GrosuPlJe (centra la) sP 908 z t— KLASJE z 2001 CD 352(49? .4 Ivančna Gor i cS cr> cz -o 120010125 , i 1 t_ m C0B15:; 0 mi tevilka 1 letnik 7 januar2001 LaMaS ..............■■■■»...............mu............."Nwi RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica TEL: 061/769-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 061/769-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si JAVNI POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 2000 str. 2 I m B S® 17 m v str. j ŠPORTNIKOM PRIZNANJA NA DAN SAMOSTOJNOSTI str 14 POHOD PO JURČIČEVI POTI Letos bo organiziran že 8. Tradicionalni pohod po Jurčičevi poti. Pohod bo v soboto 3.marca 2001. Pohod začenjamo ob 7.uri in kasneje v Višnji Gori in ga zaključujemo na Jurčičevi domačiji na Muljavi, kjer bo osrednja slovesnost ob 11.30. Po končanem pohodu bo organiziran avtobusni prevoz z Muljave do Višnje Gore. Vljudno vas vabimo, da se udeležite pohoda po literarni Jurčičevi poti. Pot je primerna za vse tiste, ki uživate v hoji in radi obujate spomine na Jurčičeve literarne junake, ki so vedno aktualni in zanimivi. Med potjo boste deležni presenečenj, saj je organizator predvidel marsikaj za dušo in telo. Organizacijski odbor V(7 POŠTA SLOVENIJE ŠPORTNA SMUČARSKA OPREMA CL-JO, rC SMUČI, VEZI, ČEVLJI, PALICE, OČALA J\/5flfrf- od 5. Feb. do 19. Feb. 2001 ROSUPLJE tel 01 787 23 36 ...........i NASA GLAVNA DEJAVNOST JE PRODAJA IN RAZVOZ URILNEGA OLJA Naročila po tel.: 01 7875-210 Zima, zima bela, žal le. vrh gore se dela! (Predpnstna gospodinjska stran Imamo ludi pri nas nore k/ave? Zaenkrat še ne. Ko pa bodo izvedele, kako malo dobi Kmet za njihovo mleko, bodo gotove vse ponorele. V NOVO TISOČLETJE NA GRADIŠČU Za lepo doživetje ni vselej treba hoditi daleč, lepo in prijetno je lahko tudi doma. Tako je bilo tudi na silvestrski večer na Gradišču nad Stično. Bila je ena redkih mrzlih noči v tej zimi, dolina je ležala v megli, a vseeno se je veliko ljudi odločilo, da bodo zadnje minute leta 2000 odštevali malo više, na naši priljubljeni izletniški točki, kjer fantje iz Planinskega društva Šentvid vselej gostoljubno sprejmejo svežega zraka in lepega razgleda željne pohodnike. Na vrhu ni bilo megle. Jasno, zvezdnato nebo je opolnoči osvetlilo nešteto pisanih raket, pokal je šampanjec, prisotni so si zaželeli vsega lepega v novem letu, dobre želje je izrazil tudi naš župan. Kogar so vsaj malo srbele pete, je lahko tudi zaplesal. Veselo razpoloženi in zadovoljni so se obiskovalci ob soju bakel odpravili v dolino: eni k počitku, drugi nazdravljat z družinami in prijatelji. V novoletni noči so se srečevali krajani iz cele občine. Na ta dan še bolj veseli, sproščeni in pripravljeni za druženje. Gradišče počasi prerašča v priljubljeno zbirališče krajanov, postaja nekakšna Šmarna gora naše občine. Vsako leto je lepše, ker ga varuhi skrbno urejajo, poslopja in okolje. Pri tem se čutijo ljubiteljske roke, in ne le komercialni motivi, ki sicer tako vsiljivo nastopajo v potrošniški družbi. Tokratni novoletni pohod je bil osrednja družabna novoletna prireditev v naši občini. Marjeta Clavan BESEDE UREDNIŠTVA Rfe Prva številka Klasja v novem tisočletju je pred vami. Tisti, ki vam tovrstne prelomnice kaj pomenijo, si boste to številko morda tudi shranili, in čez leta, ko boste časopis .znova jemali v roke, lahko ugotavljali, kako in kaj se nam je godilo "tiste dni". Tako boste lahko obudili tudi spomin na to, daje Klasje v januarju 2001 pričelo izhajati zmanjšanem tanjšem obsegu in da smo po štirih letih povišali ceno oglasom za 10 %. Tudi to priča o časih, ki prihajajo oz. so že prišli. Za zmanjšan obseg seje uredništvo odločilo zato, ker obsežnemu časopisu zraste teža in se tako zvišajo poštni stroški, iz ekonomskih razlogov pa bodo dražji tudi oglasi. Vendar, kot smo že obljubili, zaradi tega časopis ne bi smel biti nič slabši. Novic naj bi bilo ravno toliko ali več kot doslej, obseg le-teh pa se bomo trudili res po časopisno krajšati. To naj bo tudi prošnja dopisnikom: potrudite se pisati jedrnato, jasno in zanimivo. (KM) [ KAJ ŠE NUDIMO? TEHI VOZ POD HNICNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIH ZIL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, IDALJŠANJE REGISTRACIJE. VSE NA ENEM MESTU! 120010125,1 STRAN Iz Jernejeve malhe Novoletne luči so ugasnile. Prišel je januar, čisto navaden, siv mesec, ki je vse umiril in postavil na realna tla. Trgovci so prebrali svoje blago in ga ponudili na razprodajah. Ambulantne čakalnice so kljub novoletnim zdravim obetom polne pacientov. Kadilci in ljubitelji žlahtne kapljice so prelomili svojo besedo abstiniranja in veselo puhajo dragi dim. Vse je spet v stilu navad in razvad. Življenje gre naprej z dobrim in slabim. Problemi, ki nam pridejo na uho, ostajajo običajno tako močno izraženi, kolikor jih človeška duša potencira. Izven navad pa je to, da snega ni in nam ne dela preglavic. Neplačani vzdrževalci cest smo si oddahnili, plačani vzdrževalci pa govorijo o nepotrebni izgubi. Ceste so kopne, avtomobili vozijo po spomladanskih luknjah in nas opozarjajo na vzdrževanje in nujno modernizacijo kar velikega števila cest. Krajevne skupnosti imajo v svojih planih vse pomanjkljivosti zabeležene, težje pa je s kritjem stroškov, ki bodo ob tem nastali. Vse pač naenkrat ne gre. Termometer nas hrabri, da bo poraba goriva za ogrevanje letos manjša. Spel se je pokazalo, da je nekaj sreče v rokah države. Dobri gospodarji računajo, koliko so v izgubi, ker so si gorivo pravočasno priskrbeli. Saj sosedu nič ne očitamo, če je olje dobil tretjino ceneje, vendar nevoščljivost gori in. pregovor o crknjeni kravi drži. Res pa je, da k županu zaradi težav s pocenitvijo ni prišel nihče. Smo pa občani postali urejeni ljudje in hočemo svojo lastnino dokončno urediti, da se ne bodo prepiri sorodnikov razvnemali ob dediščini. Kar naenkrat smo začeli razločevati, kaj je moje in kaj tvoje. Prejšnja komunščina in vaša zemlja z javnim dobrim ni več naša skupna stvar. V zemljiški knjigi.je lastnik občina, v praksi pa kdorsibodi. Na drugi strani so cestišča, kjer je zasebna lastnina koriščena za javno dobro. Pol stoletja je bilo tako. Zdaj bi vsi radi zaslužili na račun dolgega, plačnika pa ni. Zemljiška neurejenost z novimi lastniškimi imeni se odpravlja počasi, saj imajo svojo ceno že geometri in prenosi, kaj šele da bi se pogovarjali o kupnini. Mesec februar zakonsko zahteva zaključni račun preteklega leta, na osnovi katerega se pripravi proračun občine za leto naprej. Neizpolnjene naloge se bodo prenesle naprej, na novo pa se bodo zastavile naloge le v okviru dejanskih možnosti. Kako enostavno. Tako misli tudi država, ki nam sredstva vedno na nek način zmanjšuje. Obseg nam je dan s preteklim letom, nov program običajno doda samo nekaj optimizma. Redna in obvezna dejavnost, izhajajoča izprograma, se letno veča, zato ostaja le malo sredstev in možnosti za širše investicijske razvojne posege. Pregled po prioriteti potreb ne more izvzeti nujnosti ureditve infrastrukture, vodooskrbe (Polževska planota, visoka cona Stična), modernizacije cest v vseh krajevnih skupnostih in ob gradnji avtoceste, povezovalne ceste, pločnikov, kanalizacije (Podsmreka, Šentvid), deponije (zaključna dela v Spaji dolini). Čakajo nas pomembna dela v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih ustanovah (gradnja šole Stična, prostorski problem srednje šole, priprava dokumentacije za vrtec v Ivančni Gorici). Večajo se sredstva za socialno pomoč (oskrba v domovih, pomoč na domu). Turistična, kulturna, športna in druge dejavnosti za širok izbor in kvaliteto zahtevajo vedno večje finančne vložke (knjižnica, muzej, športni center). Priprava prostora za ustrezen razvoj zasebne iniciative bo pospešila trg delovne sile in razširila ponudbo. Ob delčku opisanih vizij nam dela ne bo primanjkovalo. Ob združevanju vseh moči in skupni dobri volji bomo z delom ob novem proračunu nadaljevali in si ob stiskah, materialnih ali drugih, v okviru možnosti želeli tudi pomagati. Župan Jernej URNIK POSLANSKE PISARNE za I. polletje 2001 JANEZ JANŠA poslanec SDS v državnem zboru datum kraj od do 12. februar Ivančna Gorica - občina, Sokolska 8 13.00 15.00 12. februar Ambrus - kulturni dom 16.00 17.30 12. marec Zagradec - gasilski dom 13.00 15.00 12. marec Višnja Gora - mestna hiša 16.00 17.30 9. april Krka - družbeni center 13.00 15.00 9. april Stična - krajevna skupnost ,16.00 17.30 14. maj Temenica - dom krajanov 13.00 15.00 14. maj Dob - gasilski dom Dob 16.00 17.30 11. junij Šentvid pri Stični - krajevna skupnost 13.00 15.00 11. junij Ivančna Gorica - občina, Sokolska 8 16.00 17.30 V poslanski pisarni se boste lahko pogovorili s poslancem SDS Janezom Janšo. Vabljeni JAVNI POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 2000 Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2000 najkasneje do 31. marca 2001 na predpisanem obrazcu. Napoved so dolžni vložiti vsi zavezanci, razen: - zavezancev, katerih (bruto) dohodki ne presegajo 11 % povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2000; - učencev in študentov, katerih (bruto) prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji, ne presegajo 51 % povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2000; - zavezancev, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 2000 v skladu z zakonom niso plačevali akontacije dohodnine in med letom niso uveljavljali olajšav za vzdrževane družinske člane. Napoved vložijo: - zavezanci za dohodnino s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi; - zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi, če niso vpisani, pa pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega imajo začasno prebivališče v času vložitve napovedi. Pojasnilo: Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 2001 vložiti zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in zavezanci za davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu, ki so dolžni napoved za navedena davka vložiti do 28. februarja 2001 za preteklo leto. Zavezanci, ki sami obračunajo davek iz dejavnosti, vložijo obračun tega davka do 31. 3. 2001. V napovedi za odmero dohodnine morajo zavezanci za dohodnino, ki so po končani zapuščinski razpravi v leto 2000 postali lastniki denacionaliziranega premičnega ali nepremičnega premoženja, napovedati dohodke od oddajanja tega premoženja v najem za vse obdobje, ko je v njihovem imenu kot zavezanec za davek od navedenih dohodkov nastopal skrbnik za posebne primere. Zavezanci, ki so v letu 2000 oddali fizičnim osebam v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved za odmero davka od dohodkov iz premoženja najkasneje do 15. januarja 2001 za preteklo leto pri davčnem uradu, kjer so vpisani v davčni register, če niso vpisani, pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec dohodkov. Zavezanec za dohodnino se kaznuje za prekršek, če nepravočasno vloži napoved za odmero dohodnine, če je ne vloži ali vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero dohodnine ali v njej izkaže neresnične podatke. Grosuplje, 8. 1. 2001 Ministrstvo za finance Davčna uprava Republike Slovenije NOVE POTNE LISTINE REPUBLIKE SLOVENIJE Ministrstvo za notranje zadeve je načrtovalo, da bo januarja 2001 začelo izdajati nove potne listine za državljane Republike Slovenije. Zaradi obsežnosti projekta, uporabe novih materialov in tehnologij, kompleksnosti postopkov izdelave potnih listin in želje vseh, da bi bil potni list kakovosten, da bodo z njim imetniki lahko brez težav prehajali državno mejo, pa bo prišlo do določenega zamika pri datumu začetka izdajanja novih potnih listin. Pri realizaciji projekta novih potnih listin je Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi primerjalne študije potnih listin nekaterih evropskih držav izhajalo iz predpostavke, daje zaradi izredno hitrega tehnološkega razvoja na tem področju treba izdelati potni list, ki bo varnostno in tehnološko ustrezal zadnjim dosežkom na tem področju in tako preprečeval morebitne poskuse zlorabe za celotno obdobje njegove veljavnosti. Ob tem velja poudariti, da gre za izdelavo 12 različnih obrazcev potnih listin (potni list z 32 stranmi, potni list z 48 stranmi in skupinski potni list, izdelava v treh jezikovnih različicah, službeni potni list, diplomatski potni list ter potni list za vrnitev) in za popolnoma nov koncept izdelave oz. personalizacije (zapis podatkov na biografsko stran potnega lista) potne listine. Ta je skladno s standardi Evropske unije v celoti, centraliziran, pri čemer se sam postopek izdaje potnega lista za državljana v ničemer ne spremeni. Tak način izdelave listin zahteva tudi računalniško podprt sistem za podporo izdaji, izdelavi in distribuciji potnih listin, saj je treba vse postopke (od vložitve vloge, izdelave potne listine do njegove vročitve) evidentirati na način, ki v vsakem trenutku omogoča rekonstrukcijo postopkov in ugotovitev odgovornosti posameznika za pravilno izvedbo posameznega postopka. Vse to zahteva celovito normativno ureditev, saj gre tudi za varstvo osebnih podatkov. Pri izdelavi novega potnega lista gre tako za uporabo različnih in novih materialov (kombinacija papirja in polikarbona) kot tudi za uvajanje povsem novih tehnologij, kise uporabljajo pri aplikaciji posameznih zaščitnih elementov na potno listino. Tako bo v Sloveniji, kjer bo potni list v celoti izdelan, pri izdelavi novih potnih listin (aplikaciji zaščitnih elementov) prvič uporabljena tehnologija laserskega perforiranja serijske številke potnega lista, tehnologija za aplikacijo intaglio (globokega in otipnega) tiska s t.i. učinkom latentne podobe, optično variabilnega črnila in kinegrama na polikarbonatno biografsko stran. Novost je tudi uporaba polikarbon-atne biografske strani, ki se danes pri izdelavi potnega lista uporablja le na Finskem, Švedskem, Norveškem, Nizozemskem in različica (papir, stisnjen s polikaronatom) na Madžarskem. To zahteva poseben postopek aplikacije zaščitnih elementov (poseben postopek tiskanja motivov in zaščitnih elementov, izdelave gravur, laminiranja več polikarbonatnih slojev, njihovo spajanje s papirjem in nazadnje všitjem v knjižico). Izdelava potnega lista poteka po fazah, ki so medsebojno odvisne, pri čemer je treba upoštevati tudi časovno dimenzijo za končanje posamezne faze. Ta je odvisna od tehnoloških karakteristik materialov za izdelavo potnega lista (npr. sušenje barv in lepila). Ob tem pa je treba z uporabo posebnih postopkov izdelave zagotoviti tudi skladnost dveh različnih sestavin -polikarbonata in papirja. Na podlagi teh posebnosti pri izdelavi potnih listin, in tudi tujih izkušenj, je treba opraviti šc temeljita in nekatera dodatna testiranja ne le v Ministrstvu za notranje zadeve, temveč tudi pri neodvisnih in za tovrstne teste usposobljenih ustanovah. Gre za teste, kot so na primer test pospešenega staranja materialov, klimatski test, test pregibnosti in všitja polikarbonatnega vložka, testi odpornosti na mehanske poškodbe ipd. Glede na navedene razloge in dejstvo, da začetek izdaje novih potnih listin zakonsko ni določen, da veljavnost prvih obstoječih potnih listov poteče sredi leta 2001, veljavnost večine, ki bodo sicer veljali še naprej, pa po določbah zakona poteče 5. avgusta 2002, se bodo nove potne listine začele izdajati nekoliko kasneje. Vesna Drole Služba za stike z javnostjo MNZ Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697, e-maii: klasjc.