Oldest Slovene Doily in Ohio ^est Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni leto xxm. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) OCTOBER 3, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 233 kratke vesti! IZ življ ®nja in sveta neukih ^ndon ■ , "tfoltovniaiT ^Sleški letalski da so N Sestrovv ^ntiletalski to-k^**%hk&etoHkoiu%mWuh ^ vsp GO Angležem "Ntciip njihove kon- ^ sicer nemških ^ angleško, tsniu dobra. Bund ovci v municij-skih tovarnah Amerike Gadja zalega na prsih ameriškega naroda. — Solidarno nastopanje Bundovcev in Klanovcev. — Amerika jih hrani, v zahvalo pa snujejo proti nji naklepe črnega izdajstva. ARU! *'Profi.r~ ^ splošno amnesti-\ vla?° 22. ob- vidirioma Icomu- ^^kedonskih terori- ^^»Ravua NEWARK, N. J., 2. oktobra. — Diesov pododbor naznanja, da je zaslišanje posetnikov v Camp Nordland, v taborišču nemško - ameriškega Bunda, razodelo, da je stotine nacijskih simpatičarjev zaposlenih v ameriških municijskih tovarnah, v ladjedelnicah in v drugih napravah za ameriško obrambo. Tozadevno izjavo je podal kongresnik Joe Starnes, demokrat iz Alabame, ki je izjavil, da je prišlo tozadevno dejstvo na dan po dvodnevnem privatnem iii^javnem zasliševanju. Kot pri- Sa fapež Pij XII. pri-katero bo les Powder Co., ki je zletela v zrak dne 12. septembra, je Starnes izjavil, da noče podati nobene izjave, ker bi tozadevna izjava utegnila škodovati preiskavi FBI detektivov. Starnes je izjavil, da je preiskava dognala nad vsak dvom, da je Bund a-gent neke inozemske sile, za take organizacije pa ni mesta v A-meriki. Dejal je, da je bilo skrajno nespametno, da se je sprejelo inozemce, o katerih je znano, da so ohranili zvestobo in pripadnost drugim državam, na delo v napravah, kjer se izdeluje- če so nastopili voditelji Bunda | jo sredstva za obrambo te deže-kakor tudi Ku Klux Klana. Star- le. PREDSEDNIKU JE GROZIL Lincoln de Cleyre, star 22 let, je bil aretiran in bo moral zagovarjati pred sodiščem v Philadelphiji, ker je grozil, da bo ubil predsednika. Roosevelta za /časa njegovega nedavnega obiska v tem mestu. ^ v kateri bo po- 'varuje fc-^ucni), " se 'varuje ko-iz , ^livov," izhajajo- ■icnih ' da se prido- Sovjetske Rusije. 5 w-'Ungtef ""51' .r'lTiivgj — Daniel C. Ro-ik ^ ^°vin8ki tajnik in ^bli X nevarno J^cnico. Roper je star V mestu v Public Hal-i , • Willkie, republi- nes je izjavil, da so vsi ljudje izmed 2,000, ki so prišli na obisk v omenjeno nacijsko kempo, in kateri so bili vprašani po njih političnih nazorih in ki so izjavili, da simpatizirajo z Bundovci, zaposleni pri obrambnih delih Amerike. Leglo sabotaže Zaslišanje je spravilo na dan tudi dokaze o sabotaži. Glede eksplozije v smodnišnici Herku- Kot kandidat, bil oddajan tudi naznanja časo-navzočih 3i Z Willkie, čigar zvonek, tem-CVeii- ^ in raskav, je iz- ^plavže samo z neka-ičnimi "šlogarji," ^ aplavza, ki naglo polegel, govoru je seveda na- N, > administracijo ter 1^ ozir- ^ on vse bolje L kako bo vse bo- L^jepjt ' ^bo izvoljen. Po-% ^®like? s^ce industrije, ■gov ^^'P^^ala, ki mu bo VZ^Pef ^'^^inistracijo do-mesto, katero Pa tgVečje nesreče in nepoznani Htoif ^ zopet po svo-^ naprej NiS Bund in Klan v objemu August Klapprott, vodja in manager Bunda v tej kempi, je izjavil, da je imel Ku Kluks Klan dne 18. avgusta v tem taborišču svoje zborovanje, katerega so se udeležili tudi bundovci. Arthur Bell, ki pravi,- da je Klanov "veliki zmaj," je izjavil, da se je vršila dotična Klanova seja v svrho, da se amerikanizira Bund. Rimsko časopisje priznava, da se Španija ne da pripreči italijansko-nemškemu vozu Pokale so gore, rodila pa se je miška. — Španija ve, da bi bila vojna zanjo katastrofalna. — Osišče si bo moralo torej pomagati brez Španije. Najznačilnejša vest zadnjih* - Nagla germanizacija rumunskih okrajev NEMCI SO SI ŽE NALOŽILI TEŽKI KRIŽ Mi smo takoj v pričetku sedanje vojne rekli, da ne bo nikoli dolgo, ko si bodo morali Nemci naložiti na ramena svoje jimaške zaveznike Italijane, kakor so jih morali