliko -ih'lajša,cja tudi;t*íiiréü9ka:~|DraSt. v^iio^ulturnS^žigMo^iiisko ffiadiVéf ki bi znatno !dopoinilo tudi BaséiliOznavahje-'razT^oja jezik-ai. Ko séni-na'-priinef ' pred leti razmišljali o imenu Prírrisícóvo, ei nisem mogel priti na jasno o eleniénfti -sk-. Ruščina ^pozna: izrazito pejorgtivni':— zasmehovalni —- sufiks 'isko, toda zakaj bise nefcdo' recimo v XIII. stófetjüí imenoviil-FfiniJsiie?! Šele kd serti s pria merjalno slovanskim gradivom u^toVit,'da SoimenaFi^rí&tíc, Pflštcpu^etrPfi^i&v-nekdanja apelativ-a; - ki .^v beloruščifif '^alrl v ^Isvaščibl še- danes' pometiijos?6*^9 kise'-je priženil v ženino hišo,'mi jebilta izolirani pejorativni sufiks -iskóv tre-' mjtku:jasen, saj ne gre za hipokoristik, ampak za zaničljiv vzdevek. Vsi imenski-tipi'^Tehajkjodr^if V ^drugega inSfi tišni&ipčivertSi z'iéSédatiii-: ai. ami . 9ir:26ra Vendtir'-stf'iráenSKi^-fi-pi iesii&'f^-ve-feaii? meiFsebo^ š skapiio-^p'foljrfertialiiiiJO' VjSaka imenska tvorba je vršila V^jezikTT svojo póíébnofürikGijo, ki sé je včasih VJtibdObju največje produktivnosti lahko še znatno razširila. Zanimiva so nSi primer'-krajevna imena na -^sko. Ta sufiks še danes ni do kraja izgubil : svoj prvotnega fcolektivnégjprposeSi-viiega pomena. Ce ^e ieko ptflje imenujei;Visrže;j« sko- je nekoč gotovo píipsdáíoVerzejsici srenji. NajXtáfejsaslovenska imena tégS tU tipa so izvedena iz starih plemenskih nazivov. Vas Gorjansko, prvič omenjena po letu 1086 Gorianus, je pripadala plemenu Gorjane. Gomilsko, pisano v XIV. stoletju Goemilts, Gomilez, Gomylzk, spominja na Gomiljane. Seveda ni potrebno misliti, da je to še isto praslovansko pleme Mogyljane, ki ga poznamo iz ruskih virov, ampak je lahko že odsev nove plemenske ureditve, nastale že na naših tleh. Kojsko, po letu 1086 Culsca, Culscha priča za Koijane. Del teh imen kaže celo na .predslovanska plemena; tako bi Idrsko, po 1086 Idrsca, glasoslovno najlaže povezali z antičnim venetskim etnikom Edmni. Ime vasi Baske na Banjščici lahko razložimo glasoslovno samo iz vqti>skq k etniku Venti, verjetno Veneti ali morda slovansko Anti. Tudi Morsko ob Soči, v narečju Morskjé, z Morskjega, bi utegnilo skrivati takšen star etnikon Naristi. Kasneje so tvor j ena takšna imena celo iz poklicev, npr. Sajsko, 1482 zu Huntarn iz phsarhsko k pisari ali Runarsko, 1436 Runarisk, 1461 Runarsko, kar spada k lunari »volnarji, kožuharji«. Težko pa je reči, ali so ta imena sled nekdanjih vazalskih odnosov, sekundarne kolonizacije ali pa samo nekdanje zemljiške lastnine. Sufiks -Bsko je ostal produktiven skozi stoletja, je pa v slovenščini izredno redek v priimkih; Pleterski je verjetno nekdanji podanik Pleterskega samostana. Briški spravljajo v zvezo z imenom kočevske vasi Briga, in s tema dvema primeroma je slovenska zaloga tega tipa malodane izčrpana. Posesiva na -j^ so morala v jeziku zgodaj zamreti, ker je slovenski glaso-slovni razvoj zabrisal njihovo jasnost. 2e zgodaj je iz Vit-/i> nastalo Vič, iz Vit-ja enako Viča, Tichobod-jb je dalo Tihaboj, in podobno. Ker je Želeče pisano med leti 1050—80 Cilintam, Zilinta, med 1075—90 pa že Zilecca, nam to omogoča ne samo zanesljivo rekonstrukcijo imena v Zelqt-je, ampak izvemo iz starih zapisov marsikaj o času, ko so se v jeziku dogajale fonetične spremembe. Iz današnjega stanja teh imen pa vidimo, kako so se različno razvijala. Vič sklanjamo danes kot samostalnik, genetiv z Viča, Zeleče pa je ostalo pridevnik, ge-nitiv Zelečega. Pogosto pa je k temu tipu pritaknjen še stanovniški formant -jfane, k Radeče iz Radqt-je je nastalo Radečane in to se je še enkrat skrajšalo v današnje pluralno Radeče, genitiv z Radeč. To se je verjetno dogodilo šele v novejšem času. Črnuče iz C^rnut-jh je leta 1403 zapisano ze Zernutschi, kar govori za slovensko edninsko sklanjatev. Vedeti je treiba, da se imena skoraj nikoli niso rabila v prvem sklonu. V slovenskem knjižnem jeziku si še danes nismo na jasnem, ali je k odvisnim sklonom z Gorenjskega, na Gorenjsko, na Gorenjskem pravi nominativ Gorenjsko, Gorenjska ali Gorenjci. S skloni v imenih je včasih križ. Današnje ime Lesce je na primer stari lokal vt> les'hcé k iést^t »gozdič«. Ko je jezik opustil to staro lokalno končnico, ohranjeno samo v prislovih tipa narobe, nalice, so ime na -e občutili kot akuzativ množine. Enak razvoj imajo imena Jesenice, ali Pece, toda današnjo ednino Peca za gorsko ime so naredili turisti (nemška množinska oblika je die Petzen). Največ slovenskih imen, ki se sklanjajo v množini, so stari akuzativi. Današnje Grabonoš je bilo nekoč gotovo Krabonosq, kakor kažejo nemški zapisi okoli 1300 Krobenuschen. Krabonoši je pomenilo »tisti, ki nosijo maske«. Ime je tvorjeno po vzoru Benetke; prebivalci so se imenovali Venetici (iz tega hrvatsko Mleci), slovenska oblika imena je akuzativ Venetikq. Najstarejša .stanovniška imena na -janeso se tvorila samo iz geografskih pojmov, kakor npr. Gorje iz Gorjane h gora ali Pleterje iz Pleterjane k piefer »ograja, plot«. Zanimivo je, da so se v sorazmerno širokem pasu na zahodu od Zilje in zgornjega Gorenjskega do Krasa ohranili ostanki stare deklinacije teh stanovni-ških imen, v genitivih z Gorjan, s Cerkljan, z Dutovljan. Se bolj arhaičen pa je 116 stari lokal na -s, ki je v nekaj redkih primerih izpričan tudi pri nas v starih nemških substitucijah za slovensko ime, na primer Naklas, Nakles, Nokles za naše današnje Naklo, ki se sklanja pridevniško z Naklega, ali celo z Naklna. Nemška obUka imena kaže na praslovansko Nak'bl'as'b k Nak'brane, enako Ple-terias poleg Pleteriach iz slovanskih lokalov starejšega Pletei'as'h in mlajšega Pleter'ach'h. Iz mnogih primerov se lahko prepričamo, da so stoletja uporabljali drugo poleg druge obe obliki imena, pravo krajevno in stanovniško, šele v novejši dobi je prevladala ena sama. Stanovniško ime je šele po izenačenju lokala v Gorjah z nominativom Gorje izgubilo svojo staro funkcijo in postalo pravo krajevno ime. Ta proces pomenskega prevrednotenja je potegnil za seboj tudi neskrajšana imena tipa Trojane, Poljčane poleg Vrbljene, Smrjene, ki so doživela mladi dolenjski preglas -'a- v -'e-. Stara praslovanska imena na -ene tipa Gorene, Doline, Pol'ene so pa postala deloma pridevniki Gorenje, Dolenje ali drugačne ednine tipa Polena (odtod tudi priimki Polenec, Dolenec, kakor Slovenec). To so najbolj razširjene tvorbe v naših slovenskih krajevnih imenih. Zanimive so pa tudi toponimične baze, osnove, iz katerih so imena izvedena. Povečini so to siplošni geografski pojmi, oznake po vrsti ozemlja in rastlinstva, vmes pa tudi stari kulturni pojmi, ki so za kulturno zgodovino izredno važni. Ce se hočemo na primer prepričati, kaj nam pove jezik o utrjevanju naselbin, bomo' našli na delu Štajerske imena iz osnove tyn'h »obzidje« v imenih Tinje in finsko. Nekoliko bolj proti jugovzhodu so imena iz osnove pleterb »ograja«. Na jugozahodu se pojavi icoJt v Kojsko in imena Koijane srečujemo na Kvarnerskih otokih. V južnem pasu pa se na mejah pojavlja osnova zem7'Bni> »nasut, obdan z nasipom« v Zemon, Zemona, Podzemelj, kar s številnimi južnoslovanskimi imeni tipa Zemun in celo novogršikega Zemiane kaže na tip južnoslovanske utrdbe. Imena Mir je in Mirišče iz latinskega murus >)zid« pa pričajo o kontaktu s staroselci. Ta primer je dovolj prepričljiv za ugotovitev, da je pri toponimičnih bazah izredno važna sinonimika in geografska razširjenost posameznih osnov. Besede so se v jeziku v tisoč letih bodisi posplošile ali so izumrle, areali vseh tistih, ki so postale in ostale toponimične baze, pa povedo marsikaj o stanju v prvih stoletjih kolonizacije. Ni pa teh sledov vedno lahko prebrati. Jezikoslovec se bo obotavljal z odgovorom, zakaj se na našem ozemlju mešata med seboj osnovi vhsh »vas« in selo. Kasneje je selo dobilo pomen manjšega zaselka, vendar najdemo poleg Mala vas in Vasca tudi Velesovo iz Velojeselo. Morda sta v selo sovpadli dve različni besedi, staro sedlo »naselbina« in selo »polje«, naravnost pa tega ne moremo dokazati. Prav tako je težko vsestransko zadovoljivo pojasniti, zakaj so iz dveh besed sestavljena imena imela včasih en sam naglas, npr. Dobrépole iz dobrojepolje, enako Dropole, Doropolje, Dorepovlje ali Dolgoše in Dhorse iz djgojovbsh (+ jane), enako Hobovše, Bilčovs, Biljovs, Govs, medtem ko je pri stotinah takšnih imen prevladal dvonaglasni tip, npr. Slovenj Gradec. Za vsak takšen pojav bi bilo treba skrbno pripraviti poseben zemljevid. Sele potem bi se dalo z večjo gotovostjo razbrati, kaj je starejše in kaj mlajše in kaj od vsega tega pripada že celo različnim migracijskim tokovom praslovanske naselitve. Stari pojavi so mogli vsaj lokalno ostati produktivni, medtem ko so drugje hitreje izumrli. Samo v pasu Sotla—Kolpa najdemo na primer imena Zibot, Zjot, Djot, ki so po poreklu prastari aktivni sedanjiški deležniki od glagolov zibati, zijati, duti. le nekaj desetletij je veljalo v slavistiki mnenje, da se ta imenski tip pojavlja samo v nekdanji pradomovini Slovanov, saj je bil arhaizem 117 že:dolga sioJetja pLi:sdiprvÍH|iiseO.St3íairiií aatto-ivipasii Koioška-KJraaiae^aaiei;.^© pojaVljaVna-.ptlmér.stari.'pasisrninsedanjišMi íátí^ezaütcVLtaBníb::$c@cnotpod0bnih:jiesed...Leta;in;lfita,sem..se..trudil,,dacbi se:priblizalimenji;tíÍQtej; Malo še. V.erjetoq,ida bijpííMo.'zqií.jIe-y p!Ošlev-današi)je'išloyensko;:Vi/cE⁢Zaiaiaj y4eí{a:'iBadíHoEJiiióm;,^recajemQ- zgodSvinske zapiske-vXVv ?n.^á^YL o stoletju CPibígcfejUSfQ \é^ittkpíWflIVfaJflCÍdiybDolenjskiizgovror u^laká ^a'U.íafcóípii .Velifeni Laščah-priča za^starol-p-iali. eelanosno .-o-. Celo: ime. Vóíyaíca pri.Hotavljah-je sporočeno leta 1400 kot Vblach. Zato je najbolj verjetna rekonstrukcija vseh.teh imeiv obCi-llgkaj. enako kaJcpr^pri^Biolcej^^ ki so že ,let.a^ |230^ z;ap,isape Objach. Na-préil)áiaMo saíno"timbambVTcaj"'jé'feeBá izvaíátí '^''h1s'í^Jlok^l»QÚio« m kaj IZ ob(i>)loka »dolina, ovinek, krivma«.,_^^ ,.r„,;,^„,„ - ^"¦'^t|aša^znanost se je od Miklošičeve šiiifti dalje' premáíó ukvarjala š slóyáii; ^sÉifírinienoslovjem in z analizami slovenskega imenotvornega procesa. Zato je <||jalo še nakupe prezrtih, neobdelanih pojavov, ki jih razumljivo ni mogoče v^seh opaziti in rešiti" kar čez noč. Neprimerno več dela je bilo opravljenega",^ sffatigrafiji imen, v ugotavljanju predslovanskih imen in v luščenju alpskpsíóí vanskega substrata na kasneje ponemčenem ozemlju v Avstriji. Zimensko analizo lahko danes že dokaj natančno začrtamo mejo slovenske naselitve v juznovzhbd-nih Alpah .m ugotovimo celo cas, kdaj se je ta ah oni predel podredil bavarskemu vplivnemu območju. Vendar še ne vemo vsega, kar bi. bilo mogoče irvedetj,iz imen. ' ¦ . - - ' -... ¦ airiDinnrioqoj r;q 9| cb .-/sjivoJOBU J5S vi[i5iiG9T:: 3[ isrnna bT , ^ .-.'OiitfO n;ns9rnEaoq Ižonsi-nasEi B>IaiSiD09D ni ^ - . ... ¦¦ fenscv onbsis;-.^Sv' UBSTí3,,9l-miusi oa lie sliaoíqaoq laiDoa iliJsi DOaii v_lííis9[ v se Oe . " o is>r;2-iL.rn ofaevoq sq ..ssód 9n3;rniiioqoJ 9l.6J20 n:^ 9,l5Jaoq_ o? "98 - .. .ijs-idaic o;-Iri5l orifasv vobgla risj Bq iM .9rÍDSsijí$feíTj§^iíg5|i| - bam bjéz9íii L'iín-sso rnožsn sn 93 [sj-Ies .LTiQ":ovopfao s Ic:iv§!odc> od R A ZM Aiii*i;n9@)q moN^o^ytmi^Ev^i ^^»'om '-¦'i v 5Í2 cbioM .ol9ž§\o\9V si ovoesls^ ibiiJ liDtDV ni eov díe14 jjsioq om&b olsi ni sDíiiólsEDriv: olbs6 oijija ifagagd inoiisei c^' - Finžgarjeva j,mÍ'^mi^l^Í6^f^^írrM&s{^%!nm izredni odvisnosti od avtorjeve ideološke volje. To pomeni, d^^e'^fé-^^^Jíáá v težkih pogojih. Pogoji bi bili težki v takih okoliščinah tudi t&da^, kb^'bl'bífá ideološka volja tako rekoč najnaprednejša, tj. ko bi bila i?ráz resničnih koristi večine občestva, v'katerem' se hoče uveljavitiin je tudidoločetia, da se v njeta uveljavi. Najnaravnejše umetniškoustvarjalno izhodišče je nanireč iz celotnost-nega: doživetja določene stvarnosti, danosti, trenutka itd^ iz doživetja pojavnosti skratka, ki -ima vsetii. tafco .rekoč vse: atribute:, življenjske: tipičnosti,- p re^ pričljivosti, izkusiva,, resničnosti,, zaokroženosti^ interesnE; določenosti, konkret^ ne-in simbolne:vrednosti in kar je še..takega> kar?iz;kopi0e:l&síhasti-anipojaivcív tvorijasno spoznavno samostojno sirufkturo.: :í ,q i::;-;e-Qq oc c? ,io\Q. >iO\i ; TLida3F;:S.Finžgar ni. izhajal.rr^ vseípDédoigo pes* q& stvari in pojeévóv, kakršni sd; :še več: njegovo napredno^ žLvi jen já absolutna sposobno: nraváaistai II« ^Eiaiiosbiliizcaz uzakoftjenih i^ei0V0ko!«"ih.:fttra[i5nibjd)tf,t.o-rej }!;oristwh(.tsžea^o|ei«vftč ¦sgc-TF-, -velM-meii prav-jraspxQfe<3 :QdT:tega.>tSaj: kr.*ši9f^Bi4d9v^]shiaii;;fiplom»?f^lsi ža-vdlanjski: nazor: ne le ne zajemaijMdnosti-žtvljenja.TteinaV^e: ne vidi v pravi luči 4udi;nekaterft njegovih, bistvenih¦pDJ.avnih oblik. Jaks)^ jB: Finržgarjeya umetoosit ¦do .vključno: 1.1899 močna skromnaf^s-dadiiče odšteJeifiiO a$genialnci pisateljem) aiadarjenoBt —ti ne:le; zaradi začeMiškifetežavvDtemvečžp-r^vi;zaradi .iiles!^ ajiHtaisieeia celojposilj-ujočega pQgledainarživijkaiEdp)TiaLtsdanji.svef š^.^pošei-¦bej. To-nazorsko stališče je vplivalo že:na^izibo^ote^la¦tikBilvplivaio pa:jeitii)di:na mctjvacijo.saj je naravne gibalne,šile m^tivOTjpodreidilio.iiaz-orskema.-v-cajucLe+t^ IjsfeiiftT gf ebo rrefettoijtrjri kazal,; kaka se. ifiresitppžk; v- ži-vlijernja rkaknuje j: dobro j pa' plačuje, kakšno naj življenje ne bo, ne pa, kakšno jei^fvdtalističnem šmisiiiiiuiaii lahko:-rr.in.sieer-: nekav?no\faji%i IzhJaijg^neprsal^-ernazorskfO izhodišče pri astvar-ijanjn umetnine je vplivalo .tudi: na-oblikovanje likovin njihovega življenjskega okolja, saj- se, Je rado-omejevalo na .ponazoritev eks;empla: (prestopek, priBtese jfeazaoi;p0slUršB,Qst>jjja:::nggria4io^f;tn) setj^iate;odpp:^ed^Yalo;4ntimnim, individoialnim resniGam-,: toplemu,, kot pravimo v p0dQl]fe:,i©l)fQ«H>jnJ«-a«i!^(^Jretpt SSe4ai9*šiKte na račun življenjske oz. nravne primeraps|i .aUtSSjeieiostiifiidobssi riinlšfiBvtfe« In še nekaj bistvejiega.grad-iskDLQ=n;ebogljenos.tBinžg-arjfevih:slovstvenih začetkov, Čisto, skrajajdoživljajnanerazšažaost mladega dijaškega (zavodskega) in bogoslovuiega živijenja,- v drugem ustvarjalmem;obdobju :it896-T-'1899)i pa omejitev v izpovedov.anju: lastnih ^ v.mladosti pretežnoljubezenskih-—; doživetij.-Ta omejitev je'bila. Utemeljena .s eelibatnOstnim in spodobnostnini koidek-ISOm v naših tedanjih jrazmerah. .Ta kode^ks^jH: bil,- kaifcorf¦pripominja: Canjkar, po-gledJca nedoživljehe renesanse,; dOdaino :pa se jo podprl z .jg!nzen.ištičiio;Ti^Eoz-nostjo. Zvezanost mladega avtorja na enih:področjih se:je'HTavnotežila:-»e4cGe -je-tfliogočfertako reči —s p-retiravanjem na drugih področjih: npr. v kritiki mo-tdeiitegacin jlemodernega sodobnega sveta, v strastnem obračunavanju -z, njegovimi: zablodami, v skoro pomehkuženi idealizaciji in vzorovanju tako:imenovanih ipozitivnih Jikoy ter. V;pr:imojduševskem:,..t9kO! rekoč obveznem življenjskem;opti-mizmu. Pisatelj-jrendarlei ni-vediio mogel .prilititi svojega pravega svefebolnega .lika: (prim. Triglav in veliko pesmi). — Da je vse to res,-nam dokazujejo tista Finžgarjeva dela in deli del, kjer so zaviralne prvine odpadle in je.pisatelj lahko ,oby-k,oval..nemoteno,, sama glede na s vaj.'tedaj res še skromni ^estelski cilj in zjapsljivost .{prim; par drabiiijij stvasJi-fessaktesizacijai|Slfimenčktp3Lakaen,nar.a-dppism;xiel Trigiava. ipd.}. jinBiJž ijfgreJalotgDfi -.smsivUiB BBinDii2lfanBpeq6iq; [¦c ;;yra.etnost zahteva od ustvarjalGa iskrenosti Trdoživljanju in pogilmahr priznavanju resnice, poleg seveda veliko oblikovalnih spretnosti in.znanja F. S.^ Finž-,gašju;.;.prvega,ftj.. .iskrenosti.,in: naravnosti v 'doživljanju,- nt:manjkalo, pač:spa poguma v ipriznavanju Lprave podobe tega doživljanja; Glede poslednjega je še v trgtJ^MBustvarlalneni razdobju (1900—1903} menil, .da se: je mogoče skriti za navidezno, -rafijiirano hujnost. tujega, sploš-nega, neindivid-ualnega, neosebnega življenja, oz. za neobjektivno motiviranost čustvenih in življenjskih zagonov ..^vpjih^.—,da;5e42;,raz.im/,z Meškom:''r-:na:.smrt obsojenih junakov/tega: obdobja. -TfiJ^ bil,č,as,.'kp se je od moderne Jemalo, kot se je lepo reklo,.tisto, :kar-je:biilo umetniškega;:stilna sreds,t.va, izzivanje na videz solidnega, ;V resnici p,a; iiegat;ivpega meščanskega samozadovoljstva, njegove materialne obremenje-np.§|i ,in;teezJ)r.iŽ!nosti do duhovnih- dobfin; poleg itega še —: neprogramskoi:t-r-¦-zneivoii*ano:pDtapljanJe:iVričitstvbdil3B duševmfczanf«©;MTpacSo-ioštaJaliiivliKi^ri ggaKcianti neutemeljeni, (bre2iraz'ložiai?:in>^taiii^iime(mj*osiEbnpi* .itrpriin ;tab- goče odmisliti svojih naj elementarne jših duševnih stanj, ljufbezenskih hrepenenj ni mogoče sublimirati v družbeno in dobrodelno dejavnost brez ostanka zagre- , njenosti, posebno v našem svetu ne, ko nam nesebično dejanje že zaradi te svoje lastnosti postane sumljivo. Tako je Finžgar tudi v prozi moral spoznati napačnost svojega početja; moral je ugotoviti, da je nesmiselno žrtvovati svoje najlepše ure ustvarjanju, ki beročemu ne prinaša zadnje, njegove resnice, in ki ustvarjalcu samemu ne daje stvaritvene utehe. Bilo je zato samo naravno, da je Finžgar, kakor nekoč svojo lirsko pesem, zavrgel tudi svojo lirično subjektivno črtico in se poskusil tam, kjer ga vezi slovstvenega in življenjskega nazora, ko jih je še vedno respektiral, vsaj preveč tiščale niso: posvetil se je v četrtem ustvarjalnem obdobju (1904—1912) problemom, ki so prizadevali naš slovenski družbeni in narodni obstoj. V svojem drugem ustvarjalnem razdobju je bil splošno svetovnonazorsko kritičen in programski, sedaj postane načelen in kritičen predvsem družbeno in domovinsko. Iz modernega sveta, Pod svobodnim soncem, Naša kri, Sama — to je najvidnejša bilanca tega ustvarjalnega obdobja. Pobuda za stvaritev teh družbeno in narodno graditvenih tekstov je prihajala sicer kakor v prvih dveh ustvarjalnih razdobjih iz idejnosti, a ta je bila tistemu času primerna, ker je v veliki meri ustrezala težnji slovenskega naroda po tako rekoč političnem samoupravljanju in s tem v zvezi po prekinitvi s hlapčevsko oz. celo sužno narodno in čisto človečnostno preteklostjo (Pod svobodnim soncem, Naša kri). Ustrezala je tudi težnji modernega časa po pravični medrazredni ureditvi (Iz modernega sveta). Povedati je tudi treba, da je vse te težnje oz. koristi slovenskega naroda in družbeno zanemarjenih in izkoriščanih plasti v njem Finžgar upravičeno enačil s svojimi lastnimi težnjami in koristmi, zaradi česar je o njih lahko govorU iz polnega srca, iz zavesti »tua res agitur«. Kljub tem ugodnim ustvarjalnim izhodiščem je estetsko zadovoljiv v precejšnji meri le roman Pod svobodnim soncem, medtem ko je Iz modernega sveta bolj dokaz za to, kako zelo še tako velik idejni tovor k umetnini malo prispeva, če njegov uveljavitveni element (v našem primeru delavska srenja in z njo povezani upravni tovarniški kader) sam nima prepričljive življenjske kvalitete, če nima prepričljivosti in mikavnosti enkratno izpričane splošne danosti. Pisatelju se ni posrečilo podati najintimnejše proletarčeve življenjske ogroženosti: zato si je pri proletarski stranki pomagal z obrabljenimi motivi fizične siromaš- . nosti, žrtvenosti in pregladke medsebojne življenjske uravnanosti ter napol propagandističnega aktivizma; neproletarski stranki pa je prikazal s klišejskimi, neindividualno obravnavanimi motivi spolnega preganjaštva in vztrajanja pri vpeljanih oblikah medčloveških in proizvajalnih odnosov. To je bilo bolj življenje iz retorte kakor iz izkušnje, gledanje stvari od zunaj in ne razodetje stvari samih. Finžgar proletarskega in sploh proizvodnega okolja ni dovolj poznal, saj se je za poslednjega — in deloma celo za proletarskega — zgledoval pri kaznilniškem osebju, medtem ko je proletarskega v pravi podobi bolj kot iz prakse poznal iz Zolaja, kolikor ga je res bral. Veliko vemejše je življenje romana Pod svobodnim soncem. Je tudi nazorsko bolj sproščeno, življenjsko bolj ožiljeno, od žive krvi poganjano, v najrazličnejših graditvenih in razdiralnih strasteh razpeto, čeprav je mestoma še močno literarno uravnano. V vseh teh Finžgarjevih velikih tekstih, ki so kot celota za pisatelja pomenili prevelike naloge, pa v posameznih lunetnostnih plasteh vendar dozoreva — enako še v celih krajših sestavkih tega obdobja — tisti Finžgar, ki ga, če smo pravični, po pravici imenujemo imietnika lepe, za naše 120 razmere nemajhne potence (prim. kmečke slike in črtice, kot so Na petelina, Ecce homo. Življenje in smrt Mohoijeve knjige). Finžgar je v literaturi nastopil v času, ko je bil pri nas na višku realizem, čisto na začetku devetdesetih let. Pri realistični oz. mladoslovenski literaturi se je zgledoval v svojih prvih dveh ustvarjalnih obdobjih (1891—1899) in ločil »salonski« jezik od navadnega, tudi takrat še predvsem iz slovenskih kmečkih ust izhajajočega. Pri prvem slavizmi in »gospice«, pri drugem poleg redkih ostankov tega še ljudske izposojenke in drugo. Razvoj Finžgarjevega stila gre v besedilih, namenjenih kmetu oz. preprostemu bralcu, v smeri k značilnostim govorjenega jezika, v slovstvenih delih, ki jih je namenil izobražencem, pa se že v prvem obdobju rahlo nakazuje retorična in deklarativna smer, kakršno je bilo tudi naše tedanje meščanstvo. Tam težnja k ekonomičnosti, tu težnja k bujnosti, figurativnosti, k besednemu opoju. V drugem ustvarjalnem obdobju so v mladoslovenski literarni govorici že opazni naturalistični vplivi: posebno je treba opozoriti na težki, nepregledni staveik, ki napada pojav z vseh mogočih strani, namesto da bi zgrabil njegovo bistvo. — Stilne prvine tretjega ustvarjalnega obdobja so precej modernistične v izboru besede in v večjih figurativnih in Stavčnih tvorbah. Pisatelj mestoma teži v ritniiziranost in sploh v oblikovni besedni opoj brez prepričljivejše motivacije. To se v četrtem obdobju uskladi v primerno učinkujoče tvorbe, čeprav vse še ni tako, kot bi moralo biti. V tem obdobju dozori tudi stilna smer, ki se zgleduje pri naravni govorici jezikovno nepokvarjenega slovenskega človeka. Dozori v skoro neprekosljivo plastičnost in v največjo mogočo stilemsko sporočilnost, ki je iz Finžgarjevega pisanja pregnala tako retoriko kot gostobesednost. Omeniti je treba še dejstvo, da se Finžgar v krajših delih približuje nekaki sintezi obeh svojih stilnih smeri, nekaki preprosti prefinjenosti, da ne rečem rafiniranosti izraza: preprostost v stavčni gradnji, pisano bogastvo v tropih in figurah, kar ostane z redkimi občasnimi upadi lastnost Finžgarjevega pisanja vse do konca njegovega dolgega življenja. Pripovedni načini, portretiranje oseb in podajanje njihovega toka zavesti, oblikovanje pokrajine, zgradba del in njih motivacija, da, celo tematika, pravkar rečeno o stilu vzporedno krepijo in še bolj poudarjajo. V vseh teh umetnostnih plasteh se Finžgar v četrtem ustvarjalnem obdobju osvoljaja nenaravnih vezi, ki kakorkoli ovirajo njegovo izpovedovanje človeško pomembnih resnic. Kakor je pač v našem življenju; korak nazaj, vstran od cilja, ki smo ga končno spoznali in ki k njemu težimo, ni neogiben. Toda ko ga napravimo, se še bolj zavemo, kam res moramo iti. Tako je bilo tudi s Finžgarjem. 