Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišč«, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVN
IJpravnlStvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h. I
SteV. 240. Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, dne 20. oktobra 1909. 1 48817 1 Leto I
V nedeljo, dne 24. oktobra ob I. uri popoludne velik shod slovenske napredne mladine v Žalcu (Hodni-kova dvorana). Mladeniči in dekleta, vsi na shod!
„Slovanska jednota" in njen program.
Dopis bivšega ministra dr. Pacäka „Slovanski korespondenci".
Od mnogih strani, tudi od načelnika poljskega kola se je očitalo ob sklepu zadnjega zasedanja drž. zbornice, da nima „Slov. jednota" formalno sestavljenega pozitivnega programa. — To očitanje je sicer do neke mere opravičeno, četudi se je ustanovila „Slov. jednota" kot bojna organizacija proti Bienerthovi vladi in se je glasila prva točka programa: padec Bie-nerthove vlade. Ker se ni posrečilo izvesti te prve točke programa, je seveda izostala tndi druga: solidarično postopanje po Bienerthovem padcu. — Ne more pa nikakor škodovati, ako se pogovorimo o skupnem programu, ki se ima še le postaviti, saj ne bo ta program samo slovanska zadeva. Baz-mere, ki so nastale vsled votiranja in eventualne sankcije nemških „obrambnih" jezikovnih zakonov, silijo Slovane, da čuvajo svoje manjšine proti taki nemški „obrambi".
Moje mnenje je, da bi se morali sedaj Slovani v prvi vrsti potegovati za ustanovitev zakona v obrambo narodnih manjšin v celi državi. Tako po stavo se že dolgo časa zahteva in mislim, da bi ne bila pomembna samo za slovanske temveč tudi za nemške na rodne manjšine, akoravno so te veliko manj potrebne obrambe ko slovanske. Natančnejše ne bodem o tej zadevi razpravljal, izrekam samo svoje prepričanje, da bi tak zakon koristil vsem narodnim manjšinam; ublažil bi marsikatero ostrost in oškodovanje, katero trpe narodne manjšine vsled nasilstva večine ali celo vsled zgoraj omenjenih jezikovnih zakonov. Nedvomno je, da se bodo Slovani potegovali za ustanovitev obrambnega zakona za narodne manjšine in se da torej ta točka mirno uvrstiti v pozitivni program Slovanske jednote, toliko bolj, ker je pač skupna vsem Slovanom.
Avtonomija posameznih pokrajin je gotovo tudi programna točka vseh slovanskih strank in ako kdo trdi, da ne vlada tu med avstr. Slovani popolno jedinstvo, mu moram najodločneje oporekati. Naše državno-pravne težnje ne ovirajo avtonomistič-nih načrtov temveč jih pospešujejo; prepričan sem, da ako bi se sešli zastopniki vseh slovanskih narodov za določitev trdnega avtonomističnega programa, bi se pokazalo, da so nasprotja le navidezna. V jednakoprav-nosti vseh jezikov v avtonomnih deželah bi se dalo najti privlačno silo takih teženj tudi za neslovanske avtonomiste.
n takih ni malo. In potem bi se dalo še našteti celo vrsto skupnih slovanskih programnih točk, izmed katerih omenjam le sanacijo deželnih financ.
Ni bil moj namen sestaviti popo-en program vseh slovanskih narodov, hotel sem le zavrniti očitanje, da nima Slovanska jednota nobenega pozitivnega programa. Dasiravno ni formalno postavljen, je pa resnično že tu in se ga lahko vsak trenutek formulira, ako ne bo zadostovalo dejstvo njegove eksistence.
K otvoritvi državnega zbora.
Z veliko napetostjo pričakujejo te dni vsi avstrijski narodi dogodkov, ki se bodo odigrali prihodnje dni na Dunaju. Nemci, ker čutijo, da pride prej ali slej do odločilne bitke in se bode dalo Avstriji tako lice kakršnega v resnici ima: slovansko. Slovani, ker upajo, da jim napočijo boljši dnevi, da se bodo mogli čutiti pod žezlom Habs-bnržanov za enakopravne državljane. Bližajo se nam v resnici zgodovinsko pomembni dnevi — ni kaj čuda, da se je polotila vseh politično mislečih iu delujočih ljudi neka nervoznost? Opisani položaj je pa merjdajen za politično taktiko Nemcev: trudili so se z Bienerthovo pomočjo zadnje mesece na vse načine, da bi čimbolj razdražili Slovane in jih prisilili pod vplivom njihovih radikalnih strank do hrupne obstrukcije. Sanjali so, da ostane potem po odgodenju ali razpustu parlamenta Bienerthova vlada še na krmilu, da bi si moralo pomagati pri državnih potrebščinah s § 14 — to Nemcev prav nič ni bolelo. Govorili so celo o uvedbi absolutizma — samo da bi se moglo preprečiti Slovanom, da dosežejo svoje postavno zajamčene pravice. Vsa višja načela parlamentarizma in pravičnosti so torej Nemcem pravzaprav tuja ali so postala sedaj tuja. Ni se treba čuditi, ako se jim očita očividna dekadenca politične morale. Za Slovansko jednoto in v njej združene slovanske stranke bo tedaj treba previdnosti. Sodimo po današnjih poročilih iz Dunaja, da bode prevladalo trezno mnenje, da sedaj ne kaže začeti hrupne obstrukcije teaaveč najstrožjo opozicijo. Ako je ostala Slovanska jednota pri svojem programu: padec Bienerthove vlade in ako si ume s pametno tak tiko obdržati za to točko tudi pomoč socijalistov, kar ne bode težko — potem so Bienerthovi dnevi tudi brez obstrukcije šteti. Slovenci smo odločno za ohranitev in dela zmožnost parlamenta; prvič je to edina tribuna za uspešno zastopanje naših želj in pritožb, kar osobito velja za koroške, štajerske in primorske Slovence.
Drugič nočemo znova trpeti oškodovanja naše narodne posesti v uradih, gospodarskih zadevah in pri šolstvu, katero nas redno zadene v brez parlamentarni dobi. Mislimo samo na zadnja sodnijska imenovanja! Tretjič pa imamo mnogo nujnih zadev, ki mo
rajo priti na dnevni red v parlamentu; med njimi ni zadnje vseučiliško vprašanje, katero grozi biti rešeno v prilog Italjanom. Konečno imamo kot ubožen, gospodarsko slab narod največji interes na socijalnem zakonskem delu parlamenta. Mislimo samo na sedanjo draginjo živil, na socijalno zavarovanje, brezdelnost itd.! Naše mnenje je torej, da se naj ohrani parlament brez — Bienertha in njegove nam toli krivične vlade.
Sklepoma se moramo še dotakniti notranjih razmer v jugoslovanski delegaciji. Klerikalci trde, da še obstoja Narodna zveza, posamezni zastopniki Saveza južnih Slavena pravijo, da je ni več. Slišali smo tudi verzijo, da so izstopili nekateri člani Saveza samo za svojo osebo iz Narodne zveze. To se mora pojasniti. Naše odločno izraženo stališče je: obstoj Narodne zveze irez dr. Šusteršiča ali pa nič. Klerikalno hujskanje in norčevanje iz naših ljudi je bilo menda poučno dovolj. Bolje nič kakor neodkritosrčno jratenje, ki ga klerikalci brezobzirno izrabljajo. Mislimo, da se bode dalo ;udi brez te dvomljive z vez e ravnotako mirno in uspešno delovati kakor doslej, posebno, ker za klerikalce ta skupnost nikoli ni bila merodajna kadar se je šlo za zahrbtne napade. Toliko prilog pojas-njenju te zadeve!
Politično kronika.
Kaj bo?
Posvetovanja na Dunaju. Parlamentarna komisija Slovanske jednote je imela včeraj svojo sejo, kateri sta poročala Udržal in Šušteršič. Konštatirala sta, da se je položaj parlamentu vsled nemških izgredov na Dunaju in voti ran jem protičeških jezikovnih zakonov precej poslabšal. Po dolgi debati se je sklenilo, da bode Slovanska jednota za sedaj zavzela pričakujoče stališče, ker mora biti opozicija v sedanjem trenutku zelo previdna. Misel na hrupno obstrukcijo se je opustila. Ako bi počeli kaj tacega češki radikalci, bi se Slovanska jednota ne mogla izjaviti njimi solidarno. V današnji seji klubovih načelnikov je stavil poslanec dr. Kramaf predlog, da se preloži 7olitev predsedstva zbornice na petek. Čnje se, da ostane jugoslovanski kandidat za podpredsedniško vendarle Pogačnik (slov. kler.).
Socijaldemokratična zveza je imela včeraj sejo, v kateri so vsi govorniki izjavili, da bodo branili zbornico pred obstrukcijo. Krivda na sedanji krizi se je enoglasno pripisala vladi. Sklenilo se je nadalje vložiti dva nujna predlog», jednega za per-manenco odseka za socijalno zavarovanje, druzega za odredbe proti draginji in brezdelnosti.
Nemškonacijonalna zveza se je pri svoji seji izrekla za delazmožnost parlamenta s posebnim ozirom na ogrsko krizo. Posvetovala se je tudi o mnogih novih potrebnih zakonih: socijalnem
zavarovanju, postavi o nepoštenem tekmovanju v obrti in trgovini, kroš-njarskem zakonu, predlogi o lota 1 n i h železnicah, sanacija deželnih financ itd. Vladni finančni načrt so Nemci ostro kritizirali. Izreklo se pričakovanje, da bode vlada sankcionirala jezikovne zakone.
Drobne politične novice.
Izvršev. odbor industri-jalnih in obrtnih korporacij je vložil pri ministerskem predsedniku, trgovskem ministru in v ministerstvu za zunanje zadeve odgovor na znane zahteve agrarcev glede trgovskih pogodb z balkanskimi državami. Odbor zahteva, da se vlada pogaja tudi z zastopniki industrije in obrti v državn. zboru in da se mora na vsak način ohraniti parlament, da reši te važne pogodbe.
Nemško ovaduštvo. Potov, učitelj nemšk. „Schulvereina", Pohlatko, je ovadil češkega urednika Janča, ker je ta baje grozil ministerskemu predsedniku v znani audijenci.
Dnevna kronika.
o Srečna Bosna. Nedavno so v Sarajevu obsodili v težko ječo več tednov pet srednješolcev radi njihovega pomanjkljivega patriotizma. Izključeni so tudi iz vseh avstro-ogrskih šol. — Pred nekaterimi dnevi je povzročila v Sarajevu madžarska zastava veliko afero. Zgrabili so tri Srbe, ki so baje nekaj nameravali proti madžarski zastavi. Zvečer so jih vtaknili v ječo, zjutraj so jih pa obsodili na osem dni zapora.
o Pozor pred loterijo! — Zadnje tedne dela neka hambnrška loterijska kolektura živahno propagando po celi Avstriji s tem, da razpošilja v priporočenih pismih izvirne srečke. Ker pa ima avstrijska država privileg, izkoriščati na ta način neumno ljudstvo, ]e nakup drugih srečk strogo prepovedala in mi opozarjamo na to kaz-njivo dejanje.
o Z očetom v prognanstvo. Lopu-lin, šef tajne ruske policije je bil obsojen v petletno prognanstvo v Sibirijo. Sedaj hoče njegova mlada hčerka z njim in že ste odpotovali z vzgojiteljico v Moško, da pridete do zime do cilja.
o Kraljeva razprodaja. Belgijski kralj bode zopet pričel z razprodajo slik, pohištva in drugih umetnin v svoji vili v Ostende. On pač hoče vse po-srebriti.
o Viharji v Indiji. Mesto Goalanda in druge zaselke je opustošil strašen vihar. Veliko rečnih parnikov in drugih vozil se je potopilo. Pri Kalkuti sta skočila s tira dva tovorna vlaka.
o Azev mrtev? V Petrogradu so odkrili grozen zločin. Našli so glavo, odsekano od trupla in z obraza je bila polegnjena koža, da mrtveca ni moči spoznati. Mislijo, da je to znani vohun Azev. —
o Titularne šarže. V vojaških krogih se čuti velika potreba kreiranja titularnih šarž med oficirji, da se bode lažje avanziralo. „Zeit" poroča, da se bodo take šarže skoro uvedle med štabne oficirje.
a Stavka v Bosni. Pri žagi tvrdke Steinbeis v Bosni stavka 400 delavcev. Nobeden delavec noče delati, ker so odpustili 3 tovariše.
Štajerske novice.
d Veliko zborovanje slovenske napredne mladine se vrši v nedeljo dne 24. okt. ob 1. uri pop. v Hodni-kovi dvorani sredi trga Žalca. Na dnevnem redu je ustanovitev organizacije za slovensko napredno mladino, fante in dekleta, na S p. Štajerskem. Po zborovanju se vrši pri Hodniku prijateljski sestanek s petjem iu godbo. Opozarjamo na lepake! — Prihodnjo nedeljo bode torej dan našega naprednega naraščaja, naše zavedne kmečke mladine. Iz njenih vrst je izšel klic po združitvi, po organizaciji, njeni voditelji so doslej ustanovili 4 lepo se razvijajoče pododbore bodoče organizacije — in delo se bode nadaljevalo. Kdor more, pride naj v nedeljo v Žalec, naj obišče posvetovanje naše mladine, naših bodočih bojevnikov in somišljenikov! Zlasti pa pridite mladeniči in mladenke iz zavedne Savinske doline v velikem številu! Govoril bo kmečki mladenič iz Št. Jurja, vrli organizator napredne mladine Andrej Oset in odposlanci iz različnih krajev. Osobito opozarjamo narodna društva v Celju in celi Savinski dolini ter bližnji okolici, da je njihova dolžnost udeležiti se vsaj po odposlancih tega zborovanja, saj bode nova mladinska organizacija naj-jačja podpornica naših narodnih društev! Vzgojili se bodo novi navdušeni narodni delavci in apostoli napredne kmečke misli — sodelujte pri tem velikem delu v prvi vrsti narodna-društva! Na svidenje tedaj v Žalcu!
o Stopicamo za njimi, namreč mi naprednjaki za klerikalci z idejo vseslovenske napredne stranke, piše „Slovenec". Dejstvo pa je, da je „Narodni Dnevnik" pisal o ustanovitvi vseslovenske napredne stranke že 21. avg. in potem še ponovno meseca avgusta razmotrival to vprašanje v posebnih člankih. Klerikalci so pricapljali ,hitro' za nami, kajti dr. Brejc je že 22. septembra sprožil idejo za ustanovitev enotne kler. stranke na Slovenskem in ' sicer v seji vodstva kler. stranke. Čudimo se, da imajo gg. žurnalisti pri „Slovencu" tako kratek spomin. Sicer je pa to „Slovenčevo" prerekanje res otročje. Za nas napredujake je žalostno, da stvari nismo mogli takoj izpeljati, pa pri omejenem številu delavnih sil in pa ravno tačasni zaposlenosti večine napr. organizacij stvar ni takoj dozorela. S tem sicer ni prav nič zgubljenega. Bolje je, da se na tako resno reč temeljito pripravimo — in gotovo je, da moramo ustanovitev enotne stranke izvršiti na temelju boljše preštudiranega načrta in programa, kakor so to storili klerikalci. Kdo bo pa vodil bodočo stranko, za to naj klerikalcev ne boli glava; po naših mislih tisti, ki bode za to najbolj zmožen in najsi bo potem Peter ali Pavel. Pri nas ne eksistirajo v ozadju škofje in cerkev, da bi postavili za vodjo tistega, ki jim najudanejše hlap-čuje. —
d Baska jnstlca na Spod. Štajerskem ali „fe" v Gornjemgradu.
Da človek razume, kako znajo delovati klerikalno-nemškutarski sodniki na Sp. Štajerskem, bodemo pripovedovali iz Gornjegagrada o znanem okr. sodniku Grebencu, ki je tudi svetnik deželnega sodišča, sledečo zgodbico. (Nekoliko čudna slovenščina je posneta po žargonu g. svetnika, ki je razviden iz lanskega „Slovenca".) — R a z d o n i se med svet in zvedi javno ob-činstvotervsekakorkoli zvane državno pripoznane korporacije, da je letos dal zapreti Jos. Grebene uglednega gornjegrajskega 4ržana in usnjarja, nadalje premožnega
kmeta iz okolice in nekega fanta, ker so hoteli tekmovati o prepovedani igri imenovani „ferbl" v Gornjemgradu. Njih smoter je gotovo celo šel tja, ker so se v Mikuševi gostilni dražili, kdo bo šel „fe" (,ferb-lat'). Ker je to neodgovorljivo motenje postave, jih je dal Grebene zapreti in jih je potem kaznoval na 100, 50 oz. 18 svitlih krone. Ni pa bilo globoko pod njegovo častjo, da je hotel dati zapreti tudi nekega učitelja, ki ga takrat v gostilni niti ni bilo! No, orožnik ga slučajno ni našel doma in tako je to izostalo. Kakor pa se razvidi iz različnih, od državnega pravdništva v Celju zavrnjenih aktov, je hotel g. svetnik Grebene na vsak način spraviti g. Kocbeka v sodno preiskavo in kazen. O teh stvareh se bode še razdonelo v svet, ko bodo čisto končane. — Navedli smo že svoječasno celo vrsto različnih junaštev g. svetnika Grebenca, opozorilo se je na njega že z dobro utemeljenimi pritožbami predsedstvo okrožne sodnije v Celju — a Grebene je še vedno na svojem mestu. Saj se ga menda za to ne pardonira, da razveseljuje tržane s svojo harmoniko?
d Zandonattijev polom. Nemci In slov. klerikalci v zadregah. Pred mescem dni je izginil iz Celja pl. Zan-donatti, trgovec z lesom, posestvi in vsem, kar mu je došlo pod roke. Bil je dika celjske nemške elitne družbe; po leti je stanoval v svoji vili ob Savinji, po zimi v mestu. Ker je bil „fajn" gospod, so mu Nemci in naravno da tudi slov. klerikalci zaupali mnogo denarja. Sedaj se je izkazal polom — in svitle kronce so šle po vodi ali pa tudi kam drugam! Govori se po mestu, da je Südmark s 25 tisoč kronami zelo na slabem; zanimajo pa se baje nadalje za Zandonattijevo usodo, še bolj pa za njegovo zapuščino mariborski dr. Mrav-lagg zaradi 100 tisoč, ljudska posojilnica v Ljubljani zaradi pol milijona kron; žalujejo za njim tudi uradniki pri ljudski posojilnici v Ljubljani. Klerikalna posojilnica v Celju tudi povprašuje za Zandonattijem. Tako nastane včasi nemško-klerikalne slave žalosten konec!
o Brežiški nemškutarji na delu.
Brežiški nemškutarski železniški odboi1 dela sedaj z vsemi silami proti novemu slov. železn. odboru, ki se je nedavno tega ustanovil. V prizadete okraje so poslali na stotine lepakov, v katerih blatijo nov odbor. Nek pisar dr. Jane-scha pa se trudi, da bi na Dolenjskem delal zgago novemu odboru. Iz takega postopanja se jasno vidi, da nemšku-tarjem pravzaprav ni toliko za železnico, kajti potem bi iskali sporazum z novim odborom, temveč za to, da bi brežiški nemškutarji spravili svoja zemljišča za novi kolodvor v Brežicah v denar. To se tiče posebno Faleschinija in njegovih sorodnikov. Ker skušajo nemškutarji glede teka proge zasejati v posameznih občinah prepir, svetujemo novemu odboru, naj postopa v tem oziru previdno in se naj ne spušča preveč v kake neizvedljive načrte.
d Kramer contra dr. Mravlagg. Kakor je našim čitateljem znano, je očital pri prvi obravnavi Woschnagg -contra Aistrich dr. Mravlagg učitelju Kramerju iz Vranskega, da je pone-veril društvene doneske mozirskega Sokola. Sedaj je dr. Mravlagg obžaloval to izjavo, plačal za vranske reveže 50 kron in vse sodne stroške, da se je tožba umaknila.
d Iz Pragerskega. Preveč se je naužil alkohola posestnik Franc Čelo-figa v Gorici pri Pragerskem. V soboto po noči se je spravil v svojo kolarnico spat do nezavesti pijan. V nedeljo jutro so pa nesrečnega pijanca našli trdega na ložu. Alkohol, alkohol!
o Bralno društvo v Gaberju vabi na vinsko trgatev, ki jo priredi v nedeljo, 24. oktobra t. 1. v Skalni kleti. Začetek ob pol 5. uri pop. Vstopnina 40 vin. Sodeluje tamburaški zbor Slov. del. podp. društva.
v Nesreča pri trgatvi. Na Miklavževem bribu pri Celju se je v nedeljo pri trgatvi ponesrečil eden možak na ta način, da mu je zletel ves naboj obstoječ iz smodnika iz možnarja v obraz in mu uničil pogled. Slepca so prepeljali v bolnišnico.
Vseslovansko napredno stranko pozdravlja včeraj goriška „Soča" z iskrenimi besedami. Nedvomno je potemtakem, da obstoji po vseh slovenskih deželah razpoloženje za ustanovitev vseslovenske napredne organizacije: zatorej na delo!
z Okrajni šolski nadzorniki na Štajerskem so imeli v pondeljek v Gradcu sestanek, na katerem se je razpravljalo poleg stanovskih vprašanj tudi o reviziji učnih načrtov.
z Letošnja vinska letina. Oficijelno poročilo poljedelskega ministerstva pravi, da je bila letošnja vinska letina z ozirom na količino in kakovost precej zadovoljiva le ponekod na Nižjem Avstrijskem, južnem Štajerskem in v Istri. Drugod je vinska letina le srednje kakovosti.
z Iz Bogatca. V soboto je imel državni poslanec Marckhl shod v gostilni „Zur Post", kjer se je bilo zbralo precej volilcev in nevolilcev, katerim je Marckhl razlagal svojo politično modrost in uspehe svojega delovanja v državnem zboru. Odgovarjal je na več vprašanj, ki so mu došla od navzočih. H koncu je predlagal učitelj Wretzl resolucijo, ki je izrekla poslancu zaupanje. Tako se je končal šablonski shod. —
z Iz Marenberga. Pri peku Hub-mannu v Marenbergu uslužbeni učenec I. Kranjc je poneveril izkupiček za pecivo in pobegnil.
v Iz poštne službe. Poštna aspi-rantinja Marija Knez je imenovana za oficijantinjo prvega razreda v Trbovljah I.
v Iz Radeč. Naš procvetajoči trg ima zadnji čas tudi svoj muzej. Vitez Gutmannsthal je namreč razstavil v občinski hiši za ubožce zgodovinskih in starinskih reči, kakor denar, rezbarije, slike, gobeline, listine itd. Muzej si lahko vsakdo ogleda.
d Iz Zgornje Polskave. V nedeljo, dne 24. oktobra bo se vršil ob 4. uri popoldan v Spodnji Polskavi v gostilniških prostorih g. Karola Hrastnik ustanovni shod podružnice sv. Cirila in Metoda za Zgornjo in Spodnjo Polskavo in Pragersko. Vsi narodno čuteči Slovenci omenjenih krajev se k obilni udeležbi tega shoda vljudno vabijo.
d Iz Konjic. Tukajšnji davčni asistent Alfonz Makotter se je poročil v mariborski protestantski cerkvi z geo St. Fuchs iz Fehringa.
o Iz Poliča». Namestniško predsedstvo je podelilo portirju na tukajšnjem kolodvoru Al. pi. Sanguilla, ki že nad 40 let opravlja svojo naporno službo, častno kolajno. Postajenačelnik Zimmer je preteklo soboto predal od-likovancu medaljo ob navzočnosti nradništva in ostalega železniškega osebja. .Tubilarju je vse častitalo.
d Iz Pragerskega. Na Gornji Polskavi je v nedeljo umrl c. kr. finančni nadpaznik E. K. Wolf, sin bivšega zdravnika, ki je tudi tam umrl.
d Iz Slovenske Bistrice. V nedeljo zvečer je šel posestnik Simon Švagan iz mesta domu v Lukanjo vas. Ne ve se prav, kako je prišel pod vlak ozkotirne železnice št. 3213, ki pride proti devetim v mesto, kratko, vlak ga je prijel in usmrtil. Švagan
je bil 46 let star in zapušča vdovo z 7 otroci. — Ta proga je tako brez-miselno in naravnost neumno zgrajena, da se je le čuditi, da se ne zgodi več nesreč. Vse gre skupaj: seneni vozovi, kočije, živina na sejem, poštni voz, potniki in vse to ni niti najmanj zavarovano pred vlakom.
d Iz Ptuja. Pravna uprava je bila poverila posebni komisiji nalogo, da preišče, kako in kje bi se dalo najbolje namestiti novo sodišče, ki najbolj trpi na tem, da sta civilni in kazenski oddelek vsak v svojem poslopju. Občina je ponudila, da bi se naj zgradilo novo, lepo in veliko poslopje na mestu stare vojašnice v barvarski ulici, ali obširne preiskave radi potrebne temeljitosti še niso končane, vendar pa se misli, da se bo lahko skoro poročalo o tem osrednjemu uradu.
o Iz Hoč. K poročilu iz Maribora v „Nar. Dn." pripomnimo, da se ne more govoriti o uboju Lešnika po Auguštinu. Franc Auguštin je posestnikov sin od Sv. Miklavža in je imel s hčerjo kmeta Lešnika razmerje, ki je tako napredovalo, da sta bila oba-dva že enkrat oklicana. Stari Lešnik se je pa vedno protivil taki zvezi in je Auguština tako sovražil, da je zaroko razdrl in Avguština pognal. Oba-dva, Ležnik \in Avguštin, se nista mogla več videti. V nedeljo sta prišla oba bivša zaročenca v Hoče in sta zavila v gostilno. Potem sta se pa pri Sv. Miklavžu našla z nevestinim oče tom, nakar se je pa počel ljut prepir. Zaročenca sta torej odšla in ženin je nevesto spremil domu. Ko je nato zapustil hišo, je prišel stari Lešnik domu in oba sovražnika sta se srečala na pragu. Lešnik je začel Avguština kleti in daviti za grlo. Avguštin je bil v veliki nevarnosti in da se obrani, je udaril Lešnika s pestjo po glavi, a udarec je po nesreči priletel na sence s tako močjo, da je 'stari mahoma izdihnil. Toliko v pojasnilo nejasne žalostne dogodbe.
d Iz Maribora. V ponedeljek je v delavnici južnega kolodvora zadela kap 54 let starega kovača Ivana Travnika.
d Iz Marlbora. Transferiran je poročnik H. Palm 47. pešega polka in prideljen dragonskemu 5. polku. — Štabni profos Scherl je imenovan nad-profosom.
o Italjanski in nemški dijaki so se v Gradcu zopet začeli pretepati. V torek ponoči so se znašli na Dietrich-steinovem trgu pijani in razburjeni, pa so se začeli hariti. — Nemcev je bilo manje in so bili neusmiljeno tepeni. Eden je bil celo ranjen in zdravnik je dognal, da je rana od noža. Klobuki in palice, ki so jih posamezniki izgubili v vročem boju, so dobili noge. Izginile so vse reči, dasi v trdi noči ni bilo drugega navzočega. Si je pač hotel kateri vzeti kako trofejo iz boja.
Kranjske novice.
a Premogokopna družba „Jo-hannesthaler". Lansko leto se je bila otvorila proga Trebnje - Št. Janž na Dolenjskem in začelo se je s prometom družbe v dolenjskem Št. Janžu. V sredi slovenske zemlje gospodarijo sedaj Nemci in Italijani in sicer tako, kakor mo-hamedani črnim Afrikancem, če smemo le količkaj verojeti glasom, ki prodirajo iz premogokopa. Šikanira nemško uradništvo slovensko paro na vse načine, ne pusti jim nikake osebne svobode, da, še sili jih, kaj bi morali ne-oženjeni delavci v kantini jesti. O stanovanju, ki bi bilo primerno ljudem in pitni zdravi vodi ni govora. Nadalje se predpisuje, da bi morali delavci naročati „Grazer Tagblatt", „Deutsche Wacht" in „Štajerc". Nekateri nepo-
\
korni so že morali oditi. Neki poskus, da bi se delavci sestali in organizirali — so na voljo ravnateljstva orožniki izjalovili. — Leži li za to na Kranjskem toliko neporabljenega denarja, da širijo lahko tujci tujstvo in izganjajo domačine? ljuba brezbrižnost!
v Marijanske kongregacije so organizirali med srednješolskim dijaštvom v Novem mestu in Kočevju. V soboto je bil škof Jeglič v Kočevju, da je petnajstim marijanskim gimnazijcem dal svoj pastirski blagoslov. Od kedaj smejo tvoriti srednješolci društva ?
v Kočevska kmetska zve/a se že giba, a pravega življenja ne more pokazati. Morala bode napeti vse sile, da se bode uveljavila. Nemci pravijo, da jim manjka sredstev.
v Shod statistikov se je otvoril včeraj v deželnem dvorcu.
v Odlikovanje Kranjca. Krojaški mojster v Radovljici g. Josip Pogačnik je bil odlikovan na mednarodni obrtni razstavi v Londonu, ki se je otvorila dne 1. oktobra, s častno diplomo, zaslužnim križičem in srebrno kolajno za razstavljeno salonsko obleko. To je visoko odlikovanje domače obrti.
v Imenitne poslance imajo kranjski klerikalci. „Slov. Narod" se je informiral, da prenočuje Čočov Francelj z Gorenjščega (nekateri ga imajo za Demšarja) pri „Starem Tišlarju na kolodvorski cesti v Ljubljani. To je tudi one vrste prenočišče, kjer dobiš posteljo in vse kar je treba za par petič ; seveda se moraš zadovoljiti z več „tovariši", nakar se lahko zgodi, da pride zjutraj uniformirana roka pravice in kakega dolgozaželjenega tvojega kolega aretira. Potem se seveda ni čuditi, da se je privadil v svojem miljeju takim maniram, ki bi bile skoro za posi. dr. Novaka usodne.
v „Slovenec" bojkotira narodna podjetja Oni „Slovenec", ki si nikjer ne upa pokazati svojih zob Nemcem, oni „Slovenec", ki nikoli ni črhnil besede razjašnjenja in svarjenja pred nemško kranjsko hranilnico v Ljubljani, tisti „Slovenec" sedaj obeta bojkot slovenski „kmetski posojilnici" v Ljubljani in sicer radi tega, ker je predsednik cvetočega zavoda veletržec Knez, katerega „Slovenec" mrzi do mozga in kosti.. Pali res kdo verjame, da radi osebne mržnje? Nehote vsakdo misli: Tu sa žvenketali zlatniki. A kdo jih je zopet'dal?
Koroško novice.
v Klerikalci za koroške Slovenee.
Saj je znano, kaj razumejo klerikalci pod narodnim delom in vsakdo ve, kake oblike zavzema včasih koroški „krščanski socijalizem". Na Koroškem se zadnje čase, ko mora biti vse klerikalno, kar hoče biti slovensko, za slovenstvo po takem nič ne dela. Tu in tam smo culi kaj o kakem delavcu in župnik Jur. Trunk ni bil povsem neznan; sedaj pa se je izvedelo, da bode i on zapustil Koroško, ker gre v Ameriko, „proučevat razmere tamošnjih Slovencev". Tako mislijo klerikalci. Tuje razmere gredo „proučevat", za domače, ki jih ne poznajo, se pa nič ne brigajo, poleg tega še pa vsakega obgrizejo, ki bi hotel po svoje delati za nazadujoče koroško ljudstvo.
v Javen konkubinat. Katoliški ženin protestantske neveste je dobil od svojega dušnega pastirja tole pismo: „Cenjeni gospod ženin! Kot katoliški dušni pastir mi je dolžnost, da Vas opomnim, da nameravani zakon pred katoliško cerkvo, kateri pripadate in pred Vašo vestjo ni drugo kakor javen konkubinat. Če še hočete zadevo pravočasno urediti, bode katoliški duhovnik vedno pripravljen, da Vam pomaga. Dakanijski urad Špital na Dravi, 21.
sept. 1909. Jos. Guggenberger, benefi-ciat". Tako, konkubinat torej in še — javen. To boli duhovnike, ki so navajeni na tajne!
v Župnik Peter Serajnik iz Št. Petra pri Grabstanju je bil obsojen radi podkupovanja pri volitvah na eden mesec zapora in ne ječe, kakor smo poročali pomotoma. To konstatiramo rade volje, tem bolj, ker smo prepričani, da tega ne bo nikoli več delal.
Koroška aviatika inženirja Nickl in Bohrer služita sicer kot enoletnika v Gradcu, vendar pa popravilo na njunem aeroplanu vrlo napreduje. Dočim sta priredila prej par vzletov pri Tan-zenbergu nad Celovcem, se bodeta po zimi pokazala na premrznjenem vrb-skem jezeru.
Primorske novice.
v Ožja volitev na Krasu. Pri ožjih volitvah za kmetske občine sežanskega okraja je dobil klerikalni kand. dr. Stepančič 424, a klerikalni kandidat Zlobec 263 glasov. Izvoljen je torej dr. Stepančič.
- v Nadomestna deželnozborska volitev. Na mesto odstopivšega isterskega deželnega poslanca dr. Hektorja Con-stantinija se bo vršila nadomestna volitev euega deželnega poslanca v velikem posestvu dne 15. decembra 1909.
v Ljudske knjižnice v Istri. Dandanes ve že vsakdo, da samo znanje čitanja in pisanja ne zadošča človeku ampak da mu treba dodati tudi drugih stvari, da se more povspeti do potrebne kulturne višine. Ljudske knjižnice v Istri. Dandanes se v kulturnih deželah poleg tečajev za analfabete, poleg mnogih šol in drugih zavodov za izobraževanje smujejo posebno tudi takozvana ljudska vseučilišča in — javne ljudske knjižnice. V Istri se je doslej slabo pazilo in gledalo na čitanje knjig. Zato je za sedaj v {Istri komaj desetcrica urejenih ljudskih knjižnic, ki so bile ustanovljene še le v zadnjih časih. Radi tega si je hrv.-slovensko akademično ferijalno društvo „Istra" v Pazinu nadelo med drugim tudi nalogo, da osnuje čim več ljudskih knjižnic. V razdobju enega leta je odprlo pet ljudskih knjižnic z jedno ljudsko čitalnico, in to: v Pazinu, Štrpedu, Boljunu, Dekanih in Lovranu. Koncem tega meseca odpre društvo svojo šesto ljudsko knjižnico v Marezigah (pri Kopru) a potem ne bo imelo v zalogi več niti ene slovenske knjige, a hrvatskih malo. Društvu prihajajo iz raznih krajev prošnje, da otvori samo, ali da pomore k ustanovitvi knjižnice, čemur ne bo moglo ustreči, ako se ga ne bo podpiralo.
v Shod jugoslovanskih žel. uradnikov In uslužbencev se je vršil sinoči v „Narodnem domu" v Trstu. Na dnevnem redu je bila nameravana omejitev voznih ugodnosti za železničarje in njihove rodbine, povišanje stanarine in slučajnosti.
v Automobllna zveza Trst-Opa-tija. Društvo za pospeševanje tujskega prometa je sklenilo uvesti automobil-sko vožnjo iz Trsta v Opatijo in nazaj. To težnjo bode podpiralo ministerstvo za javna dela in trgovino, deželni odbor in občina Volosko-Opatija. S tem bo odpomagano slabi železniški zvezi.
a Nekaj za g. Accurtlja. „Naši Slogi" javljajo iz Zadra, da je od sodišča v Puli ravno ko je najbolj vihral takozvani „velezdajniški" proces .v Zagrebu, došel na neko okr. sodišče v Dalmaciji uradni dopis pisan s cirilico, ki je prešel na nadsodišče v Zadru in vse do najvišega sodišča na Dunaj. In vendar ni dosedaj puljsko sodišče proglašeno še veleizdajskim.
a Trgatev v Istri je že izvršena. Kakor prihajajo poročila iz raznih strani, je letošnja letina nekako sred-
nje vrste, kjer ni bilo toče, a kjer so bili pa vinogradi uničeni po toči, so nabrali prav malo grozdja. Radi nestalnega in deževnega vremena ni moglo grozdje povsod enako dozoreti in tam ne bo vino tako dobro, kakor lansko leto. Belo grozdje je povsod bolje dozorelo. Cena moštu je tudi letos na nekaterih mestih zelo nizka.
a Iz srednješolske službe. Mesto na dopustu nahajajočega se prof. Frid. Hirscha in mesto prvi državni gimnaziji v Gradcu dodeljenega prof. dr. Vojteha Thalhammerja prideta na drž. gimnazijo v Kočevje učiteljska kandidata Peter Jonke in Vincenc Eckerth.
a Krogla se ga ne prime. Neverjetno srečo je imel pri zadnjih demonstracijah v Trstu neki Arrigi, ki je na stari mitnici (Barrier vecchia) slučajno zašel med demostrante, spremljajoč domov svojo ljubico. Na onem mestu je bilo prišlo do spopada med demonstranti in policijo, na kar je policija streljala s samokresi. Arrigiu je bil dvakrat prestreljen klobuk z revol-versko krogljo, ne da bi bil on le naj-manje ranjen. Ta ima pa srečo!
a Kobilice na Krasu. Zadnja leta so kobilice malo ne opustošile sodna okraja Komen in Sežana. Deloma je bila tudi vipavska dolina uničena. Preteklo pomlad je poljedeljsko ministerstvo ukazalo gospodarsko kemični postaji v Gorici odločno pokončevanje golazni in nalogo je prevzel nadzornik Gvozdenovič. Preiskava je dognala, da je med kobilicami nekih 20 pasem vrste „lokustidov" in „akrididov". Pokončevanje je zelo etežkočila formacija Krasa. S strupom se jih niso upali pokončevati iz ozirov na živino, umetne kuge niso mogli zanesti med kobilice, le tobačna voda bi se bila obnesla, a to je preveč drago početje. 'Začeli so jih loviti in tekočega leta jih je 2100 šolarjev iz 30 šol v skupno 26.845 dneh pokončalo 108.994 litrov. Vlada je plačala za to 17.000 K.
Najnovejša brzojavna in 1 telefonica poročila.
Konferenca klubovih načelnikov.
o Dunaj, 20. okt. Danes ob pol 10. uri dopoldne so se sešli klubovi načelniki v salonu zborničnega predsednika Pattaia h konferenci. — Došel je tudi min. pred. Bienerth. — Pogovor se je sukal o formalni strani volitve zborničnega predsedstva, ki se bo vršila najbrž v petek. Vlada smatra udeležbo Slovanov pri konferenci za ugodno znamenje.
o Dunaj, 20. okt. Posvetovanje klubovih načelnikov se je končalo še-le ob 11. uri. Sklenilo se je definitivno, da se današnja seja drž. zbora prekine in se nadaljuje v svrho izvolitve predsedstva še le v petek. Jutri se vrši zopet konferenca klubovih načelnikov o vprašanju, kdo bode predsednik. — Današnja seja se Ima prekiniti na izrecno .željo Slovanske jednote. — Čuje se danes, da bi popolna rekonstrukcija Bienerthovega kabineta zbolj-šala položaj in odstranila nevarnost obstrukcije. Bienerth bi pa ostal kot ministerski predsednik.
Prva seja državnega zbora.
o Dunaj, 20. okt. Državni zbor se je danes zopet otvoril. Zbornica in galerije so prenapolnjene. Ko so se prikazali ministri v dvorani, so jih sprejeli češki radikalci s pfuj-klici. Ko je min. pred. otvoril zasedanje, je prosil starostnega predsednika Funkeja, da je prevzel predsedstvo. Funkeja so pozdravili nemški poslanci s ploskanjem, češki radikalci so pa nadaljevali s kričem.
Funke je pozdravil zbornico, izvoljeno na temelju splošne in enake volilne pravice in jo je pozval, naj spol-
njuje svoje dolžnosti. Končal je s slava — klici cesarju, katere so poslanci ponovili. Na to je naznanil, da sta odložila svoje mandate posi. Dorf mann (kršč. soc. Schlanders, Tirolsko) in staročeški posi. Srb (Praga). Posi. Wolf je protestiral proti sklepu današnje seje klubovih načelnikov, da se volitev predsedstva preloži na petek. To je kršenje poslovnega reda in samo popuščanje Slovanski jednoti. Starostni predsednik Funke je na to prekinil sejo za 48 ur in sicer, kakor je rekel, zato da se da posameznim strankam priliko, da se zjedinijo glede predsedstva. — Volitev predsedstva zavlačujejo Cehi, ker si še niso jedini glede svojega taktičnega postopanja. Češki radikalci so razbijali tekom cele — sicer kratke — seje.
Kramar pri ministerskem predsedniku.
v Dunaj, 20. okt. Veliko pozornosti je vzbudil obisk Kramafev pri ministerskem predsedniku. Koresp. Centrum pravi, da se je to zgodilo zaradi tega da bi poučil ministerskega predsednika o razpoloženju v čeških poslanskih krogih in mu povedal, da ni misliti na de-lazmožnost parlamenta, ako se ne bode spremenil sistem. — Neka verzija pravi tudi, da je Kramaf rekel ministerskemu predsedniku, da bi prenehala vsaka ob-strukcija slov. strank, ako odstopita ministra Hochenburger in Schreiner.
Reforma davka na poslopja.
z Dunaj, 20. okt. Vlada je danes vložila novo predlogo za davek na poslopja. Zakonski načrt obsega reformo najemninskega in razrednega davka; slednji bi se znižal za 7 miljonov kron.
Kronski svet.
z Dunaj, 20. okt. Seja ogrskega ministerstva, kateri bode predsedoval cesar sam, se vrši danes ob 1. uri popoldne. Po seji misli cesar sprejeti Wekerla in Košuta vsakega posebej v avdijenci.
Trine cene.
19. oktobra^
Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Tendenca je danes trdneja in zahteve so za 5 vin. višje. Pri pšenici in drugih pridelkih se je mirno prometo-valo. Rrž in pšenica niste spremenjeni, pač pa koruza, ki je bila 5 vin. ce-neja. Konzum je bil rezerviran. Pri ječmenu je trgovina stagnirala.
Sladkor. Trst, 19. oktobra: Centrifugi Pilés prompt K 32'% do K 3'2% za odprav. K 31% do K 32%. Tendenca brez veselja.
Sladkor. Praga: 19. okt. sur sladkor prompt K 25'25, nova kampanja K 25 .35 Tendenca uporna. — Vreme: kalno.
Budimpešta, 19. okt.Svinjad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 147 do 149 vin., mlade, srednje 149—150 v, mlade, lahke 146—150 v. zaloga 26.010 komadov. Prignano 159 komadov, odgnano 505. Ostalo torej 25.664 komadov. Tendenca mirna.
B u d i m p e š t a, 19. okt. Pšenica za oktober K 14.83, pšenica za april K 14'42, rž za oktober K 9'94, rž za april K 10'29, oves za oktober K 7'64, oves za april K 7'75, koruza za maj K 6'92.
Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti tndi zmerno, tendenca se drži. Prometa 15.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica se drži, drugo mirno. Vreme: lepo.
Po svetu.
a Blažena Nemčija. Nemčija je tako srečna, da ima med civiliziranimi državami v Evropi razven Rusije, kjer že kar iz navade za vsako malenkost človeka obesijo ali pa ustrelijo, največ na smrt obsojenih. A to niso morda boljše vrste hudodelci, pol. zločinci, ampak morilci in razbojniki. Ravno v petek so obesili zopet enega v Kielu in enega v Königsbergs In nemška marka uči Slovence n#mških manir!
v Divizija golšastih. Neki govornik je na shodn švicarskih statistikov rekel, da ima Švica toliko golš, da bi se napravila cela vojaška divizija, obstoječa iz samih krofastih. Štajersko izgubi torej palmo. _
Književnost.
o Poglavje o govedoreji na Kranjskem je naslov IX. zvezku kmetijske knjižnice, ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska in ki je ravnokar izšel. Novoizšli zvezek, ki ga je spisal družbeni ravnatelj Gustav Pire, je zbirka spisov, ki so bili ravnokar objavljeni v „Kmetovalcu" glede vprašanja, s katero tujo pasmo je požlaht-njevati našo domačo goved. Pisatelj utemeljuje prednost simodolske pasme za Kranjsko, ne da bi se izključno !e za to pasmo zavzemal, pač pa odločno govori proti porabi pomurske pasme ter je istotako odločno za rabo žlahtnih planinskih pasem, naj bodo sive ali lisaste, samo da resnično omogočijo zboljšanje domače' pasme. Knjižica, ki vsebuje tudi praktične migljaje za zboljšanje naše govedi, se dobiva pri kmetijski družbi po 25 vin. s poštnino vred (denar je naprej poslati in sicer najceneje v poštnih znamkah). Ta cena pa velja le za družbene ude, za druge in v knjigotrštvu stane 30 vin. brez poštnine.
Društvene vesti.
v SI. akad. društvo Adrija v Pragi
ima svoj prvoletniški večer dne 23. tm. v „Čižku" Ječna ulica. Začetek ob 8. uri zvečer. Gostje vabljeni. Odbor.
v „Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju" ima 21. vinotoka t. 1. svoj I. redni občni zbor z sled. vspo-redom: 1. Čitanje zapisnika, 2. Poročilo odbora, 3. Poročilo preglednikov, 4. Volitve, 5. Slučajnosti. Čas: ob 7. uri zvečer. Kraj: III. Hauptstr. 45, restavracija Novak. Priljatelji društva dobro došli! Odbor.
Iz sodne dvorane.
v Nevaren tat. Mariborsko sodišče je zopet sodilo že mnogokrat radi tatvine kaznovanemu, 24 letnemu I. Savcn, rojenemu v Grajeni pri Ptuju. Krivijo ga, daje vnovič pokral raznim sosedom in poznanim ljudem množino porabnih reči v skupni vrednosti K 461*81, kar
se mu je dokazalo. Vsestranskega in podjetnega tata bodo odškodovali za njegov trud z 18 mesečnim prostim stanovanjem in erarno hrano.
v Nepoboljšljiva tatica je že 4 krat predkaznovana 23 letna Terezija Ogrin iz Rudečega brega. Pokradla je v Hu-dem-Kotu vse, kar se je dalo odnesti. Njej je mariborsko sodišče onemogočilo nadaljnje delovanje za dobo štirih mesecev.
ffinshi sodi
razne velikosti in množine, novi in in rabljivi so za nizko ceno naprodaj pri F. Pellé, Celje.	4718-8
Še eno malo hoyo
hišo
z vrtom y Zavodni pri Celju takoj prodam. 4916-5
Vinko Kukovec
stavbni podjetnik.
MNMMMMM
Novo !	Novo !
Prvikrat Y Celju. Samo do nedelje!
Coologični živalski vrt
v katerem se nahajajo razne divje živali
iz vseh delov sveta. Odprto od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Vsak dan ob 7. uri zvečer krmljenje. Vstopnina I. prostor 40 vin., II. prostor 20 vin.
Za mnogobrojen obisk se priporoča 504 1	ravnateljstvo.
Delniška pivovarna Laski trg sprejme
izurjenega, samostojno delujočega _
strojnika i
pod ugodnimi pogoji. Nastop službe kakor hitro mogoče.
502 3-1
Dne 25. t. m. ob 9. uri zjutraj se vrši pri tukajšnji sodniji eksekutivna dražba kemične pralnice v Šoštanju.
Cenjena svota za 2 enonadstropne hiše z 8 sobami, 1 kopališče, zraven veliki vrt z jako lepim stavbenim prostorom je 29.847 kron 50 vin.
Stroji in premičnina pa 2.837 kron. Hiša stoji blizu sodnije in je tudi jako pripravna za kakega penzijonista. — Najnižji ponudek za vse skupaj je 21.789 kron. Pod to ceno se ne odda. Kupci se vabijo k mnogobrojni udeležbi.
mmtmsmm
V nedeljo, dne 24. oktobra t. I. se vabijo k popoldanski
vinski trgatvi
vsi prijatelji in znanci, katero priredi Mihael Zagode, gostilničar na Cigoncah na Ostrožnem, kjer se bode nudila plesna in druge zabave. Torej na veselo svidenje.

Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—79
101 40-35
Steckenpferd-liljjno mlečno milo
nnjmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
— Dobiva se povsod! —
498 3-2
Poštne hran. račun St. 54.366. - Telefon St. 48. -
H
ig;«: 3
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ======= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
99
LASTNI DOM
M
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice it. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. ®oe
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K ud naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račuL © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © &
Editto narodno (ianutoscšHo
?rVa jttžtiostajerslsa fattitiosešfa
Stavbena in umetna kamnoseška obrt 3 strojnim t::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del i kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnlii :::	kamnov itd.
Brušenje, pulir anje in
strnganje kamena s stroji.

podjetje V Celjn.
•aaifti*4«MÌ#1s« diMlilm Brzojavl: ,Kamnoseška in-
iMwnjw arnzoa. du^^ka družba ce^
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
raeličnih marmornih vrst granitov ln sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom.
Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;; lavanje napisov v iste. :::