nositi na plečih tekom svetovne vojne Angleži, Francozi in Amerikanci. To se je zdaj že zgodilo. Iz Londona se poroča, da so prevzeli nemški generali poveljstvo nad hrabro italijansko armado v Egiptu, ki je obtičala v pesku, čim je zadela na prvi resnejši odpor Angležev. V Egipt so prispeli nemški generali in drugi visoki častniki, za njimi pa pridejo najbrže tudi nemške čete. Zaničevanje i-talijanskega vojaštva od strani nemških generalov in nemške soldateske si je lahko predstavljati, to bo na-daljna grenka kaplja medicine, ki jo bo moralo pogoltniti italijansko ljudstvo v tej skrajno nepopularni in osovraženi vojni. Nemški častniki bodo vežba-li rumunsko armado. — Sofijske ulice so bile imenovane po veljakih osišča. ANGLEiKI BOMBNIKI NADAUUJEJO Z DELOM RAZDEJANJA PO NEMČIJI Zavrnitev napadov na London. - Bombe angleških letalcev treskajo vse od Porenja do osrčja Berlina. NAPADI SO USMERJENI VSAKO NOČ GLOBLJE V NEMČIJO grob J preminil v Mt. Si-^arko Brožinič, East 67th St. K «2 let in rojen v selu Mšf' ^^^aškem, odko- ^"^0Zapušča 8el K • J' v Ameriko leta ------ žalujočo 5^' Bil je član dru- 99 HBZ in -Mili, H. Z. Pogreb Grdina in sinovi M ob o ^^^oda v soboto ' % a*:30 uii ? cerkmr sv. in potem na po-°di mu ohranjen ' preostalim naše \\vin ^olnicl ^bolnišnico se je po-Ha Gospodarich, ^uW^J>ionda Gospodari-Vj in Vf^ylvia Ave. in hčer-bh?! ^^Sdalenc, kjer K'C operacijo na ■ v sobi št.\301, ®ijice lahko obišče- L dni je priznanje oficijelnega rimskega časopisja, da Španija še ni pripravljena, pridružiti se osišču in stopiti ob strani osišča v vojno. Po vsem dolgoveznem govorjenju in zatrjevanju baš v obratnem smislu, po podaljšanem bivanju španskega ministra Sunerja v Berlinu fti po vsesplošnem pričakovanju, da bo' Rim pozorišče četrtega podpisnika k novi alijanci, je zdaj nenadoma v Rimu oznanjeno, da se je pogovor med Mussolini-jem in Sunerjem tikal načrtov zasnovanja revolte med arabskimi plemeni proti Angležem. Pokale so gofe, rodila pa se je miška . . . Polomijada osišča Kakor kažejo vsa znamenja, je izšla Španija s plapolajočimi zastavami iz te bitke. Ker je e-d'n in glavni smoter novega pakta, zaprepastiti svet in narediti nanj čim močnejši vtis, je izmik Španije dvakrat značilen. Resnica je, da bi Nemčija lahko vmarširala v Španijo tudi brez njenega dovoljenja, ka&or je vmarširala v vse dežele, kjer se ji je zdelo to potrebno, toda negativen izid konverzacij v Berlinu in Rimu dokazuje, da se postavljajo temu načrtu na pot zapreke, katerih niso pripravljeni prekoračiti niti Madrid, niti o-sišče. Gladna že sedaj, bi Španija kot bojujoča se država poginila od gladu. Že zdaj razklana na dvoje, bi Španija riskirala strašne posledice, če bi se vmešala v novo, skrajno nepopularno vojno. Kar se pa nacistov tiče, niso oni vkorakali še nikoli v nobeno deželo, ki bi bila do golega opljačkana že pred njihovim prihodom vanjo. Zato je verjetno, da jim bo morala že zelo trda presti, preden se odločijo, poslati v Španijo večjo vojaško silo, s katero bodo morali odpremiti tudi vse potrebne stvari in živila za njeno prehrano. Laže bi bilo, boriti se na španskih tleh s privoljenjem Španije, toda tega privoljenja pa Španija svojim dragim prijateljem, ki so ji pomagali zadušiti špansko ljudstvo in špansko republiko, ne da. Vzdržanje Španije od osišča je v tem momentu važnejše kakor pa migljaj, Anglija držijo dano besedo — podpisano pogodbo. Za zadrugarje je to podnebno, ker vidijo kdo vodi, kam vodi in kje imajo iskati rešitev — rešitev pride potom zadružništva. tobra ni daleč in takrat bo Slo-' venska zadruga imela svoj letni jesenski zadružni zabaven ve-' čer s plesom in okusno večerjo. | Vse to se bo gavršilo v Slovenskem domu na Holmes Ave, kamor ste vsi že sedaj vabljeni na poset in zabavo. Svoj čas je bilo naznanjeno, da bomo imeli piknik drugp leto na SNPJ farmi. Žalibog ne bo tako. Bo pa kot običajno na drugo nedeljo v juliju in sicer na Močilnikarjevi farmi, kajti vsa naša prizadevanja, da bi bilo drugače niso izdala nič. Ivan Cankar nam je lepo šel na roko, da ne bomo imeli obe skupili piknik na isti dan s tem, da bo imel svojega, mislim prvo nedeljo v avgustu. No, na ta način bomo mi imeli vse naše St. clairske goste na našem pikniku, oni pa naše Collinwoodcane. Saj je vendar resnica, da smo mi radi pri njih, oni pri nas. Zatorej j-e^rvirajte 13. julija 1941 za nas in prvo nedeljo v avgustu za nje. Joseph A. Siskovich, tajnik Iz Zadružne fronte Poznavalci ekonomije in mednarodne trgovine so pred in po Zadružničarji dobro razumejo to igro in komu je namenjena, da bi hasniia. Zatorej, slovenski delavci, na plan pod Zadružno zastavo in naprej do cilja—svobodnega delavca na ekonomskem in političnem polju. V Clevelandu ste lahko spoznali in videli, da vsako politično udej-stvovanje v katerikoli drugi stranki izven demokratične ali republikanske ne zaleže nič, sploh ne pridejo na glasovnico. Ni daleč čas ko bo tok reakcije prišel tako daleč, da bo menda zadružništvo edino zavetje, pod katerim bo delavec smel delovati za svoje interese, in to le zato Iter bo rabil svojo nakupovalno moč, kontroliral vso produkcijo z njo, ako bo tako hotel. Drugič bomo malo bojj pogledali kam nas peljejo svetovni dogodki. Sedaj je pa dobro, da tudi malo pomislimo na naše razvedrilo, katerega vedno preskrbimo radevolje. No. 2Q. ok- Service v Washingtonu tekom petih dni po preselitvi jizpremem.be svojega naslova, in vsak nedržavljan, ki biva tej dežeji samo začasno ter ne sporoči gornjem uradu , vsake tri mesece svojega naslova, ne glede na to, da-ii se je preselil ali ne, je podvržen globi $100 ali zaporu 30 dni, ali pa obema kaznima. I V^ak roditelj ali varuh inozemca, ki je star manj kot štirinajst let, je podvržen istim kaznim, ako krši določila tega zakona. , Kit živi do 300 let, muha enodnevnica pa le nekaj dni v navadi je, da določamo starost po številu doseženih let. Vendar število let ni zmeraj odločujoče. Tridesetletni mož iztegne biti starček, a kak pefde-setletoik je ko mladenič duševno in telesno čil. šestdeset let tihega, čeprav skrbi polnega življenja ni isto kakor šest<|eset let nemirnega življenja. Pri živalih ni dosti drugače. Obžalujemo psa, ki doživi samo 15 let življenja, lie pomislimo, da je nemara po svoje v tej kratki dobi doživel prav toliko ali še več kakor tis|ti jastreb i? živalskega vrta v gchoenbrunu, ki je bjl 118 let v ujetništvu in se je leta 1824 poslovil od tega sveta. Človeška radovednost si rada zastavlja vprašanje, koliko let morejo doseči razne živali. Poleg 300 let, ki jih pripisujejo kitji, je 40 let povodnega konja ali nosoroga zelo majhna številka, Odkod ta velikanska razlika pri živalih, ki vendar niso toliko različne dryga od druge? ^a nekatere žjvali sploh ne vemo natančno kakšno starost dosežejo v svobodi, temveč poznamo le starost, ki jo dosežejo v ujetništvu. Zveri živijo v ujetništvu pod povsem (Jrugačnimi pogoji kakor pa pa prostem, kjer se bije boj za življenje in smrt. Tako se opice v kletkah malokdaj postarajo, marveč poginejo po večini že v svojih najlepših letih. Gorila doseže v ujetništvu sedem let, šimpanz in o-rapgwtan 10 let, a pavijap 18 let. Neka kapucinska opica pa je dosegla starost 41 Jet. Zelo različno starost dožive ribe. Jastog postane star povprečno le štiri leta, jegulja pa devet let. Karp doseže 150 let, ščuka 100 let, postrv pa 50 let. Ta zadeva je še bolj popisana prj ptičih. O^ jastrebu, ki je prebil 1J.8 let v ujetništvu, smo že govorili. A v jstem živalskem vrtu je živel 120 letni orel. Sova doživi nekako 30 Igt. Vendar je znan primer uharice, ki je štela 70 let. Glede na papige je dognano, da je v Florenci živeJa neka papiga Igo let. Ptiči-pevcJ, kakor škrjanček, slfivček, kos in čižek dosežejo le 20 let starosti, a kanarčki in vrabci ne dosti več. I-sto ve^ja za golobe in Jcokoši, a grjioe žive baje še enkrat toUjko let. Noj ne doseže več ko 20 let, a' kuk^vfca poB^apf stara do 50; let. Galeb in pelikan živita nekaj • let manj in štorklja se že « 30 leti odpravi s tega sveta. Če po- stane labod star 70 let, se človek ne začudi, toda če živi gos 80 let, se mu zdi neverjetno. Slon doživi 100 let, a konj 25 let. Skromna je srna, ki po večini ne dočaka več ko 10 let, a jelen le pet let. Domače živali kakor pes, mačka in koza, dosežejo navadno nekaj večjo starost kakor jeleni. Zveri v ujetništvu pa utegnejo doseči visoko starost. Lev dočaka 65 let, kar se mu v svobodi brez dvoma ne posreči. Volk in severni medved dosežeta 30 in lisica 15 let. Kako pa je s zadevo pri žuželkah ? O neki mravlji vedo povedati, da je dočakala 15 let starosti. Čebela matica pa doživi samo tri do štiri leta. Navadna muha preživi komaj poletje, — Največja je razlika med Metuze-lemom med živalmi kitom z njegovimi 300 leti in pa muho enodnevnico, ki sicer kot ličinka živi nekaj let v vodi, a ko se dvakrat prelevi, gleda sonce le nekaj dni, nato pa pogine. Jožek: "Očka, kaj JG mat?" Oče: "To jena pn»f ^ ki ve, kdaj se je ^ rodila, a je pozabil, k šteje." Jaka: "Moja žena za dva." Matija: "Saj sem t ^ , pravil, da je ta žena k lašč zate ..." Tudi nekatere živali se v žalosti jokajo Znanstvena dognanja potrjujejo domnevo, da so nekatere živ9.1i zmožne globokih občutkov. Krokodilove solz,e pretaka, pravimo, če hočemo reči, da joka človek samo zato, da bil zbudil sočutje bližnjih. Kako je prišel ta izrek v naš jezik ? Ali more krokodil sploh jokati? Ne, krokodil ne more jokati, ker krokodil nima solznih žlez. Predstava jokajočega krokodila izvira iz prastarih vzhodnih bajk in pravljic, po katerih posnema krokodil glas jokajočega otroka, da vabi k sebi žrtve. Nekatere živ^,li so pa zatožne globokega ginjenja, ki ga večkrat spremljajo tudi solze. Zanimivo je, da so med temi živalmi na prvem mestu take, pri katerih bi najmanj pričakovali gi-njenosti. Kdo bi, recimo, mislil, da spadajo krave zroče na paši tako mirno in topo na človeka, med bitja, ki poznajo solze. A vendar je tako. Vsi prežvekovalci imajo namreč solzne žleze prav tako, kakor jih ima človek. Najobilnejže izkušnje o živalih imajo seveda lovci. Znano je, da jelen v svoji smrtni uri tiho joče. Slavni francoski pesnik La-martine pripoveduje v enem izmed svojih del o srni, ki jo je na lovu obstrelil, kako ga je z bolestnim in s solzpim pogledom prosila naj se je usmili in jo pusti živeti. Tudi medvedi in severni jeleni znajo pretakati solze. Tako trdi raziskovalec in lovec Gordon Gumming: "Bili smo na Aljaski," pripoveduje Gumming, "in tam seni obstrelil severnega jelena. Po večurnem iskanju smo naposled prišli do ranjen« živali, ki se je bila zatekla daleč v gozd, da bi tam mir^ poginila. Pene so ji silile iz gobca, iz pmirajočih oči so ji pa tekle debele solze. To je bil pogled, ki je pretresel človeka do srpa." Jokajo tudi žirafe. Ta čudna prebivalka afriške stepe je izredno občutljiva žjval. Zadostuje, se le nekoliko rani, pa že bridko joče. Isto velja za neko majhno opico na Sumatri. T^ žival je navadno yese]ia m poskočna. Če pa se zgocji kaj proti njeni volji ali če se česa ustraši, začne takoj jokati in s svojimi sprednjimi nogami si briše solze iz objokanih oči. Nekaj podobnega prjpoyecju-jejo naravoslovci o tjulnjih- Na malajskem otočju polove domačini pred lovom na tjuliie ii^aj-pre^ Žive rojadiče, ker z njihovo pomočjo prav l»hko privabijo njihove matere in jih pobijejo. Mladiči začno namreč v ujetniš- Mihec: "Očka, ali se tudi< ženijo?" Oče: "Kako neumBO r nje! Sploh samp osU se Sinko: "Očka, ali je go denarja?" Oče: "Kakor se zaslužim jaz, je to gj,;! gre mamica kaj kupit, k I tvu milo tuliti in 6# re takoj prihite k slon, orjak v živalsve® ^ zelo r^hločutep. Ofi mu odseva iz drugače globoka žalost. Plenil jTpom#) iji cerkvi Pred nekim ripsl^i'^ ^ se je moral zagovarj^ . nenav34erj tat. E,ziP že dalj I časa plfii^i^ muzeje in tako L da si je doma sebni muzej stvari- jj f se je pojavila stapovanj.e pregledi' ^ je najprvo staro slik|?' ^ jjJ ro je Moriggi ukradel v zakristij; _ K cerkve, potem' j® r, štranco