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Brcgar (šport), Milena Vrhovcc (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Vcrbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN TEKMOVANJE ZA NAJKUNCEREJCE IN NAJKUNCA - II. SUPERPOKAL svečana podelitev nagrad. Nagrajenih jc bilo prvih pet društev in prvih pet kuncev. Pokale, diplome in bogate nagrade sponzorjev sta podelila predsednik društva Rafael Radelj in župan Jernej Lampret. Prvouvrščeno društvo iz Kranja pa je prejelo še prehodni pokal, ki ga je podelil vodja sekcije za kunčerejo pri Zvezi društev Tomaž Klinar, ki jc tudi idejni oče te prireditve. "Organizatorju III. superpokala prihodnje leto ne bo lahko," so odgovarjali gojitelji ob odhodu na naša vprašanja, kako smo se izkazali kot organizatorji. Vsi pa smo že razmišljali o novi rejni sezoni, kajti superpokal je bil zaključek rejne sezone 2000. Nova sezona bo prav gotovo še bolj zanimiva, saj kunčereja dobiva iz najrazličnejših vzrokov vedno večji pomen. Člani Društva gojiteljev malih pasem-skih živali se ob zaključku II. superpokala najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri izvedbi te prireditve, ter vsem obiskovalcem razstave. Prav lepo pa se zahvaljujemo županu Jerneju Lampret in pokrovitelju Občini Ivančna Gorica, Krajevni skupnosti Ivančna Gorica, Zlatarstvu Tadina Ivančna Gorica, Farmi Stična, Zmaju Šentvid pri Stični, Semenarni Ljubljana, Emoni krmila Ljubljana, Pivovarni Union Ljubljana, Veterinarski ambulanti Buba Grosuplje, Jožetu Hedlu za razstavne kletke in radiu Zeleni val. Marjan Maroll Dobro me poglej - sem najlepši! Od 19. 1. do 21. 1. 2001 smo bili člani Društva gojiteljev pasemskih malih živali Ivančna Gorica, gostitelji II. superpokala za kunce. To jc nova oblika tekmovanja društev gojiteljev kuncev Slovenije za naziv Najkunčerejci 2000/2001. Lansko leto prvič organizirano tekmovanje v Kranju, je bilo tokrat prvič organizirano kot samostojna razstava. Tekmovalo je 18 društev, vsako z desetimi kunci, najmanj petimi pasmami najmanj štirih gojiteljev. V katalog podatkov jc bilo vpisanih 43 pasem v več barvah in kar 112 gojiteljev kuncev, od Sežane do Odrancev v Prekmurju. Posebnost razstave pa je bil slovenski kunec, rezultat selekcije domačih gojiteljev. Kot organizatorji smo dodali šc tekmovanje za Najkunca sezone 2000/2001 in postavili pred sodnike zahtevno nalogo - izbrati najboljše izmed najboljših. To, da jc bila naloga težka, nam nazorno kaže že podatek, da so sodniki z ocenjevanjem na tekmovalni dan končali pozno ponoči. V soboto in nedeljo je bila razstava odprta za obiskovalce in gojitelje. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali pestro zbirko kuncev in prebirali podatke na ocenjevalnih lističih, gojitelji pa so se dogovarjali za nakup ali zamenjavo živali, komentirali ocene sodnikov ter si ogledovali nagrade najboljšim. Posebej so si obiskovalci ogledali ocene domačega društva, katerega barve smo zastopali: Danilo Ccncelj, Franc Krištof, Marjan Marolt, Rafael Radelj in Rafko Radelj. Uvrstili smo se v zlato sredino in prehiteli društva z mnogo daljšo tradicijo in večjim številom gojiteljev. V nedeljo popoldan je bilo organizirano srečanje gojiteljev, po srečanju pa MARTI NO VAN JE Življenje, kakršno nam narekujejo vsakdanje skrbi, delo in vse, kar spada k preživetju, si lahko polepšamo tudi s prazniki svetnikov. Eden takih je sv. Martin. Ne pozabljamo nanj, ker nam že tradicija narekuje, da jc treba celoletni trud v vinogradih poplačati s krstom mošta v vino. Tudi mi upokojenci DU Ivančna Gorica smo se odločili, da bomo sv. Martina praznovali tako, kot znamo in se spodobi. Ker se zavedamo, da je Dolenjska še posebno povezana s tem praznikom, smo se na martinovo soboto ponosno odpeljali na Trcbclno - turistično kmetijo Lamovšek. To je kmetija odprtih vrat, kjer so vsi dobrodošli, stoji na samem, sredi vrtov, travnikov in vinogradov. Toda to nas ni motilo, saj smo se prijetno zabavali ob dobri hrani, pijači in nepogrešljivi glasbi vse do jutranjih ur. Enkrat ni nobenkrat. Tako nekako so mi povedali starejši. In glede na odzive lahko trdim, da bomo ponovili še kdaj. Če ste ljubitelji takih ali podobnih zabav, se nam pridružite. SILVESTROVANJE TO SO DNEVI, KI HITIJO, TO SO TRENUTKI, KI SE ZDIJO, DA V NJIH JE UTONIL ČAS. TO NAPOSLED JE VSE TISTO, KAR JE NAJLEPŠE V NAS. Nismo preveč razmišljali, kje bi preživeli večer ob koncu leta, nismo pozabili našega podeželja, pozabili pa smo vsakdanje hitenje ob pričakovanju sprostitve, pogovora in druženja. Na hudomušnost in gostoljubnost dolenjskega človeka naletimo na vsakemu koraku. In tako jc bilo tudi v prijazni vasici Škocjan, kjer smo nazdravili novemu letu 2001. Poslušali smo lepo glasbo, se okrepčali z dobro večerjo, odžejali ter se neutrudno zavrteli ob valčkih in polkah... Uživali smo vse do jutra. Ob takih srečanjih se spomnimo tudi tistih, ki so ostali doma. Zato vas že zdaj vabimo, da se nam pridružite. Spoznajte nas, izberite kaj iz naše ponudbe za leto 2001, ki je nazorno označena na koledarju Društva upokojencev Ivančna Gorica. Za vse spodbudne ideje in besede se vam zahvaljujemo. Vsem bralcem časopisa Klasja pa: veselite se novih dni, pozabite na jezo in težave, velja le topla misel in rahel stisk roke. Bodite ljubljeni, naredite stvari tako dobro, da boste zadovoljni sami in svet okrog vas. Za DU Ivančna Gorica zapisala Jožica Skubic IV. odprto prvenstvo občine Ivančna Gorica Figura, domače društvo za družabne igre, jc prvo soboto v januarju organiziralo že četrto odprto prvenstvo občine Ivančna Gorica v taroku, ki je istočasno veljalo kot 7. turnir za državno prvenstvo za sezono 2000/01. Začelo se je že kmalu po sedmi uri zjutraj. Vreme je bilo megleno in pusto, kot naročeno za igro. Obetal se je dober obisk. Prišlo je kot ponavadi nekaj novih, svežih igralcev. Pohvale vredno! ODBOR ŠKIS je objavil novo rating listo. Nekateri so od lanskega poletja močno nazadovali, nekateri pa očitno napredovali. Čutiti je bilo tudi nekakšno napetost: veliko je bilo povabljenih, zmagal pa je lahko le eden. Turnir na Muljavi ima že sloves enega najboljših v državi. Zmagati na takem turnirju, ni lahko, na Muljavi pa jc ob velikem obisku še toliko težje. Ocena moči (rating) turnirja je bila do sedaj najvišja v Šentrupertu (1,21), tokrat na Muljavi pa kar 1,61. Torej se je prijavil praktično cel vrh igralcev Slovenije. Ze v prvem krogu si je polomilo zobe kar nekaj favoritov. Sicer pa v taroku vedno zmaga najboljši, mora pa ob tem seveda imeti še tudi kanček sreče. "Samo krompir je žal premalo...!" Po dobrem kosilu, ko sta bila odigrana dva kroga, je bilo od skupno 87 igralcev samo še devet takih, ki so imeli same zmage, od tega so bili kar trije domačini! Možnosti, da bo ostal županov pokal doma, so bile kar lepe! V dvorani je zavladala tišina, nekaj je bilo v zraku.... Kdo bo TISTI, kdo bo koga? Najboljših devet so čakale lepe praktične nagrade sponzorjev prireditve, posebej za lepši - ženski del udeležencev pa nagrade sponzorja Nogavičarstva Volk. Pred zadnjim krogom se je že vedelo, da bo zmagovalec iz Rimskih Toplic ali pa iz Šentruperta, za drugo, tretje, četrto.........mesto pa se je potegovala še kopica igralcev. Kot so se igre končevale, tako so podatki iz zapisnikov romali v računalnik. V točilnici je bilo veselo, še celo na obrazih poražencev je bilo videti nasmeh in dobro voljo. Turnirje uspel! Ob razglasitvi rezultatov je veljal poseben aplavz prireditelju, pa tudi povabilu na srečanje prihodnje leto. Prireditelj se je na koncu še posebej zahvalil sponzorjem in pokrovitelju, domačemu županu. Na koncu smo dobili še podatek, da je zmagovalec Muljave krepko prevzel vodstvo v tekmi za naslov državnega prvaka. REZULTATI: 1. mesto: B. Randželovič Valat, Rimske Toplice 2. mesto: Z. Selič Valat, Rimske Toplice 3. mesto: S. Ilovar Figura, Ivančna Gorica 4. mesto: J. Stegnar Novo mesto 5. mesto: J. Lavrič, Kočevje 6. mesto; F. Klemenčič Trebnje ,7.mesto: F. Skubic, Figura, Ivančna Gorica S.mesto: M. Koštomaj Kaval, Celje 9.mesto: R. LevaSlovenske Konjice 12. S. Cilenšek, 14. M. Perovšek, 15. J. Čandck, 20. J. Jeraj, 21. L. Bregar, 31. D. Lesjak, 36. J. Vcrbič, 49. S. Porenta, 57. J. Lampret, 65. J. Oven, 68. N. Erjavec, 79. J. Verbič ml., 87. T. Miklavčič. V soboto. 16. 12. 2000, smo imeli v KS Dob delovno akcijo katere seje udeležilo 22 prostovoljcev, od tega 6 voznikov traktorjev s prikolico, ostali z ročnim orodjem. Prisipali smo bankine ob 0,5 m razširjeni in na novo preplasteni lokalni cesti Boga vas - Dob. Dokazali smo, da smo z dobro voljo in organizacijo še vedno pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za izvajanje javnih del. Omenimo naj, da je preplastena tudi cesta Dob - Šentvid (križišče). Delo je opravilo podjetje Primorje kot odpravo nastalih poškodb na tej cesti ob gradnji novega odseka avtoceste Višnja Gora - Bič. Govori sc, da jc v Marinči vasi, na avtobusno postajo, nekdo namenoma pripeljal zajeten kup dračja. To pa menda samo zato, da bi morali otroci na dežju čakati na avtobus. Če do naslednjega tedna dračje ne bo izginilo, bomo poizkušali izvedeti, kdojc ta "dobrotnik". Govori se, da so Ljubljansko cesto v Ivančni Gorici iz državne ceste ponižali v občinsko. Govori se celo, da jc tako napisano v uradnem listu. Nič pa sc ne govori, kaj pravijo na to občinarji. Ne more jim biti prav všeč, da bodo morali skrbeti še za to, dosti zahtevno cesto. Super nagradno vprašanje Kdo ve, iz. katere krajevne skupnosti je ta posnetek ? Prva dva, ki bosta poslala pravilni odgovor, bosta lahko odpeljala vsak svoj avto. Prebivalci Doba so bili zgroženi, ker jc nekdo pri novi kapelici odlomil eno od luči. Doslej so bili tarča vandalskih pohodov prometni znaki, so sedaj na vrti luči? Govori sc, da imajo določene težave tudi z lastništvom zemljišča, na katerem stoji kapelica. OTVORITEV BENCINSKE ČRPALKE Otvoritev nove, sodobne bencinske črpalke v Ivančni Gorici, jc bila v začetku januarja letos. Velika in razkošna prodajalna goriva, ki je odprta neprekinjeno, ima tudi veliko samopostrežno trgovino, kjer lahko kupiš malo da ne vse. Celo vroče žemljice Čeprav njena lokacija ni v sklopu avtoceste, je za kraj kljub temu velika pridobitev. Važno je tudi, da so zaposlitev na novi črpalki ohranili vsi dosedanji delavci. 4 STRAN UTRINKI S KRVODAJALSKE AKCIJE Rdeči križ Grosuplje organizira vsako leto krvodajalske akcije v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Letos so akcije potekale v decembru, zato se z utrinki oglašamo šele sedaj, vendar to ne more zmanjšati vrednosti največji humanitarni akciji - darovanju krvi. Letos je -bilo na našem področju 853 krvodajalcev. Veseli smo, daje prišlo kar nekaj mladih ljudi, ki so kri darovali prvič, saj iz izkušenj vemo, da je prvič darovati kri najtežje. Kakor je ugotovil že v enem od prejšnjih prispevkov g. Marjan Šircelj, je lažje darovati denar: odpreš denar- nico in daruješ, če pa se odločiš darovati kri moraš sprejeti vsaj dva vboda in še delček sebe pustiš na odvzemnem mestu. Hvala vam za darovani kri; morda hodijo med vami ljudje, ki jim je vaša kri vrnila zdravje ali podaljšala življenje. Krvodajalci, bodite ponosni, da pripadate veliki družini humanih ljudi. Značke in jubilejna priznanja so samo majhna pozornost, ki jo namenjamo večkratnim krvodajalcem. Z vsem spoštovanjem, ki si ga zasluži, pa želim sporočiti vam, dragi bralci, da imamo rekorderja v darovanju krvi na našem področju. Gospod Marjan Šircelj iz Grosuplja je v decembru prejel značko, priznanje in plaketo za 100-krat darovano kri, ki mu jo je izročil ob skromni slovesnosti župan občine Grosuplje g. Janez Lcsjak. Gospod Šircelj, čestitamo vam, se vam zahvaljujemo ter vam sporočamo, da smo ponosni, da med nami živi človek - velik humanist. Vsekakor so krvodajalci deležni premajhne pozornosti širše družbene skupnosti, kar opozarja na potrebo, da se krvodajalstvo uvrsti med socialne in humane vrednote slovenske družbe, ki oblikujejo slovensko nacionalno identiteto in slovenski značaj. Tudi v letu 2001 bomo organizirali krvodajalske akcije in vas vabimo že sedaj, da sc jih udeležite. Enodnevna krvodajalska akcija bo v ponedeljek, 7. maja, v Ivančni Gorici za celo področje. Štiri-dnevna krvodajalska akcija bo letos prej kakor lansko leto - od 10. do 13. septembra. Hvala vsem za darovano kri. Območno združenje Rdečega križa Grosuplje MIKLAVŽ NA GRADIŠČU Prišel je december in z njim čas, ko Miklavž obdaruje otroke. Ali bo tudi letos tako, smo se hoteli malčki z vzgojiteljicami in starši iz vrtca Miška prepričati na lastne oči. Zato smo se v petek, 1. decembra, ob 17. uri podali na Gradišče. Na pot smo odšli izpred vrtca v Stični z baklami. Pogled na dolgo kolono luči, ki seje vila skozi gozd, je bil res čudovit. Na Gradišču pri cerkvi sv. Nikolaja nas je res pričakal Miklavž. Ko smo družno ugotovili, da so vsi naši malčki zapisani v "zlati knjigi" pridnih in ubogljivih, jim je razdelil darila. Po obdaritvi se je odpeljal razveseljevat še druge otroke, mi pa smo si obljubili, da ga prihodnje leto spet obiščemo na Gradišču. mamici Mirjam in Tanja RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 2001 VIDEM DOBREPOLJE torek, 6. 3. 2001 od 8. do 16. torek, 4. 9. 2001 MULJAVA torek, 13. 3. 2001 ZAGRADEC torek, 13. 3. 2001 torek, 4.9.2001 RADOHOVA VAS (pri gostilni "Johan") torek, 20. 3. 2001 torek, 11.9. 2001 od 8. do 11.30 od 8. do 11.30 od 13. do 17. od 13. do 16. od 8. do 16. od 8. do 12. UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE falbfo, jon Kersnikova 6, Ljubljana Vabljeni v jezikovne tečaje za odrasle, mladino in otroke: • slovenski in tuji profesorji • avdio-vizualna in direktna metoda • skupine in posamično • sproščeno učno ozračje • ugodni plačilni pogoji in popusti Tečaji bodo potekali v vašem kraju. Informacije in katalog: 031/500-084 ali 01/434-46-74 OBVESTILO Obveščamo vas, da so obrazci za uveljavljanje trošarine že na voljo v papirnicah, kjer jih lahko kupite. Izpolnjene obrazce s priloženim potrdilom o lastništvu in morebitnimi pooblastili vseh polnoletnih solastnikov oz. lastnikov (vračilo trošarine lahko zahteva le eden na kmetiji) pošljite na naslov: CARINSKI URAD LJUBLJANA Oddelek za trošarine Šmartinska 152 A 1000 LJUBLJANA Kmetijska svetovalna služba Darja Janežič DELOVNI NACRT KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK IVANČNA GORICA ZA LETO 2001 KORK Ivančna Gorica ima v letu 2001 naslednji delovni načrt: - Ob 8. marcu obisk naših starejših občank v Domu starejših občanov Grosuplje (obdaritev s simboličnimi darili in cvetjem). - Aktivno bomo sodelovali pri odvzemu krvi v aprilu in septembru 2001. - V akciji Nikoli sami bomo vse prejete pakete razdelili najbolj potrebnim pomoči. - V primeru naravne nesreče bomo organizirali humanitarno akcijo, katero speljemo preko Rcpublišek uprave, vendar samo za stalne člane RK Ivančna Gorica, z njihovim soglasjem. - V novembru bomo organizirali podelitev značk in plaket zvestim krvodajalcem na našem področju (kulturni program z zakusko). - Kot vsako leto bomo izpeljali obisk starejših (nad 80 let), bolnih in prizadetih otrok na območju KS Ivančna Gorica. Obiskali in obdarili bomo tudi starejše v domu občanov Grosuplje. - V letu 2001 se bomo aktivno povezali z OŠ Stična, da bomo širili znanje, aktivnosti ter ozaveščali o pomembnosti RK na področju Slovenije. Doseči želimo dobro sodelovanje z vodstvom in mladimi ter z Občino Ivančna Gorica. Predsednica UO RK Ivančna Gorica Lojzka Sever DRUGO SREČANJE STAREŠJIH KRAJANOV V ŠENTVIDU PRI STIČNI Tudi letos je odbor RK povabil starejše krajane na veselo prednovoletno srečanje. Bilo je 8. decembra v avli OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Zbralo se je precejšnje število modrosti in izkušenj polnih krajanov, ki so se zabavali ob pestrem programu. Z lepim petjem jih je pozdravil zbor Slavčki pod vodstvom Tanje Kastelic. Nuša Volkar je spretno povezovala program, ki so ga predstavili učenci OŠ. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret. Za veselo vzdušje je poskrbel harmonikar - učenec 4. razreda Marko Kutnar. Z veselimi vižami je razveselil duha vsem: mladim in nekoliko manj mladim. Mislim, da so marsikoga zasrbele pete tako kot v mladih letih. Vendar.... Med prireditvijo so bila podeljena priznanja in značke jubilejnim krvodajalcem, vendar se je le-teh prireditve udeležilo zelo malo. Program je zaključil otroški pevski zbor pod vodstvom Marte Steklasa. Sledil je družabni del srečanja. Kaj vse so si imeli povedati! Ob dobri kapljici in prigrizku se je odprlo srce prav vsakemu. Povrnili so se v dni, ko so bili še mladi, polni moči in energije. Od takrat pa do danes so si nabrali življenjskih izkušenj za zvrhan koš. Mi mlajši pa jih spoštujmo, jim pomagajmo in jih imejmo radi. Da jc srečanje starejših krajanov tako lepo uspelo, se moramo zahvaliti OŠ Ferda Vesela, ravnatelju in županu Jerneju Lampretu, Mesarstvu Andrej Klemenčič, Centru za bolezni otrok Šentvid, Turističnemu društvu Šentvid, Krajevni skupnosti Šentvid ter vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k organizaciji te prireditve. Vidimo se spet prihodnje leto ODBOR RDEČEGA KRIZA ŠENTVID PRI STIČNI ODKUP IN PRODAJA VSEH VRST LESA ECNOS d.o.o. Ivan LAZNIK Briše 8, 1355 Polhov Gradec Telefon: 01/3645-530 Mob.: 031/632-235 ODKUP HLODOVINE Smreke jelke I. klasa II. klasa III. klasa 13.500 10.000 7.500 Bukovina F klasa L klasa I. klasa II. klasa III. klasa buk. goli 26.000 18.000 13.000 9.500 6.000 4.000 Javor L = III. klasa 20.000 - 30.000 Plačilo 15 do 20 dni Nudimo posek in spravilo lesa 2.000 2.500 SIT/m STRAN PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA KM ETO VALCE IN ČLANE NJIHOVIH DRUŽIN Kmetijska svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v sodelovanju z DPZ Ivančna Gorica pripravlja v okviru jesensko-zimskega izobraževanja naslednja predavanja, tečaje in ostale aktivnosti: - 30. januar 2001: Tudi dekleta in žene s podeželja so rade urejene, sejna soba KZ Stična, predavateljica Silva Glavan - 31. januar 2001: Osnove ekološkega kmetovanja, ob 9. uri v KGZ Grosuplje, predavateljica ga. Anamarija Slabe - Januar - februar: Računalniški tečaj - 22-urni, prilagojen udeleženkam, v računalniški učilnici v Ljubljani. - 6. februar: Kako živeti zdravo, 1. del, dr. Polonca Steinmann, sejna soba KZ Stična. - 28. februar: Kulinarični tečaj, Robert Mrzel, ob 9. uri, na turistični kmetiji (v okolici Ivančne Gorice). - 8. marec: Občni zbor DPZ Ivančna Gorica, ob 9. uri, in predavanje dr. Polonce Steinmann - 2. del. - 13. marec: Kako urediti kmečka dvorišča, Ruth Rcš, KGZ Grosuplje, ob 9. uri. - 14. marec: Kulinarični tečaj, Robert Mrzel, Dobrepolje. -20. marec: Varno delo na kmetiji, mag. Marjan Dolenšek, sejna soba Ivančna Gorica. Predvidene strokovne ekskurzije: - za DPŽ Ivančna Gorica - 27. marec - Primorska, - za DPZ Kalček - april - Avstrija in - za imetnike turističnih kmetij - maj - Gorenjska. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Irma Lekan Program izobraževanja na področju osnovne kmetijske dejavnosti za kmete in člane njihovih družin pa je tak: - januar - Prehrana krav molznic - februar - Socialna varnost kmetov - februar - Predavanje o koruzi - marec - Priprave na pašno sezono - marec - Strokovna ekskurzija za člane Govedorcjskcga društva - marec - Testiranje škropilnic - marec - Servis molznih strojev Tudi letos bo organiziran servis molznih strojev, zato zbiramo prijave. Čas in kraj predavanj bo posredovan naknadno zvabili, ki bodo poslana na zbiralnice mleka in individualno tistim, ki so to želeli. Podrobnejše informacije v zvezi s predavanji in tečaji dobite na naši službi na telefonski številki 7869-315. Kmetijska svetovalna služba J Kmetijska zadruga Stična vas vabi na ugodne predsezonske nakupe gnojil, semen, škropiv, krmnih žit in ostalega kmetijskega repromateriala po ugodnih predsezonskih cenah. Oglasite se v Radohovi vasi, Zagradcu, Ambrusu in v Stični. Poleg tega vas vabimo še na nakup mnogih drugih artiklov, ki jih potrebujete za dom in kmetijo. V skladišču v Ivančni Gorici pa vam med drugim nudimo tudi nakup semenskega krompirja, škropiv, krmnih žit in gnojil. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! KZ STIČNA OD FUSARJA DO OBRTNIKA KAKO DO OBRTI ZIDAR IN FASADER V zadnjem času se ljudje najbolj zanimajo za to, kako bi pridobili s.p. za opravljanje gradbenih dejavnosti oziroma bolj natančno, za zidarstvo in fasaderstvo, seveda pa za to nimajo ustrezne strokovne izobraz7be, temveč le vrsto let delovnih izkušenj, ki so jih pridobili v tej stroki. Vendar moram povedati, da sta dejavnosti zidarstvo in fasaderstvo kljub spremembam v obrtni zakonodaji, ki so nastale decembra lani, še vedno glavni dejavnosti, za katere se zahteva poklicna, srednja ali višja gradbena šola ali naziv zidarski mojster oziroma še slikopleskarski mojster za fasaderstvo. K zidarstvu se šteje: gradnja individualnih objektov (visoke gradnje), splošna zidarska dela, splošna gradbena dela pri nizkih gradnjah -zunanja ureditev, polaganje priključkov v zemlji (cevovodi, komunikacijske in energetske napeljave) ter montaža in postavljanje montažnih konstrukcij. K fasaderstvu se šteje: fasaderska in štukaterska dela in izdelava notranjih in zunanjih ometov. Še vedno pa ostaja možnost, da zaposlite za nedoločen čas osebo z ustrezno strokovno izobrazbo, ki bo vpisana v vašem obrtnem dovoljenju, in če z njo zaradi takih ali drugačnih razlogov prekinete delovno razmerje, morate v določenem času vrniti obrt ali zaposliti nekoga drugega, ki prav tako izpolnjuje zahtevani izobrazbeni pogoj. Kljub vsemu pa je še nekaj obrti podobnih dejavnosti, ki jih iz gradbene dejavnosti registrirate kot s.p. na svoje ime oziroma obstoječo (katerokoli izobrazbo), vendar boste za vsako posebej morali opraviti preizkus znanja, ki se izvaja na Srednji gradbeni in ekonomski šoli v Ljubljani, v šolski zidarski delavnici. Naštela vam bom nekaj takih obrti podobnih dejavnosti, za katere bodo na omenjeni šoli preverjali vaše strokovno znanje: montaža gradbenih elementov, izvajanje hidroizo-lacij, asfaltiranje (funkcionalnih površin, dvorišč), gradnja temeljev, tudi zabijanje pilotov (pri manjših objektih), vrtanje in kopanje jaškov, gradnja vodnjakov, zidanje in polaganje betonskih izdelkov in robnikov, postavljanje in razstavljanje delovnih odrov in ploščadi, toplotne, zvočne, vibracijske in podobne izolacije, vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih, polaganje kamnov in kock, oblaganje tal in sten z umetnim kamnom (teracerst-vo), čiščenje novogradenj pred prevzemom, instaliranje zasebnih kopalnih bazenov, čiščenje s paro, peskanje fasad in druga dela v zvezi z zunanjostjo zgradb. Če nimate ustrezne strokovne izobrazbe oziroma niste po poklicu gradbinec, pa boste v naštetem našli dejavnost, ki vam bo tudi ustrezala kot bodočemu s.p., se lahko prijavite na preizkus znanja na Območni obrtni zbornici Grosuplje ali Novo mesto. Postopek izvedbe preizkusa znanja ni dolgotrajen in se obravnava individualno, z možnostjo podrobnega posveta o pravilni izbiri opravljanja bodoče dejavnosti. Pri vsem navedenem nisem omenila še drugih dejavnosti, ki tudi spadajo v gradbeništvo in za katere je tudi možen preizkus znanja. Bom pa temu več prostora namenila prihodnjič. Pripravila: Jelka Božič VNETI STISKI PRITRKOVALCI Stiski pritrkovalci s prof. Ipavcem ob nastopu v oratoriju Božična pastorala v Zagorju ob Savi Lepo ubrano zvonjenje je ponos vsake vasi in župnije. Zvonovi so imeli in še vedno imajo v življenju naših ljudi nadvse pomembno vlogo. Nasploh so se Slovencem zelo priljubili, saj njihovi glasovi tolikokrat povzdigujejo naše cerkvene slovesnosti, štejejo ure, skratka: z nami so od zibeli do groba. Zvonovi imajo dušo, ki čuti s človekom. Njihovi glasovi so ubrani z razpoloženjem naših src. Z nami jočejo, veselo pritrkavajo, pospremijo večerno sonce v zaton in zapojejo avemarijo. Njihovo najpomembnejše delo pa je vabljenje k molitvi in klicanje k božji službi. Konec maja 2000 so v Stični v zvonik obesili pet novih bronastih zvonov. Jeseni istega leta pa je v župniji začela delovati tudi skupina pritrkovalcev. Ker se zavedajo, kako pomemben del slovenske kulture je pritrkavanje, so se dela lotili zelo vneto in resno. Skupina sedaj šteje devet članov, osem fantov in eno dekle, starih od 12 do 17 let. Vsako soboto se zberejo v stiškem zvoniku in pod vodstvom stiškega kaplana vadijo vedno nove melodije. Več znanih slovenskih melodij, ki so prirejene za tri zvonove, kolikor jih povprečno je v slovenskih zvonikih, so sami priredili za pet zvonov. Za božič so ljudi razveselili tudi z znano božično pesmijo Rajske strune, ki se je na sveti večer razlegala iz stiškega zvonika. Njihov največji podvig pa je bil nastop v oratoriju Božična pastorala v župnijski cerkvi v Zagorju in frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Tam so nastopili skupaj s člani orkestra Slovenske filharmonije in Simfoniki RTV Slovenije ter s 150-članskim zborom pod vodstvom dirigenta in skladatelja Avgusta Ipavca. Polni novih načrtov se že vzpenjajo v stiski zvonik in vadijo za velikonočne praznike. V poletnem času bodo imeli tudi intenzivni glasbeni tečaj s profesorjem Avgustom Ipavcem ter obiskali najvišji slovenski zvonik. ^OBNOVITVENI TEČAJ^ HIGIENSKI MINIMUM 22., 23., 29. Marec 2001 ORGANIZIRA: Ambrosia d.O.O., Intelektualne storitve Jakhlova 9, Grosuplje INFORMACIJE: zahtevajte, prospekt in natančnejše informacije po telefonu: 01 / 786 26 04, 01 / 787 23 36 ROK ZA VLAGANJE ZAHTEV ZA STATUS ŽRTEV VOJNEGA NASILJA ODPRAVLJEN - MOŽNOST NOVEGA VLAGANJA ZAHTEVKOV Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo št. U-114/00 z dne 7. 12. 2000 razveljavilo 16. člen Zakona o žrtvah vojnega nasilja (UL RS, št. 43/99) in 3. člen Zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja (UL RS, št. 28/2000). Navedeni določbi določata rok, do katerega lahko stranka vloži svoj zahtevek po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Medtem ko se je rok za vložitev zahteve za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja iztekel 19. 12. 1999, kot je to določala novela zakona (UL RS št. 43/99), pa je vlogo za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otroka, katerega eden od staršev je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po zakonu o žrtvah vojnega nasilja ali je bil ubit kot talec, po noveli zakona (UL RS št. 28/2000), bilo mogoče vložiti v šestih mesecih od uveljavitve zakona, torej do 30. 9. 2000. Navedena roka za vložitev zahtev po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo, in ker ni določilo roka, po katerem začne razveljavitev učinkovati, bo razveljavitev začela učinkovati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, kar pomeni, da roka za vložitev zahteve po zakonu o žrtvah vojnega nasilja po objavi odločbe Ustavnega sodišča ne bo več. Ravno tako se razveljavljeni določbi ne bosta uporabljali za razmerja, nastala pred dnem, ko bo razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ne bo pravnomočno odločeno. Zato se bodo nerešene vloge, ki bi jih pred razveljavitvijo določb zavrgli kot prepozne, reševale kot pravočasno vložene, upravičenci, katerih vloge so bile zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavržene kot prepozne in so odločbe že postale dokončne, pa bodo morali dati nov zahtevek za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. To pomeni, da lahko za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja zaprosijo vsi občani, ki tega do sedaj še niso storili in menijo, da imajo to pravico, in sicer: - taboriščniki - internirana - izgnanci - begunci - požganci in - otroci, katerih eden od staršev je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB. Rok za vložitev zahteve ni omejen. Za vse informacije lahko pokličete referentko na Upravni enoti Grosuplje, go. Slavico Perme, telefon 01/7864-311, int. 261. Pri njej so na razpolago tudi obrazci vlog, ki vam jih lahko pošljemo tudi po pošti. Načelnica Upravne enote Grosuplje Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav. STRAN TRADICIONALNO SREČANJE ZBIRALCEV MLEKA NOV TRZNI RED ZA MLEKO Zbiralci mleka s področja stiske zadruge so se zbrali na tradicionalnem novoletnem srečanju zbiralcev, kije bilo 22. 12. 2000. Poleg vseh zbiralcev in proizvajalcev mleka, ki imajo svojo zbiralnico, so se ga udeležili še gospa Ivana Valjavcc, izvršna direktorica za kakovost in odkup mleka pri Ljubljanskih mlekarnah, Andrej Kos, vodja odkupa v LM, uradni veterinar Urban Udovič, dr. vet. med., domači svetovalki in predstavnika LM iz Novega mesta. Vse prisotne smo seznanili z novim tržnim redom za mleko oz. z novimi kriteriji, ki bodo odslej veljali. Standardna kvaliteta mleka je mleko s 400.000 somatskimi celicami in 100.000 mikroorganizmi v 1 mililitru. Po novem bo država določila le ciljno ceno, vse ostalo bo produkt dogovora z mlekarnami, tako morebitne nagrade kot odbitki. Odkupna cena mleka se bo določi- Zadovoljni nagrajenci: Jure Kutnai; Jana Erjavec, Marija in Branko Erjavec. la na zbirnem mestu (zbiralnica). Definicijo zbirnega mesta pa bomo zadruge določile v komercialni pogodbi med KZ in LM. Uradni veterinar za področje stiske zadruge je vse prisotne seznanil, da bo po novem letu obiskal vse kmete, ki oddajajo mleko, in napisal zapisnik o urejenosti hleva in spremljajočih objektov. Prav tako Vsi prisotni so z zanimanjem prisluhnili ge. in kvaliteto v LM. Ivani Valjavec, izvršni direktorici za odkup bodo po novem morali vsi, ki bodo molzli krave, opraviti zdravniški pregled in higienski minimum. Na koncu srečanja smo kot ponavadi podelili priznanje najboljšim trem zbiralnicam in najboljši družinski kmetiji. Komisija v sestavi: Mojca Travnik - predsednica, Anton Čebular - član - in g. Žnidaršič iz LM Novo mesto je določila: 1. mesto zbiralnici Velike Kompolje in zbiralki Jani Erjavec, 2. mesto zbiralnici Zaboršt in zbiralcu Juretu Kutnarju in 3. mesto zbiralnici Poljane in zbiralcu Tonetu Femcu. Posebno priznanje za napredek pri količini in kvaliteti pa je dobila družinska kmetija Marije in Branka Erjavca iz Kriške vasi. Kljub samim neprijetnim novostim, ki bodo v letu 2001 morda prizadele proizvajalce mleka smo na koncu ob prigrizku nazdravili uspešnemu letu 2001. Milena Vrhovec SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI KOLIKO KMETIJ BO NA PODLAGI DOSLEJ ZNANIH PODATKOV V OKVIRU NOVIH RAZMER SPLOH LAHKO PREŽIVELO - IN KATERE POGOJE MORAJO TE KMETIJE IZPOLNJEVATI? Kmetijstvo doživlja precejšnje strukturne spremembe. Nekatere kmetije se širijo, povečujejo pridelavo in prirejo, druge opuščajo ali spreminjajo dosedanjo bolj samooskrbno naravnano proizvodnjo. Povojna generacija kmetov, ki je bila dolga leta steber kmečke kmeti- jske pridelave, se počasi umika. Mlajše generacije niso več pripravljene kmetovati na enak način kot njihovi prehodniki in se odločajo za spremembe. Do sprememb torej prihaja tudi ne glede na naš pristop k EU. Sam pristop bo nekatere procese pospešil, ob primernih pripravah in preusmeritvah pa bi jih lahko tudi bolj usmeril v želeno smer (ohranitev poseljenosti, ohranitev kmečke strukture kmetijstva). K vodenim strukturnim spremembam stremi tudi reforma kmetijske politike. Ta povečuje proračunska sredstva za kmetijstvo in uvaja evropsko primerljive ukrepe. Bodoče kmetije bodo morale biti, če bodo njihovi lastniki želeli od kmetovanja tudi primerno živeti, sodobnejše, večje in predvsem na bistveno višji podjetniški ravni. Tradicionalnih kmetij bo bistveno manj, kmetje se bodo morali odločiti za tržno naravnano kmetijo, ki bo ali dovolj velika ali pa bo dobivala dodatne dohodke iz drugih virov, med katerimi bodo pomembno vlogo odigrala tudi neposredna plačila. KAKO VELIKE BODO MORALE BITI KMETIJE PO VSTOPU V EU? Odgovor na to vprašanje ne more biti enoznačen. Ali jc velikost kmetije ustrezna, je odvisno predvsem od dogajanja v okolju, v katerem gospodari, in od vrste dejavnosti, s katero se ukvarja. Za Slovenijo je značilno, da je povprečna velikost evropsko primerljivih kmetij bistveno manjša kot v EU. Pravzparav je velikostno strukturo slovenskih kmetij težko primerjati z velikostno strukturo kmetij v EU. Od vseh kmetij je v Sloveniji takih z do dvema hektaroma kmetijskih zemljišč nekaj več kot polovica, kmetije z do deset hektarov pa že zavzemajo kar dve tretjini kmetijskih zemljišč. V EU takšne kmetije obsegajo le 15 odstotkov kmetijskih zemljišč. Pretežni del leteli v EU obdelujejo kmetije z več kot 50 oziroma z do 100 hektari zemljišč. To so le splošne primerjave, ki pa kažejo, da je velikost slovenskih kmetij bistveno manjša od velikosti kmetij v EU. Vsekakor je pri posameznih primerjavah oziroma ocenjevanju ustreznosti velikosti kmetij treba upoštevati tudi vrsto kmetijske dejavnosti, s katero se kmetija ukvarja (na primer zelen-jadarstvo in vrtnarstvo, živinoreja, poljedelstvo...), pa tudi vrsto tehnologije pridelave oziroma prireje, ki jo kmetija uporablja (na primer ekstenzivna ali industrijska reja rejnih živali, zelenjadarstvo na prostem...). Odprto tržno gospodarstvo tudi na področju kmetijstva prinaša potrebo po uveljavljanju dejavnikov, ki omogočajo povečevanje konkurenčnosti. Eden pomembnih dejavnikov je tudi povečanje in zaokroževanje kmetij oziroma zemljišč v obdelavi. To se v Sloveniji v zadnjih desetih letih dogaja, vendar še vedno prepočasi, da bi lahko hitreje zmanjševali zaostanek za povprečno velikostjo kmetij EU. Treba je tudi upoštevati, da je povečevanje kmetij splošna razvojna značilnost v razvitih državah. Primerna velikost kmetij je torej dinamična kategorija, ki se spreminja in prilagaja glede na splošne razvojne težnje in razmere v posameznih državah ter tudi širših gospodarskih skupinah. KRMLJENJE PRAŠIČEV S POMIJAMI V Sloveniji smo 10. 11. 2000 prenehali cepiti prašiče proti klasični prašičji kugi, virusni bolezni prašičev, ki se zatira po Zakonu o veterinarstvu. Ker spada bolezen v skupino zelo nevarnih kužnih bolezni, se vsi prašiči, ki obolijo, in tisti, ki pridejo z bolnimi v stik, humano pokončajo in neškodljivo uničijo. Za tako pokončane prašiče gre po istem zakonu rejcu odškodnina, ki se izplača iz proračuna RS, če je rejec upošteval vse odrejene ukrepe. Ker so pomije lahko vir okužbe s klasično prašičjo kugo, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo predpis, ki določa postopek s pomijami, preden jih uporabimo za krmo prašičev: NAVODILO o pogojih za uporabo pomij za krmljenje prašičev (Uradni list RS, št. 95/00) - priloga. Prosimo vas, da navodilo pozorno preberete in se potem odločite, ali boste lahko izpolnili njegova določila ali se boste raje odpovedali krmljenju vaših prašičev s pomijami, ker če se ob morebitnem izbruhu bolezni ugotovi, da ste prašiče krmili s pomijami in ne izpolnjujete pogojev za njihovo usposobitev za krmo živalim, niste upravičeni do izplačila odškodnine iz proračuna RS. VETERINARSKA INŠPEKTORICA dr. Rozalija FUCHS, dr. vet. med. NAVODILO o pogojih za uporabo pomij za krmljenje prašičev 1. člen (vsebina) To navodilo ureja porabo, obdelavo, zbiranje in prevoz pomij za krmljenje prašičev. 2. člen (pomen izraza) Za potrebe tega navodila so pomije odpadki živalskega izvora iz kuhinj in živilskih obratov. 3. člen (uporaba pomij) Pomije morajo biti termično obdelane. Uporabljajo se lahko le za krmljenje prašičev pitancev, ki so namenjeni za zakol, ali drugih kategorij prašičev, pod pogojem, da so namenjeni za zakol. Prepovedana je uporaba pomij, ki izvirajo iz mednarodnega prometa. Za krmljenje lastnih prašičev je dovoljena uporaba pomij iz lastnega gospodinjstva, ki pa morajo biti vseeno termično obdelane. 4. člen (termična obdelava pomij) Pomije morajo biti termično obdelane s segrevanjem eno uro na 9()oC ali z uporabo drugačne kombinacije temperature in časa, ki zagotavlja uničenje virusa klasične prašičje kuge. Uporabo drugačne kombinacije dovoli Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu VURS) z odločbo v upravnem postopku. V postopku termične obdelave mora biti omogočeno mehansko beleženje in spremljanje termične obdelave pomij. 5. člen (zbiranje pomij) Zbiranje pomij je dovoljeno le v obratih, kjer se pomije termično obdelajo in ki imajo dovoljenje VURS (v nadaljnjem besedilu: obrat). VURS izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka v upravnem postopku, če obrat izpolnjuje naslednje pogoje: - imeti mora ločen prostor za termično neobdelane in termično obdelane pomije; - v obratu mora biti tekoča voda; - prostori, oprema in pribor morajo biti iz materialov, ki so primerni za čiščenje in razkuževanje. V obratu je treba voditi evidenco prispelih pošiljk, iz katere so razvidni vsaj podatki o: - datumu prispetja pošiljke; - izvoru pomij, - količini pomij v posamezni pošiljki; - prevozniku. Evidence iz prejšnjega odstavka je treba hraniti vsaj tri leta. Preprečiti je treba vstop nepooblaščenim osebam in živalim v obrat. 6. člen (prevoz pomij) Prevoz pomij iz kuhinj in živilskih obratov do obratov oziroma do uporabnikov lahko opravljajo le prevozniki, ki imajo ustrezno prevozno sredstvo in neprepustne posode, iz katerih je onemogočeno iztekanje vsebine in jih je mogoče po vsaki uporabi očistili in razkužiti. Prevoznik mora voditi evidenco pošiljk, iz katere so razvidni vsaj podatki o: - datumu in mestu prevzema pomij, - količini prevzetih pomij, - mestu oddaje ter uporabniku pomij. Evidence iz prejšnjega odstavka je treba hraniti vsaj tri leta. 7. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega navodila opravlja veterinarska inšpekcija. 8. člen (prehodna določba) Določbe tega navodila se začnejo uporabljati 1.1. 2001. 9. člen (končna določba) To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 323-324/00 Ljubljana, 5. oktobra 2000 Ciril Smrkolj l.r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano STRAN MARTINOVO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV Harmonika je pravzaprav ljudsko glasbilo, ki je pri nas zelo priljubljeno. Ni je veselice ali večje zabave brez tega instrumenta. Najprej jc pri nas na Slovenskem prevladovala klavirska harmonika, kateri jc Avgust Stanko prinesel veliko popularnost, nasledila pa jo je diatonična harmonika, ki še danes razveseljuje ljudi in izvajalce. In teh izvajalcev je vedno več in vedno boljši so, ker imajo na izbiro vedno večje število glasbenih šol in učiteljev harmonike. Svoje znanje harmonikarji preverjajo na raznih tekmovanjih, na katerih se tudi sklepajo znanstva in izmenjavajo izkušnje. In ker večina tekmovanj v igranju na diatonični in klavirski harmoniki poteka v spomladanskih in poletnih mesecih, smo se v Društvu harmonikarjev Krka odločili, da bomo oživili idejo o Martinovem tekmovanju. Prireditev je potekala 4. 11. 2000 v prostorih Družbenega centra na Krki. Tekmovanja se jc udeležilo okrog 30 tekmovalcev. Prišli so iz Kamnika, Portoroža, Senovega, Škofij, Ljubljane... Tu so se zbrali sami zelo dobri harmonikarji, kar 14 je bilo finalistov s tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečnc. Tekmovalci so bili razvrščeni v 4 starostne skupine. Njihovo znanje je ocenjevala strokovna komisija, v kateri so bili Jože Mihelčič, Evan Matoš in g. Burnik. Komisija jc poskušala tekmovalce oceniti čim bolj objektivno. Dela se je lotila z veliko resnostjo in odgovornostjo. To delo pa je bilo glede na visoko kakovost izvajalcev zelo težko. V vsaki skupini so določili tri najboljše, ki so prejeli pokale. Martinovo majoliko pa je po izboru gledalcev prejel izredni Jernej Kolar. In kot se za Martina spodobi, je PGD Krka poskrbelo za pogostitev nastopajočih in obiskovalcev. Od tekmovalcev smo se poslovili z besedami: "Bilo je lepo, naslednje leto pridemo spet." Tako smo se vsi skupaj odločili, da bo tudi naslednje leto Martinovo tekmovanje prvo soboto v novembru na Krki. D. Petrič CIRA CARA HOKUS POKUS V petek, 15. 12. 200(1, je Center za socialno delo Grosuplje s pomočjo prostovoljcev in čarovnika Kruna Antoniča pričaral božično vzdušje na sedaj že tradicionalnem božično-novo-letnem živžavu. Iz čudovito okrašenih prostorov CSD-ja, ki so ga okrasili otroci in mladostniki skupaj s prostovoljci, smo se odpravili v nove prostore študentskega kluba GROŠ. Glasba, pisane lučke, sklede, polne sladkarij in mandarin ter magičnost, ki ko jc dodal čarodej, so spodbudile otroke in mladostnike k dopolnitvi programa z njihovimi idejami. Tako se je na odru s plesom, petjem in igranjem predstavilo pet skupin in s svojo izvirnostjo postavilo piko na i dve uri trajajočemu programu. Seveda pa zabava ni prava zabava, če ni popularne glasbe in plesa. Če pa ni daril, to skoraj ne more biti prava božično-novoletna zabava, zato je bilo poskrbljeno tudi za to. Da je bilo vse skupaj popolno, je poskrbela tudi teta Zima in na zemljo poslala bele snežinke, ki so mlade pospremile domov v toplo posteljo in novim dogodivščinam naproti. Janja & Branka Razstava Narodne vezenine V adventnem času jubilejnega leta 2000 smo v Marijini učilnici župnijskih prostorov v Ivanini Gorici pripravili razstavo ročnih del z naslovom NARODNE VEZENINE. Naš namen je ohranjanje slovenskega ljudskega izročila - vezenin, ki jih žal vse premalo cenimo in jih nadomeščamo z industrijskimi izdelki. Razstava je bila čudovit prikaz ročnih spretnosti, ljubezni in dejavnosti naših žena v preteklosti in sedanjosti. Nikomur ni bilo žal, da si jo je ogledal. Hvala vsem, ki so razstavo uredili, posodili svoja ročna dela, gospodu župniku za razstavni prostor, in seveda vsem, ki ste si razstavo ogledali. Da bi bil res dosežen namen razstave - spodbuditi dekleta in žene za ročno vezenje in ohraniti bogato ljudsko tradicijo! ina Grunbacher, likovni krožek Foto: Nataša Erjavec IZŠLA JE 21. KNJIGA GLASOV Pri založbi Kmečki glas je izšla 21. knjiga iz zbirke Glasovi. Zbirko jc začela in jo še danes vodi univerzitetna profesorica slovenščine dr. Marija Stanonik, njen namen pa je, zbirati, zapisovati in ohranjati slovenske ljudske pripovedi (pravljice, legende, anekdote, šale) in hkrati z vsebino zapisovati tudi govor pripovedovalcev. Zato jc večji del teh zgodb napisan v narečjih in podnarečjih (govorih), v katerih so bile povedane. Največ teh knjig prinaša pripovedi s primorskega, gorenjskega in koroškega konca, najslabše pa je zastopana Dolenjska, saj sta doslej s tega področja izšli samo dve knjigi, in sicer deveta v letu 1993 z naslovom Duhan iz Višnje Gore, katero je pripravila Mihaela Zajc-Jarc iz Višnje Gore, in uvodoma omenjena 21. knjiga z naslovom Kaku se kcj narod rihta, za katero jc pripovedi zbrala Ida Dolšek, učiteljica iz Šmartnega pri Litiji. Medtem ko so v Duhanu zajete samo zgodbe iz Višnje Gore in okolice, so v knjigi Ide Dolšek nabrane na obširnem in tudi govorno precej neenotnem področju: od Prcžganja in Štangc na severozahodu do Prevcga na severovzhodu, potem pa do Gabrovke in Čateža na jugovzhodu, do Temenice in Muljave na jugu ter Črnclega, Mctnaja in Obolnega na zahodu. Tu so, kot rečeno, doma različni govori in področje spada v različne občine, zato bom za bralce Klasja nekaj napisal samo o pripovedih, ki so v knjigo prišle s področja občine Ivančna Gorica. Vseh zgodb v knjigi je 410, od teh je "naša" 101. Vseh pripovedovalcev skupaj je bilo 102, od tega "naših" 19. Daleč največ zgodb za knjigo - kar 29 - je Dolškovi povedala Ivanka Novak iz Zaboršta pri Šcntpavlu, druga z 22 pripovedmi pa je Ana Urbas iz Šentvida pri Stični. Jožefa Fajdiga iz Sobrač jc povedala 10 zgodb. Rezka Zlogar-Kalar iz Ivančnc Gorice 6, po 4 pripovedi sta prispevala Albin Grabljevec iz Rađanje vasi in Valči Ravbar z Malega Črnclega, po 3 imajo v knjigi Marija Berčon z Obolnega, Milka Fajdiga iz Temenice, Rezka Meglic iz Mctnaja in Vinko Sever z Muljave, po dve Franc Ceglar in Marija Zupančič z Muljave, Franc Kalar iz Ivančnc Gorice in Jože Kastelic iz Mctnaja, po eno pa Jožefa Ceglar, Ana Sever in Tone Tckavc z Muljave, Marija Miklavčič iz Šentvida, Anton Nose iz Mekinj in Terezija Piškur iz Gorenje vasi. Težišče zbiranja zgodb za 21. knjigo Glasov je bila okolica Levstikove poti med Litijo in Čatežem, zato so pripovedi s severnega dela občine Ivančna Gorica prišle v knjigo bolj mimogrede, ker jc pač gospa Dolšek, kije doma iz Javorja, hodila na gimnazijo v Stični. Toliko v pojasnilo tistim, ki so me, ko so gledali gornji seznam, spraševali, kje pa je tisti pa tista pa oni pa ona. Dobro znanih in med ljudmi cenjenih pripovedovalcev takih in podobnih zgodb je seveda veliko več; tako v vaseh, po katerih jih je gospa Dolškova že zbirala, kot po tistih, po katerih jih še ni. Nič hudega: bodo pa prišli na vrsto pri pripravi naslednje knjige Glasov. Slabo in nedopustno pa bi bilo, če bi vodstvo zbirke smatralo, da je s tem, kar je objavljeno v 9. in 21. knjigi, področje govorov, ki prevladujejo