SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 26. FEB. 1992
Letnik XLVI. Štev. 8 (2643)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil.
30 tolarjev
P.b.b.
Za Avstrijo 21 kolajn
XVI. zimske olimpijsk igre, ki so se v nedeljo končale v fancoskem Albertvillu, so bile za Avstrijo doslej najuspešnejše. Njeni športniki in športnice so osvojili kar 21 kolajn, od tega šest zlatih, sedem srebrnih in osem bronastih. Najuspešnejša Avstrijka je bila smučarka Petra Kronberger (slika).
Prof. Jungk: „Manjšino bi povabil na svojo stran!“
Profesor Robert Jungk, konstruktivno prispevati k zastopnike manjšine, jih kandidat ZAL za avstrijske avstrijskemu življenju ter da povabil na svojo stran, ter predsedniške volitve 26. so skoraj povsod že dokazale, poskrbelzato,dabisenje-aprila letos, se je v okviru svo- da s svojim kulturnim pri- govi govori povsod, kjer živi jega prvega obiska v Celovcu spevkom, svojo energijo in manjšina, prevedli v njen aktivno zavzel za povečano aktivnostjo vplivajo na napre- jezik. Prizadeval pa bi se tudi zaščito manjšin v Avstriji. V dek skupnosti.	za dvojezičnost v javnih slu-
razgovoru za naš list (prebe- Glede svojega odnosa do žbah itd. rite obširen intervju na 3. manjšin je menil, da bi kot K razpravi o Avstrijski strani) je dejal, da so manj- zvezni predsednik pri svojih državni pogodbi je svetovno šine sposobne bistveno in javnih nastopih vključil	(Dalje na 2. strani)
Premik z „mrtve točke“ -
a	• m	m m	~ m
„Koordinacijsko telo za koroške Slovence je mogoče samo tedaj, če v njem na enakopravni osnovi sodelujejo vsi dejavniki koroških Slovencev. KOKS NSKS to nikakor ni!“ S temi besedami je predsednik ZSO dr. Marjan Sturm napovedal novo iniciativo za premik z „mrtve točke“ v notranjeslovenskih odnosih.
Konkretno je predlagal, naj bi že v najkrajšem času politični dejavniki znotraj slovenske narodnostne skupno-
sti, na čelu z obema osrednjima organizacijama, v neposrednem dialogu, ki bi lahko potekal v obliki seminarskih sestankov, skušali najti izhod iz krize. Na teh sestankih bi preverili možnosti za dogovor o novi platformi za sodelovanje med koroškimi Slovenci, skušali pa naj bi odgovoriti tudi na vprašanje, kako in v kakšno smer naj se v prihodnje razvija narodnostna skupnost in kakšne metode političnega dela naj pri tem ubere.
Predlog, za katerega sta pokazala zanimanje tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ter predsednik zunanjepolitičnega odbora slovenske skupščine mag. Matjaž Šinkovec ob obisku novega predsedstva ZSO v Ljubljani, je medtem že naletel tudi na podporo znotraj slovenske narodnostne skupnosti. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je na (zadnjem?) sestanku razpadajočega KOKS NSKS pretekli četrtek v Celovcu izjavil, da je
NSKS pripravljen za tovrsten razgovor oz. za srečanje med političnimi dejavniki znotraj slovenske narodnostne skupnosti. Termin sicer še ni določen, razgovor pa naj bi bil tudi po Grilčevih predstavah čimprej.
Spremembe v odnosu do slovenskih manjšin v zamejstvu pa se napovedujejo tudi v Sloveniji. Pristojnost parlamenta za to vprašanje naj bi se končno izrazila tudi s konkretnimi razpravami v pri-(Dalje na 2. strani)
„KOKS“ NSKS pred
razpustom...
Samozvani „Koordinacijski odbor koroških Slovencev“ Narodnega sveta je pred svojim razpustom. Na seji tega enostranskega organa pretekli četrtek na sedežu NSKS seje izkazalo, da je večina navzočih prišla do spoznanja, da ta organ brez sodelovanja druge osrednje politične in kulturne orgranizacije, Športne zveze in drugih pomembnih dejavnikov nima prihodnosti.
Ker se ZSO, SPZ in SŠZ niso uklonile pritisku KOKS NSKS, je njen odhajajoči poslovodja mag. Marjan Pipp poudaril, daje s tem veljaven sklep seje KOKS NSKS z dne 22. januarja, na kateri so na provokanten način izglasovali sporno „priporočilo“ slovenski vladi za razdelitev finančnih sredstev za organizacije in ustanove koroških Slovencev.
Kot je znano, je ZSO to „priporočilo“	odločno
odklonila in s tem v zvezi poudarila, daje za finančno podporo koroških Slovencev odgovorna Republika Slovenija.
Predstavniki KOKS NSKS nameravajo to sporno „priporočilo“ danes v Ljubljani predati ministru Dularju...
„Dober dan, Koroška“ bo!
Odgovorni pri O RF so preklicali svojo odločitev, da zaradi južnoafriškega Grand Prixa v formuli 1 odpade televizijska oddaja „Dober dan, Koroška“. Val protestov je torej zalegel, oddaja bo v nedeljo, dne 1. marca ob 12.20 uri na drugem sporedu!
Upanje za bolnike!
Kot vse kaže, se bo 1. marec, rok, ki so ga zastopniki zdravniške zbornice napovedali za novo pogodbo s pokrajinsko bolniško blagajno, podaljšal za en mesec, torej do 31. marca 1992. Bolniška blagajna je namreč zdravniški zbornici predlagala, da bi se obe strani pogajali brez časovnega pritiska.
SLOVENIJA
•ZAGREB
NOVA CRA0IÜKA
ZAHODNA SLAVONIJA
KRAJINA
BOSNA IN HERCEGOVINA
območja v varstvu OZN območja v deln«m varstvu OZN | voja&ki opazovalci OZN
Modre čelade OZN na Hrvaškem šele aprila
Prejšnjo soboto je Varnostni svet Združenih narodov vendarle potrdil angažma mirovnih sil na kriznih področjih	na Hrvaškem.
Enote so pripravljene, po izjavah predstavnikov sodelujočih držav (teh pa je okrog 25) čakajo samo na povelje. Po strinjanju Hrvaške je tudi Indija že odgovorila, da jim bo poveljeval njen general.
Vojaške enote bodo razporejene vzdolž celotne meje Hrvaške z Bosno in Hercegovino (skica levo) vse od vzhodne	Slavonije do
Dubrovnika, v njih pa bo skupno okrog 14.000 vojakov in policistov. Poveljstvo mirovne operacije bo v Sarajevu, s čimer se skrb za mir in razrešitev krize prenaša tudi na BiH. Bosansko-hercegov-sko vodstvo, vsaj njegov
muslimanski del, je to odločitev sprejelo z velikim zadovoljstvom.
Namestiti tako veliko vojsko z vso spremljevalno službo in intendanco,je seveda ogromen posel. V drugem tednu marca bo po vesteh iz New Yorka v Hrvaško pripotovalo najprej 240 oficirjev, ki bodo določili lokacije, poskrbeli za namestitev in preskrbo in se s predstavniki hrvaške in zvezne vojske dogovorili za nemoteno nameščanje prihajajočih enot OZN. Ali bo vse to potekalo brez težav in nesporazumov, je še veliko vprašanje, kajti na tem področju miru ni, samo po 3. januarja, po sarajevskem premirju, je na hrvaški strani padlo 83 vojakov in civilistov, okrog tisoč pa jih je bilo
(Dalje na 2. strani)
Po razpravi so politiki in zastopniki manjšin javnosti razlagali
SVOJ3 Stališča. Slika: G. Maurer
Predčasno slovo od
narodnostnega
mandata?
Virilni mandat, olajšan dostop do mandata, zagotovljen mandat za narodnostne skupnosti v avstrijskem parlamentu - o teh in podobnih možnostih je tekla razprava ob anketi političnih akademij socialdemokratske, ljudske in zeleno-alternativne stranke pretekli teden na Dunaju, katere so se poleg govornikov omenjenih strank udeležili zastopniki vseh pomembnih narodnopolitičnih in prosvetnih organizacij etničnih manjšin v Avstriji.
^ po Sloveniji
Eskalacija spora med Peterletom in Demokrati
V minulem tednu je bila glavni dogodek v Sloveniji seja skupščine, na kateri so poslanci glasovali o pobudi neodvisnih, da bi Lojzeta Peterleta na premierskem stolčku zamenjal Marko Voljč. Dogodki pred sejo, na njej (preberite poročilo na 5. strani) pa tudi v dneh, ki so ji sledili, so zasenčili skorajda vsa ostala dogajanja.
' »J
Prof. Jungk: „Manjšine bi povabil...“
(Nadaljevanje s 1. strani)
znani raziskovalec prihodnosti dejal, da seje ta doslej uveljavila ter „da seje naj ne dotikajo“. Glede želje Slovenije, da bi kot naslednica razpadajoče Jugoslavije vstopila v to pogodbo, pa je kandidat za avstrijskega predsednika menil, da bi Avstrija morala tej želji ugoditi. Odklonilne izjave, ki jih so dali najvišji avstrijski politiki, da so bile napačne, saj se je tudi Avstrija po letu 1918 sklicevala na nasledstvo pa avstro-ogrski monarhiji.
Nasploh se je profesor Jungk v razgovoru zavzel tudi za večjo prisotnost manjšin -ne le etničnih - v javnosti. Konkretno je s tem v zvezi predlagal posebno podporo manjšinskemu tisku in tudi razvoj elektronskih medijev.
K problemu naraščajočega neonacizma in nacionalizma v Avstriji in v Evropi pa je dejal, da je pri tem demokratična družba doslej odpovedala ter da je treba posebno mladim ljudem nuditi nov smisel življenja. „Ljudem manjka navdušujočih ciljev, zato iščejo napačen smisel življenja,“ je poudaril prof. Robert Jungk, ki v svojih številnih publikacijah poziva k novi civilizaciji, k ekološki revoluciji, skratka k temeljiti ’ pozitivni spremembi sveta.
Profesor Robert Jungk je bil leta 1986 nagrajen z alternativno Nobelovo nagrado prav zaradi svojega prizadevanja, znanstvenih prispevkov in vizij na področju raziskovanja prihodnosti.
Premik z „mrtve
točke“?
(Nadaljevanje s 1. strani)
stojnih skupščinskih forumih, politika do Slovencev v zamejstvu pa naj ne bi bila -kot doslej - prepuščena samo vladi. Predsednik zunanjepolitičnega odbora je s tem v zvezi delegaciji ZSO zagotovil, da bo zunanjepolitični odbor slovenske skupščine vprašanje odnosov oz. politike Slovenije do zamejskih Slovencev obravnaval že marca. Na sejo bodo povabljeni predstavnih vseh struktur slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, stranke v slovenskem parlamentu pa naj si ustvarijo resnično podobo o položaju in gledanjih znotraj slovenskih struktur na Koroškem. Prav tako naj se o stališčih vseh strani sezani tudi parlament, kar naj bi mu bila osnova za formuliranje slovenske politike do Slovencev na Koroškem oz. po podobnih sestankih do Slovencev v Italiji in na Madžarskem.
Izhodišče za to debato je bila nameravana sprememba avstrijskega volilnega reda, ki jo koalicijski stranki nameravata sprejeti še v letošnjem letu, ter predlagana peticija Centra avstrijskih narodnosti z dne 14. maja 1991 parlamentu, ki naj ob spremembi volilnega reda upošteva tudi zastopstvo etničnih manjšin v zakonodajni skupščini. Peticijo - ki se v bistvu oslanja na „Pernthalerjev model“ - je podprla frakcija Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) na pobudo njenega, na desnem robu njenega političnega spektra naslednjega, govornika Andreasa Khola in je tako našla pot v parlamentarni pododbor, ki se ukvarja z vodilno reformo..
Po mnenju Centra avstrijskih narodnosti - NSKS, KEL in Karl Smolle - naj bi narodnostna stranka, če bi kandidirala pri parlamentarnih volitvah, bila izvzeta iz predpisanega določila za doseg „temeljnega mandata“ oz. „procentne klavzule“ in bi se ji na ta način olajšal vstop v parlament. Volilni okraji Gradiščanska, Koroška, Štajerska in Dunaj (kjer prebivajo etnične skupine) naj bi sestavljali skupni volilni okraj, ki naj omogoča izvolitev parlamentarnega zastopnika, v kolikor bi se narodnostne skupnosti poenotile za skupno kandidaturo, za izvolitev naj bi zadostovalo potrebno število glasov za „normalen“ mandat, kar bi trenutno pomenilo okoli 35.000.
Celodnevna diskusija o tem modelu v prostorih Karl-Vogelsang inštituta, politične akademije ÖVP, ki je potekala povsem stvarno in na visoki ravni, pa je pokazala, da večina manjšinskih organizacij tak model - iz povsem različnih razlogov - odklanja.
Zastopniki strank, zlasti iz
SPÖ in ÖVP, so zatrjevali, da se v njjhovih strukturah že vedno udejstvujejo tudi zastopniki etničnih skupin, kar je lahko verodostojno potrdil vsaj Tomaž Ogris kot predsednik nedavno ustanovljene Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov v SPÖ.
Večina navzočih manjšinskih zastopnikov je menila, da izključno narodnostno motivirana stranka ne bi nagovorila vseh pripadnikov manjšin, ker se le-ti pri volitvah odločajo po družbenopolitičnih, manj pa po narodnostnih kriterijih, ter da bi bil tak skupen nastop pravzaprav svojevrstna oblika ugotavljanja manjšine; dr. Sturm je ustanovitev narodnostne stranke v današnjem času imenoval anahronizem, ki ne bi povzročil samo polarizacijo odnosov med večinskim in manjšinskim narodom, temveč predvsem tudi v manjšini sami, kjer bi se ponovno začela delitev na zavedne in nezavedne pripadnike narodnostne skupnosti.
Podobno se je izrazila tudi poslanka Zelene alternative Terezija Stoisič, kije podčrtala, da za uveljavitev narodnostnih pravic ni toliko pristojen parlament kot pa v prvi vrsta vlada in izvršna oblast, ki naj izvede predpise državne pogodbe in ustave.