2e okrog leta 1906 mu je bilo jasno, da je tako zaradi sebe, svoje pisateljske, od narave mu dane potence, kakor zaradi ljudstva, naroda, katerega del se je čutil, dolžan govoriti polno resnico, ne oziraje se na koristi tega ali onega nazorskega sestava, ki navadno vsebuje le časovno in velikokrat tudi razredno omejene koristi. Postalo mu je jasno, da je pravi, osvobojeni, duhovno razviti človek svojim dejanjem glede na tistih nekaj etičnih načel, ki od nekdaj vzdržujejo medčloveški red, najstrožji sodnik; da zanje ne more prepustiti odgovornosti nazorskemu opornemu zidu stranke, katere član je, in da mora sam uveljaviti svojega moža, svojega človeka. Vse to je Finžgarju prav v tem ustvarjalnem obdobju postalo docela jasno, a je v Sami vendarle še enkrat, zadnjič, poizkusil pomiriti resničnost z neprimernim, nazorsko olepševalnim pogledom z ene strani in z očrnjevalnim gledanjem z druge strani. Tako je v Sami še enkrat poustvaril življenje, kakršno naj bi bilo, oz. naj bi ne smelo biti, nato pa je začel od Dekle Ančke (1913) naprej dosledno uprizarjati življenje, kakršno je, oz. je tedaj 121 ,%!féIEOkih-piastEh:2iasegamaEoda;-:baov Mislim poleg dekle AoctófBSaffisnao^éeriigo, pieiokovano, služkinjo, strice,^si^iiifo. ' •¦?\n-i\lviS ,onxort sool .mosilEgi poglffdamo-: kritike da-ilitéran'iHizgodioy-msberiziaT^ idelili, ti^otovimo/da Je' tako ravrianje'-pis^dtelja liiog^oCB'otóaloVatiiZ drobmist izorskih stališč: prvič z idealističnega, ki mu jež&l,;ida;sE dokazuje: nežiivljenjskost idealistične-:;rigoro2nostij^i: tega---zivhjén]skegabtffi.iiiravnEga yrti4:kaa:&t.va;'t-*-, tiruglc pa ;&'sta'lršča ljudi; ki'sorsi .resnicniQStno'-gledanjeistTari-riezeJviraii-saiino 28 }svb] 'nazor-ski paglefl in ga Sato :zahikaj o,-: kakor -Ijitro :šO poj avi .siamo-rastmiško m. neorganizAranorln-vendar je bil'prav s.temi delim^tvarjen most, ki je-odtlej ¦fc Einžgarjevi^umetnosti¦ :vadil' tako: .iieitžabraženca- ::kotL:izobiažeiicai,-in:¦ inavse-•zadnje rmost^^porteatereiatiše je iiinžgdrjevaLumetnostrizr strankairstva' rešila na splošiiočlovsškJo.'Stališče. To pamfe JeikottzaiHimiv spomenik preteklosti, temveč 'kot še-^vedKO -dokaj:'pomembno sporpčitei;tnai>;:vInaš..sedanji/:takb.aeeo,;Sip'rei-mebjenl sismtjn čas. ¦ :;;-..'.':¦ :?v ]-r.-c';c,: [H-::>,:T-j-;.^\:^:jl:i,-':-! oa ' ;:Ssj jesttamreč le resnica, da.Finžgarjalabkaibero.Vsi^ ki" vnimBlnosti:j^ejo to, kaprjé .wajbj"ii3i^dvsemf:tidiW-vQiY|gJimogoceTnaJjtitipodób:-4 ljenja)''iije^ov:ih najna-raviiejših teženj ps'Ur6§nl&jtvivitj.:.'p©:;svot)odneml'.in:"čiffi ^liiejsom-'Tazvoju: iiar-aswio = danih- zmožnostit©lest8a' te' ddhóvnd liarav®:.- Da liokažem :iia primetur sajvv:;teh'-deUh he-gre za deklo 'Anoko in ne za-hlapca ^J^aiieZa, ne za gruntarja-samea Ma-Hca-ih-žehoJančarico, tudi ne za stažkinjo {¦ff-vti^rža .pi&tiiza'ti%a:iSfezpos^lnezat išteS-^tfeel^ ižffiiismisel človeškega živ-l^fefiju.-'zfczivijóhjeVia* je- Vsem -le eftk*rat-^daiio[Mis :j&'-2flo&in,- G4:'ga':V' njegovi hara:vni tézti ji k'izpolnitvi taker' ali-drugačešami sebiali drugim; oviramo ali celo zatremO. TO ,je najvažnejše spOrOeilo-Finzgarjevega vrhunskega nistvarjalnega obdohja ih'najvažnejše šporO&ilO Finžgarjeve umetnosti' sploh. -UčiJikovitoTpa -Jžfžato, ker-ge-Opifana umetniške prijeme poSr^edovanJa. -Samo; nekaterih -izmed te^tfeh se bO'm«goČ6 tukaj-; dotakniti: - P-' dicoi: v ciV.igfcQ.sd oni:a;q , .!i\r • Morda se kaže zaustaviti pri taki uiiieftiR>s=thi piia^P,IMl2^fY'Iiasoaéslej še ni bila sistematično obdelana, pri-pripovednih položajih; FitiIggri|éiSe^''-Vi;":feroJem prvem- :ustva.rjalnem ¦ obdobju 'pOžnali trakti '•pripovedovanj'esV-^ipiVii ©eebf&^kbf tódi- 5č>lE)aJm^eifla pripovedovanja Vi trétjisoSebi:: aVktorialaega, pri katerem se ptipoveduvalec Z raznimi pripombami vtika v pripovedni svet, in'personalnega ali sceničnega,; kjer pripovedni svet stopa neposredno pred bralca, brez pripo-*®dovalčevega:posredovanj.a, kakor na primer na televizijt. óeq si ioib>I 32 V prvem ustvarjalnem: obdobju j« Finžgar z avktorialnttSljd-^H^TžlfoStBVlj^ |)*lpbvedhi fkolektiv ili ' pa ' z 'njegovo pomoč j o laže izrekal takO" imenov-aBo :mo-lalo določenescene ali tudi v.sega pripovednega dela. Ta etično razlagalna vloga avktorialnih .posegov že v drugem ustvarjalnem 'Ohdobju' iz Finžgarja skorOda. izgine. Sploh av-ktOriaJnl posegi iz objektivne FinžgarjeV* -Umetnosti do vključno DeicJe Ančice postopoma izginjajo, dokler se ne omefe ila tako imenovano, drisk-retno; avtorsko'-prisotnost.^ki^séikdmaj- pazljivemu braJc-u'razkrijé V-kakšni mbdaLai določitvi prikazane stvarnosti. A'se tO v DeWi ančki dokončno zamenja čista sceničnost. Sedaj nas junaki informirajo o poteku stvari s svojim nastopom samim, z medsebojnimi pogovori, z dozivljanj'em svojega okolJa;iih'Sam'z Odvis---nim premim govorom (samogovorOm) razkrivajo sVoja mentaina'^sSaaJa. .TO'je Finžgarj eva pot v skrajni umetnostni realižem.iJnoS v o[-5 .oazb[ slooob olBiacq ni Toda ha ta hačiri ipregnaho avktorialnosfstatejšega pripovedništva" je-MS-knenjala že V'Prerokovani (1"915—^1917) — kakor prej npr. tudi v kratkem pasusU ^megu vsakdanjega ktiihai^ avfctoria4nostmodernikmaa]4&(ta:objektivno ali pa ttidi: stt53jafctiviioopži5>to-^ed©iyBiife/ižgadilpfc3intpnLca:b : čustvenimi sekvéncami.-bociisiiprBci ipxipa-ifsiijoijiaiiiai aj6neiH\k»hdUi cbodi'si ':ty<ü;píi;e!Í. jtjepjjjstj posame2immi deli.:;i(:DDisvaje\?:rstheri3opalB0sti:j^^ t moderni dramatJM kjmizunaj:>dmmaiskega'dogajaiija:;iMSti9p iamentaLor, govorec drugfí, sedanJ^Ktne^miMeriijeirezon-erske pBrs.i>eklive.)l-Da malo ponazorim, naj navedem a Prerokovane'.{íz'iivaú^ h .Kroniki gospoda..Urbmia} tsiko mesto; >?Ne: zaradi tega, da-'bi mi^;bil(D[ dolgčasK^^takoipišeiFijižgaEiL-pit^^ zavoljoive^elja; kii;ga niiíiam'ínga ttidiiiistemimelmikoli, V€selja'.iiarare.fr'da stariti;. sivih-listia.ikldiše po 'plssn^bl, aiapak zaradi^tistega-žel©ziiega!.e.bTO;ča,.ki mirga ijeizvartt-ssdwji 6aS''"i- menda ne samo meni ^—krog sener:,.čez- čelo krog inkrog glave,; da, :ne morem niti slutiti bodočnosti niti. gledati, sedanj osti, -ki- j e. čezdalj e ^^rezn^j-ša, žaVol}.sií^e5>erf©affl^oí-atíilí#olSgi^Ltje pri tudi prvo. Ta prva osebapa niavtorSka,^4einveč,v-kot jie;2aaano, vložnaL-ioglaša se namreč- v kroniki župnik Urban'izpred *to let;cTo, je;pxi 'FHizgarju posebnost. Vše -!dollej je s prav redkimi;, izjemami;Sz- Finžgarjeva prve ¦ pripovedne osebe odseval miselni,'doživljajski in izrazni svet izobraženca dobe,:-v kateri, so se Finžgarjeva delapójavljala.-V KfOttitó^gospoda Ur&cma pa je zapisovalec ^župnik iz začeuka 19. ¦ stoletja^ íeíijenat v'-'svbíje ;iiajglobljem cloVeBkcí.*iaLv0;ipTii3adetiL osebriost iztirjenega sveta-(napoleoHskevojnej.-Zupnikova duhovna podoba se razodeva že v tem, da z.-ustvarjalsko neposrednostjo imenuje stvari z njih pravim imenom. .Kakor svetopisemska-lamentacija se-bero mesta: kot:. »-Sladka kaplja v grenki kelifc Ko:je Bog ob vesoljnem potopu videl, da je liudjobija ljudi velika j^-'Zemlji,-je ibil s srčno žalostjo presunjen. A. vendar se cjS'vmorju. greha našel človek, kije dosegel milost pred; Gospodom. To;mi:razodenejo; Mozesove. bukve in mene je Sram, da sem bil tako malodušen. Hudq!biJD:vidimo^..;ker se šopiri, čednost se skriva in je ne vidimo.« — Po vrhunskem obdobju je Finžgar vse^tii pripovedne načine ohranil (razen v MirniEpoiiii) na Jepi-višini, ki-jo je dosegel tía višku svoj e pisateljske moči.^^^ rii :eb: BpsngvJiiMnieii/ ei^siiiaon Enakšen razVoj, kakor smo-ga Zasledovali:pri pripovednih položajih (načinih), bi bilo mogoče potrditi tudi iz drugih umetnostnih plasti: Na vseh podr ročjih se kaže sicer počasna, a vztrajna rast k popolnosti, ki jemogla nasta.ti:na podlagitakšne ustvarjalne nadarjenosti in doživljajne danosti, kakršna je značilna za Finžgarja. Preden: se slednjič ustavimo pred vprašanjem, kakšen je pomen besednih umetnin, ki jih imamo izpod Finžgarjevega peresa, pospremimo še V glavnih obrisih njegovo ustvarjalno delo do konca njegovega življenja.: •; i) ÚA .^.Z-'SfM'ae, ,kiajo-je Finžgar doSegel'V svojem vrhunskem ustvarjalnemiob> d.0.bjüy:g%izC3nífjhííimi omejitvami ni-dal' spraviti vse do konca svojega dola in življeiijai Raje je manj pisalMn-se .omejeval v tematičnem in problemskem obseguvKakor je njegova realistična umetnost izrasla sredi impresionističnegaia simboličnega časa, taka je v verjetno še neugodnejših razmerah ostala tudi v času ekspresionizma. V: tem se razodeva Finžgarjeva zrelost, ki je temeljila na spoznanju, »da:je v vsakem'resnicnem umetniku pravzaprav. le:ena struna, ki j 6 res. njegova- in:novav« kakor .-se^ je izrazilsam, iada :»kD. ta-odbij e, !so redno vse druge le medel odmev::íícv^9adnejí(fíi:Ó9ti^c[3ziv!ei:lBisaÍ8i vee^zísiánjaTtako vredne.«..- - :• :::: ::-. vi: v —rn9;ccr .Bno ofiiBa iBbnsv si isonJacaU .VsiísJBíiq iizcr Finžgarjevo; pretežno-realistično «metnosti^eí§)>é času-natStffldDŠ:sistaUS&a igtevilgis-ra^vj)^Bfie-ismeii:jsl(2v,engfce3 literaaruie, ?tj;!; ua-odeme : ifi .ekspiteBohižHia, ms mogoče pojmovati kot nadaljevanje mladoslovenske književnosti, torej v bistvu kot epigonstvo ali dedištvo. Po tem prepričanju bi Finžgar nekako samo variiral motive in problematiko ter tudi oblikovna sredstva, ki so jih Slovencem odkrili — da se omejimo na vrhove — Jurčič, Kersnik, Tavčar. Toda če sledimo temu miselnemu pramenu, pridemo nekje do točke, kjer nam postane jasno, da to velja le za obe začetni Finžgarjevi ustvarjalni obdobji, potem pa ne več, in da s prilastkom epigonstva gremo mimo resnice. V Finžgarju dejansko zveni samosvoja, samo njegova strtina, in mladoslovenska književnost sama v svojem verjetno najmočnejšem predstavniku Ivanu Tavčarju je v najmočnejših delih, kakor sta Cvetje v jeseni in Visoška kronika, celo mlajša od Finžgarjeve in deloma še istočasna. Zafcaj pa ne bi Finžgarjeva umetnost po tretjem, tj. modernistionem ustvarjalnem obdobju, tako rekoč po premaganju modernizma in mladoslo-venstva s tem vred tvorila mostu k modernemu realizmu, katerega ena inačica je tako imenovani socialni realizem Prežiha, Kranjca in Ingoliča, druga pisanje Juša Kozaka in še druga F. Bevka? Posebno še, če bistvo novega realizma ni le v nazorski sestavini, namreč v pooktobrski socialistični oz. celo komunistični miselnosti, ali v seksualni preobloženosti, temveč predvsem tudi v novem, od moderne in deloma celo od ekspresionizma obogatenemu izrazu, v suverenem . pripovedniškem in kompozicijskem obvladanju tematike, v načinu podajanja zavesti, v bolj novelski in kratkozgodbni stmjenosti, in ne v obremenjenosti z zastranitvami ali celo v preobsežnih tekstih, ki so skoro neprebavljivi. In končno: slovstvenih del ni mogoče presojati le glede na tisto mesto, na katero jih postavlja čas njihovega nastanka in objave. Ali ni zapisano, da je umetnost večna, tj. da — v našem primeru — slovstvena dela obstajajo drugo poleg drugega, ne drugo za drugim; da si bralec iz obstoječe istodobnosti ponujaj očih se del izbira tista, ki mu imajo kaj povedati ne glede na posebno učinkovanje, ki raste iz vključenosti literarnih del v časovno zaporedje nastanka. Saj Giottove nerealistične perspektive in kompozicije prav gotovo ne doživljam s stališča deformacije nasproti realistični imietnosti niti s stalšiča v modernizmu spet odkrite naivne predstavnosti, temveč s stališča tako imenovane umetnostne volje, umetnostnega uresničitvenega ideala, ki je lahko takšen ali takšen, za umetnostno doživljanje pa pomemben le, če je umetniško delo s svojo večjo ali manjšo uresničitvijo prineslo uživalcu pomembno, zanj še vedno veljavno, ne samo zgodovinsko sporočilo. Ce pogledamo na Finžgarjevo umetnost s tega stališča, se je treba vprašati, ali njegova Dekla Ančka in Prerokovana pomenita današnjemu človeku, zgodovinsko nepokvarjenemu, manj kakor Jurčičev Sosedov sin, Kersnikove in Tavčarjeve pripovedi o slovenskem kmečkem življenju in inteligenci, ki je s kmečkim življenjem v preteklosti, bila močno povezana (duhovnik, uradnik). Ali pomeni manj ali ravno toliko ali več, na taka vprašanja bo treba poiskati tudi s statističnimi pripomočki objektiven odgovor. Po sebi sodeč, bi si upal reči, da jim je Finžgar verjetno enakopraven, v svojih najboljših delih namreč. Z obširno analizo nazorske in oblikovne plati Finžgarjevega pripovedništva se podaja podlaga za objektivno primerjavo slovenskih pripovednikov, ali vsaj za objektivnejšo, kakor je.bila doslej. Ko bo do te primerjave nekoč prišlo, se bo tudi pokazalo, kako udobno sicer, a nekoristno, je priznavati Finžgarju prvenstvo ljudskega pisatelja, nepomerjeno db estetsko kvaliteto pač »neljudskih« pisateljev. Umetnost je vendar samo ena, pojem —' v našem primeru, ko nas zanima književnost — za besedna sporočila posebne, estetske strukturiranosti različne stopnje. Zato so ena dela boljša od drugih, predmet bralske poželjivosti 124 j pa odvisno od obojne, tj. besednoumetnostne in bralčeve urejenosti. Tudi če si s te strani poskušamo ustvariti predstavo o vrednosti Finžgarjeve proze in mnet-nosti sploh, nam mnenja kritikov Finžgarjevih del dokazujejo pravilnost teze, da je Finžgarjeva lunetnost kot podoha precejšnjega dela našega življenja pomemben prispevek k duhovnemu bogastvu slovenskega naroda in po njem vsaj v najvišjih svojih vzponih tudi skromen prispevek k splošnemu človeškemu svetovnemu umetnostnemu izobilju. Janez Sivec - SLOVNIČNI IN JEZIKOVNI POUK Pred nekaj meseci je bil v javni razpravi predlog novega učnega načrta za slovenski jezik v višjih razredih osnovne šole. Spremembe v učnem načrtu so bile nujne, saj jih je zahtevala neizpodbitna resnica, da z jezikovno vzgojo v naših osnovnih šolah nekaj ni v redu. Pripombe k predlogu novega učnega načrta so bile zelo številne in tudi zelo raznovrstne, vendar je mojo pozornost posebej pritegnila naslednja: odstranimo iz učnega programa pouk slovnice; namesto tega rajši naučimo otroka izražati se, pismeno in ustno. Sele ko bo znal to, recimo v sedmem ali osmem razredu, pa mu vMjmo v glavo še tisto malo slovnice, kolikor je naš jezik premore. Podobnih, čeprav ne tako ekstremnih pripomb je bilo še nekaj. Izšle so tudi izmed slavistov-praktikov, ki uživajo kot metodiki dokajšen ugled. Ob takih pripombah se je vsekakor treba zamisliti. Saj dokazujejo nerazumevanje smotrov jezikovnega pouka v osnovni šali. Najmanj pa lahko iz takih predlogov zaključimo to, da razumevanje bistvene razlike med jezikovnim in slovničnim poukom še vedno ni prodrlo v zavest učiteljev materinščine. Kako je torej s tem? Slovnični in jezikovni pouk ali bolje slovnica in pismenost sta navidezno dva pojma, ki Ju ni mogoče družiti, vendar v resnici med njima obstoji odvisnost. V resnici Je namreč slovnični pouk osnova za jezikovni pouk oziroma: brez pouka slovnice ni mogoče govoriti o Jezikovnem pouku. Kdor ne pozna osnov slovnice, tudi pismen v polnem pomenu besede ne more biti. O slovničnem pouku je bilo v naših pedagoških listih že mnogo povedanega. Iz vseh teh razprav (posebej omenjam dr. Mamuziča) lahko povzamemo, da Je slovnica stara znanost o jezikovnih zakonitostih. V njej je obseženo vse, kar Je za jezikovni sistem značilno. Karakteristika slovnice je, da išče značilnosti v jeziku, lahko bi rekli tudi, da odkriva značaj jezika. Slovnico zanimajo zveze med posameznimi besedami; zato slovnica združuje; zanimajo Jo vrste, kategorije itd. Slovnica združuje npr. vodo, očeta in sovraštvo v eno kategorijo: lep, dober, zelen v drugo kategorijo; brez denarja, z glave in od doma v tretjo kategorijo itd. V vsakem primeru združuje slovnica besede v isto kategorijo po nekem določenem kriteriju, ki pa je vsakokrat lahko drugačen. Enkrat je kriterij lahko besedna vrsta, drugič sklon, tretjič spol, četrtič način ali naklon, ali pa spet koren, sestava, uporaba itd. Vedno pa se slovnica opira na neko skupno značilnost. Tako slovnica neprestano grupira in klasificira. Zasluga slovnice Je, 125 áaiiaiiii'^osreduje znanja o jezikovnih-izakonitostiteiri a jezikosrnihf^srBdabííih tajé zuanja Oibesedah in o Splošnem ustrajTa:aü;sistemn;.jezika?-j.;icoq !nrii;? sí z Sf©miCfe"pa na drugiiétrani n© zanimaitistiíoknbvjii,! praTíi m3ambj,epkr^imi poínénibesed, ki vsaki besedi daje, da tako rečemo, pravico^do življenja,-pravico d*^obstanka v našem besednem zakladu, Mislim^slemnaizrazrio vsebino besede; Samo ta elemefttpaizajsima jezikovni pouk. Za jezikovni pouk ilpr. beseda iepoia ni ne samostalnik, ne prvi sklon, ne a-jevskaideklinacija'. 'Nasprotno, jezikoviii pouk se prav nič ne zanima za tisto, po čemer bi besedo lepota lahko družili s kako drugo besedo. To je stvar slovnice. Za jezikovni pouk je beseda lepota samo toliko pomembna, kolikor daje miselni zvezi, v kateri se nahaja, določen pomen. Jezikovni pouk gre še dlje. Zanj je pomembno to, da lahko nosi beseda lepota v spremenjeni miselni zvezi tudi spremenjen pomen. Za jezikovni pouk je torej pomembna izrazna vsebina posameznih besed, ne pa njilí'abíikaWíá značilnost. Zdi se mi,'daf ááoíS lem .áaSeli iobi bistvo razlikovanja med slovničnim in jezikovnim poukom. Samo ob sebi se ob tem vsiljuje vprašanje, katera smer naj pri pouku materinščine v osnovni šoli prevlada. Ali je dovolj, da učenec spozna oblikovne značilnosti besed, s pomočjo katerih,si v zavesti zgradi celoten jezi-kpvhi ustroj? Da, spozna torej vso sistematika jezikovne zgradbe?,: Ali-pa je morda bolj prav, da to zanemari in da spozna izrazno m.očhesed v ;faz?iqp,ilj miselnih zvezah ne glede na pripadnost besed nekemu;sistemu? .-r^io fiižBn v 3Na ti vprašanji je kaj lahko odgovoriti. Tako prvo kot drugo je potrebnOi-T^o-slovnični kot jezikovni pouk sta sestavna dela,usposabljanja učencev v izražanju v listni ali pismeni obliki. Slovnični pouk mora pri tem; zahtevnem delu nosi ti osnovno .nalogo,.. Uč^cu, mora približati in razjasniti besedei ;ki, se pri izražanju pojavljajo, t^lsipg ji}).fíi9.í)ffa-U.rediti v sistem, i^ad ^nnpžioo!besednega gradiva dphi učenec s .posredovanj.em slovničnega urejanja in grupiranja pregled. Slovnica mu omogoči, da se v besednem zakladu znajde. To je.injena velika naloga,.ki je bila v rzadnjih letih pp'krivici potisnjena v ozadje. Močan je. hil nainreč. gj.,as .tistih, j^ziltovnih. jičiteljev-iepr.etikov,:ki,sp .zavračali-potrebo. gsP sistematičnosti pri jezikovnem'pouku ter jaamestpnje'prQpagiíaUsamorpíakq tični jeziki).-samo jezikovne vaje, samo govorjenje in pisanje.:brez teoretske osnover-ki-ja-daje slovnica. Danes so taki glasovi v manjšini, saj so jih-deman-tirali poiazni ..rezultati priipouku,materinščine.,: .::-.:,<:. - . .-bxi ntz i?.oa . (Trdim torej, da je jezikovni! poi4k;Uspešen samo tedaj/kadar se'n&sJanJHiiia Wgjeno besedno giadivD.Biez: te osnove je nesmiselno .í>rlcakaváti,,da:bQ učenec lahkp-doumel izrazno moč besed. Saj-ga.:jezikovni:.pouk vodi od pravilnegeL iznažanja, do katerega se učenec lahko dokoplje samo preko slovnice, do pre-ca.zfiejš,ega'.'.dn...pplnejšeg.a;,'i-zražanja, da izr&žanga,: ki - v zaključnih- razredih os'noy,ne:šole;že.lahko prehaja v stilistično prefinjeno ;Dbliko. r :- :,)rif&.-:ssem tem. razmišljanju-lahko >zavrnemp misel,: ki sem jo navedel na začetku isestavkai miselnamreč, da bi slovnični pouk moral izginiti iz osnovne šole, oziroma da bi se smel pojaviti šele tedaj, ko'bodo Učenci že pismeni. Tedaj ga resnično ni;več treba, ker bo samo'foxmalisticen inibo"'l5rezfcoTÍsti::obremenjeíí val učenčev spomin. Sicer bi pa rad vedehkaka bi Ueitelj-materinščine opisineiiil učenca, ne.da ^bi mn^ prej .posredoval .ošnov.e ;slovirice. Če bi bilo to :mogoce? bi bil problem Uspešnpsti pxjúfcá imalíeEH^i4eEqeisén.'im-3hidm9hiio^ i-zguhljati besed o tem^;' :::,-9:) ,Ioqe 5''[í9iJ .noljía šiguib ,,6í?iy Enbeaad oíííbí Končni in:obenem najvažnejši:'smxslíesX^oÍBka^'stovenscinéV-tJSJiOTO éolí je usposabljanje' üceneev! vciustflefflilft^ijigfflfeteeM-fti^ahjui: Oboje, 'uSüís-4íS tM pišmeno:aziažailjeii ntóMna; ©teezemoiv:» enem r Bäemc|i..ipisäieiiii i ?affotp höteii, !definárati;-^pojemipismeilost,,rbilmoíidaj l^feko-cidl (ííi Ho !ra Mote o ttefiiii (áj o,!: ¦ pis meno sb í je vtpismeni'ali ustniobliki reagirajoča kakršnokoli; situacijo izven sebe ali v sebi. S'evtocnejsa: pa se mi. zdi naslednja definioija: pismenost je sposobnast učencev, daupreoblikujejtí netoQ,:atvarnost izvea-seber.alip.vnSobfcíWr-laesedssíra stvagao^t-ij© lalüko.zelö razHcn§plakkpcje;.p*aí-v.iObjektÍYn.eA.«YfetUviahk^ Msri M^uceasisiieiii subjektivnem .svelur,':."fe njsgQYÍJv.'Jfelja^,ESp(!)TOinua^liofatóa??jrjjjt'tAksf jejAdBeji če se izrazim strokovno, epska ali lirska. KakršnakoU že je, vedno je samaipft sebi nefofmulirana in jo je. zato treba izraziti —,z: besedami oživiti, .Ravno v teci je'iskriviiost pismenosti-:Nekois.tvarnostibo;iabi^Q oživilvle itisti-čloivek,! kiojiotoia ziíal:dati,:besedüiizra!z. Taipa;je.;sestavlj;^-jz;.celerivršte izrazov, saj^ahkoipossei dujemo soljudem neko stvarnost samo tako, da jim posredujemo podrobnost;^ podrobnostjo, dokler jim v.zavesti ne oblikujemo celote. Za vsako pdroibnost je treba najti,ustrezen izraz. Torej moramo uporabiti celo vrstp,izrazov, iii^tOinaj-Vistreznejšib,, izrazno: najboilj polnih besed, da lahko i-zpovemo ne.kasit-gSiaost iz.tsubjaktivnega ali iz objektivnega sveta. Besede pri takem izpovedovanju aastopajokot izrazno polni elementi, nikakor pa ne samo po. svoji slovnični, eblikovni karakteristiki. Da jih učenec sploh pozna, je potreben.slovnični pouk, daipa se zave njih izrazne,moči, je potreben jezikovni pouk. Tako slovn,ični,k.Qt jezi]fDya§;)poiik,pa:;prispevata svoj.del :k usposabljanju učencev v pigigi(epei^jf.}i vliStaem: izražanju, :Qba sta potrebna in celo nujna. ^ on-' Zdi se mi, da v osnovnih šolah:še vedno prevladuje slovnični pouk- Učenci spoznavajo jezikovni ustroj, spoznavajo .osnovne .značilnosti jezika, katere uklepajolv toga pravila:in:ilovjnične .vzorce, spoziiavajo .teorijo !otjezikUs 5;0:,j§ siser/|>rf.y,dn:pQtrebaOi,'^ä^apa!!sioV5&ljcZa dosego pismeaii!sMT>ie-te(kA:KJtajs\jeiPBer! skromno.c.Treba bi bilo zato temu teoretičnemu osnovnemu znanju dodati še praktično,:uporabno, komponento. Učgncu,bj bilo ,treba, pokazati, kako naj to znanje liparabij.da se, bo zav,edel,;.čerau-piu je .sploh :PQÍí.efeap.j;^ame9Y;iteí[J; pa iesouk:)maierisšeine ;PR,manjklji-V Án^rai^ iivesj.enica§fii6ÍefaiteieTejpazkyii'te-:)|eiSUS?íe)í^ ,l§-i,ve4f!_. nasprotno, znajo morda precej, le uporabljati: znanj a: ne morejo,-ker ^?;rve4'Qí,:^?ín.z,n,jim..Samo.v, bremein napoto jim je- Zanjeje.vse, kar o. jeziku V-edo,,nepo!t5e^iM>)i$P§ffStfl.j?