v občini Ivančna Gorica, "pokrito" in se zanje ne bi več zanimalo. Smo pač dežela Josipa Jurčiča, zato posebno knjigo ali celo več knjig ljudskih pripovedi zmoremo, potrebujemo in zaslužimo. V knjigah iz zbirke Glasovi je ohranjene ogromno kulturne dediščine slovenskega naroda, ki bi sicer prej ali slej, vsekakor pa zelo kmalu propadla, če ne bi bila zapisana. Zaradi zasutosti s televizijo in radiom ter časopisi in revijami vseh vrst se namreč te zgodbe več ne pripovedujejo iz roda v rod, kot je bik) včasih. Sploh se ljudje zdaj malo pogovarjamo med seboj in izgleda, da se bomo še manj. To jc eno. Drugo pa je naglo propadanje narečij, ki jc posledica nekake jezikovne globalizacijc Slovenije, ko se vse več uporablja neka kvaziljubl-janščina, v kateri postaja izražanje vse bolj nebogljeno in bledo. Imamo najbolj debelo slovensko slovnico doslej, otroke silimo, da berejo najbolj zajetne knjige ruskih in drugih tujih pisateljev, po funkcionalni pismenosti pa smo med najslabšimi v Evropi. Zato pa so zapisi, kot so v Glasovih, in tak način ohranjanja narodne in kulturne dediščine še toliko bolj dobrodošli in pomembni. Zanimivi so že za nas, še toliko bolj pa bodo za naslednje generacije. Mihael Prijatelj TEČAJI SMUČANJA * TEČAJI DESKAMA * PROSTO SMUČANJE v času šolskih počitnic, od 26.2. do 2.3.2001 Smučišče: CRNI VRH NAD CERKNIM Začetni in nadaljevalni tečaji za otroke in odrasle Odhodi avtobusa vsak dan iz: Šentvida, Vira, Stične, Ivančne Gorice, Višnje Gore, Grosupljega in Šmarja-Sap GROSUPLJE KNJIŽNICA V IVANČNI GORICI Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica (v bivših prostorih Traiga) tel. št.: 01/7878-121 http://www.gro.sik.si e-mail:sikivancna@gro.sik.si ODPRTA: v ponedeljek in sredo od 13. do 18. ure v torek in četrtek od 9. do 14. ure v petek od 12. do 17. ure BIBLIOTEKARJA: Ksenija Medved in Roman Rozina POSLOVANJE: po Poslovniku knjižnice za knjižnično mrežo Knjižnice Grosuplje (v prilogi cenik in pravila za uporabo osebnih računalnikov); dostopen na Internetu in v knjižnicah. DODATNE DEJAVNOSTI - ure pravljic, igralne ure s knjigo: vsako prvo sredo v mesecu za otroke od 5. do 9. leta starosti ob 17. uri; naslednja bo 7. februarja, ko bo naša gostja Helena Adamič prepevala pravljična besedila s kasete Navihanke. V marcu pripravljamo uro pravljic, pesmic in ugank s Ksenijo in Matevžem in v aprilu srečanje z gozdarjem Romanom Crničem. - vrtec na obisku, šola na obisku: obiski po dogovoru, vsaj teden prej - likovne razstave: likovna razstava ob kulturnem prazniku (lahko si jo ogledate še do 8. marca): razstava ilustracij akademskega slikarja, ilustratorja Fojža A. Zormana (poznamo ga predvsem po satiričnih ilustracijah v časopisu Dnevnik, na naslovnicah Mladine, Kekca, Tribune, oblikovanje otroških igrač, lutk idr.) - knjižni kviz za osnovnošolce: na Internetu pod http://www.gro.sik.si/kviz.htm - pogovori o knjigah: vodi jih Helena Kragelj vsako tretjo sredo v mesecu ob 17. uri. - medbibliotečna izposoja, poizvedbe po Internetu, zakupljena baza IUS-Info (pravniška baza), poučne zgoščenke, kasete, videokasete, časopisi... DOBITNIKI JURČIČEVIH PRIZNANJ Letošnji gostitelj svečanosti je občina Grosuplje V četrtek, 8. februarja2001, ob 17. uri bo v kulturnem domu Grosuplje medobmočna svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Jurčičevih priznanj. In kdo so letošnji dobitniki: - Kulturno društvo Temenica za dolgoletno plodno delo, leto 2000 pa je gotovo vrhunec - praznovanje 750-letnice Temenice, zbornik, študija Vodni mlini. - Marija Podržaj - korska in posvetna pevka nad 50 let, pomembne vloge v gledaliških predstavah v KD Račna. - Vokalni kvartet Stična za 10-letno izredno uspešno delovanje, gostovanja- - Milka Zaje - odlična igralka, deluje več kot 50 let v KD Muljava. - Andrej Skantelj - vzoren predsednik društva, marljiv član Godbe Dobrepoljc. - Franc Sest - odličen basist, solist, več kot 30 let marljivega sodelovanja v KD Smarje-Sap. - Šentjurski oktet - deset let vzornega in uspešnega delovanja z odličnim zborovodjem Jakobom Ivanom. Vabljeni na prireditev! Aleksander Rajh s.p. Spodnja Draga 33, 1295 Ivančna Gorica Orgmar organizacija in marketing zabavnih, kulturnih in drugih prireditev vas vabi v soboto, 24. februarja 2001, na Ptujski karneval in ogled Ptuja. Cena 4.800 tolarjev. V ceni je kosilo, prevoz in organizacija. Vse ostale informacije ob prijavi. Prijave do 18. februarja 2001 na telefon 01 /787-77-^19 ali GSM 031 /846-297. X=_ f Informacije in vpis: AMBR0SIA d.o.o. in trgovina OLIMPK ŠPORT Grosuplje, tel: 01787 23 36 STRAN ASM* KRATKE KULTURNE (pripravlja Ksenija Medved) ŠPORTNIKI V VLOGI NASTOPAJOČIH Proslava ob dnevu samostojnosti jc letos minila v znamenju podeljevanja športnih priznanj, o čemer boste več izvedeli od kolega na športni strani. Bolj zanimivo pa je dejstvo, da so kulturni program tokrat izpeljali športniki, pravzaprav, bolje rečeno, tisti, ki so razvili več svojih talentov. Tako so se izkazali recimo Jože in Urša Petek, Simon in Gašper Stopar (na sliki), Stiski kvartet, MPZ Ambrus in Plesna šola Kazina, seveda pa k njim lahko prištejemo tudi govornika, župana Jerneja Lamprcta. KRATKO H LAČNI KI PREGANJAJO HUDOBO Otroška gledališka skupina iz Zagradca, ki jo vodi Katja Šuštar in je lani na reviji gledaliških skupin dobila najboljšo oceno, pripravlja novo igro. Mentorica Katja pravi, da so kratkohlačniki sedaj hlače že krepko prerasli, da pa še vedno radi prihajajo na vaje. Letos pripravljajo igro Lahko noč, hudoba, avtorice Vike Grobovšek. HELENA ADAMIČ IN PESEM MIŽIKINO NA GLASBENI LESTVICI Pisali smo že o tem, da je Helena Adamič zapela vse pesmi na povabilo avtorja Petra Šavlija za zgoščenki Navihanka. Temu projektu sledijo mnogi nastopi in pred novim letom je Helena komaj šc sledila toku dogodkov. Med drugim je med otroki postala priljubljena tudi pesmica z zgoščenke - Mižikino. Na lestvici Spidija in Gogija se uvršča na tretje, drugo mesto in hiti proti vrhu. IZŠLA JE NOVA KNJIGA PESNICE KAROLINE ZAKRAJŠEK Karolina Zakrajšek, rojena na Kužcljevcu pri Zagradcu, jc izdala novo pesniško zbirko z naslovom Darovan je glas spomina. Pravzaprav najdemo poleg pesmi tokrat v knjigi tudi črtice, ki so avtoričini spomini. Za pokušino nam je poslala tudi pesem z naslovom Dolenjska. Knjiga je izšla v zbirki Od srca do srca pri založbi Drumac iz Maribora, finančno pa so jo podprli dobrotniki, Sklad RS za ljubiteljsko kulturo in podjetje Vele. Knjigo lahko kupite tudi pri avtorici na tel. št.: 787-13-82. TELEFONISTKA GRE NA WC V Ambrusu bo 17. februarja, predvidoma ob 19. uri, v Kulturnem domu gostovala gledališka skupina iz Zaloga s komedijo Telefonistka gre na WC. Tako bodo počastili kulturni praznik, seveda pa zato ne bodo ostali brez svoje proslave, ki jo tudi pripravljajo. VELIK ZALOGAJ FOLKLORE V ŠENTVIDU Vsako leto kulturno društvo v Šentvidu pripravi prireditev, na kateri se predstavi z različnimi dejavnostmi. Letos pa so začutili, da je folklorno ude-jstvovanje preraslo že vse okvirje in da potrebujejo svojo prireditev. Tako bomo lahko kmalu tudi v Klasju brali poročilo z velikega letnega koncerta folklornih skupin, ki je bilo konec januarja. Če ste prireditev zamudili, vas kulturno društvo iz Šentvida vabi na proslavo ob kulturnem prazniku, 7. 2. ob 19. uri, v kulturni dvorani. GLASBENA SKUPINA TIK TIK NA 0RI0NU? Glasbena skupina iz Šenvida je že posegala po prvih mestih na radijskih lestvicah priljubljenosti. Sedaj hoče seči še više. Prijavili so se za sodelovanje v televizijski oddaji Orion in upajo na povabilo. Držimo pesti. NIZ KONCERTOV V CERKVI SV. JOŽEFA Že tako utečeno kulturno dogajanje v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici se je bo koncu lanskega leta, kot smo že pisali, zaokrožilo z nizom dobrih koncertov. Župnik Jože Kastclic je med nas povabil velik zanimivih gostov, na božićnici pa smo slišali tudi domače pevce, glasbenike. Prav nič slabše se ni pričelo novo leto. Slišali smo lahko že skupino Pavza iz župnije Šmartno pri Litiji - sozvočje petja, orgel, violine - in koncert Dalmatincev iz Zadra - pravi glas z morja. O koncertu bomo kaj več poročali v naslednji številki Klasja. JAZ PA TEBI SAMI, DRAGA, ŽELEL SEM DOPASTI Kdor je ob praznovanju 200-letnice Prešernovega rojstva zamudil pre-miero uspešnega gledališko-plesnega projekta JAZ PA TEBI SAMI, DRAGA, ŽELEL SEM DOPASTI, lahko sedaj to nadoknadi 10. februarja ob 19.30, ko ga bodo člani KD Stična ob Kulturnem dnevu ponovili. In kdo so izvajalci? Režija in izbor pesmi: Simona Zore Ramovš France Prešeren - Mik Lampret Matevž oz. Matevž Langus - Roman Miklavčič Julija oz. Julija Primičeva - Ana Marija Ficko Ana Jelovšek - Nataša Dežman Dekleta: Maja Koželj, Katarina Oblak, Nina Rotner Vokalna skupina Šentviški slavčki z zborovodkinjo Tanjo Tbmažič in Mešani pevski zbor KD France Prešeren Račna z zborovodjem Vcnčeslavom Zadravccm Scena: Dore Južina Luč: Vojko Hočevar Ton: Martin Bele Vodja projekta: Tatjana Lampret Prešernove Gazele so se kot odličen primer visoke stilne kulture umestile v večnost. So zapisan sen kultiviranega ljubezenskega čutenja in mišljenja, ki je v resničnem življenju ostal neizživet. Na teh dveh poljih se dogaja naša predstava. Torej v svetu poezije in konkretnega doživljanja največjega med poeti. Predstava prinaša v sicer tragično sliko Prešerna kar precej razigranosti, razposajene mladosti in žgečkljive čutnosti. Zato, ker so njena rdeča nit Gazele. Nastale so v obdobju, ki ga mnogi pripisujejo pesnikovi "metuljčkarski dobi", drugi pa samo neskončnemu ljubezenskemu hrepenenju - brez povezav s konkretnimi pesnikovimi ljubeznimi. To so tudi naše sanje o ljubezni. In ta je vselej razigrana, neustavljiva. Dvorljiva igra je namenjena ženski oz. ljubezni. Gledališke gazelice - pet jih je - prebudijo Prešerna in ga popeljejo - tudi s pomočjo potomca Prešernovega sodobnika slikarja Langusa, tudi Matevža, po pesnikovem resničnem svetu. Prav tako, kakor so naše gazelice čutne, razigrane in v svojem ljubezenskem hrepenenju ter sanjah neustavljivo lepe, je Prešernova ljubezenska resničnost zadržana, neaktivna in potlačena sama vase. Gazelice ga sicer skušajo osvoboditi vseh spon -tako se prelevi prva v njegovo muzo in druga v žensko, s katero je imel otroka - pa vendar se nič ne spremeni. Epilog predstave je izpoved Prešernovega odnosa do ljubezni, ki pa izzveni v razmislek tudi mlademu zaljubljenemu slikarju Matevžu. Tako je krog ljubezenskega doživetja oz. neizživetja sklenjen. Prešeren spet "okameni", odločen za neljubezen, gazelice pa s svojim slikarjem odhitijo v danes, torej v ljubezen. VII. B0ZICN0-N0V0LETNI KONCERT GODBE STIČNA Vir. Vsem se godbeniki najlepše zahvaljujemo. Hvala pa bi radi rekli tudi vsem sponzorjem, ki ste nam pomagali pri izvedbi koncerta, in sicer: Krajevna skupnost Stična, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Samostan Stična, SIR-PAK Stična, KALIT Jože Kastelic, Stična, Valjčni mlin Maver, Zagradec, Market Maver Marinka, Stična, Dental Brane Kastelic, Trebnje, Rekon, Milan Rojcc, Vir, ARMEX Malo Hudo, Farma Stična, Konfekcija Saša Rovanšek Aleksandra, Šentvid, LINIATEX Šentvid, Avtoprevozništvo Ignac Kastelic, Stična, Cvetličarna Ciklama, Stična, Foto studio Travnik, Višnja Gora in Viridin Hram, Stična. Hvaležni smo za vsako pomoč, saj sredstva namensko porabimo. Pohvalimo se lahko, da smo z nakupom tube in velikega bobna zamenjali vse stare in odslužene instrumente. Pri nakupu tube, ki je stala 700.000 tolarjev, sta nam pomagala Občina Ivančna Gorica in Samostan Stična. Tudi njima smo se na koncu koncerta najlepše zahvalili. Po uradnem delu koncerta pa ni bilo še konec. Veseli zvoki iz instrumentov in petje dalmatincev je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Ob pecivu, ki smo ga napekle godbenice ter žene in mamice godbenikov, ter ob hladnem prigrizku in pijači nam je čas prehitro minil. Na koncu pa smo si bili enotni, da nam vsem primanjkuje pristnega druženja, pri katerem ni prostora za zavist in samopoveličevanje. Maria Omejec V predbožičnem času leta 2000 je bi v dvorani Kulturnega doma Stična že tradicionalni koncert stiske godbe pod vodstvom kapelnika g. Maksa Kozoleta. Vsako leto igramo v polni dvorani, vendar takšnega obiska, kot smo ga bili deležni letos, še nismo imeli. Dvorana je pokala po šivih, saj se je tako v njej kot v njenem predprostoru trlo obiskovalcev. Velika gneča je bila tudi na odru, saj je bilo več kot 100 nastopajočih. Število godbenikov je naraslo na zavidljivih 43 članov in z zadovoljstvom ugotavljamo, da jih je vsako leto več. Tako smo tudi na letošnjem koncertu medse sprejeli štiri nove člane, ki so vozijo na vaje tako iz Ljubljane kot z Muljave in Vira. V gosteh pa smo imeli dva zbora, ki jih vodi prof. Marta Okorn, in sicer s podružnične šole Stična in cerkveni otroški zbor iz Stične. Pri cerkvenem otroškem zboru ji pomaga p. Maksimilijan, ki je znan tudi po tem, da rad priredi pesmi za našo godbo in nam pomaga. Godba je skupaj z obema zboroma občinstvu približala pesmi iz železnega repertoarja mladinske filmske glasbe. Koncert so popestrili tudi godbeniki, ki poleg godbenih instrumentov igrajo tudi harmonike. Predstavilo se nam jc šest harmonikarjev. Na povabilo sponzorja in prijatelja godbe g. Načeta Cuglja smo imeli posebne goste, ki so prišli iz Zadra. Večer nam je popestrila dalmatinska klapa Intrade. Pri sponzorstvu so pomagali: Avtoprevozništvo Tomaž Oven, Ivančna Gorica, Frizerski salon Jelka, Vir pri Stični, Transportno podjetje Sinjur & companv, Ivančna Gorica, The prince pub, Ivančna Gorica, SIR-PAK Stična, Montaža oken in senčil Mirko Glač, Krška vas, Tevira Grosuplje, Avtoprevozništvo Alojz Kovačič, Stična, Armex, Malo Hudo, Kmečki turizem Okorn, Pristava in Turistična kmetija Grofija, Prireditev Božični odmev, ki jo Turistično društvo Krka že tretje leto 26. decembra prireja v Krški jami, ima vsako leto večji odmev. Že uro pred prireditvijo se je skozi vasico Gradiček vila kolona obiskovalcev, za starejše pa je bil organiziran prevoz s kombijem izpred cerkve na Krki. Pred vstopom v jamo so se obiskovalci ogreli s toplim čajem ali kuhanim vinom, vsak pa je dobil tudi svečko. Devetsto obiskovalcev je dodobra napolnilo Krško jamo. Nežni glasovi krškega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Mihelce Grm so ogreli srca obiskovalcev, gosta večera Stane Mancini in Marjan Zgonc pa sta zapela nekaj svojih lepih pesmi. Deklamacije je pripravilo Kulturno društvo Krka, sodelovali so še Stiski kvartet, pevski kvartet Podlipški fantje, glasbeni trio Krjavelj, glasbeni trio Slana in drugi. Na koncu prireditve smo v soju svečk uživali ob poslušanju Svete noči, ki stajo zapela Stane Mancini in otroški cerkveni zbor. To je bilo res enkratno doživetje. Seveda pa je jamo obiskal, tako kot se za ta čas spodobi, tudi dedek mraz, ki je med otroke razdelil sladkarije. Za uspelo prireditev se moramo zahvaliti tudi moderatorki Anici Kozinc in PGD Krka, ki je skrbelo za varnost obiskovalcev. Po prireditvi pa smo za zbrane prostovoljne prispevke kupili darila in z njimi obdarili najstarejše krajanke in krajane naše krajevne skupnosti. Ti so bili presrečni, da smo se jih spomnili in jih obiskali. Vsi, ki smo sodelovali pri Božičnem odmevu, smo se po prireditvi zbrali, pregledali vse, kar je bilo dobrega in slabega, ter se že sedaj začeli pripravljati na naslednji Božični odmev, ki zagotovo bo 26. 12. 2001. Tudi vi, ki letos niste utegnili, pridite takrat v našo družbo. D. Petrič STRAN 13 NOVA ZGOŠČENKA IN KASETA STIŠKEGA KVARTETA VOKALNI KVARTET STIČNA jc imel zadnji lanski nastop v Krški jami na Božičnem odmevu. To jc bila tudi pika na i zelo uspešne sezone z več koncerti in gostovanji doma in v tujini. Predvsem smo proti koncu leta nastopali na koncertih s pevcem zabavne glasbe Marjanom Zgonccm, s katerim smo tudi posneli nekaj skladb. Sodelovali smo tudi z Brendijem in še nekaterimi znanimi glasbeniki, ki se nam bodo pridružili na letošnjem praznovanju desete obletnice v juniju. Prav zagotovo pa jc vrh sezone izid nove zgoščenke in kasete narodnozabavne glasbe, plod skupnega dela in prijateljstva z ansamblom MI TRIJE PA SE EN. Skupni projekt jc izšel konec leta pri založbi NIKA v Ljubljani, naslov pa je V DEŽELI DESETEGA BRATA. Ta naslov smo dali predvsem zaradi tega, ker iz te dežele izhajamo, ker jo že več let z uspehom predstavljamo doma in v tujini in po kateri smo tudi razpoznavni. Je pa to tudi prvi tak projekt iz te dežele, na kar smo še posebej ponosni. Na kaseti in zgoščenki je dvanajst skladb, nekatere že zelo popularne (Vsi na kolo, Vesela jesen, Me vsak dan rajš' ima, Bodi roža...), veseli pa smo tudi kar nekaj zmag na radijskih lestvicah širom Slovenije (Celje, Litija, Brežice, Triglav...). Posneli smo že kar nekaj spotov za TV, nekaj jih še bomo, predvsem v naši bližnji okolici, tako da bomo vse skupaj lažje približali in predstavili poslušalcem širom Slovenije. Torej, kaseta in CD sta zunaj, dobita se v vseh bolje založenih trgovinah ali pri članih skupine in upamo, da boste z veseljem prisluhnili naši glasbi. Več o kvartetu in njegovi deseti obletnici pa v eni naslednjih številk. NOVA SLIKANICA ZA OTROKE -OGENJČEK IŠČE OGNJIŠČE Pri založbi Mohorjeva družba v Celju je izšel knjižni prvenec Ogenjček išče ognjišče avtorice Sabine Koželj Horvat iz Malega Globokega pri Zagradcu, s privlačnimi ilustracijami mlade slikarke Milanke Fabjančič. Pripoved se začne, ko v hrast sredi gozda udari strela in se rodi Ogenjček, ki spozna, da gozd ni pravo mesto zanj. Tako se začne njegovo iskanje, ki je podobno iskanju vsakega izmed nas, kadar nam v srce udari spoznanje, da nismo tam, kjer bi želeli biti, ampak je naša pot do zastavljenega cilja še dolga in vijugava, polna preprek in pasti, ki čakajo, da se uspešno spopademo z njimi. Ogenjček spozna, da je prazno živeti brez smisla, brez nekoga, komur bi grel premraženc prste, mu svetil v mraku in mu kuhal polento. Vse se spremeni, ko sreča dedka, ki ga odpelje k sebi domov. Tam je namreč tudi ognjišče... To je knjiga za vsak dom, saj toplina, ki zašije z vsake strani, pogreje srce vedno znova, ko pogled odhiti med platnice. Format: 17 x 24 cm, trda vezava. Obseg: 32 strani. Cena: 1674 tolarjev, člani: 1339 tolarjev. Sabina Kofclj Horvat OGENJČEK IXE OGNJIŠČE Prepričani smo, da ho ta knjižita marsikoga od bralcev vzpodbudila k razmišljanju o današnjemu svetu, o ljudeh okrog nas, ko gledamo njihovo žalost in njihovo veselje, njihovo trpljenje in bolečino, njihov nemir in mir. Želi nas vzpodbuditi, da bi ogenjček tudi v naših srcih našel ognjišče, ga prižgal in |)ogrel naš pogled in nasmeh, In naredil naše roke zopet tople. Iz knjige: »& marsičesa se moraš mučiti. 'Zdaj znaš ogreli premraHene roke, in loje lepo. Toda - kako prižgati ljubezen? Kuko ogreti prenmizem in ugasla srca? Kako razpkuneniti navdih, da zagori v korist Sme&tva'! Kako razsvetlili razum, da se pravilno odloči? To je umetnost! Si pripravljen, Ogenjček?' Ogenjček se je plaho ozrl k ognjeni deklici. Ta mu jo neZno prikimala in se mu nasmehnila. 'SI str. Pesnica Karolina Zakrajšek podarja občanom ob kulturnem prazniku pesem iz nove zbirke Darovan je glas spomina. DOLENJSKA Le kje naj začnem, da vse gričke zajamem? Naj k Ribničanu grem, če doma ga ujamem? Naj Trubarja iščem zaman po Rašici? Ta pisal je tam, kot govorimo Dolenjci. Naj stopim na slap Krke šumeče? Naj zakličem: "Hura!" za vse vesele in trpeče? Tu nobeden nič ne prosi, nobeden ne [)ostava, vsak se pretolče, če je v hlevu le krava. Kožo Dolenjcem so že večkrat krojili, ko tujci so v škornjih tukaj hodili. Dolenjci ])a trdni in kremeniti vse so vzdržali, vsem dokazali, kakšni Slovenci moramo biti! Narečje se tu nič ne popravlja, saj jmznate dva moža: Urbana Ribničanu in Krjavlja? Lepoto Dolenjski pomlad še pridaja. Vsa je cvetoča že meseca maja. Če tvoje srce to videti želi, pridi jeseni, bomo nazdravili vsi! KRATKE KULTURNE (pripravlja Ksenija Medved) PREDAVANJE 0 TRIDIMENZIONALNI FOTOGRAFIJI V TEMENICI V Temenici bo 9. 2. ob 18. uri v kulturni dvorani predavanje o tridimenzionalni fotografiji. V Sloveniji obstaja doslej samo eno tovrstno društvo, tema pa je zanimiva z več vidikov, predvsem s tehničnega in umetniškega. Vabljeni. PRAVLJICA PRIJATELJA JE S ČOPIČEM MIMI TRATAR ZNOVA OŽIVELA Med božičnimi prazniki so v galeriji Likovnega društva Ferdo Vesel člani društva pripravili prireditev za otroke. Mirni Tratar je poslikala svilo s prizori iz pravljice Prijatelja in s predsednico društva Antonijo na začetku povedala, da ustvarja predvsem ponoči, Blanka, napravljena v pravljičarko, jo je brala, Andreja, Mojca in Martin pa so se trudili s čarobno osvetlitvijo, postavljanjem svilnatih prizorov. Člani društva so se potrudili tudi s pogostitvijo in sploh s tem, da je bilo vzdušje pravljično. Pravljico si je kasneje z veseljem ogledalo tudi več šolskih skupin. ŽIVAHNO V IVANSKEM KULTURNEM DOMU V Ivančni Gorici je sedaj vse utečeno, je povedala predsednica KD Ivančna Gorica Marjana Hočevar (ta hip zaposlena tudi z režijo igre Jara meščanka v Šentvidu). Gledališka skupina pod vodstvom Uroša Hočevarja pripravlja otroško igro, pevski zbor se uči nove pesmi, pripravljajo pa tudi že proslavo ob dnevu žena. Takrat naj možje povabijo in pripeljejo na proslavo svoje žene. Organizatorji obljubljajo prijetno presenečenje. DRZNE IN LEPI NA MALOMEŠČANSKI SVATBI Gledališka skupina Drzne in lepi iz Stične že pridno vadi za novo gledališko sezono. Letos pripravljajo komedijo enodejanko Malomeščanska svatba Bcrtolda Brechta, zopet pod budnim očesom režiserja Igorja Grudna. Premicro načrtujejo v začetku marca, vsekakor pa vas bomo o drznih mladenkah in lepih mladcih sproti obveščali. ZGODIL SE JE NACIONALNI KULTURNI PROGRAM SEZNAM ŽELJA IN MNOŽICA RAZLIČNIH MNENJ V ponedeljek, 27. 11. 2000, je bila v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ena od predstavitev nacionalnega kulturnega programa, ki naj bi ponudil priložnost, da se v naši kulturi marsikaj spremeni. Po vsej verjetnosti pa to ne bo edina razprava in bo v zvezi s tem povedanega in napisanega še veliko. Vzdušje v dvorani je bilo dokaj značilno za izmenjavo mnenj take vrste. V parterju poklicni kulturniki in priznani strokovnjaki s pripravljenimi referati in modrimi stekleničkami vode z imenom Oda. Se spominjate reklame - življenje jo hoče? Kako značilno - kulturni modreci z modro vodo, pričakovati je bilo tudi modre, pametne besede. A izkazalo se je ... . Skoraj vsi z redkimi izjemami so si vzeli kar veliko časa, da so prisotne prepričevali, kako pomembno je prav njihovo področje. Seveda niso pozabili povedati tudi, da bi zato kazalo prav njihovo področje podpreti tudi finančno. Tako je ta pripravljeni del razprave prispeval k bodoči kulturni politiki ali organiziranosti kulture prav toliko kot NKP sam. Iz najavljene sistematične kritike se je vse skupaj prelevilo v razpravo, zamejeno z ozkimi interesi razpravljavcev, ki so se držali vsak svojega plota tako dosledno, da so celo sporočali prisotnim, kje in kako jim pušča streha. Z načelno, široko razpravo, razpravo nacionalnega pomena iz parterja torej ni bilo nič, saj seje celo nekdanji kulturni minister spuščal na tla ustanove, ki jo trenutno vodi. Občasno smo slišali tudi formulacije, kot so; če bo nacionalni program še naprej posvečal našemu področju tako malo možnosti, potem bomo Slovenci...! V drugem debatnem krogu, ko so nastopili govorci, ki k besedi niso bili povabljeni že predhodno, je bilo malo bolje. Predvsem so poznali svoje področje, niso delovali referatsko in so govorili brez kupov potiskanega papirja pred seboj. Na tej stopnji seje pravzaprav razprava šele začela, začela pa se je tudi delitev na zagovornike in nasprotnike predstavljene- ga programa. Brez lobiranja za svoje področje ali svojo najpomembnejšo kulturno ustanovo pa seveda ni šlo. In tako skoraj do konca, ko so vsi skupaj ugotovili, da vse v ponudenem programu ni slabo, da so v njem tudi obetajoče napovedi, ki pa bodo morale počakati na preverjanje, ki se mu pravi "sredstva za realizacijo". Materialne možnosti za realizacijo bodo seveda omejene kot vedno. In ko bo napočil ta trenutek, bo tehtna, modra beseda pomenila kaj, če bo prepričala tudi druge. Ob taki sestavi razpravljavcev se seveda predstavnik ljubiteljske kulture, in to pripadnik osnovne celice te kulture -kulturnega društva- počuti strašansko majhen in nepomemben, posebno še zato, ker področju ljubiteljske kulture tudi nacionalni kulturni program namenja komaj nekaj stavkov. Ko jih prcbereš,pa dobiš še občutek, da so nekako navrženi, brez vsebine, neka neprijetna nujnost. Vsebujejo nekaj donečih formulacij o moči ljubiteljske kulture, ki se pa razblinijo že v naslednjem stavku. Najbolje je, da dobesedno navedem: "Kulturna politika bo podpirala nji- hovo poustvarjalnost na področju klasičnih dejavnosti (pevski zbori, orkestri, folklora), kjer se vrhunski amaterizem približuje poklicnim ansamblom, pa tudi ustvarjalnost, ki pogosto pomeni prve korake mladih v poklicno delovanje. Iz navedenega je jasno, da si ji nekdo iz vrst kulturnih politikov preprosto vzel pravico diktata, kaj ljudje na področju ljubiteljstva lahko počnejo. V mislih imam organizirano delovanje, ki po tem izhodišču seveda lahko ali pa tudi ne računa s finančno pomočjo države. Zanima me tudi, kaj je razumeti pod izrazom "klasična" dejavnost. Zakaj recimo likovna dejavnost ne more biti "klasična", zakaj taki nista dramska ali dejavnost na področju modernih oblik plesa? Četudi oddaljeni več deset kilometrov od središča kulturnih centrov in ustanov, ljudje tudi tu znajo početi marsikaj. Vsekakor pa je ponudba NKP preskromna tudi zato, ker se struktura prebivalstva na deželi spreminja. Ljudje postajajo bolj izobraženi, tudi priseljevanje iz mest je postavilo nove zahteve po kvaliteti življenja na deželi, ne samo v smislu komunalne ureditve, ampak tudi vsebine življenja. Navedbe v programu je končno možno razumeti tudi kot podcenjevanje in hudo razhajanje z načeli v uvodnem delu, ko se snovalci programa zavzemajo za enakopraven dostop do kulture na področju celotne države. Moti še nekaj. Razpravljavcev s področja ljubiteljske kulture je bilo malo. Približno na sredini je dvorano zapustil tudi vodilni republiškega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Če so bili tam prisotni predstavniki občinskih in medobčinskih skupnosti, so bili pridno tiho, očitno zadovoljni s folklorno usmeritvijo kulturnega delovanja na podeželju. Ja, tista modra voda, ki sem jo omenila na začetku... . Po vsem tem gre ljubiteljski kulturi zlasti na podeželju še kar dobro. Pa ne zaradi kulturnih uradnikov na katerikoli ravni, ampak zaradi ljudi, ki tu živijo in delajo, ki imajo svoje okolje radi, ki čutijo, da jih tudi kultura lahko združuje in bogati, da lahko tisto nekaj prostega časa preživijo ustvarjalno, posebno še, če jih je narava zaznamovala s kakšnim od talentov. Tudi to prispeva h kvaliteti življenja, k preprečevanju medsebojne odtujenosti in pasivizaci-je, ki jo povzročajo elektronski mediji- Antonija Novak 14 STRAN ŠPORTNIKOM PRIZNANJA NA DAN SAMOSTOJNOSTI Najboljši športniki občine Ivančna Gorica za leto 2000 Ob koncu leta sedaj že kar tradicionalno priredimo podelitev priznanj najboljšim športnikom občine Ivančna Gorica in obenem obeležimo še državni praznik - dan samostojnosti slovenskega naroda. Za leto 2000je bila prireditev kar na dan samostojnosti, 26. 12., v Kulturnem domu Ivančna Gorica. Veseli nas dejstvo, da za prireditev velja veliko zanimanje, saj je bila dvorana zopet polna. Prireditvi so prisostvovali mnogi ugledni občani, od župana, občinskih svetnikov, športnikov do športnih delavcev. Posebej pa nas je letos s svojim prihodom in podeljevanjem priznanj športnikom počastil Marko Ile.šič, vodja slovenske olimpijske delegaci- je v Svdncju. Poleg njega so priznanja podeljevali še župan Jernej Lampret, podžupanja Milena Vrhovec, direktor občinske uprave Janez Radoš in predsednik Zveze športnih organizacij Marjan Potokar. Čeprav smo najboljše športnike za leto 2000 omenili že v prejšnji številki, naj ne bo odveč, če jih še enkrat: Dečki: Mitja Pevc, dodatni priznanji sta dobila Primož Kastelic in Dejan Čančar Deklice: Maša Ceglar, dodatni priznanji sta dobili Špela Koščak in Mojca Hribar Mladinci: Tomaž Rous, dodatni priznanji sta dobila Jože Petek in Miha Barle Člani: Jože Gačnik, dodatno priznanje je dobil še Bogdan Vrhovec Članica: Vesna Kralj Šport invalidov: Igor Orel Šolska ekipa: Moška atletska ekipa OŠ Stična Iv. Gorica, dodatno priznanje je dobila še ženska odbojkarska ekipa Srednje šole Josipa Jurčiča Iv. Gorica Klubska ekipa: Člani nogometnega kluba Ivančna Gorica, dodatno priznanje je dobila še članska ekipa AMD Šentvid pri Stični Posebno priznanje neobčanom Iv.Gorice: Damjan Smrekar in Tomaž Struna Zaslužni športni delavci: Janez Baje, Milan Strnad, Anton Borštnar in Jože Kastelic Jubileji delovanja: Rokometni klub SVIŠ Ob tem naj še povem, da so v prijetnem kulturnem programu prireditve sodelovali Moški pevski zbor KD Ambrus, Stiski kvartet, Jože in Urška Petek, Simon in Gašper Stopar ter Plesni klub Kazina. Po prireditvi smo se zbrali na prijetnem klepetu ob okusnem narezku in pijači v gostišču Mini, za kar gre zahvala požrtvovalnim delavcem RK SVIŠ in Zvezi športnih organizacij Iv. Gorica. Simon Bregar GRČE ZNOVA NAJBOLJŠE Konec leta 2000 je bil zelo uspešen za odbojkarice ŠD Grča iz Ivančne Gorice. V medobčinski odbojkarski ligi so ponovile uspeh izpred enega leta in osvojile 1. mesto. Za sabo so pustile vse ekipe iz Grosuplja in Dobreoolja. Častno pa so se odrezali tudi moški predstavniki Športnega društva Grča, saj so se v hudi konkurenci spretno izognili zadnjemu mestu in osvojili 7. mesto. Končna lestvica v medobčinski odbojkarski ligi za ženske: 1. ŠD Grča Ivančna Gorica 2. ŠD Dobrepolje 3. Mravljice 4. ŠŠD Šmarje-Sap 5. Čebele 12 točk, set razlika + 7 12 +5 8 - 1 6 -2 2 -9 Končna lestvica v medobčinski odbojkarski ligi za moške: 1. Desperados, 2. ŠD Dobrepolje, 3. ŠŠD Šmarje-Sap, 4. Ali baba - Flip flop, 5. Groš, 6. Banane, 7. ŠD Grča, 8. ŠD Struge Za žensko ekipo ŠD Grča so igrale: Alojzija Sadar, Helena Čampa, Boža Zavodnik, Polona Jerlah, Irena Istenič. Jana Kepa, Nuša Lavrih, Saša Resnik, Polona Miklavčič, Petra Žnidaršič, Tina Zaje, Urša Lampret, Tatjana Petek in Andreja Bregar. Za moško ekipo ŠD Grča pa so nastopili: Miha Pangerc, Jan Podobnik, Primož Jakoš, Tomaž Lesjak, Roman Verbič, Matjaž Čampa, Tomaž Hočevar, Janez Rus, Janez Perpar in Ivan Janežič. Simon Bregar ODBOJKARSKE NOVICE Z OSNOVNOŠOLSKIH TEKMOVANJ V času okrog novega leta je bilo kar nekaj odbojkarskih tekmovanj, ki so jih odigrali starejši dečki in deklice naših osnovnih šol. I. Najprej je bilo 13. decembra 2000 v Šentvidu pri Stični občinsko prvenstvo za starejše deklice. Nastopile so ekipe iz Višnje Gore, Ivančne Gorice, Šentvida pri Stični in Dobrepolja (OŠ Dobrepolje v tem šolskem letu tekmuje na naših občinskih prvenstvih). Igrali so po sistemu vsak z vsakim. Rezultati: Dobrepolje : Stična 1 : 2 Dobrepolje : Višnja Gora 2 : 0 Dobrepolje : Šentvid 0 : 2 Šentvid : Stična 1 : 2 Stična : Višnja Gora 2 : 0 Višnja Gora : Šentvid 0 : 2 Vrstni red občinskega prvenstva v odbojki za st. deklice : 1. OŠ Stična Iv. Gorica 6 točk set razlika 6 : 2 2. OŠ Šentvid pri Stični 4 točke set razlika 5 : 2 3. OŠ Dobrepolje 2 točki 3:4 4. OŠ Višnja Gora 0 točk 0 :6 II. Po novem letu je sledilo medobčinsko prvenstvo za starejše deklice, v četrtek, 4. 