PHIHOHSKI DHEVH1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE BENEŠKA CETA SPET NA DNE VNEM REDU Poštnina plačana v gotovini Spedizlone In abbon post, 1 er Jjtev. 44 (2354) RIMSKE izzivalne TRST, petek 20. februarja 1953 Cena 20 lir NOTE V BEOGRADU ■ako bi rimska vlada !2ynala tudi s Slovenci na STO pogojjg110,1!1 tainištvu za zunanje zadeve poudarjajo, da Italija krši določila mirovne zagotavlja Slovencem uživanje pravic človeka in osnovnih svoboščin BE0GBTn8° dcpisnika> bistvo »a ’ 19, ~ Državno lJ*tl,tleni^n,2Unan^e zadeve ie to “'»Jem stM-PiBi« ».m.. ‘<°V0r > 4"°‘° teroristič-IS^Jov r na s,°vensko gi- Pou£°?C1- DržaVQo taj-Je rimska h, SV0Jim odgovorom %e’ «ase ni italijansko > ttanifi* Venske narod-S SD>' e.v ItaliJi v ni-(»‘“'nsciki?11110' s sv°iim ok, Vencev ravnanjem ,talijanske £?*■ PO kJa , mir°vne po-viasa t h italijan-8ol*na zagotovili sprejelo italijan-na jugoslovansko vsem državljanom ne glede na I skega predioga, ki se nanaša jezik in narodnost uživanje > na volitve v svet proizvajal-pravic človeka in osnovnih | cev. Izpopolnil je člen 121 z svoboSčin. Incident v Gorici ka-1 dodatnim paragrafom, ki bo omogočil volivcem, da se lahko kor tud! odgovor italijanske vlade na jugoslovansko noto — poudarjajo v jugoslovanskih uradnih krogih — samo dokazujeta, kako bi se italijanska vlada drsala svojih obljub, da bo spoštovala manjšinske pravice na tistem delu STO, ki ga Italija zahteva. Zakonodajni odbor sveta narodov jugoslovanske ljudske skupščine je odobril danes osnutek zakona o volitvah. Sprejel je nekatere popravke k originalnemu tekstu zakon- AI\IGLEŠHBGA PRORAČUNA J{ nevarnosti pridobitve iUgsjj« laburistične vlade ■■■ ....................... priliskajooaukinite?sistema„socialnesar-QDl3an [e progresivnega obdavčeoiave.ik‘h dohodkov Bekaterim “‘‘'‘ionov * »»anjem Letošnji I med laburisti; takrat je iz vla- proračun bo za 125 -u *°v »resegen funtov šterlin-ita5rnl>0 in ,anske izdatke za :°rd v «asu kar 1502 mili- le absoluten proračunih ^ Hotkov' P°Vi*anje vo_ n«,.., gre v glavnem k-Nn> P°Ve^anih stroškov. oJ '^»naBdeaU ki Je danes 2v*e’ m £, ;*°datke’ zatrjuje, ttega M* i’tJ'^u“1»tvo r.c Pa daa!i>ora. ne oboroževal- sv« . “NiT, Ba drugi strani sfe .°^ni položaj od- • k‘ 2na^išanje v°ja^ega de izstopil Aneurin Bevan 5 tremi svojimi tovariši. Iz tujih držav prihajajo zahteve, naj Anglija omeji državne izdatke (in s tem okrni ali odpravi sistem «socialne varnosti«), v obliki pritožb zaradi angleških uvoznih omejitev in zmanjšanja turističnih kvot; med temi zahtevami so posebno glasne italijanske Na drugi strani se Butler pripravlja na razgovore v Washing-tonu, kjer je tudi treba pričakovati pritisk v podobni Smeri. v primeru morebitnih nepravilnosti, ki bi jih zakrivile volilne komisije, pritožijo ne samo na višje komisije, temveč tudi na ustrezni svet ljudske skupščine. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Moša Pijade je danes sprejel delegacijo svetega arhierejskega sinoda srbske pravoslavne cerkve, na čelu s patriarhom Vikentijem, ki mu je v imenu arhierejskega sinoda izročila pripombe k načrtu zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Med razgovorom je Moša Pijade izjavil delegaciji, da bo zvezni izvršni, svet pazljivo proučil pripombe arhierejskega sinoda. B. B. NOVI SAD, 19. — Okrožno sodišče v Novem Sadu je danes obsodilo na kazen od enega do 20 let strogega zapora pet vohunov, ki so dajali za madžarsko obveščevalno službo razne podatke vojaškega in gospodarskega značaja v Vojvodini. Obsojeni vohuni so prišli v prvi polovici lanskega leta po nalogu madžarske obveščevalne službe iz Madžarske v Jugoslavijo. Sporazum o dvolastnikih med FLRJ in Avstrijo LJUBLJANA, 19. — Mešana avstrijsko - jugoslovanska komisija za ureditev vprašanja avstrijskih posestev po jugoslovanskem obmejnem področju je včeraj v Mariboru zaključila svoje delo. Kakor ie znano, so bila ta pogajanja pripravljena ob lanskem obisku avstrijskega zunanjega ministra Gruberja v Jugoslaviji. Od 522 avstrijskih prošenj za priznanje imetja, so jih ugodno sprejeli 410, 112 pa zavrnili. Tajnik izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije Zoran Polič je sprejel danes člane mešane avstrijsko-jugoslovan-ske komisije, ki je zaključila delo glede ureditve vprašanj dvolastništva ob jugoslovansko - avstrijski meji. SiMl him mlrsvljs zakonski načrt o verskih skupnostih BEOGRAD, 19. — patriarh srbske pravoslavne cerkve Vi-kentije je danes izjavil dopisniku «Tanjuga», da je sveti arhijerejski sinod proučil načrt, zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v državi. Sinod veruje, je dejal patriarh, da je glavni cilj tega zakona ustvaritev verskega miru v državi in odprava vseh razlogov za spore med cerkvijo in državo. Ta zakonski osnutek bo zadovoljil bistvene interese tako cerkve kot države. Nadalje je izjavil, da je arhijerejski sinod dal razne pripombe k omenjenemu zakonskemu osnutku v želji da se uredijo vsa vprašanja ki ustvarjajo nesporazume med cerkvijo in državo. Spomenik na Rabu HAB, 19. — 13. septembra letos bodo odkrili na Rabu spomenik številnim umrlim slovenskim in hrvatskim internirancem, ki so postali žrtve italijanskega fašizma. Spomenik bodo svečano odkrili na dan 10. obletnice ustanovitve Rabske brigade internirancev. Lester Pearson novi tajnik OZN? NEW VOP K, 19. — V krogih OZN se govori, da Sovjetska zveza ne bo postavila veta proti kandidatun kanadskega zunanjega ministra Pearsona za glavnega tajnika OZN namesto Trygve Liea, ki ie lanskega novembra odstopil. Do sedaj so Rusi predlagali kandidaturo poljskega zunanjega ministra in niso hoteli razpravljati o drugih kandidatih. Vendar pa bo mogoče kaj več gotovega vedeti šele potem, ko bodo o tem razpravljali v Varnostnem svetu. Priprave na kongres LFJ Kongresa se bodn poleg 2000 delegatov udeležili tudi zastopniki laburistične stranke Anglije, francoskf? socialistične stranke, opazovalci zahodnonemške sncialrle mokratske stranke in zastopniki iz Trsta, Goric« in Koroške Današnji «Messaggero Ve- ljudstvo pred zverinskimi na-neto« obvešča, da je državni padi Nemcev, ki so vdirali BEOGRAD, 19. — Glavno mesto FLRJ je v znamenju priprav za 4. kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Vse glavne ulice in državne stavbe so že okrasili z državnimi in partijskimi zastavami. Na palači Albanija žari velik grb FLRJ, nad železniškim mostom čez Savo pa so montirali svetlobni napis «Tito», ki je sestavljen iz 600 žarnic. Pričakujejo, da bodo prvi delegati prispeli že jutri v Beograd. Razen dva tisoč delegatov in več sto gostov iz raznih krajev države, bodo kongresu prisostvovali tudi zastopniki laburistične stranke Anglije, francoske socialistične stranke, opazovalci socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije, zastopniki Demokra- tične fronte delovnega ljudstva Koroške ter delegati iz Gorice in Trsta. Veleposlanik Velebit iztočil poverilnice LONDON, 19. Novi jugoslovanski veleposlanik v Veliki Britaniji Vladimir Velebit je izročil danes akreditvna pisma angleški kraljici Elizabeti II. Svečanosti je prisostvoval tudi zunanji minister Eden, od Jugoslovanov pa svetnik jugoslovanskega veleposlaništva Jakša Petrič in drugi člani jugoslovanskega veleposlaništva v Londonu. tožilec v Vidmu poslal v Rim podrobno razlago, v kateri obvešča vladne kroge, da je pred videmskim sodiščem v teku sodna preiskava proti partizanski Beneški četi. Vesti, da se že dolgo časa v videmski pokrajini vrše preiskave v zvezi z delovanjem Beneške čete in njenih članov, ki so jih objavili pred časom vsi lokalni časo-pi, so torej potrjene. Vsekakor hočejo italijanske oblasti Beneško četo dati na zatožno ( klop. Razlog pa da preiskava traja že več kot pol leta ni težko ugotoviti; najbrž so podatki take vsebine, da ne bodo prinesli zaželenega uspe ha. Sedaj pa se zdi, da nameravajo vso zadevo servirati javnosti pred državnimi volitvami, kajti vladajoča stranka upa z obsodbo skriminal-nih početij» obsoditi protifašistične borce in tako pridobiti glasove tam in v tistih krogih, kjer bi obsodba «pro tt izdajalcem domovine» zakrila skrahirano gospodarsko politiko njenega vodstva, in ustvarila nacionalistično razpoloženje. Prav gotovo pa ne bo verjetno sodba ugodno vplivala na prebivalstvo v Beneški Sloveniji, ki dobro ve kdo so bili člani Beneške čete, saj so bili povečini domačini, ki so skupno s slovenskimi rojaki zgrabili za orožje, da po padcu fašizma branijo svoje Hrabski In azilski delegati proučili položaj na Daljnem vzhodu WASHINGTON, 19, — Ame. riški zunanji minister Foster Dulles je danes sprejel fran. coskega poslanika v Washing-tonu Bonneta. Po razgovoru je Bonnet izjavil, da je dal Dul-lesu nekatere informacije o aktualnih vprašanjih, ki se ti. čejo francoske vlade. Odklonil je druga pojasnila. ; trenutno dve le- , 1 v 1 za 40 odstotkov it> naPovert,!anskem proraču-ju ^ja h ]e ttBela knjiga« totU°?en>h it f bi* na področno us-. e^ov «dosežen . ^hi naPri edek». ie SestaU°!lanska skupi' Ul . *»Ia /-1 ^ daneS 2"e-blii ?6ovor>la o sta-?,1ato „ nj0 Parlamentar- 110 , važn'-?tvar'i0V°iažkem Prora-v°ia^Ša’ ker ^ labur‘ste tem '4 vb '2datkee f8 Samo za kr'ittemve* tudi te. Unskih , J ja Povečanih ---kov' ki ute- Sv * ra=i>n socialnih prir >>»*stwrrih v času ia bC|1U obramh Na °Žjem VaK *aburi,(. izdatkov Skr'-' Verjetno zago-r«ka voja- VS vojn, Vq; ■ h,nWen X,,lretiino ' se zavzema minister E- „ , celotnega an- ^ ora«una V‘v Sr povzroča-°bilo preglavic "ernu finančnemu er3u, ki mora '»Hi' lben^a Pr°računske iz-VoiT Pa Pomenijo H\>st * Pr>dobitniške se 8 Posredo- S;° Cfrvatlvne vlade l„ewen- ki jim jih je in DEUOKRISTJANI ZAVIRAJO ustanovitev nstavnega sodišča I/ladna obstrukcija proti zakonu o ustavnem sodišču, ki že štiri leta roma iz senata v poslansko zbornico in narobe, izdaja demokristjansko politiko uvajanja klerikalne diktature, ki se hoče znebiti vsakršne kontrole (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Medtem ko je senatna komisija za notranje zadeve začela s podrobno razpravo o vladnem načrtu volilnega zakona in zavrnila prvi del popravkov, ki jih je predlagala opozicija, da bi zavrla odobritev zakona, se je v poslansko zbornico povrnil zakonski načrt, pri katerem izvaja dejansko obstrukcijo vlada. Gre za načrt zakona o ustavnem sodišču. ki bi razsojalo o ustavnosti tega ali onega vladnega ukrepa ali sklepa parlamenta; v konkretnem primeru bi tudi ske zbornice. O tem vprašanju se je vnela obširna diskusija, čeprav so demokristjani pristali da glasujejo za besedilo, kot ga je sprejel senat. V diskusijo je posegel tudi pravosodni minister Zolli, vse skupaj pa se je končalo z odgoditvijo diskusije na jutri. Upanje, da bi bil zakon o ustavnem sodišču v tej diskusiji vendarle sprejet, je zelo majhno, ker so demokristjani obenem s pristankom na sena-tovo besedilo člena 4 (imenovanje sodnikov ustavnega sodišča) napovedali, da ne more- ,HJa^ lsKnst‘ona vlada VS.?Ur'sWne socialne Vn le) smeri se vme- nekateri evropski •SciT"-kl ” Ureditv Vtjsk , , ;el‘kA JO* na napredne la- pridobitni-slavnem v dveh v*l.k,:T‘Vnemu obdav- V'6ltl «odav°h0dkov ln Pre‘ Ni Jfi' ia dr 6njU velike in- si,.* u ur - strani pa 5v/^u SSot-Uvedl, laburisti \ ^ , vsakemu JlcrK ''Orno* Dla’no b° 6 'n starostni dr-zdravni-pre- “amen kri-t'itn ohrtz 'nočno tV- °bdavcenjem do- w * VI _ ■ 8 , Posltui i : sist-: le 4la še tal. °Sti» k‘ Ra P°Vzro6ii Uristična vla-resno krizo bolan? . « K kih kroJZ mdl3skih Mo ^ V hM3.,"ad 67 le, in 1 -b°leha vprašanje ustavnosti protide- '■ jo pristati na nekatere druge • 1 formulacije, ki jih je izdelal Značilno za današnjo diskusijo je bilo, da so demokrist-janski zavezniki (predvsem liberalci) nastopali dokaj samostojno mnogo bolj kot običajno in da tudi v demokristjan-skih vrstah n> bilo opaziti popolnega soglasja. Vladi tak po-ložai vsekakor prija, ker omogoča nadaljnje zavlačevanje; sicer pa ie bilo tudi med sejo sušati več očitkov na račun vladne obstrukcije, ki je končno samo eden izmed tolikih znakov, da demokristjanska vlada čedalje bolj uvaja klerikalno diktaturo, ki se hoče znebiti vsakršne kontrole Pred tem je bila v zbornici na vrsti krajša diskusija o parlamentarni anketi o brezposelnosti in bedi v Italiji, Demokristjani so zahtevah, naj parlamentarna anketna komisija konca svoje delo do 30. marca, vidni člani komisije, predvsem socialni demokrati, pa so ugovarjali, to ni mogoče če noče komisija res v redu opraviti svoje delo, ne Pa samo predložiti brezkoristno papirnato poročilo, ki ne bi bilo podprto s stvarnimi podatki; zaradi tega naj se komi, iji rok za delo podaljša do 30 septembra Zdi se da želijo' demokristjani konec parlamentarne ankete izsiliti še pred volitvami, da bi se z njo okoristili kot z demagoškim orožjem med volilno kam-P- njo. Podobno kot zakon o ustavnem sodišču se v parlamentarni proceduri izgublja tudi zakon o povračilu vojne škode, ki ga zlasti težko pričakujejo majhni oškodovanci ki so izgubili po vrednosti sicer malo, dejansko pa vse svoje premoženje ali vsaj velik njegov del ir Ki so zaradi tega še danes go-.podarsko uničeni. Iz parlamentarnega življenja je vredno še omeniti, da so danes uradno potrdili prestop bkrajnega desničarja poslanca Russa Pereza v de-mokrist:ansko parlamentarno Skupino. Na sindikalnem področju so mokratičnega demokristjanske-ki obsegajo ga volilnega zakona prišlo v pristojnost ustavnega sodišča. Dosedanja zgodovina zakona o ustavnem sodišču (ki ga predvideva ustava prav tako kot referendum, ki je zaradi vladne ohstrukcije tudi ostal mrtvo določilo ustave brez možnosti praktičnega izvajanja) je dovolj poučna. Senat je zakonski načrt odobril že 17. marca 1949. Ko je bilo besedilo zakona predloženo poslanski zbornici, ga je ta v nekaterih odstavkih nekoliko spremenila. , O zakonu je ponovno razprav-i ljal senat in spet sprejel neka-| tere manjše spremembe, tako da se je besedilo v oktobru 1952 ponovno vrnilo v poslansko zbornico, kjer pa je bilo razpravljanje o njem odloženo, ker je demokristjanska večina izglasovala prednost predlogu novega volilnega zakona. Spremembe, ki jfh je zakonski načrt o ustavnem sodišču doživljal med tem romanjem iz senata v zbornico in narobe, so “socialne varno- v slavnem nebistvene in so služile predvsem kot izgovor, da se odobritev zakona in s tem ustanovitev ustavnega sodišča čim bolj zavleče, kajti zakon je v parlamentu odobren šele, ko senat in poslanska zbornica izglasujeta popolnoma enako besedilo. Pri tem tudi v glavnem ni šlo za vztrajanje obeh domov pri starem besedilu, temveč za nove popravke. Spor, okoli katerega se je vrtela današnja diskusija, je bil v obliki, kako naj predsednik republike izda ukaz o imenovanju sodnikov ustavnega sodišča in kako naj predsednik vlade ta ukaz sopodpiše, se pravi, kakšen pomen in kakšno važnost je treba pripisati podpisu predsednika vlade Pri tem daje besedilo, ki ga je nazadnje odobril senat, nekai večja pooblastila predsedniku republike in ne omenja da ta izdaja svoj ukaz na pred|(® na srcu. Pravosodnega ministra kot od reja prednje besedilo posu£ danes_ strokovne organizacije nameščencev zavoda za socialno zavarovanje (INPS) sklenite. da bodo uslužbenci tega zavoda stavkali v soboto, 21. t, m.. Slavka bo trajala ves dan. Na drugi strani pa je sindikat petrolejskih delavcev, včlanjen v CGIL. danes sklenil, da opus .i zamisel splošne sindikalne akcije v vsej državi. Sindikat uslužbencev zunanjega ministrstva pa je na plenarni seji soglasno sklenil, da se vpiše v demokristjanski sindikat CISL. Uradništvo zunanjega ministrstva je nameščeno v veliki meri ie iz Cianovih časov. Palača Chigi je medtem sredi mrzličnih priprav na bližnjo rimsko konferenco zunanjih ministrov držav evropske obrambne skupnosti. Pri tem posvečajo nacionalistični krogi največ pozornosti dejstvu, da bo BidaUlt ostal v Rimu še 24 ur po zaključku konference in se razgovarjal z De Ga-sperijem. Demokristjanski m desničarski tisk ve povedati, da bo De Gasperi poskušal pridobiti Bidaulta za podporo italijanski tezi o Trstu, in pomenljivo dodaja, da sta se oba zadnjič sestala pred petimi leti v Turinu, ko se je skuhala tristranska izjava (kmalu nato je francosko zunanje ministrstva prevzel Schuman in ga držal vse do zadnje vladne krize). Ker je Bidault prav tako demokristjan kot De Gasperi in ker je v francoski MRP v zadnjem času opaziti znaten pre-okret na desno, so upi palače Chigi, kot kaže. predvsem za-stavljeni «po demokristjanski liniji«, v zadnjih letih se je Francija držala stroge nevtralnosti v tržaškem vprašanju in včasih (na primer med londonsko konferenco) celo dala razumeti, da ne odobrava italijanske politike. Kakšno upanje ima italijanska diplomacija pri tem poslu, je težko reči, gotovo pa je, da .ie palača Chigi zelo na široko razpredla mreže imperialistične politike, ki jo je podedovala iz fašističnih časov. A. P. TOKIO, 19. - Maršal Juin, ki je včeraj iz Indokine prišel v Tokio, se je danes razgovarjal z vrhovnim poveljnikom sil Združenega poveljstva na Ko. reji generalom Clarkom, popoldne pa z japonskim ministrskim predsednikom Jošido m zunanjim ministrom Okaza-kijem, „ Tunizija in Haroko zopet na dnevnem redu? - Indija si bo še dalje prizadevala za mirno rešitev korejnkega upora - Bevan predlaga, naj se Formoza postavi pod zaupno upravo - Konferenca v Beli hiši uboga beneška naselja, kradli in tudi pretepali, kjer ko\i so mogli. Junaški podvigi Beneške čete so marsikje preprečili še hujše napade besnih nemških fašistov, katerih moč se je zmanjševala iz dneva v dan zaradi vse večjega razmaha antifašistične borbe,v katero se je vključilo tudi ljudstvo Benečije, ker je v njej videlo edino- možnost rešitve pred pobesnelim o-kupatorjem in njegovimi hlapci. Ne glede na javno priznanje, ki so ga želi po vojni t> svetu vsi antifašistični borci ne glede na narodnost in državljanstvo je tu 16. člen mirovne pogodbe, ki jo je podpisala tudi Italija. NEW YORK, 19. — Delegacije arabskih in azijskih držav v OZN so se danes sestale, da proučijo stališče, ki naj ga zavzamejo o raznih vprašanjih na prihodnjem zasedanju glav. ne skupščine OZN. Po sestan-ku je iraški delegat Kalidy izjavil, da so proučili možnost, da bi v glavni skupščini znova načeli vprašanje Tunizije in Maroka. Pripomnil je. da sta ti dve vprašanji še vedno resni in da jima je treba po-svetiti vso poz ost Deiegatl šci govorili tucji o političnih in vojaških vprašanjih Daljnega vzhoda na sploš. no, vštevši Indokino. Prav tako so proučili možnost, da bi pred skupščino razpravljali o antisemitizmu. Kalidy je izjavil, da bodo o tem vprašanju zavzele arabske države točno določeno stališče. Voditeljica indijske delega. cije v OZN gospa Pandlt je pred odhodom v London, od koder bo odpotovala v New York, izjavila, da bo Indija nadaljevala s prizadevanji, za rešitev korejskega spora. Dodala je, da bo indijska delegacija izkoristila vce u-godne prilike v ta namen. Pri tem pa je pripomnila, da bo vse odvisno od stališča drugih in od razvoja novega položaja, ki ga je ustvarila sedanja a-meriška uprava. Voditelj levega krila britanske laburistične stranke Bevan je danes v Borabayu izjavil, da bi bilo treba Formozo, ki je trdnjava kitajskih nacionalističnih sil, spraviti v karante. no in postaviti pod zaupno u-pravo Združenih narodov. Nato je Bevan izjavil, da je rešitev korejskega vprašanja v tem, da se prizna pekinška vlada, ter je pripomni!, da je Velika Britanija to vlado priznala v času, ko je bila na oblasti laburistična stranka. Pripomnil je nato, da bi bilo trfe-ba pekinško vlado sprejeti v OZN in da druge države ne bi smele več priznavati Cang-kajškove vlade. Končno je tudi dejal, da bi morale ZDA prenehati s pošiljanjem orožja kitajskim nacionalistom. V uradu ameriške delegacije OZN je bil danes napovedani sestanek delegatov držav, kl imajo svoje vojaške oddelke na Koreji. Na sestanku, ki mu je predsedoval ameriški stalni delegat v OZN Henry Cabot Lod. ge, so proučili ukrepe v zvezi s korejsko vojno. Ameriški predsednik Ei.sen-hower pa je danes v Beli hiši sklical konferenco demokratičnih in republikanskih parlamentarcev, bi je trajala poldrugo uro. jNa Konierenoi sia general Omar Bradley in načelnik tajne službe Allen Dulles por >. čala o vojaškem in diplomatskem položaju v svetu. General Bradley je zlasti poročal o ameriški strategiji na Koreji. Republikanski predstavnik Halleck je po konferenci izjavil: «Vsi vedo, da gre za dokaj nejasen položaj*. Dodal je, da je šlo za informativno konfe. renco o vojaških možnosti v celoti in na odrazu sedanjega položaja na ameriško gospodarstvo. Senator Taft, ki je bil tudi navzoč, je dejal samo: »Govorilo se je o številnih vo;aškib in diplomatskih vprašanjih.® Neki drugi parlamentarec pa je dejal: «Lahko rečete, da smo v lepi zagati«. Predsednik senatnega odbora za proračun Styles Bridges je izjavil, da ni na sestanku izvedel nič posebno novega, dodal pa je, da je splošni pregled položaja nejasen. Dodal je, da so na sestanku razpravljali o poročilu, ki ga je vče. raj objavila komisija državi ja. nov in v katerem se med drugim priporoča znižanje izdatkov za najmanj 10% v obramb, nem proračunu. Poravnan nesporazum zaradi Sudana KAIRO, 19. — Glasnik zuna-njega ministrstva je izjavil, da «je bil nesporazunj, ki je nastal v Egiptu zaradi izjav zunanjega ministra Edena v. zve. zi s Sudanom, poravnan v skladu x besedilom dogovora o Sudanu«. Te izjave je glasnik podal po ve£ razgovorih, ki jih je egiptovski zunanji minister imel včeraj z britanskim in a-meriškim poslanikom v Kairu, V Londonu je glasnik zuna-njega ministra tudi izjavil, da med Veliko Britanijo in Egip. tom Hi nesporazuma bodisi glede dogovora o Sudanu kakor tudi glede bližnjih pogajanj o obrambi. Razen tega so javiji, da na-trtMavs egiptovska vlada ob-javiti »zeleno knjigo« o pogajanjih, ki so privedla do sporazuma o Sudanu. V ta namen so predložili britanskemu poslaništvu v odobritev prepis zapisnikov o razgovorih med Nagibom in posl. Stevensonom. Kar se tiče pogajanj o Sueškem prekopu, so že imenovali člane delegacije, ki jo bo vodil general Nagib. Y delegaciji bodo tudi egiptovski zunanji minister Fawzi, polk. Gamal Naser in major Šalah Salem, ki je bil udeležen tudi pri pogajanjih o Sudanu. Neki predstavnik vlade je | danes izjavil, da bo Egipt prihodnji teden formalno zahteval od Velike Britanije, naj u-makne svoje čete s področja f-ueškega prekopa, To zahtevo bo vsebovala nota, ki jo bo ge-n> ral Nagib izročil britanskemu poslaniku Stevensonu, v kateri bo zahteval takojšnje razgovore v ta namen in poudaril pravico Egipta, da zahteva brezpogojni umik čet. Razgovori se morajo omejiti n? organiziranje priprav za T>m'V Kakor domnevajo v obveščenih krogih, ne bodo govorili samo o Času, v katerem naj se britanske čete umaknejo, pač pa tudi o vrednosti vojaških naprav in o imenovanju izvedencev za vzdrževanje oporišč po izpraznitvi. Po mnenju teh krogov ima Egipt namen zahtevati, naj se oporišče ob Sueškem prekopu ohrani v obrambne namene. V Kairu so danes tudi uradno zanikali, da bi bil sklenjen z vzhodnonemško delegacijo dogovor za dobavljanje orožja ali drugih vojaških predmetov Egiptu Francoski socialisti o obrambni skupnosti W ASHINGTON, 19. — Demokratični predstavnik Richards je danes predložil načrt resolucije, v katerem se poudarja zanimanje, s katerim ameriški kongres sledi načrtom za gospodarsko, vojaško in politično združitev v Evropi. Resolucija pravi dalje,_ da «.kongres ne namerava vsiliti Evropi poti, po kateri naj gre, toda samo poudariti svoje zaupanje v napore, ki jih je Evropa napravila po letu 1948, da uresniči svojo združitev«. Resolucija poudarja nafo nujnost dvostrankarske zunanje politike in ugotavlja, da «ne bi bilo koristno še dalje dajati milijone dolarjev evropskim državam, če ne podvza-mejo konkretnih ukrepov za u-resničenje politične in vojaške združitve Evrope«. Nocoj je iz Bonna odpotoval Pariz zahodnonemški komisar za varnost, Blank, ki bo vodil nemško delegacijo na se. stanku začasne komisije za ev. ropsko obrambno skupnost. Izvedelo se je, da Blank ne bo postavil nemških predlogov v zvezi s francoskimi dodatnimi protokoli, pač pa bo pojasnil nemške ugovore Voditelj francoske socialistične stranke Guy Mollet je nocoj na nekem zborovanju v Parizu izjavil, da bi socialistič. ni poslanci lahko glasovali za ratifikacijo pogodbe o obrambni skupnosti, če bi se Velika Britanija formalno obvezala, da bo imela znatne oddelke čet na evropskem kontinentu ves čas veljavnosti te pogodbe. Nadaljnii izdatki za podstavbe NATO PARIZ, 19. — Glavni tajnik NATO lord Ismay je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je mnenja, da bo svet mini. strov NATO, ki se bo sestal aprila v Parizu, odobril nadaljnje izdatke 80 milijonov šterlingov za program pod-stavb. S tem se bo podvojil znesek, ki ga je decembra določila konferenca ministrov NATO. Celotni znesek 160 milijonov šterlingov bodo uporabili za graditev letališč, prometnih sredstev, skladišč in drugo. PRVI DAN TROJNIH RAZGOVOROV V ATENAH Sporazum bo podpisan v kamor bosta odpotovala Ankari med 3. in 6 marcem, Koča Popovič in Steianopuios General Nagib (na levi) ln polk. Nasser se smejeta v Nagibo-vem uradu po podpisu sporazuma o Sudanu z Veliko Britanijo ATENE, 19. — Po poročilu iz grških uradnih krogov v Atenah so na današnjem prvem sestanku zastopnikov ministrstev za zunanje zadeve Grčije, Jugoslavije in Turčije izme. njali načrte teksta sporazuma, ki so jih sestavile posamezne vlade. Na jutrišnjem sestanku bodo razpravljali o skupnem načrtu. Predvidevajo, da bodo to delo končali do začetka prihodnjega tedna, 23. ali 25. februarja pričakujejo v Atenah prihod jugoslovanskega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča. Popovič se bo nekaj dni razgovarjal v Atenah z grškim zunanjim ministrom Stefanopulosom in z drugimi grškimi voditelji. 