iz cerkve lija, sliko s svetim ® , v puščavi, ki jo kolegija sv. Antona, -ski rokopis, perzijs% go, dragocen servjs ■ ga je znal Morigg' ob priliki neke javne ^ , druge stvari. V vse. Sodniki so ne olajševalne .okpl'®^ ^ ga zašili samo za d i L --- ČE ŠE NE VEŠ, da so .Nemci med nom v Franciji dol bojno opremo 54 d'^^ da v Angliji P'"®^ J jen je, da todo napad na Anglijo s ^ metne megle. Pod bodo skušali poslali k kavskega preliva vojaštvom, istoča^^^g; „ napadli Anglijo iz ijeJ da jfi umrl v Berf ma nemški general ^ field, ki je bil P^ • vojno nemški voja® Parizu; da je ameriška log Nemčije odpol^^^ijifj diplomatske pre dsta' Norveški, na Niz"' Belgiji in Lukae^l^^ da Mehika begunce izza jo' vojne, ki so se mud* na v Franciji; . da je argentinski ^ zideat Ortis odStoP' - n le;zni. Posle drža^^ varja bo izvrševal ^ sedanji podpredsedP^ Cantilla. 3' oktobra, 1940. 1 R X K O I> K X S S a ■ I STRAN 8. 13 HUDA URA SPISAL FRANCE BEVK j® ^"^8," si je rt ^ ; toda zdelo se mu vaH-f odnehati. "S Sli- «T . • ® &jte mu hišo, če hočete," kazn" prekinila; bilo je glaševal jo je ropot nog. Mo-, nategnila do konca, obstala in hor je prisluhnil. Ni se smejala ! za trenotek utihnila. Plesavcem ga ' na jeziku. "Le daj- prodaj. je toliko do J® ves zlecnil. Vra-Slivgp .^^^^^util, da bo tako. A dekle da se fant in bil tal, , Nazadnje mu je vrtK d" ti rekel, da te ne si-' mencal " tak T ^azaanje mu je olgj^^ .°"8ovor celo v veliko 'ie ^ tudi prav "Če to hočeš ta-še bo- Pil. _ preveč sem praskal po sencih. res kaj dometi, šo, Ivi želele jezika?" je vrglo Vjjjj Korai v :« „jxi„ .. le niV-? njo- Dekle- DllO ■' ■ jg tako nič do Pavleta. stori vedel, kaj •^U "^j rnisli. Tež- Sliva« stopiti v izbo. uvar ozarec Porinil poln "stoij) ^ Nesel ga je k ^ino je roka omahnila, "ie Je Meni dru ■zteklo na tla. Je vseeno," je blebetal, se zgovorite . . . Slivar ni prezrl, kako je Zal-ka izbirala med fantoma in se oklenila Pavleta. Pijanost od radosti mu je udarila v glavo. Zgrabil je vdovo ,ki je očakova-la ob kamri, udaril z nogo ob; pod in zaplesal. Možje so se spogledali in pomežiknili, ženske so prasnile v smeh. "GJejte norca! Kakšne lahke| noge ima! Saj se ves potresa!" "On že ve, zakaj ga razganja." "če bi vedela žena, bi vstala s postelje in ga prišla l^sat." Slivar ni slišal smeha ne besed. če bi jih bil tudi slišal, bi se iie bil zmenil zanje. Cvetela mu je pšenica, za vse drugo mu ni bilo mar. Med plesom se je še huje razigral. Naj ljudje le mislijo, kar se jim zdi. 15. Za Mohorja se nihče ni zmenil. Na peči je stala steklenica vina, ni ga pokusil. Mohor je bil godec, Mohor je igral. Toda še vedno so mu igrali samo prsti, duša se mu ni vmešavala v melodijo. Vsaj ne zavestno. Ni opazil, če se je poskočnicam prilivalo nekaj bolestnega, skoraj jokajočega. Le v nekaterih hipih je prodiralo iz njegove notranjosti in se mu znova zaklepalo v prsi. Bil se je ves zabudil v neke nejasne misli. Iz njih so se dvigale temne predtsave ko hudo- j Zalka, smejale so se žene. Smeh je bil sit, zdrav, iz prsi in iz trebuha, precej vinski. Potišal je, da je nato zopet zrasel pod strop. Ta večer se mu je zdelo, da so vsi še tako neznatni in navadni dogodki v neki zvezi z njegovim duševnim stanjem. Nekdo je sedel na peči, noge so mu visele na klop. že prej ga je čutil, a se ni zmenil zanj. Pomaknil se mu je bliže, se ga dotaknil s komolcem. "Ti si, Tine?" "Ne, Blaž," je odgovoril oni. "Zakaj pa se smejejo?" "A? Slivar pleše, da kar opleta," se mu je fant med šumom ' nagnil do ušesa "žena pa mu doma stoka!" Mohorja je zbodla do srca. Slivar? Harmonika se mu je Vi Jg H'eni za teh nekaj ur j urni oblaki izza gora. Kdaj pa ^ajf^-v.'i kdaj sej'e ves zdrznil. Pred nje-je bil zajokal. Sli-; govimi očmi se je čisto jasno, ži- obral kozarec, ki je bil, vo pojavila Zalkina podoba. Ne ov ^ tla, g;ledal nekaj tre-' taka, kakršna je bila nekdaj. ^ jSmeh mu je i Taka, kakršno si je zamišljal v je ^yeckasto brado. Ozrl tistih trenotkih. ......... Vedno