1. 2001, v Šmarju-Sap. Najprej so deklice odigrale tekmi obeh pol-final po navzkrižnem sistemu (prvi z občinskega prvenstva v Iv. Gorici z drugim z občinskega prvenstva v Grosuplju in obratno). Poraženi ekipi sta nato igrali za 3. mesto, zmagovalni pa za 1. mesto. Rezultati: Polfinali: OŠ Stična : OŠ Šmarje-Sap 0 : 2 OŠ Brinje : OŠ Šentvid 2 : 0 Za 3. mesto: OŠ Šentvid : OŠ Stična Za 1. mesto : OŠ Šmarje-Sap : OŠ Brinje 2 : 0 0 Končni vrstni red medobčinskega prvenstva v odbojki za st. deklice : 1. OŠ Šmarje-Sap, 2. OŠ Brinje Grosuplje, 3. OŠ Šentvid pri Stični, 4. OŠ Stična Iv. Gorica III. Fantje iz sedmih in osmih razredov (starejši dečki) so igrali direktno medobčinsko prvenstvo, saj v občini Grosuplje za tekmovanje starejših dečkov v odbojki očitno ni pravega zanimanja. A žal tri ekipe iz naše občine niso bile kos ekipi iz Šmarja. Rezultati tekmovanja, ki je bilo v ponedeljek, 8. 1. 2001, v Šentvidu pri Stični, so sledeči: Rezultati izžrebanih polfinal: OŠ Šentvid pri Stični : OŠ Šmarje-Sap 0 : 2 OŠ Stična : OŠ Višnja Gora 2 : 0 Za 3. mesto : OŠ Šentvid : OŠ Višnja Gora 2 : 0 Za 1. mesto : OŠ Šmarje-Sap : OŠ Stična 2:0 Končni vrstni red medobčinskega prvenstva za st. dečke : 1. OŠ Šmarje-Sap, 2. OŠ Stična Iv. Gorica, 3. OŠ Šentvid pri Stični, 4. OŠ Stična Višnja Gora Simon Bregar LANSKOLETNI ZMAGOVALEC PONOVIL USPEH NA 3. ODPRTEM TENIŠKEM PRVENSTVU Vstopili smo v novo leto in to je čas, ko vsako leto prekrižajo svoje loparje najboljši teniški' igralci v bližnji in daljni okolici Ivančne Gorice. Šolsko športno društvo je v telovadnici srednje šole že tretjič zapored organiziralo zimski teniški turnir v absolutni konkurenci. Optimizem in teniško navdušenje je bilo čutiti že na petkovem žrebanju, ko se je določal sistem igranja. Tekmovalci so bili razdeljeni v skupino A in B, najboljša dva iz skupine pa sla šla v polfinale. Rezultati igranja po skupinah: SKUPINA A: 1. Edo Vrenčur 4 zmage 0 porazov 2. Bojan Kuhelj 3 zmage 1 poraz 3. Slavko Kavšek 2 zmagi 2 poraza 4. Dušan Rovanšek 1 zmaga 3 porazi 5. Borut Lampret 4 porazi 0 zmag V finale sta se tako uvrstila Matevž Bregar in Uroš Tanko, po zanimivem dvoboju pa je vendarle Bregar moral priznati premoč nasprotniku, kije tako že drugič zapored osvojil prvo mesto na turnirju. Šolsko športno društvo Ivančna Gorica se vsem igralcem zahvaljuje za sodelovanje, prikazano igro, "fair play" in vas pozdravlja do naslednjega leta, ko se bomo ponovno srečali, takrat na četrtem dvoranskem turnirju. Edo Vrenčur, prof. SKUPINA B: 1. Uroš Tanko 4 zmage 0 porazov 2. Matevž Bregar 3 zmage 1 poraz 3. Lojze Kolesa 2 zmagi 2 poraza 4. Gregor Jakoš 1 zmaga 3 porazi 5. Jan Podobnik 0 zmag 4 porazi Polfinale: Vrenčur: Bregar 3:7 Tanko : Kuhelj 7:2 zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o. POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI ■ Zagotavljanje varnega nakupa, prodaje in oddaje nepremičnin - Celovita ponudba nepremičnin za nakup, prodaje in najem - Sklepanje kupoprodajnih pogodb in zemljiškoknjižni prepis ■ Cenitev nepremičnin ■ Pomoč pri pridobivanju dokumentacije za gradbeno dovoljenje ■ Projektiramo stanovanjske, poslovne in gospodarske objekte telefon: (061) 763-078, 762-246 TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Policija - nujni primeri 113 Policijska postaja Grosuplje 01 786 31 22 Policijska pisarna Ivančna Gorica 01 787 84 02 Občina Ivančna Gorica 01 787 83 84 787 83 85 Klasje 01 786 94 00 Krajevni urad Ivančna Gorica 01 786 95 10 Zdravstveni dom Ivančna Gorica 01 787 87 69 Zdravniška služba 01 787 70 39 Krajevna skupnost Ivančna Gorica 01 787 73 67 Lekarna 01 787 73 67 Nova Ljubljanska banka 01 787 71 87 Pošta 01 787 84 11 Železniška postaja 01 787 70 38 Veterina Dobro 01 787 71 11 Dežurna služba 041 327 716 Vrtec Marjetica 01 787 81 23 Zavod za gozdove (Ljubljana) 01 787 73 71 Upravna enota Grosuplje 01 786 42 38 786 43 11 Javljanje za osemenjevanje krav Ivančna Gorica (vsak delovnik od 7. - 8. ure) 01 787 71 11 STRAN 1 5 STIČNA OGROZILA RIBNICO SPOMLADANSKI DEL ROKOMETNE SEZONE Na področnem prvenstvu v rokometu za starejše dečke, kije bilo 21. decembra 2000 v Ribnici, so se odlično držali učenci OS Stične, ki so skoraj presenetili favorizirane domačine. Kljub tesnemu porazu z domačini pa so z zmago proti OS Ig osvojili 2. mesto in s tem pravico nastopa na četrtfinalncm državnem turnirju za st. dečke. Rezultati: OŠ Ig : OŠ Ribnica 14 : 20 OŠ Ribnica : Oš Stična 19 : 18 OŠ Stična : OŠ Ig 23 : 20 Vrstni red : 1. OŠ F. Prešerna Ribnica, 2. OŠ Stična Iv. Gorica, 3. OŠ Ig Za OŠ Stična Iv. Gorica so igrali: Matej Smrke, Dejan Srebrnjak, Dejan Cančar, Aleksander Polak, Gašper Mamilovič, Sašo Vozel, Tomaž Todorovski, Janez Svetin, Jure Grabljcvec, Aleš Bregar, David Čož, Vinko Gavranič, Dalibor Brčin, Matevž Potokar, Blaž Sinjur in Kristijan Oven. Ekipo je vodil Marjan Potokar, prof. Z igro in 21 doseženimi goli se je posebej odlikoval Sašo Vozel, saj je bil prepričljivo najboljši strelec tekmovanja. Da pa so st. dečki iz Ivančne Gorice sploh lahko sodelovali na področnem prvenstvu, so morali prej postati medobčinski prvaki, kar jim je tudi uspelo. Prvenstvo je bilo v Grosuplju, decembra 2000. Glede na to, kako so bile ekipe uvrščene na občinskih prvenstvih v Ivančni Gorici in Grosuplju, sta bila že vnaprej znana polfinalna para: OŠ Stična Iv. Gorica : OŠ Brinje Grosuplje 24 : 15 OŠ Stična Višnja Gora : OŠ Louis Adamič Grosuplje Za 3. mesto : OŠ Stična Višnja Gora : OŠ Brinje Grosuplje 16 : 16 Za 1. mesto : OŠ Stična Iv. Gorica : OŠ Louis Adamič Grosuplje 23 : 15 Vrstni red : 1. OŠ Stična Iv. C, 2. OŠ L.A Grosuplje, 3. - 4. OŠ Stična V. Gora in OŠ Brinje Grosuplje. Simon Bregar 8. ROKOMETNI DAN USPEL V VSEH POGLEDIH 6. JANUARJA LETOS JE ROKOMETNI DAN ZAOKROŽIL VSE PRIREDITVE, KI JIH JE KLUB ORGANIZIRAL V LETU 2000 OB 40 LETNICI ORGANIZIRANEGA DELA V ROKOMETU V NAŠI OBČINI IN 10-LETNICI DELOVANJA RK SVIŠ Rokometni dan oz. maraton je bil kot vedno doslej v dvorani Šolskega centra v Ivančni Gorici, namen pa je bil, pritegniti k rokometu vse tiste, ki so ali so bili kakorkoli povezani z rokometom v našem okolju. Nastopilo je kar 32 ekip, od tega 16 domačih (takih, kijih teritorialno pokriva RK SVIŠ - ekipe iz Višnje Gore, Šentvida, Stične in Ivančne Gorice) in 16 gostujočih, ki so bile povabljene na prireditev. V prvem delu so se pomerile ekipe mlajših starostnih kategorij (nasprotnik domačim so bile ekipe iz Krškega, Kamnika, Dobrcpolja in DRŠ Aleša Praznika), v nadaljevanju pa so na igrišče stopile še starejše kategorije - članske in veteranske (nasprotnik domačim so tu bile ekipe iz Črnomlja, Krmelja, Ponikev, Sodražice, Dobrcpolja, Grosuplja, Trebnjega in Ribnice). Končni rezultat je bil 288 : 281 za domače ekipe, v zmagah posameznih domačih in gostujočih ekip pa neodločen 8 : 8. Na prireditvi, ki je trajala 16 ur, je nastopilo okrog 300 igralcev, kar pomeni, da je to ena najbolj množičnih športno-rekreativnih prireditev v tem delu Dolenjske, za kar gre organizatorjem - RK SVIŠ vsa pohvala. Poleg prizadevnih organizatorjev so prireditev omogočili: Zlatarstvo Tadina Iv. Gorica, Liniatex Šentvid pri Stični, Menjalnice Ažur, Avtoprodaja Zelko Ljubljana, Avtotck Brane Kavšek Iv. Gorica, Bomax d.o.o Muljava, Domača pekarna Rampek Ljubljana in Srednja šola Josipa Jurčiča Iv.Gorica. Organizator upa, da bo naslednje leto na prireditvi poleg letošnjih moških ekip nastopila tudi kaka ženska, kar bi dogajanje še dodatno popestrilo. Simon Bregar ŠENTVIŠKI BALINARJI TRETJI V MEDOBČINSKI LIGI Končana je medobčinska balinarska liga za leto 2000. Dobro je bila zastopana tudi naša občina, saj smo imeli v njej tri ekipe, ki so na koncu zasedle 3.,5. in 7. mesto. Najbolje so se odrezali Šcntvidčani - ekipa Gradnja, ki ni prav veliko zaostala za prvima dvema, s 3. mestom pa je nadaljevala tradicijo osvajanja prvih treh mest naših ekip v medobčinski balinarski ligi. Končna lestvica za leto 2000: 1. Gibo 22 točk 9 zmag 4 remi, 1 poraz 2. Pekarna Grosuplje 20 8 4 2 3. Gradnja Šentvid 18 7 4 3 4. DU Optimist 12 5 2 7 5. Ivančna Gorica 11 4 3 7 6. Balinček Gajniče 10 3 4 7 7. DU Iv. Gorica K) 5 0 9 8. BŠK Mravljica 9 3 3 8 Rokometne ekipe niso imele veliko časa za počitek. Sredi decembra so zaključile z jesenskim delom, konec januarja pa je pred njimi že nadaljevanje sezone. Po končanem jesenskem delu, torej po končani prvi polovici tekmovanja, je vrstni red ekip v skupinah, v katerih nastopajo ekipe SVIŠ, takle: Mlajši dečki (B), letnik 1989 1. Trimo Trebnje, 2. Grosuplje, 3. SVIŠ, 4. Inles Riko A in 5. Inles Riko B Mlajši dečki (A), letnik 1988 1. Trimo Trebnje, 2. Inles Riko, 3. Grosuplje, 4. SVIŠ, 5. Grča Kočevje, 6. Sodražica in 7. Črnomelj Starejši dečki, letnik 1986 1. Inles Riko, 2. SVIŠ, 3. Trimo Trebnje, 4. Sodražica, 5. Grosuplje, 6. Grča Kočevje in 7. Novo mesto Kadeti, letnik 1984 1. Inles Riko, 2. Trimo Trebnje, 3. Črnomelj, 4. SVIŠ in 5. Grča Kočevje Člani t. SVIŠ, 2. Grosuplje, 3. Novo mesto, 4. Črnomelj in 5. Grča Kočevje Pri mlajših selekcijah imajo možnost napredovanja v zaključne boje za naslov državnega prvaka ekipe, ki se po rednem delu uvrstijo na prvo ali drugo mesto. Najbliže uvrstitvi med 16 najboljših ekip v Sloveniji je ekipa starejših dečkov. Članom je eno napredovanje že uspelo, saj so se uvrstili v enotno 2. ligo. S tem uspehom pa željam kluba še ni zadoščeno, saj se bo članska ekipa v spomladanskem delu resno potegovala za napredovanje v 1. B-ligo. Zato se je v zimskem prestopnem roku ekipa še okrepila. V klub so prišli trije novi igralci. Goran Vujičič, 26-letni levoroki igralec, bo okrepil desno stran ekipe. Gre za igralca, ki prihaja iz Ljubljane in je bil član RD Slovan. Druga dva sta vratarja, in sicer Jože Lanišek (29 let, Kamnik) in Uroš Potočnik (21 let, Trimo Trebnje). Z omenjenima vratarjema je klub zapolnil najbolj deficitarno mesto v ekipi, saj je članska ekipa imela le enega, sicer odličnega vratarja. Z željami, ali bolje apetiti, ki jih imamo pred nadaljevanjem sezone, pa brez vratarjev kar ne bi mogli biti resen konkurent za napredovanje. Od igralcev, ki so igrali v jesenskem delu, bo manjkal Tomaž Hočevar, ki se je na pripravah za spomladanski del huje poškodoval. Vsi ostali skupaj z novinci pa že prid- no trenirajo. V pripravah na spomladanski del se je ekipa med drugim pomerila tudi z RD Slovan. Rezultat je bil presenetljiv 28 : 28. Presenetljiv zato, ker je prvoligaš iz Ljubljane nastopil v popolni zasedbi. Pred zaključkom članka lahko poročam še o veseli novici. Članska ekipa je bila uspešna v prvem kolu enotne lige. V gosteh na Prevaljah, kjer igra tekme ravenski Fužinar, je ekipa vknjižila prvi par točk. Rezultat tekme je bil 29 : 21, polčas pa kar neverjetnih 16:4. Na tej tekmi so pod vodstvom trenerja Milana Strnada za RK SVIŠ nastopili: Boštjan Skubic, Jože Lanišek, Uroš Potočnik (vratarji), Gregor Gorenčič (1 zadetek), Tomaž Zelko, Goran Vujičič (4), Simon Novak (2), Matjaž Erčulj (9), Uroš Hočevar (3), Franci Zidar (4), Uroš Šparl (4), Gregor Sever (1), Gregor Tadina (1) in Luka Strnad. Razpored naslednjih tekem: 27. 1. (Ivančna Gorica) SVIŠ: Kamnik 3. 2. (Novo mesto) Novo mesto : SVIS 10. 2. (Ivančna Gorica) SVIŠ: Mokerc 17. 2. (Ajdovščina) Ajdovščina : SVIS Marjan Potokar NAMIZNI TENIS Razpis tekmovanja za medobčinskega prvaka v namiznem tenisu za posameznika za leto 2000 Sobota, 17. 2. 2001, ob 9. uri v Športni dvorani OS Šentvid pri Stični Pravico nastopanja imajo vsi rekreativni igralci namiznega tenisa občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrcpolje. Razpis tekmovanja za občinskega prvaka Občine Ivančna Gorica za leto 2000 v namiznem tenisu za posameznika Sobota, 24. 2. 2001, ob 9. uri v Družbenem centru na Krki. Prijave za obe tekmovanji sprejema: - Jože Kozinc na tel.: 041/670-168 - Slavko Globokar na tel.: 01/7861-577 Rezultati v namiznoteniških ligah za leto 2000 - ekipno Medobčinska liga - Ivančna Gorica, Grosuplje, Dobrcpolje Za občino Ivančna Gorica nastopajo tri ekipe: Muljava, Mekinje optika Erjavec, KGG Krka. V play offu je ekipa KGG Krka dosegla 3. mesto, ekipa Mekinje optika Erjavec pa 5. mesto. Ljubljanska rekreativna liga: V 4. rekreativni ligi je igrala ekipa KGG Krka in dosegla 2. mesto. S tem se je uvrstila v 3. rekreativno ligo. OBVESTILO Namiznoteniška sekcija Krka vabi vse ljubitelje namiznega tenisa vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure v dvorano Družbenega centra na Krki, kjer boste lahko rekreativno igrali namizni tenis. Namiznoteniška sekcija ŠD Krka J Simon Bregar V SREDIŠČU IVANČNE GORICE BOMO ZA VAS GRADILI POSLOVNO STANOVANJSKI CENTER » MEGADOM« 1. V PRITLIČJU: 255 m za poslovno dejavnost 2. PRVO IN DRUGO NADSTROPJE: • 2 x trisobno stanovanje 58 m • 2 x dvosobno stanovanje 41 m • 4 x enosobno stanovanje 40 m • 2 x enosobno stanovanje 35 m • Začetek gradnje marec 2001. • Možnost izgradnje prostorov do III. gradbene faze ali finalizacija (ključ v roke). Vse nadaljnje informacije na tel.: 040 350 638. blagovnica VELE MEGA DOM parkirišče železnica: Ljubljana Novo mesto CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani 14.630 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.300 SIT. Cene veljajo do konca leta 2001. V cene ni vračunano oblikovanje in 19% DDV. RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. 16 STRAN (jOspocCinjsf(a stran Pust je ljudska šega, praznovanje konca zime in prihoda pomladi. Spremljajo ga veselje in za ta čas značilne jedi. To je čas, ki traja od debelega četrtka do pepelnične srede, najbolj pa se dogajanje strne na pustno soboto, nedeljo in torek. Pustno rajanje in nekateri pokrajinsko značilni običaji naj bi odganjali zimo in vplivali na rodovitnost v prihajajočem letu. Že samo ime pust nam razkrije njegovo temeljno značilnost, saj pomeni napoved časa, ko bosta razbrzdano veseljačenje in požrešnost zamenjala post in spokornost, ko se bo vse podredilo duhovnemu, notranjemu. Za slovenske pokrajine so značilne tudi različne šeme. Tako najdemo v dobrepoljski dolini mačkare in babji mlin, na Ptujskem polju že znane kurente, na cerkljanskem laufarje in na vzhodnoštajerskem gambele. V pustnem času nekatere gospodinje še vedno pripravljajo stare obredne jedi. Na Dolenjskem je zelo značilna ocvirkova potica ali špe-hovka. Gospodinje jo največkrat spečejo za pusta, včasih pa tudi za kakšne druge svečane priložnosti v zimsko- pomladnem času. Nanjo mislijo že ob kolinah, ko dajo debele mesnate ocvirke v posebno posodo in jih hranijo samo za peko te potice. Sorodna špehovki je tudi štula, kašnata potica, ki je tudi že stara obredna jed ob pustu, predvsem v Dobrepoljski dolini. Krhki flancati Sestavine: 25 dag moke 5 rumenjakov 5-10 žlic vina ščep soli Moko presejemo v skledo, naredimo jamico in vanjo damo sol, rumenjake in vino. Zamesimo precej trdo testo in ga pregnetemo.Testo naj bo bolj trdo kot za rezance in manj trdo kot za vlečeno testo. Ob prerezu mora biti gladko in brez luknjic. Pol ure ga pustimo počivati, nato ga razvaljamo za nožev rob na debelo, narežemo na pravokotnike in v vsakega naredimo 2 do 3 zareze. Pred cvrenjem trakove med seboj preplctemo in flancate svetlorumeno ocvremo. Ocvrte flancate posujemo z mletim sladkorjem šele potem, ko se ohladijo- Ocvirkova potica Teslo: 75 dag moke 3 dl mleka 1 dl smetane 10 dag masti ali masla 2 rumenjaka sol kvaseč iz 4 dag svežega kvasa 2 žlici mlačnega mleka 2 žlici moke 1 žlica sladkorja in za nadev 60 dag ocvirkov Postopek: Za testo zmešamo rumenjaka, toplo mleko, smetano in sol. To zlijemo v skledo z ogreto moko in gnetcmo.Cez nekaj časa dodamo vzhajani kvas in gnetemo toliko časa, da se testo loči od posode. Potem ga pokrijemo in ga damo na toplo, da vzhaja. Ko naraste na dvakratno količino, ga razvaljamo za prst na debelo. Mlačne ocvirke potresemo po testu, zvi-jemo in damo v močno namaščen model. Pustimo, da še vzhaja. Preden damo špehovko v pečico, jo še dobro premažemo z mastjo. Na 7.dobrodelnem bazarju zbranih 12 milijonov tolarjev Kot prejšnje leto smo se tudi letos udeležile dobrodelnega bazarja, ki ga prirejajo članice slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA. Letos je bil že sedmi po vrsti, odvijal pa se je 25. novembra v Ljubljani in 26. novembra v Kopru. Rdeča nit slovenske stojnice so bile domače potice. Bazarje tudi letos presegel vsa pričakovanja, saj so žene tujih diplomatov in gospodarstvenikov, akreditiranih v Sloveniji, zbrale več kot 12 milijonov tolarjev. Letošnji izkupiček so namenile otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami. Tako so razdelile pridobljena sredstva oziroma kupile pripomočke in pomagale naslednjim pomoči potrebnim: Centru Dolfke Boštjančič z Iga pri Ljubljani, Sožitju-Društvu za pomoč duševno prizadetim obalnih občin Izola ter usposabljanju medicinskih sester za delo z bolniki z epilepsijo. Če kdo čuti željo, da bi se nam v prihodnje pridruži pri tem zares humanitarnem, dobrodelnem bazarju, se organizatorice toplo priporočamo. Obiskale smo Ljubljanske mlekarne Decembra, ko je že vse dišalo po praznikih, smo si ogledale proizvodne prostore Ljubljanskih mlekarn na Tolstojevi v Ljubljani. Po prijaznem sprejemu smo si pod strokovnim vodstvom ogledale polnilne linije mleka, pasterizatorje, polnilnice alpskega mleka in jogurta, pokukale pa smo tudi v prostor,0 kjer izdelujejo sladoled. Gostitelji so nam pripravili tudi pokušino mlečnih proizvodov, ki je potekala v sproščenem klepetu o problematiki v zvezi z mlečno proizvodnjo. Lepo se zahvaljujemo kolektivu Ljubljanskih mlekarn za topel sprejem. Predsednica DPŽ Iv, Gorica Mari Erjavec Pridne gospodinje - članice DPŽ Ivančna Gorica - so se tudi letos odločile za postavitev stojnice s svojimi izdelki v času Veselega decembra. Tokrat je bila lokacija mnogo boljša. Pogledu na bogato obloženo stojnico se je bilo le težko upreti. Marsikdo seje odločil tudi za nakup. Ker sem bila med kupci tudi jaz, vam lahko zagotavljam, da so bile dobrote res vredne svojega imena. Vsi tisti, ki pa se za nakup niste odločili, boste morali na to počakati do naslednjega Veselega decembra. Nasveti H Krofe valjamo na leseni deski. Če te nimamo, moramo ultrapas ali drugo umetno maso prekriti z odejo in nato še s prtom. Plastika jc za krofe in drugo kvašeno testo nesprejemljiva. n Če je testo za krofe mehkejše, bodo le-ti bolj okusni. Se pa zato tudi težje oblikujejo. Testo moramo zelo dobro pregnesti, krofi pa ne smejo biti preveč ali premalo vzhajani. n V kozici za pečenje krofov ne sme biti več kot dva prsta maščobe in leta ne sme biti prevroča ali pa premalo pregreta. a Kako preverimo pravšnjo temperaturo maščobe za cvrenje krofov? Preden se testo dvigne na površje, moramo imeti čas, da preštejemo do tri.Taka temperatura bo prava za cvrenje krofov. Če pa preštejemo samo do ena ali dve, je maščoba prevroča in je primerna za cvrenje flancatov ali mesa. n Da pogača po pečenju ne bi "padla skupaj", damo v testo tik pred pečenjem votel makaron. n Trde dele belušev, cvetače ali brokolov lahko koristno uporabimo in naredimo omleto. Narežemo jih na primerno velike kose, jih skuhamo v slanem kropu do mehkega. Naredimo malo gostejšo maso kot za palačinke, namočimo vanjo zelenjavo in vse skupaj ocvremo. Ponudimo z limono. n Kumina se v jedi bolj pozna, če jo sesekljamo. S sekljanjem ne bo težav, če jo prej navlažimo z nekaj kapljicami vode. Obenem pa se članice Društva zahvaljujejo upravi trgovine VELE za razumevanje, da je bila stojnica lahko postaljena v njihovi neposredni bližini. Ta fotografija je bila posneta leta 1962 v Gorenji vasi. Prikazuje za tiste čase in za naše kraje značilne vaške maškare. Če se kdo na njej po toliko letih prepozna, naj pokliče na uredništvo Klasja. Opravičilo: V prejšnji izdaji Klasja se je na gospodinjsko stran vrinil tiskarski škratek. Zato pri peki piškotov namesto lkg vzemite 0,5 kg moke. Gospodinjsko stran pripravila: Nataša Erjavec STRAN 17 KVIZ 1. Kaj je najtrša stvar na svetu? a) kremen b) jeklo c) diamant 2. Kateri cesar je vladal Rimu v času Jezusovega rojstva? a) Avgust b) Ncron c) Dioklecijan 3. Kje je sedež občine v Ivančni Gorici? a) v bivši Fačinijevi hiši b) v bivši Rojčevi hiši c) pri Kralju, v stari cerkvi 4. Kolikšen del kopenske površine Zemlje odpade na Slovenijo? a) 0,014 % b) 0,2 % c) 0,5 % 5. Kdo je bil pokrovitelj prvega tabora pevskih zborov v Šentvidu? a) Edvard Kardelj b) Stane Kavčič c) Miha Marinko 6. V kateri dobi so se najbohotneje razvili orjaški plazilci? a) v Karbonu b) v Kambriju c) v Juri 6. Kateri škrat Klasju najbolj nagaja: a) gozdni b) jamski c) tiskarski Kviz: rešitev za št. 9. 2000 - l.b, 2.a, 3.b, 4.b, 5.c in 6.a Dokončaj začete stihe znanih slovenskih pesmi! Bratci veseli vsi, En starček je živel, Majolka bod pozdravljena, Tri "kosmata" vprašanja in trije "kosmati" odgovori. L Na katero stran pade zajec, ko ga lovec zadene? Na kosmato stran. 2. Zakaj so nekdaj govorili "300 kosmatih"? Ker dlje niso znali šteti! 3. Zakaj je dobro, da ženske danes niso bolj kosmate? Ker bi sicer porabile preveč barve. Če ste radovedni, kaj učitelj priporoča učencem, rešite križanko, pa boste v navpičnem stolpcu to prebrali. V pomoč so vam še dodatne črke. VODORAVNO: 1. vsakdanja hrana 2. majhna taca 3. sorodnik čebule 4. domača žival 5. kemijski element 6. naš župan (Jernej) skrajšano 'mSw/ i/ni 1. H E E K O E PRIPRAVA, KI KAŽE VIŠINO VODE V POSODI PAS ZA PREVE-z0vanje KIMONA SVETIŠČE V.MEKi NAPRAVA ZA OGREVANJE SESTAVIL MARKO B0KALIČ SLOV. FIZIK PRI NASI (DUŠAN) ZGORNJI del Čevlja slov. pevec zabavne glasbe roka, noga NEPRAVA MATI RAČUNAL. 0BLIK0V. MATEVŽ B0KALIC OBČINSKO SREDIŠČE POD KRIMOM STOTINA AVSTRIJ. ŠILINGA TELESNOST, ČUTNOST gladek cementni tlak sestav devetih pevcev STOL ZA KRALJA, PRESTOL barvilo v koži (0rig.) gostilna na pijavi GORICI voščena prevleka na listju napadalec ELZA BUDAU bodica, želo indijski šahist amer. zvezna država NASAD VINSKE TRTE TEKSTILNO VLAKNO igralec šerbe- . JJŽJJA ČUT ZA VONJ PLEZAL-STV0 V HIMALAJI zaščitna prevleka PREDELAVA HRANE V TELESU IME DVEH DVORCEV V VERSAJ PARKU P0LKR0ŽEN zaliv ob izlivu reke švedski smučar. center plin, KI varuje pred uv sevanjem IZ vesolja MANEKEN KAAUER-_MANN TRI ENAKE KARTE JATA ČEBEL HIDROELEKTRARNA NEKO. AM PREDSED. (RICHARD) USTNIČNI GLAS mesto v j. španiji letovišče na m uril rj u NEBESA REFEREN DUMSKI GLAS ajasov oče 1. solmi-zacijski zlog NEKD. AVSTRAL. TENISAČ BABICA IME ŽENE OTONA ŽUPANČIČA PRIMORSKI MEDMET oksidna prevleka na železu jz predel maribora GLASILO ITAL. SOCIALISTOV PRISPEVEKj OD PLAČE RAZLIČNA SOGLAS-NIKA ZNAK ZA RADIJ GLAVNO MESTO TIBETA LOJZE LEBlC ŽENSKA, KI ŽIVI V SAMOSTANU pisatelj cankar gozdni sorodnik mačke JAZZOVSKI NAČIN PETJA prele-žanine ELDA VILER trajektna luka na pašmanu državnik gore porušena vas pod mangrtom VELIKA VEŽA SLOVITI ŠPAN. SLIKAR (SALVA-DOR) evropska država v obliki škornja TEKOČINA SMUČAR FURUSETH organska spojina ene od treh slo venskih alp iztok mlakar zimbabv. politik (joshua) POŠKODBA NAREJENA Z OSTRIM PREDMETOM razisko valeč življenja ptic i ZADETEK PRI NOGOMETU Zimska kontrola - Dober dan, prometna kontrola! Imate zimsko opremo? - Seveda imam1 Dolge gate. Zdravnika je treba ubogati - Oho, Tine! Ti si pa privoščiš kar dve vrsti vina! - To je vse za ljubo zdravje. En dohtar v Ivanćni mi je priporočil kakšen kozarček rdečega, specialist v Ljubljani pa belega. Tefcarna (jrosuplje NAGRADA Izžrebali smo dobitnico nagrade za pravilno rešeno novoletno križanko. To je MAJDA HAUPT-MAN, Šentvid 25, 1296 Šentvid pri Stični. Nagrado je prispevala Pekarna Grosuplje. 18 STRAN Vse življenje si garal vse za dom, družino dal. Ako bi ti volja do življenja zdravja povrnila, ne bi tebe, ljubi oče, zemlja krila. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA Umrl je RUDOLF HRIBAR z Malega Črnela Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za darove in svete maše ter vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 47. letu starosti nas je v septembru 2000 tiho zapustil mož in očka ANDREJ KASTELIC z Velikega Črnela NH 11 Zahvaljujemo se vsem sosedom in vaščanom, ki ste nam pomagali. Hvala vam za darovano cvetje in sveče ter za izrečeno sožalje. Posebna zahvala sosedoma Ivici in Kati. Hvala g. župniku Jožetu Kastclicu za vzorno opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi družini Perpar in doktorju Kastelicu. Vsem hvala Žalujoči: žena Silva, hčerki Andreja in Biserka ZAHVALA Ob smrti našega dragega ANTONA BREGARJA Habjanovega očeta z Muljave 1912- 2000 se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, da so nam v težkih trenutkih stali ob strani in lajšali bolečino. Iskrena hvala vsem, še posebej gasilcem in govorniku g. Jurčiču, pevcem, zdravniku dr. Kastclicu in domačemu župniku, ki je z večkratnim obiskom na domu sklenil zemeljsko slovo. Vsi njegovi Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice in sestre VERE POTOKAR, roj. BAŠAR iz Višnje Gore se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in krajanom Višnje Gore in Škofljice, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče, dali za maše in za cerkev in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. Pavlu Orožniku za čuteče besede, Društvu upokojencev za sodelovanje ob grobu, posebno g. Martinu Potokarju, cerkvenim pevcem za lepo petje pri pogrebni maši, Stiškcmu kvartetu za poslovilne pesmi, izvajalcu za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Perpar in g. Alojzu Miklavčiču za vse pogrebne storitve. Prisrčno se zahvaljujemo duhovniku g. Franciju Turku za lepo opravljen cerkveni obred. Še enkrat vsem lepa hvala. Vsi njeni Nekje je v tebi bol bila, a zamahnil si z roko, češ - zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta FRANCA DUŠE iz Šentvida pri Stični 91 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam bili v oporo in pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala delavkam trgovine Vele v Šentvidu, zdravstvenemu osebju ZD Ivančna Gorica in ostalim, ki ste mu nudili prvo pomoč. Toplo sc zahvaljujemo vsem, ki ste poskrbeli za lepo slovo - gasilcem, še posebej govorniku za tople poslovilne besede, pevcem za izbrano petje, trobentarju in Perparjevim. Prav tako sc zahvaljujemo gospodu župniku za lep obred. Hvala vsem za številne izraze sožalja in lepe misli, za darovano cvetje, sveče in darove za dobre namene ter vsem, ki ste sc poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi NE JOKAJTE ZA MENOJ, SPOMNITE SE, KAKO TRPEL SEM, TIHO H GROBU PRISTOPITE IN VEČNI MIR MI ZAŽELITE. ZAHVALA V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče in dedek LEOPOLD SADAR s Sušice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče, darovane svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Kastelicu in ostalemu osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica, gospodu župniku Antonu Humarju za lepo opravljeni obred, muljavskim pevcem za zapete žalostinke ter pogrebnemu zavodu Perpar. Vsi njegovi žalujoči Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le solza in duša ve, kako boli, ko le več ni. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat NACEJANEŽIČ z Vira pri Stični 42 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali. Hvala za vsa izrečena sožalja, cvetje, sveče in prispevke. Hvala vsem govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Šentvida pri Stični, g. župniku in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Žalujoči: Vsi njegovi Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč; le Devica z Jožefom tam, v hlevcu varje Detece nam. Spavaj, Dete sladko. Sveta noč, blažena noč, prišla je nam pomoč; Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli: Rojen je rešenik. V materini ljubezni je trajna nežnost. Ne ohladi je niti sebičnost niti ne preplaši nevarnost. Gori s stalnim in jasnim plamenom, da se zdi nekaj nespremenljivega v tem spremenljivem življenju, tako da je še vedno vir svetlobe našim korakom in uteha, ko mami ni več med nami. ZAHVALA Po kruti in neizprosni bolezni je v 48. letu starosti za vedno odšla od nas naša draga MARIJA ANŽLOVAR, roj. BRČAN iz Zgornje Drage 3 pri Višnji Gori Od srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Zupančiču ter sestrama Darji in Tatjani za ves trud in pomoč, sestrični Mileni, župniku g. Simonu Onušiču za lep obred, stiškim pevcem, Davorinu za zaigrano Tišino, Perparjevim in vsem sodelavcem. Žalujoči: mož Avguštin, sin Aleš in hčerka Tanja S v, POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE NOVAK s.p. Gubčeva cesta,8230 Mokronog TEL.:07-33-71-420 Mobitel.:050-633-954 - UGODNE CENE STORITEV -BREZPLAČNA UPORABA HLADILNIKA -PLAČILO NA VEČ OBROKOV -- DEŽURNA SLUŽBA 0-24 h - " KOMPLETNA USLUGA NA ENEM MESTU" \ STRAN 19 SIVA STRAN ■