Naročnina
Dnevno l/.daja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din
za inozemstvo
mesečno Din nede')ska Izdala celole no vJugo-slavlll SO Din, za Inozemstvo IOO I)
SLOVENEC
S ledensko prilogo »Ilustrirani Slovenec
«
Cene oglasov
I slolp. реШ-vrsla mali oglasi po 130 In 2 D.večll oglasi nad 43 mm vlilne po »In 2-30, vellUl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pri večjem o naročilu popuaf Izide ob 4 zlulraj razen pondeiJKo In dneva po prazniki:
UrednUtvo /e v Kopltar/cvl ulici il. « III Rokopisi se ne vračalo. netranklrana pisma se ne spre/emu/o v U ređnlilva telefon st. 2050, upravnlitva it. 2.328
:Političen list sa slovenslci narod
Uprava /<: vKopltar/ei i ul.il. <» ^ Cehovni račun: Liubliana itev. 10.ЛЛ0 ln IU. il!' :a Inseratc, Sara/evoSt.'/30.1, Zagreb it. Л9.011, Vraga In Vnnal it. 2 l.7»7
Govor poslanca Besednjaka v rimskem parlamentu dne 23. marca 1927/
V svojem zadnjem govoru k proračunu prosvetnega ministrstva sem kritiziral politi-ko, ki se je izvajala proti slovenskim učiteljem. (Poslanec Dudan: V Italiji ni slovenskega učiteljstva!) Sporočil sem ministru in zbornici, da v naših deželah šolska oblastva izvajajo nedopusten pritisk na slovanske učitelje, naj se vp Sejo v društvo fašistovskih učiteljev. S tega mesta sem javil vladi, da so didaktični ravnatelji in drugi državni uradniki prisilili naše učitelje, dn pismeno izjavijo ua svojo čast, da popolnoma odobravajo odpravo njilio-"ga, materinskega jezika iz ljudske šole, z uostavkom, da jih sicer odpustijo iz službe.
Minister, kš ne drži svole besede.
Te moje izrazite in odločne izjave so zbudile najživahnejša oporekanja iu proteste od strani prosvetnega ministra. To je popolnoma zlagano — je vzkliknil minister Fedele. (M nister Fedele: Seveda!) Vi bi morali vedeti, je nadaljeval minister, da učiteljev ni mogoče prisiliti, da se vpišejo v kako društvo! Lahko to storijo, toda spontano, prosto, s pol-uo in absolutno svobodo vesti.
Mojim izrazitim trditvam je minister postavil nasproti svoja še bolj odločna zatrjevanja. Minister Fedele je uradno kot član vlade izjavil, da so lahko slovanski učitelji nasprotni fašistovskemu društvu, akô jim to nalaga njihova vest. m da radi toga ne bodo trpeli nikake škcde.
Moji trditvi, je izjavil minister vpričo vse zbornice, se ui treba bati nobenega zanikanja. Čut ti se pred italijanskim javnim mnenjem, in pred vami, tovariši, kvalificiranega za moža, ki je sposoben lagati, je zame težka stvar. Nap-am sebi in zbornici se čutim dolžnega, da postavim zadevo v resnično luč, kar je meni zelo lahka stvar.
Punka fides - nulla fides.
Isti minister Fedele je poslal nekaj mesecev po svojih svečanih protestih v zbornici kakim 40 slovanskim uč.teljem, ki se niso vpisali v društvo fašistovskih učiteljev, dekret, v katerem jim je naznanil, da jih namerava odpustiti iz službe. Že sama ta dejstva popolnoma zanika o izjave prosvetnega ministra. Da bi se izognil vsakemu nesporaz-umljenju glede razlogov in namenov, iz katerih je prosvetni minister postopal, je v nekaterih dekretih, ki jih jc sam podpisal, izjavil takole: Radi globokega nasprotovanja režimu, ki ste ga na izrazit način pokazali s tem, da ste odsvetovali številnim učiteljem, da bi se vpisali v fašistovski učiteljski sindikat, ste se postavili v nasprotje s splošnimi političnimi smernicami vlade in radi tega nameravam vpeljati proti vam postopanje za odpust iz službe v zmislu zakona od 24. decembra 1925.« Jasno je sedaj zbornici, vladi in javnemu mnenju, da nisem lagal jaz, ampak da sem jaz bi i tisti, ki sem govoril resnico, »ki se ji absolutno ni Ireba bati nobenega zanikanja«.
Slovanski učitelji kaznovani zaradi svojega mišijenja.
Bolj zanimiv in značilen kakor odpuščanje samo je način, kako je prosvetni minister odpustil slovanske učitelje. Minister Fedele dolži nekatere učitelje, kakor sem rekel, da so nasprotni društvu fašističnih učiteljev, proti drugim pa postopa ne radi njihovega dela, ampak radi njihovih čuvstev iu mišljenja, ki jih ni! do ne more kontrolirati; kajti do danes, v kolikor je meni znano, še niso iznašli čudovitih priprav, s katerimi bi se dalo opazovati duševno življenje, ki se razvija v človeški duši. Iz lega razloga je splošno priznano načelo v pravu vseh modernih držav, da ni mogoče kaznovati državljana radi njegovih čuvstev in mišljenja, ampak samo radi dejanj, ki jih natanSno določajo zakoni. Prosvetni minister ne priznava tega načela, ker izjavlja v odpustnih dekretih, poslanih slovanskim učiteljem, da jih namerava odpustiti radi njihovih čuvstev, izrazito nasprotnih Italiji«.
* Podnaslovi, ki smo jih k članku naredili, so sevala uaši. — Op- ured.
Učiteljem se ie vzela možnost obrambe.
Res je, da minister Fedele obtožuje mnoge učitelje, da razvijajo živahno propagando proti Italiji in proti državnim ustanovam , toda te njegove obtožbe so tako samovoljne in splošne, da izključujejo slovanskim učiteljem možnost, da bi se branili. Ako minister enemu izmed svojih podrejenih očita protidržav-nost, ako mu očita, da agitira proti Italiji, toda mu ne pove. ne kdaj, ne I,ako, ne kje je to agitacijo vršil, ne katera dejanja predstavljajo to agitacijo, postane vsakemu pametnemu človeku jasno, da se učitelj pri vsej svoji dobri volji ne more opravičiti proti obtožbam. Edino, kar lahko učitelj napravi, je, da postavi proti spi- -ni ministrovi obtežbi navadno za-irkanje. Zanikanja niso bila nikdar veljavno in izdatno obrambno sredstvo. In prav radi tega so nekateri učitelji in tudi jaz potom vprašanja na ministra Fedeleja —■ zahtevali, da se proti vsakemu učitelju vpelje redna preiskava, preden se odpusti. Načela upravne korektnosti in najbolj elementarne in človeške pravičnosti zahtevajo, da dobi vsaka, tudi najnižja in najubožneiša oseba, preden se kaznuje, polno in absolutno možnost obrambe.
To kav dovoljuje država' največjim zločincem, ni hotel prosvetni minister dovoliti nebeljeni, ki so vzgojitelji našesa ljudstva. Niti nroti enemu odpuščenemu slovanskemu uftelju se ni uvedla preiskava, niti enemu ni bila dana možno*', da posrleda v obraz svoje ovaduhe in so brani protj določenim obtožbam, ki so mu jih naprtili. S tem naglim postopanjem 'e minister Fedele vrsrel ua cesto štirideset družinskih očetov in štir'desei družin bo moralo zapustiti svojo rodno zemljo in se izseliti.
Edini vzr^k рге<з»»п?ап'а -slovansko оокоПепЈе.
Ko sem prosvetnemu ministru predočil tipičen primer krivic na škodo naših učiteljev, mi je rekel: Kaj hočete? Jaz ne poznam učiteljev, jaz sodim skozi oči prefektov in šolskih nad ornikov! Ko sem se podal k šolskemu nadzorniku v Trstu, sem dobil ravnotako simptomatike!' odgovor: Kaj hočete, gospod poslanec! Jaz ne morem poznati vseh učiteljev svojega širnega področja!' — Spričo tega položaja, ko miu'âter, kakor šolski nadzornik zavračata moralno odgovornost za lastna dejanja kar je deloma morda tudi razložljivo — se vprašujem: Kdo je oni, ki v resnici ima in izvaja v šolski upravi državno oblast nad učitelji? Kje so tiste tajne iu neodgovorne sile, od katerih odv.si usoda družin slovanskih učiteljev iu ki ukaže jo podpisati prosvetnemu ministru odpustne odloke? Ali п-з gre 'riicrda za perfidne ovadbe ln nizkotna osebna maščevanja, ki jirn daje minster Fodele zakonito vrednost? Ako minister in šolski nadzornik ne izključujeta, da se učitelji lahko kaznujejo tudi po krivici, se vid; neprizadetemu opazovalcu nerazumljivo, i/, katerih razlogov ni bita dana in se ne daje p; lna možnost obrambe z redno preiskavo. Jaz dobro vem za ra loge, ki prevladujejo v zadržanju šolskih o' listev: ta postopajo zavestno in voljno na ta način, ker hočejo zadeti učitelje slovanskega plemena. Plemenska pripadnost jo edini vzrok zalezovanja.
Šolski nadzornik, ki ne spoštuje zakonov.
Zadostuje, da pogledamo kako postopa tržaški šolski nadzornik z našimi učitelji. Ni moj namen, da protestiram proti odpustitvam iz službe in disciplinarnim preiskavam kot takim, ker se šolske uprave vseh držav teh poslužujejo in izrabljajo proti učiteljem, obtoženim nediscipline ali kakih drugih prestopkov proti zakonu. Kar pa se nam zdi popolnoma neopravičljivo in vzbuja v nas živo ogorčenje, je dejstvo, da šolski nadzornik v Trstu, medtem ko se postav lja za sodnika naših obtoženih učiteljev, sam krši zavestno zakonske predpise, glede katerih je poklican, da jih čuva, iu zahteva od drugih, da jih spoštujejo.
Zakon določa: Susponzija ne sme trajati
več kakor šest mesecev. Medtem časom suspendirani z.gubi plačo in poleg tega se ta čas ue všteje v službena leta. Šolski nadzornik pa ima navado suspendirati slovanske učitelje ne samo /a maksimalni zakoniti čas šestih mesecev, ampak tudi z.a eno leto in še več. Poznam uč telje, dragi tovariši, ki so suspendirani žu eno leto in pol in se. nahajajo s svojo družino poldrugo leto lirez plače in bi umrli za lakoto, ako bi ne našli dobrih ljudi, ki jih podpirajo. Minister naj mi pove, kdo je dal šolskim oblastveni pravico, da neikazni o kršijo zakon, ki ga je parlament odobril in da samovoljno našim učiteljem kradejo službena leta, ki se vštejejo k penziji. Kako se more šolski nadzornik, ki na ta način postopa s svojimi podre enei, postavljati za sodnika dejanj podrejencev samih?
Vlada hoče zadeti v srce naš jezik in kulturo.
Ta politika ima namen zasledovati slo-vjansk» učitcljstvo. Vedno večje število naših učiteljev >o izseljuje v Jugoslavijo: en del tega učiteljstva so izmučile suspenzi je in ta odhaja v inozemstvo, ker ne najde več kruha v svoji domovini, drugi gredo čez mejo, ker ■jih je odpustil sam minister Fedele, več kakor polovica slovanskih učiteljev se danes že nahaja v inozemstvu. Verjemite mi, du sem dobro in tehtno premislil, častiti tovariši, predan sem ta izpovedal. Povedal sem to, ker ne koristi ne vam ne nam, da se ustvarja ono, kar se definira kot . viktimizenu (vitti-mismo).
Zadeva je važna ue samo radi tega, ker ! gre za obstoj številnih naših družin, ampak predvsem, ker škoduje in kompromitira najvišje interese naše kulture. Šolsko civilizacijo naroda določajo zakoni, ki jo urejajo, in osebe, ki imajo nalog, da vzgajajo mladino. S šolsko zakonodajo ste vrgli iz šole nas materinski jezik in s tem ukinili vse naše šole. Sedaj podirate drugi temeljni steber naše ; ljudske kulture: Vi odpuščate slovanske tiči-; telie. (Minister Fedele: To je ščuvanje!) S to j politiko bi radi za vedno preprečili obnovitev slovanske šole v Italiji. Brez učiteljev nobena vlada ne bo mogla nikdar odpreti šol s slovanskim poukom.
Vlada HussoSimia ;e raoiožiSa roko tudi že na verske pravice slovanskega ljudstva v Stanji!
Sistem prisilnega raznarodovanja postaja torej pod vodstvom ministra Fedeleja vedno ostrejši in nepopnstljivejši. Da bi pospešil raz-naroditev mirnega delovnega in ubogega prebivalstva, se sedanji minister ni ustavil niti 1'гг t nedotakljivimi pravicami verskega življenja naše-ga ljudstva. Ou je bil prvi izmed piosvetnimi ministri, ki je dal šolskim obla-stvom nalog, da izvedejo predpise zakona od L oktobra 1923, to je, da prepovejo duhovnikom poučevati v četrtem razredu ljudske šole krščanski nauk v materinščini. Tudi verska vzgoja se mora vršiti v ital'janskem jeziku, ki ga otroci ne razumejo. Temeljno in ne-ovrgljivo načelo doktrine in prava katoliške cerkve je, da se evangelij in božja beseda morata pridigovati in razlagati v jeziku vernikov. To načelo velja z a vse dežele, za. vse naro le na svetu velja toliko za Evropo, kolikor za Afrika, toliko za Azijo, kolikor zn otoke v Pacifiku, in ga Italija, ki je sedež papežev in srce vesoljnega katoLškega sveta, ne sme kršiti.
Vera je sama sebi namen iu se ne sme ponižati v orodje za dosego nje tujini immc. nom. Kadar nima vera več edinega in iz-kljurnonega namena čistiti, razvijati in dvigati notranjega življenja ljudi, ampak postane sredstvo politi. ne borbe proti vernikom, tedaj neha izvrševati svojo nalogo in ui več ver«. Kdor vodi tako polit ko. ne samo neskončno škoduje interesom katoliške cerkve, ampak ovirn in duši tudi razvoj verskega in moral nega življenju našega ljudstva. Te pravice mi ne moremo priznati nobenemu ministru iu tudi nc nobeni vladi. Naša dolžnost katoličanov in kristjanov je evidentim: mi sc moramo boriti brez obotavljanja in ozira na žrtve za našo versko prostost in hraniti jo moramo
pogumno tudj proti ministru ki pravi, da je katoličan! Ako bi cerkev dovolila, da posamezne države izrabljajo vero v svoje drugačne namene in politične potrebe, bi liilii njena vesoljnost in njena moč (vpliv) v socialnem življenju narodov končana.
Ni (ja boli intimnega, boli globokega, bol; svetega človeškega razmerja, kakor je to, k spaja človeško srce s svojim Bogom, kakoi to. kj stavi našega duha v stik z večnostjo zahtevam od prosvetnega ministra, da se n« vtika v to razmerje s svojimi zakoni, ampak dii spoštuje pravice neumrljivih duš, kar jc dolžnost vsakega katoliškega inoža Dovolite nam moliti un-ega Boga ni našega Zveličarja v materinskem jeziku, kakor to delajo verniki vseli narodov in vseh. tudi najbolj primitivnih plemen na svetli!
Naš položaj, kakor vidite, ni ugoden. Bor-j bu za ohranitev našega jezika in naše kulture se je v zadnjem času poostrila na vseh poljih: ne samo v šoli, ampak tudi izven šolo, v zasebnem življenju državljanov.
Hinavstvo fašizma. Nesramna kupčija z otroškimi dušami.
Pri tem se spominjam, da sem čital pretekli mesec v italijanskih listih članke o težkem p ložaju Italijanov, na eljenih v Franciji. Z velikim zanimanjem sem proučil trd boj, ki ga ti bi jejo za ohranitev materinskega jezika in n il,ovc italijanske kulture. Citai sem ogorčene proteste proti delovanju Foyer Français . ki z. navidezno človečanskiin programom izpopolnjuje in krepko podpira vladne organe pri ra narodova n ju italijanskih mas.
Foyer Fiançai- ustanavlja z.a italijansko otroke francoska otroška zavetišča, organizira tečaje za odrasle, podpira doječe matere itd. in uporablja vse te človekoljubne ustanove v ta namen, da lažje širi med italijanske mase francoski jezik in duha. Ko Slovan čila te opise, nehote ugotovi, da prav tako delovanje, kakor razvija Foyer Français proti Italijanom v Franciji in proti kateremu vi protestirate, razvijajo vaše nacionalistične organizacije — Lega Nazionale iu Ital.a Redenta -j»roti slovanskemu prebivalstvu v novih pokrajinah. Medtem ko je nam oil šolskih in prefekturnili oblastev prepovedano odpreti slovenski! otroške vrtce, ustanavljate vi v naših vaseh in trgih z vladno pomočjo samo italijanske vrtce, v katerih je izključena uporaba našega jezika. Ko vi vidite, kako : Foyer Français trosi milijone za vzdrževanje osebja v vrtcih, za nakup živeža, mleka in obleke, ki naj se ra deli zastonj med italijanske otroke, se zgražate, ker veste, da na zunaj člo-večanski program rabi samo zato, da .se prikrije dobro premišljeno raznarodovanje vaših otrok. Vam stori težko, ko vidite, kako skodelica juhe in čeveljčki, darovani ubogim otrokom, ne predstavljajo drugega, kakor ceno, za katero hočejo kupiti italijansko dušo nedolžnih bit j. Kako hočete, gospodje tovariši, da se mi Slovani ne dvignemo kakor vi v obrambo duš svojih otrok? Kar stori težko vam, stori težko tudi nam. Mi imamo v prsih kakor vi človeško sere, ki je navezano na lastno deco in jo brani z vsemi silami. Mi Slovani v novih pokrajinah se nahajamo v prav tako težkem položaju kakor Italijani v Franciji. Nacionalistične organizacije v Julijski krajini se naslanjajo na absolutno podporo državnega aparata velike silo. Mi pa smo prepuščeni sami sebi. Te organizacije razpolagajo z ogromnimi finančnimi sredstvi, da lahko izrabljajo revščino, brezposelnost in gosp ». d ar.«ko neodvisnost staršev, mi pa smo ubogi in nas poleg tega še državna oblastva oviral» pri delu. Spričo tega položaja mislim, da »i nimate moralne pravice, du protestirate proti delovanju Foyer Français , dokler razvijate prav isto ra/.narodovalno akcijo proti svojim državljanom slovanskega pleim-na, ki nlsn tuiei, ampak živijo na lej zemlji tisoč tri sto let. -
Ne boste nas!
Naš položaj je postal še l>olj težaven i>c Izdaji zakona od 9. januarja 1927, ki pridržuje pravico tudi moralno in duševno vzeoio m bi,
dine edino fašizmu, ki v svoji organizaciji ne dopušča uporabe slovanskega jezika. Na podlagi tega /akena je nam prepovedano organi irati dečke izven šole v zasebnih društvih, da bi jih učili materinskega jezika. Zakonski upreki, ki sem jih opisal, in društva, o .katerih sem govoril, vedno bolj omejujejo naša obranil ria sredstva v zasebnem življenju; za.lnji branik našega jezika je danes družinsko og-nj šče. V naših rokah pa jo silno in nepremagljivo orožje: na naši strani jo kri in ploine naroda. Zgodovina nas uči, da je duh narodov močnejši, kakor ves denar, vsi zakoni, vsa upravna sredstva, vsa materialna sila držav. Jezik naroda ni predmet, ki se lahko poljubno menja, kakor se menja srajca ali obleka. Jezik ni stvar, ki se da razlikovati in ločiti od duha, o«l značaja, od preteklosti kakega naroda, ampak tvori celoto z dušo plemena. On
je najdelikatnejši in v istem času nerazruš-ljivi produkt zgodovinskega procesa, pri katerem so sodelovali celi rodovi: je simfonija, v kateri slišimo odmev vseh stoletij in žive glasove svojih očetov. Jezik je zrastel in rast« iz naše notranjosti, on predstavlja duševni razvoj naroda in radi toga ne more biti predmet zakonodajnih ukrepov.
Edino, kar lahko dosežeta pri naši deci, je votlo in papagajsko besedičenje, ki bo 8 časom izg;nilo, ne da bi zapustilo niti najmanjšega sledu v njeni duševnosti. Iz tega globokega razloga so bomo mi vzdržali kakor smo se v preteklosti. Če smt> se zmagovito branili proti stoletni germanizaciji Avstrije, bodite uverjeni, da bomo (lunes, ko smo postali kulturen in zavodon narod, z vočjiin uspehom prenašali tudi breme vaše raznaro-dovalne politike!
Konflikt med Stalilo in nami se razblinia.
ANKETE NAJBRŽ SPLOTI NE BO. — VPRAŠANJE MEDNARODNE PREISKOVALNE KOMISIJE. — KAJ JE VIDEL ANGLEŠKI KONZUL. — SIMPATIČNA PISAVA BOLGARSKIH LISTOV.
Italija je postaia zopet miroljubna.
Belgrad, 95. marca. (Izv.) Vesti, ki se širijo o uradni mednarodni anketi, ne odgovarjajo resnici, kakor smo to že poudarili. Nobena vlada še ni dosedaj naši vladi stavila predlaga za kakšno anketo. Kar so listi pisali o potovanju vojnih atašejev na albansko mejo, da bi se tamkaj na lastne oči prepričali o tem, ali in katera država bi hotela na mej' izzvati kakšne vojne čine, so bclj ugiban a. Vesti, da bi bila angleška vlada stavila tak predlog, niso resnične. Ra govor angleškega poslanika Cunarda se je gibal v meji informacij.
Ako bi v resnici prišlo do kakšne preiskave od strani vojnih atašejev na jugoslo-vansk -albanski meji, bi se, kakor se to samo ob sebi razume, ne vršila samo na naši, ampak tudi na albanski meji. Imela pa bi popolnoma zaseben značaj. Pri sedanjem stanju razmer pa menda niti do takšn.h izvidov ne bo prišlo.
Da зе Italija zadosti ne zavzema za take izvide po atašejih in slične ankete, je jako razumi ivo, ker bi potem prišlo na dan, da naše vlade v tem oziru ne zadene nobena kri\da, dočim bi se na albanski strani moglo najti marsikaj, kar bi moglo italijansko miroljubnost postaviti v čudno luč.
Društvu naredov se ta incident, ki se v evropski javnosti imenuje incident med našo državo in Italijo, dosedaj ni predložil, ker albansko vprašanje ni dozorelo do tislega stadija, da bi Društvo narodov smatralo, da je kompetenca rešitve prešla nanj.
Kakor sedaj stoje razmere, je pričakovati, da se bo cela zadeva, katero je sprožilo hujskanje fašističnih listov proti naši državi, sama ob sebi razblinila. Fašistična diplomacija, ki računa z znano pomanjkljivostjo poročevalske zunanje službe naše države, je tre-nu'no imela nekaj uspeha na Angleškem. Ko pa se je angleška javnost poučila o neresničnosti fašističnih očitkov proti nam, je takoj zavzela nam prijavno stališče.
Mir v iuž.noistočnem delu Evrope, katerega je fašistično kričanje za nekaj dni postavilo v nevarnost, po-stane vsaj takšen, kakršen je bil pred poslednjim incidentom.
v Pariz, 25. marca. Kolikor se je zvedelo o razgo%orih med jugoslovanskim poslanikom in francosko vlado, je sedaj končnoveljavno sklenjeno, da se pošlje v Jugoslavijo mednarodna preiskovalna komisija, v kateri bodo delegati vseh držav, katere je Italija obvestila o jugoslovanskem oboroževanju. — Levičarsko časopisje ostro napada Brianda radi tega. ker se izvršitev preiskave ni prepustila Društvu narodov. Leon Blum pravi, da moreta biti za to samo dva razloga: ali mednarodna diplomacija ni hotela prepustiti, da bi akcijo vodil dr. Stresemann, ali pa je kriva bojazen. da bi se Mussolini odločno uprl razso-jevanjn sveta Društva naredov v te.j zadevi.
v Berlin, 25. marca. Angleški poslanik je izrazil dr. Stresemannu željo, naj bi bila tudi Nemčija zastopana v preiskovalni komisiji. Dr. Stresemann je izjavil, da je Nemčija pripravljena sodelovati samo v tem slučaju, če bodo vse prizadete države, predvsem Italija,
Proračun poštnega ministrstva.
soglašale v ten}, da se pridruži komisiji tudi nemški '/asi pnik.
v Rim, 25. marca. (Izv.) Iz. pisave itali-jansl ега časopisja je ra/.vidno, da je Italiji komisija vojaških izvedencev, ki naj na licu me^ta ugotovi, ali je Jugoslavija res priprav-1,'ala oborožen vpad v Albanijo, čimdalje bolj ntl uba. »Tribuna piše, da bi bilo naivno misliti, da more taka preiskava dovesti do 1 akega rezuliata, ker se ni izvedla takoj, ko je bila svetovna javnost o dogodkih poučena.
v Belgrad, 25. marca. (»Pol.«) V Bitolju se je mudil zadn a dva dni angleški konzul v Albaniji. Prehodil je več krajev na jugoslovansko alb nsko-grški meji. Značilna je njegova izjava, ki jo je podal o naših vojaških pripravah z ozirom na alarmantne vesti ita-li anskega časopisja. Poslanik je rekel: Reči moram, da sem bil pred odhodom v Bitolj od na ra 'lične šili strani informiran tako, da sem dobil vtis. da je Jugoslavija pripravljena na | vse in da je vpad v Albanijo «amo vprašanje j trenutka. Toda, kaj sem v resn ci videl sedaj? Prepotoval sem več sto kilometrov ob meji in še dalje v notranjosti, teda na vsem tem potu sem videl samo šest vojakov: dva na poti v Prilep in štiri na poti Bitolj—Struga. Ljudje povsod nemoteno vrše svoje posle. V Strugi na primer se bore proti komarjem in malrriji in se smejejo italijanskim skrbem za Albanijo. Prej bi mogel trditi, da se v Albaniji nekaj pripravlja ...
Sofija, 25. marca. (Izv.) Celokupno bolgarsko časopisje zelo simpatično piše povodom incidenta, katerega so izzvali italijanski fašisti. Posebno simpatično piše vladni organ »Demokratičeski Sgovor«, ki v članku pod naslovom »Duh miru« pravi, da je bilo italijansko časopisje na temelju diplomatske akcije in kampanje tendenciozno in polno laži. V članku pravi: »Kakor se je iz govora ministra Periča jasno videlo, Jugoslavija odločno zavrača obtožbo in hoče spor poravnati in izjavlja, da je pripravljena sprejeti mednarodno anketo Društva narodov.« — Socialistični »Narod« zelo občutljivo naziva italijanske liste s fašističnimi megalomani. Polemizira s »Timesom« povodom njegovega napada na našo državo, zakaj ne prizna dejanskega fakta, in pravi, da je bil ravno tiranski pakt tisti, ki je dal Italiji možnost, mešati se v albanske zadeve in da je ravno ona izzvala poslednji spor.
v Rim, 25. marca. (Izv.) Stališče italijanske vlade glede predloga o sesitavi vojaške komisije radi italijansko-jugoslovanskega spora še ni znano. »Radio nazionale« obvešča, da bo Italija pristala na to komisijo pod pogojem, da se razširi na vso Jugoslavijo. Sicer pa je smatrati incident kot zaključen. Italija je le opozorila velesile na dvoumno obnašanje Jugoslavije na albanski meji. Jugoslavija je sedaj dala pomirljive izjave in treba je samo še počakati, da čas to potrdi. Italija ne želi drugega kot živeti z Jugoslavijo v miru, ker jo vežejo z njo trgovske zveze in prijateljska pogodba.
. Belgrad, 25. marca, (kv.) V narodni aktjp-ščini se je dopoldne in popoldne nadaljevala razprava o proračunu železniškega ministrstva. Govorila je cela yrsta govornikov iz Radi-čevega, hrvatskega federalističnega kluba ter dva samostojna demokrata. Ob 8 -Zvečer je bdo glasovanje in je vladna večina proračun sprejela.	.. „
Takoj nato se prijel v razpravo proračun poštnega ministrstva. Zastopnik poštnega ministrstva .Vasa Jovanović je dal obširen ekspoze:
V državi imamo 793 državnih pošt, 859
pogodbenih pošt, 382 pomožnih in 1428 občinskih pošt. Pošte, prt- katerih"pTOmet' znaža letno več kot 15.000 delovnih enot, se bodo počasi pretvorile v državne. V preteklem proračunskem letu se je podržavilo 38 takih pošt. Največ pomožnih pošt je v ljubljanskem ravnateljstvu (208). Lansko proračunsko leto se je v vsej državi otvorilo 26 novih pošt, 15 jih je prenehalo.
Poštni promet vedno bolj raste. V notranjem prometu smo ekspedirali 280,712.232 raznih pisemskih pošiljatev. Od tega je bilo plačanih 105,830.064 pisem, neplačanih pa 2,090.984. Dopisnic je bilo 48,008.610, tiskovin 40,343.292, poslovnih papirjev 1,346.148, blagovnih vzorcev 2,257.330, časopisov in revij 49,161.994. Pošiljatev državnih oblasti in raznih humanitarnih društev, ki so oproščena od plačevanja poštnine, je bilo 31,669.830. Poštne znamke se sedaj tiskajo v državni »markarnici« v Belgradu. V korist poplav-ljencev so dale znamke okrog 6 milijonoV do-
hodkov. Paketov se je odpravilo 3,434.743. S poŠt. položnicami se je izplačalo 2.172,978.248 Din. V denarnem prometu se je odpravilo 23 milijonov S32.892 komadov, sprejelo pa 28 milijonov 721.706 komadov.
Pri Poštni hranilnici se tudi zdIo čuti gospodarska kriza. Na čekovnih računih je znašal skupni promet Din 40.575,062.643 15. "ÏZ tfega së vidi, da postaja Poštna hranilnica vedno bolj popularna. Hranilne vloge je začeta" sprejemati 1. julija 1926. Do 21. febr. 1927 je izdala 14.411 hranilnih knjižiš. Vloge so znašale 31. decembra 8,521.602 Din.
Iz Zedinjenih držav je prišlo v našo dr-žavo^clienarja v vrednosti 32 milijonov. Čisti dohodki Poštne hranilnice znašajo za 1. 1926. 22 milijonov.
Telefonska mreža meri v naši državi 201 tisoč 774 km in na tej mreži imamo 726.234 stebrov in 4,299.275 porcelanskih izolatorjev. Leta 1926. je bilo na tej mreži izdanih 61.697 državnih in 4,256.122 zasebnih brzojavk. V mednarodnem prometu odpremljenih 505.309, sprejetih 568.311. Telefon se lepo razvija. Mnogo prog se je popravilo, več na nove zgradilo, n. pr. Maribor—Zagreb.
Nato govori o radio-telegrafiji in telefoniji ter o njenem velikem pomenu. Nato prehaja na poštne zgradbe, koliko plačujejo najemnine. Navaja, da so znašali dohodki pošt in brzojavov v preteklem proračunskem letu 358,947.863 Din.
Nato se je pričela razprava. Prijavili so se štirje govorniki. Jutri pride v razpravo proračun kmetijskega ministrstva.
v
Začasna kantondca vlada v Sanghaiu.
v Šanghaj, 25. marca. Kitajski del rresta so si kantonske čete popolnoma osvojile in napravile red. Kantonski general Peičungči je sestavil provizorno pokrajinsko vlado in izdal na kitajsko ljudstvo manifest, v katerem ostro protestira proti imperializmu tujih držav. Šanghaj bo postal močna baza za utrditev kitajskega nacionalizma in izhodišče svetovne rev< lucije. Prepovedal pa je vsako napadanje inozemcev in uničevanje njih premoženja.
v London, 25. marca (Izv.) V spodnji zbornici je Bnldwin na vprašanje, ali bo vlada spričo novo nastalega položaja v Šanghaju priznala kantonsko vlado kot osrednjo vlado Kitajske, izjavil, da vlada po svoji diplomaciji še vedno stoji v stikih z narodno vlado v Ilankavu. Glede bodočega zadržanja pa se stališče Anglije ne da določiti, ker se bo to ravnalo po razvoju dogodkov v bodočnosti.
v London, 25. marca. (Izv.) V Šanghaju se z vso naglico utrjuje obrambna črta v mednarodnem delu mesta. Akoravno je v splošnem v mestu mir, se dogajajo posamezni spopadi na meji med kitajskim in inozemskim delom mesta.
v Washington, 25. marca. (Izv.) Ameriški mornariški minister je dal izjavo, da bo vlada storila vse, da na Kitajskem zaščiti ameriške državljane.
KRITIČEN POLOŽAJ V NANKINGU. v Šanghaj, 25. marca. (Izv.) Dočim se je vznemirjenje v Šanghaju poleglo in se vrše samo poredkoma še spopadi med domačini in kantonskinii četami, je postal položaj v Nan-kingu zelo kritičen. Komandant kantonske armade v Šanghaju general Paišinghaj je danes prišel v inozemski del mesta in obiskal inozemske poslanike.
V Nankingu se z mrzlično naglico vrši izseljevanje inozemcev. Inozemske posadke, ki nastopajo skupno, so storile vse priprave, da se zaščiti miren odhod tujih državljanov. Prvotna pogajanja za mirno evakuiranje so se prekinila, vendar se je pozneje dosegel sporazum. Angleške in druge vojne ladje, ki so odplule iz Šanghaja pred Nanking so s tamkajšnjo posadko pripravljene, da prično takoj obstreljevati mesto, ako bi se odhodu inozemcev stavile kake zapreke.
Seja parlamentarnih voditeljev in ministra Perica.
Belgrad, 25. marca. (Izv.) Z ozirom na pismo, ki so ga včeraj voditelji opozicije poslali predsedniku narodne skupščine, in ki smo ga včeraj priobîSii, je vlada imela danes sejo, na kateri se je sklenilo, naj predsednik narodne skupšične takoj skliče voditelje parlamentarnih skupin in obenem povabi zunanjega ministra Periča, da jim da potrebna navodila.
Ta konferenca se je danes tudi vršila. O njej se je izdalo sledeče uradno poročilo:
»Predsednik narodne skupščine g. Marko Trifkovič je sklical sejo načelnikov parlamentarnih skupin, ki je trajala od 11 do 12.40. Seji so prisostvovali voditelji vseh parlamentarnih skupin: dr. Radonjič, Ljuba Davidovič, Svetozar Pribičevič, dr. Ante Trumbič, dr. Josip H o h n j e c , Joca Jovanović. dr. Stanko Šibenik, dr. Nikola Nikič in Šalih Baljić. Prisostvoval je tudi zunanji minister dr. Ninko Peric, rredmei razprave sta bili dve vprašanji, o katerih govori poslednje pismo na-
čelnikov opozicije predsedniku narodne skupščine. Minister je dal o teh vprašanjih informacije, nakar so voditelji skupin izrazili svoja stališča. Zunanji minister je prosil voditelje, da po teh informacijah odstopijo od skupščinske debate. Obljubil jim je, da jih bo tudi dalje stalno informiral o teh vprašanjih. Voditelji so vzeli Peričevo željo na znanje.«
Interparlamentarna antanta.
v Praga, 25. marca. (Izv.) Prager Presse izve, da se snuje inlerparlamentarna antanta Češkoslovaške, Poljske, Jugoslavije, Romunije, Belgije in Francije. Namen te antante naj bi bilo ožje mednarodno sodelovanje parlamentarnih skupin v teh državah, ki imajo sorodne interese na političnem, kulturnem in gospodarskem polju. Predvsem naj bi se ugotovile enotne smernico za pozitivno- skupno delo narodov in za delo na ohranitvi miru.
Podpira !tc naše dijake!
Nekaj o močni vladi.
Dneve in ure šteje Zerjavovo časopisje, kdaj bo konec klerikalne vlade, pa jih ne more došteti. In napolnjuje med tem svoje predale — sebi in vsem vernikom SDS v ljubljanski in mariborski oblasti v tolažbo — sleherni dan s kako novo kombinacijo in naj je še tako neverjetna in nemogoča.
Tako je tudi včerajšnje »Jutro« polno najnovejših senzacij: Pred velikimi izpre-membami v notranji politiki... Nova kombinacija s poslanikom Zivojinom Balugdžičem na čelu... Senzacionelni članek beograjske »Reči«... Klerikalci poparjeni, ker lahko ostanejo po glasovanju za proračun izven kombinacije ... Kolosalni, alarmantni napisi in ko bi slovenska javnost že ne bila tako navajena na to permanentno poparjenost klerikalcev, bi se bila zgrozila, tako pa je kakor vedno tudi včeraj samo s pomilovalnim nasmeškom sprejela te najnovejše jutrovske senzacije. Kajti vseh teh velikanskih senzacij pi-škava podlaga je tisti članek »Reči«, ki ga »Jutro« označuje kot senzacionalnega, ki pa je faktično brez vsakega najmanjšega pomena in ki zato politične javnosti tudi najmanj ni zainteresiral.
Kajti, kaj pa je ta belgrajska »Reč«? To je Pribičevičevo glasilo (ikj ga notabene v Belgradu skoro nihče ne čita), ki piše to, kar si g. Pribičevič želi. No, in kaj si želi g. Pribičevič? Da bi prišel v vlado. Cisto naravna želja to, kdo bi jo g. Pribičeviču mogel zamerili? Tej svoji vroči želji je dal izraza celo ob priliki zunanjepolitične debate, torej ob zelo neumestni priliki, in on sploh ves čas, odkar je v opoziciji, vpije po jaki vladi, po vladi jaluh ljudi (katerim se g. Pribičevič sam prišteva), njegova »Reč« pa prinese vsak dan en tak senzacionalen članek o tej jaki vladi, v kateri bi bil g. Pribičevič.
A kako si g. Pribičevič zamišlja to jako vlado, oziroma njegova belgrajska »Reč«, oziroma njegovo ljubljansko »Jutro«? To naj bi bila »široka koncentracijska« vlada, obstoječa iz radikalov, demokratov in samostojnih demokratov. A radičevska stranka, predstavnica večine hrvatskega naroda? Ta bi bila iz te vlade izključena. In SLS, legitimna predstavnica slovenskega naroda, ta seveda tudi. Ta popariena SLS bi imela po »Jutrovi« senza-
ciji sploh samo pomagati radikalom, da spravijo proračun ped streho, potem pa bo lahko ostala zunaj kombinacije.
Tako bi torej izgledala po zamisli g. Pri-bičeviča ta močna in široka koncentracijska vlada: brez Hrvatov in brez Slovencev. Torej PP režim v novi, malo razširjeni izdaji. Torej vlada, ki bi se današnji tako kočljivi zunanji in notranji položaj naše države podala uprav ko pest na oko.
Zato pa na vse te senzacionalne kombinacije, ki jih kolportira »Jutro«, nimamo drugega reči kot: Kako si mali Moric predstavlja močno in široko koncentracijsko vlado!
Italija in naše ceste.
Italijani dokazujejo, da smo mi na vojno pripravljeni. Kot dokaz za to jim služijo tudi naše ceste. Tisti Italijani, ki so ta dokaz iznašli, so pa svojo prevaro strašno slabo premislili. Ne le Jugoslovani, tudi vsi Italijani in vsi inozemci čutijo in vedo, da se ceste pri nas izpreminjajo v jarke, da jih nihče ne popravlja, da jih dež izpira, solnce suši in hudourniki nasipajo. Gospod zunanji minister je ves svet klical, naj pride gledat jugoslovansko miroljubnost. Mi bi ta poziv izpopolnili z nasvetom, da vsi strokovnjaki in nestrokovnjaki potujejo peš ali z vozom vsaj mesec dni po naših cestah. Upamo, da jim bo pri tem naša miroljubnost, ki se odraža v ureditvi cest, tako temeljito prišla v kosti, da jo bodo še dolgo pomnili. Edino z enega stališča bi bile naše ceste morda nevarne za italijansko armado, če ima namreč naš generalni štab namen, da spusti italijanske čete po naših cestah. Tedaj obstoja resna nevarnost, dn si vsi Italijani polomijo noge. Tukaj bi g. Bordrero imel hvale/no nalogo in priporočamo mu, naj tako-' zahteva izboljšanje cest v Jugoslaviji
Akademija „Borbe" nocoj ob pol devetih v „Akademskem domu" na Miklošičevi cesti I
iâSBasssssissiaissis®©
Dnevne novice
Л(1
k Mariborski velik: župan dr. Schau-
bech je včeraj prispel v Belgrad pp uradnih poljih. V Belgradu se bo mudil par dni, — Stopil bo v stik z vsemi merodajnimi činitelji sargdi j-aznih uradnih poslov. ^ T^Romanje v Assisi in Rim. Dne 19. ma-i||^odj>Qtujejo romarji iz Zagreba na grob sv. £tO®£*ška in sv. Cirila. Ker- se pričakuje, da bo romanje veličastna manifestacija slovanske—katoliške zavednosti na grobu sv. Cirila, se naprošajo čč. gg. duhovniki, da se za romanje zainteresirajo, da bo udeležba čim iastnejša. Kdor se želi romanja udeležiti, se mora najkasneje do 20. aprila prijaviti in s pnfâvo doposlati najmanj 500 Din. Ostanek pa mora. biti izplačan najkasneje do 5. maja. (PotoŽHRie. za pošiljanje denarja zahtevajte o'd ' "odbora.) Ako se kdo ne bi mogel roma-nja juđeležiti, se mu povrne denar z odbit-kottf 25" Din. Ako se pa ne odjavi do 15. ma-|a,~^"mU odtegne 100 Din. Cena za III. raz-r'rd zn^ia 1200 Din, a za II. razred 1650 Din. V^lej vsoti je vračunano: prenočišče, hrana, ptftrebni prevozi in takse, samo v Assisiju in Rimil, ter vožnja po železnici, samo v Italiji. Vš£k udeleženec mora doposlati odboru pi-sriiéno izjavo svojega občinskega urada odnosno v mestu od redarstva, da ni proti njegovemu potovanju v Italijo nikake zapreke. Kdor ima vizum, ni treba te izjave. Učitelji in učiteljice, ki se žele romanja pridružiti, naj zaprosijo rednim potom za dopust 14 dni, katerega jim bo ministrstvo v to svrho podelilo. Na naših železnicah bomo tudi dobili 50% popust. Ako želi kdo- ostati več časa v -Italiji in obiskati tudi druga mesta, naj se obrne na odbor za informacije. Ako želi kdo obiskati Neapelj, Pompeje, Vezuv, naj se prijavi odboru romanja, kateri bo omogočil udeležencem po 26. maju izlet v gorenja mesta. Cena se bo objavila pozneje. Toda vsak tak izletnik mora imeti vizum, ker se povrne pbzneje, kakor ostali, romarji. Denar in vsa vprašanja glede romanja je poslati na Odbor romanja, Zagreb, Kaptol 9. — Na potu v Rim se ustavimo en dan v Benetkah, Padovi ter en dan in eno noč v Assisiju. Od 22. do 27. se bomo mudili v Rimu, kjer si bodo romarji ogledali njegove znamenitosti ter prisostvovali veliki papeževi maši, popoldne istega dne pa svečani akademiji v zavodu sv. Jeronima. Program potovanja ter ogledovanja znamenitosti v posameznih mestih bo nekaterimi drugimi navodili posebej natisnjen in doposlan romarjem.
•k G. župnik Gahron, znani narodni delavec na Koroškem, naznanja svojim prijateljem in znancem, da leži bolan v Leonišču. Ker je stalno navezan na posteljo, bi mu bili obiski dobrodošli.
•k Sodalitas radovljiške dekanije ima sestanek na Brezjah 30. marca ob 11. uri.
k Delavska zbornica razglaša: Razne tvrdke in drugi interesentje, ki se v raznih zadevah osobito v zadevah inozemskih delavcev obračajo na Delavsko zbornico svoje vloge mnogokrat tudi kolekujejo. Tako ko-lekovanje je nepotrebno, ker so vse vrste vlog na Delavsko zbornico kolekovine proste. Vloge v zadevah zaposlitve inozemskih delavcev, ki so namenjene oblastnemu nadzorstvu dela tn ki se zaradi skrajšanja uradovanja vlagajo lahko tudi po delavski zbornici, pa se morajo kolekovati s 25 Din.
k Kaj bo z ostevljenimi zdravniki prak-tikanti? V četrtkovi številki smo poročali, da je došlo 23. t. ra. na vodstvo mariborske splošne bolnice 6 odlokov od zdravstvenega inšpektorata iz Ljubljane, s katerimi se odpušča s 1. aprilom 6 zdravnikov praktikan-•tov. Mariborska bolnica je velika in bi po tem odpustu ostali v bolnici le še priroariji in dva dalje služeča sekundarija. Te zdrav-
niške moči, četudi bi bile neprestano v bolnici, bi ne mogle izvršiti dela in sploh bi bila zaradi pomanjkanja zdravnikov vsaka operacija nemogoča. Vodstvo bolnice se je odločilo, da bo obdržalo še nadalje odpuščene zdravnike, ker bo ravno vprašanje slovenskih bolnic, bolniških upraviteljev, uradnikov in zdravnikov praktikantov uredila oblastna skupščina in bo to ena prvih zadev, ki sc bo rešila doma v Sloveniji. Četrtkovo poročilo pa v toliko popravljamo, da ni v diplomi, pač pa se sicer za razna zdravniška mesta zahteva 2 letna praksa v bolnicah.
-k V državnem zdravilišču na Golniku so obiski bolnikov zopet dovoljeni.
k G. hotelir Paar na Jesenicah je podaril župnemu uradu 100 Din za reveže namesto venca svoji, umrli sorodnici Mariji Kump. Bog plačaj!
•k Mošenjski pev&ki zbor je 19. in 20. marca vprizoril »Kovačevega študenta«. Na Brezjah bo pa 27. marca žaloigra »Bele vrtnice«.
k Natečaj. Glavni odbor naraščaja društva Rdečega križa v Belgradu je sklenil izdajati gledališke igre za deco s higijensko in humano vsebino v smislu katerekoli točke naraščajskega programa. Sprejete igre se bodo nagradile po 1000 Din od tiskovne pole za originalno delo, a po 500 Din za prevod. Igre naj obsegajo največ eno tiskovno polo. Spise je pošiljati oblastnemu odboru naraščaja društva Rdečega križa v Ljubljani. Natančnejša pojasnila je dobiti v pisarni naraščaja R. K. v Belgradu. — Tajnik: Fran Ga-bršek, s. r.
k Žrebanje loterije za zgradbo Ljudskega doma v Novem mestu, ki je bilo določeno na današnji dan, se je zaradi nastalih zaprek preložilo na poznejši čas, ki ga bomo še sporočili v »Slovencu« — Akcijski odbor.
k »Hrvatski Radiša« ima na razpolago vajence za sledeče stroke trgovine in obrti: 25 ključavničarskih, 4 brivske, 5 kiparskih, 4 kamnoseške, 6 klobučarskih, 11 knjigo-veških, 3 kovaške, 18 krojaških, 5 krznarskih, 31 mehaniških, 15 črevljarskih, 18 mizarskih, 5 tapetniških, 12 sodarskih, 15 trgovskih z meš. blagom, 5 urarskih in 6 zlatarskih vajencev. Prosimo gg. delodajalce gornjih obrti, ki rabijo vajence za svojo delavnico, da se obrnejo na »Hrvatskega Radiša« v Zagrebu Šenovina ulica 16, kateri bo naročbi najhitreje ustregel. — Poleg tega ima »Hrvatski Radiša« na razpolago mesta za dečke, kateri se žele izučiti sledečih vrst trgovine in obrti: 5 nogavičarskih, 10 ščet-karskih, 25 gostilnarskih, 14 kolarskih, 2 ple-tarski, 5 kotlarskih, 2 lončarski, 15 mesarskih, 12 mlinarskih, 8 opankarskih, 16 pekovskih, 8 poljedelskih, 6 mest za trgovske vajence v trgovinah z železnino, s steklom in s čevlji in končno 15 mest za urarske vajence. Roditelji, kateri žele izučiti svojo deco v katerem izmed teh poklicev, naj se obrnejo na »Hrvatskega Radiša« v Zagrebu, Šenovina ulica 16, kateri daje tozadevna pojasnila.
k Došla velika izbira krasnih bluz in otroških obleke. — M. Kristofič-Bučar.
k Izredni popusti v zdravilišču toplice Dobrna pri Celju. Sezija se prične 15. aprila. Vsi državni uslužbenci, častniki, svečeniki, penzionisti, vojni invalidi in vseh navedenih nepreskrbljeni svojci, nadalje svojci umrlih in padlih vojakov, vojne sirote in ruski invalidi plačajo za 20 dnevno zdravljenje pavšalno vsoto Din 1090, vsi drugi pa Din 1280 in dobi vsak za to:
1. enkratno vožnjo iz Celja na Dobrno in nazaj; 2. za 20 dni stanovanje; 3. za 20 dni dobro hrano (4krat na dan); 4. 20 kopeli v
bazenu ali kabini; 5. 2kratno zdravniško preiskavo.
Ta ugodnost se lahko uporablja od 15. aprila do zaključno 10. junija. Vse druge cene so razvidne iz prospekta, ki ga uprava pošlje na željo brezplačno.
Ciiïblfana
Materinski dan.
V veliki dvorani hotela Union v Ljubljani je sinoči priredila agilna Slovenska krščanska ženska zveza akademijo v proslavitev materinskega dne. Akademije, ki je nepričakovano sijajno uspela, se je udeležilo številno občinstvo, ki je prostorno dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Poleg odlične publike iz vseh slojev se je prireditve udeležil prevzvi-šeni knezoškof dr. A. B. J o g 1 i č, dalje številni častni zastopniki raznih korporacij ter mnogi vseučiliški profesorji, laiki iu duhovščina. Navzoča je bila tudi soproga velikega župana gospa Vodopivčeva. Organizacije narodnega ženstva pa so zastopale gospe: Tavčarjeva, Majaronova, Berbučeva, Bajtova in Vašičeva.
Godbene točke Griega, Cajkovskega in Grečaninova je dovršeno izvajal dijaški orkester Prosvetne zveze.
G. univ. prof. prelat dr. Slavič je v svojem zanositem in globoko zamišljenem slavnostnem govoru proslavljal ženo kot spremljevalko možu v življenju ter mater otrokom.
Gdčna Slavka Saksova je s svojimi solo-t kami iz Brahmsa, Puccinija in Niewia-domskega žela viharno odobravanje občinstva, enako tudi mešani zbor »Ljubljane«, ki je dovršeno zapel pod vodstvom g. Dolinarja Hochreiterjevo »Uspavanko« in težko Greča-ninovo skladko »Angel vopijaše«.
Trije mali otroci, dve deklici in en deček, v starosti šest do osem let, so s svojim ljubkim prizorom dosegli velik efekt pri občinstvu, ki kar ni moglo s ploskanjem prehvaliti njihovega korajžnega nastopa.
Doklamacije gdčne Anic® Zalarjeve, ki nam je že znana z akademije »Krekove mladine«, so segle v srce vsem navzočim.
Pri doseženem uspehu ima poleg omenjenih mnogo zaslug gotovo tudi gospa Vrtovče-va, ki je vso prireditev spretno aranžirala. Slovenski krščanski ženski zvezi pa je k lepemu večeru le čestitati!
O 7. redni občni zbor Narodne galerije
*e vrši danes ob petih popoldne v Narodnem domu, I. nadstropje. Na udeležbo vabi Narodna galerija.
O Prosvetno društvo pri Sv. Krištofu ima jutri 27. marca občni zbor ob 9 dopoldne v običajnih prostorih. V slučaju nesklepčnosti bo pol ure pozneje istotani drug občni zbor brez ozira na udeležbo.
O Krekova mladina, Ljubljana. Danes ob pol devetih zvečer bo priredil krščansko socialističen akademski klub »Borba« v Akademskem domu, Miklošičeva cesta, akademijo, na kateri bodo nastopili akademiki-borci s prav pestrim sporedom. Vse člane in članice Krekove mladine vabimo, da se te prireditve udeleže v polnem številu. — Pevska vaja radi tega noooj odpade. — Odl>or.
O Krekova mladina, Ljubljana ima v ponedeljek, torek in sredo, 28., 29. in 30. marca, duhovne vaje v alojziieviški kapeli, pritličje, prva vrata na desno. Začetek vsakokrat ob 8 zvečer. Duhovne vaje vodi g. dr. p. Angelik Tominec. Udeležba za vse člane in članice strogo obvezna. Vabljeni člani in članice Krekove mladine z Viča in iz Most. — Odbor.
O Strokovna zveza javnih nameščencev v Ljubljani ima nocoj ob 8 redno od borovo sejo v kleti konsumnega društva. Ker so ua dnev-
Petdesetletnica katoliške univerze v LSIIe-u.
Katoličani v Franciji imajo pet lastnih zasebnih vseučilišč ali institutov, ki obstoje že nad 50 let. Lanj so slavili svoje jubileje zavodi v Parizu, Lyonu, Toulose in Angersu, letos pa hoče proslaviti od 26. do 28. marca svojo petdesetletnioo katoliška univerza v Lille-u v severnem delu države.
Ko je narodna skupščina sklenila 12. julija 1875 zakon o svobodi višjih šol, je nastala Ze po enem letu tudi v Lille-u privatna katoliška univerza, nastala ne sama od sebe, temveč zrastla iz žive praktične verske zavesti ondotnih katoličanov. Koliko napora, koliko truda, koliko požrtvovalnosti je bilo treba, da so kupili zemljišča, zgradili stavbe iu tmogli vzdrževanje novega zavoda z leta v leto! Vseučiliška poslopja za pet fakultet (bogoslovje, jezikoslovje, prirodoslovje, pravo in zdravstvo) in tri specialne šole (za socialne in politične vede, za industrijo in trgovino ter њ žurnalistiko) pokrivajo danes več hektar-, jev, stroški za vzdrževanje pa znašajo letno dva milijona frankov (upravna družba pla-Suje samo na davkih 160.000 frankov). AU hočete še večjega dokaza /a vnetost francoskih katoličanov? Zakaj od države ne dobiva nHkakih prispevkov, vse je bilo treba ustvariti i» lastnih moči...
Kaj čuda, da so se nasprotniki kmalu ustrašili in prepovedali 1880 zasebnim kato-
liškim visokim šolam, da bi se imenovale univerze in podeljevale akademske stopnje' Vseeno pa so se krepko razvijale dalje in lilljska i šle e sedaj 122 profesorjev in okrog tisoč slušateljev ne le iz severne Francoske temveč iz cele države in še iz 20 najrazličnejših narodnosti sveta (tudi iz Poljske, Litvanske, Romunije, Bolgarije itd.). Poleg vseučilišča obstoje še trije posebni dijaški domovi, ki nudijo akademikom vse potrebne ugodnosti.
Lilleska un.verza je poleg one v Strass-burgu edina popolna univerza v Franciji, ki ima poleg vseh običajnih fakultet tudi teološko in obenem edina izmed katoliških, ki ima tudi medicinsko in farmacevtsko fakulteto. Kakor je dejal biv?i rektor msgr Baunard, je dober pouk medicine za obnovo katoliškega življenja važen, ker je v zvezi z najbistvenejšimi problemi človeškega življenja in njega dosedaj preveč materialistični m pojmovanjem. Fakulteta v Lille-u ima na rapolago javno in otroško bolnico, tri dispanzerje, tri mate-rinske in eno babiško šolo. Vsako leto dajo profesorji povprečno 30.000 ordinacij zastonj. Doslej je izšlo iz te fakultete nad 1500 zdravnikov. Lani so ustanovili tudi zdravniški tečaj za misijonarje, kar je res dobra misel, ker bodo na ta način misijonarji prinašali v nove kraje ne le dušno, ampak tudi telesno zdravje.
Tehniška šola (industrija, trgovstvo) ima tri sekcije: za civilne inženerje, za elektrotehnike in kemike; študij traja tri leta, ima pa tudj pripravljalni tečaj.
Tujci najrajši	šolo za politične
in. socialue vede, ln jih privlači že po raznolikosti, koristnosti in važnosti svojega učiva pa tudi po izborn h učnih močnh. Direktor ;e pro'esor Eugene Dulhoit. dekan pr i .ne fakultete in predsednik francoskih socialnih tečajev.
Nič manj zanimiva ni šola za žurnalistiko. Je najmlajša in edina svoje vrste v Franciji, a tudi drugod po svetu jih je šele malo: posnemati so jo jeli n. pr. v Švici. Ne daje sicer slušateljem časnikarskega daru, pač pa ga razvija v smeri splošne naobrazbe in tehniške priprave. Zato goje celo vrsto strok, ki pridejo tu v poštev. Po dveletnem obisku izdajo potrdilo, po triletnem pa se lahko doseže diploma. Večina dijakov študira istočasno pravo ali jezikoslovje. Tudi ta šola je velike važnosti za napredek katoliške slvari v Franciji.
Proslava petdesetletnice bo kar moč slovesna: prisostvovali ji bodo mnogi francoski škofje, papeža bo zastopal kot legat kardinal Charost, nadškof i/, Jlennesa in bivši kance-lar univerze. Udeležilo pa se bo slovesnosti seveda tudi veliko absolventov lilleske univerze kot živ dokaz, da vera ni v nasprotju z vedo in da so francoski katoličani še polni prave živo in dejanske verske zavesti. Ča-stitkani ob tej res zasluženi proslavi se pridružujemo tudi mi.	(Pok;
Spominjajte se Podpornega društva sferrh, Liubljana. Wolfova 12!
neon redu važni predlogi, prosimo polnoSte*
vilne udeležbe. — Tajništvo.
© Moko kradejo. Pekovsfc mojster Ivaa
Jakin na sv. Petra cesti je prijavd policiji, da mu je neznan tat ukradel iz skladišča dva vreči moke, vrste št. 0. — Trgovec parlai iz Cerkelj pri Kranju pa jc prijavit^ da j« njegov brat Leopold vozil po Ižanski cesti voz moke ter izgubil eno vrečo z voza, ki jo je pobral, kakor so videli prebivalci na Ižanski cesti, neki navidezno znan moški. V vreči je bilo 85 kg moke št. 0, vredne 450 Din.
© Tatvine. V sobo služkinje Ane Skubio v Mostah je nekdo vlomil in odnesel več ženske obleke v vrednosti 653 Din. Sumi se, da je tatvino izvršila kaka ženska, ki dobro pozna domače razmere. — Odvet. kandidatu dr. Sigismundu Ferdinandu je neznan tat odnesel iz kavarne »Union« 1200 Din vredno sivo zimsko suknjo. Tatvino je najbrž, izvršU isti tat, ki je z istega obešalnika- pokradel že tri zimske suknje. — Alojziju Arharju, posestniku v Zgornji Šiški, je nekdo odnesel iz gozda več dreves, vrednih 2500 Din.
© Policijske vesti. Policija je od četrtka do petka aretirala dve malopridnici. Prijavljenih jc več tatvin. Izsleden je neki K. N., ki ga je policija že dolgo iskala. Ena oseba je ovadena zaradi prestopka sanitarnih-predpisov, ena zaradi prepovedane hoje ob želfez-niški progi in pet voznikov zaradi prestopkov cestno-policijskcga reda.
Maribor
□	Planinski večer Prosvetne zveze ▼
Mariboru pretekli četrtek je prav lepo uspel. Letos šc ni bil noben prosvetni večer tako obiskan, kakor je bil ta. Seveda prvi sedeži so pa tudi pri tem večeru ostali prazni. Opazili smo pač, da so v Mariboru tudi planinci, ki so tako neplaninski, da so izostali od predavanja, ker je pač v dvorani Zadružne gospodarske banke in ga prireja »klerikalna« Prosvetna zveza. Upamo pa, da bo tudi med nami vedno manj takih in da se bodo večale vrste iskrenih planincev, ki poznajo le eno, našo lepo naravo in čutijo vsi isto, to je ljubezen do nje. Vendar pa je večer kljub temu v pravem planinskem razpoloženju potekel, za kar je skrbel g. predavatelj s svojim humorjem. Cisti dobiček pa je določen za Ађагеуо kapelo v Vratih.
□	Pevsko društvo »Maribor« v ponedeljek nima vaje. Pač pa je skupna vaja v četrtek dne 31. t. m., pri kateri bo zopet vadil naš kapelnik g. Janko Gašparič.
□	Izprememba pri Prosvetni zvezi. Ker se nekateri obračajo z raznimi vlogami na dosedanjega tajnika osebno, se sporoča, da je dosedanji tajnik odložil mesto že v začetku februarja in naj se vsi dopisi etc. naslayljajo naravnost na Prosvetno zvezo, Aleksandrova cesta.
□	Vsem, ki se zanimajo za umetnost.
Umetnik-kipar g. Ivan Soje je dogotovil dva nova oltarja za cerkvi v Prekmurju, in sicer za Hotizo in Veliko Polano. Oltarja sta rea mojstrsko delo z bogatimi okraski in moderno izdelanimi reliefi. G. Soje bo oltarja sestavil do nedelje in si ju lahko ogleda vsakdo to nedeljo. Delo res zasluži, da se zanimajo zanj vsi ljubitelji umetnosti.
□	Ustanovitev odbora upnikov in industrijalcev. V Mariboru se snuje ustanovitev upniškega odbora industrijalcev in veletrgov-cev iz mariborske oblasti, ki bo vodil skupno akcijo proti trgovcem na drobno, ki so znani kot slabi plačniki.
□	Izlet esperantistov. Mariborski espe-rantistski klub priredi v nedeljo, 27. marca izlet v Ruše, kjer se vrši ob pol 4 popoldan ustanovitev esperantskega krožka.
□	Zopet dva slučaja škrlatinke. Včeraj smo poročali, da so se pojavili v mestnih barakah v Domjkovi ulici 4 slučaji škrlatice. Pri pregledu teh barak v cčtrtek sta bila od-premljena v bolnico iz istih barak zopet dva nova slučaja te epidemije. Veliko težavo dela mestnemu fizikatu razkuževanje, ker so barake lesene in že precej razklopotane.
□	Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev r. z. z o. z. v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 27. marca t. 1, ob pol 9 dopoldne v mali dvorani, II. nadstr. mariborskega Narodnega doma. Dnevni red je razviden iz objave v zadružni trgovini. Člani sc vabijo k polnoštevilni udeležbi in se obenem opozarjajo na določila čl. 64. pravil glede prijave letnih nakupov, ki sc ima izvršiti najkasneje do 10. aprila, sicer zapade pripadajoči delež čistega dobička fondu za lastni dom.
□	Vlom v trgovino. V noči od četrtka na petek sta opazila službujoča detektiva', da so vrata trgovine Roze Lepoša v gorenji Gosposki ulici na cesto odprta. Zbudila sta gospodarja in ugotovili so, da je bil izvršen v trgovino vlom ter so nepoznani storilci odnesli okrog 100 Din kovanega drobiža, 1500 cigaret, 5 steklenic konjaka in 5 kg čokolade v skupni vrednosti 1225 Din. Domači, ki spe v sobi tik trgovine, niso ničesar slišali. Čudno je, da se nc poznajo ntf^Vratfti"nl-kaki znaki nasilnega odplrahja. Mogo&' je, da je lastnik pozabil vrata žaMeftjti le? je imel vlomilec lahko delo.
D Sprememba pésestl.* Najemnik 1сћvârïKT »Jadran« g. Ivančič ie "aupil kuvîuuû »Uakin« na Meljski cesti.
□ Aretacije. Policija je v četrtek aretirala v neki šupi v Vrbanovi ulici Franca Budjo iz Plitvičkega vrha pri Gor. Radgoni. Bil je hlapec v hotelu Skoberne v Celju ter jc tam izvršil večjo tatvino. Oddan je bil celjskemu okrožnemu sodišču. — Dalje sta bila aretirana znana delomrzneža in postopača Ivan P. in Josip G. Nesla sta v vreči 80 kg železa nekemu trgovcu s starim železom. Stražnik ju je zasačil in aretiral. Izgovarjala sta se izprva, da sta železo nesla na Pobrežje, pozneje pa sta priznala, da sta ga ukradla v želez, trikotu.
MeiliRa
Radio sprejeinno-oddajna postaja. Vedno kaj novega nam ima sporočiti. Posebno živahno ie delovala na sejmu 22. t. m. Kajti sejem je bil res živahen in dobro obiskan. Tudi mirno ozračje ni vznemirjalo aparata. Da je več jožefovskih sejmov, bi no bilo napačno. Prodalo se je | sebno mnogo dételjnega semena, ki je pa letos precej ilražje od lani. — Še predno pa se je sejem razvil, je no1 irala naša ]x>staja tužno vest, da se je na poti iz Gradaca v Metliko pri Dobravicah ponesrečil sobni slikar Slak- Vozil je s kolesom, a ве je že v jutro počutil nekako slabega. Med vožnjo pa ga je po zdravniški ugotovitvi zadela kap, ila je nesrečnež padel s kolesa in na mestu obležal mrtev. Pač nov slučaj, da nihče ne ve, kdaj çya čaka smrt, kako in kje — Danes v četrtek «opet čujemo petje in vriskanje k vojakom od-iiajajoče druge ekspedicije. — Mnogo sprejmemo postavljanja v Kanado odhajajočih domačinov, kajti ta bolezen preseljevanja narodov je postala menda nalezljiva. — Dobro je, da je naš radio neobčutljiv za vesele in žalostne vtise. Sprejeti in vzdržati mora vse. Tako mornino zabeležiti nov smrtni slučaj. Umrla je v sredo 23 marca ob %24: spoštovana žena Simonič ter se po dalj-Sein in mučnem bolehanju preselila v boljšo ba-Jočnost. Pogreb blago pokojne se je vršil 25. t. ni. ob 3. uri pop. k Ireni laram. Bila je (^osebna ča-stilka nebeške Matere, zalo .ie doživela, da jo pokopljejo na Marijin praznik. — Na praznik O. M. ilne 25. marca je imela fantovska Marijina družba slovesen shod in sprejem novih članov. Polagoma se vendar veča Marijina četa naših mlade-ničev. — O zdravstvenem stanju ne moremo ničesar zabeležiti, kar bi bilo kaj izrednega. Vsi
ljudje so normalno zdravi. Zdaj ni časa, da bi bolehali, kajti spomladno delo je v ]>olneni teku. Vinske gorice zopet odmevajo veselega petja in vriskanja srečnih kopačev in kopačic. — Naš radio ima tudi to lastnost, da sliši in vidi že v naprej. Tako razberemo iz različnega šuštenja, da bo oz.ir. da je v nedeljo dne 27. t. m. razstava tukajšnjega gospodinjskega tečaja in sicer v šolskih prostorih. K otvoritvi smo potem radia poslali \išjim osebnostim |4>sebna povabila Po otvoritvi bo pa radio zopet razburjen in vznemirjen, ko bo rožlj.ilo jedilno orožje. Ker se razs'a-ve in seveda tudi slavnostnega obeda silno veselimo, moramo pa z vso pohvalnostjo omeniti požrtvovalnost gg. učiteljic, ki se v potu svojega obraza trudijo, da izklešejo iz surovega mavca lepo dovršene kipe. Boljšega vodstva si baš ne moremo želeti, kol je pod gdč. Heleno Černetovo. Bog i" poživi še mnogo let tako požrtvovalno in navdušeno v tem mučnem poklicu! Pri nas je morala orati popolno ledino, zato so bili radio-valovi sila okorni in trdi v začetku, sedaj pa'so se ublažili in uredili vsaj v večjem. DeKleia bodite celemu vodstvu iz srca hvaležne.
SI©£>eJSSl££g j£r€lfixi€&
Velikodušen dar. Amerikanci iz Velike Polnile so ponovno pokazali, da so njihova srca doma v krogu dragih četudi so telesno zelo oddaljeni in da njim tujina m iztrgala iz duš vere in vneme za lejwio hiše božje. V veliko pomoč so bili s pošiljanjem dolarjev domačim pri zidavi nove cerkve. Sedaj so zopet poslali na l 800 dolarjev za dva zvona. Zvona sla žo naročena in sicer ju izdeluje livarna Blihl. Kakor se vse obela. bo-deta že pela slavo vstalemu Zveličarju,
Obup ga je gnai v smrt. Vso Lendavo je pretresel žalosten konec .upokojenega učitelja E. Korena. Že pred leti ga je zadelo možgansko krvavenje in je postal vsled tega nesposoben za učiteljsko službo. Zadnji čas se inu je stanje zelo poslub.:alo, tako da se ga je polaščal obup in so se kazali na njem znaki duševne zmedenosti. V takem razpoloženju se je podal v sosedno trgovino, tam kupil večjo količino esenca ui ga domala izpil. Zdravniška pomoč jc bila takoj pri rokah, bilo pa je vse prizadevanje brezuspešno. Po šiiri-urneni groznem trpljenju je izdihnil.
Upiikoiea je M. Railles, šolski vodja na Kap-ci pri Dol. Lendavi. Kot učitelj je dolgo vrsto tet deloval v Medžimurju in Prekmurju. Nadaljna leta življenja hoče preživeti v Varaždinu, kjer si je že prej kupil hišo.
0Ш	<>4»
Kruto Izigravanja s'ovenskega
uatdisïva,
~ V zadnjem času je zapustilo Primorsko 42 slovenskih in hrvatskih učiteljev Šli so v svet, ker jih je minister Pedele neusmiljeno vrgel na cesto. Med njimi je tudi učiteljica, ki je poučevala — -10 let! Na cesto z njo. »ker se je postavila v nasprotje s splošnimi smernicami tašistov-skega režima«! Ko so Italijani zasedli nesrečne primorske kraje, so tam našli nad 800 slovenskih in hrvatskih učiteljev. Od teh so jih do danes kratkomalo spodili 450! To so številke, ki jih ne more nikdo izpodbiti.
Te dni je zapustil Primorsko zopet eden izmed najuglednejših učiteljev, Palik I^eopold. učitelj v Lokavcu, se je moral izselili, ker mu prosvetni minister Fedele že 6 mesecev ni dal plače. Paljkov -lučaj je velezanimiv, ker nem dokaj na-sorno kaže, kakšnih metod se fašistični minister poslužuje, da zlepa« odpravi slovenskega učitelja. Učitelju Paljku je bilo zelo težko priti do kože, ker je bil učitelj, ki so ga sta- ili za vzor Injim učiteljem celo italijanski listi (»Pic-coIck in še več drugih) in so ga sami italijanski ministri ponovno odlikovali. Vodil je domačo po gojilnico in občino 1er organiziral gospodinjsko 5olo, ki ii ni bilo para na Primorskem. Kmalu bo leto, odkar se ie pri učitelju Paljku pojavil kara-binersbi poročnik iz Ajdovščine z nalogom, da izvede preiskavo. V današnjih razmerah nič nenavadnega. Poročnika je najbolj zanimala učiteljeva listnica. Našel je v njej še par sto lir; hotel je pojasnila, odkod ta denar. Lahka stvar. Učitelj je komaj prejel plačo, bilo je komaj prvih par dni v mesecu. Karabinerski poročnik je odšel. Kmalu pozneje je učitelj Paljk prejel obvestilo, da je šolski nadzornik uvedel proti njemu disciplinarno preiskavo, ker da ni takoj izročil izkupička neke šolske prireditve pristojnim oblastvom; ustavila se mu je ludi plača. Učitelj je strmel, saj je imel celo italijanske priče, da je obtožba brez vsake jxxllage Disciplinarna preiskava se je vlekla in vlekla, otroci so bili lačni, učitelj je žive lod d. igov, a .ie vztrajal, ker je hotel, da se stvar razčisti za vsako ceno. Mine nekaj mesecev in učitelj Paljk prejme odlok, s katerim uvaja minister Fedele odpustno postopanje proti njemu, >ker se ne strinja s splošnimi smernicami sedianjega režima«. Torej z disciplinarno preiskavo ni bilo nič, Fedele je uvidel, da se prva (fjoločena obtožba ne da vzdržali. Učitelj Paljk odpošlje Fedelcju prepise vseh diplom, ki jih je prejel od italijanskih prosvetnih ministrov, in izrezke italijanskega časopisja, ki se je pohva/no izrazilo o njegovem delovanju. № pomagalo nič. Mîtiister je odgovoril z — odpustnim odlokom in kratkomalo odpustil Paljka d7, službe. Za zadevo se je zanimal poslanec Besednjak. Fedele je nato odpustni odlok preklical, ostala pa je v veljavi disciplinarna preiskava proti učitelju na podlagi prve obtožbe; tako si je Fedeî'o ziial pustiti odprto okence Učitelj je bil seveda brez plače. Bližal se je konec roka, ki g.i predpisuje zakon za zakljufitev disciplinarne preiskave, poteklo je že G mesecev. Učitelj ni prejel nobenega odgovora in tudi plače ne. Pisal je nadzora. ku v Trst ekspresno pismo, odgovora ni bilo; brzojavil je, commendatore Reina se ni toliko )>o-nižal, da hi odgovoril. Družina je bila lačna — učitelj Palj je šel iskat kruha v Jugoslavijo.
Znati je treba. Fedele je tako prihranil več tisočakov iiaiijanskemu erarju, ki bi jih moral pjatevuti učitelju za pokojnino, in slovenskega
učitelja zlepa odpravil ; saj je šel prostovoljno? v inozemstvo, ker ni počakal izida preiskave. Kdo more poleni italijanskemu ministru očitati, da meče slovanske učitelje na cesto. Char-ta cantat!
Pisemska cenzura
se na Primorskem vedno bol.i poostmje. Poudariti je treba, da obstoji uradna cenzura le za tiskovine — časopise in knjige —. medtem ko uradne pisemske cenzure ni. Pač pa so tajno izvaja pisemska cenzura in sicer je |>overjena poštnim mitičnim oddelkom. Prav te dni ie bito dokazano, da obstoji še druga vrsta pisemske cenzure s čisto drugimi nameni. Kakor ]>oročajo tržaški listi, je hit v Trstu aretiran pismonoša Plaider, katerega so zasačili pri odpiranju pisem; v pismih je iskal denar. Ako ni mgoel pisma več lepo zalepili, ga je vrgel enostavno v stranišče. A tudi pisma, namenjena v inozemstvo, se uničujejo in sicer v pivi vrsti ona, ki so visoko fran-kirana, med temi ekspresna. Ekspresno pismo stane L 3.75. tako da se poštnemu uslužbencu izplača odtrgati znamke in vreči pismo v koš. Manipulacije te vrste se dogajajo po vsem svetu ; radi tega še ne more nihče govoriti o kršenju pismene tajnosti v Italiji. A kakor že rečeno, posluje na meji in v večjih mestih na Primorskem prava tajna pisemska cenzura. Dokazov za to je dovolj. Malokatora količkaj znana slovenska osebnost v Italiji prejme pismo iz inozemstva, ki bi ne kazalo znakov, da je bilo odprto. Neki slovenski literat v Jugoslaviji je pred kratkim poslal svojemu prijatelju nn Primorskem dopisnico; par dni ]X)zneje mu je bila vrnjena s pripombo >ne-dostavljivo«. Literat .je poskusil drugače; dal je prav tisto dopisnico v pismo in napisal enak naslov. Pismo je dospelo v roke naslovljenca na Primorskem, a ta je takoj opazil, da ga je nekdo odpiral. Postopanje cenzure z revijami, ki prihajajo iz naše države na Primorsko, je naravnost smešno. Pred tedni je nekdo iz Ljubljane poslal svojemu znancu na Primorskem zvezek slovenske revije; na prvi strani znotraj je napisal pripombo, da mu pošlje naslednji zvezek v najkrajšem času. Italijanski cenzor ,ie lo nedolžno pripomb.) tako zdelal z modrim svinčnikom, da je pokvaril vso stran. Z naštevanjem bi lahko nadaljevali. S tem smo hoteli le opozoriti našo javnost, naj st, nikar ne huduje morda na rojake v Italiji, ako ne prejme odgovora na pisma; drugega namena nismo imeli, ker dobro vemo, dn šikaniranje naših rojakov nn Primorskem nikakor ne bo jenja-lo. ker se celo pooelruje.
Nov lašistovski tajnik v Pazinn Dosedanji tajnik fnšistovske stranke v Pazinu Bruno Camus se je temu mestu odpovedal, ker ga je vlada imenovala za podestata pa/.inske občine. Občina ima 16 frakcij in Bruno Camus pravi, da ima z upravljanjem občino dovoljtdela Na njegovo mesto je imenovan fašist liunco Josip, sin bogatega trgovca Libérât,i Runco. Tudi od tega Istranj ne pričakujejo nič dobrega, ker je razvpit kot razgrajač prve vrste.
Novi zvonovi v Ulmagu. Preteklo soboto, na praznik sv. Jožefa, so po enajstih letih zopi t zapeli zvonovi. Zvonove je nabavila italijanska vlada na račun vojne odškodnine.
Znižanje telelonskega tarifa Lfubljana-Trst. Pristojbina za pogovore na telefonski progi Trst-Ljubljana jc bila tc dni znatno znižana in sicer od 7.70 na 7.05 in končno na 4.25 lir za enoto (pogovor 3 minut). Znižanje jc zelo dobrodošlo tržaškim trgovcem, ki so v stalnih zvezah z Liubliano.
Dr. C-a:
Nemčija in narodne manjšine.
Uvodoma se mi /di potrebno podati nekaj splošnih opazk. Pred vojno je bil problem narodnih manjšin tako rekoč neznan. Avstrijski socialist Rentrer se je sicer pod imenom Springer pečal z narodnostnim problemom v Avstriji, vendar ue s stališča, kot ga zavzema to vprašanje danes. Anglija je vso stvar smatrala kot teritorijalno v obliki dominijonov in podobnih edinic; Francija ga za svojo državo še danes ne prizna, ker smatra francosko kulturo kot euoto; v Rusiji vemo, kako je bilo, v Nemčiji pa tudi. O Nemčiji se lahko trdi, da ni imela niti pojma in to niti v literaturi. Nemči i jo bila lastna država vse, na Poljake in Alzacijo-Loreno so gledali le z državno-pravnega stališča. Tako se je n. pr. šele med vojno resno razmišljalo o tem, kakšno obliko v državo-pravnem oziru naj dobite obe deželi. V bivši Avstriji je itak zapovedovala nemška manjšina, Nemcem drugod se je radi njihovega gospodarskega in kulturnega položaja pa — dobro godilo. Za Nemce, državljane tujih držav, se Nemčija sploh ni brigala, za lastne državljane v tujini pa v konkretnih slučajih.
S svetovno vojno je nastopil velik preobrat. Del Nemcev je že med vojno moral jesti grenak kruli, kot n. pr. v Ameriki ob se-kvestraciji njihovega premoženja, del so odtrgale mednarodne pogodbe, položaj avstrijskih Nemcev se je spremenil z razkosanjem Avstrije, drugih pa radi občega mednarodnega p ložama. In Nemčija je videla 33 milijonov rodnih ljudi izven domovine. Kaj sedaj? S preokretoni zunanje politiko je nastopil v splošni diplomaciji novum, namreč: narodne manjšine ne samo ščititi, ampak jih tudi izrabiti! Kak je bil razvoj?
Predvsem ta, da so zahtevali: Vsak narod, ki ni vladajoč v državi, naj dobi avtonomijo. Prvotno so smatrali ta problem le kot nemški, češ, le Nemci tvorijo velike narodne manjšine. Zahtevajo pa teritorijalno, n. pr. v Češkoslovaški, ali pa personalno avtonomijo. Dr. Amenda iz Estonske je izdelal ce-lolnj načrl kulturne avtonomije, da namreč sme narod sam odločiti, kaj hoče, država pa da sre 'stva. Načrt je zadišal kmalu po Nemčiji, ker se je oziral le na položaj Nemcev v lujiii. ki so po večini zavedni, kulturni, gospodarsko neodvisni in bi torej vzdržali ev. bojkot ali pa odpoved sredstev od strani države.
Jasno je, da se v informativnem članku ne morem spuščati v podrobnosti in v razvoj. Danemu namenu bo zadostovalo, če se ugotovi naslednje: Nemčija je v položaju, da ima malo manjšin. Da pa svet na zunaj prepriča, da sama enako postopa kot zahteva za svoje ljudi v tujini, je dala v ustavo določbe, ki govore — nejasno — manjšinam v prid, izdala ''a Dance februarja 1925 odlok o šolski avtonomiji, ki dovoljuje učitelje i iz Danske, je razširila odlok iz leta 1918 glede triurne ga pouka v poljskem jeziku, kar se tiče Poljakov, leta 1920 i ча pruske Lužiške Srbe. A dejansko? Danci bivajo kompaktno, Poljaki I in Srbi pa razkropljeno. A njihov odlok tudi pravi, »če so učitelji na razpolago...« Ker se pa na nobenem učiteljišču ne poučuje niti čr-! kiča v poljščini ali srbščini, je izgovor državne uprave na dlani: Učiteljev ni! in seveda tudi ne — pou1 a! Položaj Poljakov v gornji Šleziji I je določila mednarodna komisija leta 1922. ! Nemška vlada de facto prizna »zvezo narodnih manišin kot predstaviteljico, de iure se ni i javila, katere narode sploh smatra za manjšine.
Pa četudi vzamemo, da bi bil položaj narodnih manjšin v Nemčiji rožnat, je za mednarodni svet veliko važnejši drugi novum med-nar dne politike, namreč: nemške narodne manjšine v tujini naj bodo organ nemškega zunanjega ministrstva, naj bodo propagator nemške kulture, nemškega gospodarstva, nemških tendenc v tu 'ini ! Zato pa skuša najli pota, po katerih bi bil sadov domovine dele-I žen zadnji Nemec iu — organizacije propagande. Zato so postavili za načelnika kulturnega oddelka zun. min. bivšega poslanika v Bukareštu Freitaga, ki se je tam v manjšinskem vprašanju pridobil mnogo skušenj. Poslaništva in kon ulati v tujini morajo zbirati posebej ta materijal in kar je morda glavno: pri tem delu so sj edini vsi, od najljutej-šega komunista do najreakcijonarnejšega na-cijonali ta. Razdeljeno delo nas ne more začuditi. 2(i.0(!0 je društev in organizacij ?a to vprašanje v domovini in tujini! V Menako-vem je znanstvena akademija, v Stuttgartu pa institut, da fabririra, kar probira monakovski laborat rij. Delo vzbuja občudovanje. Stuttgart ski institut n. pr. je imel v 1. 1926. omejen samo na lo vprašanje, kn ižnico s 23.000 deli o ino emskem nemštvu, se je pomnožil samo v 1. 1926. z 3500 deli. je poslal preteklo leto 35.000 dom°če literature ven v šole, društva, orgsni-acije, ima arhiv, ki izkazuje 56.000 nemškega tiska v tuj ni, ima 23.000 slik iz nemštva 1 ijine, 13."00 diapositov, katere je razposodil v 1. 1926. 30.800 krat, je dal ЗГ..ООО nasvetov in mnenj in razširil po radiju 94 predavanj! Dopisništvo imajo organizirano do zadnjega kotička. Nobene denarne, nobene duševno žrtve niso prevelike iu zdi se, da svet do sedaj šc ni videl enake propagande.
Ako pa upoštevamo propagandno vlogo manjšin ш nefflštvo v tujini, njihovo oolitič-
no važnost, če se jih označi na kratko kot organ nemškega zunanjega ministrstva, ako zapišemo evropsko javno tajnost, da so češkoslovaški nemški ministri prenehali z intrasi-genlno taktiko in šli v vlado na mig društev iz Nemčije, se ne more z nikakim odstavkom podčrtati dovolj važnost tega dela, se upravičeno stavi vprašanje, katero orožje je bilo hujše: ali bivše rožljanje s sabljo, ali ta ogromna kulturna, politična, gospodarska propaganda pod naslovom »nemške narodne manjšine?«...
To In ОПО
PRVI ČASOPIS.
Ideja časopisa je tako stara, kakor potreba, pouciti se o novicah sveta. Kolikor se da dognati, je prvi časopis zagledal beli dan v drugem stoletju pred Kristusom. Takoj prvi časopis je bil dnevnik. Izhajal je v Rimu in se je imenoval »Acta populi romani diurna«. Ta časopis so »tiskali« pisanja vešči sužnji in je izhajal v 15.000 izvodih. Med svoje odlične sotrudnike šteje Julija Cezarja. Prinašal je kiatke, često iz enega samega stavka sestavljene beležke o dnevnih dogodkih. Od tega časopisa nam je ohranjena ena sama številka, ki je izšla 29. marca 1. 168. pr. Kr.
ŠTEVILKE IZ VSEGA SVETA.
Newyork šteje 6,103.000 prebivalcev m ima 4000 kinematografov. Mesto se razprostira na površini 774 kvadratnih kilometrov. Nemčija šteje 63 milijonov prebivalcev. Njena površina znaša 471.371 kvadratnih kilometrov in ima tudi samo 4000 kinematografov. — V Ameriki je 611.721 kilometrov železniške proge. Same Združene države pa imajo 426 tisoč 522 kilometrov. Evropa ima 370.464 kilometrov, Nemčija 57.545 kilometrov. — L. 1923. so v Združenih državah izdelali 72 milijonov metrskih stotov papirja, v Nemčiii
11	milijonov.
ALI GROZI ZEMLJI PREOBLJUDENOST?
Ako vzamemo celoto, prebiva povprečno na vsakem štirijaškem kilometru zemlje 11 do
12	ljudi. Tako bi bilo torej še prav veliko prostora. Zračunali so, da bi na vsem svetu moglo živeti sedem milijard ljudi. Toda kakšno pa je številčno množenje Zemljanov? Prebivalstvo Evrope je od leta 1800. do 1910. naraslo od 181 na 450 milijonov. V Evropi pride torej na vsak štirijaški kilometer po 45 ljudi. Ako bo šlo v tem tempu dalje, bo v 330 letih imela Evropa 6 milijard prebivalcev ali na vsak štirijaški kilometer 1250. Tolikšno število bi se s produkti zemlje ne moglo preživljati. Zato bi bila edina odpomoč napeljevanje v neobljudene kraje. Toda tudi to bi se nekoč nehalo, kajti prebivalstvo Amerike se je v zgoraj navedenih 110 letih namnožilo iz 4 na čez 100 milijonov in v 330 letih bi tudi tam šla že trda. To bi bila teorija. Pa"" poglejmo drugo stran. Nazadovanje rojstev je opažati po vsem svetu. V največji meri se-' veda v Franciji, v najbolj prosvitljeni deželi. V Nemčiji je padlo število rojstev od 2 milijona v letu 1903. na poldrugi milijon 1. 1923, A tudi v deželah, katere niso bile udeležene v svetovni vojni, je opažati nazadovanje. Leta 19?,2. je prišlo na Švedskem na 1000 prebivalcev 21-4 novorojencev, a 'eta 1925. pa-že samo 19-6 Na Danskem v istem času 24'£ oziroma 22-3 rojstev. Ako bo šlo tako naprej, potem seveda ni treba misliti na preoblju-denost na zemlji.
^ -j- Odkrit kolos. V Elevsisu pri Atenah so pretekle dni našli razbit kolos. Izkopali so samo telo, med tem ko udje manjkajo. Višina telesa znaša 2 in pol metra. Iz naj- • denih razbitih kosov sklepajo, da je moral ta kolos meriti več kot 5 metrov.
+ Caplja in levi. Te dni je prišel v El-berfeld cirkus, ki ima s seboj razne divje živali. Med dopoldanskimi vajami je vsled ču-vajeve nepazljivosti ušla udomačena čaplja in zlezla v levjo kletko. Zanimivo je, da so se je levi ustrašili in se stisnili v kot, odkoder io ji kazali žrela. Krotilec je bojevito čapljo z veliko težavo pomiril in spravil iz kletke.
-)- Vzroki cpalne bolezni. Znani ameriški bančnik Morgan je naklonil nevrologič-nemu institutu v Newyorku 40.000 dolarjev za raziskavanjc vzrokov spalne bolezni. Kakor znano, je pred časom umrla Morganu soproga vsled te bolezni.
Zračna proga Puriz—Carigrad. S 1, aprilom se bo otvorila redna dnevna zračna proga, razen nedelje, na črti Pariz—preko Prage—Bukarešte—v Carigrad.
+ Največji hotel na svetu. Letošnjo spomlad bodo v Chicagu ob Michinganskem jezeru otvorili hotel »Stephens«. V njem bo 3000 sob.
Nedavno tega sta bila dva para mladih ljudi poročena potom telefona. Zakonski so bili iz Des Moines v lovi. pastor pa je govoril , y l( lefon v Oklahami 600 milj od tam. Mogoče je to seveda samo pri protestantih.
Angleška železniška družba L. M. R. hočt. leto s poskusiti z vpeljavo vlaka, ki bo vozil iz Ixmdona v Glasgow, to je 400 milj, ue da bi se ustavil na kateri vmesni postaji. Dosedanja najdaljša proga, na kateri se vlak ne ustavi, je ona ob Cornish Rivieri, ki. je dolga 226 milj. (400 milj je 64У km, 226 pa 363 km.)

»SLOVENEC«., due 26. marca Ш1.
^U'ttii o.
Gospodarstvo
Živinorejsko zborovanje na Jesenicah.
Okrajna živinorejska odbora za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora sta priredila na Jesenicah 19. marca zborovanje vseh bikorejcev in merjasoorejcev iz okraja Radovljica. Takoj po otvoritvi zborovanja je predaval Josip Sustič o najbolj perečih vprašanjih glede reje plemenskih bikov in merjascev, nakar se je razvila živahna debata. Sledilo je' poučno predavanje okrajnega iivinozdravnika Zamika o vzrokih jalovosti, o kužnem povr-ženju, o kataraličnem vnetju spolovil in o me-tiljavosti, katero je izzvalo 'koristne medsebojne razgovore o ravnanju z živino in o zdravstvu pri živini. G. kmetijski svetnik Rohrmân je v svojem jedrnatem nagovoru pohvalil vztrajnost obeh odborov v delovanju za po-vzdigo živinoreje. Govornik je poudaril pozitivno delo živinorejskih odborov sploh. Posebno je odobraval smotreno postopanje obeh radovljiških odborov, ki delata z vsemi sredstvi na pospeševanju živinoreje, a skrbita tudi za vnov evanje odvišne, odbrane plemenske živine, "lasti merjascev, katere dobavljata sirom Slovenije.
G. Jakob Jan je z živinnrejčevega stališča temeljito pretresal najvažnejše nauke iz predavanj, kar bo nedvomno zelo pripomoglo, da se rejci danega jim praktičnega pouka v resnici oprimejo. Na predlog g. Ivana Ažinana so se zborovalci Zedinili za enotnost skočnin pri merjascih. Enoglasno je bilo sprejetih več važnih predlogov, glede katerih se je pooblastilo tajništvo živinorejskih odl>orov, da jih izvrši, oziroma da jih predloži na merodajna mesta. Med drugim bi se stavilo na oblastni odbor predlog, da i/da čimprej .Uredbo, s katero se prepove splošno plemensko uporabo zasebnih (zakotnih) merjascev tam, kjer je" subvencijskih (javnih) merjascev z.adostno na razpolago. Sklenilo se je, da priredita odbora najkasneje leta 1928 razstavo merjascev gorenjskega plemena. Končno so zborovalci sklenili, da se priredijo slična zborovanja vsako leto. Eliti domačih živinorejcev, to je rejcev I ikov in merjascev, je potrebno, da so v stalnih stikih, potrebna jim je zunanja in medsebojna pobuda ter pouk v strokovnem in ožjem stanovskem oziru. To bo njim samim, /lasti pa splošni živinoreji v veliko korist. Zborovanja so važna pa tudi z ozirom razmo-trivanja o nadaljnjih smernicah praktičnega delovanja živinorejskih odborov.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani so imele dne 24. marca t. t. bilančno sejo upravnega sveta, na kateri je bil izvoljen za predsednika družbe g. Fran B o n a č , tovarnar v Ljubljani. Sklenilo se je predlagati občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil v četrtek dne 21. aprila 1927 ob pol 12. uri dopoldne v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, da se z ozirom na doseženi dobiček minulega poslovnega leta v iznosu Din 3,125.008-23 izplača za leto 1926. enaistodstotna dividenda.
Jugoslavija ln avstrijske agrarne carine. Avstrijska vlada je Wdni predložila parlamentu načrt zakona, ki pooblašča vlado, da more ukiniti oziroma spremeniti gotove določbe trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo, glede vezanih carinskih postavk (na govejo živino in svinje). Avstrijska vlada je v zadnjem času navezala pogajanja z jugoslovansko vlado zaradi spremembe teh vezanih carin. Pri tej priliki je jugoslovanska vlada izjavila svojo pripravljenost iti v tem oziru avstrijski vladi na roko. Pogajanja so v toliko dozorela, Ja se more v doglednem času računati s sporazumnim rešenjem tega vprašanja. Nove carine se bodo takoj uveljavile, čim se doseže sporazum. V tem slučaju bi se povišala carina na govejo živino (za rejo in delo) od 25 na 50 zlatih kron, carina na svinje pa od 15 na 30 zlatih kron. Z jugoslovanske strani se bo tej želji ugodilo iz razloga, ker bodo carine na klavno živino ostale neizpremenjene in je s tem dana možnost, da se odpoved ali revizija trgovinske pogodbe zaenkrat odgodi.
ČeSkoslovaSka je ukinila vidlranle spričeval o izvoru blaga. Kakor se sporoča iz Belgrada je češkoslovaška vlada brez pridržka ukinila vidi-ri'nje spričeval o izvoru blaga s strani konzularnih zastopstev, ki je bilo do sedaj potrebno pri uvozu blaga v Češkoslovaško.
Urad Ljubljanskega velesejma je izdal lične propagandne znamke za svoj letošnji VII, vele-sejem, ki se bo vršil od 2. do 11. julija. Kdor jih želi uporabljati in tako tudi v propagandnem oziru podpirati to našo važno gospodarsko ustanovo, naj to javi tirâdu, ki mu jih bo takoj brezplačno dostavil;.
Gospodarska kriza v Italiji. Italijanska vlada v zadnjem času prav spretno prikriva kritično stanje o brezposelnosti, o konkurzih ali pa o gospodarski krizi. Gospodarska kriza se je v zadnjem času dejansko poostrila. Najbolj trpi luksuzna modna industrija in vsa industrija in obrt, ki je odvisna od tujskega prometa, ki vedno holj nazaduje. Mnogo podjetij teh strok je v zadnjem času prišlo v konkurz. Brezposelnost hitro narašča; glasom uradne statistike je število brezposelnih doseglo 200.000 oseb. V resnici pa je število brezposelnih mnogo večje. Navzlic težki gospodarski situaciji pa je stanje državnih financ še dokaj ugodno. Vlada skuša s pomočjo večjih javnih del zmanjšati brezposelnost. Edino vojna industrija obratuje s polno paro in je bila celo priirorana povečati število zaposlenega delavstva. V inozemskih finančnih krogih se je v zadnjem času pojavilo precejšno nezaupanje proti fašistični Ilaliii in to, odkar so protifašistične stranke sklenile. Ha po paHcu fašizma ne bodo priznale dolgov, ki jih je napravila fašistična vlada, ki po ukinitvi parlamenta ne »Ioni več na legalni bazi.
Hors: a
Dne 25. marca 1927.
DEN A K
Dunaj. Devize: Belgrad 12.465, Kodnnj 189.10, London 34.48, Milan 82.47, Newyork 700.C0. Pariz 27.80, Varšava 79.50. Valute: dolarji 707.45. angleški funt 34.45, francoski frank 27.87, lira 32.45, dinar 12.43. češkoslovaška krona 20.98.
Praga. Devize: Lira 154.30. Zagreb 59.825, Pariz 131.90, London 163.10, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Dunaj. Podon.-savskn-jadran. 82.65, Alpine 44.40. Krnivska indus'rijska 48, Trbovlje 51, Hrv. esk. 13.50, Leykam 12 80, lflpobanka 8.25, Avstr. tvorniee za duSik 29, Gutmann 39, Slavonija 3.70.
Ljubljansko rfiedišče
DRAMA.
Sobota, 26. marca: GOBSEK. Delavska predstava
pri znatno znižanih cenah. Izven. Nedelja, 27. marca ob 20. uri. DANES BOMO TIČI.
OPERA
Sobota, 26. marca: MRTVE OČI Red E. Nedelja, 27. marca ob 15. uri: TAJDA. Izven.
Mariborsko gledišče
Sobota, 26 marca ob 20. uri ; MADAME BUTTERFLY. Ab. A.
Nedelja, 27. marca ob 15. uri: VESELA VDOVA. Znižane cene. Kuponi.
Zanimivosti
Sport
VČERAJŠNJE ŠPORTNE PRIREDITVE V LJUBLJANI.
Nogomet: Pokalna tekma med Ilirijo in ller-mesotu na igrišču Pri morja je končala z izidom 7:3 za Ilirijo; izid je večji kot je bila premoč Ilirije v polju. Dalj?e poročilo še prinesemo. — Prvenstvena tekma med Reko in Krakovom je odločila v svojo korist Reka z rezultatom 4: 2.
Hazena; Bazenska družina SSK Maribora je včeraj kljub odpovedi dospela v Ljubljano. Tekma se je odigrala ob 14. uri na prostoru Atene — ker se časa tekme ni moglo dovolj razglasiti, skoro brez publike — it ie končala z 10: 6 za Ilirijo.
PRVO KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA V LJUBLJANI.
Pokalno tekmovanje v LNP se prekine za nekoliko nedelj s pomladnimi prvenstvenimi tekmami Jutri v nedeljo se odigra na športnem prostoru ASK Primorja t. kolo prvega razreda in sicer igrata ob 14.30 Hernies in Jadran, ob 16. uri pa Ilirija in Slovan. Razen tega igra dopoldne ob 10.30 drugorazredna dvojica Slavija: Krakovo.
Stanje prvenstva v Ljubljani je izza jesenske sezone sledeče: 1. razred: Ilirija 7 točk; Slovan 4 točke; Hernies 4 točke; Jadran 3 točke; Primorje 2 loč-ki. — II. razred (vključno včerajš-no tekmo Reka; Krakovo 4:2): Slavija 8 točk, ! Reka 7 točk, Panonija 4 točke, Svoboda 2 točki, i Kpakovo 1 točka.
Skriti zaklad.
Bilo je nekje na Madjarskem okoli Pe-čuha, kjer je mirno živel neki čevljarček. Oženjen je bil z žertko, ki je bilâ tàkO modra, da ji ni nikoli prihajalo na misel, da bi se z možem hotela prepirati, tako da sta živela v najlepšem soglasju. Ker sta pa bila daleč od mesta in vsake priložnosti, da bi se mogla včasih malo pozabavati, sta si nabavila radio-aparat. Neki dan pa sta se vendar le sprla. Vzrok je bil radio. Ona je hotela poslušati Jazz-godbo iz Londona, on pa tango iz Madrida, poleg tega pa še neko predavanje iz Berlina. Imela pa sta samo eno slušalo in — sprla sta se. Ker se je to godilo na Madjarskem, kjer so prebivalci precej temperamentne narave, je žena čevljarja pograbila staro vazo ter jo treščila v moža. Vaza je bila last njegove rajnke matere in mnogo let se ni nikdo niti zmenil zanjo. Vaza pa je ravno prav prišla, ker vaza je posebno pripraven predmet za metanje v glavo. Vaza se je seveda razletela na drobne kosce, glava čevljarjeva pa je ostala cela. Toda kot b' trenil, so se sovražnosti ustavile, kajti po tleh se niso valjali samo drobci vaze, pač pa tudi številni zlatniki. Rajnka mati je gotovo v kaki stiski ali rekviriranju zlatnike skrila v vazo, tako da so šele sedaj prišli na dan. Med za-zonskima je zavladalo veselje in da se v bodoče ne bosta več prepirala, sta sklenila, da si nabavita zvočnik. (Lautsprecher.)
Uradni šimel.
V Nemčiji je uradni šimel še zelo udomačen, tudi v sedanji republiki ni v tem oziru mnogo boljše kot pa prej v monarhiji. V mestecu Wald pri Solingenu je bil nekemu novorojencu dostavljen uraden dopis. Mati novorojenca je v porodnišnici v Elberfeldu porodila dete in ko se je vrnila v Wald, je prirastek pravilno javila na županstvo. Dopis, ki je kmalu nato sledil, se je glasil: »Gospod Helmut Steinhausen. Po poročilu zgla-ševalnega urada ste se naselili v ulici Tiefen-dick številka 12, prišli pa ste od zunaj. Vaši zglasitvi se tuuradno ne nasprotuje. Vendar pa vas izrečno opozarjamo, da vam stanovanje v mestu Wald ne pristoja in ga tudi ne morete dobiti nakazanega. Vaše zahteve po stanovanju zamorete predložiti le svojemu prejšnjemu stanovanj, uradu občine Wald.«
Aha, zato I
Neki zelo znan propagator abstinenčnega gibanja je imel v nekem kraju shod, katerega se je udeležilo nenavadno veliko število radovednežev. Govornik je govoril prepričevalna in na obrazih poslušalcev se je kazalo, kako jih zanima snov govora. Da bi celo stvar lažje razumeli, je dal tudi par primer iz življenja, h koncu pa je povedal še tole priliko: »Vzemimo slučaj. Tukaj imamo poln čeber najboljšega vina in poleg tega pa ravno tako veliko posodo vode. Pa bi pripeljal semkaj Mavsarjevega osla, ki je celi dan vozil drva, premog itd. ter bil žejen, da mu jezik visi iz gobca. Kaj mislite, katero pijačo bi si ta osel izvolil?« — Glas iz dvorane: »Vodo.« — »Seveda,« pravi nato govornik. »In kaj mislite, zakaj?« — Glas iz dvorane: »Zato, ker je osel.«
Čudež napredka.
Se ne prav pred sto leti je neki mož pisal svoji ženi: »Kaj bomo še doživeli, draga moja Cilka! Časopis je te dni opisoval neko novo iznajdbo, kateri pravijo užigalice. To so mali končki lesa, katere, kakor se zdi, s koncem vtaknejo v žvepleno kemično zmes. S tem potegneš po kakem trdem predmetu, tako piše časopis, pa se takoj užge. Na ta način
lahko prižgeš svečo ali karkoli. Pomisli Cilka. kaj to' pomeni, nobenega kresilnega kamna, ne jekla ne potrebuješ več, ni ti trelia letati. k .sosedom, da si izposodiš goreče oglje in hoditi čez cesto s posodo žerjavice! ln kako pripravno ponoči, posebno v kakem izrednem slučaju, in pa pozimi! Kar potegneš tak košček lesa. pa imaš luč! Posebno veseli bodo te iznajdbe kadilci. Seveda doma se je ž.e zmerom našla kaka goreča stvar, toda pomisli na najino lansko potovanje .s pošto! Koliko časa sem se aman trudil, da bi si užgal pipo, pa sem moral namero opustiti. Toda s temi u/igalicami, kakor jim pravijo, je uži-ganje prava igrača. Kaj nam bo svet še vse prinesel novega! Kdo ve? Bojim se le. da bomo to stvar smatrali kot samoposebi umevno.-— Ko bi la mož danes vstal in videl napredek!
; ^!eške postave.
Berač ali pop dni rokodelski pomočnik na Angleškem sme prositi pitne vode, ako pa zahleva gorko vodo, je kaznjiv, ket je s tem prosjačil. Ako si hoče kak siromak zakuriti in pogreti kako jpd ali kaj skuhati, sme to storiti le v gotovi oddaljenosti od ceste, sicer zapade roki pravice, ako se ne zna s kako zvijačo znia'atj. Pred nedavnim časom sta si dva »vandrovca napravila ogenj nedaleč od glavne ceste, da bi se malo ogrela. Kmalu pa ju je opa 'il stražnik (na Angleškem ne pozna o orožnikov) ter planil nadnju. Z eno nogo jima je prevrnil malo-posodico,- z drugo pa zadušil ogenj. Seveda je oba aretiral ter pograbil vsakega z. eno roko. Toda eden teh dveh je znal govoriti kot malokdo. »Gospod stražnik, veste to jo tnko. Stnočl sva prenočila tann v oni vasi in sicer slučajno v hiši, kjer se je pojavil slučaj črnih koz. Ker je bolezen silno nalezli va, se nisva hotela v oni hiši dalje zadrževati, zato sva si tukaj zakurila, da si- skuhava malo Taja. Zato pa vam kot družinskemu očetu povem, da se podajate v silno nevarnost, da okužite svoje...« Stražnik je aretiranča spustil in rekel: »Ze dobro, naj bo za enkrat. Toda glejta, da vaju zopet ne zasačim « in odšel je svojo pot, odkoder je prišel ter skrbno ogledoval roki, če se ni naleze koz.
Na javnih prostorih, parkih itd., je na An gleškem dovoljeno, da smeš sedeti na klopi če hočeš tudi 25 ur na dan. Ni pa dovoljeno da bi na klopi zaSpal tudi le pet minut. Akc te stražnik zasači spečega, te ima pravico prijeti. Težko je na Angleškem tudi za one, ki se morajo brez strehe in postelje potikati okoli. Ako je tak zasačen, pride v zapor radi potepuštva. Toda ako ima v posesti gotove vsolo denarja, sme prenočevali, kjer le hoče. Eden takih siromakov, ki ni imel svojega bivališča, je hranil pol krone (83 Din) ter tc pomolil stražniku, kateri ga je »vzdignil«. Da siravno ni imel razen le pol krone nobenega penija več, ni bil nikdar aretiran. Ta krona je bila pa že čisto črna, ker se je tako dolge valjala v žepu, ne da bi prišla »na zrak«.
Poklicni berači si znajo na vse mogoče načine pomagati. Beračiti Je seveda strogo prepovedano, krošnjaritj pa ne. Zato si mnogi priskrbe par trakov, zajxmk ter igel in vse to pokažejo stražniku, češ, mi ne beračimo, ampak »trgujemo«. Tudi muziciranje od hiše do hiše ni kaznivo. Nekateri si nabavijo ali na-rede nekake vrste piščalke in jih hrabro pokažejo možu postave, ako jih zasledi pri beračenju. Seveda je pa to bolj riskantno, kajti pripetilo se je že, da so takšnega muzikanta povabili pred sodnika, kateremu je moral pokazati svojo umetnost. Gorje mu, če je ime) instrument samo radi lepšega I
Poravna Ste naročnino!
Sir H. Rider Haggard:
146
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Položil sem jo v staro grobnico sredi kosti njenih očetov in trupel njenih otrok, dva dni pozneje pa sem z Bernardom Diazom odjezdil v Mehiko. Ob vhodu v prelaz sem se obrnil in se ozrl še enkrat po razvalinah Mesta çmrek, kjer sem bil preživel toliko let in kjer so bili pokopani vsi, ki sem jih ljubil Dolgo in resnobno sem zrl nazaj, kakor se v zadnjim ozira človek na svoje minulo življenje; zdajci mi je Diaz položil roko na ramo in rekel:	v
Sedaj si sam, tovariš,« je rekel; »kakšne načrte
imaš za prihodnjost?«
»Nobenih,« sem mu odgovoril, »samo smrt.« ^
»Nikari tako ne govori,« je rekel, »ej, saj imas komaj štirideset let; saj še jaz ne govorim o srnrti^ ki jih štejem petdeset in več. Poslušaj me: ali imas v domači deželi, na Angleškem, prijatelje?«
»Imel sem jih.«
»V tistih mirnih krajih ljudje dolgo živijo. Pojdi, poišči jih; jaz ti preskrbim vožnjo do Španske.«
»Hočem razmišljati o tem,« sem mu odgovoril.
Dospeli smo v Mehiko, ki mi je bilo doccla novo, neznano mesto. Kortez jo je bil iznova sezidal, kjer je bila nekoč stala piramida, na katero so me peljali, da bi me žrtvovali, so gradili katedralo; njeni temeljni kamni so tako primerno kameni kipov ostudnih az-težkih malikov. Mesto ie bilo Drav lično, vendar ni
tako krasno, kakor je bilo tepoktitlansko mesto za cesarja Montezume, in nikdar ne bode. Tudi ljudje so bili izpremenjeni; tiste čase so bili vojniki in svobodni, sedaj so sužnji.
V Mehiki mi je Diaz poiskal stan. Nikdo me tam ni nadlegoval, kajti spoštovali so pomiloščenje, ki sem ga bil deležen, liil sem pa tudi uničen človek, katerega se ni bilo treba več bati; vloga, ki sem jo bil igral v noehe triste in pri obrambi mesta, je bila pozabljena. V Mehiki sem ostal deset dni; žalostno sem taval po mestu in po Capoltepeku, kjer je stala Monte-zumova poletna palača in kjer sem bil prvikrat videl svojo ženo Otomi. Od vse njene slave ni ostalo drugega kakor nekoliko starodavnih oedrovih dreves. Osmi dan mojega bivanja v mestu me je na ulici ustavil nek Indijanec ter mi rekel, da mu je neka stara moja prijateljica naročila, da naj mi pove, da bi rada govorila z menoj.
Šel sem z Indijancem radoveden, kdo bi mogla biti ta prijateljica, kajti jaz nisem imel prijateljev; peljal me je v lepo iz kamna zidano hišo v neki novi ulici. Tukaj mi je v zatemneli sobi velel sesti; čakal sem nekoliko časa, kar me iznenada nagovori otožen, slaboten glas v azteškem jeziku rekoč: »Dobrodošel, Tjule!«
Ozrl sem se in pred menoj je stala neka ženska, Indijanka, oblečena po španski modi, še vedno lepa, a močno'oslabela in obnemogla kakor vsled bolezni in žalosti:
»Ali ne poznaš več Marine, Tjule?« je rekla; spoznal sem jo, preden so ji prišle besede iz ust. »Veš, povem ti, komaj te spoznam, Tjule. Nadloge in čas sta obema veliko Drizadeiala.
Prijel sem jo za roko in poljubil.
»Kje pa je Kortez?« sem jo vprašal.
Pri teh besedah je močno vztrepetala.
»Kortez je na Španskem, kjer se zagovarja. Že pred mnogo leti me je pustil ter me dal v zakon donu Juanu Haramilju, kj me je vzel zavoljo mojih posestev; Kortez je bil namreč v tem pogledu prav velikodušen do mene, odslovljene priležnice.« In zjokala se je pri teh besedah.
Polagoma sem potem izvedel vso njeno zgodbo, ki je pa ne bom napisal tukaj, saj je itak znana. Ko je Marina storila vse, da je Kortez izvriil svoje namene in nj več potreboval njene glave, jo je odslovil in pustil, da je ginila in venela vsled strtega srca. Povedala mi je vso zgodbo svojega velikega trpljenja, ko je spoznala svoj položaj, in kako mu je prerokovala, da se mu ne bo dobro godilo. In v resnici se mu ni.
Govorila sva več ur; potem ko mi je ona povedala svojo zgodbo, sem ji še jaz povedal svojo; jokala je zavoljo mene, ko jo je slišala; pri vseh svojih napakah je imela Marina vedno dobro srce.
Nato sva se ločila, ne da bi se še kdaj videla, roke in mene ni bilo sram vzeti ga, ko sem bil brez roke in mene ni bilo sram vzeti ga, ko sem hil brez sredstev.
Taka je bila torej zgodovina Marine, ki je iz ljubezni izdala svojo deželo, in tako je bilo plačilo za njeno izdajstvo in njeno ljubezen. Imel jo bom vedno v prijaznem spominu, zakaj bila ml je dobra prijateljica in mi je dvakrat rešila življenje, ter me ni
iioteia pripustiti oštevala.
usodi, ko jo je Oinmi uiko kruto S
iiii lili
«5 = -D
1	r a £ a
fîs?
U*
m R -o
* «H
s e I
de,,
V. « а
s i. i
2	Б
Љ 3 ta
■si?
3
— <v > N
> S
2« -
Sljji
— q O a> Г ? X S
S J
«s
f* t: a
o
e» 9 j
« s hi
B <u
=> -a
«T. 00
i i
3
-U J!
ob®
i
ф ., > > M °
zli
T £ a
u N D.
S a .t i » « i - « s -à «
o, « a u
2 .g , o
I-
2 o "S ^ o
"> "Z
11 >
o
f
POMLADANSKE OBLEKE »NA STOPNICE«.
Naveličali smo se enostavnih ravnih oblik in tudi zvončaste so se že preživele. Zato je prišla moda z novim načinom na dan in so nastale takozvane »stopničaste« obleke ali krila v »nadstropjih«. Seveda ne sme biti blago za take obleke debelo ali preveč okorno. Različne volane je moči s posebnim šivom zadaj tudi prekiniti, kakor vidiš pri plašču (druga skica na sliki). Zgornji del je blu-zast in ima pod ovratnikom navpične robčke. Bpodnji del je čisto raven, pošit z volanami, ki so v sredi prekinjene. Tudi rokavi se vje-majo z volanami.Plašč more biti iz sukna ali svile. Gumbov nima. — Kozaške bluze, ki so zdaj spet moderne, so kakor nalašč za take obleke. Saj tvori bluza (glej 4. skico na sliki!) že .sama po sebi dve volani, dodana ji je še zadnja iz črne svile. Rokavi so prav zelo ozki, ovratnik je iz čipk. Taka obleka je zelo lepa posebno za starejše osebe. Ce si ogledamo še prvo in tretjo skico na sliki, vidimo, kako je taka »stopničasta« obleka pripravna za »komplet«. Pri prvi je blu'a na moški način prikrojena in iz križastegl blaga z usnjatim pasom. Pri tretji pa je zgornji del iz istega
blaga ko spodnji, le ovratnik je iz križastega blaga, a pas je prav tako iz usnja. K takim oblekam nosimo majhne, mehke klobučke, ki imajo spredaj in zadaj privihane krajevce.
v v v
Prešiti klobuki so letos zato tako moderni, ker jih izdelujemo iz istega blaga, iz kakršnega je kostim ali plašč. Oblika je višja, kot je bila dosedanja, na levi je majhen okrasek (aplikacija). Klobuki niso prešiti v eni smeri, marveč so šivi v raznih smereh, da je oblika živahnejša. Najmodernejša barva za te klobuke je sveti os i va. Zraven spada tudi posli! an svilen šal (pahovka), ki se da prati in se vjema z barvo kostima in klobuka. Vzorec šala pa se mora vjemati z barvo aplikacije na klobuku.
\9rostesiu$be \ Učenka Pp0y;ednna,a 5
sotrudnica-začetnica, samo z dežele, se sprejme v trgovino z mešan, blagom v večjem kraju na Gorenjskem. Vsa oskrba v hiši. Prednost imajo one, ki so se že učite v kakem kmet. društvu in žele doseči spričevalo o usposobljenosti. - Naslov v upr. lista pod št. 2105.
Učenec
z mešč. šol. izobrazbo dveh razredov se sprejme v trgovino z mešan blagom na deželi v prometnem kraju. - Istotam se sprejme učenec, močan, z dobrim ljudsko-šolskim izpričevalom v umetni mlin. - Ponudbe je poslali na upravništvo »Slovenca« pod št. 2201.
PKOVIZ. POTNIK
za prodajo čevljev po celi državi sc sprejme. Naslov v upravi »Slovenca^ pod št. 2221.
KONTORISTINJA
popolnoma vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, s e išče za takojšnji nastop Na druge ponudbe se ne ozira. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Perlekt-na stenograiinja«. 2249
Stanovanja Sostanovalka
se sprejme v Zalokarjevi ulici 8, pritličje, desno. Poizvc se vsak dan po 6. uri zvečer.	2220
ПИВП
Oido proda?
Požarna bramba kupi že rabljeno, manjšo — lahko
ročno BRIZGALNO
za bregovite kraje. Cenj. ponudbe pod »315« na poštni predal Strigova —
Medjimurje.	2224
Nagrade 10D D
dnevno lahko vsak (-a) dobi. Pišite in priložite znamko 2 Din. J. OTRIN — Rovte, Logatec. 2200
Fižol
nizke in vl-so-ce vrste
dajemo v vzgojo. Oddajamo najmanje lu kg od posamezne vrste. Ceno pridelku določimo že vnaprej. Oddajamo pa tudi razne cvetlice v vzgojo, katerih pridelek prevzamemo jeseni po dnevni ceni iever & K omp., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Sadno drevje!
Več sto jablan, visokih in pritličnih, po 4, 8 in 10 Din, in nekaj češpelj ima naprodaj Kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg 3.	2189
Koruzo za hrmo
oddaja najceneje veletrgovina £|ta In moke
A, VOLK llubllana
Resljeva u»sta St. 24.

* T. RABIC i
Ljubljana <{ X^WOKSK^
Najceneje nakupite lzKolovl.ene
moške obleke
(žc od 400 ШII naprej) in
obleke za dečke
po Izredno nlz4 coni, kakor tudi spomladansko volneno blaten, šil ou lil ko tcnlnn, kambrlkc In vKi' inamifakturn» lilnirn, mo ko In /.ensko perilo Itd. pri
M. Benedik
L'ubllana
Kette Murnov u resta S (prejRnja Marti, ova e.) Obleke po meril
Sadno drevje!
Prvovrstne JABLANE in HRUŠKE oddaja drevesnica STOPAR - Velenje.
Prodaiaîna K T. D (H. Nitman) Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2,		ICOD. KOROi kleparsko in instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev.	Marlinc, Cerna Komp- dr. zo.z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA, Igriška ul. 6	Moli Mm tapetnih Ljubljana Krekov trg 7
FRANC FU]AN krovstvo in zalngra strešnih potrebščin Ljubljana - Galjevica t).		KLOBUKE perilo i. dr. modno blago kupite najceneje ,PRI AMERIKflNClT LJUBLJANA, Stari trg 10 Zaloga telovadnih potrebščin	»lož Jančar pleshar Llubllana, Breg	Platnice ,ет„,К! striran. Slovenca" ima v zalogi Knjigoveznica K. T. D. v Liubljani.
IVAN JAV0RN1K mesar Llubljana, Domobranska c. 1 Stolnica poleg Zmajskega mostu			K. Pečenko trgovina vseli vrst usnja in čevljarskih potrebščin L'ubkano Sv. Petra cesta 32	Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
flngcloslai) Hrastnik manulakturna trgovina llubllcna Hsrlovsha c. B		Deželna Inknrna pri .Mar. Pnmagai' Mr. oh. M. Leustek L'ubllana Resljeva cesta 1	PRISTOl) & BRICEL] črkoshkaria, Ljubliana Aleksandrova c. 1 Telet 908 Ustan. 1901	Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31
Vojaške potrebščine, kakor tudi oficirsko in orožniško sukno in kamgarn kupite
najceneje in najboljše pri
Simonu Kliman«ku
LJubljani), Selenburgova O
Ogromen požar.
Blizu Newyorka je v pristanišču New Yersey izbruhnil požar, ki je povzročil milijonsko škedo. 50 vagonov različnega blaga je popolnoma zgorelo.
Nocoj ob pol 9 vsi na akademijo [ „BORBE" v Akademski dom! 1
mm Kc posredovalne prodaje !
Iz tovorne naravnost h Vom!
Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo
pomladne mošhe honfehcife
kakor tudi oblek za dijake in otroke.
Ne dajemo no obrohe!
Pač pa smo posebno ceni in solidni!
liehoniCna tovarna oblek d. d.
podružnica llubllana, Mestni trti St. 5
Cenicnim Citoteltem se priporočalo naslednic tvrdke:
gT lf 1 " 1	^
Priporoča se Vam,	^^ ft» | 2 A mj њ
da si pri nakupu ЏшВ U O 8 ï I V ® ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik.
ANDREJ KREGAR
pohiltva
S T. VID nad Ljubllano (nasproti holodvora Vizmarle)
Maks Zabukošek,
modna krojačnica,
Celje, Cankarjeva ulica št 2.
Vedno prvovrstno angleško blago v zalogi. Brezhibno delo, cene zii'žane.
■втапвпивннпн
Strolni inzenier.
z večletno prakso, ki se hoče izobraziti v bombažni tekstilni stroki, bi mogel za polletno šolanje v inozemstvu dobiti manjšo štipendijo. Reflektanti naj pošljejo prijave s točnimi podatki Ljublj. inženjerski zbornici.
Špecerijska trgovina
e. knez
Celje, Glavni trg št. IO
kupuje vse deželne pridelke kakor: fižol, kurnno, janež, kuhano maslo, vosek, strd, orehe, suhe qiibe Itd. po noj-višji ceni.
Za športne namene imamo spomladi en barvno jopo in križasto krilo; seveda mora biti temeljna barva obeh ista. — Kroj takih kostimov bodi čim enostavnejši. Jopo prepašeš s širokim, športnim usnjatim pasom. Niže pasu ima jopa urezanc žepe, rokavi so v zapestju zavihani, krog vratu imej z raznimi vzorci.
C
fHaša obrt
D. M. C.
Največja zaloga.
SARAJEVO, Prestolonaslednika Petra 26.
Vsaka drobna vrst'ca 1-50 i>ln aH vsaka beseda 50 par Na|man|Sl og'as 3 ali S 1 In. Oglasi nad
devet vrstic se računajo vlie. Za odgovor znam.,o: Na vprnSanja brc?; znaiuS-г ne odgovar|«mo t
Tvrdka
M. STELE 8 !. FIELICK
Ljubljane, Šolski drevored (Semenišče)
priporoča
bogato zalogo vedno svežega južnega in domačega sadja ter deželnih pridelkov. Tvrdka dobavlja špecijelno limone in pomaranče vedno d.rektno od produccnta, ter zaniore vsled tega postreči cenj. odjcmalcem vedno z garantirano najlepšim blagom po brezkonkurenčnih cenah. V dolgoletnem poslovanju posrečilo se je tvrdki'stopiti v trgovske stike z samo prvovrstnimi izbranimi inozemskimi dobavitelji ter eksportnimi tvrdkami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le prvovrstno blago, ter more ista zagotoviti cenj. odjcmalcem najsolidnejšo in najtočnejšo postrežbo — Izvršujejo se naroč.la tudi za vagonske množine, ter se zc ista računajo izjemno nizke cene.
Blagovolite se prepričati! Zahtevajte cenike!
Mođa
MALI OGLASI
Jnteresantno brošuro o uspešnem
zdravljenju žolčnih kamnov
Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odrešentku. praga 11. Vysehradska tri pišite akoi
Za Jugoslovansko tiskarno v Uubliani: Karol C«6
Udajateli; dr. Fl. Kulovec,
Uredniki Franc lenetflav,