178. številka.__Ljnbljana, petek 7. avgusta. _VII, leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemni ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poeti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold,, za pol lera 8 gold. ia četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za poeiljanjo na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cel«) leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velji znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-stopne petit-vr3te 6 kr., 6o se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „TTotol Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo požiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t, j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Ogersko. Časopis „A. Allg. Ztg.", eden najraz-širjenejših mej vsemi nemškimi listi, prinaša dolg članek o ogerski državi in zdanjih razmerah v blaženi Magjariji. Ta članek je tem več pozornosti vreden, ker so enake pravične izjave v nemškem novinarstvu jako redke. Iz članka posnemljemo le glavne stavke. Pravi se tam: „V Ogerski se stvari godč, ki morejo javno mnenje v Evropi o bistvu in naturi ogerske države čez dalje bolj in bolj podučiti. P.il je čas, ko je Ogerska imela simpatije v Evropi, ker je veljala za nositeljico svobodnostnih prizadevanj naRproti avstrijskemu absolutizmu. A nij se moglo misliti, da kakor brž Ogersko dobi svojo svobodo od Avstrije, bode se v isti Ogerski hujši absolutizem razvil, nego je kedaj pod Hahom mogoč bil." Pisatelj potem razloži, kako so plemenska protivja posebno hudo skupaj trčila pri posvetovanji nove volilne postave, pri kateri priliki so teški udarci padali na Magjare, tako da je le-tem prav nevšeč bilo in so skrbeli, da tuj svet debat nij zvedel. V tem oziru Magjare podpirajo dunajski listi, ker skozi retorto dunajskega novinstva dobiva Nemčija in druga Evropa ogerske dogodke v oslabljeni obliki. „V Nemčiji in v drugi Evropi si ne morejo uganke rešiti: kako je vendar to, da, če so nemagjarske narodnosti v tolikovšni veČini, k a je Magjarov jedva tretjina vsega prebivalstva, je vendar magjarska veČina v parlamenta? Uganka je precej rešena, če se na to misli, da čini v Ogerski „plemenita Ško gospodstvo" z gruntnim posestvom pravo plemensko vladanje Magjarov. Kjer jc to „plemenitaške gospodstvo" strto, in kjer je I* is te k* Kantorčica. Koman s pogorskega zakotja. (Češko spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič.) (Daljo.) 1-1 ii c i i so pale škarje z mize — zabole so se v tla. „Skarje prerokujejo goste," začudila se je vzdigovaje jih, „kilo bi mogel še denes k nam priti ob taki uri in v takem vremenu ! Pa se mi le zdi, da je zunaj vendar malo potihnilo, kar sem Meluzini pšena vrgla." „ Vem uže od poludne, da se k nam nekdo pripravlja," trdil je dedček. „Jenik je vrgel metlo v žrjavico, in s tem se vselej gostje v hišo privabijo ; pri tem mu je opa-del goreč ogliček, „no, to so gotovi," sem si mislil. Mačka se je tudi celo dopoldne za kak srednji stan z zemljiškim posestvi m, kakor pri Saksih in Srbih, tam povsod prevlada dotična narodnost in se pokazuje. Slovaki v severni Ogerski štejejo tri milijone, a nema jo nobenega zastopnika v peštanskem državnem zboru, a Saksi, ki so po številu najmanjši, štejejo 22 zastopnikov v Pešti. Razen