<>9. številka. Ljubljana, v soboto 24. marca. XXI.TetoV 1888. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter ▼elja po pošti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub ljano brez pofiiljanja na dj^v^ vse leto 13 gld., za ćetrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po I "'za četrt. leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od ćetiriBtopne pvtit-vrste po b Kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ću se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvojev Rudolfa Kirhiša hiši, ..Gledališka stolba". U p rjav ni štv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 22. marca. [Izv. dop.] —j—. Nisem se motil v svoji prognozi glede* zanimivosti, ali bolje rečeno nezani mivosti današnje seje. Pred počitnicami postaja zbornica vedno nekako apatična ter se vsled tega rada iz-ogiblje vsaki intenzivnejši razpravi, zlasti če je dnevni red sestavljen iz takih predmetov, kakor denašnji. Začetkom seje se je sicer pripetila neka epizoda, pomenljiva vsled tega, ker se je desnica jedenkrat ločila v vprašanji sicer podrejene važnosti. Gospodska zbornica je namreč nekoliko predruga-čila zakon, kateri dovoljuje odpis zemljišnega davka pri posestnikih, prizadetih po elementarnih nezgodah. Poslanec Z e i t h a m m e r nasvetuje, naj se odsek takoj danes zbere ter tekom 24 ur poroča o tej stvari. Star m mu ugovarja, češ, zakon je pre-važen, da bi umestno bilo, o njem razpravljati v zadnji seji. Pri glasovanji dvignejo se za Zeitham-merjev predlog le njegovi češki tovariši, potem Hohenvvartov in Liechtensteinov klub ter nekoliko poslancev na skrajni levici, Poljaci pa so glasovali z nemško opozicijo, in vsled tega se je Zeitham-merjev predlog odklonil s 91 proti 108 glasom Posebnih posledic to baje ne bode imelo! Ministerski prvosednik odgovarja na Weit-lofovo interpelacijo, poudarjajoč, da se vlada resno bavi z vprašanjem o praktični izpeljavi zakona o delavskem zavarovanji ter obljubi, da se dotične izvršilne odredbe objavijo takoj 2. aprila, kakor hitro zakon zadobi svojo pravno veljavnost. Min. Falkenhavn rešil je interpelacijo poslanca Reicherja o moki, koja se iz cesarstva uvaža v Bosno. Interpelant je trdil, da se pri importu zahteva ogersko finančno znamko, minister je to odločno zanikal. Poslanec Exner poroča o zakonu, s kojim se uvedejo prisilne poskušnje pri izdelovanji strelnega orožja. Take obligatorične poskušnje vrše* se že več stoletij v Belgiji, in zlasti po tej napravi povzdignila se je ta obrtna stroka v belgijskem kraljestvu na svojo sedanjo izredno stopnjo. Obrtni odsek, zastopan po svojem poročevalci, priporoča tedaj načrt postave, vsled katero bode vsak puškar odslej zavezan, da izdelano svojo strelno orožje poskus nji podvrže na kakem državnem poskuševalnem uradu. Zakon obvelja po kratki in nezanimivi debati v drugem in tretjem branji.. Druga točka dnevnega reda je zopet jedenkrat, dasi le rahlo, opominala državno zbornico, da živimo v dobi krutega militarizma, kojemu država žrtvuje najboljše svoje sile. Lani dovolil je državni zastop, kateremu sigurno nihče ne more odrekati izredne darežljivosti nasproti vojaški upravi in njenim zahtevam, kredit 12 milijonov ministerstvu za deželno brambo, večinoma s tem namenom, da se s tem kreditom pokrijejo troski, prouzročeni po zalogah brambovske oprave in orožja. Ali zaloge morajo biti ohranjene v primernin magazinih! Ker takih dosihmal nimamo, pomagati si hoče država s tem, da proda nekoliko posestva, katero pripada državni lastnini, ter s kupilom omisli si potrebne shrambe. Zbornica temu pritrdi brez debate. Imenom budgetnega odseka poroča Ze i t h a m-mer o nakupu državnega poslopja za Binsko obrtno šolo s češkim učnim jezikom. Poslanec M a t ho n toplo priporoča predlog budgetnega odseka, župan Brnski, VVinterhol ler, sicer ni ugovarjal, pač pa je naučnega ministra opozarjal, naj se ozirati blagovoli tudi na prostore nemške obrtne šole v Brnu, kateri po njegovem mnenji nikakor ne zadostujejo. Tudi ta zakon obvelja brez debate. Poročilo gospodarstvenoga odseka o mejni pogodbi z Rumunijo, in pogodba sama sprejemate se brez ugovora, tudi o carinskem pdštopanji s praznimi lesenimi petrolejskimi sodi ni bilo posebne debate Več govoričenja prouzročila je potrditev Heinrichove volitve. Poslanec II e i n r i c h uživa skrajno nemilost čestite manjšine; vsled tega je bilo za naprej gotovo, da se bode levica protivila njegovi verifikaciji. Stvarnega povoda pač ni imela, Heinrich bil je sicer izvoljen le z 2 glasoma večine, ali dokazanih nepravilnostij pri njegovi volitvi vender-le ni bilo. Težko je bilo tedaj ugovarjati veljavnosti njegove volitve. Nehvaležno to nalogo prevzel je gospod Plener, kateri je o tem predmetu nič manj nego trikrat govoril. Zavračala sta ga Čeha Pleva in \Vidersperg. Poročevalec Lienbacher govoril je, priporočajoč Heinrichovo volitev visoki zbornici v potrditev, kratko sicer, toda prav zasoljeno proti Plenerju. Zastopnik Hebske trgovinske zbornice bil je namreč toliko ulj uden nasproti Heinrichu, da mu je celo dober svet bil pri- voščil. Dejal je namreč, če je Heinrichova volitev v istini tako pravilno se vršilo, kakor to trde zagovorniki njegovi in če je v istini večina volilcev ga izbrala svojim zastopnikom, potem — odloži naj mandat ter naj z nova se da voliti v istem okraji! Velikodušnemu svetovalcu odgovori Lienbacher: „Sami pri sebi začnite, častiti gospodje!" Kavsti-čna opazka poročevalčeva uzbudila je glasen smeh med desničarji, umeli so njeno „pointe" in hitro čuli so še glasovi: „Auspitz, Auspitz, Auspitz!" Je pač res, na vemo, Če bi H e i n r i ch , poslužujoč se Plenerjevega dobrega sveta, še jedenkrat posedal mej državnimi poslanci, to pa vemo natančno, da bi Plenerjev pobočnik Auspitz v istem slučaji če bi še težil po parlamentarnem gibanji v držav-nozborski palači slasti uživati moral — z držav-nozborskje galerije? Večina je potrdila Heinrich-ovo volitev, potem je predsednik zaključil denašnjo sejo, predzadnjo pred velikonočnimi počitnicami. Slavnosti Djakovske. (Dalje.) Ko je govornik izrekel besede: „Vi Ste svo-svojeniu narodu dali, kar dajo drugim narodom cesarji in kralji" zalile so vladiki solze oči in /.aČel so je glasno ihteti. Ginjeno zahvalil se je odposlanstvu, objemal vse tri člene njegove in prosil je naznaniti mestnemu zastopu Ljubljanskemu, da je ponosen na častno meščanstvo slovenske prvostolnice in da bode za srečo in blagor Ljubljane in njenega prebivalstva vedno obračal se v molitvah k Bogu. Prosil je tudi sporočiti vsemu narodu slovenskemu, da ga ljubi in blagoslovlja iz vsega svca. Na to stopil je predetij dr. Ivan M aro It, zastopnik akademičnega društva „Slovenije" na Du-uaji, ter spregovoril: „Prevzvišeni gospod! Akademičnemu društvu „Slovenija" na Dunaji poslali ste na njeno častitko dvoje pisem v katerih z Vam prirojeno gorečnostjo slovensko dijaštvo učite, kako