LETO XV.	MAREC 1966	Cena 0.20 N. din
Osemindvajset glasov
V ponedeljek, 14. februarja letos je delavski svet izvolil tovariša Ka-mila Marinca za direktorja Induplati, za nadaljnja štiri leta, kot to velevajo zakonska določila.
Ne razmišljajmo o zahtevah, navedenih v razpisnih pogojih, ker nam to za primer Marinc ni potrebno. Direktor Marinc se je rodil 7. aprila 1919, v Brežicah. V Induplati je nastopil službo in mesto direktorja 1. julija 1948. Predvsem slednji datum dovolj razumljivo pripoveduje, da smo ga od nastopa službe do danes v podjetju dodobra spoznali z vsemi odlikami
delavskega
sveta
VSEBINA:
Osemindvajset glasov delavskega sveta
Letošnja bilanca o lanskoletnem delu
Induplati ima nov zaščitni znak DS: Upoštevajmo napotke, da bo delo boljše Razmere v konfekciji L. Zabukovec — Proizvodnja januarja 1966 Vesti
Viki Pogačar — Naše delo Kako je z našo trgovino Bili so upokojeni Nogomet in televizija Kljub uspehom nerealno vredno-. ten j e
Babica pripoveduje Zahvala
Izdaja v 850 Izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje Izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
in hibami.
Do te. ugotovitve so prišli tudi člani sedanjega delavskega sveta, ki so s tajnim glasovanjem izrekli svoj ja, za direktorja Marinca.
Presenečen nad tako spontano odločitvijo članov delavskega sveta je direktor obljubil njim in s tem posredno kolektivu, da mu je v veliko zadovoljstvo takšna odločitev. Naloga pa, katero prevzema z vodenjem podjetja za nadaljnje obdobje mu nalaga dolžnosti, ki jih bo izvrševal v dobrobit Induplati in njenega tisoččlanskega kolektiva.
Čestitke, katere je nato prejel direktor, so bile prisrčne. Bili smo med tistimi, ki smo mu jih izrekli prvi. Ponovno izvoljenemu direktorju KAMILU MARINCU pa želimo ob tej priliki, v imenu celotnega kolektiva, da bi mu zdravje omogočilo plodno delo, kakor ga je omenil sam, ko se je zahvalil za izvolitev, z vsemi navadami, ki jih ne bo spremenil, kakor jih ne bomo spremenili mi vsi, ki smo mu dolžni pomagati, vsak s svojim delom pri zahtevani nalogi.
Ponovno izvoljenemu direktorju Marincu je med prvimi čestital sekretar OK ZK tovariš Regent
letošnja bilanca o lanskoletnem delu
Podpredsednik občinske skupščine Domžale tovariš Janez Kralj, načelnik oddelka za finance tovariš Abdulah Bogunič in Jolanda Vidali, direktorica SDK Domžale, gostje našega delavskega sveta pri potrditvi zaključnega računa za leto 1965.
K razpravi o zaključnem računu za leto 1965 se je zbral delavski svet 24. februarja v Predvoru. Poleg članov in nekaterih povabljenih članov kolektiva so se seje udeležili tudi podpredsednik občinske skupščine Domžale tovariš Janez Kralj, šef oddelka za finance tovariš Abdulah Bogunič ter Jolanda Vidali, SDK. Predsednik občinske skupščine in sekretar Občinskega komiteja ZK sta se opravičila za izostanek, ker sta bila zavzeta z drugim delom.
Bilanco, ali zaključni račun, je obrazložil direktor Kamilo Marinc. Rekel je, da je bilo pismeno poročilo o našem delu vročeno članom že prej in ga na tej seji ne bo ponavljal. Direktor se je zatorej v svoji obrazložitvi omejil na spremne elemente, ki so vplivali na naše delo v preteklem letu.
V	sedemnajst strani obsegajočem pismenem poročilu zasledimo sprva podatke o splošnih stvareh. Nadalje je razvidno, da se je pripetilo v lanskem letu 85 nezgod (za tri več kot leto poprej), da pa se je število izgubljenih dni zavoljo nezgod zmanjšalo od 841 v letu 1964 na 677 v letu 1965.
Ukrepi naše družbe so vplivali na zastavljene naloge, zavoljo katerih smo zmanjšali proizvodni plan na 82 % od prvotnega. Razlika se nanaša samo na obdobje maj—december. V tem času smo izdelali 462 ton preje in stkali skoraj 3 700 000 m* tkanin. Vrednostno predstavlja ta proizvodnja 5 177 343 000 starih din ali 79,8 % planirane vrednosti. Nasproti letu 1964 pa smo vseeeno ustvarili za 3,7 % več.
Za uvoz rezervnih delov in utensilij smo porabili preko 73 mili j. obračunskih dinarjev.
Prodajna služba je bila uspešna celo če si predočimo situacijo ob zmrznjenju cen in uveljavitvi gospodarske reforme. V Sloveniji in na Hrvatskem smo povečali prodajo, medtem ko je močno nazadovala v Srbiji in nekoliko manj v Makedoniji. Neprijetna pa je ugotovitev, da zaloge gotovega blaga iz meseca v mesec naraščajo in so znašale januarja 1965. leta 310 000 m-', decembra istega leta pa že 558 000 m2.
Z izvozom smo presegli zastavljeno nalogo za 63 % ali v tujino smo prodali za 196 000 US dolarjev naših izdelkov.
V	preteklem letu smo razpolagali s 1 199 663 din obratnih sredstev, kar je za
6,7 % več, kot leto pred tem. V pismenem gradivu je podrobno navedeno, katera osnovna sredstva smo nabavili v tem času in tu navajamo le tiste, za katere smo potrošili največ denarja. To so IBM stroji in voziček v centru, šivalni stroji, statve, kamion TAM 4500, vodomehčalna naprava ter za transformator. Postavke za druge investicije so manjše. Za kritje računov nam je pomagala Komunalna banka v Domžalah s tem, da nam je podaljšala 20-milijonski kredit za investicije za eno leto.
Potrebe po obratnih sredstvih se višajo predvsem zavoljo preusmeritve naše proizvodnje in zavoljo vedno višjih cen reprodukcijskega materiala. Konec decembra je bila vezava obratnih sredstev naslednja: zaloge surovin 46 dni, ostali material 264 dni, nedovršena proizvodnja 29 dni, lastni polizdelki 70 dni ter gotovi izdelki 42 dni. Vrednostno predstavljajo zaloge 2025 milijonov dinarjev, kar nam veže obratna sredstva za povprečno 49 dni. Kupci nam dolgujejo 280 milijonov din ali sredstva, ki vežejo 17 dni. Takšno gibanje obratnih sredstev je povzročilo pomanjkanje teh. Takšno stanje je zaviralo seveda obračanje obratnih sredstev, ki je bilo za 5,8 % manjše, kot predhodno leto. Ugotovitev iz tega je, da se obratna sredstva niso sorazmerno povečala kot celotni dohodek, kar pa bo v bodoče, zaradi rednega poslovanja, vsekakor potrebno.
Število zaposlenih se je zmanjšalo za 122 oseb ali 11,6%. Vstopilo je 44 ljudi (o njih Konoplan redno poroča), izstopilo pa 166 oseb. Zmanjšali so se izostanki zaradi bolezni, povečali pa zaradi porodov in nosečnosti ter zaradi skrajšanega delovnega časa.
Odnos delitve dohodka na delež za OD (osebni dohodek) in za sklade je bil v primerjavi tak:
1963	za	OD	94	%,	za	sklade	6	%,
1964	za	OD	81	%,	za	sklade	19	%,
1965	za	OD	73	%,	za	sklade	27	%.
Neto osebni dohodki so znašali 1965. leta 603 441 000 din, oziroma bili so za 25,2 % višji (v povprečju) kakor leta 1964. Povprečno je znašal mesečni osebni dohodek na enega zaposlenega v preteklem letu 47 822 din; toda že decembra je znašalo to povprečje 54 265 din ali za 15 000 din več, kakor v letu 1964.
Menza je pripravila samostojno poročilo za zaključni račun. V tem je razvidno, da so pripravili dnevno 250 kosil in 1020 toplih obrokov za malico. Delavci v Induplati so poleg tega kupili dnevno-povprečno 200 mrzlih malic.
V obeh naših počitniških domovih so registrirali v lanskem letu 5120 nočitev, od tega 1007 v koči na Mali planini in 4113 v domu v Umagu ob morju. Člani našega kolektiva in njihovi svojci so pri tem udeleženi s 77,7 %.
Poslovni uspeh menze je bil dober. Produktivnost te ekonomske enote se je povečala za 14,5 %, ekonomičnost pa je padla za 0,7 %. Nižja je bila tudi rentabilnost in to za 3 %.
Počitniški domovi so zaključili poslovno leto z izgubo v višini 4 073 108 din. To izgubo smo v zadnjem tromesečju v višini 2 289 330 din že poravnali. Izguba je nastala zaradi odločitve našega delavskega sveta, ki se je odločil za zelo nizke cene pensionskim uslugam v naših domovih in občutnega porasta amortizacije in stroškov investicijskega vzdrževanja.
Poročilo direktorja Marinca
Primerjajne naših uspehov z enakimi v drugih gospodarskih organizacijah, je rekel tovariš direktor, zahteva pregled potrebnih podatkov, katere je pripravila tržiščna služba in druge v podjetju. Induplati se uvršča med podjetja, ki zaposlujejo od 1000 do 2000 delavcev. V domžalski občini ustvarja naše podjetje 10 •/*. vrednosti proizvodnje s 15 % od vseh zaposlenih v občini. Za tekstilno tovarno je to nedvomno uspeh.
Prodaja, ki postaja iz dneva v dan. važnejši faktor, je vredna naše pozornosti. Težave, ki iz tega izhajajo, gredo na rovaš razdrobljene trgovine in načina prodaje sploh, saj pravih veleblagovnic-za tekstil še vedno nimamo oziroma so te prodajalne še takšne, kakor pred 30» ali celo 40 leti.
V	pismenem gradivu navedene rezultate je treba skrbno meriti in ustrezno ukrepati, sicer ne bo sredstev za izplačilo naših osebnih dohodkov, je naglasil direktor.
Razmere na trgu so bile v pretežni meri posledica nemirnega gospodarjenja. V določenem pomenu je vladala med1 potrošniki in proizvajalci nemirnost. Zaključek tega je, da smo pred leti prodali kupcem v Srbiji 40 % naših izdelkov, v letu 1965 pa le 25 %. Tovariš Marinc je nato navedel še povprečno potrošnjo na. jugoslovanskega prebivalca in zaključil svojo misel z besedami: »Na kritičnih področjih .smo premalo aktivni.«
V	nadaljevanju je govoril o osebnih dohodkih in povečanih življenjskih stroških v letu 1965 za 53 %. Pri tem je zanimivo, kako so posamezne veje gospodarstva paralizirale ta element. V industriji so povečali osebne dohodke na povprečno 67 000 starih din mesečno, v prosvetli in upravnih službah na 72 000 din in v drugih dejavnostih na 88 000 do 100 000 din povprečno mesečno. Velike razlike so celo v sami industriji, kjer je tekstilna na zadnjem mestu s povprečnimi osebnimi dohodki v lanskem letu medi 48 000 din do 57 000 din.
V	Induplati smo izplačali povprečno* od 47 000 din do 54 000 din mesečno osebne dohodke. K tej ugotovitvi je direktor Marinc pripomnil, da naši osebni dohodki niso najnižji niti najvišji, skrbeti pa moramo, da do konca leta 1966 dosežemo z izplačilom zastavljeni cilj 65 00S' din mesečno povprečje osebnih dohodkov v Induplati.
Kamilo Marinc je nato govoril im primerjal podatke o ekonomičnosti in rentabilnosti našega poslovanja. O tem in o proizvodnosti smo v tem sestavku že govorili. Zanimivo je morda naglasiti! povzetek iz direktorjevega tolmačenja., da smo npr. leta 1956 potrošili za osnovna sredstva 62 milijonov dinarjev, v letu-1965 pa 150 milijonov dinarjev. V tem. času smo forsirali dve večji negospodarski investiciji in to gradnjo doma v Umagu in adaptacijo naše menze. V prihodnje pa moramo vložiti več sredstev v stanovanjsko gradnjo, ki bo jačaiaz. kompaktnost kolektiva.
Prihodnje naloge
2e dalj časa govorimo o nalogah, kii naj omogočijo podjetju boljše gospodarjenje, je poudaril direktor. Rezultat teto
Člani delavskega sveta na seji v Predvoru
Janez Kralj, podpredsednik obč. skupščine Domžale čestita tovarišu Marincu k ponovni izvolitvi za direktorja
razgovorov naj bo preciziran v naslednjih nalogah:
sedaj preveč razdrobljeno delo; prepogosto menjavanje proizvodnje; delo s strokovno sposobnimi ljudmi. Za uresničitev predvidenih nalog rabimo predvsem dovolj obratnih sredstev. Naša proizvodnja je draga — to pa ne sme postati vzrok, da z našimi izdelki na domačem trgu ne bomo zanimivi.
Bolj kot doslej moramo povečati tudi prodajo naših tkanin v zamejstvo. Predlagam povečanje izvoza letno za 12,6 % in 63 % vseh konfekcioniranih izdelkov. Zadnja ugotovitev je, da je naš izhod v konfekcioniranih izdelkih.
Bilanca
Finančno bilanco je delavskemu svetu tolmačila računovodkinja Francka Marinšek. Iz njenega tolmačenja povzemamo samo ugotovitev, da so nam zaloge prekomerno narasle in to v treh postavkah: zaloge materiala, nedovršena proizvodnja in zaloga gotovih izdelkov. Le malenkostno so višje terjatve od naših kupcev, rezervni sklad podjetja pa je višji za 2,8 % nasproti istemu v predhodnem letu.
Računovodkinja je podala pregled še o plačilu realizacije, o delitvi sredstev ter se podrobneje ustavila pri sredstvih za osebne dohodke in na koncu tolmačila še finančno stanje naše menze in naših počitniških domov.
Obema komentatorjema bilance se je predsednik delavskega sveta Jože Kleš-nik zahvalil in pozval člane in goste k diskusiji.
Franček Vavpotič je prosil za pojasnilo, kako je s prispevki za Skopje, Kristjan Drašček pa je želel vedeti, zakaj smo količinsko za našo proizvodnjo pod planom. Šef tehnične službe ing. Bergant mu je odgovoril, da je balans naše uprave glede uvoza bil lani znižan za 25 %. 'Tudi za tekoče leto zagotavlja družba le 52 % sredstev za plačilo računov za uvoz reprodukcijskega materiala. Preostali delež bomo morali kriti s prodajo v tujini. Začeto delo kaže, da smo na pravi poti. Za preostalo obdobje letošnjega leta pa bomo morali poiskati nove kupce. Težave so le v realizaciji izvoza, je naglasil ing. Bergant, ker dobimo oziroma ker nam ostane od vrednosti 1 US dolarja le 83 % ali 83 centov.
Tovariš Drašček je hotel še vedeti, 'Če bomo res izvozili za 1 milij. US dolarjev. Inženir Bergant mu je rekel, da je to res, vendar ne velja to predvidevanje le za letos, temveč za obdobje •dveh let.
Zbrani delavski svet in goste je pozdravil podpredsednik občinske skupščine Janez Kralj. V svoji diskusiji je rekel, da sprejemanje zaključnega računa ni edina oblika sodelovanja s kolektivom. Posebno je težko obravnavati uspehe v gospodarstvu, ker so lanski Pogoji dela in poslovanja otežili primerjanje. Bolje je, je nadaljeval Janez Kralj, •če primerjamo uspešnost dela podjetja v občinskem merilu in v merilu svetovnega tržišča. Ker so lahko rezultati enkratnega pomena, je bolje, če gospodarska organizacija ve, kaj hoče, to je, če ima svoj koncept dela.
Tovariš Abdulah Bogunič je bil mnenja, da je bilo poročilo preskromno. Inflacijske tendence so imele vpliv na kritično stanje glede obratnih sredstev. Krediti, ki jih daje banka, so v redu, toda tudi banka ni neizčrpen vir sredstev. Dalje se je tovariš Bogunič v svoji diskusiji omejil na občinske finance. Apel občinske skupščine na kolektive za sredstva, s katerimi bi le-ta uredila nujne naloge za splošno dobrobit, niso bila ravno najbolj ugodno sprejeta v kolektivih. »O tem bi morali danes govoriti,« je rekel na koncu diskutant.
Računovodkinja IPI je rekla v odgovor diskutantu, da je sredstva treba najprej zagotoviti sebi, šele nato je mogoče misliti tudi na delitev sredstev za druge. Ce jih sami ne bomo imeli, potem jih tudi za druge — čeprav jih upravičeno pričakujejo — ne bomo imeli.
Člani Ivan Vavpotič, Jože Knep, Franček Vavpotič, Kristjan Drašček so Postavili v diskusiji predvsem vprašanja na goste dipl. ekonomista Janeza Kralja in Abdulaha Boguniča. Želeli so pojasnila, kako je z gradnjo zdravstvenega doma v Domžalah, s pošto in s komuni-
ti-centrom. Prepričan sem, da sta bila Kralj in Bogunič S svojimi odgovori dovolj jasna in strokovna — žal pa se snidemo s predstavniki naše občinske uprave zelo redkokdaj — in številna vprašanja zatorej niso očitek temveč resnično vprašanje, na katere so upravičeni dobiti odgovore oziroma pojasnila.
Na posamezna vprašanja, ki so se nanašala na dejavnost v Induplati, pa so odgovorili dr. Franc Jerovcc, Jože Klešnik, ing. Srečo Bergant in Francka Marinšek ter Jože Mavko.
Na koncu tega poročila bi izluščil le še to. V razpravi o sredstvih za potrebe skupnosti je rekel Franc Vavpotič: »V dveh letih, odkar sem član delavskega sveta Induplati, smo vedno govorili le o tem, kaj bomo dali temu in kaj onemu. Nikdar pa nismo govorili, kaj bomo dali članom našega kolektiva. Drugi so delili dobiček, mi nikoli. Smatram za potrebno, da v tej razpravi go-
Razmere v
Delavke v konfekciji, ki so obenem članice delavskega sveta, so se na 9. seji delavskega sveta, v ponedeljek 31. januarja letos, pritožile nad razmerami v konfekciji.
Sprva so zahtevale pojasnilo glede plačila za opravljene nadure.
V konfekciji že nekaj časa delajo ob sobotah in nedeljah vendar imajo za opravljeno delo plačane le navadne nadure.
Računovodja, tovarišica Marin-škova, je pripomnila, da bodo zadevo preverili in ustrezno ukrepali, »na vsak način pa bodo dobili za izvršene nadure tudi ustrezno plačilo vsi, ki so za to upravičeni«, je zaključila svojo pripombo računovodkinja.
Članice delavskega sveta so se v nadaljevanju pritoževale nad mojstrom v konfekciji, ki je z njimi nevljuden in podobno. Nekoliko obzirnosti bi morali imeti predpostavljeni do zaposlenih že zavoljo nepretrgane obremenitve z delom. Tudi navodila in pojasnila bi lahko bila povedana v bolj vljudnem tonu.
vorimo tudi o tem vprašanju in damo sedaj prvo nekaj za člane našega kolektiva in šele potem za druge. Ce pa to ni mogoče, potem tudi to odpade.«
S to razpravo je bila prva točka dnevnega reda pri kraju. Osemindvajset članov našega delavskega sveta je na poziv predsednika Klešnika glasovalo za predloženi zaključni račun in mu dalo s tem veljavnost.
In moj komentar
Zaključni račun je bilo zelo dobro pripravljen. Pismeno gradivo, katerega so člani prejeli, in tolmačenje direktorja Marinca in računovodkinje Marinčkove so obogatila pojasnila, ki so potrebna ob sprejemanju zaključnega računa. Živahna je bila tudi razprava članov, ki so se zanimali za mnoge stvari, ki jim odslej ne bodo več neznane.
UonfeUciji
Šef tehnične službe ing. Bergant je pripomnil, da je delo v konfekciji sezonskega značaja in bo trajalo še nekaj več, kakor mesec dni. Za ta čas se ne izplača vpeljati dodatno delovno izmeno. Naročila za prihodnje pa tudi še nimamo, upamo pa, da jih bomo v doglednem času dobili, kar nam bo omogočilo dolgoročnejše planiranje dela v konfekciji. Neurejenost razmer izhaja tudi od tod, ker nekateri svojih nalog niso izpolnili, je rekel ing. Bergant. Z delom bodo nadaljevali drugi, ti se bodo morali v delo šele vpel ja i, vse to pa zahteva čas.
Vemo pa, je zaključil šef tehnične službe, da smo z delom v konfekciji šele začetniki v pogledu strokovnosti, organizacije in ustrezne strojne opreme.
Namestnik predsednika delavskega sveta ing. Korče-Pleteršek, je zaključno predlagala, da v konfekciji na sestanku svoje ekonomske enote uredijo zadeve in o tem poročajo delavskemu svetu. Predlog je delavski svet sprejel.
Predlogov za nov zaščitni znak lnduplati je bilo 241. Del teh prikazuje ta slika
lnduplati ima nov zaščitni znak
Zamisel, da rabi INDUPLATI nov zaščitni znak ni nova. O zadevi smo se v ožjem krogu pogovarjali že pred leti. Tudi v našem glasilu smo o tem že pisali. Lansko leto je zadeva dozorela. Stari zaščitni znak ni niti zaščiten, niti funkcionalen. Današnja proizvodnja Industrije platnenih izdelkov ni več takšna, da bi jo lahko simboliziral z izložbeno zaveso in soncem. Težko ga je bilo uporabljati, ker je bil tribarven: rdeča, modra in rumena. Razumljivo pa je, da je tudi stari znak predstavljal več pojmov in je bil — pred časom — uporaben.
Sodobna sredstva za javno komuniciranje in propagando, pa le v omejeni meri uporabljajo barve in še te, pod zelo dragimi pogoji. Nuja je bila zatorej tu in prvo je upravni odbor, in za njim še delavski svet sklenil, da razpiše natečaj
za nov zaščitni znak našega podjetja.
V časniku Delo je bilo tako 18. decembra 1965 in 16. januarja letos objavljen natečaj z veljavnostjo do 31. januarja 1966. V natečaju je bil naveden pogoj, da mora zaščitni znak simbolizirati osnovno dejavnost tovarne lnduplati. Samoupravni organi so sklenili nagraditi najboljše osnutke z denarnimi nagradami in to v skupni vrednosti okoli 5000 novih dinarjev.
Do razpisanega datuma je prispelo 181 predlogov s skupno 241 osnutki. Uprava podjetja je v petek 4. februarja sklicala člane žirije, v katero je povabila ing. Jožeta Dobrina kot predstavnika D AS, ing. arch. Gregorja Košaka kot predstavnika DLUUUS in ing. arch. Nano Lesniko kot predstavnico kluba Barva in oblika, vse iz Ljubljane. Tovarno
lnduplati so v žiriji zastopali ing. Avgust Orehek, ki je bil hkrati tudi predsednik žirije in Kamilo Marinc. Žirija je opravila svoje delo v več kot 5 urah, kar potrjuje, da so se slednjič le zedinili za osnutek, ki vsestransko ustreza.
Novi znak je resnično originalen. Ko se bo v zavesti naših kupcev utrdil, bo najboljša reklama za vse naše izdelke, ki bodo odslej zapuščali tovarno, opremljeni z izbranim znakom.
Nov znak bo moral dokončno, sprejeti še delavski svet lnduplati. Takoj nato pa ga bomo predstavili javnosti in z njim seveda zaščitili vse naše izdelke.
Za zaključek še rezultat natečaja, kakršnega je objavila žirija.
I.	nagrado 2500 N. din prejme za osnutek pod šifro »tkanje II«, ing. arch. Mija ZRNEC, Ljubljana, Rožna dolina XV/14.
II.	Nagrado 1500 N. din prejme za osnutek s šifro »710-22«, ing. arch.
Ing. arch. Mija Zrnec — avtorica novega zaščitnega znaka lnduplati
Majda Bobravc, Ljubljana, Belja-ška 26.
Tretjo nagrado je žirija razdelila med dva predlagatelja osnutkov s. tem, da se razpisana nagrada zmanjša na 2-krat 750 N. din, katero dobita, absolventa arhitekture Saša Mach-tik in Spela Kalin za skupni osnutek pod šifro »Mazu« ter ing. arch. Vanda Mušič za osnutek pod šifro. »OP«. Vsi nagrajenci s tretjo in četrto nagrado so, kakor ostali, Ljubljančani.
Žirija se je odločila nadalje, da odkupi za 250 N. din še osnutek pod šifro »Meander«, katerega sta predložila tudi absolventa arhitekture Saša Machtik in Spela Kalin.
Uredništvo Konoplana se je odločilo, da bo »glava« našega lista, ki je od letos dalje spremenjena, opremljena z novim zaščitnim znakom lnduplati takoj, ko bo tega sprejet in osvojil tudi delavski svet našega, podjetja.
Drugi znak z leve, je bil sprejet na natečaju in je novi zaščitni znak INDUPLATI
KOMISIJA 'ZA CENITEV
NERABNIH KOVINSKIH
DELOV
Delavski svet je na svoji 9. seji sklenil, da se imenuje komisija za pregled nerabnih kovinskih delov, ki se nahajajo v skladišču pomožnega materiala in utenzilij. Delavski svet je v komisijo za pregled in ocenitev nerabnih kovinskih delov imenoval vse obratovodje in ing. Antona Dečka.
PISAL NAM JE
V	daljšem pismu nam je ing. Branko Novak potožil, da se mu osebno nič ne oglasimo. Člani redakcijskega odbora so sklenili, da mu bodo v roku treh dni pisali. Hkrati pozivamo ostale sodelavce in znance ing. Novaka, da mu pišejo. Njegov naslov je: Vojak ing. Branko Novak V. p. 2058/2 VE-1 Gospič.
PROMETNA NESREČA
V	soboto 5. februarja letos se je v dopoldanskih urah zgodila pro-
metna nesreča, pri kateri je bil poškodovan osebni avtomobil fiat 1 100, last našega podjetja.
Šofer Jože Žagar je bil na službeni vožnji s potnikom F. Adamičem, tedaj je vanj zapeljal voznik s fiatom 1 300. Prometno nesrečo je zakrivil šofer avtomobila 1300.
PRISPEVEK ZA POSLOVNO
BANKO
Članstvo v Poslovnem združenju SRS nas obvezuje, da plačamo pripadajoči del obveznosti, katero mora v ta namen plačati novoustanovljeni Poslovni banki Poslovno združenje.
Delavski svet je na 9. seji sklenil, da plača 2 450 000 din (starih) kot delež pri Poslovni banki.
KOMISIJA Ž ENKRATNO
NALOGO
V zadnji številki našega glasila smo navedli komisijo v sestavi ing. Verhovec, ing. Matičič in Zabukovec, z nalogo, da preveri delovno spo-
sobnost za določene člane kolektiva. Danes s tem dopolnjujemo to vest, da je delavski svet navedeno komisijo imenoval za enkratno nalogo in po izvršitvi te, komisije ni več.
PROIZVODNJA
V JANUARJU 1966
Težave v preskrbi s surovinami se tudi v novem letu niso zmanjšale. Spet je v tkalnici precej strojev stalo, ker ni bilo preje, posebno bombaža 20/2 in 3,4 KK.
Plan je približno enak kakor v lanskem letu; posamezni obrati pa so dosegli, kakor je to iz spodnje razpredelnice razvidno:
	Plan januar 1966	Indeks na januar 1965
Predilnica	81,4 "/o	68,7
Tkalnica	88,8 °/»	76,8
Oplemenitilnica	89,9 a/o	77,6
Tiskarna		122,0
Konfekcija	88,0 °/»	121,0
Kvaliteta izdelkov se je v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko izboljšala. Kljub delnemu izboljšanju pa še vedno ne moremo biti zadovoljni z izdelki iz sintetike.
DS: Upoštevajmo napotke, da bo delo lažje
Dvajset članov delavskega sveta je na svoji 9. seji sprejelo poročilo centralne inventurne komisije.
V ponedeljek 31. januarja letos, je pod predsedstvom ing. Alenke Kor-če-Pleteršek zasedal delavski svet. Na dnevnem redu je bila samo točita: poročilo centralne komisije o letni inventuri. V nadaljevanju pa so člani delavskega sveta še poslušali poročilo računovodske službe o nadomestilu, izplačanem za službene vožnje z zasebnimi avtomobili in drugem.
Dobro pripravljeno poročilo, o opravljeni letni inventuri, je podal predsednik centralne inventurne komisije ing. Avgust Orehek. Predlagane napotke je delavski svet sklenil sprejeti s tem, da zadolži vse prizadete delavce v podjetju, da se jih pridržijo in po njih dosledno ravnajo.
Med drugim pa je bilo ugotovljeno, da je manipulacija v skladišču netočna in, da ima tam delno nerabni material. Rokodelci so zadolženi, da v prihodnje takoj vrnejo v skladišče iztrošeno ali nerabno orodje ter da tudi med letom preverijo količinsko stanje ročnega orodja, s katerim so zadolženi.
Netočnosti v inventuri skladišča gotovih izdelkov izhajajo, po mnenju centralne komisije, iz prejšnih let. Sprejeti napotki dajejo zagotovilo, da bo v prihodnje lažje in bolj točno.
Precejšne so razlike v inventuri konfekcije. Sklenili so, da morajo tudi v konfekciji odpraviti stalne administrativne napake.
Delavski svet je na osnovi poročila ing. Orehka sklenil, da morajo vsi prizadeti upoštevati napotke, katere bodo v pismeni obliki prejeli. Napotki bodo olajšali delo in zagotovili večjo točnost.
Ugotovljene inventurne presežke je delavski svet sklenil, da se računovodsko knjižijo v dobro izrednih dohodkov ter manjkov v breme izrednih izdatkov.
Zaključno so sklenili k tej točki, da se ugotovljeni manjko v znesku 1 926 022 din (starih) knjiži v breme izrednih izdatkov.
Naš službeni avto, po lažji prometni nesreči februarja letos
NASE DELO
Preteklo je že 4 mesece, odkar je bila mladinska konferenca našega aktiva. Zato sem se namenil, da vas s tem člankom seznanim z dejavnostjo MA »Induplati« Jarše.
V	začetku našega dela smo organizirali ekskurzijo v steklarno v Novo mesto in lahko rečem, da je ekskurzija, ki je bila povezana s prijetnim izletom, kar lepo uspela, saj se je je udeležilo preko 30 mladincev.
Po ekskurziji smo dobili še večji elan za nadaljnje delo, vendar smo se znašli v finančni stiski in smo priredili mladinsko oddajo »Pokaži kaj znaš« in sicer v občinskem merilu. Tudi ta prireditev nam je zelo lepo uspela, vendar je na žalost po tej oddaji prišlo v vodstvu aktiva do nesporazuma, zato smo bili prisiljeni, če hočemo, da bomo še naprej lepo uspevali s svojim delom, izključiti nekatere člane sekretariata, ki so bili za delo nezainteresirani, kljub temu, da so v začetku kazali voljo do dela, vendar so pozabili, da smo jim ob volitvah izkazali zaupanje in da so nas s tem močno prizadeli.
Da spregovorim še o našem nadaljnjem programu. Organizirati skušamo večerno osemletko.
V	našem zadnjem Konoplanu ste mogoče brali, kaj drugi mislijo o tej šoli. Jaz se z oceno strinjam, toda zavedati se moramo, da imamo v naši tovarni 63 mladih ljudi brez dokončane osemletke, za kar pa delno niso sami krivi. Ce se spomnimo dve ali tri leta nazaj, je bilo res vseeno, kdaj in kako ste končali osemletko. Takrat je vsak učenec čakal na zaslužek, tovarne pa so zaposlile vse, ne glede na to, kakšno izobrazbo kdo ima, kajti takrat je primanjkovalo delovne sile.
ZADNJE AKTIVNO DELO NA-.
SlH UPOKOJENCEV SO BILE
IZJAVE ZA KONOPLANA
Navada je že da se zberejo sodelavci pri direktorju na poslovilni sestanek, predno odidejo v pokoj. V petek 4. februarja letos so bili v gosteh Francka Bleje, Mihaela Dolenc, Viktor Kokalj, Marija Loboda, Francka Šorn, Herma Ulčar in Angela Urankar. Direktor je povabil še predsednika DS Jožeta Klešnika, sekretarja ZK Marjana Regenta, predsednika sindikata ing. Franca Verhovca, šefa proizvodnje Lada Zabukovca, šefa kadrovske službe Ivana Deržiča in obratovodjo tkalnice Franca Jeraja.
V prijetnem pomenku so zbrani obujali spomine na pretekla leta, katera so preživeli v Induplati v Jaršah. Z namenom, da bi bil zapis aktualnejši, sem naslovil na goste, katerim je bil sestanek namenjen,
Danes pa vse tovarne gledajo na izobrazbo, in prav mladina je tista, ki je ostala brez zaslužka, kajti prav mladi ljudje si zdaj iščejo službo, saj starejši jo že imajo.
Zanima me zakaj so vsi proti tej šoli, ki bi bila za tovarno koristna. Danes vse tovarne usposabljajo svoje vodilne organe na raznih šolah, seminarjih itd. Tudi ti ljudje so imeli nekoč možnost izobraževanja in se morajo danes učiti, če gledamo s tega stališča, kar je pisalo v Konoplanu, zato mislim, da moramo dati mladim ljudem možnost do izobraževanja, ne pa jih zavračati, saj tudi tem, ki se šolajo sedaj, dajemo podporo.
V načrtu imamo še prireditev oddaje »Spoznavajmo svet in domovino«. Na tej oddaji naj bi sodelovali vsi mladinski aktivi. Ker pa to ni tako lahko izvesti, posebno ne za nas, ki smo v tem pogledu precej neizkušeni, bomo morali pač prositi za pomoč ljudi, ki te stvari dobro poznajo in so seveda pripravljeni pomagati mladim ljudem.
Poleg tega smo poslali v večerno politično šolo v Domžale 5 članov našega MA. Potrudili smo se, da smo izbrali take, ki so res dobri člani našega aktiva in ki imajo voljo do dela v MA.
Mladinci, mladinke, kakor ste bili obveščeni, imamo sestanke celotnega MA ob nedeljah. Vendar pa vas tudi ta dan ni na sestanke v velikem številu. Prosim vas samo to, da sami predlagate kateri dan in ob kateri uri naj bi imeli sestanke.
Bodimo resni mladinci!
Predsednik Mladinskega aktiva »Induplati« Jarše Viktor Pogačar
nekaj vprašanj z željo, da odgovorijo za Konoplan.
Angelo Urankar iz tkalnice sem vprašal kako je sodelovala s sodelavkami in kaj predlaga, da bi bila kvaliteta dela boljša. Naglasil sem, da naj Urankarjeva pove tako, kot to resnično misli, ker ve, da tudi njej ne bo treba delati po njenem predlogu. V odgovor je rekla Urankarjeva, da si je vedno želela delati s takšno sodelavko, ki sama pazi na kvaliteto in čistočo pri stroju. Mlajše tkalke ne opravljajo svojega dela vestno. »Kakor ste jih naučili, takšne imate«, je poudarila Urankarjeva. Pripomnila je še, da so »nekoč« bili večkrat klicani na »raport« zaradi slabe kvalitete izdelkov in nereda. Popolnoma pravilno pa je Urankarjeva imela, ko je rekla, da je treba reda navaditi že mlade ljudi.
Viktorja Kokalja sem prosil, da pove, katera družbeno-politična organizacija je bila najaktivnejša v
KAKO JE Z NAŠO TRGOVINO?
Člani delavskega sveta so na seji 31. januarja vprašali, kako je urejeno poslovanje v naši trgovini. Splošno prevladuje mnenje, da dobijo v naši trgovini odobrene kilogram-* ske ostanke vedno le eni in 1 isti ljudje.
4 O zadevi je delavskemu svetu poročal šef prodaje Jože Mavko in naglasil, da je naročeno prodajalki, naj uvede kartoteko naših članov, v katero mora obvezno vpisati vsakega kupca kilogramskih ostankov. Evidenca kupcev bo edina omogočila dobro poslovanje. Prodajalka Ivanka Vojska je takšno kartoteko vpeljala s 1. novembrom lanskega leta. Od tedaj so le nekateri kupili že večkrat do (4-krat), večina, teh je okoli 80”/», pa se v naši trgovini še niso oglasili.
Tovariš Mauko je poudaril, da je; pregledal delo in ugotovil, da kupci niso kupovali z namenom preprodaje kupljene robe. V kolikor bi se pa l to le zgodilo, bodo proti prizadetemu ukrepali. Pomoč morajo nuditi seveda vsi člani kolektiva in se določil držati ■ oziroma kršilce razkrinkati. Le tako bo zagotovljeno dobro delo.
Franc Lužar, član sindikalnega odbora, je odgovoril na vprašanje, kdaj bo sindikat izdal nove kupone za nakup kilogramskih ostankov, da se bo to naredilo takoj, ko bodo sedanji izkoriščeni. Zadnje kupone smo prejeli za leto 1964.
podjetju in kaj misli o aktivnosti organizacij nasploh. »Pred časom je bila najaktivnejša in najvplivnejša ZK« je odgovoril. Dejavnost je kasneje popustila, ker so poedini predpisi dovoljevali preveč demokracije, ki so ljudi odvračali od tega, da bi delali s čutom odgovornosti..
Hcrmo Ulčarjevo, delavko v predilnici sem vprašal, kaj lahko pove o odnosih strokovno-nadrejenega kadra v predilnici, do delavcev. Ulčarjeva je rekla, da so bili odnosi vedno dobri, da pa je včasih bil glasnejši le mojster Tone, katerega se pa ni bala. Dopolnilno sem vprašal, če se ga zato ni bala, ker je bilo njeno delo vedno dobro in ni imel vzrokov, da bi bil tudi do nje ostrejši. Herma Ulčarjeva je na to vprašanje presenetljivo odgovorila, da se mojstra Toneta zato ni bala, ker je od nje mlajši!
Francko Blejčevo sem vprašal, kateri praznik v tovarni je zanjo najpomembnejši. Je to 8. marec ali 17. september. Je to kateri drug, skratka, kateri praznik je zanjo, kot žensko, najpomembnejši. Francka
Bili so upokojeni
Nekdanji sodelavci — sedaj upokojenci — na poslovilnem sprejemu pri direktorju
ročiti svojim ožjim sodelavkam. Lobodova je najraje delala v pre-jemarni,	kjer	je pravzaprav	tudi
pričela. Ko je prišla v Induplati, je bila še dekle in prišla je v prejemamo. Sodelavkam pa želi, da bi bile zdrave, vodstvu podjetja pa naroča, da	naj	poskrbi,	da bo	pre-
jemama	v hladnem	letnem	času
primerno ogreta in prepih naj odpravijo, je še naročila.
Na moj poziv, da naj mi še povedo,	kar	nisem	vprašal, je
rekel Viktor Kokalj, vodja izmene v prejemarni, da si želi takšnih časov, kot so bili nekoč s tem, da se odpravijo odnosi med višjimi in delavci. »Želim, da se znova zbližamo v naših skupnih težnjah in nalogah ter odpravimo vse pregrade med vi in mi, ki niso niti primerne niti potrebne«.
Sedmim upokojencem želim, v imenu vseh, prijetno življenjsko jesen z željo, da se še oglasijo tudi v Konoplanu. Vsem tudi prisrčna hvala za izjave, ki sem jih za Ko-noplan napisal.
Otmar Lipovšek
Nogomet in televizija
Blejčeva, do nedavnega delavka v motovilnici je rekla, da je to 8. marec, dan žena. Na ta dan se zbero žene in se vedno lepo in o mnogo-čem pogovorijo. Tudi praznovanje, ki je samo njim namenjeno, daje povod, da se je odločila za ta praznik.
Predici Francki Šornovi sem zastavil vprašanje, ki je neobičajno pa vseeno aktualno. Vprašal sem jo če pozna tovariše, ki so skupno z direktorjem Kamilom Marincem navzoči na tem poslovilnem sestanku. Sornova ni poznala nikogar (navzoče sem s priimkom in njihovo funkcijo navedel na začetku te reportaže) in to nevednost komentirala s tem, da se ni za nikogar zanimala. Štirinajst let je delala na aeroplanu v predilnici (stroj so tako imenovali že predno je sama nastopila delo v Induplati). Delo je opravljala v zadovoljstvo vseh in to je Šornovi zadostovalo.
Mihaeli Dolenčevi, nekdanji delavki v pripravljalnici sem zastavil vprašanje, če je kdaj zamudila in če zamujajo njene sodelavke ali sodelavci. Dolenčeva ni zamudila nikoli. Drugi, tisti ki so zelo daleč od tovarne doma, pa zamudijo če imajo zato tehten vzrok. Takšni vzroki so okvare na dvokolesu, slaba cesta, vremenske neprilike in podobno. Na dodatno vprašanje, kje bi hotela delati, če bi se ponovno zaposlila v podjetju, je Dolenčeva rekla, da na svojem delovnem mestu, ker ima rada natančno delo. Natančno delo pa zahteva, je rekla na koncu Dolenčeva, dobre oči, ki ji vedno bolj pešajo.
Marija Loboda je delala nazadnje v prejemarni. Prej je bila zaposlena še na drugih delovnih mestih. Vprašal sem jo, kje ji je bilo najbolj všeč in kaj želi spo-
Stevilne razprave v nogometnih forumih so bile namenjene le zbistri tvi stanja, ki je bilo večkrat neurejeno.
Po radiu, televiziji in v tisku smo lahko zvedeli, da bodo letos lahko naši državljani gledali le ma-gnetoskopske prenose nogometnih tekem I. in II. zvezne lige. Odhod mnogih dobrih igralcev v tujino in slab obisk tekem so bili vzrok, da bodo po televiziji pokazali le ma-gnetoskopske zapise teh. To je seveda za ljubitelje nogometnih tekem manj zanimivo ker bodo že po ra-
Obleka iz op-art desena, kakor smo jo predstavili na reviji Moda 66
diu in drugače zvedeli za izide po-edinih srečanj.
Februarja letos pa so nas seznanili s programom prenosa nekaterih tekem svetovnega nogometnega prvenstva iz Anglije.
Naša TV se je odločila za skupini, kjer bodo igrali Brazilija, Madžarska, Portugalska in Bolgarija ter ZSSR, Italija, Čile in Severna Koreja.
Okvirni spored naj bi bil naslednji.
11.	julija, Anglija : Urugvaj (otvoritvena tekma ob 19.30).
12.	julija, Brazilija : Bolgarija ali Zah. Nemčija : Švica (19.30)
13.	julija, Italija : Čile (ob 19.30)
15.	julija, Brazilija : Madžarska (ob 19.30)
16.	julija, ZSSR : Italija (ob 15. uri) in Anglija : Mehika (ob 19.30)
19.	julija, Brazilija : Portugalska ali Italija : Severna Koreja ob 19.30)
20.	julija, Francija :	Anglija	ali
ZSSR : Čile (ob 19.30)
Naša televizija bo nadalje prenašala tudi polfinalne tekme ter srečanje za 3. mesto, in to je razumljivo, finalno tekmo letošnjega nogometnega svetovnega prvenstva.
Ljubiteljem nogometne igre se zatorej obeta vkljub »domačim težavam« bogat spored televizijskih prenosov, ko se bodo pomerili za naj-višje naslove najboljši, kamor tokrat jugoslovani ne sodimo.
Strelci v Domžalah
KLJUB USPEHOM NEREALNO VREDNOTENJE
Občinski strelski odbor Domžale je imel v nedeljo 13. febr. letos svoj redni letni občni zbor. Tovariš Jože Peče, dosedanji predsednik je zbranim strelcem (drugih gostov ni bilo) podal skrbno pripravljeno poročilo in pri tem nanizal uspehe in neprilike, s katerimi so se strelci soočili v preteklosti. Uspešni so bili predvsem v organiziranih nastopih in na tekmovanjih, težave pa imajo s prostorom, kjer streljajo ter upadanjem števila članstva.
V kritični razpravi, ki je sledila poročilu predsednika in orožarja, so razpravljali o vseh perečih vprašanjih strelskega športa. Naglasili so, da bodo poiskali vse možnosti na podlagi katerih bodo lahko vadili v streljanju v Induplati Jarše, kjer je ta šport najbolj razvit v domžalski občini, predvsem v centru, v Domžalah.
Precej ostrih, toda ne zlonamernih besed, so izmenjali pri razčlenjevanju odnosov med Občinsko zvezo za telesno kulturo in Občinskim strelskim odborom. Videti je, da OBZTK Domžale do zdaj ni pravilno cenila delo strelcev, niti se ni poglobila v problematiko te dejavnosti, ki nima samo športni značaj temveč tudi narodno-obrambnega. Sekretar OBZTK je na občnem zboru strelcem zagotovil, da bo sodelovanje v prihodnje boljše. Odboru, katerega so kasneje izvolili, so dali nalogo, da uredi vsa ta vprašanja v zadovoljstvo vseh in pri tem stremi za množičnostjo v strelstvu, ki je sedaj slabo zastopano.
K vprašanju sredstev, ki naj omogočijo nemoteno delo, je pripomnil Janez Pleško, se v domžalski občini le-ta kanalizirajo za tisto športno panogo, ki je najbolj popularna. Tako so bila sredstva za šport potrošena za nogomet in kasneje za košarko. Niti nogomet niti košarka pa z dodeljenimi sredstvi nista uspela kvalitetno izboljšati svojega mesta v merilu proti drugim. Strelci pa so skoraj brez denarne pomoči tekmovali in zmagali. Enajst strelcev iz Domžal je prejelo naziv odličnega strelca in preko dvajset naziv dobrega strelca. Pokali in diplome, ki krasijo stre-
lišče v Induplati, pa zgovorno pričajo o uspehih.
V nadaljnji diskusiji, v kateri sta se med drugimi oglasila tudi Dimitrij Deletič in Drago Korošec, so navzoči obljubili, da bodo sodelovali po svojih močeh in tako pripomogli, da bo strelski šport v Domžalah dobil tisto mesto, ki mu po kvaliteti in dosedanjih uspehih pripada. Zavzeli so se nadalje, da navežejo najtesnejše stike z mladinskimi organizacijami in tako številčno pomnožijo svoje vrste.
Na občnem zboru sprejeti sklepi zagotavljajo dobro delo. Vse pa kljub temu ni odvisno $amo od strelcev ampak tudi od drugih, ki bodo morali izreči svoje mnenje in odločitev, ko bo govora o novem strelišču za streljanje z malokalibrsko puško v Domžalah (sedanje v Induplati v Jaršah je za 4 m prekratko), kakor tudi o dodelitvi prostora, kjer bodo lahko vadili streljanje z zračno puško. Tudi tokrat je nekdo predlagal, da bi lahko streljali v »najdražjem strelišču Evrope«, ki se vsem v posmeh bohoti sredi Domžal.
Sto članov strelske družine Domžale je bilo s sprejetimi sklepi zadovoljno. Želeli pa so, da bi o strelcih več zvedela tudi javnost, kar bi v mnogočem pripomoglo k množičnosti in uveljavitvi strelstva pri tistih osebah, ki v Domžalah delijo denarna sredstva za pospeševanje športa, kamor sodi tudi strelstvo, kot šport in rekreacija.
Otmar Lipovšek
ZAHVALA
Po hudi in neozdravljivi bolezni nas je za vedno zapustil naš mali trpin IGORCEK
Svojim sodelavkam, ki so mu poklonile cvetje na mrtvaški oder in nam izrazile sožalje, in vsem, ki ste ga spremili na zadniji poti, iskrena hvala. Lepa hvala tudi dr. Mariji Šiška za razumevanje ob sinkovi težki bolezni. Žalujoča mamica
Ani Kokolj
Občni zbor strelskega društva v Jaršah
Malo je ljudi, ki imajo toliko hrabrosti, da povedo tisto kar občutijo in ravno z molkom pogosto izgubijo misli, ki bi bile prenekaterim zelo koristne. Zato mi je v posebnem spominu ostala žena 60 let, ki je s svojim naprednim in vitalnim mišljenjem vzbudila izredno pozornost in marsikatera tena bi si jo lahko stavila za vzgled. V časopisu je čitala članek »O zavestnem planiranju druži ne«. Pozdravljala in odobravala ni samo vgojno vsebino članka, ampak jo je še posebno navduševala odprto in jasno prikazana vsebina življenjskih problemov. Pozna tudi ljudi, ki niso zadovoljni s takim načinom posredovanja sličnih problemov in vse skupaj kritizirajo. Verjetno ti ljudje ne želijo resnice, ker je zanje prepozno, da od tega dobijo koristi. Današnja mladina bo verjetno zelo zadovoljna, da z znanjem, ki se ga ji posreduje lahko postane svobodna in srečna, daleč od vsake laži in lažne sramote.
Zena pripoveduje: -Poročila sem se z 18. leti s prvim človekom, ki sem ga srečala. Kmalu šem rodila hčerko in raje vam ne povem s kakšnim neznanjem sem dobila to dete. Občutek ljubezni do otroka je bil fantastičen — bolan, da sem imela samo eno željo — roditi nikoli več. Zgražala sem se nad ženo, ki je imela 4—5 otrok in si dopovedovala, da se meni kaj takega ne sme zt/oditi za nič
Habiča
pripoveduje
na svetu. S svojim, 12 let starejšim možem o tem nisem razpravljala, ker ni bilo pristojno, da žena o takih stvareh z možem razpravlja, toda proti njemu sem začutila velik odpor — med nama je zrastla velika ledena pregrada. Kakšna škoda, da takrat ni nihče pisal tako vzgojnih člankov. Cas neprijetnega zakonskega življenja je hitel dalje in odšla sem po nasvet o zakonu in ljubezni v zakonu k svoji mami, ki je rodila 6 otrok. Mati mi je odgovorila samo, da nikoli ni doživela toliko hvaljene ljubezni.
Po 10 letih zakona sem rodila sina, ki si ga niti najmanj nisem želela. Bila sem vsa iz sebe. Toda otrok je bil tu in velika sreča moža — sin! Danes sta otroka srečno poročena. Imam že vnukinjo in od sina 3 vnuke, ki so se rodili vsake 2 leti. Pri snahi sem opazila že malce nervoze, ker jo je začela hitro naraščajoča družina utrujati in čeprav so fantje lepi in dragi nam vsem, sva s snaho začeli razmišljati, da če bo šlo tako naprej, bomo lahko odprli lastni vrtec. Razmišljala sem, da je ravno seda) najugodnejši trenutek, da ji pomagam. S pomočjo zdravstvenega delavca sem dobila sredstvo proti nezaželjeni nosečnosti in ga lepo zavitega poklonila snahi kot darilo za Novo leto. Za to darilo in razumevanje mi je še danes zelo hvaležna.
Seda) imam 60 let in prekasno spoznanje, kaj vse sem izgubila v življenju zaradi neznanja.
Pred vami, mladimi ljudmi pa je odprta pesem bodočnosti ali bolje — popoln zakon — boljši, iskrenejši, srečnejši, z velikim izgledom, da bodo na svet prihajali samo zaželeni otroci.«