Saksov so v pravi Ogerski (iz-vzemši Hrvatsko in hrvatsko granico) Srbi najmanjši po številu, a ipak imajo razmerno največje Število poslancev, baš ker imajo kakor Saksi neodvisen sred nj ista n. Ru-muni sicer imajo nekoliko poslancev v peštanskem zboru, ali po številu prebivalstva bi morali Rumuni in Slovaki vkup 200 poslancev imeti ; a nemaju Slovaki nobenega, Rumuni komaj 20." Pisalec dalje išče nzrok m&gjarskega gospodarstva v tem, ker se je iz Dunaja dala 1867 z „nagodbo" vsa državna oblast Magja-rom v roke. S to državno oblastjo na vse moči delajo proti narodnostim. V Beli cerkvi so državni pandurji pri volitvi protokol — ukrali, da bi le narodnjak voljen ne bil. „Zato so pa tudi določbe nove volilne postave vse proti nemagjarskim narodnostim obrnene. Minister Szaparv ja sam mej posvetovanjem rekel, da se obračajo te določbe proti „tuj i m" narodnostim. V civilizicirani Evropi bi se komaj razumno nahajalo, ko bi kak minister dve tretjini prebivalcev imenoval „tujec". Volilna nova postava obsega polno paragrafov, ki sicer povsod po svetu v kazensko knjigo spadajo, na pr. o veleizdaji, kaljenji javnega mini, nporn itd. To so sredstva proti narodnostim. S temi določbami so denuncijaciji vrata na stežaj odprta, kajti le kak vladni agent bode denunciral da opozicija proti „ogerski državi" agitira in stotine volilcev pride v pre- pečjo lizala in ko sem zlezel po obedu na peč, da bi zadremal, mi jc zabrenčala muha okolo ušes. Pride k nam nekdo, ne le nas obiskat, nego tudi z neko novico." Euefa je po njegovih besedah sumljivo z glavo po majala. „Če se vsa znamenja izpolnijo, denes, dedček, ne bodo se izpolnila" odgovorila je nezaupno. „Le poglejte na uro, gre užo na osmo. Sicer zunaj več tako ne buči, vendar pa gre še sneg, droben a oster, kakor igle. Kdor ne mora, denes pete ne premakne. Drugače ko bi kje nekdo nagloma in nevarno zbolel in mi sla poslal, pa posel nij ni-kakoršni gost." „Moglo bi se, to se ve da, enkrat prigo-diti, da bi nas znamenja motila," opomni dedček." Če se človek bogu tolikrat zlaže, hoče mu bog enkrat pokazati, kako grda je ta reč in kar je vselej veljalo, na enkrat ne velja, tudi on ljudem besede ne drži. Mene iskovalni zapor, dokler nij volitev zvršena. Take reči so se uže dozdaj godile, koliko bolj se bodo odslej, ko postava naravnost kaže na to. A najbolj velikansko stvar vrši nova ogerska volilna postava, glede plemenitašev. Zdaj so vsi plemenitaši volilci. Vsled roj-stvenega privilegija sme na Ogerskem IGU.OOO „plemenitašev" voliti — peti del vseh oger-skih volilcev, v Sedraogradskem pak več kot 9/6 in pri Szeklerjik celo 9/10 volilcev! Večina tega „plemstva" še brati ni pisati ne zna. Večina Slovakov nema volilne pravice, najrevnejši del iuagjaifckega roda pa ima vsled rojstva volilno pravo! — Dalje ima magjarski trg s 3000—4O0O prebivalci enega poslanca voliti, a v banatski granici spada na 140 000 prebivalcev en poslanec! Te reči zadostujejo, da se vidi, ka na Ogerskem a Slovani še krivičnejše delajo nego drugod, in da za krivične Magjare ne bode dobro kadar pride „dies illa". Politični razgled. Notranje dežele V Izubijani 6. avgusta. fvika „ Politi k" računi, da češka opozicija t. j. kraji, kjer so Češki oponenti voljeni, skupaj zastopajo davka za 13,300.000 gld., a ustavoverci na Češkem 