2. marca bo. sta Popovič in Stefanopulos odpotovala v Ankaro, kjer bodo verjetno med 3. in 6. marcem podpisali trojni politični sporazum. Ker bosta 9. marca predsednik turške vlade Men-deres in zunanji minister Ke-prulu odpotovala na uradni obisk v Francijo, bodo trojni sporazum podpisali vsekakor pred tem datumom. Problemi OEEC PARIZ, 19. — Britanski zunanji minister Anthony Eden, ki je tudi predsednik sveta OEEC (organizacija za evropsko sodelovanje), je sklenil sklicati svet v tednu, ki se bo začel s 23. marcem. Na tem zasedanju bo Eden med drugim poročal o sklepih, ki jih je sprejela nedavna gospodarska konferenca Commonwealtha na monetarnem področju, in o bo. dočih gospodarskih namenih Anglije v zvezi z bližnjimi an-gleško-ameriškimi razgovori v Washingtonu. O sedanjem gospodarskem ooložaju 16 držav, ki so združene v OEEC in o preteklem in prihodnjem delu organizacije Pa je v Rimu predaval glavni tajnik OEEC Robert Marjolin. Marjolin je predvsem navajal težave, s katerimi se mora boriti evropsko gospodarstvo in ki so še vedno hude, čeprav je bil v prvih povojnih letih dosežen določen napredek; dolarski primanjkljaj zahodnoevropske plačilne bilance je še vedno znaten, povečanje proizvodnje zastaja, medevropska trgovina pa je vnovič v težavah zaradi uvoznih omejitev, ki so jih lani uvedli v Franciji in v Angliji: zaradi teh omejitev je bila najbolj prizadeta Italija, ki je forsirala izvoz v ti dve državi, zavirala pa uvoz. Prav tako predstavlja resno vprašanje brezposelnost v nekaterih evropskih deželah, zlasti v Italiji Marjolin je menil, da je ena. ko sgrešeno misliti, da bo čas odzdravil vse te rane, kot pa, da jih sploh ni mogoče ozdraviti, in dejal, da je v prvi vrsti treba vskladiti gospodarsko politiko zahodnoevropskih držav in ZDA, ki se morajo za. vedati vloge največjega upnika Evrope in omogočiti svojim dolžnikom dostop, na ameriško tržišče. Marjolin je torej pono. vil v zadnjem času že večkrat izrečeno zahtevo, naj ZDA sprostijo uvoz evropskega blaga m s tem prispevajo k zmanjšanju dolarskega primanjkljaja v plačilni bilanci zahodnoevropskih dežel. Nato je Marjolin navedel, da se je proizvodnja v 16 deželah OEEC od leta 1948 do konca leta 1951 povečevala povprečno za 8 odst. na leto; v istem času so te dežele investirale letno povprečno 20 odst. svoje, ga narodnega dohodka. Govoril je tudi o odnosih med OEEC m ožjimi skupnostmi, ki se ustvarjajo po vzorcu Schu-manevega načrta med šestimi zahodnoevropskimi državami in sodil, da je sodelovanje med obema organizacijama mogoče in potrebno, kajti Schumanov načrt ne more nadomestiti mnogo širše organizacije, kot je OEEC, ki obsega mnogo več držav. Med glavnimi cilji gospodar, ske politike OEEC, je dejal Marjolin, je prosta izmenljivost (konvertibilnost) evropskih valut; evropska plačilna zveza je samo etapa na poti do tega cilja. Med nadaljnjimi cilji je Marjolin obravnaval tudi vprašanje popolne sprostitve medevropske trgovinske izmenjave, ki bi jo bilo treba raztegniti tudi na prekomorska ozemlja in na države Commonwealtha, zadnji cilj pa je, da bi se prosta izmenjava razširila tudi na trgo. vino z dolarskim področjem. Trenutno pa je položaj tak, da se je že dosežena delna sprostitev medevropske izmenjave občutno zmanjšala zaradi francoskih in angleških uvoznih o-mejitev, ki jih je narekoval resni položaj v p jčilni bilanci obeh dežel. Ogromna škoda zaradi popiav v Angliji LONDON, 19. — Notranji minister Fyfe je danes v spodnji zbornici izjavil, da je prt zadnjih poplavah v Veliki Britaniji bilo 307 mrtvih. Med te. mi je 17 Američanov. Skoda, ki jo je Velika Brita. nija utrpela, znaša od 40 do 50 milijonov šterlingov. Domove je moralo zapustiti 32.000 oseb. Voda je poškodovala obalne nasipe na 1.200 krajih in nekateri otoki so bili popolnoma poplavljeni. Od 25.000 poplavljenih hiš je bilo okoli 450 popolnoma uničenih, drugih 200 ne bo mogoče popraviti. Zgubljenih je tisoč glav gove-je živine, 8.000 ovac, 1 500 prašičev in 20.000 glav perutnine. Pogum drug! In vedra naj bodo ti lica: vsa sreča na zemlji je silnega iasl! VL. LEVSTIK BJi "AT 1 WL flll Jl Danes, petek 20. tebruarj ElveriJ, Ciojslav „ 0, Sonce vzide ob 7.00 .ni z (1 17.38. Dolžina dneva,10.38. j0J vzide ob 9.49 In za*®afruarja Jutri, sobota 21- Ieoru Maksimiljan, Cudomll^ PO REFERENDUMU V TRŽAŠKIH PODJETJIH CRDA Kljub vol borba še LJi ni d L a elavstva zaostrena Nepotreben in neopravičljiv odhod predsednikov metalurških sindikatov ES in DZ v Benetke prav v času, ko je treba podvzeti po referendumu odgovarjajoče korake V podjetjih CRDA še vedno traja stavka nadurnega dela. Sindakalne organizacije niso do včeraj storile še nobenega koraka v smislu referenduma, na katerem se je večina delavcev v vseh podjetjih CRDA izrekla za zaostritev borbe proti ravnateljstvu, ki noče preklicati odredbe o «disciplini» na delu. Vse sindikalno gibanje v teh podjetjih je omejeno samo na nadaljevanje omenjene stavke nadurnega dela. Ladja «Vlctoria» je včeraj, kakor je bilo določeno, redno odpotovala v Benetke. Z ladjo je odpotovalo tudi okrog 1000 delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev Sv. Andreja, ki so zaposleni pri zaključnih delih. Na podlagi sedanje stavke nadurnega dela se bodo tudi vsi delavci, ki so začasno zaposleni na ladji «Victoria», vzdržali nadurnega dela. Z delavci sta odpotovala v Benetke tudi predsednik metalurškega sindikata Es Semil-li in predsednik metalurškega sindikata Delavske zbornice Cosulich, «da nadzorujeta potek stavkovnega gibanja delavcev na ladji «Victoria». (Med delavci v ladjedelnici Sv. Marka pa vlada mnenje, da sta dva sindikalista izkoristila priliko za brezplačni izlet v Benetke). Naj bo kakorkoli dejstvo je, da nista do vče -aj sindikalni organizaciji, ki sta prevzeli odgovornost, da na podlagi referenduma zaostrita sindikalno borbo, še ničesar napravili v tem smislu. Med delavci ladjedelnice Sv. Marka se je včeraj razširila vest, da bodo sindikalne organizacije danes popoldne odločile zaostritev sindikalne borbe za preklic omenjene odredbe. To so sicer samo glasovi, ker do sinoči ni bilo še nič u-radno objavljenega. Brez dvoma je nujno, da se borba v treh podjetjih CRDA zaostri. Zaostriti pa se mora tako. da bodo delodajalci čutili enotnost vseh delavcev in odločnost sindikalnih organizacij, ki to akcijo vodijo. Pred dnev; sc sindikalne organizacije pozvale na solidarnost tudi delavce, ki so zaposleni v ladjedelnici Sv. Marka pri zasebnih podjetjih. Vprašanje odredbe o disciplini na delu ki jo hočejo delodajalci na en ali drugi način vsiliti, je tako važno, da se ta borba ne sme omejiti samo na akcijo delavcev CRDA. Delodajalci hočejo vsiliti to odredbo, da si utrejo pot, po kateri bi lahko (odpuščali) delavce z dela ne, da bi se morali pogajati s predstavniki delavcev Ne sindikalne organizacije. ne delavci, niso nasprotni. da se delavce, ki neupravičeno zaostajajo z dela oziroma, ki neupravičeno prihajajo z zamudo na delo, kaz-znuje. Te kazni so predvidene tudi v delovni pogodbi. Za te kazni pa so bili in so še vedno delavski predstavniki obveščeni in imajo možnost, da o tem podajo svoje mnenje. Z novo odredbo pa se hoče popolnoma odstraniti sindikalne predstavnike in vsa kompetenca za določitev kazni, naj bi prešla v roke izključno delodajalca. Zato se morajo vsi delavci združiti in z odločnim nastopom preprečiti, da se podobne odredbe v podjetjih u-veljavijo Potrebno je torej, da delavci vseh sindikalnih kategorij pomagajo delavcem v podjetjih CRDA in da jih podprejo v tej pravični borbi za obrambo delavskih pravic. Načelen sporazum za zidarje SELAD Spor med zidarskimi delavci in vodstvom SELAD je stopil končno, po več kot dvotedenski stavki, na pot rešitve s tem, da so odgovorne oblasti končno sprejele logične in upravičene zahteve 50 zidarjev. Najprej je bil v sredo dosežen načelen sporazum za klesarje SELAD, katerim je bil odobren poleg z zakonom določenega mesečnega nakazila še dodatek 100 lir na dan kot odškodnina za obrabo orodja, ki ga dajejo sami. Včeraj pa je bilo zidarjem, ki niso zaposleni pri težaških, pač pa pri zidarskih delih, \a-gotovljeno mezdno izenačenje, kar bo doseženo s posebnim osebnim dodatkom, ki bo njih globalne prejemke izenačil s pogodbeno predpisanimi prejemki strokovnih delavcev. Zaradi doseženega načelnega sporazuma, se bo danes 50 stavkajočih zidarjev vrnilo na delo. Gen. Bradford odpotoval Gen. William Bradford. dosedanji poveljnik TRUST in namestnik komandanta cone, je včeraj zapustil Trst in se, kot smo že javili, vrnil na lastno prošnjo v ZDA, ker bo upokojen. Včeraj pred odhodom je predal svoje funkcije novoimenovanemu gen. Mc. Fadyenu. Seja občinskega sveta odložena oa torek 24. t. m. Seja tržaškega občinskega sveta, ki bi morala biti danes, je bila preložena na torek 24. t. m. Tako se bo še za teden dni zavleklo vprašanje socialnega skrbstva in bede, glede katerega morajo še glasovati o zaključni resoluciji. Na prihodnji seji bi morali razpravljati tudi o proračunu ACE-GAT za tekoče leto. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽ INI Stvar zaradi dvojezičnih napisov še ni zaključena! Intervencije ram h svetova cev na županovo poroč lo o javn h delih m dvojei.Čmh nap s h Včerajšnji seji občinskega sveta občine Devin-Nabrežina je prisostvovalo 17 občinskih svetovalcev, med njimi tudi kominformist Marizza, ki je bil zaradi bolezni že dalj časa odsoten. Pravijo, da so Marizzo pripeljali na sejo zaradi tega, ker so mislili, da bo prišlo do volitev v razne komisije, kjer bi en glas morda kaj pomenil... Na vsak način je bilo to zelo neumestno, kajti ko so svetovalci odhajali se je Marizza zgrudil in so ga morali pobrati ter odpeljati z avtom domov. Nekaj več človekoljubnosti bi bilo pač na mestu! Na seji so zaključili diskusijo po županovem poročilu glede javnih del in vprašanju dvojezičnih napisov. Msd prvimi naj omenimo pismo Devin-čanov, ki zahtevajo od občinske uprave napeljavo vodovoda od cestnega križišča do po. staje, pri čemer je župan zagotovil, da bo glede tega vprašanja ponovno interveniral pri OB OBČUTNEM ZNIŽANJU POSTAVK V OBČINSKIH GOSPODARSKIH NAČRTIH OKRNJENI GOSPODARSKI NAČRTI ŠT. 11 nova blagodat rimskih emisarjev pri ZVU Od skupnih predlaganih 181 milijonov 250.000 lir so vsem štirim slovenskim občinam odobrili le 43 milijonov lir Posebna nakazila za javna dela so zapopadena v gospodarskih načrtih, ki jih vsaka posamezna občina izdela in predloži v odobritev odseku za javna dela pri ZVU. Gospodar, ski načrti se pripravljajo vsako leto dvakrat, in sicer za prvi semester od 1. januarja do 30. junija in drugi semester od 1. julija do 31. decembra. V naših podeželskih občinah je navada, da se o postavkah, ki naj bodo vnesene v gospo darski načrt, razpravlja na javni občinski seji, kjer svetovalci prediskutirajo razne predloge in potem odločijo, katera dela bodo predlagali kot najnujnejša. Tako se je zgodilo tudi pred časom, ko so občinski sveti pripravljali oz. sestavljali predloge, ki naj bi jih vnesli v gospodarski načrt št, 11., ki zavzema obdobje od 1. januar-^ ja do 30. junija t. 1. 2ivahne diskusije v Nabrežini, Zgoniku in na Repentabru so pričale, da je problem javnih del v omenjenih občinah zelo pereč, saj je toliko stvari, ki bi služile občinskim potrebam, da ne govorimo o onih, ki predstavljajo za vaščane vprašanja življenjske važnosti. Najprej preglejmo, kaj so predlagali občinski svetovalci občine Devin Nabrežina, ko se je vrtela diskusija okoli tega vprašanja: Za šolo v Nabrežini 8 milijonov lir. za šolo v Sempolaju 3,2,00.000, za šolo v Sesljanu 10 milijonov, za cerkvene potrebe 550.000 za preureditev starega šolskega poslopja v Sempolaju 1,750.000, za popravilo občinskih poslopij 2 milijona, za napeljavo lu. či do Devina-postaja in proti pristanišču 2,500.000, za napeljavo luči do Sv. Križa 1,500.000, za' pokopališče v Sesljanu 3,000.0(X), za vodovodno pipo v Sesljanu 750.000, za asfaltiranje ceste Vižovlje. Mavhinje 8 milijonov, za ureditev poti, kanalizacije in za vodovod v Devinu 2 milijona, za asfaltiranje ceste skozi Sem. pola j 3 milijone, za nov otroški vrtev v Sempolaju 4 milijone, za zgraditev nove šole v Stivanu 9 milijonov, za ambulanto, kopalnico, knjižnico in dvorano v Sesljanu 15 milijonov, za ureditev trga pred postajo v Vižovljah 2 milijona, za kopališče v Sempolaju 1,500.000 ter za ureditev poko- VČERAJ POPOLDNE NA OPČINAH Smrf zarad zakoncev Besec i zastrupitve s pl Injak inom Zakonca, ki sta bila na Opčinflh dobro poznana, sta izdihnila ko je pan iz odprte pipice v kuhinji prižel skozi Špranje v spalnico Včeraj popoldne se je po Opčinah bliskovito raznesla vest da so našli v stanovanju mrtva zakonca Besednjak, ki sta prebivala v Narodni ul. 43, in sicer v drugem nadstropju nad «Maksovo» gostilno. Zakonca - 62-letni Josip in 56-letna Amalija roj. Kodri^ — sta se preselila na Opčine kmalu po prvi svetovni vojni in sta bila med domačini dobro znana Zato je vest o njuni nenadni in tragični srn. ti marsikoga globoko pri-zadela Dopoldne, m sicer okoli 11. ure se je nevesti Ani Fabjan por] Besednjak zazdelo čudno, da oi tasta .n taš.e še na spregled. pa je zato stopila iz svojega stanovanja nadstropje više in potrkala na kuhinjska vrata. Ker ni mhce odgovoril in je istočasno začutila vonj po plinu, je odšla v kopalnico od tam pa skozi majhno okence v kuhinjo ki je bila vsa prepojena s plinom Z zadržanim dihom .n vsa preplašena ja stopila k obnski cevi z dvema pipicama ter ugotovila da ji bila -.na odprta in je iz nie uhajal plin. Utegnila je le odpreti okno. ootem pa je odprla kuhiniska vrata ter poklicala na pomoč. Natakarica Iz gostilne, ki je prva prišla v ome- njeno stanovanje se je nekajkrat uprla v vrata sobe, kjer sta spala oba zakonca dokler n popusti) zapah *a vrati Pogled ji je obstal na ženski, ki je oblečena ležala na tleh, medtem ko je mož ležal na pol oblečen počez na postelji Takoj so telefonirali policiji, ta pa je poklicala avto RK. Ko ie prišel zdravnik na mesto, Je ugotovil da sta bila zakonca že mrtva in da je smrt nastopila okrog dveh po polnoči, in sicer zaradi zastrupljenja s svetilnim plinom, Policijsko poročilo pravi, da gre verjetno za nesrečo Najbrž pa ne bo nikoli pojasnjeno, kateri izmed zakoncev je bil zadnji v kuhinji, niti ne bo pojasnjeno zakaj sta bila zakonca oblečena in kako to, da je žena lež »la na tleh. Čeprav so bila vrata med spalnico in kuhinjo zaprta je plin prišel v sobo skozi špranje in ko se Je eden ali drugi tega zavedel, je bilo morda že prepozno. Po mnenju domačinov pa ni izključeno, d« je vmes kai drugega, kajti mož je bil posebno v zadnjem času zelo zagrenjen Po končani preiskavi so obe trupli pripeljali v mrtvašnico splnšne bolnice, kjer sta na razpolago sodnim oblastem pališča in za uro v Slivnem 1J500.000 lir. Gospodarski načrt je predvideval skupno 80 milijonov 750.000 lir stroškov Podobno je bilo v Zgoniku. Občinski svetovalci so odobrili predlog gospodarskega načrta v višini 33 milijonov lir, oni z Repentabra pa v višini 37 milijonov 500.000 lir. V dolinski občini, kjer je načrt sestavil upravni odbor, so predlagali razna dela v višini 30 milijonov lir. Pred dobrim mesecem se je po vaseh omenjenih občin raz. širila vest, da so bili gospodarski načrti v glavnem odobreni in da je ZVU iz predlaganih načrtov črtala le nekaj manjših postavk. Toda zadoščenje je bilo le kratkotrajno, kajti iz istih virov so se pričele širiti vesti, da so bili gospodarski načrti močni okrnjeni, in sicer tako kot še nikoli doslej. Pred nekaj dnevi pa je odsek za javna dela pri ZVU uradno sporočil posameznim občinam, kaj je bilo odobrenega ter s tem potrdil zloglasne govorice. Devinsko-nabrežinska občina je namesto zahtevanih 80 milijonov 750.000 lir dobila le 15 milijonov, zgoniška namesto 33 le 6 milijonov, repentabor-ska namesta 37.500.000 le 8 milijonov ter dolinska občina, ki so ji namesto predlaganih 30 milijonov odobrili le 14 milijo, nov lir. Za kroniko naj omenimo, da je miljska občina dobila le 10 milijonov, tržaška 400, 50 milijonov pa je dobila Pokrajina. Pri teh izredno nizkih številkah moramo pogledati nazaj ter ugotoviti, koliko so dobile posamezne občine v gospodarskih načrtih štev 9. in 10. Devinsko-nabrežinska občina je dobila 17.500.000 lir in nato 22 milijonov lir, zgoniška najprej 16 milijonov nato 13,500.000, repentaborska 15 milijonov, nato 12. Ce primerjamo te številke s sedanjimi, tedaj je kaj lahko ugotoviti da se je fond za javna dela močno znižal m to prav v času, ko so prevzeli oddelek za javna dela pri ZVU italijanski rimski funkcionarji. Črtane postavke iz gospodarskih načrtov, nizka nakazila — vse to je prva blagodat, ki smo je dobili od nove italijanske uprave. Zdi se, da se ta u-prava zaveda, da je bila prebivalstvu storjena krivica. To namreč sklepamo po tem da je nabrežinski župan, potem ko je poročal na seji občinskega sveta o tem vprašanju, mimogrede povedal, da gre za znižanje nakazil predvsem na račun subvencije tržaških led-jedelnic, medtem ko je dolinski občinski tajnik ob neki priliki dejal, du bodo znižana nakazila predvsem zaradi gradnje novih stanovanjskih hiš v Trstu. Te verzije, ki so jih omenjeni gospodje pač slišali na kakšnem merodajnem mestu, potrjujejo , da so na odseku za javna dela pri ZVU skušali prikriti dejansko sta nje, ki je vse prej kot ugodno bodisi za prebivalce okolice kot tudi same tržaške občane. Razmeroma viuoko št-vilke. ki so jih predlagali v u"obri-tev posamezni občinski sveti na podeželju, nam pričam, da so potrebe občin velike. Nizke številke, ki so bile nato odo brene, nam pa po drugi strani pričajo, da je ita'ijanski administraciji le malo mm zn stvai-ne potrebe prebivalstva, predvsem kmečkega, ki je v preteklem letu zelo trpe.o, posebno zaradi izrelno neugodnih vremenskih prilik. Zapostav. ljanje, ki ga je čutiti na vseh področjih, je prišlo torej do izraza tudi pri javnih delih. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Oproščen obtožbe sokrivde za utopitev otroka v tabor šču 1 septembra 1951. leta je neki čtrok iz begunskega taborišča pr. Sv Soboti prestrašen obvestil svojo mater do plava v velikem koritu sredi taborišča tiuplo mrtvega otroka Vsi begunci so tako prišli na mesto in potegnili iz vode že mrtvega 2-letnega Pavla Da- Jiianidesa, sina dveh grških beguncev. Policija je takoj uvedla preiskavo in 66-letnega inž. Adolfa Dukiča, iz Ul. Udine, ki je tedaj vndil dela v notranjosti taborišča obtožila malomarnosti zaradi katere je otrok izgubil življenje. Inž. je namreč postavil sredi taborišča veliko in visoko korito, iz katerega so delavci zajemali vodo za dela Okoli in okoli pa so postavili cementne cevi, ki so bile postavljene v obliki stopnic. Otroci so seveda to izkoristili in se tam po cele dneve igrali. Tud, mladi Damianides je tistega dne zjutraj neopaženo stopil po stopnicah do vrha in nato padel v vodo ter utonil. Dukiča so julija 1952. leta prijavili sodišču, ki ga je tudi obsodilo na 6 mesecev zapora pogojno ter na plačilo 150 tisoč' lir staršem umrlega otroka. Seveda se je inž pritožil in tako so zadevo ponovno obravnavali pred prizivnim sodiščem Po dolgi razpravi so inž oprostili z utemeljitvijo, da ni izvršil dejanja ACEGAT. Zupan je prav tako opozoril, da bo v ponedeljek prišla v Devin komisija, ki bo določila kakšna dela naj se iz. vedejo v okviru zadnjega gospodarskega načrta, ki določa za Devin 2.000.000 lir. Ista komisija bo nato odšla tudi v Vi-žovlje. Zupan je nadalje povedal, da je bil skupno z repentabor-skim in zgoniškim županom pri načelniku oddelka za jav na dela pri ZVU dr. Caffarel-liju, ki jim je sporočil ustno že znane podatke o postavkah, ki so bile odobrene v zadnjem gospodarskem načrtu. Glede prošenj za 8 stanovanj v Nabrežini in Stivanu, ki jih je 60, pa so nato določili posebno ko. misijo, ki bo prošnje pregleda, la in jih nato s priporočili oddala komisiji za dodeljevanje stanovanj pri Zavodu za ljudske hiše. V to komisijo so določili župana, ki bo predsednik ter svetovalce Jožeta Pahorja, Ivana Miliča, Ferruccia Grattona ter Stanka Pertota. Po interpelaciji svetovalca tov. Škofa glede materiala neke porušene hiše v Sesljanu, je svetovalec Kralj spregovoril o cestah, ki vodijo v Slivno, pri čemer je navedel primer, da podjetja popravljajo ceste z materialom, ki ne odgovarja potrebam. Med drugim je kri. tiziral tudi kraški vodovod ter poudaril, da Slivno v preteklem letu od tega vodovoda ni imelo nobene koristi. Odbornik Ado Slavec je v odgovoru naglasil. da je vprašanje cest v kompetenci USVS in da občina pri tem ne more ničesar storiti. Danes bo posebna komisija pregledala nekaj križišč in ovinkov, ki bodo tlakovani ali Da cementirani. Svetovalec LSS Drago Legi-ša je nato podal izjavo glede dvojezičnih napisov, ki so bili odstranjeni v območju Devina na zahtevo Palutana in po kasnejšem ukazu gen. Winterto-na. Svetovalec Legiša je med drugim poudaril, da je Paluta-nu in njegovim podpornikom v Italiji šlo predvsem zato, da se pred vsem svetom pokaže, kdo je v tej deželi gospodar in kdo suženj. Občina Devin-Nabrežina je s svojim sklepom. da morajo biti dvojezični napisi v pretežno slovenskih vaseh dvojezični, dala izraza prepričanju, da živita tu dva enakopravna naroda, ki sta po vseh zakonih • morale enakovredna ji) polnovredna. Ko je govoril o zlorabi cerkve na Primorskem v protislo. venske in protihrvatske razna, redovalne namene v preteklih desetletjih, je govornik pouda- IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO PRED ODHODOM DELEGATOV na IV. kongres Ljudske fronte ERJ Na seji okrajnega izvršnega odbora so razpravljali o preimenovanju SIAU in njeni vključitvi v Socialistično zvezo narodov Jugoslavije ter o protiletalski zaščiti Včeraj je bila v Kopru seja okrajnega izvršnega odbora B-iAU. na kateri so razpravljali o organizacijskih vprašanjih in o deiu množičnih organizacij. Odborniki so tudi govorili o IV. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije, katerega se bodo prvič udeležili tudi delegati iz jug. cone STO. V zvezi s tem pa so grajali pomanjkljivost iniciative odborov osnovnih organizacij, ki so dale predloge, da se SIAU preimenuje in vključi v Socialistično zvezo narodo Jugoslavije, niso pa dovolj seznanjale članov z osnutkom novega statuta te organizacije. Nadalje so na seji govorili o predlogu zadnjega zasedanja okrajnega ljudskega odbora komandantu Vojaške uprave JLA, da bi se tudi na jug. področje STO razširila veljavnost jug. uredbe o protiletalski zaščiti. Ta predlog je sedaj v proučevanju. Na seji so izbrali 11-članski iniciativni odbor, ki bo poskrbel za ustanovitev te organizacije. Odbor je sestavljen iz predstavnikov množičnih organizacij, gasilcev in zdravstvenih ustanov 0 iluorograiski akciji V okviru fiuorografske akcije v koprskem okraju je bilo doslej rentgensko slikanih že nad 6000 prebivalcev občin Dekani, Marezige in Piran. V prvih dveh občinah je akcija že zaključina in je bilo slikanih 3451 oseb. Fluorografska ekipa, ki je odšla včeraj v Šmarje, bo zamudnikom na razpolago v nedeljo. V Piranu. kjer deluje druga fluorografska ekipa pa je bilo do pred tremi dnevi slikanih nad 2500 prebivalcev. Ko bo slikanje tu končano, bo ekipa šla na delo v Izolo. Kulturni dom v Novi vasi Pred slabima dvema tednoma so v vasi Sveti Peter v občini Šmarje, izročili svojemu namenu vaški kulturni dom, ki je bil tudi prvi zgrajen v koprskem okraju. Predvčeraj pa so v sosednji vasi Nova vas slovesno proslavili enak dogodek, ko so spravili pod streho njihov kulturni dom. Tudi dom v Nova vasi je bil zgrajen pretežno s prostovoljnim delom, vsak vaščan v starosti od 16 do 50 let je prispeva’ povprečno 10 delovnih dni. Za prvo prireditev bo dom sposoben meseca marca ko bo tudi slovesna otvoritev. V domu bo poleg dvorane za igre tudi prostor za gostilno. Dramski družini v tej vasi, ki je po zaslugi učiteljev, želo aktivna na prosvetnem področju, bo tako dana možnost za še hitrejši napredek. Ustanovitev sveta Zveze pionirjev Predvčeraj so v Kopru ustanovili svet Zveze pionirjev, v katerem je 12 predstavnikov množičnih organizacij, učiteljev in profesorjev ter en zdravnik. Svet bo skrbel za razvedrilo in vzgojo najmlajših. ril, da zadostuje pogled v bogate arhive tržaško-koprske škofije, kjer je več kot dovolj dokazov, kako se je verouk, pridiga in dušno pastirstvo u-porabljalo kot orodje za poitalijančevanje našega ljudstva. Potem ko je še govornik poudaril, da za Slovence stvar še ni zaključena ter da se je borba za svobodo dejansko šele začela, je predlagal, da bi občinski svet izrazil duhovnikom devinskega dekanata zahvalo, da so v cerkvi javno ožigosali ukaz po odstranitvi dvojezičnih napisov. Občinski svet je predlog sprejel. Svetovalec tov. Milič je po pojasnilu župana, da bo občinski svet naslovil na pravni oddelek ZVU vlogo z zahtevo po spremembi fašističnih zakonov, predlagal, naj stopi v stik z žu_ pani slovenskih občin, ker bi akcija v tem primeru imela večjo veljavo. Tudi dr. Jože Skrk je govoril o vprašanju dvojezičnih napisov ter se med drugim vprašal, zakaj je ZVU sicer razveljavila vse protižidovske zakone, medtem ko protislovenskih ne? Nato je predlagal, naj občinski svet sprejme sklep, da se gen Wintertonu v tej zvezi pošlje zahteva, da se razvelja. vi Mussolinijev zakon št. 800 ter da se ga nadomesti z novim zakonskim ukrepom, ki bo upošteval jezikovno enakopravnost Slovencev na lastni zemlji. O tem bodo diskutirali na prihodnji seji. Dr. Skrk je nato predlagal, naj občina postavi na vseh šolah, občinskih stavbah in drugod dvojezične napise, nato pa je kritiziral italijansko upravo pri ZVU, posebno glede izredno nizkega nakazila za javna dela v prvem polletju tega leta. Na njegov predlog je občinski svet pooblastil župana, da pošlje pismo msgr. Ivanu Trin. ku ob njegovi 90-letnici rojstva. Sledile so še intervencije tov. Srečka Colje in Ivana Miliča glede nabave traktorja ter tov. Jožeta Pahorja o požganih vaseh, potem pa je župan sejo zaključil. Prihodnja bo v ponedeljek 2. marca. [kbitirb ih poroCila) Predavanje prof. Gspana v Gregorčičevi dvorani Krog tržaških Slovenk je priredil včeraj pod okriljem Narodne in študijske knjižnice v Gregorčičevi dvorani predavanje o slovenskem slovstvu v dobi razsvetljenstva in romantike. Predavatelj prof. Alfonz Gspan iz Ljubljane je v uvodu pokazal razliko med srednjeveškim in modernim človekom, nato pa se po preciznem opisu dobe, vplivov in gibal v njej, ustavil pri posameznih vidnejših manifestacijah slovenske književnosti v tisti dobi. Naj je šlo za »Pisanice«, Linharta, Vodnika, sKranjsko čbetico* ali Prešerna — povsod je našel originalne in točne karakterizacije. S posebno ljubeznijo se je ustavi'. ob Prešernu, pri katerem je tudi pojasnil, odkod ljubezen slovenskega ljudstva do tega svojega velikega umetnika. (Po l. 1945 so izšle Prešernove Poezije že sedemkrat v 125.000 izvodih!). Veselilo bi nas ko bi vsaj nekatere odstavke Gspanovega predavanja lahko videli tudi objavljene. S kolesom v avto Med vožnjo s kolesom po Ul F. Severo ie 15-letni Vittorio Rinaldi iz Ul. Rittmeyer trčil v zadnji del ameriškega vojaškega tovornika. Zaradi udarca po nosu so fanta odpeljali v bolnišnico, kjer pa so mu nudili vso pomoč in ga s progno. zo okrevanja v 5 dneh poslali domov. Nezgode na delu S prognozo okrevanja v 50 dneh, po katerem bo verjetno ostal delno pohabljen, so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 20-letnega Claudia Blasija iz Milj, kateremu so zdravniki ugotovili več zlomov v zapestju leve roke in tudi stisnjeno, skoraj zmečkano dlan. Blasi je ob prihodu v bolnišnico izjavil, da je zjutraj v ladjedelnici Sv. Roka med rezanjem jeklenih plošč zašel z roko pod stiskalnico. » • • V istem oddelku so zjutraj okoli 10. ure sprejeli tudi 87-letnega Josipa Vaninija od Banov it. 67, ki se je zatekel z rešilnim avtom v bolnišnico. Mož Je izjavil, da je v novem pristanišču 17. t. m. nerodno padel. Spočetka je mislil, da zadeva ne bo huda, toda bole. čine so ga sedaj prisilile v bolnišnico. Ker so mu zdravniki ugotovili zlom gležnja desne noge, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 25 ali 30 dneh. Dva oadca na cesti S prognozo okrevanja v 30 dneh so včeraj sprejeli na oto-rinološkem oddelku 89-letno Carolino Gaspari iz Ul. del Bosco, kateri so ugotovili poleg zloma nosnih kosti tudi razne druge poškodbe po glavi. Bolničarji rešilnega avta. so izjavili, da so ženo našli na pločniku v Ul del Bosco, kjer je Gasperijeva padla. • « • Med hojo po Ul. Roncheto je včeraj zvečer 63-letni upokojenec Ernest Berti iz Ske-denjske ulice zdrsnil in nerodno padel, pri čemer si je zlomil desno nogo. Z rešilnim avtom so moža pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Berti okre. val v 50 dneh. S” ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri, 21. februarja 1953 ob 20-30 uri v AVDITORIJU v TRSTU PREMIERA JEKE drama v 3 dejanjih s prologom (petih slikah) Spisala: Hella WouIiJoki Režiser: Jože Babič NASTOPAJO: Mati na Niskavuoriju, Angela Rakarjeva; Arne Ni-skavuorl, njen sin dr. agr. gospodar na Niskavuoriju, Jožko Lukeš; Marta, njegova žena Leli Nakrstova; A-naliza, njena nečakinja, dijakinja Zlata Rodoškova; llona Ahlgren. mlada uči. teljica Štefka Drolčeva; Pastor, Stane Raztresen: Pastorjeva žena. Nada Gabri-jeičičeva; Doktor, Stane Starešinič; Lekarnar, Silvij Kobal: Simola, Julij Guštin; Nlkkila, Josip Fišer; Pentilla, Anton Požar; Gospa Martila, Elza Barbiče, va; Nadučitelj Vainio, Rado Nakrst; Oskrbnik, Srečko Košir; Telefonistka Aan-dra, Ema Starčeva; Serafi-na, Aandrina sestra Valerija Silova; Sally, služkinja na Niskavuoriju Tea Starčeva; Tilda. SODELOVALI SO: Prevod, Ciril Kosmač; Scena in kostumi, Anuša Sod. nikova; Slikarska dela, Jože Cesar; Sepetalec, Marij Marsič; Inspicient, Silvij Kobal; Lasuljarka, Draga Pahorjeva; Odrski mojster, Ferdo Kokošar; Razsvetljava. Vittorio Cattelani; Krojaška dela, Marko Dovšak; Šiviljska dela, Nevenka Sancinova; Mizarska dela, Franc Vončina. POSLOVILNA PREDSTAVA ANGELE RAKARJEVE V nedeljo 22. februarja ob 20. uri v AVDITORIJU v TRSTU PONOVITEV JENE NA imVIllJf Mladini neprimerno. Prodaja vstopnic od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15/IL ( GI-KUALlSČE VERDI) Danes ob 20.30 bo druga predstava »International Balleta* Iz uondona za abonente reda «B» v vseh prostorih. Danes zjutraj se začne prodaja razpoložljivih vstopnic za galerije. Jutri tretja predstava za abonente reda «C» za parter in lože ter za red «A» za galerije z naslednjim programom: «Silfide» na glasbo Chopina, »»Trnjuičica* na glasbo Čajkovskega in «Parišiko veselje* na glasbo Offenbacha. Jutri zjutraj se začne prodaja razpoložljivih vstopnic za galerije. Razna obvestila Izšla je 5. štev. »PIONIRJA«. Dobite jo pri razprodajalclh PRIMORSKEGA DNEVNIKA. OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA »PRIMORJE« Športno društvo »»Primorje* poziva svoje člane na svoj prvi redni občni zbor, ki bo danes, petek 20. t. m. ob 20. uri v prostorih SHPZ v Ul. Roma 15-11. Ce ob napovedani uri občni zbor ne bo sklepčen se bo začel pol ure kasneje in bo sklepčen ob vsakem številu prisotnih. NAJDENO V nedeljo se je na Ul. Rossettl okrog 19. ure našel ženski klobuk. Lastnica ga bo lahko dobila v našem uredništvu. RODITELJSKI SESTANEK Starše gojencev Dijaškega doma vabimo ob priliki zaključka prvega semestra na II. roditeljski sestanek. Sestanek bo v Dijaškem domu v nedeljo 22. t. m. ob 9, uri. Uprava Dijaškega doma. SLIKE Z OTROŠKEGA PLESA ki Je bil na pustni torek v Ul. Roma 15 so na razpolago vsak dan v uradnih urah v Ul. Roma 15.11. Padec z lambreto Med vožnjo z lambreto po neki ulici v Rocolu ni 58-letni Mario Suc iz Ul. Veruda opazil, da je cesta v popravilu ter je vozil po svoji poti. Ker so tam delavci napravili nekaj stopnic, ki peljejo iz stare na novo cesto, je Suc zavil navzdol in seveda pošteno padel. Mož se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma zapestja desne roke in drugih lažjih poškodb sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 30 dneh. S kolesom v pešca in na tla Med vožnjo z vespo po Trgu degli Abruzzi se je 40-letni Miroslav Jež iz Ul. del Friuli zaletel v pešca, ki mu je nepričakovano prekrižal pot in padel z vo2lla Z zasebnim avtom se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma lične kosti in spodnje čeljusti sprejeli na stomatološkem oddelku, kjer bo ostal verjetno mesec dni. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. februarja 1953 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, porok Je bi-io II, umrlo pa je 16 oseb. POROČILI SO SE: pomorščak Libero Sulllch in šivilja Bruna Vlslntinl, geometer Livlo Dambro-si In gospodinja Giola Moro, u-radnik dr. Tullio De Calo in u. radnlca Mar.1i Grazia Prendimt, barist Benlto Favretto In gospodinja Llllana Giraldl. finančni stražnik Bruno Vlslntinl In kr-znarka Rosa Panessa, tesar Felice Rattelll ln gospodinja Eleonora Benussl, uradnik Dante Gemelll in prodajalka Elsa Schnelder, sluga Giuseppe Toros in šivllla Elvira Coronlca, električar Serglo Clngerla in uradnica Maria Cer-val, železničar Francesco Germek In uradnica Egldia Polinassl, delavec Serglo de Gennaro in snažilka Addolorata Patruno. UMRLI SO: 89.1etna Anna Koeppel, 73-1 etna Orsola Cocian-cich por. Skorja. 62-letni Vittorio Colucci, 79 letna Lulgia Cafforin vd. Hlastan, 67-letna Maria Pe-rlch vd. Antoni, 73-letni Giovannl Steinbach, 59.1etna Albina Crudl, 60-1 etn i Carlo Gherlanz. 70-letnl Vincenc Kaučič, 69-letni Glovanni Bevčar, 70-Ietni Domenlco Milam, 86-letni Paolo Felice Pedrottl, 56-letni Giuseppe Magllerl. 77-letn! Giovannl Dlblagio, 56.1etna Lucta Peruz2i, 76-letni Oscar Martini. Darovi, in prispevki Sirk Vladimir Iz Sv. Križa da-ruie 500 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Frančiške Vouk daruje dr. Stepančič 3.000 Ur za Dijaško Matico. Danes 20. februarja 1953 ob 20.30 gostuje v kino dvorani na OPČINAH BARKOVLJANSEU PEVSKI ZBOR pod vodstvom tov. MILANA PERTOTA Na sporedu bodo umetne pesmi, solospevi in stare tržaške pesmi, na katere še posebej opozarjamo, ker jih bo pevski zbor pel v starem barkovljan-skem narečju- Opozarjamo na to gostovanje posebno prijatelje petja na Opčinah, pri Banih, v Pa-dričah, Trebčah, na Kon-konelu, v Gropadi in v Velikem Repnu. Predprodaja vstopnic je v pekami Cok na Opčinah. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV V TRSTU vabi vse dijake na PRVI LITERARNI VEČER ki bo jutri 21. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Roma 15/11. Na tem večeru bodo sodelovali dijaki iz Gorice, Copra in Trsta, ki bodo čitali svoja dela. Dijaška Matica bo ob tej priliki podelila Prešernove nagrade tržaškim dijakom, ki so sodelovali pri razpisu Dijaške Matice za najboljiši spis. Vabljeni starši in vsi prijatelji mladine. Vstop prost. Excelsior. 14.00. 16'30f,tayl 22.00: »»Največja _PreJames ..Največja prebav2 ta», Betty Hutton Ja"1« v.art, Dorothy Lamour. barvni film. . .kal*'! Nazieaale. 16.00: »Sed«0!'" „ likega medveda*. si Drago, Pierre filmom dokumentarij-Holandske. zad,ya h-,,- s# Fenice. 16.30: <, s[f;. 0'Brien. Dean Indijancev. Barvni h«"-ob 22. „ „d-eno'!*? Arcobaleno. 16.00: « ; jjJ sad», Fernandei. Ml ^ 16 let prepovedano. D j. tarij o poplavah na H Astra Rojan. 15.00: »MM' John Wayne, Maureen Barvni film. .. »o).■■ Grattacielo (Ul. Batt ,iub:l», »»Oprosti ml. /?echandle', reita Young, Jeffv^liK0 0 Alabarda. 15.30: _*~Ereatt, Kirk Douglas, E. Jn ^ Ariston. 16.00: f John Wayne, u"A3n. . Barvni film. Zad™,c(ia «4 Armonia. 15.30: «Le/e^ g# ŠENTJAKOBSKO PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« priredi v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v škedenjski dvorani pevsko instrumentalni koncert Sodelovali bodo: 1. Pevski zbor. 2. Tamburaški zbor. 3. Dramska družina. 4. Recitatorji. LJUDSKA KNJIŽNICA obvešča svoje čitatelje, da zopet redno posluje v Ul. Roma 15/11 (prostori SHPZ) vsak dan, razen srede in sobote od U. do 13- in od 16. do 19. ure. Izleti IZLET PDT PDT priredi smučarski izlet 1. III. v Crnl vrh nad Idrijo, kjer bodo smučarske tekine. Vpisovanje še danes od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11, MLADINA organizira l. marca smučarski Izlet v Crni vrh, kjer bodo smučarske tekme. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure še danes in jutri. SMUČMSKŠ IZLETA v Planico 7. IN 8. MARCA ob priliki mednarodnih tekem na 80-m skakalnici kjer bo nastopilo okrog 50 skakalcev iz 7 držav. Odhod iz Trsta 7. marca ob 14. uri in odhod iz Planice dne 8. marca ob 16.4«. — Prenočišče na Bledu. — Cena 1.800 lir. 8. MARCA Odhod Iz Trsta ob 2. url ponoči. Odhod iz Planice ob 17. uri. Cena 1500 lir Prijave do 27. t. m. pri «Adria-Express», Ul. Fa bio Severo 5-b - tel. 29243 ADEX IZLETI 8. MARCA IZLET V ŠKOCIJAN 7. IN 8. MARCA IZLET V NOVO GORICO KANAL OB SOČI Vpisovanje do 21. febr. ort «Adria-Express», Ul-F. Severo 5-b - tel. 29243 vi». G, M. ca"a'e,varielt> Nov, zelo smešen j2 ^ Aurora. 16.00: «Oddal Gary Cooper. Barvnl \Jdlj LvUput i nh dan. ,„..» (tg Garibaldi. 15.00: «Ang“ u 1* Gaby Andre, R. Ideale. 16.00: «No«9f0' „ Briand. V„na zgtftjtt? Impero. 16.»,„: «sh°VlJard thryn Grayson, Ava Gardner. znane -v barvnem -filmu. Italla. 15.30: «MonslMr cs>ilP največje filmsko ne ^ Chaplina. T»w8sa»’ Vigie. 16.00: »Sin Te®.„. J Robertson, Joanne < ,jt!L Kino ob morju. '“/“Jovi- ' možje*, Tamara J m. . gio Gurzo. Barvm ‘j ^ K. Mnssimo. 16,00: «Zy°% du», Ray Miliand, « j, ter. Barvni film. ,„al»r“ Moderno. 18.00: «za “ jf upanja*. Savona. 15.00: »Heleš8,‘pjrigi Linda Darnell. ;f& Secolo. 16.00: «Trdnj3v‘‘t,F1r Dorothy Lamour, h Vittorio Veneto. 15-Ia' na*. Robert Voung-^ttV Azzurro. 16.00: meč*. George M«?Jjčen la Corday. HomanI J. film. Hobne pK Belvedere. 16.00: volk*, John v'^Wv0 Neal. Junaško P° ' ^ podmornice. J1* Marconi. 16.: »VVaterJ^ v V. Leigh, R. TayWG jitri r Novo cine. 16.00: je»» pada*, Gary CocPe * thur. vvestern. ,, fiaFuf* Odeon. 16.00: «Viae"iann» potem umreti*. „iiiii, Car.ale, Renato j Marži in Claudio J kar»y Radio. 16.00: «Prekie‘2,e0e Joel Mc Crea Barvni film. PETEK. 20. tet>rtiš^ t: O * K T'K*' # 354.6 m ali tK 7.00 Poročila, lovili:J® ne. 11.00 P. I. ,cajtk°r v h-fV za klavir in orkeste l345 J 23. 13.30 Poročna- zVoK' .L4’«.Sli glasba. 14.40 Doma 30’ igrajo ansamp1 ]9,|!i » |tji in godbe na Pinpf.Ttotoi kesier JLA iz .Pf%e TO istrske in medJiJ"^, poJ<‘ Pa pesmi v priredbah K«lJ 1^ tonista Andrej S* rn» Kamušič. '2i^,wUt|n.rrf^ —------... 21.00 "‘m bOlJtjK as "sSSiVf'ta ba 23.10 Glasba 23.30 Poročila. Til S* 'V*1 J 306.1 m a11 *" | ij^i 11.30 Lahki °rKif,45 f K LJuVSKSf- gS slavni violinisti 'm MS Glasba iz iondon* grfPjjS dvoran. 22.30 K jCa 2 j! sta Ljubivoja Slam ln0tn> na glasba. 23.32 % |t T it S * csfihf „.30 Napojit*"^ Havajski \ 18/35 Igra violinski sti. 19.25 JiajrtV Simfonični konce Herberta von Kar»» Turina. ^ m »tov®' jii*'V 327.1 tu. 202.1 ' jgAj 12.00 Lahka Jli čila. 12.45 Igrajo yeS J in orkestri- i/' por® frf. napevi. 15.» ,6-0« ^ čila J M .ell^V/i esm' fiM k-Strgarjeve. sta«K«4i nlja Avg«« 19.4? -1\ oena medigri ToiJ ,(š t ia. 20.00 Espn : pr*,/; M5eNaarodJne ^‘aJS •-K.,* ciroarieve. » sti ni Melodije ura. znane 18.45 . Kežak ... spremlja Glasbena . glasba. 20.00 č-^jni P^„jiij ski zunanje-pob # Violina in n ene sl»v" / gode iz živlJ1 21.00 J,et« valcev violin. & 45-! ^ in humorju — 2l-2° jfJZ1 Sima Matavul^ jiia. s/< ritmu. 22.00 ^JKestr»t Nočni koncert d|rigen filharmonije, Cipch______________ »7°Ce^oST^feA% •a. Ul. Orla"1 avallgjF Glulia X; fffia v p a a 1; HaraBa%u y|$ 9 i koli v Skeo telefonske '-A Hderi k”l: Gasilci: Policija vo S° stano zakonu Prijave — 3 — 20- februarja 1953 OiJPOMENlCl «CEN1RA STUDI ADRIATIC!* VOLK DLAKO MENJA kavico1 vovprii7flaTno polno sed i,t£ ati nek“i be- *Centm ^f0?Podom okrog *S (ni“n' Adri^Ch v ** J IZ Pt£torski dnev- 1953 irvn februarja s° i&u n, ^aj), ki raMumi ?n nekak *memo-Se/a drži« naslovili na Itva Z aTe9a vodtaini- Z°A F0StlrJlanle SadeV€ Vrtilki niln Dullesa ob 'tofJansL' obisIca vri ifo S vlad' » Rimu. faek — v®tefl Pustnih zmazek * , ta smešni tofco nai ?n°s čl90 gibali Piše <£Llu?okument- kot Sio^» «w!n0 d’lriforma. ^iah v, na. argumea-stvene ’/»?. so. fisto znan- »nftrt i pr,rcde-» kr°g «Cp»/° BOiP°die o- tustn -p Jra* Sutili prihod *»> na^t^i?00 pred nie9°-«i da so spra- Vte0„ J, tako du- K5at2£oi Prat’ ia ran3B)Bv ^Ustveni memo-fio, j ■ Na-ši kmetje pra-, knvn nerocina stvar, ‘Povr-p predčasno stori, frau tnC„ G°spoctom se ie tyiVom Z90di'-o in so pod nom'PUsta' Patrona lVhk£~v- sPravih sku-iai *>* VMp,St,veni abortus. tH^ike rici\kaj Je 9°st iz ^eni» na tak «d0' o in ne smemo ^ratTerih totk v i nio kar Povedali lito tako lenost in od-J?°4fe okr t milimo- Go-l,ma}o °g *Centra» — $e govorit? n°bene pra-,lanskenn v imenu ita- i. "'uma. nritJL * n'* JG Uivel° dale/- J10 in Je se' , neaa ! takega po- L°' *«rV^nja kot je x®’ so - esiavili gospod- Sf^Sa Hi! *kaenu ciove- ^*e?Tss V' toiki 6UKina je trdu tort jo V-amret, da oS 2e^ o?p Pristati na... Ja’ katerega Srlajl° Vrebnase^u^e civi" *fitoaistn lVaistvo v prid f CiW?nLna nizki Stop- >oUl» « ie no. *ž ie b° zokLTdno uie’ uulconcno nase- ij.®0 d«77114 b4 pripomnil, «mSpod1e, ki so Sel° aZer?ayndm L?lJ^ Na~ "al' naj- *90d&7* i na mizi Bor 4d -,.„ e ^e, fci le vaPei Cre' Mnt. ?vai o nekem pismu Ha ftu ^nskemu škofu tič-* int ?? leta 600' -li1? rsk„ ,, €lt Slovani sko- tBr*3n ata siliti'v Ita. ^^^odovinska li- °* let/, ^Mcito di Ver so tra[ P?-at)(ce ta- rne^^m xxi2 laiizem v Batn e?n m ueS leti’ °hrn l%, da «Centra-») ie J}ltve iivU m° Pod silo noJ^sf°a pm svodo-tQg^i - fazani - ne 0K° oftoinn JL7?0 fco* taki k gorjem Pcfcaza^ «sem 4iatoo»m . na?e zem" 4at,^e mpiob?f?e' ^?e so £>rt7% ne mo' ,da te9i še ”io dn .1° pozabiti. toliu ie h a 5e danes i5«e-ste r,„se naselili — PCt!ir'11i do^ bil1 P°ž^1 t,eni ur'itelj prej o-ki0t:al Si^nrinaldo. je 4?. si pomrli. Toda vsi so delali na polju, frta in oljka sta rastli v bregu, nad «belo cesto« in spodaj do morja. Oljk je bilo nekoč zelo mnogo. Doli v Ključu jih je bilo toliko in tako visokih, da se ni videlo na morje. Zato pa so pravili vsaj tisti stra. ni «v Uljnahs. Na Kontovelu sta bili o prejšnjih časih dve torklji, sti« skainici za olike: pri Stoku, — pri Uku so rekli — in pri Star-cu — Ucu. Obe sta delali tri mesece kar vzdržema. Zato pa je bilo takrat mnogo 'olja. Sedaj je vse to minilo. Leta 1929, ko je bil tako hud mraz, so skoro vse oljke zmrznile. Pa fige tudi, Tudi vina so imeli mnogo, A so bile drugačne trte takrat, rodile so tudi sto let. Pa jiH je rosa vzela. Sedaj ni več tako. — ameriška trta ne traja tako dolgo. Tudi žita so mnogo pridelali, seveda ne v bregu temveč na Krasu, *Na Krasu je bilo nekoč vse obdelano, — sedaj je tam sam kamen. Pridelali smo tam žita, krompirja, ajde, sir-ka, — vsega. Bldga je bilo pol_ no, — čez sto glav ga je bilo v naši vasi. Z. JELINČIČ (Nadaljevanje sledi) , r-* * m i . ... Ce vam je všeč, si danes že morete omislili tako obleko u čipkaste nyionske tkanine. CHARLLS DtCKLNS Prevedel prof. dr. fr. Bradač i SEDEMINSTIRIDESETO poglavje Posvečeno poslovnim zadevam in začasni koristi Dodson in Fogg. - Gospod Wmkle se spet pojavi v čudnih okoliščinah in dobrotljivost gospoda Plcktvicka se izkaze močneje ko njegova trmoglavost. Job Trotter je hitel z nezmanjšano naglico po Hol-bornsiki ulici, zdaj po sredi ul ce, zdaj spet po hodniku ali po jarku zraven hodnika, kakor se mu je pa? bolje zdelo, da bi se prennU skozi ljudi, tene, otroke ln vozove, hitel je, ne da bi se menil za ovire in ne da ol se niti za trenutek ustavil, dokler m prišel do vrat pri Gray’s-Innu. Toda navzlic vsej njegovi naglici so bila vrata Ze vsaj pol ure zaprta; sleinjl' je zagledal perico gospoda Perkerja. ki je živela tam s porojeno hčerko; m le-ta je dala svojo roko nekemu natakarju, ki pa ni živel v Londonu, ter je stanovala v dveh sobah v Uti hiJi blizu pivovarne nekje za Gray’s-Inn-Lanom; in to Je bilo kake četrt ure, preden so zapirali ječo. Potem so Jele izvlekli gospoda Lowtena iz zadnje sobe «Pn sraki»; komaj Je to Jobu uspelo In je povedal naročilo Sama Wellerja, je bila ura deset. «Zdaj,» Je rekel Lowten, «je že prepozno, Ponod ne morete tja, toda ali Imate ključ od vrat, prijatelj?* «Zase se ne menim,» Je odgovoril Job, «jaz se naspim kjerkoli. Toda ali ne bi bilo bolje, iti še nocej k Perkerju, da bi pnsel tja takoj zgodaj zjutraj?» «No,» je odgovoril po kratkem premikanju Low-ten, «Ce bi se tikalo to kogarkoli drugega, bi ne bil Perker posebno navdufcen, da grem k njemu, ker pa gre za gospoda P je odgovoril Lowten. «Samo sporočilo gospoda Pickwicka, gospod.* «P ekwicka?» je rekel mah mož ln se naglo obrnil k Jobu. «No, torej kaj?* «Dodson in Fogg sta tožlila Bardellovo za stroške, gospod,* je rekel Lowten. «Tako!» Je kriknil Perker, vtaknil roke v žep In se oprl na kredenco. «Da,» je dejal Lowten. «Zdj se, da »ta izvlekla iz nje priznanje stroškov takoj po razpravi.* «Prl Jupitru!* je vzkliknil po spod Perker. vzel roke iz žepa ter tolkel s sklepi desne roke po dlani leve. (Nadaljevanje sledi) Splovitev najmodernejše letaioaisnke sveta • «Hermes> Včeraj so v ladjedelnicah V ickers-Armstrong, v Barrow-in-i;urness, spiovui najmodernejšo letalonosilko sveta, «hiermes», kateri je botrovala soproga britanskega ministrskega predsednika. VVinstona Churchilla. «Po svečanosti je prvi lord aamiralitete, j. p. L. Ihomas, na svečanem obedu dejal, da mora biti na zgodovino ladjedelnic Vickers Armstrong, družbe, ki je stara že več kot 120 let, in katere ladjedelnice so v Barrovv-in-Furness od leta 1897, ponosen ves britanski narod. Ladjedelnice Vickers Armstrong so izdelale prvih pet britanskih podmornic že leta 1901, Od takrat so zgradile in opremile nad 200 podmornic, od 150 ton s 7 do 8-člansko posadko, do najmodernejših 1400-tonskih podmornic s ško-ro 100-člansko posadko. Nov postopek za strojenje kož Ameriška strojarska industrija se zelo zanima za nov postopek, o katerem trdijo, da ustroji kože v štirih minutah. To novo iznajdbo je objavilo podjetje Seotan Inc, Na njej so delali deset let, m/ R fri 11 Vremenska napoved za dane«: Predvidevajo poslabšanje vremena z možnostjo krajevnih padavin. — Ozračje se v glavnem ne bo ohladilo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 8; najnižja pa 1.7 stopinje. TRST, petek 20. febmtsr|a 1953 PRIMORSKI DMEVHIK RAMI® Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00: ------- 23 Čajkovski: Koncert za klavir in orkester v b-moliu op. - Trst II.: 20-30: Tržaški kulturni razgledi. — Trst L. • j Simfonični koncert p. v. Herberta von Karajana. Slovenija: 14.0C: Veseli narodni napevi. t St _ -J: ' ~ >i “i,- t , i.iLnt!~ i ~ ‘ , ' ŽIVLJENJE PO OBČINAH BENEŠKE SLOVENIJE VELIKA ZAOSTALOST v Dreki In Srednjem V Srednjem je okrog 60 odst. prebivalstva ogroženega od jetike V vzhodnem predelu naše dežele naletimo na takšne razmere, da se ob pogledu nanje človeku napravi težko pri srcu. To sta namreč občini Dre/ca in Srednje, ki štejeta 35 manjših in večjih zaselkov, razpršenih po gorskih hrbtih v višini nad 600 m nad morjem. Tu živi okrog 5.000 prebivalcev življenje, ki je kaj malo podobno človeškemu in lahko rečemo, ne da bi pretiravali da je življenje teh ljudi zelo primitivno. Narava v resnici ni bila posebno radodarna tem ljudem, ker tukaj manjka marsikaj, kar je nujno potrebno za življenje. Vendar pa ni nikakega dvoma, da ljudje ki upravljajo ti dve občini, niso do danes storili še ničesar za vsaj delno izboljšanje in omiljenje Slakih življenjskih pogojev tukajšnjega prebivalstva. Zupani in drugi občinski upravitelji dopuščajo, da gre vse tako, kot pred sto leti, ali pa še slabše in se skrbno ogibljejo staviti ali podvzeti take ukrepe, ki bi prinesli vsaj malo izboljšanja prebivalstvu. Morda delajo tako ker se bojijo zameriti vladi in pokrajinskim vladnim organom, katerim so neposredno podvrženi. ljudje v teh krajih so kmetje, pretežno mali posestniki, ki se preživljajo le s težavo Njihovi bledi in izmozgani o-brazi napravijo mučen vtis na vsakogar, ki jih sreča, Tu se zares čuti beda in je le malo družin, ki je ne občutijo. Pozimi je seveda položaj prebivalstva še slabši. Zelo težko je napraviti točno sliko pomanjkanja med piebivalstvom občin Dreka in Srednje Sredi najhujše zime so otroci obuti v navadne copate in oblečeni v obleke, Ki so vse prekrite s krpami najrazličnejših barv. Tem otrokom je popolnoma neznano tudi najpreprostejše otroško veselje. Poznajo samo obiske zdravnika in zdravila, pa še to v zelo redkih primerih. Zato vsako leto kosi jetika med njimi, pa ne samo med otroki, ampak tudi med starejšimi. Neki občinski tajnik, ki je bil za krajšo dobo v službi v Srednjem,nam je zaupal,da je v tej občini okrog tSO odst. prebivalstva ogroženega od jetike. V teh krajih morajo vse blago prenesti na hrbtu in ves industrijski ustroj obstaja v štirih mlekarnah, kjer je neznan vsak moderen postopek z h predelavo tisto malo mleka, ki ga proizvajajo in vse se dela na tak način, kakor pred sto leti. Strašna enoličnost vlada v teh krajih in neskončna vrsta pustih in sivih dni gre brezplodno mimo, poleti na odprtem, pozimi pa v hišah, kjer se le s težavo diha, ne samo zaradi pomanjkanja zraku, ampak tudi zaradi mučne negotovosti in naveličanosti, ki raste iz dneva v dan. Hiše v teh krajih so povečini le za silo zakrpane. Mrzel veter in voda prodirata skozi špranje v zidovih in na strehah in često pada v notranjost celo sneg. Vendar pa vse to še ni dovolj in često vidimo v enem samem prostoru natrpane cele družine, ki imajo po osem ali deset članov ter živijo skupaj * tistimi štirimi kokošmi, ki jih imajo, ter spijo pod isto streho v nehigienski in nemoralni pomešanosti. V občinski upravi teh občin sedijo župani in uradniki, od katerih prebivalstvo še nikoli ni čulo spodbudne besede, ki bi mu vlila upanje na boljše čase. Zupani in uradniki sedijo na svojih stolčkih in ne vidijo, ali se vsaj delajo kot bi ne videli, potreb revnega prebivalstva. Kadar pa se brigajo za svoje občane, ni njihova skrb za blagostanje prebivalstva, kot bi bila njihovi. dolžnost, ampak podpisujejo izjave, ki nimajo nič skupnega z njihovimi pravicami kot upravitelji. Taka izjava je n pr. tudi tista, ki so jo poslali švicarskemu časopisu «Gazzette de Luasanne«, s ka-tfrp so hoteli potvoriti etni-nični značaj teh krajev samo zato, da bi ustregli rimski vladi. To je edino, kar delajo občinske oblasti, namesto da bi se brigale kako omiliti bedo in omogočiti ubogemu ljudstvu malo boljše življenje. Vlada je brez dvoma našla v njih svoje zveste služabnike, ne more pa tako reči tudi na- še ljudstvo, ki je končno spregledalo kako stoje stvari. Zopet se bliža dan državnih volitev in zadnje dni pred njimi bodo tekači vladne stranke brez dvoma pokukali mimogrede tudi v te naše vasi zato, da bi izvabili našim ljudem njihov glas. Potem pa, ko bedo volitve v kraju, bo zopet postalo vse mirno in štiri leta ne bo nikogar več na spregled, (Po «Matajurjud) Prešernova proslava 22. februarja ob 17 Priredijo jo dijaki iz Dijaškega doma v Gorici Dijaki Dijaškega doma v Gorici priredijo v nedeljo 22. ob 17_ uri. Prešernovo proslavo v prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1. Na sporedu je: 1. Pesem mladine (zborna recitacija). 2. Govor. 3. Glosa (deklamacija) 4. Strunam (solo petje). 5. Kam? (solo petje). 6. Od železne ceste (deklamacija v dialogu) 7. Krst pri Savici (deklamacija po vlogah). Vabimo k številni udeležbi in priporočamo točnost! Seja odbora pokrajinskega sveta GORICA, 19. — Včeraj popoldne se je sestal na sedežu pokrajine odbor pokrajinskega sveta pod predsedstvom odv. Culota. Med drugim so odborniki sklenili oddati v najem prostore šole «Crispi» v Tržiču za menzo v delovnih centrih! nadalje so se sporazumeli za nakup rimskega kovanca iz srebra iz Karakallovih časov za numizmatično zbirko pokrajinskega muzeja. Svoje po-voljno mnenje so odborniki izrazili v zvezi z dodelitvijo prispevka pokrajinski ustanovi za turizem, ki bo organizirala moštvo kolesarskih dirkačev po Italiji v Gradežu. Vsa ta vprašanja bodo predložili na seji pokrajinskega sveta, ki bo prihodnjo soboto 28. februarja t. 1. ob 15. na sedežu Trgovinske zbornice. Končno so na seji proučili številna vprašanja v zvezi s pokrajinskimi uslužbenci ter oskrbovanjem nezakonskih in fizično nesposobnih otrok. Novi prispevki za poplavljence GORICA, 19. — Na sedežu Rdečega križa v Ul. Garibaldi so do 15. februarja nabrali: uslužbenci Telve 13.800 lir; u-službenci mestne hranilnice 4000; mesnica Karlo Picciulin 5000; N. N. 100; Marija de Gres-si 1000; družina Gressani 1000. Skupaj 24.900 lir. Prejšnja vsota 678.680; vse skupaj 703.580 lir. Ker bodo te jlni zaključili z zbiranjem prispevkov za poplavljence severozapadnih dežel Evrope, naproša predsednik odbora Rdečega križa, ki nameravajo prispevati denar, nai se čimprej zglasijo na sedežu Rdečega križa v Ul. Garibaldi 5. Menjava valut za inozemstvo Italijanski urad za izmenjavo sporoča, da banke ali bančni uradi na meji lahko menjajo potnikom denar v tuji valuti, toda v mejah prostega uvoza v tisto državo, v katero potnik namerava, če je izpolnil naslednje pogoje: a) potnik mora potovati v evropsko državo; b) če gre za valuto, ki ni prosto prenosna; c) če je pri pregledu potnega lista razvidno, da ni prosl-telju za to pot izmenjala kakšna banka ali bančni urad denarja ali drugih plačilnih sredstev. Ijal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki obvezali globoko rano na glavi. ________ Sla je v mesto in se nezavesina zgrudila GORICA, 19. — Danes zjutraj okoli 9.30 se je z doma odpravila 74-letna Alojzija I-pavic iz Ul. Orzoni 9, da bi šla kupovat v mesto. V Ul. Crispi je ravno pred neko ma-nufakturno trgovino padla nezavestna na tla. Rešilni avto Zelenega križa je ponesrečen-ko pospremil v mestno bolnico k Rdeči hiši, Iz beneških vasi Goj°\ Tukajšnje Cepljenje proti pasji steklini Pregled m cepljenje psov proti steklini bo vsako sredo od 11. do 12. ure v občinskih hlevih (vstop v Ul. N. Sauro st. 5). Županstvo opozarja vse lastnike psov, naj dajo cepit, kot vsako leto. svoje pse. S seboj naj prinesejo potrdilo o plačilu takse na pse, ki znaša 500 lir, katero bodo plačali na občinski blagajni. KINO VERDI. 16.30: »Zaklad Iz So-quoje», K. Douglas. VITTORIA. 17: «Krik množice«, K. Ryan. CENTRALE. 17: #Zivio Za- pata«, M. Brando. MODERNO. 17: «Pravlci je zadoščeno«, M. Auclair. STANDREZ. 20: «Caroline Che-rie», M. Carol. Terska dolina Svoj čas je v to dolino prišlo nekaj vojaških oddelkov, da bi se vadili v streljanju. Za vaje so izbrali pobošje Velikega vrha blizu vasi Ter. Po prvih strelih je prišlo do požarov. Okoli 50 vojakov je takoj priskočilo na pomoč in požare po. gasilo. Zato tudi škoda ni občutna. Vendar naj bo to opozorilo, da je treba pri takih de. janjih ravnati previdneje, da se prepreči večja škoda. Pontabelj Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem je bilo več procesov, od katerih predvsem dva zanimata naše ljudi. Marija Clemente iz Rezije, obtožena, da ni posvečala dovolj pažnje družinski skrbi, je bila obsojena na dva meseca zapora in 5.000 lir globe pogojno. Kazni niso vpisali v kazenski list. Sodišče pa je oprostilo Alda Di Leonarda iz Rezije zaradi kraje v gozdu. Rrzija Tukajšnji lovci so imeli skupščino, na kateri so razpravljali o važnih vprašanjih v zvezi z lovom. Sejo so Imeli v občinskem središču pod predsedstvom Alda Colussija, predsed. nika tukajšnjih lovcev. Razprava se je sukala okoli varstva divjačine In ustanovitve zaščitnega vrta. Predsednik je pokrajinski zvezi lovcev predlagal, naj bi zaščitne predele ustanovili v visokem gorovju. Skupščina je nato izglasovala, da bi zaščitni pas ustanovili v kraju »Jama Coot». Govorili so tudi o obra. čunu, ki je pokazal neznaten dobiček. V zvezi z zaščito divjačine je predsednik dejal, da so s cia-ninom uničili 8 lisic. Lovci pa so v teh dneh spustili več divjih zajcev obeh spolov, da bi se razmnožili. Brdo Dijak Salvatore Mussari, ki je prišel k svojemu bratu v Brdo, je pred dnevi zapuščal vas in z motoscooterjem odšel v videmsko šolo. Pred Tarčen, tom je zaradi poledenele ceste izgubil nadzorstvo nad vozilom, se prevrnil in pri padcu udaril s čelom ob tla. Mimoidoči so mu takoj priskočili na pomoč in poskrbeli, da so ga odpeljali v videmsko bolnico, kjer so opazili nevarno rano na levi strani glave. Obdržali so ga na opazovanju. Njegovo • zdravstveno stanje pa se je medtem poslabšalo in mladenič je umrl. prebivalstvo se pritožuje zaradi slabih avtobusnih zvez. Tri zveze na teden, ki jih vzdržuje avtomobilsko podjetje Molaro, ne zadostujejo potrebam^, ker ni no. benega drugega sredstva, ki bi to občino povezovalo s Humi-nom, Artinom in pokrajinskim središčem. Po našem mnenju bi moralo podjetje Molaro vzpostaviti vsaj enkratno dnevno zvezo z občino Gorjani. Vest je svojžas objavil videm. ski tisk Temu pa se ne smemo čuditi, ker je prav ta tisk objavil nekaj člankov, v katerih je hvalil delo pokrajinskega komisarja, ki naj bi vzpo-stavil tudi to avtobusno zvezo. MŽjlVNO PRVEMSUO FLRJ V ALPSKIH DISCIPLINAH ZELENICA NAD TRŽIČEM prizorišče prvenstvenih tekem ———■————em.mnnmirin 11 mi »—»m«— —»itt um—i—« iit Favorit je Tine Mulej, njegov najresnejši tekmec pa Štefe Značilno ognjišče v Sovodnjah v Beneški Sloveniji. Sele pred nekaj dnevi je padla odločitev o kraju letoš. njega tekmovanja za državno prvenstvo FLRJ v alpskih disciplinah. Tudi tokrat so na. rekovale končno odločitev snežne razmere. Zaradi močne odjuge, ki je nedavno zajela vso Slovenijo, sedaj v mnogih krajih ni dovolj snega ali pa ga sploh ni. Prvotno je bilo namreč določeno, da bo tekmovanje za prvenstvo na Pohorju, sedaj pa je padla odločitev na Zelenico pri Tržiču. Tam je snega dovolj še konec marca. Mesto, kjer bodo tek-me, je skoraj na sami avstrijski meji. Prvenstveno tekmovanje se bo prčelo v petek z veleslalomom. Naslednjega dne bo slalom, v nedeljo pa smuk. Ce ne pride kaj vmes, se bo vodila borba za prvo mesto v glavnem med Mulejem in Ste. fetom. Matevža Lukanca ne bo, ker si je v Garmischu zlomil obe nogi, drugi tekmovalci bi pa skoraj težko ogro. žali prvenstvo prvima dvema. Po letošnjih dosedanjih uspehih sodeč bi dejali, da ima več izgledov za prvo mesto Mulej, ki se je tudi v mednarodnih tekmah še najbolj izkazal. Sicer na manjših tekmovanjih ne nastopa, kot ostali tekmovalci, vendar pa resno trenira, iz česar se da sklepati, da ne namerava prepustiti prven-stva komu drugemu. smučarskih tekih štafetah in skokih za kombinacijo. Spored je določen takole: v petek tek članov na 18 km in članic na 10 km v soboto štafeta 4x10 za člane in 3x5 km za članice, v nedeljo skoki članov za kombinacijo in v ponedeljek tek članov na 30 km. I TEDEN SMUŠKIH POI&0 V KULMU Polda in Finžgffl noleg N&mcsv, Švicarjev in MJ Predsednik odbora za 8 ^ mednarodne smučarsK racije Sigmund Ruu , imenu federacije priv > ^ bo teden smuških P°JE ( veliki skakalnici v K Avstriji od 26. vanjil 11 marca. Na tem , bodo ocenjevali tudi “j* leta. Prireditelji pa P $ jo, da je ocenjevanje sios tudi *i poznejša tekmovanja v diSCiplini’ sle and'”*! mo poskus in da s teni ® čeno, da bo obvelja}0 j(| Ker so smučarji Znano je, da je bil v Bohi- držav odpovedali anditf udeJ* nju postavljen prvi jugoslovanski rekord v smučarskih skokih z 9 m. To je bilo pred 31 leti (1. 1921); rekorder pa je postal Jože Pogačar. Sicer pa je bil Bohinjski kot še dolgo center slovenskega smučar-stva. V Bohinju tekme za drž. prvenstvo v smučanju V Bohinju bodo imeli prihodnje dni smučarji svoj praznik. V tem prvem slovenskem zimskošportnem središču bo po dolgih letih spet državno prvenstvo članov in članic v ZADNJA POROČILA Izglasovana amnestija za zločince v Oradourju Francoska skupščina bo morala o načrtu sakona za om-oestiio ponovno g'asovoti, ker je republiški svet osnutek sprejel s spremembami - Reakcija v Zahodni Nemčiji Posledica pusta GORICA, 19. — Posledice pusta je bilo še danes zjutraj o-paziti na 44-letnem Germanu Miseriju iz Ul Baiamonti 10, ki se je v Gosposki ulici prevrnil na tla zaradi vinjenosti. Na pomoč so nekateri mimoidoči poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je moža odpe- PARIZ, 19. — Francoska narodna skupščina je sinoči s 348 glasovi proti 217 izglasovala amnestijo 13 Alzačanov, ki so bili obsojeni pred vojaškim sodiščem v Bordeauxu, ker so v oddelkih SS med zadnjo svetovno vojno sodelovali v ora-dourskih pokolih. Obsodbe, ki jih je sodišče v Bordeauxu pred 6 dnevi izreklo po 5-tedenskem procesu, so povzročile med dvema milijonoma in pol Alzačanov veliko nezadovoljstvo. Alzačani izjavljajo, da so bili obtoženci žrtve francoske politike, ki jih je leta 1940. »prepustila« nacističnim osvajalcem. Resolucijo za amnestijo je predložilo 7 poslancev, ki niso Alzačani in ki predstavljajo več političnih struj v zbornici. Kominformisti in socialisti se niso pridružili. V njej je rečeno, da je treba francoskim vojakom, ki so bili g silo mobilizirani v nemško vojsko z odredbo alzaškega »Gauleiterjas. dati popolno amnestijo. Zakon velja za vse Francoze, ki so bili prisiljeni stopiti v Wehrmacbt. Praktično pa se nanaša samo na 13 Alzačanov z oradourskega procesa. Amnestija ne bo podeljena alzaškemu podčastniku Georgu Boosu, ki je prostovoljno stopil v SS- V prid zakonskega osnutka je glasovalo 80 poslancev De Gaullove stranke, 77 ljudskih republikancev, 37 radikalsocia-listov 36 neodvisnih kmetov, 35 neodvisnih republikancev in 54 poslancev ostalih strank. Proti je glasovalo 96 kominfor-mistov in 76 kominformističnih socialistov, 21 radikalsociali-stov, 4 napredni republikanci in 14 ostalih poslancev. 30 se jih je vzdržalo. Nato se je z zakbnskim osnutkom za amnestijo ukvarjala pravna komisija senata, ki je odklonila zakonski osnutek, katerega je sprejela francoska narodna skupščina- Senatna komisija je zakonski osnutek odklonila s 7 glasovi; 10 senatorjev se je glasovanja vzdržalo. Pozneje je republiški svet s 174 glasovi proti 79 odobril predlog zakona o amnestiji, zavrnil pa je člen, ki omenja žrtve v Oradourju. Zato bo morala narodna skupščina o načrtu zakona ponovno glasovati. Iz dobro obveščenih britanskih krogov v Bonnu se je razširila vest, da je poveljnik divizije SS general Lamerding, odgovoren za oradourski pokol, skrit v Wlesbadnu v ameriški coni Zahodne Nemčije. Zahodnonemški pravni minister In član liberalne stranke Dehler se je izjavil proti amnestiji za Alzačane na oradour-skem procesu. Dejal je, da zaradi istega kriminalnega dejanja ni mogoče pred zakonom razlikovati Nemcev in Alzačanov, ker to krši enakost pred zakonom. Tudi v krogih demo-krščaniske stranke obsojajo neenako ravnanje z obsojenci v Bordeauxu. Laburisti proti razpravi o retormi lordske zbornice LONDON, 19- — Laburist.č-ni voditelj Attlee ie uradne s pismom obvestil Churchilla da njegova stranka ne bo sodelovala na konferenci vseh političnih strank za razprave o reformi lordske zbt rnice. Sporočilo je posledica odklonitve laburistične parlamentarne skupine na Attleejev predlog, naj bi laburisti sprejeli povabilo ministrskega predsednika za razpravo o reformi. Za At-tleejevo resolucijo je bilo 51 glasov, proti pa 59. Belgijski princ Aleksander brez nesedstvene pravice? BRUSELJ, 19. — Voditelj belgijske liberarne stranke Jean Rey je danes nadaljeval razgovore s socialisti in s krščansko socialno vladno stranko, da bi dosegel podporo svojemu zakonskemu osnutku, ki določa status princezlnje de Rethy in sina princa Aleksandra. Osnutek odreka vse pravice mlademu princu do belgijskega prestola in bo legaliziral izjavo kralja Leopolda III., ko se je poročil s prince-zinjo de Rethy, da njegovi nasledniki nimajo nasledstvene pravice. Repatriacija Japoncev iz Kitajske PARIZ, 19. — Agencija »Nova Kitajskan sporoča, da so se 15. februarja pričeli razgovori med predstavniki kitajskega Rdečega križa ln delegati japonskega Rdečega križa za re. patriacije Japoncev iz Kitajske. Voditelj kitajske delegacije je v otvoritvenem govoru zagoto. vil da so pooblaščene kitajske oblasti pripravljene izseliti vse Japonce, ki to želijo. Kašmirskega vprašanja še niso rešili 2ENEVA, 19. — Uradno so sporočili, da sta indijska in pakistanska delegacija, ki sta prišli v 2enevo razpravljat O kašmirskem vprašanju, odpotovali. da o razgovorih poročata svojima vladama. Posredovalec OZN Frank Graham pa bo o uspehu pogajanj poročal Varnostnemu svetu. Poročilo ne navaja Grahamnvih predlogov po njegovih razgovorih, ki jilj je imel ločeno z obema delegacijama. Iz navadno dobro obveščenih krogov se izve, da razgovori niso napredovali do rešitve kažmir-skega vprašanja . in da bodo nove Grahamove predloge de. degacij sporočili svojima vladama. Odložen odhod ruskih diplomatov iz Izraela TEL AVIV, 19. — Člani sovjetskega veleposlaništva v Izraelu, ki bi zaradi prekinitve diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Izraelom morali danes odpotovati, so mora. li odhod odložiti, ker je izrael. ski zunanji minister sporočil, da jim bodo vrnili potne liste, ko bo Moskva sporočila pdhod izraelskega veleposlani. ka iz Sovjetske zveze. PRoets proti mmmm oren ifiiapsHim uisoHim voiaSHim soffiscerci Obrani)! zahteva, da Naumanna izpustijo na začasno svobodo Uvoz ZDA in izvoz v letu 1952 WASHINGTON, 19. — Ho predhodnih podatkih statistič. nega urada so Združene države v letu 1952 izvozile blaga in uslug za 15.162,600.000 dolarjev. V tej vsoti sta tudi 2 milijardi dolarjev, ki jih je izvo. zila MSA. V istem času pa so Združene države uvozile za 10.(4»/00 000 dolarjev. BONN, 19. — Danes dopoldne se je pred britanskim visokim vojaškim sodiščem v Bielfeldu pričel proces proti bivšemu Hitlerjevemu državnemu podtajniku ministrstva za propagando dr. Wernerju Naumannu, ki ga je britanska vojaška policija pred tremi tedni aretirala na ukaz britanskega visokega komisarja Kirk-patricka zaradi zarote proti varnosti zavezniških čet v Nemčiji. Sodišče je moralo določiti, ali se Naumatm lahko spusti na začasno svobodo. Obtožencev angleški zagovornik Henderson je prebral dolgo zapriseženo izjavo britanskega visokega komisarja. , Nato je sodišču predložil sodišju, zahtevo nemškega branilca A-chenbacha za Naumannovo izpustitev. V tej zahtevi je rečeno, da aretacija obtoženca nasprotuje zasedbenemu statutu, nemškemu zakonu in konvenciji za zaščito človečanskih pravic in človeške svobode. Henderson je dejal, da ni nobenega dokaza, da je treba za jamčenje varnosti okupacijskih oblasti aretirati Naumanna Preden so Naumanna in Zimmermanna aretirali, bi se moral visoki komisar Kirk-patrick posvetovati z ostalima dvema visokima komisarjema. Vendar je ravnal nasprotno. Lahko bi dal koga aretirati, ne da bi ga potem prijavili sodišču. Britanski komisar se mora držati odredb zavezaiške visoke komisije, da ne bo ta komisija v britanski con' nad zakonom. Odvetnik Achenbach je med drugim dejal, da imajo milijoni nemških državljanov obrnjene oči v to sodno dvorano, ker želijo vedeti, v katerem primeru ima britanski visoki komisar pravico jih aretirati in jim onemogočiti, da stopijo v stik z odvetnikom. Izjava je v dvorani povzročila mrmranje. Angleški zagovornik Naumanna je želel govoriti z obtožencem, pravni Kirkpatrickov svetovalec se je temu uprl. Predsednik sodišča bo jutri odločil, ali bodo drugemu obtožencu bivšemu generalu SS Zimmermannu dovolili govoriti z zagovornikom prof. Grimmom. Na koncu razprave je Kirkpatrickov pravni svetovalec dejal, da je aretacija po odredbi britanskega visokega komisarja zakonita, ker na podlagi odredbe britanske visoke komisije more visoki komisar v vsakem trenutku odvzeti »habeas corpus» (to se pravi, da lahko v vsakem trenutku aretira nemSke državljane). Laba poplavlja BERLIN, 19. - List «Nacht-depesche» iz zahodnega Berlina piše, da so nasipi ob Labi v Vzhodni Nemčiji na števil^ nih krajih popustili,in voda je poplavila številne vasi okoli Wittemberga in Doemitza. Pričakujejo, da bo prišlo v nasipih do novih udorov. WASHINGTON, 19. — Predsednik Eisenhower je včeraj imenoval Jamesa Dunna za ameriškega poslanika v Madridu in Carla Rankina za poslanika pri CangkajSku. Jugoslovanski študenti so prijavili svojo udeležbo na svetovnih zimskih študentovskih igrah ki bodo v dneh od 3. do 8. marca v St. Moritzu. C * * Na smučarskem prvenstvu Avstrije je zmagal v alpskih disciplinah Schuster pred Stol-zem, medtem ko je Molterer šele na petem mestu. V tekmovanju žensk je na prvem mestu Trudi Klecker pred Eriko Maringe. V teku je zmagal Rafreider. Doo!eyu so odrezali nogo PRESTON, 19. — Stanje srednjega napadalca kluba Sheffield Wednesday Dereka Dooleya, ki se je med neko tekmo ponesrečil in so mu morali sedaj odrezati desno nogo, se Izboljšuje. Medtem pa se že oglašajo razni dobrotniki, ki poklanjajo odličnemu nogometašu, ki se je moral na tako žalosten način posloviti od nogometa velika darila. Voditelji angleškega nogometa se bavijo tudi z organiziranjem tekme, ki naj bi dala 20.000 dolarjev v korist - Dooleya. »Daily Mi-ror» mu je pa ponudil mesto športnega urednika. Tekme policijskh cddekov Kot je znano, ima tudi policija svojo nogometna moštva, ki tekmujejo med seboj za prvenstvo. Tekme zadnjih dni so se končale z naslednjimi rezultati: Cona Opčine - Cona Trst 6:0 (4:0). Cona 2elezn. pristan. -Jetnišnica 7:0 (6:0). Sola - Cona Milje 1:0. I. KOLO SLOVENSKO - HRVATSKE BOKSARSKE LIGE Odred : Branik 14:6 Za nedeljski boksarski dvoboj med ljubljanskim Odredom in mariborskim Branikom v okviru slovensko-hrvatske lige je bilo precejšnje zanimanje. Nastopilo je le 7 parov. Rezultati (prvoimenovani boksarji so člani Odreda) pa so bili naslednji: Mikluš - Hehtl II 2:0; Gorlov - Bremšak 2:0; Lazar * Fetih 0:2; Pečirer - Mačur 0:2; Prešeren - Zupan 2:0; Eršte -Klasnetič 2:0; Vilhar - Hehta 2:0. Mariborčan Slabe je v srednji kategoriji dobil točko brez borbe. Ker v poltežki in težki kategoriji Branik ni Imel tekmovalca, sta Draksler in Prezelj dobila točki brez borbe. » * • V prvem kolu slovensko-hr-vatske boksarske lige je 14. febr. v Mariboru moštvo Rad-nik z Reke premagalo ekipo Železničarja z 12:8. bo, bodo imeli največ^ na zmago nemška ^ Weiler in Hohenleitne • ^ slovana Finžgar in ^°hnjjdef' carja Daescher in Sc gepf predvsem pa AvstriJe Bradi, ki je s P01**0^ s**1 pcstavil rekord na 5 kalnici v Kulmu. Nova skakalnica i®3 ,jj d nc točko pri pribliz110 .ej jj< trko da bo mogoče na ^ vesti polete od 125 S Drugo tekmo - , je Hajduk iz9% Splitski Hajduk je gostovanju po prvič izgubiL Predv ^ zvečer je igral druS° ^ f reprezentanco Cila. J. tekmi je Hajduk znia® v drugi tekmi pa (2:1). Edini gol za » da! Arapovič. Viso^5 ni kriva slaba , kajti Spličani so in bili popolnoma ® čile' nasprotnik razpolo^ ^ r skim reprezentante**^ vjjt je kriv visokega poj' n,, Beara, ki je odi?ra! ;i jat'* svoji najslabših iger v 6Valun ig^j tekmo Naslednjo Hajduk 21. t. m. Pr Cila Evertonu. * * * 60 oti - V*neSl^ prska nogometna ^ sklenila, da se y D teiflr8 rrajo vse preložene kola. — Vsi protest* 50 klon jeni. "t u KOŠARKA BorletH v ^sp3j!1 Prihodnjo nedelj" .^tini>£ pil v Trstu proti *1 lijanski košarkarski v e!^ ^ letti. V letošnjem *ti je nem tekmovanju B° e_ P« izgubil nobene te tekmo s Triestino atom 'u real* niM*‘t«el/ dobil z rezultatom stina nima šans, da bi ji *-■ . se letos nahaja me na lestvici, • -še ni rečena zadiH Ker je pričakovati vendar i h ga obiska, je pridobiti si za uporabo stavbe p aio)/ talske postaje (Idr®'^ f« glavno tekmo bo p* C.U.S. Trst - Sanrenf za prvenstvo serije Partizan Rcmfl v sredo zvečer j* Rimu košarkar_ $ K nastopilo proti m®® Ker je bilo ioW^0ot^ ^ dobri formi, se je ^ y tizan potruditi '(j zati vse svoje sp°^et\0 ma je takoj v ~ ^ krepko v vodstvo ^ ..„„5. je končal z 31.«u V ,oV‘ r mJZi" »-*55A? pa se je slika spi’ pad^': / tizan je pričel n P (Udi mo dohitel in hitel in zmagal s S TURNIRJA V VIAREGGlU Moštvo beograjskega »Partizana», ki Je sodelovalo na mednarodnem Viareggiu. Teti od desne na levo je Milutinovič I., najboljši srednji napa Odgovorni urednik STANISLAV HtNKO - UHEUNISTVO ULICA MUNTECCHI Sl 8 Ul nad - Telefon številka 93-808 m J4 638 - FoStm predal 50a - OPKAVA: tlMCA SV FKANCISKA *t. 20 - Telefonska Številka 73-38 - Otif-ASI: od 8.30 U In od 13 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: &a vsak mm vlSine v Jirinl I stolpca trgovski 60 finančno upravni i00. osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak mir. Širine 1 »tolpra « vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podrnin Gorira III S Pelliro I II Te' 33-8» - Roknnisl se ne vračajo . >'°J mes*4,Urf» ft!.< NAKOCNINA Cona A: mesečna 350. četrtletna »00. poMetna 1700 celoletna 3200 lir. Fed Ijud. repub. Jugoslavija: Uvod 1°- Postni tekoči račun za ST« ZVU