^ mmxV.-tem skrita: kal:x^4par#5,íki-jga9jíéefflei(;do sl0Kmš,Č!in,g §\:^|ijQ(jtiii!č.eiifii.ieQ tei-),iat3LA%z8feyi*fiÍín:»i©Í^ys^;ÍFá*v-M^ s.o}iÄiea* íiflraic?e0aoPQHJíajt#sgées§fci)-^p.de8i^ nili^m zíianje ipolovično.. Manjka -mu končna obdelava^ P'?«R9§i}ffe'!tgp]fgt.g!fe(fe^^yBÍgHQ sistematike v živo vsakdanjo..uporabnost.: . \Biom od oi .fßbß>! .isiifiJ Niso red:ki:.pri.meri,--]diasS!e -k takemu,,.samO; sa!iJbe®aí«i0vaíca-ejni4;;pjg)isifcu zatekajo, učitelji ^slovenskega'! jezika ViLOsmsmI razredu o-saejvneiáo.les'FiaiaJflieé pii-zaključnem:Strnjevanju.in;:ureian.ja leÄJkovnega gradiva (ipušeajocpjjakiičSJi jezikovni pouk, ker so prepričani, da bodo morali njihovi učenci pri sprejemnem izpitu za prehod v srednje šole pokazati predvsem:slovnično.znanje,'ne pa tudi jezikovnega.: Vem,:da je značaj sprejemnihazpitov ijia nekaterih srednjih ;šolah zares tak. Vendar bo držalo tudi, da jih je vedno manj in da se tudi pEÍ)S{3re-jemhih zipitih. vse; bffikjjcuveljavlja -zahrte-va.:po, pra:Y:en\;,jezikctyne©(igjft8Sju — torej po pismenosti v polnem pomenu b^g48iiy^>l^-iByiate<^ijJAi5iaEß^e|iqrSraje Yredao, ,::,,,, .,.,::- , - . ::: ? iJivßJafaoiq sisrtEßi rni5 mannsDij c; . -viiipsfeosoiyieaiiiisiäefeji: jezikovni po.uk;oi:.e cítui^i-i^i-Síl lJ^fefte|o^L3ioi!p:rtíds stá.-vIJajoii'lcaip:.se nče.i:,'fudt^.ip,ii|, je-zikQvnemopoatói>{p,ic-ifaa3aijaomr,é©Id^ m staro pedagoško načelo o nazornosti, čemur bi danes lahko rekli tudi konkretizacija pouka. Mislim, da bi bili precej presenečeni, ko bi spoznali, kako napačne ali vsaj nepopolne predstave imajo učenci o stvareh, za katere mislimo, da so vsem jasne. Njihove predstave so tudi zelo neenotne. Eni učenci si pod določenim pojmom lahko predstavljajo nekaj bistveno drugega kot drugi, čeprav oboji sedijo v istem razredu in so bili deležni enake razlage. Nekoč sem imel priložnost, da sem ugotavljal, kako učenci uporabljajo predlog raz in kaj z njim izražajo. Iz stavkov, ki so jih tvorili s predlogom raz, sem lahko videl, kako zmedene, neenotne, pa tudi zgrešene so bile njihove predstave. Nekateri učenci so s predlogom raz izražali gibanje z vrha navzdol (primer: sneg je zgrmel raz streho), drugi gibanje za neki predmet, skrivanje (primer: sonce se je skrilo raz goro), tretji spet gibanje navzgor (primer: dvignil je klohuk raz iglavo) in tako dalje. Zdi se mi, da je nekaj podobnega tudi pri uporabljanju predloga s, z v nasprotju s predlogom iz. Vemo, da je zamenjavanje obeh predlogov naša splošna jezikovna površnost, ki je tudi v osnovni šoli skoraj neodstranljiva. Najbrž napačni rabi v teh primerih botruje premajhna konkretizacija. Spomnimo se samo, kako teoretično in slovnično suho trpamo učencem v glavo znanje, da pomeni s, z odmik z neke površine, iz pa izhod iz neke prostornine. Ali pa še slabše: s, z uporabljamo takrat, kadar bi za označevanje gibanja v nasprotni smeri uporabili predlog na, iz pa takrat, kadar bi za označevanje gibanja v nasprotni smeri uporabili predlog' v. Saj vse to drži in se učenci tudi tako lahko nauče razlikovanja v rabi omenjenih predlogov. Vendar je pravo jezikovno znanje samo tisto, ki temelji na popolnoma jasni, točni predstavi. Ce se bo učenec dokopal do nje — lahko samo s pomočjo učiteljeve besede ali pa primerih ponazoril — predlogov s, z in iz ne bo več zamenjeval. Znal ju bo pravilno uporabljati, pa mu za to ne bo treba znati nobenega slovničnega pravila. Samo eno področje pouka slovenskega jezika je izjema, kar se tiče zahteve po konkretizaciji, čeprav tudi tu lahko konkretizacija prispeva svoj del k uspešnosti poučevanja. Mislim na pravopis. Pravila o rabi velike začetnice, o pisavi tujih lastnih imen, kratic in sestavljenih besed ali še kaj drugega si je pač treba zapomniti. Tu si ni treba dosti, če sploh kaj, predstavljati, ampak se je zares treba naučiti teoretičnih pravil, če hočemo prav pisati. Pri poučevanju pravopisa so potrebne številne in raznovrstne vaje, kakor so potrebne sploh pri jezikovnem pouku. Vendar se pravopisne vaje razlikujejo od ostalih. Pri njih gre pravzaprav za neke vrste dril, za preprosto utrjevanje do zapomnitve, kar lahko dosežemo le z neprestanim urjenjem. Veliko začetnico bo na primer učenec obvladal šele takrat, kadar jo bo moral neštetokrat zapisati. Tu torej ne gre toliko za razumevanje kot za mehanično utrjevanje. Prave jezikovne vaje pa so vse kaj drugega. Te imajo namen, da se teoretična slovnična pravila dopolnijo s praktično uporabo, da torej zažive v polni izrazni moči, ki se skriva za mrtvim pravilom. Preko jezikovnih vaj pride učenec do spoznanja, čemu mu je neko pravilo potrebno in zakaj ga pravzaprav mora znati. Z jezikovnimi vajami znanje torej ne samo utrjujemo, ampak mu v prvi vrsti odstranjujemo formalizem. Zanimivi so primeri, kako učitelji materinščine morda iz želje po konkretizaciji greše v drugo smer. Ko obravnavajo neko jezikovno zakonitost, jo skušajo učencem čim jasneje predstaviti s celo vrsto primerov, v katerih se tista zakonitost pojavlja. Primeri pa so pogosto povsem zgrešeni; nasilno so sestavljeni, saj žele izražati samo določeno zakonitost, pri tem pa so v nasprotju s kako 128 drugo zakonitostjo, ki je učitelj tedaj sicer ne obravnava. Tudi nekateri zgledi iz predpisanih jezikovnih vadnic so žal tako narave. Naj misel ilustriram s pri- ¦ merom. Ko so učenci pridobivali pojem o vrinjenem stavku, jim je učitelj pomagal s celo vrsto primerov. Nekateri od njih so bili zares ustrezni in so prispe- " vali k bogatenju učenčevega izražanja. Nekateri pa so bili v nasprotju s sintak-tičnimi načeli slovenskega jezika in so •— lahko rečem — usposabljanju učencev ? v izražanju napravili medvedjo uslugo. Navajam samo en tak ponesrečen primer: j šel je, rad bi se kaj naučil, v šolo. i Še en primer naj osvetli nujnost popdlnoma jasne in precizne predstave. • V mislih imam obravnavanje apozicije, tega strašila v naši slovnici in kamna ! spotike pri jezikovnem pouku. Učitelji materinščine trpajo učencem v glavo i resnico, da je apozicija sestavljena iz več prilastkov, ki vsi skupaj in vsak zase J pojasnjujejo odnosnico. Kako nerodno je na primer pri tem, če hočejo učitelji \ gornjo resnico dokazati na standardnih primerih tipa: Prešeren, največji slo- | venski pesnik, se je rodil v Vrbi. Po gornji resnici bi bil Prešeren torej pesnik, i bil bi pa tudi največji in celo slovenski, kar pa le ne bo držalo. Zgodilo se je že, j da so v nekem razredu učenci sami opazili to nepreciznost in situacija je bila potem vse prej kot prijetna. i Podobnih primerov nepreciznosti bi lahko naštel še veliko. Srečujemo jih j pri pouku jezika v praksi, pa tudi v jezikovnih vadnicah lahko najdemo mnogo : sličnih ohlapnosti. Pa naj našteti primeri zadoščajo. Upam, da sem z njimi pod- j krepil misel, kako splošnemu nivoju jezikovnega znanja nepreciznost in ne- j konkretnost pri pouku škodujeta. \ Pomembno se mi zdi še neko načelo, ki pa je metodične narave. V splošni ; metodični orientaciji se je po vojni pri nas izvršil ali vsaj nakazal premik v novo ] smer. Pred vojno so namreč prevladovale metode, katerih namen in osnovna j značilnost sta bila ta, da je učitelj v učni proces vključeval vse učence hkrati i in je z vsemi delal isto. Prevladovale so metode, pri katerih je učitelj vse učence \ v razredu enačil, jih-združeval v enoto in potem z njo delal kot s poedincem. j Take metode, katerih osrednja oblika je seveda frontalni pouk, imenujem ko- i lektivne. Po vojni, deloma že pred njo, vendar bolj v teoretskih zahtevah kot 1 v živi praksi, pa se je začutila nova orientacija, ki je vedno močnejša in vedno \ bolj dokumentirana ter tudi s stališča socialističnih vzgojnih načel pozitivna, i Po njej učitelj učencev v razredu ne sme več enačiti, ampak si mora v nasprotju ! s tem prizadevati, da pri učno-vzgojnem procesu vsak učenec ohrani svoje -] lastne posebnosti. Se več, učitelj naj bi posebnosti vsakega učenca upošteval ] in jih pri pouku izkoriščal. Po tej orientaciji so se pričele uveljavljati metode, ! za katere je značilno to, da učitelj istočasno dela z vsemi učenci, toda z vsakim i posebej, v skladu z njegovimi sposobnostmi in posebnostmi. Te metode imenujem i individualne. Popolnoma zgrešeno bi bilo, če bi v želji, da bi vsak učenec lahko napredoval v skladu s svojimi sposobnostmi, združevali najboljše učence v po-,j sebnem odelku, najslabše pa spet v posebnem oddelku. Mislim, da je taka delitev J v bistvu oddaljevanje od individualizacije pouka. Ta se mora izvršiti znotraj i razreda; zato moramo govoriti le o notranji diferenciaciji pouka, ne pa o grupi-1 ranju po sposobnostih sorodnih učencev v učne enote. | Individualizacija potegne za seboj seveda tudi neko spremembo v inten- i ziteti učno-vzgojnega procesa. Medtem ko se je pri kolektivnih učnih oblikah i učitelj lahko omejil samo na povprečje v razredu in je pri tem zanemaril naj- i boljše in najslabše učence, pa se pri individualnih učnih oblikah ne sme več j izogniti zahtevi, da nudi boljšim učencem več, slabšim manj, vendar tudi tem \ i 129 dovolj, toliko, kolikor je pač mimrnuin za določeno stopnjo. Učitelj torej s svojim učno-vzgojnim delom stremi za tem, da nudi vsakemu učencu toliko znanja, kolikor ustreza učenčevim sposobnostim. Načelo boljšim več, slabšim manj, toda vsem dovolj, mora biti torej v popolnosti prisotno in je tudi povsem v skladu s socialističnimi pedagoškimi načeli. Predvidevajo se celo posebna stimulativna nagrajevanja za najboljše učence in za najboljše dosežke posameznikov. Po vsem tem je razumljivo, da stoji učitelj materinščine pred zahtevno nalogo. Tej ne bo mogel biti kos, če ne bo uporabil pri delu drugačnih učnih oblik, kot jih je navajen od prejšnjih generacij. Današnji slavist bo moral uporabljati učne metode, ki se odlikujejo bodisi po tem, da znanje posredujejo v krajšem času, bodisi po tem, da je izobrazbeni učinek večji. Saj stoji učitelj materinščine pred nujnostjo, da v krajšem času, učinkoviteje in z manjšim miselnim naporom za učenca trajneje posreduje določena znanja s svojega področja. Tega pa ne bo mogel doseči, če ne bo temeljito razmislil o ustreznosti učnih oblik in metod. Tako se v naši sodobni učni praksi odpirajo možnosti za preorientacijo v dveh smereh. Prva teži za tem, da bi skrajšala za posredovanje oziroma sprejemanje učne snovi potrebni čas, druga pa stremi za tem, da bi direktneje vplivala na vsakega posameznega učenca in se obenem prilagodila njegovim individualnim posebnostim. Prva smer je našla že konkretne oblike v tako imenovanem intenzificiranem ¦— zgoščenem pouku, druga pa v skrajno individualnih . metodah, kot so na primer uporaba učnih listkov itd. Oboje pa je v naših šolah šele v začetni fazi; zato bi bilo o kakih posebnih izkušnjah ali celo rezultatih kaj težko govoriti. Prepričan pa sem, da sta ti dve smeri edino pozitivni in perspektivni ter od njune uveljavitve zavisi v veliki meri splošen nivo pismenosti naših učencev, nivo slovničnega in jezikovnega znanja sploh. Marija Jalen OBRAVNAVA BERILA PRI POVKU SLOVENŠČINE Osnutek predloga revidiranega učnega načrta za osnovne šole vsebuje med drugimi tudi naslednje navodilo: »Glede na smoter, ki ga hočemo doseči, nikoli ne obravnavamo posameznega berila tako, da bi se učenci najprej ne seznanili z njegovo vsebino. Ne drobimo razlage na stvarno, besedno, slovnično, vsebinsko, idejno,, etično in estetsko! Vse te vrste analize naj se prepletajo vzporedno, kakor pač zahteva besedilo, ki naj bo izhodišče vsega našega dela!« Te misli naj bi postale vodič po obsežni galeriji drobnih učenčevih spoznanj ob razlagi in mnogih vajah, s katerimi ga pripravljamo na najlepšo in zadnjo podobo, ki se imenuje kultura ustnega in pismenega izražanja. V osnovni šoli torej ne bomo začrtali ostre meje med ustnim in pismenim izražanjem, branjem, govornimi vajami, pravopisom, spisjem in jezikovnim poukom. Vsa ta področja 130 tvorijo organsko celoto, ki jo v učnem procesu sicer razčlenimo tako, da posvetimo večjo pozornost zdaj enemu zdaj drugemu področju, in toliko, da osvetlimo njene jezikovne in lunetniške prvine, iz katerih v otrokovi zavesti raste podoba jezika, se oplaja inhogati njegov osebni izraz. Posamezna področja so med seboj vsebinsko prepletena, obenem pa ima sleherno izmed njih svoj natančno določeni smoter. Ce primerjamo tista, ki jih našteva učni načrt, in njih odtenke, ki se spontano v obliki najrazličnejših vaj porajajo v učiteljevi metodični pripravi, jih obenem tudi že lahko opredelimo; smoter pouka materinščine je pravilno ustno in pismeno izražanje, popolnejša oblika tega smotra pa primerno izražanje, ki je v svoji prvobitnosti tudi pravilno. Do tega smotra vodijo raznolike govorne in pismene vaje,-vsebinsko zajete v posamezna področja učnega načrta; vodilno vlogo pa prevzemata: — jezikovni pouk, ki izražanje usmerja k pravilnosti, jasnosti, smiselnosti in primernosti izražanja, ter — branje, ki ga vsebinsko, idejno, etično in estetsko bogati. Ni zgolj slučaj, da je in ostane pri pouku materinščine v vseh deželah in na vseh stopnjah šolanja najvažnejši učni pripomoček Berilo. Tudi za Berilo, ki bi moralo biti zbornik najlepših odlomkov velikih besednih stvaritev v prozi in poeziji, izbranih razvojni stopnji učencev primerno, velja trditev našega ljudskega pisatelja Finžgarja: »Knjiga uči, plemeniti in vzgaja,« in se tako. ponuja učitelju v pomoč pri dosegi izobrazbenega in vzgojnega smotra. Ključ do razumevanja berila, njegovih idejnih, etičnih in estetskih vrednot, je branje. To pa je kompleksno znanje in funkcionalno povezano z izražanjem. Zato bomo pri pouku materinščine upoštevali in izkoristili vsa dejstva, ki jih ugotavlja lingvistika, in tudi branje prilagodili zahtevam sodobne jezikovne znanosti, skladno z zahtevami učnega načrta. Ta se za prvo stopnjo omeji na začetno branje in pisanje, na višjih stopnjah pa govori le o logičnem in estetskem branju. Za logično in estetsko branje pa lahko uporabimo sinonim govor, zato namreč, da poudarimo njegovo izrazno moč. Živa beseda, to je govor ali glasno branje, ima to prednost pred pismenim izražanjem, da obenem z mislijo laže in bolj neposredno izrazi tudi čustva. Hrvatski stilist Petar Guberina razlikuje v svojem delu »Govorni in pisani jezik« vrednote govora v: — akustične, to je intonacija, intenziteta, pavza in stavčni tempo, ter — vizualne, to so geste, mimika in stvarni kontekst. Mimika in geste se pri različnih narodih razlikujejo, na primer Slovenec s kimanjem pritrdi, Makedonec pa z isto gesto zanika. Gotovo je, da so geste in mimika za branje drugotnega pomena in učitelj z njimi ne bo pretiraval v škodo naravnosti. Za razliko od vizualnih pa so avditivne vrednote govora v različnih jezikih če že ne docela enake pa gotovo zelo podobne in važne. Ce želimo učenca usposobiti, da bo obravnavano berilo pravilno razumel in se poglobil v njegovo vsebino, moramo z vajami povečati sigurnost in izrazitost učenčevega govora, prav tako pa ga moramo z vajami usposobiti, da bo ob pisanem tekstu spoznal vrednote govora. Ali z drugimi besedami: le če učenec dojame pisateljev originalni izraz, bo tudi izrazito in estetsko bral. Mnogo je faktorjev, ki vplivajo na razvoj izraznih sposobnosti mladega človeka, vendar pa je šola edina ustanova, ki ima vse pogoje, da načrtno in sistematično neguje ustno in pismeno izražanje pri učencih. Izkušnje povedo, da je branje na naših osnovnih šolah na zelo šibkih temeljih, zato bi bilo prav, če v podrobnem učnem načrtu predvidimo zanje stalne in raznolike vaje, ki se 131 bodo bogato obrestovale glede na to, da je branje funkcionalno povezano z ustnim in pismenim izražanjem. Pojem intonacije bodo učenci dojeli na preprosteni primeru, ki ne sme ostati osamljen: Dva otroka gresta v šolo in na vprašanje: »Kam greš?« reče prvi: »V šolo.« To je odgovor učenčka, ki jo v veselem pričaicovanju prvič s šolsko torbico v roki maha zdoma. Drugi bo dejal; »V šolo.« Vsak dan isto. ¦ Raje bi se potepal in sam sebi se smili. Oba odgovora sta po obliki popolnoma enaka, enako sta napisana, ista ločila imata, njun pomen pa je vendarle drugačen. Prvi odgovor vsebuje veselo pričakovanje, drugi pa vsakdanjost in naveličanost. Ce učenec na podobnih primerih in številnih vajah ter ob priložnostnih popravkih pri branju dojema to lastnost govora, mu ne bo težko odkriti važnosti intonacije v berilu. Branje namreč zahteva vživljanje v situacijo osebe, ki govori, in posnemanje njenega govora. To pa je prevajanje pismenega jezika v živi govor. Za take vaje Je pri pouku materinščine nešteto prilik: od razgovora do kratkih dramatskih ali dramatiziranih prizorčkov. Pojem intenzitete lahko približamo učencem na podoben način. Na kon- • kretni jezikovni situaciji pokažemo, da je v stavku poudarjena zdaj ta, zdaj ona beseda, glede na to, kaj Je kdo pri tem mislil ali občutil. Primer: Moral sem iti v mesto. (Nič ni pomagalo, da sem se upiral!) In; Moral sem iti v mesto. (Po kruh, ki ga je zmanjkalo pri domačem peku!) Iz spoznanj o lastnostih živega govora bomo spremenili tudi učno prakso, zahtevo, da učenci odgovarjajo v klasičnih stavkih: subjekt — predikat — adverbialna določila. S tako metodo mrtvimo živi jezik, oblikujemo Jezikovno šablono in ubijamo v učencih zanimanje za poglobitev v jezikovni izraz, naj bo to ustni ali pismeni. Pri opazovanju govora in vzornega branja bodo učenci s.poznali tudi to,' da pavza, odmor daje stavku določen odtenek misli. Primerjajmo na primer odgovora, izražena z istimi besedami, na isto vprašanje; Kdaj bomo šli na izlet? — Danes ne, v sredo ... (ker se bo tedaj Vreme ustalilo). Danes, ne v sredo ... (ker boste tedaj sodelovali pri proslavi). Učinek, ki ga ima odmor v govoru, lahko lepo pokažemo na ljudskih pregovorih, na primer: Rana ura — zlata ura. Kakor ti meni — tako jaz tebi. In še in še. Za spoznavanje stavčnega tempa bomo uporabili konkretno Jezikovno situacijo in te ugotovitve aplicirali na branje. Ce priteče deček ves zasopihan v razred in pove, da si je sošolec zlomil roko, bo tempo tega govora hiter, izražal bo strah in željo, da bi mu kdo hitro tekel pomagat. Vaje, namenjene odkrivanju avditivnih vrednot, bodo v učencih izostrile čut za opazovanje. Kaj hitro bodo spoznali, da tempo, s katerim govorimo, zavisi od občutkov, ki nas tisti trenutek prevzemajo, db situaciji, ki Jo izraža tekst. Pri branju nam stavčni tempo in tempo posameznih besed ponazori tudi značaj in temperament osebe, njeno željo, namen. .. Hitrejši tempo bo npr. v Prežihovi črtici Pololčeni kramoh v tistem prizoru, ko se deček ves srdit zažene čez vodo, da bi ušel preganjalcem ... in počasnejši v humoreski Frana Milčinskega Gospod in hruška, ki naj bi izrazil vso grdo lenobnost brezdelnega gospoda. Na primerih lahko uspešno pojasnimo ne le stavčni tempo, marveč tudi druge vrednote govornega jezika, obenem pa jezik v njegovi funkciji. Odkrivanje teh in podobnih lastnosti živega govora ob branju bo učencem omogočilo, da se bodo z razumevanjem poglobili v tekst in skušali z glasnim branjem pisano besedo oživiti v kar najbolj primernem govoru. 132 Pred obravnavo umetniškega teksta ne bomo izpisovali vseh neznanih besed, kar se pogosto dogaja v višjih in nižjih razredih. Učitelj ve, da je beseda sama zase mrtva, če je izolirana, zato ne bo vztrajal na spoznavanju besed izven konteksta, marveč bo skušal nove pojme, saj tako je tudi v življenju, otroko- ' vemu pojmovanju približati v tekstu. Na tej osnovi lahko pridemo do pravila, da pred branjem ne razlagamo vsega, kar učenec lahko spozna iz konteksta, obenem pa ga uvajamo v sposobnost, da govorne vrednote odkriva v tekstu in začuti podtekst (misel, čustvo, namen...) v tem, ko pismeni jezik pretvarja v govorjenega. Kajti podteksta ne moremo odkriti v vseh odtenkih, ne da bi ' pismeni jezik izrazili v govoru. V nemajhno pomoč pri tem so tudi sodobna avdiovizualna sredstva, ki posredujejo literarne oddaje. Istočasno, ko dosežemo izrazitost branja, učence tudi usposobimo za recitacijo, damo jim osnove za estetsko doživljanje in ocenjevanje umetniškega dela. ¦ Učenci začno razlikovati pisatelje po stilnih posebnostih, globlje se zanimajo za njihova dela in si ustvarjajo osnove za literarno samoizobraževanje. Branje je sredstvo za razvijanje govora in pismenosti, vendar pa delo ob tekstu zavzema osrednje mesto pri pouku materinščine v obvezni šoli. Med literarne tekste, ki jih preberemo zaradi estetskega doživljanja, spadajo v glavnem berila v učbeniku, mnogi članki v časopisih in revijah (reportaže, eseji, novele in podobno), in tisto, kar imenujemo domače branje, to je vsa umetniška proza. Poezijo dajemo le izjemno za domače branje, ker je za doživljanje poezije treba odkriti ritem, to pa dosežemo le z glasnim branjem, z recitacijo. V šoli beremo prozo v odlomkih, pesmi pa obravnavamo v celoti. Berilo, ki ga v šoli zaradi obsežnosti ne moremo predelati, dopolnimo kot domače branje; včasih kot odgovore na vprašanja, pripoved vsebine, opis in oris, drugič spet s preprostimi opombami situiramo zgodbo in ob njej pripravimo vaje za osebno ustno ali pismeno izražanje. Taka metoda je daleč od šablone; stimulira ustvarjalni napor in daje učitelju potrebne napotke za orientacijo. Ker je važna pedagoška zahteva raznolikost pri delu, bo učitelj ob tej priliki poudaril idejo, ob drugi pa morda etične vrednote in vzgojni moment. Skratka; literarno delo samo bo narekovalo metodo. Na primer, pri ljudski pesmi Lepa Vida poiščemo najprej motiv; hrepenenje po sreči je uravnavalo Vidine odločitve. V idejni razčlembi lahko uspešno vzporedimo posamezne prizore v pripovedi in idejo, ne da bi Jo uklenili v kakršnokoli šablono. Prizor, ko se Vida razgovarja s tujcem, bo v učencih zbudil misel, ki jo učitelj pomaga izoblikovati; Ne toži svojega gorja tujcu! Ideja, ki govori o Vidini odločitvi in prepoznem spoznanju, Je zgoščena v ljudskem pregovoru: Po toči zvoniti je prepozno. Na španskem dvoru prikriva svojo žalost in prizor zbudi asociacijo na misel, izraženo v verzih; Srce človeško •— sveta stvar... V pretresljivi Tavčarjevi zgodbi o tržaškem rejencu, ki shira in umre pred očmi vaščanov, medtem ko ti dokaj ravnodušno opazujejo nečloveško početje z otrokom, bo na prvem mestu vzgojna misel: zločinec Je, kdor se norčuje iz pohabljenca in ga zaničuje. Če bo učitelj spretno vodil razgovor, bodo učenci nehote pomislili, ali bi bil Vrbarjev Matevž res tako hudoben, če bi živel med tenkočutnimi tovariši. Skušali bodo dojeti globlje vzroke. In če ob tej priliki sprego- -vorimo o srčni kulturi, beseda ne bo izzvenela v prazno. Realizirali bomo vzgojni moment. Berilo v šoli, kasneje pa knjiga, po kateri bodo naši sedanji učenci spontano segli, jih bo res plemenitilo. Kasneje pa bodo sami radi segli še po drugih knjigah. 1331 Učenci v začetku opažajo zgolj fabulo, enako kot odrasli ljudje, ki nimajo j okusa za dobro knjigo. Učiteljeva naloga je torej v tem, da stalno odkriva vred- j nost in lepoto književnega dela in v učencih razvija sposobnosti za opazovanje ^ in doživljanje umetniških kvalitet dela, ne le fabule. Ce v dobi obveznega šola- ¦ nja učenci ne vzljubijo doibre knjige, tudi pozneje ne bodo segli po njej. Morda i bodo brali, toda le plažo. Zato je dosežek trajnega zanimanja za dobro knjigo ' osnovna naloga pouka materiščine in književnosti v šoli. Ce to velja za vsako ; šolo, je ta zahteva prav gotovo na prvem mestu v osnovni šoli, ki je za mnoge j učence tudi edina. Ni važno, koliko knjig bodo učenci prebrali, važno pa je, ] kako, in kako jih bodo podoživeli, ker je vsako podoživljeno književno ; delo obenem tudi že priprava za branje naslednjega. S spoznavanjem dobrih li- j terarnih del bodo odklanjali slabe knjige, njihov lastni govorni in pismeni izraz ; pa se bo obogatil. Težili bodo za tem, da svoj jezik približajo najboljšim zgledom. = Njihovo jezikovno znanje bo organsko vključeno v govorni in pisani tekst in j ne formalistično odtujeno živemu jeziku, čustvo pa bo poplemenitilo njihov i intelektualni napor. \ Delo ob tekstu pa ne obsega le berila ali domačega branja, v šolski tekst ] spada vsaka tiskana misel, ki lahko pozitivno vpliva v izobrazbenem in vzgoj- \ nem smislu na učenca. Tako npr. časopisi, poljudnoznastvene knjige z raznih | področij, dokumenti, poslovni spisi — učni načrt navaja razne vrste za posamez- \ ne stopnje — in glede na to niso odlomki umetniških del edini material za branje ] v šoli, marveč le ena izmed posebnih oblik teksta. Učenca je treba usposabljati , za razumevanje naše družbene stvarnosti in za aktivno sodelovanje v družbenem ; življenju. Naša družbena stvarnost pa se ne odraža samo v leposlovju, čeprav.; na njem gradimo naš knjižni izraz. Ker torej leposlovje ni odraz sodobne stvar-1 nosti v celoti, moramo učencem poleg umetniškega približati tudi jezik tehnike, \ filma, radia, televizije, družbenega upravljanja, prometa, trgovine ... Zato učni j načrt razširja svoje zahteve in zato je treba poleg umetniških del obravnavati \ tudi tista, s katerimi se vsak dan srečujemo, in poleg afektivne strani jezika ne- i govati tudi njegovo logično, miselno stran. Iz množice pisanih tekstov lahko i izberemo nekatere vrste za delo v razredu, na primer časopisno novico, obvestilo, i članek, oglas, kratek poučen tekst itd. i Vzemimo časopisno novico. Učitelj najprej izbira. Novica mora biti zani- j miva, avtentična, vzgojno in izobrazbeno pomembna. Vsak učenec ima svoj ] izvod: časopis ali razmnožen primerek. Čeprav je tekst kratek, ga ne pišemo na i tablo in učenci ga ne prepisujejo, ker rokopis v tem primeru ne deluje naravno ; in neposredno. Pri takem tekstu ni toliko važna jezikovna dovršenost, in včasih i pride celo prav, če napake v časopisu izkoristimo za jezikovni pouk. V pripravi' učitelj najprej sam poišče vse besede, ki so mu morda neznane, da jih bo znal; vsestransko pojasniti učencem. Metoda bo gotovo drugačna od one, ki jo uporab- , Ijamo pri obravnavi umetniškega dela, poudarek pa je tudi na izobrazbenem in : vzgojnem smotru. Izobrazbeni smoter dosegamo s tem, da navajamo učence na j redno branje časopisov in razumevanje člankov, vzgojni moment pa je lahko zelo različen glede na to, ali govorimo o prometni nesreči, o športu, kulturni pri-prireditvi ali pa o izstrelitvi vesoljske ladje. V tem zadnjem primeru je lahko; poudarek na prednostih kolektivnih znanstvenih naporov pred individualnimi. : Pri obravnavi novice uporabimo razgovorno metodo in razpravljamo tudi o ; izvoru in verodostojnosti novice. Učenci se naučijo samostojno presojati: ugoto-; vijo na primer, da je vest resnična, ker jo je objavila ugledna časopisna agencija i 134 1 ali ker je danes znanost na zelo visoki stopnji in tudi tehnika lahko realizira znanstvene pridobitve. Pri analizi stila in kompozicije ugotovimo, da je novica kratka in jedrnata, včasih je treba zamenjati nekatere besede z drugimi, ki imajo natančnejši pomen in učenci se pri tem vadijo v kritičnem ocenjevanju novinarskega jezika in sloga. Jedrnati tekst skušajo tudi skrajšati, npr. z datumom, s kraticami, ugotovijo pa, da je to le krajšanje besed ne pa teksta. V pripovedovanju dogodek po svoje komentirajo in ugotovijo, da to ni več novica, marveč reportaža, potopis itd., v katerem je, podobno kakor med opisom in orisom, tudi piščev osebni odnos do vsebine. Branje časopisnih člankov in podobnih tekstov bo logično, ker je njihov namen predvesm informativen. Mnogi odklanjajo dnevni tisk pri pouku, češ da kvari jezik, a prav danes, ko se oblikuje posebna varianta jezika, jezik dnevnega tiska, tega ne smemo prezreti, pač pa ga izkoristimo v vzgojne in izobrazbene namene, ker je njegov vpliv vsak dan večji in ker vedno več ljudi bere časopise. Obenem ko budimo zanimanje učencev za informativno branje, jih pa tudi usposabljamo za aktiven odnos do tiskane besede. Seznam vrst tekstov v učnem načrtu je dovolj pester in uspešno lahko usmerjamo obravnavo le-teh zdaj bolj v literarnp-vzgojno, zdaj v jezikovno ali pa splošno-izobrazbeno smer, jo poenostavljamo in dopolnjujemo. Ce upoštevamo samo raznolikost tekstov osnovnošolskega programa in možnosti, s katerimi učencem posamezne tekste tudi približamo, pouk ne bo nikoli dolgočasen. Med učenci in učiteljem ho živ stik, razlaga umetniškega dela ali informativnega tiska pa ima svojo vrednost le v toliki meri, kolikor prispeva k razumevanju ob sodelovanju celotnega razreda. Franc Jakopin RUSKI PRAVOPIS NA RAZPOTJU Zgodovina ruskega pravopisa se začenja z vpeljavo cirilske azbuke pri vzhodnih Slovanih. Sestav črk, ki so nastale v neposredni zvezi z glagolico, je bil prikrojen grafični upodobitvi južnoslovanskega jezikovnega tipa, zato je bilo nujno, da se je ta sistem prilagodil vzhodnoslovanskim glasovom in njihovim medsebojnim odnosom. Brez poznavanja globokih sprememb v staroruskem konzonatizmu in voka-lizmu ni mogoče razumeti nekaterih temeljnih pravopisnih načel, ki so se uveljavila v stalnem stiku z razvojem žive jezikovne materije; enako ne bi mogli mimo mogočne cerkvenoslovanske pisne tradicije, ki je s fetišizacijo črke gojila že napol mrtvi južnoslovanski literarni jezik in si prizadevala, da bi ga ubranila pred navalom domačega jezikovnega elementa. Vzporedno se je za necerkvene potrebe uporabljal domači jezik, ki so ga pisali po istih pravopisnih normah, veljavnih za cerkvenoslovanščino. V skopih obrisih preglejmo začetke ruskega pravopisa in njegov razvoj do danes. 135 Medtem ko so bili v stcksl. mehki samo produkti praslovanskih palatalizacij (I, r, n, č, ž, š, št, C, ds, s, žd in dz)' in ;,-se v ruščini konzonanti zelo zgodaj, še pred onemitvijo polglasnikov, polarizirajo v mehke in trde,^ izven parov pa ostanejo ž, š, šč, č in C, od katerih so otrdeli ž, š in do konca 14. stol. še c; č in šc pa sta ostala mehka. Dolgo so stali ločeno tudi velari k, g in h; j ostane med mehkimi. Sledovi teh velikih glasovnih premikov so se morali pokazati tudi v pisavi; obenem se je v staromski dobi občutno zmanjšalo število samoglasniških fonemov, zato so se nekateri grafični znaki zanje lahko uporabili za označevanje novih konzonantnih razmerij (znak za nosni e -A- se je npr. preoblikoval v poznejši znak H, ki pomeni o za mehkimi konzonanti ali ja za vokali in na začetku besede). Z grškimi besedami so sprejemali tudi nekatere črke, ki so se kmalu izkazale za odvečne, tako npr. <1) in fita za konzonant f — v grščini sta to dva znaka, ph in th, za dva konzonanta — (^haoso^ : Aeanaciß, Aohhm, öoMa) ali črko v, ki je lahko označevala i in v (Mvpo, Cvhoa, evaHrcAie). Ko je izgubil glasovno vrednost, je postal nepotreben tudi t. Odkar je dobila na začetku 18. stoletja najpomembnejše mesto tiskana knjiga in se je z uvedbo graždanice, leta 1708 po latinici preoblikovane stare cirilske pisave, posvetna knjiga tudi na zunaj ločila od cerkvene in je osrednje mesto v javnem življenju prevzel ruski jezik, so se pravopisna vprašanja pojavila dokaj živeje in ostreje kot nekoč. S Petrovo dobo je začela ruščina sprejemati toliko novih x>ojmov in besed, da jih je komaj utegnila za silo asimilirati; morali pa so jih tudi zapisati. Izcimile so se dveh vrst težave: kako zapisati govorjeno in kako izgovoriti zapisano. Iz tega stoletja so znana zlasti pravopisna prizadevanja Tredja-kovskega, Lomonosova, Sumarokova in Karamzina; zasledimo tudi že hude črkarske boje med Tredjakovskim in Lomonosovom. Prvi je težil k temu, da bi pisavo čimbolj približal govorjenemu jeziku, medtem ko se je Lomonosov bolj nagibal k zmernemu spreminjanju tradicije. Takrat je tudi čedalje glasneje sililo v ospredje vprašanje, kako označevati o za mehkuni konzonanti. Jezikovni pojav prevoja naglašenega e v o se je sicer razvil že v staroraski dobi, vendar si je s težavo utiral pot v zapise; neodložljivo pa je to vprašanje postalo šele v 18. stoletju, ko pismeni jezik ni mogel več mimo govora. Tako je bil v času Tredjakovskega vpeljan znak io (neciomL), ki pa še je uporabljal precej nedosledno, ker je o-jevski izgovor le počasi zmagoval v govoru višjih plasti; ker je bil zaradi podobnosti z lo tudi grafično neroden, ga je Karam-zin zamenjal z e, ki še do danes ni obvezno vpeljan v tisk. Zaradi manjkajočega znaka za o, ki sledi mehkim soglasnikom, ima pravopis še danes težave s pisavo tujk, v katerih nastopa ta zveza. Tako se je npr. beseda SaraAtoH, ki je bila prvič zabeležena leta 1702', do danes ohranila v tej pisavi, čeprav izraža pisava SaraAeH popohioma isto. Samo sporadično uporabo tega znaka (e) razumemo, če upoštevamo, da je v knjižnem izgovoru šele sredi 19. stoletja popolnoma prodrla izgovorjava čort in n'es'os.^ Predvsem zaradi tujk je bilo treba v 18. stol. vsaj za silo rešiti tudi vprašanje »čistega in prejotiranega e«. Prej so pogosto pisali tudi 3tot, sraKHH in podobne redke domače besede z znakom za prejotirani e (eror, eraKifi); toda s sprejemanjem tujk je bilo treba to dvoje razmejiti vsaj na začetku besede in po vokalih. Obrnjeni e (a), ki je moral biti znan že v 17. stoletju,' se je sicer začel uveljavljati ' R. Nahtigal, Slovanski jeziki, Ljubljana 1952. Str. 40 ! V. V. Ivanov, Istoričeskaja granimatika russkogo jazyka. Moskva 1964. Str. 248—258 3 M. Vasmer, Russisches etymologisclies Wörterbuch I. Heidelberg 1953 < G. O. Vinokur, Izbrannye raboty po russkomy jazyku. Moskva 1959. Str. 162—207 ' Ja, K. Gret, Spomye voprosy iiisskogo pravopisanija et Petra Velikogo donyne. Sanktpeterburg 1876.3 Str. 31J—316 136 takoj po uvedbi graždanice, vendar so ga skoraj vsi pravopisci preganjali, češ da je nepotreben; v resnici pa je bil nujen in se je tudi obdržal. Že v 18. stol. večkrat srečamo vprašanje resnično odvečnih črk; mednje štejemo jat (i), jor (i), fito (e), v in i. Lomonosov in drugi so jatu še pripisovali realno razlikovalno vrednost (i : e), zato seveda nikomur ni prišlo na misel, da bi ga vrgel iz abecede. V 19. stoletju so jat po vrednosti praktično že vsi izenačevali z e,' čeprav so ga po tradiciji ohranjali in so celo ocenjevali pismenost po obvladanju vseh korenov in končnic z jatom. Jora (i.) na koncu besede za trdimi soglas-niki posamezniki sicer niso več pisali, a se je uradno obdržal do porevolucijske reforme. Najpomembnejši avtor, ki se je v šestdesetih letih preteklega stoletja z vso resnostjo lotil pravopisnih vprašanj, je bil Ja. K. Grot. V svoji knjigi, ki je doživela tri izdaje,' je zbral in pretresel vse dotedanje pravopisne navade, vendar iz tega' svojega dela ni zmogel izluščiti prečiščenega sistema, čeprav je svoje ugotovitve strnil v priročniku," ki je do leta 1900 doživel kar dvajset- izdaj. Šolski učbeniki so se po priporočilu ministrstva večinoma ravnali po Grotu, toda do obveznega enotnega pravopisa še zmeraj ni prišlo. Seveda takšno stanje ni pripomoglo k uspešnemu opismenjevanju novih, številnejših rodov. Ponovno so bila pravopisna vprašanja sprožena leta 1901 v Moskovskem pedagoškem društvu. Tri leta po tistem je bila pri Akademiji znanosti ustanovljena najprej širša komisija, pozneje še podkomisija, ki je imela nalogo, da poenoti in izpopolni pravopis; v teh komisijah so sodelovali takratni vidni rasisti in slavisti: Baudouin de Courtenay, Budde, Bulic, Korš, Pypin, Sobolevskij, Sakulin, Šahmatov, Fortunatov, scerba in dragi, šele po trinajstih letih, takoj po Oktobrski revoluciji, je zaživela pravopisna reforma, ki je odpravila odvečne znake in uredila pisavo pridevniških končnic in nekaterih predpon; ta reforma pa je uresničila samo najnujnejši del predlogov — kajti že takrat so začeli obravnavati nekatere predloge, ki še do danes niso bili ustrezno rešeni (pisava o za šumevci, ukinitev pisave z t za šumevci ipd.). Kakor se je knjižni jezik v desetletju po Oktobrski revoluciji bolj ali manj oddaljeval od starih norm, je tudi v pravopisu prišlo do številnejših primerov omahovanja. Spremembe, ki jih je prinesla reforma, so bile bolj grafične kot pravopisne, zato ni čudno, če so se konec dvajsetih let znova oglasile dotlej še neuresničene zahteve pravopisnih vprašanj, npr. pisava z ti za trdimi šumevci in o: mbipoKHH, >KBip ipd. Od takrat dalje so s presledki spet delovale pravopisne komisije; v tridesetih letih je treba omeniti najzaslužnejše člane Ušakova, scerbo in Obnorskega. Ta komisija je sestavila pravopisna pravila, ki naj bi dokončno zamenjala stare, grotovske norme. Po vojni so ta pravila večkrat izšla z dopolnitvami; vendar se je izkazalo, da je v njUi še polno raznoglasja. Imenovana je bila nova pravopisna komisija, ki ji je načeloval V. V. Vinogradov in ki je leta 1956 po večletnem prizadevanju izdala izpopolnjena in poenotena pravila.' Diskusija v strokovnih časopisih, ki se je odvijala pred izdajo novih pravil, je bila iraiirjena'»; lingvisti so večinoma zagovarjali mnenje, da je treba veljavna pravopisna pravila samo uskladiti in da so nujni le neznatni popravki in poenotenja (nekoliko bolj « A. Vostokov, Eusskaja grammatica. S.—Peterburg 1874,i2 Str. 183 ' Spomye voprosy . . . 1873, 1876, 1885 « Russkoe pravopisanie " ' Pravila russkogo pravopisanija i punktuacii. Učpedgiz. 1956 Prim. sestavke o pravopisu v Eusskij jazyk v škole, 1954 137 urejena pisava z e in o za šumevoi, pisava h : bi v sestavljenih besedah — tipa npcAbiAYmnö in öeaHAeÖHbiß po novem oba z bi). Toda zatrte pravopisne strasti so se polegle samo za nekaj let. Spomladi leta 1962 je moskovski profesor A. I. Efimov s precej zavzetim člankom" ponovno sprožil (doslej najbolj množično) pravopisno diskusijo. Strokovne revije in drugi časopisi dobivajo odtlej dalje na stotine prispevkov in pisem iz vse SZ in tujine; objavljajo predloge najširšega razpona, od najskrajneje novatorskih do najbolj tradicionalističnih. Dvomesečnik za ruski jezik'^ je od 3. številke letnika 1962 dalje v vsakem zvezku posvetil precej strani pravopisnim vprašanjem; ta rubrika" je postala najbolj razgiban del omenjene strokovno-metodične revije. Prevladujejo prispevki učiteljev ruskega jezika na osnovnih in srednjih šolah, ki v duhu Efimova zahtevajo spremembe dosedanjih pravil; v člankih se najdejo tudi prav fantastične ideje o fonetičnem pravopisu ipd. Kot glavni argument za temeljito revizijo navajajo trditev, da je veljavni pravopis preveč zapleten, nadalje nedoslednosti, številne izjeme in izjem izjeme itd. Očitno je vse to postalo takšna zapreka uspešnemu razvoju pouka ruskega jezika, zlasti v zadnjih razredih osnovne šole, da že upada pismenost. Učenci in učitelji zapravijo preveč časa in energije za »guljenje« pravopisnih pravil, zaradi česar ponekod docela zanemarijo seznanjanje z ruskim izrazom ali utrjevanje in bogatenje knjižnega besedišča; praktična stilistika in jezikovna kultura se pa sploh še nista uveljavili v šolskem pouku. Iz prispevkov je mogoče razbrati, da vlada v nekaterih šolah čisti pravopisni teror, kjer se je ves pouk omejil na nastavljanje pravopisnih pasti in podobno. Šolarji po uUcah prepevajo najbolj nemogoče pravopisne kuplete (npr. Cygan na cypockah cypljatam eye skazal, kot pravilo za primere, v katerih se za c-jem piše bi). Sprva so precej na redko prihajali tudi svarilni glasovi, med njimi članek S. G. Barhudarova", ki sicer prizna.va pomanjkljivosti v obstoječem pravopisu, vendar meni, da bi se dalo vse zadovoljivo rešiti s treznim preudarkom; opozarja tudi, da pravopis ne more biti samemu sebi namen, temveč del jezikovnega pouka, in v najtanjših nadrobnostih ga je mogoče graditi le ob globljem poznavanju jezikovne strukture. Zato bi bilo nespametno, nadalje trdi Barhudarov, če bi zahtevali od enajst-, do trinajstletnega učenca, da v celoti razume pravila, polna leksike in gramatičnih pojmov, ki so na tej stopnji neosvojljivi. Iz tega se je rodilo sholastiono učenje na pamet, medtem ko aplikacija pravil v praksi odpove. Potrebnih je več let zavestnega ukvarjanja z jezikom, da se v mladem človeku ustvari popolnoma izdelan, dognan odnos med grafično podobo besede in njeno zvočno realizacijo, še ob intelektualni zrelosti, ki pa je učenec v osnovni šoli še ni dosegel, dalje izvaja Barhudarov, je popolno obvladanje knjižnega jezika in pravopisa samo ideal, ki se mu lahko le bolj ali manj približujemo, kajti absolutno pismenih ljudi sploh ni. Za splošno ozračje pravopisnega razpravljanja v prvem obdobju po Efimovu je značilen zaključek članka prof. Barhudarova: Ja horošo znaju, čto, vystupaja s takim prizyvom na stranicah pedagogičeskogo žurnala v nastojaščee vremja, kogda u mnogih učitelej siluio razygralasB orfografičeskaja fantazija, ja stavlju sebja v očeuB nevygodnoe položenie: ja mogu bytB obvinen v konservatizme, daže v reakcionnosti. No postupitB inače ne mog: sto bylo by licemeriem i pered svoej naučnoj sovestBJu, i pered našej učitelBskoj obščestvennostBJu. " Krasnorečie i orfografija. Izvestija, 23. marca 1962 « RussMj jazyk v škole >' Voprosy pravopisanija " S. G. Barhudarov, Ne lomka, a ulučšenie našego pistma. RussMj jazyk v, škole, 1963, 1, str. 15—19 138 v tem razpoloženju je bila pri Inštitutu za ruski jezik Sovjetske akademije znanosti imenovana komisija, ki šteje 27 članov; poleg nekaterih znanih lingvistov, kakor so Avanesov, Barhudarov, Larin, Ožegov (zadnja dva umrla leta 1964), Refor-matskij, ftozentalt, Šanskij in Šapiro, jo sestavljajo še pisatelja Lidin in čukovskij, več učiteljev praktikov, pedagogov, psihologov in drugih. Predsednik komisije je akademik Vinogradov. Pretehtala in proučila je vse resne predloge v pismih in tiskanih prispevkih; organizirala je široko mrežo raziskovalnega dela, ki je zlasti obravnavalo vpUv pisave na izgovor; proučevali so pravopisno prakso zadnjih desetletij, zlasti pa so ob najbogatejšem gradivu skrbno in s posebej usposobljenimi strokovnjaki analizirali in klasificirali pravopisne napake učencev, da bi se objektivno poučili o tem, kolikšna krivda za tako obilico napak zadene pravopisna pravila, in da bi ugotovili, kateri posegi bi res preprečili najpogostejše pravopisne spodrsljaje. Seveda se komisija zaveda, da je sestav učencev silno heterogen tako po socialnem okolju kakor tudi po dialektični pripadnosti, kar močno vpliva na osvajanje za vse enake pisne podobe jezika. Vesoljno odrešujočega pravopisa zato ni mogoče sestaviti; vendar je mogoče doseči, da se iz šole ven dvigne raven pismenosti med ljudmi. Člani komisije in njihovi sodelavci so svoje ugotovitve sproti objavljali v strokovnih revijah in samostojnih zbornikih''. Nekatera najtežja in najspornejša vprašanja je ločeno obravnavalo več avtorjev, tako npr. pisavo adverbov (skupaj ali narazen) in nikalnice ne (skupaj s sledečo besedo ali narazen). Po dveh letih je komisija izdelala in sprejela predloge" za izpopohaitev ruskega pravopisa. Ti predlogi so navajani skupaj z ustreznimi točkami pravopisnih pravil iz leta 1956, tako da so vse novosti opazne na prvi pogled; na koncu so dodana vprašanja, ki jih je komisija sicer obravnavala, a se ni odločila za to, da bi spremenila sedanje stanje. S Predlogi je komisija zaključila prvo fazo svojega dela, in že začela beležiti in zbirati odmeve nanje; kajti novi predlogi so sprožili velikanski odziv. Odkar je postalo znano, kako globoko je komisija v predlaganih spremembah posegala v veljavna pravila in da misM vsaj v glavnem ostati pri svojih odločitvah, se je razpravljanje zdaj osredotočilo na posamezne novosti. Najbolj so predlogi razburili pisatelje, ki so se zbali, da je v jedru prizadet sam knjižni jezik, da po novem pravopisu sploh ne bo več mogoče zlagati pravih rim in podobno; nekateri poudarjajo, da je za pesnika in pisatelja vsaka beseda zvočna in grafična estetska vrednota in da se ta zveza nikakor ne sme porušiti. Največ lingvistično utemeljenih kritičnih pripomb in dvomov so objavili starejši profesorji ruskega knjižnega jezika Koporskij, Krjučkov, Pospelov", ki niso člani pravopisne komisije, pa romanist in splošni lingvist R. A. Budagov, ki ugotavlja, da po objavi predlogov ni več ravnodušnih, temveč da sta se izoblikovali dve veliki stranki: novatorji in konservativci; prvi branijo predloge, drugi so jim dosledno nasprotni. Budagov predlaga treznost in postopno uvajanje novosti; po njegovem je nujno upoštevati elemente, ki so dozoreli v samem jeziku in se morajo odraziti tudi v pisavi. Kar m bilo poprej čisto domišljeno, je treba še enkrat v miru pretresti. Meni, da so ti predlogi prava reforma, ne le izpopolnitev dosedanjega pravopisa. Zelo značilna je tudi njegova ugotovitev, da so pismeni izdelki kandidatov, ki se prijavljajo za vstop na moskovsko filološko fakulteto, pravopisno večinoma brezhibni, da pa kandidati svojega knjižnega jezika ne obvladajo aktivno — da je " Voprosy russkoj ortografii. Moskva 1964 Problemy sovremennogo russkogo pravopisanija, M. 1964 O sovremennoj russkoj orlogralii. M. 1964 " Predloženija po usoveršenstvovaniju russkoj oriografii. Izvestija, 23. dn 24. septembra 1964 " Russklj jazyk v škole, 1964, 6, str. 7—17: S. A. Koporskij, K ddskusii ob usoveršenstvovanii russkoj oriografii; S. E. Krjučkov, Ob ulučšenii russkogo pravopisanija; G. N. Pospelov, Loznye principy 139 preozko njihovo miselno in izrazno obzorje, zato so njihove naloge vsebmsko reyne in brezbarvne, izrazno pa suhe, okorne in nebogljene. Da so bila celo znotraj komisije kaj različna stališča, razberemo tudi iz odziva prof. Rozentalja," člankov M. V. Panova" in J. F. Protčenka^\ Uvodni zapis redakcije Ruskega jezika (glavni urednik N. M. šanskij je tudi član pravopisne komisije), ki s 6. številko letnika 1964 zaključuje razpravo, daje slutiti, da bo komisija pri sestavi dokončnih (?) pravil le umaknila predloge, na katere je priletelo največ žolčnih napadov. Sicer pa so objavljeni predlogi v spremembah posegli dlje, kot bi mogli sklepati Lz mnenja predsednika komisije V. V. Vinogradova,^' čeprav je zdaj precej bolj radikalen, kakor pa je bil pred letom 1956 med pripravami. Omenjeni predlogi vsebujejo 14 točk, ki v primerjavi s Pravili 1956 čisto na novo urejajo pravopis, in pet poglavij, ki stara pravila samo deloma modificirajo. Pregledali bomo najvažnejše novosti in skušali najti motive Ki so komisijo nagnili do takšnih rešitev. Trdi znak r> bi bil po novem popolnoma odpravljen; v edini vlogi, ki jo je še obdržal po reformi Lz let 1917—18, naj ga zamenja mehki znak b. Doslej je t ločeval osnovno besedo, ki se je začenjala z e, a, lo od prefiksa s trdim končnim soglasnikom, npr. CTjCCTb, noAtesA, o6r,aBHTi., ot^cm, cBepxiecTexcTBeHHBifi, xpaiicbeBpo-neftcKHH, cYßieKT. Pisavo z b bi sprejeli samo za del prefigiranih besed, n-jr^tem ko bi zloženke s prefiksi cBepx-, mok-, Asyx-, xpex-, ^lexbipex-, nan-, Tpaac-, Kcurp-ostale brez ločevalnega znaka, torej MOKapycHträ, TpaHcespoiieHCKuii, nananoHCKiiä itd. Vendar so tu nastale nove težave. Misel, da bo trdi znak varoval predstoječi soglasnik pred palatalizacijskim vplivom sledečega j, je bila kajpaaa precej varljiva, ker se je opirala samo na grafiko; v resnici je namreč palatalizacja v govornem toku zajela že večino prefiksov (s'jes'f kljub pisavi ctecib — težko si je predstavljati, da bi jezik vzdrževal razliko med b in b' v primerih kot oÖBäBACHHbiö : Bopoöba, zato bo mehki znak ta proces samo še grafično legaliziral, kjer mehčanje še ni prodrlo, pa morda tudi pospešil. Tudi v primerih TpaHcesponeficKirii, naHanoHCKHft ipd., ki bodo ostaU čisto brez znaka, bo takšna pisava zanesljivo pospeševala palatalizacijski proces; kajti trdi znak je imel vsaj to fimkcijo, da je na morfemskem stiku ustvarjal nekakšno psihološko pavzo, ki je vsaj pri branju ločevala zadnji prefiksalni konzonant in sledeči j. Argument, da so pn teh tujih prefikslh soglasniki stabilno trdi, ni dovolj prepričljiv; tudi sestavljenki, ki ju običajno navajajo v oporo trdosti soglasnika, AČracAH in KOManeHKa, imata poseben položaj — obe imata še dva naglasa in oba dela še vzdržujeta semantično samostojnost. Veliko negodovanja je zbudila odločitev komisije, da se za soglasnikom c piše . samo i (h). Doslej je veljalo pravilo, da se v sklanjatvenih končnicah in zvezi -nwH (oTUbi, YAHUbi, kyphumh) plše bi in enako še v korenih besed ubiran, ubinAe-hok, na nbinoMKax, nbm'^ sicer pa vedno i (h). Soglasnik c je s tem imel v pravopisu posebno mesto med soglasniki, ki se ne razvrščajo v pare (trdi : mehki). Ostali štirje ž, š, č in šč so bili enotni glede pisave i za njimi; za vsemi se je pisal znak za mehki i (h), v govoru pa imamo za trdima (ž, š) jery, za mehkima (č, šč) pa i. Po novem pa bi se c popolnoma pridružil trdima ž in š. Tega poenotenja Vzvesim »za« i »protiv«. RJAŠ 1964, 6, str, 17—19 " Ob usoveršenstvovanii russkoj orfografii. Voprosy jazykoznanija, 1963, 2, str. 81—94 o slltnyh i razdeluiyh napisanijah. Voprosy russkogo pravopisanija. Moskva 1964. Str. 100—120 ^ Obsuždenie »Predloženij po usoveršenstvovaniju russkoj crlografii«. Voprosy jazykoznanija, 1964, 6, Str. 17—21 21 K voprosu ob uporjadočennii sovremennoj russkoj orfografii. RJAŠ 1954, 4, str. 33—37 — O neobhodimosti usoveršenstvovanija našego pravopisanija. V Imjižici Voprosy russkoj orfografii, str. 5—23 ^ V. V. Vinogradov navaja še cynovka, cynga, cybulja; RJAŠ 1954, 4, str. 36 140 nekateri ne sprejemajo zaradi tega, ker v nekaterih ruskih dialektih izgovarjajo mehki c in bi po njihovem nova pisava ta izgovor še utrjevala, namesto da bi ga slabila. Še bolj pa naj bi temu novemu pravilu nasprotoval očitek iz slovnice. — Kot je znano, se v pluralu samostalniki moškega spola na -c razhajajo s tistimi na -S, -S (oxnbi, oxnÓB, toda ho>kh, HO>Kéii); s tem je načeto zelo boleče vprašanje,^ ali obravnava gramatika grafično podobo jezika ali govorjeni jezik. Navadno je tako, da vlada v tej stvari precejšnja negotovost ali pa tudi zmeda (spomnimo se samo ninožine in glagolskih končnic v francoščini!). Poskusi, da bi za g, š in c pisali BI, za č in šč pa h, niso naleteli na ugoden odmev, ker bi ta rešitev pomenila neprimerno večji premik kakor najnovejša. Z odpravo dvojne pisave i-ja za soglasnikom c bi se do kraja izčistilo izenačevanje vokalov in konzonantov. Vsi parni soglasniki (mehki—trdi): p — p', b — b', m — m', f — f, v — v\ t — V, d — d', s — s', z — z', n — n\ r — r', I — V imajo za seboj 10 znakov za vokale in b, torej mbi — mh, m3 — Me, Ma — mh, mo — Me, MY — mk), mb, neparni (samo trdi ž, š, c in samo mehki c in šč^ pa le 5, tako: >KH, yKe, >Ka, mo, «.y uiH, me, ma, mo, my UH, ne, na, no, ny ^JH, ye, qa, IO, ly mn, me, ma, mo, my Ostala je le nerodnost zaradi mehkega znaka, ki naj bo odpravljen za šumevci na koncu besede (za c-jem se ni pisal v nobenem primeru), kot ločitveni znak pa naj bi se še ohranil v primerih, kakor mBio, Mbiratio, po>KBio, pensio ipd., pri čemer, pa seveda mora priti do ponovnih zapletljajev. Kot nepotrebne bi bilo treba odstraniti tudi pisave nekaterih tujk aU tujih imen, ki niso v skladu s poenotenjem in ki ne izražajo nobenega posebnega izgovora, npr. t[i,ipeMnHAOH, I^bich, l];3n3pAHr, IXiopux, L[iopYna, ItHHBOBmóao, ^sHAy, ^3ha3, ^3hb Bo-Aa, IIIshbch, IIioHtaH, niioKio Kaa, mronKop, miouKopoBen, niayAan"; kjer izgovor to zahteva, bi se dalo vpeljati ločitveni znak. Takšno ureditev pisave omogočajo tudi velari k, g in h, ki jim Avanesov^"* sicer še ne prizna samostojnega fonemskega statusa, vendar se pamosti (trdi — mehki) izmika le še položaj na koncu besede, kar dokazuje dejstvo, da se nobena ruska beseda ne končuje na mehek k, g ali h. Sicer se pa ti trije konzonanti v vsem priključujejo parnim, odkar so nehali delovati slovanski palatalizacijski zakoni. Zato najdemo tudi zanje iste grafične zveze kakor za ostale parne (prim. zgoraj ) : kbi — kh, k3 — kc, Ka — kh, ko — kc, ky — kk>, npr. Kbisbia - KH3HA, K33H - KepOCHH, KapHH - KHpH3, KOHB - TKCIUB, KyMBIC — KK)MeAB, KbflHTH. Veliko poenostavitev je v Predlogih doživelo poglavje o pisavi e — o za soglasniki 2, š, č, šč, C. Pravilo je zelo kratko: Za šumevci in c se piše pod naglasom o, v nenaglašenUi pozicijah e. Izjema je samo eme, ker je pač lahko tudi nenagla-šen in je bolje, da mu ne predpisujemo izgovora z o, in nekaj tujk. To pravilo bo zlasti pomagalo tistim, ki niso rojeni Rusi, ker odslej ne bodo več nagibali k izgovoru šjol, zjoltyj, cjomyj in podobno: Vendar je to pravilo nekoliko pomanjkljivo, ker obstajajo primeri, ko izgovarjamo e tudi pod naglasom in ga moramo seveda tudi v bodoče pisati,'npr. mónox : mén^ex, Mopx : ^lépxH. Tudi ta predlog je bil 23 Primere navaja: Slovan, udarenij dlja rabotnikov radio i televidenija. Moskva 1960 131 "l^ ^ Avanesov, Fonetika sovremennogo russkogo literatumogo jazyka. Moskva 1956. Str. 158, 170, 141 deležen številnih ugovorov, ki jih je sprožila bojazen, da bo nova pisava porušila j osnovno, namreč morfološko (in etimološko-historično) načelo ruskega pravopisa, ] ker bo ločila iste morfeme (>KeH-ä : jköh-h). Sicer pa je splošno znano, da ni nujno j (razen ponekod v pisavi), da so v istem morfemu vsi fonemi isti; bolj važno je, i da ista relacija med morfemi ni izolirana v jeziku. V poljski besedi r^ka nastopa \ isti osnovni mortem v več variantah, v r^k,' r^c-e" pa je samo en fonem skupen, i Zunanja podoba bo zaradi teh sprememb precej drugačna, posebno pa bo to pri-; zadelo dosedanjo razvrstitev glagolov; ker bo treba upoštevati poleg v šoli vajene j e- in i-spregatve še o-spregatev (tcmot, pe^or, a>kot, 6epe>kom itd.) j Pod geslom »miš brez mehkega znaka« naj bi bil odpravljen mehki znak za ; šumevci (s, š, č, šč). Ta sprememba prizadene nekaj samostalnikov i-jevske skia-; njatve: ao'^i>, jkca^b, mcaomi,, moml, homl, ne^ib, pcMb, meAoit, Bomt, rAyrnt, Mbimt, I OAa^B, ApoHCB, A05KB, MOAOAe>KB, poJKB, OBOuiB, noMomB, in morda še katerega; ^ glagolske nedoločnike na -čb, ki jih je neprefigiranih komaj nekaj nad deset, npr. ] »ceHB, AeMb, neHb, -pe^B, öepe^B, cxepe^B, ce^B, tcmb, ctphhb, -cthmb, öoaohb, : lOAOHB, MOHB, -npHHb, imajo pa razmeroma številne prefigirane družine, aktivne in ; povratne, tako da naraste njih število kar na več sto; drugo osebo vseh glagolov ^ v sedanjiku: luxaemB — Muxaem, uecemB — uecem, itd.; velelnik redkih glagolov J z nedoločniško osnovo na -a- in -i-, npr. jviajKB, Ma>KBxe — Ma>K, Ma>Kxe; Hasua^iB, i HaanaMBxe — nasna^, Haanaixe; nekaj prislovov, kakor uaBSHHiB, onpn^B, xo-^b, j AHmB, cnAomB, Hacxe>kb. V tej točki se je večina diskutantov strinjala z odpravo ] mehkega znaka v adverbih, istočasno pa so izražali veliko bojazen, da bo odprava i mehkega znaka pri samostalnikih zabrisala razlikovanje med spoli in s tem tudi ¦ med sklanjatvami, ker pride v tem primeru nen na isto kakor oAa^, po^ na isto ; kakor ho>k. Nekateri so navajali tudi dialektične razloge, ker je MBimB v nekaterih j narečjih tudi moškega spola. Vendar je treba omeniti predlogu v prid, da so skoraj j vsi prizadeti samostalniki zelo pogosti v vsakdanji rabi, zaradi česar se hitro utrdi \ občutek za spol in sklanjatveno razvrstitev; razen tega tudi drugi slovanski jeziki i s temi samostalniki nimajo gramatičnih težav, četudi v pisavi ne poznajo nobenih | znakov za končnimi šumevci. Najbolj bi nova grafična podoba prizadela glagole na I -ČB, posebno povratne, ker bi se nakopičilo precej soglasnikov (seveda samo optič-1 no), npr. ornpa^cH, oöcxphmch. I2irečen je bil tudi očitek, da bi morali po isti logiki i odpraviti mehki znak tudi pri nedoločnikih vseh povratnih glagolov na -ca, ker; v izgovoru ni razlike, npr. oh MHCXHxca in nedol. ^ihcihxbch; kritik'' pač ni upošte- ] val, da nastopajo isti glagoli navadno tudi brez -ca in da bi tako že pri istem i glagolu prišlo do razlik v pisavi. j Zaradi akanja in ikanja (nerazlikovanje o in a, i in e izven poudarjenega zloga) i se je v nekaterih korenih in sufiksih porušila stabilnost v pisavi z O — a in e — i. i Komisija predlaga enotno pisavo, in sicer tistega vokala, ki nastopa pod naglasom,; npr.: staro: sapa — sopn, novo: aopa — sopn, staro: pacrii — poc, novo: pocxii —; poc, pocxcHHe itd. V drugih korenih prevladuje pisava z -a-, npr. staro: sarap —i saropeABiH, novo: aarap — sarapcABifl; staro: nAäsaxB — m\oBeu, novo: mväsaxB — HAaBeu ipd. Podobno naj bi namesto dveh pridevniških sufiksov -hhckhh in -chckhü v pisavi' vpeljali poenoteni sufiks -hhckhö; ta sprememba je mogoča, ker sufiks -chckhö I nikoli ne nastopa pod akcentom. Po starem torej: cecxpHHCKHÖ, MapuHHCKHÜ, 1 aAXHHCKHÖ, toda npecHCHCKHft, nenaeHCKHÖ, 4>PYH3eHCKHÖ; po novem: npecHHHCKHÜ,: neHSHHCKHÖ, (j)pyH3HHCKHft. 25 Prim. T. Milewsld, Vsti;p do jezykoznawstwa. todž — Krakow 1959. Str. 31—39 J 2« G. N. Pospelov, Loznye principy. RJAŠ 1964, 6, str. 16 i 142 I Po veljavnem pravopisu je med težja pravopisna poglavja sodilo tudi poglavje o dvojnih in enojnih konzonantih v tujkah, predvsem internacionalnih besedah; še bolj zapleteno je bilo zaradi tega, ker je bila opora v izgovoru (dolgi konzonant — kratki konzonant) navadno zelo nezanesljiva. V pravorečju" je za nekatere besede predpisan izgovor dolgih soglasnikov, npr. nppeaAbHbm, anHorauna, accn-MHAHpoBaxb itd., za druge kratek, npr. acconnanna, accHCxeHx, aaHyAHpoBaxb, AH4)<}>epeHUHpoBaxb, rpa.MMaxHKa, aKopA itd. Vsekakor je treba sklepati, da prevladuje dolg izgovor pri izobražencih, ki se zavedajo morfemskega stika; vseeno se zdi, da tudi ob pisavi dvojnih konzonantnih znakov peša izgovor z dolgimi soglasniki''. Predlagana pisava z enim konzonantom bo gotovo pripomogla k hitrejšemu uveljavljanju kratkega izgovora, nadalje bo znatno zmanjšala število pravopisnih napak v šolah in marsikomu prihranila listanje po pravopisnem slovarju. Ostalo bi le nekaj besed z dvema enakima soglasnikoma, npr. Banna, raMMa, cyMMa, v katerih je izgovor z dolgim soglasnikom res splošno utrjen. Glede pisave dvojnega in enojnega -h- v preteklih pasivnih deležnikih navajajo Predlogi, da je treba pisati enojni n v neprefigiranih glagolih, dvojnega v prefigira-nih, npr. nHcaubie MacAOM KapxHHH toda: HapanHeubm. To pa je seveda le delna rešitev. V. P. Grigorjev" predlaga kompleksnejšo rešitev tega vprašanja na ta način, da bi ostal grafem -hh- samo v primerih stika osnove na -n in pridevniškega sufiksa -n, npr. aahhhhh, xyMaHHbifl, crpaHHbm in crpauHHK; v vseh ostalih primerih pa bi pisali samo -h-, torej tudi napaneubrn, neperpy>KeHbm itd. V Predlogih ni načeto razmerje med deležniki in pridevniki ter razmerje med dolgimi in kratkimi oblikami pridevnikov glede pisave h — hh; vendar dela ta težava pišočim največ preglavic™. Nekoliko prenagljen je predlog, po katerem naj bi dopustili dubletno pisavo končnic v dativu in lokalu ednine ženskih samostalnikov na -hh, in enako v lokalu ednine za moške samostalnike na -hh in za nevtra na -ne. Po veljavnem pravopisu so bili vsi ti skloni na -hh, po novem pa bi smeli pisati o BacHAHH in o BacHAne, o MapHH in o Mapne, o sAaHHH in o sAanne. Verjetno je pri tem težji problem, kdaj pisati v nominativu -ne in kdaj -bc, kar pa se seveda odraža tudi v omenjenih sklonih (prim. o cMacibe, o JVIapbe, o nAaxbe). V težnji, da bi bile odstranjene vse izjeme v pisavi znakov za vokale za šumniki, naj bi spremenili pisavo dosedanje izjeme jKiopn, čpomiopa, napamiox (po novem: mupu, 5pomypa, napamyx); isto velja tudi za vse njihove izpeljanke. S tem bi bila odstranjena posledica avtomatičnega substituiranja tujega ii z grafemom lo ne glede na predstoječi soglasnik. To »brezizjemnost« pa bi se dalo brez škode razširiti tudi na c, č in šč (glej zgoraj). Enako naj bi ne ostali več izjemni pisavi aocxohh in saan, temveč naj bi se obe besedi uvrstili med cnoKoiiHbiH — chokoch, enponenua — esponeen (AOCXOIIHbiH — Aocxoen, aaftna — aaen). Tudi pridevniki AepeBHHHbm, oAOBHHHbiii in cxckahhhhh naj bi ne bili več izjeme, ampak naj bi se priključili enako s sufiksom -jan (-an) tvorjenim pridevnikom, ki jih pišemo z enim -h- (KOžicanuH, OBcaHbift). Kakor lahko sklepamo iz članka G. I. Pospelova", se komisija pri teh treh pridevnikih ni ozirala na izgovor. 2' R. I. Avanesov — S. I. Ožegov, Russkoe literatumoe proiznošenie i udarenie. Moskva 1960. Str. 690—692 2* L. A. Bulahovskij, Zamečanija po voprosu ob usoveršenstvovanii russkogo pravopisanija. RJAš 1954, 6, str. 23—24 2' Obsuždenie »Predloženij po usoveršenstvovaniju orfografii«. Voprosy jazykoznanija, 1965, 1, str. 72—73 3« Prim. V. A. Dobromyslov — D. E. Rozentalt, Xrudnye voprosy grammatiki i pravopisanija. Moskva 1960. Str. 113—116 31 Loznye principy. RJAŠ 1964, 6, str. 16 143 Vzporedno z ločitvenim znakom i, za trdimi prefiksi pred prejotiranimi vo-kali e. h, k) (ctecTb) moremo obravnavati tudi vprašanje pisave h in hi v istih okoliščinah. V 19. stoletju je bil i še v teh pogojih enako obravnavan; pisali so npeAtHAvmHJi, pozneje pa je to pisavo nadomestil m (npeAHAvninu). V pravilih iz leta 1956 se je pisava z h, ki je bila prej v navadi le za domače besede, razširila tudi na tujke, kakor npeAHucjjapKXHbm, SesHAeHHMfl; izjeme so ostale le zloženke z Me>K-, csepx-, ker za >k in x ni mogoče pisati u, pa zloženke s tujimi prefiksi nan-, cyS-, rpanc-, Konxp-, npr. naHHcnaHHSM, cyÓHHcncKxop. Nova pravila naj bi za besede s tujimi koreni dovoljevala dubletno pisavo: SesHACiIHbm in SesHAetiHHIi. V celoti vzeto je v ruskem pravopisu opaziti največjo nestabilnost v razmejitvi pisave besed skupaj, 'z vezajem in narazen. Večina nihanj v pisavi ima realne vzroke v stalnem procesu med leksikalizacijo več elementov in s tem tvorbo novih semantičnih enot ter svobodnimi sintaktičnimi zvezami. Zato se pojavlja to vprašanje pri zloženih samostalnikih, pridevnikih itd., pri pisanju raznih (nesamostojnih) členic, pri nikalnici ne in pri novotvorjenih advertaih. Novi Predlogi prinašajo tudi v tem precej novosti. Tako naj bi poenotili pisanje sestavljenk s noA in samostalnikom v genitivu z vezajem, npr. noA-Mexpa, noA-MocKBH, noA-Maca itd. Besede s prefiksi sHue-, ynxep-, o6ep-, skc-, aciió-, mxaS- se pišejo skupaj. Zelo se j e poenostavilo pravilo o pisavi nikalnice ne; to pa seveda še ne pomeni, da bo tako enostavna tudi aplikacija pravila v praksi. Novo pravilo ima samo tri kratke točke: 1. pri vseh glagolskih oblikah se piše nikalnica ne ločeno; 2. pri pridevnikih in samostalnikih se piše ne skupaj s sledečo besedo, če pomeni zveza z ne »neAocTHoe noHaxHe«, npr. oh necHacxAHBen : oh ne cHacxAHBCU. 3. pri pridevnikih, ki se samostojno rabijo brez ne, je vselej mogoča tudi pisava narazen, npr. neuiHpoKHft in ne mnpoKHH, HCAorn^HIi in ne aofh^hhh. Pri pisavi adverbov je bilo sprejeto načelo, da se pišejo skupaj tudi vsi tako imenovani sekundami adverbi, ne glede na to, iz katerih predložnih zvez so nastah; odločilno je, da je predložna zveza po svoji pomenski vrednosti resnično prešla v adverbialno funkcijo, npr. baoboab, naKapanKax, Aocyxa, BKpyxyio, nopyccKH, BonepBbix, Aomiay, SeaoxAsiAKH, saaMen, HaAcxy, naxoAY, BAOÓasoK ipd. Dvojna pisava (skupaj in narazen) naj bi bila dovoljena samo za tiste prehodne primere, ko gre zdaj za adverb, zdaj za svobodno predložno zvezo, npr. AocMepin in ao CMcpxH, BCxpyHKy in b cxpyuKy itd. Bolj strnjeno je tudi poglavje o velikih in malih začetnicah. Po novih Predlogih bi se precej zmanjšali primeri pisave z veliko začetnico, zlasti v naslovih raznih organizacij m ustanov. Skoraj popolna svoboda je dopuščena pri deljenju (zlogovanju) besed na koncu vrste; prepovedi zajemajo le najbolj nesmiselne primere: da ni mogoče prenesti v naslednjo vrsto del besede, ki ni zlogotvoren, ali samo eno črko ali ločila ipd. Manjše spremembe so tudi v stavi ločil. Na koncu so dodana še vprašanja, o katerih je komisija razpravljala, vendar v Predlogih ni formulirala novih rešitev. Velika škoda je", da se komisija ni mogla odločiti za obvezno in dosledno uvedbo znaka e, ki predstavlja fonem o za mehkimi soglasniki, če je sprejela pisavo o za šumevci. Ta znak ne bi bil brez koristi niti v ruski šoli in publicistiki, imel pa bi neprecenljivo vrednost za vse, ki se učijo ruščine kot tujega jezika. . 32 priui. v. M. Zirmunskij, K voprosu o russkoj orfograTii. Izvestija Akademii nauk SSSR. Serija literatury i jazyka. Moskva 1965, XXIV, 1, str. 32 144 Zapiski, ocene in poročila Češki frekvenčni slovar Kvantitativno raziskovanje jezika je še zelo mlada jezikoslovna veja, ki se je za- : čela razvijati z uveljavljanjem matematične lingvistike, strojnega prevajanja in teorije informacije. Omenjena področja jezikoslovja se do neke mere med seboj prepletajo, vsem pa je skupna naslonitev na številčno podajanje pri raziskavah jezika. Frekvenca besede nam s številčnim podatkom kaže njeno pogostnost 'nastopanja v jeziku, plasti jezika ali nekega dela. Proučevanje frekvence besed pa ne služi zgolj raziskovanju odnosov, ki vladajo v jeziku, ampak dobi npr. neposredno praktičen pomen kot pomoč pri izdelavi dvojezičnih slovarjev, posebno pa še pri izdelavi t. im. minimalnih slovarjev za učenje tujih jezikov. Frekvenčni slovarji so od prvih poskusov do danes zadevali ob različno problematiko v jeziku lin služili različnim ciljem. Češka raziskovalka frekvence besed Marie Tešitelova vidi pomembnost frekvenčnih slovarjev posebno za 1. spoznavanje leksikalne strani jezika, 2. reševanje nekaterih stilističnih vprašanj in 3. za prispevanje k spoznavanju nekaterih gramatičnih vprašanj, posebno v morfologiji (SaS, XXII, 1961, str'. 173). Raziskovanje frekvence besed pa ima praktično vrednost tudi pri sestavljanju učbenikov. Frekvenca besed raste ali pada z njihovo aktualnostjo in je torej lahko v različnih dobah in stilnih področjih različna. Idealno bi bilo imeti frekvenčni slovar vsake generacije. Tako bi brez težav sledili frekvenco besed Skozi zgodovinski razvoj jezika in ugotavljali njihove vsakokratne funkcije in selitve besed iz ene jezikovne plasti v drugo. Pomagali bi nam pri proučevanju raznih jezikovnih zakonitosti itd. Frekvenčni slovar besed, besednih vrst in oblik v češkem jeziku' naravnost ne zadeva nobenega od omenjenih področij moderne lingvistike, vendar pa je trdna osnova nadaljnjemu kvantitativnemu študiju češkega jezika. Iz takšnega, kakršen je sedaj, pa lahko črpajo dragoceno gradivo vsa področja. Izredno bogat vir za raziskovanje pa ni samo češkemu lingvistu in pedagogu, ampak tudi raziskovalcu kvantitativnih razmerij katerega koli jezika.^ Iz tega razloga in pa zato, ker se je v zadnjem času tudi pri nas razpravljalo o tem problemu, kratka informacija o češkem frekvenčnem slovarju ne more biti odveč. Avtorji so si že ob začetku svojega dela zastavili zelo zahtevne naloge. Niso hoteli podati samo kvantitativnega stanja v jeziku, temveč so dobljeni številčni material uspešno dopolnili s kvalitativno analizo. Sami poudarjajo, da bi bila velika napaka, če bi številkam, ki jih dobimo s kvantitativno analizo, pripisovali končno veljavnost; svojo tehtnost dobijo namreč šele tedaj, če jih dopolnjuje kvalitativna analiza. To seveda ne pomeni, da mora biti vsaka številčna analiza združena s kvalitativno; če ni, je treba nanjo gledati kot na m^aterial (str. 9). Poleg tega, da prinaša slovar bogat številčni material, pa je njegova dobra stran prav v uspešni dopolnitvi kvantitativne analize s kvalitativno, kar omogoča koristne zaključke, npr. glede stilne vrednosti besed, frekvence pasiva v različnih rabah jezika itd. V slovarju je poudarjeno, da se je treba pri vrednotenju posameznih frekvenc (frekvenc v posameznih virih) ozirati tudi na dobo, v kateri je ekscerpirano delo nastalo. Kar zadeva dobo, je iz seznama ekscerpiranih del razvidno, da so najmočneje — z nad 50 % — zastopane letnice 1946, 1947 in 1948 (najstarejša letnica je 1926), kar potrjuje, da se avtorji pri izbiri virov za ekscerpiranje niso ravnali po vnaprej določenem seznamu, ampak so ga sproti dopolnjevali z najnovejšimi viri. Tako je slovar zanimiv tudi s te strani, saj statistično zajema jezikovno stanje obdobja, ki je zelo pomembno, v jeziku pa izredno pestro. » Jaroslav Jelinek, Joset V. Bečka, Marie Tgšitelovd: Frekvence slov, slovnich druhg a tvar^ v češkem jazyce. Praha 1961. 586 str. ' Tako npr. j. V. Bečka primerja frekvenco besednih vrst v nekaterih funkcijskih stilih v česani in francoščini. (Cesky jazyk a literatura, XIV, 224. si.). Njegovo zanimivo ugotovitev, da so razlike v posameznih funkcijskih stilih obeh jezikov praviloma zelo majhne in da so razlike med posameznimi funkcijskimi stili istega jezika večje, je potrdil tudi M. Rensky na osnovi primerjave frekvenc besednih vrst v angleščini (CJL, XIV, 422 si.) . 