8,503.000 gld. — „Pokrok" precej duševno brezvspešno in malo slano polemizuje proti dr. E. Gregrovi brošuri. Vii-otskv klerikalno-državopravne opozicije glasilo „N. Tir. St." opominja ob priliki, ko je „Vaterl." zopet o novem „ana-gleichn" kvasil, naj se njegovi pristaši ne drže nobenega optimizma, nobene slepe zaupnosti, ker nij verjeti, da bi pomirjenje blizu bilo, da si mora priti eukrat. V Dalmaciji so pri nadomestilnih volitvah v dež. zbor zmagali dozdaj Italije samo enkrat varalo; a sem bil tega vesel, izpalo je k dobremu." „Kdaj je to bilo?" „0 tvojem krstu je to bilo. Hoteli so iti popoludne s tobf j v cerkev. Vse je bilo pripravljeno, kruh, sir, maslo in vrči s pivo na mizi. Ti povita v rudeči pernic1, da bi te uikdo ne okričal, botra je stala iu čakala, ali boter le nij prišel. Pozuilo se ja zruirom bolj, ali še zmirom : Ujtr nič, tu nič. Tvoj boter je bil šel dopolnilno v mesto na semenj, tam se jo napil, nij mogel najti pota domov in spal neki v grabnu, kjer sc mu je od vsega sanjalo, lo ne o krsta in da ima iti še denes v cerkev in k fari. Mislil sem si da iz krsta užc nič ne bode, vzel sem kola ter sem jel butare voziti, katere sem imel v hosti pripravljeuje. Ali žena njegova je šla mej tem botra iskat, srečno ga našla, polila mu glavo pri potoku ter ga nam vendar pripeljala. Ko sem prišel domov, jani v vseh razen enega okraja kjer je zmagal narodnjak Ristovič. A ta okraj je bil uže prej narodno zastopan, torej bodo stranke ostale kakor so bile. — Zanimivo je, da je eden časopisov pri agitaciji razvijal „katoličko" zastavo in tako vero v politiko mešal ter zdrago delal, kakor nadi klečeplazi. Hrvatski „Obzor" tako početje ostro graja. Hrvatski sabor se je 5. t. m. odprl. Bilo je komaj 40 zastopnikov navzočnih. V pondeljek je draga seja. Ogerska vlada je v skrbeh za svojo Čudno novo volilno postavo, da bi v gospodski zbornici prenarejena ne bila. Za to je vsem nadžnpanom, ki imajo v zbornici vi-rilni glas, ukazala udeležiti se sej. ViianJ«* držiive. Vrattcaska narodna skupščina je v soboto volila stalni ali permanentni odbor, ki bode v tem času, ko zbornica ne bode zborovala, vladi na strani stal. Iz mej 25 ndov tega odbora jih pripada pet skrajni desnici, štirje desnici, sedem desnemu centru, pet levemu centra, dva zmernim republikancem in dva okrajnim levičnjaknm. Bonapartisti nemajo nobenega zastopnika v tem odbora. Orleanisti imajo 9 glasov, katerim bodo nasproti glasovali republikanci in legitimisti v odboru, ki imajo vkup večino. O Španiji poroča „Italie," da bodo evroptke vlade v kratkem republiko priznale. — General Zabala poroču E<*parteru, ki stanuje pri Logrono, da je (Espartero) v nevarnosti od Karlistov prijet biti, zato mu pošlje vojaško eskorto za varstvo. — Nek povjerenik španjske vlade je v Berlinu kupil 100.000 pušk najnovejšega dela za španjsko vojsko. Francoski bankirji bodo plačevanje preskrbeli. Treba je še, da nemška vlada to kupčijo potrdi, kar bode skoraj gotovo storila. Kongres v ti i-ti.11 /ti boda najbrž fias-ko naredil. Udje mej soboj nijso edini niti o tem, kateri nasveti se za podlogo posvetovanja vzemo. Iz /tinta se poroča: Sedem in dvajset republikanskih vodjev in udov iz „inter-nationale" iz raznih mest Italije, ki so se v nekem kraji pri Kim i ni zbrali v političen namen, bili so