Potreba po narodnostnem mandatu v dunajskem parlamentu - ta vtis je nastal pri anketi - dejansko ni nujna, skupen nastop vseh narodnostnih skupnosti na eni listi z enim kandidatom pa povsem iluzoren in zato so tozadevna prizadevanja	pravzaprav
odveč. Preveč enostavno bi bilo, če bi nam večinske stranke milostno prepustile en sedež v parlamentu ter se tako otresle vsakršne odgovornosti za lastno manjšinsko politiko.	F.Z.
Kakšen bo epilog dogajanj v skupščini, seveda ni jasno, toda za nadaljnjo napetost je že naslednji dan poskrbel sam Peterle. Napovedal je namreč zahtevo po odstopu treh ministrov, ker kot člani Demokratske stranke, ki ne podpira vlade, po njegovem ne morejo biti več člani vlade. Gre pa za pomembne in po splošni oceni uspešne ministre:	notranjega ministra
Igorja Bavčarja, sicer predsednika Demokratske stranke, zunanjega ministra Dimitrija Rupla ter ministra za informiranje Jelka Kacina. Pri tem je Peterle dejal, da ne gre za vračanje udarca, temveč za normalno potezo v strankarski vladi.
Na tiskovni konferenci 21. februarja so vsi trije ministri izjavili, da ne nameravajo odstopiti, in dejali, da z „zanimanjem“ pričakujejo uradno zahtevajo parlamentu. Ob tem je Bavčar dejal, da je Peterle očitno napačno razumel rezultate glasovanja o konstruktivni nezaupnici, saj ne utrjujejo položaja premiera, temveč kažejo na nujnost sprememb. Kacin pa se je
(Nadaljevanje s 1. strani)
ranjenih. Srbska stran podatkov ne objavlja.
Po sporazumu naj bi se s kriznih področij umaknile tako hrvaška kot srbska zvezna vojska. Pri tem pa se zapleta. Obe strani krčevito držita svoje položaje, s posameznimi kršitvami premirja jih želita še utrditi ali celo popraviti trenutno mejo. Zvezna armada na nekatera področja celo dovaža nove, sveže enote, tam kjer pa se
Informativni sestanek ZSO v Bilčovsu bo 11. marca!
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sporoča, da je zaradi terminskih vzrokov za jutri napovedan informativni sestanek pri Miklavžu v Bilčovsu preložen na sredo, 11. marca 1992 ob 19.30 uri.
Na sporedu so vsa aktualna narodnopolitična vprašanja ter nov program ZSO.
Vsi prisrčno vabljeni!
vprašal, kaj se pravzaprav dogaja, če so na udaru ministrstva, ki so delala in imajo kaj pokazati. Na tiskovni konferenci so ocenili, da bi moral predlog na glasovanje v skupščino, v primeru negativnega izida pa bi moral Peterle odstopiti.
Tudi prve izjave strank so pokazale, daje Peterle postavil v težak položaj Zelene in Socialdemokrate, ki niso podprli Voljča. Zeleni so izjavili, da vztrajajo pri čimprejšnjih volitvah ter da nasprotujejo zamenjavi zunanjega in notranjega ministra ter ministra za informiranje in dejavno pristopajo k soustvarjanju sredinskega bloka političnih strank. Predsednik Zelenih dr. Dušan Plut je dejal, da so se za nove strankarske opredelitve odločili zaradi glasovanja o konstruktivni nezaupnici vladi oz. mandatarju, razklanosti v slovenskem parlamentu na dva sovražna tabora, neupoštevanja njihovih predlogov za razvojno in ekološko prenovo ter slabega vodenja vlade.
umika, pa pušča srbske prostovoljce in orožje. Ti naj bi v uniformah policije Srbske Krajine varovali srbsko prebivalstvo. Hrvati redno obnavljajo vojaštvo svojih enot in zato po vsem svojem ozemlju redno mobilizirajo in usposabljajo rezerviste. V zadnjem mesecu in pol sta se obe strani odpočili in znatno okrepili in izpolnili svoje bojne vrste.
Celotna mirovna operacija naj bi OZN stala nekako 634 milijonov dolarjev, kar je za izpraznjeno blagajno Združenih narodov zelo veliko. Po dogovorih v New Yorku bo za kritje stroškov morala največ prispevati Evropa, kar pa seveda še ni dogovorjeno, ko't tudi ne, koliko časa bodo modre čelade na jugoslovanskem ozemlju. Omenjena vsota zadostuje seveda samo za eno leto. Takoj po prihodu po 1. aprilu naj bi se intenzivirala pogajanja za dokočno politično razrešitev, kar pa bo glede na pričakovanja obeh strani, ki si vsaka obeta koristi zase, in dodatno še zaradi povsem nejasne bodočnosti BiH, zelo težaven in dolgotrajen proces. Karte so še v kupu, igralci so znani, kako jih bodo zmešali in razdelili, pa je še uganka.
Modre čelade na Hrvaško!
Das aktuelle Interview
mit Professor Robert Jungk
„Minderheiten
bringen
die Gemeinschaft voran!“
Robert Jungk
... wurde als einziger Sohn eines Alt-Österreichers am 11. Mai 1913 in Berlin geboren. Nach der Matura mußte er als politisch und rassisch Verfolgter 1933 emigrieren. Als Publizist und Verfasser von Büchern, die in 21 Ländern erschienen sind, wurde er weltbekannt. Im Jahr 1969 berief man ihn an die Technische Universität Berlin. Für seine Bemühungen um die Schaffung der neuen Disziplin „Zukunftsforschung“ erhielt er 1986 in Stockholm den „Alternativen Nobelpreis“. 1990 wurde er zum Ehrenbürger seines Wohnsitzes Salzburg ernannt. Im November 1991 hat Robert Jungk das Angebot der Grünen Alternative Österreichs angenommen und kanidiert bei den Bundespräsidentenwahlen am 26. April.
Herr Professor Dr. Jungk. Alt-Bundespräsident Dr. Rudolf Kirchschläger war bisher der einzige Bundespräsident, der sich fast demonstrativ für die in Österreich lebenden Minderheiten einsetzte und bei diesen heute noch ein hohes Ansehen genießt. Wie sehen Sie die Rolle der Minderheiten in Österreich?
Da ich selber zu einer Minderheit gehöre, weil ich Jude bin, und das Schicksal von Minderheiten am eigenen Körper und in meiner Familie erlebt habe, bin ich jemand, der sich ganz besonders für Minderheiten einset-zen muß und auch einsetzen wird.
Ich meine, daß gerade in der jetzigen Situation der Minderheitenschutz verstärkt werden muß, wobei man diesen Minderheitenschutz nicht als Gefälligkeit für die Minderheiten sehen sollte. Es ist meine Überzeugung, daß die Minderheiten einen ganz wesentlichen, konstruktiven Beitrag zum österreichischen Leben leisten können. Fast überall haben sie durch ihren kulturellen Beitrag, durch ihre Energie, durch ihren Fleiß, gezeigt, daß sie die Gemeinschaft voranbringen.
Wir sehen uns heute mit einer wachsende multikulturelle Gesellschaft konfro-niert, die viel stärker ist als noch zur Zeit Dr. Rudolf Kirchschlägers. Infolgedessen sollte diese multikulturelle Gesellschaft als eine Bereicherung begrüßt und nicht als eine Gefahr oder eine Belastung gesehen werden.
Ich selber würde als Bundespräsident versuchen, Vertreter von Minderheiten viel stärker bei öffentlichen Angelegenheiten einzubeziehen, sie also an meiner Seite auftreten lassen. Wenn ich in Gegenden käme, wo Minderheiten leben, würde ich darauf dringen, daß meine Reden laufend in die Sprache der Minderheiten übersetzt würden, sozusagen als Demonstration der Gleichstellung der Minderheiten.
Auch könnte ich mir vorstellen, daß man Vertretern der Minderheiten eine viel stärkere Position bei den Behörden geben könnte. Ämter sollten - etwa wie dies
in Südtirol bereits zum Teil praktiziert wird - zweisprachig bzw. sogar mehrsprachig funktionieren, um nur ein Beispiel zu nennen.
In Österreich gibt es Bestrebungen, den Staatsvertrag von 1955 für obsolet zu erklären. Ein wesentlicher Bestandteil dieses Vertrages ist der Artikel 7, ein besonderes Schutzinstrument für die Minderheiten in Österreich. Wie stehen sie zum Staatsvertrag und seinen Schutzbestimmungen ?
Ich bin der Ansicht, daß sich der Staatsvertrag bisher bewährt hat und man den Vertrag nicht anrühren sollte. Eher sollte man jene Tendenzen, die humaner und humanistischer Natur sind und die im Vertrag schon angelegt sind, durch andere Maßnahmen noch verstärken, ohne dabei den Staatsvertrag selber zu ändern.
Es gibt den Wunsch des Sloweniens, als einer der Nachfolgestaaten Jugoslawiens in diesen Staatsvertrag einzutreten, um eine Art Schutzmachtfunktion für die slowenische Volksgruppe in Kärnten und in der Steiermark ausüben zu können. Von höchsten österreichischen Politikern, etwa Bundeskanzler Dr. Vranitzky, wurde dazu erklärt, daß dies nicht möglich sei. Sehen Sie andere Möglichkeiten, die Slowenien die Ausübung einer solchen Funktion für die Slowenen in Kärnten dennoch ermöglichen würden?
Meiner Ansicht nach müßte Slowenien das Recht haben, die Stelle Jugoslawiens einzunehmen. Dies auch deßhalb, weil es als angrenzender Staat direkt betroffen ist. Ich halte die Entscheidung der österreichischen Politiker für falsch.
Überdies möchte ich darauf verweisen, daß es ähnliche Probleme auch nach 1918 gegeben hat. Etwa des Problem	der
Nachfolgestaaten	der
Monarchie, die ja auch zum Teil Rechte der Österreichisch-Ungarischen Monarchie übernommen	haben.
Darum sehe ich nicht ein, warum die jetz igen Nachfolgestaaten jene Rechte, die Jugoslawien als Mitunterzeichnerin des Staatsvertrages damals gege-
ben wurden, nicht wahrnehmen könnten. Das wäre doch viel logischer.
Wie sollten Ihrer Meinung nach Minderheiten in politischen Gremien verankert sein? Nach dem Mehrheitswahlrecht haben Minderheiten bzw. Volksgruppenlisten ja keine echte Chance, Entscheidungen nachhaltig zu beinflussen.
Wie Minderheiten, und zwar nicht nur ethnische, sondern auch weltanschauliche, zu ihrem Recht kommen können, ist ein allgemeines politologisches Problem. Ich meine, man müßte den Meinungsausdruck der Minderheiten, auch wenn sie bei Abstimmungen in politischen Gremien überstimmt werden, parallel veröffentlichen. Das heißt, diejenigen, die überstimmt werden, müßten das Recht haben, ihren Standpunkt neben dem Offizellen der Öffentlichkeit kundzutun.
Wenn es jedoch innerhalb der Minderheit in dieser Frage stark divergierende Ansichten gibt, wie dies bei den Kärntner Slowenen der Fall ist, dann stellt sich die Frage, nach welcher Gruppe soll man sich hier richten.
Generell bin ich der Ansicht - und das gilt nicht nur für ethnische Minderheiten - daß Minderheiten in der Öffentlichkeit stärker zu Wort kommen müssen. Ich trete daher für eine große Meinungsvielfalt ein und daher bedauere die heute festzustellende Integrationstendenz etwa im Pressewesen, weil sowohl die Mei-nungs - wie auch die Sprachenvielfalt damit verlorengeht. Projekte, die dieser Tendenz konkret entgegenwirken, werden von mir unterstützt.
In Österreich gibt es für Minderheitenzeitungen so gut wie keine Presseförderung. Würden Sie dafür ein-treten, daß diesen ein Sonderstatus hei der Förderung eingeräunmt wird?
Unbedingt! Dies jedoch nicht nur im Interesse dieser Gruppen, sondern um zu zeigen, daß wir in eine Periode hineingehen, wo uns nur die Vielfalt der Kulturen ein Überleben sichern kann.
Dasselbe gilt auch für Mitglieder anderer Rassen.
Europa ist heute mit einer wachsenden Einwanderung aus der Dritten Welt konfrontiert und diese Menschen haben derzeit so gut wie keine Stimme. Es ist daher notwendig, daß sowohl ethnische Gruppen, wie auch andere Minderheiten, einen anderen Status erhalten, denn sie spielen heute eine viel bedeutendere Rolle, leben wir doch in einer Welt, die sich mischt.
Ein guter Übergang zum neuen österreichischen Asylgesetz und den großen Wanderungsbewegungen in Europa.
Ich bin ein ganz entschiedener Kritiker des vom Innenministerium vorgelegten sogenannten Asylgesetzes. Ich nenne es ein Anti-Asylgesetz, das die Menschenrechte verletzt und damit in seiner Grundtendenz eigentlich verfassungswidrig ist.
Zu den großen Wanderungsbewegungen nach Europa, innerhalb Europas und damit auch zur Einwanderung nach Österreich: Wer in Not ist und wohin kommen will, der kommt auch trotz des Grenzschutzes dahin. Es ist also besser, dies zu legalisieren, als Menschen zu zwingen, in einer kleinen Zahl einzuwandern.
Damit sind wir bei meinem Hauptthema bzw. meinem Hauptanliegen, nämlich zu fragen: Was wird aus Entwicklungen? Man muß nicht immer zu spät handeln, zu spät reagieren, man muß vielmehr vorrausschauen. Wenn man vorrausschaut, wird man sehen, daß die Welt in Bewegung ist und daß die Menschen in den übervölkerten und hungernden Ländern selbstverständlich versuchen werden, zu uns zu kommen. Hier nur Abwehrmaßnahmen zu treffen ist falsch, wir müssen versuchen, aus diesen Krisen etwas konstruktives und positives zu machen.
Ich würde in der Hofburg eine Expertengruppe bilden, die sich mit diesen wirtschaftlichen Problemen, Wanderungsproblemen, Umweltproblemen usw. beschäftigen würde. Ich meine nämlich, daß es eine der Funktionen des Bundespräsidenten sein muß, einen vorrausschauen-den Geist in die Politik ein-
zuführen. Bislang sind die Politiker immer zu spät gekommen, sie agieren erst, wenn die Katastrophe schon da ist.
Wie erklären Sie sich dieser Politikerverhalten. Sind die falschen Personen am Werk, oder liegt es am System?
Ich meine, daß es sich hier um einen überholten Stil handelt. Die meisten Politiker denken nur in Wahlperioden und wenn sie gewählt sind, müssen sie schon wieder für die nächste Wahl Vorsorgen. Daher schlage ich vor, daß der Bundespräsident nur für eine Amtszeit gewählt werden sollte. Denn wenn er an eine zweite Amtszeit denkt, dann handelt er während seiner ersten Amtszeit nicht mehr unabhängig. Er schielt schon auf die nächster Wahl...
Der Bundespräsident soll jedoch die moralische Autorität in der Politik sein, jene Autorität, die aufzeigt und die auf kritische Erscheinungen hinweist. Der Bundespräsident soll aber gleichzeitig auch Anziehungspunkt für alle innovativen Kräfte sein. Von ihm soll sowohl Kritik, wie auch Ermutigung zu Neuem ausgehen.
Her Professor, Sie sind ein deklarierter Kernkraftgegner. Welche Lösungen sehen Sie für das Kernkraftwerk Krško?
Ich glaube, kurzfristig kann man hier sehr schwer etwas anbieten. Slowenien müßte andere Energiequellen entwickeln und fördern und versuchen, möglichst schnell von diesem Kernkraftwerk loszukommen. Ich bin der Ansicht, daß die Sicherheitsrisiken bei Krško größer sind als die ökonomischen Risiken. Mit letzteren kann man versuchen, fertig zu werden.
Auf eines möchte ich in diesem Zusammenhang hin-weisen: In Krško hat die sogenannte Kernkraft-Lobby scheinbar ganz raffiniert Ausfälle produziert, um den Leuten zu zeigen, wie sie davon abhängig sind. Ich beschäftige mich seit Jahren mit dieser Lobby und ich würde sagen, sie ist der Mafia sehr nahe.
(Fortsetzung auf Seite 4)
HEUTE
IRH Die Seite
SLOVENSKI
VESTNIK
tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Voljč scheiterte knapp: Peterle ohne Mehrheit im Parlament!
Stoisits verlangt Verbot der KHD— Aktivitäten gegen die Volksgruppen
Prof. R. Jungk: „Minderheiten bringen die Gemeinschaft voran!“
(Fortsetzung von Seite 3)
Noch eine Frage zum aktuellen Thema des wachsenden Neozismus in Österreich und in ganz Europa, besonders bei jungen Menschen. Wo sehen sie die Ursachen für diese Entwik-klung?
Die Ursache liegt darin, daß besonders die jungen Menschen an einem Mangel an begeisternden Zielen leiden. Sie sehen vor sich nur eine schlechte Zukunft, die Angst vor sich selbst und sie engagieren sich, wo sie eine Identität finden. Sie finden in der Arbeit keine Identität mehr, ebenso auch im Leben.
Die Entwicklungen, mit denen wir heute konfrontiert sind, sind das Ergebnis einer Sinnsuche, wobei diese Leute den falschen Sinn finden. Sie finden einen Sinn, da sie plötzlich eine Gemeinschaft und auch Symbole finden. Hier tut unsere demokratische Gesellschaft nicht genug, um diese Menschen so zu bewegen, daß es einen Sinn für sie macht und sie eine Begeisterung für etwas anderes entwickeln können.
Damit sind wir bei dem von Ihnen geprägten Begriff der „Neuen Zivilisation“.
Ich meine damit die Umgestaltung der Welt, damit sie lebenswert wird: die Umgestaltung der gesellschaftlichen Werte, die Umgestaltung der Technik, die Veränderung der industriellen Anlagen, die ökologische Umgestaltung oder wenn sie wollen die ökologische Revolution. Die Menschen hätten mehr Gesundheit, die Schönheit würde wieder stärker betont werden, die „Neue Zivilisation“ würde greifen!
IVAN P. LUKAN
Der Vorschlag, jener Bewohner Sloweniens, „die sich der österreichischen oder deutschen Nationalität Zugehörigkeit erklärten“, als nationale Minderheit zu betrachten, sei „nicht akzeptierbar“. Sie repräsentierten nur eine „statistische und nicht eine konstitutionelle Kategorie“, zitierte die slowenische Nachrichtenagentur STA den Direktor des slowenischen Statistischen Instituts, Tomaž Banovec. „Der Vorschlag ist wahrscheinlich als Vorwahlstrategie gemacht worden“, sagte Banovec. Das Rezultat der slowenischen Volkszählung vom Vorjahr war dieser Tage in Ljubljana veröffentlicht worden und hat 182 Österreicher und 546 Deut-
Slowenien ging vergangenen Mittwoch nur ganz knapp an einer politischen Sensation vorbei: Mag. Marko Voljč, hoher Funktionär der Weltbank in Washington und Kandidat einer Gruppe unabhängiger Abgeordneter im slowenischen Parlament für den neuen slowenischen Ministerpräsidenten, erhielt beim konstruktiven Mißtrauensvotum gegen die Regierung Peterle 115 Stimmen und verfehlte damit um nur sechs Stimmen die Wahl zum neuen Ministerpräsidenten. Voljč hätte 121 Stimmen, also die absolute Mehrheit der 240 Abgeordnetensitze des Drei-Kammern-Parlaments benötigt.
Auf Voljč entfielen in der geheimen Abstimmung 115 von 222 abgegebenen Stimmen, gegen Voljč und für Peterle votierten nur 106 Mandatare. Eine Stimme war ungültig, 16 Abgeordnete fehl-
Rat—Sekretär Marjan Pipp zurückgeireten
Der Zentralsekretär des Rates der Kärntner Slowenen, Mag. Marjan Pipp, stellt mit 31. März seine Funktion als politischer Funktionär des Rates zur Verfügung und wird mit gleichem Datum auch sein Dienstverhältnis bei dieser Slowenen-Organi-sation beenden. Eine Begründung für sein überraschendes Ausscheiden wollte Pipp gegenüber der Öffentlichkeit nicht nennen.
Pipp wird aller Voraussicht nach auch seine Funktion als Geschäftsführer des innerhalb der Volksgruppe überaus umstrittenen „Koordinationsausschusses der Kärntner Slowenen“ abgeben.
sehe in Slowenien ergeben.
Nach Angaben des Statistischen lebt keine der beiden Gruppen „in einem spezifischen Gebiet“. Folglich könnten sie nicht als eine autochtone Minderheitengruppe betrachtet werden. Außerdem habe sich gezeigt, daß ihre Zahl nicht so groß sei „wie uns einige unserer Zeitungen glauben machten“.
Zur Frage der Nationalitäten sagte Banovec, diese sollten als „kulturelle Kategorie“ betrachtet werden, die nur die Art der ethnischen Beziehungen in Slowenien zeigte. Es sei Privatangelegenheit der Bürger, sich zu einen oder anderen Nationalität zu bekennen.
ten, zwei der ursprünglich 240 Abgeordneten gehören dem Parlament nicht mehr an. Gegen Peterle stimmten der gesamte Links-Block, die unabhängigen und auch Ru-pel/Bavčars Demokraten, so daß das Stimmverhalten der Grünen und Sozialdemokraten Peterle schließlich den Ausschlag für den Verbleib Peterles im Amt gab.
Die Abstimmung bedeutet jedoch gleichzeitig, daß Ministerpräsident Peterle nach den Schwierigkeiten in seiner Regierungsmannschaft nun offensichtlich auch im Parlament keine Mehrheit mehr hinter sich hat und vorzeitige Neuwahlen den einzigen Ausweg aus der Regierungsund Parlamentkrise darstellen. Die gesamte Oppositon wie auch der Obmann der Sozialdemokraten Dr. Pučnik forderten sofort nach Verlautbarung des Wahlausganges Neuwahlen noch im Juni, um die Peterle wohl nicht mehr herumkommen dürfte.
Vor kurzem wurde in Kärnten zum erstenmal ein Initiativkreis gegen die Verbreitung von Neofaschistischen Gedankengut gegründet. Gründungsorganisation ist die AKS-Kärnten (Aktion Kritischer Schülerinnen).
Bei einer ersten Stellungnahme des Vorsitzenden des IVN Ing. Peter Kreiner wurden die Ziele und Interessen des Initiativkreises bekanntgegeben: „Oberstes Ziel ist es, alles zu unternehmen um die voranschreitenden Verbreitung des Neonazistischen Gedankengutes zu unterbinden. Man wird die Jugend mit Informationsveranstaltungen über diese schreckliche Zeit informieren und die Methoden mit denen Nazi-Gruppierungen versuchen Interesse zu erwecken, aufzeigen. Weiters bietet der Initiativkreis allen politischen Organisationen, die sich klar und deutlich vor dem Nazi-Getue distanzieren, die Mitarbeit im Initiativkreis an,“ sagte Ing. Kreiner.
Der Stellvertretende Obmann des Initiativkreises und Landesvorsitzende der AKS Heimo Lueder sagte dazu: „Durch die kürzlich durchge-
Auf die Gefahr einer Renaissance faschistischer Gedankengutes verwies anläßlich des Jahrestages des 12. Februar 1934 die SJG-Kärnten. Dem menschenfeindlichen Faschismus, der in den Ausländern sein aktuelles Feindobjekt gefunden habe, sei rechtzeitig der Boden zu ent-
„Es war ja auch nicht anders zu erwarten, als daß im Zuge der neuaufgeflammten neonazistischen Propagandaaktivitäten in Österreich auch minderheitenfeindliche Töne aus Kärnten einfließen werden,“ kritisierte die Grüne Minderheitensprecherin im Parlament Mag. Terezija Stoisits den Vorschlag des Kärntner Heimatdienstes auf „Stärkefeststellung“ der Slowenen in Kärnten Einschränkung der Rechte der Kärntner Slowenen.
Für die Abgeordnete Stoisits bestehe ein klarer geistiger Zusammenhang zwischen der verstärkten neonazistischen Aktivitäten in Österreich, den abstrusen Umvol-kungstheorien des FPÖ-Bun-desrates und Grundsatzrefe-
„Verstaatlichtenminister Streicher versucht mit fadenscheinigen Argumenten die Aufstellung von zweisprachigen Aufschriften in Kärnten und im Burgenland zu verhindern!“, kritisierte die Grüne Minderheitensprecherin Mag. Terezija Stoisits die Hinhaltetaktik des Ministers bei der Aufstellung von zweisprachigen Post- und Bahneinrichtungen.
führten Verhaftungen habe man diesen Gruppierungen Angst gemacht. Doch man darf nicht vergessen, daß die bisher aufgedeckten Gruppen nur die Spitze eines Eisberges sind. Ich befürchte das sobald dieses Thema wieder inaktuell geworden ist, wiederum die Saat gestreut wird, nun werden diese Gruppen dannn viel vorsichtiger vorgesehen und das kann gefährlich werden“, heißt es in der Presseaussendung des IVN.
Vom 11. bis 17. April 1992 wird von der Gesellschaft für politische Aufklärung wieder eine Studienfahrt zur Gedenkstätte Auschwitz-Birkenau durchgeführt werden.
Damit wird-zum nunmehr 9. Mal - einer Gruppe von etwa 50 Interessentenlnnen die Möglichkeit der intensiven Auseinandersetzungen mit einem der einschneidendsten Kapitel unserer jüngsten Vergangenheit ermöglicht.
Wie auch in früheren Jahren, besteht dieses Angebot bewußt für Personen unterschiedlichen Alters, verschie-
ziehen. Neben einer kritischen Auseinandersetzung mit dieser Ideologie sei eine vernünftige Sozialpolitik notwendig, um gesellschaftliche Konflikte oder gar bürger-kriegsänliche Zustände wie 1934 in Österreich oder gegenwärtig in Kroatien hintanzuhalten.
renten Andreas Mölzer sowie dessen Ängsten vor einem „Potenzverlust des deutschen Volkskörpers in Österreich“ und den neuerlichen Vorstößen des deutschnationalen Kärnter Heimatdienstes gegen die Volksgruppe der Kärntner Slowenen.
„Die Behörden haben jetzt endlich zu reagieren und gegen die Führung des Heimatdienstes vorzugehen, um weiteren Schaden für den Ruf Österreichs im In- und Ausland zu verhindern“, verlangte Stoisits und bekräftigte gleichzeitig ihr Verlangen nach einem Verbot des KHD, wobei sie auf einschlägige Aufzeichnungen des Do-kumentationsarchives des Österreichischen Widerstandes verwies.
Stoisits hatte von Minister Streicher die durchgehende zweisprachige Beschriftung im Postwesen im zweisprachigen Gebiet verlangt.In seiner Anfragebeantwortung erklärte der Minister - mit Begründungen aus einem nicht mehr gültigen Gesetz! - daß Haltestellenbezeichnungen und Bezeichnungen in Poststempeln nicht zweisprachig zu sein hätten.
In der Frage der Zweisprachigen Fahrkarten argumentierte Streicher lt. Presseaussendung des Grünen-Parla-mentes, daß der „Bundesdienst ausschließlich im Rahmen der Privatwirtschaftsverwaltung des Bundes betrieben werden“, und deshalb nicht für die zweisprachige Fahrkarten eintrete.
Stoisits forderte Minister Streicher auf, umgehend dafür zu sorgen, daß in allen Bereichen seines Ressorts der Artikel 7 des Staatsvertrages erfüllt werde.
dener Religionszugehörigkeit, unterschiedlicher politischer Einstellung und mit verschiedenen sozialen Hintergrund. Durch diese Zusammenstellung wird ein sehr konkretes Thema von unterschiedlichen Ausgangspositionen her behandelt, wird auch die Kommunikation über dieses Thema zwischen Personen möglich, die ansonsten nur wenige gemeinsame Berührungspunkte haben.
Ziel der Fahrten ist einerseits die Auseinandersetzung mit Auschwitz, damit mit den Verbrechen des NS-Regimes, andererseits natürlich die Herstellung von Bezügen zur Gegenwart, zu Fragen der Diskriminierung, des Antisemitismus oder der Ausländerfeindlichkeit heute.
Weitere Informationen und Anmeldungen bei: Reinhold Gärtner, Gesellschaft für politische Aufklärung, Innrain 52, 6020 Insbruck, Tel. 0512/507-3099, FAX 0512/507-3081.
„Altösterreicher und Deutsche nur eine „Statistische Kategorie“
Anti Nazi-Initiativkreis gegründet!
Faschismus den Boden entziehen!
Stoisits: Streicher verhindert die Erfüllung des Artikel 7
Gedenkstätte Auschwitz-Birkenau
Peterle ostane na čelu vlade
Za zamenjavo zmanjkalo le 6 glasov!
V Sloveniji se pretekli teden za las ni zgodila politična senzacija: Marko Voljč, 42-letni magister ekonomije in visoki funkcionar Svetovne banke za srednjo Ameriko v Washingto-nu, je v slovenskem parlamentu pri tajnem glasovanju le za šest glasov zgrešil izvolitev za novega predsednika vlade in s tem zamenjavo Peterleta!
Piše Ivan Lukan
Voljča je predlagala skupina neodvisnih poslancev, zanj pa je glasovalo 115 od 222 navzočih poslancev, eden se je vzdržal, le 106 poslancev (desnokonservativni blok ter Zeleni in Pučnikovi socialdemokrati) pa je glasovalo proti Voljču in s tem z Peterleta. Ker je odločujoča absolutna večina vseh 240 sedežev v skupščini, torej 121, Voljč
„Zelo slabo znamenje za prihodnost Slovenije...“
V zvezi s skupščinsko razpravo o konstruktivni nezaupnici Peterletu in predlogu neodvisnih poslancev o kandidaturi mag. Marka Voljča se je oglasil tudi predsednik predsedstva Milan Kučan. Dobesedno je dejal:„Do-bro bi bilo opozoriti na dve strani, ki sta se te dne pojavili v javnosti, povezani s tem, kar se je danes zgodilo v skupščini. Prvo je neko stališče, mnenje, prepričanje, da je šlo za zaroto. V zvezi s tem bi v interesu prihodnosti naše demokracije želel povedati, daje možnost, ki sojo izbrali neodvisni poslanci, možnost, ki jo določa slovenska ustava za primer, ko je del poslancev nezadovoljen z vlado. Imenovati nekaj, kar je z ustavo predvideno in določeno ter z ustavo dopustno, zaroto, se mi zdi zelo znamenje za našo prihodnost.
kljub relativni večini pri glasovanju o konstruktivni nezaupnici ni uspel.
Potek skoraj sedemurne razprave in končno izid glasovanja pa je pokazal, da sedanji ministrski predsednik v slovenskem parlamentu nima več potrebne večine ter da so čimprejšje volitve edini izhod iz vladne in sedaj tudi skupščinske krize. Tako opozicija kot tudi velik del razpadlega Demosa sta takoj po razglasitvi rezultata napovedala zahtevo po volitvah še pred poletjem, torej najkasneje junija letos.
Predsednik Peterle se je v prvi reakciji strinjal s to zahtevo, dejstvo, da so Bavčarjevi in Ruplovi/demokrati podprli Voljča, pa je uporabil za napoved rekonstrukcjie vlade, torej za zamenjavo ministrov iz SDZ. Predlog za razrešitev je podal že naslednji dan.
Parlamentarna razprava o konstruktivni nezaupnici Peterletovi vladi se je začela z nastopom izzivalca mag. Marka Voljča, ki je v polurnem govoru predstavil svoj strokovni program in svojo vizijo, kako bi se Slovenija v čim krajšem času rešila iz kaotičnega stanja na gospodarskem in socialnem področju. Dejal je, da sta ekonomska reforma in stabilizacija gospodarstva najbolj kritični točki za ohranitev mlade slovenske države, ter da je njen položaj odvisen prav od razrešitve teh vprašanj. „V svetu bomo lahko upoštevanja vredna država predvsem z uspešnim in učinkovitim gospodarstvom, ki nudi več kot minimalno blaginjo večini prebivalstva in svoj
ekonomski in družbeni sistem gradi na temeljnih evropskih vrednostih katergorijah,“ je dejal priznani ekonomist, ki se je po 12 letih dela v inozemstvu šele tri dni poprej vrnil v domovino.
Voljč svojega govora ni gradil na kritiziranju vlade („...kajti stanje govori o tem, kakšni so njeni dosežki.“), marveč je konkretno predlagal, da je Sloveniji potrebno postaviti take temelje, ki ji bodo zagotovili varnost, eko-
„ Volitve do konca junija!“
Dr. Jože Pučnik (Socialdemokratska stranka Slovenije): To je nauk, ki ga moramo potegniti iz današnjega zasedanja: čimprej volitve, normalna razdelitev in normalen parlament, ker tega, kar imamo sedaj, ni mogoče več prenašati in zato tudi prihaja do takih žrtev, kot je bil to danes mag. Marko Voljč. Žal mi je zanj, ne pa za tiste, ki so to površno in neurejeno pripravili.
nomski razvoj ter ohranitev njene kulturne identitete. Za uresničitev teh ciljev pa je potrebno vzpostaviti stabilno institucionalno nadgradnjo na štirih ključnih področjih: 1. krepitev in poglobitev demokratičnih inštitucij in mehanizmov demokratične družbe s spoštovanjem človekovih pravic; 2. dograditev in posodobitev inštitucij gospodarskega sistema; 3. razdelava socialne varnosti (socialni pakt); in 4. vključevanje Slovenije v mednarodne odnose. Kratkoročno pa je za Slovenijo pomembno predvsem to, da zagotovi čim hitrejše izvajanje nujnih nalog za stabilizacijo gopo-darstva in izhoda iz recesije, na sprejetje teh ukrepov pa ni mogoče čakati na čas po volitvah.
V razpravi o Voljčevem strokovnem programu so predvsem poslanci desnokon-servativnega tabora (Ljudska stranka, Krščanski demokrati) iztopali z doslej v slovenski skupščini še ne slišanim pro-vincializmon, polemiko na najnižji ravni, osebnimi žalitvami ter najprimitivnejšim antisocializmom in antikomunizmom. Nekateri so s seboj celo prinesli banane, da bi s tem osmešili kandidata, ki je kot direktor oddelka za Srednjo Ameriko pri Svetovni banki neposredno odgovoren za oblikovanje ekonomske politike majhnih ter srednje velikih držav v tem delu sveta (Honduras, Kostarika itd.).
Nekateri poslanci Ljudske (bivše kmečke) stranke in Peterletovih krščanskih demokratov pa so Voljčevo kandidaturo primerjali s tro-
„Življenje je polno presenečenj...“
Mag. Marko Voljč (kan- črtah danes predložil parla-didat neodvisnih poslancev mentu, eden izmed možnih za predsednika vlade): Izid rešitev iz hude gospodarske je zame odraz položaja v krize.
Sloveniji, odraz stanja
zaskrbljenosti v slovenskem Na vprašanje, ali se bom parlamentu in do neke mere še pojavil na slovenskem upanja poslancev, ki so gla- političnem prizorišče, bi sovali zame, da bi bil pro- rekel takole: Življenje je gram, ki sem ga v osnovnih polno presenečenj...
janskim konjem, v katerega trebuhu se skrivajo komunisti oz. levica, in so celo pozivali poslance, da gre pri tem za odločitev med demokracijo in totalitarizmom.
Za slovenski parlament sramotni, nečastni in deloma žaljivi prispevki so med slovenskim prebivalstvom, ki so potek seje sledili preko televizije in radia, zbudili val ogorčenja, tako daje na to opozoril celo predsednik parlamenta dr. Bučar.
„Pričakoval sem več glasov“
Lojze Peterle (predsednik izvršnega sveta Slovenije): Današnji dan ne pomeni le nekako razčiš-čenje odnosov parlamenta do vlade in njenega mandatarja, ampak gre verjetno tudi za pojasnitev nekaterih ozadij, kar je prav, da ljudje slišijo.
Kar zadeva vlado, sedaj upam, da bomo vsaj nekaj časa kolikor toliko normalno delali, čeprav se ne bi čudil, da bi prišel čez teden dni spet kak tak predlog. Izid glasovanja pa pomeni, da je vlada preživela, da ima zaupanje.
Kar pa se tiče glasov za gospoda Voljča in za vlado, moram priznati, da sem za vlado pričakoval več glasov, vendar to navsezadnje	ni
pomembno, važno je osnovno razmerje za ali proti in dejstvo, da mora tisti, ki izziva, dobiti na svojo stran absolutno večino sedežev v tem parlamentu. Te ni dobil , dobil pa je relativno večino.
Razpustili
društvo
„Kulturni dom“
V Celovcu so pretekli četrtek razpustili Društvo „Kulturni dom“, ki je bilo pred leti ustanovljeno z namenom, da bi v Celovcu zgradilo osrednji kulturni dom koroških Slovencev. Kot je znano, je projekt izgradnje takega centra iz raznih vzrokov propadel, s tem pa je društvo postalo odveč. Nadzorni odbor društva je pred razpustom potrdil, da je bilo njegovo delovanje v pretekli mandatni dobi korektno, preostali denar pa bodo razdelili med nosilce društva, torej ZSO, NSKS, SPZ in KKZ.
Podkupnina pri gradnji karavanškega predora
Poslanec Zelena alternative v dunajskem parlamentu in predsednik parlamentarnega odbora za finance Andreas Wabl je na novinarski konferenci v Ljubljani govoril o ugotovitvah nadzornega finančnega organa o podkupninah pri gradnji karavanškega predora. Novinarske konference se je udeležil tudi podpredsednik slovenske vlade dr. Leo Šešerko.
Finančniki so ugotovili, da je bilo s posredništvom avstrijskega podjetja Rella naznanemu prejemniku v bivši Jugoslaviji oziroma Sloveniji v letih 1980/81 nakazanih 354.200 šilingov. S tem naj bi si to podjetje „odprlo“ vrata za gradnjo karavanškega predora. Tega dela omenjeno podjetje ni dobilo. Natančen namen podkupnim pa ni znan.
Član izvršnega odbora podjetja Rella je pred parlamentarno komisijo pričal o teh podkupinah, zatem pa so ta odbor razpustili. Avstrijska vlada se za nadaljnjo preiskavo ni zanimala, saj je šlo za izplačilo v komunistično državo.
Andreas Wabl je govoril
tudi o hidroelektrarn Golica pri Muti v občini Radlje ob Dravi. Prebivalci Mute so ga zaprosili za poročilo o izplačilih odškodnin in prejemnikih teh izplačil v primeru Golice. Andreas Wabl je poudaril, da
Poslanec Zelene alternative Andreas Wabl
sam nima nadzorne funkcije, vendar bo v poslanskem vprašanju avstrijsko ministrstvo za gospodarstvo zaprosil za podrobno poročilo o tej zadevi.
Za dobrososedske odnose bi bilo dobro, da bi se slovenska vlada držala obljube, da bo 1955. leta zaprla JE Krško, je poudaril Andreas Wabl. Avstrijska socialdemokratska stranka je predstavila projekt mednarodnega konzorcija za predelavo JE Krško v plinsko elektrano. Voditelj tega projekta in glavni tajnik avstrijske socialdemokratske stranke Peter Marizzi predvideva, da bi lahko energijo iz nove plinske elektrane uporabljali za ogrevanje bližnjih mest, na primer Zagreba.
Avstrijska stran se je zavzela tudi za prečiščevanje rek Mure in Drave, kamor se stekajo odpadki iz avstrijskih podjetij oziroma gospodinjstev.
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA, SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC IN SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ROŽ“ IZ ŠENTJAKOBA V ROŽU
vabijo na XVI. zimski pohod
„Arihova peč“ 1992
v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo, ki bo v
nedeljo, 1.3.1992
s pričetkom ob 9. uri (odhod proti koči med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina)
Pohod: Od Polanca mimo bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke „Koča nad Arihovo pečjo“ (1084 m - kontrolni žig) in po drugi smeri nazaj mimo Ressmanove lovske koče do Polanca.
Pogoji za udeležence: Na zimskem pohodu „Arihova peč“ lahko sodelujejo vsi. Udeleženci morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Pohodniki se morajo držati označene poti. Pohodniki se morajo vrniti v cilj pri Polancu najkasneje do 15. ure. Udeleženci sodelujejo na lastno odgovornost.
Prijave in startnina: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9. in 12. uro. Startnina znaša 50 šil. (350 SLT) za odrasle in 40 šil. (280 SLT) za otroke in mladince. Startnina se plača ob prijavi. Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko.
Nagrade: Vsak udeleženec pohoda prejme diplomo za udeležbo, če po prihodu v cilj predloži kontrolni kartonček.
Kdor se zimskega pohoda „Arihova peč“ udeleži 5-krat, prejme posebno zlato značko. 5-kratno udeležbo mora dokazati s petimi kontrolnimi kartončki.
Zdravniška služba: Za zdravniško službo je poskrbljeno.
Okrepčilo in zabava: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in prigrizek. Za zabavo bodo poskrbeli muzikantje iz Železne Kaple.
Možnost nakupa: Zadruga-market Šentjakob bo tudi letos postavila stojnico, kjer lahko ugodno nakupite raznovrstno blago. Plačilo tudi v SLT - ugodna menjava. Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach, preko vasi Leše/Lessach, Švatne/Schlatten in Hodnina/Kanin do starta na Čemernici. Pot bo označena s kažipoti „Arihova peč“. Parkirišča so na razpolago.
Zimski pohod „Arihova peč“ bo ob vsakem vremenu!
Slovenska športna zveza Slovensko planinsko društvo Slovensko prosvetno društvo „Rož“
Za nagrado električni avto
Dipl. inž. Eckhard Sauper (desno), dobitnik letošnje inovacijske nagrade Cluba Čarinthia za mlade podjetnike, si je za nagrado lahko izbral avtomobil na električni pogon. Fiat Panda-EUetra je edini električni avto, ki ga proizvajajo serijsko, predajo avtomobila pa je opravil mag. Ingo Natmessnig (manager pri Fiat Avstrii v Celovcu). Ob predaji avtomobila, ki ga bo nagrajenec lahko vozil eno leto, je bilo tudi rečeno, daje velik del pri uresničevanju tega projekta prispeval avstrijski Steyr Daimler Puch v Gradcu. Sauper je nagrado prejel za vzorno delo na području merilne tehnike.
1. marca na Arihovo peč!
Slovenska športna zveza, Slovensko prosvetno društvo Rož v Šentjakobu v R. in Slovensko planinsko društvo Celovec vabijo v nedeljo, L marca na zimski pohod v spomin nd nacistične žrtve ob koncu minule vojne pod Arihovo pečjo. Udeležba na pohodu je hkrati tudi lepa priložnost za uživanje zimske narave in tudi da storimo kaj koristnega za naše ljubo zdravje.
Prehoditi oziroma pregaziti 10 kilometrov dolgo pot z višinsko razliko 400 metrov, je kar napor, po katerem uživaš, če ga premagaš. Prehojena in označena pot vodi s Čemernice nad Šentjakobom mimo bivšega partizanskega bunkerja - kraj tragedije, obeležen je s spominsko ploščo - na planino Bleščečo, kjer na višini 1080 metrov kraljuje planinska postojanka Koča nad Arihovo pečjo, last Slovenskega planinskega društva. Od tod se vračamo po drugi poti mimo nižje ležeče Ressmanove lovske koče.
Na Bleščeči, tej privlačni karavanški oazi sredi gozdov, je pozimi še posebno lepo in
prijetno. Planina namreč nudi veličasten razgled na Baško jezero z Beljakom v ozadju in na venec gora, ki se vleče od Dobrača preko Kreuzeckove in Reißeckove skupine. Krških Alp do bližnjih Osojskih Tur. Bleščeča, pravi naravni balkon nad sto-
metrsko steno Arihove peči, je res posebnost, ki si jo je vredno ogledati.
Posebnost pohoda pa je tudi v tem, da vsak pohodnik, ki prehodi označeno pot (kontrolne točke - Čemerni-ca, Koča na Bleščeči in Res-smanova koča) - treba je pač plačati prispevek - prejme primerno priznanje: značko, diplomo, pijačo in jed.
Tudi letos pričakujemo, tokrat iz" samostojne republike Slovenije, na našem pohodu veliko število udeležencev, tako da bomo spet imeli priložnost veselega srečanja z njimi. Veselimo pa se tudi novih obrazov v prepričanju, da nam bodo ostali zvesti tudi v bodoče. Tisoči udeležencev pohoda Arihova peč nas prepričujejo, da se bo ta tradicionalna spominska prireditev s svojim plemenitim poslanstvom potrjevala tudi v prihodnje.
Organizatorji

VANDROVC JE PR1VANDROV S STR6A.NO BISAGO, VANDROVC JE PRIVANDROV S STRGANO BISAGO.
VAMORCVC MOX VAMJRDVC M©, LEPO n ZAPOJ!
VANDROVC MOIVWIWÖVC MOJ LEPO Ml ZATO! JUH!
HLAČE 'MA S HODNIKA,
PA JH ZMERAJ FUKA, SUKNJO PA IZ VOLNE,
PA JO ZMERAJ KOLNE.
VANOKOVC MOLVAHOROVCtlOJ,
lepo n zapoj)
VANDROVC MOJ, VANDROVC MOJ LEPO Mi ZAPOJ!
S tEVUI BREZ PODPLATA PLESE SREPI BLATA,
KAPO ’MA IZ GOBE,
Pa je vse narobe.
VANDROVC MOL LANORO/C MOJ, LEPO NI 2AP0J!
VANDROVC MOJ, VANDROVC MOJ LEPO Ml ZAPOJ!
VAN‘£*ovöj^T	- ' ~Lf ' ž
, ‘Ac Ta' M ./iH
ir-
Sx ■ - k.
._ ^
&K-NJO PA ™ ' >/AA|
KA-Po -ma />	vq/ °l?OV cem
e	GO	%	S^-QA-NO ÜA *
At' &A ta 7mp -
H» *&•
O* JE VSE N* ~
Izšle Prečudovite potepuške pesmi
Skupno (zlasti) o pouku angleščine
Pobud za strokovno prekmejno sodelovanje je zares čedalje več. Najnovejši primer je avstrijsko-slovenski posvet predvsem o skupnih izkušnjah pri pouku angleščine kot prvega tujega jezika v šolstvu obeh držav. Srečanje, na katerem je kot delovna oblika predvladovala učna delavnica, je bilo v začetku febraurja v štajerskem izobraževalnem središču Retzhof pri Lipnici na pobudo mednarodnega jezikovnega centra ter oddelka za strokovno didaktiko in jezikovni pouk inštituta za anglistiko — oba sta oddelka graške univerze -, vodil pa ga je predstojnik omenjenega inštituta univ. prof. Peter Bierbaumer. Glede na celotno zasnovo je razumljivo, da je posvet potekal v angleščini.
Izšel bilten
gledališča
„Ikarus“
Skupina plesnega gledališča Ikarus je v vmesnem obdobju med uprizoritvijo Dijaka Tjaža in prihodnjo Maričko, ki jo pripravlja za letošnjo jesen, izdala zanimiv bilten z dinamičnim naslovom Flieg, Vogel, flieg/V zrak ptič, v nebo! V njem predstavljajo svoj namen, pomen govorice telesa in giba, spregovorijo o predstavah Centesima, Materinska ljubezen/Mutterliebe in seveda o tretji, Epilepisiji rahločutnosti/Epilepsie der Empfindsamkeit po romanu Florjana Lipuša Zmote dijaka Tjaža. V biltenu je še nekaj mnenj politikov in kulturnikov kot npr. Terezije Stoisič, Pavla Apovnika, Sig-berta Metelka in tajnikov obeh slovenskih osrednjih kulturnih organizacij, Janka Malleja in Nužeja Tolmajer-ja-
Ves bilten je opremljen s kvalitetnimi umetniškimi fotografijami z vaj in predstav Ikarusa. Uredništvo pod vodstvom Horsta Ogrisa se je pri vsebini in opremi res potrudilo. Izdelek je na oko lep in privlačen. Žal pa se je zataknilo pri izvedbi. Ravnotežje jezikov je krepko v korist nemškega, v tekstu, posebno slovenskem, pa kar mrgoli napak. Povsem brez potrebe. Res škoda!
Jože Rovšek
10 let grafične ustvari alnosti v „Die Brücke“
Pred desetimi leti je glavni urednik kulturne revije „Die Brücke“ (Most) začel reviji prilagati grafične tiske znanih koroških umetnic in umetnikov. Tako je do danes nastal reprezentativen prerez grafične ustvarjalnosti koroških umetnikov, ki pa je hkrati tudi dokumentacija. Družba za umetnost na Koroškem je iz teh tiskov organizirala zanimivo razstavo, ki bo od 20. februarja do 3. marca v Domu umetnikov v Celovcu. Na razstavi so na ogled tudi dela Valentina Omana, Meine Schellander, Rudija Benetika, Güntherja Dome-niga, Draga Druškoviča, Josefa Tichyja in drugih.
Akademska slikarka Renata Bovhan je v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem iz Ljubljane v samozaložbi izdala že šesto pesmarico za otroke. Slednji je dala naslov Prečudovite potepuške pesmi. Z njimi nagovarja pridne in manj pridne otroke, predvsem pa njihove starše, vzgojiteljice in učitelje obeh spolov. Pesmi so namenjene prepevanju ob zibeli, v času otrokovega detinstva in šolanja in so dragocen pripomoček za glasbeno vzgojo in seveda razvedrilo. Oblika pesmarice je privlačna tudi otrokom, saj ni tradicionalna, odlikuje pa jo likovna oprema, ki so jo prispevali razni in številni slikarji in ilustratorji. Tudi note, notno črto-vje ter besedila niso pisana običajno, ampak prikupno z roko, z mnogo oblikovnega
navdiha.
V pesmarici so zbrane privlačne pesmi raznih avtorjev, vse pa so na temo potovanja, izletov, mikavnega potepanja. Začne se s pesmijo Srečno pot, oblaki Borisa A. Novaka v uglasbitvi Jerka Novaka, zaključi pa s Kekcem na besedilo Kajetana Koviča in glasbo Marijana Vodopivca, vmes pa je še 18 čudovitih pesmic in likovnih oprem.
Izdajateljica pa spodbuja tudi k ustvarjalnosti. Ob pesmarici je tudi razpis za uglasbitev priloženih besedil pesmi Jesen Jožeta Humra in Moj kamenček Neže Maurer.
Pesmarico, razpisne pogoje in naslov izdajateljice prejmete za 170 šilingov v Mohorjevi knjigarni v Celovcu.
Prireditelja sta na' njem imela tudi najštevilnejše zastopstvo, močno udeležen pa je bil tudi oddelek za anglistiko mariborske univerze. Dodatno se je posveta udeležilo nekaj pedagoških svetovalcev slovenskega zavoda za šolstvo ter po nekaj učiteljev na srednjih šolah z obeh strani. Z ljubljanske univerze se je udeležila ena predstavnica, en dan pa je sodelovalo tudi zastopstvo celovške univerze.
Vsebinski okvir je zajemal predstavitev šolskega sistema od obvezne šole do univerze, podrobnejše pa so se udeleženci ukvarjali z didaktičnimi novostmi pri pouku tujega jezika v splošnih in poklicnih oziroma strokovnih srednjih šolah. Nadalje je bilo obravnavano izobraževanje odraslih in poučevanje angleščine za posebne vsebinske namene (poslovnost, tehnika, medicina). Zelo neposredno smo se ukvarjali z uporabo računalnika pri pouku tujega jezika. Pomembno je, da je beseda tekla tudi o vlogi drugega tujega jezika, ki naj bi bil zlasti namenjen učenju najbližjega sosednjega jezika z vsemi poudarki na njegovem medkulturnem pomenu.
Spregovorili smo še o nadaljnjem sodelovanju zlasti na meduniverzitetni ravni. Pri tem je bil v ospredju spodbuden in širokopotezen načrt avstrijskega zveznega ministrstva za znanost in raziskovanje za štipendiranje rednih študijskih oblik in znanstvenega dela na avstrijskih univerzah in znanstvenih inštitucijah, namenjen slovenskim študentom in učiteljem oz. znanstvenikom v starosti od 20 do 35 let. Ta program zajema tudi celovško
univerzo. Učiteljem osnovnih in srednjih šol bo omogočeno še večje sodelovanje na graškem pedagoškem tednu.
Prireditelja tega zelo strnjeno prikazanega posveta sta že posredovala pobudo za nadaljnja takšna srečanja v približno enaki sestavi. Naslednjega bodo namenili tudi avstrijskim izkušnjam pri učnem razlikovanju učencev s posebnim	upoštevanjem
tujega jezika ter dosežki naše enote osnovne šole na tem področju.
V	celotnem poteku sreča-
nja je bilo veliko pobud za podobne posege v avstrijsko-slovensko sodelovanje tudi s strani celovške univerze in celovškega	pedagoškega
inštituta. Naj posebej poudarim zelo ugodno delovno vzdušje, ki ga je za vsa obravnavana področja ustvarilo po kakih petnajst referentov z obeh strani, kar je omogočalo sprotne primerjave doseženega in tudi uravnotežene pobude za naprej.
Franček Lasbacher
Lev Detela se predstavlja
V	prostorih Društva slovenskih pisateljev so pretekli teden predstavili literarnozgodovinsko in literarno-estetsko knjigo Leva Detele „Poslednje gore.“
Knjiga je izbor kratke proze avtorja, kije nastajala v tujini, kamor se je Lev Detela moral zateči v šestdesetih letih,kar pa ga ni označilo kot emigrantskega pisca. Skrb za slog in jezik v Detelovih delih oblikuje fantastiko, ki posnema vsakdanjo logiko in prav s tem dosega dvojni učinek.
Dan slovenske kulture 1992 v Trstu, Gorici in Čedadu
Dan slovenske kulture so tudi Slovenci v Italiji letos posvetili svojim besednim ustvarjalcem. Pod geslom „Slovenska beseda 91“ so Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta v Trstu, Gorici in Čedadu pripravili osrednje proslave, na katerih so zamejski pesniki in pisatelji v letu samostojnosti Slovenije, v letu vojne agresije, v letu mednarodnega priznanja potrdili, da je slovenska beseda veliko bogastvo njihove kulturne stvarnosti. Petnajst avtorjev je namreč v tem letu izdalo pesniško zbirko,
roman, esej ali drugo literarno zvrst.
Prireditelji osrednjih proslav, ki že tretje leto združujejo svoje organizacijsko znanje, so zato smatrali za smotrno, da je bil februarski „Dan kulture“ namenjen pisani besedi. S tem so želeli obenem potrditi skupen kulturni prostor , ki je prav zaradi specifike dogodkov postal pomembnejši in odmevnejši.
Na goriški proslavi, ki je bila v nedeljo, 9. februarja v Katoliškem domu, so se občinstvu predstavili Aldo Rupel, Dorica Makuc, Ljubka Šorli, Branko Maru-
šič, Rafko Dolhar, Aleksij Pregare, Ace Mermolja in Kragelj. Poleg avtorjev samih sta odlomke iz njihovih del brala člana Slovenskega stalnega gledališča Bogdana Bratuž in Anton Petje. Krajšo predstavitev avtorjev je podala članica Gledališke skupine Gorica Barbara Rus-tja. Za glasbene utrinke pa so poskrbeli gojenci Centra za glasbeno vzgojo „Emil Komel“ in Glasbene matice (sopran Mirjam Pahor ob glasbeni spremljavi prof. Helene Plesničar, pianist Miran Devetak in David Piccolo ter violončelist Francesco Muscau). Za režijo je
poskrbel Marko Sošič, scenska zamisel je delo Silvana Bevčarja, tonska in druga tehnika pa sta bili poverjeni Niku Klanjščku.
Slavnostni govornik je bil kulturni delavec Janez Povše, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa za Furla-nijo-Julijsko krajino.
V okviru goriške osrednje proslave so priredili tudi razstavo „Besedno ustvarjanje na Goriškem v desetletju 1981/1991“, ki sta jo organizirali Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z ljudsko knjižnico „D. Feigerl“ iz Gorice.
JAVNA DVOJEZIČNA ŠOLA V CELOVCU, Ebentaler Straße 24
vabi na
DAN ODPRTIH VRAT
Veseli bi bili, če bi v goste k nam prišli!
V petek, 28.2. ob 8.40: odprta razredna vrata
ob 9.30: odmor in malica ob 10. uri: „Poslovimo se od zime“
Vabljeni so vsi, ki želijo spoznati dvojezični pouk na naši šoli.
DVOJEZIČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMIJA ZWEISPRACHIGE BUNDESHANDELSAKADEMIE
GOSPODARSTVO JE BODOČNOST -
DIE ZUKUNFT LIEGT IN DER WIRTSCHAFT
Izkoristite prednosti Dvojezične trgovske akademije Nützen Sie die Vorteile, die die Zweisprachige HAK bietet!
Unsere Schule bietet:
Wie an allen Handelsakademien erhalten unsere Schüler eine solide
-	kaufmännische und eine
-	allgemeine Ausbildung.
Über den Lehrstoff der Handelsakademie hinausgehend bietet unsere Schule:
-	Die Unterrichtssprachen an unserer Schule sind Deutsch und Slowenisch
-	Italienisch als Fremdsprache
-	Englisch als Fremdsprache
-	Kontakte zu Schulen und Betrieben im Alpen Adria-Raum
-	Interkulturelles Lernen
-	Wirtschaftsverständnis durch Sprachbe-herrschung
Naša šola nudi:
učencem posredujemo, kot druge trgovske akademije, solidno
-	gospodarsko in
-	splošno izobrazbo
Poleg programa po učnem načrtu za trgovske akademije naša šola nudi:
-	učna jezika sta slovenščina in nemščina;
-	tuja jezika;
italijanščina in angleščina;
-	gojimo stike s šolami in podjetji v prostoru Alpe-Jadran;
-	interkulturno učenje;
-	znanje jezika omogoča razumevanje gospodarstva
Unsere Absolventen sollen schon in der Schule erkennen, wie wichtig die Sprache für die Erlangung des Vertrauens eines ausländischen Geschäftspartners ist. Wir vermitteln daher die für die Kärntner Wirtschaft wichtigen Sprachen des Alpen Adria-Raumes. Absolventi naj že v šoli spoznajo, kako važno je znanje jezika za osvojitev zaupanja inozemskega poslovnega partnerja. Posredujemo znanje jezikov prostora Alpe-Jadran, ki jih koroško gospodarstvo nujno potrebuje.
Nach 5 Jahren Ausbildung bietet unsere Schule:
-	Maturaabschluß
-	Studienberechtigung
-	Gewerbeberechtigung
Berufschancen:
•	Ausübung von gehobenen Berufen in Wirtschaft und Verwaltung:
-	Management
-	Versicherungen
-	Banken.....
•	Werbebranche
•	Öffentlicher Dienst
•	Fremdenverkehr
•	Industrie
Berechtigung - usposobljenosti:
Po 5 letih izobraževanje naša šola omogoča:
-maturo;
-	pravico do študija;
-	obratne usposobljenosti
Poklicne možnosti:
•	poklice v boljših pozicijah v gospodarstvu in administraciji:
-	management;
-zavarovalnice;
-	banke......
•	reklamna podjetja
•	javna služba
•	turizem
•	industrija
Matura - > Universität:Hochschulreife für alle spezifischen Richtungen, mit Zusatzprüfung für alle anderen Studienrichtungen.
Matura usposablja za študij gospodarskih ved, z dodatnim izpitom za vse druge študije.
-	> Ersatz der Lehrabschlußprüfung, Ersatz von Lehrzeiten und Anrechenbarkeit ande-
rer gewerberechtlicher Voraussetzungen im Sinne der Gewerbeordnung für zahlreiche Berufe, wie z.B. Einzelhandelskaufmann-, Großhandels- und Industriekaufmann usw.
-	> Matura nadomesti učni izpit, uračunava nekaj let učne dobe in različne druge pred-
pogoje za delo v različnih poklicih, npr. kot trgovec na drobno, veletrgovec, industrijski trgovec itd.
Sprejemni pogoji - Aufnahmevoraussetzungen:
1)	Zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije. Beendigung der 4. Klasse der Hauptschule oder einer allgemeinbildenden höheren Schule.
2)	Uspešen zaključek sprejemnega izpita.
Bestehen der Aufnahmeverfahrens.
3)	Dosežena starost 14 let do 31. decembra v prvem letniku.
Mindestalter von 14 Jahren, erreicht am 31. Dez. des 1. Jahrg.
4)	Učenci naj znajo vsaj deloma slovensko.
Zumindest Mundartkenntnisse der slowenischen Sprache.
Anmeldungen - prijave: Ab 15. Februar 1992/od 15. februarja dalje
Anmeldeformulare erhalten sie in der Direktion der Zweisprachigen Bundeshandelsakademie, 9020 Klagenfurt, Prof.-Janežič-Platz 1.
Prijavne formularje dobite v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije,
9020 Celovec, Prof.-Janežič-trg L
Die Aufnahmeprüfung findet am 9. Juli 1992 statt.
Sprejmni izpit bo 9. julija 1992.	Mag. Maja Amrusch-Hoja
voditeljica šole/Leiterin der Schule
ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE Prof.-Janežič-Platz 19020 Celovec
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
L Po posebnem odloku zveznega ministra za pouk in umetnost naj starši prijavijo svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1992/93 v gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 17.2. do 28.2. 1992, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem držaavljanstvu.
2.	Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda 8. julija 1992.
3.	Konec maja 1992 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Pri poročljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pisno na naslov: Zvezna gimanzija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec/Klagen-furt.
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, ustanovljena leta 1957, obhaja letos 35. jubilej svojega obstoja. V gimnazijo otrok vstopi po 4. stopnji ljudske šole in po osmih letih opravi maturo. Ta izpit absolventom odpira vrata do vseh študijskih smeri in raznoraznih poklicev. To potrjujejo številni absolventi, ki so danes na uglednih poklicnih položajih (diplomati, fiziki, gospodarstveniki, učitelji in šolski upravitelji, profesorji, zdravniki, duhovniki, tehniki, sociologi, univerzitetni učitelji, arhitekti, bolniške sestre, pravniki, časnikarji itd.).
Gimnazijska smer, za katero se odloči petošolec, vključuje tudi latinščino, ki je pomembna za študij jezikov, zgodovine, prava, medicine, bogoslovja in drugih študijskih smeri. Vendar tudi tisti, ki se odloči za realno gimnazijo (brez latinščine, z večjim deležem matematike, biologije, fizike in kemije), lahko po maturi ubere študijsko smer, za katero je pogoj latinščina, če znanje tega jezika na univerzi v prvih semestrih nadomesti.
Gimnazija in realna gimnazija za Slovence razvijata kar se da široko obzorje splošnega znanja. Ob tem pa posredujeta tudi vrsto jezikov, ki v času združujoče se Evrope dobivajo čedalje večji pomen.
Poleg angleščine in latinščine (seveda ob slovenščini in nemščini) nudita oba tipa gimnazije še učenje italijanščine, ruščine, francoščine in španščine.
Gimnazijska izobrazba ostaja tudi v bodoče najprimernejša oblika srednješolskega šolanja za tiste, ki želijo imeti po maturi odprte vse možnosti nadaljnjega študija in izbire ustreznih poklicev.
dv. sv. Reginald Vospernik, ravnatelj
Vpis 'v Mohorjevo ljudsko šolo
Vodstvo ljudske šole Mohorjeve sporoča, da je vpisovanje v vse razrede možno, in sicer:
ob četrtkih. 27. 2., in 5.3., in 12.3.1992 od 9. do 11. ure Zadnji rok za vpis je 14. marec 1992 od 8. do 12. ure V ljudski šoli Mohorjeve nudimo poleg dobre dvojezične izobrazbe še zavetišče, glasbeno izobrazbo v okviru glasbene šole in Orffov tečaj. Učenci in učenke tretjega in četrtega razreda imajo tudi možnost, da se prijavijo k prostemu predmetu „smučanje“. Obstaja tudi možnost, da otroka prijavite k judo-tečaju in k gledališki skupini.
Staršem sporočam«, da bo v šolskem letu 1992/93 treba plačevati šolnino (750 šil. na mesec - 10-krat letno). Zavetišče stane 1.350 šil. mesečno; cena vključuje prehrano in strokovno nadzorstvo.
K vpisu prinesite s seboj rojstni list in izkaznico o cepljenju.
Vodstvo Mohorjeve ljudske šole
POTOPIS
12. nadaljevanje
Po sledeh Y ukpa in Guajiros Indijancev
Andi pripravlja večerjo
Lansko leto je skupina Celovčanov izvedla ekspedicijo v Venezuelo, kjer je več kot mesec dni spoznavala življenje Yukpa in Guajiros Indijancev, praprebivalstva te južnoameriške države. Vrnila se je z enkratno in dragoceno dokumentacijo o življenju teh Indijancev, slovenska članica ekspedicije Manja Tondolo pa je za Slovenski vestnik napisala potopis z najbolj zanimivimi trenutki in viški ekspedicije.
Prvo prekoračenje reke v popolni obleki. Srajca z dolgimi rokavi, dolge hlače, močni gorski čevlji. Imaš čuden občutek, v čevljih prvič stopiš v do kolen visoko vodo, vendar se kaj hitro privadiš na žvrkanje v čevljih, ki postajajo čedalje težji. Skočim z enega kamna na drugega in spodrsnem. Kot sem dolga in široka treščim na zadnjo plat! Na kamen! Kar zvezde se mi posvetijo! Kljub temu sem vesela, da se nisem polomila. Bolečina v trtici me ovira pri hoji. (Še ves mesec jo bom čutila!) Spet prečkamo reko, ki postaja vse bolj deroča. Tokrat padem v vodo in mokra sem do glave. Počutim se onemogla in slabotna in vedno slabše. Po stezi navzgor včasih plezam že po
Piše: Manja Tondolo
vseh štirih. Spet navzdol, spet voda. Srce mi razbija in pljuča pečejo kot ogenj. Zmanjkuje mi moči. Ne morem več! Z zadnjimi močmi se spet privlečem do vode in prosim za malo oddiha. Sedim na kamnu sredi reke. V vodi do pasu in vanjo namakam pulze. Namočim ruto, ki sijoovi-jem okrog čela. Naprej moram!
Nikoli v svojem življenju še nisem bila tako onemogla in bedna. Najraje bi ostala sama sredi goščave ob reki, če ne bi vedela, da mojih najmanj teden dni ne bo nazaj. Kaj drugega mi preostane, kot zbrati poslednje moči in slediti skupini. Pravijo, da sem zdaj rdeča kot rak in pet minut kasneje bela kot zid. Nečloveško trpim. Tudi auto-sugestija ne pomaga. Sama sreča, da pot vodi nekaj časa po senci, tako si vsaj malo opomorem. Znova si pripravim hladen obkladek z ruto. Luis in Cesario me opogumita z vestjo, da smo že v bližini prve vasi, kjer smo bili včeraj. Hvala bogu, si mislim in se spotikam dalje. Toda nič se ne spremeni. Ničkoliko-krat ponovno prečkamo reko in steze ni konca. Končno otroci Terakiba na skalnati višini. Pozdravljajo nas. Samo še uro in pol, pravi Luis. Samo še! Kako ironično
se mi zdi vse skupaj! Nihče ne ve, kako slabo mi gre. Kako le naj zmorem še uro in pol, ko sem že zdaj na koncu! Usta so povsem izšušena, peče me vse do pljuč, kot bi požirala ogenj. Diham prehitro. Popijem nekaj požirkov tople vode, pregrete od sonca in vročine mojih bokov. Prava sladica se mi zdi. Samo da je tekočina, ki spet odlepi moj jezik.
Ne pusti se! Zdrži! Moraš! Si nenehno dopovedujem. MORAŠ! Moči so me popolnoma zapustile, tako da moram vsakih deset minut sesti na kamen, počivati. Naprej... Kako daleč še? Kmalu, kmalu - me tolažijo vsi in si najbrž mislijo, le kaj so si naprtili z menoj.
Moraš...
Ne vem kako, nejasno, megleno se spominjam. Prišla sem do cilja. Čeprav zadnja, čeprav popolnoma iznemo-gla, čeprav skoraj po vseh štirih! Stojim sredi vasi Ipika in si mislim. Zmogla si, zmagala si sama nad seboj. Nisi se vdala!
Vas Ipika nas je sprejela v svojo sredo. Poglavar si je za sprejem nadel svoj znamenit naglavni nakit iz perja pisanih papagajev. Veličastno in ponosno je s svojimi svetovalci in ženami prikorakal skozi vas. Z resnim obrazom je poslušal Cesaria, ki mu je na dolgo in široko razlagal vzrok našega obiska in naše želje.
Predamo mu darila. Tokrat sem pripravila tudi nekaj razglednic naše Koroške, pokrite s snegom. Človek ne bi verjel, kakšen učinek so ravno te napravile pri Indijancih. Pozabili so na vse drugo in se gnetli, da bi jih lahko videli čim bolj od blizu. Najmanj pol ure so krožile od enega do drugega in niso se mogli dovolj načuditi snegu. Ne poznajo ga in zanje je pravi čudež. Česario tolmači in pripoveduje, da je pozimi pri nas vse pokrito s to belo maso in da je takrat pravi mraz.
Domačini Ipike so nam takoj odprli svoja srca.
Peljejo nas do velike lesene koče, ki jo imenujejo hotel. Velika je kot šola, ki stoji njej nasproti. Prav luksuzna se nam zdi. Tla so betonirana, sicer je popolnoma prazna.
Komaj se še držim na nogah in Dani in Andi mi hitro obesita armako. Mokra sem do kože. Najprej si želim obleči nekaj suhega, potem pa v armako. Slačim se in ko v samem slipu stojim na betonskih tleh, slišim tih, pridržan smeh. Vedno bolj glasen postaja in nazadnje se krohota najmanj dvajset ljudi. Šele tedaj opazim, da v stenah koče manjkajo kosi desk in skozi te luknje stiskajo svoje obraze otroci. Pa ne samo otroci! Tudi odrasli. Vsi se smejejo do ušes! Le zakaj? Zdaj šele pogledam po sebi navzdol. S tresočimi se koleni stojim skoraj gola. Moj papirnati slip, namenjen za ekspedicije, je popolnoma razpadel in samo koščki so še prilepljeni na kožo. Obroblja jih elastika, ki je edina ostala cela. Pobiram košček za koščkom in se potrudim, da to delam pod brisačo, dokler mi še ta ne pade na tla. Ponovno krohtanje. Jaz pa v armako! Tam se nerodno oblečem. Sram mi spet požene kri po žilah in v armaki si neverjetno hitro opomorem.
Enako dogodivščino imata Samantha in Sonja, ko se prideta preobleč. Smejimo se vsi, da nam tečejo solze iz oči. Naš smeh seveda privabi še več domačinov in ne traja dolgo, ko so vse špranje in luknje naše hotelske stene zasedene. Vsa vas se zabava.
Pozno popoldne je in vsi smo utrujeni. Domačini prinašajo suh les in kaj kmalu pred našo kočo zagori prijeten ogenj. Sedimo po skalah okrog ognja in se predamo prijetnemu vzdušju. Domačini nas opazujejo, predvsem mlade ženske, ki prihajajo vedno bliže. Otroci so večinoma goli ali pa v hlačkah, katere so najbrž njihovo edino oblačilo. Prinesejo nam črn kotel in vodo iz reke. Andi nam skuha riž, kateremu je pridal jušni koncentrat. Lačni smo in jed nam tekne. Seveda povabimo tudi Luisa in Cesaria, ki z velikim apetitom pojesta do zadnjega zrna. Noč je, ko opazimo, da smo ostali sami z našimi vodiči.
Skuham čaj, medtem so tudi drugi že obesili armake in utrujeni se odpravimo spat. Cesario in Luis spita med nami, vendar na ragoznici, vezani iz trstja.
V gorah se zrak ponoči zelo ohladi. Zato zaspim hitro in globoko.
Nenadno riganje osla, prav ob moji steni, me dobesedno vrže pokonci.
(Dalje prihodnjič)
SLOVENSKI VESTNIK - SPORT
Za odbojkarje ŠD Dob le še teoretične možnosti!
Možnosti ŠD Dob za vstop v zvezno odbojkarsko ligo so le še teoretične. Ekipa trenerja Goloba se je preteklo soboto na tekmi proti Gleis-dorfu sicer z vsemi močmi borila, da bi izkoristila zadnjo realno možnost za kvalifikacijo, toda nasprotnik ji je vse načrte prekrižal.
Dobljani so tekmo izgubili z 0:3, posebno v prvem in tretjem nizu pa so igralci iz Podjune imeli ugodne možnosti za odločitev v svojo
korist. Vodili so z več točkami prednosti, toda odločilne točke so dosegli gostje iz Štajerske.
Trener Golob po porazu: „Za prihodnjo sezono v regionalni ligi-vzhod se bomo morali okrepiti, osvojitev prvaka v tej ligi pa je bil uspeh, o katerem si ob začetku tekmovanja nismo upali niti sanjati!“.
Naslednja kvalifikacijska tekma bo prihodnjo soboto proti Innsbrucku.
Naši šolarji uspešni v kvalifikacijskih nastopih!
Šolarji ljudskih in glavnih Pri šolarjih II (nekadrska
šol ter slovenske gimnazije so pretekli vikend na Dobraču nastopili na kvalifikacijskem tekmovanju za deželno šolar-sko smučarsko prvenstvo, ki bo 11. marca v Innerkremsu.
Naše mlade smučarke in smučarji so pozitivno presenetili. Dominik Mak in Martina Roblek (oba slovenska gimnazija) sta dosegla L oz. 2. mesto in si zagotovila nastop v deželnem finalu. Pri šolarkah II je zmagala Birgit Filipič pred Marion Malover-šnik, Zablatnik Tatjana pa je bila prva v kadrski skupini. Vse tri tekmovalke bodo prav tako nastopile v Innerkremsu.
skupina) sta se v finale uvrstila Markus Vouk in Dominik Kropivnik (prvo in drugo mesto), brez težav pa se je kvalificiral tudi Danijel Užnik (kadrska skupina), ki je dosegel drugi najboljši čas dneva. Odlične nastope naših smučark in smučarjev pa sta zaokrožili Silvana Oraže, ki je zmagala pri mladinkah, ter Petra Maloveršnik, ki je bila prva pri deklicah II. Obe sta se prav tako uvrstili v deželni finale.
SLOVENSKI VESTNIK
Anja Dovjak in Edi Oraže društvena prvaka!
Športno društvo (DSG) Sele je priredilo svojo društveno prvenstvo v veleslalomu. Startalo je blizu sto tekmovalcev, otroci so tekmovali na krajši progi, starejši pa na daljši progi pod Pušelče-vim križem. Nova društvena prvakinja je postala Anja Dovjak (deželna prvakinja Lydia Oraže je v srednjem delu proge izpadla - op. ured.), pri moških pa je naslov uspešno obranil Edi Oraže. Pri otrokih pa sta zmagala Simone Wassner in Friedrich Mak.
Rezultati v posameznih skupinah:
Najmlajši - deklice: 1. Michaela Mautz, 2. Sara Dovjak, 3. Monika Olip; najmlajši - fantje: 1. Matjaž Kelih, 2. Manfred Furjan, 3. Roman Juch; otroci I, ženske: 1. Melanie Dovjak, 2. Annemarie Ogris; otroci; otroci I, moški: 1. Friedrich Mak, 2. Marko Roblek, 3. Martin Oraže; otroci II, ženske: Simone Wassner, 2.
Milena Olip, 3. Jana Roblek; otroci II, moški: 1. Florijan Mak, 2. Marko Oraže, 3. Emanuel Furjan; šolarke I: Romy Dovjak, 2. Martina Roblek, 3. Petra Dovjak; šolarji I: 1. Niki Mak, 2. Florijan Dovjak; šolarke II: 1. Anja Dovjak (društvena prvakinja 1992), 2. Veronika Roblek, šolarji II: 1. Igor Roblek, 2. Ivan Kelih, 3. Martin Oraže; mladinke: 1. Margit Užnik; mladinci: 1. Tomas Ogris, 2. Danijel Dovjak; ženske: 1. Veronika Dovjak, 1. Michaela Jug, 3. Dorotea Užnik; splošna skupina: 1. Eduard Oraže (društveni prvak 1992), 2. Ahim Oraže, 3. Mario Mak; starostna skupina I: 1. Tomi Oraže, 2. Franc Kelih, 3. Frenči Rozman; starostna skupina II: 1. Flori Mak, 2. Nanti Dovjak, 3. Engelbert Wassner; starostna skupina III: 1. Maks Oraže, 2. Hanza Roblek; matere: 1. Romy Dovjak, 2. Ingrid Oraže,
3. Majda Olip.
Obirsko: 1. marca Koroški pokal v smučarskih skokih
Smučarski skakalni klub Železna Kapla prireja v nedeljo, 1. marca 1992 s pričetkom ob 11.30 uri na Poderšnikovi skakalnici na Obirskem tekmovanje za Koroški pokal v smučarskih skokih. Tekmovalci bodo nastopili v razredih otroci I in II, ter dijaki I in II, vodja tekmovanja pa bo Joži Hribar. Razglasitev rezultatov bo uro po zaključku tekmovanja. Gledalci prisrčno vabljeni!
Datum Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Petek,	pri „Florjanu"	Seminar„Pridelovanjekoruzevvarstvenihob- KISinStrojni
28.2.	vVogrčah	močjih talne pitne vode“	krožek Podjuna
13.00
Petek, 28.2. 19.30	v farni dvorani v Železni Kapli	PUSTOVANJE	SPD „Zrja“ (Dvojezičen Verein Saria)
Petek, 28.2. 19.30	v klubu na Blatu	PUSTNIJA - spored: „Dober dan, Blato“ z Erhar-dom Stuckom, kabaret, Blaški oktet	
Petek, 28.2. 8.40	Dvojezična ljudska šola v Celovcu Ebentaler Str. 24	DAN ODPRTIH VRAT pod geslom „Winter, ade/ Adijo.zima!“	
Sobota, 29.2. 20.00	pri Kovaču na Obirskem	PUSTNI PLES	SPD „Valentin Polanšek"
Sobota, 29.2. 19.00	v farni dvorani v Žvabeku	PUSTOVANJE - spored: prispevki domačinov, KPD „Drava", nato komedija v treh dejanjih „Skupno stanovanje“ Žvabek - nastopa: farna mladina iz Vogrč, režija Franci Končan.	
Sobota, 29.2. 20.00	pri Šoštarju v Globasnici	PLES SAK-spored: Muppet-shovv, izbor miss SAK; igra ansambel Rubin	Slovenski atletski klub
Nedelja, 1.3. 14.00	v farnem domu v Selah	Igra „ČRNA KOMEDIJA“ (P. Shaffer) - nastopa: gledališka skupina SPD „Dobrač“ z Brnce; po igri pustna družabnost	KPD „Planina“
Nedelja, 1.3. 19.00	v farni dvorani v Kotmari vasi	Igra „SKUPNO STANOVANJE“ - nastopa: farna mladina iz Vogrč	
Nedelja, 1.3. 14.00		Jezikovni tečaj angleščine 1. in 2. del (do 5. marca). Informacije: 04228-2692- KUKO 9072 Bilčovs 6	
Nedelja, 1.3. 14.30	in 19.30	pri Miklavžu vBilčovsu	PUSTNA PRIREDITEV odrski prizori, godba, petje, smešnice	SPD Bilka
Torek, 3.3. 19.00	v gostilni Juenna včepičah	PUSTOVANJE „Vino iz soda“	
RAZSTAVE			
			
CELOVEC
-	Deželna galerija - razstava Jakoba Gasteigerja (do 1.3.)
-	Galerija Carinthia - razstava ob 100. letnici rojstva Maxa Ernsta
-	Mohorjeva galerija - Planine v sliki (do 28. 2.)
-	Mestna hiša, velika galerija - Umetnost na Kitajskem (do 28.3.)
-	mala galerija - „Spomini na dom“, akvareli Marie R. Klein
-	Dom umetnikov, velika galerija - 10 let „Die Brücke“, edicija grafičnih tiskov (do 3. marca);
-	Avstrijska galerija - razstava slik Korta Kocherscheidta (odprtje 5.3., 19.00)
-	CA, Burggasse 12 - razstava „Beneški čar mask“ (do 6. 3.)
TINJE
-	Galerija Tinje - razstava likovnih del dijakinj in dijakov slovenske gimnazije
DOMAČALE - grad
-	razstava Rudija Benetika „Črni dnevi“ (do 15.3.)
CASINEUM VRBA
-	razstava slik Charlesa Hummel (otprtje 26. 2., 19.00)
Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru
VPISOVANJE
v višjo in gospodinjsko šolo bo letos med
17. in 29. februarjem.
Možnost izobraževanja na dveh šolah:
Gospodinjska šola je namenjena 9. šolskemu letu in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: Računalništvu, Predelavi besedil, Kuharstvu in strežbi, Gospodinjstvu, Predelavi tekstilij.
Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Možen pa je seveda tudi neposreden vstop v poklicno življenje v številnih turističnih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah.
Pogoji za sprejem: uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji. Vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit, ki bo 8. julija 1992 na šoli.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte ali pošljite vsaj do 29. februarja 1992. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis.
Financiranje: Učenci so deležni istih državnih podpor kot na vseh tovrstnih šolah. Podrobnejše informacije vsak čas posreduje vodstvo šole.
Naslov: Višja šola za gospodarske poklice Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob tel. 0 42 53 27 50
dr. Janko Zerzer, vodja šole
SLOVENSKI
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Cclovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/-Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/KIagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16. 9020 Celovec/Klagei Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO faks 0463/51430071.
nfurt,
tele-
Zastopstvo za Slovenijo in Jugoslavijo:
ADIT-DZS, Glonarjeva 8,61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
TRIBUNA BRALCEV
Dr. sv. dv. Inzko — novi predsednik NSKS?
V zadnjih tednih sem v Našem tedniku zasledil hudo kritiko na račun dr. sv. dr. Inzka. Očitajo mu, da je v sosvetu za slov. narodnostno skupnost nasprotoval Pernthalerjevemu modelu. Iz medijev sem razbral, da so temu modelu nasprotovali tudi zastopniki SPÖ, Zelenih, cerkve in ZSO. Za model je bil torej edinole NSKS. Dr. Inzko je v svojem stališču poudaril, da sta legitimni zastopnici koroških Slovencev ZSO in NSKS, ki delujeta v smislu 7. člena ADP.
Dr. Inzka že desetletja poznam kot premišljenega in konstruktivnega politika. Zato se toliko bolj čudim, da so ga v NT tako nesramno napadli. Celo občinski odbornik Urank iz Galicije je zatrobil v isti rog. Sam sem bil dolga leta podžupan, zato se kar čudim, da se je Urank spustil na tako nizek nivo. Ali mož ne misli na to, da bo spet potreboval tudi katoliške glasove?
Dr. Inzka, ki se zavzema za sodelovanje vseh koroških Slovencev in ki ne razdira ljudi, podpiram. Bojim se, če bo NT še naprej razdiral in razdvajal, da bomo na ta način izgubili še več ljudi. Če je ZSO zamenjala svoje vodstvo, potem bi bilo umestno tudi, da to stori tudi NSKS. To bi bilo v korist celotne narodnostne skupnosti. Za novega predsednika NSKS predlagam dr. sv. dr. V. Inzka. Z njim bi prav gotovo prišlo do konstruktivnega sodelovanja med koroškimi Slovenci. To pa potrebujemo!
Marko Wieser, Sloven ji Plajberk
Govorilne ure
pokojninske
zavarovalnice
Zavod pokojninske zavarovalnice (Deželni urad Gradec,) ima na Koroškem sledeče govorilne ure:
Šmohor, 2. 3., od 8. do 12. ure (Mestna hiša, GKK) Podklošter, 2. 3., od 13.45 do 15.45 (Občinski urad Podklošter)
Velikovec, 4. 3., od 8. do 12. ure (Delavska zbornica) Žitara vas, 4. 3., od 13.30 do 15.30 (Občinski urad Žitara vas)
Beljak, 6. 3., od 8. do 12. ure (Delavska zbornica-urad) Beljak, 10. 3., od 8. do 12. ure (Delavska zbornica-urad) Beljak, 24. 3., od 8. do 12. ure (Delavska zbornica-urad)
18.10-19.00
Sreda, 26.2. Glasbena sreda
Večerna 21.05-22.00 300-letnica rojstva Giuseppeja Tartinija
Četrtek, 27.2. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 28.2. Po sledovih Paola Santonina - II.
Sobota, 29.2. „Od pesmi do pesmi - od srca do srca“
Nedelja, 1. 3. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem -duhovna misel (msgr. Stanko Čegovnik)
18.10-18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 2. 3. Nov program ZSO - gost v studiu predsednik dr. Marjan Sturm
Torek 3.3. Partnerski magazin
ÖDK ponuja zanimiva vajenska mesta
Avstrijske dravske elektrarne (ÖDK) tudi letos ponunjajo zanimiva vajenska mesta. 20 mest je rezerviranih v dvojnem poklicu obratni električar-strojni ključavničar, vajenska doba pa traja štiri leta in poteka v vajenskih delavnicah v Šentandražu, na poklicni šoli v Celovcu ter v podjetjih ÖDK. Razpisana so tudi po eno vajensko mesto v poklicih kuhar, pisarniški trgovec in kemijski laborant. Interesenti z dobrimi spričevali, ki niso starejši od 16 let, se lahko prijavijo v personalnem oddelku ÖDK, 9020 Klagenfurt/Celovec, Kohl-dorferstraße 98.
k g ZADRUGA
Pliberk-r. z. z o. j. Völkermarkter Straße 1
A-9150 Bleiburg/Pliberk
Iščemo
sodelavca/sodelavko
za import/eksport-oddelek
pogoj: zaključena trg. akademija ali matura slovenske gimnazije praksa zaželena
prijave na:
ZADRUGA-MARKET PLIBERK
tel. štev.: 0 42 35 / 20 39
Vesel pust s Kočno
Vabilu na „Pust s Kočno“ pri Adamu v Svečah so se preteklo soboto odzvale številne šeme (slika zgoraj). Višek te vesele prireditve je bil tudi letos nastop „Sveške filharmonije“ s prominentno zasedbo (slika spodaj). Ob poskočnih vižah tria Drava so se našemljeni Svečani zavrteli na plešišču, ob polnoči pa je veseljake razvedril in presenetil še nastop čarovnika, sind: f. Ruiitz
Knjigarna Drava - Naša knjiga Paulitschgasse, 5-7,9020Celovec
išče za delo v knjigarni
•	knjigotržca/kinjo ali
•	pomočnika/pomočnico
•	vajenca/vajenko
Interesenti/ke naj se oglasijo v knjigarni ali po tel. 0463/55464
Pri Knabrlnu v Velinji vasi je bil v soboto glasbeni dogodek posebne vrste. V nabito polni in primerno zakajeni dvorani se je z jazz-blues-rock skladbami predstavila skupina „Profil“. Zelo raznolika publika je bila od vsega začetka nad skupino navdušena. Igrali so Martin Hedenik (flavta), (na sliki v sredini). Richard Peteri (kitara), Dieter Petritz (kitara), Roger Kurasch (bas) in Klaus Lippitsch (tolkala).
Kristi Lajčahar praznuje 70 let
Te dni je znani Kotmir-čan Kristi Lajčahar, pd. Marinjak, dopolnil svojih 70 let.
Rodil se je v Kotmari vasi, v mladosti se je najprej izučil za trgovca, potem pa ga je vojna vihra kot mobiliziranca v wehrmach tu ponesla po svetu. Kot vezist je bil dvakrat v Rusiji, nadalje v Grčiji, Albaniji, Jugoslaviji, Romuniji, na Madžarskem, v vzhodni Prusiji, Šleziji in še v maju 1945 na Češkem.
Po vojni je bil zelo aktiven v mladinskem delu za dosego slovenskih pravic na Koroškem, zato so ga Angleži kar trikrat aretirali in zaprli. Po letu 1948 se je izučil še za zidarja, nato je delal na upravi Slovenskega vestnika, pri Slovenski prosvetni zvezi kot kinooperator, zadnja leta do upokojitve pa pri celovškem Magistratu. Bil je tudi aktiven v Zvezi vojnih žrtev.
Ves čas je deloval tudi kot odbornik v domačem Slovenskem prosvetnem društvu Gorjanci, pri domači posojilnici in zadrugi, iz katere pa je lansko leto kot predsednik in član izstopil. Za svoje delo je Kristi prejel priznanje Zveze slovenskih organizacij in Zveze slov. zadrug.
Kristi Lajčahar ostaja kritični duh v Kotmari vasi, preko svojih polemičnih pisem bralcev pa še vedno poskrbi za konstruktivno diskusijo tudi širše v koroškem prostoru.
Ostane naj zdrav in še naprej tako delaven, mu želi uredništvo Slovenskega vestnika!
Naročite in širite „Slovenski vestnik“
Sekstet Šibovnik je navdušil plesalke in plesalce.
V Hodišah je bilo veselo
Že prejšnjo soboto je Slovensko prosvetno društvo „Zvezda“ v Hodišah po nekajletnem premoru spet pripravilo tradicionalni Hodi-ški ples. Tokrat je bil v sindikalnem počitniškem domu ob Habnerjevem jezeru. Prizadevni društveniki so poskrbeli za prijetno zabavo, za ples je igral kvalitetni ansambel Šibovnik iz Slovneije, domačini pa so v kulturnem programu prvič zapeli v sestavi okteta, ki ga vodi Tho-
mas Sabotnik, k sodelovanju pa so povabili tudi plesno skupino hodiške Landjugend.
Obiskovalcev, domačinov in iz bližnjih krajev, je bilo veliko, veselo so se vrteli, prav razkošen pa je bil srečo-lov. Zadela je vsaka tretja srečka, dobitki so bili lepi in bogati in tako je bilo zadovoljstvo popolno. Organizatorji bodo s plesi nadaljevali, obiskovalci pa se bodo pridno odzivali.	j. r.
Predsednik Joži Mikše nazdravlja z lepoticama.
Obvestilo
planincem
Slovensko planinsko društvo Celovec sporoča, da ima gospodar koče na Bleščeči Tomaž Miki v Svatnah pri Podrožci spremenjeno telefonsko številko, ki se glasi 04253-8181.
Smo velika trgovinska organizacija pohištvene stroke s mednarodno dejavnostjo. Za zunanji trg ustanavljamo lastno podjetje s pohištveno trgovino v Celovcu in nudimo
izkušenim prodajalcem in zunanjetrgovinskim delavcem
iz te stroke možost
napredovanja in uveljavitev sposobnosti
Glavne zadolžitve so v vodenju pohištvene trgovine in osebni obravnavi pomembnejših kupcev pri plasmaju celovitih projektov notranje opreme.
Če ste pripravljeni sprejeti nove zadolžitve in ste ambiciozni, se, prosimo, nemudoma obrnite nag. Petroviča, dipl.oec, ki bo vašo vlogo zaupno obravnaval, na tel/fax: 0463/502 837 od 8. do 16. ure.
MI Moderne Innenausstattung GmbH,
9020 Klagenfurt/Celovec,
Rosentalcrstr. 1
VESTI
Umrl je
Maks Nachtigall
V 77. letu starosti je umrl Maks Nachtigall, pionir slovenskih stavcev na Koroškem. Priznanemu narodnemu delavcu gredo velike zasluge tako na tiskarskem kot tudi na kulturnem področju. Pogreb je bil včeraj na celovškem pokopališču v Šentrupertu, na zadnji poti pa ga je pospremila velika množica žalujočih. Njegovi družini izrekamo naše sožalje.
Na Koroškem 8700 tujih delavcev
Kot sporoča deželni urad za statistiko, je bilo na Koroškem leta 1991 povprečno zaposlenih 8741 tujih delavcev. To pomeni, daje njihovo število v primerjavi z letom poprej naraslo za skoraj tretjino in doseglo najvišjo stopnjo po letu 1945. Delež tujih delavcev na Koroškem zdaj znaša 5 odstotkov vseh zaposlenih in je najvišji od vseh zveznih deželah. Brez dela pa je bilo ob koncu leta 1991 941 tujcev.
21 kolajn za Avstrijo!
ZLATO
Patrick Ortlieb (smuk, moški)
Ernst Vettori (90-m skakalnica)
Doris Neuner (sankanje, enosed)
Petra Kronberger (alpska kombinacija)
Petra Kronberger (slalom, ženske)
Avstrija I (bob štirised)
SREBRO
Martin Höllwarth (90-m skakalnica)
Markus Prock (sankanje, enosed)
Angelika Neuner (sankanje, enosed)
Anita Wächter (alpska kombinacija)
Anita Wächter (veleslalom, ženske)
Avstrija (skoki - ekipno)
Martin Höllwarth (120-m skakalnica)
BRON
Günther Mader (smuk, moški)
Emesi Hunyady (hitrostno drsanje, 3000 m) Markus Schmidt (sankanje, enosed)
Klaus Sulzenbacher (nordijska kombinacija) Veronika Wallinger (smuk, ženske)
Heinz Kuttin (120-m skakalnica)
Michael Tritscher (slalom, moški)
Avstrija (nordijska kombinacijska-ekipa)
w


Šesto zlato kolajno za Avstrijo je osvojila posadka boba Avstrija I (ingoAppelt, Harald Winkler, Gerhard Heidacher, Thomas Schroll).
V elesila A vstrij a
Avstrija je na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu postala prava velesila v zimskem športu! Šestkrat zlato, sedemkrat srebro in osemkrat bron pomeni največji uspeh vseh časov, dosedanji rekord iz Innsbrucka 1964, ko so avstrijske športnice in športniki dosegli 12 kolajn, so tokrat skorajda podvojili. Slovenija je na teh igrah prvič nastopila kot samostojna država, največje možnosti pa je imela smučarka Nataša Bokalova, ki pa je na poti do kolajne nesrečno izpadla.
gov, saj so pred igrami vsakemu, ki bo osvojil kolajno, obljubili zlate kovance v vrednosti med 120.000 (zlato) in 80.000 šilingov (bron). Ker se pri ekipah nagrada ne deli, je AOK moral izplačati
Piše IVAN LUKAN
Ploha kolajn za avstrijske športnike v Albertvillu bo Avstrijski olimpijski komite stala skoraj tri milijone šilin-
Italijan Alberto Tomba je bil edini športnik, kateremu je uspelo ubraniti naslov olimpijskega zmagovalca iz leta 1988. Zmagal je v veleslalomu, v slalomu (slika) pa se je s senzacionalno drugo vožnjo s šestega mesta prebil na drugo
XVI. zimske olimpijske igre v Albertvillu so zaključili z velikim ceremonialom. Igre, ki so stale skoraj 10 milijard šilingov, sije neposredno ogledalo skoraj milijon obiskovalcev, ob televizorjih pa jih je spremljalo nekaj sto milijonov.
Barcelona že pričakuje
Zimske olimpijske igre v Albertvillu so mimo, športnike in športno javnost že čaka drugi veliki letošnji dogodek - poletne olimpijske igre v Barceloni v Španiji. Športna prizorišča so že skoraj pripravljena in vse kaže, da bodo olimpijske igre v Barceloni presegle vse dosedanje. Prihodnje zimske olimpijske igre pa bodo že leta 1994 v Lil-lehamru na Norveškem.
SLOVENSKI
VESTNIK


!§ P !P! *
Barcelona 92
1,080.000 šilingov za devet zlatih, 1,000.000 šilingov za deset srebrnih ter 800.000 šilingov za deset bronastih kolajn.
K športnim dosežkom: najuspešnejša alpska tekmovalka je bila Petra Kronberger, ki je kar dvakrat osvojila zlato, odlično razpoloženi pa so bili tudi smučaski skakalci, ki so na normalni skakalnici osvojili zlato (Vettori) in bron, v ekipnem tekmovanju srebro, na 120-metrski skakalnici pa srebro in bron. Za presenečenja pa so poskrbeli Patrick Ortlieb (zlato v smuku), Doris Neuner (zlato v sankanju) ter posadka Avstrija I (zlato v bobu štirisedu).
Da imajo zimske olimpijske igre svojo zakonitost, so dokazali rezultati oz. imena zmagovalcev v skoraj vseh disciplinah. Lee-Gartner, ki še nikdar ni zmagala, je dobila ženski smuk, Italijan Polig alpsko kombinacijo, Norvežana Aamodt in Jagge moški superveleslalom in moški slalom, Italijanka Compagnoni ženski veleslalom itd.
Najuspešnejša športnika teh iger sta bila Vegard Ulvang in Bjoern Daehli (Norveška - smučarski tek) s tremi zlatimi kolajnami, pri ženskah pa ruska tekmovalka v smučarskem teku Ljuba Jegorova (prav tako trikrat zlato).
Najuspešnejša država na zimskih igrah v Albertvillu je bila po zaslugi športnic in športnikov iz bivša NDR Nemčija s 26 kolajnami (10-10-6), sledijo pa Skupnost neodvisnih držav (bivša SZ) (9-6-8) in "Norveška (9-6-5), že na četrtem mestu - po številu kolajn (21) celo na tretjem - pa je Avstrija!
Največji uspehi Slovenije, ki je žal ostala brez kolajn, so bili šesto mesto v ekipnem tekmovanju v smučarskih skokih, sedmo mesto je osvojila nesrečna Nataša Bokal v kombinaciji alpskega smučanja in osmo mesto svetovni prvak iz leta 1990 na veliki skakalnici Franci Petek.
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT