176. številka.
Ljibljaia, ? četrtek 3. avgusta 1905.
XXXVffl. leto.
t&aja Ti&k dan zvečer, fximSi nedelje In praaalka, tet velja po pošli prejemu sa avetro-ograke dežele aa vae lete ta K, aa pel leta II K, aa četrt leta • K 60 h, aa en meaee S K SO h.   Za Ljubljano a poSUJanJem na dom aa * 54 K, aa pol leta 12 K, ta četrt leta 6 K, aa en meaee t K. Kdor hodi aam ponj, plača aa vae lete 1* K, aa pol leta 11 K, aa detrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K SO h. — Za tujo dežele toliko več, kolikor anaSa poštnina. — M naroSbe brea istodobne vpošujatra naročnine ae ne oaira. — Za oznanila ae plačajo ed peteroatopne petlt-vrste pe 11 h, če ae ae oananile tiska enkrat, pe 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali  večkrat. — Dopisi ■3? *i isvole ftankovati. — Rokopisi se ne vračajo, — Uredništvo tn upravnlalvo je ▼ Knaflovih nlieah it 6, in sicer aredniitve v I. nadstropja, apravniitve pa v pritličja. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeije,
eananila, L J. administrativne atvarl.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Klerikalno gospodarsko
delovanje.
ii.
Tako se je tedaj v dejanjih in Žalostnih dogodkih samih dokazalo vse, kar je »Slovenski Narod« ozna-r.ial takoj ob početku z&družmh časov po Slovenskem. Jasno je moralo postati tudi največjemu opt:mistu, da se je od klerikalcev vsa zadružna somedija inscenirala edino le v politične namene in da jim ni bile blagostanje našega itak revnega ljudstva nikdar na srcu, pač pa le o earovo podjarmljenje in njegova popolna zavisnost cd klerikalnega kata ia in den&rj«. Zltsti žalostna zgodovina Črnovrške mlekarne nam tO potrjuje in klasično dokazuje v vsa-sem oziru Te zadruge niso ustanovili k erikalo . In njen namen je bil ibrati v svoji sredi vse liberalce in klerikalce, ki naj bi brez vsake raz-. ke imeli svoj dobiček od skupnega dela, od te z velikanskim trudom ustanovljene zadruge. V idtini se je njenemu vodstvu končno tudi & srečilo premagati vse začetne ovire, in tako da je bile veliko upanja za uspešno in dobičkanosno deiovanje. Najboljši dokaz temu je rkolnost, da je tudi ministrstvo po natančni preiskavi dovolilo izdatno podporo. V nekaj letih bi črnovrška mlekarna brezdvonpno celi okolici in ilasti vsem zadružnim Slanom do-našala lep dob'ček.
Toda ta zadruga je bila takoj pri rojstvu že obsojena na smrt, in sicer edino radi tega, ker se je za 'eno ustanovitev in ureditev naj bclj trudu Črnovrški župan Lampe, prononsiran liberalee. Koliko si je ta mož dal truda, da bi klerikalce prepričal o edino-gespodarski svrhi te mlekarne! A vse prizadevanje nje govo je csialo brez ujp^ha. Ne^aj časa bo sicer pustili klerikalci »Lam-pstovc« zadrego pri življenju, da Bi e namreč omislila vae potrebščine,
ves potrebni in zelo dragi inventar. Potem pa so jo mahoma in neusmiljeno ubili. In ker črnovrški župnik in kaplan nista bila dovolj močna za ta krvnikov posel, je morala priti asistenca v žalostni podobi slabo-znanega Rudolfa, ki je s svojo perfidne stjo kmalu CrnovršČane pripravil do tega, da so z vso silo zahtevali nepotrebni in lahko izogibni kon-kurz, »samo da bode Lampe zaprt«, S to parolo je tudi zmagal Rudolf. Vae t) je tudi sodno dognano.
Tu imate tedaj klasičen dokaz za našo trditev, da so klerikalci iskali v zadružni svoji akciji edino le politične svrhe in cilje. Za blagostanje našega ljudstva, za pravo narodnogospodarsko delo pa se n;so brigali. Saj vendar dandanes nihče ne bode hotel trditi, da je »Ljudska pesojiinica« ustvarjena za povzdigo ljudskega blagostanja! Kdo da ima tu prvo besedo in prvi dobiček, je zadostno znano. Saj poznamo klerikalni princip.
Brez vsakega vzroka se nam je tedaj od nekdaj očitalo in se nam Se dandanes očita, da vodimo svoj neustrašni boj zoper klerikalno gospodarsko politiko iz zgolj zavisti, da Brno mi, kar se tiče gospodarskega dela, povsem negativni, da nismo in ne znamo nič drugega nego raz-dirati, kar klerikalci v potu Bvojega obraza ustvarjajo itd. Takih fraz in očitanj se nikjer in nikdar ne manjka. Takozvanih solzarjev, tihih nasprotnikov, ki prav radi koketujejo s kakimi lepimi »Slovenčevimi« frazami, kakor tudi neodločnih »politi-j kov« živi vse polno po Slovenskem. Z njimi vred pa seveda tudi naši kle-rikaioi dan na dan vpijejo na nas, češ, da smo »rabeljni«. pogrebci in bogve kaj še vse.
Vse to nas prokleto malo vzne i miris.   N*š nsmsn je dokazati slo-venski javnosti, da je vsa klerikalna organizacija prav  navadna sleparija- S tem namenom smo svoj čas
poročali o strahovitih polomih ¥ Cerkljah, o takozvani Pod je Jo vi tragediji, s tem namenom smo razkrili velikanske sleparije v kmetijskih društvih v Dolenji vasi, v Dolu, na Blokah, v Marenbargu, v Kašlju, v Poljanah itd. itd.
In tudi danes oznanjamo slovenski javnosti pretužno vest, da je izza letošnje kazenske razprave zoper Janeze Ž usta dobro znano »kmetijsko društvo« na Dolenji Dobravi te dni leglo k večnemu počitku Zgodilo se je tedaj, kar smo pred kratkim prorokovali. In danes leži vsa ta konsumna podrtija na tleh. Vsi revizorji »Gospodarske zveze« vkup je niso mogli rešiti.
In sedaj nastane nam tudi tisto najpoglavitnejše vprašanje, na katero naj nam odgovori dr. Krek. Kdo bode poravnal okrog 30.000 kron dolgov, ki jih je upustil konsum v Dolenji Dobravi? Ali jih boste mogoče Vi plačali, g. dr. Krek, načelnik »Zadružne zveze« ali pa Vi, g Josip Jeglič, načelnik »Gospodarske zveze« ? Ali vesta, ka£o mnenje sta izrekla v omenjeni kazenski razpravi gg. izvedenca G. Leskovitz in Gamiilo Pam mer? Dejala 3ta, da je bilo celo knjigovodstvo v tem kmetijskem društvu, kakor in kolikor se da posneti iz društvenih knjig, nepravilno in da na podlagi tako sestavljenih knjig ni mogoče sestaviti zanesljivih bilanc Vse te od raznih revizorjev napravljene bilance obsegajo več ali manj nepravilne podatke, katerih sploh ni raz videti iz društvenih knjig in se morajo s strokovnim izrazom označiti kot »fiktivne bilance« (§ 89. zadružne postav?). Tudi o blsgaj&ični knjigi sta se izvedenca izjavila, da ni pravilna in da se ji mora odrekati vsaka pr vica do kakšne dokazne moči, v njej se nahaja vse polno popravkov, »radiranja«, marsikaj izpu-ščeuegA, v njej se pogrešajo tudi me* sečni zaključki in saido-prenosi. Nepravilnosti temelje pa na neznanju knjigovodstva in iz enega nepra-
vilnega vpisa so izvirale druge nepravilnosti.
Tu imate tedaj kritiko Bodnih iz?ederc v o delovanju prominulega kmetijskega društva na Dclcnji Dobravi. Io mi naravnost trdimo, da je delovanje v vseh drugih zadregah po deželi — tudi posojilnic ne izvzamemo — prav takisto »vzorno«. Kdo se naj čudi, če bodo druga za diugo počepale in popadale v grob
Kje je tedaj kaka revizija? V čem aa kažejo uspehi in delovanje »Zadružne zveze«, pri kateri so po lastnem zatrdilu načelnika dr. Kreka že ponehale porodne bolečine? Ali tako izpolnujete § 3 postave z dne 10. junija 1903?
Take so dandsneB dejanske razmere v klerikalnem gospodarstvu in njegovih institucijah. Petem pa pride »Slovenec« in piše, da gre kakor epo-mladni dih skozi to ubogo, toliko časa zaničevano ljudstvo nova misei gospodarskega prerojenja* In z nič manjšim pogumom se predrznejo ti »gospodarski frazerji« trditi, da se je zdravstveno stanje naših gospodarskih organizmov povzdignilo do jako velike višine!
Ta zares »pomladni dih« in ta »zdravstvena« višina sta se pojavila tudi zadnjo nedeljo na Dolenji Dobravi, ko so se obetale g. revizorju Pelou od razjarjenega ljudstva zaušnice in je morala intervenirati orož niška asistenca.
Sedaj, g. dr Krek, le naredite pri tej zapuščini zase kar mogoče veliki »rebah«, vi prvi general »velike armade slovenskih narodno gospodarskih društev«!
Mi Vana prav radi prepuščamo ta častni posel in Vam vncviČ čestitamo na »splošnem napredku«. Za prihodnji občni zbor »Zadružne zveze« pa pripravite interesantno študijo, ki utegne zanimati ves slovenski svet. Dajte, izračunajte natančno vsoto vsega tistega denarja in kapitala, ki so ga naši zapeljani slovenski kmetje izgubili pri mnogoštevilnih
zadružnih konknrrih in ga položili na oltar klerikalnega sleparskega in polovičarskega gospodarstva. To bode za Vas in Vaša delovanje prava in taka »iibera«, kakršnje Vam mi liberalci no meremo preskrbeti.
7ojna na Daljnem ?itokn.
Japonci na Sahalinu.
Peterbarško poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja, da so vsi ruski poštni uradi na Sahalinu prenehali delovati.
Z mandžurskega bojišča.
General L i ne vi č je brzojavil earju v Petrograd: Nt davno so inozemski listi opetovano trdili, da je naša armada popolnoma obkoljena in da položaj ni ie nevaren, temuč naravnost kritičen. Ruski listi bo posneli te napačne vesti, vsled česar je vladalo povsem napačno mnenje o položaju naše armade. Iz tega povoda sporočam Vašemu veličanstvu, da naša armada ni bila nikoli v nevarnem po« ložaju In da naše vrste niso bile nikoli o b k o 1 j e n e. Morda so hoteli Japonci obiti naša krila, toda vselej brez uspeha. Stojimo si obraz proti obrazu m Japonci so v gotovi oddaljenosti od naše glavne pozicije. Opetovano so pcskuša.'i Japonci se nam bližat', toda ti poskusi so bili brez uspeha. Javim Vastmu veličanstvu, da mi duh armade da e popolno j zaupanje. Armada je pripravljena, da ! izpolni vsakršno nalogo.«
Mirovna pogajanja.
Program za sprejem obeh mirovnih delegacij v Portsmouthu je izdelan. Zvezna vlada je določila, da imajo prvensLvo pri nastopu Rusi. Obe deputaciji pridete v Portsmouth ▼ ponedeljek 7. t. m. Sprejem ođ strani vlade in pomorske oblasti bo strogo oficialen, kakršen je določen za vladarjeve odposlance.Povsod bodo prvi pozdravljeni Rusi.
Sestanek.
Spisal Roman Romanov.
Nikoli in nikomnr ni govoril, kaj je v njegovem srcu, in draga in sveta mu je bila ta skrivnost. Poznal je ljudi in njihove umazane roke in zategadelj je nosil skrbno zaprta skrivna vrata v svojo notranjost. Na ta način je umevno, da se je odpravil popolnoma na skrivaj in na tihem. Junijevega jutra na vse zgodaj se je oblekel v črno, vzel dežnik in površnik in zaklenil svojo sobico.
Zunaj se je delal dan, a po mestu je bilo še vse mirno in tiho. Vsa okna so bila zaprta in nikogar ni bilo na ulicah. Le tuintam je hitela mimo stara Ženica z drobnimi in skrbnimi koraki proti cerkvi.
Krepko je potegnil vase sveži jutranji vzduh in zadovoljnost se je polastila njegove duše. Njegova duša je bila pomirjena in resna, zakaj vedel je, da še hodi tisto lepo in primerno pot, ki si je je želel vse svoje življenje. Svoje dni je hodil okoli in iskal svoje zaleljene poti, a ni je našel in ni bilo miru v njegovi duši. Pozno po noči je
hodil po svoji sobici gor in dol, tisoč misli je vrvelo po njegovi glavi in ni se mogel upokojiti. In hotel je otopiti svojo dušo, prihajal je domov pozno po noči in ob jutrih, ko se je delal dan, ves pijan in umazan. Ali duša ni hotela zaspati. Zbudilo se je, svarilo je na lahko in prosilo in prigodi lo se je, da se je vrnil nazaj v svoje prvo stanje in tako je prišla spet vsa blodnja, vrnilo se je iskanje in hrepenenje po tisti lepi in zaželjeni poti. Včasih se mu je zdelo, da stoji na križpotju in razveselil se je: „Morda zadenem pravo pot! . .* Prisijalo je upanje in nanagloma je dahnilo veselje v njegovo dušo. Ali vse je minilo — in upanje in veselje, zakaj spoznal je bil, da hodi preozko pot. A ko se je zravnal, tedaj je zadel z glavo ob vejevje in če je zganil z roko, tedaj je zadel s komolcem ob plot. Spoznal je, da mora biti človek ustvarjen za to pot, sicer mora umreti na njej. Obrnil je svoje korake in tedaj je opazil svojega prijatelja, ki je bil svoj čas vesel, življenja poln človek. Videl ga je, kako stoji s knpo v roki in prašal ga je, kaj dela.
„ Včasih se oglaša t prsih, budi se in  leze po  telesu  .  . . in  z vinom
ugasim." Dotičnik je govoril s čisto mirnim in revnim glasom in ni mu prišlo več na misli, da bi se vračal: se že privadi in bodočnost je lepa! . . A njemu se je gnusi lo . . .
Pustil je Človeka s kupo v roki in tiho je prišel nazaj na križpotje, dahnil je iz svojih prostih prsi in krenil je na drugo pot. Bila je prostorna in lepa in polna razkošnih dogodkov, a zanj ni bila. Da bi samo včasih govorila duša, samo včasih bilo kaj lepega in svetega, in ostal bi bil; a tako mu ni bilo mogoče, ker ni mogel svoje duše otopiti. Spet je bil prispel na križpotje nazaj in vrnilo se je iskanje in hrepenenje in miru ni bilo v njegovem srcu. Tako je hodil okoli popolnoma bled in nič veselja ni bilo v njegovem Življenju. Včasih si ga je hotel ustvariti sam in prišlo je; ali vstalo je naenkrat in minilo je v trenotku: vrnili so se isti dnevi . • •
A nekoč se mu je posrečilo. Našel je njo, ki je dala zadovoljnost njegovemu srcu in napolnila njegovo dušo z ljubim mirom. Ljubil jo je od prvega trenotka do današnjega dne z isto nesebično ljubeznijo in v svojem srca je nosil vsak  Čas njeno podobo. Vsako
samotno minuto mu je stopila pred oči, dozdevalo se mu je, da se mu smeje njen obraz s tistim lepim in sladkim smehom: .Ali si prišel? . . .
Živela je že leto dni daleč stran od njega, služila je v prodajalnici majhnega mesta in pisala mu je pisma z isto gorkoto in ljubeznijo. Njeno življenje je bilo mnogokdaj zaničevano in mračno, zato je iskala pri njem tolažbe in utehe. Smilila se mu je ob takih prilikah in pisal ji je pismo polno upov in lepše bodočnosti: Saj te ljubim in še toliko in toliko Časa — in popolnoma boš moja! . .
Ali videla se nista dolgo, meseci so tekli in nekoč mu je pisala, kako so postala njegova pisma hladna. In tisti-krat se je prestrašil sam nad seboj: Tako je dobra, tako me ljubi in jaz jo pozabljam! . . . U videl je resnico, da je mislil v zadnjih dneh malo nanjo, tudi njena podoba v njegovi duši je bila otemnela, ker obrnil je bil svoje korake in se vračal v popozabljene blodnje. To je bila komaj senca tistega lepega obrazka, te oči so gledale bres milega izraza in ustne so se smejale v brezpomembnem smehu. Hotel si je zopet nazaj postaviti v svojo dušo vso njo — s kodrasto glavico in rumeno
rožo v laseh. A tedaj nam je bilo Čudno: nič več se ni mogel natančno spominjati njenega obraza, stala je pred njim kakor zavita v meglo. In vznemiril se je, ker je videl in spoznaval vso njeno lepo in globoko ljubezen in se je bal, da bi umrla njegova ljubezen do nje. Toliko lepega ji je bil povedal in napisal, toliko ji je bil obljubil in sam se je trudil samo zavoljo nje, da doseže lepo in primerno stopnjo v življenju in naposled — ko so cilji že tako blizu, naj bi bilo vse zastonj in prazne besede! . . . Umel je, da bi uničil njeno mlado Življenje, da bi oslepele od solz njene lepe oči, in zato se je bal nepopisno, da bi jo nehal ljubiti.
Na ta način je prišlo, da sta se se si a tisti dan.
Vlak je prispel do namenjenega kraja in on je izstopil. Videl jo je, kako ga je čakala na peronu, kako so Žarela lica in kako je hitela k njemu z vdanimi in tihimi koraki. Tedaj jo je videl v vsei dražesti in lepoti in nejasne megle so se razgubile. Stala je pred njim tako tiha in ljubezni vredna, da bi dal za njo svojo srečo in mladost in življenje.
S postaje sta Šla po samotni poti v   mesto.   Sredi   pota se je stisnila
vek naj bi potem mogel vzgajati ljudi in učiti pravo vero? To more verjeti le kak najvernejši Jančigajev pristaš, ki ni nič boljši od njega. Sadovi Jančigajevega pastirovanja se pa tudi jamo vidijo. 23 julija je bila v Dober niču nova maša. Silno veselje je vladalo povsod, popivalo se je in korajža je ovetela. Ko bi ne bilo orožnikov, bi bilo prišlo do krvavih pretepov. Le nekega katoliškega junaka je doletela smola, da mu je orožnik napovedal aretacijo, ta pa ne bodi len, jo ubriše proti farovžu, kjer ga je dohitel orožnik. Jančigaj je videl nenavaden sestanek pod svojimi okni in vpil orožniku: »Le a bodalom ga sunite, z bodalom! Ali pa svinca mu dajte, s v in o a!« Vse to naj župnik Jančigaj ovrže z dokazi, če more. S sa mino zmerjanjem in psovanjem a la »postopači berači in barabe« se pa zadovolji le najneolikanejši duhovski pastir, ki ima opraviti samo z neumno živino. Ako ae bo župnik Jančigaj ravnal po zgledu tega hribovskega pastirja, prosto mu. Mi bomo potem že znali ž njim rav nati, kot se mu spodobi in kot zasluži.
Iz Idrije.   Naše marljivo god-beno društvo je priredilo minolo soboto zvečer na glavnem trgu prome nadni koncert, koji je privabil vse polno občinstva na trg, ki je z zanimanjem sledilo posameznim točkam sporeda.   Kot prvo točko so dobro igrali našo narodno koračnico: »Naprej zastava slave!«,  pohvalno pa je omeniti  tudi  overturo  k Verdijevi open »Nabuh jdonozor«, »abiturijent-ski valček«  ter krasno Gieisnerjevo gavoto   e evfonium-solo v trio. Sle hern koncert godbenega društva nam priča   kako si prizadevajo izvršujoči člani izpopolnjevati se v glasbi do čim večje dovršenosti in ravno to veliko prizadevanje   je   doneslo   že lepe uspeh**.  In  da se je povzpelo god-beno društvo, kojega izvršujoči člani so izključno c kr. rudarji, na sedanji niveau,   je   stalo   mnogo   truda in vztrajne   požrtvovalnosti, zategadelj pa mora biti idrijsko Gbčinstvo hvaležno   društvu,  je  podpirati in se z veseljem udeleževati društvenih koncertov, kar pa pri teh z vstopnino — čeprav   malenkostno   —   dosedaj nismo   opazili.  —  lati   večer  je narodna   čitalnica   priredila zabavni  sestanek v svojih prostorih in k temu  povabila ravno tisti dan v Idriji se nahajajoče gojence kadetne Šole v Trstu, med kojimi je bilo več Slovencev in  drugih Slovanov. Zabavnega večera so se udeležili ka* detni gojenci v družbi z njih vodit -ljem, stotnikom generalnega štaba g. g. Noeom polnoštevilno, ne tako prireditelji, ki so se odlikovali v odsotnostjo, da se je čula od mnogih strani neljuba   opazka:   rajše  ne prirediti, kakor se ne udeležiti, No, ta netaktnost  se je vzpričo dobre volje gg. gostov in izbornega sviranja »Strune«, ki je že tolikrat čitalničnim zabavam priskočila   na   pomoč,   a   zato žela največkrat  nehvaležnost,  kmalu pozabila in na animiranostt večera ni bilo  ničesar pogrešati.   Mladina se je z vso  vnemo  posvetila plesu, ki je trajal pozno v noč.   Med odmori pa se je skoro razvila improvizirana glasbena akademija. Pred vsem nam je bilo izreden užitek poslušati operno pevko gospico Maro U i r i o h o v o, ki je zapela s svojim mogočnim a nič manj ljubkim glasom pesem iz Thomasove opere Mignon »Poznaš
li deželo . ?«, kaker tudi neko drutro pesem iz Saint Saenaove opere »S*m. son in Dallila«. Za svoje umetniško prednašanje je Žela diČna hrvatska umetnica burno odobravsnje navio-čih. G stotnik se je izkazal kot is« bornega čelista, ki nas je prepri čal, da si čelo kot solo-inštrument s lahkostjo osvojuje svet. D jaški klub »Struna« je zapel nekaj lep h narodnih p; srni v posebno pohvalo in zadovoljstvo občinstva D doli bo še tako posamezni dijaki kakor kadeti nekaj šaljivih kuplttov. Tako j« v prijttni in veseli zabavi kmalu m;, nil lep večer, in lahko je onim žal, ki so ostali doma. V Idriji pač tuli v vročih polatnih dneh ne pegrešarao zabave, in če bi b6 v resnici uveljavljal rek »inter »rma silent mus&-bi bilo naše mesto sedaj brez boja, dasi je na pragu velike in vreče bitke.
X Dr. Gregorij Krek
Iz Gradca nam je došla vest, da je v tamkajšnjem sanatoriju, kamor je bil pred kratkim prepeljan iz Ljubljane po dolgotrajni mučni bolezni zatisnil z j. veke svoje trudne oči dvorni svetnik dr. G r e g o r i j Krek, mož, ki si je pridobil na polja slavistike in slovenske književnosti neprecenljivih zaslug in čigar ime se blesti med najslavnejši učenjaki, kar jib je rodila slovenska in slovanska zemlja.
Pokojnik je bil rojen 8. sušca I . 1840. v  Čateni pri Javorju na Gorenjskem. Gimnazijske stadije je dovršil !. 1860. v Ljubljani, od  koder je ou>-. na Dunaj učit se modroslovja. Filoz : ske studije je končal I. 1864., iste. i leta je napravil tudi doktorat iz modr slovja, 1. 1865. pa je položil prof o-ski izpit. Skoro   nato je dobil službo na realki v Gradcu, kjer se je v letnem tečaju 1667. habilitira! kot privatc; docent za slovanske jezike in slovanska slovstva na tamkajšnjem vseučilišču.
Krek je bil naslednik Kolon Kvasa na slovenski stolici na £ia-vseučilišču.
Meseca marca 1. 1871. je bil ii novan za izrednega profesorja slovaD-ske filologije, 6. maja 1874. pa za rečnega profesorja. V Šolskem letu 1 S77 je posloval  na  vseučilišča  kot deka-tilozofske fakultete.
L. 1902. je stopil  v pokoj in preselil v Ljubljano, kjer si  je skor pridobil splošni ugled in  zaupanje, di so ga someščani  volili  pri volitvah 1903. v mestni  občinski  svet, kjer bil dlje časa načelnik šolskega ods< in reden poročevalec v Šolskih stv
Svoj mandat v obč. svetu je od žil letos  spomladi,  ko je jel nevar:. bolehati. —
Na slovstvenem polju je jel kojnik  delati  že  kot dijak.   Plod-<\ svojega duha je priobČeval v Janezi cevem „Slov. Glasniku1*.
Kakor skoro vsak slovenski p telj v prejšnjih letih, se je izprva ba% s pesništvom.
Svoje pesmi je zbral 1. 1862. [ jih izdal v Ljubljani. L. 1863. je izda. v Celovcu obširno  epsko   pesem „K i sveti večer-.
Nato  je zapustil polje poezije se popolnoma posvetil zuanstvu, sJast jezikoslovju.
Prva svoja znanstvena dela je občil v  9Novicah-   izmed katerih
jpsF^ Dalj« v prilogi.
Iz Ne w-Vorka se poroča o japonskih zahtevah, kakor jih je naznanil neki član japonske mirovne konte-renče. Ta je rekel: »Ljudski glas zahteva najmanj 750 milijonov dolarjev vojne odškodnine, vrhovno oblast nad Korejo, priklop i t e v otoka Sahalina, Port Arturja in Dalnega; nadalje se mora izročiti Japonski vzhodna leleznioa, Vladivostok pa se mora proglasiti za nevtralno pristanišča Nobena japonska vlada ne more skleniti miru, preden ne doseže Japonska neomejene oblasti nad japonskim morjem. — ZjZ slučaj, da se vojna nadaljuje, je neizogibno, da se odstopi Japonski tudi Vladivostok ter se ji dajo še nadatjne koncesije. Ako se vojna predčasno zaključi, ni nevarnosti, da bi se kmalu obnovila. — Rusija mora definitivno zapustitiVzhodnoAzijo.
Nova japonska armada.
Japonski vojaki, ki sedaj operirajo med Harbinom in Vladivo-Btokom, ne pripadajo nobeni izmed petih armad, ki jim poveljuje maršal O j ama, temuČ se je zopet ustanovila nova japonska armada is novoustanovljene 15. in 16. divizije, tako da šteje Japonska dandanes 2 2 divizij.
Japonci so obkolili Kirin?
Po angleških virih so japonske Sete baje zasedle celo vzhodno stran pokrajine Kirin. Ako se Japoncem posrečijo načrti, bo Linevič v najkrajšem Času popolnoma obkoljen.
Mir — nemogoč.
»Rus« razpravlja o miru ter pravi, da je sklenitev miru popolnoma nemogoča stvar, ako so japonski mirovni pogoji res taki, kakor je izpovedal legacijski tajnik Sato. — Tudi »Novoje Vremja« in sploh merodajni ruski listi izražajo aelo slabo upanje, da bi se mir sklenil, ker Rusija ne bo hotela plačati vojne odškodnine. Pa tudi ruska armada je sedaj splošno proti miru ter pripravlja veliko manifestacijo v prilog vojni. _
Šolstvo v politiki.
Praga 2. avgusta. Današnji ministrski svet na Dunaju se bo ba-vil v prvi vreti s premestitvijo čeških paralelk z nemškega učiteljišča v Opavi. Kakor je že v naprej znano, se češke paralelke v Opavi opuste, ustanovi pa se samostojno češko učiteljišče v Poljski Ostravi. S tem je končana akcija, ki se je v začetku uvedla iz zgolj stvarnih razlogov, pozneje pa se je razvijala v Gdločno politično zadevo. O tem, kako se ta zadeva reši, piše praška »Politik«: »Opust čeških paraklk v Opavi in ustanovitev popolnega novega učite-
ljišča v Ostravi pomeni politično nov poru čeških ■ a -stopnikov na Dunaju, stvarno pa znači neprecenljiv uspeh za češko stvar v Sle-siji.
Hrvaške zahteva.
Z a d e r 2. avgusta. Kakor znano, se vrli sredi tekočega me sesa v Dubrovniku shod vseh hrvaških poslancev is Dalmacije. Na tem shodu se bode nastopilo proti sedanjim političnim odnošajem med Avstrijo in Ogrsko. Pred vsem pa se bodo vršile sledeč * točke: 1. Kje in kdaj naj bo sestanek hrvaških poslancev iz Dalmacije s člani opozicije  v hrvaškem saboru?
2. Kdo se naj vabi na ta sestanek ?
3. O čem je na tem shodu razpravljati? — »Novi list« zahteva, da se morajo hrvaške zahteve spraviti na čisto še pred sestankom ogrskega državnega zbora. Kje se naj vrši ta shod, je stranskega pomena; poglavitno pa je, da bo udeleže hrvaški poslanci vseh strank in da se ustanovi odsek vseh hrvaških strank, kakršnega imajo Madjari v svojem odseku devetorice. Ta odsek naj sestavi zahteve hrvaškega naroda v tej krizi, pred vsem: 1. Združitev Dalmacije s Hrvaško;
2. finančna neodvisnost in
3. ban se imenuje po nasvetu hrv. sabora. J
Kriza na Ogrskem.
Budapešta 2. avgusta. Na poziv poslanca Semseva so se zbrali danes dopoldne poslanci 1 i -beralne stranko h konferenci, ki bo trajala dva do tri dni. Sestavil se je odbor, ki skliče na dan 17. t. m. plenarno sejo liberalne stranke- Tu se bo stranki predložil program, kako bi bilorešiti krizo. V tem programu se bo nasvetovalo, naj vsi poslanci korporativno izstopijo iz liberalne stranke ter se zberejo v novi. srednji stranki, kjer bodo skupno delovali z opozicijo za rešitev krize.
Italijanske aspiracije v Mace-doniji.
B e 1 g r a d 2. avgusta. Turška vlada je dala koncesijo, da se začne v Bitolju izdajati v najkrajšem času italijanski Časopis, ki bo zastopal politične in e k o n o m i č n e i n t e -rese Italije.
Napad na sultana.
Carigrad 2 avgusta. Bolgarski eksarhat so zopet odprl ker niso našli nič sumljivega pri hišni preiskavi. Vodja ekaarhata je vložil protest proti turškemu naBilstvu povodom teh preiskav. Turška vlada bi iz prikritih namenov najrajši naprtila 11-t lat  kakemu Bolgaru; zato pa je
bolgarski zastopnik N a č o -vič laatavil svojo glavo, da pri atentatu ni bilo nobenega Bolgara. — Ravnokar so zsprli nekega višjega dvornega dostojanstvenika, ker je na sumu, da je naročil atentat
Dogodki na Ruskem.
B e r o 1 i n 2. akgusta. Nemškim listom se poroča iz Rusije, da so se začeli sadnji čas puntati in upirati tudi k o s a k i, ki so bili đosedaj slepo orožje političnim in policijskim oblastim. V donski pokrajini se je baje s p u n t a 1 celi kosaš ki polk ter ni hotel pomagati policiji proti »notranjemu sovražniku«. Tudi brzojavno naročilo vojnega ministra ni napravilo na kozake najmanjšega vtisa, Tudi v Lodžu in Poltavi se kosaki puntajo.
Dopisi.
Iz Doberniča. Vzorne pri dtge  ima  doberniški  župnik Kor! Jančigaj Jančigaj dobro ve, da je svet dandanes že ves pohujšan in spriden, zato ne govori v svojih pri digah vedno o ljudeh, ampak več krat tudi o živalih. Tako je 25. jun. razlagal na prižnioi predvsem, kako je mačka pridna in čvrsta živalca, kako rada miši lovi, kako se igra z mišjo, jo potem spusti in zopet zagrabi.   Potem se je spomnil ljube živali teleta  in  pravil, kako skače precej okoli krave, kt maj pride na svet.   Domislil se je tudi svoj h 14 psov, ki jih je hvalil kot dobre in pridne čuvaje itd.   Da ao bo ljudje taki vzorni vzgojevalni pridigi smejali,   ni   treba   posebej poudarjati. Opomniti je le, da župnik Jančigaj zato pripoveduje take neumnosti na pnžn.ci,  da ae mu  ljudje smejejo. Ko je bilo omenjeno nedeljo propo-vedi  konec, je  vzel  župnik  v roke št. 133   »Slov. Naroda« in dopisnika doberniŠkega  dopisa  nahrulil  s postopačem, beračem, barabo itd. Prav za prižnico!    s cer pa Jsnčigaj ljudi zmerja   s   prižnioe   z vsakovrstnimi priimki,  ki ne najdejo mesta v dru gih knjigah kot v besednjakih. Ka mestu,    kjer   se   oznanuje beseda božja,  vpije  Jančigaj »na   kako na stranska  pota   zašlo   dekle: k...., nekoč pa je dejal celo: Le k....jte se, kolikor vam sapa da! Seveda ko je prišla sestra fajmoštrove kuharice, Članica Marijine družbe, v tak stan, da jej bo treba romati v kratkem v Rim, Jančigaj   ni   videl nobenega greha in ni je ozmerjal javno s prižnioe. — Posebno so pa pijanci Jan čigaju pri srcu    To pa gotovo zato, ker je pred  kratkim  sam prišel iz Žužemberka, se pridušal po poti in klobuk zgubil, da mu ga je moral iti hlapec iskat. Posvečeno teio župnika Jančigaja je  ležalo  kot klada na vozu, katerega je pametni konj privlekel   na  farovško  dvorišče. A njegova peza je bila tolika, da ga niso mogle dekle in kuharica spraviti z voza. Ko so ga potem hlapec in drugi domači z združenimi močmi spravili na neko slamo v vežo, prišel je Mižnji sosed, ki je prijel pijanega bla^osiovljenoa na enem koncu ne-svestnega telesa, hlapec pa na drugem.   In cefrali so ga po stopnicah gori v njegovo stanovanje. Tak člo-
večkratnem pokladanju rok, ki so m---, včasih nekoliko preveč pritisnile na kolena, in izgovarjanju vedno istih besedi, sem spoznal, da mi pravijo: »Mir b teboj, brat!«
Ko je bilo pet,e in vsa ta cere monija končana, je vstal pater gvardijan, stopil dva koraka naprej, se obrnil proti nam trem in nam v lepih besedah govoril o važnem koraku, katerega smo storili, ko smo se odpovedali svetu in njegovim nečimur-nostim in stopili v strogi prvi red svetega Frančiška. Da nam je Bog izkazal veliko milost, da nas je po kliaal v samost nsko tihoto, ker tukaj se bodemo veliko lažje ustavljali skušnjavam in mrežam hudobnega duha, ki kakor rjoveč lev hodi okrog in išče, koga bi požrl. Da človek največje dobro za svojo dušo učini, ako se Bogu popolnoma daruje in mu vrne vse svoje moči, katere je od njega prejel; to da najlažje doseže v samostanu.
H koncu govora nam je povedal, kako nam bo v bodoče ime. Jaz da postanem brat Justin, onadva pa brat Demeter in brat Hugon.
Po blagoslovu smo odšli iz cerkve, mi trije s patrom gvardijanom zadnji. Silno sem bil neroden v novi
cbleki, in ko sem se ozrl po ljudeh in tam zagledal Albino, ki se mi je ljubko smejala, skoraj da nisem padel po tleh. V zakristiji sem po starodavni šegi poljubil patru gvardijanu roko in se mu zahvalil za obleko. Nato sem pa odšel na svoja opravila.
Že daneB lahko rečem, da sem si s to obleko naložil na rame precej dozdaj še nikoli opravljanih bremen. Pater magister nas je danes popoldne poučil v klečanju vsak dan po dve uri, o poljubovanju tal v obednioi po dvakrat na dan, in sicer pri kosilu in večerji, če ni tujcev, na koru pa tolikokrat, kolikorkrat se pride in odide pod ravno istim pogojem. V tej stvari sem storil trden sklep, ka terega sem že danes skušal izvršiti: vrgel sem se z vso silo prav po mo-hamedansko na tla, a tal nisem po ljubil; z nosom sem sicer butnil ob kamen in desko, da je bil ves prašnat in rdeč, a to je vseeno bolje nego poljubovanje tal, kjer so gotovo vsakovrstni basili. Ce bom jaz kdaj pro vinoijal, odpravim najprej to bedast očo.
Nocoj sem prišedši v svojo sobo, najprej poskusil spraviti kapuc čez glavo. Ne 'vem, ali sem neroden ali so moja velika ušesa tako čudno pri-
rastla na meni: na vsak način s^ hotela tudi nše*a iti s kapucom vre z glave.
Dne 17. septembra.
Včeraj so me dali v roke brivcu Dve uri se  je sukal okrog mene predno mi je obdelal po samostana* čegi glavo, ki je dozdaj posvetno po česane lase nosila.   A kakšen sen zdaj!  Nisem več človeku podobe: Vrh glave obrit in gladek kakor po licu, zatem cela plast dolgih las • podobi venca in spodaj  zopet obrita koža. Iu še tiste tri brke pod nosom mi ta neusmiljenost obrije in mi \ I bradi osmuka tisti mah, ki ni vredei da bi ga v misel jemal. Po brivcev n besedah moram biti jaz silno hu.: človek, ker imam tako trde lase
Obrit sem; dobro bi bilo, če bi se pogledal v ogledalu, kakšen sem ▼   frančiškanski   uniformi   z   obra i glavo. Pa meni si ne upajo dati ogledala, d« so ne vzbudi v meni prs grešna   neČimurnost,  da  bi poten: vedno stal pred steklom in se noter gledal, kako sem lep. A pomagati si je treba znati. Rokav za oknovo šip-pa sem se videl, da sem se samemu sebi Čud.i. Videl sem v novemu ogle dalu, da je barva moje kože skoraj enaka barvi moje obleke in da sem
k njemu in videl je, da ima solze v očeh:
„Kaj Ti je, Franca, da joceš?.."
Zdelo se mu je, da je opazila, kako ponehuje njegova ljubezen. A sam je spoznaval odkrito in jasno, da je bil pač to slučaj, ko je bil izgubil živo podobo o njej v svoji duši, a sedaj je ljubezen večja in mogočnejša kakor v prejšnjih dneh.
„Ti mi verjemi, Franca, da te ljubim bolj kot prej! .
In v tem trenotku se je umaknilo iz njenega srca, ker mu je verjela in mu zaupala vse svoje življenje. Pravila mu je o žalostnih dnevih, kako želi v njih k njemu, ker nima nikogar razen njega. Ali hotel je, da bi bila vesela in razigrana kakor o tistih davnih in polpozabljenih dneh! Čisto otročje vesel je hotel biti, da bi preživel par trenot-kov neskaljene radosti. Polagoma je privabil v njeno srce veselje in zadovoljnost, govoril ji je o bodočnosti, ki je že tako blizu, vsa polna lepote in sreče in na ta način je postala vesela, da je pozabila vse grenke dogodke, da se je smejala ž njim in mu trgala rože.
(Konec prih.)
;        Brat Justin.
! (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan) (DaUe.)
Dne 15. septembra. Kakor je pater gvardijan naznani), tako se je zgodilo: danes, peti dan svojega bivanja v kremeniškem samostanu, sem bil preoblečen v cer kvi pred velikim altarjem v redovno obleko, in sieer v habit, na katerega bo mi nataknili čez glavo kapuc in me b pasom opasali. Vse te tri reči so bile najprej blagoslovljene, potem pa izročene meni v varstvo, ali kakor pravijo tukaj: »ad simplicem usum«, t. j. »v prosto uporabo«. Nato so mi dali v roko svečo. Isto se je zgodilo z mojima tovarišima. Pokleknili Brno potem vsi; mi trije s patrom gvardijanom na altarjeve stopnice, in oni, ki so znali peti, so zapeli »Veni Greator Spiritus« v preprosti, a vseeno v srce Begajoči melodiji. Fratri in patri so mi pa drug za drugim odzadaj pokladali roke na ramo in govorili pri tem »Pax tecum, frater!« Ker je človek pri taki svečani priliki ves zmešan, sem tudi jas te latinske besede razumel kot slovensko: »pa b* stekel frater!« Sele pozneje, po
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 176, dne 3 avgusta 1905
Lajznamenitejša razprava „0 naši literaturi". L. 1871. je priobčil v ■ slovenskem Narodu" „Nekoliko l'pazk o izdaji slovenskih na-I.idnih pesmi", v katerih je določil i• :, I a, ki so Še sedaj veljavna pri Izbiranju in izdajanju narodnega blaga. I Najznamenitejše njegovo delo pa |: _■ iuleit ung in die slawische literaturgeschichte", ki je izšlo I 1S74m
I     Po Safarikovih „Starožitnostih" ni I. ;. nobena kujiga o slovanstvu, ki bi toliko splošnega priznanja, kakor I- Krekovo delo. Poleg tega obširnega ■dela je spisal še  več  temeljitih znan Itrenih razprav: 1. 1869. „U b e r die mVichtig k ei t de r slav. t rad. Literatur," 1. 1866.   „Uber  die no-Liuale Flexionu, in 1. 1876. „Bei-Iriige   z ur   slav. Mvthologie". I    V delu „Avstro ogrska monarhija |r besedi in podobi44 je pokojnik spisal ■poglavje o slovenskem slovstvu. I    Velike zasluge sije Krek pridobil la slovensko slovstvo zlasti s tem, da ie ustanovil 1. 1881. v Celovcu lepo-tjovno znanstveni list „Kresu, ki je Ilovensko književnost obogatil z marsikaterim dragocenim delom. I    V  devetdesetih  letih je izdal v ■Smtgartu »Slovansko antologij o", R kateri  so  bili  tudi  prevodi pesmi ■najboljših naših pesnikov. I    Pokojnik je z dragimi rodoljubi ■vred osnoval „Podpiralno zalogo slov. Ivser.eiiišČnikov" v Gradcu, katere predsjednik je bil 23 let, dokler se je ni z Kanistrom polastil akademični senat. Koliko je kot tak storil za slovenske ■dijake, se pač ne da dostojno oceniti. 1    Dr. Krek je bil Član „Jugoslov. Lkademije   znanosti   i  umjetnosti" v E&grebu, „Imperat. akademije nauk" v ■Petrogradu, „Srpske kraljevske akade tiije" v Belgradu, „Češke akademie ci-lale Frantiska Josefa pro vedi, sloves-tosl a umeni,"  v Pragi, „Kralovske Reske   spoleenosti   nauk"   v Pragi, LSrpskog učenog društva" v Belgradu In dopisni, pravi ali Častni član več literarnih družb in društev. I    Od leta 1869. do L 1874. je bil [pokojnik odbornik „Slovenske Matice". Ko se je preselil v Ljubljano, so ga tekateri matičarji hoteli voliti v mati-Eni odbor, dasi sam ni kandidiral. Ker |pri volitvi ni prodrl, je „Slovenec" po-Eabil to priliko, da je udaril po pokojnem dvor. svetniku, ki nikdar ni škripal svojega naprednega mišljenja. Na ta napad je dr. Krek odgovoril v podlistku našega lista  25. rožnika 1904 mol naslovom  „Po občnem zboru Katice  slovenske."   Ta  spis je kila njegova -labodja pesem"! —
Dr. Gregorij Krek je bil navdušen ISlovenec in Slovan, Čist, jeklen značaj, [ki se ni nikdar strašil iskreno in odkrito izpovedati svoje slovensko in napredno mišljenje in prepričanje.
V prijateljskem krogu je bil zvest fcn mil tovariš, ki si je mahoma prido-Ibil srca vseh ki so ga poznali in ž pjim občevali.
Kot profesor na graskem vseuči-pišČu je bil takorekoč dolga leta vodja kraških Slovencev, a je vkljub temu pival v vseh krogih največji ugled in Tsestranako spoštovanje. Kot predsed-pik -Podpiralne zaloge" je bil pravi pce slovenskih dijakov, ki je globoko begal tudi v svoj žep, ako je bilo treba boga rešiti prve bede. j Dr. Krek ni bil samo navdušen rodoljub v besedah, marveč tudi v delanjih. Vsa narodna in prosvetna društva je požrtvovalno podpiral, kolikor so mu to dovoljevale gmotne sile.
P tej obleki Še neumnejši videti, kakor sem bil preje.
Obleka moja bi ne bila ravno krenapačna, ako bi tuintam kaj spo-polnil. Hlače — spodnje seveda, ker kgornjih ni — so po moji pameti pač pekoliko prekratke in preširok*; sekajo eamo do kolen, obsežnost imajo ba toliko da bi še tri druge lahko prjter dejal. Tudi bi bilo dobro, ako bi imele kaj takih trakov, s katerimi pe priveiejo. Ker pa teh ni, pa burja, < ravno te dni divja okoli samostana, tako neusmiljeno navzgor pih», da se človek ves premrazi.
Sandale ali opanke mojih nog so izrned VBsga, kar imam na sebi in M na uunaojoBt kaže največjega be-k&Ča, najbolj imenitne. Podplat je bil \ii bogve kateremu patru počil in da bi bile opanke še za rabo, je zvezal skrbni črevljar počeni podplat s starim Vekom in da bi dotičnik, ki bi jih dobil »v prosto vporabo« (%d eimpli-iccin usum) dalje časa nosil, zabil par dolgih žrebljev v usnje. Ti žreblji me pri vsakem koraku zbadajo — črev-Ijar menda ni poznal nobene pile — ker pa šlebeder še škriplje, kar se &eni že od nekdaj imenitno zdi, prekašam nekoliko lažje ostre ibadljaje &a svojih podplatih.
(Dalje pri h.)
„Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev" žaluje ob odprtem grobu svojega ustanovitelja, ki mu je ob rojstvu med prvimi pritekel na pomoč. Pokojnik je bil ustanovuik »Učiteljskega konvikta", očiten dokaz njegovega dobrega srca, ki je gorelo za vse, kar je dobro in plemenito.
Dr. Krek je bil učenjak svetovne slave in ob njegovi smrti je nastala v vrstah slovanskih učenjakov velika vrzel.
Dr. Krek je umrl in s pesnikom lahko kličemo:
„Umri je poštenjak! Umrl je učenjak,
podrl se domu steber je krepak!"
Večnaja pamjat jemu t Dr. Gregorij Krek, bodi ti lahka domača zemlja slovenska !
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. avgusta,
— „Edinosti" smo že večkrat
očitali, da je v zadnjem času postala silno popustljiva v boju proti vlad uim organom in proti vladajoči itali janski večini, dasi nasilstva teh faktorjev napram Slovencem niso ponehal?, pač pa so se v zadnjem Času ša podvojila Tovarišioa »E ti nost« nam je na te dolžitve dala samo splošen odgovor, dasi smo svoje trditve podpirali s popolnoma konkretnimi slučaji. Tako se nam na primer ni dalo odgovora na naše vprašanje, čemu ni »Edinost« napadla polici.skega ravnatelja, ko je prepo vedal redarjem govoriti slovensko. Naglašali smo takrat, da se nam zdi ta stvar zelo sumljiva, vkljub temu je »Edinost« molčala in molči še danes. V včerajšnji številki pa je napisala »Edinost« očividno, ker je uvi dela, da vendarle mora dati kak odgovor na Daše povsem konkretne dolžttve, v svojo obrambo ta-le eta-vek: »V kolikor se pa našemu Človeku rekli bi na ulici vsakdanjega življenja godi krivioa ali se ga žali, smo slovenski javnosti vsekdar na razpolago za kritike v »primerni obliki« in če je potrebno tudi najostreje Lritkovanje.« To je, ako iz?ia-merro dolgovezen zagovor slov. članov mestnega, oziroma deželnega zastopa tržaškega, da se le ti poslanci niso megli bojevati proti Italijanom zbog teg*, ker je že dve leti suspendirana tržaška komunalna ustava, sucus vseh izvajanj koleginje »Eiinosti«, toda ta izvajanja se love samo za splošnosti. a se prav skrbno ogibajo, da bi se spustila v podrobnosti. Čemu gospoda okrog »Edinosti« ne d "te določnega odgovora na določno vprašanje? Zakaj molčite o nečuvenih škandalih v mestni upravi, o katerih že razpravlja vse Časopisje, zakaj se ne zganete proti policijskemu ravnatelju? Čudno, prečudno! Človek bi Že res skoro verjel vestem, ki nam dohajajo iz Trsta, in ki tajinstveno šepeČejo o nekih tajnih zvezah. Kakor rečeno, mi ne verujemo tem vestem, vendar pa bi se nam morali zbujat:' upravičeni dvomi in sumnje, ako bi se »Edinost« tudi še v bodoče ogibala jasno in precizno odgovoriti na stavljena ji vprašanja; v tem slučaju bi morali smatrati za resnične govorice, o katerih sedaj še sodimo, da so samo izrodek razgrete doroiš ljije. Torej: »ErkJaret mir, Graf Oerin-dur, dies Ratsel der Natnr«!
— Nemftki obč. zastop v Tržiču v nevarnosti. Nove občinske volitve v Tržiču se bližajo in vlr.dajoča nemška stranka je t velikih straheh, da bi se ne polastili trškega gospodarstva Slovenci. Da zagotovi nemški stranki premoč, je nemška večina pri zadnji seji volila te-le častne člane: Josipa Luck man na, dr. Schoeppla, grefa Barbota, prof. dr. Binderja, vpo-kojenega dež. šolskega nadzornica V. Linharta in S. Riegerja. Ta seja je bila sklicana, ne da bi bil naznanjen dnevni red, valed česar več odbornikov opozicije ni prišlo k seji. Z vladajočo stranko je glasoval tudi Julij Gecken, dosedaj hud nasprotnik župana M*l!yja.
— Sline se jim zopet cede. Iz Slov. gorio se nam piše: Celih okroglih 120000 K je »prcfitiral« rajni župan M r a v 1 a k pri tukajšnji umrl
»Voraehusskassi«. Kolika škoda, da ni več takega aavoda. Da se odpo-more tej res dejanski potrebi, je sklical naš nemŠkutarski zdravnik d r. B e n e š na 30. julija shod vseh posojila potrebnih trtanov in nemšku tarskih posestnikov iz okolice ter res srečno polovil nekaj kalinov na svoj lim. Klub brezstidnim denuncijacijom ker ae njemu nI posrečila nakana, oškodovati sv. lenarške Slovence s tem, da bi spravil narodnega zdravnika iz trga, porabi sedaj svoje izobilje prostega časa v to, da kuje denarno zadrugo, Kam bode še zavozil tega ne vemo. K r pa se sam z oztrom na b&nkerot vseh tukajšnjih nemškutarjev ne nadeja posebno mnogih vlog, upa najbolje na ono brezobrestno posojilo, s katerim bi naj priskočila dežela temu zavodu na pomoč. Opozarjamo zato naše merodajne faktorje na to, da se temu gospodu ta njegova nada v kolikor mogoče prepreči. V našem trgu obstojita že itak dva denarna zavoda, in tedaj ni nobeae potrebe za osnovo šo tretjega. Go spodje deželni poslanci pozor!
— Sokolski izlet na Jesenice dne 6. avgusta. Ljubljanski »Sokol« se odpelje, kakor že objavljeno, iz Ljubljane z opoludan-skim vlakom ob */« na 12 in dojde na Javornik ob Vi na 2. Člane, ki se izleta udeleže v društveni opravi, prosi odbor, da se zanesljivo d o polu 12. ure zbero na južnem ko iodvoru na restavracijskem vrtu Idrijski »Sokol« se priptlje zjutraj v Škcfjo Loko in se odpelje od tod z jutranjim vlakom do Lesc, odkoder pojde peš preko Bleda in skez Vint-gar na Javornik, kjer se snide z ljubljanskim Sokolom. Želeti je, d* tudi druga sokolska društva uravnajo svoj odhod tako, da pridejo istočasno z ljubljanskim Sokclom na Javornik ali se pa tu pravočasno ž njim snidejo.
— Slovenec" poroča včeraj na prrem mestu svojih »Ljubljanskih novic«: »Zopet zaprte zloglasne hiše. Župan Hribar je zapovedal, da morajo do danes biti izpraznje ie vse zloglasne hiše v Zvonarskih ulicah. Godile so se zopet mnoge nerednosti, kakor pod upravo »Lowyjeve«. Privatna stanovanja so dovoljena« Kakor vidimo, se »Slovenec« ztlo zanima za Btvar. Včeraj se je mnogo ljudi po Ljubljani povpraševalo, zakaj da se šenklavški gospodje toliko bri gajo za Zvonardke ulice. Drugi pa ep zopet trdili, da je Stefe najet in posebej plačan od različnih »gospodov« z dežele, da promptno in zanesljivo poroča o položaju in dogodkih, v zloglasni hiši. Mi to govorico beležimo z vso razervo.
— Učiteljske vesti s Koroškega. Za podučitelje oziroma podučiteljice so imenovani: Terezija Kravina za Hodiže, Hermina Žabi a t n i k za Črno, Hubert V a v p e t i č aa Srednje Trušnje. — Premeščeni so: učitelj Josip Pob dir iz Raden theina v Lipo, učiteljisa Klara Na-gelc iz Savodja v Kaplo.
— Učiteljske Testi z Goriškega. Definitivni naduČitelj je postal Josip Urban čiČ v Biljah; definitivni učitelji in šolski vodje 3 razreda so postali: Josip Brič za G*brije, Fran Zorn za Sp. Vrtovino, Anton Musič za Plavo, Josip D rove nik za Renče, Maks Kun tih za Solkan; definitivne učiteljice 3. razreda so postale Hedvika Strel za Lokvo, Angclioa Šusteršič sa R henberg, Rozalija Bizjak za Dorn-berg, Zofija Vil h ar za Miren, Er-nest* Blažica za Grgar, Ljudmila Eržen za Oseljan, Marija Koreje za Renče, Katarina Baatijančič za Dol, Justina Eržen za Tolmin in Gabrijela Vidmar za Žigo, Frančiška Krajnik za Kanal pa ktt učiteljioa 2. razreda; definitivni učitelji in šolski vodje 3 razreda so postali: I?. Genelj za Log Stimec, Miroslav Logar za Sojto, Izidor Koch za Kamno Volarje, Aut Stres aa Idrsko in Franc Uršič kot deti i naduČitelj 3 razreda aa Žigo. Plačo I. rasreda so dobili: NaduČitelj v Vrtojbi Ivan Zorn, šolski vodja Fr. Vil bar v Kronbergu; plačo II. raz-
reda pa Rudolf Vi že nt in, naduČitelj v Renčah in šolski vodja Anton Krmae v Vipolžu ter Josip B i-teŽntk v Batih. — Učiteljioa Ana Klavčič v Sežani je stopila v stalni pokoj.
— Imenovanje. Računski revident, g. Alojzij Verderber, je imenovan računskim svetnikom v računskem oddelku dežalne vlade v Ljubljani.
— Šolska vest. Provizorična učiteljica gdč Mirija Znane v Rib niči je premeščena v enaki lastnosti na šolo v DoberniČe.
— Redni občni zbor fer. akad. druStva „Prosvete" se
bo vršil ob priliki odkriti« Prešernovega spomenika.
— Ljudsko predavanje v št. Vidu nad Vipavo priredi f-rij. akad. društvo »Prosveta« 6 in 13 t. m. Tovariš Ciril Premrl bo predaval iz šembijske zgodovine.
— Porcjunkula je tudi letos privabila vse polno »izbranega občinstva« v Ljubljano. Sejmarjev letos sioer ni bilo toliko kakor druga leta. Pravijo, da je čebula siabo obrodila. Pač pa je bilo romarskih deklic in drugih stalnih obiskovalcev vse polno zbranih pri Frančiškanih. Ponedeljek zvečer se je pred oerkvijo uprizoril pravi »Nacbtlsger von Pcr-tiunkula«, zelo mične in različne scene, tako da si jo komaj priromal mimo teh k molitvi zbranih množic.
— Podružnica „Sioven-skega planinskega društva11 v Litiji. Ker je slavna c. kr. de želna vlada v Ljubljani po vsebini predloženih pravil dovolila ustanovi tev podružnica »o!ov. plan. društva« za politični okraj litijski s sedežem v Litiji, sklicuje pripravljalni odbor ustanovni zbor na soboto, dne 5. av-gu&ta 1905 ob 8 uri zvečer v go stilni »Pri Oblaku« v Litiji s sledečim sporedom: 1. Nagovor načelnika. 2 Čitanje društvenih pravil. 3. Sprejem (vpisovanj*) članov. 4. Vontev odbora in 5. razni nasveti. Ker je ravno v litijskem okraju več hribov, kateri nudijo obiskovalcem jako lep razgjed po Dolenjskem, Gorenjskem in Štajerskem ter so odraslim ir> tudi mladini lahko pristopni, kakor n. pr. Kum, Sv. Pianina, S/. Gjra. Primskovo, Obolao, Kušelj in ker je podružnice glavni smoter, da prireja izlete in potovanja; napravija, popravlja in zaznamenava pota in steze ter jih opremlja z napisi, dalje da gradi in oskrbuje zavetišča in koče, je želeti, da se prijatelji turistke udeleže mnogoštevilno ustanovnega zbora in pristopijo kot člani novemu društvu.
— Pri veliki vrtni veselici obeh kamniških podružnic Druibe sv. Cirila in Metoda sodeluje tudi ruski visokošolec Vladimir Ji kovljevič Tartakovski iz Veržbo-lova pri Moskvi. Postavljen bo imel na veseličnem prostoru svoj originalni paviljon, kjer bo točil na ruski način Čaj iz samovara. Njegovo pismo je razstavljeno v trgovini s papirjem. V. J Tartakovski poseti namreč tista dni naše pokrajina in se bo na povratku s kamniških planin ustavil med nami. N^ši prošnji za sodelovanje je ustregel s poseb nim veseljem.
— Veselica v škof ji Loki. •Škofjeloške narodne dame prirede v nedeljo, dne 6 t. m. v prid olepševalnega društva veliko ljudsko [veselico pod Ljubnikom. O.ihod iz Škofje Loke ob 3. uri popoldne čez Kapucinski most, Vincarje do Skalic in od tu po novootvorjeni poti na veselični prost r pod Ljubnikom kjer bodo narodne d&me postregle z Ligondrovim cvičkom, različnim pivom, najokusnejšimi mrzlimi ter toplimi jeatvinami. Na veseličnem prostoru ae postavlja kolosdlen pristno amerikanski vrtiljak, posluje presojevalni odsek za mednarodno umetniško razstavo in dovažajo so najznamenitejše kuriozitete za zgodovinski in naravoslovni muzej. Pri prave aa muzej vodi po vsej kranj ski proslavljeni starinosiovec g. Grebenar, kt se je pred aratkim nastanil v vili za gradom. Zvečer Čarobna razsvetljava in umetalni ogenj. Pri plesu bo svirala godba, ki ne šteje celo sto mož. Po veseLci impozantna bakljada s petjem do Logondra, kjer se prične drugi del slavnosti s popolnoma tajnim programom. Ker prirede dame veselico v prid olepšev&l nega društva, bodo vstopnica po 20 vinarjev olepšane z narodnim kole kom. Ob slabem vremenu se vrši samo drugi del slavnosti pri Lo-gondru.
— Razstava vajenskih del v Radovljici se je slovesno otvorila dne 30. jul. t. 1. v lepo okrašeni risalni dvorani ljudske šole. Načelnik razstavnega odbora g. Jan. V u mik je poudarjal svoje veselje nad tolikim številom za obrt iu izobrazbo vajencev sc zanimajočih gospodov.   Pozdravil je v
prvi vrsti protektorja razstave, visoko-rodnega g. okr. glavarja O. pl. Detela, zastopnika cerkve g. dekana J. Novaka, načelnika radovljiške in blejske obrtne zadruge, gg. J. Sartorija in Iv. Rasa, g. župana dr. Janko Vilfana, vse navzoče mojstre, vajence ter prijatelje rokodelstva. Omenil je, da je ekscelenca g. deželni predsednik baron Ilein svojo odsotnost oprostil. Opisuje pomen te razstave za obrtni navaŠčaj in jo otvori s trikratnim živio klicem na zaščitnike obrtnega stana njeg. c. in kr. veličanstva presvetlega cesarja. G. okr. glavar se je zahvalil vsem pri tej razstavi sodelujočim faktorjem in naglasil, da take prireditve močno vplivajo na izobrazbo vajencev, da jih spodbujajo k pridnosti in marljivosti ter spadajo med najvažnejše naredbe politike trgovinskega ministrstva za pospeševanje malega obrta. C. kr. okr. komisar in zadružni instruktor g. dr. Blodik iz Gradca je govoril o pomenu razstav za mojstre, vajence in ves obrtni stau. Kratko je navedel statistiko takih naprav v Avstriji, iz katere je razviden vedno večji razvoj na tem polju v raznih deželah cesarstva. Lani se je vršila prva razstava vaj. del na Slovenskem, lepa in bogata razstava v Ljubljani. Zelo ga veseli, da je bilo že letos mogoče prirediti prvo tako razstavo na Gorenjskem ter končuje z željo: Naj bode ta dan začetek novega lepega in srečnega razvoja rokodelstva v tej lepi pogorski deželi. Svetnik trgovske in obrtniške zbornice g. Fiirsager je pozdravil prvo podjetje obrtnih zadrug v Radovljici in na Bledu. Ista se zanima sa vsak korak obrtnega življenja, pospešuje z veseljem razvoj malega obrta moralno in 8 prispevki. Njej je važna skrb za izobrazbo in vzgojo obrtnega naraščaja. Govornik omenja, da priča ravnokar otvorjena razstava dobro umevanje obrtnikov za svojo obrt, jim čestita na lepo in okusno urejeni razstavi, ter klice vajencem, kateri so danes stopili prvič v javnost z svojimi lepimi deli : Le naprej po začeti poti; kajti: delo diči obrtnika, blagoslov je njega lavorika. llazeu omenjenih gospodov so počastili otvoritev z navzočnostjo gospodje: c. kr. deželnosodni svetnik E. Ferk; drž. in dež. poslanec J. Pogačnik; c. kr. okr. komisar F. Žitnik; c. kr. vladni konc. R. pl. Andrejka; vodja obrtne nadaljevalne šole naduČitelj A. Grčar; okr. zdravnik g. dr. I. Voves; mnogo gospodov c. kr. uradnikov; uČiteljstvo radovljiško in iz okolice ; veliko Število obrtnikov, meščanov itd. Po končani slovesni otvoritvi so navzoči pregledali razstavljene reči in izražali zadovoljnost nad solidno in čedno izdelanimi predmeti. Razstavilo je 38 vajencev iz celega radovljiškega okraja. Splošnemu obisku je razstava odprta vsak dan do 7. avg. od 9.—12. ure dop. in od 2.—6. ure pop. Zadnji dan se bodo razdelila priznanja odlikovanim vajencem. Vsakdo je vljudno vabljen si ogledati razstavo, ter se prepričati o uspehu mojstrskega poduka in truda v našem okraju. Strokovna ocena razstave nam je obljubljena in jo priobčimo prihodnje dni.
— Mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu (III 5*) v Hotedcr-šici (pol. okraj L?gatee) se razpisu,e preti pogodb' in kave ji 400 kron. Letna plača 500 kron, K tna plača za oskrbovanja brzojavne službe 100 K, uradni pavšal 125 kron in latni pavšal 140 kron za lokalno dostavljanje poštnih pošiljate?. Prošnja v teku treh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Tretu.
— čast komur čast! Občinski svet in mestni šolski svet v Ptuju je po županu Ornigu poslal bivšemu deželnemu šolskemu nadzorniku Linhartu pismo, v katerem g* hvali kot pospeševatelja ptujskih šol. Ornig že ve, zakaj hvali L nharta in mu poje slavo, pa tu 'i mi vemo, ker nam je znano, kako se je Lin hatt povsod trudil da bi nemško šolstvo na Štajerskem povzdignil slovensko ra pritisnil k tlom.
— Ali sme postajenačel« nikova žena nadomesto%ati moža v službi? Na Slatini pri R grtwu je postajenaČelnik županov sin Stoinsohegg, ki je le zaradi oieta dobil to službo. Mož pa se za svojo službo le malo briga, temuč sedi rajši v krogu na hujs h hajlarjev pri Črno-rdeče-rumeno pobarvanih vrčih v kolodvorski restavraciji, neprijetni posel bUgajuičarja pa prepušča pri Hrda-iji vročini rajši svoji I u i Nas bi to sicer malo brigalo, ako je te železu čua uprava s tem zadovolj a. Saj je potniku ljubki ženski obraz pri blagajni ljubši, kakor oholi in razboriti načelnik. Toda ta dama ima pri vsaj njeni ljubeznivosti eno napako: ne razume niti besedica slovenske ter m ra klicati nekega železn šiega služabnika za tolmača, la to je, kar moramo v popolnoma tljvenskein kraju najodločneje grajati. ŽoiiA ni kriva, da ne zna Biovensk*, zato pa jo nij ko-modni mož pusti v družinski sobi in pri kubaloioi.
— Lovski tat ga je ob-streliL   Posestnik   Pongrac v
Dornavi pri Ptuju je poslal svoja dva lovca v svoje gozdove, da bi izsledila lovske tatove, ki so se zadnji Čas večkrat potikali po njegovih gozdih. Ko sta pa enega izsledila, pomeril je ta puško v lovca in ga zadel v roko ter zbežal. Orožniki so ga zasledovali in ga naposled ujeli. Lovski tat je že večkrat  kaznovani   pos.   sin Ignacij
V e r Š i Č in Bukove pri Ptuju.
— Prememba posesti. Hotel »pri zamorcu« v Mariboru je od gospe Piirkerjeve kupil g. Gustav Jan k za 220000 K.
— Zabodel je v Veračah, sodni okraj Kozje, v nedeljo kovaški pomočnik Krumpach posestnika Juga. Jug je sunil Krumpacba v neki grm, ta pa jezen je potegni nož in zabodel Juga naravnoat v srce. Pa ne da bi bil ta Krumpach kak Nemec!
— V Kapli nad Arvežem,
kjer je prebivalstvo še večinoma slovensko, a imajo po večini nemško šolo, ker je vsled malomarnosti domačinov — in še morda drugih fak torjev — za šolsko rgrradbo podaril nemški šuiferajn 3000 K — name ravajo šolo razširiti v trirazrednico. Treba bo poslopje razširiti. V gra ških listih že moledujejo nepoklicani pisači — nemški učitelj Menninger, nemškutarski naduČitelj Widmoser in župan Riobter — šulferajn zopet za podporo. Mariborski voditelji naj bi se zganili ter ukrenili potrebno, da se prepreči novo izdajalatvo sedaj, ko so se začeli Kapeljčani že itak nekoliko zavedati.
teg   — Občinske volitve v Sv.
Križu na Goriškem so se vršile dne 25. in 26. julija brez boja. Vsled kompromisa med strankami je bilo voljenih 15 novih starešin od katerih je 10 pristašev narodno-napredne stranke.
— Cigana sta pomagala beguncu čez mejo. Žandarmerija je izročila ofcrajnerou sodišču v Gorici cigana Hudorović očeta in sina, ker sta pomagala nekemu vojaškemu beguncu uiti čez italijansko mejo.
— Trije   v   Soči utonili.
V ponedeljek so tri osebs utonile v Sad L Dva sta po nesreči utonila, tretji se je pa z železniškega mostu v Gorici vrgel v vodo, ki mu je prinesla zaželeno smrt.
— Ujel se je. Pred nekaj dnevi je prišel na tržaško policijo pek Silvi j Bernardi iz Tridenta in povedal, da mu je nekdo v spanju ukradel iz denarnice 200 K. Kmalu nato pa je tridentinska policija pisala tržaški, naj prime Bernardija, ki je svojemu gospodarju v Tridentu po neveni 650 K in pobegnil. Zato je bil Bernardi aretovan.
— V Krapinskih toplicah v hrvatskem Zagorju je kopališka restavracija oddana v zakup nekemu Nemcu, ki ne zna niti enega slovanskega jezika. To bi ne bilo še tako hudo, ker ravnatelj kopališča ni mogel dobiti nobenega slovanskega gostilničarja, ki bi bil hotel vzeti restavracijo v zakup; da pa natakarji, ne samo, da ne znajo nobenega slo vanskega jezika, vrh tega še žalijo goste s trditvijo, da njim ni treba znati naših jezikov, to presega že vse meje. Najboljši odgovor dajo Hrvati, Slovenci ln Ćehi, ki pridejo v te toplice, da sploh ne prestopijo praga te gostilne, ampak da posečajo druge narodne restavracije, katerih je v obilici v Krapini in kjer dobi vsakdo za zmerno ceno vsega, kar želi in potrebuje. S tem bodemo po kazali, da se ravnamo po geslu »Svoji k svojim!« in da se ne damo žaliti od vsakega privandranega tujca. Krapinske toplice ima;o letos izvrstno kopališčno godbo, ki igra pri svojih koncertih mnogo slovanskih komadov, zato priporočamo g. ravnatelju, naj jo tudi za bodoče angažira.
— Glas iz občinstva. V vojaški plavarni se vsak dan koplje vse polno občinstva. Vsakdo hvali ve liko ugodnost, ki nam jo nudi to kopališče v sedanjih pasjih dneh. Tudi z Ljubljanico smo zadovoljni. Edino, kar nas moti, je neprijetna navada ne katerih prulskih žensk, da vsak dan ravno v najlepšem kopalnem času, — recimo opoldne — v bližini nad plavamo umivajo in „žehtajo" najbrž umazano perilo. S tem Ljubljanica prav Čisto nič ne pridobiva na Čistosti. In tudi mi se za to „žajfenco" lepo zahvaljujemo. Naj bi se tedaj blagovolilo poskrbeti, da bi se nam naša radost nad blagodejnim kopanjem ne „kalila" po nepotrebnem. Saj se vendar vsako perilo ravno tako ali Še lažje opere — na večer.
— Prememba v posesti. Hiša g. Matije Perneta, čevljarskega mojstra v Židovskih ulicah št 3 je prišla valed kupne pcgidbe za 28 500 K v last g. Primoža Gisser mana, krojaškega mojstra v Ljub ljani.
— Odbor karavanskih bratov v Ljubljani v l,udno vabi stoje sobrate k seji, katera se vrši
v soboto dne 6. avgusta 1905 v gostilni gosp Fetterja Florjanske ulice št 6 točno ob 8 uri zvečer. Pridite vsi, ki vam čas pripušča.
— Tatvina. Služkinja Ana G iz Saleža pri Sežani je pred par dnevi ukradla v »Zavodu sv. Marte« svoji prijateljici Mariji Vagajevi za 9 kron obleke in odšla. Ni ji pa bila sreča mila, kajti že včeraj popoldne jo je prijela roka pravioe.
— Poredna vajenca* Ko se je v nedelio popoldne na »Pasjem brodu« v GradaŠčicl kopal krojaški vajenec Ivan Vivoda, sta prišla mimo dva mizarska vajenoa, ga zgrabila in vrgla v najglobokejšo vodo ter cdšla dalje. Ubogi Vivođa je vpil in si na vse kriplje pomagal, da bi prišel iz vode, toda ker ni znal plavati, se je začel potapljati in gotovo bi bil uto ni!, ako bi ga ne bil mimo prišli črevljar, Anton Tomšič, potegnil ii vode.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo a južnega kolodvora v Ameriko 5 Slovencev in 2 Hrvata, nazaj jih je pa prišlo 5 — V Heb je šlo 25, v Inomost 14, v Hrušico 26, na Jesenioe pa 29 Hrvatov. Ii Hrušice je prišlo 40 Hrvatov.
— Izgubljene in najdene reči. Neka dama je izgubila torbico, y kateri je bilo orodje za pletenje in nekaka cvetka, vredna 4 K. — Neka druga dama je pa izgubila črno bar iunasto torbico, v kateri je imela 5 K vreden srebrn svinčnik. — Nadalje je Oil itgubljen srebrn ščipalnik, vreden 6 K in zlat za 20 K. — Na »Prešer novi veselici« v »Zvezdic je izgubil neki tuji gospod zlato verižico, ki je imela za obesek kroglo Pošteni najditelj naj jo odda na magistratu.
— Ljubljanska društvena godba pr'redi danes zvečer konoert v hotelu »L!oyi« Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 vin.
— Meteor, mesečni pregled.   M noli mesec mali srpan je oil vroč   kakor malokdaj   in proti temu sub. Opazovanja na toplomeru dado povprek v C*!sijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 17 3°, < b dveh po poldne 27°, ob devetih zvečer 20 8°, tako  da  znaša  srednja zračna tem peratura  tega  meseca 217°,  za 2° nad  normalom.  —   Opazovanja na tlakomeru dado 7364 mm kot sred nji zračni tlak tega meseca, za 0 4 mm nad normalcm. Mokrih dni je bilo 11, padlo je pa 792 mm dežja. Med vetrovi je Jugovzhodni daleč presegel druge.  —   Kot  kritični   v tekočem mesecu velikem srpanu se lahko za znamvajo dnevi okoli 11, ko stopi luna v obližje zemlje.
— Slovenci v Ameriki. — Slovenec ubil Slovenca. V Aspenu, Colo. je Fr. Mavec, dema iz Golega pri Igu, v prepiru vrgel Jo sipu Dvorniku, doma s Krškega velik kamen s tako silo, da ga je na mestu ubil. _
* Najnovejše   novice. —
Požar na parniku. Na parniku nTeg etthoff" donavske parobrodne družbe je nastal na poti z Dunaja v Budimpešto ogenj, ki se je silno hitro razširil na lesene dele krova. Na parniku je bilo okoli 500 oseb, ki so v splošni paniki hotele poskakati v vodo. Vendar se je kapitanovemu manevriranju posrečilo preprečiti vsako oadalj njo nesrečo in ko so dospeli v (r ran, je bil ogenj v eni uri pogašen.
— Stanje španskega in-fanta Fernanda, ki že dalje časa boleha, se je znatno poslabšalo.
— Turkom prijazni list rL e Rayon", ki izhaja v Zemunu v Srbiji v francoskem jeziku, trdi, da je pred kratkim umrli avstroogrski civilni agent M ii 11 e r malo časa pred svojo smrtjo prestopil k m o h a m e-danski veri. List pravi, da prinese v kratkem tozadevno pismo.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Matija Reiner, priseljenec iz tuk. prisilne delavnice, doma iz Lane na Tirolskem, jo je bil 1. maja od kuril iz »pribežališča grešnikov«. Ni se pa dolgo veselil zlate svobode, kajti že 4. maja mu je naložil sodnik v Višnji gori 14 dni pokore. Ko sta po prestani kazni orož. štražmešter /.■ii JarSiC in postajevodja Steklas* uklepala svobodoljubnega Tiroloa, da ga odvedeta v prisilno delavnico, začel se je ustiti proti orožnikoma rekoč: »Mislita da se bom pred vama v hlače . . ,? Nista pravega dobila !• Ker je bil, kakor sam priznava, že okreg 18krat kaznovan, obsodil se je na t^den zapora.
Ljubeznjivfantje Vinoenc Zima iz Ljubljane. Dne 11. julija ie prišel v neko gostilno v G ispoBkih ulioah, kjer je zahteval od natakarice Franci ke AnŽnar posojila. Ker ga ni hotela dati, zagrabil je sam v žep, ter ga popolnoma izpraznil. Na njeno zastevanje ji je vrnil nekaj drobiža, okrog 4 K pa si je pridržal. V kuhinji je zlomil srebrn nož, ker
mu kuharioa ni hotela ničesar posoditi. Dne 23. julija je isvabil od natakarice Frančiške Hauptman prstan in uro, kar je skušal pozneje prodati, pa mu ie bil prekmalu stražnik sa petami. Obsojen je bil na 10 dni zapora s dvema postoma.
»Usmiljene sestre« so se začele oglašati v Lubljani. Iz Reke je prišla ena k gostilničarki A. J.; ki je bila obsojena v denarno globo 5 K, ker je ni pravočasno »glasila. Neko drugo »milostno« ii Reznega ima na hrani čevljare I. Ž Nekega večera je bila tako pijana da ni mogla naprej, radi česar je prenočila pri čevljarju, kjer jo je zjutraj dobil detektiv, ki je čevljarja ovadil. Ker je bil to samo slučaj je bil čevljar oproščen. Ker je mogoče, da se jih zglasi še več, je potreba da se vsako v prvi vrsti vpraša za patent.
Velika tatvina se je izvršila 30. junija zvečer okrog 7. ure na Resljevi cesti v hiši kamnoseka Vodnik-*. Tam je stanoval lesni trgovec Josip Goljevšček iz Gorice. Ker se je nameraval omenjenega večera odpeljati na Dolenjsko se je preblekel, stvari, kakor noteze, račune in zavitek, v katerem je imel 2500 kron papirnatega denarja, pa je zložil ra posteljo. Ko je šel za 2 minute na stranišče, je slišal, da je nekdo odprl in skoraj na to zaprl vezna vrata. Ker se je Goljevšdku mudilo, je hitro pobasal stvari iz postelje v žep ter tekel na kolodvor. Ko je proti Škofeljoi pregledoval svoje papirje, r pazil je, da mu manjka zavitek z 2aOO kronami. Radi tega ie na Skofeljci izstopil, in se z vozom vrnil v Ljubljano. Stanovanje je dobil zaklenjeno, kakor je L-to pustil, t ori a o zavoju ni bilo nika-kega sledu. G ljevŠček je št 1 potem na kolodvor, kjer ja dobil detektiva deželne vlade Ivana Kosa, kateremu je rekel, da misli, da mu ni mogel nikče drugi ukrasti, kakor Ivan Ca rar, vratar na južnem kolodvoru, ki ie videl da je vteknil bankovec sa 50 K v ovoj. Tuii stanovanje ni nikomur tako znano, kakor C-rarju ki je Goljevščku stregel. Ko je sedel na stran šču so se vrato odprla in zaprla, kakor jth ima navado zapirati in odpirati Cerar. V jednakem smislu se je izrazil G^ljevštok napram stražniku Jakob Grčarju in pol. kanoelistu Iv. Toplikarju. Zaradi te sumnje je bil Cerar 17 dni v preis kovalnem zepjru. Denarja se ni dobilo pri njem nič, drugih sumljivih okoliščin tudi ni bilo, zato se je Cerar po preteku 17 dni izpustil iz preiskovalnega zapora. Ko je bil prost, vložil je po svojem pravdnem zastopniku tožbo proti Gol evščku zaradi razžaljenja časti. Včeraj se je vršila glavna obravnava, pri kateri je bil Goljevšček obsojen na 10 dni zapora, kazen pa se je spremenila v denarno globo 100 K. Njegov zastopnik je priglasil priziv. — Ker je imel Goljevšček velikansko zaupanje do nemških advokatov, zato si je bil izbral za svojega zastopnika dr. E^erja. Včeraj je to njegovo zau panje padlo — v vodo.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Zaradi hudodelstva žaljenja ce-sarja, preklinanja Boga in nevarnega pret nji, je bil tukajšnji prisiljeneo Henrik Stanioh, črevljar iz Pirana, obsojen na 15 mesecev težke ječe.
France Merzelj iz Moravč, delavec brez stalnega bivališča, je v Plani i Gartnerjevemu hlapcu Alojziju Gradnu izmaknil telovnik, v katerem je bila 15 K vredna župna ura ter jo v Postojni prodal. Ker je bil že večkrat kaznovan, je bil obso jen na 6 mesecev težke ječe.
Janez Mihelič, delavec v Zgor. Kašlju, je svojega očeta A n • d r e j a udaril s kolom po glavi in levi roki, nato pa še vrgel proti njemu precej debel kamen in kričal, da mu je vseeno, če ga prav ubije, saj ga tako ni nič škoda. Sin se je zato ujezil nad očetom, ker je ta hotel delavko Marijano Vrečar, s katero so stanovali skupaj v eni hiši, braniti, da bi je sin ne tepel. Obsojen   je bil na štiri mesece ječe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Reval 3. avgusta. Delavci v topilnici Tvigatiel so jeli stavkati. Ko so hoteli osvoboditi prisiljence v kaznilnici, jih je napadla policija in vojaštvo ter jih razgnala.
Štokholm 3. avgusta. Sastavljeno je novo koalicijsko ministrstvo, na čegar čelu stoji vodja večine v I. zbornici Lunden-burg.
Carigrad 3. avgusta. Turška vojska pod poveljstvom Haidi paše je pri Boj tal Yeri v Yensanu premagala upornike in jih razpršila.
Berolin 3. avgusta. Iz Petro grada javljajo: V zadnji seji ministrskega sveta se je odločno izjavil za reforme celo grof Ignat-j e v, ki je bil dosedaj hud nasprotnik ustavnega gibanja. V svojem govoru je bil tako odkritosrčen napram carju, kakor še doslej nikdo. Povedal je carju odkrito, da je cesarska hiša v nevarnosti, ako se ne da ustava in ako se povoljno ne spremeni Buliginov tozadevni zakonski načrt Car je bil silno presenečen in je molče zaključil posvetovanje, čim je Ignatjev kon čal svoj govor.
London 3 avgusta „Times" poročajo iz Petrograda: Minister za pošte in brzojave razglaša, da so se zatvorili vsi uradi na Saha-linu Zat.juje se, da se nahaja vsled osvojitve Sahalina vse pri-amursko ozemlje pod japonskim vplivom.
Petro grad 3. avgusta. Ko je prejel car Nikol j vest o osvojitvi Sahalina po Japoncih, je brzojavil Lineviču, zakaj ni zadostno skrbel za obrambo otoka. Linevič je od govoril, da je moral vse sile koncentrirati v Mandžuriji in da se nadeja, da bo skero lahko javil carju zmago ruske vojske.
London 3. avgusta Japonci so izkrcali v zalivu Kast r i 30.000 mež z 70 topovi, ki so sedaj koncentrirani med Kastrom in reko Amur. Gibanje japonskih čet podpirajo križarke in torpe dovke. Vsa pokrajina Usuri je že v japonskih rokah,
Berolin 3. avgusta Po uradnih vesteh znašajo izgube japonske mornarice  v vseh dosedanjih pomorskih operacijah 2608 mrt vecev in 16 083 ranjencev.
Berolin 3. avgusta. Iz Petro grada se poreča: Vladni krogi se nagibljejo  vzpričo   tega,   da se skoro prično mirovna pogajanja, na stran vojne stranke, ki je pre pričana, da v bedoči bitki zmaga Linevič. Linevičeva armada je se daj močnejša za  150 000 mož, kakor je  bila Kurcpatkinova v v bitki pri Mukdenu.
New-York 3 avgusta. Ruski mirovni pooblaščenec Vite je dospel semkaj včeraj ob 11. uri do poldne na krovu parnika „Cesar Viljem Veliki".
New York 3. avgusta. Vite je pri izkrcanju v Ne\v Yorku v razgovoru z neko ugledno osebo izjavil, da se ni nikdar izrazil, da sme samovlastno odkloniti japonske mirovne pogoje in da bodo mirovna pogajanja končana tekom enega tedna.
Nevv York 3 avgusta. Tajnik japonske delegacije, Sat o, zatrjuje, da so japonski mirovni pogoji znani samo mikadu, mirovnim pooblaščencem in ministrom in da še predsednik Roosevelt ni poučen o pogojih. Vest, da ima Vite nalogo, pridobiti ameriške banke za posojilo Rusiji, se po trjuje
NewYork 3. avgusta Določeno je defiaitivno, da se prično mirovna pogajanja 10. t. m. Mirovna konferenca bo trajala tri tedne. Z ameriške strani bo pri sostvoval konferenci adjunkt državnega tajnika Pierce.
Barczfa 3. avgusta. Mesto gori. Dosedaj je zgorelo 142 hiš. Ker nedostaje vode, ni upanja, da bi se mogel požar pogasiti.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca julija 1905 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljan sko 951 strank 780 704 K 78 h, 1034 strank p> dvignilo 731837 K 78 h — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu ;ui,u 1905 je 215 strank vložilo 149.954 K 85 h, 250 strank vzdignilo 111.130 K 97 h, torej več vložilo 38 823 K 88 h, 17 strankam Be je izplačalo hipoteč nih posojil 25 300 K, 181 menic se je eskomptovalo za 66.227 K, stanje vlog 2,744.099 K 13 h, denarni promet 545.100 K 46 h. Vseh strank je bilo 940.
„Le Delice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice
Dobiva se povsod     1079 i Glavna zaloga: Dunaj, I., Prođtgergass« 5.
1MMMBMBl|
..:.I£"-Rouleaux
bo najelegantnejsi, najpraktičneiši in naj boljši sistem zastorjev za stanovanja, pisarne, izložbena okna, verande itd. itd. ..  ..  Prospekti točno in zastonj.....7
AU$. Knillirh Dunaj i,Schotlenba^tei IL
_ f dir/eno in tekoče J1 Zpr      napravi/a J&zc
belo in nežno.
Dobi se povsod.
-ova
Ml kf8
so za odrasle kakor za otroke najnežr.-starosti i/.>mtno *l«iilo. Z najb uspehom ga rabijo znane avtoritete, kak r prof. dr. Hebra, Schauta, Friihwald, K in Gustav Breus, Schandlbauer itd. Q07
prepričanje
da sta lekarnara
Thierryja balzam in
centifolijsko mazilo
nedosežno uspeSno ■ stvo za vse notranje ! lezni,   influenco, kata krč in vnetje vseh VT»1 telesno slabost moten prebave, za rane, bule in poškodbe.   Pri nar balzama ali pa na zeljo posebej se posije sastoi knjižica s tisi či orjgil nih zahvalnih pisem kot domači svetov.. 12 majhnih alt 6 dvojnatih  steklenic balzama 5 K, 60 majhnih ali  30 dvojnat steklenic 15 K. 31,
2  lončka centifolijsk« ga mazila  3 60 K franko z zabrjčkom. — Naslov: lekarnar A. Thierrv v Pregradi pri Rogatca Fooai in prodajalce prenaredb bom sode doval.
Proti pratiajem, luskinam in izpadanju ias
deluj« n*\Jt»olJrt«* nrlziiunift
Ura
katera okreneuje IamIb*^, o«i«lru~ njuje luske in urepreeuje l/jiu-dan^ * j *
1 Btelilenlea z navoJoni 1 H.
Razpošilja se z obratno posto ne manj h dvo steklenici.
Zaloga  vseh preizkušenih zdravi!, medic, mil, medicina!, vin, špecija tet, najfinejših parfumov, kirurgičr. obvez, svežih mineralnih vod i. t. d
Daš. lekarna Milana Leustek v Ljubljani, Resijsva cesta št 1
poiSSj novozgrajenega Fran Jožofevena iibil mosta 21—31
Zdravilski
mnac pu&
zajamreu^ pristni vinski destilat p<«! stalnim kemiškij iisdziusivoni.
Destilerija
Cais l M
Trst-Barkovlje.
V, steklenica K 5—, • a stB klonlce K 2*60. - Na prodal * bolftib treovinah. t
Zahvala.
Odbor pevskega društva „Ljubljana
dovoljuje si tem potom zahvaliti kar uajiskn«-neje vsem, kateri so, bodisi    katorimkuli foi pripomogli do sijajnega uspeha iuiKlj>ke vilice nu Zelenem luilni. V prvi vrsti si dovoljuje izrekati najiskrenejo zalivalo narodni pivova Auerjevih  dedičev oziroma nje imejitelju ^jos J ur-j u Auerju za izdatno podporo pri naprav veselice, in veledusni dar v dni>t\eiu- blagajn nadalje vsem onim narodnim  ^ošpicam, k , so s svojo ljubeznjivostjo  blagovolile prevzeti areeolov in šaljivo pošto, ter s tem mno^o pri pomogle do jako ngoiliu-ga niaurijahu^a uspeh.I koniuo slavnemu narodnemu občinstvu, katera je v tako mnogobrojnom številu posetilo druge letošnjo veselico društva. Ponavljajoč se enkrat našo zahvalo,  kličemo  vsem do kmalošnjeg* svidenja.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1905. Ivsn Ilitrli- K. Bukifk
t. č. predsednik. t. č. tajnik
Umrli so v Ljubljani;
V deželni bolnici:
1 »ne 29. .iulija: Josip Zupančič, sodnijski nrij-^v, 56 let, Ileus Sepsis Intestni.
Borzna poročila.
Ljubljanska }Kreditna banka" v LJubljani.
radni kurr.i dna. bo rs« 2. avgusta 1906.
!i*»Jo»b«»ni papirji. Denar
majev« renta..... 100-60
»rebrna renta..... 101*26
»vstr. kronska renta    .   . 10O60
„   slata       ,      .   . 119*40
crska kronska „   .   •   . I 96*90
„    alata       „   .   .   . | 11605
posojilo dežele Kranjck« . . 99*60
, posolilo mesta SpMet   . 100*60
,       „     Zadar   . j 100-
bos.-her«. Žel. pos. 1902 i 101* -
češka. dež. banka k. o.   . j 100 5.6
„    I. 9. 100*25
zst pisma gal. d. hip. b. I 100 80 " pest.   kom,   k.   o. s.
10°1(1 pr...... 1C610
zast pisma Innerst hr. j 100*50 „      e     ogrske cen. i
dež. hr.......II 100*25
e a. pis. ogr. hip. ban.   . [j 100 05 , obl.   ogr.   lokalnih železni« d. dr.....ii 100 —
, obl. češke ind. banke . prior. Trst-Poreč lok. žel. prior. dol. žel.   .   ,   . •
STB t
•misijo
100*75 99 90 99-50 318-85 101 05
191 —j 293-— 165 75j S02 —i 302* — «70 — 102— 141 60 26*-476 — 78 — 88 25 66
5475 34-86 51 50 73 — t35 -
8750 671 10
1630 — 665 50 763*— 246 — 657 -530 50
4693 -651 — 288-660 — '54-
11*36 19'10 23*47 23-95
117-30 95 50
262 75
100- 80 101*46 100*80 119*60
9710 116 25 101*—
101 60 100*—
102 — 100*76 100*85
101- 75
10710 101-50
100 60
101 —
101*-101*75
100 ~ 320 85
102 —
193 — 295 — 167 75 Sil — 310 50 276 — 107 90 142 60 27 50 483 — 83 — 94 25 70
65 75 36 25 65*50 77 — ^42 —
leteorologično poročilo.
VlAln* umđ moijam SOS-f.    8r*dnjt moul tl&k 786 0 mmm
S
<
2. 3
S metra ^  I v mm
J5 &**
i*
Vetrovi
Nebr
9. ZV
7. 7\.
2. Pop.
732 9
734 2
733 2
222
192 296
brezvetr.
brezvetr. sl.jzah.
jasno
jasno jasno
Srednja včerajšnja tomperatora: 231°. nircrjaje: 19 7 .     Padavina 0 3
Zahvala.
Vilibald Zupančič se iskreno zabvali v svojem in v imenu sorodnikov za vse dokaze sočutja povodom smrti nepozabnega brata, gospoda
Josipa Zupančiča.
V Ljubljani, meseca vel. srpana 1905. 2438
jnž. žel. kup. '/gVi pos. sa Žel. p. o.
Srečk«. Br»&« od !. 1860« .... B   „ 1864 .   . . tizske
sem. kred. 1
,    #gr. hip. banka . ■rbske a (ra. 100* —
turšk«.....
Karika iračke .   . .
Srećitii« ft    .   . .
fcomoške n Jtiisovsk« ■    »   • <
j^aii>nak« „ iv<:. rud. križ* ,
UftT«       ti J» • *
Bačoifova »    . •
Slicburšk« „
Daasjaka kom.
Oalatei Jsžna železnice    .   . . Državna železnica    .   . . avt-tr.-ogrske bančne delni«* ATstr, kreditne banke
r«ke       „ „        . .
ŽiTLO«tenske „ Pretaogokop t Mostu (Brfiz) Alpu>ske m o titan .... pn.--.xe žel. indr. dr. .   . . Eiii*-Miiranyi ..... TA vijak« prem. družbe -. orožne tovr. družbe , ka siadkorne družbe
sr. «ekic ... ranki .......
.*arke .....
Savt-reign* .   • <
Mi- ~ ........
Laiki bankovsi .....
Rablji .......
tolarji. i'34 6*
Žitne cene v Budimpešti*
Dne 3. avgusta 1905. Tiia BMJBB.
c    ta sa oktober za 100 kg. K 16 10
ta B april 1906 . . r 100 „ „16 68 ii        P oktober n   100  „   „12 98
Sar-sa   , maj   1906    .   .       100   „    n 12 30 n oktober .   .   .   .  100 „ „11*72 BfcisSIv. Nespremenjeno.
88 50 671 60
1640 666 50 784 — 247 — 661 — 631 50
i7C3 551-50 29<>— 564 — 157 —
11 39 19*12 23*55 24*03
117-50 96 70
253 75
Zahvala.
Za srčne dokaze ljubeznivega sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Franca Antosieajicza
za Številno spremstvo prijateijev in znancev ob pogrebu in za lepe darovane vence izrekamo najodkri-tosrčnejso, najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, J. avgusta 1905.
2420        Žalujoči ostali.
vojencev
se išče za ključavničarski "l-mizanski obrt, kakor tudi za tovarno klavirjev. 2334—1
Več pove reklamno podjetje W. K. NUČIČj Ljubljana, Šelenburgove
ulice št. 6, od 6.—T. ure zvečer.
vajalna
LEKARJA PICCOLi-JA
v LJUBLJAN!
pospešuje prebavo »n odperhje > telesa.      Cemk brzzolaćr.o. Af^
I steklenica 20 vinarjev,
13 Naročila proti povzetju. 1521
5 kron in več zaslužka na dan!
Družba pletilnih strojev za domače delavce.
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi.
TIIO^.   I£. WHITTICK Ac Oo.
Trst, Via Ca m pa ni le 156. 2369-4
►rancjožefe
k grenčicaw r
reprezenfanfgrenčic:
plosne bolnice naj)unaju.)
SUHOST
1361-8
Edino izvrstno sredstvo za okrepitev in ojačenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna pisma, rabijo v svoji lastni "odo vin i ob telesni upadlosti, bledičnosti, slabokrvnosti, nervoz w aosti, slabosti itd. Posebno za izpolnitev telesnih oblik, se obnaša •irepčalna moka, izborno. V 6 tednih 30 funtov konstatirano. 11 najvišjih odlik, tudi Grand Prix.   Dokazano, da presega vsa
druga živila. Orig. zavitek za 14 dni samo K 2*50. Razpošilja centrala:
BALZAR, Dunaj III., Hauptstrasse 50.
Zalogi v Ljubljani imata Anton Kane, drogist in Marija Remškar.
2 stanovanji
obstoječi vsako iz 3 sob in pritiklin, se oddatte s 1. novembrom v Židovski ulioi it. I, III. nadstropje. 2431—1 Natančneje ravnotam I. nadstropje.
■
1
se sprejme s 1. septembrom t. 1. pri upravništvu „Slovenskega Naroda" v Ljubljani.
Ponudbe z izpričevali do 10. avgusta t. 1.
Stanovanje
v I. nadstropju, z dvema sobama, predsobo ter pripadki, se odda za 1. november t. 1.
Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda4*. 2441—1
V večjem mestu na Kranjskem se zaradi bolezni proda jako dobra
trgovina
z mešanim blagom, trafiko in žganjetočem. 2440 1
Pismene ponudbe se prosijo pod ^Zadovoljnost" uprav. „81. Naroda".
t
D
V »I
vajenca
sprejme takoj 2432—1
LEOPOLD LEBAR
klepar na Bledu.
G«*anovl|eno^ leta 1842.
W* ČRKOSLIK/IRJ/l. SL\KAKJA~mJ n N4FISOV IN QKBOV taar
IUflKIiOV IN V.KBOV   1SB7 j# BRATA EBERL ^ nnni-.rnNT,  Mik'oSifeva cesta 5t. 6.
Teflon Št 154
Pariška svetovna razstava 1900.
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva ae povsod. 1445—26
Pozor!
4 pare čevljev samo gld. 2-80
Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, so me pooblastili, da spravim v denar večji oddelek čevljev daleč pod izdelovalno oeno. Prodam zatorej VBakomir: par moških in par ženskih čevljev rjavega ali črnega usnja na trakove, galosirani, z močnimi zbitimi usnj. podplati; dalje par moških in par ženskih modnih čevljev s paspoilom, zelo eleg., najnovejše oblike, močni, za poletje, zelo lični in lahki. Velikost po cm. Voi 4 pari veljajo samo gld. 2*80. Razpošilja po povzetju ali pa če se posije denar naprej
8. URBACH, eksport čevijev
Krakov ftt. 363.
Zamena dovoljena, tudi denar nazaj; riziko torej izključen. 2439
Stava živahna
trgovina
z mešanim blagom, v zvezi z gostilno, se odda z zalogo, celo hišo, vrtom, skladišči itd. za dobo od 5 do 10 lv t v najem.
Naslov pove upravništvo -Slov. Naroda". 2013-12
Za notarski urad na deželi se sprejme takoj
uradnik
Prednost ima oni, ki je v notarskem poslovanju že izvežban in ki je vešč petja in glasbe. Plača po dogovoru
Naslov  pove upravništvo  „Slov. j Naroda". 2391 2
V nojem se odda takoj
na   dobrem   prostoru   v Ltubljani
Naslov pove upravništvo »Slov Naroda«.
2429-2
Lep portal
z dvema iz'ožbama, pripraven za vsako prodajalno, proda ceno   2393 3
Henrik Kenda, Ljubljana.
za postelje in puh
priporoča po  najnižjih cenah
P»   HITI    1433 ,4
Pred šfeofljo št. 20.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
Za hotel
jri Zlatem jelen' t Gorici
iščem  sledeče osebje:
I raeunski natakar (Zahlkellner) s primerno kavcijo, 2 do na šale a (Zutriiger), I točaj (Schankbursche), I sluga (Lohudiener) in 3 sobarica.
Pogoji: Znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika in solid-nost. Nastop 1. septembra t. 1.
Pismene ponudbe s fotografijo ali osebno predstavljenje, do 15. avg. na
f. Rasbergcr
2413—2        restavrater v Ljubljani. Oblastveno dovoljena
razprodaja
popolne znlose vina
v Sv.  Petru — Orehovcu poleg Križevcev na HrvaŠkem.
Z dopisom 6t. 7579 od 29. juDija lPfo mi j*e - ovolila slav. okrajna oblaat v Kri-ževcih kot obrtna oblast I. instance zaradi opustitve trgovine z vinom popolno razprodajo vse zaloga vira. Vino je iz kalni-škega lo pudbaki Skega vinogorja in so v zalogi različne vr-ite kakor moslavec. dišeča raiina, kraljevina, graševina itd.
Ker se zaradi te razprodaje nudi vsakomur prilika, da si ceno nabavi dobrega, starega in novega vina in prosim vljudno gg. reflektante, da se obrnejo pismeno na mene ali se izvolijo osebno potruditi v *v. Pet«r-Oreliovre. 24*2-1
Z velespoStovanjem
Katarina Frohlich.
tvrdke „Puch", zelo  dobro ohranjeno, proda ceno lastnik    2324 - 6
Lovro Sebenik v Spod. Šiški.
za gostilno z žganjetočom v mestu se takoj odda.
Zglasiti se je pri Andreju Trškanu, Cegnarjeve ulice št. 4. 2399—2
lO.OOO
hekioiiiro/ vinskih sodov
vsake veličine, počenši od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2225—10
Alex Breyer i sinovi
v  Križevcšh   na Hrvaškem.
Stara žsanieKulia na veliko
na Hriaikem 2415—3
išče za Štajersko, Kranjsko in pfa ninske dežele veščega
potnika.
Samo strokovne, dobro uvedene prve sile naj pošljejo ponudbe na uprav. „Slov. Naroda** pod šifro ,Bodočnost'.
V hiši št. 16 na Bleiueisovi cesti
se odda
stanovanje
s tremi sobami in pritikliuami v pritličja, in sicer za  1. avgust, slučajno tudi za 1. november. Vprašati je v pisarni F. Supančić. Rimska cesta št. ^0. 2110- 2
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice.
C. kr, ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
Izvod iz -vozxxegra x@d.».
Veljaven od dne 1. junija 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juf. kol. PROGA NA TRBI2. Ob 12. uri 24 m ponoči osom i viak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfecte, faomest, Moaakovo, Ljabno, cea Selathal v Aus?«.-Boloograd, 6ea Kki* -Reifling v Steyr. v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. jnnija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' 7. ari f> n. fcjatrpj osobni vlak v Trbiž, Poutabei, Beljak, Celovec Ffanarfu&festa. Ljubno, Dunaj, ce« Selitha v i*>hxograd, Ioomost, čez Klein-Reifiing v Line, Rudejevice, PUen, Marij« .e are He Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čer Amatetten ua Dunaj — Ob 11. ari 44 rn dopoldne osobu vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selethal, Dunaj, Sokioi-rad, Cnoinost, Bre:*enc. Ženeva, Pariš. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 5S na popoldrie osobui vlak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr Line, HudejSvice, Plzen, Marijin«vare Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago. Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in U. razr. . Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Cb 10. ari poi^oc: osobo ?lak v Trbiž, Beljak, Fran zensfeste. Inomoat, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz !. ic Q razreda). PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki Ob 7. ari 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob t ari in pop istotako. — Ob 7. uri s m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri :. o m zjutraj osobni vlak z Dunaja cez Ain&ietten, Alonakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., II. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnogra.i Line, Steyr, Aussee, Ljabno, Celovec, Beljak Ob 7. ari 12 m zjntraj osobai vlak iz Trbiža. — Ob 1!. ari 10 m dopoldne osobni vlak z D*onaja Cez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Prago (Praga Line-Ljubljana direktni voz I. in U. razredu), Plzec, Badejevice, Solno^rad, Liuc, Iste-fr, Pariz. Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Incmosta, Fransensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 -s zvečer oaobni vlak a Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic. Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomcsta in Solnograda. — Ob 9. ari 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 ari 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m ajutraj osobni vlak iz Novega mesta ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic. Novega mesta. Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer istorako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob S. ari 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 10. ari 69 m dopoldne, ob 6 ari 10 m zvečer Ob 9. ari 66 m ponoči samo ob nedeljah oo praznikih. — Srednjeevropski čas ■• n : min. pred krajevnim časom v Ijnbltnm. 2079
Stanovanje
s
2 2 sobama in pritikliuami v III. nad-Btropju, dvoriščni trakt, se odda v Sodnijskih ulicah itev. 4 s
i • septembrom event. s 1. novembrom. Natančneje pove kamnosek Vodnik.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« lat prodraj«
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in devin.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'
Z*aw|ivi it ifcrttiptili njt prednja* n trttiNitit piplr]a>
iažrebane vrednostne  papirje in    Zskv*mrvL]*» sredic« proti vnovčuje sapale kupone. Isnorz-oJ. izg-ialol.
Vinkuluje in devinlculuje   vojaške ženitninska kavcija, ipt la BSB—sa i—l«   "Ka B3T Borna aara«ila.
Podružnica w SPLJETU.
Denarna  % loge sprejema
¥ tekočem računu ali na vloZno knjižice proti □godnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—89
Promet s čeki in nakaznioaml.
88
531
64
Stanovanje
na Tržaški cesti št. 13
z   dietna   sobama   in    pri ti k l'r srni *»e t* knj oddV        2428 -2
2 učenca
krepkega zdravja, ne pod 14 let stara, 8  primerno  izobrazbo   in  iz poštene hiše,  se sprejmeta v trgovino  z me šanim blagom 2^23—2
Jakoba Petrovčiča u Trebnjem.
Pogoji po dogovoru.
Morska kopel
V popolnoma novo urejenem kopališču
»i
*Klotilda" pri Sušaku
četrt ure od Reke, se odda za sezono še nekaj elegantno urejenih sob z razgledom na morje. Domača kuhinja z izbornimi vini in vedno svežim pivom v lastni restavraciji, kjer se toči tudi pristni dolenjski cviček.
Vožnja z omnibusom z Reke do kopališča stane samo  10 vin.
Natančna pojasnila daje 2375—3
Antonija Resch * Zupančič
na Sušaku pri Reki.
o
< o
m
<
< o
in
< K
N
I—I
W •N
2; S
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
NAJFINEJŠE VT*** MRVE ZA UMETNIKE
DRfl  SCHOCTiFELOA i KO. V DOSSELDORFU
PINE OLJNATE BARVE ZA
ŠTUDIJE   DRfl" SChOEMFELDfl & KO. V DGSSfLDORFCi
flPflRflTč, BflRVE IN PREDLOGE Zfl
ŽQ4LNO 5LIKANJE
SLIKARSKI rdCK    VCUK0 l2B,R0
"iTJS-^S LESENIH IZDELKOV
rOTREBŠtlNE    Zfl VŽIGflNJE Ih POSLIKflf13C iw
DRflTd EDERL
TOVRRMR OUMRTIH BARV, LAKOV \ti PJRMEŽCV
niKLOilČEVA CE5TA 6 LJUBLJANA.
ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
H
C N
m
C/3 5*
2 O N
m r
a § i a*i>iii»ii > ini     »i it ii a#aaa
I Krojaški salon za
B##aaaaa—a—i f
2145-9 j !
gospode
i +
Ivan Magdić
^- Ljubljani, na. 8tarem tr-g-n stev. S.
Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospođe po najnovejših žnrnalin iz najmodernejšega in najboljšega rnzemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sok
aagg##g#####gaaaag#i##a##w#ga#aa#aga wm^m aaaa aaa
24S6-1
T. MlekožD, Stari trg pri Rakeku.
pota stasu
je za žensko najodličnejSi čar,  s katerim narava ne ::'e trav rada Dame bede gptojrO veselilo izvedet da narava s popolnoma nedolžnim sredstvom na način prisiliti, da ne skopari tako v tem ozira. T ženskim krogom že znano sredstvo je iz čistega nega ekstrakta prirejeno
cbda-da se nežni finim želifič-
uri
i,
ki edino pospešuje popolni razvoj prsi. obnovi celičevje in zaravna ramena Vsled poživljajočega učinka Adonl-«o>ea;a nall« pa postane tudi polt bolj sveža, poteze lepše in vse telo se pomladi Prileze se vsaki naravi, tako razvijajoči se deklici kakor popolnoma razviti ženi ter koristi v veliki meri tudi suhim mrSavim ljudem. Adonlaovo milo se rabi na zunanje brez izpreirembe hranitve in načina življenja, torej ne škoduje zdravja kakor notranje rabljena sredstva — ^ farm letu nad 3000 prlznalnlh pi*em. Adonisovo mlin se predaja v kosih po 25; gr. z navodilom vred Kom %elja 4 14, 3 koal i« K, O kosov 1« 14, 1? k omot 30 K. Od 3 kosov dalje franko. PoSilja po povzetja ali denar naprej
ari a \ n a zaloara 1964—3
M. Feith na Dunaju, VI., Mariahilferstrasse 45.
I Okrožni zdravnik u Broslovčoh t I dr. Vit Cervinka|
^pa —^zszfr- se je vrnil Hg^— «1
s svojega poučnega potovanja, kjer je proučeval
I    moderno zdravljenje pljučne jetike |:
Hf§ ter zdravi od 6. dne avgusta t. 1. naprej ob na-—j| vadnih urah v Braslovčah št. 15. |jh
1 Za zobne bolezni, plombiranje in zobne vstavke *
-« tu UMIK HUietui, piuiuuiiuigc m uiuuc vuiivnc s-
l|    pa ordlnuje vsako sredo in soboto popoldne. «2 %:
Iidaj&tolj is odgovorni■ urednik: Dr. Ivan Taviar.
Kuharica
f I išče^ službe.
Ponndba se prosi na Frančiška Germ, Spod. šiška št. 181. '2411^5
Stanovanje
na Kongresnem trgu At. 13
v I. nadstropja, obstoječe iz 4 iob b pritiklinami, se odda za avgustov ali novembrov termin.
VeČ se izve pri bišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31.
Fran Kužnik
posestnik in mesar
risa  Vidmu   ob S*?vt
naznanja slavnemu občinstvu, da ; vedno v zalogi
izvrstno, prešano, žlebnato
strešno opeko
(Falzzlearel)
in stane 1000 kom. 38 gld. mm 76 K.
Kdor jo tedaj  potrebuje, naj -e oglasi pri njem s prepričanjem, d j s postrežbo zadovoljen.
Proda se obče znana
dobro idoča trgovina
tikoma farne cerkve z veliko okolico, ustanovljena leta 1^70, z velikimi skladišči, dvema filijalkama in pekariio. Naprodaj je tudi
posestvo s dvema hišama
od kojih glavna je posebno  lepo  zidana in prostorna,  ter se v njej nabaia slavna, lepo nrejena trgovina. — Kupi lahko vse skupaj tudi kaka družba. — Reierence so retlektantom na razpolago. Vee se izve pri lastniku
Učenca
sprejme takoj v trgovino z meš. blagom
Franc Ksav. Aumanna sin
2419-2
H<*a umrle Mete Perše v Novem mestu, pripravna za vsako ob:: vrtom m gozdom vi. št. 142 kat. obč. Novo mesto, se bo  prodala  v -sklepa c. kr. okrajnega sodišča z dne 16. marca 1905 št. A 51 5 5
x^£l prostovoljni clr*«^l3i
dne 18 avgusta 1905 od 10.—12. ure dopoldne
v notarski pisarni v Novem mestu, kjer bo tudi pogoji na ogled. Novo mesto, dne 1. avgusta 1905.
Dr, Albin Poznik
24^6 c. kr. notar sod. pov.
37 HLODI S
3{rasno izbero
l^onfcl^eije
za dame ■■ deklice
kakr.r tn<ii
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t đ- 32 priporoči.
iiioa Sekt er
Ljubljana
HpJtalske nlice stev. 7.
6 Solidno blago. O  Nizke cene.
Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupnje skozi celo leto pru gotovini sledeče hlode na kubični čevelj Iranko državni kolodvor Ljubljau..
vr9ta
Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in '
dolgosti 4, o, o, " in 8 metrov...... .K — M
Bfkove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2-20 in m 4*40 w —4^ —'44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej   „    1* —
Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in j« iste nasloviti na ;
TOVARNO ZA LESNE IZDELKE
Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna Šelenburgove ulice 6
P
Anton Sare
na Sv. Petra cest št 8
Zaloga ces. žjkt kr. tvornice
bo
za 'platneno, namizno in damastno blago
Norbert Langer & sinovi
.1   na   Moravskem =====
platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo« bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, Širting, kreton. batist itd. itd.
k Švicarske vezenine.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje.
Opreme za neveste od K 350 - naprej.
Najnovejše modele za peri o radi pokažemo na ogled.
Z odličnim spoštovanjem ■
Anton Sare
Sv. Petra cesta it. 8
v Ljubljani. 221
Stran Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovora Cankar reagira na znano kntiko o sto jem dela „Hisa Marije Pomočnice" in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove .Nove pisarijo'1 ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v siogn in jezikn, ni creba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem lista. 23—b7
Cena: broft. 8 K; po posti 8 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v; po pofiti 3 K 30
Založništvo
£* Schvtentner
v Ljubljani
Prešernove uiloe it« 3.
Zaloga koles
486 35 in motorjev
iz znane tovarne J. Puch v Gradcu.
Z <lvrletultu Jnnirttvom.
FRANC ČUDEN
urar in trgovec v Ljubljani
Preiornove ulice, nasproti iranč. samostana Filialka: Mastni trg, nasproti rotovža.
Drugih vrst kolesa od K120'— dalje.
===== Z enoletnim jamstvom. ■
Velika zalega šivalnih strojev.
oenovnikl  zastonj  In  poštnino prosto.
Lastnina in tiak .Narodne tlakami".