prijeti in zaprti. Proti njim bode sodsko preiskavanje. . tttn't'ikanska unija zdaj študira o vprašanji, ali bi volila generala Granta v tretjič za predsednika republike. Dozdaj namreč še nij bil nobeden amerikanski predsednik trikrat voljen. Wasbington se je pri tretji volitvi odpovedal, nekateri po drugi volitvi nijao več kandidirali, drugi so uže pri drugi volitvi propali. sem zvedel da so šli ravno kar s toboj v cerkev. Takrat sem se nad tvojo materjo jako razjezil. „Kaj si neki mislila, nesrečna ženska," Imdil sem se nad njo, „da si otroka v tej dobi h krstu v cerkev poslala? Le poglej, kakšna tema je zunaj, ali ne veš, da bo tvoj otrok tako črn kakor ura, v kateri je bil krščen? Kdor hČe imeti belega otroka", ta ga mora po dnevi h krstu poslati, ko je solnce visoko." Materi tvoji je šlo to k srcu in od strahu te je vsak dan pogledovala, ali ne črniš. Pa zastonj se je bala : nočno temoto si odnesla le v očeh in laseh, na kožo ti nij prišla. Kaj pa ti je!" „E jezi me, zmirom se mi niti voz-lajo." ..T<- narediš najbolje ako si pripraviš precej zamotanih štren. Ko boš opazila prvo lastovko, začni razmotavati in za celo leto boš odpravila vozale. Ali tebi je še nekaj, ne le to da te vozli skušajo; uže celi večer si mislim da nejsi, kakor sicer." Dopisi. I/. So&ttllljtl 1. avg. [Izv. dop.j Naša posojilnica je imela od 28. jun. do 26. jul., to je v prvih štirih tednih 5140 gld. 77 kr. dohoda in 4690 gld. razhoda, tedaj 26. julija 450 gld. 77 kr. gotovega v kasi. S tem vspehom smemo za prvi začetek zadovoljni biti. Največje posojilo se je dalo eni stranki 300 gld., najmanjše pak je bilo 35 gld. Posojila so se iz početka dajala na 3 do 6 mesecev, a ker se je mnogo prosilcev zlasti izmej kmetov oglašalo, se je zdaj obrok vrnitve na 2 meseca skrajšal. Korist posojilnice se v obče priznava; tem čudneje je, da ravno oni gospodje, kateri bi imeli podpirati tak za slovensko kmetsko ljudstvo silno potrebni zavod, ne samo da kmete o tem ne podučujejo, ampak celo nasprotujejo. No pride še čas, da o tem resno besedo izpregovorimo. Iz Celovca 30. julija. [Izv. dop.] Včeraj na večer je bila v našem mestu velika svečanost, katero zaznamovati se nam potrebno zdi, ker se je po vrlo vrednih zaslugah Čestil mej Slovenci znani mož, naše gore list. Veljal je namreč ta večer v izredno in gotovo dolžnostno čestenje gospoda Karla Robide. — Njemu na čast je napravila mladež celovške gimnazije veliko ba-klado s petjem, katere se je ob enem udeležilo mnogo prebivalcev. Gospod Karel Robida ide namreč, ker je ravnokar 70 leto dovršil — rodil se je leta 1804 v Malivasi blizu Ljubljane — v vrlo zasluženi pokojni stan. Deloval je na tukajšni gimnaziji blizu 43 let večjidelj kot profesor matematike in fizike in si po vestni izpolnitvi vseh terjatev, po lepej predavi svojih predmetov in po posebno čistem značaji pridobil čestenje višjih oblastij in srčno ljubezen svojih učencev. Skoraj polovico enega stoletja na enej istej gimnaziji, v enem in istem mestu plodonosno truditi se in toliko izvrstnih učencev odgojiti, katerih sinovi so ob enem tudi uže univerzitetne študije dovršili in Žive v srečnih družbinskih okolščinah — to bode gotovo, skoraj da v celej Avstriji izredna prikazen. Čestiti gospod Robida, kateri je nekaj let sem tudi prednik benediktinskega kole