da mora delovati, da dano mu nalogo pošteno reši. Društvo, preradostno presenečeno na tem znamenji Vaše naklonjenosti, zahvaljuje se Vam najsrčnejše, pisma pa hrani kot svoje najdražje dokumente v svojem arhivu. Ker našemu društvu po njegovih pravilih ni LISTEK. Nedeljsko pismo. Preteklo nedeljo bilo je pravo novembersko vreme, nebo svinčeno — dolgočasno, deževno, kakor včasih v Londonu, ko se Albijoua plavolasih sinov poprijemlje obligatni „spleen", da potem zbok same razmišljenosti polože svoj paletot na divan, samega sebe pa obesijo na prvi klin. Ker tako obešanje v nas Še ni modSrno, zašel sem v svoji razmišljenosti na ljudski shod v Šraj nerjevi pivarni na sv. Petra cesti iskajoč zabave. A slabo sem naletel. Shod bil je sicer jako mnogoštevilen, a govori, govori . . . „Infaudum regina iubes renovare dolorem." V zloglasnem gorenjo-štajerskem narečji sestavljeni govori bili so brez prave logike, brez popra, stavki začeli so skoro vsi z besedo nin-dem", mej stavki pa se je stereotipno ponavljala beseda „kurzum", vse bilo pa je v skrajno slabi nemščini. Kljubu vnebokričeči nemščini, ali če hočete švabščini, pa Bog ne daj, da bi bil kdo rabil besedo „Gegenprobe". To bi bila grehota „Gegen stimmen" se reče, in beseda ta rabila se je tako dosledno, kakor da bi shodu predsedoval mojster vseh puristov, pruski „Generalpostuieister" v Ste-phan sam. Dočim so se besedi „Gegenprobe" z ganljivo vestnostjo izogibali, pa za besedo „bourgeoisie" neso imeli nikacega nadomestila. Rabila se je pogosto, a izgovarjala trdovratno z „burkezi". To mi je bilo pa dovolj. Želeč, da bi ta beseda nad črko z dobila potrebne rožičke, Graška govornika pa s tem svoj naslov, kateri jima „ue bode odvzet", odkorakal sem v BZvezdo" kupit si zadnjo številko „Schul-zeitunge". So v nas čudaki, ki „Laibacher Schulzeitung" črte, kakor ščurka v juhi, ali kakor peklenšček blagoslovljeno vodo. Skesano tolčem na prsi, da sem bil nekdaj sam taK. Toda odkar sem nje urednika g. Si m o prav spoznal, postal sem iz Savla Pavel. Blaženi ta preobrat pa seje pričel 1875. leta. Takrat prišel mi je pod palec listtk „Am Wd r t h e r - S ee. Ein Landschaftsbild v o m k. k. Bezirksehul-i n s p e c t o r J oh. S i m a", čegar začetek slove tako : „Das Land Karnten ist gevviss ein schones Land uud dabei auch reich an Mannigfaltigkeit. Es hat nicht blos viele treuherzige „Diandlan" und lustige, kreuzbiave „Buab'n", sondern auf seinen Matten und Wegen vvandeln auch zalreiche Miiun-leins und Weibleins mit HUgeln und Hii-gelcheus unter dem Kinne; und wenn dann nun diese Sbhue und Toehter der Berge auch iiber Arions Talente zu verfiigen haben, so singen sie reeht frohlieb in die VVelt hinein und die Sirenen-lieder klingeu oit so vrunderlich, aber oft auch so „tschrepat" wie hundert zerborstene Topfe und das Kropfiein am Halse hUpft auf und hiipft nieder, v> i e ein ve ne ti an isches P ap rika n u d e r 1". Krasna ta dikcija me je kar omamila in ko sem nadalje čitajoč zadel še ob druge jednako duhovite izraze, kakor n. pr. „Paternoster-Dreher", obledel sem same zavisti, da je nemških sosedov jezik dobil tacega proroka, proti kateremu sta Sehiller in Goethe vkupe le — muha. Od tedaj hlastno zauživam S i in o ve g a peresa proizvode, 'ato sem tudi preteklo nedeljo hotel kupiti „SĆhulzei-tuuge" zadnji izvod. dovoljeno imenovati Vas svojim Častnim elanom in Vam s tem spoštovanje in udanost na Dunaj i živečih slovenskih akademikov kazati, zatorej me je pozvalo, da sera Vam tolmač njegovih Sastav. Prevzvišeni! Slovensko dijaštvo. katero na podlagi stavljenih si idealov i inladeniško naudus«--nostjo po njih hrepeni, jemlje si vedno v svojem delovanji uzorov, po katerih še ravna. lu kje bi se pač moglo boljši uzor pravega slovanskega rodo-ljubja dobiti, kakor ga ima v Vas Saj ste vender najlepša zvezda na obnebji slovanskemu, kolikor ga je nam vidljivega. Slovenski akademiki klanjajo se Vam danes kot hvaležni otroci radujoć se z Vami in celim slovanskim svetom današnjega praznika. Prosimo Vas pa, da blagovolite tudi nadalje ostati slovanski mla dini za svoje otroke skrben oče in njej tudi nada lje še svoje blahotnost ohraniti. Ona pak hoče se Vam hvaležno skazati s tem, da se marljivo pripravlja na delo, da bode vsak, kadar pride red tudi nanj, na svojem mestu in da bode vsak vreden sin majke Slave! S tem kličem Vam iz srca vsega našega di-jaštva, posebno pa še društvenikov Dunajske „Slovenije" : Bog nam živi še dolgo let Vašo prevzvišenost!" Vladika odgovoril je po priliki takole : »Lepa Vam hvala na Vašem čestitanji. Kakor že večkrat zagotovim Vam tudi danes, da mi je mladina \edno pri srci. Zlasti pa naj bodo akademiki, katere toliko resnega dela čaka, zagotovljeni moje ljubavi do njih. Našim slovenskim bratom pa kazite, da jim polagam na srce: Bodite tudi v narodnem ožim vedno idealni. Če človek deluje na podlagi idealov, deluje nekako v višjih sferah in čuti se v svojem delovanji vzvišenega. Tudi ideali so lahka podlaga reelnemu delovanju. Jako sem vesel, da Be me mili moji Slovenci tako lepo spominjate, tudi jaz se nnh vedno spominjam v molitvi, proseč Božjega blagoslova za-nje. Še jedenkrat Lepa Vam hvala. Za dr. Maroltom nastopila je deputacija Ljub* ljanskega „Sokola". Sokolovei: Hugo Turk, Ivan Hribar in Ivan Soklič budili BO vsled zale svoje oprave splošno pozornost Djukovčanov in došlih tujcev in častitati je občnemu zboru društvenemu, da si je z odposlanjem deputacije tako znamenito osvetlil lice. Vladika je vsaceinu Sokolovcu takoj ko bo stopili predenj, podal prijazno roko. Nagovoril ga je gosp. Hugo Turk takole: rVaša Prevzvišenost I Čast mi je izrekati Vam po nalogu občnega zbora telovadnega društva „Sokola" uajiskrcnejša čestitanja k preredkej današnej slavnosti. Da ste našemu društvu prvi in najodličnejši častni član, to nam je v ponos in naj bode Vaša Prevzvišenost prepričana, da ostanete „Sokolu" pri njihovem delovanji za narod vedno zvezda vodnica. Bog živi Vašo Prevzvišenost!" Zahvaljevaje se prosil je vladiku, naj odpo slanstvo sporoči vsem členom društvenim njegovo iskreno radost o tem, da so se ga spominjati blagovolili. Znano mu je, da gre „Sokolu" velika zasluga za prebujenje dobrega naroda slovenskega in zato ga veseli, da se sme imenovati častnega člana tega odličnega društva. Za slovenskimi odposlanstvi nastopala so odposlanstva Zagreba, Oajsks — rodnega mesta vla-dičineua —, Broda, Iloka, Djakovskih gospej in gospođici n — katere so slavijencu izročile dragocen lovorov venec —, hrvatskega vseučilišča, jugoslovanske akademije, „Hrvatske Matice", „društva sv. Jeromina', odvetniške zbornice Zagrebške, Djakov skega gasilnega društva in konečno uradnikov vla-diške graščine. Ko je vladika po pozdravu vseučiliščnega rektorja S miči klasa naznanil mu, da v dostojno proslavi jenje štiridesetletnega vladanja Njega Veličastva kralja daruje 20.000 gld. /a ustanovitev medicinske fakultete, pretreslo je v sprejemno dvorano burno klicanje, katero se je viharju jednako razneslo po prednjih dveh dvoranah in od tod mej množico na dvorišči in pred dvorcem. Isto ponavljalo se je, ko je naznanil prijatelju svojemu dr. Račke mu, da daruje 10.000 gld. za akademijo. Marsikatera solza zalesketala se je v očeh navzoče množice o novem tem dokazu vladičinega velikodušja in marsikaka vroča želja »puhtela je proti nebu, da bi doorotni Bog ohranil še dolgo to drago življenje. Sl:m ii os j n i obed. Ob dveh začel se je slavnostni obtd. V ta namen bile so v velikih dveh dvoranah poginjene tri dolge mize za Več ko sto gostov. Sredi glavne mize pred krasnim mramornim kipom matere božje bil je pripravljen za preuzvi-šenega vladiko sedež — navaden stol, pregrnjen z narodno-hrvatsko preprogo. Vladiki na desno sedeli so: grof Ivan Dia.škovič, grof Norman, Ivan Hribar, conte dr. Vojnovic, dr. Wais, dr. Marolt Or. Dolence in odposlanci Ljubljanskega. „Sokola"; na levo: kanonik in prost Tordinac, grof Kulmer, pl. Mihajlović, dr. Ivan Tavčar in duhovniški odposlanci iz Pečuhske vladiko vine. Na nasprotnej strani sedel je vladiki ravno nasproti Zagrebški župan Badovinac. Njemu na desnej dr. Rački, dr. Brlić, Svetozar Hurban, dr. Muačevič, dr. Neu-man in odposlanci mesta Osjeka in Broda; na leve j pa: Smičiklas, dr. Vidne", Lovrenčić, dr. Mar-kovič, dr. Mazzura, dr. Baron, Derenčin in dr. Pilar. Pri druge) mizi v iste j dvorani bili so odkazaui sedeži Slanom ka-pitelja in ostalim vnanjim gostom; v man j sej stranske! dvoraui pa vabljenim gostom Djakovskim. Mej obedom pogovarjal se je vladika jako živahno z grofom Ivanom Draškovićem, pa tudi z najbližnjimi nasproti sedečimi mu gosti: Badovin-cem, dr. Račkkn in Smičiklasom. Pogovor bil je neprisiljen in mnogokrat tak, da je budil veselost mej vsemi, ki so ga čuli. Duhovitost in živahnost vladičina očarovala je vse. Slučajno sprožil je dr. Mazzura s svojim sosedom dr. Markovićem pogovor v Bossuetu. Čuvši to vladika, začel je razlagati delovanje tega znamenitega cerkvenega govornika in učenjaka. Kakor na povelje zavladala je splošna tišina v dvorani io pazljivo je poslušal vsakdo navzočih zlate besede, ki so se usipale iz ust vladike. Dejal je, da pač še ni bilo vladarjevega sina, ki bi bil imel takega znamenitega odgojevalca, ko Daufiu Ljudevit, sin Ljudevita XIV.; da pa tudi ni bilo odgojevalca, ki bi bil imel nevrednejšega učenca A neseni je dobil, kajti ob nedeljah se sploh ne prodaje, ob delavnikih pa le tistim, ki prineso „certificat", katerega sta podpisala g. S i m a sam, ali pa njegov pobočnik g. Gerknian. Ta dva torej stražita deviško „Schulzeitung", da ne pride v neprave roke, kar je tem potrebneje, ker se v Si-movetn glasilu nahajajo tudi kočljive stvari a la pAjiram Vlchuts". Vsekako bilo bi umestno, da bi se ta duševna straža javno označila ter pod mastnim napisom „Laibacber Schulzeitung" naslikala gg. Sima in Gerknian, jeden na levo, drugi na desno, baš tako kakor običajni „Trafiktiirken". Občinstvo bi po tem takoj znalo, kam se mu je obrniti. Ker „Schulzeitunge" nisem dobil, šel sem svojo žalost poplaknit v kazi usko restavracijo. A tudi ondu nisem vsega našel kakor nekdaj, zavladala je tudi v teh svetih prostorih opasna razprtija. Nekojim začela je presedati pretirana pruso-rilska agitacija in 13 (ominozno število!) turnirjev je že nekda izstopilo iz društva, posebe pa so se v restavraciji razdelili na tri »kamne", katerih vsak poseda pri posebni mizi. Ti razkolniki nadeli so si jako romantična imena, imenujejo se namreč „Popo", „Congo" in „Kamerun". Seveda neso v pristni Adamovi toaleti, kakor prebivalci ob Kongu, mesto sulic in asagajev imajo navadne viržinke in smod-čiee, a zabavajo se, kakor je bilo videti, povoljno, zlasti ker imajo vedno neomejen razgled na sosedno mizo, kjer sedeva ultrapruski klub. Temu klubu — predseduje rnu „ineredibile dictU" c. kr. profesor — je glavno pravilo, da se mora pri vsaki napitnici na kneza Bismarcka razbiti kozarec, iz kojega je kdo pil. In tako se z veliko navdušenostjo pobijajo čaše in kupe, kakor da bi bili dotični ki z našimi steklarji dogovorjeni. Steklarjem našim iz srca želim mnogo prometa, a prusohlska gospoda naj bi vender pomislila, da ima tudi še druge dolžnosti. Kako pametno in koristno bi bilo, ko bi steklene črepinje prodali in za nje kupili kako zemljepisno knjižico za navadnega dopisnika Ljubljanskega v „N. Fr. Presse", v katere 84G8 štev. z dne 22. t. m. se doslovno čita: „Der sogeuannte Morast dagegen i s t von der Karlstadter- undTirnauer-Vorstadt bis z um K a rs t in einen ineilengrossen See vervvan-delt". Dopisnik bi se iz zemljepisne knjižice morda ko Bossuet. Govoril je dalje o znamenitem delu Bo>suetovem „Discours sur F histoire universelle", rekoč, da je to doslej še vedno najznamenitejši poskus filozofskega razmotravanja splošne zgodovine. Konečno je ocenjeval Bossueta, kot govornika ter naglašal, da stoji nad sv. Ivanom Zlatoustom in nad sv. Avguštinom. — Gotovo je, da je končal to znamenito svojo razlago na marsikaterih ustnih zibala se misel: a Ti, vladika! uadkriljuješ Bos-sueta. Po sedmej jedi začele so se napitnice. Prvi ustal je vladika sam in napil je v naudušenih besedah papežu Levu XIII. in kralju Franu Josipu I. Obe napitnici poslušali so stoje vsi navzoči in pritrjevali jima mnogokrat odobravaje. V napitnici papeževej dejal je vladika mej drugim: Sveti oče je velik prijatelj Slovanov. Vem to in lahko to rečem. In ker je prijatelj Slovanov, prijatelj je tudi moj in nas vseh. — On je podpiratelj in po-speševatelj znanosti in umetnosti ; dokaz, da se to oboje da jako dobro strinjati z nauki svete vere in da jim nikakor ne nasprotuje. To je tudi meni v tolažbo. Našli so se namreč ljudje, ki mi očitajo, da preveč mislim na posvetno znanost; zaslepljenci, ko da bi vsaka znanost ne bila od Boga in ko da bi večna resnica ravno ne razodevala se nam v njem — So nekateri, ki mi žele smrti; „pa neka se ustrpe" (— splošno radostno odobravanje, tako, da mora vladika prenehati za nekoliko trenotkov —), kajti moje življenje je v božjih a ue v njihovih rokah. Tu bodem ostal, dokler mi Bog da živeti in dokler me sveti oče ne odveze pastirovanja." — V napitnici cesarjevej vzbudile so splošno odobravanje besede: „Nam Slovanom udanosti in zvestobe ni potreba še posebno naglašati, kajti nam se nasprotnega nikdar dokazati ne more. Pač pa uči zgodovina, da smo Slovani in zvlasti mi Hrvatje cela stoletja prelivali kri za državo in za slavno vladajočo rodovino." Za tema napitnicama ustal je prost Tordinac ter v kratkih in prisrčnih besedah izrekel željo, naj bi dobrotljivi Bog ohranil slavljenca še — „Petdeset let" končal je mesto n|ega vladika sam in radostnih vsklikov potresli ste se obe dvorani. Ko je klicanje potihnilo pristavil je vladika: „Vidim, da mi vsi želite še petdeset let. Tudi jaz bi ne imel nič proti temu, kajti dela za vero in domovino imel bi gotovo dovolj še petdeset let. Pa drugi je, ki ima odločevati. V naših narodnih pesmih izraženo je to mnogokrat jako lepo, da je življenje naše „u Boga, u starog krvnika" ali z drugimi besedami, da ima jedino on sodititi o ž.vljeuji in smrti. No, ker vidim, da je vseh Vas želja prisoditi mi še petdeset let življenja, treba bode prositi še Boga, da na ta Vaš prisojilni list pritisne veliki Svoj, vedno najmerodavnejši pečat." — In zopet je odobravanje pretreslo dvorani. Na to ustane grof Ivan Drašković in napije vladiki v imenu hrvatskega naroda, spominjajoč se neštevilnih dobrot, katere mu je izkazal. — Vladika zahvali njemu, kakor tudi naslednjemu govorniku, Zagrebškemu županu Badovincu z daljšim govorom. (Dalje prih.) iSs%y Dalje v prilogi. vender kaj naučil, da bi ne pisal v svet takih buda-lostij, ki so izvestno na kvar „nemški temeljitosti." Pri spominu na silno povodenj, ki je zadela barjane, prišla mi je na misel epizoda, ki je mnogim izvabila glasen smeh. Na barji ukrcali so iz preplavljenega hleva kravo v čoln in jo pripeljali v Ljubljano. Die „arme kravca", kakor bi rekel nožar Hoffmann, nevajena dolgotrajnej kopeli in taki vožnji, bila je vsa zbegana, kakor konji, ki se dolgo vozijo po železnici in kar tresla se je. Zatorej je pa tudi njeno veselje, ko so jo izkrcali, bilo brezmejno. Jedva začuti trdna tla pod seboj, že predrzno zavije rep kvišku in brrz! — zbezljala je, kakor da je celo krdelo obadov za njo. So jo li ujeli, in kje, tega ne bodem ugibal, kakor tudi tega ne, zakaj je bil skriptorjera na li-cejski knjižnici Ljubljanski imenovan baš mož, ki je po svoji stroki fizik in matematik. Morebiti zato, da nam kemično razkroji vprašanje, zakaj na tem zavodu ni nobenega domačina ali pa da nam dinamično razloži sile, ki so pri tem uplivale. Oboje bode gotovo velezanimivo. S. Priloga Slovenskomu Narodu" St. 69 24. marea 1888. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. marca. Državni zl»or odšel je na velikonočne počitnice. Po veliki noči se bode pa začela budgetna debata, ki bode trajala nekaj tednov. Tedaj bomo zopet slišali razne pritožbe od vseh strani j, za katere se pa vlada ne bode dosti zmenila. Kmalu po veliki noči bode tudi prvo branje Lieehtensteinovega zakona. Pri tej priliki je pričakovati burne debate. \ nanjo države. Srbski kralj je dobil več pisem, da se pripravlja ustaja. Kralj je Uročil pisma ministerskemu sovetu. Sodi se, da taka pisma pišejo nasprotniki sedanje vlade, da bi jo pripravili ob zaupanje pri kralji. Po Belem gradu so pa te dni liberalci razširjali vest, daje ministerstvo na željo kraljevo dalo ostavko, kar se pa ne potrjuje. — Liberalci se ne udeleže volitev za Belgrajski mestni zastop, ker so se pri volitvah za skupščino preverili, da ne dobe večine. Bolgarska vlada odposlala je mnogo orožja na mejo, kjer je pomnožila vojske. B<»je se pa, da ne bi Turki udrli v deželo, ali pa bolgarski emi-grantje poskušali prestopiti meje in napraviti nereda. Lani se je po zakaspijskej železnici prepeljalo v Rusijo 1,000.000 pudov blaga, iz Rusije pa izvozilo 1,200.000 pudov. Mnogo blaga se pa še vedno znosi po velbljodih, ker so železniškj tarifi previsoki. — Kakor v Avstriji tako so tudi v Rusiji začeli premišljevati, da bi podržavili zavarovanje proti ognju. Ker so zavarovalnice jemale prevelike premije, osnovali so bili vzajemne zavarovalnice, ki pa ne delujejo z uikakim posebnim uspehom. Zaradi tega se je o nekaterih zemstvih izprožila misel o državnem zavarovanji. — Trgovina peša po vsej Rusiji zlasti po Poljskem, kjer je več velicih trgovskih tvrdk poslednje tedne napovedalo konkurs. Na FraucoMkem obračajo vso pozornost nase agitacije za Boulangerja ;n proti njemu. Zlasti njegovi nasprotniki pridno delajo in se vidno množe. Mej radikalci, ki so ga nedavno Še obožavah, ne bode v kratkem imel nobenega pristaša. Preverili so se, da hrepeni po diktatorstvu in da so njegove republikanske izjave le krinka, pod katero hoče doseči svoje namene. Jutri so v več krajih dopol uilne volitve, vidili bomo, če bode general dobil dokaj glasov. Agitucijski odbor, ki je delal zanj, je preklical njegovo kandidaturo, a to najbrž zategadel, ker ne upa zanj nikjer dobiti večine. Nekateri Berorinski listi pišejo, da prilizljive besede ruskih listov, ki so še nedavno grdili .\>m-4'ijo, ne bode imele nikakega upliva na nemško politiko. To posebno poudarjajo Bismarckovi organi, kar dokazuje, da bi Bismarck rad tiral še prejšnjo vnanjo politiko. Ker pa mnogokaj kaže, da Bismarck ne bode več tako samovoljno vodil politike, tudi takim glasovom ne pripisujemo posebne važnosti. — Bismarck in drugi vladni krogi v Berolinu nikakor neso zadovoljni z novim cesarjem. Prigovarjali so ga, ko je cesar Viljem še živel, da bi se odpovedal od svojih pravic ter bi pa smrti cesarjevi takoj princ Viljem prevzel vladarstvo. Bil bi se tudi odpovedal, a se je temu energično ustavljala cesaričinja, sedanja cesarica. Princa Viljema se v Berolinu hiteli posvetiti v vse vladne posle in bi morda bili dosegli svoj namen, da ni cesar prehitro umrl. V Japuimu ustanovili so nov red Krone petih vrst, kateri se bode podeljeval japanskim ženskam, katere bi se pridobile kacih posebnih zaslug. Dopisi. Iz Celovca 22. marca. [Izv. dop.] — Moj zadnji dopis glede žalobnega shoda v spomin smrti nemškega cesarja mi je danes, ko je odbor društva „Deutscher Verein" sedaj za gotovo odločil kraj in čas, v toliko popraviti, da se bode isti vršil v soboto due 24. t. m. v salonu gostilne „zum Sand-wirthu. — List „Fieie Stimmeu" od pretekle srede za ta shod grozno bobna ter mej drugim piše: „Die Trauerfeier filr Kaiser VVilheln?, vvelche der „Deutsche Verein" veranstaltet, wird am Samstag Abend beim „SandwirthM Btattnnden. Die Theilnahme dafiir ist eine so rege (?!), dass zu befurchten steht, die Raumlichkeiten werden sich als zu klein erwe;sen. Sehr ervvUnseht ist dieAnvvesenheit von Da m en." (Zadnji stavek tiskan jo z debelimi črkami.) — Tej abotni reklami mora se pač vsak zaveden avstrijsk domoljub posmehovati. Izdajatelj in urednik „Fr. St.", Dobermgg, smeši sam sebe le predobro s tako šušuiarijo. — Zoper to nemško propagando in proti-avstrijsko demonstracijo, kolikor mi je do danes znano, pa ne misli naša c. k. deželna vlada ničesa ukreniti. V proslavo zlate maše vladike Josipa Jurija Stros8mayerja zbralo se nas je v praznik sv. Jožefa tudi v Celovci lepo število rodoljubov ter smo se pri tej priliki v naudušeuih govorih spominjali prvega sina bratskega nam naroda hrvatskega. — Mnogo napitnic veljalo pa je tudi jugoslovanski vzajemnosti. Za podružnice sv. Cirila in Metoda opazovati je v zadnjem času tudi po Koroškem veselejše zanimanje. Tako imamo sedaj ustanovljene kljubu vsem zaprekam štiri podružnice : Celovec in Beljak z okolicama, na Bistrici za Ziljsko dolino in v Kot-mari vasi poleg Celovca. Na Velikonočni ponedeljek sklicuje se ustanovni zbor podružnice v Ž t. Mihel pri P lihe rk u in Belo nedeljo 8. aprila t. 1. pa se ustanovi podružnica v Št. J a nž i v Rož ni dolini. Tem vzgledom pa bodo s časom sledili še drugi kraji. Koroški Slovenec, videč, da ni več osamljen, stopa že hrabreje na pozorišče. Polagoma razbistri se mu še bolje um in ko si bode mogel tudi še sam pomagati in mu ne bode potreba, kedar pride v denarno zadiego, koledovati za pomoč pri sovražnih pijavkah, potem se mu bodo Še le oči odprle in toli hvalisane židovske-liberalno glorije bode na slovenskem Koroškem konec. Zatorej naj si vsak slovenski rodoljub vsestranski prizadeva v to, da si Slovenci, kolikor največ mogoče, osnujejo lastnih posojilnic, da ne bodo naši ubogi kmetje pri vsaki priliki zavisni od Židov in sovražnega inoloha. V tako naudušenje bode pa tudi mnogo pripomogel odgovor naših čč. gospodov slovenskih poslancev na zahvalnice, ki so jim jih pred kratkim poslali koroški Slovenci na Dunaj; odgovor so vsi koroški rodoljubi vsprejeli z največjim veseljem. Sedaj bode še le videl naš siromak-prostak, da ni osamljen, marveč, da sme imeti vender le še upanje do boljših časov. Našim čč. gg. slovenskim državnim poslancem pa izrekamo za njihovo požrtovalnost in za vse drugo, kar so za nas lo sedaj storiti blagovolili, svojo najpriarčnejšo zahvalo z najuljudnejo prošnjo, da blagovolijo naše težnje tudi še v bodoče v državnem zboru z isto gorečnostjo in bratsko ljubeznijo do zapuščenih koroških Slovencev zagovarjati, kakor so to storili do sedaj. Naj se ne ozirajo na vpitje in rohnenje naših nasprotnikov in njihovih časnikov; oni naj hodijo svojo postavno pot, po katerej naj skušajo tudi nam priboriti naše pravice v zadevi šolstva in v obče glede razvoja našega materinega jezika. Iz 14 r o i m' 19. marca, [Izv. dop.] Drugim dopisom o bedi in revščini naših kovačev pridruži naj se še moj. Uzrok tej bedi so stroji. Pred leti delali so Še pri nas žreblje za deske zbijati, a sedaj so nam to delo popolnem odvzeli stroji, katerih konkurencije ne zmagamo. Potem so ljudje začeli pri nas delati „konjake" žreblje, s katerimi se konji kujejo, in hvala Bogu imeli so nekaj let malo zaslužka. A sedaj nam zopet umetni stroji na pete bijejo ter nam jeniljo kruh. Izumili so stroje, ki od ploščuatega železa „konjake" brez vsacega odpadka kar strižejo. Kdo bi s takimi stroji mogel tekmovati V Kovači torej niti konjakov več ne delajo ubogi trpini so brez kruha. Sicer je pa njih stanje tudi tedaj silno žalostno, kadar je kaj dela. Oče, ki ima 3—5 otrok služi na teden 2 gld. 50 kr., tudi še manj, ker pridejo prazniki, bolezni, ali da kaj pokvari. Od tega neznatnega zaslužka mora preživiti družino, oblačiti jo in najeniŠčiuo poravnati. Pri tem zaslužku prišli so ljudje ob moč in obleko in pri sedanjih razmerah pogrezajo se vedno glubeje v revščiuo. Ne vem, kaj bi počeli ubogi delavci, ko bi dobrih ljudi j ne bilo. — Zadnji čas je, da se kaj stori za Kropo, ker pri tem, kakor je zdaj, ne morejo obstati ne delavci, ne gospodarji, ampak bi polagoma prišlo vse na beraško palico Naj bi se v Kropi napravila kaka tovarna, v kateri bi naši siromašni a pridni ljudje dobili dela Mi ne prosimo druzega, kakor: Daj t e n am d e 1 a dajte nam zaslužka! Saj vender pri živem te lesu ne moremo v zemljo ! Domače stvari. — (Za Levstikov spomenik) nabrali so rodoljubi v Postojiui 80 gl«!. Slava ! Podrobneji izkaz prihodnjič. — („Sokolov" Jour fixe) je danes zvečer v prostorih Ljubljanske čitalnice. — Gostje dobro došli. — (Vabilo liGerbicevemu koncertu) v nedeljo due 25. marcija 1888 v čitalniški dvorani. Koncert se vrši s prijaznim sodelovanjem go-spic Bogumile Sumanove in Luzije Daneševe, gg. Ohma pl. Janušovvskega in VVugnerja, ter mešanega zbora čitalniškega, pomnoženega z ženskim zborom šole „Glasbene Maticen. Vspored: 1. A.. Foerster : „Domovina"; poje mešani zbor. 2. Ponchielli: „Dvo- spev iz opore „Gioconda" j pojeta gospa M. Ger-bičeva In gdč. L. Daneševa. .1. R Schuniann: Fantazija v C-dum 1. del; igra na glasoviru gdč. B. Šumanova. 4. Meverber: Romanca iz opere J„llu-genoti" ; poje g. Gerbič. 5. Vieuxtemps: „Reverie" za gosli s spreinljevanjem na glasoviru; igrata gg. VVagner in gl. Janušowsky. 6. Rossini: „La regata veneziana", dvospev; pojeta gospa M. Gerbieeva in gdč. L. Daneševa. 7. Gerbič: „Bučelar" ; poje mešani zbor. Sedeži prve vrste 70 kr., druge 00 kr., tret e 50. ; - Ustopniua 40 kr. — Dijaški hiljet 30 kr. — Sedeži se dobivajo pri čitalničnem kustosu (trafika) in na dan koncerta zvečer pri kasi. Kasa se odpre zvečer ob sedmi, začetek ob pol osmi uri. Pristop k koncertu je vsakemu dovoljen. — (Deželni glavar grof T hum) odpeljal se je pretekli četrtek na svojo graščino v Radovljico. — (Za slovensko ljudsko dekliško šolo v Ljubljani) imenovana je podučiteljica gospodična Emilija G u si učiteljico. — (Sprem embe v Lavautinski škofiji) Gosp. Filip Vib ar, pri sv. Martinu pod Vurberkom dobil je tamošnje župuijo, g. Janez Prešern, kaplan v Sevnici, župnijo v Koprivnici — (Kranjski h ran i 1 n i ci) s primerno hvaležnostjo potrjujemo, da nam tudi letos ni blagovolila doposlati izkaza o dovoljenih podporah in o sklepih občnega zbora. Izvestju priobčenem v „Lai-bacher Zeitung" povzamemo torej za danes nekatere podatke. Dovolilo seje: „Narodni šoli" 20O gld., „Glasbeni Matici" 200 gld., tukajšnjemu ubož-nerau zavodu 2500, ubožnim dijakom gimnazije Ljubljanske 200, v Kranji 50, v Kočevji 100, v Rudolfovem 10O, realcein Ljubljanskim 2O0, dijakom na učiteljišči 100 i. t. d., vsega vkupej 25.500 gld. Vsled kurznih diferenc moralo seje začetkom leta od reservnega fonda odpisati 560.818 gld. 87 kr. — (Odbor „Sokola") sklenil je v posled-nej svojej seji, da se ima takoj po velikej noči sklicati pomnoženi odbor za praznovauje petiudvaj-setletuice in da se imajo vse priprave za to praznovanje izvršiti do konca aprila. — Izlete napravil bode „Sokol" letos tri in sicer prvi dne 3. junija v Litijo, drugi v začetku julija v Kranj, kjer bode Kranjski mestni zastop v zvezi s slovenskim pisateljskim društvom dal uzidati spominsko ploščo v rojstno hišo dr. Jan. Bleivveisovo in v začetku septembra v Planino, kjer se bode uzidala spo* minska plošča v rojstno hišo Miroslava Vilharja, Ker bode „Sokolovo" sodelovanje posebno pri poslednjih dveh izletih jako imenitno, želeti je, da si društveniki — osobito tudi starejši omislijo društveno obleko. „Sokol" izvrševal je uekdaj važno nalogo glede narodnega probujenja; naj bi tudi sedaj imel vedno pred očmi svoj nameu, ki mu ni, in mu ne sme biti le telovadba, ampak tudi narodno delovanje. — Konečno jo sklenil odbor prirediti dne 5. maja, 10 junija. 1. julija, 5. avgusta in 2. septembra na vrtu čitalničnem zabavno večere s telovadbo, petjem in godbo. Ustop k tem zabavnim večerom dovoljen bode vsemu narodnemu občinstvu in bode po takem „Sokol" pomagal napredovati društveno življenje Ljubljansko. — (Osep ni ce.) V zadujih 24 urah za osep-nicarni zboleli: 1 moški, 2 ženske, 1 otrok. Ozdravel: 1 moški. Umrl: Nobeden. Vseh skupaj zbolelo od 1 marca do danes 60 oseb. — (V Zagrebu) bila je pretekli četrtek razpisana mestnega odbora seja da bi novi odborniki storili obljubo. Ker je opozicija izostala, morala se je seja zaradi nesklepčnosti razpustiti. — (Iz Novega Mesta) se nam piše: Nenavadna nesreča razvedela sa je danes 23. marca v rano jutro p*> mestu. Udova uradnega sluge Pro-keljua zadušila se je v svoji sobici s peterimi otroci. Pozno v noč se je poprejšnji dan še pečala s perilom, pri čemer je morala biti peč dobro zakurjena. Da se ne bi izgubila toplota, zaprla je udova Prokeljuova zaporico pri peći, ki je bila vrhu tega še nekoliko razpočena in tako je skozi razpoko v/puhtel v sobo ves strupeni ogljeučevi oksid. Ko je zjutraj stopila strežnica v sobo, ležali so mati in otroci, nekateri ua tleh, nekateri na posteljah že mrtvi. Zdravniška pomoč je bila takoj pri rokah. Vojaški naborni zdravnik, dr. Kersnik in zdravnik Brvar so sicer trudili se veliko, jia bili so vsi poskusi že prekasni. V nedeljo pa bodejo zagrebli na jedenkrat ce!o rodovino mater in petero otrok v starosti od 2 do 16 let. - — (Za dijaško kuhinjo v Mariboru^ nabral je g. kaplan Ivan Kapler v Rušah 70 gld., in sicer: Jog. Minafik, vodja steklarne, Matija VVurzer, župnik, Miha Karničnik, posestnik, Valentin Ožim, obč. predat., Dragotin Lingelj, posestnik, po 5 gld ; Luka ligo, trgovec i lesom 4 gld.; Ivan Kapler, kaplan, Fr. Novak, krčmar, Ivan Pintarič, posestnik, po 3 gld.; Fran Pintarič (Gomilnik), posestnik, Fran Pintarič (Urbaojak). posestnik, Jakob Kodrič, pek, po 2 gld.; Jakob Marin in Janez Rep, posestnika, po 1 gld. 50 kr.; Josefa Kaiser, krčmarica 1 gld.; v Smolniku: Fran Grizold, obč, predst., Miha Srnec (Marolt), posestnik, Luka Hleb, posestnik, po 5 gld.; Jakob Skerbinek, posestnik 3 gld.; Marija Robnik (Brodoarca), posestnica, in Anton Pajtler, posestnik, po 2 gld. Slavna posojilnica v Makolah 20 gld. Bog plati! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 23. marca. Poslanska zbornica: Razdeli se poročilo dra. Mattuša o državnem proračunu za leto 1888. Razhodkov: blizu 538 milijonov, dohodkov: 516Va milijona gld., primankljaj: 21.222.360 gld. Upravni deficit le 4.506,290 gld. mimo vlani: 5.493,417 gl. Poslanec Mattuš poroča tudi o 14. in 15. letopisu kontrolne komisije za državne dolgove. Uname se o tem deb ta. Bivši član komisije poslanec Doblhoff nipeda piezidij komisije radi odpusta Langhammerja, takisto tudi poslanci Plener, Neuvvirth in Sturm. Minister Duna-jevski in poslanec Fuchs sta dokazovala, da sta komisija in prezidij pravilno postopala. Poročilo konečno desnica potrdi. Načrt zakona o varstvu znamk se po d al j sej debati odstopi gospodarskemu odseku. Po nekaterih interpelacijah se seja zaključi in prihodnja določi na dan 10. aprila. Dunaj 24. marca. Rumunski kralj in kraljica odpotovala. Cesar ja je spremil na kolodvor. Kraljici poljubil je pri slovesu roko, kralja pa je objel in večkrat poljubil. Sofija 23. marca. Princesinja Klementina čez Pirot naravnost na Francosko odpotovala. Princ Ferdinand spremljal jo je do kolodvora, ministri pa do meje. Pariz 24. marca. V „Salle Favie" bil shod proti Boulangerju. Navzočnih 2500 ljudij. Neprestan vriš. Klici: Živio Boulanger! Doli Boulanger! Shod vsprejel naposled dnevni red, ožigosal postopanje Boulangerjevo in živahno pozdravljal kandidaturo Pvatovo v Marseille-u. prinaša v 6. številki naslednjo vsebino: „Jednakost interesov in tradicij in mišljenja narodov." — Verska strpnost v Nemčiji in Avstriji. — Nekatere izjave po smrti cesarja Viljema. — Oger-ski Rusi. — Ivan Gundulič. — Psoglavci. Zgodovinska slika. Ceski spisal Alojzij Jirasek. Poslovenil Vacerad. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost. „SLOVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej lO. in 25. dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravništvu „Narodne Tiskarne4* v Ljubljani. Naročnina znaša: za celo leto 3 gld., za pol leta l gld. 50 kr., za Četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr., četrtletno 70 kr. Nlfcuren zdravilen us|»eli. Vsem, kateri tr ."• VBled zapretja ali slabega prehavljenja, napenjanja, tiičanja v prsih, glavobolja, pooianjkania alastij do iedij in dragih slabosti), pomaga gotovo pristni „Moll-ov Sei d 1 i tz - p r a-šek" skatljica l gld. Vsak dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. ki. dvorni založnik, ua Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izredno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (13-4) 1 I --J* |H »LJUBLJANSKI m »toji (192—259) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Družba sv. Cirila in Metoda. Doneske so izročile podružnice: Šentjakobako-Trnovska v Ljubljani . . 100 „ — „ Preniska . . ......... 13 „ 30 „ Poljansko-Dolinska........ 32 „ — „ Litijska............ 104 , — » Postojinska........... 17 „ — „ Turjaika............ 68 „ — „ Kranjska............ 40 „ — „ Pivska z dohodkom veselice .... 110 „ — „ AjdovSćinaka.......... 50 — „ Mariborska........... 22 „ 16 „ 3raslovska........... 30 ,, — „ ovomeSka........... 15 „ — „ I^ehenska na Štajerskem...... 4'> — ,, Ziljsko-BistriSka ....*.... 50 „ — „ RibniSka z dohodkom tombole .... 60 „ — „ Sv. Ivanska pri Trstu....... 10 „ — „ Goriška............ 48 „ — „ Darovali so: Pri pogrebu Einspielerjevem..... 15 „ — „ Rodoljub s Primorskega...... 100 „ — „ Nabira v Radovljici po g. A. Hudoverniku 12 „ — „ Mariborska čitalnica........ 5 „ 45 „ Vesela družba v Celovci pri »Teti" . . 2 „ 50 „ Mohorjani v DražgoSah...... 2 „ 20 „ „ n Vremah....... 2 „ — „ „ „ Šent Ilu pri Dravi ... 2 „ — „ „' „ Podmelcu....... 6 „ 30 „ „ * Podgradu in na Pregarjah 2 „ 85 „ , na Jefcici pri LjubMani ... 4 „ 30 „ Goap. Pr. Peterlin, župnik v Št. Lenartu 8 „ — „ „ prof. dr. F. Celestin v Zagrebu. . 10 „ — „ „ kanonik Alijaočič v Celovci . . 4 „ 60 „ Ljubljana, dne 21. marca 1888. Dr. Jos. Vošnjak, blHgajnik. Tujci: 23. marca: Pri Slona t EUes v. Kasteletzkv z Dunaja. — Pfefferkorn, Zack, Herman, dr. Rullatz iz Praga. — llel- blg iz Novega mesta. Cak iz Podpore. — Kleinstein iz Kranja. — Valenzio iz Trata. — Fnmai iz Trente. Pri M al t Čl t Barvim z Dunaja. — Piohler, Oquinćič, Reber, Just z Dunaja. — Roubitschek iz Prage — Berdar iz* Samobora. Umrli so v IJ ubij a ni: 22. marca: Karol Herman, ključarjev sin, 4 mesc. Hrenove ulice St. 16. za kozami. 28. marca: Reza Spo)jarić, hiSna poaestn'.ca, 67 let, Florjanske ulice it. 37. za pljučnico. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Stanje barometra 728- 8 mm 729- 9 um. 729 8 m. Temperatura Vetrovi Nebo 1'2°C 4-4° C 28°C z. vzti. «1. jvz. sl. svz. snez. dež. obl. Mo-krina v mm. 6 50 aa dežja in snega. Srednja temperatura 2*7°, aa 1-8" pod normalom. 3DvL3Q.a^@3£Si borza dnć 24. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) gld. včeraj 77-40 7910 109-60 9235 856 — 268-90 126-95 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta...... marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London ........ Srebro....... . Napol......... C kr. cekini ...... NemSke marke..... 4y„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4'/0...... Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 5c/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . • Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zornlj. obč. avBtr. 4l/,0/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a v. - gld. 1005 5-99 6240 250 gld. 100 . 130 gld. 163 „ 9(i „ >3 „ 10» n 117 127 „ 99 179 „ 21 „ 100 „ 212 ,, danes 77-35 7905 109-40 92-— 856 — 268-50 126-95 1005 6-99 62-42»/, 25 kr 25 15 50 20 30 25 25 fO Jako potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti nase presrčno ljubljene, nepozabljive matere, gospe TEREZIJE SPOLJARIČ, hišne in zemljiške posestnice, katera je včeraj zvečer ob 8/«8. uri po k rat kej a hudej bolezni prejemSi sv. zakramente za umirajoče, v 68. letu svojo d6be zaspala v Gospodu. Pogreb bode v nedeljo, dne 26. t. m. ob polu 4. uri popoludne, iz hiše žalosti v Sv. Florijana ulicah h. št. 37. Svete maše zadu&nice brale se bodo v voč cerkvah. Pokojnico priporočamo v pobožen spomin. V Ljubljani, dne 24. marca 1888. (226) Žalujoči ostali. Zobozdravnik AVGUST SGHVVEIGER, Hotel „Stadt Wien", „pri Malici", ordinira (211—2) od 9. ure do V J. ure dopoludne, n 2. „ „ . 5. „ popoludne. Ob nedeljah od 10. do I. ure popoludne. Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kaljive PETER LASSNIK -v Xaj-u.-blja,ni. £W Postna naročila so proti poštnemu povzetja hitro razpošiljajo. "J*n (163—4) I HESTAfRlCIJA JB1 M" j i proda se iz proste roke, oziroma da se v najem. Okrog hiSe je nekaj oral semljiftca, v bližini dvoje prostornih naturnlh kleti), posebno ugodnih za zalogo piva. Poslopje je jako primerno kot vila. Natančneje poizve se cente-ju v I* on tujini. pri lastniku i Jos. Ino-(217—1) l Priznanje! Gospodu Ubaldu pl. Trnkoczy-ju, lekarjn v Ljubljani. Vaza sekava hmelovega slad u a bo je pri prebolelih za jako dobro pokazala, prosim torej, pošljite mi jo Se pet zavitkov. S spoštovanjem Dr. Ford. Zelaaler, kopališki zdravnik na Bleda, Kranj. Bko, 2. januvarja 1888. Kava hmelovega ■ladn (zdravilna kava) je lahko prebavljivo, želodec krepčujoče živilo, »tedilna kava dobrega okusa in lepega duha, važna je za vaaoega in neogibno potrebna (ker služi za dosego in ohranenje zdravja) za vse bolnike (zlasti bolehajoče na želodci, prsih, jetrih, protinu, ledicah, živcih, pri kaslji in hripavo-sti itd.), za prebolele, slabe osobe, dojonce, otroke, ženske pred in po otročji postelji, za krvirevne, bledoiičue itd. Zavitek 8 1 « kilo vsebine velja 30 kr. Prodaja LEKARNA TMTK0CZY v LJUBLJANI in vse lekarne in trgovci. Najceneje se dobiva v poštnih zavitkih po 5 kilo, v katerih je 16 zamotkov. (612—1) Kovčege in torbice (Koffer und Taschen) vsako vrste in vulikoBti, jako lepe in solidno izdelane, za clvflltitc in vojake, po najnižjej ceni. — Za trgovce na debelo najnižje eene. — Naručbe se točno izvrše. — Na pismena vprašanja z dežele i. t. d. se najhitreje odgovarja. (136 — 5) Za mnogobrojne naročbe se priporoča Prodajal niča: V Kolodvorskih ulicah št. 21, I (152-8) ♦ ♦ ♦ ee-e * Umetno : ♦ t t zobozdravnik A. Paichel, J poleg Hradeckega mostu, v Kohlerjovi hiSi, I. nad-e stropje. z»be In zobovja ustavlja brez vsakih boločin tor opravlja plombo-v»iija in vbc aobue operacije ANTONIJA PRUKNEE, posest n i ca hotela in vinogradov v Zagrebu, priporoča izvrstno nova in stara vina lastnega pridelka, z jamstvom, da so priredilo čista. Dobra mizna vina po U kr. liter in višje. Vino od kraljevino ruljeno ... po 15 kr. liter. Italijanska graševina...... 18 .. , Izbrano vino..........„ 20 „ Muškatcljec........... 30 „ Radeče vino.......po 13 in 15 „ Cene veljajo loco kolodvor v Zagrebu, brez sodov. Pd|i0a M po najmenj 10O litrov proti povzetja. Ce se sod) e vrnejo Iranko, »e vzamejo za isto cene, kot so se saračonflii (183— 8] g Gg. šolskim predstojnikom g (223—1) in učiteljem priporoča trgovina z železnino in orofliem j vsa vrtnarska orodja, kakor tad i orodja |j{ i za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, fjj- m sicer: drevesna strgulja, škarje za go- [5 j senice, ročna lopatica, drevesna žaga, ^ ] sadni trgač. drevesne škarje, cepilnik, \y. ] cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- [Ci 1 skl nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa i na lepq p o p lesk a ni leseni plošči h«^ i u rej e n a i n p n p in v nizki ceni. >^ sni/ za želodec MARfcA=ZfeiLL v >• TROPMo NUR ECHT BEI APOTHEKER TRMKOCZV LAt BACH t STUCK 20 katerim se ima na tisoe« ljući i j zalo ali ti za Zdravje, i nuj o izvrsten uspeh pri vneli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo aoper: poninnjkiiii.je sliiHti pri jedi, slab želode«', ura k, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč. v želodci, bitje srca, za basanji', gliste, bolezni na vranici, na jeu*ili in zoper /lato žilo. I steklenica velja '20 kr., 1 tu-eat "2 gld., 5 tucatov nanio H gld. »iHF^ Nvurilo! Opozarjamo, da se te istinite >l ari ja celjske kapljice do bivajo samo v lekarniTrnkookT /.raven rotOVŽa na Velikem trgu V Ljubljani. ( 78 3 G G0 06 64 . 47.087 gld. 88 kr. K h) Za zgradbo delarniškega poslopja poleg prisilne delalnice v Ljubljani, in sicer: 1. Kopanje tal in zidarsko delo na........ 2. kamnoseško delo n;> . 3. tesarsko in krovsko delo na 4. kleparsko delo na skupaj 19.778 gld. 06 kr 1.293 „ 30 „ 4.493 „ 96 „ 718 „ 39 , 26.278 Rut 71 kr .211'— I Dotični stavbinski podatki, namreč: splošni :n posebni stavbinski pogoji, črteži in proračuni so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada, deželni dvorec št. 2, v Gospodskih ulicah, v prvem nadstropji, vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj «1» SO. marca 1. IHHH n j i. IV., WeyriugergaHHO W : Ludovik VVielich, ali Ivan Kosar, gost i Ini i ar }>ri „Bavarskem dvoru" v Izubijani, 1*. JltulitMVll V lv«MTyji. Josip Sli'iissn- V Fii,......si n. (175—3) Najstarejše domače zdravilo je „konc. cvet za ude", povsod zanii pod imenom (830—19) Klosterneuburški fluid za protin, Preiskan v komičnih labor^torj h za zdravstvenopolioijske (ireiskate in je prodaja zavarovana z varstveno znamko. Cona 1 j flao. 50 kr., veliki flao. 1 gld Razpošilja lekar A. HOFFMANN, Klosterneuburg. Za zavi|atiji' in vozni list Je plačati pri poltnlb pošiljatvah 15 kr. posebe. — l*riHtiu>ga ima v LJubljani lekar J. Suohoila : v Idi:I<>\< ni lekar I ,iil. Siuiun. I Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstao uplivajoćo pri vseh "boleznih želodca. Nuprokosl.jivH pri i>oiii:iii,jkan)i hIiihII nO jmUJi ■ I ili.' n /.•i.„|,-i, smrJoči . tiaiionjaui', kUlom podirnnji, koliki, žolotlOevem kitlnrii, ako .o iv.reja pu-ick in pnenn ter bo mibiru )>rovoo »1l'/.;v, |>ri BlRteolol, Kii.jti»u in bljuvanji, glavobolji (oo izvira liou'i in:i i-: /.i'lo.loiO, krči v ičolodoi, /apir.inji ali /almsan ii, pnoblOMnJI žoloiloa > tedjO ali pi.i.n u, HliHtali, !><> ozuili na vranici, na jetrih nI' nlntoj žili. — Ona >..oklcnici z navoili-lum, kako so rabi, an kr., vel. »toklnnici (IO kr. Olavno zalogo ima lekar KAltOl. ItltAIIV v liromerižl .Moravsko) Marijaceljsko kapljico nato nikako tajno oreil-■tvo. Njih soatavino navedene ho na navodu, kuko scliutzmarke. rabiti, ki so prhlono v»akoj atoklenici. um Piistne v skoro vseh lekarnah. — {JVAItll.O! Prlltnt Marijaccljsko kapljico ho mnoKokrat ponarejajo In posnoinajo. — l»a so |iri«.tii,'. mora v.saka stcklo-Dloa Imeti m,leč zavitek /. g-orvii|!( Ultf: lekar (inbr. l'iccoli, tokar .log. Sttoboila. — V PoatOjlnil lekar Vt. BaOOarcioh. — V .Skotit I.oki: lokar Kuol l''abiani. — V lt.,,1 n -. 11111 : lekar Aleksander Roblek. — V Itmloll'ov»*in: lekar Doniiuik Ki'/oli, lekar \-<-\r,-miuiii. — V Kamnika t leknr J. Močnik. — V Criiomlji: lekar Jan. i:! i.-i'l. (73!!—'23) L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivajcee sreilstvo % proti kurjim oeesom, iaUem, tako irao-novaui trdej kozi na podplatih ni petah i roti brad li»ui J. S\vt»boda, U. pl. Tnikoc/.y; v Kuilotloveui D. Btsolli; v C**lov«i A. Eg^r, \V. Tl].iriuwald, P. Bimbacher; v Brezah A. Aichinger; v Beljnku P. Scholz; v Wolfs-l»er|(u A. liuth. 11'risten -.unio. ee imata navod in obli/, varstvene) znamko in podpis, ki je tu zraven: tedaj naj se pazi in odločno zahteva: „Ij. I^userjev obli/ (lla.Mtcr) za turiste*-. (95— 45 T po 2 rajno sedenje ozdravi Lippmann-ov prašek. — Dobiva se v pld. v lekarnah. pronzroo!' motenje v prebavljenji. otekanje jeter, zabasanje, zlati> žilo i. t. d. Te bolezni " Karlsbadaki Sumeči škatljicah po 60 kr. in (6.18—7) Najprikladnejše darilo sa pirulie. Jos. Ciinjerinan-OTe pesmi, ki bo izšle ravnokar pri podpisani knjitrotržnici-založnici, kjer se dobivajo, kakor se je že naznanilo, mehko vezane po 1 uiti. 20 kr., elegantno v platno vezane z zlatim obrezkom pa 2 p>ld. — Poštnina vsakemu zvezku je I o kr. — \ u m«-ni mi p obilju Me nuj p ril* I ml m-je s poštnimi nakaznicami. Da so Jos. Ciiuperman-ove pesmi vsega priporočila vredne, treba nam pač ni trditi, o tem so i z vestno uver-jeni vsi prijatelji leposlovja našemu, ki so kedaj čitali ,Dnnajskiu — (n „Ljubljanski Zvon", »Kres* itd. In takisto sod jo o njih tudi prvi književniki naši. Izborni naš pesnik je zbral plodove svojega uma in srca v skupino, katero tukaj ponujamo vsemu inteligentnemu občinstvu slovenskemu nadeje se, da nas pri našem podjetji izdatno podpira v prospeh in čast književnosti naši. (225—1) Jan. Giontini v Ljubljani. Gospodu G. PIGCOLI-jn. lekarju „Pri angelju" — v Ljubljani. Vsprejmite izraz moje najiskrenejše zahvale za Vašo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me je spravila skoro na kraj groba. Strašne bolečine sem trpel v želodcu, brez vsacega upa na olajšitev. Vedno hujšej bolezni pridruži se še /.hitri, ca. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje in to le po Vašej nedosegljive) „Piccolijcvi esenci*', za kojo smo Vam do smrti hvaležni, kr. orožniški vodnik v Pulji. kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, K n roškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Rudol-fovem se dobiva v lekarni Ui/.zioli je\cj. (208—2) Josip Tomažic, < V steklenicah po 15 i Najnovejši in na |el<»£aiii nej&l N?ff dežniki in solnčniti, W ravno tako tudi blago za dežnike in solnčnike prodaja (160—3) B0NIFACI0 AGHINA, tovarna dežnikov in solčnikov, "v Scia-ellenlo-crg-o-Trili. ia.llca.li. Is.. St. «i. ir*F~ Točno se izvršujejo vse poprave, "9*^ Delajo se tudi kostumski solnčniki in dežniki. Prodaja na debelo in drobno. Malinčen sok (Hlmbeerabgusa) liter po 80 kr., v stek enicah po 70 kr. Sadlin (Mareličen zalzen) kilo po BO—M kr. (785-11) Vnalce -vrste cvetlični šopki iz krasolede za vezilna darila. Velika zaloga velikonočnih jajčkov, linili, kakor tudi trgovskih sladćic. Angleške bonbone (Rocks & Drops), metinke itd. Naročila se takoj solidno in po najnižje) ceni izvršujejo. JOS. ŠUMI, v Fišerjevi hiši, Kongresni trg št. 13. Trgovska agentura vinske stroke. Zagreb, Nikoliceva ulic* št. 4. TOMO STARČEVIĆ, opravlja uvoz in izvoz vseh hrvatskih in dalmatinskih vin na debelo in na drobno, posredno in neposredno, in tudi preskrbuje vse priprave in materijalije kletarake po najnovejših izumih. tfmY~ Isti Je kletar dalmatinske kleti 1*. Dum i-čic-a trgovine dalmatinskih In hrvatskih vin n» ilrhi In In v hoteljah. -- (220-2) CENIK VINA V B0TELJAH iz dsilr^CLatinske kleti P. DUMIČIĆ-A Zrinjski trg 20, v Zagrebu, Zrinjski trg 20. KM. kr. I I>almatinskl muškat (roza) . . 0-7 litra 2 - Dalmatinska rumena specljn- 0* „ 1 50 Oalmatinska rumena specija- 0-5 „ — 70 j Oulmatlnsko rumeno mlzno M * — 50 l>almatinsko crno inizno vino 01 « — 50 '. Hrvatski« bela specijaliteta 0-7 n ■ — fO) 1 Hrvatska graševina (Kieslingi . 0*7 „ j _ 50 07 „ 1 — 50 ! Na debelo prodajam različna stara vina v kleti od 18 »ld. do 15© uiti. hektoliter. Za prirodno pristnost vina jamčim s 1000 gold. Velikanska pesa, nemška (lucerna) in domača detelja, mnogo vrst trave, Ka-šeljski kaps, Ribniški fižol i, t. d. (i21_1} priporoča po nizki veni Fontna naročilfi proti jut vzet ju. G. TONNIES. zastopnik Gniiz-u »V 0<». v Budimpešti, preskrbljnjo dol.ro-znane trdolltc valjaniike I lariun-s VVal/.onstiilile), cilindre, škrhcc (Autziljre), \ se aparate, transmisije in priprave za m 11 ii«'. Narisi in nacrti napravljajo se po najnovejših skušnjab. Specijaliteta: Vsakovrstne žage iu si roj« za »btlelova« n)e lesa. Preskrbuje hitro idoče parne Mtnje in varnostne pnrnc kotle. Tudi napravlja pkinove motorje. Zastopstvo latu^c n-u A VI oll-a na Dunaj I. In.cLlcIrein.je parnih, strojev, nj ili predelovanje z Jamstvom, da se privarujc pri kurilu. (886—20 V3Z Za čas stavbe nriporoča ANDREJA DRUŠKOVIČA Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izboru in po zelo nizki ceni okove za okna in vratu, štorje za štokodornnje, drat in cveke, samokolnioe, vezi za zidovjc, traverze in stare železniške sine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Dacli-puppe) in asfalt za tlak, kakor tmli lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posuinezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo nrah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (224—1) W Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zinirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. J. & S. EESSLER v BRNU, Ferdinandove ulice št. 7 sn., pošiljata proti poštnemu povzetju: (130—5) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip V o š n j a k. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne" 85