145 Gradivo, iz katerega je slovar nastal, tvori 1,623.527 besed, dobljenih s popolnimi j izpisi petinsedemdesetih del. Pri izbiri so upoštevani različni jezikovni stili, po katerih i je gradivo razvrščeno v osem skupin: leposlovje (A), poezija (B), mladinska literatura ; (C), dramatika (D), strokovna literatura (E), žumalistika (F), znanstvena literatura (G), \ govorjeni jezik (H),^ Slovar je bil od vsega začetka zasnovan tako, da je bilo gradivo s mogoče porabiti ne samo za določitev čiste frekvence, ampak tudi za ugotavljanje, kako , so zastopani posamezni sklanjatvam tipi (pri vsakem geslu se je že pri ekscerpiranju ; označeval tip sklanjatve), kakšna je frekvenca sklonov, spola in števila pri sklanjatvi ' in kakšna je frekvenca glagolskih oblik. Orientacijsko bi lahko slovar razdelili na dva dela. Prvi del prinaša bogat pregled in oznako podobnih dosedanjih del iz svetovne lingvistike, govori o principih, po katerih \ so izbirali dela za ekscerpiranje, ter o metodi in tehniki dela, predvsem pa komentira \ ¦dobljeno številčno gradivo in izvaja iz njega splošne zaključke. Tu je tudi cela vrsta tabel in diagramov, ki sistematično in nazorno razvrščajo dobljeno gradivo ter omogočajo j zanimive primerjave in vrednotenje frekvence besed. \ Drugi del je slovar frekvence besed. Obsega dva seznama. Seznam besed po frek- I venci je sestavljen tako, da se začenja z besedo najvišje frekvence, navedenüi pa je j od 54.486 besed samo prvih 10.000, frekvenco pa kažejo tri številke. Pri razvrščanju je ! odločala absolutna frekvenca, ugotovljena v materialu (prva številka), število skupin, '< v katerih je beseda nastopila (druga številka), in število virov, v katerih je beseda izpri- t čana (tretja številka). Besede z enako absolutno frekvenco so razvrščene glede na večje \ število virov, pri enaki frekvenci in enakem številu virov pa je beseda uvrščena na ¦ višje mesto, če nastopa v večjem številu skupin. Pri enakih vseh treh številkah odloča * o razvrstitvi abeceda. ! Najmočnejšo frekvenco ima v češčini veznik in (češko a). Nastopa v vseh osmih ; skupinah in vseh 75 delih 67.122 krat. Za njim se zvrstijo glagol biti (sem), ta, v, on, na, ; da itd., srednjo frekvenco ima npr. vozeJ (32-5-15), upirati (se) (31-7-21), kratek (27-6-17), ; nizko frekvenco pa npr. porod (14-6-08), ponižati (se) (14-5-08), rdečetas (14-2-07). ] Podatke prvega seznama pa bistveno dopolnjuje drugi, abecedni seznam, ki se ; začenja s frekvenco 3. Ta seznam označuje frekvenco po posameznih skupinah, to se ] pravi, pove nam, kako je beseda zastopana v različnih stilih. Ce smo torej iz prvega ] seznama razbrali absolutno frekvenco, število skupin in virov, v katerih se je beseda . pojavila, nam drugi seznam ta podatek podrobneje razčleni in pokaže, v katerih skupinah se je beseda pojavila, kolikokrat v posamezni skupini ter v koliko knjigah: ABC D EFGh! -———-__-,- i človek 2705-8-71: 982/15 61/10 269/10 377/10 246/6 89/7 531/9 141/4 i tolažba 43-6-23: 18/7 6/3 10/5 6/6 1/1 2/1 « motor 701-6-17: 16/2 6/4 11/1 638/2 10/1 20/4 ' hrepeneti 5-3-5 : 2/2 2/2 1/1 i nazor 311-7-45: 35/13 ' 8/4 4/4 71/7 34/6 130/7 29/4 i negativen 37-2-7 : 5/1 22/6 ,; korelacija , 71/4 i Izbrani primeri nam mnogo povedo: besedi človek, motor imata visoko frekvenco, i spadata torej v osnovni besedni fond vsakdanjega Jezika, nastopata skoraj v vseh sku- ¦ pinah (stilnih področjih), vendar sta najmočneje zastopani v skupinah ABCD, torej v ; manj strokovnih skupinah, razen druge, ki ima izjemno visoko frekvenco v skupini e, ; v strokovnem tekstu (K. Chochóla, Izgorevalni motorja). Beseda tolažba je najbolj po- : gostna v leposlovju, kjer se pojavi 18 krat v 7 delih, na strokovno in znanstveno področ- ' je pa skoraj ne zaide. Hrepeneti ima nizko frekvenco, v strokovnem jeziku pa se sploh ' ne rabi (menda le slučajno ni zajeta v nobeni pesmi"*). Nazor je razen v pesništvu za- ] stopan povsod, toda vidno se dvigne njegova frekvenca v skupini G (pojavi se 130 krat Í v sedmih delih), kar je odvisno od specifičnosti izpisanega dela. Beseda negativen živi j ' Tu so imeli avtorji pri delu precejšnje težave. Morali so opustiti prvotni načrt, da bi zajeli i direktno govorjeni jezik, in se zadovoljiti z zapisanimi govori, ki so izšli v tisku. ' V uvodu k slovarju pravi J. Belič: »Skupno število 1,623.527 besed, s katerimi se je tu delalo, j pa še zdaleč ni taio veliko, da ne bi vsaj pri besedah s srednjo frekvenco izključevalo slučajnosti, ki ¦ izhaja iz tega, kateri teksti so bili izbrani za ekscerpiranje.« (str. 5). Za besede z nižjo frekvenco lahko j to velja tembolj; te se namreč izmikajo zakonitostim in so bolj karakteristične za posamezna stilna i področja. V našem primeru bi to veljalo za besedo hrepeneti. Možnost slučaja in število k ekscerpciji , pritegnjenih tekstov sta si torej v obratnem sorazmerju. 1 146 1 na zelo omejenem stilnem področju jezika, medtem ko se rabi korelacija le še v čisto znanstvenih tekstih (v skupini G, kjer se pojavi 71-ikrat v štirih deUh). Teh številčnih podatkov seveda ne smemo jemati mehanično. S samim upoštevanjem absolutne frekvence številčnega podatka o frekvenci besede ne ovrednotimo pravično; pri tem moramo upoštevati tudi to, v koliko skupinah beseda živi in v koliko virih je izpričana. Visoko absolutno frekvenco lahko kaže beseda zaradi specifičnosti ekscer-piranega dela, medtem ko je lahko beseda z nižjo absolutno frekvenco, vendar izpričana v večjem številu skupin, sestavni del jedra besednega zaklada v jeziku. Tako razdeli slovar besede glede na frekvenco v pet skupin: 1. splošno rabljene besede z visoko frekvenco (visoka frekvenca, v mnogo virih, v vseh skupinah); 2. splošno rabljene besede z nižjo frekvenco (nižja frekvenca, enakomerno razporejene v razmeroma velikem številu virov, v večini skupin); 3. besede z razmeroma visoko frekvenco, toda le v malo skupinah (npr. termini); 4. redke besede z nizko frekvenco, malokrat izpričane. 5. besede z visoko frekvenco, toda izpričane v enem viru, torej tesno vezane na vsebino vira. S pomočjo številčnih podatkov je mogoče ugotoviti itudi bogastvo in pestrost besednega zaklada pri posameznem delu ali skupini. Tako slovar loči frekvenco gesel in frekvenco besed. Pod geslom razume besedo kot leksikalno enoto; številka, kj. označuje Skupina: A B % 6 4 2 3o 8 6 4 2 20 8 6 4 2 lo 8 6 4 2 o- B P H / f / y v \ \ \. / /' S V "— .— ----- samostalniki-...........števniki — pridevniki --glagoli — zaimki .----prislovi.............--inedmeti —predlogi — vezniki povprečna frekvenca samostalnikov povprečna frekvenca glagolov 147 frekvenco gesla, torej kaže, koliko različnih besed je v delu ali skupini uporabljenih. Številka, ki označuje, kolikokrat se je beseda v določenem tekstu ali skupini ponovila, pa kaže frekvenco besede. Razmerje med frekvenco besed, tj. vseh uporabljenih besed, in frekvenco gesel, tj. uporabljenih raznih besed, naziva slovar indeks ponovitev, ki do neke mere kaže, kako bogat in pester je besedni zaklad določenega dela ali skupine. Ugotovljeno je, da je indeks ponovitev v skupini B (pesništvo) najmanjši, kar pomeni, da ima pesništvo najpestrejši slovar. Najvišja indeks ponovitev je v skupinah EGH — slovar teh skupin je manj pester (npr. v skupini G), kar izvira iz osredotočenosti na ozek znanstveni problem. Slovar nadalje analizira in primerja frekvenco besed in frekvenco gesel ter indeks ponovitev pri vseh besednih vrstah. V posebnem poglavju so na osnovi analize številčnih podatkov zbrani nekateri splošno veljavni zaključki, npr. frekvenčni odnos med samostalniki in glagoli, med pridevniki in samostalniki ter glagoli itd. Izmed številnih diagramov, ki kažejo te odnose, naj pokažemo diagram (gl. str. 147), ki kaže celotno frekvenco posameznih besednih vrst po skupinah (frekvenca besed). Vidimo, da zgornjo, najmočnejšo plast tvorijo samostalniki in glagoli, v srednji plasti se prepletajo pridevniki, zaimki, prislovi, predlogi in vezniki, spodnjo, neznatno plast pa tvorijo števniki in medmeti. Presenetljivo visoko so zastopani samostalniki v skupini F (žurnalistika), ki so mnogo nad povprečjem frekvenee samostalnikov (27,77 %), pa tudi v skupini B (pesništvo) ne bi pričakovali tako močne frekvence samostalnikov, medtem ko je številčnost v skupinah E in G razumljiva zaradi samostalniškega načina izražanja v strokovnem in znanstvenem jeziku. Pozornost vzbudi tudi odnos med samostalniki in glagoli, ki je v obratnem sorazmerju: v skupinah, kjer so samostalniki zastopani najmočneje, pade frekvenca glagolov celo pod povprečje (ki je za glagole 18,15 %). Dalje vidimo, da se zastopanje pridevnikov ,(četudi- v mnogo manijiši frekvenci) ujema z zastopanjem samostalnikov (razen v skupini F), isto pa velja tudi za predloge. Z zastopanjem glagolov pa se ujema zastopanje zaimkov, prislovov in do neke mere vezni-kov (kar preseneča). Glede na medsebojne frekvenčne odnose med besednimi vrstami loči slovar tri skupine, pri čemer je o uvrstitvi v isto skupino odločalo ujemanje ali neujemanje tendence z vodečo besedno vrsto (samostalniki in glagoli): 1. samostalniška skupina (samostalniki, pridevniki in predlogi); 2. glagolska skupina (glagoli, zaimki, prislovi in vezniki); 3. nevtralna skupina (števniki, vezniki). Tu so navedeni le najsplošnejši zaključki, ki jih prinaša češki frekvenčni slovar. Zanimivih podrobnosti je veliko več. Slovarju bi bilo mogoče očitati pomanjkljivost (ki pa se je avtorji dobro zavedajo), da namreč ne prinaša frekvence pomenov pri posameznih besedah. Toda če bi hoteli avtorji ustreči tej zahtevi, bi se delo silno razraslo, sistem dela pa je zastavljen tako, da omogoča dodatno razlikovanje frekvence posameznih pomenov, pri čemer seveda pomaga dober slovar knjižnega jezika. Tomo Korošec PREŽIHOV NAČRT ZA IZSELJENSKO POVEST v Prežihovi ziapuščini se je med različnimi zaipiisiki .ohranil načrt za povest o življenju naših izseljencev v Franciji. Načrt vsebuje trinajst točk, pisan je s črnilom na ob-trganem listu konceptnega papirja. Nekoliko popravljen v interpunikciji se glasi: Izseljeniška povest. 1. Delavec gie iz domovine. Opis odhoda in prihoda v Francijo. 2. Kontrakt v gozdu, na polju, v kamnolomu. 3. Hrepenenje, da dobi posel v industriji. 4. Dobi zaposlitev v industriji. 5. Tovariši, tovarišice. 6. Podjetna policija. 7. Domače društvo — s kontrolo. 8. Lrjkali v Parizu, Lensu, Sallaumine. 9. St. Etienne. 10. »Kaj bi ti napravil, če bi imel denar?« 11. Denar poneverjen pri izmenjavi na postaji. 148 12. sAli se tu... bolj zavedaš, da si človek, kakor doma v Trbovljah, ali na bajti : (vinogradu) na Dolenjskem, ali na Prekmurskem ...?« i 13. Župnik reče Slovencu: »Pojdi po ulicah in kjer vidiš prazne ilaše zunaj, tam so Slovenci doma ...« Pričujoči dokument je zanimiv predvsem z dveh vidikov. Ze sam po sebi je za- ¦ nimiv za proučevanje Prežihove ustvarjalne metode. Zanimivo je namreč, da se je razen ¦ nekaj osnutkov za ureditev zbirk kratke proze ohranil v pisateljevi zapuščini le še načrt ; za kmečko dramo. Torej je pričujoči osnutek edini ohranjeni Prežihov načrt za pripo- ; vedno delo. Ker pa, kolikor vemo, pisatelj ni dela nikoli napisal niti začel pisati, in ker J tudi kmečke drame ni nikoli dokončal, bi lahko sklepali, da je Prežih, ko je kako delo : končal, osnutek zanj uničil. To pa se ne ujema z doslej znanimi izjavami o Prežihovem ' načinu ustvarjanja, ki so si edine v tem, da je Prežih snoval svoja dela v mislih, dokler i mu niso toliko dozorela, da jih je lahko napisal v dokončni obliki. Ce upoštevamo to j in zanikamo možnost, da bi pisatelj že uporabljene osnutke zavrgel, za kar tudi nimamo j dokazov, se nam nudi razlaga, da si je iPrežih zapisoval osnutke le za tista dela, pri ' katerih oblikovanju ni bil povsem suveren, torej za tista, ki niso obravnavala snovi iz i kmečkega življenja v obliki črtice, novele ali romana. Vendar tudi za to razlago, ki se ; nam zdi še najbolj verjetna, nimamo zadostnih dokazov. i Po drugi plati je načrt zanimiv zaradi izbora snovi. Prežiha poznamo predvsem '\ kot mojstrskega upodabljalca koroškega kmeta v spopadu z naravnimi silami in v social- | nih trenjih. Razen tega je dal doslej pri nas najglobljo analizo prve svetovne vojne dn 1 slovenskega človeka kot avstrijskega vojaka, z nekoliko manj mojstrstva pa je podal s nekaj plastičnih potepuških in delavskih slik ter pretresljivih epizod iz nacističnih kon- ' centracijskih taborišč. Z izseljensko povestjo, če bi jo napisal, bi posegel na povsem novo snovno področje, ki se ga je sicer le bežno dotaknil v potopisnih črticah V petem nadstropju in Pariz (oboje v zbirki Borba na tujih tleh) dn v članku Naš tisk med izseljen- -ci, katerega kopija se je ohranila v zapuščini in ki menda ni bil natisnjen. Prežihove < lastne izjave v avtobiografskih zapiskih dn izjave nekaterih njegovih sodelavcev iz ' emigracije pričajo, da je bil Prežih organizacijsko povezan s slovenskimi izseljenci in da je dokaj dobro poznal življenje slovenskih izseljencev v Franciji, njihove razmere j in problematiko. Zato bi bila lahko Prežihova povest zanimivo in verodostojno pričeva- \ nje o naših izseljencih v Franciji tik pred drugo svetovno vojno. : Ob tem načrtu se nam postavlja zanimivo vprašanje, ali pomenijo točke temo po-sameznih poglavij povesti ali si je pisatelj nanizal le pomembnejše izseljenske probleme, ' ki bi jih v povesti moral obdelati. Prve točke bi govorile za prvo razlago, zadnje za j drugo. Popoln odgovor na to vprašanje pa ni mogoč, ker idelo ni bilo napisano. Pač ; pa si s pomočjo drugih Prežihovih del lahko nekoliko osvetlimo, kaj si je pisatelj za- i mislil ob nekaterih začrtanih točkah. V osmi dn deveti točki si je pisatelj izbral nekatera ; središča slovenskih izseljencev v Franciji, ki jih je sam poznal in ki jih omenja v poto- \ pisu Pariz. Da si je v osmi točki posebej zastavil opis gostinskih loikalov, je pač v zvezi j s sedmo točko; bistvo obeh je »kontrola«. V že omenjenem potopisu namreč piše: »V lo- i kale, kjer so se ob nedeljah shajali naši rojaki v Parizu, pošten človek ni mogel zahajati ,; — ne zaradi rojakov in rojakinj, temveč zaradi armade ovaduhov in prisluškovalcev ' konzulata dn poslaništva.« (Borba na tujih tleh, str. 166.) V svojem bistvu pa je Prežih ^ stvar opredelil v uvodnem odstavku članka Naš tisk med izseljenci: ; »Po vseh delih sveta, koder so prebivali izseljenci iz Jugoslavije, ki so morali tja ] s trebuhom za kruhom, se je tudi med njimi vršila borba med napredkom človeštva in ¦ med starim svetom revščine in nazadnjaštva. Značilno za dežele zapadne demokracije, i kakor so bile Francija, Belgija in Holandija v Evropi ter Severna in Južna Amerika, je ' bilo že talirat to, da so se naši izseljeniki nahajali pod hudim pritiskom vseh Jugoslovan-skih protiljudskih režimov. Jugoslovanska poslaništva v teh deželah so bila navadne i ekspoziture beograjske policije in špijonaže nad lastnimi državljani. Jugoslovanski iz- ; seljeniki se niso smeli odkrito pridruževati naprednim, svobodoljubnim gibanjem tistih ^ dežel. Kdor je to storil, je bil preganjan. To je bil posebno slučaj v zapadnih deželah ' Evrope.« ^ Deseta točka vsebuje motiv, ki ga je Prežih vpletel že v črtico Obračun iz leta 1921 | (prim. Zbrano deJo /, str. 100); za njegove potepuške črtice je tako pogojno ugibanje"; značilno. Trinajsta točka pa vsebuje izpraznjene steklenice kot razpoznavni znak med ^ slovenskimi izseljenci. Anekdoto je v širši obliki Prežah vpletel že v potopis Pariz (Borba i na tujih tleh, str. 166). ] Zanimivo bi bilo dognati, v katero obdobje pisateljevega ustvarjanja sodi ta načrt.-Zapisek ni datiran, zato je precej težko določiti čas njegovega nastanka. S pomočjo pri-v 149^ merjave z Prežihovimi deli in zapislci, ki zadevajo izseljence, se nudijo tri možnosti za datiranje tega načrta. Prva sega še v leto 1940. Tega leta je namreč Prežih napisal poto-pisni črtici Pariz in V petem nadstropju (druga je'izšla v prvih dveh številkah Sodobno-, sti 1941). Stične točke med njima in načrtom za izseljensko povest smo že nakazali. Za to datiranje bi tudi pričal papir, na katerem je zapisan načrt. Druga možnost za datiranje nastanka tega načrta bi bilo poletje 1946, ko je Prežih pripravljal zbirko potopisov Borba na tujih tleh za tisk; takrat je dopolnjeval stare rokopise. Približno v istem času je verjetno nastal tudi olane/k Naš tisk med izseljenci. Kot pobuda za nastanek načrta za izseljensko povest bi utegnil delovati tudi rokopis izseljenske povesti Dajte nam domovino, ki ga je prejel od Mohorjeve družbe v oceno. Prežih je bil po obnovitvi Mohorjeve družbe leta 1945 namreč nekakšen njen interni cenzor. V oceni rokopisa Dajte nam domovino z dne 3. aprila 1948 piše Prežih med drugim: »Tudi ni lo kakšna izseljeniška povest, ampak povest neke izseljeniške družine, ki je posebnež. Ne da slike o splošnem življenju in o splošni borbi naših izseljencev. O izseljeniškem problemu bi bilo res dobro napisati kako povest, toda to, kar nudi to delo, ne odgovarja naši literarni nalogi.« Besede v citatu izzvene kot nekakšna napoved lastne izseljenske povesti, vendar je čudno, da načrta ne omenja v pismu Ferdu Godini z dne 17. junija 1948, kjer piše o dveh literarnih načrtih, ki sta ga tedaj vznemirjala, in sicer o romanu Pristrah in o povesti iz taborišča. O tem, kakšna bi bila Prežihova izseljenska povest, če hi jo napisal, je na podlagi skopega načrta in skromnih dejstev, ki smo jih skušali podati v njegovo ilustracijo, tvegano in tudi nepotrebno sklepati. Vendar nam Prežihove besede v oceni rokopisa za Mohorjevo družbo pričajo, da si je delo zamišljal kot temeljito sociološko študijo o slovenskih izseljencih v Franciji, da je težil za tipičnim in zavračal izjemno. Jože Koruza idejain kvaliteta Kritično in esejistično delo Franceta Vodnika* je že šesta knjiga »Razpotij«, zbirke esejev, člankov in kritik, ki jo je pred nekaj leti začela izdajati založba Obzorja. Čeprav je izrazito nekomercialnega značaja, si je zbirka vendarle utrla pot do vseh, ki se zanimajo za slovensko književnost. In to je tudi njen glavni namen. Mariborska založba pa s tem opravlja pomembno kulturno nalogo. Slovenska literarna kritika, posebej še kritika med obema vojnama, je eno najmanj obdelanih področij naše literarne zgodovine. Kljub temu, da smo od najpomembnejših del v zadnjih letih dobili nekaj izborov kritik Josipa Vidmarja, Brnčičevo Generacijo pred zaprtimi vrati (v izboru in s spremno besedo M. Mejaka) ter pred nedavnim tudi prvo knjigo gledaliških kritik Franceta Koblarja, tako da se vsaj delno lahko izognemo zamudnemu iskanju po časopisju in revialnem tisku, smo še vedno brez študije, ki bi kompleksno zajela to več kot dvajsetletno izredno razgibano obdobje slovenske kritike in esejistike v vsej njeni idejni in formalni raznolikosti. Zaenkrat je edini poizkus v tej smeri spremna beseda Franca Zadravca v Razgledih v književnosti 1918—1941 (Zbirka Kondor), antološkem izboru napredne kritike in esejistike, ki pa je mišljen predvsem kot orientacija mlademu bralcu, ki se seznanja s slovensko književnostjo. Ni slučaj, da se ravno pri prebiranju Vodnikove knjige še posebno pokaže potreba po taki študiji, saj mu bo šele ta odmerila pravo mesto in vlogo v slovenski literarni kritiki. V nemajhno pomoč bo literarnemu zgodovinarju, ki se bo lotil te odgovorile in nehvaležne naloge, uvod Bratka Krefta. Mlajši generaciji je France Vodnik znan predvsem kot prevajalec in zaslužen delavec na področju poljsko-slovenskih kulturnih stikov. V letih med obema vojnama pa se je, razen s pesmimi — tu je pretežno ostal v senci brata Antona — uveljavil predvsem kot literarni kritik in esejist. Prerez skozi ta del Vodnikovega ustvarjanja nam daje izbor kritik in esejev z naslovom Ideja in kvaliteta. ^ Za te kritike je značilno, da so skoraj vse nastale v nekem zaključenem obdobju, da so tako ne samo izraz Vodnikovih estetsko-kritičnih nazorov, ampak do neke mere tudi odraz dobe. Čeprav včasih enostranski. * France Vodnils: Ideja in kvaliteta. Kritike in eseji. Uvodno besedo napisal dr. Bratko Kreft. Maribor, Založba Obzorja 1964. 383 + (V) str. (Razpotja 6). 150 Kritike in eseji so v knjigi razvrščeni po posameznih skupinah, v katere jih je avtor zajel glede na skupno problematiko, ali pa glede na področje, ki ga obravnavajo, ter jih opremil z ustreznimi podnaslovi. Kljub temu pa knjiga razpade v dve večji celoti. To je hkrati dvoje najznačilnejših področij Vodnikovega literarnokritičnega udejstvo-vanja. V prvem delu je v skupinah: Pesniki, pripovedniki, dramatiki; Pregledi in poročila; Drama in gledališče; Obrazi novega rodu; Obletnice in jubileji obsežena književna in gledališka kritika Franceta Vodnika ter njegovi eseji o posameznih literarnih ustvarjalcih. Drugi del (Ideja in kvaliteta; Prevrednotenja; Polemike) pa obsega razmišljanja o bistvenih vprašanjih literarnega ustvarjanja in kritičnega vrednotenja literature. Poleg temeljitega poznavanja slovenske književnosti zahtevajo predvsem poznavanje sočasne literarne kritike, saj so večinoma polemičnega značaja. Vprašanje odnosa med svetovnim nazorom in umetnostjo, razporejeno v filozofsko-estetskih kategorijah ideja in kvaliteta, postane vodilna tema vseh teh razmišljanj. Esej Ideja in kvaliteta ni samo obramba katoliškega dela slovenske umetnosti, ali — kakor jo Vodnik imenuje — »religiozne« umetnosti, ampak tudi odkrita in pogumna obsodba zmot katoliške kritike. Pomeni odločen prelom s tradicionalno miselnostjo in iskanje novih umetnostnih in življenjskih vrednot v okviru katoliškega svetovnega nazora. V njem se avtor bori proti d^^ema ekstremnima oblikama vrednotenja literature: proti izključno idejnemu vrednotenju, ki je z enostranskim poudarjanjem abstraktne ideje našlo svojega zagovornika v večjem delu katoliške kritike vse od Mahničevih časov, in pa proti kritiki, ki za edini način vrednotenja umetniškega dela priznava estetsko analizo in ji je vsakršna ideja (v Vodnikovem smislu) le utesnjevanje svobodnega razmaha umetnikove misli, ki zmanjšuje vrednost njegovega dela. Predstavnika take kritike vidi v Josipu Vidmarju. Iz filozofskih razglabljanj o slovenski kulturni preteklosti in sodobnosti, o »ideji« kot »transcedental-nem« ter o življenju dn kulturi kot »vitalnem imperativu« človeka, se izlušči osnovno vprašanje eseja: problem pravičnega vrednotenja slovenske književnosti ob svetovnonazorski diferenciaciji slovenske umetnosti in kritike. V nasprotju s kritiko, ki poudarja razlike v slovenski literaturi in kulturi, se Vodnik zavzema.za kritiko, ki naj ob upoštevanju idejnih razlik gleda na slovensko literaturo kot na enoten izraz slovenskega naroda in ji je odločilno merilo pri ocenjevanju kvaliteta umetniškega dela. Mračna slutnja prihodnosti mu že v začetku tridesetih let narekuje ugotovitev: »Danes nam je, o tem ni nobenega dvoma, bolj kakor kdajkold poprej potreben poudarek vezi, ki nas vse, ki smo ene krvi, podtalno vežejo med seboj, po elementarnem prirodnem pravu tudi tedaj, če se sicer razhajamo v pojmovanju duhovne svobode.« V eseju je z vso resnostjo postavljen problem slovenskega kritika, kako vrednotiti delo, ki mu je Idejno tuje ali ga celo odklanja. To je hkrati tudi Vodnikov osebni problem. V nasprotju z Vidmarjem Vodnik v vsem svojem kritičnem delu poudarja problem idejnega vrednotenja. Ko ugotavlja, »da je naš čas tak, da nas ne samo opravičuje, ampak naravnost sili k temu, da umetnika presodimo po njegovi vsebinski, idejni vrednosti« in nadaljuje, da ga bomo le na ta način lahko »točno označili tudi v njegovem formalnem, stilskem stremljenju«, hkrati že priznava primarnost idejnega vrednotenja. Zaradi takega načina pristopa k literarnemu delu mu Vidmar odreka zmožnost objektivnega presojanja in formalnega vrednotenja. Temu hi ne mogli popolnoma pritrditi, saj je v njegovi kritiki precej primerov, ko obravnava dela, ki so mu idejno tuja, ne odreka pa jim zato umetniške vrednosti (Kozak, Krleža). Večkrat pa se Vodniku primeri, da, hoteč prikazati idejni svet umetnika tako, kot ga občuti sam, preveč poudarja idejne komponente, ki so mu svetovnonazorsko blizu, zanemari pa druge, ki bi tak prikaz bistveno izpremenile, in daje tako nepopolno podobo umetnika. Tak je npr. esej o Kosovelu ali pa prikaz Gradnika ob kritiki njegovih pesniških zbirk od zbirke »De profundis« pa do »Pojoče krvi«. Poleg omenjenega eseja je eno najznačilnejših del v tej knjigi ciklus literarnih portretov Obrazi novega rodu. Ne moremo se pa pri tem omejiti le na avtorjev izbor v pričujoči knjigi, saj sta z njim okrnjena prvotna podoba in namen tega cikla. Za razumevanje je treba poseči nekoliko v zgodovino Vodnikove kritike. Ko Vodnik leta 1927 v DS ocenjuje Jurčevo zbirko »Človek in noč«, pravi, da bi ob njej »želel napisati zagovor novejše slovenske lirike«, če bi se mu to še zdelo potrebno. Čeprav obeta podrobnejši oris Jarčevega duhovnega sveta, te obljube ne izpolni. In vendar to priča, da je Vodnik že v tistem času mislil na oris povojne literarne dejavnosti, predvsem lirike. Leta 1931 prične v isti reviji objavljati Obraze, ki jih kasneje nadaljuje v Dejanju. V uvodu v ta cikel, predvsem pa v eseju o Kocbekovi Zemlji, izoblikuje svojo teorijo katoliške variante »nove stvarnosti«, ki naj hi ne pomenila samo renesanse katoliške umetnosti, ampak naj bi postala temelj nove, moderne slovenske umetnosti. V novi obliki je avtor 151 že s samim izborom (v zbirko je uvrstil eseje o Srečku Kosovelu, Miletu Klopčiču in Božu Vodušku) to svojo teorijo preklical, Slovenska literatura je krenila svojo pot, drugačno od tiste, ki je bila začrtana v Obrazih. Zato so v prvotni obliki zanimiv dokument časa, v sedanjem izboru pa obsegajo večinoma tista mesta, ki so izpričala svojo trajno kritično vrednost. Od treh po osvoboditvi nastalih del, ki so našla prostor v izboru, je najbolj zanimiv esej o Francetu Koblajju. Nastal je ob njegovi šestdesetletnici, vendar se močno razlikuje od običajnih prigodniških jubilejnih poročil. Ta zapis, ki ne obsega Koblarje-vega dela samo v širino, ampak skuša prodreti tudi v bistvo njegovega kritičnega in literarnozgodovinskega dela, odlikujeta predvsem izredna preprostost in toplina, ki ju v Vodnikovem delu razmeroma redko najdemo. In končno naj omenimo še trideset strani obsegajočo bibliografijo. Sestavljalec, podpisan je le z začetnicama M. D., ni imel lahkega dela. Avtor mu je bil pri tem v precejšnjo oporo in pomoč, saj si drugače nastanka tako podrobne, več sto enot obsegajoče bibliografije ne moremo razlagati. Poleg Vodnikovih izvirnih del in njegovih prevodov iz tujih jezikov obsega tudi vso literaturo o pisatelju, kjer so natančno citirane celo strani, na katerih je Vodnik samo omenjen. Edina, a precejšnja pomanjkljivost bibliografije je v tem, da obravnava Vodnikova izvirna dela in literaturo o njem skupaj in je zato na nekaterih mestih izredno nepregledna. Hermina Jug NEKAJ PRIPOMB V ZVEZI S POMENSKIM RAZVOJEM BESEDE BABA V zelo zanimivem članku z naslovom Pomenska analiza besede baba' je Milena Piškur poskusila (priznati je treba, da se ji je posrečilo) slediti razvoju pomenov besede baba. V ta namen je pregledala okrog 35 slovarjev slovanskih in drugih jezikov in precej obsežno literaturo. Prav gotovo pa bi veliko novega prispevalo slovensko narečno gradivo, saj bi pomagalo natančneje opredeliti nekatere trditve. Zal je bilo to gradivo zaradi pomanjkanja narečnih slovarjev avtorici nedostopno. V tem prispevku bi želel v zvezi s člankom Milene Piškur navreči nekaj nadrobnih pripomb. 1. Meteorološki pomen besede baba (prim. polj. baba, babak, fonetično babok, ba- " bun, babiaste chmury »posamezen deževni oblak«^, č. baby baby »oblak, ki prinaša dež«, babka »temen oblak«, kar Máchek razlaga z asociacijo na neoblikovanost in košatost ter po teh znakih primerja oblak z žensko, Holub in Kopecny pa vidita v besedi baba »oblak, ki prinaša dež« nekak simbol rodovitnosti) poskuša avtorica (str. 9 in 10) povezovati z demonskimi, magičnimi močmi, ki so jih pripisovali vražaricam, čarovnicam. Zdi se mi bolj prepričljivo in bolj preprosto povezati ta pomen s »potepanjem, pohajkovanjem od hiše do hiše« bab — beračic. To domnevo potrjujejo tudi druge poljske narečne besede, zapisane v pomenu »posameznih deževnih oblakov«, npr. besede, kakor: dziady,^ dziadowskie, dziadkowe chmury, ki so dovolj pogoste v severni Malopoljski in na Mazovšu. Tudi sporadično z istim pomenom zapisane besede: szpiegi »vohuni«, gonce »gonjači«, przodowniki »prednja straža«, przewodniki »vodniki«, swiadki »izsledniki«, ostajajo v zvezi s postopanjem, pohajkovanjem. 2. Povezava pomena »atmosferskih padavin«, npr. slov. hab;'e pšeno, babja jeza »sodra«, polj. baby, baboki »kosmi mokrega, prhkega snega« z demonskimi silami je verjetna, čeprav so tu lahko vplivala tudi ljudska verovanja, povezana s temi meteorološkimi pojavi. Kadar pada vlažen, prhek sneg, na Poljskem pogosto pravijo — to baba piežy- ¦ ne rossypaia (Velikopoljska) tj. baba je pernico stresala, ali dziod babe skubie (Pomor-jarisko), tj. dedec babo mlati in še — aniolki podarly pieíyne (Zahodne dežele), tj. angelčki so strgali pernico. V oblikovanju pomenov so se posamezni faktorji križali, prepletali in do različne stopnje vplivali na razvoj. > JiS 1965, št. 1. str. 6—15 ' Poljske primere citiiam iz svoje študije z naslovom Meteorološko besedje v poljskih narečjih in zgodovini poljskega jezika, druge iz članka Milene Piškur. • Beseda dziad nastopa v poljščini tudi v pomenu »berač«. 152 3. Zadnja pripomba velja kategoriji s pomenom »prazna, nerodovitna, majhna, malo vredna stvar«, tudi »množičnost (česar je dosti, to je poceni«) (str. 10), kamor bi morali uvrstiti tudi polj. baby, babki »plejade«, o čemer piše M. P. v opombi: »Morda gre sem tudi polj. baby »plejade«, za katere je značilna gostota« (str. 11). Ime baby v pomenu »plejade« je znano razen na Poljskem še na Češkem, v Lužicah in Rusiji;* v severni Sloveniji jim pravijo žanjice.^ Zanimivo je, da se z imenom »skupina žensk« za plejade srečujemo skoraj po vsem svetu. Pri Laponcih je na primer to ime znano kot tovarišija deklic, v Afriki (v Sahari in na ekvatorskem območju) skupina žensk, v Avstraliji skupina deklet ali žensk, ki delajo, plešejo, pojejo, pri plemenih Zahodne Viktorije so to mlade deklice, ki godejo za ples, v severni Ameriki pri plemenih Luisenio je to sedem sester, ki jih je ugrabil Aldebaran, pri severnoameriških Indijancih so to zvezdne deklice, tudi plesalke, pri Čukih so plejade skupina žensk^ ipd. Ti primeri pričajo o stari asociaciji imen bab (deklic) s konstelacijo zvezd. Pri tem verjetno niso bili brez vpliva obredi in slavnosti, ki so bili morda v času, ko so plejade vidne, saj je znano, da to ozvezdje v posameznih območjih sveta ni vidno vse leto, in pri katerih so bile udeležene ženske. Wladysiaw Kupiszewaki Prevedla Breda Pogorelec ZBRANO DELO SATIRIKA RADOJA DOMANOVICA Srbska književnost ima obilico pisateljev, ki so iskreno in odločno odkrivali velike slabosti družbe. Prozaik Radoje Domanovič (1873—1908) je med temi avtorji eden naj-ostrejših in najpogumnejših. Njegove satire: Danga (1899), Voda (1901), Kraljevič Marko po drugi put medu Srbima (1901), Stradija (1902) in Mrtvo more (1902) so ne samo v Srbiji, ampak v vsej Jugoslaviji znane po ostrih analizah korumpiranega režima Obreno-vičev. Zaradi tega je tudi ostal brez službe. Njegovo Zbrano delo (1964) je zdaj izšlo v treh zvezkih. Uredil ga je redni profesor beograjske filološke fakultete dr. Dimitrije Vučenov, učenec zagrebškega profesorja Antuna Barca, avtor velike študije Radoje Domanovič (Beograd 1959) in mnogih razprav in člankov o srbski, hrvatski in slovenski književnosti, ki jo poleg srbske predava na beograjski fakulteti. Redaktor je solidno priredil Zbrano delo Radoja Domanoviča. Sicer je izšla že med obema vojnama podobna edicija, ki pa je bila nepopolna. Vučenov je pisateljev opus kompletiral s šestimi povestmi, ki so ostale pozabljene v manj znanih časopisih. Celotno Domanovičevo delo je razdelil v tri knjige: v prvi so povesti iz vaškega in mestnega življenja, v drugih dveh pa humoristične in satirične novele. Lepo je pokazal, da Domanovič ni spreminjal svojih prvotnih tekstov oziroma je zelo redko popravljal. Razumljivo je, da ta »originalnost« včasih ni bila delu v prid. Koristna je bila redaktorjeva ideja, da pri vsaki noveli navaja revijo ali časopis, kjer jo je Domanovič objavil. Pojasnil je njegovo sodelovanje v sarajevski Bosanski vili, mostarski Zori, Veselinovičevi Zvezdi, za tem v Odjeku, Lovcu in Srbskem književnem glasniku. Poiskal je tudi razloge moralnega paradoksa, da je ta opozicionalec sodeloval v Policiskem glasniku; urednik te revije je namreč rad objavljal novele srbskih in tujih pisateljev, Domanovič pa se je preživljal samo s pisanjem, ko je bil brez službe. Urednik je zbral vso literaturo o Domanoviču. Vsaki teh treh knjig je dodal slovar manj znanih besed in fraz, da bi tako približal bralcu pisateljev izraz. V prvi knjigi je članek Dimitrija Vučenova o Radoju Domanoviču, ki je pravzaprav živahen esej. Odlika tega sestavka je, da je sintetično zajel pisateljevo delo v najbolj poudarjenih označbah in da je na ta način postavil v ospredje jedro njegovega ustvarjanja. Konstatiral je samostojnost pisateljeve satire v odnosu do Swifta in Twaina. Pokazal je, da so viri njegove kritike obrenovičevskega režima: patriarhalna zavest o heroj stvu, njegova pripadnost samostojnemu demokratičnemu taboru in tovarištvo z beo- < Prim. K. Moszy^ski; Kultm^ ludowa Slowian. II. del. Krakow 1934, Str. 35 5 Pri Prežihovem Vorancu, Zbrano delo. Druga knjiga. DZS. Ljubljana, 1964, str. 43, kjer beremo: »Kosci so nad Uršljo goro, žanjice nad Svinjsko planino in grabljice nad Golco.« " Prim. IVI. Giadyszova, Wiedza ludowa o gwiazdach. Wrocaw 1960. Ossolineum, založba PAN. Str. 19.—24. 153 grajsko bohemo, ki se je posmehovala oblasti. Označil je realistično in fantastično komponento njegovih novel in pojasnil, zakaj ni prodrl izven naših književnosti; bil je pisatelj malega naroda in v nekaterih večjih stvaritvah ni bil dovolj gibčen ter se ni mogel znebiti nekaterih slabosti. Opozoril je na njegov smisel za grotesko in tragikomičnost, ter za risanje atmosfere, manj pa za individualiziranje likov. Pravilno je poudaril, da imajo Domanovičevi ustvarjalni postopki nianse novejših modernih novel. Glede kompozicije je imel največ uspehov v povestih Voda, Danga, Kraljevič Marko po drugi put medu Srbima, Razmišljanje jednoga običnog srpskog vola in Moderan uslanak; nekoliko manj so uspele pisatelju kompozicije povesti Stradija in Mrtvo more. Urednik je tudi opozoril, da je Domanovič hotel napisati roman Iz škole u život, vendar kaj več o tem ni znanega. Dimitrije Vučenov je najboljši poznavalec Domanovičevega ustvarjanja in zbrano delo daje vtis solidne redakcije. Esej o pisatelju je eden najboljših sestavkov Vučenova, ki je sicer napisal vrsto tehtnih člankov o Steriji, srbskih realistih in o Slovencih (Kreft, Ingolič). Čeprav je ta izdaja v celoti vestna in sprejemljiva, bi imel nekaj manjših pripomb. Ker gre za Zbrano delo, bi bilo dobro, če bi urednik dodal osnovne biografske podatke za orientacijo bralcu. Koristno bi bilo, če bi označili in vrednotili tudi njegove vaške in malomeščanske novele in pojasnili rezervirano stališče do socialistov (Naš socijalista). Morda je avtor mislil, da je o teh vprašanjih dovolj pisal v obsežni študiji o Domanoviču, vendar bi bilo dobro na kratko seznaniti s tem tudi bralca Zbranega dela. To so samo drobne pripombe, ki pa bi morda v nekaterih detajlih dopolnile sicer plastično orisano podobo Radoja Domanoviča in njegovega dela. Izdaja Zbranih del Radoja Domanoviča zasluži vso pozornost raziskovalcev in bralcev. Nudi solidno informacijo: pravilno urejene in kompletirane Domanovičeve tekste, plastičen sintetičen esej Dimitrija Vučenova, bibliografijo, literaturo o pisatelju, komentarje in ilustracije. To so lepe lastnosti te izdaje in jim je treba dati zasluženo priznanje. Emil S t a mp a r IZ SLAVISTIČNIH STROKOVNIH REVIJ Med jugoslovanskimi znanstvenimi središči gre v skrbi za jezikoslovje — če ostanemo v okviru jezikoslovnih publika-, cij — prvo mesto nedvomno Zagrebu. Slovenci premoremo z Jezikom in slovstvom ter s priložnostno Slavistično revijo malo, Srbi z Našim jezikom in deloma Književnostjo in jezikom nekoliko več. Zagrebški jezikoslovci imajo tri samostojne jezikovne revije. Glede na to, da izhaja Filologija zelo neredno v daljših presledkih, bo veljala naša pozornost predvsem Jeziku, reviji za kulturo srbohrvatskega knjižnega jezika, ki jo izdaja Hrvatsko filološko društvo, in nekoliko manj tudi časopisu za književno znanost Umjetnost riječi, glasilu literarne sekcije Hrvatskega filološkega društva. Pregledovanje teh revij in primerjava z našimi domačimi jezikoslovnimi članki nam jasno pokaže, koliko izčrpneje je srbo-hrvatsko jezikovno področje obdelano in prikazano v periodičnem tisku. Dalje, te revije zadovoljujejo praktične in teoretične potrebe jezikoslovja dosti obsežneje in bolj zadovoljivo, ker zajemajo širšo hierarhično lestvico jezikovnega raziskovanja; od zgolj praktično šolskih prek specialno znanstvenih do literarno jezikovnih vprašanj. Vse to je treba razumeti seveda s precejšnjo pridržanostjo, ker je znano, da je v širšem slovanskem merilu raziskovanje južnoslovanskih jezikov nasploh še dokaj revno. UMJETNOST RIJECI Umjetnost riječi je pred leti povzro-'' čila precej zanimanja, ker je na osnovi tujih adaptiranih teorij začela vpeljava-ti tudi v našo literarnozgodovinsko vedo večji poudarek na jezikovnem materialu književne umetnine. Okoli revije se je združil krog literarnih teoretikov, ki so raziskovali besedne stvaritve pretežno z izraznega, stilističnega, ritmičnega in sintaktičnega stališča. Zavoljo nepreskušeno-sti njihovih delovnih metod, ki so kdaj res-¦da prinesle .presenetljive rezultate, še pogosteje pa se sprevrgle v naivne nesamostojne poskuse nemogočih interpretacij bolj modnega kot resnega videza, je bila seveda upravičena in pričakovana dokaj š-nja skepsa. In res zasledimo v reviji skoraj z vsa:kim letom manj jezikovno-stili-stičnih razprav, tako da nas lanski letnik 154 v tem pogledu precej razočara. Umjetnost riječi je postala čisto literarnozgodovinska revija, in tudi v tistih maloštevilnih člankih, ki se lotevajo književnosti z jezikovne plati,-'odločno prevladuje samo literar-nozgodovinski pristop k problematiki. Od teh člankov velja omeniti teoretično načelno razpravo Marije N. Morozove O pri-merjalni stilistični analizi, v kateri razširja tisti koncept, ki ga je že Jefimov podal na 5. mednarodnem kongresu v Sofiji: da' so namreč potrebne stilistike slovanskih jezikov na osnovi primerjalnega gradiva. S tako komparativno metodo bi lahko prišli do pomembnih rezultatov v raziskovanju stilov književnih šol, smeri, zvrsti, posameznih — posebej še sorodnih — avtorjev ali del. Z izjemo tega prevoda iz ruščine revija Umjetnost riječi v lanskem letniku za jezikoslovca in niti za stilistika ne more biti več zanimiva. JEZIK Čisto jezikoslovna publikacija Jezik (letnik 1963-64) prinaša v petih zvezkih lepo bero jezikoslovnih razprav in člankov, od katerih jih je precej referatov s IV. kongresa jugoslovanskih slavistov. Revija je mnogo bolj kot na primer naš Jezik in slovstvo usmerjena v praktično raziskavo jezika. V njej se vrste članki od strogo znanstvene do zgolj svetovalske pretenzije v obliki vprašanj in odgovorov. Sicer pa bi lahko na grobo razdelili prispevke v teoretične, praktično-napotilne, jezikovno-stili-stične in terminološke. Nas bodo tu seveda najbolj zanimali teoretični članki, ki se ne ukvarjajo samo s specialnimi vprašanji srbohrvatskega jezika. Med takimi opozarjamo najprej na dva, ki obravnavata odnos med različnimi vejami lingvistike. Radoslav Katičič (Nor-mliranje književnog jezika kao lingvistički zadatak) načenja očividno na Hrvatskem aktualno vprašanje: ali je med jezikoslovjem in jezikovnim normiranjem res nasprotje, in to takšno kakor med znanostjo in neznanostjo, se pravi: ali je jezikovno normiranje res neupravičeno, ker da je to samo nekakšna šolska lingvistika, s katero se pravi raziskovalec nikakor ne more pomiriti. Avtor je mnenja, da osnovni problem normiranja knjižnega jezika ni lingvistične, ampak družbene narave. Razvoj modernih metod s področja kibernetike, statistike in matematične lingvistike je po njegovem omogočil, da se tudi jezikovnega normiranja lotimo kot lingvističnega problema. V tem trenutku pa to ni več nasprotje, ampak posebna dopolnilna veja lingvistike. S sorodnim vprašanjem se ukvarja Pavle Rogič (Toponomastika ili toponimija kao grana lingvistike, njen predmet i metoda), ko določa in opredeljuje različna področja onomastične vede ter se posebej ustavlja ob toponimih, ki pritegujejo celo vrsto znanstvenih disciplin, a so po avtorjeveip mišljenju izključno za- ' deva lingvistov. Raziskovalna'metoda mora ob toponimu najprej dognati njegov prvotni pomen, nato pa jezik, kateremu je pripadal. Zato je toponomastika veda o etimologiji, ki uporablja lingvistično, zgodovinsko in geografsko metodo. Med najpomembnejše prispevke zadnjega letnika Jezika sodi brez dvoma razprava Iva Skariča Glasovi hrvatskosrpskog jezika u iizio (psiho)-akustičkoj i akustičkoj analizi (v dveh številkah), ki sistematično obravnava ugotovitve raziskave v Zavodu za fonetiko na zagrebški filozofski fakulteti. Raziskava ni bila usmerjena toliko,v govor z artiku-lacijske kot akustične, tj. vtisne strani. Na osnovi Guberinovega verbotonalnega sistema dn s proučitvijo različnih fonetičnih odnosov (optimala —¦ artikulacija, optimala višine — biološko fiziološke lastnosti ušesa itd.) so prišli do rezultatov, ki veljajo sicer v prvi vrsti za srbohrvatski jezik, so pa toliko splošni, da so ' pomembni za splošno, torej tudi našo fonetiko (percep-tivne vrednosti so osnovna realnost obstoja in porabe fonema v jeziku-, izguba sluha spremeni fizio (psiho)-akustično lastnost glasov, zato slišijo na primer naglušni napačno). Z modernimi strukturalističnimi pristopi k jezikovnemu proučevanju seznanja Božidar Finka (O suvremenom u pristupu jezičnoj znanosti). S tem pa so tudi že izčrpani vsi teoretični članki, ki imajo pomen in vrednost za širši krog lingvistov. Z ožjimi vprašanji srbohrvatskega jezika se, razumljivo, ukvarja največji del revije. Bežen pregled nam pokaže, da obravnavajo v glavnem probleme s področja akcentuacije (Mate Hraste: O potrebi pre-nošenja akcenta na prijedlog; Nikola Ron-čevič; Moja riječ o vlastelinu. i bolovanju),-kjer se pojavljajo določene razlike v obeh tipih knjižnega jezika (vzhodnega in zahodnega), tako kot se ta dva tipa razlikujeta tudi v zastopstvu refleksov za e (Sve-tozar Markovič: Razlike u refleksu »jata« .. .) in v besednem fondu. Odpravljanje teh razlik ni enostavno, ker je treba računati z družbenim vplivom na jezik (Stjepan Babic: Uklanjanje hrvatsko-srp-skih jezičnih razlika). Vsi ti članki vsebujejo veliko praktično-pravopisnih in izraznih napotkov, in so nekateri sploh namenjeni poučevanju govora ali pisanja. Jezikovno-stilistični članki so slabo zastopani; med njimi velja opozoriti samo na 155 dva: Vladimir Anic (Kajkavski deminutiv u jeziku umjetničkog djela) ugotavlja nekatere posebnosti kajkavskega deminutiva (pomanjševanje ^ depreciativnost — afekt — hipokorističnost), Ismet Smailovič (Boje u jeziku Hasana Kikiča) pa označuje uporabo barv pri Kikiču kot samo atributivno. Posebno kvaliteto izpričuje Jezik s tem, da se čisto sistematično loteva terminološke problematike. Lanski letnik prinaša prispevke o medicinskem (Vlado Loknar). onomastičnem (Bpžidar Finka) in lovskem (Zlatko Turkalj) izrazju. Izven opisanih tematskih krogov naj omenimo še informativni članek Pavleta Rogiča Rječnik suvremenog hrvatskosrp-skog književnog jezika, ki nas seznanja s slovarjem srbskohrvatskega knjižnega jezika: ta bo izšel za ijekavsko področje in v latinici v Zagrebu, za ekavsko področje in v cirilici pa v Novem Sadu, obsegal bo okoli 4000 strani, bo torej po obsegu približno tak kot naš slovenski, sestavljen pa bo po zgledu ruskega slovarja knjižnega jezika. Tako lahko sklenemo poročilo o reviji Jezik z ugotovitvijo, da nam nudi sicer zelo malo visoko kvabtetnih prispevkov, tako kot je tudi tako »visoko« naivnih, kakršen je Babičev U čemu je Ijepota hrvat-skosrpskog jezika, malo, zasleduje pa časopis razvoj srbskohrvatskega jezika na vseh glavnih področjih. Herman Vogel LITERATUREN ZBOR Literaturen zbor. Izhaja v Skopju petkrat letno kot glasilo Društva za makedonski jezik in književnost ter je namenjen predvsem učiteljem makedonščine na srednjih šolah. Prinaša članke o jeziku in literaturi, dalje o metodiki predmeta, razne recenzije, zapiske in bibliografijo. Ker je bil lanski letnik jubilejni — Literaturen zbor izhaja deset let — je prinesla revija bibliografijo vsega, kar je bilo v nji objavljeno v tem času. Nekaj člankov je nastalo ob raznih drugih priložnostih. Tako je dala 20-letnica ASNOM-a pobudo za prispevek M. Apostolskega ASNOM o makedonskem jeziku, H. Polenakovič pa je za 100-letnico Vu-kove smrti napisal dva članka: Vuk in Makedonci in Vuk Karadžič in Kuzman A. Sapkarev. Pravopisna problematika je v zadnjih letih stopala tudi v Makedoniji vse bolj v ospredje, ker se pripravlja nova izdaja makedonskega pravopisa. Kake globlje reforme sicer niso predvidene, vendar pa je jezikovna praksa opozorila na več problemov, ki so o njUi razpravljali tudi v tej reviji. Največ je o tem pisal K. Koneski, ki pripravlja novi pravopisni slovar. Obravnaval je grafiko in fonetiko zlogotvor-'¦ nega r v makedonskem knjižnem jeziku, ¦ znak ['] za t. im. polglasnik (mak. temni vokal), pisavo j, nj. I, Ij, pravopis nekaterih sestavljenih besed, kratice, prilikovanje in rabo velike začetnice. O podobnih pravopisnih vprašanjih razpravljata K. Kepeski in V. MelovSka, medtem ko piše B. Markov o transkripciji ruskih imen v makedonšči-ni, V. Pjanko pa o transkripciji poljskih imen. Omeniti je treba še Polenakovičev Prispevek k cirilmetodijski bibliografiji, članek R. Ugrinove-Skalovske O našem prispevku v slovarju cerkvenoslovanskega jezika in B. Ristovskega o makedonski leksi-kografiji, s področja literarne zgodovine pa S. Nikolovskega o pesniku Nedelkov-skem, Ristovskega dodatek k bibliografiji Misirkova, T. Sazdova o Zografskem kot zbiralcu makedonskih ljudskih pesmi in K.' Penušliskega o makedonskih ljudskih pri'-povedkah. Posebno pozornost zasluži študija B. Ko-neskega o zamenjavi sintetične deklinacije z analitično v makedonščini. To je pravzaprav odlomek iz njegove knjige o zgodovini makedonskega jezika, ki bo v kratkem izšla v Skopju v makedonščini, v Beogradu pa v srbohrvaščini. ^ '• OSREDNJE RUSKE REVIJE Osrednje ruske revije, ki se ukvarjajo z jezikovnimi vprašanji, so po letnem obsegu približno enake; tako obsegajo Voprosy jazykoznanija in Filologičeskie nauki letno okoli 900 strani, Russkij jazyk v ško-le nad 700 strani. Vsebinska podoba omenjenih revij pa je precej različna. Medtem ko težijo VJa po tem, da bi lingvistične probleme zajeli čimbolj polno in s teoretične plati, se v FN jezikoslovje ne more prav razmahniti, ker je revija tudi literar-noteoretična in literarnozgodovinska; RJaŠ pa je namenjen predvsem srednješolskim in osnovnošolskim učiteljem ruskega jezika in se zato ukvarja največ s praktičnimi vprašanji ruske fonetike, gramatike in stilistike, in zlasti je v tej reviji poudarjena metodika poučevanja ruskega jezika v šoli. Voprosy jazykoznanija, ki so lani izhajali trinajsto leto, so v celoti odraz dinamičnega razvoja in vsestranskih prizadevanj v sovjetski lingvisttki. Revija, ki se je neverjetno hitro povzpela v vrh Ung-vistične periodike, objavlja kvalitetne prispevke iz raznih jezikoslovnih smeri, vendar v njej prevladujejo razprave mlajših avtorjev strukturalistov. Znanstveni radij 156 revije prejlcone laliko presojamo tudi po njenem uredniškem odboru, ki ga sestavljajo znana imena: V. V. Vinogradov, 2irmunskij, Kuznecov, Ahmanova, Makaev, Panov, Revzin, Panfilov, Roždestvenskij, Serebrennikov, N. I. Tolstoj, Trubačev. Bolj kakor zaključene tradicionalne razprave postavlja revija v ospredje diskusiji namenjene prispevke, ki se skušajo po novih raziskovalnih metodah prikopati do bolj splošno prepričljivih rezultatov; njeno znanstveno aktualnost in tvornost vzdržujejo tudi teoretično poglobljene ocene najnovejših pomembnih del v lingvistiki. Odprta ni le sovjetskim delavcem, temveč objavlja tudi prispevke inozemskih lingvistov, posebno kadar gre za skupno razčiščevanje najbolj perečih in težko rešljivih vprašanj. Jezikovno gradivo jemljejo sodelavci iz najrazličnejših jezikov, razen iz Indoevrop-skih tudi iz manj znanih azijskih jezikov; v povojnih letih so se v SZ razmahnile in uveljavile močne katedre za te jezike, ki prispevajo velik delež k tako imenovani obči ali splošni lingvistiki. V tem kratkem zapisu seveda ni mogoče niti zdaleč izčrpati vsega, kar prinašajo VJa v lanskem letniku; omenim naj le nekaj prispevkov, ki bi utegnili zanimati tudi slovenskega slavista. Vprašanje ruskega in beloruskega akanja, ki ga je pred leti ponovno sprožil bolgarski lingvist VI. Geor-gijev, je večkrat našlo obravnavo na straneh VJa. Gre namreč za dve bistveno nasprotujoči si razlagi akanja; Georgijev in še nekateri lingvisti (med njimi Vaillant) so prepričani, da je akanje star praslovan-ski pojav, da sta o in a sovpadla samo v neakcentuiranih pozicijah, pod akcentom pa ne, medtem ko trdi večina drugih slavistov, ki se opirajo na straroruske tekste, da je rusko in belorusko akanje sekundaren, mlad pojav (14. stol.). V to problematiko, ki je postala posebno aktualna od Šahmatova sem, je posegel v VJa tudi J. Rigler, ki je podprl tezo o sekundarnosti ruskega akanja z analizo slovenskega sodobnega in historičnega dialektološkega gradiva; slovensko gradivo je bilo doslej vsem, ki so pisali o akanju, premalo ali samo površno znano. Sodobni ruski knjižni jezik in njegove razvojne tendence obravnavata dve razpravi. Spis V. V. Vinogradova o problenuh jezikovne kulture in nekaterih nalogah ruskega jezikoslovja (VJa 3, str. 3—^19) razpravlja v zvezi z znamenito knjigo pokojnega G. O. Vdndkura Kulbtma jazyka in takole karakterizira ta pojem (str. 6): Ponjatie »kulbtura jazvka« (i kulbtura reči) dolžno bytB osmysleno v dvuh raznyh planah: obljektivno-istoričeškom i norma-tivno-stilističeskom, ili instruktivno-regula-tivnom. Taluko vyjasnenie i raskrytie na-učno^teoretičeskih lingvističeskih osnov etogo ponjatija možet osvobodiB konkret-nye i obščie suždenija po voprosam kulB-tury jazyka, obščestvenno-praktičeskuju dejatelBnostB v etoj sfere ot togo purističe-skogo subTjektivizma i vkusovogo diletan-tizma, kotorymi napitany ili propitany poeti vse sovremennye, posvjascennye zna-harskomu lečeniju »živogo kak žiznB« russkogo jazyka. Prispevek N. Ju. Š vedove razpravlja o nekaterih aktivnih procesih v sodobni ruski sintaksi; avtorica ugotavlja, da zlasti časopisni jezik najbolj neposredno odseva sodobne tendence v jeziku. Meni, da ti pojavi navadno v jeziku niso nastali šele zdaj, temveč imajo svoje začetke že v starejših obdobjih; pač pa je značilno zanje, da so zelo aktivizirani in da se na široko uveljavljajo. Mednje prišteva npr. besedne zveze s predlogom po, ki naglo spodrivajo brezpredložne zveze (setB po prodaže spir-tnjyh napitkov; docent po katedre solbnogo penija itd.). Analizira tudi velike premike v strukturi stavka, ki se pribUžuje »govorjenemu« jeziku; za primer navaja čedalje pogostejše vnašanje stavčnih tipov, ki jih sicer uporabljamo le v dialogu, in stavčnih konstrukcij, ki so last pogovornih plasti jezika, v navadno pripoved. Vse te spremembe se po njenem porajajo iz nenehne težnje za čim večjo neposrednostjo in aktualizacijo teksta. Nasploh so sintaktična vprašanja ves čas v ospredju (prim. prispevke Meščaninova, Apresjana in čeških lingvistov Mrazeka in Daneša). Enako so še vedno živa vprašanja gla-golskega vida. A. N. Tihonov obravnava v razpravi Cistovidovye pristavki v sisteme russkogo vidovogo iormoobrazovanija razmerje med besedotvorno in oblikoslovno vlogo glagolskih predpon pri spreminjanju nedovršnikov v dovršnike; od vseh prefik-sov izloča posebno po- in s-, ki nastopata zelo pogosto v čisti aspektni funkciji, medtem ko imajo nekateri drugi prvenstveno semantično vlogo. Poročila o napredku v strojnem prevajanju niso preveč optimistična; iz njih se čuti domneva, da so bila pričakovanja v letih 1955—1961 velika in obeti prepričljivi, da pa se zadnja leta nekaterih raziskovalnih centrov loteva nekakšen pesimizem. Poučne so v VJa tudi rubrike, ki poročajo o raznih Ungvističndh konferencah in simpozijih; poročila sistematično pretresajo nekatere sekcije sofijskega slavističnega kongresa in skušajo ugotoviti napre- 157 dek slovanskega jezikoslovja v zadnjih letih. Revija Filologičeskie nauki je nastala pred osmimi leti v seriji visokošolskih znanstvenih revij pod pokroviteljstvom Ministrstva za visoko in srednje specialno šolstvo. Vključuje vse znanstvene panoge, ki jih gojijo na filoloških fakultetah; nekako polovica prispevkov je iz literarnih ved, polovica iz jezikoslovja. V lanskem letu je revija zbrala študije okrog dveh jubilejev, ob štiristoletnici Shakespearovega rojstva in stopetdesetletnici rojstva Lermontova. Glavni urednik T. P. Lomtev je sintaktik, ki se zadnja leta ukvarja z generativno gramatiko; zato je razumljivo, da prinaša revija več prispevkov iz območja sintakse. Med njimi je treba posebej omeniti študijo A. M. Muhina, ki pretresa vprašanje funkcije sklonov in skuša izoblikovati svoj odnos do teorije sklonov — Peškovskega, Jakobsona, Hjelmsleva, Kurylowicza in de Groota. Precej nenavadna, a zanimiva je razprava glavnega urednika (FN 2, 108 do 120), ki s kombinatorno metodo zlaganja semantičnih elementov v višjo semantično enoto obravnava 80 terminov za sorodnike; za vsak sorodniški termin s tem nastane petmestno število, katerega vsaka enota je obenem semantičen element iz enega od petih razredov. Russkij jazyk v škole ima najdaljšo tradicijo (izhajati je začel že pred vojno). Sredi letnika 1963 se je menjal skoraj ves uredniški odbor in tudi večletnega glavnega urednika Galkino-Fedoruik je zamenjal N. M. Šanskij. Vsebina se bistveno ni mogla spremeniti, ker je namen revije, da rusiste-praktike na poljuden način seznanja z najvažnejšimi rezultati proučevanja ruskega jezika in da učiteljem poma-¦ ga v aplikaciji novejših metod pri pouku materinščine. V reviji naletimo tudi na članke o jeziku in stilu umetniških ustvarjalcev, vendar RJaŠ v tej smeri ni dosegel večjih uspehov. Posebna rubrika prinaša prispevke o kulturi ruskega jezika, ki vrednotijo nova jezikovna sredstva. Revija se ukvarja tudi z vprašanji ruskega pravoreč-ja in z vplivom pisave na izgovor; vse številke lanskega letnika so odmerile precej prostora pravopisni polemiki, ki se je zaključila z zadnjo številko. O osnovnih tendencah fonetičnega razvoja v sodobnem ruskem jeziku piše K, V. Gorškova, ki izraža zahtevo, da se morajo izgovorne knjižne norme uravnavati po novi glasovni situaciji v živem jeziku. Revija prejema tudi številna vprašanja iz ruske gramatike; redakcija odgovarja nanje in tako sproti odpravlja razne težave, ki se pojavljajo pri pouku. Koristni so tudi prikazi novih rasističnih publikacij, posebno učbenikov, in bibliografija. Vse tri revije imajo tudi to dobro lastnost, da zelo redno izhajajo. F. Jakopin naše ReC Češka jezikovna revija Naše reč že petdeset let nakazuje pa tudi skuša reševati probleme češke lingvistike. Zlasti se je dvignil njen ugled, ko je postala reprezentativna revija sodobne češke lingvistične šole, ki je z modernim teoretičnim raziskovanjem knjižnega jezika opozorila nase jezikoslovce po vsem svetu. Naše reč, revija Inštituta za češki jezik, izhaja iz tiste koncepcije jezikovne kulture, ki ji v svojem dolgoletnem raziskovalnem delu dajeta glavno oporo jezikoslovec Bohuslav Havra-nek in njegov učenec, danes odgovorni urednik te revije, Alois Jedlička. Na osnovna teoretična izhodišča akad. Havranka je skušal opozoriti A. Jedlička v kritičnem pregledu zbornika Havrankovih jezikoslovnih študij (Studie o spisovnem jazyce. Praha 1963). Havranek predvsem poudarja speciličnost knjižnega jezika, poznanje sodobnega knjižnega jezika, njegovo funkcijsko diferenciacijo (govori o funkcijskih stilih) in specifičnost njegovih sredstev. Odnos med normo in kodifikacijo določa stopnjo povezanosti knjižnega jezika s prakso; izhajati je treba namreč iz vloge, ki jo ima jezik v današnji družbi in iz perspektiv razvoja te družbe. Ob problematiki norme in kodifikacije se je zaustavil tudi Al. Jedlička (Iz problematike kodifikacije in norme knjižne češčinej. V normi knjižne češčine zasleduje tendenco po zbliževanju z govorjenim jezikom. Iz nasprotja med takšnimi tendencami in sipecitičnostjo knjižnega jezika, ki mu je dana z njegovo funkcijo (knjižni jezik velja za ves narod kot sredstvo javnega kontakta, uporablja se v tisku, njegova sredstva omogočajo sporazumevanje na vseh področjih človekove dejavnosti), nastajajo različna stilna prevrednotenja jezikovnih sredstev, se pravi prehajanje iz ene plasti v drugo, postopna nevtralizacija nekaterih v začetku pogovornih elementov ali tudi obratno, nevtralizacija specifičnih elementov znanstvenega stila. Vse te spremembe, ki se v jeziku dogajajo, pravi Jedlička, se morajo odražati tudi v kodifikaciji, kajti njen cilj je ugotovitev in registracija knjižne norme. Piše se tudi o trenutnem jezikovnem dogajanju na obmejnih področjih, o vzajemnih kontaktih Cehov in Slovakov. V 158 slovaškem in češkem jezikoslovju, ugotavlja A. Jedlička v oceni slovaškega zbornika radijskih jezikovnih pogovorov (Jazy-ková poradna), se uveljavljajo podobni principi. Zelo se upošteva zakonitost jezikovnih pojavov v sodobnem jeziku in zakonitost jezikovnega razvojnega procesa. Izhaja se iz poznanja sodobnega uzusa, kar se bistveno loči od jezikovno zgrešene prakse starejšega purizma. Sploh je opazna težnja čeških in slovaških jezikoslovcev, da bi v okviru možnosti posameznega jezika izenačili ali približali termine za novo nastale predmete in pojme na ozko znanstvenem in tehničnem področju (J. Kuchar: O koordinaciji češkega in slovaškega poimenovanja s stališča teorije in prakse). Teoretično oporo tem težnjam daje Cesko-slovensky terminologicky časopis, ki izhaja že tretje leto v Bratislavi. V tej češki reviji zavzemajo precej prostora navidez drobni jezikovni problemi, s katerimi se vsak dan srečujemo predvsem v časopisih, deloma pa tudi v govorjenih tekstih knjižnega jezika (radio, televizija), se pravi v glavnih registratorjih trenutnih silnic v jeziku, pozitivnih in negativnih, dokler jih seveda še lahko tako označimo. Vrsta teh razpravic potrjuje dialektično gledanje na jezik; problem znajo opaziti, dokler je res še problem, dokler ga jezik še ni absorbiral in mu dal lastno semantično mesto. Tu gre predvsem za odnos med tujko in domačo besedo, oziroma za poimenovanje raznih novo nastajajočih pojmov in predmetov. Ada Muha JEZYk POLSKI Revija JQzyk Polski, ki izhaja petkrat letno, predstavlja znanstveno raven sodobnega poljskega jezikoslovja. Izdaja jo Poljska akademija znanosti v Krakowu. Glavni urednik je Z. Klemensiewicz, v uredniškem odboru in v reviji pa sodelujejo tudi jezikoslovci iz drugih univerzitetnih središč (Varšava, Vroclav, Poznanj, Lodž). Letnik 1964 prinaša zanimive rezultate in nakazuje probleme z različnih področij poljskega jezikoslovja. Izrazite so predvsem tri različne vsebinske tendence. Najzanimivejši so članki, ki obravnavajo splošna jezikovna vprašanja in gramatični jezikovni sistem. Posamezni avtorji posvečajo veliko pozornost pravopisu in problemom knjižne norme. Razmeroma bogato so zastopani problemi historične in dialekto-loške leksikografije in etimologije. Vsebinsko najraznovrstnejša je rubrika, ki prina^ ša recenzije novih lingvističnih puhlikacij, kratke informacije o zborovanjih jeziko- slovcev, priobčuje razna poročila in odgovore na vprašanja dopisnikov; je skratka izraz živahne strokovne delavnosti. Zaradi skopo odmerjenega prostora se je v tem pregledu treba omejiti predvsem na problematiko, ki je za nas zanimiva in vzpodbudna v teoretičnem smislu. Opozorila bom na nekaj razprav, ki ob poljskem jezikovnem gradivu nakazujejo splošno jezikovno problematiko, na probleme, ki so v sodobnih raziskavanjih jezikovnega sistema v središču pozornosti. 2e sam način obravnavanja je nov — gre v korak s splošnim nivojem lingvistične znanosti v svetu. To dokazuje med drugim tudi zanimiva literatura, ki jo navajajo .posamezni avtorji ob svojih razpravah. Težnja po razširitvi in poglobitvi jezike-' slovnih nazorov, ki izhajajo iz de Saussura, je očividna. Tematika se je v glavnem pomaknila s fonologije na druga jezikovna področja. V ospredju so vprašanja morfologije, besedotvorja, sintakse in jezikovne stilistike. Izhodišče je sinhronično. Avtorji te problematike le še do neke mere (po potrebi) izkoriščajo podatke iz diahronične jezikoAme statike. Poljska besedotvorna metoda — njen utemeljitelj je Doroszewski ¦— prinaša zanimive rezultate, obenem pa se teoretično dalje razvija. Nov dosežek v teoretičnem pogledu pomenita dva članka, ki skušata obrazložiti medsebojne zveze in odvisnosti besedotvornega in morfološkega jezikov-* nega sistema. M. Honowska prihaja do svo-'-' jih zaključkov na podlagi analize pomenskih razponov posameznih samostalniških sufiksov pri različnih tipih izvedenk. Zanimajo jo izvedenke, za katere je na eni strani značilna preciznost, specifičnost (npr. mi^dr-ošd — modr-ost, mieszkan-ie —¦ sta-novan-je, itd.), in je sufifcs tako rekoč enak gramatični končnici, na drugi strani pa sq v jeziku tvorbe, ki so zaradi pomenske nepreciznosti sufiksa in njegove rahle zveze s podstavo manj jasne, splošnejše (npr. kon-ina ¦— konjsko meso, toda ps-ina — ščene). Kje so vzroki za takšne rezultate? Avtorica ugotavlja, da pri besedotvornih procesih delujeta dve .nasprotni težnji: težnja po pomenski specializaciji izvedenk, kar posamezne (specializirane) sufikse tesno veže z morfološko strukturo jezika, in težnja po pomenski razsežnosti besedotvodnih formacij, pri katerih sufiks ni pomensko specializiran, ampak je predvsem nosilec strukturalne funkcije. Z drugačnih metodoloških stališč izhajata R. Laskowski in H. Wr6bel. Zanima ju možnost uporabe paradigme v funkciji besedotvornega formanta. Te odnose raziskujeta samo sinhronično. Navajata vse možne 159 načine za tvorbo besed. Poleg kompozicije in derivacije izrazov vidita v poljskem morfološkem sistemu še eno novo možnost,; namreč uporabo poradigme v funkciji be- ' sedotvornega formanta. Tak način derivacije ni tipičen za slovanske jezike, regularen pa je v francoščini, angleščini, nemščini (npr. dîner »obedovati«, le dîner »kosilo«, to love »ljubiti«, a love »ljubezen«, schreiben »pisati«, das Schreiben »pisanje«). Vendar ga navaja Smirnicki za ruščino in Dokulil za češčino. Za ta tip derivacije sprejemata že ustaljen termin »konverzija« in ugotavljata, da se v poljščini realizirajo trije tipi konverzije. Z besedotvornega področja sta zanimivi še dve razpravi, ki pa ne kažeta metodoloških ambicij. B. Kreja obravnava besedo-tvorje ženskih imen v sodobnem poljskem jeziku. Na podlagi procesa derivacije iz moških imen ugotavlja distribucijo sufiksov pri pomenskih kategorijah. Upošteva tudi historično gradivo, kar mu omogoči, da odkrije vzroke, ki so odločili spremembo distribucije sufiksov pri tvorbi ženskih imen v sodobnem poljskem jeziku. Kucalova razprava sega pravzaprav na področje glagoskega vida. Vendar M. Ku-cala v svoji analizi iterativnih glagolov v sodobni poljščini v veliki meri izkorišča možnosti, ki mu jih za tako analizo nudi poljska besedotvorna šola. AnaUzo gradiva je oprl na čisto formalne kriterije, ker po njegovem mnenju niti semantični niti se-mantično-oblikovni kriterij ne dajeta ustreznih rezultatov. Formalni kriteriji, ki jih je ob analizi iterativnih glagolov ugotovil, pa mu omogočajo, da pride do jasnih in izčrpnih zaključkov, v katerih so zajeti vsi možni načini tvorbe iterativov v sodobni poljščini. Besedotvorne probleme, zlasti še probleme neologizmov in neosemantizmov načenja S. Jodlowski v članku Substantiviza-cija pridevnikov. Prikazuje oblikovne in semantične procese, ki so v zvezi s prekategorizacijo pridevnikov v samostalnike. Karakterizira pomene posameznih pridevniških sufiksov in stilistično vrednoti nove pomenske tvorbe. Substantivizacija pridevnikov (obseg, ki ga v današnji rabi zajema) je v zvezi z novo družbeno-gospodarsko preobrazbo. Siri se pri imenih poklicev, položajev in specialistov ter v znanstveni terminologiji. Tipična je substantivizacija pridevnikov tudi za pogovorni jezik. Naj omenim samo še dve razpravi s sintaktičnega področja, ki sta po svoji metodi in problematiki nedvomno važni tudi za obravnavo slovenskega sintaktičnega jezikovnega gradiva. A. Wierzbicka podaja zanimiv poskus stilistično-sintaktične analize besednega reda na podlagi sodobnih sintaktičnih teorij. Avtorica vidi veliko možnosti za stilne raziskave gradiva posameznih literarnih stilov in razdobij na podlagi analize linearnih in strukturalnih zvez besednega reda, ki se v stavkih ne krijejo. Analizira tri tipe sintaktičnih zvez: 1. priredne zveze: rada imam vrtnice, lilije, nageljne (vsi členi imajo enako sintaktično situacijo); 2. podredne zveze: bela vrtnica je že ovenela (možnosti členov v tej sintaktični konstrukciji so omejene. Ne moremo reči npr. bela je že ovenela); 3. priredno-podredne zveze: vrtnica stoji v vazi (ni možna sintaktična zveza: vrtnica stoji v, ali zveza: vrtnica stoji vazi). Kot je iz navedenih primerov razvidno, se ti trije tipi zvez med seboj razlikujejo po konotaciji; to pomeni, da vsaka tovrstna zveza odpira v linearnem stavčnem toku novo mesto, oziroma zahteva določen gra-matični odnos. Te raziskave so važne zato, ker prevladuje mnenje, da je besedni red v slovanskih jezikih v veliki meri svoboden. Tra-'', dicionalna normativna raba dopušča svo-,', boden red in inverzijo. Vendar je že Ku^; rylowicz za besedni red vpeljal pojem dominacije (hierarhije). Če namreč določena -stavčna konstrukcija dopušča 2 taki varianti členov besednega reda, od katerih je ena varianta možna v vseh sintaktičnih situacijah, druga pa je po konteksu omejena, je v tem primeru prva varianta svobodna, druga pa nesvobodna. Zato Wierzbicka poudarja, da je za ugotavljanje stilističnih možnosti besednega reda v stavku nujno potrebna analiza sintaktičnih shem besednega reda v jezikovnem sistemu sploh. Zelo zanimiv sintaktični problem analizira v svoji razpravi O sfowarzyszonym ;'^zyJcu (block language) W. Pisarek. Gre za sintaktične tvorbe pogovornega jezika, raznovrstnih naslovov ter rubrik v administrativnem tisku, ki jih ni mogoče zajeti v tradicionalne stavčne sheme in definicije (Avtor izhaja iz postavk Klemenaiewiczeve sintakse). V splošnem sistemu družbene komunikacije so elementi jezikovnega sistema povezani tudi s konvencionalnimi znaki nejezikovnega sistema, ki so v danem kulturnem okolju splošno razumljivi. Vsebino sporočila je mogoče razumeti na podlagi konsituacije, pri pisanih oblikah sporazumevanja pa na podlagi konteksta. Npr.: Kam? Zaradi konvencionaline okoliščine vsak tako vprašanje v dani situaciji razume. Tak način izražanja je pogost v pogo- 160 vornem jeziku, v pisanem administrativnem jeziku (razni formularji), tipičen je za naslove knjig, rubrik v časopisih itd. (npr. Vreme, Domače novice. Šport itd.). Običajno shemo takih tvorb (navaja najrazličnejše tipe) sestavljajo: samostalnik, pridevnik, adverb, oziroma medsebojne kombinacije teh besednih vrst. O takem načinu izražanja odloča princip jezikovne ekonomike. Vse, kar je v tem tipu govora ali pisanja odveč, torej redundantno, odpade. Prostor ne dopušča, da bi se dotaknila še drugih zanimivih problemov, zlasti s področja stilistike. Omenim naj samo teoretično prizadevnost, ki je v zvezi s problemi pravopisa in knjižne norme značilna za Klemensiewiczeve razprave. Iz drugih prispevkov tega značaja je razvidno, da so tudi v sodobnem poljskem knjižnem jeziku problemi pravopisa in knjižne norme sploh zelo aktualni. Morfina Orožen