gija v Celovcu, nij samo po rodu temuč tudi po mišljenji in duhu pravi Slovenec, ka- „Ker ste nže to na meni spoznali, ne I bom tajila; resnično mi malo na slabo prihaja in kar ste se zmenili o tej novici, ki vam jo je muha na peči prorokovala, mislim si, le da bi bila dobra in da bi nam gost, ki se k nam odpravlja, nič slabega ne prinesel." „Kaj nam pride, tega se ve da ne vem. Ali ne morem si misliti, kakšen slab posel bi mogel priti. Saj nemarno nikjer nobene žlahte; ne more nas užalostiti nobena ne-nadejana novica, da nam je kdo ljubi umrl. Dolga, bodi bogu hvala, tudi nemarno; ne more se tedaj nobena nesreča na nagloma na nas privaliti, katera bi nas mogla iz hiše izgnati. Ali jaz ti povem kaj ti težave dela; ti se denes še nij si ganila od šivanja, le kar si opoludae nekoliko žlic močnika skuhala. Pusti to bodenje in deni si nekaj zelenega na glavo, gotovo se boš okrepčala. IVidim tam na zidu pod oknom v piskrci nekoliko vejic, katere si oni dan od zunaj pri- teri je mnogo deloval, da zbudi duševno stran našega naroda. Znan nam je kot slovenski pisatelj in nevtrudljiv odbornik dražbe sv. Mohorja, kjer z ljubeznijo in po vsej svoji moči sodeluje kot presojevalec družbinskih spisov in knjig in vesten pregledo-valec družbinskih računov. On, kateri tudi narodne Čitalnice nij zastupil, ko so mnogi duhovniki to storili ter se raje Nemcu v katolifiko društvu pridružili, naj bode glede značaja, delovanja in narodove ljubezni vsem prekrasen, vsega posnemanja vreden izgled. — Bog ma daj, staremu narodnjaku še mnogo, mnogo let v srečni zadovoljnosti in to nam na veselje in korist, celemu naroda na čast ! Domače stvari. — (G. W i d man), novi kranjski dež. načelnik se — kakor nam lokalen dopisnik piše — slovenskega jezika uči, vsakdan eno uro. Podučuje ga g. prof. Konšek. Za vadbo se bere „Slov. Narod", kar je tem lažje, ker g. \Vidman nže češki razume. (Morda je predvčerajšnja „posthumna" konfiskacija „Slov. Naroda" nasledek teh v aj ? Uredn.) — (B. Pino) je prevzel uže dež. na-mestništvo v Trstu in so se mu predstavili načelniki raznih oblastij. — (Iz vojaškoga tabora na Fužinah) smo pozvedeli: „Denes 4. avgusta so nesli vojaci puške iz Ljubljane v tabor; mej potjo vidi oficir 11 ... . 14. komp. mej drugimi enega mladeniča, da je imel 3 gumbe pri jopiču odpete, in ga zato stori kot st. Boštjana k hrastu za noge in roke prikleniti 6 ur. Gospod oficir, kaj živimo v srednjem veku? Veste, da nijste s tem nobene Česti sebi, pač pa sramoto rojakom naredili ! Gotovo ne bodo drugi vaši gosp. kolegi vaše surovosti posnemali, pač jim je gotovo vaše dejanje težko. To se s tem dokazuje, ker drugi gg. prav lepo s6 svojimi podložnimi ravnajo, t. j. človeško. Obžalovanja vredno je tudi, da nekateri podčastniki imajo še prav Burove izraze proti vojakom. Za to bi jih morali gg. oficirji posvariti, kajti vedeti imajo, da mej „prostaki" se nahaja tudi dosti izobraženih mladih mož, kar je vsakako na čast našemu polku." nesla. Vidiš, tu v toploti so 'pognale in ena ima uže liste. Vidiš, tu imaš k svetu takoj tudi pomoček pri roki." Enefa je poslušala; potem je Šla in utaknila si ozelenelo vejico v svoje kite. Imela je dve kiti, obe močni kakor moške rame; sukala jih je v kolešček in zmirom je mogla glavo nazaj pripogibati — tako so bile teške, komaj