znova, minuto za minuto, jo je lovil s sluhom. Saj se je tako rada smejala. Včasih je med plesom tudi zapela. Ta večer ni mogel ujeti njenega so se zmedle noge v taktu, čutil je, kako so se pogledi vseh uprli vanj. Harmonika je zavekala, melodija se je uravnovesila, prsti so ga znova ubogali. Kaj mu je bilo do Slivar jevega plesa in do njegove bolne žene, do smeha ali do zgražanja? že sama misel na Slivarja mu je blodila kri. Vedel je, čemu se raduje. Tine-tove besede so mu brnele v srcu ko nepozaben napev. Toda med čustvi tistega hipa in med čustvi tistega hipa in med čustvi, ki jih je gojil v mraku pred hišo, je zijal velik prepad. Na dnu prepada je temna voda, ki se svetlika. Kaj se godi tam spodaj? Pa saj skoraj ni mislil nase. Ali le v zvezi s Tinetom. Nekaj mračnega v globini njegovega bistva ga je spominjalo nanj. Tine! Tine! Kakor da mu tolčke kri v sencih. "Kje je Tine?" "Pleše. Ves večer ni plesal, a zdaj pleše," "S katero?" "Z Anko. Zdaj jo je izpustil." Mohor je nagnil glavo na harmoniko, kakor da teši jokajočega otroka. Ali kakor da prisluškuje nekim glasovom v tajnih globinah svoje notranjosti. Od nekje so mu vstajale slutnje, jasne slike bodočih minut, ki jih je dojemal s šestim čutom slepca in so mu žive stopale pred duševne oči. Prebujale so mu grozo, vendar jih ni odganjal, saj jih je klical. Toda ne bi jih maral srečati. Postal je nemiren. Nemir mu je trepetal se v prstih. Harmonika mu je drugače pela, glasovi so biil odsekani, nič več otožni ampak zamolklo grozeči. Hkrati plahi. Trgal se je iz občutka, ni se mogel iztrgati. Zdelo se je, da je zašel v plaz, ki ga podsiplje. Rad bi bil ute-kel, kamorkoli, a ni mogel prenehati z igranjem. Slednjič se je iztrgal iz godbe, harmonika je utihnila, položil jo je na kolena. Nekaj tre-notkov je sedel mirno, tiho, kakor da je neizmerno utrujen ali da prisluškuje in razmišlja. "Ali boš igral?" se je nenadoma zdrznil. Blaž se je potegnil v zdič in vzel harmoniko. Mohor je tipaje ob zidu odšel v vežo. Harmonika je znova zapela, preden je dosegel podboje kuhi njskih vrat. Dotipal se je v kuhinjo in prisluhnil. Zdelo se mu je, da z rahlim šumotom dogoreva ogenj na ognjišču. In da je nekdo v bližini, ki ga gleda in se ne zgane. Segal je z roko v temo in brskal v kotu ob vratih. "Česa iščeš, Mohor?" Glas je bil drobcen, skoraj otroški, nekam ljubeč. Poznal ga je. Bila je Jerica, majhno, grbasto dekle ki je služilo pri Mlakarju za deklo. "Ne vem, kam sem del palico," je rekel malce nejevoljno. ilil Stal je ob peči iri ''"gas^ dekletom, šel ^e. ® komolcem mimo- *'K ^avie^'^^^^kostor!" _____ ozrl za očetom. Z smeha in njene besed. Toda ob Si-gj. Zalko, ki je sta-{ slednjem plesu jo je razločno " ■ ......... C®' bi se dela. Fanta nekam j čutil, kako molčeča hiti mimo | or bi ne vedela,' njega. Zdelo se mu je, da je' je šum njenega krila, cepetanje' 4. je nalašč izogi- njenih nog ostro razločil izmed esaip plesa še nista ostalih šumov oblek in udarcev enila, g, -............- -............ ^'iriejjii j^ bila nekam peta. Ona pleše vsa vdana, vsa ' premagal je gren- zaverovana v plesavca, a pri ^^ka ^^.^^bal proti njej. item njega niti ne pogleda. On saip ----1. . ------ - Zaigraj,! "zrla in mu hote-' je zanjo le godec sg I brbet. Ob očetovih , Mohor, da bq Zalka plesala! J fgtiilo J® n^kaj težkega j Harmonika je zavpila. Prsti jg . hjenem srcu. Bega- so trepetali, pritiskali, omaho-j,,"K. Zagrnila jo vali, toda ves čas niso zgrešili niti enega gumba. Skozi hreščar nje glasov je nenadoma razlo- sladkih in grenkih j® trpela. Toda ko da , iiHe ' T" ji od klopi ^ čno zaslišal smeh. Melodija je i, je biif! haglo okrenila. potišala, skoraj je utihnila. Pre-^ odločilo, Pavletu se ip v naročje. So Jg obstal kot ukopan Se ,^^Io zgrabil prvo de- dela, ki spadajo svrho. Nova l46ip JtN QORJUP Friendly Inn 4018 St. Clair Ave. 6% pivo in vino, tudi dobra godba iVsaJc petek serviramo ribjo pečenko. Odda se SEME'S cafe I bo serviralo večerjo 5. oktobra NiZKA ® PHj)o-foča Seme v najem se odda mirni dru-žipi štiri spbe, kopalnica in fur-nez. Vse v dobrem stanju. Vpraša se na 1054 East 72nd St. i Išče se ženska ženska ali dekle dobi stalno delo za splošna gospodinjska I dela, od osme ure zjutraj do 6. jure zvečer. — Lahko ostane čez i noč. — Plača po dogovoru. — Za več pojasnila se obrnite na Jj098 East 66 St. m.ed 6. in 7. u-ro zvečer. PAZITE NA OGLAS gresivne trgovske zveze v jutranji številki enakopravnosti I I Najbolj, okrepčilo Ledeno mrzla Coca-Cola je kvali-'tetna pijača — znana pijača, ki predstavlja izkušnje štirih generacij, ki je okrepčala milijone ljudi. Je čista in okusna in da razveseljujoče, najboljše okrepčilo. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRospect 0333 ZAKAJ... "Air-conditioned" prostor za peko v moderni peči na plin vam da sočno, mehko pečenko y moderni "air-conditioned" peči na plin lahko pripravite bolj okusne in mehke pečenke. Svež zrak, razgret do katerekoli stopinje, kroži skozi vsak vogal v peči. .. polivati pečenke ni potreba . . . izguba teže je reducirana. Pečenke so bolj mehke, bolj okusne. Moderna avtomatična plinska peč vam da visoko vročino za pražiti pečenko, ako želite in tudi—kakor želite—stalno nizko temperaturo za počasno kuho, ki ohrani okus in sočnost in naredi per-fektno mehko pečenko. Oglejte si ekonomične nove plinske peci'pri vašem trgovcu ali v uradu Gas Company, Lahko jih je kupiti in veselje jih je imeti. THE EAST OHIO GAS COMPANY Ml DAMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE The MAY Company BASEMENT STORE Dramatična razprodaja lepega in finega kvalitete $2.95 BLAGA ZA PREPROGE Položeno in pribito na tla BREZPLAČNO! JARD Velika izbera najnovejših mp-delov in barv. Prav posebna cena. Posebnost... 9-ft. Široka ^.99 Wilton broad- sq. loom preproga jd. $6.25 sq. jd. vrednosti! Fina kvalitetna broadlQom... v rdečem, plaverp, zelenem ali "rust." Lepi vzorci. $3.^5 Axminster BLAGO ZA PREPROGE Položeno in pribito na tla brezplačno $3.95 Axminster BLAGO ZA PREPROGE Položeno in pribito na tla brezplačno! JL 2-44 iard Popularni vzorci in barve. Dobro tkano iz fine kvalitetne volne. Posebna težka kvaliteta. Izbera iz "two-tones," "hook," rožnati in drugi vzorci. R ah it e naš 'Deferred Payment Plan,' ko kupite blago za prepr o g e za $20 ali več. THE MAY CO. BASEMENT Double Eagle Stamps Tuesday ! # # W i ^ Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Ill !|i e 91 i i # I e Ml m Enakop 6231 St. Clair Ave., flGnderson 531] - 5312 I j|j hair-breadth harry "fti n CURSESTHE PAWi Y eobip WONT LET ME RUN MY GAMBLING JOINTS.' p SCARED THESE REFORMERS WILL ^ GET SOMETHING ON HIM — / HE SAYS IT WOMt BE TO RUN AN OPEN TOWN UNTiL WE'VE STAMPED ODT THi6 \ NEW UTOPIAN PARTY I BAPa uropiA V -jo potnikpm možnost telefoniranja med vožnjo. Za te pogovore plačujejo posebno pristojbino, a ljudje iz San M e d n a r o dna astronomska sadih v Posaarju dozorelo z4 družba, ki ima svoj sedež v Ber- j 5000 ton jagod, a v vsem ob-linu, sporoča, da so lansko leto močju Siegfriedove črte cenijo odkrili 237 novih malih planetov. Ti planetoidi krožijo v glavnem med Martom in Jupitrom. Največ so jih odkrili na Fin- STEKLENl VINOGRADI NEMČIJI v Kitajci jedo mlade miši kar sirove o Kitajcih pravijo, da vse jedo. To pa ni čisto res. Sira se Kitajec še vedno ni navadil. Na Kitajskem jedo pse, mačke, podgane, miši in podobne živali. A medtem ko se siromak zadovolji z vsakim psom, se bogatin spravile na psa, ki pripada neki posebry vrsti, in tudi le tedaj, če so ga določen čas na poseben način krmili. Posebni sladokusci jedo le pse, ki jih krmijo v njihovih hišah pod njihovim nadzorstvom. Isto velja za podgane in miši. Ubožec se zadovolji z vsako izmed teh živali, bogatin pa je sa- AMERIŠKO DELAVSTVO GLEDA V BODOČNOST Work W##k of American Labor ■n is» »» '•» 1 gradu" že v juniju pobrali prve zrele grozdje. Ta vinograd so uredili 1. 1938 in so ga začeli kuriti v januarju. S temperaturo 25 do 40 stopinj in škropljenjem s toplo vodo so dosegli, da so se trte razcvetele in dale sad dosti prej, nego se to dogaja na prostem tudi v toplih krajih. V istih goricah bodo zgradili še dva rastlinjaka, ker je povpraševanje po tako zgodnjem grozdju seveda zelo veliko. pridelek na 8000 ton. (5AS JE DENAR Ta ameriški rek se v vsakda- skem, in sicer 86, sledi Nemči-1 njem življenju onkraj velike lu-ja s 63, Belgija z 21 in Franci-* j že jasneje odraža nego v naši ja s 17. Astronomija pozna že! stari Evropi, ki ima dovolj ča-okrog .2000 planetoidov, toda po | sa za razne norosti. Mesto San cenitvi ameriškega zvezdoslpv-J Francisco je po vsej priliki še poseben pristaš tega načela, ŽENSKA IN BESTIJA BREWSTER R. O. oktobra zelo malo časa, na telefonske celice v v je bil tolikšen, da so mora" . te vozove postaviti še drugo lefonsko celico. NAPREDEK GROCERIJSTVA ' --/--v';"' STRADIVARIJEVE GOSLI Deset let je tekla pred italijanskimi sodišči ostra pravda za znamenite Stradivarijeve gosli. L. 1929 je neka Olga Kauff- j glasovi. mannova v Rimu podedovala gosli po svojem možu. Šlo je nedvomno za pristno stradivar-ko iz 1. 1709, ki je bila nekoč last španskega kralja Karla IV. Kauffmannova je Ralph O. Brewster, repuhli-kanski senator iz države Maine, ki je ob volitvah porazil bivšega governerja Louisa J. Branita, demokrata, z več kot 1,9,000 Na gornji sliki je grocerijska prodajalna iz časov a i ^ Lincolna, v kateri je bilo na prpdaj manj kot sto spodnji pa je moderna prodajalna naše dobe. Organize^'''' visnih groceristov bo praznovala od 21. do 26. g,' National Grocers' Week. Predsednik organizacije je •"6'" , Sack, ki je na sliki v štirikotu na desni. Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga THE SIOVEKES; A SOClM HISTORY" OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" posodila' Miss Ruby Mercer, znana so-pranistinja, se igra na neioyor-ški razstavi s tigrom, katerega je pripeljal is džungle Frank Buck, znani lovec na žive živali. ŠTUDIJA O NESREČAH NA PODEŽELJU 10,000 15,000 10,000 5,000 C O R R EC T Dan 21,. oktobra bo nadaljni mejnik v standardu ameriškega delavstva. Tega dne bo število tedenskih delovnih ur reducirano od 1,2 na 1,0, dočim je vseboval delovni teden pred dvema letoma, ko je stopil novi zakon v veljavo, 1,1, ur. Na sliki vidimo ameriško delavstvo, zaposleno v različnih delavskih strokah. USODA PESNIKOVE GROBNICE \\% ncel930 .RURAL EOESTRIAN NON-P Rural' Includes cities under 10,000'fopulatlon URBAN WRONG N 28% e 1930 PEDESTRIAN RURAL PEDESTRIAN URBAN NON-PEDESTRIAN DOWN 30% Since 1930 O o h O spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klao*^ Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer j® rojena mladina, da se mladina seznani 1> zgodovino Slovencev. tU ( O a Knjiga je vezana stane $1 1930 '31 *31 '33 '34 '35 '36 '37 '38 ^Source: National Safety Council approximations based on U. S. Census Bureau data; and city and state reports^ V Chicagu se bo sešel dne 7. oktobra National Safety kongres, ki bo razpravljal o nesrečah fta podeželju ter o odredbah, da se te nesreče kolikor mogoče prepreči. SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... Enakopravnosti' Nemške bombe so razbile grobnico slepega angleškega pesni-Jca Johna Miltona, čigar nagrobni lik so vrgle bombe na pokopališču ž njegovega podstavka, kakor je videti na gornji sliki. Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue NAROČITE SE NA Mesečnik za leposlovje in pouk CANKARJEV GLASNIK NAROČNINA JE: _ $1 Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mese Z avgustovo številko se bo pričelo zgodovino naših kulturnih, gospodarskih org zacij in drugih naših ustanov. Pozneje na vrsto podporna društva, klubi i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo ko v kateri se bo pričelo z zgodovino, zgodovina končana boste imeli zbirko na ka boste upravičeno ponosni —' bo vredna vec boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino na naslov: il' CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland*