Leto VI., štev. 227 Ljubljana, četrtek 1. oktobra 1925 Poitnma pavuiirmn«. Cena 2 Din ta Uhaja ob 4. gjutra|. ca Stane mesečno Dia 15 —; za tao-aemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/I. — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul. št. 5/L — Telefon št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upraratttvo: LJubljana, Prešernova ulica št 54. — Telefon št. 36. Isseratnl oddelek t Ljubljana, Preief-nova ulica št. 4. — Telefon št. 49« Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda: Llub-tjana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.141. Ljubljana. 30. septembra. Minula sta že dobra dva meseca, odkar imamo vlado RR. V dveh mesecih in pol se že da nekaj narediti, vsekakor pa mnogo pripraviti za jesen. Toda ko je šla skupščina na počitnice, je šla počivat tudi vlada, mesto da bi se bila podala na delo. Gospodje «se!jaki», ki so prej toliko govorili o salonskih vozovih in avtomobilih, ki da so narejeni iz kmetiškili In delavskih žuljev, so sedli vanje in bili sko^ro noč in dan na poto-raniu: domov,, izlet, v letovišče. Prečanski,»vjgf, ki so z marsikatero stvarjo v-ovžavni administraciji nezadovoljni. so otavili velike upe na ra-dičevske ministre. Žal, da so popolnoma odrekli. Če izvzamemo preginianje samostojnih demokratov in psr šikan radi intrig raznih klik, ni iz te šnhinje prišlo še ničesar koristnega, ter eč sama škoda. Dva in pol meseca RR vlade sta pokazala. kako upravičeno so svarili samostojni demokrati, da nikar rušiti Narodnega bloka in se spuščati v vlado. ki je popolnoma odvisna od glasov radičevskih poslancev. Vse je prišlo, kakor so v naprej povedali svaritelji, ki so s Stjepanom Radičem že toliko doživeli. da ga poznajo do kože in pod njo. O. Radiča so poslali v inozemstvo, da bi ne govoril doma. pa ie v Ženevi napadel lastno državo na njenem najobčutljivejšem mestu, to je v vprašanju Makedonije. Razumliivo je. da se sedaj vse mogoče kombinira, kaj bo nastopilo v skupščini. Eni prerokujejo vlado g. Davido-viča iz starega opozicijskega bloka pomnoženega z radičevci. A fei kombinaciji manjka večina, ako se ji ne družijo samostojni demokrati. dgi prerokujejo revizijo sporazuma z radičevci. češ, da treba nadaljevati poskus v boljši obliki. Tretji pričakujejo, da se RR pridružijo še klerikalci, ki se na vso moč ponujajo in so stavili za vstop v vlado zelo skromne poboje računajoč seveda na to, da si v Sloveniji pod roko že pokrijejo svoj račun. Vse te razne kombinacije pa pomeniio, naj se rudi orepleskajo na sveže, vedno le nadaljevanje sistema RR. to je koalicijo idejno povsem različnih grup, od katerih je ena skrila preplašeno svoj program na videz pod mizo (kar bi enako veljalo za SLS) in skuša z zviiačami in pod roko dobiti nazaj, kar je morala zatajiti. Te kombinacije v stvari niso nič drugega nego praktično izvajanje starega avstrijskega «Fortwursteln» na ogromno škodo države: Ni volitev v oblastne skupščine in torej ne razvoja samouprav, ni krepke zakonodaje, ni upravnih reform, ker ni zaupanja in idejnega edinstva. In če bi se pririnili klerikalci zraven, bo kaos še večji. Idejno raznolike koncentracije in koalicije se sklepajo, kadar so države v težkih zunanjih razmerah in notranja ureditev lahko čaka. Kadar pa je zunanja situacija države močna in ie nujno dosledno provesti notranjo ureditev, tedaj treba, da vod! državno politiko samo ena sfrrnka z večino, ali pa vsaj koalicija ideino sosednih strank. Če poide sedanja -fortvurštlerija* naprej z večnim strahom, kaj počno in govore radičevci. bo pač država še bolj trpela škodo. SDS ta odgovornost ne zadene: kajti ona ni kriva, da se je Narodni blok razbil in tudi ni dala povoda, da je bila iztisnjena iz pogajanj za tkzv. sporazum, kjer bi ona naravno morala sodelovati. Če bi se razvoj v sedanji smeri nadaljeval, ona tudi ne bo kriva, ako bo obča stagnacija v razvoju notranje politike zlasti pa državne administracije rraiala še par mesecev delj, in bomo imeli ustavne določbe glede oblasti še dalje časa na papirju v velikansko škodo ljudstva. Dogodki kažejo, da nova politika ni rodila sadu. kakršnega so pričakovali, da bi se ona mogla upravičiti. Vsi znaki govore zato, da je današnja kombinacija PR idejno že izčroana. Naravno jc, da ji bodo z umetnimi injekcijami skušali podaljšati življenje. A ti poskusi ne bodo usluge niti za državo, niti za ljudstvo. Treba brez osebnih občutkov in trmoglavosti mirno preudariti, aH ima današnji parlament kombinacijo. ki more mirno in smotreno delati. Ako ne. so dnevi sedanje Narodne skupščine šteti. Priprave za čsl.-jutfoslov, trgovinsko pogodbo Beograd, 30. septembra, p. Nocoj je češkoslovaški poslanik g. Šeba dolgo konferi-ral s pomočnikom ministra ra zunanje stvari. Nato ie Izjavil Vašemu dopisniku, da :s bil predmet njegovega razgovora trgovinska pogodba s Češkoslovaško. Pregledal se je prelimintrarri materija! ter se pričakuje prihod ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča. Včeiaj Je v ministrstvu za šume In rudnike izjavil minister dr. Krajač, da je materija! že popolnoma pripravljen ter da se pričakuje, da bodo v najkrajšem časa postavljeni obojestranski delegati, da se ^rično pogajanja. Vzrok naglega kraljevega povratka v Beograd «Vsled neodložljivih državnih potreb.» — Priprave za zasedanje Narodne skupščine, Beograd, 30. septembra, r. Današnji dan ni prinesel v političnem življenju nikakih novosti in jih tudi ni prej pričakovati, do» kler se ne povrneta Nj. Vel. kralj in Pašič v Beograd. Povodom skrajšanja potovanja Nj. Vel. kralja in kraljice po Dalmaciji je bil izdan v Splitu sledeči službeni komu« nike: «■ Za v Tivtu jja bil na prošnjo Stanov vlač de, ki spremljajo kralja in kraljico na po' fovmja, vsled neodložljivih drž.avni/i po-> freb skrajšan pot kraljevskega para. vsled česar izostanejo nameravani poseti mest v notranjosti in na severni obali morja.* Ka» kor se vidi iz tega službenega komunikeja, se javno priznava, da so politični dogodki edini razlog prekinjenja potovanja Njegoš vega Veličanstva. V Beograd je prispelo večje število na« rodnih poslancev, ki prihajajo radi stran« kinih poslov in informacij o situaciji. Za« nimivo je, da se radikalni poslanci, ki pri« hajajo v Beograd, neprestano pritožujejo nad radičevci. Po informacijah, ki jih je dobil vaš do« pisnik iz vladnih krogov, se smatra, da bo Narodna skupščina sklicana k izredni seji še le za 15. oktober. Edini predmet bo naj« brže reševanje prošenj in pritožb, ki jih je ogromno število. Ta rešitev mora biti go« teva v izrednem zasedanju, ker se mora za novo skupščinsko zasedanje izbrati nov od« bor. Izredno zasedanje se zaključi 20. okto« bra in s kraljevim ukazom otvori redno je* sensko zasedanje. Zagreb. 30. septembra, n. Včeraj se je tu šila dolga konferenca vodstva Rr.dičeve stranke. Na tej konferenci se je razpravlia« lo o politični situaciji. Konferenca se te dni po povratku Stj. Radica nadaljuje. Ministri se zooet zbiralo s Finančni minister Je nredložil o"oračun. — Maša delegacija WasMngtonu. — Visoka odlikovanja za člane vlade. štva jo je sprejelo mnogoštevilno prebivalstvo naše kolonije v Newyorkn. De'egacija je danes odpotovala v Wa-shington. kjer se bo menda delo začelo jutri. Na seji.ministrskega sveta je bilo dalje prečtano poročilo, da je krali podpisal ukaz. s katerim so odlikovani z redom sv. Save I. razreda ministri Božo Maksimovič. Pavle Radič. Uzunovič in Dušan Trifunovič ter podpredsednik Narodne skupščine Nikola Subotič. S Karadjordievo zvezdo I. razreda sta odlikovana Marko Trifkovič in Velia Vukičevič. z redom Belega orla I. razreda pa Marko Gjuričid. Vlada pričakuie povratek kralja Beograd za 2. ali 3. oktober. v Beograd, 30. septembra, p. Po daljšem premoru je nocoj bila kratka seja ministrskega sveta, katere so se udeležili ministri Slavko Miletič, Uzunovič, Simonovič, dr. Stojadinovic, Velia Vukičevič, dr. Krajač in dr. Nikič. Ker velik del ministrov še vedno ni v Beogradu. se na tej seji ni sklepalo ničesar važnega. Ministri so poročali o svojih vtisih s svojih potovanj. Minister Krajač je poročal o pripravah za mednarodno razstavo v Fiiadelfiji. Finančni minister je naznanil, da ie proračun za 1926-27 končan ter da ga je že poslal finančnemu odboru. On upa. da bo tokrat proračun pravočasno izglasovan. Vlada je sprejela poročilo iz Newyor-ka, da je naša parlamentarna delegacija davi dospela tja. Razen našega poslani- Makedonski proces na Dunaju Včeraj se je pričela ored dunajsko poroto razprava oroti Men-ciji Karnichiovi, ki je umorila bolgarskega voditelja Panico. veda, skupaj s četam!, ki Jih je organiziral makedonski odbor«. Karniciuva je potem pripovedovala, da ji je Panica sporočil, da ie že podal dva dokaza svojega delovanja in da so vsi navdušeni zanj. Obtožcnka je priznala, da je kupila orožje že poieti 1934. v Sofiji in da ie izrecno zahtevala, da mora biti novo, zanesljivo in že preizkušeno. Predsednik jo je vprašal, zakaj ni odložila svoj čin za čas po poroki prijateljice. Obtoženka je odgovorila: »Vedela sem, da Panica podpira izmjerljevo in ji nisem hotela odvzeti opore pred poroko«. Karniciuva je potem obširno govorila o umo ru samem. Na dan zločina dopoldne je prišla k ženi načelnika tiskovnega urada bolgarskega poslaništva na Dutia u. Antonova, pa je r.i bilo doma. Popoldne je šla še enkrat k njej In je dobila pri Antonovi še eno gospodično, ki je bila takrat pri njej na posetu in k! je potem spremila Karniciuvo v gledališko pisarno. Predsednik je pripomnil: »Načelnik tiskovnega urada Antonov vam je pri nese! iz Soffje denar*. Obtoženka je odgovorila, da je bil to le znesek, ki mu ga je dala zanjo njena mati. V nadal nem potek« razprave je slikala Karniciuva umor, o katerem so listi že obširno poročali Zanimivo je dejstvo, da so -eznane osebe p'ača!e vse stroške za morilko v času njenega bivan'a v sanatorfju. Stro škj so znašali dnevno 300.000 K. Dunajsko časopisje se je razdelilo v dva tabora Eni zagovarjajo Karniciuvo, drugi pa zahtevajo zanjo brezpogojno kazen. Dunaj", 30. septembra, s. Pred tukajšnjo poroto se ie začela danes sodna razprava proti Mencij! Karniciuvi, ki je pred meseci ustrelila v loži Burgtbsatra bolgarskega vod, telja Panico. Dvorana je prenapolnjena. Zlasti mnogo je Jugoslovenov, med njimi precej novinarjev. Obtoženko so prinesli v dvorano na udobnem naslanjaču. Karniciuva je dobila dovoljenje, da sme govoriti sede. Razprava se vrši s pomofo bolgarskega tol m.-vča, ker zna obtoženka !e slabo nemški. Karniciuva je izpovedala, da je rojena v Kruševu. Dovršila je pet razredov gimnazije potem Pa je morala izstopiti vsled bolezni. Nato ;a poragala očetu v njegovi m&n:a!r>.!ci v Caribrodu. Leta 191 S. je šla v Motiakovo. kier je pose*ala trgovsko akademijo. Na vožnji v Monakovo ie spoznala družino Azo vo in potom nje .-ospo Bumbarovo, takorva-ro Izmjerljevo, ,„ ji je razložila politične razmere v Makedo. "i. Prvotno je bila Karniciuva navdušena za ulogo, ki jo ie imel Panica v boju za Makedonijo, kasneje pa se je to navdušenje ohladilo, ker ga je vlada Stambotriskega neupravičeno dolžila obo-gatenia, Panica pa se je kasneje vseeno z rjo spri'aznil fn celo vstopi! v njeno službo. Predsednik je vpraša! obtoženko. kako je mogla vseeno sodelovati s Panico. Karniciuva je odgovorila: »V Caribrodu sva se sestala in me je prosil, nai sporočim njegovi rodbini, nai bo pripravljena, da se pelje z njim na Dunai«. Predsednik je potem vprašal obtoženko: »Ali se je takrat Panica bojeval s srbskimi četaši?« Obtoženka: »Se- Razpnst grške zbornice Nasprotujoče vesti. Atene, 30 septembra, s. Pangalosova vla« da je snoči izdala dekret, s katerim razpu« šča zbornico. 2e par dni se opaža pri desni« carskih strankah gotovo tajno gibanje, ki gre za tem, da strmoglavi vlado, če treba tudi s silo. Vladi je izdala proglas na na« rod, v katerem govori o vzrokih, ki so jo dovedli do razpusta parlamenta. V tem pro glasu izjavlja vlada, da zbornica ne odgo« varja več mišljenju naroda. Atene, 30. septembra, p. Vojni minister in minister mornarice sta kot delegata ministrskega sveta davi odšla na otok Hidro, kjer se nahaja predsednik grške republike na letovanju. Delegata sta povabila predsednika, da pride' v Atene in razglasi novo ustavo. Predsednik republike Konduriotis je popoldne dospel v Atene, kjer so ga slovesno sprejeli. Ob šestih popoldne je bil v palači predsednika republike v prisotnosti vseh članov ministrskega sveta podpisan ukaz o novi ustavi. Vojna v Maroku Psz, 30. septembra, s. Maršal Petain In general Naulin sta imeia dopoldne v za« padnem odseku fronte, kjer se je začela ofenziva, izvrstne uspehe. Nov grški predlog glede solunske cone? Beograd, 30. septembra, r. Današnja »Politika« prinaša brzojavko iz Aten. po kateri je novi erški poslanik na našem dvoru g. Polihroni.iades dobi! potrebne informacije od svo:e v!ade, da poskusi s predlogom nove kombinacije o naši coni v Solutin. Orška namreč hoče predložiti, da se spojita grška In naša cona toda pod nadzorstvom kombinirane grško-jugoslovenske komisije. Dvoumna ljubeznjivost Split, 30. septembra, r. V Splitu se je raz« širila nepotrjena vest, da se v Zadru nahaja oddelek italijanske vojne mornarice. Po« veljnik tega oddelka vojne mornarice neki admiral se je ponudil našemu kralju v ime« nu svoje vlade, da se pridruži italijansko vojno brodovje njegovemu častnemu sprem stvu za časa obiska v Jadranskem morju. Ta ponudba italijanskega admirala ni bila sprejeta. Ne^ ^ne šr'e na Češkem — Praga, 30. septembra. (Izv.) Narodna skupščina je včeraj nadaljevala debafo o ukinitvi nemških manjšinjskih gol. Nemški govorniki so zahtevali, da se Jim dov> H šolska avtonomija, na ta način bo Nemcem omogočeno skrbeti za lastne manjšinske šole Politični neuspehi Nemčie v Parizu in Londonu Francija in Anglija sta vzeli z zadovoljstvom na znanje nemški pristanek na varnostno konferenco istočasno pa odklanjata nem ško ponudbo za ustmene razgovore o vojni krivdi in izpraznitvi kolinske cone. Pariz, 30. septembra, d. Francoska nota, ki vsebuje odgovor na nemško noto od 26. t. rn. in na ustmeno izjavo nemškega poslanika v Parizu, se glasi: Francoska vlada ie srečna, da more ugotoviti, da je nemška vlada privolila na sestanek konference v Locarnu. Vlada francoske republike jc vzela na znanje. da s to privolitvijo niso v zvezi prav nobeni pridržki. Ustmena izjava nemškega poslanika pri predaji note se tiče dveh točk. ki pa nista na noben način v zvezi s predstoječiml razgovori v Locarnu, ker se ne nanašata na razpravo o varnostnem paktu. Kar se tiče prve pripombe o vojnih dolgovih, smatra francoska vlada to vprašanie za rešeno z versailiesko mirovno pogodbo. Kar se tiče izpraznitve Kolna. je tozadevni odgovor v zvezi z razorožitve-, nim vprašanjem. Francoska vlad3 spominja na to. da je samo od Nemčije odvisna hitrejša izvršitev izpraznitve s pospešenjem izvedbe prevzetih obveznosti. cTempss piše pod zaglavjem »Nemški manevri« o ponovnih izjavah nemških diplomatičnih zastopnikov pri izročitvi odgovora nemške vlade na povabilo zaveznikov h konferenci o varnostnem paktu in pravi, da bi bil korak nemškega zunanjega ministra zanj precej nevaren, ako ne bi zavezniki in v prvi vrsti francoska vlada odkritosrčno želeli sporazuma. Prvi poskus Nemčije, da bi spravila pogajanja o varnostnem ^aktu na napačpi tir. se je izjalovil. Celo berlinski listi morajo priznati, da je začel prvi neuspeh zunanjega ministra slabeti stališče nemške delegacije. Dr. Stresemann ie v nevarnosti, da popolnoma upropasti svojo lastno politiko in naprti Nemčiji pred vsem svetom novo veliko odgovornost, ako bi ugodi! pritisku nemških nacijonalcev. London, 30. septembra, z. V odgovoru na nemJko noto z dne 26. t. m., s katerim sprejema nemška vlada povabilo zaveznikov h konferenci zunanjih ministrov o varnostnem pukto v Locarnn dne 5. oktobra, in na ustne izjave nemškega veleposlanika pri tzročitvt te note. je izročila angleška vlada včeraj nemškemu veleposlaniku sledečo noto: ^Angleška v!ada ie t zadovoljstvom vrela na znanje, da je nemška vlada sprejela povabilo zavezniških kabinetov na konferen co ministrov zunanjih del intereriranih držav o varnostnem paktu, določeno za 5. oVt. v Locamn. Izraža tudi svoje zadovoljstva, da je nemški kabinet sprejel povabilo brez slehernega pridržka. V odgovoru na ustne Izjave zastopnika nemške vlade hkrati z izročitvijo nemškega odgovora, izjavlja vlada Nj. Vel. kralja, da je vzela v pretres zagotovilo, da načet« vprašanja nikakor niso pogoj za sestanek zunaniih ministrov. Ta vprašanja niso v rve zi s pogajanji za varnostni pakt in se n« more o njih razpravljati pri prvi Izmenjavi misli. Kar se tiče izjav zastopnika nemške vlade glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov, beleži vlada Nj. Ve!, kralja z zadovoljstvom da nemški kabinet ne Izraža pomislekov t tej stvari, ki je bistvene važnosti za kakršnokoli pogodbo ali pakt. Predlog o varnostnem paktu ne načenja vprašanja krivde za svetovno vojno. Angleški kabinet ne mor« razumeti, zakaj je stavila nemška vlada to opombo. V! ada N'. Vel. kralja mora opozoriti. da razgovor? o varnostnem paktu nlt^kjr ne morejo spremeniti versallleske mirom« pcRodbe ali nazora, ki ga le-ta izraža o prošlosti. Glede izpraznitve Kolna ponavlja at.gleška vhda. da je začetek evakuacije odvisen !e od izvrševanja obveznosti, ki Jih ralaga nemškemn kabinetn razorožitev. Kadar izpolni nemška vlada te obvtznottl, bedo zavezniki takoj izpraznili severni pa* zasedenega ozeirilja« Berlin, septembra, s. Nemška delegacija za konferenoo zunanjih ministrov v Locarnu odpottre iz Berlina v soboto zvečer, c; os-ebjem vred bo štela 29 do 30 Ijidi. Francoska in an?leška delteaci;a M o;!rv 'r_-:a v Locarao že v petek z avtomo* biiom. Italijansko nezaupanje v varnostno konferenco Italija računa z zavlačevanjem sklepa varnostuega pakta« —» Prik!jučitveno vprašanje in Italija. Rim. 30. septembra, z. Kot člana italijanske delcgacije na konferenci zuna-niih ministrov v Locarnu nriha.iata v noštev veleposlanika Della Torretta in Avezzana. Omenjaio tudi poslanca Gran diia. Ministrski predsednik Mussolini pride samo na drugi sestanek mini-stnov. Na Prvi seji nai bi se prinravila tla za norazgovore in začrtal varnostni pakt med Nemčijo in Francijo v glavnih obrisih. Pakta gotovo ne bodo mogli definitivno red:gTrati v Locarnu. ker ie za to potrebno mnosro sej in m«ra-ianj. Sestanek v Locarnu je zamišlie.n za en teden. Ko sor^irneio interesirane države varnostni pakt. se sestanejo zu-nanii ministri zonet k sel' na kateri ga bodo svečano podpisali. Na tem sestanku bo torei tudi Mussolini. Sološio računata. da locarn^ka konferenca ne bo dovedla do posebn;h uspehov, dasi so bili vodilni d™ornati zadnie čase neprestano v stikih in so razčistili mnogo vprašani. Stališče Italije bo jasno š"!c po po- vratku senatoria Scialojc. ki se ima danes vrniti v Rim In s katerim se tak>H sestane ministrski predsednik Mussolini h konferenci. Iz poučenih krogov so doznava. da .ie locnmska konferenca pravzaprav le izhodišče za nadaljnapo-gaianta med Nemčiio in zavezniki i.i za iskanje formule, ki naj vendar enkrat prinese Fvroni in vsemu svetu toliko zaželjeni končni mir. Rerlinski do"i-":V ^Tribuna zanika t d't v «Ber:;ner Tajewa«ta», da bi bi'» ftnliia pripravlie.ia razpravljati o vprašanju priključitve Avstriie k Nemčiji Na femel'u oficijelnih informacfj ngotav-b'a list. da se o tem ne da razpravliatl ne v posebnem slnčaiu in tndi ne. ako bi se pokazala neposredna potreba. Med obema vladama bi se morda dal naitt kompromis, kar se tiče Gomiega Poad!-žia. nikakor pa se ne more govoriti o kakem kompromisu glede meje prt Brenneriu. na Ima t' ra da bi bila v kakršnikoli zvezi s priključitvijo. -S®- čičerin v Berlina Berlin. 30. septembra, s. Dopoldne ie dospel semkai z ekspresnim vlakom Varšava - Pariz soviitski komisar za zunanje zadeve Čičerln. Na kolodvoru «0 ga pozdravil? zas+^nHvi ru^ketra poslaništva in nemšVe državne vlade. Či-čerin se ses»ane intri z ziminiim ministrom dr. Stresemannom Po poročilih angleških listov s.j bo sestal Čičerin trdi z mskim post?n;kcm v wakovskim in 7. rnsV^m poslanikom v Par:zu. Krasinom. ki dospefa jutri v Berlin. Dr. W-rth o Hin^enburgu Newyork, 30. septembra, s. Bivši nemški državni kancelar dr. Wirth je imel pri obedu, ki ga ie priredila nem-ško-ameriška trgovska zbornica, govor, v katerem je dejal med drugim: Odkar sem prišel v Newyork. me je marsikdo vprašal, ali ostane Nemčija rennbllka. Zagotoviti morem, da stoji na čelu današnje Nemčije mož. ki ne bo nikdar prelomil prisege. Ta mož le Hinden-burg. ki se bo vsikdar trudil, da ostane v veljavi nstava. na katero je prisegel. Bela Kun v Moskvi Moskva, 30. septembra, s. Glede vesti Iz Budimpešte, da se jc bivši madžarski ljud« ski komis«r Bela Kun nahajal n« Dunaju, jo treba ugotoviti, da so ga še pred par dnevi videli v Moskvi. Bela Kun sploh ni zapustil Rusije tekom zadnjega leta. Ugoden potek washmgtonskih pogajanj Washingtcn, 30. septembra, s. Po viertfi šnjih pogajanjih med francosko hi ameri* ško delegacijo za ureditev zavezniških dob gov je izjavil delegat Zedinjenih držav Wla ston, da je treba zaznamovati resne uspeh«, čeprav dogovor še ni popolnoma dosežem. Tudi francoski finančni minister CcI11aux je potrdil, da Imajo pog»j»nja nekaj u«pe> hov in da je sporazum mogoč. V W»»hi«g« tonu mislijo, da je odločitev odvisna od posega predsednika Coolidgea v potek tui govorov. Diplomatski obiski Beogrrd, 30. septembra, r. Danes dopol« dne je dospel semkaj naš poslanik v Sofiji Milan Rakič, ki je tekom dopoldneva za« stepniku ' inistra zunanjih poslov dr. Mat« koviču referinl o situaeiii v Bolgariji. Od današniih diplomatskih posetov je posebM važnosti oni romunskega poslanika Eman« dija, ki je bival delj časa izven Beograd«. Huda burja v Beogradu Beogrod, 30. septembra, p. Danes dopofe dne je bila v Beogradu velika burja, ki jo povzročili vei nesreč. Na Donavi je po vročila valove id 2 m "isoke, kar je v Beo» gradu velika redkost in onemogočila pro« met med Beogradom, Zemunom in Pnča* vom. Prevrnilo se je več čolnov, potopdf pa sta se dve ribiški ladji, katerih r~Mfftf sta se z velikim naporom rciiH Uveljavljenje nove železniške tarife Izenačenje tarifnih sistemov. — Novi tarifni predpisi veljajo od danes. Z današnjim dnem stopa v veljavo nova lokalna železniška tarifa, s katero se izenačujejo preostanki prejšnjega avstrijskega. ogrskega in srbijanskega tarifnega sistema v enoten tarifni režim za celo železniško omrežje naše države. Špeciielno za Slovenijo pomeni ta tarifna reforma veliko pridobitev že s tega vidika, ker se ie z njo vendar enkrat končnoveliavno odpravilo lomljenj računanje tarif v prometu med državnimi železnicami in podržavljeno južno železnico, kakor tudi lokalnimi železnicami (n. pr. Ljubljana - Vrhnika, Kranj - Tržič. Poljčane - Konjice itd ), kar je silno oviralo in podraževalo promet Slovenije. Obenem stopa v veljavo tudi enotna blagovna razvrstitev za celo državo dočim smo sedai imeli poleg glavnih še mnogo špecijelnih blagovnih klasifikacij, kar pomeni posebno za kroge ob progah vicinalnih železnic izredna olajšavo in pocenitev transporta. Pri zadnjem tarifnem povišanju, ki 3 bilo izvršeno dne 15. septembra 1923 leta. so bili vozarinski stavki za brzO' vozno blago in za kosovne pošiliatve povišani za 100 %. dočim 30 bili ostali blagovni razredi povišani za 30 %, od-nosno 50 %, nekateri tarifni razredi pa so ostali neizpremenjeni. Vsled tega je nastala med posameznimi blagovnimi razredi abnormalna napetost. Poleg tega pa je zlata vrednost raš^ valute od tedaj napredovala za nad 100 %, tako. da je tarifa v višiih tarifnih razredih že tedaj. ko ie stal dinar še na 6.50 cts. v Curihu. znatno presegla zlato pariteto. Ko se ie vrednost dinarja pozneje še naprei dvigala, postalo je nesorazmerje vedno boli kričeče in naše tarife so bile v mnogih razredih znatno dražje, kot v drugih državah, dočim so na drugi strani nižji tarifni razredi ostali globoko pod zlato pariteto. Naravno je bilo, da je bilo treba v novi tarifi ta nesoglasja ublažiti na ta način, da se je skušalo blagovne razre de približati zlati pariteti. Ako primerjamo začetne stavke preišnjega barema s sedamim, vidimo, da je tarifni stavek Jako znižan. V nasledniem navajamo nove tarifne stavke za 100 km i 100 kg v parah (v oklepaju so navedeni dosedanji tarifni stavki): Obični brzovoz 3800 (9240). znižani brzovoz 2590 (3900) obsežno (voluminozno) blago 3590 (5520), I. razred sporovoz 2490 (3720), II. razred sporovoz 1680 (1710). Istota-ko je tudi tarifni razred B za vagonske in polvagonske pošiliatve malo spremenjen. dočim sta razreda A in C znižana za ca. 10 % napram dosedanji tarifi, špecijalna tarifa 1.) ie ostala v povprečnosti neizpremeniena. Povišana Pa ie Špeciialna tarifa 3) za skoro 40 %. Znatno je znižana 'ziemna tarifa 3a in 3b, in sicer pri začetnih 10 km od 840 na 590, odnosno od 7S0 na 570. Izjemna tarifa 4) je ostala več ali manj neizpre-menjena. Posebna prednost nove tarife obstoja v tem. da uvaja poleg teh normalnih razredov še 29 povlaščenih tarif, in sicer za glavne predmete, ki jih potrebuje naša industrija kot sirovine. odnosno kot obratna sredstva, deloma pa tudi za industrijske izdelke in poljske pridelke, ki igrajo pri našem izvozu veliko ulogo Nova lokalna tarifa predvideva 37 iztcmn*h tarif, med katerimi so za Slovenijo posebno važne sledeče: Izjemna tarifa 1 za premog in koks; izjemna tar'fa 2 za drva za kurjavo; izjemna tarifa 6 zn dovoz brusilnega lesa v papirnice za izdelavo celuloze; izjemna tarifa 7 za iamski les: izjemna tarifa 9 za prevoz mleka; izjemna tarifa 10 za prevoz krompirja; izjemna tarifa 11 za prevoz sladkoria: izjemna tarifa 24 za prevoz opeke in iziemna tarifa 34 za dovoz žita v dom-če mline. Ostale izjemne tarife se nanašajo na prevoz gnoiil. raznih vrst zemlje, kamenja, aona. surovega olja, sode, rud. mineralne vode, češpeli. taninskega lesa in žive živine. S tem sistemom povlaščenih tarif je že začrtana jasna smer intenzivnega po speševan-'a naše notranie trgovine in delo naših gospodarskih institucij mora bit! usmerjeno za tem. da se ta sistem vsestransko izponolni in dogradi ter pospeši nadiJini razvol' notranjega prometa in utrdijo trgovske zveze. Pa tudi našemil izvozu daie nova lokalna tarifa veliko zasV^mbo.k; jo je bil z ozirom na težke postavna prilike že celo leto ni'»no potreben. Nova tarifa predvideva 32 izv07«'h tr;rif, ki velia-jo poveč!"» 7t vse obtnetoe prehode, kakor tudi za morska pristanišča. Posebnost nove tarife so velika po-vlaščenia za nrevoz blaga v luke Solit. Šibenik. Gruž, Metkovič in Zelenika. Obična tarifa, ki velja tudi za Sušak, je od razdalje 11 km dalje enaka za Split in Sibenik za razdalje od 401 km dalje. Po novi tarifi ho torei prevoz blaga iz Slovenije v Split, oziroma Sibenik približno toliko stal. kakor prevoz na Sušak. Prevozne cene do luk Gruž. Met-kovič in Zelenika so od 300 km dalje po stopno znižane ter so stavki za razdalje od 611 km dabe enaki občim stavkom za razdalje od 431 km dalie, kar znači za 180 km skraišane proge. Zn naše gospodarske kroge najvažnejšo izvozne tarife so: izvozna tarifa 1 za izvoz premoga iz vseh naših premogovnikov: izvozna tarifa 2 za bauksit; izvozna tarifa 4 za cement; Jzrorae tarife 5—10 za razne vrste lesa, drv. oglta In lesnih Izdelkov; izvozna tarifa 11 za stroiilni izvleček: izvozna tarife 12 za papir; izvozna tarifa 13 za lepenko; 14 za karbid; 15 za pivo; 17 za krompir; 19 za češplje: 20 za sadje; 21 za vino; 22 za špirit; 25 za rude; 26 do 28 za kemične izdelke; 29 za mineralno vodo; 31 za opeko In 32 za zaklano živino in sveže meso. Večina naštetih predmetov je sicer že dosedai uživala nekatere ugodnosti v železniškem prometu pri izvozu iz države. Poleg teh pa so tudi v novi tarifi dobili ugodnosti tudi predmeti, ki jih dosedaj niso uživali. Našteta serija izvoznih tarif pomeni veliko oporo .ie samo za izvoz za nas važnih pridelkov, kakor so krompir, sadie itd., marveč prav posebno za izvoz naših industrijskih izdelkov, ki se moraio na svetovnih tržiščih boriti s hudo inozemsko konkurenco V tem oziru je torei naša lokalna tarifa začrtala pravo smer naše tarifne politike, da se favorizira naš izvoz, posebno v onih smereh, kjer v trgovinskih pogodbah nismo dosegli zadostnih carinskih popustov, da se na ta način omogoči našemu blagu dostop na inozemska tržišča. Na uveliavljene tarifne reforme, smo morali radi velikih administrativnih za-orek dolgo čakati. Obljubljala se nam je že lansko jesen. Pozneje se je preložil termin na letošnio spomlad. Celo zimo in soomlad se je na reformi intenzivno delalo, toda končno se je radi tehničnih del zavleklo uveljavljenje na letošnjo jesen. V splošnem pomeni tarifna reforma veliko pridobitev za naše gospodarske kroge in želimo le. da se čim prej skliče k zasedanju tarifni odbor, ki bo na podlagi izkustev sedanie začasne tarife zgrad'1 ootem definitivnl sistem naših železniških tarif. Kongres angleške delavske stranke Komunisti se smelo bit? njen! član!. V torek, 29. septembra, se je pričel v Li« verpoolu kongres angleške delavske stran« ke. Vsi londonski časopisi posvečajo kon« gresu izredno pozornost in mu pripisujejo nenavadno važnost za bodočnost delavske stranke in za razvoj političnih razmer v Evropi. Kongresa se udeležuje nad tisoč de« legatov. Med njimi so tudi člani bivše an« gleške delavske vlade. Na Macdonaldov predlog je prevzel pred sedstvo kongresa predsednik železničarske zveze Cramp, ki je v svojem pozdravnem nagovoru izjavil, da je stranka kot celota sicer razočarana nad reformami, ki jih je izvedla delavska stranka, ko je bila na vla« di, toda izkušnje so dokazale, da bo delav« ska stranka pri poskusu spremembe politič« nega in socijalnega reda zadela na brezob« ziren odpor posedujočega razreda. Stranka priznava razredni boj, toda strankin pro« gram ni, da bi izločila gospodujoče stališče posedujočih razredov v interesu delavstva, temveč bo skušala stranka izvesti zadružno organizacijo države. Cramp je svaril vlado pred reakeijonarnimi odredbami, ker bi te povzročile, da bi demokratične množice iz« gubile zaupanje v miren prehod iz kapita« lizma k socijalizmu. Kongresu sta bili predloženi dve resolu« ciji o vprašanju pristopa komunističnih de« lavcev. V prvi resoluciji se ugotavlja, da ne sme biti noben član komunistične stranke član delavske stranke. V drugi resoluciji se pozivajo vse krajevne organizacije, da ne smejo poslati na kongres nobenega člana, katerega komunistično mišljenje je znante. Manjšina na kongresu je predlagala, naj se druga resolucija vrne predsedstvu v svrho nadaljnega proučavanja. Ta predlog pa je bil z 2.9 milijonov proti 300.000 glasovom zavrnjen. Henderson je izjavil, da pred* sedstvo ne bo dovolilo nobene resolucije, ki bi predlagala spojitev delavske stranke s komunistično stranko. Macdonald je izjavil, da se je komunistom posrečilo priti na nekatera mesta v strokov« nih organizacijah in da je treba imeti ž nji« mi potrpljenje. Izjavil je: Ako bi bil jaz komunist, ne bi hotel biti član de'avske stranke, temveč bi imel toliko poguma, da i ustanovil lastno stranko in bi skušal pri« dobiti množice. Predlog levičarske manjšine, nai se odklo nijo resolucije, ki jih je predlagalo pred* sedstvo, je bil odklonjen z 2.7 milijonov proti 480 000 glasovi ter sta bili obe proti« komunistični resoluciji sprejeti v poimen. skem glasovanju. ■ Minister Ninčic o Zvezi narodov V zadnji številki pariške L' Europe Nou« velle je napisal minister M. Ninčic članek o Zvezi narodov, v katerem razpravlja o vprašanju varnostnega pakta, o narodnih manjšinah in o urejevanju evropskega go* spodarskega življenj« potom Zveze naro« dov. Kar se tiče varnostnega pakta, ki ga je la« ni po vzgledu Velike Britanije več drugih držav odklonilo, je g. Ninčič pristaš formu« le protokola, ki vsebuje arbitražo, varnost in razoroževanje, kar smatra za nedeljivo in edino sredstvo, ki bi moglo pomiriti vse narode glede njih bodočnosti. Nekatere države (kot n. pr. Velika Britar nija ali Španija) ki niso bile direktno priza« dete v zadnji vojni in Id radi tega mislijo, da tudi v bodočnosti niso izpostavljene res« ntai konfliktom, so menda mnenja, da za« dostuje upostaviti obligatno arbitražo in da tvori ta, četudi ji manjkajo sankcije, ga« rancijo velike vrednosti za mir. Toda varnost teh držav ne izhaja in ne bo izhajala iz arbitražnih pogodb, temveč it njih zemljepisnega In mednarodnega po» ložaja, ki jim zasigura njih bodočnost s po* godbami aH brer cogodb. Take države M lahko dovolijo luksus hvaliti učinkovitost obligatne arbitraže brez sankcij. Samo ob sebi jo umljivo, da države, ki niso v istem položaju, ne morejo najti ga« rancije za svojo bodočnost v upostavitvi obligatne arbiraže brez uspešnih sankcij. Države, za katere vprašanje «varnosti» ne obstoja, so tudi mnenja, da se splošno raz« oroženje izvrši brez ozira na drugi položaj. Toda za druge države je treba najprej re« Siti vprašanje varnosti in potem šele, ob enem ž njm, začeti z razoroževanjem. Kar se pa tiče že razoroženih držav, to so one, ki so bile v vojni premagane, si želijo splošnega razoroženja zato, da bi prišli tu« di zmagovalci v isti položaj v katerem so sedaj one. Glede vprašanja narodnih manjšin se g. minister — kakor večina delegatov držav Zveze narodov — ne sklada s predlogom, ki ga je stavil predsednik litvanske dele« gacije, g. Galvanauskas, ki je zahteval, naj sc sestavi posebna komisija, ki naj bi izde. lala načrt splošne konvencije med vsemi državami, članicami Zveze narodov, kateri načrt naj bi točno določal skupne pravice in dolžnosti napram manjšinam. Ta načrt je propadel, ker bi bil samo po« vod neprestanih sporov. Onih določb, mi. rovnih pogodb, ki govore o zaščiti narodnih manjšin, se je namreč hotel g. Galvanau« skas poslužiti kot orožja zoper konsolida. cijo držav, pa se mu stvar radi tega, ni po« srečila. Glede urejanja mednarodnega gospodar, skega življenja s strani Zveze narodov pra« vi g. Ninčič. da je delo. ki ga je Zveza v tej zadevi že izvršila, izredne važnosti. V splo« šnem je to stopnjevano pripravljanje gran« diozne naloge, katere prvi cilj je, zmanjšati ovire, ki zadržujejo mednarodni gospodar« ski razvoj držav in ki so jih pogosto upo» stavili stari predsodki ali slabo razumljeni interesi. Potem je pa tudi treba olajšati or« ganizacijo proizvajanja, da bodo mogli na« rodi čim najbolje izkoristiti svoje zmožno« sti in svoj zemljepisni položaj. Če bo Zveza narodov vztrajala na tem potu in sistematizirala svoje stremljenje, bo uspešno delovala pri uresničenju Gospo« darske zveze narodov, ideala, ki je vreden ' truda vseh narodov. Pat in Patachon na rivieri pride v kino «Dvor». hrvatstvo in ga ne smela naglašati. Ako najbolj poklicani zastopniki francoskega naroda naglašajo na prvem mednarodnem forumu kot prvo in glavno dolžnost vsakega naroda, da nastopa s svojo narodno individualnostjo, potem je to še bolj potrebno pri notranji zgraditvi naše države, ki ne more obstojati iz treh ali dveh načel, temveč le iz dveh oziroma treh enakopravnih in razvitih narodnih enot. Torej proglaša St. Radii kljub vladni deklaraciji, kljub jasnemu besedilu vidovdanske ustave, ki jo je svečano priznal, in kljub nasprotnim trditvam radikalne stranke, da so Srbi in Hrvati dva naroda in da je treba ojačiti hrvatsko narodno individualnost. Tako se je St. Radič ponovno postavil v nasprotje z radikali, ki trdijo, da je bil RR sporazum sklenjen na unitaristični podlagi. + KJe Je Amerika? Dr. Lujo Kežman, ki se je 23. septembra vrnil v Zagreb po štiriletnem bivanju v Ameriki, kjer je agitiral za radičevsko republiko in zbiral med našimi izseljenci prispevke za HRSS. je napisal v »Domu« članek pod naslovom »Prava Amerika je tam, kjer je delo in kruh, pravica in mir.« Članek na splošno opisuje razmere v Ameriki ter se niti ne dotakne njegovega agitatorskega dela v Ameriki. Dr. Kežman svetuje našim ljudem, naj ne hodijo v Ameriko, kar so pred njim že svetovali tudi drugi. Vsekakor je gotovo, da sam ni šel radi tega v Ameriko. da bi spoznal upravičenost svojega nasveta. Bolj zanimivo bi bilo. ako bi povedal, kaj je z dolarji, ki jih je štiri leta nabiral med izseljenci v Ameriki. Politične beležke SLS in krščanski socializem Ljubljanski »Slovenec« je prinesel malo notico, na katero bi opozorili vso javnost. »Velike parcelacije posestva. Vele-posestvo v Dalji v Slavoniji, ki je last srbskega patrijarha. bodo z dovoljenjem ministra za agrarno reformo par-celirali. Posestvo obsega 10.500 oralov.« Kakor znano, je veleposestvo srbskega patrijarha bilo stavljeno pod agrarno reformo. Srbski pa'tri.iarhat ima neprecenljive zasluge za naš narod, ki ga .ie pod madžarskim nasiljem junaško zastopal in branil. Vendar ni nobenemu Srbu prišlo na misel, da se z naselitvijo slobodnih seljakov na do sedai cerkveni zemlji preganja pravoslavna cerkev. Razume se. da patrijarhatu državna odredba ni bila baš prijetna, a podredil se je zakonu in potrebi, da se tam naseli čim gosteje naš narod. Radi nerešitve agrarnega vprašanja se je končna razdelitev cerkvenega ve-leposestva zavlačevala. Sedaj pa ie pa-trijarhat sam presekal neiasne razmere in bo pod državnim nadzorstvom par-celiral celo veleposestvo med seljake. Odškodnino mu bo določila država. Ne moremo preiti testa dejstva, ne da bi se ozrli na postopanje katoliškega episko-pata zoper agrarno reformo. Sedem let se že bori klerikalizem proti njei. da ne bi segla na škofovska veleposestva. Kar pa se počenja v tem oziru na škofijskem imetju v Gornjem Gradu, je za naše katolike agrarce in krščanske socialiste prava bengalična svetloba: z vsemi štirimi proti kmetu, da ne bi dobil pašnikov, ki ima nanje »staro pravdo' in ki mora brez njih iti s trebuhom za kruhom. Kie ste sedaj krščanski socialisti? Ali si je kdo od vas upal samo črhniti proti tej sramoti? Ali si upa staviti pravoslavnega patrijarha za vzgled katoliškemu škofu? Seveda si ne upa. ne g. Gosar, ne g. Kremžar. kajti sicer bi škof zacepetal z nogami in ves krščanski socializem bi padel na trebuh. Krščanski »socializem« je klerikalni lim za slepce, on je prava žalitev socialističnega imena. Molk Radicevega glasila Zagreb. 30. sept. Današnji »Dom«, glasilo St. Radiča, ne prinaša nobenih pojasnil glede vprašanj, ki se zadnje čase razpravljajo v politični javnosti v očlvidno škodo ra-dfdevcev In njihovega sporazuma z radikali. »Dom« molči in Radlčevi pristaši so o pravem položaju povsem nein-formirani. kar sicer na vse zadnje popolnoma odgovarja ustroju HSS in diktaturi. ki jo izvaja v njej St. Radii. •Dom« kot glavno glasilo HSS ne prinaša niti avtentičnega besedila Radicevega govora v Ženevi o Makedoniji in Makedoncih, niti ne poiasnjuje. v čem obstojajo nesoglasja med vladnima strankama. Še mani pa seveda odgovarja na radikalne napade proti radi-čevskim »seljaškim« ministrom. Osebno glasilo St. Radiča o vsem tem molči in se sploh ne bavi s točasnimi vprašani! naše notranje politike, kakor bi se lahko s polno pravico pričakovalo. St. Radii objavlja sicer na prvem mestu članek o delu Zveze narodov, vendar pa niti besede ne omenja tega, kar se je čitalo v drugih listih. Samo na enem mestu, ko govori o govoru francoskega delegata Jouvenela. se dotakne naših razmer v Jugoslaviji z ozirom na HSS in pravi, da sporazum z radikalno stranko ne sme imeti za posledico. da bi HSS morala pozabiti na -f Gospod Korošec daje svoje govore, ki so zelo podobni ugodnim razgovorom pod lipo. debelo tiskati. Mi jih čitamo z dobrohotnim povečalnim steklom. pa zaman iščemo to. kar nam je bilo in bo simpatično — doslednost in iskrenost. Gospod Korošec plava in se lovi. Kakor vidimo iz »Slovenca«, mu ni pogodu, da se nismo odzvali njegovemu »pozivu* v Mariboru za skupno fronto. Povedali smo že. da tega poziva tam nismo opazili, in če gosp. Korošec to trdi. očividno na lastnem shodu ni bil prisoten. Pač pa nas je na tem shodu ta gospod izgrdil kot izdajalce in neke vrste nemškutarje. Zato je dobil odgovor, ki mu gre. ker je sam bil tri leta za narodno edinstvo. t. j. za izdajalec« Slovenstva. Vprašali oa smo tudi. zakaj SLS nasprotuje uvedbi staroslo-venščine v naše cerkve in ali ni to, kar so gotovi ljudje, od kojih je SLS odvisna. letos zagrešili v Rimu. izdajstvo. Gosp. Konr.šec noče uvideti, kolikega pomena bi bilo za naš narod, ako dosežemo pravico v cerkvi za naš jezik. Zato molči o tem kot grob. če Pa se ena bolj srbska beseda pojavi v aktih, je vsa SLS pokoncu. Kar pa se tiče skupnega nas+opa strank, je itak znano, da je SDS bila vedno za vsak smotren predlog spreiemliiva. Kar se tiče gosp. Puclja. ima gosp. Korošec prav, da bi rad doma lepo izgledal, v Beogradu pa nI ob zadnjih dvanajstinah storil nič. Pa to nas ne ženira. da bi naši poslanci ž njim ali s komurkoli ne sedli skupaj, če gre za važne gospodarske interese Sito- j venije. ! 4- Spor v SLS. Kakor znano, se v i ! klerikalni stranki od nekdaj že borita j dve struji, tkzv. kmečka in na drugi ! strani dr. Gosarjeva krščansko socijal- j na struja. Krščanskih socijalcev je se- : veda znatno manj, kakor pa onih kleri- j kalnih «buržujev», ki vidijo predvsem glavni temelj stranke v izrabljanju kmečkega stanu s pomočjo vere in cerkve. Nasprotstva med prvo in drugo strujo se od časa do časa več ali manj očitno pokažejo. Za čas se ta nasprotstva poravnajo, kajti socijalni poskusi SLS so gmotno več ali manj odvisni od podpore klerikalnih denarnih ustanov, v katerih imajo prvo in zad.ijo besedo klerikalni «buržuji». Kljub temu pa skušajo «krščanski socijalci« čimbolj uveljaviti svoj vpliv v klerikalni stranki, kar je seveda vodilnim gospodom včasih zelo neprijetno. Značilno za razmere v SLS je zlasti dejstvo, da kljub vsej krščanski solidarnosti pri občinskih volitvah skoro nikjer ne nastopa pod svojim imenom enotno, pač pa ločeno po stanovih bodisi z raznimi gospodarskimi, kmetskimi ali delavskimi listami. In tako se zgodi, da se klerikalci ponekod na ta način spopadejo sami med seboj, kakor se je na pr. dogodilo pri občinskih volitvah v D. M. v Polju, kjer so vsi skupaj doživeli občuten poraz. V D. M. v Polju so klerikalci postavili delavsko in kmetsko listo in po doživelem porazu je g. Žužek v glasilu krščanskega delavstva »Pravici« napisal članek, v katerem je obdolžil klerikalne kmete, da so «loputali» po listi krščansko socijalnih delavcev. In tako se je dogodilo, da se sedaj «Pravica» kot klerikalno delavsko glasilo ter »Domoliub« kot klerikalno kmet sko glasilo med seboj prepirata, kdo je drug po drugem «Ioputal». »Domoljub« nravi, da g. Žužek napačno dolži klerikalne kmete, da so «Iopufali» po listi krščanskih delavcev, pač pa da on s takim »loputanjem«, kakršen je njegov 1 Članek, ne gradi, ampak razdira. Mi , smo sicer prepričani, da bo v tem boju obdržal prav »Domoljub«, četudi je klerikalna delavska lista v D. M. v Polju v premoči nad klerikalno kmečko i 1 Hsto, kajti za «Domo!jubom» stoje gospodje, ki imajo nekaj pod palcem in krščansko - socijalna »Pravica* je odvisna od njihove milosti, vendar pa je boj, ki se vrši v vrstah klerikalne stran ke zelo značilen za krščansko solidarnost, ki vlada v klerikalni stranki in ki jo njeni voditelji zadnje čase toliko naglašajo. Po svetu — Incident na seji Sveta Zveze narodov. Na javni seji Sveta Zveze narodov 2S. t. m. je prišlo do neljubega incidenta. Litvanski zastopnik Galvanauskas je namreč protesti« ral proti poročevalcu glede vprašanja me« melske konvencije, pri čemur je tolkel s pestmi po mizi in je končno zapustil dvo« rano. Memelska konvencija dovoljuje vsa« kemu članu Sveta, da sme opozoriti Svet na kršenje njenih določb, litvanski zastopnik pa je odrekal to pravico glavnemu tajniku Zveze narodov, česar Svet seveda ni mogel odobravati ter je sprejel lord Cecilovo re« solucijo, ki pooblašča glavnega tajnika, da sme brez nadaljnega informirati Svet o kr> šenju memelske konvencije. — Angorsko vlada sledi evropskim vzgle* dom. Mustafa Kema! paša je izjavil nekemu angleškemu novinarju, da je Zveza naro« dov kršila načelo enakopravnosti in da za« to Turčija ni dolžna upoštevati njenih skle« pov. MosjI ima za Turčijo veliko važnost ne samo radi petroleja, temveč tudi radi svoiega jtrategičnega položaja. V Evropi so bili strategični oziri pri razmejitvah na« rodnih držav vedno merodajni, torej mora« jo biti tudi za Turčijo, ki sicer ni bogata, toda njena vojska ie pripravljena, da brani turške pravice. — «Tretji naval* fašizma. Glavni fašistov ski tajnik Farinacci naznanja, da bo mesec oktober prinesel tretji naval fašizma Po Farinaccijevi izjavi se je drugi naval pričel z njegovim imenovanjem za glavnega taj« nika fašistovske stranke. Farinacci je pom» pozno sporočil: Iz Barija naznanjam vsej Italiji, da bo meseca oktobra začel fašizem svoj tretji naval. Režim bo po zagotovitvi zakonov za svojo obrambo spravil pod stre ho zakone za obnovo, ki bodo spopolnili program fašistovske revolucije. Tretji na« val bo potekel mirno, ako nas ne bo nihče motil. Ako si bo kdo drznil ovirati našo pot mu bomo dali za spremstvo silo. Iz Trbovelj t— Dvoje pr oi en j za nnle državljanstvo. Iz Hrastnika nam poročajo, da je vložil pro šnjo za podelitev našega državljanstva g. inž. Prochaska in baje tudi inž. UUmann, oba iz kemične tovarne. V zadnjem času ne rešujejo takih prošenj ugodno, z motivacijo da se počaka na novi državljanski zakon ali pa da je opcija v smislu opcijskih na« redb nedopustna vkljub temu, da se je pro« silec od preobrata sem morda naturaliziral t— Sokol priredi 3. oktobra ob 8. zvečer svojo prvo vinsko tTgatev v novem domu. Vstopnina za osebo 5 Din. Svira celokupna rudniška godba. Ker obeta biri zabava zelo lepa, opozariamo vse na to prireditev. t— Razširjenje mosta preko ■ TrboveljšU ce. Pri brivnici g. Lisca na Vodah je raz« širjenje mosta v polnem teku. Most bo prav toliko širok kakor glavna cesta, ki vodi od kolodvora proti farni cerkvi. t— Skavt sk o življenje v Trbovljah. Na IIL redni glavni skupščini stega izvidnikov in planink »ta bila ponovno izvoljena: kot starešina br. Stane Zaiesjak, železniški urad nik, kot stegovodja br. G. Kostajnšek. Ostale funkcije so prevzeli: kot tajnik Iv. Komat, blagajnik Kostanjšek, gospodar Ru> di Berger, četovodja za izvidnike br. Jurij Baumgarten. Izvolitev teh funkcijonarjev bo potrdil še župni stan v Ljubljani Iz ob« širnega poročila stegovodje posnemamo, da je napravil steg razen več nedeljskih izle« tov v prosto naravo tudi dvakratno celo« nočno poskusno taborenje in daljši izlet v Trst in Postojno. V primeri s preteklim le« tom je zaznamovati precejšen uspeh, čeprav je delovanje zadnje čase radi raznih za* prek nekoliko zaostalo. Iz Primerja • Morska burja je začela tc dni zopet p?« hati v Trstu in je zahtevala tudi nekaj žr« tev. Dosegla je brzino do sto kilometrov na uro. V Skednju pri Trstu je poškodo« vala 521etnega težaka Andreja lTršiča. Vr« pla mu je na glavo več desk. V prosti luki Duce d' Aosta je burja prevrnila dvovpre« žen voz in kočiiaž Vouk si je pri tem zlomil desno nogo. Težke poškodbe je zadnbila tudi šivilja Elvira Dobrila, katero je veter vrgel ob kameniti tlak, da se je ranila na obrazu. Smrtna nesreča sc ie pripetila radi burje 611etnemu vozniku Francu Lisjaku. Vozil je po nabrežju Sauro velik oder. Za« pihalo je in oder se je zvrnil nanj ter ga ranil do smrti. Poleg tega so morMi sprejeti v tržaško bolnišnico še deset oseb, katerim je prizadejala burja več ali manj opasne po« Skodbe. Zgodaj je začelo nagajati letošnje jesensko vreme! • Premeščanje železni&rjev v južne kraje se je že pričelo. Te dni je moralo osta« viti Julijsko Kraiino okolu 160 starejših že« Iezničarjev, katere je žel. uprava premesti« la v Bologno. Catanio in stične kraje. • Kaznovana Medena. V Medani CBrda) je prožli teden ponoči izginila z občinske hiše italijanska zastava, o kateri se ne ve, kdo jo je ukradel. Ker ni bilo mogoče iz« slediti storilca in ga kaznovati, je morala delati pokoro cela medanska občina, ki je nabrala 700 lir za nakup nove zastave, ka> tero je moral blagosloviti domači župnik Milanič v navzočnosti številnih fašistov. • Kardinal Maffi je v družbi tržaškega škofa Fogarja obiskal postojnsko jamo in se je nato odpeljal nazaj v svoje stalno bi« vališče. • Smrtn„-: kosa. V Lokvi na Krasu je umrl župnik Viktor VesHli, v Mirnu pri Gorici pa je preminula gospa Karolina Faganclli, roj. Pavletič. N. v m. p. Vladarska dvojica v Splitu Najlepši sprejem na vsem potovanju po Dalmaciji. Sprejem vladarske dvojice v torek v Splitu je bil nedvomno najlepši na vsem potovanju po Dalmaciji. V pristanišču je pričakovalo kraljevsko ladjo več par-nikov ter ogromno število bark in čolnov, vsi slavnostno okrašeni. Skoro ves Split je bil na nogah. Računa se, da se ie udeležilo sprejema nad 25.000 oseb. Mesto je bilo v zastavah, na obali pred vhodom v mesto pa ie bi! postavljen velik slavolok. Pomorske baterije so oddale pri prihodu kraljevske ladje častno salvo. Kralj in kraljica sta s poveljniškega mosta opazovala veličastni prizor in se ginjena zahvaljevala za izraze vdanosti in ovacije. Po slavnostnem sprejemu sta sedla kralj in kraljica v dvorno kočijo, v katero je bilo vpreženih 6 belcev, in se med morjem navdušenja odpeljala v stolno cerkev sv. Duie. Tu je sprejel kraljevsko dvojico splitski škof Boni-fačič s klerom in cerkvenimi dostojanstveniki in ji izrekel dobrodošlico. Iz katoliške cerkve je odšla kraljevska dvojica v pravoslavno cerkev, kjer je opravila kratko molitev, nakar se je vrnila na parnik »Karagjorgje«. Ob 19.30 je bila v Splitu veličastna bakljada. pri kateri je sodelovalo na tisoče ljndstva, zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter društev. Povorka je krenila ored parnik »Karagiorgie«. kjer ie defilirala. združena splitska pevska društva pa so zapela »Iz bratskog za-grljaia«. Kralj se je zahvalil za ovacije v. besedami: »Siguren sem. da ostanejo Dalmatinci tudi v bodoče zvesti čuvarji našega morja!« Tem besedam je sledilo pol ure trajajoče ploskanje. V povorki to bile razen vojne godbe sokolske fanfare iz Solina, Vraojice in Sučurca ter tri godbe iz Kaštela. Po bakljadi so bili zažgani kresi, na parniku »Karagjorgie« pa se je zasvetila vladarska krona. Na Marjanu so se zasvetili inicijali kralja in kraljice. Zvečer je bila v navzočnosti vladarske dtfojicč v gledališču slavnostna predstava Voinovičeve drame »Maskarate ispod kuplja«. nato pa koncert vseh splitskih pevskih društev. Včeraj dopoldne so se vršili sprejemi in poseti, defiliranje vseh splitskih čet in velika veslaška tekma, popoldne pa povorka šolske mladine in lov na Marjanu. Na povratku sta kralj in kraljica posetila še Haidukovo igrišče, kjer so pred njima defilirali jugoslovenski Sokoli in vsa športna društva. Danes se odpelje vladarska dvojica preko Solina in Kaštela v Trogir in Ši-benik. od koder se vrne preko Zagreba v BeogracL Razstava dalij v Gornjem Gradu V nedeljo 27. septembra je priredil pripravljalni odbor sadjarsko-vrtnarske podružnice v Gornjem Gradu razstavo novejših vrst dalij. Razstava je vzbudila pri ljubiteljih cvetlic izredno zanimanje. Daliie je dalo na razpolago vrtnarsko podjetje »Vrt« v Mariboru, za kar mu ere najiskrenejša zahvala. Lepota in nežnost dalii prodira in vrši svoj zmagoslavni pohod v najodda-Ijenejše kraje v Sloveniji. Želeti bi le bilo. da bi se prirejale male razstave teh cvetlic trainic v vseh krajih. Ljudstvo na deže'i zelo ljubi cvetje, vsa okna in vrtiči žare v slikovitem neredu barv, ki ie tipičen za naše oodežel-ne vrtiče. Buditi in vzbujati zanimanje za cvetlice rodi stoteren sad. Kar nudi mala razstavica priiateliev rožic, se ne da nadomestiti s čim drugim. V vseh ie prireieno nasjnienie no nečem lep- šem. česar še nimajo. Pogled na nove vrste dalij, perunik, phloksor in gladijol jim ostane neizbrisen. Ob prvi ugodni priliki si priskrbe te vrste, da jih občudujejo na svojih vrtičih. Stare, zapuščene aleje, mrzle figure cvetlic v vrtovih dolgočasnega bieder-majerjevega sloga se umikajo solncu in razigranosti novih barv in tioov, ki vriskajoč prodirajo ne samo v velemestne vrtove in parke, marveč tudi v zadnjo zagorsko vas. Franc Vedernjak - 701etnik Danes praznuje svojo 70-!etnico dvorni svetnik deželnega sodišča v p. in predsednik »Pokojninskega zavoda za nameščence v Sloveniji in Dalmaciji« Franc Vedernjak. Jubilant spada med ono staro gardo slovenskih sodnikov, ki so navzlic nemškemu pritisku v sodni upravi pod germanizatornim avstrijskim režimom ostali zvesti svojemu narodu ter tudi v najtežavnejših razmerah bili borci za njegove pravice. G. Vedernjak je svojo slovensko značaj-nost in neupogljivost pokazal zlasti v procesu zaradi septemberskih dogodkov v Ljubljani, zlasti pa pri obravnavi, ki se je v tej zvezi vršila 1. 1912 proti takratnemu posl. Ribnikarju. ko je iu-stična uprava na pritisk klerikalcev in Nemcev poskušala sodni dvor prisiliti, da izreče proti obtožencu obsodbo. Razume se. da si ie g. Vedernjak nakopal radi svoje značajnosti in absolutne pravičnosti veliko sovraštvo nemškega režima. vsled česar je bi! tudi službeno zapostavljan. Žele v Jugoslaviji je dobil v tem pogledu zadoščenje ter je bil imenovan za dvornega svetnika pri deželnem sodišču v LiubHani. Dasi je svoje najboljše sile posvetil sodni službi kot neumoren in vzoren delavec, je vendarle po vstopu v pokoj ostal še tako čil in žilav, da se je odzval pozivu, naj prevzame predsedstvo »Pokojninskega zavoda«, ki je na svojo veliko srečo dobil ž niim osebo, ki ima na eni strani poleg elobokca pravniškega znanja veliko živliensko izkušnjo, na drugi strani pa še dovolj živahnosti in gibčnosti, da se ie mogla mlada inštitucija solidno razviiati v splošno zadovoljstvo, vsaj v kolikor je to za viselo od njegovega vodstva in njecove ingerence. Dv. svetnik Vedernjak ie rojen 1. okt. 1855. v Ptuiu. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, juridične študije v Gradcu. Kot mlad sodnik je služboval v raznih krajih, nekaj časa je bil sodni predstojnik v Idriji, od koder ie bi! kot svetnik imenovan k deželnemu sodišču v Lhib-l.ianl. Od 1. 1899 je služil stalno v Ljubljani. pozneie kot nadsvetnik in od leta 1920. kot dvorni svetnik. Leta 1923 je po dovršeni službeni dobi odšel v pokoj in je kmalu na to postal predsednik »Pokojninskega zavoda«, kateremu načeluie še danes. Živeč v srečnih rodbinskih razmerah je jubilant vzgojil svojo deco v strogo narodnem duhu. Obdan od soproge, otrok in vnukov praznuje čil in zdrav na duhu in telesu dvorni svetnik Vedernjak svojo 70-Ietnico, h kateri mu tudi mi iskreno čestitamo. Abiturijenti! GLITN! 3IN0 Matic« Telefon 124. Predstave ob delavnikih ob: 4., '/26., '/»8. in 9. Predstave ob nedeliah: 3.. >/25., 6., V28. 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah Samo £e danes! Samo že danes! Eden n/1'bo'jšlh svetovn:!i filmski1! :«r'1rev --— SESSUE HAYHKAWft - briljira s svojo umetnostjo v napeto zanimivi kriminalni avanturi v v 6 deianjih: Črna roža ali Rendez vous s smrtio Kot prihodnjo senzacijo prinašamo monumentaini film neobičaine vsebine Phantom od moulin rouqe-a, ki ga pariški kinematografi predvajajo že tr I 1 mrsec Z današnjim dnem. ko se je pričelo na ljublianski univerzi vpisovanje, stopate prvič na svobodna akademska tla. kjer si uredite vse potrebno, da postanete cives academici in si končnove-Ijavno izberete svoj bodoči poklic. Ob tej priliki se Vam nudi tudi prva Priložnost. da se poučite in prepričate vsai deloma na lastne oči o načinu akademskega življenja, v kolikor se orno tiče predavalnic, seminarskih dvoran in institutov. Z drugimi besedami: sedai občutite potrebo, da se čim prej odločite, katero akademsko društvo nameravate podpreti in izponolniti s svojim svetovanjem in morebitnimi novimi idejami. Upajmo, da so leta klasične neorganiziranosti. navaln akademikov-«divjakov» minila. Neštetokrat so se pritoževali ljubljanski akademiki, da ne dosežejo primernega upoštevanja na univerzi in izven nje. Sami so si bili krivi! Nesporno je namreč dejstvo, da je vzrok naših neuspehov v prevelikem številu neorganiziranih študentov. Da je dolžnost vsakega akademika, biti svojemu prepričanju primerno organiziran v akademskem društvu, je torej za nas izven debate! Sijajna zmaga jtigoslovenske ideje, ki je bila vedno v najtesnejši zvezi z naprednostjo, Vam daje, abiturijenti, smer. v kateri se boste opredelili na univerzi. Napredna akademska društva daieio vsakemu člann dovoli prilike, da si razširi znanje o vsem ostalem, česar ne more nuditi univerza To je vse ono. kar še potrebuie akademsko naobraže-ni državlian, ki se hoče ravnati po geslu: Ne samo. kar veleva mu stan. kar more, to mož je storiti dolžan! Jugoslov. akad. društvo »Triglav* spada po številu svojega članstva in po ugledu, ki ga uživa v vsej jugoslovenski javnosti, v prvo vrsto naprednih akademskih organizacij. .»Triglav® zbira ood svojim staroslavnim polstoletnim oram.irom vse idealne akademike, ki so voljni udjjstvovati se na programu naprednosti. svobodomiselnosti in jugoslo-venskega nacijonalizma. Poleg t<"ga tvorijo Triglavanom hva^žno polie štu-diranja vsi pereči problemi moderne dobe. kot nacijonalizma sploh, socijaliz-mn in vse. kar ie s tem v zvezi. Kon^rio goji triglavanska družina prav uspešno vedno in povsod družabnost ki je danes tako pogosto pogrešamo v javnem življenju. Akademiki novinci! J A. D. «Trig!av» Vas vabi. da v čim največjem številu pomnožite njegovo članstvo in se v smislu njegovega programa postavite v ralango iugoslovenske napredne omladi-ne na ljublianski univerzi! — Vsa po-iasnila. ki se tičeio univerzitetnega študija, akademskega življenja sploh ter vstopa v društvo, se dobiio v tainišfvn «Triglava» v Ljubljani. Narodni dom I. Za JAD »Triglav«: Ciril Golouh, pravnik, predsednik. skrajnostim« stoji lastnica triomvflskega gradu, kjer se vrši naša drama, mlada, sentimentalna Alaine de L'Estoile. Značilno in razumljivo Je za diletantske odre, ca katerih ne nastopajo poklicni igralci, da so redki tisti, ki svoje vloge tudi živ-Ijensko doumejo. Neredko se pa zgodi, da donmejo igralci svoje vloge, da pa Jim ne dopusti skromno umerjeni čas. da bi se dovršeno pripravili Na terr trpi vse naše gledališko življenje na deželi. Treba je mnogo vnetega dela, da se taki nedostatki odpravijo. Sokolsko gledališče v Trbovljah ie na najboljši poti, da bo to doseglo. Če upoštevam vse navedeno, potem lahko rečem, da sta bila oba glavna Junaka gg. Krištof in Baltesar dobra. Istotako posestnica triom-vilskega gradu gdč Kuharjeve. Svoj značaj je pač najboljše podal komisar Monta-lup g Plavšaka, ki je bil zelo dosledno izveden. Manjše vloge so že po svoji naravi pasivne in zato tudi igralci niso mogli priti pra\ do irraza 7 izjemo duge 2. Dolinar-ja. Celotna drama je vplivala prav povolj-no na občinstvo. Sokolsko gledališče je vnovič dokazalo v tej svoji otvoritveni predstavi nove seznne, da je velevažen izobraževalni faktor, ki le kot tak edini v posavskih rudarskih reviri'h. Njegova vztrajnost in agilnost je v primeri z obstoječimi raz-drapanimi razmerami naravnost občudovanja vredna. — šek. Otvoritev nove sezone v Sekolskem gledališču v Trbovljah Prošlo nedeljo je uprizorilo Sokolsko gledališče Micaelisovo »Revolucijsko svatbo«, igrokaz iz časa francoske revolucije v treh dejanjih. Problem tega igrokaza tvori de-generacija propadajočega plemstva na eni strani, vtelešena v dragonskem častniku emigrantske armade Crnestu de Tresalllesu, na drugi strani pa herojska plemenitost francoskih revolucionarjev, vtelešena v častniku konventovih čet podpolkovniku Mark - Arronu. V sredi med tema dvema Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 3.: »Ifigenija na Tavridi«. Premije* ra. Izv. Nedelja, 4.: »Pegica tnojega srca*. Izv. Pondcljek, 5.: »Ifigenlja na Tavridi». B. Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: »Periferija*. Premijera. Izv. Četrtek, 8.: »Ifigenij« na Tavridi*. E. Petek, 9.: »Pegica mojega srca*. A. Opera Začetek ob pol 20 uri zvečer. Četrtek, 1.: »Mrtve oči*. Premijera Izv. Petek, Z: Zaprto. Sobota, 3.: «Hoffmannove pripovedke*. A. Nedelja. 4.: »Netopir*. Izv. Pondeljek, 5.: 7 ; -to. T->rek, 6.: :Mrtve oči*. C. Sreda. 7.: »Mation*. D. Četrtek. 8.: Zaprto. 1'etek, 9.: «Aida*. F. Ljubljanska drama. Otvoritvena predstava letošnie dramske seznne bo v soboto, dne 3. oktobra. Uprizori se kot izven predstava Ooethejeva drama »Uigenija na Tavridi« v prevoda pisate- Ha Albrehta. Na našem odru režira to klasično igro ga. Mariia Vera. Prvotno je bila določena kot otvoritvena predstava Shakesnearieva «Zimska pravljica«. ker pa mora pri tej igri sodelovali vojaški orkester, je njena premijera v soboto nemogoča ter bo njena predstava koncem prihodnjega tedna, ko bo godba dravske divizije gledališču na razpolago. Premijera D' Albertove opere Mrtve oči" Danes, v četrtek 1. oktobra, se otvo-ri ljubljanska operna sezona z D'Alber-tovo onero »Mrtve oči». Predstava je izven abonmaja. »Mrtve oči» so dramatična pesnitev z medigro na podlagi !e-gendarično - simbolistične vsebine, katero sta napisala H. Ewers in M. Henry. Opera ima predigro in eno deianje. ki se vrši na Cvetno nedeljo pred Jeruzalemom. V predigri nastopijo pastirii gg.: Korenjakova. Banovec in Snbelj, v dejanju samem pa: Mirtokle. žena rimskega poslanika — ga. Caleta. Marija iz Magdale — ga. Thierry, Arsinoe. Mirtoklejina sužnia — ga. Ribičeva. Ar-cezij. rimski poslanik v Jeruzalemu — gosp. Holodkov, rimski stotnik Galba — g. Kovač in egiptovski čarodej Ktesifar — g. Mohorič. Židovske žene pojo: gdč. Ropasova. Asejeva, Koreninova. Jeromova in Ramšakova. Žide pa gg.: Janko. Subel.i. Bckš in Josip Rus. Dalje nastopijo Arceziievi sužnji in sužnje ter židovski narod. Opero je našfudiral dirigent gosp. Niko Štritof, zrežiral pa višji režiser gosp. Sest. Cene navadne operne, vstopnice se dobe v predproda-ji pri dnevni blagajni. Koncerta pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v pondeljek dne 5. oktobra v Unionn se poleg zastopstev naših pevskih društev udeleži tudi deputadja Saveza hrv. pjevač-kih društev Iz Zagreba. Na koncerta pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v pondel:ek dne 5. oktobra t. 1. zvečer v Unionu bomo poslušali nove moške m mešane zbore Emila Adamiča. m«d n'imi daljšo skladbo, zanimivo narodno balado »Vragovo nevesto«. Besedila skladb in vstopnice so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu Premijera v sp!'.i -am!. V soboto, dne 26. t. m. je bila v -piitu premijera Me-rčjeve drame »Skušnjava«. Stvar se je pr- Žena s parami ali pare brez » žene Ključavničarski vajenec Sima Panra-tovič je imel samo eno veliko željo v življenju: da vzame ženo s parami, ali pa pare brez žene. Razen te velike želje ni imel nobene druge na svetu. Zato je nosi! vedno s seboi kako srečko razredne loterije in skrbno opazoval vse devojke. ki jih je srečal in so bile, vsaj po zunanjosti sodeč, iz bogatih rodbin. V zadnjem času je Papratovič avan-ziral za pomočnika. Toda to ni bil njegov glavni ci'j in ker mu tudi poklic sam ni preveč prijal. je zapustil službo. V stvari je bilo sicer nekoliko drugače Nagnal ga je namreč gospodar sam. ker se mu je zdelo, da preveč poželjivo obrača oči po njegovi lRletnj hčerki. Papratovič se seveda zaklinia. da to ni res. Kot lep in stasit mladenič, ki polaga mnogo važnosti na svojo zunanjost, se je po njegovem mnenju dekletu do-padel. pa naj je bilo to gospodarju prav ali ne. Pa naj bo že tako ali tako! Papra-tovič je mora! zapustiti službo. Ko je ostal brez posla, si je kupil srečko razredne loterije in pričel gledati ugledna dekleta Po mestu, trdno prepričan, da katero užge. Celih 15 dni ni prišlo do rezultata. Toda v torek se mu je nenadoma nasmeiala sreča. Elegantna go-SPica ga ie živo pogledala v oči. nakar se ii je Sima junaški pridruži! in se takoj spozna! z njo. Že čez nol ure sta sedela skupno v neki slaščičarn!. Ona mu ie pokazala svoie velike diiamantc in bisere in Sima je bil silno očaran. Razkril pa ie svojo ljubezen šele tedaj, ko je neznanka iz!avila. da ie jako bogata. Stavil ji ie takoi predVig. naj postane njegova žena. nakar je ona tudi pristala. Za naslednji dan je bil domenjen sestanek v istem lokalu. Neznanka se mu ie predstavila kot Mery B Hotela se ie or!oeliati z izvoščkom. Tedai na je z^nazila. da je doma »pozabila* denar. Pa^ratovič ji je kavalirski ponudil 100 D;n. čeprav ie b'l to zad";i njegov bankovec. Pavno v trenotku, ko se ie imela ona odneliati. pa ie priston?! neznan č!ovek. se Predstavil kot ooli-ciiski agent in pozval gospico Mery. naj mu sledi. — »Gospod, to je mo'a zaročenka Oddaljite se takoi. sicer ori-de do prelivanja krvlN ii pripomnil Pa-pratovid. Ker pa je S^ma klirb vsem opominom agenta vpi! nanrej. je nri-hitel agentu na pomoč še neki orožnik, ki ie potem odgnal Pa^rafov^a m m>-govo zaročenko na ooliciio. Tamkai je priš'o do popolne raz;a*nJtve srti'aci<> »Ali vam je znano, kdo ie ona?» je vpraša! uradnik. — «Da. gospod! To je mo'a zaročenka hče'N ug'edne beograjske rodbine in iamčim za nio z vso svojo častjo in imetjem!* — «A!i je njena rodbina ugledna. t"ga ne vemo. Znano nam na ie. da ie b'1a ona že parkrni kaznovana in bo radi vlačugarstva in nemoralnega živliema sedaj vnovič kaznovana. In vrh tega boste radi posto-nan?a kaznovani še vi.* reče uradnik vKS igrala v Parizu lansko leto. V Splitu so bili zaposleni v glavnih vlogah: dame Se-tirska, Rajčevičsva. Jovanovlčeva in Dra-gideva ter gg. Skrbinšek, Rakuša, Bandič, Ra^evič In Bonačič. Filharmoničnj koncert v Osijeku. Pod taktirko dirigenta Leva Mlrskega je nastopila osiješka filharmonija v nedeljo, dne 27. septembra Na prorramu je imela Haydnovo sinfomjo v D-duru. Mendeissohnovo glasbeno spremliavo k Shakespearejevemu »Snu kresne ^oči« ter Beethoverovo uverturo k »Egmontu«. Zadnji Oestw!gov koncert v Beogradu, se je vršil v soboto zvečer. Umetnik je moral na željo občinstva zapeti tekmovalno pesem te »Mojstrskih pevcev norimberških« ter arijo iz »Bajazza«. Vse tri Oestwigove produkcije so bile izvrstno obiskane. Koncert zagrebških »Kolašev« v Curihn V pondeljek zvečer je koncertiralo v Corihu zagrebško pevsko društvo »Kolo« pod vodstvom dirigenta Smodeka. Produkcfa je srečno uspela. Prisostvovali se H poleg predstavnikov tujih držav, kantonalne vlade curiške mestne uprave ter švicarskih pevskih društev tudi naš konzul Jovanovid, S Radič in Krnievlč. Tisk splošno naglaša, da ie koficert dobro izpadel. V zvezi s to pri-redrtvijo Ie objavila »Zflrcher Zritung« v nedeljo dne 27. septembra, podlistek o jugoslovenski glasbi Pisec S. Fr. poroča tam o »Igračka Pariza" je najlepši film, kar smo jih v Ljubljani videli! :»: Ne zamudite prilike! :«: Tclcfonično naročene vstopnice dobite bit* truda in čakanja v pisarni! Kino »LJUBLJANSKI DVOR». Itlifo« 730 Predstave ob nedeljah ob po! 11. dop. in ob 3, H 5., 6., 'A 8 in 9 uri zvečer, ob de» lavnikih ob 4., Vi 6., S 8. in 9. Sima bi se kmalu sesedel od r»roča-ranja. Pomagalo pa mu ni nič. Tako njega, kakor tudi njegovo zaročenko s dijamanti in biseri, ki so bili le imitacija najslabše vrste, so vtaknili v zapor. la sedaj nima Sima niti žene s para mL niti par brez žene. Rodbinska tragedija pri Brežicah Brat ubil brata. Brežice. 30. sept. V Sebenjl vasi. v občini Čatež pri Brežicah, živi rodbina Soško. Mlajši sis Anton ie poročen s hčerko posestnika Boškoviča. starejši Miha pa je bil dalje časa v Ameriki, od koder se je vrnil šele pred dvema letoma. Kmalu po njegovem povratku je bilo v nekem vinogradu ukradeno 15 hI vina. Tatvine je bil obdolžen Miha. ki je bil radi tega tndi zaprt. Od takrat je nastalo med obema bratoma silno sovraštvo. Miha je namreč zatrjeval, da je le njegov brat Tone kriv. da je moral v zapor. Sovraštvo je postajalo od dne do hujše in se brata sploh nista več pogledala. V soboto popoldne je prišlo končno do katastrofe. Miha Soško je gnal v soboto popoldne po hosti vole domov. Na potu se je ustavi! in si zvil cigareto. Nenadoma je počil strel in so šibre zadele Miho v obe roki. Presenečeni in razburjeni Miha je takoj pogleda! naokrog, zapazil v bližini svojega brata Toneta in zavpit: »Tone, Tone. kaj sem ti storil?« Nato je ranjen zbežal proti bližniim hišam. Tone pa po ovinkih za hišami oroti domu. kjer je čakal na brata. Čim je Miha tarnajoč prišel domov, je omedlel in pade! na prag domače hiše. Njegov brat Tone pa je prinesel med tem is sobe valjar, ki se rabi za valjanje testa, ter začel z njim nensmilieno udrihati po bratovi glavi. Kri je brizgala na vse strani. Razkačeni Tone je vpil nad bratom: »Ti si hotel mene. a jaz bom tebe!« Poškodbe Mihe so bile tako težke, da jim je kmalu podlegel. Strašni dogodek je razburil vso vas. Tone Soško je bil radi uboja takoj aretiran. vendar pa še vedno ni jasno, kaj je pravzaprav vzrok krvave tragedije in kako je prišlo do nje. Tone Soško se zagovarja s silobranom in pravi, da ra je Miha poziva! na odgovor. Zanimivo je tudi, da je bil Tone malo pred dogodkom še na Čatežu, in da so našli njegovo puško nerabljeno na njegovem domu. Izginila je tudi puška, ki jo ja baje imel Boškovič starejši. Tonetov tast,- Ni izključeno zato. da so zapleteni v afero še nekateri drugi. Pri obdukciji, ki se je izvršila na Čatežu in ji ie prisostvoval sodnik iz Kostanjevice. je kostanjeviški zdravnik poleg poškodb, ki so povzročile smrt Mihe Soško, tudi ugotovil, da je bil M'ha pred leti že enkrat ustreljen v prsa. Po izjavi njegovega tretjega brata se je zgodilo to v Ameriki, kier je imel Miha z neko žensko oster konflikt, tekom katerega sta baie streljala drug v drugega. KINO IDEAL~ Samo še danes predvajanje lepega «Supct» filma* »Madona s ceste" s temperamentno Violo Dano Svetovna strokovnjaška kritika je o tvra filmu najboljša in tudi vsi dosedanji «W» skovalci so bili zelo, zelo zadovoljni, kajti ta film nam nudi tako v izborni igri, globo« ki vsebini, krasni sceneriji, več kot smo pričakovali. — Ne zamudite posefifi /i/m, ker je danes nepreklicno zodnji dan. Fredstave v delavnikih: popoldne ob 3„ Vi 5., 6., % 8. in 9. uri. Mokranjcu. Antonu Lajovicu, Miloiu Mflo-jeviču. Antonu Dobroniču In Petrn Konjovičn Razstava Kopačevih slik. Fr. Kopa& akad. shkar ht grirn. profesor v Kranju, j« bil mesec dni v Rimu, kjer je slfkal f* kopiral po galerijah. Te dnf je razstavil v te-ložbi Narodne knjigarne v Ljubljani nekaj svojih rimskih slik m sicer velfao kopija Tizianove slavne slike »Sveta hi prosvetna hubezen« (Amore sacro e profano). dal)« svo'e izvirne slike: Trg Sv. Petra. Kolozej, Španski trg. vse v Rimu, Ciklame, Salvfje la Jasmin. Ooriški list »Voce o! Gorizia« i« prinesel o Kopačevi kopiji sledečo kritiko: »Kopija Tizianove slike. Znani prof. Fr. Kopač kt se Je pravkar vrnil iz Rima, je v izložbi trgovin« Paserl In Ullrich razstavil posrečeno kopijo slavne Tizianove sBke »Sveta ft. posvetna ljubezen«. Kup.ja ie dragoceno delo in zelo sifčna originalu«. — Naše ohčrnstvo opozarjamo na Kopačeve sHke, ki so na prodaj. Cene se zvedo v trgovini. Vse slfke jako dekorativne M zaslužijp vso pažnjo umetnost ljubečega občinstva. MoHčre z nemškimi Igralci In Sekmer g Francozi. Berimski listi poročajo, da sta se zedinfla gledališka ravnatelja Gemier la Jessner glede francoske hi sc enači je MoHfc-ra z nemškimi igralci m glede nemSce režije »Wa!lensteina» s Francozi. Del! obeh pisateljev se bosta Uvajali v Pariza pribodate leto. Domače vesti * Ablturljentom! V dneh, ko prihajate na naš najvišji znanstveni zavod, željni prave učenosti, ki vam je srednja šola ni mogla nuditi, ne pozabite eno: Dobro ta prav je, da ste vestni študentje, da hodite redno k predavanjem, da ne odlašate izpitov. Ali to ni dovolj. Narod in domovina ne potrebuje samo učenih profesorjev, zmožnih zdravnikov, sposobnih odvetnikov, vestnih inže-njerjev; narod je žejen i kulturnih delavcev. Teh univerza ne more vzgojiti; njen delokrog je stroka. Odgajajo jih kutluma društva. Zato ne verjemite tistim, ki vam odsvetujejo vstop v kulturna društva: njih besede niso odkritosrčne. Če vas vleče program katoliških akademskih društev, slo bodno vam, pristopi k njim! Če pa čutite iskreno jugoslovensko, če vam je svoboda mišljenja viš;a kot ozke spone konfesijona-lizma in diktat doktrinarskega internacijona lizrr.a, potem vam odločitev pač ne bo težka. Vedite: le dve poti sta: leva in desna. Srednje ni. Kadar se odločite, pa se javite v Tomanovi ulici štev. 3. (na vrtu Narodnega doma). Tajniki uradujeio vsak delavnik od 10. do 16. ure. — Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran«. * Radič na povratku v Zagreb. Z včerajšnjim popoldanskim tržaškim brzovJakom je prispel v Ljubljano g. Stjepan Radič. 2 njim so dopetovali njegova soproga, hčerka in zet dr. Krnievič. Cela rodbina, ki je imela okupiran kupč I. razreda v direktnem vagonu Trst-Beograd je bila predmet živahnega interesa publike, navzoče na kolodvoru, ki je deloma jako neženirano delala svoje opazke. Z brzovlakom ob 17. je g. Radič s svojimi nadaljeval svojo pot v Zagreb. • Na zagrebški univerzi pričnejo vpisovanja dne 1. oktobra in trajajo do vštevši 8. oktobra. Izredni rok za vpisovanja traja do 14. oktobra. Tovariši abiturijenti In oni, ki žele svoje visokošolske študije v Zagrebu nadaljevati, se vabijo, da se glede vseh informacij o razmerah v Zagrebu obračajo na J. A. D. »Triglav*, univerza. J. A. D. «Triglav«, ki je najstarejše jugoslovensko akademsko društvo na zagrebškem vseučfiišču, ima svoje lokale v Rad-ničkem dolu št. 38, kjer se od 1. oktobra dalje dnevno od pol 14. do pol 15. ure sprejemajo novi člani. Tovariši, vsi pod okrilje našega »Triglava*! * Izpremembe v naši vojski. Kakor objavlja »Vojni list«, Je armijski general Milan Tucakovič trajno upokojen. V našo vojsko je sprejet Stanko Kmet, reaktiviran pa je rezervni a vrstični podporočnik Anton čad. Upokojena sta admmstrativni kapitan geodetske stroke Edvard Hribar -in administrativni poročnik ekonomske stroke Anton Brož. V avijatiki so napredovali za Tezerv-ne podporočnike enoletni prostovoljci: Anton Fabijan, Anton Vergelj, Stanko Trček, Ludovik Gruden, Zdravko Jagodič, Drago Shnončtč, Josip Pavšek, Viktor Gračner, Ciril Sadar, Fran Janežič, Janko Zeleznik, Rudolf Horvat. Davorin Tratnik, Ljudevit Mlakar, Bogomil Vrhunec, Alozij Picelj, Stanko RutaT, Albin Drachsler, Anton Reis-ner. Mirko Klemenčič in Rudolf Hršak. • Izpremembe v poštni službi. V področju ljubljanske poštne direkcije so premeščeni naslednji poštni in brzojavni uradniki, oziroma uradnice: Konrad Dvorak od tehnične sekcije v Mariboru k tehnični sekciji v Ljub Ijanl. Natalija Lingelj iz Maribora v Ruše, Angela Fazini iz Celja v Ljubno. Dušica škerl iz Maribora v Zgornjo sv. Kungoto, Marija Ustar iz Maribora v Rogatec, Pavla Andres iz Straže v Novo mesto, Ivan Novak iz Radovljice v Kranisko goro in Vera Jan iz Ljubljane v Moravče. ♦ Spomenik osvobolenia. Splitska občina je 'sklenila da postavi na najlepšem trgu mesta s pomočjo meščanstva spomenik osvo bojenja. k; bo posvečen pokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Občinski svet je v to svrho votiral znesek fi2.000 Din Tudi meščanstvo je pričelo nabirati dobrovoljne prispevke. • Smrtna kosa. V Lajterspergu je umrl v torek v starosti 75 let posestnik g. Janez Doplihar. Pokojnik je bil skrben oče in deber gospodar. Pogreb bo danes, ob 15. uri iz hišo žalosti na pokopališče na Po-brežju. — Včeraj zjutraj je nenadoma preminul v Mariboru g. Danilo K e z i a r, uradnik »Kovine«, star komaj 23 let. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! * Rang meščanskih šo! v Slovenl.l za razvrstitev lavnih nameščencev. Za dosego razvrstitve v ITI. činovniško kategorijo zahteva čl. 6 Zakona o činovnikih najmanj do-vršitev štirih razredov srednje šole ali nižje strokovne šole s predpisanim končnim izpitom (malo maturo). Minister prosvete Pfi-bičevič !e v zvezi z odlokom O N. br. 19213 od 4. maia 1921 in na temeliu rrišiienia Glav nega Prosvetnega Saveto S. br. 177 od 11. rrarca 1924 izdal pod O. N. br. 28.230 od 12. jun. 1924 rešenie. da je štirirazredna meščanska šola ravna popolni štirirazredni srednji šoli (gimnaziji). Isti minister je v zvezi s tem rešeniem br. 28.230 izdal še naknadno rešen;e O. N. br. M.352 od 22. jan. 1924 »da je otpustna svedodžba tro-iazredn!h gradianskih škola u Dalmaciji ! Sloveniii, ko;e su postojale do g. 1922. ravna svedodžbi »stručne škole sa propisanim za-vršnim Ispitom« v smish! zadnjega stava č!. 6 Zakona o či-iovnlcima. Obe rešen H sta objavljen! v »Osnovni Nastavi« od 10. jan. 1925. — Dne 29. jan., 1925 pa le pod O. N. br. 1925 odel»ente za osnovno nastavo in prosvečivanje Ministrstva Prosvete velikemu županu v Ljubljani javilo, da so za razvrstitev v kategorije dnevniškega zakona absolvent' 8-razrednih osnovnih šol v Slo- Treba bo preskrbeti suknip, raglane, površnike, plašče. Kar najboljše, moderno izgotovljene boste brez dvoma najceneje kupili pri FRAN LUKIČ, Pred Škofijo 19. veniji ravnopravni z absolventi meščanskih šol in sicer vsi, ki so tako šolo dovršili do 31. oktobra 1924. Ta obvestitev doslej ni dobila veljave Tozadevno rešenje ni izdano od ministrstva in ni bilo objavljeno v »Uradnem listu« ministrstva prosvete. * »Vldordan«. Vsem naročnikom ki prijateljem našega lista sporočamo, da izide zaključna številka letošnjega letnika »Vidov-dana« koncem tega tedna na 68 straneh. Nepredvidene ovire, ležeče izven obsega naših moči so zakrivile, da se je list zakasnil. Vsebinsko bogata številka je vrlo pestra in zanimiva, opremljena je s slikami In diagrami. vsebuje mnogo dragocenih statističnih podatkov z naših univerz. Uvereni smo, da bomo ž njo ne samo ustregli dosedanjim naročnikom in prijateljem, temveč si pridobili i novih. — Uredništvo in uprava dijaškega lista »Vidovdana«. * Razpis dveh mest državnih cestarjev. V področju okrožne gradbene direkcije v Celju je popolniti dve mesti državnih cestarjev in sicer na prozah km 49 do 53 in km 93 do 97 Trojanske državne ceste. Osnovna plača znaša 2100 Din, po!oža'na pa 432 Din s pripadajočo dragimsko doklado. Na obeh cestarskih postajah je službeno stanovame. Interesente opozarjamo na razpis v včerajšnji številki »Uradnega lista«. * Poučno notovanje ravnateljev kaznilnic. Po sklepu pravniškega kongresa so imeli vsi ravnatelji naših kaznilnic v Beogradu pod predsedstvom načelnika kaznilnic grana Stari trg štev. 18. lodec«. Stariši. ne zamudite ugodne prilike in vršite svoje hčerke v to šolo. —a. * Živinski sejem v Ljutomeru V Ljutomeru se vrši dne 13. oktobra veliki živinski in konjski sejem. Radi ugodnih železniških zvez se nudi vsem kupcem zelo ugodna prilika. Ker je pričakovati velike udeležbe inozemskih kupcev, se kmetovalci vabijo, da pripeljejo čim več konj in goveje živine. a— Tragična smrt. Včeraj ponoči si je v stanu očividne duševne zmedenosti sam prerezal nit življenja sin g. Ivana K e j ž a r-;a carinski pripravnik. P težko prizadetim* stariši sočustvuje ves Maribor. * Nesreča na železnici. V Indiiji v Sremu je pri premikanju vagonov na tamkajšnjem kolodvoru padel pnd vagon železniški usluž henec Štatier. Kolesa so mu odrezala obe nogi in je nes*ečnež kmalu nato umrl. * Smrt bogate beračlce. V Subotic! ;e umrla v starosti 84 let beračica Delfina Orodič. Ker ni imela svo'cev, je policija popisala in prevzela vso njeno zapuščino. Na vetlko #ačudenje so našli v njeni postelji razen drugega denarja 80 komadov nekdanjih avstroogr. tisočakov, ki jih je svojedobno pozabila zamenjat! in tako je vendarle ostala sfrota-beračica. * Misterliozen zločin v Novem Sadu. V Novem Sadu se je od'gral te dni v tamkajšnjem ves1aškem klubu misterijozen umor ali samomor. Čuvaj lesene zgradbe veslaškega kluba n?. Donavski obali v kateri se nahaja restavracija In so spravljeni čolni, je opazi! na deskah, po k?terih se hodi v ko-n?l'. kap!:e krvi, palico in revolver. PoliCja ie mnenja, da gre za umor ali pa za samo--nor neznan^ osebe, k! je izginila v Donsvf. Trunio so iska1i cel dan a brez uspeha. Ču- * Tatovi v Kozlflku. Tatovi sedaj postaja-!o bolj podjetni Tatinski obisk je dobil v noči na pondeljek tudi trgovec S+ank" Koz-jak pri Sv. Kungotl. Tatovi so mu v temni noči odnesli iz trgovine raznega blaga v vrednosti 3000 Din kakor sladkorja, mila, vreč In masti itd. 2andarmerija je tatove zasledila in je upati da pridejo kmalu pod vsakovrstno, kakor kože v različnih modernih b.irvah za obšivanle plaščev In kostumov prav kar došlo. — Različne b"e in oviatnike za gospode dobite vedno v veliki izberi in po •■olidnih cen^h pri F^bu Sizfafeu, kpznarju {Hsllzei) GesfiosKetska c. 13. Iz Ljubljane u— O tlsočletiilcl hrvatskega kraljestva priredi kulturno - družabni od^ek šentjakobskega naprednega društva dne 3. oktobra ob 8. uri zvečer v gostilni Kavčič (na Privezu) predavanje. Predava g, Tomo Je-drlinič. Po predavanju prosta zabava s pestrim sporedom. Vabljeni so vsi somišljeniki in prijatelji društva. Vstopnine ni! u— 35-lctnico svojega službovanja obhaja danes načelnik odseka pri ravnateljstvu državnih železnic, višji nadzornik g. Dominik Skrdia. Jubilantu iskreno čestitamo! u— Novo ustanovljeno goibeno društvo «Qradašca» Vič - Gllnce priredi dne 4. oktobra v vseh prostorih restavracije «Novi Dom« (bivša Amerika) vinsko trgatev. Ker ie čisti dobiček namenjen v prid novih godal, se vabilo vsi prijatelji glasbe k ob!lni udeležbi. 1908 u— Vinsko trgatev priredi Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, sekcija pekovskih pomočnikov v Ljubljani. Prireditev se vrši v soboto dne 3. oktobra ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije pri «Levu» na Gosposvetski cesti. 1907 u— Društvo «Skrb za mladino» priredi na praznik Vseh svetih dne 1. novembra cvetlični dan. Vsled plemenitega dela, ki ga vrši to društvo za siromašno mladino, se prosi vsa ostala društva, da se blagohotno ozirajo na to prireditev.. u— Vinska trgatev C. M. podružnice v Šiški se vrši v nedeljo od 3. popoldne da'je v dvorani pri Valjavcu. Vstopnina 3 Din. Do obilo zabave, godba in ples! 1917 u— Zahvala. Iskreno se zahvaljujem g. inž, Dukiču za naklonjeno mi deriarno podporo. — Jožefa Jagnan, vdova. 1914 u— Kam v soboto 3. oktobra? Vsi na vinsko trsatev, katero priredi podružnica vojnih invalidov v Ljubljani In sicer v restav-racil^kih prostorih g. MIkllča v Kolodvorski ulici. Začetek ob po! 8 uri zvečer. Pristno dalmatinsko grozdje v«em na razpolago. Za smeh In zabavo poskrbljeno v polni meri. Na svoj račun pridejo plesalci, kakor tudi lačni in žeini gledalci, a še bolj sladkega grozdja željni prijatelji. Pričakujemo vsestranskega obiska v mzvedrilo došlim in v pomoč podpornemu skladu vojnih žrtev — Odbor. 1912 a— Pariz Ima zopet svojo senzacijo! Tako piše največji francoski časopis »Le Temps*. Najslavnejši francoski igralci so s pomočjo najboljših režiserjev dokončali montimentalni film misterija *Le fantom du Moulin Rouge». Veliki balet vsemu svetu znanega velikega pariškega nočnega zabavišča Moulin Rougea Je z vsem svojim sijajem še poseben okras teg3 nad vse uspelega velefilma. Pariški kinematografi, v katerih se ta vekfilm ravnokar predvaja, so od publike naravnost oblegani 1919 u— Orjuna Št. Jakob - Krakovo - Trnovo priredi v nedeljo dne 4. oktobra ob 17. url vinsko trgatev, združeno z veselico v društvenih prostorih in !oka!;h br. Steineria na Opekarski cesti 31 s sledečim sporedom: Nagovor župana do?iim gostom in takoj začetek trgatve, eodba, ples, šaljiva pošta itd. Točila se bo pristna dolenjska in štajerska kapljica, za dober prigrizek so preskrbljene dobre domače kranjske In krvave klobase, slaščice itd. Kdor sr hoče res veselo in dobro zabavati, naj obišče to prireditev. Svi-ral bo tamburaški zbor «Krim». Vstopnina 3 Din za osebo. .1913 u— Občni zbor Jug. kinološkega saveza. Dne 1. oktobra ob 20. uri zvečer se vrši v restavraciji pri «Slonu» I. redni občni zbor cJugoslovenskega kinološkega saveza», ki ima namen, smotreno organizirati vzrejo čistokrvnih psov vseh pasem. Delokrog saveza se razteza na vso državo. Sličen sa-vez imajo tudi druge države: Češka, Francoska, Švica itd. 1909 a— Podaljšanje gledališkega abonmaja. Ker je zanimanje za gledališki abonma še vedno zelo živahno in je tudi še nekaj par-ternih in ložnih sedežev na razpolago, se Je gled. uprava odločila podaljšati gledališki abonma do vključno sobote, dne 3. oktobra. Prijave za abonma sprejema dnevna gledališka blagajna od 9. do pol 1. in od 15. do 17. ure, telefon 382. u— Družabni sestanek šentjakobskega pevskega zbora se vrši danes, v četrtek ob 9. uri zvečer v gostilni pri «Dachsu» v Florjanski ulici. Vsi člani zbora vabljeni. — Odbor. u— Vijak od povečevalnega aparata se Je izgubil na poti po Frančiškanski ulici in Miklošičevi cesti do Delniške tiskarne. Najditelj naj ga odda v upravi «Jutra» v Prešernovi ulici. u— Najdeni dežniki. Na živilskem trgu v Ljubljani so bili naj-oni trije dežniki. Lastniki naj se zglase v pisarni mestnega tržnega nadzorstva. Vodnikov trg št. 5. Dr. Pavel Avramovlč ordinira zopet redno vsak dan od 9. — 11. in od 2. — 4. ure popoldne. Aleksandrov« cesta 7/1. (Vhod Bee> thovnova ulica 9.) u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljen! policiji sledeči slučaji: 2 suma tatvine, 1 najdba kolesa sumljivega izvora, 2 izgreda, 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti, 1 prestopek beračenja, 15 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek v zglaševalnih predpisih In 1 de-ložacija. Aretacija je bila izvršena samo 1 in sicer radi vlačugarstva. u— Surovi ponočnjaki, V pondeljek okrog 1. ure ponoči je priletel v stanovanje vdove Olge 2un, stanujoče v I. nadstropju hiše na Sv. Jakoba trgu št. R velik kamen, ki je ubil na oknu 85 Din vredno šipo. Kamen Je vrgel neznan ponočnjak, ki je zbežal po dejanju čez trg proti 2abjaku. Okoliški stanovalci se pritožujejo, da se taki slučaji dogajajo prav često, zato prosijo, da ie straža na motilce nočnega miru še bolj pozorna. Maks Linder II. nastopa v velefilmu algračka Pariza® Danes «K.mo Dvor«. nnDonnnnnnir: JlJULJOUlJaULlLIULIOJD po det«!l! jj-Ms« zahtevajte na*< novi; jesenski ilustroian' cen'k. naš cenik, modernih in trpežnih čevljev, nogavic in copat ltrex Iniae I RsntSiMeta -V 9 IS A". Ud^m, trg 10 Iz Maribora a— Hrvatski planinci na Pohorju. Prihodnjo soboto in nedeljo pride večja skupina hrvatskih planincev iz Zagreba na Pohorje. Mariborski planinci se vabijo, da se tudi oni podajo na Pohorje v svrho osebnega zbližanja s tovariši iz Zagreba. a— Nevarnost Maribora — v klerikalni luči. Vsa leta po prevratu so klerikalci dosledno zasmehoval' narodno obrambno delo v Mariboru in s tem lovili Nemce in nem-škutarje v svoje organizacije. Sedanji vod-la nemške delegacije v občinskem svetu, stavbenik Olaser, je bil sprejet celo v vodstvo klerikalne obrtniške zveze, katero so ustanovili klerikalci proti slovenskemu obrt niškemu društvu. Ob zadnjih volitvah so izdali klerikalci tudi nemški v gotici tiskan v o1 i'ni proglas na mariborske Nemce. — Se daj pa, ko je bilo treba napram Javnosti utemeljiti subvencijo 17.000 Din klerikalnim društvom s strani mestne občine, pa so klerikalci naenkrat uvideli narodno nevarnost v Mariboru !n «Straža» je zapisala ob tej nrl!'kl: »Občina, p^c^bno msriborskn, ima dolžnost, da podpira izobraževalna in kulturna društva. Do leta 1918. je b"1 Maribor p^ nemškim vodstvom Nemški občinski svet je naravnost zatiral slovenski živelj. Otroci so se vzgajali le v nemškem duhu in vzgojili so se za sovražnike Slovencev. Slovenskim društvom so se delale od strani nemškega magistrata le te?3ve in sitnosti, nemška in ponemčevalna društva pa so se podpirala na vse morofe načine. Leta 1918. so sicer Nemci izgubili oblast v Mariboru, a nemški In nem?ku'nrrkl duh še nI Izrinil. (Podčrtali mi. To si ie treba zapomniti! Op. ur.). Dolžnost narodnih društev je, da podpirajo s svojim delom to, kar se je prej desetletja zanemarjalo Narodno izobraževalna društva morajo mladino, pa tudi odrasle, kjer je to še mogoče, naučiti slovenskega narodnega mišljenja, dati morajo čbnom slovensko omiko in o!'ko. To je v Mariboru nujno potrebno in dolžnost občine je, da ta društva podpira, da morejo 'zvrševati svojo veliko narodno dolžnost. To Je uvidela sedanja večina na magistratu, zato Je postavila v proračun za leto 1925. razne zneske za podpore mariborskim na- na velesei^n v pEvilfonu ,,H" rodnim društvom«. — To je seveda vse samo radi subvencije klerikalnim društvom. Kajti isti ljudje so istočasno s pomočjo Nemcev imenovali dr. VVanckmullerja za mestnega zdravnika v Mariboru. Dr. Muhl-eisen že ve, koga je spravil v občino, in klerikalci tudi! a_ Družabnost v Narodnem domu in vse delovanje narodnih društev se je po lanski prenovitvi dvorane in restavracije znatno dvignilo. Letos se obeta še čilejše življenje v Narodnem domu, če se bo res oživelo delovanje Dramatičnega društva, ki je pravkar dalo popraviti v veliki dvorani vse kulise z odrom vred. Minulo soboto je bil že prav lepo obiskan večer na čast češkemu gostu g. Kubi. Poleg petja je bila izrečena cela vrsta govorov po gg. Oskarju Devu, predsedniku Češkega kluba g. Burešu, podpredsedniku JČ Lige Knopu itd. Neznosna pa je bila pri tem atmosfera, ker je restavracijska dvorana v Narodnem domu menda še edini večji javni lokal brez ventilacije, ki jo ima dandanes že vsak vaški gostilničar. V tem oziru je treba končne remedure! V teh dvoranah imajo društva dan na dan seje in zborovanja. Zrak pa postane tekom ene ure neznosen. Sploh je ventilacija javnih lokalov v Mariboru pereča zadeva javnosti, ljudske higijene, za katero bi se morala občina temeljiteje zavzeti. Poglejmo le kavarne, kjer se že v nekaj minutah zgoščeni nikotin zaje za par tednov v obleko. Mogoče bo za javno higijeno vsaj sedaj bolje, ko imamo na magistratu dva zdravnika. a— Knjigama Scheidbach nas naproša za objavo, da je konfisciraiia madžarska zastavica čisto slučajno ležala na hodniku poslopja med staro šaro ob čiščenju podstrešja, ne da bi bil hotel kdo z njo demonstrirati. Tudi nemških napisov knjigarne ne namerava več izobešati v izložbi. Sploh se podjetje noče vmešavati v nacijonalno - politična vprašanja. Iz Celja e— Jubilej znanega organista. Mestni or- ganist in vodja orglarske šole v Celju, g. Karel Bervar, obhaja dne 1. oktobra 40-Iet-ni jubilej kot organist in posebej še 30-letni jubilej kot organist v Celju. Rojen je bil leta 1864. v Motniku in je obiskoval orglar-sko šolo v letih 1883,—1885. v Ljubljani, a takoj nato je nastopil orglarsko službo v Gornjem Gradu. Tamkajšnji dekan Dovnik je Bervarja vzpodbudil, da je šel v Regens-burg, kjer je absolviral glasben! konserva-torij. I>ne 1. oktobra 1895. pa je nastopil svojo službo v Celju. Tu si je tekom 30 let pridobil za cerkveno In prosvetno glasbo veliko zaslug. Vodil in poučeval je petje na slovenski gimnaziji in je bil pevovodja Celjskega pevskega društva, katerega član je še danes. Leta 1898. je ustanovil v Celju orglarsko šolo, kjer je doslej izučil nad 300 organistov. G. Bervar ie tudi izdal nekaj kompozicij. Kot narodnjak je bil vedno In povsod na mestu. Nemcem in oblasti se je svojčas zelo zameril, ko je iz farne cerkve odpravil nemško petje. V krogih svoiih stanovskih tovarišev uživa g. Bervar velik ugled. Želimo mu, da bi njegovo mnogo-stransko delo bilo prizuano in primerno plačano ! e— Popis Invalidov. Mestni magistrat celjski poziva v smislu odloka velikega župana ljubljanske oblasti vse v celjski mestni občini bivajoče vojne in vojaške invalide brez razlike č na, ki so ga imeli v vojski, da se osebno javijo v vojaškem oddelku v sobi št. 14 do 8. oktobra od 9. do 12. ure dopoldne. Vsakdo mora prinesti s seboj invalidsko uverenje, odsotne in bolne invalide pa/ morajo prijaviti družinski člani ali pa, če invalid takih nima, stranka, pri kateri stanujejo. — Invalidi v Invalidskem domu bodo posebej popisani. — Zadeva Je za invalide velike važnosti in zato se mu morajo vsi odzvati. e— Nova okoliška deška osnovna šola, ki bi po sklepu okoliškega občinskega odbora imela stati na prostoru sedanje Maksimi-lijanove cerkve, bo stala po mnenju, ki se je pojavilo v zadnji seji, tri in pol milijona dinarjev. Ker občina nima tega denarja, si ga bo morala izposoditi. Važno vprašanje je sedaj višina obresti posojila, ki je potrebno in pa doba in način amortizacije dolga. e— Klub naprednih slov. akademikov v Celju sklicuje za soboto, dne 3. oktobra ob 20. uri v rdeči sobi Narodnega doma sestanek vseh aktivnih klubovih članov in starešin. Namen sestanka je določitev smernic klubovega kulturnega in družabnega delovanja. e— Občeslovensko obrtno društvo še enkrat opozarja člane na današnji sestanek ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Na sestanku bo zadružni tajnik gosp. Streinig predaval o zadružnem tečaju, ki se je vršil v Mariboru od dne 27. do 29. septembra. e— Dva svetovna potnika. Prejšnji teden sta se odpravila dva koma! po 12 let stara fantiča iz Celja po svetu. Hotela sta potovati okoli sveta, kar bi trajalo dve leti. Tako sta si zamislila to pot. Vzela sta s seboj polne nahrbtnike in tudi nekaj denarja sta si dobila. Prišla pa sta z vlakom samo do Zidanega mostu. Tam ju je dobil dež in spoznala sta, da v lahki obleki ne moreta priti niti v Afriko, kjer sta nameravala pre-zimiti. Zatp sta se vrnila domov v Ceije, kjer so ju že čakali v skrbeh. Doma ie bilo baje precei neprijetno, a misel na pot okoli sveta so jima vendarle dobesedno izbili. e— Športna veselica v Celjskem doma. Priprave in dela za športno veselico dne 3. oktobra se završujejo. Dvorana se spreminja v športni raj. Udeležnike veselice izne-nadijo športne karikature, ki bodo povzročale obilo smeha. Dekoracije so izvršili naši domači mojstri. Drugi prostori bodo spre menjeni v vrtni raj. Nastopita tudi Pat in Patachon in nekaj konkurentov - humoriJ stov s kupleti. Cisti dobiček prireditve gr* za ureditev novega športnega stadiona. življenja in sveta Največji predor na svetu Danes 1. oktobra se razstrelita oba nasipa, ki ločita roveski predor pri Marseilleu od morja. Ladje bodo potem mogle voziti iz Sredozemskega morja v takozvani Etang de Berze in nadaljevati svojo pot v Arles in po Rodani. Ta podzemeljski kanal ie menda največji predor na svetu. Svoje ime je dobil po vasici Rove. ob kateri teče. Rove leži sredi razsežnega pogorja Nerthe. ki loči 30 km daleč in 10 km na široko Etang de Berre od morja. Tunel skozi to gorsko verigo je bil najtežji del velikega načrta, ki gre za tem, da se Severno in Sredozemsko morje združita potom Rena. Doubsa in Ro-dane. Najprej so nameravali napraviti le kanal med Arlesom in Marseilleom, ker ie Rodana ob svojem ustju preveč neenakomerna in prenevarna za redno plovbo. S svojo višino 14.50 metrov je roveski predor največji, ne pa naidaljši na svetu. Gotthardski predor med Švico in Italijo je dolg 14.989 m in so morali izkopati okrog milijon kubičnih metrov kamenja. Simolonski tunel, ki obstoja iz dveh vzporednih rovov in ie dolg 19.800 metrov, je zahteval le 1.600.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja, ki so jih morali odstraniti. Roveski tunel ie sicer veliko krajši, a je bila treba vseeno odstraniti 2.300.000 kubičnih metrov raznega kamenja._ Smrt advokata Luize Koburške Našim čitatel.iem je gotovo še v spominu življenjski roman princezinje Luize Kobtirške, žene generala Filipa Ko-burškega. brata bolgarskega carja Ferdinanda. Princezinia se je na neki vojaški tekmi zaljubila v mladega oficirja iz hrvatske plemenitaške rodbine, Gezo pl. Matačiča, s katerim je zbežala svojemu možu. Matačič je radi tega prišel ob svoi častniški čin. Luizo Pa so internirali v nekem sanatoriju za umnbolne. Traialo je dolgo, da ie Matačič svojo ljubico osvobodil ter ž njo bežal tja. kier ga niso mogli doseči preganjalci, ki so bili neprestano zaljubljencema za petami. Ta bolna zadeva je cela desetletja vznemiriala avstrijski dvor in njegovega tedanjega poglavarja cesarja Franca Jožefa, ki je-posebno kruto na-stonal nanram princezinji in njenemu ljubimcu. Seveda, ščitil je generala, Fer dinandovega brata ... A žene mu vendarle ni mogel vrniti. Ljubezen pustolovske princezinje je bila močnejša kakor habsburške spletke proti nji in tako sta Matačič in Luiza preživela velik del svoiega življenja srečno v inozemstvu. Naposled pa sta vse zapravila in se vrnila domov na Hrvatsko, kjer sta okušala bridkosti svetovne vojne v obliki stradanja. Jesti sta morala suh krompir in ko jima ie še tega zmanjkalo. se ie Luiza odpravila k sestri Stefa-niii. ki pa ji je prepovedala sleherno zvezo z onemoglim ljubimcem. Matačič je kmalu nato zbolel in Luiza ni mogla ostati brez njega. Sla je za njim v Pariz, kier ga ie našla na smrt bolnega. V njenih rokah je izdihnil. Priredila mu ie pogreb in ga dala zakopati v cerkev, sama Pa je v kratkem nastopila pot za njim. Z njeno smrt)? je bila končana dolgotrajna pravda princezinje Luize za težke milijone, katerih ji niso hoteli izplačati sorodniki na migljaje z Dunaja. No. in zdaj ko je Luiza Koburška že leto dni pod zemljo, prihaia iz Budimpešte vest. da ie tamkaj umrl nravni zastopnik princezinje. advokat Viszontay. Bil ie iurist par excellence ter je svoje čase igral važno ulogn tudi v Političnem življenju madžarske države. Po političnem prepričanju ie spadal Viszontay k pristašem Košutove stranke ter je bil ponovno noslanec v peštanskem parlamentu. Kadar ie šlo za to. da se Mata-čiču vrne oficirski čin. je bil med prvimi. ki so dvignili besedo v njegovo obrambo Viszontav ie zastonal v pe-štanski zbornici volilni okraj Zenfesz, v katerem ie tudi dokai Srbov. Z njegovo smrtjo izginin zonphr marVnn+rt- osebnost iz življenja koburške princezinje. ki bo ostala v spominu ljudi samo še kot legenda strastne in vroče ljubezni med dvema aristokratoma, katera ie pahnilo iskreno srčno nagnenje v ne-zasluženo plebejsko bedo. Sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Č i č e r i n, ki je nastopil te dni svoje politično potovanje v Evropo. Po vesteh iz angleških diplomatskih krogov ga je sovjetska vlada pooblastila, da sklene s Poljsko varnostni sporazum glede poljskih vzhodnih meja in da ponudi Poljski rusko pomoč v slučaju nemškega napada. Čičerinov obisk v Varšavi naj bi bil le manever sovjetske vlade proti zapadnemu varnostnemu paktu. Kakor poročajo, gre Či-čerin zdravit svojo sladkorno bolezen v fašistovsko Italijo. Usodepolna pomota Iz Weimarja javljajo, da se je tam pripetila strašna tragedija. Neki trgovec s premogom je ustrelil šoferja Thoma-sa. ki je vdrl v njegovo stanovanje ter je hotel onečastiti njegovo ženo. Stvar se ie odigrala tako - Ie: Thomas se je napil in hotel priti v javno hišo. Ljudje so mu naznačili ulico in številko, toda mož je v pijanosti zamenjal številko in ni prišel na pravi naslov. Vdrl je v stanovanje nekega trgovca s premogom ter je napadel njegovo ženo. Trgovec, ki je bil slučaino navzoč, si v prvem hipu ni mogel pojasniti. kako je prišel mož v njegovo stanovanje in kaj zahteva pri njem. Kmalu pa mu je brutalno obnašanje Thomasa pokazalo, da ima opravka s hotnim pijancem. Hotel je Thomasa najprej pregovoriti, naj mirno odide, toda pod vplivom alkohola stoječi mož si ni dal ničesar dopovedati. Zato je trgovec vrgel šoferia iz stanovanja. Pijani šofer se ni zmenil nič za to in se je vrnil še enkrat v hišo Vdrl ie v sobo in začel pretiti, da bo dosegel svoj namen, nakar je trgovec potegnil revolver in nasilneža ustrelil. Thomas zapušča vdovo in osem otrok.___ Najnovejša »španska" V Londonu se je zadnje dni. kakor navadno ob tem letnem času, zopet pojavila huda epidemija gripe. Nenavadni pa so simptomi, s katerimi se začenja španska bolezen. Pojavljati se začno hude bolečine v vratu, nakar preskočijo v glavo in so tako močne, da bolnik misli, da mu bo razgnalo lobanjo. Razen tega čuti bolnik splošno, izredno veliko utrujenost. Pri tem je temperatura bolnika popolnoma normalna. Ravno ta okolnost povzroča londonskim zdravnikom nemalo preglavic. Ravnatelj velike bolnice v Londonu je rekel o tem novem poiavu španske: »Ako bi imeli naši bolniki mrzlico, bi vedeli tehten vzrok za utrujenost, ki jo opazujemo na njih. Utrujenost je tako velika, da bolniki često padejo v omedlevico. Naravnost erozi nas. da Nedin Sternd: Pismo s fronte Prljateli in častiti oče. edini človek, ki mu hočem in moram zaupati v tej usodni uri izpoved svoiega greha! Trdno verujem, da mi bo potem lažje. da bom mirnejši m čistejši pričakal in. kakor mi govori duša. dočakal ono. kar mi ie usojeno. Mrak lega na razrito ravan. Kmalu bo toč. temna in strašia. Noč. ki jo pričakujemo mi vsi s trepetom In se je bojimo v globini svdjih duš. ako iih še Imamo. Mnogi izmed nas so že davno brez niih. Prodali so iih trgovcem s pa-trijotičnrm blagom, ali so jih zamenjali z alkoholom, ali Pa so iih pustili pri javnih ženskah. Tudi jaz sem jo že prodajal, zamenjaval in jo puščal v beznicah. Vselej pa sem jo v zadnjem trenutku rešil sebi. Bil sem ponosen na to reševanje svoje grešne duše ter sem proslavljal jadne ostanke svoje čednosti. Potem sem obžaloval. si očital nemožatost in stra-hnnetnost. Se sedaMe. ko pišem svoje zadnje besede. si očitam m obžalujem, da sem si ohranil dušo. ki me muči in izjeda p> slednjo nit upanja. Kako vse drugače bi gledal v to tem- no in strašno noč. ki zasaia svoje smrtne kremplje v moje bitie! Pil bi z drugimi in se napil do smrti, do one smrti, ki jo imenujemo naravno, in ne bi mi bilo treba čakati na ono. ki ji oraviio — junaška smrt za domovino! In ta pride. priiateli in častiti oče. pride z vso gotovostjo, kaiti eno uro po polneči izide mesec in tedai pride s krvjo blagoslovljena, z ognjem ovenčana — junaška smrt. Vem, da me ne obsojaš in vem. da se ti studilo ukazane molitve za zmago, ki so iih zapovedali svetnim mogočnežem udinjanl in nevredni nasledniki Onega, ki je učil ljubezen in prepovedoval mir med ljudmi . . . In sedai. dikler imam še dušo, jo hočem olajšati pred teboi — izpovedati hočem svoj greh brez kesanja in pokore. Prijatelja sem te imenoval, ker si mi bil res priiatelj in ker ne morem drugače imenovati človeka, ki ljubi. .. Ne. ne! Moja dobra volja ie preslaba In v moji duši ni moči. Čudim se. zadnjič v življenju, kako more človek premagati samega sebe in kako more hudodelec izpovedati svoj zločin. Pred teboj m pred tvojim Bogom sem hudodelec in zločinec. kaže toplomer tudi v najhujših primerih popolnoma normalno temperaturo. Domnevamo, da napade popolnoma neznan bacil najprej vrat in se potem razširi v osrednje živčevje.« Z druge strani opozarjajo, da je ta najnovejša španska bolezen precej podobna davici. Navzlic temu nikakor ni mogoče govoriti o kaki vrsti prikrite difterije, kakor se ;e nedvomno dognalo iz mikroskopi h preiskav. X Nesreča pri kopanju. V pondeljek zve« čer je pregledal v Berlinu paznik kabine v mestnem kopališču, ko so že vsi kopalci od« šli, in zapazil v eni obleko dveh dečkov. Takoj je sklepal, da se je morala pripetiti nesreča. Hitro so preiskali plavalni bazen in res našli na dnu dva dečka v starosti 10 in 15 let, ki sta pri kopanju utonila, najbr* že ker nista znala plavati. X Povretek perzijskega šaha v domovu no. Perzijski šah, ki se že dve leti nahaja v Evropi, kjer sc zdravi, se vkrca dne 2. oktobra v Marseilleu na parnik, ki ga pope« lje v domovino. Šah je star šele 28 let in je odpotoval iz Perzije že v novembru 1923. Monarh ima sladkorno bolezen in se je zdravil najprej v Vichyju, potem pa v Lau« sannei. Zadnqe čase so izbruhnili doma ne« miri. Za svoje odsotnosti iz države je dobil šah od vodilnih državnikov Perzije večkrat poziv, naj se povrne v domovino, sicer mu preti nevarnost, da ga odstavijo. X Dva drzna vloma. V noči od pondelj« ka na torek so vdrli neznani zlikovci v po« slovne prostore delniško družbe s papirjem Vsakomur v vednost! V dneh od 2. do 10. oktobra bo brez izjeme vsakomur mogoče, se za bodočo jesensko in zimsko sezijo založiti z oblačili po tako nizkih cenah kakor jih že leta ni bilo. Da vstreže željam svojih cenjenih številnih odjemalcev se je tvrdka odločila žrtvovati za osem dni ves kalkulirani dobiček s tem, da bo vsakemu kupcu in na vsako blago priznala 20°lo popust. Ne mislite, da je to samo reklama, ali pa da se bo to le navidezno storilo. Tvrdka razpisuje obe em tudi jamstvo Din 10.000 ki lili brezpogojno Izplača onemu, ki bi mogel dokazati, da ie tvrdka dosedanje cene, ki so že itak priznano nizke le za eno paro zvišala. To iamstvo ostane za tvrdko obvezno od 2. do 10. oktobra t.!. Prodajalo se bo: jesenske in zimske plašče, suknje, ragtane, obiske, najmodernejših krojev in iz priznano najboljšega sukna. Perilo, vse modne potrebščine, blago za damske plašče, svilo, podlogo. Blago za obleke. Kdor se ne bo okoristil s to priliko, kise umevno ne more zopet kmalu vrniti, oškoduje samega sebe, na to posebno Je opozarjamo st?rlše. «Patria» n« Dunaju in odnesli gotovine in ▼rednostih papirjev za okrog 10.000 žiiin« gor. — V isti noči K> vlomili zločinci v Berlinu z najmodernejšim orodjem * bla» gajno okrajnega urada v Tcmpelhofu ta od« nesli nad 300.000 mark. Vlomilci so med de« lom zagrnili okna blagajniške sobe. Polici* ja jih zasleduje. Sokolstvo Sokolska posvetovanja v Maribora Maribor. 28. sept. Mariborska Sokolska župa je sklicala radi nujnih lastnih zadev kakor tudi po sklepu seje Saveznega odbora v Zagrebu za 27. t. m. društvene delegate svojega področja, da reši množico važnih zadev. Delo se je izvršilo na 3 sejah: seji zbora društvenih načelnikov, župnega odbora in župnega prosvetnega zbora. Razen tega so se predelale vaje za člane in Članice, ki jih je ČOS predpisala za vsesokolski zlet v Pragi. Poročilu načelnika, ki je pozdravil posebno zastopnika dveh novih, prvič na tem zboru zastopnih društev — Št. Lovrenc na Pohorju in Prelog v Medji-murju — in podal sliko tekom poletne sezone v župi obavljenega sokolskega dela, opozoril na hibe in pomanjklivosti, pokazal pa tudi na napredek ter nagla-sil nujnost tehničnega dela v telovadnicah radi predstoječega uraškega zle-ta, so sledila poročila okrožnih načelnikov. Dasi se dela — z maloštevilnimi izjemami — skoro v vseh društvih marljivo, so po preizkušenem pravilu, da Sokol ne sme biti nikoli zadovoljen z obstoječim, iznašali poleg poročil o delu v pomladi in poletju, predvsem ono, kar je treba v njihovih okrožjih še popraviti in izpopolniti. Vsa poročila so dokazovala, da se poročevalci zavedajo svoje dolžnosti in odgovornosti, ki jo nosijo napram Sokolstvu. O prednjaškem tečaju, ki je bil namenjen v juliju t. 1., je poročal br. žup. nač. Krajnc. Orisal je obstoječe ovire, radi katerih je bila in je prireditev takega tečaja za enkrat v MSŽ nemož-na. Zato Da je bilo sklenjeno, da se priredijo v letošnji zimski sezoni 8dnev-ni prednjaški tečaji po okrožjih ter da pošlje vsako okrožje po 2 udeleženca na savezni prednjaški tečaj v Ljubljani. Zelo zanimivo je bilo poročilo br. Fr. Mačusa o prednjaški šoli v Pragi, katere se je udeležil poleg še dveh Jugo-slovenov. S strokovnim znanjem je znalo predočiti vrline te šole, a pokazati tudi na nedostatke. ki so se tekom šole pojavili. Na temelju njegovega poročila se je sklenilo, da se pošljejo odslej vsakoletno iz MSŽ udeleženci v Prago, in sicer le sokolsko dobro vzgojeni, da se naj med njimi nahajajo redno tudi članice ter da se vsakoletno poseti s strani MSŽ tudi po 1 lahkoat-letski tečaj ČOS. Br. žup. načelniku je bilo naročeno, da izposluje na žup. obč. zboru za vse to potrebni kredit. — Po razgovoru o nalogah MSŽ je bilo sklenjeno, da mora v Prago res vse. kar je v sokolskem oziru najboljšega. Zato župa ne bo postavila le ene šestnajsto-rice za posebno iugoslovensko točko na vsesokolskem zletu, nego postavi po eno šestnajstorico vsako okrožje. Kot predpriprava za ta zlet se bosta vršila 2 delna župna zleta (za varaždinsko, mursko in ptujsko okrožje skupno ter za mariborsko in koroško okrožje skupno). — Pri slučajnostih je bil sprejet predlog br. Mačusa. da se odslej tekmuje na župnih tekmah v lahki atletiki in Ie na enem orodju, ki si ga mora nabaviti vsako društvo, dokler ne bodo imela društva vseh glavnih orodij. Bili so sprejeti formularji za diplome za žu-pne tekme in kot rok za vposlanje iz-preminjevalnih predlogov za tekmov. red oziroma novih predlogov za sodniški red je bilo določen 31. oktober. Seja župnega odbora. Po pozdravu žup. star. br. J. Novaka in kratkem tajniškem poročilu je br. župni blagajnik Kocmut delegatom na temeliu številk dokazal, v kako dobrem stanju bi mogla biti župna blagajna, če bi vsa društva vršila napram njej svoje dolžnosti. Tako pa ima župa še celo obveznosti napram Savezu. Pozval je vse delegate. na vplivajo v svojih društvih, da se vpošlje izredni savezni prispevek takoj (do 1. 10.). zaostanki za sav. porez pa do 1. 11.. Za manjšinski odsek je poročal br. Krajnc o stanju kolka, katerega izdaja je. kakor se ie nadejati, pri J." 3 vendar že v predzadnji fazi. Br. Sedaj veš vse . . . Ravno je padla granata. Tu je kos, drobec črepine. ki me ni zadei. Taki. krct sem jaz. morajo umreti dostojnejše junaške smrti! Že mi ie lažje. Oreh mora na dan! Odkriti ti hočem vse. Spoznati moraš gnilobo višje družbe, videti moraš gnus tam. kjer se skriva pod krinko boljših ljudi, kjer ie udomačeno fino občevanje s telesnimi čutili. Gori se mi ie ustavil svinčnik in nisem mogel zapisati treh kratkih besed, ki so uničile tvojo sreč-1 Uverjen sem. da iih ni treba več zapisati, ker že čutim stud tvoje duše Tri druge besede so ti izdale moj greh. Imel si ženo. Lepo, mlado, dobro. Ljubil si jo neskončno. To mi dokazuje tvoje sedanje duhovno očetovstvo. Pričakoval si drobno bitie. najsvetejše, kar • ti more dati ženska In dala ti je z .tviio svojega življenja. Bitje, ki ni moglo živeti brez nje, je šlo za njo. In ti si ostal sam. V žalosti in obupu si šel v samostan . . . Vse to sem zakrivil jaz! Povedal sem vse. Brez kesanja in pokore. Moja duša se ne more več kesati in za pokoro ni več časa. Ali niso bila ta tri leta neprestana pokora, noč in dan? Reševal sem dušo, da jo pogubim. dušo z vestjo hudodelca in zločinca. Povedal sem vse in ni mi lažje. Tudi mirnejši in čistejši nisem. To se zgodi še to noč. Potem bom čist tud! pred teboi in pred tvojim Bogom. Ne prosim te odpuščanja. Bile bi praz ne besede. Prosim te le: ne obsodi me! Obsodil sem se sam . . . To pismo sem bral v četrtem leto svetovne vojne kot cenzor pisem. Pismo so našli na prsih mrtvega zdravnika. umrlega — junaške smrti za domovino. Zdravnikov vojni tovariš ga ie roslal naslovliencu. VI B0DETE VEROVALI'! da eden par nogavic t žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) •»« B nklju£" traja kakor Štirje pari dragft, ako kupite eden par. Dobivaj se t vseh prodajalnah- ' dr. Sekula je podal poročilo za župni zdravniški odsek, br. župni nadzornik Schaup pa je iznesel rezultate svojega zanimivega nadzorstvenega potovanja v dobi počitnic. Konštatiral je napredek, sicer majhen, a vendar zadosten. Po večjih društvih meni, da se še premalo goji telovadba. Poslovne knjige so skoro povsod v redu. ponekod v naravnost vzornem redu. Stanje telovadnic je ostalo neizpremenjeno, zato je treba še marljiveje nabirati fonde za lastne domove. Orodje se je marsikje zboljša-lo in predstavlja velik kapital. Veliko kulturno delo vpravljajo sok. knjižnice in zaslužijo zato pohvalo. Vsa ta poročila so bila odobrena. Glede udeležbe JSS na mednarodni tekmi v Lyonu je bilo sklenjeno, da se naj naše Sokolstvo udeleži: župa prispeva v ta namen 10.000 Din. Po razgovoru raznih manj važnih zadev je bila ta seja zaklju-čena. Župni prosvetni zbor se je sestal popoldan. Bil je sprejet mutatis mutandis poslovnik saveznega prosvetnega zbora in nato je br. župni prosvetar ugotovil sklepčnost ter prešel na dnevni red. Poročal je o seji savezn. prosv. zbora, poda! nato okvir za prireditev »Koroškega dne« po intencijah savezn. prosv, odbora in potem na podlagi svojega poročila v sav. prosv. zboru razvil program za zimsko sezono. Predvsem se mora zamenjati potovalna knjižnica v Črni za nove knjige, da se ustanovi potem nova potov, knjižnica. Zbor društvenih načelnikov. Do 15. 10. morajo vposlati bratje okrožni načelniki seznam v njihovem okrožju se nahajajočih voljnih prosvetnih delavcev, da se more organizirati podobno kakor tehnično tudi prosvetno delo po okrožjih. V dneh 28.—31. decembra se priredi po vzgledu zagrebške sok. župe prosv, šola; razen tega se priredijo enodnevni tečaji po možnosti za vse ali čim večje število članstva v Dravogradu (25. 10. za koroško okrožje), v Čakovcu (15. 11. za varaždinsko okrožje. Središče, Sv. Volbenk in Ormož), v Mariboru (6. 12. za mariborsko okrožje ter Ptuj in Vel. Nedeljo) in v Ljutomeru (8. 12. za mursko okrožje). Prosvetna šola bo obsegala jugoslovensko zgodovino, geografijo, literarno in umetnostno zgodovino. češko zgodovino in geografijo ter več sokolskih strokovnih predavanj; s to šolo bo združen ogled nekaterih industrijskih podjetij ter kulturnih institucij. Na enodnevnih tečajih bo članstvo uvedeno v zgodovino Sokolstva, organizacijo JSS. sokolsko idejo, vpliv telovadbe na telo in dušo, prosv. delo v Sokolstvu in upravno poslovanje v društvih. Končno je bilo sklenjeno, da se izda 2. in 3. številka župnega vestnika na 48 straneh, od katerih je 7 strani določenih za inserate. Podeljeno je bilo njih nabiranje na celo župno področje in jih je s plačili vred vposlati najkasneje do 15. oktobra. S temi ukrepi je bil dnevni red izčrpan in so delegati odhajali v svoja društva z jasnimi smernicami za udejstvovanje posameznih edi-nic in celote v pričenjajočem delovnem letu. __M. K, Sokolsko gledališče v Radovljici Radovljica, 29. septembra. Sokolsko gledališče v Radovljici se Je pričelo vsestransko pripravljati za prihodnjo sezijo in so skušnje že v polnem tirn. Po prejšnjih sezonah sodeč, upamo, da nas bo tudi letošnja v polni meri zadovoljila. V lanski sezoni na pr. smo imeli zelo raznovrsten repertoar. Sezona se ie otvori-la dne 28. septembra 1924. z Hugojevo dramo «Angelo», ki se ie uprizorila skupno trikrat. Historične stvari ima naše občinstvo sieeT kaj rado, zato pa smo se čudih, da izvrstno naštudirana in skrbno uprizorjena »Smrt majke Jugovičev« ni imela za-željene privlačne sile. Ob takih prilikah vedno občutimo, da manjka na vseh koncih in krajih narodne vzgoje. Upajmo, da bo generacija, ki se je začela šolati po preobratu, boljša. Sokolsko idejno stran je zastopal Špicarjev cTrislav« z dvema uprizoritvama. Zelo je ugajal »Liliom«, k: je bil igran dvakrat. Dramatizirani «Ben Htir«, ki je velika in težko uprizorljrva stvar, ni bog ve kako hvaležna igra, vendar pa je bila uprizoritev primerna zmožnostim našega odra; uprizorjena je bila z novo, lastno opremo. Taka stvar da vedno mnogo truda, ki se nikdar ne poplača. Ljudsko igro je zastopala »Čarovnica«, za podeželske odre primerna, toda slabo prevedena stvar, !n •Brat Martin», ki je bil za naš oder kakor nalašč. Prva igra se je igrala dvakrat, druga trikrat. Najboljša ljudska igra je bila nedvomno Schonherrjeva tZemljas, doživela pa je samo eno uprizoritev. Meškovo 50-!etnico je sokolski oder praznoval z enkratno uprizoritvijo njegove ljudske Igro «Na smrt obsojeni«. Za smeh sta v prete-čeni sezoni skrbeli veseloigri »Poslednji mož» (enkrat) in »Pot v pekel« (enkrat). Sezona se ie koncem aprila zaključila z dve ma predstavama Golarieve cVdove Rošlhi-ke», originalno opremljena in mestoma zelo dobro igrana. Pri nekaterih igrah Je bilo treba pred predstavo napraviti kratico predavanje o vsebini. Taka predavanja so zelo na mestu. Pri vseh predstavah je sodeloval društveni salonski orkester pod vodstvom br. Leona Patika ml. Kakor smo poučeni, se prične prihodnja sezona prvo soboto v oktobru. Uprizori se •Sen kresne noči«, delo, ki zahteva mnogo in kaže, da ima Sokolsko gledališče dosti votje m moči za dobro bodočo sezono. Dr. Fran Windischer: Obrtno pospeševanje in obrtniški krediti V gospodarstvo je obrtniškemu stanu oamenjena važna naloga. Znamenit faktor tvori tudi v našem srednjem stanu že po svoji številnosti. Okoli 24 tisoč znaša število obrtnikov v Sloveniji. Blagostanje tolikega števila gospodarjev je odločilne važnosti za ves naš gospodarski položaj. Obrtni stan je poklican, da pripravlja prehod do industrije. Kar je zdravo in čvrsto, ima v sebi zvanje, da se širi in da raste, jzkušnja kaže pri nas in drugod, da so navadno zdrava tista podjetja, ki so se razvijala postopno in racijonalno. Ne mudi se jim. da govorimo z Zupančičem, jn delajo po vrsti in premišljeno. Obrtniški stan je velike važnosti za našo gospodarsko orihodnost. Poklican je, da nam vzgaja pomladek. Da je obrtni naraščaj dober, na tem je ne samo naši ožji domovini, marveč tudi vsem tistim krajem naše države, ki so v obrtnem pogledu iz umljivih razlogov v primeri z nami v zastanku. Število obrtnega pomladka je izdatno, kakor je tudi dokaj veiiko število obrtnih pomočnikov. Ocenili bi število na 20.000. Samo zdrav in gospodarsko trden gospodar more vzgajati dober naraščaj. Poleg praktične šole pri mojstru ima važno vlogo pouk v strokovni šoli. Strokovni pouk se širi v zadnjem času pri nas navzlic denarnim težkočam. V tem pogledu nam bo treba v bodoče smotreneie postopati ter po gotovem preudarku in načrtu uravnati strokovni pouk. Treba bo skrbeti, da pride enotnost v te šole, ki naj izpopolnjujejo praktično vežbanje pri mojstru. Boljše je manj šol pa dobrih, nego veliko, če pa so v zadregi za svoj obstanek radi pomanjkanja denarja ali vsled pomanjkanja veščih učiteljev. V tem pogledu bo treba misliti na to. da si s prirejanjem posebnih učnih tečajev zagotovimo potrebnih učiteljev. O tem se razmišlja tuintao, pa mislimo, da bo v doslednem času mogoče, oživotvoriti poseben pouk za učitelje v tečajih, slič-nih onim. ki jih je pri nas začel zaslužni prijatelj obrtništva, pokojni Ivan Subic. Našemu obrtniku, ki je že v praksi, je treba dati prilike, da izpopolnjuje in dovršuje svojo strokovno izobrazbo. Obrtnemu pospeševanja, praktično urejenemu. se pri nas odpira!o vedno nove naloga. Razpoložena sredstva so sedaj premajhna, pa spričo važnosti vprašanja vendarle sodimo, da bo treba napeti vse sile, da premostimo gmotne težave ter razširimo in poglobimo obrtno pospeševanje. Naš obrtnik ne sme omagati. Razmere so vedno težje in je v trdem boju za obstanek treba res dobro kvalificiranih rokodelcev. Računati moramo z dejstvom, da se utegne sko-ro povečati pritisk od severa, ko stopijo v veljavo trgovinske pogodbe, ki bodo lajšale promet in naseljevanje. Posebno pozornost bo treba posvetiti tudi vprašanju, kako si obrtnik nabavljaj svoje orodje in potrebščine, ki jih doma ne izdelujemo, iz naprednejših zemelj po čim nižji ceni. Krivo bi bilo, če bi pribajač od severa mogel prinašati seboj svoj instrumentarij carine prosto, dočim bi naš obrtnik moral nositi težo carinskega bremena. Naš obrtnik je nkaželjen In je z vesellem segel po priliki, ki se je baš ta mesec r.ndila obrtnikom v informacijskih tečajih v Mariboru in Ljubljani. PremfšMeno izvajanje obrtnega pospeševanja z zadostnim? sredstv« prinese vsekakor lep in zdrav napredek našemu stremečemu rokodelcu. Velike važnosti je v obrtniškem življenju vprašania obrtnega kredita. To vprašanje ni lahko zadovoljivo rešiti, ker gre pretežno za gosnodarsko šibke gosno^nne, ki težko nudijo večje jamstvo. Pri teh kreditih stopa v osnredie vprašanje osebnesra zaupanja. V letih po vojni ie bilo obrtniku za kredit posebno težko, ker je manjkalo denarja in ker se v dobi inflacije ob velikih poslih večji zavodi niso radi nečali s tako skromno kupčijo. Najhujši časi so v tem pogledu pač že za nami. Pomanjkanje denarja je popustilo, da, zavladala je celo precejšnja obilica. Cena denarja pada in upati je. da prihajamo do zma-gliivejših prilik. Draginja se je zlomila takorekoč samanosebi, kakor se zlomi prehud mraz. Prizadevanju naših gospodarskih krogov, zlasti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, je usnelo. da je pričetkom letošnjega leta tndi Narodna banka omogočila d.nianie obrtniških kreditov. Začetek ie bil ma'hen. ali led ie prebit. Za ljubljansko in mariborsko oblast so na razpolago le mali zneski v celoti, pa tudi posamezni obrt-niški prošnik ne more dobiti več nego 5000 dinarjev. Poslovanje s temi krediti gre vobče gladko od rok in brez posebnih težav in je upati, da mogočni upnik pokaže do dobrih izkušnjah za bodočnost večjo ustrežnost. Vpošteva-joč praktične potrebe, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo nedavno tega zanrosila vodstvo Narodne banke v Beogradu, naj poveča razpoiožne kredite za obrtnike pri podružnicah v Mariboru in LJubljani ter naj hkrati dovoli posameznim prošnikom kredite vsaj do 10.0/K) dinarjev. Upajmo, da se akcija posreči. Denarne prilike so sedaj pri Narodni banki, kakor tudi sicer na denarnem trgu, boljše in je mogoče, iz-poslovati si tndi za trgovske in industrijske ootrebe novih kreditov. Krog interesentov se tako širi. dočim za že obstoječe kredite ni lahko doseči povišanja. Hmelj Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo Žalec, 28. septembra. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča: Zaradi židovskih praznikov ge je hmeljska kupčija pred par dnevi nekoliko ustavila. Pičlo število hmeljarjev, ki še niso prodali svojega pridelka, z gotovostjo pričakuje zboljšanje tržnega položaja. Niirnberg, jO. septembra. SO bal prodanih. Mirna prodaja. Cene nespremenjene. Žatec, 29. septembra. Čvrsto, 4440—4800 Kč za 50 kg. Tržna poročila Novosadska blagovna borza dne 30. sept. NotlraTe »o danes pšenica, redwinter lo-co 150.875. hardwinter loco 150.875. tur-š č I c a loco 97.50, m o k a 4 vagone srem-ska baza »0« 2% skonto za november-de-cember 430. Dunajska blagovna borza (30. seotembra). Vsled močnega nazadovanja cen pšenici na ameriških borzah v izmeri 4 centov je bila v včerajšnjem prometu tendenca še nadalje mlačna. To se je zlasti videlo v veliki vzdržljivosti vseh interesentov. Notacije so bile zato pri pšenici, rži tn ovsu znižane za po5 šilinga, pri turščici pa za četrt. — No-tiraie so v šilingih za 100 kg, vštevši davek na poslovni promet, izvzemši carino, uradno v cenah za veletrgovino: pšenica, domača 36.50 — 38, madžarska s Potisja 42—43, rž, domača 37 — 29, Ječmen 35 — 42, tur-ščica 30.75 — 31.75, oves 28 — 29. = Stanje Narodu« banke kraljevine SHS z dne 22. septembra 1925. (v milijonih dinarjev). Aktiva. Kovinska podloga 517.1 (v primeri s 15. septembrom t 1. 3.6), posojila 1131.2 (—22.4) račun za odkup kronskih nov čar.ic 1186.3, račun začasne zamenjave 367.1, vrednosti državnih don:er>. zastavljenih za izda'anje rtovčamc 2138.3, državni dolgovi 2966.3, saldo raznih računov 1217.3 (—32.2), skupaj 9523.8. Pasiva. Od glavnice izplačano 279, rezervni fond 6.4, novčantce v obteku 6.088.2 (—>36.5), terjatve po raznih računih 65.1 (+32.9), razne obveznosti 756 (—54.7), državne terjatve za zastavljene domene 2.138.3. ažijo za kupovanje zlata 74.3 skupaj 9523.8. = Huda kazen trgovske tvrdke. Carinski svet je soglasno potrdil razsodbo novo-sadske carinarnice, ki nalaga tvraki Ada-ros v Subotici kazen v znesku 1,375.000 Din. Ta tvrdka je namreč pri carinjenju napačno prijavila vagon blaga. Deklarirala ga je za juto, v resnici pa ?e bilo v njem rasno voineno blago. = Izvoz boksita. Družba boksita a Jadran« ki ima svoje rove v vasi Kruševu v Dalmaciji pred izlivom Zrmanje v Jadransko morje, je začela Izvažati to rudo. Te dni je naložil angleški parnik iPentraeths 4100 ton boksita is odplul z niim v Newport. — Centralizacija izvoza ruskega lesa t Hamburgu. Po vesteh iz Hamburga namerava sovjetska vlada koncentrirati ves izvozni promet ruskega lesa z Evropo v hambur-ški luki. — Ugodna posledica dežja. Zadr.je čase se opaža na vseh aašlh tržiščih obitfca gob, kaT ie posledica zadnjega deževja. Vsled tega se nam obeta dobra letina gob, kar kmetje z veseljem pozdravljajo. Zato aaj ljudje pridno segajo po gobah, ki so izvrstna hrana. Žal se naše ljudstvo še vse premalo zaveda, kako veliko vrednost imajo pobe. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Ljubili sprejema do 5. oktobra t. !. ponudbe glede dobave žičttikov (klincev); direkcija državn'h železnic v Ljubljani do 6. okt. glede dobave raznih torb ter do 9. oktobra glede dobave jeklenih kroglic za ležišča: direkcija državnega rudnika v Brezi do 20. oktobra glede dobave jamskih karbidnih svetilk. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. oktobra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 500 ion ostravskega plinskega premoga ter glede dobave 5000 kg banka-kositra; pri direkcij državnih železnic v Subotici glede dobave železnega materijala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala iz medi. — Dne 23. oktobra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 250 ten kovaškega premoga; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave borovih in Jelovih desk ter glede dobave telegrafske telefonskega materijala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bakrenih cevi in peči. Dne 24. oktobra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave predmetov za signalne in varnostne naprave; pri direkciji držav nih železnic v Sarajevu glede dobave firae-ža in glede dobave primesi za barve. — Dne 25. oktobra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave hrastovih pragov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. oktobra ponudbe za dobavo žveplene kisline; do 9. oktobra za dobavo svinčenih zalivk, raznih šip, ma-zalk in kolesnih obročev; do 13. oktobra pa za dobavo «Stauferbuchsen» in cevi. Pogoji Hd. na vpogled pri Ekonomskem odele-nju t« direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 10. oktobra ponudbe za dobavo krovne lepenke. — Vršile se bodo naslednje ofertaine licitacije: Dne 16. oktobra pri intendanturt Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 100.000 kg pšenice: 22. oktobra pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 125.000 komadov novih vreS od jute; 31. oktobra pri mtendanturi Dravske divizij ske oblasti v Ljubljani glede dobave 400.000 kg pšenice. — Predmetni otriasl z natančnejšimi podati-.' >o v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogied. — iz češkoslovaške tekstilne industrije. Iz statistike češkoslovaškega izvoza v mesecu avgustu se vMi, da je bila tekstilna Industrija pretekli mesec dobro zaposlena. Zlasti se je povečal izvoe bombažnega !it volnenega blaga. Upati je, da se tekstilna industrfa še bolj popravi, ako nastane kmalu občutna zima. V tem primeru računajo merodajui krogi, da doseže letošnjo poletno konjunkturo. = Zvišanje carine na sladkor v Italiji. Italijanska vlada namerava zvišati uvozno carino na inozemski sladkor, da s tem zaščiti domačo sladkorno industrijo pred tujo, zlasti češkoslovaško konkurenco. Zadnje čase le morala cela vrsta italijanskih sladkornih tvornic ustaviti cbrat, kar se hudo občuti v italijanskem gospodarstvu. = Nora metoda notirania borznih tečajev v Budimpešti. V krogih budimpeštanske borze se je začela akcija, naj bi se hkrati z ustanovitvijo rove valutne edinlce na Madžarskem reformiralo kotiranje tečajev delnic. Zahtevajo namreč, naj b; se namesto dosedanjega tMttrania tečajev po komadi", uvedlo odstotno notiranje. Borae 36. septembra, LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko posojilo 89—83. zastavni listi Kranjske deželne banke 20—25, zadolžitice Kranjske deželne banke 20—25, Celjska posojilnica 201—204, Ljubljanska kreditna 220—240, Merkanrihta 101—102 (101), Praštediona 1005-0, Kreditni zavod 175-185, Strojne 124—124 (124). Trbovlje 360-368, Vevče 130—0. Nmag 37-39, Stavbna 165—180. Blago: les: jamski les, po uzancah ljubljanske borze, fco nakl. post., 170—170 (170); hmelovke. ravne, ne-obeljene, od 6 m «iapr. komad, fco nakl. postaja 0—6, breza okrogla, 10—30 cm, fco nakl post. 0—350; late 25-50, 30-50; monte fco meja 0—540; poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 265—0; turščica sremska, par. nakl. post., 0—185, par. slov. postaja., 1 vagon 216—216 (216), v stoužih, par. slav. post., 0—75, rova no-vernber-januar v en a kili delih, par slav post. 100% kasa pri sklepu 0—122.50; fižol ribni-čan, fco Ljubljana 300—0, prepeličar. fco Ljubljana 340—0, tnandalon, fco Ljubljana 299—0, ico Postojna trans. 1 vagon 350—350 (350). ZAGREB. Na tržišču bančnih papiriev je bilo danes neznatno osabljenje. Večj! pro met je bil le v Eskomptni, ki je trgovala po 135—137, pro-ti koncu sestanka pa je po-rastla na 138. Praštediona je zaključila pri tečaju 1000 DrugI papirji so ostal! nespremenjeni. — V industrijskih papirjih je bilo rekaj zaključkov v Slavoniji, Eksploataciji in Trbovljah, drugi pa so bili zanemarjeni. V državnih papirjih je Vojna škoda nekoliko popustila in je trgovala po 365, pa se je kasneje zopet učvrstila na 370. Notirale so devize: Amsterdam 2250—2270, Dunaj 790.40—800.40, Berlin 1336—1346, Italija, izplačilo 228.74—231.14, London tzplačilo 272.25—274.25, ček 272.25—274.25. New-york kabel 56.10—56.70, ček 56.05 — 56.65, Pariz 0—367.50, Praga 166.30—168.30, ček 166.25—168.25, Švica 1084.80—1092.80, ček 1084.75—1092.75; valute: dolarji 55.40 —56; efekti: LHorale 0—55, Trgo 11, Eskomptna 135.50—138, Kreditna Zagreb 139 —140, Hipo 73—73.50, Jugo 112—113, Ljubljanska kreditna 225—0, Praštediona 995— 1002, Slavenska 49-49.50, Srpska 141—146, Mednarodna 70—0, Narodna banka 0.5000; Eksploatacija 48—50. Dubrovačka 680, Še-čerana Osijek 530—538, Isis 67, Narodna štrmska 0—25, NIhag 38.—0, Girtmann 440— 460, Slaveks 140—160. Slavonija 54-34.50. Trbovlje 363—365, Union 430, Vagon 90, Vevče 120—0; 7% investicijsko posojilo 81, 4% agrarne obveznice 52, Vojna škoda, promptna 367—369 za oktober 372—375. CURIH. Beograd 9.20, Berlin 123.30, Ne\v york 518.t0, London 25.0975, Pariz 2451, Milan 21.05, Praga 15.33, Budimpešta 0.00726 Bukarešta 2.50, Sofija 3.80, Varšava S4, Dunaj 73.10. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 68.40, Zivnostenska 270, Assicurazione Generali 6450, Riunione Adriatica A 3110, Riunione Adriatica B 3110, Cosulich 285, Dalmazia 268, Libera Triesrina 484, L!oyd 1000, Oceania 168, Tripcovich 3S0, Dalmazia cement 630, Split cement 465, Krka 329; devize: Beograd 43 50 — 43.75, Dunaj 3.37.50 — 347.50, Budimpešta 0.0335—0.0345 Praga 72.50 — 73, Bukarešta 11.50 — 12, Pariz 116.25 — 116.75, London 118.75 do 119.10, Newyork 24.45 — 24.60, Curih 474 do 479; valute: dinarji 43 — 43.70, 20 zlatih frankov 94 — 97, 20 zlatih lir 475.03. DUNAJ. Beogrnd 12.525 — 12.565, Berlin 168.30 — 168.80, Budimpešta 99.02 do 99.32, Bukarešta 3.34 — 3.36, London 34.255 do 34.355, Milan 38.73 — 28.87. Newyork 707.15 — 709.65, Pariz 33.45 — 33.61, Praga 20.935 — 21.015, Sofija 5.145 — 5.183, Varšava 116.50 — 117, C tirih 136.40 — 136.90; dinarji 12.465 — 12.525, dolarji 713 — 716. PRAGA. Beograd 60.175, Berlin 804.25, Curih 65230, London 163.50, Milan 137.50. Newyork 33.75, Pariš 159.75, Budimpešta 4.67, Dunaj 468.50. PARIZ. (Opoldne). Milan 85.90, Newyork 21.135. Curih 408, Praga 62.65, London 102 36 BERLIN. Beograd 7.425, London 20.318, Newyork 4.195, Milan 17.08, Pariz 19.88, Pra ga 12.42, Curih 80.96. Dunaj 59.20. LONDON. (Opoldne) Beograd 273, New-york 484.31, Pariz 102.30. Italija 119.90. Švica 25.09, Berite 20.35. Praea 163.50, Dunaj 34.46. NEWYORK. (Po na Se ponoči.) Beograd 1.775, Berlin 23.81. London, kabel 4.84, Pariz 4.73, Švica 19.30, Itafiia 4.0725. Dunaj 14.25, Praca 296.2S. Bukarešta 0.48125 Šport Prvi damski lahkoailstski miting v Mariboru Na kratko smo že poročali o prvem datns skem lahkoatletskem mitingu, ki »e je vršil v nedeljo v Mariboru pod okriljem med« klubskega odbora LHP. za prveastvo ma« riborskega okrožja. Udeležba na mitingu je bila s strani klubov kakor občinstva prav velika. V splošnem je prinesel miting zelo dobre rezultate, osobito v tekih, kjer je do* miniral ISSK. Maribor in v metanju diska. Rezultati skokov so vsled slabega zaleta in preširoke desko pri skikalnici manj ugodni. Miting pa je pokazal, da tudi Maribor raz* polaga z dobrimi atletinjami, ki bi utegnile po daljšem treningu resno konkurirati z drugimi naše države. Prvenstvo si je priboril I. S. S. K. Miri« bor s 47 točkami pred S D. Rapidom (27 točk) in S. K. Ptujem (5 točk). Rezultati 6o sledeči: Tek 60 m: (11 tekmovalk): L predtek 1. Robaus (Rapid), 2. Hercele (Maribor); II. predtek: I. Vuga (M.) 8.2, 2. Bubak (R.): ITI. predtek: 1. Ozvatič (M), 2. Robiček (Ptuj). Finale: I. Ozvatič (M.) S.2, 2. Vuga (M) 8.7, 3. Robaus (R) 9.3. Tek 100 m: (9 tekmovalk) I predtek: 1. Rohaus (R), 2. Hercele (M); II. predtek: L Vodeb. (M), 2. Skalee (P); III. predtek 1. Ozvatič (M1!. 2. Bubak (R). Finale: 1. Ozva« tič (Ml 14, 2. Vodeb (M) 14.4, 3. Robaus 14.0. (R). Skck v daljavos (10 te km.') 1. Monderer (R) 4 m. 2. Stare Zora (M) 3.99 m, 3. Lir« zer (R) 3.97 m. Skok v višino: (10 tekm.): 1. Stare Zora (M.) 1.25 m. 2. Vodeb (Ml 1.20 m, 3. Moiv derer (R) 1.20 m. Met krogle: (6 tekm.): I. Stare Olga (M), 7.49 m. 1 Sirzer (R) 7.31 m, X Staro Zora (M) 6.90 m. Mel diska; (7 teknO: 1. CutiČ (R.) 21.82 m. 2. Stare Zor« (M) 18.93 m. 3. Sirzer (R) 17.65 m. Met kopju: (7 tekm.): 1. Gregorec (P.) 18.70 m, 2. Cutič (R) 18.37 m, 3. Stare Zora (M) 17.85 m. Stsfetn 4 X 60 m (izmenična): 1. Maribor (Vuga, Hercele, Vodeb, Ozvatič) 36.8: 2. Rapid 48.2. Štafeta Ptuja je bila diskvalifi* cirtma. Iznenadenfe zadnje nedelje v Zagreba je bil brezdvomno poraz Gradjanskega po Concordiji. Lanski prvak Zagreba je pri čel letošnjo prvenstvo s precejšnjo smolo. V nedeljo je moral prepustiti Concordiji, ki ni nastopila s kompletnim prvim rao> žtvom, obe točki, ko je že v prvem kolu proti Sparti izgubil 1 točko. Očividno mo« štvu Gradjanskega ne prijajo nova offside pravila. Napad si ne more ustvariti ugodnih pozicij, za streljanje, čeprav so bili vsi na« padalci skoraj vedno v kazenskem prostoru Concordije. Vsled njihovega «mečkania» je bila hitra obramba Concordije vedno pra vočasno na mestu, da reši situacijo. Glede streljanja so bili «purgerji» docela nemo« goči. Pri Concordiji je bil najboljši igrač vratar Fachat, !ri ga je sodnik v 16. min. drugega polčasa izključil. Na njegovo me« sto je stopi! levo krilo Andjelo, ki nI imel mnogo posla. Glavno zaslugo za zmago Con cordije imajo obramba in krilci. Haškovo moštvo, ki je proti Sparti zma« Salo z lahkoto z 8 : 0, je sedaj v najboljši kondiciji in je danes gotovo najmočnejša enajstorica Zagreba. Stanje zagrebškega prvenstva po nedelji skih tekmah je nastopno: I. Hašk, 2. Con« cordija, 3. Gradjanskl, 4. Croatia, 5. 2e« lezničarji, 6. Sparta. Avstrija i Šcamja O tekmi Avstrija : Španija, ki je, kakor smo že poročali končala z zmago Špancev z 1 : 0, objavljamo še nastopne podrobno« sti: Dunajčani so pričakovali res senzacijsko borbo, ki pa je izostala. Kakor pišejo du« najski Usti, španska reprezentanca glede tehnično spretnosti in taktične sposobnost: še dolgo ni na višini. Občudovati se mora njena izredna hitrost, igrači starte jo izredno brzo in so vedno za žogo. Tudi Avstrijci niso igrali slabo, vendar pa »o imeli igro vedno v rokah ter bili zlasti tehnično bolj« ši od Špancev. V polju so nadkriljevali svo« je nasprotnike in so pokazali nekaj lepih kombinacijskih potez, pred golom so pa ta« ko netočno podajali in tako nesigumo stre« ljali, da so vse žoge postale plen nasprot« nikov. Španski vratar, sloviti Zamora, ni imel preveč d»Ia. Zamora je res umetnik, toda njegov glas je vendarle večji kot nje* gova umetnost. Z rokami obvlada žogo ka« kor kak akrobat, njegovo plasiranje je dobro in vedno zapusti gol ob pravem času. Ver.dar pa so nekatere njegove akcije po« kazale, da tudi on ne zmore nečloveškega in da ni imun proti napakam. Dunajčani, zlasti napad so igrali simpatično za oko. Najboljši igrači Avstrijcev so bili branilca Tandler in Rainer ter desno krilo Cutti Da so bili Avstrijci res v premoči, se vidj iz tega, da je moral njihov vratar v vsej igri držati le štiri do pet strelov. O poteku igre bi bilo omeniti nastopno: Ob začeku tekme napadajo Avstrijci in Zamora dobi težko delo. Sledijo protinapadi Spancev, Id so vsled negotovosti avstrijske obrambe precej opasni. V 17. minuti zgreši Tandler žogo in desna rveza Spancev Gubells zabi« je mimo vratarja Kannhauserja prvi gol Avstrija io v premoči, vendar pa vsled ne« odločnosti napada nc more izenačiti. V dru «i polovici sc slika nc menja. Zlasti ob za« četku in koncu te polovice so španska vra« ta naravnost oblegana. Mnogo strelov A v« strijcev gre tik mimo prečk, ostale drži Za« mora. ki je v 17. minuti držal tudi slabo streljano enajstmetrovko \Vesselyja_ S sod« nikem Cejnarjem občinstvo ni bilo zado« voljno ter ca je na koncu izžvižgalo. Kot predtekma se je vršila tekma med reprezentancama Dunaja m Krakova. Kra« kovčani so častno podlegli z 0 : 1 (0 : 0). Da zmaga Dunajčanov ni bila večja, je v prvi vrsti zasluga krakovskega vratarju Malcrvka (Oraccma). Sodil je madžarski sodnik Ivančič. Še nekaj zadnjih nogometnih fekem. Praga: V nedeljo: Prvenstvene: Sparta : Viktorija Žižkov 3 : 0. Liben : Meteor VITI 4 : 3, Čehoslovan Košire : Slavoj VIII 2:1, Kolin : Sparta Košire 1:1. Rapid (Praga) : Raalick: 2 : 1, Čechie Smichov : Olimpija 3 : 2. V pondeljek: Prvenstvene: Slavija : Liben 5 : 1 (2 : 0), ČAFK : Vršovice 4 : 0 (3 : 01. Prijateljska: Sparta : Amateura (Dunaj) 7 : 2! Brno: DFC. : Zidenice 8 : 2 (3 : 2). Niirnberp: S. V. Fiirth : S. V. Niim berg 4 : 0. Munchen: Bavern : T. u. S. V. Miinchen 1860 2 : 0, Wacker : Schvraben (Augsburg) 2:1. Kodsnj: Danska : Finsks 3 : 3. Službeno \/. Lh'P. Danes, v četrtek, ob 20.45 sestanek v salonu restavracije «Pri rca žis>, katerega se imajo udeležiti vsi ljubljan« ski klubi po svojem delegatu, kapetani vseh moštev in načelniki nogom. sekcij. Tajnik I. Domska, sekcija S. K. IRrife. V petek popoldne ob pol 6. uri bazena trening za vse članice. Ker so prvenstvene tekme pred durmi, pozivam vse članice, da se sigurno udeleže vseh nadaljnih treningov. Prihodnji trening v nedeljo dopoldne ob pol 11. uri istotako za vse članice. — Načelnik. A. S. K. Pnmorje vabi vse podporne in redne člane in članice, ter po njih vpeljane goste in prijatelje kluba na zabavni večer, kj se vrši v nedeljo, dne 4. t. m. ob 20. uri v areni Narodnega doma. Posebna vabila se ne pošiljajo. Kolesarski pods3\>ez Slovenije. Danes ob pol 9. uri zvečer seja KPS. v restavraciji »Novi svet». Radi važno zadeve se prosi polno"tcvilne udeležbe. — Tajnik I. JZSS. sklicuje v petek, 2. t m. ob pol 21. uri v damskem salonu kavarne Emona sejo upravnega odbora in zbor vseh nastav« nikov vojaškega smuškega tečaja. Seja je tažna radi imenovanja nastavnikov za vtw jaške smuške tečaje v novi sezoni. Udelež« ba obvezna. — Tajnik II. Hčtzena tekma Maribor : Rapid 2 : 1. (Še nekoliko podrobnosti). Prvo srečanje slovenskih in nemških hazenašic je prineslo boljšemu Mariboru le majhno razliko v re» zultatu. Tekma je silno trpela vsled de že v« nega vremena in polzkega igrišča, ki je ovi« ralo vsako lepo kombinacijo. Mariborov na« pad pod vodstvom vedno agilne Lije, pod« prt od požrtvovalnih halfic Bibiče in Gine. je predvedel zelo lepo igro, a vendar ni mogel izsiliti večje diference. Pri Rapidu je ugajala edinole vratarica. ki je ubranila ne* broj ostrih strelov. Tekma sama je bila prav zanimiva, a vendar se je opažala sta!« na premoč Mariborove družine. Sodil je izvrstno g. Šepec. Nacifonalni lahke atletski miting ASK. Primorje in TKD. Atena. Za nacijonalni lahkoatletski miting ASK. Primorje in TKD Atena, kj se vrši v soboto in nedeljo 3. in 4. oktobra na igrišču ASK. Primorje. Du« najska cesta prihajajo dnevno mnogoštevil« ne prijave. Tako se je prijavil Policijski Športni klub, Zagreb, od njegovih tekmoval cev moramo omeniti izboma metalca diska in kopja Zorajo in Bratuliča. S. K. Ilirija Ljubljana nastopi s svojo kompletno ju« niorsko in seniorsko gardo; od teh tekmo valcev so najizrazitejši: rekorder in prvak Jugoslavije na 5000 m Deržaj, istočasno tu> di prvak in rekorder Slovenije na 1500 in 5000 m. prvak in rekorder Slovenije v pe« toboju in na 800 m Zupančič L., prvak Slo« venije v skoku v višino in rekorder v sko« ku ob palici Grcgorka, prvak Slovenije v skoku ob palici Strekelj, slov. prvak in rc« korder v metu kopja Orehck, prvak in rc« korder Slovenije v metu diska Vrhovec itd. •Tugoslov. lahkoatletski klub Marathon, Za« greb nastopi med ostalimi s talentiranim tekačem na dolge proge Kumerjem in ali« ronnd skakačem in dosedanjim prvakom in rekorderjem v skoku v višino ing. Zgago. Prihodnjič objavimo naše mnenje in kalku« lacijo o izidih pri mitingu. Predprodaja vstopnic se vrši v trafiki Sever, Šeienburj gova ulica. ^7retnensko poročilo Liubljana, 30 septembra 1925. Linbllana, 306 m nad morjem Kra i I onszovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter OUiafno 0-10 Padavme mm Liuhliana . . • 7. 766-5 10-6 vzhod dež 2-3 LiuHJana , . 14. 767-5 150 obl. i Ljubljana . . • 21. 769-4 13-7 brezv. obL Zagteb . . . • 7. 765-4 12 0 1'-g- zap- obi. 30 Beograd . , • 7. 764-4 120 jug. vzh. del. obl. 3-0 Dunaj . , . • 7. Praga . . . 7. Inomost , . • 7. Solnee vzhaja ob 5'56 zahaja ob 17'44, luna vzhaja ob 17*15, zahaja ob S .12 Barometer višji, temperatura visoka. Beograjsko vremensko poročilo: V naši državi bo zračni pritisk manjši, vetrovi pa bodo večinoma močnejši kot 8 m v sekundi. Oblačnost In megla bosta še trajali na severovzhodu. Na nekaterih krajih bo deževalo, od časa do časa pa bo deloma tudi vedro vreme. Na jugozapadu se bo vreme razvedrilo. Toplota se bo zvišala. Dunajska vremenska napoved za I. okto« ber: Še nadalje oblačno in mestoma deževno. Ni pričakovati temeljitega zboljšanja. Imm iidusfrilceii in zaposluje Inozemskih delavčevi Zveza industrijcev v Sloveniji nam je poslala nastopno službeno poročilo o anke« ti glede zaposlovanja inozemskih delavcev, ki se je vršila 28. septembra v Beogradu. V poročilu je povdarjeno tudi stališče Zveze napram temu vprašanju. Poročilo se glasi: NTa temelju zakona o zaščiti delavcev je minister socijalne politike izdal Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev od 9. ju» lija 1924 (Uradni list od 2. avgusta 1924.), ki je do sedaj v veljavi. Po tem Pravilniku je ministrstvo socijalne politike potom in» spekcij dela postopaS napram podjetjem, ki zaposlujejo inozemske delavce in name« ščence, oziroma napram tem inozemcem. To postopanje je povzročilo prizadetim podjet jem ter inozemskim uslužbencem neprestan ne težave in velike troške Mi smo se ves čas trudili izposlovati omi« Ijenje postopanja oziroma spremembo do* ločil Pravilnika. Povdarjali smo, da zaposlus ie naša industrija po veliki večini le doma* če ljudi, da daje domačinom vso prednost n da namcSča inozemske strokovnjake le 70 neobhodni potrehi Obenem smo opo« -arjali na dejstvo, da Pravilnik ni v skladu < zakonom in da mu ponekod bistveno na* -protujc. NTnša prizadevanja niso imela pravega ■:spcha. Praksa ministrstva socijalnc politi* :e je osfa'a rigorozna in brezobzirna. Pros nje prizadetih so se reševale kasno in če* to brez vpoštevanja podanih stvarnih raz* egov. Vskd tega se je pojavil splošen od* ">or gospodarskih krogov proti tej praksi, i je slednjič povzročila nujne intervenci* c s strani predstavnikov sosednih in prija* :eljskih d.žav. Mcposridno pred kongresom gospodar* ■kih zbornic in organizacij, sklicanem na ian 19 septembra t. 1. se je vršila v cen* -ali industrijskih korporacij v Beogradu onferenca, ki se je bavila zlasti s tem vpra injem. NTa ta i konferenci ie naš tajnik dr. V. Golij podil stvarne dokaze, da Pravil* ■k o zaposlovanju inozemskih delavcev na« protuje zakonu, na kojem temelji. Zlasti navedli, da zakon o zaščiti delavcev v 1. 103. zgolj prepoveduje dovajanje ino» emskih delavcev, nikakor pa ne zadeva nih inozcmcev, ki so bili v času, ko je sto* iil zakon o zaščiti delavcev v veljavo, že naših podjetjih zaposleni. Nadalje zakon iam ustvarja izjeme za nameščence, ki opravljajo višje posle in ki se ne smatrajo 'a pomožno osobje v smislu tega zakona 5 3 zakona o zaščiti delavcev). Konferenca v polnem obsegu pritrdila našim argu* mentom. Tudi kongres gospodarskih zbor« nic in organizacij je dne 20. septembra t i sprejel resolucijo v našem smislu. Pod vtisom take manifestacije in upošte« vaje nujne želje, priglašene s strani mini« strstva za zunanje zadeve, je g. minister socijalne politike Milan Simonovič sklical anketo pristojnih uradnih mest in gospodar skih predstavnikov, ki se je vršila dne 28. septembra t. 1. pod predsedstvom g. mini« stra. Ankete so se udeležili zastopniki mini strstev za zunanje stvari, za notranje stva« ri ,za trgovino in industrijo, ter za šume in rudnike, nadalje od Centrale industrijskih korporacij gg. Gj. Curdin, dr. C. Gregorič in P. Blaškovič, za Zveze industrijcev g. ing. M. Šuklje, potem zastopniki Saveza indu« strijnliea Zagreb, ljubljanske in zagrebške Trgovske zbornice ter beograjskih komor, slednjič zastopnik centralnega sekretarija« ta delavskih zbornic. V večurni razpravi so se obrazložili in proučili vsi momenti, ki kategorično zahte« vajo spremembo dosedanje nevdržne pra« kse, Anketa je ugotovila, da se Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev od 9. ju* lija 1924. dejanski ne sklada z zakonom Zakon sam govori le o dovajanju novih inozemskih uslužbencev in se ne tiče onih inozemcev, ki so bili dne 14. junija 1922., ko je stopil zakon v veljavo, že v naših pod jetjih zaposleni. Ministrstvo socijalne poli« tike izdaja ali odreka le dovoljenje zapo« slitve, dočim je glede bivanja inozemcev v naši državi komputentno zgolj ministrstvo za notranje zadeve. V tem smislu je treba izmenjati čl. 6. Pravilnika. Določba § 3. za« kona o zaščiti delavcev glede oseb, katerim se poverjajo posli višje vrste, se more v Pravilniku interpretirati v ožjem smislu, ka kor da se nanaša le na neposredne pred* stavnike inozemskega kapitala v tuzemskih podjetjih. Nanovo se naj dovoljuje zaposli« tev potrebnih strokovnjakov in specijali* stov, kakršnih nimamo doma, in to za pri* merno dolge roke. Prošnjam za dovoljenje zaposlitve inozemskih delavcev in name« ščencev je priložiti poleg izjave Delavske zbornice tudi izjavo pristojne delodajalske korporacije. Ministrstvo socialne politike bo te prošnje reševalo v i/vestnem krat« kem roku. Beguncem slovanske narodnosti se nc bodo delale nikake težave niti glede bivanja niti glede zaposlitve. Sedanji Pra« vilnik se nemudoma zamenja z novim, ki bo vseboval točne določbe v smislu teh smernic. Gospod minister M. Simonovič je zasta* vi! svojo besedo, da se novi Pravilnik ob« javi tekom par dni. Ta Pravilnik bo povsem odgovarjal smernicam ugotovljenim po an« keti. Do tedaj se ukine izvršitev tekočih odlokov ministrstva socijalne politike proti inozemcem. Ministrstvo za notranje stvari ie takoj obvesti radi skladnega postopanja. Ce so v teku odloki proti inozemcem, Id so bili v naših podjetjih zaposleni že pred 14. junijem 1922., naj poslodavci nemudoma vložijo nove prošnje, v kojih navedejo in dokažejo tako dejstvo. Te prošnje se bo« do nemudoma rešile s tem, da proti nadalj« ni zaposlitvi ni zadržka. Gospod minister bo skrbel za to, da se podjetjem ne delajo težave glede onih inozemskih strokovnja« kov, ki so se zaposlili po 14. juniju 1922., ali ki se na novo zaposlijo, če je taka za* poslitev dokazano potrebna. Zlasti bo skr* bel za brzo reševanje vseh zadevnih pro» šenj vobče. Iskreno nas veseli, da so končno obvelja« le pravilne zahteve, koje smo ves čas za« stopali. V našem prizadevanju nas je vpliv« no podpirala beograjska Centrala industrij* skih korporacij in izrekamo na tem mestu našo toplo zahvalo predvsem g. predsedniku Tgnat Bajlonyju, potem gg Gj. Čurčinu in dr. C. Gregoriču. V istini bi naše skupno delo morda ne dovedlo do polnega uspeha, da niso zunanje politični oziri odločili v naš prilog. Ta okolnost pa ne more kratiti zaslug naših odličnih sotrudnikov in le do* kazuje pravilnost našega postopanja. Pri tej priliki povdarjamo našo nujno za« htevo, da naj industrijska podjetja v Slove* niji tako v svojih obratih, kakor v svojih centralah zaposlujejo domačine in naše dr* žavljane, kakor delavca, tako nameščence, in vodilne uradnike. Zaposlitev inozemskih strokovnjakov se mora omejiti na one slu« čaje, kjer so taki inozemci iz stvarnih raz* logov v istini potrebni Sicer smo uverjeni, cla naši p. n. člani soglašajo s to zantevo. Izrecno pa navajamo, da je tudi anketa r ministrstvu socijalne politike od 28. septem« bra t. I. jasno pokazala, da se baš Slovenija odlikuje napram drugim pokrajinam, ki pc« nekod grešijo proti principu, da se mora ščititi domače delo in domače delovne moči. Na anketi je prodrlo načelo zaščite doma čih delavcev in nameščencev, obenem pa tudi načelo zaščite naše produkcije. Pri re« ševanju vprašanja zaposlitve fnozemcev se morata upoštevati istočasno obe načeli, ki si nikakor ne nasprotujeta. Naši zakoni o zavarovanju delavcev, o zaščiti delavcev in o inšpekciji dela so sto« rili usodcpolno pogreško s tem. da niso stro go ločili med telesnimi delavci po eni stra* ni, in nameščenci, ki opravljajo duševno delo, po drugi strani. V interesu ne le na* šega gospodarstva, marveč v interesu na« roda in države je, da se vpoštevajo poseb« ni pogoji poedinih plasti naroda. Mi se pri* zadevamo, da se storjena napaka popravi. Nameščenci naj se izločijo iz delavskih zbornic, pa tudi iz delavskega zavarovanja. Vse vrste socijalnega zavarovanja name« ščencev naj se združijo v posebni instituciji neodvisni od delavskega zavarovanja. Pro* simo naše p. n. člane, da nas tudi v tem stremljenju zavedno podpirajo, Dopisi TACEN POD ŠMARNO GORO. Tukajšnje pevsko društvo «Zarja» priredi v nedeljo dne 4. oktobra v slučaju slabega vremena pa 11. oktobra pri g. Jožefu Retencu p. d. pri Žibertu na brodil veliko vinsko trgatev s petjem. Prijatelji grozdja in petja se iskreno vabijo. JESENICE. Sokolsko društvo Jesenice naznanja, da se v nedeljo dne 4. t. m. poslovi z Jesenic kapelnik s. Ribola. V to svrho se vrši v nedeljo ob 15. uri poslovilni koncert, h kateremu se vabi vsa društva G. S. Ž. in drugo naklonjeno občinstvo, da izkažemo velezaslužnemu in požrtvovalnemu našemu kapelniku priznanje za kulturno delo. — Zdravo! Šah Tromatch Jerošov-C. Vidmar-Dernovšek je končal nepričakovano z zmago Karla Dernovška, ki je dosegel 5 točk. Izmed onih partij, katerih rezultat še ni bil objavljen so deseta: C. Vidmar-Jerošov, zmagal prvi enajsta Jerošov—C. Vidmar, zmagal Jero-šov. zadnja, dvanajsta Jerošov-Denrovšek, ki je slednjemu zagotovila prvo mesto s 5 točkami. Drugi je C. Vidmar 4%, zadnji Jerošov z 2Vn. Dasi Jerošov kot prvak LjubH. šah. kluba ni smatral ta mateh za odločilen za njegovo pozicijo, se lahko reče, da njego-ga zmaga pri prihodnjem glavnem turnirju ni spričo napredovanja ostalih dveh popolnoma sigurna. Splošni turnir sc je pričel 2S. t. m. v kavarni Evropa. Žrebanje se je vršilo 26. t. m. in se je udeležilo tega turnirja 12 igralcev ki so po izžrebanih številkah sledeči: I. Avsec. 2. Skulj. 3. Zidan, 4. Grdina, 5. Milač 6. Fink, 7. Zevnik. 8. Sivic, 9. Rupntk, 10. Verbič, 11. Kirkac, 12. Krek. O poteku posameznih ko! bomo poročali. Simultana dr. MIlana Vidmarja. V začetku oktobra se bo vršila velika simultana našega velemojstra v kavarni Evropa, ki bo kakor vsako leto največja šahovska prireditev v Ljubljani. Ljublj. šah. klub bo postavil v boj vse najboljše Igralce, udeležiti pa se ie more vsak, ki želi igrati z dr. Vidmarjem resno partijo, ki se našim šahistom le malokrat r.ifdi. Prijavama za udeležitev znaša 10 Din in se sprejemajo prijave že sedaj pri taini-ku kluba ob igralnih večerih šahovskega kluba. G. Kari Dernovšek bo priredil na igralnem večeru 30. t. m. malo simultano, ki se je naj člani po možnosti udeleže. Dijaške razmere v Brnu Odbor jugoslovenskesa akademskega podpornega društva v Brnu nas prosi za objavo sledečih vrstic o šolskih Jn žrvljenskih razmerah v Brnu in to v interesu onih dijakov, ki nameravajo letos študirati na bmskih visokih šolah: V Brnu so sledeče visoke šole: češka in nemška tehnika, češka univerza, češka visoka veterinarska šola in češka visoka gospodarska šola. Na vseh zavodih se vrši vpisovanje do 7. oktobra. Šolnina za naše dijake kot tujce znaša okoli 350 Kč na semester, izpitne pristojbine (za posamezne izpite) 20 do 40 Kč. Naši dijaki morejo stanovati v Jugo-slovenskem študentskem domu proti plačilu 75 Kč mesečno. Za sprejem v ta dom je treba poslati prošnjo (z dokazilom siromaštva in kavcijo 75 Kč) na Kuratorium iihoslovanske studentske koleje, Brno. Srpska ulica 3. Privatna stanovanja stanejo 200 do 300 Kč na mesec. Hrano dobe naši študenti lahko v češki akademski nienzi proti predložitvi dokazila siromaštva in se plača za kosilo in večerjo 200 Kč mesečno. Sicer stane dobra hrana v javnih lokalih in privatnih hišah 300 do 400 Kč. Eksistenčni minimum za življenje v Brnp znaša torej 450 do 500 Kč mesečno. Toliko interesirani javnosti na znanje in ravnanje. Kdor pa potrebuje še kake informacije o Brnu, naj se izvoli obrniti na Jugoslovensko akademsko podporno društvo, Brno, Srpska ul. 3, Jihosloven-ski studentski kolej. Excella t je najboljši in vendar najcenejši »troj za rodbino ia obrt — Nadomestni deli za vse stroje. J. GOREČ, LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke* Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženftve, dopisovanje ter oglasi strsjjo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din 10'-* Vulkanizira f&e vr«te g o m i j a parna vulkanirarijn P Škafar v Litibljani. Rimska cesta 11 27(1 Krr.'ač Ivan iWagd:5 Ljubljana. Gledališka ul. 7 ?e priporoča ta jepen5ko sezono. — Angleško blaeo :4.->70 Pozor! Potor! Trgovine s č?v'"! Samostojen čevljar sprejme delo zaizsrorovitev čevljev «a dom. Naslov pove upr. ..Jutra., 2!'38 PoTor, gospodje! .fatančno po meri in modi Vam itgotovlm obleko za 1.10 Din kaker tadi obrnem Po mero pridem na doni. rišite samo dopisnico. — Joško Vodenik, Laverr.i 1.1 pri Ljubljani. fflhdUViHh Hišnik tr6ten in pošten, oženjen hr«* otrok, ki je enako službo £o drnpod opravljal p« takoj pprrjme. Zahteva «<• red r hi5i in obdelovani© majhnepa vrta — Po-nndbe na po&tni preda! Ljubljana. 24S06 Kontoristinia - ■mostoina slov. in nemSka korespondentinja, izurjena 'teno-rrafir.ja in stroiepipka se takoj .sprejme. Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Ljubljana-ViS. 25526 Prodajalka 7d delikatesno trgovino v Splitu, z znanjem hrvat-fkegra, slovenskega, itali-ianfkeara in nemSkepa jezika, ki je 2e bila v taki trgovini in more položiti kavcijo — samostojna v trgovini — Fe iBče. Reflek-tantinje ne nad 30 let stare naj pošljejo ponudbe po mo^no^-ti p sliko na naslov: A!pa, Split. 24S51 2 kofarska vajenca se sprejmeta. Naslov pove uprava . 25527 ki bi bil sposoben Z3 pakiranje zabojev kakor tudi 7h v?a druga dela, priden, polten in trezen !»e takoj »prejme pri vpčjem tovarniškem podjetju. Na?lev v opravi . 25525 Otroška varuhinja zanesljiva, dobrosrčna in »nažna se sprejmo k desetmesečnemu otroku. Ponudbe takih, ki «o 2e služboval* v enaki lastnosti, s prepi=j spričeval, na upravo »Jutra» pod cOtroška varuhinja*. 24852 Gospodična Inteligentna, s perfektr.im znanjem nemščine se sprejme k 7 in o let starima otrokoma. Ponndbe tiftih. ki so ie službovale, in s prepisi spričeval pod šifro «V*?oj!teljira» na upravo •Jutra* — Otroške vrtnarje« imajo pred t ost. 24653 Službo velikega hlapca ali oskrbnika iščem, event. vzamem posestvo v najem. Ponudbe na upravo »Jutra* pod cKmečki sin*. 24825 Potnik zelo dobro vpeljan po eeli Sloveniji išče zastopstva. Sprejme tudi obiskovanje privatnih strank. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro »Potnik 12143*. 24870 KontonV?n*a išče primerne službe. Obvlada perfektno slovensko in nemško tesnopisje, ve»č» srbohrvaščine in italijanščine ter vajena tajniških poslov. Cenjene ponudbe pod «51etna praksa* na upravo •Jutra*. 24859 Dekle zmožno boljšega kuhanja, šivanja in vseh cospodinj-fikih del želi mesto, kjer bi ji bilo omogočeno imeti pri sebi sedemletno hčerko Naslov pove uprava «Jutra* 248-17 Šivilja dobro izurjena, zeli izpre-meniti sedanje mesto. C-enj. ponudbe na upravo »Jutra* pod fcifro »Spretna Šivilja*. 24861 Bančn! uradnik s dališo prakso, dolgoletni blagajnik, it#e primernega naraešcenja. Položi kavcijo Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro «Kaveiia 12128». 24868 Boljša šivilja bi hodila na dom bivat ter se cenj. damam najtopleje priporoma. Nt'slov v upravi »Jutra*. 24873 Službo sluice v trgovini, skladišču sil kaj sličneca i š 8 e m Na šeljo položim kavcijo. Ponudbe pod »Vesten 12077* na upravo »Jutra*. 24754 Siroiirk tsezen ln zanesljiv strokovnjak išče službe. — Ponudbe na upravo «Jntra pod šifro »Strojnik 12079» 24791 Službo gozdarja in lovskega Čuvaja iščem. Dopise ca upravo »Jntra* pod mačko »Vesten čuvaj« 24887 Knjigovodji* samostojen, . s petnajstletno prakso, z znanjem srbo-nrvatskega in nemškega jezika — verziran v vseh trgovskih in bančnih poslih išče nameščenia pri večjem podjetju ali denarnem zavodu. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Br. 1S00». 2 4*44 Gospodični želita pouka v nemški stenografiji. Ponndbe z na-navedbo honorarja na upr. t.alio Naslov pove uprava »Jntra. 24S5« Zimsko sukn'0 lepo novo in pro«i»te Mate ctrodno prodam. NaMov » upravi .Jutra«. 24J73 Pozor! Pozor! Najvišje plačujem stare moSko ohleke, čcvljn in pohištvo. Zado*tuie dopisnica da pridpm r.a dom Drsmp. Gallusovo nabreEjo It. 20, Ljubljana. 21765 Jamski les: snoo do 4000 m' 2V. m delilne in 12 ™ deb. naprej se kupi. Porudhp franfco nakladalna postaja na upr. c-Tufra> pod »Jamski lrs». 2!S<59 Srebrne krone po Din 4 in staro goldinarje po Din 11, v vsalrf množini kipim. PonutThf. na podružnico .Jutra* v Mariboru pod .Prodam srebro. 2S?M Hiša 2 dobro vpeljano staro gostilno v večjem krajo Gorenjske, H ure od Zel. postaje eo proda. Ozira se izključno na rosne rcfiektan-te z dobrimi referencami. fTaalov nove uprava .Jutra. 24611 Stavbne parcefe za vile ob krasnem Bohinjskem jezeru, eolnSna leira kakor .Zlatoros* in cSv. Janez, od 10 Din ia m* ln viMe sc prodajo. Ponudbe pod «P» na upravo .Jutra., 25361 Pozor, usniani! To nizki ceni proda posestvo z vodno močjo v Savinjski dolini Karel Boh. Trbovlje I. 2i?90 Enodružinska hiša v Ljubljani, 15 minut od trlavno poŠte, obstoječa it 4 sob, kuhinje, 2 predsob, pralnico in shrambe, * električno lučjo in vodovodom se po zelo ugodni ceni proda. Naslov povo uprava »Jutra«. 34889 Lekai s skladiščem na Marijinem trpu se odda proti odškodnini (event. s stanovanjem), oziroma se proda hi8». Naslov » npr. «Jutra». 24750 Delikatesna trgovina z vinotočem se radi bolezni odda v najem. Pojasnila Za^rad štev. 64 pri Celin 24709 Lokal z lepo opravo v Ljubljani se takoj odda. Ponndbe na upravo «.Tutra> pod značko »Lokal 12122». 24837 Trgovino z palanterijo in perilom oddam r stanovanjem. -— Ponudbe pod »Sredina Ljubljane* na uoravo »Jutra*. 2488fi Lokal v Laškem telo pripraven za obrtnika sli trgovca se odda. Isto-tam se preda vse čevljarske potrebščine. Naslov v upravi »Jutra*. 24S93 Prostovoljna javna dražba pohištva, perila, obleke ter zlatnina se bo vritila dna 3. oktobra 1025 ob 9. uri dopoldni t hiSi Stari trg »t. 19/1, levo. — Kupci m __- in—. vabijo. 24871 Zaradi selitve h proda stara dobro ohranjena velika tofa, pisalna mita, postelja, umivalnik, stoli, miz«, predali, omar* Itd. Grad Tivoli, pritličje. Krojači in trgovci! Hiša c Icdelovalnico ju razpo-Biljalnico 1,-ortnih čepic, perila is oblek &e zaradi odpotovanja po ugodni ceni rda a vsem inventarjem t odjemalci vred. — Poaudbe aa upravo »Jntra* pod Šifro »Dober rasluSek 12020*. 24703 Stavbna parcela » obiem 400—7001> i It betoniraao kletjo v hliiiul Ljubljane se po nizki ceni proda. Naslov pore uprava »Jam*. SUM Hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj nosesfva v lepem trcri na Štajerskem prodam V hiši jp dobro ldoča eo-stina Kandolin v Studenioah stina Kandolin v Studencih pri Poljčanah. 2(000 Ooremliena soba se takol odda. Naslov upravi »Jutra*. 24806 2 novo onremljeni sobi (spalnico in kabinet) v vili. solnčna stran, mir, lep razgled, poseben vhod iz stopnišča. oddam boljšemu eo-spodu. Cena 600 Din, luč in postrežba posebej. — Dopise prosim pod »3 novo oprem' Ijeni sobi* na upT. »Jutra* 24743 Oprei^Pena soba t S posteljama se odda t 1. oktobrom Polzve se v Dalmatinovi ulici 10 — na dvorišču pri Briliju. 24845 Visokošolec aH d!.iak se sprejme na stannvante in hrano v bližini vi«iih »nI Naslov pove uprava »Jutra* 24864 Kot sostanovalec «e sprejme boljši pospod. Naslov pove urrava »Jutra* £483« Kot sostanovalec k srednješolcu se sprejme dliak. Naslov pove uprava •Jutra*. 24844 Soba za 1 ali 2 pospoda ee odda Naslov pove uprava »Jutra* 24846 Soba se odda 1 ali 3 pospodoma Naslov pore oprava »Jutra* 24178 Soba s posebnim vhodom ee takoj odda t Gosposki ulici It HML 14881 Opremljena soba 9 posebnim vhodom se odda takoj samski osebi. Naslov pove uprava »Jntra* 24878 Opremljeno sobo t posebnim vhodom i B č gospod. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Soliden 12135*. 24875 Soba R souporabo kuhinje in pri. tiklin se takoj odda zakon, skemu paru brez otrok. — Osrleda so od 10 —12. in od 1,—6. pop. — Fanv Buh, Kolodvorska ulica štev. 28 24843 Sobo v Šiški išče mati s 161etuim sinom. Ima lastno otomano ter sta oba ves dan odsotna. — Naslov pove uprava »Jntra*. 21882 Dijak išče sobico z vso oskrbo, po mnšnosti na periferiji. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dijak 12140*. 24874 Na stanovanje so sprejme dijak (vieokošo. Naslov pove uprava lec), »Jutra*. 24S83 G. carinik ki išče sobo pod šifro »F. P.» ia si je ogleda! sobo v Tavčarjevi uliei, aaj se nemudoma ponovno zplasl istotam. ' 24S77 Dijak so sprejme kot sostanova. lec k akademiku na stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra*. 24773 Sobo v sredini mesta iščem za takoj. Ponndbe na upravo »Jutra* pod »Takoj 12149* 24884 Stanovanje 2 velikih sob in pritiklin. nizka najemnina, zamenjam za večje, tudi dražje. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Center*. 24888 Podstrešna soba čista, se takoj odda. najraje železničarju. Istotam se sprejme več pospodov na dobro brano. — Anton Haver, Ahacljeva cesta 5. £4891 Akademik išče sobo z električno razsvetljavo in vso oskrbo. Ponudbe, na upravo »Jutra* pod »Hitro*. 2-4699 Ves dan odsoten eeepod gre kot sostanovalec erant. vzame tudi a o b e takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod <1. oktober*. 24814 Stanovanje sob e kuhinjo ali brez iščem. Plačam do 1000 Din. Dam lahko 20.000 Din posojila. Ponndbe rod značko »Nujno 131 A4i. 24901 Dijak iKe stanovanj« T ssssri Tabor-Vodmat. Naslov pove uprava »Jutra* pod značko «T*koi 10*. 24903 | Stanovanje 4—C sob se išče. Ponudb« na upr. »Jutra* ped šifro »Stanovanje 7*. 248SS Sobo z vso oskrbo oddam dvema dijakoma poleg obrtne šole Naslov pove uprava »Jutra* 24897 Elegantna soba garantirano čista, se odda solidni boljši osebi. Naslov v upravi »Jutra*. 24892 Ljubim Te Pismo prejel. Prosim pravi naslov če mogoče s sliko. 24832 7000 Din posojila potrebuje nujno trgovec proti popolni varnosti ia visokim ebrestim. event. preskrbi dobro službo. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod značko »Nujno 12083». 24712 Denar se posodi na hiš« in posestva proti vknjisbi na prvo mesto. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Nitke obresti*. 24902 «M. M.» Hvala za pozdrav iz Maribora. Odpiši! Kdaj s« vidiva? Poljube — vedno ves Tvoj — Zvonimir. 24870 Gospodična z velikim posestvom in lesno trgovino Seli resne^.t znanja z enakim gospodom Dopise na upravo »Jutra* pod »Sreča ,12111». Tajnost zajamčena. 24837 V upr. «Jutra» naj s« dvignejo pisma pod naslednjimi šiframi: Akademik 11198, Agilaost, Dobro arce 2319, Eksistenca, Gaudeamus, Harmonija, Hana, Hvalelnost, Irena, Idila 23660, Komisija 47, L 1904. Lt 100i1, M. J., Hlad, Mlada. Motorno kolo 120, H. S., Nova vila, Nepokvarjeno srce. Neizgo-vorjena misel, Opalosraf, Oktober 11921, Pričakujem, Resna l.iubeten 1000. Sava. 30. september. Salon, Sve-tosar. Sakselič, Štajerska rola, Takoj 11682, Zanesljivo 1-1805. Zelo nujno, Zvestoba. 1500—2000 Din, St. 15, 2700—4500, Mara. Seznanit? se želimo z Inteligentnimi gospodi. — »Sonja* reflektira na trgovca, »Eunlce* simpatizira z akademično caobraženiml in »Melaniji* ugajajo oficirji. — Smo mlade, zale, mičnel Ločene, neanonimne dopise, če mogoče s sliko, na npr. »Jutra* pod šifro »Sonja 1903», »Eunice 1904» in »Melanija 1900». 24884 j Katera kmetska gdč. ali vdova od 25—35 let, bi imela veselje poročiti se z dobro izobraženim mlinarjem, srednjih let s srednjo doto in vsem gospodarstvom. ki bi se potneje zamenjalo in kupilo mlinsko podjetje. Le resne ponudbe a polnim naslovom pod šifro »Sreča v zakonu* na upravo »Jutra*. 24833 »Z > Pianino aobio ohranjen, se kupi. Ponudbe i ceno na upravo »Jutra* pod šifre '»Planino 12117». 248« Celo skoro nov se proda. Naslov pove uprava »Jutra* 24885 Pes volčje pasme dober čuvaj se ugodno proda na Gosposvetski oestl 17 24848 Damska torbica z manjšo vsoto denarja se je našla. Dobi se na Sv. Petra nasipu 21, pritličje, leTo. 24839 Rjava ročna torbica se je našla. Dobi s« v upr. »Jutra*. 248S5 Bukove in hrastove hlode ter bukov« in hrastove parcele na stoječem za posekati v lastni reflji, kupujem. — Ozira s« le na ponudb« z navedbo množine ia cene. — Prodaja« drva odretke od žage iu parko-tov pe znižani ceni dokle« traja zalega. Ivan Šiška, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 24839 mmmxmKxxmx^x XX XX I Ljudske knjižnice | opozarjamo X S na najnovejše zvezke zbirke »S Prosveii in zabavi": 19 PuSkin - Prijatelj, Kapetanova H5i. Povest BroS. 24 Din, vez. 29 Din, po poŠti 1*25 Din vel Bodal Andrej, Krtžev pot Peira Kuplje« nika. Povest. Broš. 17 Din, vez. 22 Din, po V pošti 1-25 Din več. U Kersnik Janko, Cyolamen. Roman. Broš. 22 Din, V vez. 27 Din, po pošti 1-25 Din več. Kersnik Jank«, Agitator. Roman. Broš, 13 Din' V vez. 23 Din, po pošti 1'25 Din več. S Zeyer-Bradač, Tri legande o razpelu. Vez V 20 Din, po pošti 1-25 Din več. Naročila sprejema: X jf Tiskovna zadruga v Ljubljani. £ Prešernova ulica 54. SC XX XX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Gustave le Rouge: Misterija (Roman) — Lepa reč! se je jezil komandant, ki ni mogel skrivati svojega slabega razpoloženja. Računali smo na vas in sedaj je to pravi polom. .Misterija se je smehljajoč se približala: — Vse to pa. moj dragi Lionel. je dejala z očarujočim nasme= hom, nam ni razkrilo vaših načrtov. —- Nimam nobenega razloga, da bi jih skrival, je odvrnil mladi mož tako glasno, da so ga vsi slišali. Na mestu hitim profesorju Parkerju na pomoč. Jutri bom že na potu v xMehiko. Ta izjava je popolnoma spremenila mnenje klubovih članov, ki so bili pravkar jezni zaradi novice, da se ne udeleži dirke. — To je junaško, moj mladi Lionel, je saklical komandant. — Ta je možak, je dejal Kennedv, pravi Yankee. V tem trenutku je prinesel eden natakarjev na velikem pod* stavku tovor kozarcev in Častitljivo steklenico kalifornijskega vina. — Pijmo na zdravje Lionela Bradvja, je predlagal Sullivan. Predlog je bil sprejet z navdušenjem. Med tem ko je natakar napolnjeval kozarce, je Misterija, katere vorašanja so imela gotovo poseben namen, vprašala Lionela: — Ali mislite vzeti seboj mnogoštevilno ekspedicijo? — Odpotujem sam. — Blazni ste, Bradv! Hitite katastrofi naproti! Lionel je dvignil svojo čašo in se nasmehnil: — Gospodje, pijem na zdravje blaznosti, ki je cesto mati poguma in usneha. Vsi navzoči trčili z vachtmartom, ki je postal heroj dneva, Msterija je bila sadnja. ki je trčila ob kozarec moža, ki ga je tako zelo ljubila in tako silno sovražila. V dušku je izpila dragoceno tekočino; v trenutku, ko je posta; vila svoj kozarec na mizo, pa ni mogla obvladati nervoznega giba in zadela ie ob Bradvjev kozarec, ki se je razletel na kosce. Za trenutek je njeno obličje smrtno prebledelo. toda skoraj ob istem času se ie naslloma obvladala. — Nič hudega, Bradv, je dejala s svojim najmilejšim glasom. Razbi'a sem va?o čašo, da vam to prinese srečo. Niti Lionel. niti prisotni niso polagali važnosti na ta dogodek in nekaj trenutkov pozneje se je mladi vachtman poslovi! od klubovih članov. Drugo poglavje. Plazeče se sence. Lionel Bradv je uporabi! ostali del dneva za priprave na svoje oapotovanje. Imel je nakupiti razne stvari, bil je pri svojem bankirju, in neobhodno potrebni obiski so mu vzeli ves njegov čas. Ura je bila že osem, ko je stopil iz avtomobila pred vrati ljubke vile, ki si jo je bil dal zgraditi pred nekaj leti ne daleč od rtiča Black Pointa. | Ne ida bi bil v resnici utrujen, se je po&itil mladi mož razdra« ženega, nervoznega; polastil se ga je bil nerazumljiv nemir. Večerjal je brez velikega teka: skodelico čaja in par sandv.-ichev s kaviarom. Nato je odhitel v svoj studio. Tako je imenoval veliko sobo, ki si jo je bil uredil in okrasil po svojem okusu in kjer je posebno rad bivaL Od svojih križarjenj po vseh svetovnih morjih in predvsem po Daljnem Vztoku je bil prinesel dragocene zbirke iz brona, porce« lana in slik, ki so delale iz njegovega studia pravi muzej. Bila je to prostrana štirikotna soba resnega sloga; njena oprava in celo monumentalni kamin so bili iz ebenovine, z vložkami iz biserne matice in opalov. Galerija z izrezljano ograjo, ki so jo podpirali stebri, je bila ob stenah sobane, ki je v svoji celoti spominjala na hindustanske palače in na gotova razkošna holand* ska stanovanja koncem XVI. stoletja. V enem kotu je stal bronast kip enega bogov indijske svete trojice trimurti, Visnu, božanstvo mnogobrojnih utelešenj, ki moli svojih šest rok trpečemu človeštvu nasproti. Na drugem koncu sta stali Kali, krvava boginja Thugov zadavljalcev, in Ganesa, dobra boginja s slonjo glavo. Lionel je ljubil to eksotično okolje, misteriozno in resno, ki si ga je bil znal ustvariti in ki je odbijalo banalne misli. Bilo je skoraj hladno oni večer. To sc zgodi često v Sau*Fran> cisku, kjer so skoki temperature pogosti. V ognjišču monumeiv talnega kamina, ki je bilo obdano s težko ograjo iz kovanega železa, je bil Tollian, zvesti indijski služabnik Lionela Bradvja, prižgal velik ogenj s poleni aloe. Mladi mož je sedel v širok naslonjač iz kordovskega usnja in raztreseno zrl žar v ognjišču, kjer so zublji slikali tisoče bujnih slik. Nenadoma se je stresel. Za trenutek se mu je zdelo, da vidi na dnu žerjavice ironični lepi obraz Msterije. — Ta ženska me bo torej povsod zasledovala, je zamrmral slabe volje. Naravnost m6ra! Malo je manjkalo, da ji nisem v klubu pravkar povedal par neprijetnih resnic. Saj bi morala vedeti, da je ne ljubim, da je ne bom nikoli ljubil, da mi je prav posebno antipatična. Po kratkem molku je dodal: — Kar se tiče sovraštva te žeske, se ga prav nič ne bojim, čeprav je morda nevarno... In z omalovaževalnim gibom je otrese! pepel svoje cigareto. — Ne vem, kakšni so Misterijini načrti, je premišljeval, toda s čudno vztrajnostjo je zahtevala pojasnil o kraju, kjer je Parker ujet. Če bi ne bil previden, bi vedela ravno toliko kot jaz; toda k sreči ona ne ve stopinje dolžine. Kako divja bi bila, če bi vedela, da je meni ta stopinja znana in da tako lahko s točnostjo določim mesto, kjer se nahajajo razvaline svetišča! Povedati moramo, da so čisto slučajne okolnosti privedle Lionela Bradvja do skrajne previdnosti. Ko je bi! namreč potegnil Parkerjevo pisanje iz dinje. je pač na njem stala tudi zabeležna dolžina 75a; toda kri, s katero so bile pisane te črke, jc bila tako posušena, da se je komaj držala sirove tkanine. Tu mu je prišlo na misel, da zaupa članom kluba samo polovico svoje skrivnosti. S konico noža je pisavo lahno oddrgnil in besede adolžna 75% so izginile z listine, ne da bi pustile sled. Prej pa je na velikem zemljevidu Mehike natančno zarisal točko. Sedaj je bil zadovoljen z nagonom nezaupanja, ki ga je bil privedel do tega dejanja. Lionel je potegnil iz svoje listnice pisanje profesorja Parkerja; misli ni več na Misterijo in se je predal svojemu sanjarjenju. Zaprl je oči in si predstavljal velika svetišča z ogromnimi rdeče barvanimi maliki divjih oči. Mogočno stebrovje svetišč je bilo pokrito s čudno pisavo, na širokih terasah je rastlo zelenje. Z bakljo v roki je stopal navzdol no stopnicah v grobnice, se izgubljal v podzemskih labirintih in končno odkril profesorja Parkerja, ki je bil že sama kost in koža in umiral lakote na kupu zlata in dragih kamnov. Toda zdelo se mu je, da čuje korak? svečenikov, ki so bili odkrili njegovo prisotnost. Lionel se je s silo iztrgal tem sanjam, ki jih je sanjal v polsnu. V istini in ne več v sanjah se mu je namreč zdelo, da sliši korake na debelih khorassanskih preprogah v galeriji, ki je vodila ob stenah njegove sobe. Prisluškoval je pazljivo, toda čul je samo ječanje vetra po parkovih drevesih in daljno hropenje tovarn. — Sanjam je zamrmral in se smehljal svoji vznemirjenosti. Zaprl je zopet oči in skušal nadaljevati sanje tam, kjer so bile prekinjene. Videl se je, kako dviga v svoje naročje oslabelo telo profesorja Parkerja in stopa s svojim tovorom po stopnicah grobnice navzgor. V tem trenutku se ie studio, ki ga je do tedaj razsvetljevala ugašajoča žerjavica, zablestel za nekaj sekund v močni luči. Trska jc padla v ogenj in razširjala bleščečo svetlobo. Lionel je bi! vdrugič iztrgan iz svojih sanj. Zasenči! si je oči a roko in začudeno pogledal okoli sebe. Njegovim očem, ki so bile še vse motne od sanj, je to nenadno prebujenje pokazalo studio v neznani, skoraj sovražni luči. Tema se je kopičila po kotih sobine, kjer so se kitajski zmaji z zlatimi luskinami in emajlaste krastače s topaznimi oči začele oživljati. Maske iz Sumatre iz rdečega laka so se režale bolj odurno, kažoč svoje ostre zobe, in japonski vojščaki v svojih krilih iz železne tkanine, pokritih z luskinami, so sc zdeli kakor bi divje vihteli sulice s priostrenrmi4cavlji. Celo kip miroljubnega boga Višnu je izgubil svojo dobrohotnost. V poltemi mu je dajalo šest njegovih rok obliko ogromnega pajka, pripravljenega naskočiti plen. in Lionelu se je zdelo, da žare svetle punčice za ramo bronastega kipa. Z dlanjo se je pogladil preko Cela, kakor bi hotel pregnati m6ro, ki se ga je polaščala. Zdelo se mu je, da čuje tik poleg sebe človeško dihanje, ki je na videz odgovarjalo njegovemu lastnemu dihanju. Slednjič je videl v najtemnejšem kotu galerije — in to pot prav razločno — senco, ki se je pregibala in potem pritisnile ob steno, kakor bi se hotela pritajiti, in tla so večkrat počila pod koraki nevidnega bitja. Lionel je bil pogumen. In sedaj, ko se je popolnoma prebudil in je jasno mislil, je takoj razumel, da je bilo vse skunaj halucinacija, povzročena od utrujenosti. • v Predno se odločiš, da kupiš obleko, plašč ali suknjo, poseti našo detajlno trgovino na Erjavčevi cesti štev. 2 (nasproti dramskega gledališča) in si oglej našo bogato zalogo in ne boš nasedel. Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in nedosegljivo nizke cene te bodo prepričale, kje edino kupiš najceneje. Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana. 5567-a Slavnemu občinstvu, p. n. cenj. odjemalcem naznanjam, da bom s t. cktohrsm otvorll »a Cosiosvctski cesti v "ralžiefn BOGATO EAIOSO POSESTVA ===== od najprostejšega do najfinejšega izdelka, kakor ludi tapetniške izdelke: n. pr. modroce iz Crin afrka, iirne, volne, patent fo-te!e, otomane, dekor. divane. Muh fr.irniture ter vsa v to svrho spadajoča dela. - CSMS ^ONETOESfiHS! Naj nihče ne zamudi te ugodne pri'ike in si preskrbi potrebno. Se priporočam za cbien obisk t> s T ii s® sili,, Lsmimm, Eoiizei jgMMMBMfiBBM Prus lid&misa >rtland cmmisk 6I6.&&03 a 8EfTl2ft, $PU1 ustanovljena leta 1865, torej n.ijstareiSa tvornica te vrste - v Dalmaciji ———- IVAN JAK in SIN LJUBLJANA u- (uporniški cesta ttrsjet. IMetoa garancija. Pisalni stroji Mter tn Urama. • Koles« (< prvih tovarn OOrtopp, Stjria, Steffenrid, Iay«r. 4547a a _ r_____« i ■ 1JK ^UiUUUH na Viču«Brdo Pisarna « Ljubljani, Dunajska cesta 23 Telefon 207. Priporoča svojo bogato zalogo zidne opeke, žlebakav in strešnikov vseh vrst po zelo ugodnih cenah. B BBBBnBBBBBBBBBBBBBBasarasaasa L. Mifcuš "" LJUBLJANA, mestni trg 19 tzdeiovateij dežnikov Na drobno I Na debelo! Zaloga sprehajalnih pallo Stari dežniki s« nanovo oreobleteio. ;e vseh vrst v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času »JUGOGRAFIKA" KLhSARNA V TJ! IIL.JAM. SV. PETNA ASI P SI 2.1. Naročita »prejema tudi oglasni oddelek uprave ^vtrat', Prešernova vtiča i. !, wm\I inbft itd. za gospode, dečke in fante kupite »ajceneše v naši detailni trgovini na Erjavcev! cesti št. 2 nasproti dramskeea gledališča. 5639a Konfekcijski tovarna FRAN DERENDA i CiE., Uubliana. Brezkonfcurenčne cene! Dobro blago in solidna postrežba ! SIflfBl® SHHH t Itromi streli (Vol" 98fiar parnim mlinom, « SmceJe- 96 feompanjon, ka- revuna Pllglra«! ter! bi zal©žš5 denar sli tesal les za daljnje li^eiovsnie. — Ta parna faga se event. tudi proda pod ugodnimi pogoji na oef. plačila v 3 -4Sh letih. Vpraša« pri „TehniCki biro inž. Al. Ksjpovič, Knez Klleiina 53, Beograd. 561 B-a Mil lili Pilili. v LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih premogovnikov »seli kakovosti. * cel h vagon h po originalnih cen-b premogovnikov za domafo uporabo kskor tudi ta industrijska podjetja in raipečava na debelo incsffi-r-sski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog :n brikete Nssiov: Mili zavod za mm, t i v Lliiiiipl Miklošičeva cesta itev. 13 1. 70-t Potrti od neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem hižno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, stric, gospod JANEZ DOPLIHAR posestnik v Lajtersbergu danes 29. t m. v 75. Ietn starosti po kratki, mcčnl bolezni previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil 1. oktobra ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče Pobrežje. Maribor, Lajtersberg, dne 29. septembra 1925. Globoko žalujoči ostali. Kamnoseška industrija ALOJZIJ VODNIK UU8UAM, Kolodvorska ulica 28-34 Stalna zaloga let 300 modemih spomenlkoi. lzdp'm'3 rodbinskih grobn g, mavzolrjev, altarjev in vseh cerkvenih ter stavbnih de!. .Marmorne plošče v vseh harvab za pohštvo, trgo ine, mesnice. Stikalne plošče za elektriko, ohl.iga sten i. t. d, po zmerni ceni. 177-a coDnoonooonooanccranonrij Sncu n---—-n y Kdor rad člta lepe povesti, naj / naroči priljubljene romane Jutra' Do sedaj so izšli sledeči: Roman po ustnih, pisanih In tiskanih virih Pater Kajetan Cena broi. Din 30-- vtz. Din 40-- po pošti 2 Din Teč Tigrovi zobje Cena broi- Din 30.-, ves. Din 40—, po poiti J-- Din več. JEAN DE LA HIRE~. Lucifer Fantastičen r»man v VI. de'ih. Cena broš. Din 45--vezano Din 55.—, po pošti Din več. FEREAL CUENDAS. Veliki inkviziton Zgodovinski roman ilote španske infcvtrleije Cena Din 30—, ve*. Din <0—, po pošti Din 2-—več. HARRY SHEEF. Hči papeža Zgodovinski roman, ki popisu i e krvoločnost In nenravno JMjenie paprfa Aleksandra VI. n|ego-veg.i a-na Cararla In hčerke I.ukreciie Borglie Broširano Din 30-— vezano Din 40*—. po pošti Din 2-— več. CLAUDE FARRERE: Gusarji zgodovinski roman iz iivtienja rror?kih roparjev v XVII. stoletju. Cena broš. Din 20—, vezana Din 30-—, po pošti Dir. 2"— vec. FR. HELLER. Blagajna velikega vojvode Roman. Broš. Din 15.—. ver. Din 25-—, po pošti Din 21— več FR HELLER. Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman iz velikega tveta. Cena Din 10—, po pošti Din 2" vec. Knjige se naročajo pri nnravnUtvn »Jutra* » LjnblJani, Preternova ulica 54,