jih je nosila. „Zdaj mi je uže malo bolje in ko se naspim, mi bode zopet dobro," pomirjevala je dedČeka, delo skladajo. „Ako hočeš dobro spati, moraš povezniti vse p iskre na polici, potem se bodo tudi rene poveznile. Žejna so tudi nikoli ne vlezi. Tvoja zaspana duša bi se hotela iti napit, ter bi po temi blodila, pri tem se utrudila in drugi dan bi ti to čutila. Na take reči moraš biti pozorna; z malenkostmi si človek včasih zelo škoduje. Oni dan sem našel zjutraj nož na mizi, ostal je bil tam — (Z ljubljanske realke) je prestavljen profesor naravoslovja Wastler v Line. — Gaje se, da za izpraznjeno mesto bode kompetiral prof. Erjavec iz Gorice. — (Učiteljske službe) so razpisane v Vajsenfelsu okr. Radovljica (400 gld.), v Vipavi (500 gld.), v Kranji (500 gld.) — (Iz Kranja) nam baš pred končanjem uredovanja prihaja vest, da se je trgovec J. sam ustrelil in sicer „iz ljubezni." (!) — (Iz Maribora) se nam 5. avgusta piše: V denašnjem „SIov. Narodu" se bere, da so gg. Praprotnik, Troboj in Tribnik, ki so ravnokar kot učitelji nastavljeni, izvrstni narodnjaki. To je istina; a naj si. uredništvo i g. Lever ja omeni, ki je za pod-nčitelja v St. Ilj prišel in ki je tudi izvrsten in značajen narodnjak. — Praprotnik, Trobaj in Lrsver so bili uže v — bogoslovnici po 1—2 leti, pak izstopili so zavoljo pre-velicega uprav smešnega jezuitizma in zelotstva, ki se v mariborski bogoslovnici goji." — (Iz Vis o vel j) pri slov. Bistrici 4. avgusta: Naš glavni pridelek, vino, letos še precej obeta. Spomladanski mrazi so tu kaj le malo škodovali, a toča je uže dvakrat padala in nekoliko grozdov oklestila. Grozdje se užo nichči in Če ostane vreme tako ugodno, kakor dozdaj, smemo upati prav dobro vino. Cena pa menda ne bode nazaj šla, ker je starine uže prav malo v kletih in se bode letos sicer več vina pridelalo, kakor lani, a ne toliko, kolikor v navadnih letih. V cvetji so se nekateri trsi hudo osipali; prav trdnega se je zopet mal-nik (šipon, Mosler) skazal, ki jo prav poln in zraven žlaiinine (spaningerja) in erjavine (rotlier Portngiser) tukaj najbolj priljubljen trs. V kmetskih vinogradih se nahaja šo dosti zelenike, ki je rada polna, pa daje kislo vino; zato jo gospodski lastniki trebijo in druge Žlahne trse zasajajo. Kar se tiče raznih plemenitih trsov, ki so se za poskušajo tukaj zasadili, kakor: rizlec, tre-minec, muškat, klešec, klevnerji itd., treba še deset do petnajstletne skušnje, predno se smo z dobro vestjo izreči, katero teh plemen bi kazalo v teb krajih zasaditi. — (O isterski zadnji volitvi deželnega poslanca) piše „Naša Sloga": „U popuniteljnom izboru pazinsko-labinjskoga kotara bio je izabran za kmetskoga zastup- črez noč ležati, in ob tem Času nas je vedno zalezoval sovražnik." „Tega je moral zopet Jenik izvleči, ko sem uže ležala; on ima zmirom kaj z nožem opraviti. Posebno na nože sem pozorna ter jih ne puščam nikdar nepotrebno ležati, da bi se dušica, lete črez sobo ne obrezala. Moram mu reči, da bi bil vendar enkrat pazljivejši. Včeraj mi je zopet vrgel jajčje lupine v ogenj, kakor bi ne vedel, da s tem poviša trpljenje duš v vicah. Bog ve, kdaj bo prišel ta fant k pameti. Kje pa tako dolgo tiči; ko bi bil tu, bi lehko krompir odlila in mogli bi večerjati. Jenik! kje te je konec?" Jenik se je oglasil iz veže. Nastilal je v hlevu, zdaj si je umival noge. „Naj ti nikar na misel ne pride, da bi si noge obrisal," zakriči nanj dedček; „to veš, da bi ti prenehali ljudje naklonjeni biti." Jenik je zamrmral, da to uže dolgo ve, nika u Porečki sabor g. barun" Lazzarini iz Labinja. Baš je čudo, kako je naš puk u Istri zaljubljen u markize i barune, dočim mu mi neimarno da preporučimo nego kmetske sinove, a za koje mislino, da poznaju bolje od markizah i barunah njegove težkoT-e i potrebe. Nego svaka se ljubav ohladi, pak se ufamo, da će i ta." — (Volk.) Iz Stange pri Litiji se nam piše: Tukaj se uže od spomladi klati neki volk, ki so ga ljudje uže večkrat videli. Predrzen je tako, da pred otroci še ne beži. Raztrgal je več psov, in ljudje se boje, da bi se še nad koze ne spravil. Tudi po zimi so bili v naši okolici volkovi, da se je enkrat nradno zapovedal lov mi-nje. — (Izgledna nemška pisava) nekega župana: „El vvirt dinst Hefiichst Er-Hiicht vom Gefertigteu flem nnde Vorstant und Ausechuse, den Gevvesenuen Vertreter IHrger Maister Oder Vorstechcr zuverlestlich Baldigst Aufzufordern dic Rcchnung Abzule-gen es vvurde Mehrer CJelder Gelder durch 3 Jahre cingenomen wic auch von den M. sch. sch. Oblikazion intresen sint ausgefast." — Slovenski župani! Ali vam je taka nemščina ljubša kakor domač slovenski jezik? Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 3. in 4. avg. Na zatožni klopi sedi Auton Crne zavoljo hudodelstva umora in tatvine, potem Marija Crne, njegova mati in Neža Pavlin zarad hudodelstva delcžuosti pri tatvini. Sodišče je sestavljeno sledeče : g. višje dež. sodu. svet. Kaprec predsednik, svetovale* gg. Jevniker in pl. Zhuber, votauta; zapisovalec g. avskultant Skofie. Državno pravdu'štvo zastopa g. drž. pr. nam. Grde-šič, zagovornik Antona Cmeta iu njegove matere je g. dr. Rudolf, zagovornik Neže Pavlin g. dr. Razi a g. — Porotno klop zasedajo sledeči gospodje: Josip llaufen, Rudolf Naglic, Spir. Pessiak, France Burger, Vaso Petričič, Andr. Knez, France Doberlet, Audr. Marinko, Janez Dražil, Jakob Šober, France RegorŠek in Janez Janeš. Iz zatožnega spisa povzemamo sledeče : 4. januarja t. 1. ob 8 zvečer prideta fanta Martin Pavlin in France Jurkovič iz Vini-vrha v Oblogorico v hišo vdove Marije Crne po domače Napoljonke, pri kateri je prvi da mu je to dedček uže en par tucetkrat povedal, in za nekaj časa se je prikazal, en črevelj v roki, druzega na nogi. „Iločeš H izgubiti mero, da letaš le v enem črovlji," razsrdi se dedček. „< "e sem pa hitel", brani se Jenik. „Ti veš vselej svoj izgovor. Brez tega si tak čok, da nijsi hotel poslušati, in če ravno sem te zmirom opominjal, ko sem na to prišel, vendar si pa lezel skozi okno, predno si bil še sedem let star." „Pa kakovšen si zopet?" je klicala Enefa, „ravno spredaj imaš kos kamižole odtrgane. S kom iu kje si se zopet trgal. Da se ti le ljubi v tacem vremenu klatiti se! Morda bi se hotel takov-le sesti k večerji ? Pojdi sem, da ti zašijem v naglotti luknjo, pa vzemi v usta košček lesa, da ti pameti ne zašijem." „Kaj bi se neki ne potepal zunaj, Če nemam v hiši nikoli miru," mrmral je Jenik, ko ga je imela Enefa v delu. od prvega tedna v adventu pr. 1. navadno stanoval, ker je imel iz početka z njo, potem pa z njeno hčerjo Alojzijo ožje znanje. Martin Pavlin prinese soboj maslec žganja in za dva groša kruha, ter ukaže Francetu Jurkoviču, da naj se za mizo vsede iu pije, in sicer z besedami : „piti in jesti ti dam, kricitiks alelnja, Če no boš tu pri men', te bo precej hudič vzel," pri tem vzdigne, da bi svojim besedam pritrdil, sekirico kvišku, vendar pa ne stori Jurkoviču nič zalega. DomaČi sin Auton Črne vzame Pavlinu sekirico iz rok in oba gresta, pustivši zelo pijanega Jurkoviča v hiši, k sosedi nji Mariji Župančič žganje pit. Za njima gredo tudi Marija Črne s svojimi tremi hčerami Alojzijo, Marijo in Nežo Črne, in pijo tam 5 masel-cev žganja. Uže tukaj sta se Martin Pavlin in Anton Crne malo prepirala, in prvi je poslednjemu rekel, da se njega in še dveh tacih „uo boji." Ko je Martin Pavlin za vse plačal, gre zopet v hišo Marije Črno, ter se tukaj vsede za pečjo k Alojziji Črne, katero večkrat vpričo vseh objame. Ker je bila mati Marija Črne zavoljo tega nevoljna in je hčeri ukazala, da naj gre od Pavlina proč, so vname mal prepir mej Marijo Crne in Martin Pavlinom, v katerega se jo tudi Auton Crne mešal in se za svojo mater potegnil, grozeč svoji sestri h palico, če ne bo šla takoj proč od Pavlina; Pavlinu pa je ukazal, da naj takoj njegovo hišo zapusti, ker nema pravice v njej kričati in razsajati. Martin Pavlin pa so vstopi z nožem v roci k Antonu Črnetu in kriči: nPrr' moj' duš', kaj boš ti šlandra, če bi šo trije taki prišli, kakor si ti, pa se jih ne bojim, jaz imam s sestro več zapovedati, kot ti in tvoja mati, in jo bom nže ubranil, če ne z drugim, pa z nožem", — in pri tem sune z roko, v kateri je nož držal proti Črnetu, pa ga nič ne poškoduje. Ko se je potem Martin Pavlin zopet k Alojziji Crne obrnil in jo zopet z obema rokama objel, plane Anton črne nanj, zgrabi ga z obema rokama za vrat, in ga peha od peči do mize, kjer mu najprvo vzame brez svinca nabito pištolo, katero je pri sebi imel, potem ga vrže znak na klop in ga začno daviti. Martin Pavlin vzame iz žepa nož, da hi se branil, vendar sta mu ga iz rok iztrgali Neža Pavlin in Marija Črne. Kakor je iz izpovedeb prič pri dejanji razvidno, je Anton Crne potem Pav- Sedejo k večerji. „Vedno cviliš, da to rotimo in vendar ne delaš nikoli nič prida", očital je dedček Jeniku, kateri je čakajo, da bi se mu krompir pohladil, i vso močjo bobnal po mizi; „ali ne veš, da s/tem le silo kličeš? Vidiš, zdaj zopet olupke na tla mečeš. Enefa jih do jutri pod mizo nestrpi, pomela jih bo, in kjer po večerji pometajo, tam primeto zavidljivca v hišo. Zakaj odkladaŠ zopet t j skorjo, saj nij plesniva. Ker je suha? Dokler no boš osuhlega kruha jedel, nemaš upanja, da obogatiš. Kaj zopet krnjavčiš, da nam ne moreš nikoli ustreči? Bodi vesel, dokler te prijatelj opominja. Ko boš prišel mej svet, tu ti bo priplazil tuji človek za vsako ne-slušno besedo klofuto s prve roke. Ljudje te bodo, ljubček moj, naučili „nemško" ter te ne bodo vprašali, ali se ti to dopade, ali ne." (Dalje pri h.) lina dalj časa, skoraj pol četrt are za gol-tanec držal in davil, dokler je zavest izgubil, potem ga je raz klop vrgel na trda tla in ga sedaj s sekirico, se«: Preler iz Laškoga. — Stare iz Mengša. — ltosegor, Ueheli iz Trsta. — ltoiehel iz Gradca. — Vukovič iz Zadra. — Nciuuan iz Olomuoa. — Dooiicolj iz Zagorja. — Penco, Lrban-čič, Tomasini, Biso iz Trsta. — Latz iz Padine. Pri M