Vsi današnji sirijski časopisi poročajo o novi egiptovski ustavi in govoru, ki ga je imel pred- UTO M, ME?. I« SLOVENSKI ■.—. Izdaja iu liska casopauo-za^t>zai£ko poajuije Pio*. parocevaue* Direktor: Rudi Janbuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Pleve. — C red niš tv o: Ljubljana, Tomšičeva ulica S. telefon 23-522 do 23-52* — Uprava Ljubljana. Tomšičeva S/IL, telefon 23-S22 do 23-32* — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica C, telefon 21-835, za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-832 — Poštni oredal 29 — Tek. r. 60 KB-S-Z-367 — Mesečna naročnina 200 dinarjev a Izpopolnitev zakonodaje Koordinacijski odbor zveznega izvršnega sveta daje prednost izdelavi zakonov o izpopolnitvi našega gospodarskega sistema Beograd, 17. jan. Po zasedanju pravnega sveta pri zveznem izvršnem svetu, ki je trajalo pod predsedstvom Veljka Zekovica tri dni, je namestnik predsednika pravnega sveta dr Leo Gerškovič podal na dajiaš-nji tiskovni konferenci v sekretariatu za informacije pri zveznem izvršnem svetu naslednja pojasnila: Pravni svet je po odobritv: poslovnika in izvolitvi dr. Fe-dorja Ba-zaie za sekretarja sveta razpravljal o nekaterih zadevah. ki so v zvezi z nadaljnjo izpopolnitvijo našega pravnega sistema, nadalje o predlo- jrememoo PO .vja ustavnega zakona, kjer se govori o družbeno-ekonomskj ureditvi naše države, kakor tudi o predlogu zakona, ki bi zamenjal sedanji zaken o ljudskih odborih. Poleg tega je razpravljal o kodifikaciji lastninskega in gospodarskega prava, o delu za novo kazensko zakonodajo, o načrtu zakona o pravdnem postopku. o načrtu zakona o splošnem upravnem postopku in c načrtu zakona o ekspropriaciji. Na zasedanju je pravni sve: sprejel program prioritetnega zakonodajnega dela v prihodnji dobi. ki ga je načelno spre.ie' koordinacijski odbor zveznega izvršnega sveta. Ta program vsebuje predvsem izdelavo zakonov, ki se tičejo nadaljnje izpolnitve našega gospodarskega sistema, zatem invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter stanovanjske problematike. Pravni svet bo razpravljal tudi o izpopolnitvi ustavnega zakona, namreč o zboljšanju naše družbeno-ekonomske ureditve, o referendumu in objavi novih predpisov, ki bi zamenjali sedanji zakon o ljudskih odborih Dr. Djordjevič je navedel tudi dva strokovna problema, ki sla dejansko podiaga našega zakonodajnega dela in zakonodajne tehnike. Tu gre predvsem ia nazive in pomen pravnih aktov (kaj je odločba, smernica. Razgovori v Bonnu Bonn, 17. jan. (Tanjugj Danes so se v Bonnu nadaljevali jugo-siova nsko -n emšk. razgovori o predvojnih m votjmh terjatvah Jugoslavije do Federaune republike Nemčije, ki so bil', pretrgan: decembra 1945. JugosiovansLca in nemška delegacija sta se_ sestal: danes popoldne na prvo plenarno sejo. jugoslovansko detegaci-o vodi državni podsekretar za zunanje zadeve Hasan Brkič, zaho-n m črniko pa pooblaščeni minister v ministrstvu za zunaje zadeve Seeleger. :o&n|l proraftmil Havodile zveznega izvršnega sveta o sestavi republiških, občinskih in okrajnih proračunov Beograd, 17. jan. Zvezni izvršni svet je na podlagi zakona o proračunih izdal navodilo za Izdelavo proračunov za 1956. leto. Republike, avtonomne enote, okraji in občine morajo sestaviti po tem navodilu proračune za 1. 1956 z določenimi izpopolnitvami. tako da se v oddeiku »negospodarske investicije« določijo sredstva za gradbena dela in opremo za vse negospodarske investicije, ki se finansirajo iz proračuna (gradnja prosvetnih, zdravstvenih in socialnih, upravnih in dragih objektov ter nabava opreme za potrebe državnih organov iD ustanov). Kot- kriterij za odvajanje investicijskih nabav od tekočega vzdrževanja se jemlje vrednost nabave in trajanje nabavljene stvari ne glede na to, ali nova nabava zamenja stvar, ki je bila prej v uporabi v kakršnem koli obsegu. Za investicije se smaira vsaka nabava stvari, ki je namenjena za uporabo nad leto dni in ako njihova nabav- K&nferenca jingoslovansko-avstrijske tanine zveze Beograd, 17. jan. Ob koncu meseca bo v Mariboru redna letna konferenca zastopnikov železniških uprav, ki so zastopane v ju gosi. -avstr 1 j sk i tarif, zvezi. - Na konferenci bodo razpravljali o nekaterih tarifnih zadevah, ki se tičejo prevoza blaga v železniškem prometu med obema državama in o preknačrnskem tranzitu čez Reko. Na konferenci bodo proučili tudi prošnjo madžarskih železnic na sprejem v tarifno zvezo. Konferenci bodo poleg zastopnikov jugoslovanskih in avstrijskih železnic prisostvovali zastopniSd madžarskih železnic, Jugoslovanske linijske plovbe in direkcije podjetij luke in skladišč n* Reki Elekirsgospcdarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotofea na rfrkak in irdfvTcs proizvodnje za IG. januar 1255. Srednji dnevni dotofc v kub mretrih na seCc.: Drava — Dravograd 109 (lani Sava — Most p C.G (lani 12.4). Sava — Medvod* 44.9 (lani 151). Soča — Doblr’ lilH.fi (lani 572.9). Indeks proizvodnje v primeri a vi s 1955. letom 100. 7REME Vremenska napoved ra sredo Toolo, sprva oblačno in meglene vre-m-e, nato večje razjasnitve. V višjih legah delna oblačnost. k: sr bo prehodno povečata. Tempera tura po noč med —5 in —1, v vi? Jih legah do —R. na Primorsker Cil-roli +5, naj višje dnevne tem perature med 1*0 fin 15. v vlšjit legah do 5 stopinj C. Snežne razmere: Bled 5 cm, Po fcljuka 50 crr.. Komna IM cm. Vr-8:č BO cm, Tamar 50 cm, Erika 25 fw, Kranjska gora 13 cm, Planica gen, Ribniška koča 25 cm, Mo-■■ka koča 37 cm. na cena za enoto presega 500.000 din. Poleg tega se v tem oddelku morajo poleg gradbenih del določiti tudi vsi izdatki za opremo novoustanovljenih organizacijskih enot. kakor tudi izdatki za opremo sedanjih, ako presega ta oprema po enoti vsoto 500.000 din jn ako je namenjena za uporabo nad leto dni. V navodilu Je določeno, da predpiše zvezni državni sekretar za splošno upravo in proračun tabelarne preglede, ki morajo biti obvezno priloženi v posebnem delu vsakega proračuna. Seja Varnostnega sveta Neuv York, 17. jam. (AP) Danes -popoldne okrog 1'7. ure se je sestal Varnostni svet, da bi (ponovno raiziprarvljaJ o sirijski pritožbi zaradi izraelskega napada na njene enote pri Galilejskem jezeru. V napadu je blllo ubitih 56 sirijskih vojakov. Posarje zahteva vrnitev jeklarn Saarbriicken, 17. jan. (AFP). Sarski parlament je danes dopoldne sprejel resolucijo parlamentarne skupine krščansko demokratske stranke, v kateri izraža soglasno zahtevo sarskega prebivalstva, da Posarje brez odlašanja ponovno dobi lastniško pravico nad tovarnami Roechling, ki jo je imelo pred 30. aprilom 1955. Ta dan je bil sklenjen franeosko-nemški sporazum e prodaji jeklarn Roech-lrng Franciji in Zahodni Nemčiji. navodilo, uredba) ter odnos med temi akti, in drugič, za vprašanje raznih organov uprave in njihovih pristojnosti (biro, ustanova, ustanova s samostojnim finansiranjem). Svet je sestavil dve komisiji, ki bosta proučevali te probleme. KODIFIKACIJA LASTNINSKEGA IN GOSPODARSKEGA PRAVA Dr. Leo Gerškovič je zatem govoril o kodifikaciji lastninskega in gospodarskega prava. Omenit je, da je bilo dosedanje delo za kodifikacijo zamišljeno na široki podlagi, praksa pa je pokazala, da se tako ne more izvajati. Dr. Gerškovič je predlagal pravnemu svetu način za ureditev teh problemov, ki bi se razdelili v tri skupine. Predvsem gre za sprejetje novega poglavja ustave namesto sedanjega, v katerem se govori o družbeno-ekonomski ureditvi naše države, nadalje zakona o obligacijah, delo za reševanje pravnega značaja sredstev za proizvodnjo v družbeni lastnini. Pravni svet se je strinjal s predlaganimi načrti zakonov in je odobril način njihovega obravnavanja. O delu za kazensko zakonodajo, kakor tudi o reviziji nekaterih zakonskih predpisov s tega področja, ki jo naj opravi komisija z Mošo Pijadom na čelu, je poročal pravnemu svetu predsednik Zveznega vrhovnega sodišča dr. Josip Hrnče-vič. Pravni svet je razpravljal tudi o osnovnih vprašanjih načrta zakona o pravdnem postopku, o katerem je poročal sekretar Za pravosodje pri zveznem izvršnem svetu Nikola Sržentič. V razpravi je bilo poudarjeno, da doslej ni bilo nobenega zakona, ki bi urejal postopek sodišč o pravdah. Naša sodišča so delala po predvojnem zakonu, medtem pa zahtevata naša družbena stvarnost In pravna praksa uveljavljanja novega zakona. Z besedilom načrta zakona s* ja pravni avet strinjal z nekaterimi pripoip- bami. V razpravi o tem zakonu je bilo načeto vprašanje nadaljnje veljavnosti zakona za varstvo zakonitosti. Prevladovalo ja na-ziranje, da zakon n varstvu zakonitosti ne bo več potreben, ker so z načrtom novega zakona urejena tudi vprašanja, k; jih je doslej reševal. V razprav j je bilo zatem govora, ali se more gospodarska organizacija kot stranka pojavljati pred sodiščem kakor zasebni lastnik, namreč z neomejenimi pravicami glede sprožitve postopka, predlaganja zahtev, poravnave itd. Poudarjeno je bilo, da njihov položaj ni isti in da zaradi tega procesne posledice tudi ne morejo biti iste. Pravni svet je na tem zasedanju proučil tudi načrt zakona o splošnem upravnem postopku, o katerem je poročal svetnik Mi-iorad Vučkovič. Ta načrt zakona določa postopek pred upravnim organom. Svet se je strinjal z namerami načrta, da bi se čimbolj zajamčile «pravice državljanov. Z zakonom o ekspropriaciji, o čigar načrtu je prav tako razpravljal pravni svet, bo urejen sedanji postopek glede ekspro-priacij, in sicer na načelih, po katerih so se Izvajale doslej. Zakon naj bi prinesel več reda v ekspropriacijah in močneje zagotovil pravice državljanov. S tem zakonom bo zamenjana resolucija zvezne ljudske skupščine o ekspropriaciji zemljišč za stanovanjske gradnje. Pravni svet se je strinjal z osnovnimi postavkami tega načrta, s pogojem, da se posamezne podrobnosti še obdelajo. Pravni svet je na koncu sprejel sklep o izdajanju zbornika zakonov in drugih veljavnih predpisov, ki bodo urejeni po določeni kvalifikaciji. 1 govori i Mtlctm Egipčanov 3B RAZGLASITVI NOVE OSTAVK Zmagoslavje v Egipta Manifestacije po ulicah Kaira — »Egipt bo postal voditelj arabskega sveta na poti v pravo demokracijo«, je izjavil predsednik sirijske vlade — Sirijski in egiptovski tisk komentira novo ustavo kot zmago revolucionarnega sveta in egiptovskega ljudstva Kairo, 17. jan. V raznih četrtih Kaira so dahes velike množice ljudi manifestirale svojo vdanost novi egiptovski ustavi. Neka skupina manifestantov se je v kamionih vozila skozi glavne ulice, noseč transparente s napisi »Naserja za predsednika«. Ljudje so se nato napotili proti sedežu predsednika Naserja, kjer se je zbralo okrog 50.000 ljudi. Damask, 17. jan. (Reuter). Predsednik sirijske vlade Seti d el Gazi je sinoči izrazil prepričanje. da bo Egipt postal voditelj arabskega sveta na poti v pravo demokracijo. V govoru, ki ga je imel po radiu, je dejal, da je nova egiptovska ustava, ki so jo Mii razglasili včeraj, dokas zmage revolnclnarnega sveta. Vsi današnji sirijski časopisi poročajo o novi egiptovski ustavi in govoru, ki ga je Imel pred- FRANCUA PRED SESTAVO NOVE VLADE Mrzllčnost se stopnlnle (Od posebnega dopisnika Politike in Slovenskega poročevalca) PARIZ, 17. jan. (Po telefonu) Profašlstična organizacija — zveza za zaščito trgovcev in obrtnikov je organizirala včeraj popoldne miting v pokritem stadionu, kjer so navadno kolesarske dirke, boks-ma tchi, revije na ledu, etrkuške predstavo in — kot včeraj — tudi politična zborovanja. Na velikem platnu za tribuno je bil ogromen galski petelin, ves naježen, divji in agresiven. Na tribuni Poujadovi adjutanti. Vsak je imel na reverju suknjiča znak gibanja: galskega petelina na belem polju. Bilo je zbranih nad 20.009 ljudi v deliriju, brnele so filmske kamere, pokale so luči fotoreporterjev. Na tribuni so se vrstili govorniki, zvočniki so bili naviti do maksimuma, da jo bilo slišati samo grozeče rjovenje. Zdelo se je, kakor da čudna gomila histeričnih ljudi samo čaka besedice, pa se bo razlila po pariških ulicah. Deformirani obrazi, spačene grimase, krvavi po- gledi. V ozračju je bilo pričakovanje nečesa. Govorniki so pokazali, da znajo svoj posel. Eden je s krčevito stisnjenimi pestmi kot z gorjačo udarjal po mizi in grmel v mikrofon: »Prišel je čas, da gredo naši ljudje v bourbon-sko palačo in napravijo red med bando klovnov.« Drugi mu je priskočil na pomoč fn tulil skozi stisnjene čeljusti: »Ali se spominjate kasarn... Zopet jih bomo uvedli v naši zvezi.« Nato antisemitizem ... »Izak-Men-des,« ksenofobija... »Kdo so ti prišleki? Kje ao bili njihovi očetje leta 1914?« Vsaki besedi je sledilo kot rafal i* Strojnice Bred sritkim je prlsrsta v V -hsaci;,-. - kateri !e r zastopnikov Federacije demokratične Eiiad nc Kitajske. Na sliki: £r'.ri očarljiva dekleta, ki so se udeležila sprejema v pariškem magistratu. Od leve na desno: Bi Tsni Jun, študentka akrobacije, La -gen r univerze v Tsinhvl, C ang Can To> študentka glasbe, in Zen Kuel Cen, pevka Y laoghajekl operi. ploskanje. Zdelo se je, da bo zgradba naenkrat odletela v zrak. Ta miting je bil zaključena faza kongresa delegatov zveze za zaščito trgovcev in obrtnikov. Bolj kot to pa je bil preizkušnja, koliko se je mogoče zanesti na množice v primeru, da b: šli nekega dne »pometat« v parlament. Program gibanja za rešitev alžirskega vprašanja, v katerem so v istem kotlu pomešane liberalne težnje treznih ljudi in ultrakolonialistične zahteve, je samo demagoško pročelje, za katerim se skrivajo težnje po širjenju gibanja onstran Sredozemskega morja, kjer so Poujadovi poslanci že na detlu. SESTANEK RADIKALOV Po sestanku socialistov so se včeraj v pariški dvorani Pleyel sestali radikali, narodni poslanci in izvrš. odbor stranke. Glavne teme razgovorov so bile: iz-gledi za sestavo bodoče vlade, primer Edgarja Faura in ostalih, ki so bili pred volitvami izključeni iz stranke. Med socialisti in Mendes-F ranceovimi radikali ni skoro nobene razlike v pogledih na bodočo vlado. Različna je bila samo pot, po kateri so prišli do njih. Socialisti so dolgo pregledovali predlog. Radikali so se zadovoljili z ekspozejem Men-des-Francea, ki je podobno kot Guy Mollet zavrnil najprej ljudsko fronto in nacionalno unijo in nato dejal, da bo republikanska fronta ostala združena, kot je bila v volilni kampanji in da mora biti nova vlada vlada akcije z jasno določenim programom in z alžirskim vprašanjem kot glavno nalogo. Dva delegata sta zahtevala, da se Mendes-Franceu ponudi mandat za sestavo nove vlade, ‘oda izvršni komite, kakor tudi socialisti so pustili to vprašanje -idprto: predsednik republike Renč Coty naj odloči, ali bn nandator Guy Mollet ali Men-'es-France, čeprav mu ustava Hišča proste roke, da pokliče udi kakega tretjega. Današnji »Humanitč« naziv: oodočo vlado, ki jo nameravajo formirati socialisti in radikali, »vlado med dvema stoloma« to očita Mendes-Franceu, da je bil odločen samo naaprroti komunistom, ne pa tudi nasproti desnici. Kaže, da se precej svobodno toilmači govor radikalnega leaderja, ki je z istim vatlom meril ponudbe enih kot drugih in na koncu dejal: »Vedno bo dobrodošla pomoč vseh tistih, ki žele pomagati pri uresničenju našega programa.« V dvorani PIeyel je vladalo pravo radikalno ozračje, vsaj dokler nj prišel na vrsto »primer Edgarja Faura«. Predsednik vlade je prišel, da pojasni svoje stališče pred volitvami, zaradi katerega je bil izključen iz stranke In da zahteva pre-klicanje tega sklepa. Ni imel mnogo sreče. Čeprav je sicer velik taktik, Je Imel včeraj slab dan. Svojo obrambo je poskušal zasnovati na pojasnjevanju razlogov, ki so vodili njega in druge izključene radikale, da so ostali do konca v bivši vladi. Toda tega mu včeraj ni nihče niti omenil. Tisto, česar mu še ne morejo pozabiti, je dejstvo, da je razpustil parlament in razpisal »nenadne« volitve, ki so prekrižale vse načrte Men-des-Francea. Faure je imel nekaj gorečih zagovornikov, ki so razburkali zborovanje in povzročili mnogo živahnosti. Ko je govoril Andre Maurice, minister za trgovino in industrijo, je izgledalo kot da sta v dvorani dva sovražna tabora, ne pa predstavniki mirne radikalne družine. Kajti Maurice ni samo zagovarjal Faura. ampak je tudi vztrajal na tem? da se sprejme ponudba desnice za skupno sestavo bodoče vlade. Na koncu se je vse pomirilo in končalo z izglasovanjem resolucije, ki potrjuje sklep o izključitvi Edgarja Faura, vendar pa pušča nacionalnemu kongresu, ki bo oktobra, da sprejme, o tem končni sklep. V. D Jukič PARIZ. it. januarja (AFP). — Danes so se v Londonu nadaljevala pogajanja med sovjetskim ,i enrvn veleposlanikom o ‘iklenitvi nfrovre pogodbe ter nngodbe o obnovi normalnrifc od-nošaje-v med ZSSR in Japonsko Tl razgovori so Jrili prekinjeni septembn lani. Veleposlanika sta se doslej petnajstkrat sestala. — Računajo, da w bodo natovori končan marca toka«. sednik Naser, ko jo je objavil. Ustava je po njihovi sodbi dokaz velike zmage arabske enotnosti ter zmagoslavje egiptovskega naroda v boju proti fevdalizmu in imperializmu. Večina listov meni, da je določba, po kateri Je egiptovski narod integralni del arabskih narodov, bistvena določba nove ustave. Časopis »Baraida« izraža spoštovanje voditeljem revolucije, ker so držali besedo in dali Egiptu demokratično in parlamentarno življenje. Kairo, 17. jan. (Tanjug). Današnji egiptovski časopis v uvodnikih razglabljajo o novi egiptovski ustavi, ki je po njihovem mnenju izpolnitev najboljših teženj egiptovskega naroda. Ustava zagotavlja Egipčanom svobodo, človeške pravice in družbeni napredek. »Al Tah-rir« piše, da reakcionarne sile, imperialistični agenti in korupcija ne bodo mogli več imeti vpliva, ker ustava ljudstvo brani pred njimi in mu zagotavlja svobodo, napredek in dostojno življenje za vse. »Al Ahram« piše, da je egiptovska revolucija doslej osvobodila državo tujih zasedbenih čet v Sueškem prekopu, dala kmetu zemljo, izgnala kraljevsko družino in razpust’!a politične stranke, ki so služile koristim tiranske monarhije in tujini. Nova ustava je temeljni kamen bodočega napredka države in dviga življenjske ravni ljudi, časopisi pišejo dalje, da je nova ustava odmev narodnih potreb ter želja in da zagotavlja delovnim plastem prebivalstva zaposlitev. šolanja in zdravstveno zaščito. Egiptovska žena je prvič v zgodovini dobila pravico do političnega udejstvovanja. Včerajšnji dan je potrjen za državni praznik ustave in ves Egipt praznuje novo dobo. ki se začenja v življenju naroda. HcmmerskičIMpTi razgovsri v JiSesah Atene, 17. jan. (AFP). Generalni sekretar OZN Dag Ham-marskjold. ki je bil včeraj v Londonu, je danes prispel v Atene, kjer bo ostal en dan. Predsednik grške vlade in minister za zunanje zadeve bosta izkoristila to priložnost, da bosta generalnemu sekretarju orisala grško stališče glede Cipra ter razmere med Turčijo in Grčijo. Iz Aten bo Hammarskjold odpotoval v Turčijo, od tam pa v države Srednjega vzhoda. Februarja Aurfčiav obisk v ZSSR Moskva, 17. jan. (AFP). Pooblaščeni viri v Moskvi so sinoči potrdili, da bo bivši predsednik Francoske republike Vincent Auriol obiskal v začetku februarja Sovjetsko zvezo. El Gknii paše je umrl Marakeš, 17. jan. (AP). Sinoči 'e umrl v 78 .'e tu starost.’ m arabeski naš? v* ,-t. kirr je bil operiran za rad’ raka aa želodcu. Prejšnji četrtek je bil' El 0’su’ sporedi, da se utri— ka iz političnega življenja. zveze s S posvetovanja razširjenega plenuma komisije za kulturne zveze z inozemstvom Beograd, 17. Jan. V Beogradu Je bilo pod predsedstvom Marka Rističa dvodnevno posvetovanje razširjenega plenuma komisije za kulturne zveze z inozemstvom, na kateri so razpravljali o izvršitvi lanskega plana in o letošnjem planu. Poročilo o delu v lanskem letu, ki ga je podal sekretar komisije Ivo Frol, poudarja, da e o bili doseženi pomembni uspehi v uveljavljanju naše kulture v inozemstvu. . Kojjr.islja vzdržuje zveze s 33 državami. Letos bo organizirala ze>b obsežno kulturno izmenja-Naši ansambli in 'umetniki Bodo »odelovali poleg drugega-na pariškem dramskem festivalu in holandskem glasbenem fe-jtivalu. Jugoslovansko dramsko gledališče bo gostovalo v Sovjetski zvezi, naši likovni umetniki pa bodo sodelovali na bienalu v Benetkah. V muzeju moderne umetnosti v Parizu bo rejene razstave kitajske in finske uporabne umetnosti. Poleg tega bodo gostovali Češka filharmonija, Hudožestveni teater iz Moskve ter morda baletni ansambel »Old Wicke« iz Angli- bi bilo potrebno plenum razširiti z zastopniki ustanov, tako državnega sekretariata za zunanje zadeve, sekretariata za prosveto, sekretariata za informacije in z zastopniki nekaterih Rekonstrukcija—najbolj pereče vprašanje tekstilne industrije Z abSntga zbora Zdrulenja tekstilne Industrijo — Poslovalnico za Slovenijo Včeraj je bil v Ljubljani redni občni zbor Združenjai podjetij tekstilne industrije, poslovalnice za Slovenijo, ki so se ga udeležili delegati podjetij — članic is vse republike. Ker so dobili delegati poročilo o delu upravnega odbora v zadnjem letu vnaprej, se je na občnem zboru takoj začela razprava O je in baletni ansambel iz* Dani organizacij, kakor _ n. primer najvažnejših ske. Kar se tiče štipendij, je plenum ponovno ugotovil, da je naloga komisije izključno izkoriščanje štipendij; ki jih dobiva od tujih vlad -in ustanov, in da ne podeljuje štipendij iz svojih sredstev niti ne daje podpor za potovanja v inozemstvo. To. spada v pristojnost republiških organov prosvete, kulture in znanosti. Plenum je sklenil, da se ustanovi odbor, ki bi kot posvetovalno zastopstvo komisije razpravljal o posameznih razstavah v tujini, ki jih prireja komisija. ter podajal predloge o fizionomiji in vsebini takih razstav, o načinu izbiranja eksponatov in temu podobno. V od- meči je treba, da se čim več stro- Zveze arhitektov, Zveze umet- poročila povzemamo nekatere, najzanimivejše probleme, ki so nikov uporabnih umetnosti, jih na občnem zboru obravnavali. Zveze kulturno-prosvetnih društev, ter s posameznimi ugled- ^dcn najbolj perečih problemov nimi kulturnimi delavci. Razen naše tekstilne Industrije, ki je žetega bi bilo potrebno ustanovi- lo zastarela, je nedvomno rekon- ti po republikah primerna za- strukcija. Prvi kongres Društva stopstva, ki bi se bavila a pro- inženirjev in tehnikov tekstilne blemi gostovanj ansamblov in industrije FLRJ, k. je bil 22. ma- umetnikov v inozemstvu in iz ja 1955 v Mariboru, je pokazal inozemstva. Sprejet Je bil tudi vso težo problema zastarelosti in sklep, naj se v komisiji ustano. obrabljenosti strojnega parka tek- vi ožji odbor sedmih do deve- stilne industrije ter poudaril, da tih članov, ki bi se bavil - ”»t- je že skrajni čas, da se izvrši te- ne bo zadosten. Postavlja se vpra- Za ženske, to je matere in gospo-šanje, ah ne bi belo' treba šolati dinje, ki morajo delati doma tuds visokokvalificirane kadre, recimo podnevi, pomen, tretja, to je noc-v Inženirje, ki ba jih samo v Slo- na izmena, veliko obremenitev, venpotrebovali okoli 200. O- Zenska delovna sila še zaroda snova strokovne izobrazbe teh in- tega pretirano izčrpava, kar ženirjev naj bi bila kemija, stroj- sc vidi |?o tem, da je ^ od-ništvo in ekonomija, k. naj bi son- srotek obodenj za tuberKU.0-driraia znanje tekstilne tehnologi- zo pri teli ženskah največ ji. G-ede je. V Sloveniji obstoja možne vi, na to, da v doged nemačljoirc jev iiždeila doma in izkor.sti ka- da se osnuje na Tehniški fakulteta bomo mogli toliko povečati Kapaciteta strojne industrije. V tem Univerze v Ljubljani oddelek za paciteto tekstilne Industrije, da oi pogledu je hvalevredna pobuda tekstil, na razpolago je tudi nekaj ,ahko ukinili dalo v tretji, to je fexstilnega inštituta v Mariboru, visokokvalificiranih stroko vn ja- v nočni izmeni z ene strani ji z ki jo podpira rudii upravni odbor kov, od katerih trije že delajo na druge strani, ker je nasa_ država .1 _ I “7 J -.Jt I — ,1 — !_____1 .1 • „ 1 Ir VPTT“" nimi tekočimi zadevami. »rirejena razstava sodobne ju- s0 bili izvoljeni Oto Biha- _ . . . , a___ __ 41 U 1 3 e —. M A .7 ^ Ali n ^osiovansks likovne umetnosti, sklenjena pa j® tudi zamenjava razstav sodobnega slikarstva in kiparstva med Jugoslavijo in Italijo. Nameravano je gostovanje naših oper v Wiesbadnu, Haagu in morda v Pragi- L.frtoR bodo v naši državi pri- Nove Jugoslovanske znamke v lelu 1956 Generalna direkcija PTT v gra»du je nedavno določila svoj novi emhujski načrt za izdajo poštnih znair-k v letošnjem letu. prva novoletna izuaja oo posvečena JUGOSLOVANSKIM KUL-iIvOM, prven-Stveno iz področja arhitekture m likovne umetnosti. Senja bo ime-Sa dvanajst znamk v skupni nominalni vrednosti 600 din in sicer anamKe za 0, 10, 15, 20, 25, 3j, 3o» 40 50, 70, 100 in 200 ciMi. Znamke bodo tadcane enobarvno in bodo IzSie verjetno v marcu t. 1- Mot-v ia Slovenije ho samo na znamki za 100 din. tn sicer slika avtoportreta akad. slikarja Riharda Jakopiča (1869—1241). — V zvezi z izidom te serije pripravljajo tudi izaajo posebnega ovitka s priložil c stoo risbo, ki bo imel ti® pr* v egi dne izdaje te serijo znamk. ZA LETOŠNJO OLIMPIADp V MELBOURNU bo izdana priložnostna serija osmih znamk s športnimi motivi za propagando ju.goslovanske.ga športa. ltji-Merin, Aleksa Celebonovič, Fran Kršinič, Zoran Kržišnik, Laza Ličenoski, Marjan Matkovič, Miodrag Protič. Rdšta' Stijo-vič in Boris Vižintin. Sklenjeno je bilo, da se posveti večja pozornost izmenjav; in gostovanju književnikov, pogostejšim stikom naših pisateljev s tujimi in seznanjanju inozemstva : našo književnostjo, kakor tudi seznanjanju naših književrnkov. zlasti mlajših, s tu”— kn*4urami. Ker bo naša država tudi letos sode.ova a na dramskem festivalu v Parizu, je bilo skienje-ao, da se določi žirija, ki bo predlagala predstavo za ta festival. V žirijo so bili izvoljeni Mirko Božič, Milan Dedinac, Eli Finci. Marjan Matkovič. Pe-‘er Segedin in Josip Vidmar. Plenum je na koncu sklenil, da se zveznemu izvršnemu sve Predavanjb profesorja L. Vavpotiča na Danaja Dne' 11 in 12. januarja je imel prof. pravne fakultete v Ljubljani dr. Lado Vavpetič na Dunaju dvoje predavanj a področja pravne znanosti. Na povabilo pravne in državoslovne fakultete na Dunaju je na tej fakulteti predaval »O bistvu državne uprave in njeni pozitivni materialni utemeljitvi«. Preda-v?n'e :e »r'o nsnelo ;r so en dunajski pravniki sprejeli z velikim ^a.iinicnjem. posebno zaradi tega. ker ni sledilo pojmovanju Kelsenove šole, ki določa bistvo državne uprave po formalnih znakih. Na povabilo dunajskega pravniškega društva pa je profesor Vavpetič imel prav tako uspelo predavanje v konstrukcija te industrije. V nasprotnem primeru bi namreč začela zmogljivost tekstilne industrije hitro kopneti, produktivnost pa padati. Na seji upravnega odoora Zveznega združenja tekstilne industrije, ki je bila lani julija v Leskovcu, je bilo sporočeno, da- je v petletnem planu razvoja gospodarstva i956 — 1K60 preaviueno za rekonstrukcijo in .razširitev teksuiine muustri-je v arza-vj 23 nulijara dinarjev. Polovico potrecn.n sredstev bi ipiuipevajii centralni skiadi, polovica pa bi se Knia jz amortizacije. t udi podjetja v naši republiki sedaij dajejo predloge za omenjeni plan reKonsBruAoije. Pr. tein se je pokazalo, da nekatera podjetja pri omenjenem deiu niso ubrala nayprav.i_inej,se sraen, nekatera so namreč preavideva.a' nerealno obsežne mvestic.je za reKonstrukci-jo, druga pa niso predvidevala bo načrte za stroje, rekonstrukci- na stopnjo tekstilne industrije v merno rešitev. Preizkusa se sistem jo strojev .n druge opreme za tehniško razvitih državah. Razen Izmen, po katerem bi vse izmene tekstilno industrijo, ki jo bodo po v tekstilni industriji neposredno teh načrtih izdelovala strojegrad- bi tekstilni inženirja našli torišče bena podjetja, k» se bodo za to svojega dela v industriji, ki nopo-prošzvod-njo zanimala. Konstruk- sredno dela za tekstilno industri-tivni biro bi naj tudi bil pobuda jo, n. pr. v industriji barv, poza kooperativno proizvodnjo tek- možnih sredstev, u-cnsiilij, rekstiil-stilnih strojev prj nas. Upravni nih strojev, v trgovini itd. V zve-odbor je podprl tudi spremi jen ie, zi s potrebo ustanov.tve oddelka da se razširi Strojna tovarna in za tekstil na Tehniški fakulteti livarna v Novi Gorici, ki bi naj Univerze v Ljubljani se postavlja v svoj program prevzela izdela- vprašanje koncetracije strokovnih vo tekstilnih strojev. sil, ki so zdaj raztresene po vsej Problem strokovnih kadrov v Sloveniji, v središču to je v Ljubljani. Konkrcno bi billo treba delati na tem, da se Tekstilni 'nšti-•ut v Mariboru, ki ima nekaj dobrih strokovnjakov ter precej dobro laboratorijsko i,n drugo oore- naši tekstilni industriji je prav tako zelo pereč. Zaradi siri osnega pomanjkanja teh kadrov smo po vojni z ene strani dobre strokov-re kadre z mest neposredno v proizvodnji dvignili na vodilna In mo. preseli v Ljitblja.no in arojn upravna mesta v proizvodnji. Za- 2 Institutom za vlakna. ;u predlaga izprememba statuta komisije. Sklenjeno je bilo. da prostorh tega društva o giav- na.j,potreone:&h možnih.,nve- nih problemih današnje držav- sticij. Celotni zbrani material o ne uprave v Jugos.aviji. rekonstrukciji je bili izročen 'Fek- Brez dvoma je povabilo in stilnemu inštitutu v Mariboru, da 11, nastop dr. Lada Vavpetiča pred hi ga o.oddal in napravil predlog e- dunajskimi pravniškimi znan- v grobih ^obrisih. Upravnj odbor stveniki veliko priznanje našim pravnikom. NOVI DEVIZNI PREDPISI IN TURIZEM Novi devizni predpisi, ki so stopili v veljavo z loUošnjim 1. V zvezi s svečano proslavo 190- januarjem, vplivajo tudi na obračunavanje sredstev v turizmu in gostinstvu. Na uradni devizni tečaj se po novih predpisih izplačujejo tudi premije v znesku 33 in 1 tretjino odstotka uradnega tečaja. Tuji turisti, prav tako pa tudi gostinska podjetja le nudijo usluge tujim turistom, tako dobe za vsak dolar 300 din Tetoice rojstva n*5ega slavnega učenjaka in izumitelja NIKOLE TESLE ho tudi iz-šla priložnostna iztirja znamk. Med novimi izdajami znamk v letošnjem letu bo še serija devetih vreduot, na katerih bodo pri-Jcazani najt) olj zanimivi primeri NAŠEGA MORSKEGA ŽIVALSTVA. Nominalna vrednost te se-raašala približno 450 din. rije bo ---------- . Znamke bodo tukane v več bar- , . vab to v' kakovostnem tisku - po uradnem tečaju in 100 din še Risbe Je prtpravi.i akad. sl kar Ma- povrh na račun premije. te ZlamaJlik. neenakemu položaju je bil kriv sam devizni sistem. Lani so namreč naša gostinska podjetja 80 odstotkov vseh deviznih sredstev vnovčila po obračunskem tečaju (632 din za 1 dolar), ostalih 23 odstotkov pa so podjetja prodajala na deviznih obračunskih mestih. Za vsak dolar so tako dobila podjetja skupno 800 do 900 din. Nič čudnega, če so Upravni Združenja za Slovenijo pa je imenoval posebne komisije strokovnjakov po posameznih panogah, ki sedaj detajlno in po potrebi tudi v samih podjetjih proučujejo plane rekonstrukcije in jih spravljajo na pravo mero ter u-rejajo tudi prioriteto posameznih faz rekonstrukcije. Po obdelanem materialu bo Tekstilni inštitut nato izdela! generalno osnovo re- radi nezadostne strokovne teoretične Izobrazbe ti kadri v riav~ nem ne morejo biei nosilci napredka tekstilne industrue od dosedanje morirk; stopnje na višjo stopnjo. Na drugi strani ca so na mesta, ki so bila prej zasedena z dobrim i n ustreznim kadrom, oriši! delavci brez zadostne strokovne izobrazbe. In kakšne *o v rv>rWa t-*ervpc*VrJ'VC5 St»U*» pr5*l rtn Tfrii.rstr.eqn IterrlJa visnkekvn!'??einnifli in kvalificiranih kadrov Na Tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani deluieta dve katedri za tekstil, in sicer ena na oddelku za kemijo s svojim inštitutom za vlakna in ena na strojnem oddelku, ki prav tako formira svoj inštitut. Obe katedri Poleg vprašanja visokokvalificiranih kadrov je treba rešiti tudi vprašanje smotrnejšega šolanja srednjo in eventualno nizi.h strokovnih kadrov. Bodooi upravni odbor naj bi delal na tem, da se razjasni vprašanje, kakšne strokovne kadre sploh potrebujemo v naši tekstilni industriji in na kakšne način naj se šolajo. Ko bo to vprašanje rešeno, naj se postavi tak sistem strokovnega šolstva tekstilne stroke, ki bo v skladu s splošnimi načel; strokovnega šolstva v državi in ki bo ustrezal trajale samo 20 ur, ne pa, kakoc sedaj, 24 ur dnevno. Prva izmena bi trajala od 4. do 13. ure s 30-miinutno pavzo ob p°l 8., draga od 13. do 19. ure brez pavze in tretja izmena od 19. do 0.30 brez pavze. Zaradi izpada dveh .pavz pri sedanjem sistemu (v vsaki Izmeni po ena) in onega dela nočne izmene, v katerem je proizvodnost in kvaliteta najslabsa, lomi na strojih in izostanki od dela zaradi obolenj pa naj večji, se efektivni delovni čas ne bi občutno zmanjšal. Po tem sistemu lahko delavci vseh izmen spe in topilo iedo v običajnem času. Plače dobivajo po normi na osnovi osemurnega delovnega časa. Ta sistem, ki ga preizkušajo v enem izmed oddelkov MTT v Mariboru, je pokazal dobre rezultate. Pokazalo se je tudi to, da se proizvodnja ne zmanjša, tud' če se dela 4 ure manj dnevno. Ženske pa v glavnem oo tem sistemu ne bi delale .ponoči. Omenjeni sistem bi bilo treba predlagati pristoinsm organom, da se uradno uvede. Prof. KMLJU V SPOMIN specifičnostim tekstilne industrije Dve vreitooti novih znamk ho^ta posvečen; priretViv' Iti JUGO-SLOVANSKE JirnNAHOnNE FI-LATELTSTfCMV RAZSTAVE (XII. JUZIF) X ZAGREBU, ki ho v me-s ec t: mn.iii t. 1. Po nekem prejšnjem načrtu hi mor^h lot-s ii?:*.*.* ..rjjoznosi- ni.mš mamkami tu Ul serija šestih znamk s pr:,krz) našiti narodnih S temi novimi predpisi je prav gotovo doseženo realnejše razmerje v obračunavanju med dinarskimi in deviznimi sredstvi. Dinar je zdaj postal pravzaprav za tuje turiste še cenejši, vendar pa je bilo potrebno uvesti premije zaradi vzpostavitve konstrukcije, k. naj bo izdelana do konca januarja 1956, v celoti imata za sedaj nalogo, da s pre- pa naj bo vse delo okrog planov dayanjii, seminarja in vajami iz rekonstrukcije za našo republiko tehnologije seznanjata študente^ v končano do konca letošnjega le- osnovn.h črtah s tekstilno proiz- . ... . _ _ . . . , .. . ta. V tem planu bo treba upožte- vodnjo in jih eventualno usmerja- bili potem »vavčerski« tuji tu- j- » v . f r.isfci • v precej privilegiranem vau tudl maznosu na5e stro*.'ne ta v pOS?'mezne probIeme teksn‘ položaju. Da bi vse tuje turiste postavili v enak položaj, je bilo tre. OddeleK za rudarstvo in metalurgijo tehniške fakultete univerze v Ljubljani je zadela huda izpuha Po kratki, mučni bc'czn' jo dotrpel 17. januarja zduiraj njen. dolgoletni čl on nn-verzitetni pro-. ... . j , T fe-n- tog Ivan Kralj, in sedanr-m pogojem dola. Jasno pokojnik rudarski m metalur- pa je, da bi morali vodilna mesta gk.i strokovnjak, im-, vodike zaslu- nex>sredno v proizvodnji zasesti ge za resrvoj in graditev n-.-ega , ■ j-i j j i rudarstva preti', sem memktv ze- tehniki, vodilna mesta od delovo- lP7rne r;,.,e tn f • r.metaU;'-- 'e. dlj naprej pa strokovnjaki z vi- Njegovo ime l? z in lih de=e iet soko Šolsko izobrazbo. neločljivo povezano z inštitotom za telm-iško rudarstvo, cigar preu-in IcteT .in ru5ar5*cl v*<-rti:r»?5r’Fki ^ svn.M^ rrr^^rri- Kako urediti vprašanje nočnega dela sa ženske? V tekstilni industriji je od skupnega števila delavcev 73 9'c žensk. Ako naj tekstilna indu- industrije, da se ugotorvi, katero ne-tehnologije z diplomskim de- strifa izvršuje proizvodne- plane, in koliko strojne opreme lahko iz- lom. Ta način dviganja visoko- mora njen precejšen del delati v delajo naše strojne tovarne. Stre- kvalificiranih kadrov pa kaže. da treh izmenah,' in to tudi ženske. ——Aik* i.in. — *»* . — — - - —— - v , , , . r.cti v ve* hirvsh Tufa rok za enakega položaja onin turistov. ki plačujejo z dinarskimi sredstvi, in enimi, ki plačujejo z »vavčerji«. Oni turisti, ki so usluge plačevali v dinarjih, ki so jih dobili z zamenjavo tuje valute v bankah in menjalnicah, so bili namreč mnogo na slabšem od onih turistov, kd so plačevali z »vavčerji«. Temu te« a,«-, te —rile ie h” odi ržen na joUDIT 1D“7. p r 'H n 4 li. io loto^ ?n.^57ri*i t-rrl' Wfr1 ^0”" v*o»7r»/» !7.- fra>nl?o-vr*h zdanit, YA t>o 5 11 T-rv— \y.~ prvve r,‘',nn V rrt-i:,T>—1- tn'1i 1t,- nov*** TH.tllAnille »,R 4 o jprllo portOfV7i’h T^iam^k z -st- 33 AKCIJI PROSTOVOLJNEGA KRVODAJALSTVA Sf sem, aa se oddolžim...“ V teh dne-h je na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani izredno živo, kajti prav sedaj poteka akcija prostovoljnega da-janja krvi v Ljubljana, oziroma po posameznih občinah ljubljanskega okraja. V občini Center se jo začela ta akcija 4. t. m. Doslej je bilo 674 prijav, od tega jo dalo 622 krvodajalcev 114 litrov krvi. Med prijavljene; je največ članov delovnih kolektivov. medtem ko se člani ra.znih ustanov (tudi zdravstvenih), ki so v občimi Center posebno zgoščene, niso odzivali v tako velikem številu kot bi bilo pričakovati. Zakaj to? Morda so sindikati premalo pojasnjevali svojim članom pomen te važne akcije- Brez dvoma so prav Socialistična zveza, Zveza komunistov in sindikati marsikje mnogo pripomogli k uspehu te Devizni tečaji Na rednem sestsnlcu so bili dne 17. januarji a 1553 zaključki po na-slednjih tečajih: US dolar —. 672.70; Lstg 1780, 1776; UM — 17.235.7i; Birs 1300, —; Slrs 14.000, 14.047.63; Liit —, 231.71; Lit STT 140. —; Lit Gor. —, 124.03; Hfl 21.C0C, 23.200; Sv. Icr. —, 11.640; Eg. Lsta —. 1G30.33; obr. dol. Avst. 607 —r Obr dol. Dan. —. 607.22; obr. dol. Fin. —. S45; obr dol. Grč — 575.86; obr. dol. Turč. 511. 496;' obr dol. Izr. 525 . 523.12; obr. dol. Eraz. 7Sl, 5S5: obr. dol. Pa-rsgv —, 537; obr dol. Indon. —, *5»; obr. dol. ZSSR —. G26; obroč, dol. MB‘dž. 590. 56?; obr. dolar Poli. —. 588: oibr. dol. CSR —. ■91.50; 0)br Obl- Rom. —. 538. Opombe; Številke pomerilo: 1 tečaj v Ljubil a-ni 2. predhodni ■rednfji tečaj FLRJ — zaradi, teh-nd-enai ovir srednjih tečajev nismo pne*«®!. ■ ?>-. v— -J- nJa ... dar 3o*r.$ii -■J i-. c.a v «.. C; L~V*&C2li6» za 17 cdsčpikov, če Jo primerjamo s p rota^vodnjo v istem razdobju 1954. leta. Pogreb prof. Sahovlča Beograd, 17. jan. Ob 11. dopoldne so na novem pokopališču v Beogradu svečano pokopali posmrtne ostanke akademika dr. Ksenofora Sahoviča, profesorja medienske fakultete, ki je nenadoma umrl .5. januarja v Parizu. Pogrebu so prisostvovali članica izvršnega sveta Srbije Milka Minič, rektor beograjske univerze Ilija Diuričč. predsednik univerzitetnega sveta Diurica Jojkič. zastopniki: jugoriovanskega Bdečega križa in drugih organizacij ter veliko štev”o profesorjev. študentov in drugih. Od pokojrika se je v imenu nrofesorjev poslovi! dekan medicinske fhkuRete Milutin Ne-škovič, njegov dolgoletni prijatelj in sodelavec, zatem pa -^«+oon;k Zvere študentov. eie«4f»r-*rr» JftrMfJ v re!ikwi uris»nnfS5n Od leta 1948. ko se je na Rek' mudila madžarska ladja »Tisza« . lecn t.-nami Ttoriinorili. že niso - redkem pristanišču do pred nekaj dnevi videli nobene madžarske ladij e. Tedaj pa Je iz Aleksandrije priplula na Reko madžarska ladja »Szeged« s 600 tonami nosilnosti, ki bo naložila madžarski tranzitni tovor za Egipt. Pot od Budimpešte do Reke po Donavi, črnem in Sre- 1953 m sedemkrat več kakor 1. 1952. Kakor izjavljajo zastopniki industrije, kaže proizvodnja termičnih aparatov in sploh predmetov za uporabo v gespo- riozemskem morju in nazadnje dinjstvu čedalje močnejšo tež- Lepi uspehi so bili doseženi tudi v urejenju plantažnih sadovnjakov in v'nogradov V letih 1954^55 je bilo urejenih nad 8900 ha plantažnih sadovnjakov in nad 12.000 plantažnih vinogradov. Na sestanku je bilo mnogo govora tudi o preskrb: kmetovalcev z raznimi potrebščinam; in z reprodukcijskim materialom. kakor tudi o mehanizaciji kmet:istva. Predvsem so naglasili. da se je treba pri razvoju kmetii«ke proizvodnje nasloniti predvsem na zadružne o-T onia pdMtltr^ m.A«j '-rulrnrad iTAfrr uran (športi Ea oetaa- odgovarja •ORIS KRMAO Sogocd+z&sd M(M«lllfHIIIIIIII ■ C3 ■ C3 ■ C3 B D ■ CD ■ C=> ■ C3 B C Ul oj iivijettjeptA ke kave 'v skodelici. Meni pa je šinila v glavo ideja, kar poskočil sem in odhitel. Ta sistem »zavarovalne gradnje« sem hotel namreč patentirati Gotovo bi našel mnogo kupcev. V mislih sem že računal da bom prejel zanj kar lepo premoženje. A ti sladki upi so se kaj hitro razblinili, kajti na patentnem uradu so mi enostavno odgovorili: »Pri- jatelj, kje pa živite? Ze nekaj let delajo vsi tako!« Pa da ne boste mislili da za družino ne skrbim, ker govorim toliko samo o prijateljih. Na sindikalnem sestanku so mi celo očitali, da sem preveč familiaren. Veste, naj-starejšem.u sinu sem celo obljubil, da mu bom dal pet sto petdeset din, če bo v polletju izdelal. In veste, za kaj je dobra duša' hotela porabiti to nagrado? Hotel je kupiti kilogram orehov, da bi imeli novo letno potico. In že takrat, ko je imel samo obljubo v žepu, se je že zanimal, kako ja z Imam tudi stanovskega tovariša, ki stanuje prav v mestu. Pravi sicer, da je v prošnji, preden je dobil stanovanje, po pravici povedal, da je učitelj, a mu tega nihče ne verjame. On ima krasno perspektivo. Ptičjo namreč, ker stanuje v četrtem nadstropju. In s ptičjo perspektivo gleda na novo gradbišče. In ta prijatelj mi je povedal, da ni kar tako enostavno zgraditi hišo. Razen dela je še precej krega. Investitor in projektant hočeta eno. gradbeni inšpektor pa drugo. Investitor hoče reprezentančno stanovanje ln pravi, da gre za njegov ugled. Projektant pravi, da si ne pusti kratiti možnosti individualnega ustvarjanja ln kjer je malo denarja, je tudi malo muzike. Gradbeni inšpektor pa pravi, da je stvar preveč luksuzna in da je treba štediti z denarjem ter graditi tako. kot grade drugje po svetu. Gradbeni inšpektor je baje dal kar javna nekaj izjav, da pa sam potrebuje denar, pa ne najde poroka. Ko se je zanimal v hranilnici, če lahko dobi posojilo, so ga najprej vprašali po mojem zdravju. Tako sem celo za bančnike postal zanimanja vredna oseba. Prijatelj pa se od takrat nekam kislo drži. Imam pa še enega prijatelja, ki pozna prodajalca časopisov, ki im-i nekakšne zveze z neko tramvajerko. In tako sem iz zanesljivega vira izvedel, še preden so pisali časopisi o tem, da se bo tram-vaj podražil. In ko sem priš-i zvečer domov (ženi sem rekel, da smo imeli konferencoV *em tako mimogrede povedal f>' ve tudi doma. Nastala je nevihta, kakršne Se nisem do živel. Zena je kar planila n/t me: »In Ti to tako mirno poveš?« Skušal sem se braniti: »Saj nisem jaz kriv, niti ne morem nič pomagati . - -«■ »Kdo Ti je pa rekel, da pomagaj, reva stara, ampak kakšlo bi pa le lahke refc«i, Sedaj se pa moram sama razburjati ...« Potem mi je gotovo že stotič vrgla pod nos, da nisem za nobeno rabo, da če bi bil pravi mož, bi se kje honorarno zaposlil kot nočni čuvaj ali pa se pričel bav-ti s pisateljevanjem ali vsaj napisal kak scenarij za »Triglav film«. In to kljub temu, da sem ji že stokrat povedal, da nimam niti potrebnih kvalifikacij za nočnega čuvaja, niti pisalnega stroja, da bi bil lahko honorarni literat. In ta zmes honorarne literature, nočnega stražarjenja in podraženih tramvajskih vozovnic je ustvarila tako visoko napetost, da se je v vsej družini začelo vsesplošno gibanje proti vsemu. Edino naj-mlajšegr. petletnega Jabolčka ni prizadelo. Mirno je povedal: »Mene nič ne bliga. če se tlamvaj podlaži/t Ta merodajna izjava pa je bila samo bencin na ogenj in nastal je tak hrušč, da so še kokoši začele kokodakati. Nevihta se je pomirila šele. ko je najstarejši strokovnjaško ugotovil: »Saj to sp1 oh niso tramvaji. ampak britof!« Zena je taVnt prista:*la: »Vidiš, še si« te za tako stvar zavzame, samo d reči nobene!• Potem vir o sestavili litini svet. SUmUi rmo glave in začeli razmišljati kako in kaj Najstarejši Pepček je rekel: »Lahko tistim, ki stanujejo na Pndak im m lahko de Most vozijo po Ljubljanici, magari s kadjo za otroke! Drugoro-jena Hruška, ki dnevno vsaj tri ure presedi pred zrcalom, je vprašala, če ne bi morda bil taksi cenejši. Mihec, ki rad gleda kavbojske filme samo zaradi konjev, se je takoj spomnil na fijakarje. Jabol-ček pa je predlagal, da sl sposodil. > od soseda voziček in ga privežemo za kolo in da bi jaz kot družinski po-glavur vozil vsak dan otroke v šolo, ženo pa na trg in v trgovino. Ta predlog se nam je zdel še najbolj realen. Ta večer se je zgodilo še neko čudo. Moja žena namreč v načelu ne odobrava tistega, kar jaz predlagam. Najbolj pa nasprotuje, kadar se strinjam s kakimi gospodarskimi ukrepi. Tokrat pa, ko sem po vsej tej nevihti in debati dejal: »Pojdimo spat in in var- čujmo ž elektriko!« ni imela nobene pripombe, ampak je vzela iz pečice opeko, jo položila v posteljo in kmalu zlezla za njo Se sama. Ponoči pa smo sanjali: jaz o tramvaju, žena vsaj o kaki besedi, Pepček o čolnih na Ljubljanici, Hruška o taksiju, Mihec o fijakarskih kljusetih in Ja-bolček n dmižinnkem vozilu na biciklistični pogon. Na splošno pa se imam kar dobro, le ga vreme ne bi Dreveč kidalo! S spoštovn ujem Tihomir Skromnih *.% IT. 14 — n. januarja »M / SLOVENSKI FOBOOV1UC / afcl' Dom naj služi namenu! Zaradi pomanjkanja prostorov v lastni zgradbi ne more mediti potrebnih skladišč, odpreti mesnice in drugega Kmetijska zadruga v Slovenski Bistrici je ena najboljših v mariborskem okraju. Ne samo, da z veliko vnemo pospešuje kmetijstvo, lani je tudi najboljše izvedla odkup kmetijskih pridelkov in nazorno dokazala, da so kmetijske zadruge ob primerni organizaciji in prizadevnosti sposobne opravljati to važno in odgovorno delo. Dejstvo pa je, da bi KZ v Slovenski Bistrici lahko storila še mnogo več, če bi ne bila v lastni zgradbi utesnjena na dva tesna pisarniška prostora, medtem ko ostale nujno potrebne prostore zasedajo druge stranke. V dveh pisarniških sobah se stiska 11 uslužbencev, za katere niti ni dovolj stolov, kaj šele miz in morajo pri delu drug drugega izpodrivati od pisalnih miz. Tu je stlačeno knjigovodstvo, komerciala, blagajna, administracija, odkupni in kmetijski sektor, vsi pospeševalni sektorji, povrhu pa je pisarna stalno polna strank. Le vestnosti in požrtvovalnost: uslužben- To ni prav V Hiši bivšega trgovca Farkaša v Vidmu ob Ščavnici živi samo v eni sobi osemčlanska družina bivšega viničarja Kolariča. Družina je ■prej imela sicer še eno sobo vendar pa jo je lastnik odvzel. Omenjena hiša je nadstropna in vsi prostori v nadstropju so prazni, zato dejanje Farkaša vsekakor ni bilo niti umestno niti opravičljivo Najemniku Kolariču je odvzel sobico, ki je tesno povezana s pritličnimi prostori, čeprav ima v vsaki izmed sob v nadstropju, kot sem zvedel, po eno posteljo, namenjene pa so sorodnikom, ki pridejo včasih na dom. Želeti bi bilo, da bi se stanovanjski urad pozanimal za zadevo in ukrenil vse potrebno, da dobi Kolarič nazaj vsaj odvzeto sobo. -Se. cev je pripisovati, da v delu n; zastoja. Se hujše pa je pomanjkanje primernih skladišč. Kmetijska zadruga bi lahko vskladiščila velike količine sadja, krompirja in drugih kmetijskih pridelkov, ko cene naraščajo, uspešno intervenirala • na trgu in držala cene na primerni ravni. Ker pa si ne more urediti skladišč, ni mogla vskladiščiti niti zimskih jabolk niti krompirja. Tržni viški so tako ostali pri kmetih, ka seveda izkoriščajo položaj in povišujejo cene. Prav tako bi kmetijske zadruga rada uredila svojo mesnico in hladilnico To bi bilo potrebno že zarad; tega ker obstaja nevarnost, da bo Slov. Bistrica ostala brez mesnic, ker je sanitarna inšpekcija že zagrozila, da bo iz sanitarno-higienskih razlogov zaprla obe sedanji mesnici in tudi mestno klavnico. Mar bomo morali potem Bistričani in okoličani hoditi po meso v oddaljene Poljčane? Nič manj pereče ni vprašanje lope za kmetijske stroje. Z velikim trudom in žrtvami si je kmetijska zadruga nabavila vrsto strojev, s katerimi vzpodbuja kmetovalce k mehanizaciji kmetijstva. Spričo vse večjega zanimanja za strojno obdelavo zemlje je teh strojev že davno premalo, vendar zadruga ne more nabaviti novih, ker že teh nima kje shraniti. Velik kamion in traktor sta izpostavljena vsem vremenskim neprilikam kar vsekakor kvarno vpliva na njuno uporabnost in povečuje stroške za vzdrževanje. 2e lani je kmetijska zadruga sklenila zgraditi povsem sodoben silos za shranjevanje svežih jajc, kar bi omogočilo redno oskrbo trga s svežim blagom tudi v najbolj kritičnem obdobju. Prav tako imajo v načrtu zgraditev silosa za strojno ribanje in vskladiščenj* zelja. Zaradi pomanjkanja take naprave so ostale letos velike količine zelja neizkoriščene, med- tem ko ga morajo potrošniki sedaj drago plačevati. Vsega tega pa kmetijska zadruga ne more urediti samo za to, ker stanovanjska skupnost v Slov. Bistrici ni pokazala pravilnega razumevanja in ni poskrbela, da bi se izselile stranke iz zgradbe, ki je last kmetijske zadruga. Res je, da Je vsepovsod občutna stanovanjska stiska. Toda ne gre zgolj za stanovanjski problem, marveč za mnogo širše koristi skupnosti. Z ureditvijo potrebnih prostorov v lastni zgradbi bi lahko kmetijska zadruga uspešno zagotovila dovoljne zaloge kmetijskih pridelkov, zbrala vse tržn* viške in tako tudi uspešno vplivala hkrati a povečanjem proizvodnje na znižanje in ustalje-nje cen na trgu. To bi vsekakor moral upoštevati tudi občinski ljudski odbor ln kmetijsko zadrugo vsestransko podpreti v njenem hvalevrednem in koristnem prizadevanju. RO. Kmetilsko-gospodorska Sola v Ledinah V Ledinah deluje letos drugi letnik kmetijsko - gospodarske šole, ki Jo obiskujejo skoraj vsi tisti mladinci, ki so lansko leto obiskovali prvi letnik. Razne strokovne predmete predavajo strokovnjaki iz Tolmina. Zelo radi bi v okviru šole priredili tudi vsaj kratek praktični tečaj kuhanja in drugih gospodinjskih spretnosti. V. B. Občni zbor SZDL Breg Na občnem zboru terenskega odbora Socialistične zveze Breg v Ptuju eo ugotovili, da je bilo v lanskem letu precej uspešno. Odbor je uredil knjižnico s skoraj 400 knjigami, pripravil več predavanj, orgenlziral več pro- i 'p Prizor iz »Belih vrtnic« na odru ptujske »Svobode« VEČERI PO NAŠIH VASEH Lahko trdimo, da se lokalni časopisi zelo zanimajo za kulturno prosvetno delo po vaseh, medtem ko v naše republiške le redko zaide kako kul turno pismo s podeželja Pogrešamo raznih poročil, nasvetov, kritik in diskusij o teh zadevah. Naše podeželje potrebuje marsikaj in marsikateri članek bi mu bil zelo potreben. Kulturna dejavnost zadnje čase marsikje popušča. To ugotavljam predvsem v nekaterih krajih Primorske. Se vedno se radi spominjamo kako smo med italijansko okupacijo gojili slovensko pesem, slovensko dramo in nastopali na raznih skritih krajih. Danes, ko imamo v številnih vaseh lepo urejene domove, med mladino ni več takega elana. Kje so vzroki? Prav gotovo je res, da so zapustili vasi številni mladi ljudje, predvsem nadarjeni in iznajdljivi Za boljše kulturno prosvetno delo na vasi pa bi bilo predvsem potrebno večje sodelovanje dijakov in študentov s kmečko mladino, večje zanimanje in večja sposobnost prosvetnih delavcev, ki so v neposrednem stiku z ljudmi, izboljšati repertoar vaških odrov, poživeti in omogočiti dramskim in pevskim zborom gostovanja po sosednjih vaseh, kajti le tako bi si pridobili dragocene izkušnje, več govornih vaj, v vodstva društev pa agilne in sposobne ljudi. Na vse to bi morali posebno pazdti, kar bi naj bitu naloga prosvetnih delavcev i n množičnih organizacij na vasi. V zimskih večerih imajo na deželi največ časa. Izkoristimo ga! Odtegnimo fante od škodljivega popivanja v gostilnah ter igranja kart in biljarda, dekleta pa od često nekoristnih razgovorov za pečjo. Navdušimo jih za kulturno prosvetno dejavnost in jim v društvih nudimo zdravega razvedrila, hkrati pa novih in novih kulturnih dobrin! Ce bomo z mladino pravilno ravnali, jo bomo kmalu navdušili in nrihajala bo sama Pariti pa moramo da je ne bomo z delom utrujali. Kai vse lahkr> eiemo r IZŠLA JE NOVA SLIKANICA »Dogodivščine Zvitorepca Ir« Trdanje :: v Afriki-* ki trna okoli 400 slik. CENA SAMO 230 DIN Naročajte slikanico v Založbi »Slovenski poročevalec« v Ljubljani Tomšičeva 5. pp. 29. pravilnim delom, s smotrno vadbo, nam povedo piimeri: V Plužnjah je tovariš Gruden začel učiti fant a violino in ga zanjo kmalu zelo n* vdušil. Ta je pripeljal ie svojega sošolca, ki bi »a.. igral kitaro, on pa spet prijatelja, ki se je navduševal Za harmoniko. Gruden je vse rad sprejel im danes imajo v vasi kvintet, ki je dosegel že lepe uspehe čeprav igrajo samo šoloobvezni. Pevski zbor v Otaležu vodi že 70-letni Mohor, ki ga vsi zelo cenijo. Pevci radi prihajajo na vaje, čeprav nekateri cele ure daleč. Doslej so dosegu že mnogo prizna j Da je Mohor vzgojil dobre pevce, nam dokazuje nedavno tekmovanje pevcev v Nr . Gorici. Se bi lahko našteval j. t-mere dobrih kulturno pr -svetnih društev na vasi. ki so lahko mnogim za zgled V dar ni to moj namen. Rad bi samo še poudaril da izkoristimo dragocene zimske večere in poživimo delo »■ kulturno prosvetnih društvih po vaseh. S. P Bele občinskih svetov v Idriji Občinski ljudski odbor v Idriji ima 11 svetov, v katerih sodeluje &3 državljanov. Doslej so imeli že 35 sej in razpravljali o raznovrstnih zadevah. Nedavno »o se sestali predsedniikd vseh svetov. Na ‘»onferenci je razčlenil vse dosedanje delo svetov predsednik občine. Omenil Ja, da so dosegli doslej nekateri sveti že zadovoljive uspehe in priporočal svetu za gospodarstvo, naj bi sklical konferenco z vsemi podjetji v občini, svet za turizem in gostinstvo pa posvet vseh gostincev, na katerem naj bi razpravljali o raznih perečih zadevah. Zelo vaino nalogo bo imel svet za gospodarstvo ob analizi kmetijstva. Tudi svet za stanovanjske in komunalne zadeve stoji pred važnimi nalogami. Pripraviti bo moral analizo stanovanjskega fonda ln skrbeti za gradnjo novih stanovanj, ureditev kanalizacije, vodovoda in drugo. Skoraj isto velja tudi za vse ostale svete pri občinskem ljudskem odboru. V razpravi so navzoči grajali dejstvo, da še niso bile dodeljene dijakom štipendije. Zavzemali so se tudi za nabavo novega reševalnega avtomobila. Poleg tega so iznesli še razne druge pereče zadeve ln sklenili, da bodo vsi sveti pripravili okvirne plane dela. Dogovorili so se, da bodo obiskali najbolj urejene občine in se seznanili z delom njihovih svetov z namenom. da bi tudi sami sledil: njihovemu delu. V. F. slav, razne kulturne prireditve in drugo. Za mladino so uredili igrišče za odbojko in nogomet. Ta in še številni drugi uspehi vsekakor dokazujejo, da ja bilo lanskoletno dalo uspešno. Tudi v bodoče bodo nadaljevali z enakim poletom, predvsem si bodo prizadevali za dograditev dvorana SZDL Breg, ki naj bi služila tudi ca razno drugo dejavnost. Največ zaslug za dosedanje uspešno delo imata predsednik Ivan Rudolf, tajnica Vida Vi-čarjeva, pa tudi val ostali člani in odborniki, ki so bili omenjenima vedno v pomoč in oporo. Poleg terena Ptuj-Breg lahko štejemo med naj agilne j še še teran Vičava, ki Ja v precejšnji povezavi s prvim, eaj Se vrsto let razvijata koristno in uspešno medsebojno tekmovanje. V. J. Zavedajo se svoje dolžnosti Na zadnji seji sveta sa prosveto ln kulturo pri občinskem Hud. skem odboru v Ptuju so razpravljali o okrajnem gledališču, muzeju, študijski knjižnici, mestnem arhivu ln ljudski knjlln ci. Iz poročil je bilo razvidno, da bo imel svet letos kar precej nalog. Za ureditev strehe, fasade, dvorane !n odra zgradbe okrajnega gledališča bo potrebnih kar nad le milijonov dinarjev. Uspehi ptujskega gledališča vsekakor upravičujejo predvidena dela. Muzej Ima dosti skrbi c ohranitvijo gradov v Ormožu, Veliki Nedelji in Ptuju. Za vzdrževanje vseh bi potrebovali več mil jonov dinarjev. Ptujski muzej je vsekakor upravičil svoj obstoj, saj ima kar neprestano dosti obiskovalcev, Ker so pa tudi stroški vzdr. ževanja zelo velik:, - bo treba v bodoče urediti vprašanje vstopnine, kajti dosedanja res ne zaleže Z VSEGA SVETA Najstarejši človek v ZSSR. Niajsta,rejši prebivalec Sovjetske zveze, ki stanuje v Gruziji, Jegor Borojev je bil 1. januarja 155 let star Kot petnajstletni deček je Borojev služil v vojski pod generalom Jermolovim. glavnim komandantom ruske vojske na Kavkazu, ki se je boril proti Napoleonu Zena Boro-jeva ima 115. Odkod Eisenhotverju Ime Ike? — Odgovarjajoč na vprašanje nekega poslušalca radio Washington trdi. da po podatkih, ki so jih dobili pri družini Eisenhuvverja odkar ta obstaja, so se vsi sinovi, razen najstarejšega imenovali »Ike«. To ime Je postalo prvič uporabili v družin: pa ni znano Na isti način m mogoče razložit- zakai ie to ime dobil predsednk Tod-on je »Ike« tud* danes BRITANSKI IZUM ZA IMPREGNIRANI E VEZANIH PI.OSO - Neki britanski tvrdk- se je po treh ietih preizkušanja posrečilo izpopolnit postopek za -mpre-gmranje lesa. k- obvaruje vezane plošče pred razpadanjem m nanadi ternrrtov UMETNIŠKI FILM V ZSSR V I. 1956 Filmska rtodietje v ZSSR ondo leta 1955 snemala 75 umetniških filmov Sedaj se v filmskih študijih v ZSSR že snema 60 filmov Skupno bodo v tem letu snemali 135 umetniških filmov Poleg ostalih filmov bodo snema)! tudi Cervantesov roman »Don Kihoč«. Skupno z bolgarskimi filmskimi delav- ci pripravljajo film »Nauk zgodovne«, ki je posvečen borbi proti fašizmu. Za osnovo filma so vzeli materiale leipziškega procesa ter podatke o življenju in revolucionarnem delu Georgeja Dimitrova. V AZERBAJDŽANU 80 NAŠLI ROKOPIS IZ XII. STOLETJA — V Azerbajdžanu so našli najstarejši rokopis velikega tadžikskega znanstvenika in filozofa Abu Ali Aritens »Medicinska navodila«. Po :zjavi direktorja Republiškega rokopisnega fonda Akademije znanosti Azerbajdžanske SSR, kandidata filoloških znanosti Sultanova. izvira ta rokopis iz leta 1142 po n. 5. Prepsali so ga 110 let po znanstvenikov! smrti in je najstarejši pr*merek tega dela v SZ. Akademija znanosti Azer-bajdržanske SSR je v zadnjem času dobila nekaj starinskih del književnosti, zgo-dovne astronomije in drugih ved Vsa ta dela so velikega zgodovinskega in znanstvenega pomena. V Z>’ GRADIJO PODZEMELJSKI PENTAGON. — Amerik* tisk piše da je vla-ia ZDA odločila, da bo pod neko planino zgradila podzemeljski pentagon (zgradbo za ministrstvo obrambe in generalštaba). Ta načrt je sestavni del načrta za evakuacijo glavnih ministrstev v VVashingtonu o notranjost države v slučaju vojne. V zvezi s tean se tudi pide, da je nek tak podzemeljski pentagon že zgrajen pod planino Ravenboch. v Pennsilva-niji. VOLK ZRUŠIL LETALO. — Dva pilota, ki sta letela nad nekim »mrznjenim jezerom v državi Masachusset (ZDA) sta opazila dva volka. Da bi jih prestrašila, sta se spustila do višine 1 m. Tedaj je pa eden od volkov skočil na letalo. Letalo je izgubil ravnotežje ter se zrušil na led. Volk je bil aicer ubit, pilota pa sta na vso srečo ostala nepoškodovana četudi se je letalo razbilo. V PRAGI SO NAŠLI MOZARTOVO URO. — V Pragi so našli zlato uro, ki je bila nekoč last Mozarta. Mozart je to uro poklonil 1791. leta češkemu komponistu Pokornu. Spomin na velikega komponista je bi! najden pri potomcih Pokorna. PES OKOLI SVETA. — Indone/.jjski študent Sudžo-no Džono, ki se je namenil, da bo prehodil peš okoli sveta, je prišel iz Holandije v London. Izjavil je, da je do sedaj prehodil 20.000 km od Djakarte do Londona. Na potovanju skozi 24 raznih držav je potrgal . 15 parov čevljev. Za časa petnajstdnevnega obiska v Egiptu ge je zaročil z neko študentko, s katero se misli poročiti po končanem potovanju. Da bi kril stroške za hrano in prenočišča, igra na flavto in pleše narodne plese iz svojega krajo. mnogo. Studijska knjižnica, mestni arhiv in Ljudska knjižnica se nagle i'rijo, zato ho treba pove. čatl prostore in urediti nekatere pomanjkljivosti. Studijska knjižnica ima zelo skromna sredstva za nabavo novih knjig. Svet za kulturo ln prosveto pr občinskem ljudskem odboru bo moral poskrbeti sa to ,da bi vsaj sa najnujnejša dela predvideli v občinskem proračunu potrebna sredstva. v. i. Lep uspeh Svobode V zadnjem času se nam je dramatska skupina v Ptuju ie večkrat predstavila z dramo »Bele vrtnice«. Ob vseh prireditvah so gledalci s zadovoljstvom zapuščali prostore Mestnega gledališča. Vsekakor so člani dramske sekcije vložili v to delo vso požrtvovalnost in pokazali veliko veselje do odrskega dela. Z »Belimi vrtnicami« so gostovali ie v raznih krajih v okolici Ptuja, obiskati pa nameravajo še Slovensko Bistrico, Poljčane, Slovenske Konjice ln morda ie kak drug kraj. 2- C. Prvi dajalci krvi V soboto so pnri dajal« krvi iz Murnike Sobote prostovoljno odda’d kri v novem kabinetu za transfuzijo krvi pri bolnišnici v Mu raki Soboti. Enajst ljudi je oddalo Okrog 4 Utre krvi. ki so jo že v popoldanskih urah uporabili prt posameznfh nuj niti primerih. Vsem se kabinet za transfuzijo krvi zahvaljuje za razumevanje :n plemenito dejanje ter poziva tudi ostal* državljane, da sledijo njihovemu zgledu. K. M. Posvetovanje predsednikov občinskih gospodarskih svetov V soboto Je Mio v Murski Soboti posvetovanje predsednikov občinskih gospodarskih svetov v Pomurju. Predsednik Gospodarskega sveta OLO Murske Sobote, Rado Pušenjak, ie govoril o vlogi in pomenu občinskih gospodarskih svetov pri izvajanju gospodarske politike v občinah. Poudaril Je, da morajo občinski gospodarski sveti delati podrobne analize. Občine morajo čiimprej razpravljati o usodi nedograjenih zadružnih domov v Pomurju in sprejeti ustrezne oklepe. Govoril je tudi o vlogi Društva ekonomistov v Murski Soboti. ki Je organiziralo knjigovodski tečaj. Na posvetovanju so razpravljali tudi o umetnih gnojilih, pavšalizaciji mlinov, knjigovodskem kadru, pregledu zaključnih računov in nekaterih drugih gospodarskih zadevah. K. M. Občni zbor SZDL ▼ Rakičanu Občntga zbora Socialistične zveze v Rakičanu se je udeležilo res lepo število članov. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je bila lani Socialistična zveza v vasi dokaj aktivna, saj Je v precejšnji meri razgibala družbeno in politično življenje. Ugotovili so, da je SZDL izpolnila vse svoje obveznosti. Tako je priredila več predavanj in poučno ekskurzijo v Kidričevo in Maribor. V razpravi so navzoči grajali odnos dveh prosvetnih delavk v kmetijski šoli, ki se izogibata vsakega izvenšolskega dela z mladino. Pritoževali so se tudi, da so cene otrobom (do 22 din za kilogram) previsoke, saj stane kilogram pšenice ali rži le okrog 25 din. Zaradi tega obstoja bojazen, da bodo kmetje krmili živino z žitaricami, namesto da bi jih prodajali in kupovali otrobe. Razpravljali eo še o krajevnem ljudskem odboru, kmetijski zadrugi, mladinski organizaciji ln drugem. F. S. Izvolili so nova vodstva V nedeljo so v občini Murska Sobota volili nova vodstva osnovnih organizacij Socialistične zveze. Volišča so bila lepo in okusno okrašena In so že v zgbdnjih jutranjih urah sprejela večino volivcev. Na šestih voliščih v Murski Soboti, Rakičanu in Rakovcih so vsi člani Izpolnili svojo dolžnost. Na teh voliščih Je volilo okrog 2 članov socialistične zveze. To Je predvsem zasluga občinskega odbora Socialistične zveze, ki je pred volitvami skli cala vrsto predvolilnih sestankov, na katerih so članom pojasnjevali vrsto zadev z najrazličnejših področij družbenega in političnega življenja. Clan.1 občinskega odbora Socialistične zveze so storili vse, da bi volitve čim bolj uspele. k. M. (SLOVENSKA BISTRICA) VAZEN UKREP ZA POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE. V sporazumu z občinskim ljudskim odborom bo Kmetijska zadruga v Slovenski Bistrici ustanovila o-semenjevalno postajo za živino. Zaenkrat bi ta postaja služila le za ožj okoliš. Hkrati bi uredili pri postaji tudi živinsko ambn-lanto, kjer b! lahko živinorejci zdravili svojo obolelo živino *n dobivali veterinarske nasvete. Ureditev osemenjevalne postaje bo finansirala Kmetijska zadruga, za ureditev ambulante pa nai bi pr spevale tudi okoliške kmetijske zadruge, saj bo služila tudi kmetovalcem s njihovega področja. NAD S MILIJONE DIN Je dala lani Kmetijska zadruga v Slov. Bistrici svojim članom v obliki zn žanih cen za strojno obdelavo, prispevkov za rejo plemenske živine ln regresa pri umetnih gnojilih.. Pri strojni obdelavi zemlje In ostalih kmetijskih strojih, ki jih Je dala na razpolago kmetovalcem, Je iz lastnih sredstev prispevala nad 7W.4*4 din. Za vzdrževanje plemenjakov Je prispevala 4M.M0 din, popust pri škropivu »Rumesan« je znašal v &&3TSL2& spevala 130.090 din, popust pri nabavi plemenske živine Je znašal 940.000 din, za razne tečaje pa je prispevala zadruga nad 220.0&0 din. Tako so dobli kmetje samo na področju te zadruge nad tri milijone din, kar je tud: neke vrste delitev dobička, ki ga brez zadruge ne bi bilo. Tega pa se nekateri kmetje še vse premalo zavedajo. Od zadruge hočejo gamo koristi, sami pa nočejo niče- . sar prispevati ln tud svoje pridelke ie za malenkostno višjo ceno »aje prodajo mimo zadruge. nMfni Tečaji in predavanja Ljudske univerze Med najbolj delavne sekcije Svobode II. v Zg. Trbovljah moramo šteti Ljudsko univerzo, k: je v zadnjih letih pripravila že vrsto zanimivih predavanj. Tud letos noče zaostajati za prejšnjimi leti. Poleg številnih predavanj bo priredila še začetni in nadaljevala tečaj nemškega jezika, medtem ko se bo že danes začei tečaj esperanta, ki ga prireja Esperanteko društvo v Trbovljah. »Uradni vestnik« okrajnega ljudskega odbora Z novim letom Je začel kot priloga Zasavskega tednika izhajati Uradni vestnik o-krajnega ljudskega odbora v Trbovljah. Vestnik prinaša poročila in sklepe s sej okrajnega ljudskega odbora, občnskih ljudskih odborov in raznih drugih organizacij. (j k) Dobovec Na Dobovcu nad Trbovljem imajo ie nekaj časa gasilsko društvo. Lani so bili gasilci v tem kraju še posebno delavni. Med drugim so si dokončno zgradili gasilski stolp in razvili nov društveni prapor. V letošnjih zimskih mesecih pa so za tamkajšnja dekleta organizrali gospodinjski tečaj. (jk) Varčevanje v kočevskem okraju Tekmovanje v varčevanju, Irt ga je v mesecu oktobru minule, ga leta razpisala Zadružna hra nllnica In posojiln ea za kočevsk okraj s sedežem v Ribnici j; povsem uspelo, saj ee je število vlagateljev precej povečalo. Najboljši, kS Jim Je bila naklonjena sreča so bili pred dnevi izžrebani in so prejeli od 390 do 3.040 dim Res, da dobitki niso bili veliki, važno pa je to, da je to tekmovanje pri mnog'h vzbudilo smisel za varčevanje. Elektrika jim je zasvetila V nedeljo so vaščana Zukove-ga, škrajnika in Finkovega svečano proslavili otvoritev električne napelji ve. Ob tej majhni slovesnosti, zelo pomembni: za te kraje, sc je coleg zastopnikov oblasti in Eiektro podjetja iz Kočevja zbralo lepo število domačinov, ki so iz srca proslavili ta pomemben dogodek za te vasi. Da so dela lepo napredovala imajo tprecej zaslug tudi sami vaščani, ki so s prostovoljnim delom precej pomagali. Kulturna dejavnost v Ponikvah V Ponikvah v dobrepoljski občini je bilo že od nekdaj kulturno prosvetno ddo na višku. Sedaj se člana dramske skupine marljivo pripravljajo na prireditev, ki bo v kratkem. Tudi tam-bu. raški zbor marljivo vadi pod vodstvom tovariša Kastelica. Delo na kulturnem in prosvetnem polju pa bo še bolj zaživelo, ko bo dokončno zgrajen prosvetni dom, ki je sedaj .pod streho. Občni zbor UROJ v kočevskem okraju V soboto je bilo v kočevske okraju več občnih zborov združenja rezervnih oficirjev. V So. dražici so razpravljali o delu in všogi rezervnih of cirjcv. Občinski občni zbor je ocenil svoje delo kot uspešno. Tildi v Velikih Laščah je občinski občni zbor u spel. Na ta občni zbor so bil prvič povabljeni tudi rezervni podoficirji. De.lo te organizacije je bilo plodno in odbor res za-služ priznanje. Obravnavali so tudi posamezne člane, ki v organizaciji niso delavni. Te so opozorili, da morajo v bodoče vložiti več truda v svoje delo. Tzvolili so še kom siji za rezervne pod-oficire in osebne zadeve. Zadnja bo pomagala rezervnim oficirjem pri njihovih osebn h težavah. Občni zbori gasilskih organizacij Gasilske organizacije kočevskega okraja polagajo te dni obračune enoletnega dela. Na splošno vo občni zbori uspeli. Iz poroči! ie razvidno, da je delo krajevnih gasilskih organizacij uspešno, da so posamezni občinski LO marjali te organizacije ih da jim n.iso nudili dovoiij finančne po* moči. 9 abo so lopeemljAne organizacije v kočevskem okraju prav zaradi tega, ker so bžS mnogi gasilski domovi in oprema gasilcev med minulo vojno uničeni. Mladina v BrSljinu je zborovala Občnega zbora mladinske orgae lizacje v Bršljinu se Je udele. lilo zadovoljivo število njenih 'lanov. Na njem so razpravljali O delu v preteklem letu in o načrtih za letos. Lani so MU najbolj aktivni pr Svobodi ln železniški gasilvk: čpti. Mladinska organizacija sodeluje tudi pri šahovski sekc ji. pevtikem zboru in drugod. Te dn* bo pripravila Svoboda plesne vale za mladino, ki Jih boao zr'~—žili z raznimi predavanji o : r-p era vedenju vzgoji in drugem. Z. U. Tečaj za predelavo mesa v Metnaju V Metnaju so prrrf kratkim priredili tečaj za predelavo mesa, ki sc ga je udeležilo 22 žena in deklet iz Metnaja. V. Dobrave, Poljan in Obalnega. Vse tečajni« ce so z nanimanjem bled le praktičnemu delu in si vse zapisovale. Tečaj je omogočila kmetijska zadruga v Stični izvedli pa so ga na pobudo Zveze Sena zadru-nic pri okrajni zadružni zvezi v Ljubljani. Naše žene si pod obrt ili tečajev ž~*JJo 5e več, zato bi bilo prav. da bi vse zadrugo ustanovile o-ih-?re žena zadružni«, k: naj bi skrbeli za tovrstno dejavnost, pa tudi za napredek kokoš j er e J e. vrtnarstva in drugo. K. B. IZ D0BEMIČS Pred kratkim so se sestal* Hani Zveze borcev in Ljudske mladino v Svetinji pri Dobrniču. Na sestanku so skleii-li. da bodo postavili na evkov se je žo prijavilo več članov Zveze borcev in Gju^ske mladina. Spomenik bi radi postavili še v tem letu. I. K. EH3THEE1 Občni zbor tabornikov na Jesenicah Jeseniški taborniki so dosegli doslej že vrsto lepih uspehov. Vso pomoč jim nudijo predvsem Društvo prijateljev mladine in mladinske organizacije. Na občnem zboru so sklenili, da bodo letos pridobili v svoje vrste še več novih članov, predvsem vajencev, mladih delavcev in učencev, pa tudi dijakov. Razen za strokovno vzgojo bodo skrbeli tudi za ideološki dvig svojih članov. Sodelovali pa bodo tudi pri gorsk: straž; in pridno skrbeli, da uničevalci planinskega cvetja ne bodo mogli nadaljevati s svojim vandalskim početjem. U. 2. V Železnikih so slavili Ob občinskem prazniku so imeli v Železnikih vrsto uspelih prirs-ditev. Nastopili so pevsk’ zbori is Železnikov in okolice in godba i* Selc. Dramska družina kultumo-prosvetnega društva v Železnikih je uprizorila Borovo dramo »Tež. ka ura*. Občan’, ki so napolnili dvorano Partizana do zadnjega kotička, so nagradili nastopajoča z dolgotrajnim ploskanjem. V Dražgošah so odkrili spomenik žrtvam iz NOB, na pokopališču pa je bila žalna komemoracija, pri kateri so sodelovali združeni pevski zbori, godba m pihala ia tamburaški orkester iz Stražišča. Poleg slavnostne seje občinskega ljudskega odbora so bile na sporedu še razne druge prireditve. Lahko zapišemo, da je praznovanje letošnjega občinskega prazni, ka v Železnikih popolnoma uspelo. Na sindikalnem sestanku kolektiva »Mesn ne« v Ljubljani, so razpravljali o gospodarskem sta. nju podjetja, ugotovili so, da eo v preteklih letih presegali plačni fond in nadurno delo. Tako so v letu 1954 izplačali na plačah nad 165.000 dinarjev več, kar so morali v lanskem letu vračat’. Za-rad’ tega so prejemali le 74 do 90*/* plače. Vse to je organe de. lavskega samoupravljanja ln celoten kolektiv privedlo do tega, do sedaj z vsem razumevanjem rešujejo gospodarstvo podjetja-Ta delovni kolektiv je pokazal pred leti že velike uspehe, aaj ja iz starih delavnic in upravnih prostorov zgradil novo predelovalnico ln nove upravne prostore. Delavski svet dalje stremi za tem, da bi čim bolje gospodaril. Iz razprave Je bila raz. vidna vloga s ndrkalne organizacije in dejavnost, ki jo bo morala v bodoče pokazati pri vzgoji članov. Ob konen sestanka se Je po. lovlca navzočih članov prijavila za prostovoljno oddajo krvi. VcS]e trgovsko podjetje v LJubtjos? razpisuje naslednja delovna mesta: 1. SEFA RAČUNOVODSTVA 2. FINANČNEGA KNJIGOVODJO 3. ADMINISTRATIVNO M0C Pogoji: ad 1. fakultetna ali njej enaka Izobrazba a 5-Ietno prakso ali ESS a 7-letno prakso — samostojni bilaneist; ad 2. dovršena ESS s najmanj 5-letno prakso v finančnem knjigovodstvu; ad 3. dovršena BBS ali večletna praksa. Prošnje z. navedbo dosedanje prakse in Sasa službovanja s kratkimi ostalimi osebnimi podatki, naj Interesenti po- Sljelo do 31. januarja v oddelek pod »Snosohen u« vesten«. — 348-A CT m 11 I^>ne 19. januarja praznuje Sedemdesetletnico slovenski pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik. Rojen 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem v učiteljski družim. »e je že zgodaj posvetil peresu. Živel je nekaj časa tudi V Parizu in Pragi. Eksistenčno zavetje so mu dajala uredništva raznih listov, v katerih je opravljal književno in prevajalno delo; dolga leta mu je bila k njiževost edini poklic in ga je spremljala na prag starosti. Sedaj živi v Celju. Med prvo svetovno vojno je bil interniran v Mitterg-ab-nu. Za mladih let se je mnogo družil z Ivanom Cankarjem in z drugimi predstavniki naSe Moderne; žal so mu Nemci uničili poleg knjižnice vso dragoceno korespondenco, ki je ostala v Litiji, kjer je preživel zadnja leta pred drugo svetovno vojno. Se gimnazijec se je oglašal v listih in revijah. Pesnikoval je pod vplivom naše Moderne, vendar se je povzpel do samostojnega liričnega izraza im nekatere njegove pesmi priobčene v »Ljubljanskem zvonu« in »Slovanu«, imajo zaradi svoje samoniklosti in formalne dognanosti antologijski pomen. Pesnikoval je «J K M 1 R O VLADIMIR LEVSTIK LETVI K nekako do l 1310, pozneje je samo izjemoma gojil vezano besedo. Spričo tega, da Levstik nikdar ni izbral svojih pesmi za knjižno izdajo, je malo znan kot pesnik. Mnogo bolj se je že pred prvo svetovno vojno in v razdobju med dvema vojnama uveljavljal v pripovedni prozi. V letih, ko so se razširila v slovenskem slovstvu novoroman- tična In impresionistična prizadevanja, je Vladimir Levstik ne samo v praksi, marveč tudi teoretično poudarjal potrebo realizma. Čeprav je pri oblikovanju resničnosti omahoval med artističnimi zgledi in naturalizmom, je vendar našel tudi tu svoj osebni izraz in z nekaterimi posebno posrečenimi novelami resnično obogatil slovensko noveli- i knjigami Danes bom v nekaj vrsticah •pregovoril o večjem številu knjig, kj so zadnji čas izšle v srbohrvaščini in ki ne spadajo v leposlovje. Gre torej za dela i vseh podro-čij znanosti. Upo-fcteval bom predvsem tista, ki &o splošno pomembna, poleg izvirnih seveda tudi prevedena. Popularizacija naše likovne umetnosti niti zdaleč še ni dosegla pri nas tiste mere, ki bi Jo zaslužila. Seveda gre to precej na račun naših še vedno nepopolnih zmogljivosti na tem področju, čeprav lahko omenim, da srno zadnja leta tako v Ljubljani kakor tudi v Zagrebu ln Beogradu izdali nekaj čisto zadovoljivih podobnih Izdaj. Pravkar je v Beogradu izšlo pomembno delo pisatelja ln etrokovnjaka za likovno umetnost Ota Bihalj’-?,Jerina »Jugoslovanska skulptura 20. stoletja« Ni dolgo tega. ko je v Beogradu izšel prevod njegove »Nemške umetnosti«, sedaj pa nas je presenetil s prvo podobno mapo o našem sodobnem kiparstvu. Na petnajstih straneh uvoda seveda ni bilo mogoče podati vse tisto, kar bi bilo treba. V knjigi je 155 fotografskih reprodukcij kiparskih del triinpetdesetih umetnikov Izmed slovenskih kiparjev so zasto-pani: Alojzij Gangl. Franc Berneker. Ivan Zajc, Lojze Dolinar, Tine Kos, Tone Krali. Boris Kalin. Frančišek Smerdu, Zdenko Kalin, Karel Putrih, Drago Tršar. Jakob Savinšek in Stojan Batič Ta mapa bo prav gotovo dobro služila v primeru, ko bo treba tujcem pokazati dosežke našega kiparstva. Pri Matici srbski v Novem Sadu je izšla druga knjiga obsežnega dela dr. Mihovila To-mandla »Srbsko gledališče v X ojvodini«. Tornnr.d 1 že štiri desetletja proučuje kulturno zgodovino Vojvodine, dolgoletne matice srbskega kulturnega razvoja. Prva knjiga, ki je izšla predlanskim pri isti založbi. Je časovno zajela dobrih trinajst desetletij gledališkega udejstvovanja v Vojvodinj, od 1. 1736, ko so v Sremskih Karlovcih uprizorili dramo Emanuela Kozačmskega o smrti Uroša V., do 1. 1868.. ko je Beograd dobil svoje prvo stalno gledališče. Pravkar izšla druga knjiga govori o delovanju v nadaljnjih petdesetih letih, se pravi do konca p r v c svetovne vojne, do 1. 1919. Tomandlovo delo predstavlja skrbno zbrano kroniko gledaliških udejstvovanj prekodonavskih Srbov v gledališčih v Novem Sadu, Sremskih Karlovcih. Pančevu, Vršcu, Somboru, Temišvaru, Veliki Ki.kindi in drugod. Veliko novega gradiva, pri nas skoraj docela neznanega grad.iva prinaša knjiga dr. Miroslava Brandta »Wyclifova he-reza i socijalnl pokretl u Splitu krajem XIV. stol ječa«, ki jo je izdala zagrebška »Kultura«. Gre za Wyclifo-vega privrženca Gval-terija, ki ja v listini notarja Antona de Vonico obdolžen, da ščuva k uporu splitsko ljudstvo. Listina je datirana s 7. julijem 1383 1. Brandt obsežno prikazuje v svoji monografiji razvoj Wyclifovega nauka v Angliji in njegove razširitve po Evropi, posebej pa družbene in gospodarske v Splitu v tistih časih. Knjiga Ivana Popoviča »Istori ja srpskohrvatskog Jezika«, ki je izšla v Novem Sadu, je zbudila precej pozornosti. Skuša biti prva naša sintetična zgodovina srbohrvatskega jezika. Kritika ji očita precej napak, na drugi strani pa hvali objektivnost, a katero je skušal razpravljati o tako kočljivem filološkem problemu. Srbska Akademija nauka Je pred kratkim izdala delo pravkar umrlega akademika dr. Gr-sura Jakšiča »Bosna i Hercegovina na Berilnakom kongresu«. Jakšič je veliko pisal a področja diplomatske zgodovine, pa Je v tej zvrsti njegovo zadnje delo posebej zanimivo. Na zanimivo idejo J« prišel Todor Kruševac, ko je lx zelo obsežne literature o bosenskem pripovedniku in politiku Petru Kočiču izbral najzanimivejše članke, ocene, opise itd. in Iz njih sestavil knj.igo na skoraj dve sto straneh »Petar Kočič, čovjek, borac, književnik« (izdala sarajevska »Svjetlost«). S tem je na posrečen način približal srednješolski mladini (knjiga je izšla v Skolski biblioteki«) tega prezanimivega človeka. Nekaj podobnega, le v drugačni obliki, je izven svojih rednih izdaj natisnil Leksikografski zavod v Zagrebu. To je blizu osem sto strani obsegajoča knjiga »Misli i pogledi A. G. Matosa«, ki jo je priredil dr. Mate Uievič. Pravzaprav je to nekak leksikon Matoševih misli, izjav, sentenc itd., ki »o abecedno (po pojmih) urejene in pomenijo bogato zakladnico misli te.ga duhovitega hrvatske-ga književnika. Vojislav Djnrič je v Beogradu tiskal pomembno knjigo »Posta-nak 1 razvoj narodne književnosti«. Dr. Miloš Djnrič je prav je izdala sarajevska »Narodna prosvjeta«. To je igralsko—režiserska avtobiografija velikega ruskega gledališkega strokovnjaka, napisana še pred znanim »Sistemom«. Beograjska »Prosveta« je v prijetno knjižico zbrala nekaj študij in esejev francoskega kritika A. Thibau- deta in jih izdala pod naslovom »Razmišljanja o romanu«. Matica hrvatska je tiskala v prevodu Stanka Simiča znano delo c. W. Cerama »Bogovi, grobovi i učenjaci« s številnimi ilustracijami. Pri zagrebški »Zori« Je izšlo v hrv a iškem prevodu znano Prescottcvo delo »Osvojitev Mehike«. Razen tega so Izšla tudi »Beethovnova ptema« (»Svjetlost«, Sarajevo) in »Pohvala ludosti« Erazma Rotterdamskega (»Kultura«, Beograd). Tone Potokar stike. L. 1909 fe Schwentn*r v Ljubljani izdal Levstikovo zbirko •Obsojenci«. Toda najboljše njegove novele so zakopane v letnikih »Slovana« in »Ljubljanskega zvona*. V mnogih izmed teh proz prevladuje pisateljev nagib k satiri in ironiji, čedalje bolj pa razodevajo vsi spisi Levstikov tanki čut za stil ih za jezikovno žlahtnost. Vladimir Levstik je eden najizrazitejših satirikov v slovenski prozi 20. stoletja O tem pričuje zlasti roman »Višnjeva repatica« (1919—1920), a tudi razne novele in povesti so zaostrene v* družbeno satiro. V realističnem stilu, ki se tu in tam stopnjuje v naturalizem. so spisane najboljše Levstikove proze: ljubezenski roman »Zapiski Tine Gra-montove«, povest iz prve svetovne vojne »Gadje gnezdo« s kmetico Kostelko, eno najmočnejših ženskih figur v slovenski prozi nadalje povesti »Rdeči Volk in Minehaha«, »Kilarij Pernat« in druge Nekatere povesti, zlasti »Pravica kladiva« (1926) so vzbudile v javnosti polemične odmeve, ki so se dotikali političnih tendenc v teh spisih. Nedvomno je med Levstikovimi, novelami lepo število takih, ki bi bile morale že zdavnaj iziti v knjižni izdaji, če so izšli v knjigi mnogo manj dognani spisi drugih pisateljev. Ze v svojem eseju iz l. 1909 je današnji sedemdesetletnik poudaril, da so v lepem slovstvu potrebne »lepota snovi, lepota jezika in solidnost notranje zgradbe«. Izmed teh lastnosti je pisatelju »Gadjega gnezda« posebno uspela lepota jezika. Vladimir Levstik je kot romanopisec, novelist, esejist, feljtonist in zlasti še kot prevajalec dosegel mnoge vrhunske vzpone v kulturi našega jezika. Kot prevajalec je številčno prekosil vse druge, kvalitativno pa zavzema enega prvih mest v slovenskem slovstvu. Predvsem je prevedel malone vsa večja dela Leva Tolstoja. Ob sedemdesetletnici lahko gleda Vladimir Levstik z zadovoljstvom na obsežno delo, ki ga je v prid slovenski kulturi opravil v petdesetih letih slovstvene dejavnosti. Naj bi mu bilo dano, da bi v zdravju in zadovoljstva nadaljeval svoje zaslužno delo. B. B. MESTO P ■ O rš lamele I/ Z) ...Ne vem, od kod in kdaj je prilelela. Drobna pisana ptičica. Sedela je na jamboru ;n si čistila perje. Spet je odletela. Na debeli vrvi drugega jambora je trepetala kot samotna bilka V mrzlem vetru. Nemirno je obračala glavico in se ozirala okrog kot izgubljen popotnik. Tud: to mesto ji ni prijalo. Poiskala si je drug prostor. To pot so s" nieni krempeljčki oprijeli roba krme. Tu se je končno umirila. Spokojno se zdaj greje na toplem soncu. Morda b ta drobna živalca ne bila toliko občudovana, če bi se nas morje usmililo in nam naklonilo karkoli, da bi nas zganilo iz tope enoličnosti. 2e dva dni nikjer obale, nikjer še tako samotnega otočka. Skozi Otrantska vrata smo pluli ponoči. Pogled je b: 1 tako prikrajšan za divje hribe Albanije in za Brindisi. Ko nas je sonce zarana prebudilo, je ladja že rezala valove Jonskega morja. Se galebov ni in ne delfinov. Le nebo, morje in pa mi, neznatni drobiž v prostranem vesoljstvu. »Vojvodina« s svojimi 5.500 tonami vred je norčava igračka za to silo odprtega mor- NA LAVI | ja. Tako nam je tisti slepi pot-| nik tam na robu krme dobro-* došel kot karavani oaza sredi | puščave. | Nenadoma je ptičica vztrepe-S tala, veselo začivkala In Se Je 1 ni več. Njeno bistro oko je j uzrlo obalo, kjer bo našla mir- 2 ni pristan. NEURESNIČENI UPI Vendarle »pet nekaj, kar nas je premaknilo. Skozi daljnogled. ki ga je iz ljubeznivosti pozabil na palubi kapitan ladje, gledam valovite obronke Apeninov. Kalabrija! Plovemo ob podplatu italijanskega škornja Kljuna ladje ae oprijema smetanasto penasta voda. V lahnem bonacu se pozibavamo gor in dol. še nekaj morskih milj in že čutimo moč sicilijanskega sonca. V daljavi se kažejo obrisi neznanega mesta. Padla Je noč. Druga noč na morju. Počasi se bližamo cilju. Tam. kjer migotajo tisočere lučke, lam bo vrgla naša ladja sidro, prvič na tej poti. Mirno, rosno jutro bdi nad Catanijo. Kot neizprosen despot grozi mestu velikanskemu stožcu podobna gora. Etna! Njena glava je pokrita z belkasto kapo, ki jo sproti spleta večn; dim. Sonce greje in greje. Predstavnikov italijanskih oblasti pa ni od nikoder. Prešmentane formalnosti! Od teh policajev je odvisno, če bomo gledali v žrelo Etne ali ne. Zasidrali smo se že ponoči, lahko bi bili že tu. Sicilijanska mesta sem si vselej predstavljala kot revna in zelo umazana mesta. Zato sem bila tembolj presenečena. ko sem zagledala vzorno čisto pristanišče. Nikjer nobenega ostanka tovora, nikjer še tako neznatnega odpadka. Vse naokrog ena sama bleščeča čistoča. Prvi predstavnik bede in brezposelnosti pa stoji tam ob pramcu naše ladje. Mati kopice otrok se ponuja, da bo pomiva- pročelje Je podobno Parthenu na Akropoli. Za stebri stoji ob vhodnih vratih več metrov visok kip Atene, boginje modrosti. H'šo pravice so začeli graditi 1939. leta in jo dogradili šele 1953. Tega ni pozabil z ironičnim nasmeškom pripomniti vodič. Novega izvora je tudi kino in pa centralna mlekarna, ki so jo zgradili ob vznožju Etne. Industrije je le malo. Mesto « okrog 250.000 prebivalci se preživlja s turizmom, za katerega žrtvuje velika sredstva. Ima tudi tovarno ribjih konzerv, tovarno za predelavo sadja in tovarno vžigalic. Catanijski pomarančni džemi so daleč v svetu priznani kot najbolj pristni izdelki te vrste. Poleg južnega sadja prinašata mestu dohodke tudi žveplo in vino. Ljudje so skromno in preprosto oblečeni. Ni videti tiste elegance, s katero se oblačijo Rimljanke, Bene-čanke in Italijanke v Trstu. Mesto je res revno, a bogato na 7.M USPEH SARAJEVSKEGA PIONIRSKEGA GLEDALIŠČA V okviru Centralnega pionirskega gledališča v Sarajevu z uspehom deluje tudi otroški balet, ki ga vodi bivši član ljubljanskega baletnega zbora Roman Poje. Veliki uspehi njegovega pedagoškega in koreografskega dela so se pokazali na decemberskl premieri baletnega večera »Bonboniera«. Za tn predstavo Je naš rojak Izdelal tudi osnutke za sceno in kostume, ki so bili tako kot njegova koreografija deležni vsega priznanja. Mladi plesalci so na tej predstavi odplesali vrsto plesov, s katerimi so pokazali svoje znanje in obvladanje različnih baletnih stilov. Glavna zasluga za njihov uspeh pa pripada umetniškemu vodji Romanu Pojetu. NOV ROMAN GRAHAMA GREENA Sloveči angleški pisatelj Graham Greene je izdal nov roman, enega tiste vrste, ki Jim sam pravi »entertainments«. da jih lo- napisal Je deset del. med njimi eno igro in dve slovstvenokritič-ni deli. Francoskemu slovstvu ni prinese! nič novega, samo eno opeko več v njegovo zgradbo. Nek) kritik Je zapisal, da je Mar-ceau pač eden izmed dve sto po- čuje od svojih resnih del. Delo kl'icnih pisateljev, kakor Jih ima ima naslov »Mirni Američan« in je nekakšna inačica zgodbe Francija že sto let. te labko sodimo po glasovih tako v Beogradu izdal študijo »Tretjem možu«, znane posebno Krjt.jfce So lanske poglavitne ii _ J n- Irfnimoncl.-nm filmn 11 fl TUV . _ » _ __ v______:: ...X; »Sofisti I njihov istoriski značaj«. Tu bi omenil tud: »Teorijo književnosti« Dragiše 35iv-kovlča, ki je izšla pri »Narodni knjigi« na Cetinju. Izšel je tudi dolgo pričakovani, doslej najobsežnejši Angle-ško-hrvatski slovar pri zagrebški »Zori«. Ima skoraj 1500 velikih strani in čez 100-000 besed. Sestavilo ga je osem najbolj po istoimenskem filmu Harry Lime ie trgoval na Dunaju s penicilinom. mirn: Američan« Al den Pyle trguje s plastičnimi masami in z njimi zalaga razbojniškega generala, ki jih potrebuje za bombe. Tudi Pyla ubijejo vendar ne oživi, kakor je oživel Lime. Zgodba se dogaja v Indo-kini (Greene je bil nedavno tam) in bo nedvomno imela veliko navdušenih bralcev. Knjiga je izšla v Londonu pri založniku Heine-mannu. Greene je konec decembra od znanih zagrebških anglistov, vse potoval na krajše bivanje v Var delo je zedinjeval deveti docent špvo Upajmo, da ne bo od tam za angleščino na zagrebški unl- tretJe 7'S°dbe ° *Tret' verzi dr. Rudolf Filipovič. Slovar je v ponos hrvatski leksi- prix interallie kografiji. Podeljena je bila tudi še četrta Izimed prevedenih del pa le mcd velikimi francoskimi Ute- nekaj podatkov. Zelo zanimivo rarnimi nasradatnt, k, jih deljjo delo je knjisa »Moj život u umjetnost!« Konstantina Ser-gejevifa Stanislavskega, ki jo PREJELI SMO Eduard Koklč: PRIRUCNIK Zj» ............ ,..................... _ v-iV? u ekonomatu u DRŽAV selardom in njegovo uslužbenko V1\T Vlm I O t.-t,. a , ., ........ .. . . _ prot koncu vsakega leta. po Fe mina. Goncourtu in Ranaudotu še Interallie. Nagrajen je bil roman Ffeliciena Marceauja »Les Elans du Coeur« (nekako »Plameni srca«), knjiga ki je bila že med neizvoljenimi »kandidati« pri Goncourtu to Renaudotu. Roman ie zgodba o nedovoljeni ljubezni med poročenim starinarjem Vas- LJUBLJANA, ULICA TONLTA, MKSiCA NIM NADLESTVTMA I USTA NO VAMA. Tl.agreb. Eirotehnika, 7,-vod za orgaaizaciju i anapredj>-nje uredskeg poslovanja, 1S55, V kola .Vfaračič: PRIRUCNIK BUDZETSKO-RACDNOVOOSrVi nu SLU2EU. Zagreb, Birotehniki Zavod sa organ saeijo 1 »n»predj. nje uredsfkog poslovanja, nu, enise. Ko pride stvar na dan. Plemeniti starši zaprejo Denise v sobo. to temu sledijo razni 'rugi zapleti, vsi precej svoje-tljnl. Med vsemi osebami roma-a Je živa Jn prepričljiva le postava Izvirnega starinarja z nje-govlml večnimi samogovori. MMw Marčen« ul novinm. H N lUrtUf!* u* terarne nagrade v Franciji večidel razočarale. Vprašanje je le, alj je bila lanska literarna žetev tako slaba ali pa so literarna razsodišča tako slabo izbirala. . NEMCI KOT LJUBITELJI FRANCOSKIH FILMOV Ko so Francozi pred nedavnim izračunali koliko je bilo v prvi polovici leta 1955 prodanih Tran-coskih filmov v tujino, so jim številke pokazale presenetljivo dejstvo da so največ filmov odkupili Nemci (za 326 milijonov). Belgijci, ki so bili doslej na prvem mestu, držijo zdaj drugo z 297 Novo premleta v Prešernovem gledallšGu Kot svojo šesto premiero v letošnji sezoni bo kranjsko Prešernovo gledališče 21. januarja postavilo na oder dramo ameriškega Nemca Stephana Lacknerja SE BO SIJALO SONCE, ki nosi v izvirniku naslov »In letzter Instanz«. Igro odlikuje Izrazito moderen dramaturški prijem in aktualna vsebina. Uprizoritev je zrežira! Miloš Mikeln, sceno ja zasmoval Saša Kjimp in kostume Milena Matulov«, igrajo pa Mirko Cegnar, France Trefalt, Angelca Hlebeetova, Jo*e Kovačič in •Tol« Fitrtov. a milijoni. DtleC mi njim! mo Švica (UT), Anglija (M), Japonska (54), Kanada (M) in Združene države (45). Na desetem mestu J« Sovjetska sreza • 33 milijoni- V splošnem Je Isvoz francoskih filmov v primeri s prvim polletjem lota HM narasel aa dobrih 17 odstotkov na 1774 milijonov frankov. PRIHODNJI EDINBURŠKI FESTIVAL Konec lanskega leta so prireditelji edinburškega festivala sporočili glavne potez* sporeda aa prihodnji festival. Med Igralskimi prireditvami bo dobila važno vlogo Kanada, dežela, ki Je sicer bolj znana po svojih amaterskih kot po poklicnih Igralcih to gledališčih. Tokrat bo prvič poslala v svet Izvrstno poklicno igralsko skupino Iz Str&tforda (v Ontariu). Ena izmed njenih dveh Iger na festivalu bo Shakespearov »Henrik V.«. Iz Italije bo letos prišlo odlično gledališče IMccolo Teatro iz Milana. ki smo ga nedavno lahko občudovali tudi pri nas. Med drugimi avtorji bo uprizorilo po eno Goldonijevo ln Pira-ndellovo delo. Hamburška opera bo Igrala Cor-neliusovega Bagdadskega brivca« to dve operi Stravinskega, »Edi-pa« ln »Mavro«; le-ta doslej še ni bila igrana v Angliji. Umetnostne razstave bodo posvečene slikarju Bracquu to indijskim plesom. Skupina Rama Go-pala bo nastopala z Indijskim baletom. Nastopila bo tudi vrsta odličnih pianistov. NOVA IGRA MARCELA A YMEJA Pariz se kratkočasi ob novi komediji duhovitega Marcela Alineja, uprizorjeni v gledališču »Ate-lier«. Komedija ima naslov »Lunine ptice« (Les Oiseaux de Lune) in pripoveduje fantastično zgodbo o skromnem učiteljčku, ki na vsem lepem odkrije svojo zmožnost. da lahko nadležne ljudi spreminja v razne ptice. Najprej se s to čarovnijo reši svoje nadležne tašče, potem dveh vsiljivih anglcikih turistov, in tako naprej. Naposled njegova moč splahni in začarani ljudje se sami od sebe povrnejo v svojo prvotno podobo, vendar očiščenj in poboljšani. Komedija ima torej ob vsem razposajenem izživljanju domišljije tudi svoje filozofsko jedro. Aymejeva domiselnost, znana tudi iz njegovih proznih del. je mikavna. čeprav ji manjka tistega poetičnega čara kot ga imajo recimo Giraudouxova odrska dela. Občinstvo se ob predstavi sijajno kratkočasi, čeprav se v bistvu prvotna šala ponavlja v raznih oblikah. talilni j tv spomenik 1UVIMSi HU la poaodo. L« u hrano, da nasiti lačn« želode«. Tako je dan z* dnem. Tuj« ladje so catanij-skim revežem upanj« na košček kruha. Končno so »e le pripeljali. Sedeli so v mestnem taksiju. Policaji, rdravniki in cariniki. V Cataniji ostanemo še tri ure. Z izletom na Etno ne bo nič. Da bi jih zlodej! Potem pa še Angležinji, »opotnici. Cenkata se za ceno taksija, ki ni visoka. Ena izmed njiju celo s ponosom priznava, da teče po njenih žilah škotska kri. Druga, nekaj let mlajša, 54-letna, pa sili v šoferja, da se ta komaj preb je do volana. Menda je prevzeta od črnih kodrastih las in zelenih oči... Malo je manjkalo, da ni ostala v Cataniji. Saj nič ne rečem, sicilijanski šofer je bil meni tudi všeč, toda mudilo se je. VIJOLIČASTI SOJ POD SICILIJANSKIM SONCEM Počasi se vozimo po ulicah. Umikamo se vrtnarjem, ki hitijo na trg, obložen; z velikanskimi cvetačami temnovijokča-ste barve. Vijoličaste so tud; krizanteme in pa indijske fige, ki so jih prepolne trgovine s sadjem. Sploh je vsa Catanija v nekakšnem vijoličastem soju. Tudi zelene pomaranče in mandarine imajo odtenek vijoličaste barve. Ne vem. od kod ta pojav, verjetno vpliv žvepla. Cez Rimski trg se prpeljemo v najlepši predel mesta: Bellinijev trg. Sredi njega je spomenik skladatelja Vincenza Bellinija. Bellinijevo rojstno mesto je posvetilo skladatelju vse. kar je v njem najlepšega: trg, park, novi kino in gledališče. Tudi v Bellinijevem vrtu. ki je kakor razkošna, pisana cvetna preproga, so v grede vtkana imena največjih skladateljevih oper. Vrtnar je s svojo umetniško roko vtkal v cvetno gredo tudi koledar. Letnica, mesec in dan naj spominjata obiskovalce vrta. kako m:neva čas. Sredi te cvetne preproge je velikansko otroško igrišče. POMARANČE SO SE ZELENE Na balkonih in oknih se suš: perilo, tipičen pojav vseh južnjaških me*t. Novogradenj je malo in bi jih lahko naštel: na pr*te. Stojimo pred sodno palačo. Volika nova atavba. Njeno spomenikih, pomarančah, lepoti in lavi. Lavo lomijo v živi gori, lavo trgajo iz ravnih tal. Cestni nasipi so Iz lave, vrtne ograje so iz lave, grb mesta je lava in slon. Peljemo se po turistični cesti proti Etni. Med nasadi pomaranč in mandarin se vedno bolj jasno zrcal; beda. Hiše. bolj razvalinam kot zgradbam podobne, so obrasle s plezalkami, ki so v bohotnem razcvetu. Za slikarjev čopič hvaležen pejsaž. Pred temi razvalinami pa se v prahu igra kopica otrok, lepih otrok, ki so napol goli, umazani. Ob velikem kamnolomu v živi gori smo sedli na kos lave. Pod nami se je razprostirala dežela pomaranč. Veliki nasadi obkrožajo mesto s treh strani. Veje nizkih dreves se upogibajo pod težo plodov. Obeta se dobra letina. V začetku novembra smo in pomaranče še niso zrele. Zaman cedimo sline. V SVETU BAJK Da bi utešili glad po pomarančah, nas je zanesel razgovor v pravljični svet. Kot vsaka živa gora je tud: Etna ovita s pestrimi bajkami. Veličastna glava Etne je kraljestvo boga Vulkana, ki iz svoje podzemeljska kovačnice razpršuje žareče iskra v hudobni svet. Zrelo Etne pa je vhod v podzemeljski svet boga Plutona. Te bajke še zelo radi pripovedujejo stari Catan-ci svoj m otrokom... Odpeljali smo se nazaj v mesto in zavili h katedrali, ki je slabo vzdrževana in potrebna restavracije. Potem še ogled grškega amfiteatra, ostankov iz tistih časov, ko so Rimljan: vladali Grčiji in prevzeli dediščino grške umetnosti. V dobrih treh urah smo si ogledali lepo Catanjo, ki je kljub veliki revščini zamenjala vse tramvaje z modernim: trolejbusi. Le še v eni izmed ulic so vidne tračnice. Kot da a« opravičuje, je vod č pojasnil, da jih bodo vrgli med staro železo v nekaj dneh. Proti svoji volji sem globoko vzdihnila. O, Ljubljana ... Po peščeni obali smo se mimo kopališča, k: je ležalo prazno v mežikajoč- sončni vročini, vrnili na 'adjo B:i je že skrajni čas. Prodorni glas sirene je naznanjal odhod. Eda Koma v* . *r. m — m. jakuabja um / SLOVIIBH POBOmiLIC / *. T 1 ' •___________________ 4 KINO v ANDJILKA MARTIČ Nisem več vzdržal Izpustil sem Draganovo roko in tiho in nežno poklical: »Lišček. Pridi, Lišček ...« Smjaček je obstal, se obrnil proti meni, kakor da bi bil nad nečem neizrečeno začuden, se potem 5e enkrat ozrl v gozd, in se počasi, sklonjene glave vrnil. Vsaj meni se je zdelo, da je sklonil glavico. »Vrača se! Zdaj je zares tvoj in ni se ti treba več t iti, da bi ti ušel,« je resno sklenil Dragan. Zvečer istega dne smo se po večerji zbrali pred barakami. To smo delali skoraj zmeraj. Posedali smo na podrtem hrastu, ki se je iztezal nekaj metrov daleč kot velikanska klop, ali pa smo prinašali ven trinožnike, ki smo jih imeli mnogo, bogve od kod. Tu se je potem pripovedovalo. Vsi so pravili svoje doživljaje iz edinic ali pa so se spominjali svojih domov. Nekateri so molčali, kdaj pa kdaj se je zaslišal vzdih, ali pa pridušen smeh s strani, kjer so sedeli kurirji. Saj ti so se imeli zmeraj čemu »mej ati. Zame je bil to najlepši del dneva. Skozi okno Jožetove pisarne je padel na zemljo tenak pramen luči od kar-bidke, slišalo se je tipkanje stroja in obračanje papirja, \ krošnjah visokih hrastov je šumelo in trepetalo listje, včasih so se razlegli s ceste nekakšni glasovi ali ropot voza. Kmetje se vračajo z obiska v naših enotah. Vse se mi je zdelo nekako mimo, lepo in žal mi je bilo samo, da ni tukaj še moje mame. Zdelo se mi je skoraj nemogoče, da je vojna in da bi ta mir in tišino lahko pretrgalo streljanje iz pušk ali bobnenje bomb. Ta vpčer smo komaj posedli, ko smo zaslišali stražarja, ki je ostro zaustavljal ob dohodu s ceste: »Stoj!« Takoj zatem pa veseli Jovov glas, ki je kričal: »Hej vi tam gori, ali tako sprejemate tiste, ki vam peljejo polne vozove. Vsi bi morali priti dol na cesto. Do tal bi se nam morali prikloniti.« »Minili so časi klanjanja,« se mu je odrezal Dragan, mi pa smo presenečeno poskočili in se pognali proti njim Nekoliko kasneje je Jovo navdušeno pripovedoval: »Uh, akcija se je imenitno posrečila. XXI. brigada je sijajna! Ce bi jih le videli, kako pogumno so jurišalL« »To vidimo po teh vozovih,« se je oglasila Teta. »To ni nič. Še dvakrat toliko je ostalo v brigadi, en voz pa so poslali v dar tudi XVII.,« je oznanil Jovov pomočnik, ki si je neprestano brisal obraz z modrim robcem, kakor da bi mu bilo strašno vroče. Iz pisarne je prišel, tudi očka, Jovo in njegov pomočnik Rajko-sta ga pozdravfiaj-potera pa-je Jovo-vprašal:^' »Tovariš major, ali naj spravimo blago v- skladišče?« Oče je pomislil in dejal: »Ni treba nocoj. Mrak je in vi ste utrujeni. Počakajmo do jutri, potlej pa spravimo vse, kamor spada.« Nato se je obrnil k staremu Bogdanu, ki se je ta večer vrnil iz Orljavca, in mu ukazal: »Določi stražarje in naj vso noč stražijo vozove.« Bogdan je določil prvo izmeno, konjar pa je izpreg-1 konje in jih odvedel v stajo. odila v urad u posredovana« dele. Tam Je Oblak oetal prod stavbo in nato izginil. Dom« je H. J ugotovila, da ' ji Je v kuhhji kjer le prej za pol ure pustila Oblaka samega, zmanjkalo iz ročne torbice 9.000 din gotovine Tako Je Evgen Oblak, ki je bil Se trikrat obsojen zaradi tatvin, zagrešil novo tatvino, ko se Je laSnjivo izdajal za uradno oeebo. Kmalu za tem, 22. odet. 1955, Je pred glavnim vhodom v »T Ato-strotf«, natvezli R. S., da nujno potrebuje 750 din za plačilo ca. rime za paket, poslan iz nožem-stva ter ji zagotovil, da ji bo ta znesek vrnil še isto popoldne Res mu je naoisala in izročila listek, v katerem je naročila svoji materi, naj mu izroči zahtevani znesek. Mati mu je po predložitvi tega lista res izročila 1.000 dinarjev. Za vsa trt kazn va dejanja in ob upoštevanju prejšnjih njegovih kaznivih delani ie okrožno sodišče v Ljubljani Ob’a,ka obsodilo na eno leto in pet mesecev strogega zapora ln na povrnitev škode, namreč H. J. 9.000 dinarjev, R S. pa 1.000 dinarjev. POŽIGALEC LASTNE DOMAČIJE Dne 12. jan se ie v Petručn vasi pri Ivančni gorici odigral razburljiv dogodek. ki mu ie bila priča več vaščanov K. A. se je sprl s svojo materjo in se pri tem silno razjez:l. Nad mater je planil s kuhinji-skim nožem in hotel z njo obračunati Ker mu je mati pobegnila in se je zatekla k sosedom, je sin vzel dva kupa sena. ju zanesel na podstrešje hše In zažgal. Ko so sosedje opazili, da se iz podstrešja kadi. so pr hiteli gasit Tedaj pa Jih je K A napadel z nožem ter jih skušal odgnati in tako preprečit-, da bi pogasili gorečo domačijo. Po nekaj minutah ie prispela patrulja IM Iz Ivančne gorice, ki 1o ie K A. prav tako napadel. Vaščani so lahko pogasili goreče podstrešje in preprečili upepel.tsv hiše. Z. v. NESREČE V CELJU IN OKGLICT Med delom Je padel z odra prt stavbi Milan Halužan iz Tržišča pri Rogaški Slatini. — Pri padcu si je zlom 1 nogo Miha Mužer-lin iz Babne reke pri Grobelnem — Pri padcu si Je poškodovala nogo Angela Na.raks iz Sentjun-gerti pri Žalcu. — S kolesa je padel in se poškodoval na glavi Jože Selčan z Vojnika. — Z vrelo vodo so se poparili otroci in je Marija Pangerl iz- Cerovca pri Šentjurju utrpela opekline po telesu. Tatjana Uršič iz Celja se je poparila po obrazu. Branislava Petrič z Lepe nj ve pri Šoštanju pa je utrpela opekline tudi po telesu. M. C. GmiliiilMO KOLEDAR Sreda, 18. januarja,: Vera. Četrtek, IB. Januarja: Marij. * 18. Januarja 1943 so savinjsid partizani osvobodili Solčavo. » 19. januarja 1861 Je bila ustanovljena »Narodna Čitalnica« v Trstu, ki je bila prva slovenska čitalnica v tem mestu. • Spomnimo se še rojstva slovenskega pesnika Dragotina Ketteja, ki je s Cankarjem. Murnom in je ogledalo kulturnega naroda G O* KO «*•&•*• za dczouorlzadjo bodo mnogo pripomogla Imaš trike noge? Dodaj kope-11 nog »Jela« sol ln občutek mladosti ti bo sledil življenje! ""nBAri-IPTr TGDI V' fpDUX V.o us' ItUNJCNU PREIZKUŠENO KREMO! GLEDALIŠČ S DRAMA LJUBLJANA Sreda, 18. jan., ob 20: Lonca: Svatba krvi. Abonma B. Četrtek. 19. jan. ob 20: Shakespeare: Henrik IV Abonma F (Falstaff Pavle Kovič). Petek. 20. jan., ob 15.30. Miller: Lov na čarovnice. Dijaška predstava po znižanih cenah Sobota. 21. jan., ob 20: Shakespeare: Henrik TV. Izven in za podeželje. (Falstaff .Janez Cesar). Nedelja. 22 jan., ob 15: Shakespeare: Henriik IV Izven in za podeželje. Ob 20: Machiavelli: Mandrago- la. — Gostovanje ljubljanske Drame v St Vidu nad Ljubljano. V želji, da bi gledališče čim bolj približala mladini. Drama SNG ponovno uvaja popoldanske dijaške predstave po znižanih cenah. Predstave bodo ob petkih popoldne, vstopnice bodo v redni prodaji ln bodo na razpolago vsakomur, ne 1:* dijakom in 5tu- kontom - "Prva di j-.šv-i p-rsčfct.n va po znižanih cenah bo v petek, 20. t. m. Na sporedu le Millerjeva drama. »Lov na čarovnice«. Začetek ob 15.30. OPERA Srede. 18. Jan., ob 19.30: Llnd- paintner: Dariita Abonma red G. Četrtek, 16. Jan., ob 15: Sme- tana: Prodana nevesta. Zaključena predstava za gimnazijo •Tesenice. Petek. 20. jan., ob 15.30: Mozart: Figarova svatba. Abonma red Petek ncpoldanskl. Sobota. 21. lan., ob 19 30: Verdi: P-es v maskah. Gostovanje Rudni Franeta. Izven tn za podeče! ie. Nedelja 22 jan., ob 15: Lind- paintner: Danlna. Izvem in za podeželje. Šentjakobsko gledališče Mestni dom Sreda, 18. jan., ob 20: L Fodor: »Usnavanka«. vesci-oi gr a. Izven. Sobota. 21. jan. ob 29: G. Seme-č!č: »Logarltm’ tn ljubezen«, veseloigra Tz^en. Nedelja 22. Lan., ob 15.36: Goer-ner: »Pepelka«. pravljična igra. Izven. Ob 20- G. Seheč'č: »Logaritmi in ljubezen«, veselotgn-a. Izven. Prisrčno tn zabavna Fodorteva veseloigra »Uspavanka« vedno znova -potni dvorano tn j-zvrstn-o zabava obiskovalce. — Prodaja vstopnic v Mestnem d rnu, rezerviranje tel. St. 32-880. vrervn r.LFT) ATTcrp Ljubljana — Gledališka nasaža s-t-da >3 lan olj, 20: Gogolj: T (Podkoljosin — ROhaček). PBEDAVAllIA Slovensko adravnltfro drnSCvo vabi vse tov. zdravnike in medicine« vil J ih semestrov na XL del predavanja tov. dr. Branislava Cvetka, zdravnika v Bolnici za živčne .n duševne bolezni Ljubij ana-PoIJe: Kratek pregled diagnostične in prognostične vrednosti elektroeneefalografije v poedinih medicinskih strokah. n. del predavanja z demonstracijami bo v petek 20. Januarja ob 19. uri v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. -P Slavistično društvo vabi k predavanju dr. Tineta Logarja: Dialektična podoba Poharja, ki bo v sredo. 18. jan.: ob 20. uri v Slovanskem seminarju — Univerzitetna knjlžnca. P Društvo za raziskovanje Jam Slovenije priredi v petek, 20. t. m. ob 20. uri na univerzi, predavalnica st. 90. I. nadstr desno, predavanje glavnega tajnika Nemške speleološke zveze Helmuta Franka z naslovom: Podze- meljski svet Svabskega Jure I«5 njegovi netopirji (z barvnimi diapozitivi v nemščini). P Ljudska univerza v Kranju pr redi Jutri, v četrtek. 19. Jan., predavanje dr. Ivana Bonača: Bolezni današnjega časa Predavanje bo ob 19.30 V fizikalni dvorani I gimnazije. Vljudno vabljeni! P RAZPISI RAZPIS Komisija za imenovanje direktorjev pn Občinskem ljudskem odboru Litija razp;suje mesto upravnika »Kino Litija« Pogoji: dovršena nitja srednja šola ter praksa v vodenju enakih eli sorodnih podjetij. Prednost imelo inval di iz NOV. Tntpresent- naj -pošljejo svoje ponudbe na obč nski ljudski odbor Litija do 23 lan 1056. UMRLI Župančičem predstavnik slpven- ..Četrtek. 19 lan ob\2fl: Matej Bor: -t«r._ ske -moderne lirike. Rodil se je »Vesolje v akvariju« Abonma JfrS' Sporočamo žalostno vest. da Je preminul naš dragi Ing. IVAN KRALJ redni profesor na Rudarskem oddelku Univerze v Ljubljani Združenje rudarjev ln metalurgov Zveze Študentov Jugoslavije - Ljubljana, 17. Januarja »56. ZAHVALE Ob bridki Izgubi dragega mola. očeta, starega očeta in brata PAVLETA KERSIC posestnika z Barja se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem župnijski duhovščini in Barjanom. ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji pot: in 'pokrili njegov grob s številnimi venci *im cvetjem. Zahvaljujemo se dr. Hodaliču ter vsem zdravnikom in strežnemu osebju na onkološki kl1n!ki v Ljubljani za požrtvovalnost in skrb v času njegove hude bolezni. Družine Keršiče vi h Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so spremili na zadnji poti mojega dragega moža očeta, starega očeta ln strica FRANCETA WRESOVNTO ■Posebno zahvalo sem dolžna zdravniku dr. Lubetu in župniku ’-tgr vsem. k: »o mu lajšali trplje- 19. Januarja 1876 na Premu na Notranjskem. V mladih letih sta Ketteja mi-kali leposlovna proza in dramatika toda kmalu se je začel navduševati za poezijo. — Sprva je pisal otroške pesmi, ki se bdlkujejo po pristnem otro-škerri slogu. Kettejeva prava pesem pa je dozorela med bivanjem v Novem mestu kjer se je še bolj približal zemlji tn preprostemu ljudstvu. • Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani vabi svoje člane k polnoštevilni udeležbi na občnem zboru društva ki bo v sredo, 18. jan. 1956, ob 16. uri popoldne v zbornični dvorani univerze. v 2F niNT^ Pn?flt.BNE Se 1KAJ cf* | v prodaji v Ljubljani Drsna vlomilska družba aretirana Ze od aprila 1955. leta so lcr,-minalistični organi isika-li vlomilce, ki so vlomili v garaže in mehan čne delavnice o-b Titovi cesti. Vlom je bil izvršen ponoči na spreten in drzen način. _ Vlomilci so odnesli glavo stružnice, vredno 159.009 din. Kljub temu. da so organi L?.l in kr minalistič-ni uslužbenci pretaknili sleherni kotiček, kjer bi se utegnila u-kradena giava pojaviti v prodaji al uporabi, niso mogli najti ne glave in ne tatu. Dva meseca pozneje je bilo zopet vlomljeno v isto podjetje. To pot so vlomilci odnesli za 45.000 din zavornih o-t-iog za avtomobile. Nekoliko pozneje so iz mehanične delavnice v Robov: ulici nezaželeni nočni gostje odnesli glavo stružnice. Kriminalistični uslužbenci so imeli polne roke dela. Delo Jim je bilo otežkočeno. ker so skoraj povsod pri oškodovan h podjetjih že prej, ko so vlom prijavili kriminalistični službi, sami skušali ugotovit, kako je bilo vlomljeno in kaj so storilci odnesli. S tem pa so pokvarili in zabrisali sledove storilcev, ki bi s cer kriminalistom pomagali hitreje izsledit: drzne vlomilce. Medtem ko so bile poizvedbe v največjem razmahu, so se vlomi še nekajkrat ponoviš. Vlomilci so odnesli večje število kompletnih avtomobilskih koles, več avtomobilskih plaščev In zračnic, večje število uvoženih kroglčnih ležajev za avtomobile v vrednosti 614.000 din, razno orodje in vrtalni stroj. Kriminalistični organi so naši: bliže mesta, kamor so neznani zlikovci vlomili in odnesli večjo količino avtomobilskega materiala. sledove konjske vprege. Iz tega so sklepali, da so vlomilci prišl s konjsko vprego in da so ukradeno gumo, kolesa in ležaje odpeljali. Tudi ti sledovi so se na prometni in tlakovani cesti že zgubili. V podjetju so postali že vznemirjeni, saj so jih vlomilci dotlej oškodovali za skoraj 2 m lijona dinarjev. Kriminalistični organi in organi LM so se zavedali, da imajo opraviti z drznim in prebrisanimi vlomilci. Z obširnim prizadevanjem in opazovanjem so ugotovili nekatere okolišč ne. na podlagi katerih so zasumili, da bi utegnil bit-i vlomilec ali vsaj soudeleženec pri teh vlomih mehanikarski pomočnik K. A. Iz okolice Ljubljane, b ti pa je moralo v zadevo zapletenih več oseb Poostril- so načrtno tikanje predmetov. Nekega Jutra v prvi polovici iKembra 1955 so se kriminalistič- ni organi ln organi LM odpeljali z avtomobili proti Kamniku, Radomljam in drugam. Dobro uro po njihovem odhodu so že v tajništvo za notranje zadeve prihajale radijske vesti: K. A. smo aretirali, pri C. C. smo naši; nekaj ukradenih avtomobilskih gum in nekaj drugih ukradenih predmetov, pri kovaškem mojstru K. A. smo našli ukradeni vrtalna stroj znamke A. M. D., več ukraden h avtogum, našli smo glavo stružnice, aretirali smo B. V. in J. F. Poročila, ki so prihajala ves dopoldne, so pričala, da so krivcem prišli na sled in jih tud odkrili V teku dneva je bila vsa vlomilska družba na varnem. Ukradeni material so prodali nekaterim kovaškim mojstrom, k so izdelovali za kmete težke vozove z gumijastimi kolesi, za kar so uporabili ukradene avtomobilske gume. Ves material so pokupil ožji znanci privatniki, ki so si popravljali bodisi avtomobil, delavnico ali pa vozove. Kriminalistični organ: So zasegli skoraj vse ukradene predmete in jih vrnili okradenim podjetjem kjer so se oddahnili, ko so zvedeli. da so zlikovc , ki so Jih vznemirjali pod ključem. v nekaj dneh se bo pred sodiščem zagovarjalo 10 obdolžencev, 'zmed katerih so 4 obtoženi, da so vlamljali, ostali pa zaradi prikrivanja n pomoči pri kaznivem dejanju. Z. V. a NE NASEDATI GOLJUFOM Dne 11. okt. 1955 s« Je v dopoldanskih urah pojavil v hiši št 9 na Galjevici, v stanovanju H. J brezposelni brivec Evgen Oblak, po rodu iz Vipave. Predstavi se 1e za organa UDV. s posegom v žep je nakazal, kalkor da se hoče legitimirati — potem pa Je od H.. J zahteval, da mu nemudoma pokaže osebno izkaznico. Zagrozil ji je. da bo morala v primeru, ako mu osebne izkaznice ne pokaže oz roma Jo ne najde, z njim na TNZ 01,0 Ljubljane, kjer bo kaznovana z zaporom štirinajstih dni. Dejal Ji je, da že čsika pred hišo miličnik v avtomobilu, ki Jo bo odpeljal tja H J. le res odšla v svojo kamro v pritličju n Iskala zahtevano osebno izkaznico najprej v torbici, nato p« še v kovčku, kar Je trajalo približno pol vre. a Je ni našla. Zato se Je odločila, da bo stopila v urad za posredovani e dela. kjer bo Izdelav.« ke kpjižce izpisala številko osebne izkaznice. nato pa nrieno izeubo prijavila. To Je poveda'e Oblaku — namišljenemu organu UDV, nakar ata afcupaj Iz vsebine: »Z golimi rokami skozi zid*. »Mož, ki si je mašil ušesa« Ribja restavracija Operna klet bo dobila zopet veliko zalogo svežih morskih rib tn pošiljko izbranih dalmatmsk h vin (črnina kuč belo namizno, opolo. dmgač. vugava, brig prošek z otoka Hvara in Pelješca). Točimo tud: čez uiico po nižjih cenah. Jutri, v četrtek, ob 18. urj se bo pričel nov začetniški družabni plesni tečaj v »Centralni plesni šoli« — (poleg Zmajskega mosta) Za študente(-ke) znižana učn na. Vpisovanje — posebno zaželene tudi začetnice — še pred začetkom tečaja. V petek. 20. januarja, ob 19.30 se pa prične nov nadaljevalni tečaj. Igra Jazz — C. P S — Poučuje mojster Jenko. SKUD »Tine Rožanc« — plesna sekcija - razpisuje zaradi zaključka začetniških tečajev nadaljevalne tečaja :n sicer mladinski in drugi tečaj za zakonce in starejše osebe, tud! s poukom latinsko-ameriških plesov Informacije tn vpisovanje v nedeljo od 10 do 12 In od 15 do 17 ure. v ponedeljek od 18. do 20. ure. v sredo od 18. do 20 ure v stekleni dvorani — Pražakova ulica 19 Poučuje diplomirani plesni učitelj Ludvik Simončič red Četrtek Vstopnice so tudi v nrodail >■'. Sobota. 21. jan. ob 20: Gogolj: Zer.itev Izven. (Podkoljosin — Veber). MESTNO GLEDALIŠČE CELJE ■sobota, 21 Jari.- ob 20: Ivan Cankar: »Lepa Vida«. Premiera. — Premierski abonma in Izven PUTNIK SLOVENIJA PUTNTK SLOVENIJA bo organiziral v nedeljo! 22. Januarja enodnevni Izlet na smučišča v Kranjski gori z motornim vlakom. Ugodni vozni red. hiter ln poceni prevoz. Prijavite se pri PUTNIKU v Ljubljan PUTNIK SLOVENIJA bo organiziral vsako nedeljo enodnevni izlet z motornim vlakom v Kranjsko goro Prijave sprejema PUTNIK'v LJUBLJANI. PUTNIK SLOVENIJA bo organiziral 25. febr štiridnevni Izlet v Milnchen. Točne programe izleta zahtevajte bretobritrio v naibllžji poslovalnic! PUTNIK SLOVENITA. ki sprejemajo tudi prijave do 6. februarja. ŽE IMATE PROGRAME PUT-MKOVin POTOVANJ V VERONO. NA DUNAJ IN RIM? Zahtevajte iib v naibližU poslovalnici PUTNIK SLOVENITA Ne zemti-d te izredne priložnosti ln udeležite se PUTNTKOVIH kvalitetnih potovanj. K0NUHBT! V četrtek 19. t. m. koncert za rdeči abonma. Spored obsega Mozartovo Praško simfonijo, motet »Exsultate. jub lote«. Koncert za violino in orkester v A-duru ln . Simofonijo v g-molu — Solista Nada Vidmarjeva in Igor Ozim. Dirigent Bogo Leskovic. Vstop-n ce so razprodane, V petek. 20. t. m. Isti koncert za repriznl (oranžni) abonma. — Vstopnice od 300’ do 150 din pri dnevni blagajni. K Aleksander Borovski koncertira v soboto za modri abonma. Proseno abonente belega abonmaia. ki imajo rezervirane vstopnice da jih prevzamejo najkasneje danes do 18. ure. jutri v četrtek bodo na razpolago ostalim interesentom K TURIST RIR0 TURIST BIRO bo prredll fe- fruarja izl€t v MtJNCF^N (karneval) iti marca na DUNAJ (velesejem). Zahtevajte informacije Prijavite se Cimpreje v TTTRTST BTRO.ttT. UluhUana. Miklošičeva 17. telefon 30-645- Zainjofta fena Ib ostalo sorod- -“ »tvo. RADIO SPORED ZA SREDO Poročila: 5.05. 6.00, 7.00, 13.00, 15.00. 17.00. 19.00 ln 22.00. 5-00—ti.zu Dobro jutro, drag, poslušalci! (pester glasbeni spored). B.28 Naš predlog za Vaš jedilnik. 6.25 ■ Reklame. 6.35 Jutranji orkestralni spored. 7.10—7.3U Glasba za dobro voljo. 11.00 Radijski koledar. 11.06 Gospodinjski nasveti. L1.15 Igra tamhureški orkester ljubljanskih »Svobod« p. v. Matka sij ako Viča. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: Pesnik balad in ro-manc (ob 100-letnic. Aškerčevega rojstva) — ponovitev. 12.05 Lahek : opoldanski glasbeni spored. 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Vuika-dliri Sišakovič; Protlperonospotna ' služba v preteklem letu. 12.40 10 : Chopinovih preludijev. 13.15 Za-' bavna glasba, vmes reklame. 13.30 S .pta rske, bosanske m makedonske narodne pesmi. 14.06 Radijska šole za nižjo stopnjo — a) Zajček išče sonce (Pravljica • Mateja Rodeta) — b) Muzikantove sanje (ponovitev). 14.35 Želeli »te — poslušajte! 15.15 Zabavna glasba. 15.30 Utrinki iz literature — Vounghill Kang: Streha iz ločja I. del. 15.45 Pojo mladinski zbori. 16.00 Družinski pogovori — Vlad;cmi-r Cvetko: Nekaj splošnega o osnovnošolskem otroku.. 16.10 Popoldanski simfonični koncert, Lucijan Marija Škerjanc: Dramatična uvertura. Edgar Elgar: Koncert za violino :h orkester v h-«nolu. 17.10 Milan Merčun: Obrobni zapiski iz Danske. 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v Rajka Sikofika. 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.45 Zabavne melodije. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 F. Flotow: Marta opera v 4 dejanjih 22.15—23.00 Jazz — coctail. 22.15—23.00 UKV program; Nočn: koncert. R. Vaughan Williams: Koncert za oboo in godala Charles Martin Loeffler: Poganski poem. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba) SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 54)5. 4.00. 7.00. 13.00, 15.00. 17.00. 19.00 in 22.00. 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) 6.20 Naš predlog za Vaš Jedilnik 5.25 Reklame. 6.35 V glasbi po svetu. 7.10—7.30 V zabavnem ritmu — sodeluje ■ n gam bel ■ StanMU. 11.04 Radij Asi koledar. 11.05 Gospodinjski naarveti. 11.16 Majhen sprehod po velikem Parizu (francoske popevke). 11-45 Josip PtvCl^ — mladini (glisbena oddaja za pionirje). 12.06 Opoldanski operni koncert. 12.30 Kmečka univerza — Dr. Marjan Pavšič: Pomen umetnega osemenjevanja za napredek govedoreje. 12.40 Poje žensk: ln moški zbor Fr. Prešeren iz Kranja p v. Petra Liparja. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Spored popularne orkestralne gl*«1*«' prosvetni obzornik.- 14.35 Želeli ste - poslušajte! 15.15 Igra trio Dorko Skoberne. 15.30 Iz mladinske književnosti — L* F, Basni (Prevod Ada Škerlj). 15.46 Lepe melodije. 16.00 Gospodinjski omn bus. 16.10 Glasbene u£»n*f-17.10 Milan Merčun: Obrobni zapiski tz Danske 17.20 Zabavna in plesna glasba vmes reklame. 18.90 Domače aktualnosti. 18.10 Pesem skoz: stoletje (ciklu« samospevov iz domače In tule s!a«rv»ne ustvarjalnosti) »M Radijska univerza Fran Z’.v tte-r: Vprašanje narodnega problema pri Slovencih 18.45 Igra L1ubl1an=k J>le?n1 sokstet. pojeta Zlats Gašrerflč in Ivo Robič. 19.00 Radijsk« dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes re lame. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 četrtkov večer domačih pe«m fn „™,ov — sodehririo rrr Uuhlle-nf solist' in ansambli. 21.00 Literarni večer — Jože Turk: W:!1 am Sarovan po dvais-Hh letih om- teljevanja. 28.35 SoUstlčn* glasba. 22.15—23.00 PO svetu jazza (Zgodovina lazza) — TU. —23.00 UKV program: Nočni ooer-ni koncert 23.00—Muščenimi z^vesamiot, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkem predstave V četrtek isti program. VEVČE: francoski film »Vrag ▼ telesu«. V četrtek isti program. ZADOBROVA: italljansk filca »Na robu propada«. DOMŽALE: danski film »Se ni prepozno«, ob 18 ln 20. V četrtek isti progrEm ob 20 ■FARSE »INDUPLATI«: amenšet film »Poročen: netoročeni«. ob 20. V četrtek ist progrs»n. KAMNIK: anglešk- film *Ring«. V četrtek isti program. BLED- ameriški f lm »Podkupnina«. ob 17 in 20. V četrtek isti program ob 20. BREŽICE: amerišk’ film »Zopet pridemo!« V četrtek isti program. . NOVO MESTO »KRKA«; francoski film »Sužnji« V četrtek isti program. KRANJ »STORIT/',: predvaja v četrtek amerišk5 b?;rvast film »Magambo«. ob 15.59. 18 in 2C.10, brez" tednika. Predstave spremenjene zaradi Izredne dolžine filma. . JESENICE »RADIO«: francositl film »Zenske so nevarne«, ob 18 im 20. V četrtek isti pro-crrrn _ TF.SENTCE »PLAVŽ«: -.mer škl barvasti film »Jetnik dvorca Zende«. ob 18 in 20. V četrtek zaprto. . nEKLE s 4 gimnazijami išče za-posVtev v pisarni Naslov v ogl. . oddelku V DOPOLDANSKIH URAH grem pospravi! ati sobe Naslov v ogl. oddrtku. , 913_f moško KOLO prodam. Naslov v oel odde-nm 853-4 3R(ir>|M AVTO Steyr 220. dobro ohranjen, z rezervnimi deli — Dr. Leskovar, Rogaška na. R4'Y; MALA BARAKA, krita z valovitim eterritom primerna za gojitelje malih živali, ugodno naprodaj. Vprašati: Titova cesto gtev 3Sa-I. desno 879-4 PLETTLNI STROJ štev. 10—30 prodam Naslov v ogl. odd. 913-4 SUHE PLOHE prodam. Robiče-a rtev. 2 998.-4 GOSPODINJO, stareišo. dobro ;Z-vežbano. išče štiričlanska druži-na. Ponudbe pod »Gospodinja« v oglasni oddelek 87fl-l GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski . družini v Kranju — iščem Ponudbe oed »Dom«, na podružnico SP Kranj kjeT dobite tudi naslov. 921-1 ZA PEVOVODJO ali režiserja — samca — je na razpolago staro-vanle. event se preskrbi tudi služba Ponudbe na Prosvetno društvo Radomlje. 916-1 Upravi »Slovenskega poročevalca« se najlepše zahvaljujem za izplačanih 12.000 dinarjev iz naslova kolektivnega zavarovanja naročnikov »Slovenskega poročevalca«, ter istočasno vsakomur toplo priporočam, da naroči »Slovenskega poročevalca«. Nemec Stefan, Boštanj ob Savi št. 2 pir/oLP c v« • *»*i «,«.**•«# r— so v usnjarski ali železninarski stroki Plača po tarifnem pravilniku Prošnje * živUenleoi-som poslati na upravo podjetla. Tr* V Kongresa štev. 4. 890-1 KUPIMO trofazni elektromotor na izmenični tok 25—30 KW, 388 V, 50 Hz 750 ali 950 obratov na minuto, s pripadajočim žagan; a-čem-naouščacem. Pismene ponudbe dostavite na podružnico SP Maribor pod šifro »Elektromotor«. 887-3 KUPIM takoj vseljivo stanova-, nje v centru. — Ponudbe ped »Gotovina — center« v oglasni oddelek 795-7- BRATA iščeta sobo: najraje v Mostah. Ponudbe pod »Skromna« v oglasni oddelek. 875-0 MIRNA UPOKOJENKA Išče kakršnokoli sobico. , Ponudbe polt »Cista in skromna« v oglasni oddelek. 895-6 SOBO s posebnim vhodom zame« njam za enako — Ponudbe pod •Center — zamenjava« v oglasni oddelek. 912-6 Sporočamo žalostno vest, da Je dne 16. januarja 1956 nenadoma umrl naš član Stanlio Lnšin tajnik društva Dobrega In neutrudnega planinca bomo ohranili v trajnem spominu! Črnomelj, 17. januarja 1956. PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ ODDELEK ZA RUDARSTVO IN METALURGIJO TEHNIŠKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI sporoča, da |a umrl 17. januarja 1956 univ. prof. ing. Ivan Kralj Pogreb bo v Cotrtek, 19. |anuar|a 1956. ob 16. url Iz JoZefovo mrliška veža na Zalah. Pionirja )ugoslovanskaga rudarstva bomo ohranili v trajnem spominu I L|ubl|ana, 17. |anuar|a 1956. I ZADNJE VfcST Hov pollMžnt boi v Francitl Namesto pomirjen ja nov razcep v radikalnih vrstah? koalicije desnega centra proti mandatu Mandes-Francea Pariz, 17. Jan. (Tanjug) djESc&lnega minietra Maoricca, sklepe izvršnega odbora r&dik ku ▼ Parizu okrog 40 radikalnih začel napet politični boj glede francoske vlade. Skupaj z veči manjšim delom radikalnih posl Manrice zavzel za »pomlrjenje« skupin in za ustanovitev sploš unije«, ki bi zajela vse franco in pužadistov. Vodja radikalne stranke Men-dčs-France ni hotel prit! n • današnji sestanek k Mauriceu, katerega poskus spremembe sklepov Izvršnega odbora je za sedaj ostal brez uspeha. Po današnjem sestanku so namreč objavili, da radikalni parlamentarci še niso sprejeli nobene odločitve, da pa se bodo ponovno sestali v četrtek, ko se ho sestala tudi nova francoska skupščina. Delovanje Mauricea kaŽ9 na precejšnje nevarnosti novega razcepa v radikalnih vrstah. Tihi pristanek socialistov, da vodilni položaj v vladi prepustijo radikalnemu prvaku Sfendes-Franceu, je namreč povečal odpor stranic sedanje vladne koalicije desnega centra do poskusov republikanske da sestavi manjšinsko brez udeležbe ostalih Ko se je danes na povabilo rada »ponovno proučijo včerajšnje alne stranke«, zbralo na sestan-poslancev in senatorjev, se je izvolitve bodočega predsednika no radikalnih ministrov in ancev se je namreč minister medsebojno sprtih radikalnih no-politične zveze »nacionalne ske stranke razen komunistov nekaj dni, vendar pričakujejo, da se bo tudi to pridružilo sedanjemu pritisku večine strank desnega centra proti mandatu .Mendes-Francea za sestavo nove vlade. Poudarjajo pa. da so se stranke sedanje vladne koalicije. zaradi izredno ugodnega položaja republikanske fronte. v glavnem pomirile z nujnostjo, da bodo novo vlado sestavili — Odpor strank vladne — Kriza pred sestavo vlade vsaj za nekaj časa izključno predstavniki socialistov in radikalov. Toda po mnenju nekaterih političnih krogov bi blagohotna opozicija omenjenih strank prišla v poštev samo v primeru, da to vlado sestavi predstavnik socialistov, med katerimi je poleg Guy Molleta precej tako imenovanih »umerjenih« osebnosti. k;i so za ostale stranke precej sprejemljivejše kot pa brezkompromisni radikalni prvak Mendes-Franče. Politični boj. ki se je sedaj začel v zvezi z izvolitvijo ugodne osebnosti za položaj novega ministrskega predsednika, kaže hkrati na velike težave, pred katerimi se bo že pojutrišnjem znašla francoska 'skupščina, ko bo poskušala rešiti novo krizo vlade. J. F. Dulles se Izmika fr oute, vlado strank. Vodje centra neodvisnih z ministrom Pinayem n,a čelu so lm«31 nocoj izredni sestanek, na katerem so se izjavili tudi za »pomlrjenje nacionalnih strank« iti napovedali oster odpor v skupščini proti investituri radi-kalno-soclslislične vlade. Ljudsko republikansko gibanje pa bo o tem razpravljalo šele čez TVashington, 17 jan. (AFP-Dulles je na današnji tiskovni pisal niti popravljal niti cenzu objavil Ilustrirani časopis »Life«, ga je prebral. Po njegovih besedah je večina navedb v tem članku dejansko razlaga tistega, kar je javno povedal. Po Duliesovem mnenju bi morali ZDA uporabiti vsa »častna sredstva«, da bi se izognile temu, da bi bile napletene v vojno, najbolj še sredstvo, da se izogne vojni in obrani določene moralne vrednote oziroma življenjske koristi pa je v tem, da se v najprej da vedeti, da so ZDA pripravljene Sprememba v zahodni resoluciji o Izraelu Varnostni svet danes nad? t je razpravo sirijske pritožbe New York. 17. jan. (AP) Varnostnega sveta OZN, ki je pritožbi proti izraelskemu napa britanski delegat Dixon predla soluciji, v katerem se izjavlja, ozemlje ne morejo opravičiti z oblasti izzvani, kar naj hi bilo OZN za premirje v Palestini, sM ukazale svojim enotam stre lilejskem jezeru. Sirijski delegat Sukairi je zavrnil Dixonove obtožbe, izjavljajoč, da Sirija ni preprečevala Izraelu ribolova na Galilejskem jesenu, marveč so njene enote streljale le na izraelske patruljne čolne, ki so ovirali ribolov etrslchn ribičem. Sukairi je ponovno pozval vse predstavnike V Varnostnem svetu, naj priporočijo državam članicam OZN, da najmanj za eno leto ustavijo vsako gospodarsko pomoč Izraelu. Nato je predlagal, naj Varnostni svet določi tričlansko komisijo, ki bi skupaj z generalnim sekretarjem OZN proučila vprašanje odškodnine, katero naj bi Izrael plačal Siriji. Sukairi je končno izjavil, da je Izrael kršil Ustanovno listino OZN, sporazum o premirju in resolucije Varnostnega sveta ter je dodal, da Ustanovna listina določa, da mora biti država. ki stalno krši določbe te li-»ti ne, izključena iz OZN. Nato je govoril izraelski delegat Eban, ki je dejal, da Varnostni svet stalno vztraja na tem, naj Izrael ne napada arabskih držav, da pa je »naklonjen vojnemu hujskanju teh držav«. Seprav nebena dr2a\m na svetu »ni izpostavljena takemu sovraštvu« kot Izrael. Eban je poudaril, da Izrael ne more sprejeti načelo, naj plača od-Skodnino SiTiji. če Varnostni BV&t n® bo sprejel sklepa, naj tudi Izraelu izplačana od- V začetku popoldanske seje nadaljeval razpravo o sirski du ob Galilejskem jezeru, je gal dodatek stavka zahodni reda se izraelski napadi na sirske dejstvom, da so bili od sirskih razvidno iz poročila komisije katero pravi, da so sirske obla-ljati na izraelske ladje na Ga- škodnina za škodo, Id Jo Je utrpel od arabskih držav. Pri tem je navedel, koliko je bilo izraelskih državljanov ubitih od leta 1951 do 1955 v napadih, Id so jih izvršile arabske države. Eban je zavrnil sugestijo, naj Izrael drži svoje ladje v določeni razdalji od obal Galilejskega jezera, izjavljajoč, da bi to za Izrael pomenilo odstopanje od pravic do voda in obale jezera. Končno je izrazil upanje, da bo Varnostni svet poskušal razumeti težave malega naroda, ki želi živeti v miru. Po Ebanovih izvajanjih je bila seja prekinjena, da bi imeli delegati možnost proučiti spremenjeno resolucijo zahodnih sil, prihodnja seja pa je bila sklicana za jutri popoldne. -AP) Ameriški zunanji minister konferenci trdil, da ni niti n liri ral članka, ki ga je nedavno marveč je zanj zvedel šele, ko na obrambo svojih načel -.-celo za ceno vojne nevarnosti«. Odgovarjajoč na vprašanja novnarjev, je Dulles izjavil, da se politika ZDA do kitajskih otokov Kvemoj in M-acu ni spremenila, odkar je kongres lani sprejel zakon, ki daje predsedniku ZDA pooblastila, da uporabi ameriške vojaške sile, če bo sodil, da je morebitni kitajski napad na te otoke tudi grožnja Formczi. V zvezi s korejskim vprašanjem je Dulles dejal, da je bilo treba seznaniti 16 držav, ki so na strani Združenega poveljstva sodelovale v korejski vojni, da bi prekinitev premirja na Koreji privedlo do sovražnosti ne samo na ozemlju Koreje, ni pa hotel določeno odgovoriti, ali so ZDA v primeru neuspeha ženevske konference računale na posredovanje v Indokani, marveč je dodal, da ZDA niso podpisal® ženevskih sporazumov o premirju v Tndokini, ker se niso strinjale z nekaterimi klavzulami. Določeno pa je odgovoril, da so ZDA v primerih Koreje, Indoktne n Formoze šle do roba vojne. Govoreč o gospodarski pomoči tujini, je Dulles dejal, da bo vlada pozvala kongres, naj sprejme predlog v dolgoročni pomoči, da bi ZDA lahko uspešno tekmovale a sovjetskimi ponudbami v nerazvitih državah, posebno v Aziji. V zvezi s nasprotovanjem nekaterih ameriških politikov vladnemu predlogu je Dulles izjavil, da je velikega pomena, da omenjene države razumejo, da so ZDA pripravljene nadaljevati s pomočjo, in sicer v daljšem obdobju. Dejal je, da so sovjetski predlogi o gospodarski pomoči zelo vabljivi za nerazvite države In je zato tembolj potrebno nuditi jim dolgoročno pomoč za izgradnjo objektov. Poudaril je, da bi ZDA dajale tako pomoč ne le svojim zaveznikom, temveč tudi drugim državam. KOŠARKA Marsikdo ne bo verjel: sko- raj po vseh slovenskih srednjih šolah, kjer so vsaj najosnovnejši pogoji, se mladina ogreva za igro :zpod košev — košarko. Ali: 29 odstotkov vseh srednješolcev v Sloveniji igra košarko. O primorskih košarkarjih n. pr. vedo na Štajerskem prav malo. Košarkarska zveza Slovenije tudi pred dnevi še ni vedela, da so košarkarske vrste, recimo, v Tol m nu. Bovcu, Vipavi, Piranu, Pivki. ISTovi Gorici, Mirnu. Ajdovščini -n še ponekod. V Ljubljani je 32 košev, precej od teh celo na plotovih in zidovih, n osem, lab^o bi rekli preprostih hišnih igrišč Našteli smo samo nekaj pr me. rov, ki najzgovorneje kažejo, kje bomo v letošnjem letu lahko poiskali naše košarkarske delavce in voditelje Košarkarska zveza Slovenije ima za zdaj pod svojim okriljem namreč le 700 rednih košarkarjev Skratka. odločno premalo! Eden najbolj perečih problemov teh samorastn ški košarkar, skih skupin je — strokovno vodstvo. Da ne bi kdo mislil, da se strokovno poučeni ljudje kar tarejo ali morda delajo zgago v društvih; ne, veliko premalo jih ie in tist; maloštevilni v srečnih klubih imajo polne- roke dela. Mnogi, zlasti v manjših klubih, pa so brez pravega strokovnega znanja. V zadnjem poslovnem letu je Košarkarska zveza Slovenije kar precej žrtvovala za vzgojo novih strokovnih kadrov. Dva Slovenca sta bila v Beogradu na kraj- Dotrpela je v 78. letu naša zlata mama. stara mama in teta ivava Železnik. posestnica in bivša gostilničarka Pogreb bo v četrtek 19. t. m. ob 15-39 na tukajšnje pokopališče. Žalujoči: hčerki Marija p-or Rozina in Anica; zet Gabrijel, vnuki Roza. Roman in Metod ter ostalo sorodstvo. Šmartno pri Litiji 17. jan. 1956. šem tečaju športnega inštituta. V Kočevju je bil Inš traktorski tečaj, ki sta ga vodila zvezni kapetan za košarkarje Aca IVikolic in prof. Ledinek iz Maribora ob pomoči strokovnjakov Inštituta za telesno vzgojo v Ljubljani. Zbranih je bilo 13 tečajnikov Pred tedni, v decembru, je na poziv KZS pohitelo v Ljubljano 35 vodnikov Slov. košarkarjev, zbrani so bili skoraj vsi s področja naše republ ke. Zveza je to ugodno priložnost lepo izkoristi- la za utrditev svojih vrst. Usta- nov ia ie namreč Združenje tre-nerjev in inštruktorjev LRS Osnovni nalogi, ki si ju je zastavil zbor. bosta prav zanesljivo še mnogo koristili slov košarki. Razen načrtnega dela v klubih n pravi vzgoje v duhu našega časa bo združenje skrbelo predvsem, da bo vsak slovenski klub imel v svoji sredi kvalificiranega trenerja in bo omogočilo izpopolnjevanje košarkarskih delavcev. Združenje, k ga vodi znan: bivši košarkar Stane Fugina. pripravlja koristne načrte za prihodnje dni. Omenimo naj stro- kovna predavanja m predavanje košarkarskih filmov, dva tečaja — začetniškega n nadaljevalnega ter seminarje. Slovenci nimamo v mater'nščini pisanega strokovnega učila. Združenje bo zbralo vsa dosedanja skripta in zapisnike s tečajev in jih izdalo v posebni brošuri ali knjigi. Skrbelo bo tudi še za tujo 1 teraturo in ustanovilo knjižnico. V poletnih mesecih bo stalno na terenu »leteči« inštruktor oz. trener. Organizacija bo posredovala še trenerje klubom, ki bodo zapros li zanje In še nekaj naj ne pozabimo Letos bodo zapustili inštitut za telesno vzgojo v Ljubljani prvi absolventi, ki bodo skrbeli za pravilno telesno vzgojo tud v manjših krajih. Veliko bo koristi za razvoj in rast slovenske ko. šarke. če jih bo - Združenje trenerjev pred odhodom na teren zbralo še v posebnem tečaju Z zdravo Športno politiko ne bo preveč težko uresničit gesla: »V vsak slovenski košarkarski klu'b — kvalificiranega trenerja!« (uh) V Marodnem doma je živahno Temačni m zaviti so iiodniari* ki vodijo v telovadnico v Naixxw ni dom in tu-dd garderobe n.so najbolj prijazne. Toda telovadci in telovadke, ki zahajajo v ta dom, so vztrajni, telovadnica je vedno polna m ko si v njej, pozabiš na neprijetne dojme, k. so te obdajali ob vstopu. Naj živahnejše je v popoldanskih urah, ko se nagnete v to telovadno dvorano kopica pionirjev in pionirk. Vodnik n vodnica sta dan za dnevom v skrbeh, kako naj spravila pod streho še številne drage, ki bi tudi radi prhajali, pa jih društvo ne more sprejet;, ker ni prostora za vadbo. Žalostni odhajajo in čakajo na — prostor. Seveda pa morajo biti zato pionirji. Id se udeležujejo vadbe, strogo disciplin rani in vsi tisti, ki ob polletju nšso izdelali, ne smejo v telovadnico, dokler slabih redov ne popravijo. Tud v mladinskih in članskih vrstah je kar živahno. Pred leti še najmanjši oddelek starejših članic je zdaj najštevilnejši, ne samo pri telovadbi, temveč tudi pri vsaki drug; občekoristni in pot rebni akcij i. Društvo ima za letošnje leto mnogo novega na sporedu. Kako in koliko tega bo izvedlo, o tem bodo člani razpravljal: na občnem zboru TVD Partizana Narodni dom, drev? ob 19. uri v svoji telovadnici ob Prešernovi cesti. Zlati jubilej telovadcev v Ribnici Zadnji teden je bil v Ribnici na Dolenjskem ob veliki udeležbi članstva redni letni občni zbor TVD Partizana, k: je bil obenem oetdeset: od obstoja. O delu društva v lanskem letu je poročal tajnik Levstek, ki je poudaril njegove uspehe, med ka tere je treba predvsem šteti ob no vitev dvorane, ki je stala, skoraj poldrugi milijon dinarjev. Vzlic temu bo treba v domu letos še ‘marsikaj popraviti. Društvo je prevzelo tudi domači kino in ga tehnično izpopolnjlo z novim projektorjem. Poleti je izvedlo telovadni nastop pri katerem je sodelovalo okrog 300 telovadcev, razen tega Pa se je članstvo udeležilo zleta v Kopru in na dan JLA slovesno sprejelo v društvo 130 pionirjev in pionirk Tudi brez tega je pri- stopilo precej novih članov, zlasti mladine. Zborovalci so se največ zadrže vali pri razpravi o društvenih nalogah v letošnjem jubilejnem letu Kot eno najnujnejših nalog no vega odbora jemljejo zgraditev 40-metrske smučarske skakalnice pri Frančišku v bližini Sajevca Vse tako kaže. da bo ta novi športni objekt lahko že .et03 služil namenu. V proslavo 50-letnice bo v Ribnici letos 10. junija okrožni zlet TVD Partizana pod pokrovitelj- stvom predsednika TVD Parf-zana Zorana Poliča in ob sodelovanju okrajnih zvez iz Ko-čevja. Novega mesta in Ljubljane Društvo bo ob ?ej priložnosti razvilo tudi svoj prapor. Za takšno veliko prireditev pa Ribnica nima primernega prostora in zato so skleni«!i tudi, da bgdo vse storili za ureditev stadiona na desnem bregu Bistrice, medtem ko bo olepševalno društvo na levem bregu te vode zgradilo kopališče Prepričani so da jim bodo odločilni činitelji čimbolj pomagali pr: tem prizadevanju. V NEKAJ VRSTAH 01ta\va, 17. _1 a n. (AK). Kanadski zunanji minister Pearson je danes v Spodnjem domu izjavili, da ka-n e dska vlada proučuje možnost diplomatskega priznanja LK Kitajske. kar je prva taika izjava kanadske vlade. Dunaj, 17. jan. (Tanjug). — Na današnji sejd avstrijske vlade so sporočili, da bo minister za socialno poliiibiiko socialist Malsel ta teden podal ostavko, zamenjal pa ga bo generalni sekretar zveze sindikatov socialist Proksch. IUm, 17. Jan. (Tanjug). V gibanju bivšega italijanskega ministrskega predsednika Paraj a ie prišlo do razcepa. Predstavniki meščanske napredne skupine so sklenili zapustiti gibanje in se pnldružitl radikalni stranki, ki so jo ustanovil.; levi liberalci, medtem ko socialistična struja zahteva sodelovanje z Nennijeviml socialisti ter gibanjem Cucliija in Mag n and j a. Sporočilo o nadaljevanju pogajanj SZ—Japonska london, 17. jan. (AP). Po današnjem sestanku v Londonu sta sovjetski veleposlanik IVI a lik in japonski predstavnik Macumoto objavila skupno sporočilo, ki pravi, da so govorili »o vprašanjih postopka«, prihodnji sestanek pa ho 23. t. m. Iz pooblaščenih ja- druStvo visokošolskih profesorjev in ZNANSTVENIH DELAVCEV V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je umrl njegov član Ing. IVKN KEKU redni univerzitetni profesor na oddelku za rudarstvo in metalurgijo tehnične, fakultete Zaslužnega znanstvenega delavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! Vabimo člane društva, da se udeleže pogreba pokojnika, ki bo v četrtek, dne 19. jan. 1956, ob 16. uri popoldne iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Po težkem trpljenju je zatisnil svoje trudne oči naš ljubljeni mož, oče, svak in stric ing. IVKN KRKU profesor Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v četrtek, dne 19. jan. 1956, ob 16. uri iz Jožefove mrliške veže na pokopališče 2ale. Prosimo tihega sožaljal Žalujoči: žena Lojzka, hčerka Marina, sin ing. Ivan in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 17. januarja 1956. Novinarji - smučarji v Švici! Drevi bo odpotovala na drugo mednarodno smučarsko tekmovanje za novinarje, ki bo 20., 21. in 22. t. m. v Saint Cro::-:u nad Yverdonom v francoski Švici, ekipa sedmih jugoslovanskih novinarjev'. Čeprav Je ta zanimiva športna prireditev po namenu prirediteljev zamišljena predvsem kot »prijateljsko srečanje« novinarjev z vseh strani sveta, ki naj na zasneženih pobočjih preskusijo svoje cnoči in utrdijo medsebojne stike, se je jugoslovanska reprezentanca. v kateri so zastopani člani redakcij slovenskih listov in radia, na nekajdnevnem treningu v Kranjski gori pod vodstvom trenerja Janeza Copa poskusila čimbolje Pripraviti tudi za športni del prireditve. Posebno še, ker je naše moštvo na lanskih, prvih tekmah v Courchevelu v Franciji zasedlo častno četrto mesto. Tekmovanje, h kateremu se smejo priglasiti simo poklicni novinarji, sestavljata dve disciplini: slalom in veleslalom. Dirka po Egiptu Gizeh, 17. jan. V US k«n dolgi VI. etapi Beni Suef — Gizeh mednarodne kolesarske dirke po Egiptu so bili doseženi naslednji izidi: 1. Stoltze (V. N.), 2. Raven (D), 3. Svejda (CSR), 4. Ioan (R). 5. Dimitrov (B), 6. Moiceanu (R). 7. Bugalski (P) vsi 2:59:39, 8. Lin-ge (D). 9. Rašvan (E), 10. Rusev (B), ... 20. Bajc, 21. vuksan, 22. Jugo, 23. Petrovič, ... 28. Ješič (vsi J) vsi 3;01:19. Generalni plasma posameznikov po vi. etapi: 1. Stolmačev 20:49:25, 2. Dimitrov (oba B) 20:50:34, 3. Wieczkowsky (P) 20:52:34, ... 9. Petrovič 20:59:23, ... 24. Ješič, ... 29. Jugo, 39. Baje, .... 39. Vuksan (vsi J). Generalni plasma ekip po VI etapi: 1. Bolgarija S2;22:49, 2 VzJhodna Nemčija 52:42:00, 3. Poljska 62:43:48, ... 7. Jugoslavija 63,-24:23. Od 62 kolesarjev, kolikor Jih je startalo v Luxorju, iih še tekmuje 46. Republiško prvenstvo v smučar sitih te*cih je zaradi slabih snežnih razmer preložena ua pozneje — SZS. S-A H Milič zmagal na Poljskem Krvnica, 17. jan. Mednarodni ša. hovski turnir v KTynici na Poljskem se je končal z naslednjim plasmajem: 1. Milič 9.3, 2.—4. Puc, Karakljajič (vsi J), Uhlmsnn S.S, 5. Dittmann (oba V. N.) 8. G. Flat-ter 7.5. 7. Balcarek 7, 8. Luszdno-wicz. 6.5. 9.—10. Gromek (vsi P), Vukovič (J) G, 11.—12. Gni-et. Tar-nowsky 4.5, 13. Sojka 3.5 in 14. Bo-!eslawsky (vsi P) 2.5 točke. Na pokalnem šahovskem turnirju »Slovenii ašporta« v Ljubljani so se v II. kolu končale do prekinitve samo tri partije. :n sicer: J Tomšič — M. Gabrovšek remi, Kočevar — inž. Vidmar remi. in Škerlj — N. Tomšč remi. Ostale oartije so bile prekinjene. Na tabeli vodita trenutno inž. Vidmar in N. Tomšič z 1 in pol točke. Na drugokategomišk&m turnir-iu so bili zabeleženi naslednji iz-di: Krašovec — Silan 0:1, Ivačič — Plavčak 0:1 in Pikelj — Dro-■■ež 0:1 (s kontumacom). Na [lepše ilustracije objavlja revija »TOVARIŠ« Sladkogorska tovarna kartona in papirja SLKDKI VRH* pošta Šentilj v Slov. goricah ugodno preda 0SERNIAVT0 FORD - MERCURY črn, 5-sedežni, v brezhibnem stanju, z vgrajenim radijskim aparatom Ogled vozila je možen vsak dan v Sladkogorski tovarni. ♦ X X Umrl je naš dragi ata LOVRO ZORO Pogreb bo v četrtek, 19. jan. 1956, ob 15. uri izpred hiša žalosti, Viška cesta 40 na viško pokopališče. 2alujoči otroci, bratje, sestre in sorodniki. O ca sa r* m z m < s N M U »a« »a »-3 Iti £ BS C9 O Eti »Kakšno neetično stališče,« je rekel van Heerden strogo. »Uvidevam, da nima pomena z vami razpravljati, zato se bom omejil na eno samo prošnjo.« Beale je molčal in tiho čakal. »Prosim vas namreč,« je rekel zdravnik in zelo skrbno izbiral besede, »da odpokličete tistega gospoda, ki me že ves čas zasleduje. NajpTej me je njegovo zasledovanje zabavalo, sedaj me pa že razburja. Nekaj mojih pacientov se je že pritoževalo, da ta mož vedno postopa pred njihovimi hišami in jih opazuje.« »Danes še sploh niste obiskali nobenega svojih pacientov, van Heerden.« je rekel Beale, »in po mojem mnenju bo za vas najbolje, če se na zasledovanje navadite. Gotovo ni to vaša prva izkušnja v tej zadevi.« Zdravnik ga je gledal izpod na pol zaprtih oči in se zopet smehljal. »Vašemu možu bi lahko prihranil mnogo truda,« je dejal, »in sebi samemu nekoliko napora, če bi mu dal seznam vseh, ki jih nameravam obiskati.« »To bo že sam dognal,« je dejal Beale. »No, potem mu želim več uspeha, kot ga je imel doslej,« je rekel van Heerden, stopal mamo Bealea in počasi odkorakal po stopnicah navzdol. Beale se je vrnil v svoje stanovanje, odšel v spalnico in zrl na ulico. Dal je znamenje na vogalu stoječemu možu in spredel od njega skoraj neopazno potrditev. Nato se je vrnil k obema moškima. »Bojim se, da je ta tič preveč pameten za nas in da bc London s svojimi podzemnimi železnicami in taksiji za nas kaj težavno delovno področje.« »Vaš mož ga je moral zgubiti v podzemeljski železnici,« je rekel McNorton. »Tja vodita dve poti, lift in stopnice, in zelo težko je 5e se. se slo, katero got bo ubral.« »Prekinil vas je v zanimivem trenutku. Kaj ste nama hoteli povedati d zeleni sneti?« »Povem vam lahko le to,« je dejal Beale, »da je zelena snet doslej naj večja zarota proti civiliziranemu svetu.« Ostro je pogledal župnika. »Ni me treba tako gledati,« je ta dejal. »O tem ničesar ne vem — razen —« Obmolknil je in se prijel za čelo. »Zelena snet,« je ponovil, »kaj je to Heylerjeva skrivnost —?« »Tudi on je vanjo zapleten,« je rekel Beale kratko. »Je to kaka sleparija?« je vprašal župnik radovedno •>Heyler ni napravil name vtisa, da se peča s sleparijo.« »Saj tudi ni sleparija, v kolikor gre za Heylerja,« je dejal Beale. »Je nekaj mnogo večjega kot sleparija.« Zazvonil je telefon in Beale je dvignil slušalko ter prisluhnil. Odgovoril .je le nekaj s kratkimi vprašanji in nato obesil slušalko. »Kakor sem si mislil,« je rekel, »doktor se nam je zopet izmuznil Na Oxford Streetu je čakal nanj avto. Oziral se je še, če ni v bližini taksija, ki bi ga lahko zasledoval, nato pa skočil v avto in se odpeljal proti vzhodu!« »Je vaš mož prebral številko avtomobila?« je vprašal McNorton. Beale se je smehljal. »To nam ne bo mnogo pomagalo,« je rekel. »Gotovo ima loktor dve ali tri številčne tablice.« Pogledal je na svojo uro. »Odpeljal se bom v Kingston,« je rekel. »Žal ne morem z vami,« je dejal McNorton. »Ob petih nam sejo na komisariatu « »Preden boste odšli,« je omenil Beale, »bodite tako prijazni in podušite zgrne tole nravstveno Položil je listino predenj na mizo. »Zakaj vendar?« je presenečeno vprašal McNorton. »Za nabavo posebnega dovoljenja.« »Se nameravate poročiti?« »Upam,« je odvrnil Beale previdno. »Niste videti ravno preveč veseli. Izdam vam naj tole spričevalo, čeprav bom v tem trenutku najbrž krivo prisegel.« Podpisali se je in naredil pod svojim imenom zavito črto. »Kdaj boste dobili dovoljenje in čemu ta naglica?« »Dovoljenje bom dobil jutri,« je dejal Beale. »In dami je ime —?« »Mislil sem, da ste ga prebrali,« se je smehljal Beale, medtem ko je posušil in zganil podpisano listino. »Menda ne Miss Cresswell?« je presenečeno vprašal policijski inšpektor. »Seveda, Miss Cresswell.« »Toda mislil sem —« »Dejstva vam bodo verjetno prikazana še uradno, McNorton,« je rekel detektiv, »toda trenutno moram držati svojo zadevo še v tajnosti.« »Ali ima to kaj opraviti z zeleno snetjo?« je vprašal drugi šaljivo. »Zelo mnogo.« »No, sedaj pa moram iti,« je rekel McNorton. »Telefoniral bran policiji v Kingstonu, naj vam pomaga, kolikor je mogoče, toda bojim se, da ne-boste mogli iz pijanca do jutri ničesar izvleči, Se bo sploh še živ.« Kmalu nato je odSel. »No, Homo, sedaj je vsa zadeva v najinih rokah,« je dejal Beale. »Od jutri naprej morate ostati pri meni. Napravite se tu adobm) dokler m sb i