Glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, St. 60-KB-16-Z-24 Stev. 28 (331) Leto Vil« NOVO MESTO, 13. JULIJA 1956 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva ln uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel ŽUŽEMBERK PRAZNUJE Petič praznuje danes Žužemberk svoj občinski praznik, spomin na 13. julij 1942, ko je bila v osvobojenem kraju postavljena prva partizanska komanda mesta na slovenskem ozemlju. Is rok komandanta slovenskih partizanskih enot Franca Le-skoška-Luke je takrat sprejel prv] komandant mesta domačin Franc Smrke-Jošt svileno zastavo s peterokrako avezdo, prvi narodnoosvobodilni odbor Žu-lemberka pa je začel uveljavljati ukrepe mlade ljudske oblačil, zrasle sredi krvavega boja »roti fašistom in domačim izdajalcem. Daleč je bilo do svobode ln skoraj vsa Evropa je ječala T poletju 1942 pod škornji fašističnih in nacističnih osvajalcev, ko so v Žužemberku, sredi okupirane Slovenije, proslavljali partizanske zmage in kovali no-To načrte za narodnoosvobodilni Lani odkrita spominska plošča umorjenim žužemberškim Skojevcem boj. Večkrat Je med vojno pre-iel Žužemberk v roke partizanskim brigadam jn spet okupatorju. Za osvoboditev je plačal težak krvni davek, bil je hudo po-rušen, požgan in zbombardiran. Nekoč središče suhokranjskega klerikalnega mračnjaštva, je po taslugi izdajalskih duhovnikov In zagrizenih sovražnikov napredka terjal prav zaradi tako usmerjenosti svojih nekdanjih mogotcev še več žrtev za osvoboditev, kakor bi jih bilo sicer. Toda Žužemberk ni klonil, čeprav so si beli |n črni klavci do komolcev |n čez namočili roke v krvi ujetih borcev, aktivistov in pogumnih Skojevcev, izdanih tik Da pragu svobode. Tod okoli so puške in strojnice Dolenjskega odreda, Gubčevcev, Cankarjev-cev ln drugih naših brigad nagnale okupatorjem in njihovim domačim podrepnikom toliko Strahu v kosti; da je sleherna okupatorska posadka v Žužemberku živela kakor na žerjavici. Hrabrim borcem za svobodo ln vsem žrtvam NOB se bo Zu-ftemberk poklonil tudi danes, ko petič praznuje svoj krajevni praznik. Žužemberk Se ni odstranil težkih posledic minule vojne. Se So vidne rane bombardiranja in požarov, še ni zaceljeno vse, kar Je odprla in načela vojna vihra. Morda bi bil dosegel v preteklih letih več kakor je, Če bi bilo rr.cd domačini več iskrenega sodelovanja in vcFje za napredkom, ki smo Jo prav v Žužemberku dolgo pogrešali. Uspehi in napredek zadnjega časa dajejo upanje, da so zdaj naloge ln dolznocti znane tako članom množičnih organizacij, kakor ljudskemu odboru, ki nima lahke naloge, pametno gospodariti na področju, ki je po krivdi nekdanjih »oblastnikov« In klerikalnih veljakov vedno zaostajalo celo za drugimi dolenjskimi predeli. Zato Želimo Zužemberčanom •b današnjem praznovanju krajevnega praznika, da b] izkazali hvaležnost do vseh žrtev za svobodo v združenem, ustvarjalnem delu ta napredek kraja in občine, da bi pri tem dosegali nove uspehe in zbrali vse sile za čimprejšnji |n čimboljNi gospodarski dvig domačega kraja in vse Suhe krajine. VREME ZA CAS OD 13 DO 22. JULIJ/ Sredi julija nevihtne padavine s ohladitvijo: v ostalem lepo poletno vreme. v (Napoved priredil V. M.) Družbeni plan in proračun občine Straža-Toplice Na seji 25. jutiija je občinski ljudski odbor Straža-Topl'ce sprejel družbeni plan in proračun za leto 1956. Uresničenje obeh nalaga občinskemu ljudskemu odboru, njegovim organom in občanom veliko odgovornost, da bodo vse postavke družbenega plana zares dosežene. Družbeni proizvod državnega in zadružnega sektorja bosta letos v občini za 102 odstotka večja kot je bila lanska uresničitev — Družbeni plan zagotavlja nadaljnji napredek kmetijstva —- Premalo je obrtnih delavnic — V občinskem investicijskem skladu bo 3,656.000 dinarjev na bi Ma v Straži . poslovalnica državnega trgovskega podjetja zaradi boljše preskrbe in konkurence. Možnost za večjo dejavnost so tudi v gostinstvu, potrebno pa bo več truda za kuJ turno in higiensko postrežbo, za ureditev lokalov in podobno, od česar je močju občine sta tudi dva obrata čin kot je sedež podjetja, 'Vnela za v v«liki meT: odvisen promet. Družbeni proizvod v letu 1956 NOVOLESA, dva obrata Gozd- take obrate ločeno knjigovodstvo, iz državnega in zadružnega sek- nega gospodarstva in en obrat av- torja je ocrnjen na 103,308-000 din toprometa »Gorjanci«, katerih V kmetijstvu bodo skrbeli m je za 102 odstotka vecn od proizvodnja pa je zapapaoena v i . ' j fj *• lanske uresničitve. Narodni doho- družbenem planu novomeške ob- 2las« Za nadaljnji razvoj dek bo znašali 90,625.000 din. V čine, kjer imajo ta podije 'ja sedež, državnem' :m zadružnem sektorju Prav to, da se družbeni proizvod gospodarstva se bo povečal, od ustvarja v eni, obračunava pa v , ™ sredstva se Oeiijo: zz,u»^.uuu saj za- na ob6;nskj ^ 3)656.0O0 ... , » , ii i i u li VZemaiO ftriVmk- ic/nee-Pir* in .rva <- i- • •.....- - ■ — na prebivalka, bo pa se vedno pod narodnega dohodka ria prebivalca okrajnim povprečljem z 48 odsto-.- in skladi, ki se ustvarjajo v tej ki- občini, se srekajo v sklade občine, za^nij. j, j^j Na področju občine $o tri indu- kjer ;ma podjetje sedež. Prav za- ^a p^v^- oaižn' zl "i rtrijska podjetja: Industrija čev- radi tega so odborniki poslali ^ ^mJISSu gkv/v živinoreje ■V kmetijstvu kaže v občini ie iprej razvijati živinorejo, saj zavzemajo travnik/ košerice in pašniki nad 50 odstotkov kmetijskih površin. Številčni porast živine v zadnjb letih natrjskuje, da ie tre- Občinski proračun: 30 milijonov 882.000 din Dohodki občine so po družbenem planu predvideni v višini 25,670.000 din, skupno z dotacijo OLO pa 30,882.000 din. Ta sredstva se delijo: 22,083.000 din ljev »Bor« v Dolenjskih Toplicah, predlog svetu za finance OLO, 1 Al]l ,a n.e fimo *tev*lu Skv' V 22,083. Opekarna Zalog in Železniška vo- naj bi vsa podjetja, ki imaijo svo- sad^?tv>1 m dosežen napredek takde: zovna delavnica v Straži. Na ob- je obrate na območju drugih ob- j m škropljenju sadnega 9 780rj drevja, premalo na ie blo storie- 1 k Grm, Mala Loka in Vinomer VABIJO K VPISU Na 7. skupni sej', odbornikov obeh okrajnih zborov j« bil konec meja sprejet sklep, da :e ukine kmetisko-gospodinj-ska šola Gradac, ki je dmela za svoje vzdrževanje previsoke stroške, na drugi strani pa kme_ Zahvala borcem I. brigade VDV Uprava Dolenjskega muzeja v Novem mestu u tajalo zahvaljuje borcem III. bataljona brigade VDV,, ki so ob praznovanju dvanajste obletnice ustanovitve tvoje enote poklonili Dolenjskemu muzeju zastavo svojega bataljona. ZAHVALA Belokranjski muzej v Metliki tdjski Soli na Grmu ln MaM Loki nista bili vedno zasedeni oz. nista imeli dovolj naraščaja iz demadih krajev, Grada-ška šola je n. pr. lani dobila štirikrat več sredstev za dotacijo kakor šoli n* Grmu oz. Mali Loki. potrebovala pa bi šc vedno znatne investicije, da bi jo docela uredili in opremili. drevja, premalo pa i« bio storjenega za pravilno gnojenje in obnovo štirih sadovntjakov. V vinogradništvu bo treba nadaljevati % poizkusnimi postajami v Stražr in na Ljubmi, da bo zagotovljen najboljši sortni izbor za te predele, na podlagi tega pa bo treba pričeti z načrtno obnovo. Odsek1 kmetijskih zadrug bi morali v prizadevanju za krepitev naprednega kmetijstva sV v večji meri povezati, vse kmetijske proizvajalce. din na investicijski skilad občin«, 4,533.000 din bo znašal sklad za gradnjo stanovanj, 610.000 din pa občinski cestni sklad. Proračunska sredstva v viž-ni 22,083.000 din bodo porabljena Za prosveto in kulturo .000 din, za socialno skrbstvo 1,880.000 din, za docaoiije finančno samostojnim zavodom ln podporo družbenim organizacijam 1.010.000 dim, za komunalno dejavnost 140.000 din, obveznost in jamstva 360.000 d*in ter za proračunsko rezervo 300.000 din. Da bodo zagotovil jeni dohodki po sprejetem proračunu, je potrebna stroga davčna disciplina in pra-vina davčna eolirika, kar vse je odvisno od zavesti vsakega občana posebej. Najboljše jamstvo za Na področju občine je tudi 42 pravilen dotok dohodkov za izpo- obrtnih obratov, od tega 7 delav- pobjevanje proračunskih dolžno- nic socialističnega sektorja. Obrt- sti pa je prizadevanje za višji - - j.„ ------lQ ^^.^ ,m „„^„m,. nih delavnic pa j« premalo. Zlasti hektarski donos in povečano pro- Zato bodo s sredstvi, ki so bila IPnmanikoje zidarskih, pleskarskih, Izvodnjo v industriji in obrtništvu, doslfi nsmpnipna »rarlaitl Vrvi« Sedlarskih *n m-vVi«iiAiili X**~- • ~J '___J • 'V. v doslej namenjena gradaškl km» tjskt šoli, poravnali najprej dosedanjo izgubo šole, ostanek pa porabil' za podpore dijakom \i belokranjskega področja, ki 6B bodo šolali na kmetijski Soli Grm oz. ra Mali Loki. Dosedanji gospodinjski del gradaške šole Pa h0 prenesen kot nova go-spodinj-=ka šola na Vinomer. Dolenjska mladina ima po-temftaksm dovolj priložnosti, sedlarskih _«i rmhafličnih delavnic od česar je odvisna tudi višja žrv-Za okrepitev torpvske dejavnosti Ijoiska raven prebivalcev, so dobri pofiSf* ¥ potreb- Prane Markov« TABORNIKI ob Krki in na Jadranu se zahvaljuje 2. bataljonu I, bri- da se Izc-brafcl: v kmetijski šo-gade VDV za podarjeno bataljon- U n« Grmu. ki Je dobi!« l«tos sko aastavo iz pohoda ob obletnici ustanovitve brigade. Belokranjski muzej v Metliki novo, dobro vodstvo, ln v dveh krneti.jsko-gospodinjsk.th šolah: na Mali Loki ln n« Vinomeru. Vodstva vseh §ol vabijo mladino k vpisu in iiobraževanjul Pretekli teden so prišh na tritedensko taborjenje v Srebr-niče ob Krki taborniki (hrvatski lizvidjaici) iz Boseri^keira Novega in Prijedora, ns Otočcu ob Krki pa taborijo izvidniki z Reke. Mladim tabornikom iz hrvaške republika na Dolenj- „Ko da bi imel spet zdrave noge.. Tovariš Vinko Robek ob avojem novem avtomobilčku Zapadna Nemčija bo na račun vojnih reparacij poslala v našo državo 35 majhnih avtomobilčkov, ki jih bo naša ljudska oblast razdelila med invalide narodnoosvobodilne borbe kot or- topedske pripomočke. Ti avtomobilčki so pravo čudo moderne tehnike: upravljamo jih lahko s pomočjo rok ali nog, odpre se celoten prednji del, če pritisnemo na gumb. Jugo?!avija jih V Ljubljani je odprt drugi obrtniški velescjem Preteklo soboto dopoldne so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprli drug) obrtniki velesejem. Na njem R^]°luje 350 razstavljavcev, ve-leseiem pa je, kot Je dejal v pozdravnetn govoru predsednik repuV.iške Obrtne zbornice Leopold Potočnik, da vsako leto pokaže, kaj vs« naročniki lahko dobe v obrti. V>lesejem bo dal mnogo novih pobud tudi obrtnikom samim, saj se je treba v vseh strokah izpopolnlevBti In skrbeti za vedno večje potrebe potrošnikov. Zl?.stl letos, ko so v proračunih občin zagotovljena večja sredstva za ustanavljanje novih obrtnih delavnic sneiallS'V.Čnega sektorja, so pobude dragocene. le Obrtniška razstava kaže lep napredek obrti. Zlasti močno so na njej zastopani mizarji in ta-petniki, proizvajalci lesne galanterije, kovinska in elektrotehnična stroka, krojači, čevljarji itd. Izmed dolenjskih podjetij vzbuja t/udl letos posebno pozornost proizvodno podjetje •Mirna«, lq razstavlja Šivalne stroje. Elektrifikacijo proge Reka-!'orlovoc Znaten del proge Zagreb • -Reka skozi Gorski Kotar je *« »lektrlficlran. Električne lokomotive bodo že letos vozile na tej progi od Reke do Fužin, je prejela doslej 11, Slovenija 3, a orv^Ka teh 'reh Dolenjec — stoodstotni invalid ;n priljubljeni narodni heroj Vinko Robefc. >Zahvalil bi se rad vsem, ki so podprli predlog, naj dobim to majhno luStno ,k',ačo'«i nam ie povedal Vinko Robek. »Cisto drugačno bo zdaj zame življenje. Lahko bom obiskal marsikateri kraj, ki bi ga sicer zaradi invalidnosti nikoli ne mogel. In čisto drugače bom lahko delal v naših organizacijah zdaj, ko so mi dali spet noge.« Narodnega heroja Vinka Rob-ka, ki je ostal po strelu skozi možgane — eden redkih med milijoni z isto usodo v drugi svetovni vojni — živ, toda pohabljen, je posredovanje invalidsKe organizacije in naše ljudske oblasti osrečilo in mu dalo skromno priznanje za trpljenje in osebne zasluge med narodnoosvobodilno borbo. Jutri bodo tretjič podeljene Trdinove nagrade Svet Svobod in prosvetnih druStev novomeškega okraja bo jutri dopoldne, na obletnico smrti pisatelja Janeza Trdine, ob pol 12. uri v prostorih Dolenjskega muzeja v Novem mestu slovesno podelil Trdinove nagrade za leto 1956. Letos bodo podeljene nagrad© /a uspešno ustvarjanje s področja likovne umetnosti, glasbe, publicistike in splošnega lJudskoproSvetnega dela. Razstavljen izbor partizanskega tiska V počastitev 4. julija — Dneva bop.-ev in 22. julija — Dneva vstaie novenskek iz raznih dolenjskih krajev. Poleg teh taborov bo v 'avgustu na Otočcu 10-dnevnl tabor kluba »Strela*, na katerem se bodo novomeški taborniki pripravljaj za taborniški mnogoboj in partizanski pohod v Kumrovec. Občinski praznik v Žužemberku Danes ob 13. nr| bo ▼ Žužemberku slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Ob dveh popoldne bo na trgu zborovanje t govori in kulturnim sporedom, ob treh pa kino predstava in Športna tekmovanja. KAKOR NEUGASLJIV PLAMEN je v nas živ spomin na narodnoosvobodilni boj Predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko pozdravlja preživele borce in oficirje L brigade VDV na Rojah Pogled na del 2., 8„ 4. In 5. bataljona I. brigade VDV ob pozdravu tovariša predsednika Marinka Pogled na Častno tribuno v gozdičku Roje nad Mirno med govorom Janeza Japlja, pomočnika komisarja I. brigade VDV Patrole bataljonov L brigade VDV korakajo na novomeški Glavni trg Matija Ivsič, komandant ene Izmed patrol, raportira pred tribuno v Novem mestu narodnemu heroju Jožetu Bnrštnarj« (desno komandant vseh patrol Jože Stok - Korotan) Stran t iDOTJErTJSKI CISTI Štev. 28 (331) Dostojna počastitev DNEVA BORCEV Kako drag j« naš.m ljudem tpom;n na slavna leta naiodnu-©svobod ln« vojne in kako živ lik borcev za svobodo, smo zn<>-va doživeli 4. julija — na Dan borca, nas novi vsedrtavni praznik, spomin vstaje jugoslovanskih narodov v letu 1941. Vsa Dolenjska je tokrat praznovala; delo v mestih in vaseh ja razen sušenja krme počivalo. Ze na predvečer so številni kresov, c.nanjali, da se spominjamo prvih borcev in herojev. Krasno poletno vreme je v sredo zjutraj še dvignilo razpoloženje in Število Izletov in pohodov v partizanske kraje. Vsepovsod so bili spomeniki in spominske plošče okrasen; « poletnim cvetjem in z venci, grobovi partizanov in talcev obloženi z rožami, na štev.lnih prireditvah pa so se zbirale množic* in v prijetnem obujanju spominov je hitro potekel dan. Živahno Je bilo pri p#»ninskih kočah na Gorjancih, Frati in Mirni gori, oživele pa 6o tudi gorice in zidanice, kamor je ilo precej izletnikov. sredo zjutraj so črnomaljski borci obiskali spomenik komandanta Franca Roz.mana-Staneta, grobnico borcev na Gričku in ostala spominska znamenja v mestu in bi žnji okolici. Lepi zborovanji sta bili tudi na Otočcu pri gradu in na Hmelj-niku, kjer se je zbralo precej starih borcev, pa tudi članov sindikatov lz Novega mesta ln kmetov z okolice. V Metliki so počastili 4. Julij 8 kresovi in proslavo, ki je bila zvečer pred spomenikom ln ploščami na trgu. O nai; borbi v NOV je govoril predsedn k obč. odbora ZB Frenk Molek. Pri proslavi so sodelovali mo-Ski pevski zbor, pevski zbor gimnazije in cicibani z ljubkim sporedom. 4, jul ja je bilo partizansko slavje na Vinomeru pri Metliki, kjer so odkrili spominsko p'ošćo na Zugljevi zidanici in nekdanji »poštni« zidanici, kraju, kjer Je bila v prvih vojnih letih ciklostilna tehnika in shajališče aktivistov in prvih partizanov. Tu je govoril tova- Fofled na del množice pri Zajcu na Gorjancih med govorom podpredsednika okrajnega odbora Zveze borcev Franca KoSlrJa V Novem mestu Je bila 3. julija zvečer slavnostna seja občinskega odbora ZB, za njo pa v Domu ljudske prosvete svečana akademija, na kateri Je* o Dnevu borca govoril prof. Janko Jarc, predsednik obč. sveta ta kulturo in prosveto. V Črnomlju, ki j« bil že v torek zvečer okusno in bogato okra-Sen, je bilo na trgu v*e]iko zborovanje, na katerem sta govorila o 4. juliju prvoborec Janez. Vitkovič in predstavnik JLA. Po zborovanju je bila skozi mesto baklada, rib či pa so priredili baklado Se na &*>1nih. V Pokrajinska proslava Cirilmetodijskeya društva V četrtek 5. ju!:ja je bil letni občni zbor pokrajnske organuza-c c Ciri!metodi:5kega društva duhovnikov za Dolenjsko v novomeškem Domu ljudske prosvete. Zbor, katerega $e je udeležil tudi sekrerar GO CMD Janko Žagar iz Ljubljane, v imenu predsedsrva okr. odbora SZDL pa Leon Per-havec, je vod .J predsednik PO CMD za Dolenjsko Lojze Zabkar iz Crnom i ja. Na dnevnem redu je bil referat J. Kmeta o deležu duhovnikov v kulturi, F. Loka* pa je govoril o 100-letnici rojstva pesnika Anrona Aškerca in 50-jle.mk:: smrti pesnika Simoni Gregorčiča. Odborniki drusrva »o se zahvalili Irudski obla iti in okraijnem odboru SZDL za pomoč £>ri dodelavi in »premi dru-(•veneju lokala v Novem mestu. Pri volitvah so izvolili v nov, pokrajinski odbor CMD večino dosedanjih Članov. ril Franc Jakljevlč, predsednfk ObLO Metlika in nekdanji terenski aktivist tega področja. Zbrani tovarili so počastili spomin v NOV padlih borcev in talcev. V Novem mestu sx> ob devetih dopoldne oficirji JLA položili pred plošče z imeni herojev, padlih partizanov, talcev in ostalih žrtev fašizma lepe vence, sodelovala pa je vojaška godba. Ze zjutraj je šla na pot patrola ZB z mestno godbo in moškim pevskim zborom PD Dušan Jereb. Pri spomeniku v Žabji vasi je govoril prvoborec Janez Zupanč.č, godba in zbor pa sta sodelovala s partizansko pesmijo in koračnicami. Ganljivi je bila počastitev žrtev v ientjoških hostah, kjer Je zloglasni »Štajerski bataljon« belogardistov klal in pobjai partizane ln aktiviste OF. Tu se Naročajte In berite »DOLENJSKI LIST«! je slovesnosti udeležilo tudi precej Stopičanov ln Hrusčanov, govoril pa je tov. Janea Zupančič. NovomeSčani so počastili tudj spomin narodne herojke Majde Sile pri njenem spomeniku na Novi gori, nato Pa so se udeležili partizanskega slavja pri Zajcu. PRI ZAJCU NA GORJANCIH SO ODKRILI SPOMINSKO PLOSCO Nad 500 ljudi se Je v sredo dopoldne zbralo pri Badovincu ali »Zajcu« na Gorjancih, odkoder je združena akcija partizanov Belokranjskega bataljona in čete Gorjanskega bataljona 29. junija 1942 pregnala fašiste ii utrjiene postojanke. Odbor ZB iz Birčne vasi je organiziral pohod preko Ruperč vrha in .Turne vasi; poleg skoraj 70 partizanov se Je med potom pridružijo patroli Se kakšnih 130 domačinov iz bližnjih podgor-janskih vasi. Tudi ti mesta in Gotne vari. Stopič, Brusnic, Ga-brja tO drugod je prišlo precej ljudi. O Dnevu vstaje ln borbah na tem področju 1e govoril podoredsedn'k okr. odbora Zveze borcev Franc Koš-ir. ki js rudi odkril na Badnvinčevi hili lepo spominsko ploščo, ki Jo Je Spominska plošča, odkrita na Bsdovinčevl hiil nato prevzel v varstvo predsed-n k ObLO Novo mesto tov. Makg Vale. S počastitvijo spomina vseh padlih borcev in talcev je bila slovesnost pri Zajcu zaključena, nakar se Je razvilo pravo partizansko veselje. Podobno razpoloženje je vladalo povsod tam, kjer so se naši ljudje preteklo sredo zbirali in obud:H spomine na leta narodnoosvobodilne voine. Dan borca je bil na Doleniskem 3. in 4. julija dostopno počaščen. l>v«* l«ra t U i Smček Novomc'sčana K. zbira Staro iclezje. Naj se otrok priuči varčevanju, čeprav morda izkupiček ne plača delo. Pa vendar > . . . Ko /*n m oče stehtata železo, ga je skoraj 4 kilograme in pol, na novomeškem Odpadu pa pa ga plačajo tri. Kaj jt razlika v teži res tako ncpogreUtrv ekstra-profit .podietja, da se spl-ača majhnega otroka ogoljufati pri prvem lastnem zasluzkuf V vseh večjih mestih ni ve( sladoledarjev z vozički na cestnih križiščih. Sladoled m bonboni to premalo zava^rovani pred prahom in ttiuujigo; naše zdravje je v nevarnosti. Tudi Sanitairna inspekcija V Nlri-rem mettu je prepovedala prodajanje sladoleda v vozičkih. Dobro, toda zakaj ga tla-drshedarji prodajajo? POPRAVEK V Dolenjskem listu It. 96 (829) z dne 29. Junij« 185« Je bil objavljen članek »Družbena plam in proraeun občine Novo mesto »prejet*«. Na koncu tega članka piAe, da Je ljudski odbor sprejel odlok o občinskem prometnem davku, s katerim so določa poleg drugih tarifn h postavk občinskega prometnega davka tudi zvišanje prometnega davka na prodajo alkoholnih pitač t. J. od dosedanjih I ♦/. na 10%. Obč.nski ljudski odbor »poroča vsem r>riazadet:m, da ta odlok ne bo veljaven ter bodo tarifne postavke občinskega prometnega davka ostale take, kot so bile do sedaj Urad tajnika občinskega inidskega odbora Novo mesto Kaj je in kaj ni socialno Namen naše Široke socialne zakonodaje je, da poskrbi za človeka, ko ni več sposoben za pridobitno delo ln nima drugih zadostnih dohodkov, ali pa za primer bolezni in invalidnosti. To pa skušajo nekateri okoristiti, poslužujoč se razmeroma lahkih pogojev do uveljavitve pravic socialnega zavarovanja. Značilno Je, da je med takimi veliko posameznikov, ki nikoli v življenju niso ničesar napra-viLi v korist skupnosti, nikoli niso plačeval prispevkov, niti jih niso plačevali njihovi delodajalci. Zakon tudi take uvršča med upravičence, Če izpolnjujejo druge pogoje. Človeško pošteno bi bilo, da vsak delodajalec, k! ima možnost n ki za svojega zaposlenega ni plačeval prispevkov v skupni družbeni fond. nudi oskrbo takemu do smrti, ne pa da ga skuša, kn onemore. prevaliti na breme družbe. To bi bilo najbolj socialno in tak delodajalec b' lahko govoril kaj je in kaj ni socialno. Mlad pater Ju fe Izpodrinil...? Desetletja so delale tri žen-eke v župnišču in na posestvu v Sentlovrencu na Dolenjskem. Vse tri so uveljavile pravice socialnega zavarovanja: ena lnva-l.dsko pokojnino (»lamoreznica Z radostjo čestitamo vsem zadružnikom in občanom ob 13. juliju — občinskem praznikul KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK Spomenik ustanovitve I. brigade Vojske državne varnosti v parku v Dolenjskih Toplicah, odkrit 30. junija 1^56 Ji je poškodovala roko), dve pa starostno poftojn.no. Tiota z invalidsko pokojnino, j* morala tanoj od dotedanjega delodajalca, drugi dve pa sta Se naprej ostali tam. Za Grmovškovo in Tomažičevo, kot se pišeta, se z upokojitvijo ni n-4 spremenilo, 1« da sta odslej dobivali vsak mesec denar na roko. Delali sta naprej, se pravi, da delovno razmerje ni prenehalo. To je bilo vse do smrti župnega upravitelja Oblaka, potem pa sta dobro leto Se sami vodili dokaj vel ko posestvo nadarblne in župnišča, ki meri okoli 10 ha dobre zemlje. Grmnvškova j« bila Se naprej glavna kuharica in skrbela tudi za duhovnike, ki so od drugod prihajali opravljati verska opravila. Ker zakon prav;, da vsakdo, ki po upokojitvi ostane V delovnem razmerju, nima pravice do pokojnine, dokler delovno razmerje Se traja, jima j« bila pokojnina ustavljena. Lani je prevzel me>to župnega upravitelja jezj/t Preaca. V oktobru je dobil Se pomočnika, zelo mladega patra. Ta je prevzel vse kuharske posle v župnišču! Obe žensk , ki sta okoli 40 let delali v župnišču ln na posestvu, ita se preselili drugam. GrmovSkova Je Se hodila nazaj na delo, Tomažičeva pa menda ne. Zakaj sta Sli iz žup-nilčt, tli zato ker sta že prestari za delo ali ker Je kuharske posle prevzel Stud ran moški ali zato, da bi ponovno pridobil; pravico do pokojnine, ne vemo. Zelo značilna pa Je izja- N0VICE IZ SUHORJA V Beroči vasi smo imeli pred kratkim kar dva požara. Pred nekaj tedni je zgorela šupa ln drvarnica P- Nemani-ča. Požar je nastal ob 3. uri zjutraj. Zadnji teden pa je zgorel leseni hlev. last F. Ste-paniča ob dveh zjutraj. Kako sta nastala požara, ni znano. Dobili smo nalog, da si moramo nabaviti števce za elektriko, pa ne vem kako bo to Slo. Števci so zelo dragi, marsikateri gospodar pa nima dovolj denarja. Ko so napeljevali elektriko so enim dali števce, enim pa ne. Kot izgleda, bodo spet svetile petrolejke, ker pravijo, da bodo elektriko vsem odklopili, kdor ne bo imel števca. Zakaj ne bi dobili še ostali števce, kot so jih eni že? ML va župnega upravitelja Preaca, ki je s poudarkom izjavil: »To n. socialno, da ne dobita pokojnine«! Tako, to ni socialno, če nekdo ne dobi pokojnine iz družbenih sredstev, »Socialno« pa Je, če je človek delal 40 in več let in »i ni pridobil prav.ee, da bi ga posestvo (ki ni majhno in to zmore bre« težav) vzdržalo do smrti? Dobro je znano, da to posestvo ni za navedene nikoli odvajalo prispevkov za socialno zavarovanje. Pa še druga plat pravice Gr-movSkove do pokoj n ne iz družbenih skladov. Ona je lastnica posestva v Vel. Vidmu, ki meri 5.98 ha. To posestvo daje v najem, sama pa se Je naselila Pri nečakinji Tereziji Gore, ki bo po mnenju ljudi verjetno tudi ded nja njenega posestva. Kadar govorimo 0 socialni pravici, bi morali govoriti tudi o socialistični poštenosti! Brez te ni mogoče pravilno ocenjevati pravice Po zakonu, ki je zelo Sirokogmden in v resnici socialist čen. Take Izjave o socialni »krivici« družbe do po-dobn.h primerov, kot je gornji, nujno postavljajo vprašanj* o =ocialni pravičnosti znotraj svojega praga ali okolja, sicer zv»-n» silno enostransko ln — ne-soci ali stično. V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet amtk<» 400 din. lipe 22n din. b*zg* osulega 200 din. rmana M din, šentianževke 14') din, slezenovca 900 din, te* deteljic« 140 din. Ust robide 10 din. volčje češni« (beladone) 150 din. borovnice 100 d'n. riellse 150 din. s,<-zenovca 200 d:n, Smarnice 100 din. ozkolistnstega trpotca hO din. gozdne jagode 100 din. pekoče koprive 4C din, pelina 70 din. breze 20 dn. Rastlino gladišnika 40 din. rmana 36 din, materine duSice 36 din. Sentjanževke 32 din. ptičje ks«e 110 din, hribske rree 2(50 din, jet'čnika 100 din, n -«ke mačehe 140 din, urhov. ke 60 din. Korenine repica 180 din, bodeče neže 100 dih, gladež* 15 din. baldrijana 260 din, srčne moči 200 din. Lubje krhllke 90 din. Seme ženskega podleska 3H0 d^n, kumne (kimel) 450 din. srhe b-v-ovnlre 500 din. NASER v Jugoslaviji Arabski pregovor se »rlssl: »Preden grcS na pot, si poišči sopotnika; preden začneš zidati dom, poišči soseda.« Egipt, katerega predsednik Ciainal Abdel Naser pride te dni na obisk v Jugoslavijo, in>a v Jugoslaviji zvestega, n-nesljivega sopotnika na široki cesti mednarodnega sodelovanja v korist miru in dobrega soseda pri gradnji doma svoje neodvisnosti ln blaginje svobodnega ljudstva. Naser, voditelj egiptovske revolucije, ki Je strmoglavila kralja Faruka in ob podpori najširših plasti ljudstva očistil* deželo podkupljivih politikov in vladarjev, ki je dosegla, da so Britanci zapustili največje vojaSko oporišče na svetu — Suez, priljubljeni Gamal, je razmrroma le mlad — rodil se je 1918. S svojo mladostjo uteleša kot državni poglavar mladost novega Egipta, ki je krenil po novi poti. Z Naserovim imenom je tesno povezano uveljavljanje Egipta na prizorišču svetovnega dogajanja. Njegova dežela se je namreč spremenila iz na pol kolonialne države v enega najpomembnejših činiteljev sodobnega dogajanja na tako imenovanem Srednjem vzhodu. Naserova zunanja politika je težila in Se teži za tremi glavnimi cilji: Prvič, zagotoviti enotnost, slogo arabskega sveta. Raziimljvn je, da je Egipt dežela, ki je zatrla korupcijo, začela agrarno reformo in industrializacijo, dosegla odhod tujih čet s svojega ozemlja in upostavila trdno neodvisnost ie s samim tem zbudila naklonjenost in upe v ostalih arabskih deželah. Egipt je največja arabska dežela, razen tega pa je prišel najdlje v uresničevanju svojih teženj In zato Je razumljivo dobil vlogn prve violine v bolj ali manj uglašenem orkestru teh narodov, ki jih povezuje isti jezik In podobne skrbi v zvezi s pridobitvijo ali ohranitvijo suverenosti in odpravo revščine. Moramo reči. da je v zadnjih letih, prav spričo pozitivne vloge Egipta, ta uglašenost čedalje večja, da raste enotnost arabskih dežel, zasnovana na skupnih ciljih. Drugič, odstraniti vse ostanke kolonlalii-m a. Spričo te težnje se je Egipt lahko povezal z ostalimi državami Afrike in Azije, ki prav tako nočejo več niti slišati o nekdanjih kolonialističnih »pokroviteljih«, ki so jim Se ne iako davno po mačehovsko rezali kruh, izžemall ljudi in naravna bogastva teh dežel. Ta vloga azijsko-sfriških dežel se je pokazala zlasti na lanski konferenci v Bandungu, na kateri Je Naser Igral pomembno vlogo. Tretjič, Egipt nujno potrebuje mir. Bres miru ne bi mogel uresničiti svojih načrtov glede izgradnje dežele, ki meri milijon kvadratnih kilometrov, ki pa ima samo 35.000 kvadratnih kilometrov* plodne zemlje, katera mora prehraniti 24 milijonov prebivalcev. Zato torej Egipt ukrepa vse. kar more, da bi odstranil vojno nevarnost na svetu. Zato Je predsednik Maser tudi neomajen nasprotnik blokov ln vnet zagovornik mirnega in aktivnega sožitja med narodi. V tem dejstvu tudi tire korenine vsestranskega razumevanja med afriško deželo Egiptom in evropsko deželo Jugoslavijo. Ta prizadevanja po nveljavljenju sožitja po vsem svetu, ki jih izpričujeta Jugoslavija In Egipt, nimajo nič skupnega > nevtralnostjo. Nevtralnost pomeni v bistvu dejstvo, da stojii križemrok, v tem ko so si tvoji sosedje v laseh; politika aktivnega sožitja pa pomeni, da ukreneš vse, da bi sprte sosede — In ne samo sosede — spravil, jim pomagal, da bi se pobotali, pri čemer si pravičen do enega kakor do drugega... ' Prihod predsednika Nasera v našo deželo je člen v nepretrgani verigi sodelovanja med obema prijateljskima državama, sodelovanja, ki ni samo sebi namen, marveč želi doseči trden mir, ki ga Jugoslavija in Egipt, pa tudi narodi drugih dežel stalno potrebujejo, kajti nova vojna bi uničila vse sadove njihovega truda. Razgovorom Tito - Naser se bo na Brionih pridružil tudi indijski ministrski predsednik Nehru. Tako bo te dni na Brionih prišlo do enega najpomembnejših sestankov letošnjega leta, ki je bilo bogato r najrazličnejšimi konferencami državnikov. Pomena tega sestanka ni moč izčrpati s nekaj besedami — zato bomo o nJem spregovorili posebej. 0 V Ženevi se je začelo zasedanje Ekonomsko - socialnega sveta OZN. Svet šteje 18 članov in med njimi je tudi Jugoslavija, ki je bila na zadnjem zasedanju Generalne skupSčlne OZN ponovno izvoljena. Na sedanjem zasedanju je glavna točka des-v'ile/nj p>r?gled svetovnega gospodarskega razvoja. Vrsta delegacij, med njimi tudi Jugoslavija, je zahtevala, Daj LR Kitaiska dobi svoje mesto, ki ji pripada, namesto da ga Cankaiškov predstavnik, ki " " razen sebe — nikogar ne predstavlja. 0 V torek je prispel v Beograd na dvodnevni obisk generalni sekretar OZN Dag Ham-marskjold. Sestal se je s predsednikom Titom, podpredsednikom Kardeljem in drugimi visokimi jugoslovanskimi državniki. 0 Na zasedanju razorožitvene komisije OZN je jugoslovanska delegacija predložila resolucijo o nadaljnjih naporih v smeri rs^o-ožitve. V re-olucili je poudarjeno, da je možno že zdaj dosečj omejen začetni sporazum o tem problemu, ki bi naj za-čej veljati ne glede na nadalj- nje zadevne sporazume. To bi prispevalo k nadaljnjemu izboljšanju mednarodnega položaja. £ Zahodnonemškt parlament Je po sprejemu zakona o splo«- nj vojaški obveznosti sklenil odložiti razpravljanje o potrditvi sporazuma o jugoslovanskih predvojnih in medvojnih terjatvah od Zahodne Nemčije do jeseni. Namen tega koraka je jasen: izvajati pritisk na našo deželo, da bi ji vsilili nekatere politične pogoje. Kakor vedno doslej, Jugoslavija tudi tokrat ne bo odstopila od Svoje načelne ln neodvisne zunanje politike. % Predsednik britanske vlade Eden in zunanji minister Sel-wyn Lloyd bosta maja prihod-nletja leta obiskala ZRS-R in tako vrnila letošnji obisk Bul-ganina in Hrusčeva v Londonu. 9 predsednik ZDA Disenho-\ver je sklenil, da bo na novembrskih predsedniških volitvah spet kandidiral. Eisenhoverjevo zdravje je bilo v zadnjem času bolj šibko in zato so bila ugibanja, ali bo vnovič kandidiral za predsednika aH ne, številna. Uspeh fluorogrofiranja je samo v stoodstotni udeležbi vseh ljudi nad 15 let starosti. Manjša udeležba pomeni neuspeh. Poskrbimo za stoodstotno udeležbo! Kdor ne bi prišel, bo kriv za neuspeh akcije! Povejte to vsakomur, ki je na spisku za fluorografiranje. Več dobre voine! Nujno je treba izboljšati ovčerejo v Beli krajini! Pred zadnjo vojno smo večkrat s pomočjo kmetijskega referenta na okraju in s sodelovanjem bivše kmeti Iske zadruge uvozili večje itevilo plemensk.h ovac ln ovnov Jezersko-solčav-skf> pasme. Zadnja leta pred vojno smo imeli kar lepo število res lepih plemenskih živali. Med vojno in po njej pa se ni za dvig ovčereje dosti napravilo. Posamezniki so si, kolikor so imeli možnosti, nabavili nekaj glav pr( Državnem posestvu v Cr-molnjtcah, seveda pa so ile v prodajo le slabit živah. Dans* Je stanje belokranjske ovčereje ztlo slabo in zanemarjeno, posamezne žival: so moS no degenerirane; primanjkuje dobrih ovnov, ker nekateri kmetje prepuščajo parjenje naravi. Kar se v hlevu skoti, se rirmnožuje med seboj kakor divj| gajrl. Parjenje v naravi je v sorodstvu ln ima seveda svoje posltdice: živali so čedalje manj ornome proti boleznim, kakovost volne st poslabša, ovce 10 manjše ln vedno bolj izginja n';hova nssemsk* ?psč'1noat - :i> ' - A na degeneracija nas silita k ra/.niiiljanju, kako temu pomagati. Pred pol stoletjem in še prej. Je bila ovčereja veliko bolj razširjena kot je danes. Posamezni kmetje ln kočarji »o imeli po cele črede ovac in seveda posebnega pastirja za ovce; po navadi je bil to kak itrtc ali teia. ker takrat ni bilo zaslužka nikjer, vsak pa tudi ni mogel v Ameriko. Za ovčjo prehrano takrat nt bilo težav: polet; so se hranile ovre na naši, pozimi pa z ostanki od živine: nekaj posušenih vej, mladega gozdnega drevja, a ob prvi spomladi zopet na pašo. Tudi danes ne bi bilo napak, če bi zopet uvedli In razširi' ovčerejo v večjem obsegu, ker smo jo sedaj zanemarjali, kot smo zanemarjal! »adjarstvo, ker smatrajo to nekateri za nedo-nosni panogi, kar pa ne drži. Nulno Je, da takoj uredimo pasišča za mlado Uvino in ovce na Kočevskem. Nekateri imajo sicer pomisleke, da bo živina v •labl oskrbi, kar pa Je odvisno od organizacije. Svoj" čas Je že bilo organizirano paslšče na Planin!, a vsled aačetnih po-manJkUlvoiti in premajhnega ni bilo poiebnega uspeha Vsak začetek je težak, pravi ljudski pregovor In morda tudi novo uvedeno pus.se« ne bo Se prvo leto prineslo ne vem kakšnih uspehov, toda vsako leto bo boljše, bo več izkušenj. Zakaj pa na Gorenjskem in v gornjih predelih fitajerske pasišča tako lepo uspevalo. AU nimamo velikanskih kočevskih planjav pred nosom, kot nalašč za pasišča7 Zakaj Je živinoreji, drugod tako napredovala, če ne ravno zaradi planinskih pašnikov. Svoj čas je bilo teže. Živali so Se morale preživljati po gozdovih in Je bilo treba paziti, da se ni uničeval podmladek mladega gozda. Takrat so Ko-čevarii vse te velike površine izkoriščali zase. saj so Imeli lepo razvito živinorejo in, ker so bili na gosto naseljeni, so vso pašo izkoristili sami. Le majhne prese/ke so prodali ln za m«l d°nar kar na dom pripeljali ipoflUlaea1 krmo. Lahko pa vemo. da si cel trop ovac ne bo mogla rediti vsaka hiša, ker nima za to pogojev, ieprav so lepo piBane jopic« ln mastna pečenka mladega Jag-njf"*e kaj vabljiva zadeve. Denarja nam bo vedno pri- manjkovalo. Gledati bo treba, kje se bo dalo kaj iztisniti, pri tem pa ovčereja ne bo zadnja. Treba bo bolj načrtno gospodariti, č« bomo hoteli izenačiti dohodke s stroški, da ne bo primanjkljajev v gospodarstvu, ki jih jt do sedaj vedno kril go/.d. Najbrže nam bo ta kmalu odtegnil svojo pomoč, precej je že izčrpan in bo posestvo moralo najti kritje v ostalih panogBh gospodarstva. Koliko Je takih, skoraj nevidnih dohodkovl Ali n; lep dohodek to, če ima vsa družina lepe zimske Jope, nogavic«, rokavic« tz domače volne, ki je najtoulejša. najmočnejša ln poceni! Ce ja pa več ovac pri kili. je pa S« blago za obleko povrhu In to lahko najboljše kvalitete. To ni umetna volna, ampak pristna, domača. Po navadi podrenjuiemo, kar napravimo doma, kaj pa, če bi vse to morali kupiti? Vsaka bol j It volnena jopica stane 4.000 din. nogavice 500 din; lzračunajmo, koliko bi to vse stalo v trgovini ta celo družino. Vsota bi Sla ? de»eltuoče, ta U denar al raj« kupujmo umetna gnojila, da bodo pridelki večji |n bo dohodek dvojen. Prav vsaka hiša bi za svoje potrebe morala imeti vsaj dve ovci, kt bi se pasle skupaj z živino, za večje število ovac bi pa moral biti poseben pastir, ali pa skupinska paša na planinskih pašnik h. V vsaki vasi pa bi moral biti po en oven -plemenjak, ki bi zadostoval za manjše skupine ovac, zaradi osveženja krvi pa b! moral biti vsako leto zamenjan. Pri nas Je še veliko itevilo pašnikov, ki jih živina ne Izkorišča popolnoma, in Hidt po stelniklh Je še dovolj paše. Pri enkratnem striženju ovac dobimo od ene ovce 0.80 kg volne, pri dvakratnem striženju dobimo 1.80 kg čs*e volne. Ker pozimi to sami spr^demo in napravimo doma tudi izdelke, lahko rečemo, da dobimo od ene ovce 4 jope, to je 14 000 din. prirastek dveh mladičev 6.000 din, torej dohodek ene ovce Je 20 000 dn Seveda svojega dela ne štejemo, to Je le bruto dohodek na leto. . _ Tovariš Račič si je veliko pri-tadeval za izboljšanje ovčereje v Beli krajini, uvajal je razne boljše vrste ovac, toda če pri ljudeh samih ni zanimanja, js veg trud posameznikov slabo poplačan. Ovčereja Ima v Bell kraini svojo tradicijo: v okolici Adle-sičev, Bojancev, Marindola, Tanče gore in na Gorjancih so od nekdaj gojili ovce. Tu le treba le postopoma uvesti čisto solčavsko pasmo, ki Je že udomačena ln se Je dobro obnesla. Odstraniti bi bilo treba vse male ovne in Jih z uvozom solčavskih nadomestiti v predelih, kjer že prevladuje solčavska pasma. Potrebujemo nove ovce. vsaj v tistih predelih, kier gojijo še danes malo pramenko. Ta Jt sicer udomačena ln skromna, a volna je trda in tud; tiste toplo"« kot volna ostalih ovac nima. Za b*ljše Izdelke Je ta volna sploh neuporabna, za predelavo v tovarni pa je ne •prejmejo. Zakaj bi torej gojili tnanlvredno vrsto, te pa pod istimi pogoji lahko gojimo kaj boljšega? Zdrnnutl bi st morale kmetijske zadruge ln njihovi živinorejski odseki in s sredstvi za pospeševanj« kmetijstva podpreti ovčerejo. Organizirati bi bilo treba ro- dovniško službo tudi za ovčerejo. Vsakoletni plemenski sejmi in licenciranje bi dali vzpodbudo za dobro vzgojo in oskrbo. Potrebna bi bila tudi predilnica volne v Bel; krajini, da ne bomo posamezno pošiljali v predilnico na Gorenjsko, kot smo to delali do sedaj. Interesenti lz Bele krajine naj se že sedaj prijavijo pn svojih kmetijskih zadrugah za nabavo dobrih plemenskih ovac in ovnov, skupno bi organizirali nakup na sejmih v Solčavi, Lučah in Jezerskem ali tudj drugod, kjer se še plemenske živali dobijo. Skupna nabava z.a ce'o belokranjsko področje bi imela Še to dobro stran, da b« Imeli pr*gled nad dobavljenimi plemenskimi živalmi jn bi pri nadaljnjih dobavah upoštevali tiste kraje, kjer b| bilo pomanjkanje naj-večj«, Druga ugodna stran akup-stroftki veliko manjši, in če bi ne dobave bi pa bla, da bi hili KZ Se gmotno podprle akcijo, bi n početi] oskrbeli dobre plemenske živali. Starejši rejet bi s svojimi' dolgoletnim! Izkušnjami rada volje podprli to akcijo m s so-ii.lm lilijam pripomogli k dvigu te potrebne in koristne živinorejske panoge. Jakob Springer J DOLENJSKI ST. 11 13. JULIJA 1956 ŠTUDENT Dolgočasna reportaža našim bralcem v pouk jn kratek ćas Človek, ki ni nič in nekaj bo... Student! Človek, ki ni nič in (morda nekaj bo. V Ljubljani »r«čaš to čudno človeško bitje, ki nekaj obeta in ni še nič, »prav na vsakem koraku. Zaleti •e ti v komolec in reče: »Par-tion, oprostite, mudi se mi na ipredavanje ...,« sili v sprednji »Ej, brate, čuden je danes svet! Kakšna je spet to služba? Vojakov še nisi prost, kaj?« — »Ne še!« — »Vidiš, vidiš, brate, to ni življenje. Moral bi k vojakom, potlej pa si kaj pripraviti in se ženit! Tako življenje je pametno, dragi moj!« Pa maje dobri sosed nejevoljno z glavo in tiho godrnja: »Kaj ni Skoda let, fant, kar kmalu boš star, >faši »registri«. Harmonija še n| popolna, glasovi pa so ubrani, Na sliki so naši »registri« tihi ln resni. Stlrl pesmi, ki so jih tapell, so šele rsčetek. Pred seboj majo Se vso razvojno pot —- do kvalitetnega Študentskega pevskega zbora. Srečno poti konec vrste ta kinematografske Vstopnice, češ: čas je zlato, stoji malomarno pred ljubljansko poŠto in modruje o vsem mogočem ln spet poseda v vseh mogočih kvartirjih tja do polnoči in delj ln študira »brli in si meša glavo«, kakor se izražajo nas. ljudje na Dolenjskem. Skratka: v Ljubljani čutiš na Vsakem koraku, da ima mesto liniveTzo in študente. Ce pa takole vprašaš za število študentov, izveš: okrog 70001 Zapre ti sapo in nejevoljno odkimava* češ, kaj mi boste tvezli, le kje bi Ljubljana tolikim dala streho, pa že vsak ljubljanski otrok vsevedno pravi: »V študentskem naselju, saj j« naselje kar košček mesta, v Akademskem kolegiju, v Oražmo-vem domu, v . . .« No,, prav! JVočeš priznati, da so ti vsa ta imena španska vas in po ovinkih hočeš imeti le prav, zato ti ne gre v glavo, kdo bi mogel nahraniti toliko ljudi. »Samo Osrednja šudentska menza na Miklošičevi hrani več kot 2000 študentov«, hitro izveš in se spet čudiš, kako dobro pozna Ljubljana svoje študente. Da, dobro iih pozna. Saj veČina študentov v Ljubljani ne preživi le svojih študijskih let, ampak tudi svoja najlepša fantovska in dekliška le'a. Zato ja v Ljubljani študent le človek, ki nI nič in bo morda nekoč zdravnik, pravnik, profesor, inženir, nI pa niti toliko pomembno, niti tako čudno človeško bitje, da bi s« splačalo radovedno ozirati ie za njim in začudeno majati z glavo... ... tn mu ni Skoda le!... Pa kako dolgo gleda za teboj Jiaš človek nekje na dolenjski vasi! Greš lepo po cesti domov, žvižgaš, saj izpiti so srečno mimo, v rokah kovčeg — zdaj so počitnice! E.i, bratec, srečaš možaka. »Pozdravljeni, oče, kako kaj?« — »I, gre, davki go visoki, pa z letino ne vemo, kako bo. Koloradski hrošč se je razrasel, pa ljudskega poslanca bi radi vprašali, kako je s cenami gnojil in ga ni in ga ni blizu; ali je res. da delajo zdaj dež atomske bombe in nič več bog? Ti že veš, ko si v mestni službi.« »V kaki službi,« si Jezen kot bi te hotel ta mož mimogrede postarati in potisniti do diplome. »Studiram!« In dobri sosed maje z glavo in sklepa roke: saj že vse življenje tisto one-gaviš, kakor praviš ti, študiraš?« i.. ki se sredi smeha večkrat zresni... Človek bi se prisrčno nasmehnil prijetnemu modrovanju naših ljudi v vaseh, če bi v teh nazije sem gor. Od ure do ure ti n« bo treba več trepetati, to bodo zate stare bajte uredile. Kako boš živel? Kakor boš vedel in znal: sekal boš morda drva gospodarju, učil otroke, pisal domov po denar, čakal štipendijo (Iz Novega mesta pride redno zadnja!) jn navsezadnje tudj študiral. Vsemu temu se pravi akademska svoboda. Svetujemo ti, da se vključiš v naš šudentski klub. Imeti moraš tudi mnogo potrpljenja s profesorji in s življenjem. Ce rad Poješ, plešeš narodne plese, recitiraš, če si glasbenik aH humorist, se boš v naši organizaciji imenitno uveljavil. In morda se boš vračal morda tako zadovoljen s turnej«, kot s« je vrnila naša kulturna skupina is Bele krajine. Morda boš Sel kot ml... Nikar! Glej, čaka 32 študentov 16. maja na dolenjskem »braovlaku«, da nas bo odpeljal točno čez dve minuti s strašno bralno naši Beli krajini naproti, pa glej, vstane naš prosvetni funkcionar in se prime za bujno grivo: »Tovariši, kje so narodne noše?« In vstane še neki tovariš in resno reče: »V garderobi na postaji.« Vstaneta, planeta in izgineta tako hitro z vagona kot štipendije po prvem iz žepa — in do Metlike ju nismo več videli. Kako bomo nastopili z gorenjskimi plesi brez noš? Najprej razmišljamo vsi na slas in kričimo, nato tiho vsak zase. Dolenjec pa s strašno hitrostjo reže zrak; mimo nas beže brzojavni drogovi in se utrinjajo postaje: Polževo, Štefan. Gaber, Hudo in navsezadnje Novo mesto. Po tihem dogovoru s smehom preganjamo skrbi, in na- Ijanju na gostovanje minil pol-dugi mesec kar mimogrede in 26, maja popoldne se Peljemo ... ...v Metliko... Vso vožnjo nas Je skrbelo, kako nas ho Be'a krajina sprejela. Posebno Se, ko sta dva iz kulturne skupine zamudila vlak in so gorenjske narodne noše v Ljubljani. Toda čudovita podoba Bele krajine, ki se je raz-strla pred na*imi 0č.mi v Semiču, nas je vse razvedrila. Nad dolinami se sprelatavajo popoldanske meglice, drevje cvete, nebo brez oblačka. Saj smo vendar Dolenjci, doma pod temi griči... Ko gremo z metliške postaje v mesto, že »zapojemo veselo in je korak lahakn, čeprav nas peče v roke težka prtljaga. Nepopisna radost pa nas prevzema, ko zavpije nekdo pred Prosvetnim domom: »Noše «0 tu!« In Zagledamo našega izgubljenega folklorista in kovčeg in motor in šoferja. Šofer Pa ni nihče drug, seveda Je on — študent prava France Klim, ki bo poslej na našem programu iztresal ribnike in nasmejal občinstvo. Poldrugo uro z* namj sta se zapodila na motorju Iz LJubljane (prej sta si izposodila denar, kupila bencin, plačal* miličniku kazen) in sta že pri Semiču, naš šofer in naš Zamudnik, v'ovila naš vlak. Potici pa v češpijo (trde so belokranjske češpIJe, pravi France), in sipa na luči se Je zdrobila, sicer pa nikomur nič... Kako poteka predstava? Ljudje so se razvneli, dijaštvo celo cepeta t nocami. tako da moralo naši folkloristi dvakrat Ponivliati plese. In Metlika ie gostoljubna. Kasneje, pO pred-•tavl, napišemo račun in plača- UDI TI, DRAGI OSMOŠOLEC besedah ne bilo tudi koščka žalostne resnice: naše dolenjsko podeželje kaj malo ve, čemu so visoke šole. Da vzgoji izobražence? Da si bodo na račun naš« nevednosti polnili žepe, kot advokati pred vejno? Dolenjska vas je gledala mesto vedno s spoštljivo sovražnostjo in dolenjsko mesto Ji je vračalo milo za drago: s smešenjem, z goljufijami in z izkoriščanjem. Tako so za nekatere naša vrle Novomeščane posmehljive anekdote kandijakega gostilničarja Stemburja na račun preprostega dolenjskega kmeta še vedno vrh dolenjskega humorja. Kapitalistično gospodarstvo na Dolenjskem je po znanih poteh potisnilo dolenjskega srednjega kmeta bajtarja, dninarja in delavca čisto ob steno; komaj se je reševal gospodarskega propada, nikar da bi študiral otroke. Kdaj pa kdaj so mu to skrb prevzeli dolenjski farovžl, da bi si zagotovili dovolj kaplanov. Student, tak študent, ki ne bo nekoč župnik, Hmpak predvojni posvetni gospod, J« bil največkrat meščan. To pa je zdaj zgodovina. ...ti boš študent Da, študent, drago brueovsko, kako se Že pravi, osmošolsko ... Toda ti si jz Dolenjske, zato boš v Ljubljani samo dvajseti del študentstva, kajti Dolenjcev nas je le okiog 3o0 na visokih šo-lth, vseh študentov pa, saj smo že povedali, 7000. Pridi iz gim- vseeadnje. glej nesrečo, pride v KBndiji gor na vlak študemski novinar, pomembno motri vsakega in vse, kakor da nismo čisto nič ln šel« nekaj bomo, će se bo njemu zdelo tako prav, jemlje oz žepa papirje in: »Jaz bom o vas napisal članek!« Pa gleda podjetno skozi okno, za-zeha, vpraša to in ono študentko za informacije in naredi na Papirju velik naslov: ŠTUDENTJE V BELOKRANJSKI POMLADI. Zdaj piše. Gledamo. Zdaj čra. Vidiš, brate, lepo ln veliko delo, tako nastaja članek o nag Študentih. Zdaj spet črta. Tako dela povsod, v Metliki, Gradacu, Črnomlju. V Črnomlju precrta S krepkimi črtami celo naslov in napije novesa: ŠTUDENTJE SMO OBISKALI BELOKRANJSKO POMLAD. — No, kogar zanima . .. Mnogi se pričakovali, da v združenem Študentskem klubu n« bo pravega dela. Toda ravno nasprotno. Minil Je komaj Poldrugi troseč in že smo študentje napovedali Bell krajini gostovanje. Pripravili smo Pester spored. Najprej gorenjske in belokranjske narodne plese. Ustanovili smo in hkrati naurili 14-članski pevski zbor (dirigent Zupančič, bivši gojenec zboro-vodske šole) štiri pesmi, štirje glasbeniki so neutrudno Igrali slovenske narodne (pod tnktir-ko klarinetista Gajška Stanka) in recitatorji recitirali (ob pripombah Eve Nifergal. ki lm» v klubu »na skrbi recitator je«). Tako Je v mrzličnem priprav- mo odškodnino za dvorano, pa se nekdo višjih »razjezi« in »poseže vmes« — in prinesejo nam denar nazaj. Tovariš predsednik nazije sem gor. Od ure do ure mestne občine in drugi Metli-čani... skratka — koma) pove-ćerjaino — Je miza polna! ... v Gradac... Za gostovanje v Gradacu smo si izbrali neprimerno nedeljsko uro: tri! Gradac Je ozvočen in kmalu zaslišimo mikrofon: »Študentje io prišli...« — ln spet: »Vsak gospodar naj redn0 pregleduje krompirišča«. Vročina pritiska, zato zbiramo moči v senci za domom, kajti fantje vemo, da bo treba v Črnomelj Peš. Za dekleta in kovčke • že dobiš voz. Medtem Pa pridiha iz Črnomlja na kolesu naš slavnostni govornik in pove: »V Črnomlju ni plakatov, ki smo jih obesili pred dnevi. Nekdo jih je potrgal. Ljudje ne vedo, ali bomo igra'i a!i ne.« Čudna reč, tole trganje plakatov! V dvorani Je zatohlo; vsem nastopajočim teče s čela pot. Ljudje ploskajo. Potem gremo peš v Črnomelj. ... v Črnomelj... Ura je že sedem, ko se zbiramo pred Pros\elnim domom v Črnomlju. Utrujeni. Ljudje prihajajo po vstopnice, upravnik kina Slapšek pa vztrajno razlaga, da bodo vrteli ob osmih film, ker on nič. ne ve o kaki kulturni prireditvi, navnatel.1 črnomaliske gimnazije, upravnik Prosvetnega doma ima v notesu vpisano: V nedeljo ob osmih igrajo študentje. Torel Je pravica na naši sirani. Toda zmaga kino Črnomelj in začne prodajati vstopnice. Ljudje, ki so prišli na našo predstavo, se razočarani razhajajo, kakih dese pa si jih bo ogledalo film. Toda — zastonj peš iz Gradaca v Črnomelj? Naši kulturniki nekaj živo razpravljajo z upravnico Dijaškegr doma Vovk Cecilijo — in glej. gremo naj na večerjo! In v internatu bomo dobiU prenočišče. Po večerji se zbira na širokem prostoru pred jedilnico internatska mladina: študentje so prišli; NI vsa doma; okrog 50 mlad'h ljudi pa nestrpno pričakuje naš program. In glej, tako izvaja kulturni program kar tam na širokem hodniku 32 študentov petdesetim mladim Crnomaličanom, ki Jim žare oči od navdušenja, da neprestano ploskajo in »o brezmejno hvaležni upravi kina Črnomelj, ki nas je stisnila v internat... Ko smo *H SudentJe Po programu v mesto, mladi gimnazijci pa z vtfsi našega srečanja v internatske prostore, je bil vsak med njimi z našim obiskom zadovoljen .., ... in vedel kot mi... da naš program pri njih ni bil le navaden kulturni program, ampak toplo srečanje dveh mladosti: zrele in razposajene. Morda nas prav ti vtisi, ki smo J*h doživeli ob srečanju s črnomaljsko internatsko mladino, utrjujejo v želji, naj pridemo na dolenjske odr« še kdaj. Tudi še v Črnomelj ln Semič In v druge kraje. Nam in občinstvu bodo naš obiski pomenili dve uri razvedrile. ... Se kar dobro se bere, samo konec je v- oblakih. Juniia Se smo vznemirjeni, toda ob metliški cestj se razliva belokranjska pomlad. Kako hitro preganja tesnobo. Morda še petdeset, morda sto metrov... Nekdo bo zapel, nekdo se nečemu nasmehnil. Tako pride dobra volja... Studentski kvartet: Nifergalova, Gajlek, Skedelj, Komina. Pravkar igrajo: Al' me boš kaj rada imela... so Izpiti, jeseni spet, le kdaj boš hodil gostovat. Morda vendar! In naše srečanje s predsednikom črnomaljske občine, 8 tovarišem Janeznm Zuničem: na Be'o krajino lega mrak, čri-kajo črički, študentje se v Gradu poslavljamo od Črnomlja in Bele krajine. Predsednik je najprej sredi svoje družbe pri ognju na trgu, po'em pridejo vsi v našo sredo. Pogovori, šale, pes "m ... Ob treh pa raste nad B°!o krajino jutranja zarja: ljudje vsainjo in gledajo po nebu, kakšno bo vreme. To je že začetek belokranjskega delovnega dneva: kmetje bodo čez dve uri zapregli vole in odpeljali vozove v gozd ali na njive, delavci odšli v podjetja ... ... le enkrat )e človek študent! To je človek, ki ima še vse življenje pred seboj in j« zato poln ver« in delovne vnem«. Neko* je inteligenco preživljala ljudska nevednost; če jo ja bilo med ljudmi dosti, mu j« poklic bolj polnil žepe, če malo, je bogatela počasneje. Danes pa mora vsak študiran človek prav ljudski nevednosti iz-podiedsti korenine; d« bo na svetu ve? blaginje, da bo na svetu več sreče. Vsakdo se mora po svojih močeh boriti proti neznanju in zaostalosti, ali s delom, ali z učenjem. TAKO TUDI TI, DRAGI OSMOŠOLEC! ČLOVEK, KI NI NIC IN NEKAJ BO IN MU NI SKODA LET, KI SE SREDI SMEHA VEČKRAT ZRESNI, TI BOS STUDENT! MORDA BOS SEL KOT MI V METLIKO. GRADAC, ČRNOMELJ, IN VEDEL KOT MI: LE ENKRAT JBJ ČLOVEK STUDENT. Študentje dolenjskih klubov so se najbolj odrezali N; še dolgo, kar je bilo v Ljubljani tekmovanje Studentskih klubov v namiznem tenisu. To Je b.lo pravo Studentsko prvenstvo Slovenje, saj se je tekmovanja udeležilo 12 Studentskih klubov, med njimi trije lz Dolenjske: Koče v itud. klub, Jurč'čev atkadem. klub iz St ene n SKON z Nove. ga mesta Nihče m Dolenjce štel za favorite, toda tekme so poka. zale, da je med dolenjskimi študenti namizni tenis zelo priljubljen n da so od Dolenjcev boljši le Kranjčani, ki imajo v tej športni panogi že veliko tradicijo. ZAHVALA V 1m»nu Kluba študentov okraj? Novo mes'-o se toplo za-Iv aljujemo OLO Novo mesto za odobreno dotacijo 100.000 din. Naša d'užhena organizacija bo la den*r uporabila za politično, kulturr.c-prosvetno delo in dru. žj'.bno žvljenje svojih članov, hkrati pa tudi za družbeno na-piedno delo med dolenjskim delovnim ljudstvom, predvsem med dolenjsko mladino. Odbor Kluba Studentov okraja Novo mesto Našo zavednost pokažimo tudi z udelžbo pri fluoro -a* firanjul Vsi v boj proti jetikil Vseh IJ ekip Je b.lo razdeljenih v tr sku£>.ne. Prvaki skupin so s« plasirali v finale, kjer 30 s« borih zs prva tri mesta. Novome_ ška trojka v postav; Medic, Mi-kec in Sonc je tekmovala v skupini, kjer so b li favoriti Prek-murcl. 2reb je hotel, da se glavna rivala srečata te v prvi tekmi in nasploino presnečenje so No-vomeočam slavil! gladito zmago — 5:0! Kaj takega tudi sami niso pričakovali. Ostala dva nasprotnik« — Maribor in Trž.č, Novomeićanom nista delala večjih preglavic. V dri!«!-skupini ao bil Kranjčani v postav: Hleb*. Rebolj I in Rebolj II skoraj brez konkurence. Se največ težav so imeli s Stičani, ki so jih premagali komaj s 5:4. Tretji f nalist J« b.la ekipa kočevskega kluba v postavi: Levstek, Oražem in Podboj. Ti so šeie po devetih igrah uspeli premagali ž.:!ave Korošce s 5:4. V finalu so se potem :akem srečali dve dolenjsk, ekpi s Kranjem. Tu so s? Kranjčani res po_ trudili m zmagal, brez večjih te„ žav. V borbi za drugo mesto so bili Kočevcl po šesrurnem nepretrganem igranju vzdržljivejli in so zmagali s 5:3. Novomeška ekipa je bila bolj izenačena kč*. ko. čevska. odločila pa je večja vzdržljivost. Pri posameznih j« bil od Do« lenjcev najbolJSi Levstek, ki je za osvojeno 3 mesto dob.! pokaJ. Tudi kočevska '.n novomeška ekipa sta za osvoteno J. oz. 3. mesto na prvenstvu prejeli pokala Umver-z tetnega odbora Z5J oz. pnre. diteha — Kluba prekmurskih aka-dem.kov. fr. Mikee ^J|ašim bralcem, mentorjem ^* ln sodelavcem Pomanjkanje časopisnega papirja In visoki tiskarnlSki stroški so začasno skrčili obseg Dolenjskega Usta, sato Je današnja »Studentova« Številka tudi zadnja pred jesenjo. Ob tej priložnosti se toplo zahvaljujemo Okrajnemu odboru SZDL Novo mesto, ki r. dotacijo upravi Dolenjskega lista vzdržuje tudi naše glasilo; zahvaljujemo se uredništvu Dolenjskega lista za materialno in moralno pomoč pri izdajanju naše priloge, ki prav zaradi razumevanja Uredništva Sc izhaja, medtem ko so ostali pokrajinski študentski tiski zamrli, ter vsem sodelavcem in prijateljem, ki so nam omogočali rednejSe izhajanje. Upamo, da se bodo med poletjem »vremena Kranjcem spel zjasnila« in nam bo mmjoče izdati prvo jesensko številko V novem Studijskem letu v prvi poloviri oktobra. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA STUDENTA DVE PODOBI NAŠEGA ŽIVLJENJA • DVE PODOBI NAŠEGA ŽIVLJENJA ft DVE PODOBI DVE PODOBI NAŠEGA ŽIVLJENJA * DVE PODOBI DVE PODOBI NAŠEGA ŽIVLJENJA • DVE PO CQ Vinko Blatnik: O O CL 1X1 > PRED SVITOM ca o CD o a. iu > DVE PODOBI NAŠEGA ŽIVLJENJA O DVE PO Dežurna mestna miličnika sta ob dveh Izmenjata službo. Po hudem večernem nalivu, ki je do polnoči izpirat granitne cestne kocke tn napravil na cestnem tlaku velike blatne lise, so zasilnle na nebu bleščeče bele zvezde. Dve sta Žareli nizko nad goro za mestom. Stnrl miličnik je s prstom pokazal troje nizkih mo/rth osebnih avtomobilov, ki so Jln bili sinoči Šoferji zapeljali pred mestni hotel v nekak čuden pllan polkrog In v zadre*' rek»»l novemu: »To ni nikakršno parkiranje. Cesta je ztfio ogrožena. Toda danes vozijo direktorji satnl. Dva komercialista sta prISla relq Iz LlbblUn*. sato bodi zelo previden tn Ime) dobro odprte oči! To reč uredi le, če moreš Ja/ se"1 s* tomll zobe. zato t< lahko povem, da Je Tirane rllv.it. Brane krici, da so Je tolkel v fostl, ko smo IJudle Se krave pasli, To ti tako prijateljsko povem ln Jezik za z6be. Dobro srečo!« Stari miličnik Je dvignil tri prste k čepici, novi miličnik tudi in tako sta se na cestnem pločniku pred razsvetljeno delikatesno treovlno razSla. Prekleto! Zdaj, ko Je novi mlllčni* sam, napeto razmišlja... r.r /.a k al nI stari te kaše požrl sam, hudič...« gnrtrMa Jezno In vendar tako previdno, da mu negodov.-m ic zamre že v velikih stalinsklh brkih. In službeno ln jezno gleda po cesti. Najprel gor tri spet dol. Ceste je prazna tU-kjer ksltlca rm^pira miru (kakor imamo navad« »rči. če resno govorimo), da bi ga v im-"n uredbe o prepovedi kellenja , . . Miličnik se t>-pko nn' v d<:1n ciMa. kei;o b pMano bitje tulilo: »,I,i7, lovnrt«. «em Iveee/cn. razumete?- II« nune. toda mesto vendar |pl, BpH Kovl miličnik obstoji nn pločniku ln potluSa. SpH Dve peka se hladita pred vrati mestne pekarne in al polrjasno nekaj šaljivega kličetn. Kar naprej r»- i-- >. • >■■■ .• »-<»-•• „..„!-•«•■ Muri rnm*.„i- si Mkbi. ^v'«1*' " 11 " * •<"•. s* n. prav. Gumbi n« un'.fnrml' |o prerahlo pr.Jiti: to bo treba povedati zUitisj tem /.dal gre s trd'mt koraki po sred' ceste naravnost p-ntl hotelu. Voda v kotHtil^h stoli: spet so otroci maSIli kanale Treba bo opo/orltl star*e. Dobro bi bl'o napisati članek v C^opis ln to oZnjui.au. Kaj ko bi... Pa se novi miličnik nenadoma zjezl, zsmahn« z roko, gre naprej ob jarku, gleda in si zateguje pas. V prostranem, skoraj podeželskem hotelu valovi že dve url čudovito lepa ljubezen: — Ti si mol bral! — Se veS, v letu informbirojevem. — O, zdravo! Ančka, piinesi! Velike hotelske mize so v obeh salonih polite. Crnolasi natakar v beli bluzi Svlga po hotelskih prostorih, RT« ln pride. Novi miličnik reče v prvi sobi — Zdravo! ln Rie s trdimi koraki na sredo dvorane. Pri največji mizi. ki so jo naredili lz treh malih, vstajajo ljudje. V rokah imajo polne kozarce in vino jim teče med prsti na pisane prte. »2ivl naj naS dobri tovariš tajnik!« zavpije srednll človek tn nese kozarec k ustom. »Ce je tako, tovari*, če Je tako, nai živi le na* dobri direktor, ki nocoj plačuje,« recp hrlpavo levi človek ln nagne kozarec. Desni človek neodločno gleda mizo In onadva, nato n«kaj zamrmra ln (te sam itpije. Miličnika ne gleda nihče. Kdor ne pije. kima dekletom ln mladim ženam: »Pojdlva plesat. rtranira!« ln Bre potlej v dvoje v mali salon. Tu pleiejo prepoteni mo*ki a prepotenim! ženskami prave gorenjske polke ln mali orkester kar naprej dobro Igra. Ncvl miličnik pokliče zasople«* natakaria k hotelskemu stebru ln resno pravi: »Tovarij natakar, kako le z dovoljenjem za poda«l'*an;e obratovalnega časa?« •Ne bodi ameSen, .Točo,« p.-avi polglasno za komolec vlStl natakar malemu miličniku In mu hkrati bežno in ostro pogleduje v priprte oči (medtem nekaj selteva v plačilnem hloku). »Sam bi moral videti, kako 1e nocoj. Zadosti si zrel Zadosti. Danes ne spravifi nikogar ven, če strella*. Mar hoče* nesrečo, kaj? Včraj so Imeli gospodarsko konferenco ln zdaj *o tu. zato Je nailepSe, d* si miren, resen in oslaneS zato. da bo red . . .« Takoj, takoj, mineralna z dvema buteljkama, to Je tisoč...« in natakar teče k točilni mizi in nazal mimo miličnika. «.Toco. pridite sem. bova kaj govorila,« vabi nekdo pr) oknu malega miličnika. ■Kako veste mole ime?« reče mali miličnik ln strogo pogleda k oknu. vendar prisede. »Pred dobrim mesecem sva se seznanila. Peltal sem se s kolesom po prepovedani poti. Nekje sredi poti sem Sel s kolesa, vi pa: — Psrl kovačev boste plačali, tovari*, ln ste ml dnll v roke listek.« »Kdo pa ste?« <»>.. tri- ■M-.i-.if,y>»«» ni»Sflr> nnVI'e na «vetu 7f>to relo r»'' politiziram, ali kakor se že pravi. Tudi midva bi kaj .« •Oorostlte, v službi sem tovarlS!« odločno odkloni mali miličnik. »Paziti moram na red v hotelu. In tudi drugače . • KčMiis muha. rarmlSUa. Nehote eleds kakor takrat, ko leal-tlmlra na vlaku potnike: predrzen pogled, rajhovska preča, smeh, skoraj strupen smeh... Kako se obesi na clovekal Ta muha bi samo ostro pikala. Nevarno... Samo tako zame preveo nevarno. Rad, zelo rad bi ga kdaj aretiral. "Pravi Recite mi Peter,« reče Student in se nasmehne. »Student Peier. Najprej bova kai videla. Potem bova o tistem govorila. Glejte, tovariS Joco, pijanega človeka! Z rokami opleta, ko muha v močniku. Nekaj bi rad.« Nizek okrogel človek se pil sosednji veliki mizi naslanja na polito mizo in dolgo gleda okrog, preden spregovori. »Tovariši, kaj sem Jaz., tovari*!? Pusti mc, sam bom povedal, kaj sem Jaz!« reče nestrpno sosedu, ki ga potrpežljivo vleče na stol. »TovariSi, Ja/. sem zaveden inženir. Svojo strokovno plat sem zapostavljal, to je moja karakteristika, in sem skrbel te za svojo politično plat. Jaz, tovariSi. sem po aktl-vistični plati ogromno naredil, po strokovni plati pa straSno malo naredil za naSo stvar. Kaj je bolj prav za naSo socialistično družbo, dragi tovariši?« Trije. Štirje govornikovi soseriie navdušeno ploskajo. Zasopli govormk stoji ob mizi ves majav. Žalostno kot velik pijan vprašaj ln ustnice mu trepečejo. »Dobro je bilo, Tomaž. Lepo si nam obrazložil to perečo zadevo. Toda umiri se zdaj: ne bodi strupen hrenček!« pravi pomirljivo in božajoče nekdo sredi omizla zardelemu govorniku. »Lepo sedi sredi nas in lepo pij! Jaz dobro vem, da ima.* ti ogromne zasluge z.a naSo stvar. Ti si naS pravi človek!« »Kaj sem čisto zares vaS pravi človek?- vpraSuje % vročim zanimanjem potni govornik. Spodnja ustnica mu kar naprej podrhteva. »NaS pravi človek si, če ti rečem, hrenček neumni.« reč« resni levi govornikov sosed. »Bodita vidva tiho!« mežika dvema človekoma na desni, ki se s kozarci v rokah suho »mejita. »Sol v glavo, bratca!« Zdaj Sele okrogli človek ob-mlrule: ves zarde! sede in spet tiho pije. »Ml bomo vedno priinleljl, kdo pravi, da ne?« zavpije botevito sredi trušča močan suh človek In močno udari s pestjo no mizi. »Kdo pravi, da ne?« »Zapojmo rale!« sVetuJe hitro in pomtrUivo okrogli človek. Zapojmo kako l«>po narodno pesmico! Branko ti z.nas naprej . . .« •Na 1uri*.'« zavpije Branko. »Na Jurt*!.« udari po mizi. divj«, uporno, da zvenijo Sipe. In strelno botevito gleda. Zdai stegne to. zdaj ono roko. Omizje 1e v trenutku pokonci1 »Fantovsko boS ln ne deri ■f| Vr hnmo se tolkli « Toda Branko 'agrobt st vrOOtf besede, »Jai pa sem tolkel. tovariSi. ko 1* mnogo naSlh Hudi krave paslo Ce '■nvem to: sestradane, suhe. tako suhe krave, da si Hm br»z «\rb1 St^l rebra na petdeset metrov...« Toda v vseh zakajenih hotelskih prostorih že plavR ln raste lepa hrlpava pesem: Snoc pa dav' Je ,., Rdeče obraz« okrog politih mi* nenadoma oblije plemenita milina. Mladi psri si gledajo naravnost v predrzno žejne oči ln močan, visok Stirideset-letmk Se pogosteje kliče svetlolaso dekle od sosednje miza sem: »Tak, Majda, pojdite no sem. prosim vas, tak pouiite . . .« »Ne bodo se tepli!« reče s prepričljivo gotovoBljo skoraj otožno Student Peter malemu miličniku. »Lahko ste cisto mirni, Joco, in ne več tako službeno resni. KakJna grlat Lahko bi celo kaj lepega govorila.« »Kaj pa vi delale tukaj?« nenadoma vpraša miličnik študenta Petrs In ga z ostrimi drobnimi očmi dolgo nepremično motri. Kakor bi se šele zdaj zavedel neprijetne druščine. •Večkrat zaplešem. Tista lepa učltellica pri oknu ml J« močno všeč Vidite? Toda trt.ie komarji so pri njej. Rad bi se s kom ka.i lepeEa pocovarjal. Mislil sem tudi z vami. Pijem in gledam ljudi. Razmišljam.« »Neumnost. Kaj hudo pametnega najbrž ne pride pri tem trulču človeku v glavo. Kaj hudo neumnega prej. Človek najbrž pri tem petju nikoli ne uredi svole elave prav.« Studen* Peter se smeje: »To bo zelo res, Joco. Misli so ko bliski- razsvetli se, stemni se. Poslušane sami: Ljudje meče.io v hotehh na mizo tisočake.,. Vidite, natakar Je spravil den^r za butp|jke. Včeraj je ljudska «*< »nv • -d sodišče direktorja neke naše mlinarske industrije... v baru Je bilo 23. maj« 7» veliko mizo devet trgovskih potnikov... Zaradi hlSIce na račun skupnosti bo Ignacu Zefran sedel dve leti. Izlavlj«. no, da bomo kazensko preganjali govoric« o našem loka'a v hribih Je zmrznila stara ženska ... In misli se naSča.ij Cujte, kako se obesijo na stavek: »Majda, tak pridite sem. prosim vas!« Čutite moč besedi: Jaz plačam, dragica, kaj ne veš teea? Tn vpliv? Glej. že samo pog!«>{ šefa tvoje pisarne, vidiš, pljeva skupaj, dragica, midva r,m Uubiv«. vem. ti ti boječ požar, toda reci I Daj, glej mj v oči! Vidite nlene oči? Plamen: letos s«>m stara dvajset let. D-. da. ss1 ne morem dmgače, ko vabite. Saj ni skoraj nič - Malda Vrhovmk Mimo nk»n naše pisarne gredo vsak dan pisani »"tnmoblll v svet Večkrat vidim vas. Od sedmih zlutral do dveh sedim na nizkem stolu in pred menot 1« pisalni strni. Večkrat vidim zunaj za šloaml drobne metulie. — Samo vrtio na mesec, previte. — kako le Živite t njimi? Res; preveč le za samostan. Dremalo za moje sanje. Vi pravite . . SUSIte. Joco. kaj ornvt: »Nocoj vas lahko odo*Hem v - , ■ ■ r ,cj dvnm: morda pa ve. de Imam na mesec 35 000? z dokladamt več? Lep vinograd? zemljo" hiSo* •'' >»» . trifo'-svi loka1? To govore njegove oči. Torta nezaupanj« usiha. Vidite blesk v nlegovih očeh. Joco? Na ženo misli. A Majda je videla prstan. To odtehta vse. ^MtOMMMMI''MM.MMMKMtMMMMMMMf>M.MIMW>l Jak op* c Miloš: Tisoči Tisoči so se odzvali kMcu iz delavnic, sol, iz mest, vse*. So itrahoma jih matere pustile ko od njih odšli so. Tisoči 1 Tisočere kaplje snoja so prelili, a omagal nI od njih nihče. Sonce peklo je po mladih hrbtih v pasjih dnevih; o kako to žgel Tisoč pisem je po pošti »teklo z otrdelim rokopisom, materi; »Delam težko, toda vidim: delo vsak dan večji sad rodi!« Res, ob letu vlak prešel Je vse mostove, vse predore, vse ravnice in zavriskal je, sopeč, prešerno v onemele bosenske vasice. Tisoči so se odzvali klicu, se domov vrnili tisoči; iskro svetlo so prinesli v srcu, ki kot sonce žarno plamenil Tfor TVsAbK asla luč Starec je s trudnem, dtrsajjočira korakom stojMil po skrbno negovani s*ezi v oajrku. Prihaijall je vsak dam, oprt na patl'-co, ne da bj ga zanimalo cvecje in ljudije. Priklo-pici na obronku gozda se je ustavil, prisloniti pailico na naslonjalo in s« počasi spustil na sedež. Vedno je bi sam. Z globokimi, s*ar-čevskimi gubami zakrinkani obraz je bil videti mrtev, ničesar izražajoč; mimo idoči se niso zanimali za okostenelo postavo; vešče piesVo samo okoli luči, starec pa je bil ugasla svetilka. SešSa sta se na obronku gozda. Oba sta t>-1 a. mtaida. z ne^rorovimi koraki sra komaj zečel* stc|>ati v £iiivNisem mislil, da bol prišla,« Jaka Ponižni: Sanft&l setn ••• Bij sem doma. Nenadoma j« potrkalo na vrata. Odprl sem. Pred vrati so stali toovariši: tovariš Siirokohlaonik, ki je primerno rej en, tovariš Čeljustni k, ki Je zelo kratkoviden in veliko govori, tovariš Usnjač, ki je oblečen v samo lepo usnje in tovariš Stane Važen, ki sicer slovesno in tehtno govori, pa maio pove kijub. mnogim besedam. Bilo ml je zelo nerodno. Niti povabiti jih nisem upal, naj v*topirjo. Sladko so se klanjald in mi ponujali roke. Ko sem se s njimi rokoval, sem imel občutek, kakor pri prvem svetem obhajilu. Klicali sem ženo in jih povabil, naj vstopijo. Sele kadar dobi človek tako odlične goste, spozna, v kako neprimernem stanovanju živi. 2ena js iskala slivovko, brisala stoje in vabila, naj sedejo. Posedli so. Ko sem tovarišem pomagal pri •lačenju plaščev, sem užival ob dotiiku s finimi štofi. Zena me Je obupano pogledovala in mi dajala znamenja, da nima sli-vovke. Razhutdil sem se, seveda nežno, toda tovariš Sirokohlač-Bdlk m« je tolažil, potegnil i* širokega žepa steklenico, jo od-pečatil in rekel: »Od tovarne za poskusnjo!« globoko potegnili in dal naprerj. In steklenico smo tovariško praznili. Jaz ne pi-J*m, toda, ko sem prišel na vr-gto nisem upal odreči. Potegnil sem dvakrat, trikrat, nato se mi je zaletelo. Počasi sem s« tekasljal. Tovarii Usnjač j« spregovoril: »Tovariš Ponižni, prihajamo k vam z veselo novico, ki naj vas razveseli. V zvezd tega mi dovolite, naj vam jo povem. Ona je namreč za vas zelo vesela. Ne oziraje se na težak položaj, smo vam našli stanovanje. V zvezi tega vas vabimo na ogled. Avto čaka pred hišo.« »Tovariš Širokohlačnik se Ja govorniku glasno zakrohotal in zaploskal. Jaz sem komaj prišel do sape po slivovkl, ta novica pa ml jo je vnovič zaprla. Izdaviti setm: »Jaz sem... toda jaz sem...« Nato ml je zmanjkalo sape. Nisem zmogel več besede. Tovariš Sirokohla&nik, Celjustnik, Usnjač in Važen pa sk> m« trepljali kakor prekup-Čevađec kobilo, ter me tlačili na stol, ker sem zaradi slovesnosti vstali. Poteim smo pili. Ko smo žganj« popili, smo šli. Naše stopnišče, vse staro in vegasto, je žalostno škripalo pod našo težo. Pred hišo nas je čakal svetal tnereedes, ob njem gomila otrok. Vsa soseska, polna zavistnih pogledov, na oknih. Jaz pa kakor piščanček. Šofer je odprl vrata: »TfvariJ Ponižni, izvolite prvi!« Obotavljaj* sem običajno pridigo: »Pojdi, klada, na urad in poglej kaj Je « tisto prošnjo za stanovanje, ki sva jo nesla tja Pred štirimi leti'« Otroci so tulili. Skratka: v naši družini je nastopilo jutro novega delovnega dneva. Treba bo prinesti po dvaintridesetih stopnicah iz dvorišča na podstrešje vodo, odpreti okna, da bo prišla med črne stene svetloba in pregledati strop in stene, če s* morda razpoke niso v noči podaljšale ... Jože Prtnc: vstopil in sedeli, nato še ostali. Motor je zabrnel. V veUčastnem loku smo zdrveli na cestišče. Zastajal mi je dih. Osebni avto in še tako moderen, lahko si mislite, kako mi je bilo pri srcu. Toda že smo obstali pri novih stanovanjskih blokih. »Kaj pravite k temu?« me je vprašal tovariš Važen, ko smo stali pred zgradbami. Težko sem dihal. Balkoni, verande, okna, vse v sodobnem stilu. Vstopili smo. Obšel me je pobožen občutek, kakor bi vstopil v cerkev (toda, da n«. bo nepotrebnih očitkov: nisem klerikalec). Stopnišče svetlo, prostorno. V prvem nadstropju je tovariš Važen odklenil stanovanjska vrata in sladko rekel: »TovariS Ponižni, vaše stanovanje!« Boječe sem vstopil. Parket... kuhinja z električnim štedilnikom, vsa v kahlicah, svetle sobe, sončne, shramba, kopalnica s pravo pristno kopalno kadjo, pečjo in tušem, vzidan umivalnik, vse bleščeč«, belo, vse se sveti v lošču in nik-iju. Hodil sem ix prostora v prostor kakor mesečnik in žejno vdihaval duh parketa. »St« zadovoljni?« so me vprašali. Jecljaj« sem vprašal: »In stranišče?« Tovariš Celjustnik js medtem že odprl vrata. Pred menoj je zasijalo stranišč«, pravo angleško, s školjko, vsa stene obložene s keramičnimi ploščicami. »Vstopite!« me j« povabil tovariš Celjustnik. Negotovo sem vstopil, toda pri tem sem se spotaknil ob prag in padel kakor sem bil dolg in širok .... Zbudil sem s« na tleh poleg postelje. V podstrešnem stanovanju. V glavi sem imel občutek, kakor takrat, ko sem si ogledoval razstavo »Stanovanje za na*e razmere« brez dinarja v žepu. Zena, ki se j« zaradi ropota zbudila, je že pričenjala Vinko Blatnik: Utrinki iz študentovske ljubezenske lirike s Tako? O, vendar v dvoje? A prej tsk srčkana devičica ... Da, da: leta, prilika ... Hudo je, č« je najvarnejši poklic — zeničica! »Študirate? O, čudovito!« Drobna ročio* in smeh in nemirne dlani... »Mar medicino? Kaaj? Jus?« Rahla rdečica, zamišljen obrazek in resne oči. : * Pretkan obrazek: »Cez koliko let? In plača? In možnosti za napredek?« Jeclja... ponižan, obupan in bled. A ona: »Kaj mislite v zakon, ko boste dedek?« ije delaS on in ji ponudil mesto na klopki. »Tudi ja« sem rnšslifla, da ne bom prišla,« je odvrnilo dekle in sedHo. »Zakaj tako govoriš", Majda?« Kaikor bj preslišala vprašanje, si j« popravila lase in sedla. »Pisal si mi, da bi mi rad nekaj povedal.« »Gotovo slutil, kaj bi ti rad izpovedal, in verjemi mi, težko mi je • . . * ..... »Ne vem, kaj misliš,« ga je prekinja Majda in ga pogledala. Fant se je zmedel. Bilo mu je kakor govorniku, ki je ravno hotel povedati premišljen in sijajno zgrajen stavek, pa so poslušalci začeli žvižgati. »N« vem, k«jj misli)!.« je ponovili a. »Vem le to, da lahko opustiš uvod in okvirjenje. Povej na kratko, brez olepšav, bo bolj preprosto.« »Ne bodi tako okrutna.« »Okrutna? Samo preiP'ros~.a ženska sem.« »Ma.;da!« »No?« »Če ze hočeš na kratkoi no, jatz . . . Ljubim te!« »Oh! In za to izpoved je bil treben tako dolg uvod!« se je po-smehmla. »Ljubim te, Majda! Ljubim te vso, tako, kakršna s,i tvoje oči, usta, lase , . . tvoje misli in . . . tudi posmeh. Vse«. Majda je gdoboko zadihala in pogledala ▼ stran. »Ljiubiš me? Kaj pa Sonja i« Vera in . . . Tudj nje ljiubiš, vse, takšne kot so, ali ne, fantek moj dragi!?« Bo nekoc — Se pol litra g* bova, n«, Janez? — Pa ga dajva še pol, mama. — Se pol litra ga daj, natakar! Počasi sta pila. Saj imata do vlaka »e dve uri- — še malo, pa boš pomočnik, Janez. — Da ie leto dni. — Potem bo boi je. — Da, bolj bo. — Zgradili bomo hišo. — Da, novo, vohko, ne bomo se več riskali pri drugih ljudeh, kot se zdai). — Za vse bo do**? prostora, — Da, Mariji n« bo weba več" toliko garati. — Ne bo ji več treba sami preživljati nas treh. Pa tako mlada j* U... — Takrat bo spet dobro. — Da, kupili bomo kravo. —- Tako kot j* bila L-iski. — Res? Kaj se je še spominjaš — Še, Še. — Takrat si bil Is majhen. Jokal si. —■ Jokal sem — Vsi trije ste jokali. Ti in Marija «*,a i« tro dtržala za krilo, Fani pa sem držala na rokah in ste joKadi ... — Takrat smo v»i jokali. Tudii ti, mama. — Vrv »o tudi odnesli. — Tudi vrv. — Kupili bom© novo. — Pij, mama. —- In Li*ka je tam i b-iba tako žalostno zamukaila, kot da bi vedeli, da jo bodo ubili. — Takrat je bila vojska. _ — S puškinimi kopiri so jo tolkli ... — Gosi bova tudi) imela, lepe, debele go«---- — Takrat so jih požrli Nemci. — Mačko že imava- — Da, mačko. — Pa nič rada ne lovi — Nič. Slavke Fink t ČUJE5, DRAGA... Cuje*. draga, spev pono&ni iz drhtečega srca? To ljubezen utešena vrieftr kakor ros« blag* «e raalivs preko suhega pol J a. Sred noči 1« duš* svoj« slavec peeem J« Izdihnil... Kakor bt n« bil uslišan, glas njegov S« ni potihnil, iz srca Je v src* moje dihnfl. zlobna misel Lepa ljubezen je dar brez dobička. Sicer ni lfl^a. Toda ... lepa ženska je gospodar pohlevnega mož>ičTka, Sicer ni zdrava. Torej.,, lepa ženska ni dar na.raive brez nevarnosti za pregovor: Lep* ljubezen je dar brez dobička. Sieer ni tudi pametna. In... lepa ženska ne daje ljubezni brez odškodnine, zaro ni lepa ljubezen dar brez dobička, al'-pa ne doživija lepa ženska tudi lepo ljubezen. »Ne posmeh uj se mi, Majjda.« »Rekel si, da ljubit rudi tnoj posmeh.« » M^'da!«: Mcdčala sta. da »e je slišalo šelestenje listja v gozdu in zamolkel večerni hrup jz mesta. »Razumi me, Maijda. Vem, ljubil sem druge, saj mislil sem, da jih .ljubim. Maida, samo človek sem, ki se je prevaral. Če bi videla v moje srce, bi mi verjela-« »Čeee . . • « je Ma.da pojoče ?a vleki a, kakor bi hotela v sebi t silo zatreti dvom; kakor bi se bala, da bi izgubila samo sebe. Vsta-!a je. »Pe*er, najbolje je, da m«, n« govoriš več. Prihrani poznanje o prevaranem človeku zase.« . Glas ji je bi! resen, skoraj j nežen- Petra je to bolj bolelo ko za-smeh. »Zakaj *i potem prišla?« je vprašal. Ni mu odgovorila. »Majda!« je hotel zakilkati za njo, ko je videl, kako nična postava izginja v mraku med grmič-jem. Petru se je zdelo, da je zakli-cal. Sarec na kloojci se je s tresočo roko dotipail do palice, se oprl nanjo, vstal in z drsajočimi koraki odšel proti mestu- Kdo si, človek, ki ti je starost zakrinkala obraiz? Kdo si, ugasla svetilka? Je to moja prihodnost? Postoi, mladost! Ne daj, da ugasne moja svetilka. še dovolj olja čutim ▼ sebi'. — Tjsta, ki smo jo Imeli prej, je tako rada lovila - pa so jo požrl L — Da, požiHli so jo- ■ — Italijani »o jo, lumpje. — Tako pridna je bila ■.. Spet sta pila. — Takrat je umri Francek. — Popa ril te je. — Tudi jaz sem se poparil. — Pa »i še živ, — še- Očeta ni vež. — Ni ga. Mina ga je zadeJa, pa pa je umrl. — Kakšen je p* bil. — Dober, ko* ti, samo pil js preveč rad. — Pa ga je zadeila mina- — Zdaj bomo sami gradili hišo. — In kupili bomo kravo. — Kravo in vrv. — Vrv tudi. —- In Je gosi. — Mačko ima/r* že, — Spet bo vse dobro. Imeli: bomo hišo, mačko, kravo jn vrv. — SjtMt bomo srečni. — Očeta ne bo. -— Da, ne bo ga. — Pol litra borca pa Is spil*. — Samo š# pol. — Natakar, daij še pol! Bodici VOVTM nLOLOGOM Uradni vesftMk v Novem mestni Stavki — dolge, dolge kače — na prostome metre merijo dobrine ... Le kje po Šolah trgali a** hra£e? Brez slovnice In pravopisa Jezik v poročilih steka — poin prasni ne. O J5TIKNI Ketteju; Obkrožena je z vmom, ki je tvoj, na njej otroci kakor na dogovor bijo t. vodometi strašen boj. Ostalim: Veljal bi manj, -pa bi vsaj Iulal AltlOT. -Jp- Ermjsta šteruilca našeoa glasila daje lepo priložnost, da sproščeno poz^emo to in ono; ni jubilejna, da bi bilo dobro vniformirune besede okrtačiti, ne izredna. Slučajna srečanja s prijatelji pa so vedno lepa in prijetna (ta stavek naj ne izraža le ljudske modrosti, ampak naj pridobi naklonjenost vseh, ki jim je ostalo ie kaj majskih spominov). Tako naj bo tudi naše današnje srečanje na literarni strani našega glasila. »Samo ena radost je v življenju,« pravi na nekem mestu veliki jrancoz Romain Rolland, »radost ustvarjanja. Vse druge so sence, ki kakor tuje plavajo nad zemljo. Sleherno veselje je ustvarjalno veselje: veselje ljubezni, genija, dajanja... Ustvarjati pomeni: ubijati smrt.« Morda je rahel izraz slutnje te velike resnice tudi kaka črtica in pesem, ki je doslej izšla na literarni strani naše priloge; potem tudi to opravičuje naša štiritedenska (in bolj redka) srečanja. Literarna stran našega glasila je doslej predstavila okrog 25 mladih Dolenjcev, ki se poizkušajo v literarnem ustvarjanju; številka še kar razvedri, mnogo manj prevzame umetniška izraznost in zrelost mlade dolenjske literarne generacije. In umetniška cena tiskanih pesmi in proznih sestavkov. Morda zato, ker je dala dolenjska slovenstvu poleg knjižnega jezika nekaj literarno tako vplivnih in delavnih mož, da si današnje moči naše umetniške besede brez njihovega deleža v slovenski literaturi ne moremo misliti. Toda medtem ko mnogi mladi ustvarjalci v drugih slovenskih pokrajinah skrivajo svojo razumsko in predvsem čustveno slabokrvnost v različne pato-psihološke »izme«, brez določnejšega pokrajinskega ali državljanskega obeležja, rastejo poizkusi Dolenjske umetniške besede največkrat iz rodnih dolenjskih tal. To je pa vendarle razi>eseljivo. In prav tej živi, odkriti in pogumni, res naši dolenjski umetniški besedi bo skušal Dolenjski študent plemeniiiti in stopnjevati izraznost. Kako? Se lahko stopnjuje umetniška vrednost črtice ali pesmi po kakem, čarobnem obrazcu? Lahko! Čarobni obrazec je: trdo delo in velika samokritičnost mladih avtorjev, smotrno in zavestno spoznavanje sveta, velika vera v življenje in ljudi, izredna volja do sorazmerno nedonosnega literarnega ustvarjanja, in talent. Se nekaj moramo vedeti: doslej so bila literarna prizadevanja mladih dolenjskih generacij vedno utesnjena v gimnazijske okvire, v prijateljske družbe, v zaključene literarne krožke in klube. Mladi ljudje'so na roko pisali prvence in zrelejša dela v »Svite«, »Zarje«, »Korake«, »Stezice". Ali tipkali. Široka javnost je lahko presojala zrelost literarnih rokopisnih lističev Šele čez mnogq let, če so pritegnili zgodovinarjevo zanimanje in jih je tako po poklicni dolžnosti in znanstveni vnemi ocenil. Zato je pa naše delo danes toliko odgovornejše. Dolenjski študent prihaja kot literarno glasilo mladih ustvarjalcev Dolenjske prvič v visoki nakladi med ljudi (11.500 izvodov) — recimo 230 krat večji kot gimnazijski literarni listi; prejemajo ga naročniki Dolenjskega lista: kmetje, delavci, inteligenca, mladina. To pomeni, prvič: da je naša literarna priloga pred očmi širšemu krogu javnosti, ne le ljubiteljem književnosti, da, skoraj vsakemu odraslemu Dolenjcu in drugič, da morajo že zato objavljena prozna dela in pesmi rasti iz rodnih tal in upodabljati resnično življenje, kajti vsako izumetničeno eksperimentiranje v »izmih« o kozmosu in večni praznini, ki se ga tu in tam privoščijo literarne revije, bi zdrava dolenjska pamet ostro odklonila. Naj nam bo v tolažbo, da so vsa trajna svetovna dela predvsem tudi razumljiva in prav s toplino in razumljivostjo segajo v človeška srca na vseh celinah naše zemlje. Dovolj besed. Smernic za pisanje ni mogoče predpisati; lahko le želimo, naj bodo pesmi in črtice mladih avtorjev čim vernejši izraz našega doživljanja in življenja. Da bi pa izboljšali kvaliteto našega literarnega olasila, bo izbor literarnih prispevkov za tisk v naši prilogi mnogo strožji kot doslej. In — v jeseni na svidenje! Novomeška namiznoteniška trojka — Sonc, Medic in Mikec — Je na Študentskem prvenstvu Slovenije osvojila 3. mesto DOLENJSKI STUDENT je politično glasilo Kluba študentov okraja Novo mesto in literarno glasilo mladih ustvarjalcev Dolenjske. DOLENJSKI STUDENT ureja Vinko Blatnik. Rokopise za prvo jesensko številko pošljite do 15. septembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega študenta. Novo mesto, poštni predal S3. # DVE PODOBI NAŠEGA ŽIVLJENJA O DVE PODOBI NAŠEGA ŽIVLJENJA O DVE PODOBI NAŠEGA ŽIVLJENJA 0 DVE PODOBI NAŠEGA ŽIVLJENJA • DVE PC.DOB! NAŠEGA ŽIVL Misli niso Se mimo. Prišle so zadnje: Kaj pa Je njesova moč? Mar ne izvira le lz današnjega službenega položaja ln lz premoženja, ki si ga je nagrenll pred vojno. Kaj se ns obeša ideji na rep zato, da lahko po svoje z denarjem ureja svet zase. Sentflorjančan! Kaj res mislite, Joco. da nI več Kantorjev danes? Da je vse napredno, kar se trka po prsih, da je napredno in ne hodi v cerkev?« »TovarIS, vi ste najbrž preveč pili!« reče suho mali miličnik in spet ostro gleda. »Kako, da vse tako natanko veiteT Kako pa vi urejate svet? VI imate najbrž tisto dekle radi. Ja/. bi si moral vse to zapomniti, kajti ni vse prav, kar sts govorili. Mislite, da je prav?« »Ni!« reče polglasno Student Peter. »Pravil sem pravljico o Rriečl kapici ln volku. Kesam se. Tako je t menoj vedno, ksdar sem zidane volje. Glejte, Joco, Rdečo kapico in volka!« Svetlolaso dekle Je vstalo. NI JI prav, da Jo miličnik ln mladi človek gledata. Zdaj gre sredi dvorane s pomladnim plaščem čez desnico, on pa se ie vedno trga svojemu sosedu DVE PODOBI NAŠEGA ŽIVLJENJA # DVE PO f JUTRO i DVE PODOBI NAŠEGA ŽIVLJENJA * DVE P( Se preden se Je zavedla, da Se nikoli ni bila tako čudno Otrpla, le čutila oV/a prsta pod levim kolenom pekočo bolečino Izza gore nad vasjo Je prihajalo belo Jutranje sonre. Mrzla svetloba Je kar naprej v ozkih pramenih rosila na trdo ismljo. Po strmem bregu doli do pota se le kotalila prazna vedrtea, ki 1o Je nesla na glavi ln luža vode v Jami pred njeno bajto je usihala v mehkem kristalnem prSiču. Ležala Je na pragu. Gledala Je nebo. Na nebu so zanjo cvetele velike zvezde. »Tista krvava zvezda sredi neba Je moj Stanko, dobri ljudje,« Je Šepetala ln dvUnlla levico, da bi svojo najlepšo zvezdo božala ln 3neta dol. Z oslabelo levico pa nI ttt>frta ''o "»>>ip -"»to 1e rok'a tiho, kot bi oobozno molila' ■Kako 'daleC la n 'hne ljudi naše zvezd«, dragi bog.« Potem je potegnila tudi desnico lz ledene vode in si Jo dala v naročje, da bi spet Čutil« svoje drobne suh« roke In drobne starlkave prste. Vedela Je. da mor« s praga stran Najraje bi s celim telesom polzela po drobnih, ledenih kristalih ln priSla tsko v vežo, da bi pozneje zaprla vrsta iz rok. Sosed ga z vso silo vleče na stol ln proseče govori: »Čakaj, grem Jaz; čakaj no, duSa prodana, zakaj ravno ti?« »Veste, tako naj bo, da nisva midva nič zelo posebnega govorila,« reče mali miličnik polglasno ln skoraj prijateljsko Študentu Petru: »Tako naj bo, da vam jaz sploh nisem odgovarjal. Najlepie pa Je, da greste čimpreje domov. Jaz kar grem. Ob treh ponoči že ne bova uredila sveta.« Zdaj stoji mali miličnik na toplem pomladnem zraku pred hotelom in gleda po cesti: res, tistega avtomobila, ki so ga zvečer najbolj nerodno zapeljali sem. nt več. Sla sta .. . Mali miličnik se prvič sproščeno nasmehne: cesta je spet prosta, cesta Je vendar prosta in mesto spi. Nikjer pijaiu-a. I.e peki prihajajo pred vrata mestne pekarne ln nebu ms v/.hodu Je prepredla rahla bledica pred zoro. »Svita se,« zamrmra mali miličnik polglasno-In si zateguje pas. Nato gre trdo ln službeno kakor prej sam po sredi ceste na nasprotno stran mesta. Za kratek hip postoji le na cestnem ovinku in pri javni razsvetljavi hitro pogleda na uro. in naredila vse, kar J« v zadnjih trenutkih za vsakezn človeka najbolj prav. Najprej ni mogla. Sklenila Je rok* in rekla: »Oče nsS, kateri si v nebesih. Jaz moram v hito. Jaz moram v hiSo. Zgodi naj se tvoja volja, ljubi oče, da bi Se živela.« Dolgo je gledala belo Jutranje sonce ln dolgo govorila ljubemu bogu, naj jo posluSa. Nato se je okrenila, z obema rokama prijela za nizki prag in zasadila nohte na ono stran. Tako je priSla po drobnih ledenih kristalih na veznem pragu vsa Čez in obležala na steptani vežnl ilovici brez zavesti. Sonce je priilo medtem že komolec visoko nad goro za vaslo. Ko je priSla spet nazaj v svojo bajto na ilovnata tla, nI čutila več leve noge. ne rok. ne obraza. Oprla se je n« komolce In dolgo razmišljala, kdo Je odprl vrata. Kaj, ko bi Stanko odprl vrata? Imela je čisto bele roke. "Bele stare roke. Dolgo le gledala v razpokane uvel* dlani, preden Je uganila, d« je mraz. Kakor bi se SHe zdal spomnila, kaj je treba narediti, je porinila vrata daleč od sebe tsko močno, ds so se s truSčem piislonila ob vega«te vezne podbole. Ko Je to naredila. Je mnogo več mislila. Zdaj moram močno vpiti, je najprel mislila. Naj pridejo ljudje! Na1 pride mnogo ljudi! Pa Je dolgo hrlpavn Šepetala: »Ljudje boftjft, pomagajte revi. da bo kdal zdrava. Ljudje bož.H, Jaz bi rad« živela.« Kmalu ni mogla bripavo Šepetati, da bi rada živela. Šepnila je Se: »Preveč sem lačna, da bi rada živela.« Omahnila Je n« steptano vezno Ilovico in z nohti lzgrebnla suho zemllo. Hotels Je 1esti. Imela Je polno pest suhe ■">»n» remiie «n solze so 11 z»čele teč* no licih. »Dober tek mamica Matilda!« si 1e gosposko Šepnila ln kot kristal čiste solz* »o ji tekle po llcth. S premrlo levico 1e sol/e pobirala tn dolgo nosile stran. Nenadoms Je čisto utihnila, gledala je vrata in ssmo ml«llla: MoJ Stanko, moj dragi Stanko! Potem Je polglasno za.lečala In se brez moči zgrudil« ns tla. »Smrt faitsmu — mamal« Stanko Js na pragu. Stanko )■ na pragu, o, moj bog, moj dobri bog. starka ne more nič, samo šepeta: »Ne stisni me spet tako, sine, da bodo bolele kosti. Ne stisni. Kaj si me slišal? Kako si vroč, glej, Jaz imam pa tako bele roke!« »Vsa si bel«, mama. Bell so ti lasje, res, ln bel« roke. Kaj si zdrava?« »Stanko, star« sem. Ko bi le ti prej prišel! Zjutraj sem sla po vodo, pa me Je na ledu spodneslo; obležala sem, ra/.lila vodo, se udarila v nogo, vidi*, same žalostne stvari. Sama sem, Stanko. Ni lahko, če ni lz. vojske sin« domov.« Mama, saj ti si zmeSana! PraviS — led? Poglej v breg; sonce, t roben lice. Kaj ne silili siavčkov? To Je prava pomlad, to je nasa zadnja pomlad v hostl. Beograd Je že D*l,v prlUe le le Trst, Ljubljana... Tuda starka maje s sivo glavu: »Stane, ta si tak« vihra. Podili bomo stari svet, kaj?-< Stanko se smeje: »Smrt rasizmu, mama. Samo I« v belo LJubljano, mama.« Starka stisne ustnice in lz oči JI gredo solze: »Ko bi po treh mesecih ne prišel k meni komisar Janko. Vidiš lakole: »Moje globoko sožalje, Stankova mama in sožalje našega bataljona. Stanko je na pragu svobode padel. Pred Ljubljano ga je raztrgala mina v zadnjih vojnih dneh. Klvtl bo večno v naSem spominu.« »Kaj JoceS, le kaj joče*? Tako si čudna. Pusti solze, pusti. Tudi če padeS, pri nas Se dolgo živil; za ljudi si umrl, saj tt to dobro veS. Udsritl Je tceba!« Starka dvigne pogled s tal in dolgo gleda v Stankove mehke oči: »Vem!« Stanko pravi: »TI si rekla, kako je naSe Slvljenje težko.« »Vem; starala sem se. Ko sem si dala ko* na rame, niso hotele noge nikamor več. Star človek je reveS. Naramnic* so re/.ale ko noži . . .« »Vse življenje delava midva pri tujih ljudeh, si rekla. Nimava svoje zemlje. Midva sva reveža.« »NIČ svojega nisva imela. Ramo dvoje motik In dvoje velikih koSev, da sva delala na gruntih. To bajto. Jaz SSBI Imela Se vero v naSega ljubega boga in po smrti v zveličani*. TI nič.« »Ne boS tako mama. Tmel sem kulise. Vse večere sem sedel pri knjigah- -- Za gorami nekje, nekje v svetu, so pravil*. — je sreč« dnms. Tam ngjbrl nI revnih ljudi. Kaj, ko bi jo ugrabil prgišč*, so Šepetale.« »Nekega v*č*r« «1 zbolel. — Mama, jaz bom Sel ln bom spoznal naS svet, s1 kričal v vročici. — K«J J* naš svet r*s samo za bogate ljudi? Bilo me j* strah. Zate. Po borltlh so treskale granat« In revni ljudje so si že s pulkamt iskali srečo. Hotela sem ti pomagati. . .« »Revež ne bo nikoli gospod! s! ml rekla drugo Jutro, ko sem se zavedel. »Fant, ml smo na gnoju zrasli. Tvoj oče, bog mu daj nebesa, je vss življenj« kidal Javomlkove hlev*. Za hlso na gnoju ga j« zadela kap. Mi reveži vse življenj* .kidamo gnoj bogatim ljudem. Tako hoče s«m nal IJubMeni bog.« »Ti trmast. Taden dni ml n« prrvolčll beseda. Meni hudo. Neke sobote prideš spet tak 1z hoste, daš gobe na mizo ln: — Smrt faSlzmu, mama, jaz grem v partizane!« »Ti v jok: — Ubili te bodo! Jaz: — Saj grem, da bo revežem lepše, tebi, meni ln drugim malim Hudem. Ti radovedna. Jaz: — Ko bomo zmagali bomo zgradili nov ■vet. B6gat. Gledal, sklepa.4 roke . . .« »Kako ne! Udaril s pestjo po mizi, da ne bom več kole nosila. Novo hISo nam Je treba, in spet udaril. Belega kruha. Ob nedeliah mesa. Počitek na stare dni...« »Ogrela si se. Rekla si: — Ce je lako...? Toda za vse reve/e Idi, ne zame. Daj. obriftl si solze, prosim te. Po zmagi bo tudi z« naju drugače. Sivolasa starka si brise drobne kapljice na licih: »Ze vera je nekaj lepega Slane, zato Imam rada našega lji'beg« boga. Midva sva SSnela vero.« »Mati. ni več TJaleč do zmage. V »prllu smo, v aprilu 1945. Se me.-,ec, Se dva meseca . . .« »Do zmage ni daleč? fte petdeset let. sto in Se več let, Slane, kaj ti vel. Ti bi rad ves nov svet. 2*! S pestjo bi razbil vse krivice. Razbij Tant kameni*, ki ga imajo ljudle Se danes v srcih. Tt bi obrnil stari svet. Nikoli n* obrnil ljudi čez. noč. Grabijo! Nekat*ri dobri ljudje noč*1o ostati na gnoju, drugi dobri lhidje hočejo v rokah svet. Denar. NaS svet denar. Ti lludje grabijo brez srca. Daleč so za nas stare ln majhne ljudi m\Se zvezde, sin...« Starka si popravlja vlažen pramen belih las ln se trpko nasmehne. »Vidi!t« in dvigne suho desnico, da bi sinu snels kapo in imela zvezdo blizu (takrat se je vaška sirota Matilda v svoji napol podrti bajti na veznih tleh zadnjič zganila). »VldlS?* Toda nikler nI več sina Stanka: na vrtu za bajto pojo drobni slavčki in dehle nagelll, rože, ,-, rdeče rože so kakor ljudje, zato nI nikoli konca: vedno j* iP začetek, rast, vrh In smrt enega človeka, in vedno začetek, rast In nI nikoli vrh In nikoli smrt vsega človeštva; koSček človeštva daj* srečo in kri, da lahko išče drugi kos človeltva pot po krvavi sledi. XXX Nekega februarskega Jutra, ko b*lo sonce najbolj strupeno r*že otrplo kožo n« obrazu, gr* valkt mož takole službeno v breg k bajti vaške sirote Matilde. Gre in nes« ji občinsko poripnro ison din. Sl.rer s* j* stsrka Matild« zadnja leta preživliala kakor J* vedel« ifi znala: nosila Je koSe, delala na gruntih. Toda odkar n) mogla več delati, jo je občinska podpora poleg prosjačenja po hISah le kar dobro ohranjala pri življenju. Tako valki In občinski oblasti nI delala prehudih preglavic. Morda le okrog prvega. Mraz, oride nujno delo, pa moral, z denarjem v breg. VaSkl moz si spet piha v rokavice ln posluSa: sneg kar piska. »Strupeno Jutro«, mrmra nejevoljno ln se sorotl otresa lvja. »Hudič, pa tBkl opravki. Danes bi lahko' zapeljal Itlriktst drv s sanmi na postajo In 1800 din bi spravil v žep. »Vldll vraga? Nič. pohitim, hitreje s'oplrn .... In gre odločneje ▼ breg po nelzhojenl stezi, da bi Čimprej prišel n« vrh d« samotne zasnežene bajt«. Btev-. 28 (331) Stran i Pisma dolenjskih fantOV Flnorografiranje t .b««i ŠENTJERNEJ J r>n. i* vit 10«. nn« i* VIT i«**- »ovira Im RoIp oh T.SO unl Sent« Ori fantov, ki so pri vojakih v raznih krajih nase države, dobivamo večkrat pisma z naročili pozdravov domačim |n znancem. Skoraj iz .slehernega takega pisma razberemo, kako radi prebirajo fantje nas časnik, kako zelo so veseli sleherne novice iz znanih krajev in kako zadovoljni so z napredkom domačih vasj in mest. Ce vedno ne moremo teh pisem takoj objaviti, je tega kriv majhen obseg tednika. Vsem dolenjskim fantom, borcem JLA, pošiljamo tudi ob tej priložnosti lepe pozdrave z zeljo, da bi se v vrstah nase armade naučili čimveč koristnega in praktičnega! »Lepo smo proslavili Dan borcev« 4. julij — Dan borca, smio tudi mi, Titovi vojaki, lepo počastili. Zavedali smo se, da je to dan svetlih spominov na ti'sie čase. ko je KPJ pozvala naše narode k oboroženemu uporu protri fašističnim osvajalcem. Naši očetje, matere, sestre, bratje so osveži- li spomine na težke dnj in pire- gomet, odbojko, košarko, "sah. Prislano neizmerno trpljenje. Do- rejam?) tudi različne prireditve za bro se zavedamo, da je pribor- tuše vojake in iako santi skrbimo jena svoboda plod velikih na- ■/* lepo m prijazno življenje. Vsa-porov in brezpiinternega juna- ko soboto nestrpno pričakujem Stva partizanov ln aktivistov. Dolenjski list, ki mi prinaša novice Zato čutimo dolžnost, da čuvamo iz domačega kraja, težko priborjeno svobodo in Priporočam vsem tiarsem, ki Iz Smederevske Palanke nam piše Novomeščan Marjan Jazbin-šek 'akole: »Tu nas je več mladih fantov te Novega mesta in okolice. Radi prebiramo Dolenjski list, ki nas obišče vsak teden in nam prinese obilo vesti iz domačih krajev. Skupno ga prebiramo in z zanimanjem sfledimo dogodkom, saj .srno tudj v JLA stalno se-znanjeni * ™*mno^n;lrrn in y<> ^ ******** ^g0dk' !eV kar smo odšli mlad: Dolenjci slu- koLki jo voda nas dragi maršal *J^ ^ y {em g» }mQ se na.ičili že marsikaj koristnega mirno graditev domovine. Dan borca seno zato skupno z našimi vzorniki, starimi partizanskimi borci in ostalimi Ljiudmi naše domovine proslavili v spominih na vse, ki so dali za našo neodvisnost življenje. Vsem borcem in borkam ter aktivistom iz NOB čestitamo k 4. juli.ju in k bližnjemu 22. juM-'u — Dnevu vstaje slovenskega naroda! Vsem pa posipamo tudi borbene tovariSke pozdrave!« tmajo sinove pri voutkih, da pm naročijo rw> dolenjski časnik, za katerega vam bodo hvaležni. Kar nas j/«e Dolenjcev lepo pozdravljamo vse rojake v vojski m jim želimo cbilo uspeha. Vsem bralcem Dolenjskega lista pa lep pozdrav. Ivan Vidic Dne 13. VII. 1956: II. ekipa (a) Popoldne v I>ot>ru£kl va«| r.a vas.: Dobru.'ka vas ob 15.SO uri. Do}. Stara vas pri Skocjanu ;n Hude-nje ob 16.30 un. Grmovlje ob 18. uri. Dne 17. Vil. 195«: II, ekipa (a) Dopoldne v Dobravi za vasin Tomazja vas ob 6.30 uri,-Dobrava ob 7.30 uri. Cucja mlaka. Drama ji i Stranje ob 8.46 url rop«!dne v Zamesksm za vasit Zamesko ln Mtseča vas ob 15.30 url, HrvaŠki brod.. Cisti breg in KaptavnUt (obč. Kostanjevica) ob 16.30 uri. Pismo iz Užičke Požege Ali so potrebne požarno varnostne komisije? Tito. Slabo seme »Semenarne« Nekateri kmetovaici v Metliki so kupili v zadrugi seme lu-ceme. To je dobila kmetijska zadruga od »SEMENARNE« v Ljubljani. Pokazalo se je. da seme v glavnem ni bilo seme luceme, pač pa mešanica drug;h semen. Pravega semena lucerne je bilo vmes komaj dobrih deset do dvajset odstotkov, ostalo pa seme črne detelje in druge primesi. Pri izbiri in sortiranju semena za posamezne kulture je treba pač bolj paziti. za življenje. Marsikateri fant je 'sele tu spoznal kakšno je pravilno in redno življenje, navadil na red in čistočo, kakor tudi na osebno daleč od Požege nem, ki so jo zgradile mladinske brigade. Ta tovarna m pa tovarna v Slovenski Bistrici izvažala mnogo bakra in slovita po svojih kvalitetnih izdelkih po vsem svetu. Prav tako smo K ogledali veliko chktrarno na reki Moravici, ne higieno. Tu spoznavamo razno orodje in orožje, se učimo z njim ravnati in ga čuvati. Moram omeniti, da imamo v na'si enoti "se nekaj nepismenih, ki se zelo trudijo, da se naučijo pisati. Po odsluženju vojaškega roka bodo ponosno odšli na svoje domove. Mnogi se uče rasnih poklicev, spoznavajo kraje in prirodne lepote nase domovine.^ Pred nedavnim smo si ogledali veiiko topilnico bak\a v Sevoj- RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za podeljevanje štipendij OLO Novo mesto, razpisuje na osnovi temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ 3i/55), odloka o štipendijah (Uradni list FLRJ) št. 33/54 in pravil sklada za štipendije člen 1«, naslednje pogodbene štipendije: 1. 4 štipendije za študij na prirodoslovno mat. fakulteti (2 matematika, i rom, — germa., 1 pedagog.); 2. 1 štipendija za študij na glasbeni akademiji; 3. 2 štipendiji za študij na šoli za soc. delavce; 4. 7 štipendij za študij na VPS o«ebeie obveščene. Dne 19. VII. 195«: I. ekipa (e) Dopoldne v Skocjanu zs vast: Gor. in Dol. Dole, Goriška gora ob 6.30 uri, GoriSka vas. Hrastu- lje ob 8. uri. Popoldne v Skocjanu za vasi: Zavlmek sn Jelendol ob 15.30 uri, Osrečje in Mačkovec ob 36.30 uri Stara Bučk« in Stopno ob 17.30 uri. II. ekipa (a) Dopoldne v Drči za vasi: Drča, Javorovica in-Rakovnik ob 6.30 uri. Apneni.k. VeMki ln Mali Ban ob 7.30 uri. Vratno ob 8.30 url. Popoldne v Šmarju za vasi: Smarie Hi Zvabovo ob 15.35 url. Dol. Vrhpolje ob 16.30 uri,' Sela ob 17.30 url. Dne M. VIT. 195«: I. ekipa (e) Dopoldne v Šentjerneju za vasi: Mihovica ob 6.30 uri. Razdrto in Vrh ob 7.30 uri, Dobravica ob 8.30 uri. Popoldne v Šentjerneju za vasi: Gor. Brezovica ob 15.S0 url, Smalčla vas ob 16.30 uri. Dol. Stara vas ob 17.30 uri. II. ekipa (a) Dopoldne v Gor. Vrhpoljn za vasi: Gor. Vrhpnlje ob 6.30 url, Mihovo ob R 49 uri. Popoldne v orehovlel za vasi: Orehovioe ob 15.30 un. Gor. Stara vas ob 16.30 uri. Cerovi log ob 17.30 uri. Dne 21. Vil. isk: I. ekipa (e) Dopoldne v Šentjerneju za vasi! Dobravica ob 6.30 un. Dol, Bre- V Šentjerneju ob koncu šolskega leta 10. funira smo končal: redni pouk na osnovni šoli in nižji gimnaziji:. Šolsko I ero smo zaključili s telovadno akademijo in razstavo zvezkov, risb in ročnih del. Dve sobi. po'.njh lepih izdelkov, sta pri- ?a odrasle. Igra je zelo lepo uvela. Maio desernko je igrala učenka III. razreda onsovne šole — Breda Škrbčeva, ki'je s svojim srebrnim glaskom in nežno postavko prav dobro rešila težko vlogo. V prizorom »Upor v Sofli«, je imela ravnateljica Skenetova lep in pomemben zaključni govor. Ponirski odred »Martina Kotarja« :iz osnovne šole in gimnazijki pionirski odred »Brata P:.rkovič« sta spreje- vabili mnogo ljudi. Starci »o z zani- ostal h otroških vlogah so nastopi- la na*o od Zveze prijateljev m!a li pionirji osnovne šale in gimna- dine kot nagrado za uspešno tek- ma n/jem og'ledova.li ' lepe risbe in ročna ddla ter se Čudili, kaj oroči vse zmorejo in dosežejo pod vodstvom dobrih učiteljev. V nadaljnjih 16 dneh je bš! na gimnaziji vsako dopoldne pouk za učence, k'j imaijo pona vi jalne izpite. Krožke so vodili predmetni učitelji, V tem časti so naredili ziie, vloge odraslih pa je prevzelo movanje dve krasni diplomi. m poudaril, da s« bodo prebivalci Predgrad* vedno hvalei-ro spominjali tistih, ki so padli za .svobodo. J. R. KINO »Krka« — Nov« mesto: od 13. do 16. Juli.is: angleški barvru film »Denarnica*. Od 17. do 18-julija: ameriški film »Kraljica Kristina« Dom JLA — Novo mesto: od 14, do 16. julija: ameriški barvni zilm »Boj za posest« Od 17. do 20. julija: ameriški barvni film »UknV-ena trmoglavka«. frnnmelj: od 12. do 15. Julija: emeriSki barvni film »Bagdadski berač«. 17. in 18 julija: amenSki film »Jajce in laz«. Metlika: H. in 15. Julija: »Ali Baba« 18 julija; »Lažni Adam«. Trebnje; 14. in 15. julija: ameriški barvni film »Bagdadski berač«. Predslave v nedeljo ob 14.30 |n ob 20. uri. Kostanjevica: 15. Julija: italijanski t\\n »Rm ob ena1*t:h*. 18. jils»a: ameriški film »Rimske počitnice-'. Šentjernej; 14 In 15. julija; jugoslovanski film »Jubilej gospoda Tkla». Gradac: 15. Julije: ltallj»nskn film »Na ostrini meča«. TABORNIKI! Zbor vseh tabornikov in ta-bonr> Rodu gorjans>k:h tabornikov, ki gredo na tabor v Med-verjo. bo danes, v petek 13. julija 19M ob 17. uri na mo.«tu v Pag^v '.og. Odhod na tabor: v torek 17. julija ob 17.30. Taborovodja OBJAVA ProSn'e 7a sprejem v D' jaški dom v Smihelu pri Novem m^tu »predam smo "o M, julija in*6 Obrazec 1-74 mora biti točno izpolnjen koiekovan i. dr*avnVn kolkom za 30 din tn okrajno tnksn 20 din. Nekolkovanlh in preznno dospelih prošenj n« bomo u po* t rvali 1'r'na D;isškcga doma »Majdi Sile. Rmlhel pri Novem mestu Zahvala Prisrčno se zahvaljujemo pri-msrtrju dr Otonu Bsjcu, k' nam Je z uspelo težko -srčno operacijo r^ iubiieno se*tio Favn Pun-serČarlevo. ZshvaVujemo se- tudj primar.tl« Internega oddelka novonteVs^meznc 15. julija 1!>56 na Rozancu St. 4 v bližini Crnomioa pri ?e-lezn'škj postaji Otovec. VpraSa-tl; Kuzma Tončka, Zorencj 1 p Črnomelj PRODAMO STELJNIK, poraSOen s smrekovim in hrastovim lesom (obč Ta:ćjd vrh — pr! Vražjem kamnu). Poizvedbe pri Pape* Loka - Črnomelj. Uprava Pogrebnega zavoda v Novem meslu poziva vse najemnike, lastnika grobov na mestnem pokopališču v v Smihelu. da iVmpiej najpozneje pa do 1. avgusta 1956, poravnajo /upiKilo najemnino za grobove. Koiikor ne 0O najemnina podaljšan* in poravnana bom,, morali grobove prekopati ln oddati diii-g ni interesentom Nadailje sporočamo. da so na-lemndicJ, lastUrlkJ grobov dolžni od č;is« do f-i.cs., s.imi oskorbovstj grobove, če tega po naročilu stranke ne opravi na njihov račun uprava zavoda Vse zanemarjene grobove bomo navzlic poravnanj iu*jenmi mu pi>-trJiic, da jc pri nfh im^i deloviu) raamerje. Kaic, Ja uke priče ni bjio tež.-ko narti. Ji«/e Puu^arlnik, mi/ar iz TroUnije^a, mu je natps.il iz javo, da je bil pri tueta /.i|x«leii oil IS- janua.n;a 1V35 do 1. nu«r-ca 1938. Iranc Saje i/ Trnja n>u je QQ&pii$i da je bit p-ri n.jem v delovnem ra/nicrju od 20. januarja 1942 dO 8. sep-vmUi-a 1943 ter otl 1. julija 1945 do 31. ja-nuarja 1947. Tretji, ki je šal v pomoč za dosego pokoHiioe, čeprav r lažjo, je mizar Aldrjz Gore k r»jtgo\x>d'ra KZ 5ent'!ovrenc in če bo treba kaj plačati, bo to plačala • kmetijska zadruga (!). Prav gotovo je treba take priče |xxslaviti pred sodišče in strogo kaznovati. Upamo, da se bo to tudi zgodilo — r gornjem siuča,ju .n vseh podobnih primerih! Nagrajeni so bili tud;. posamezni najboljši učenci, ki so ie odlikova-1: s pridncw ?e pred enim a!' dvema letoma dolroncsJi šolsko obveznost pa jim manjka II. razred gimnazije za učemje obrti. Deset zovlca !n Roje ob 730 unl. Šentjernej ob 8.30 uri. Popoldne v Šentjerneju za vasi: Šentjernej ob 15.W uri. II. ekipa (a) Dopoldne v Orehovuu za vasit Hrastje in Toisti vrh ob 6.30 uri, Pristava Zapuže ob 7.30 ur, LOfci ob 8.30 uri. Popoldne v Gor. Grad.'šču za vasit Gor. in Dol. Gradišče ob 15.30 uri Dol. Mahaiovec ob 16.30 uri, Gor. Maharovec in Praprece ob 17.30 uri. Dne 22. VII. 195«: I. ekipa (e) Dopoldne v Dol. Mokrem poljn za vasi: Dol. ln Gor. Mokro polje ob 6-30 urt. Polhovica in Zerjavm (obe. Novo mesto) ob 7.30 urili, ekipa (a) Dopoldne v Ledefi vasi za vasit Lex!eča vas in Vrbovce ob 6.30 uri, Volčkova vas In Imenje ob 7.30 uii. Brezje in Gruča ob 8.18 uri. Groblje ob 8.45 uri. I. ekipa Popoldne v Prekopi za vasi: Ostrog in Šentjakob ob 14. uri. Vse ostale vasi ki so določene za to bazo spadajo pod obC.no Kosta. njevica. in Kosta nje v ičiju 17. VIT. lsr.fi: II. ekipa (a) Popoldne v Zameskem r.a vasft Koprivnik ob 16.30 urt. Vse ostale vasi. ki so določene z.a to bazo, spadajo pod občno Sentjerneg ter bodo posebej obveščene. 22. VII. l»>«: I. ekipa (e) Popoldne v Prekopi za vaa*t Dol. Prekopa ob 15.30 url, Gor. Prekopa ob 17. uri. Dobrava ob 17.45 url. II. ekipa (a) Popoldne v Ore novcu za vas! s Orehovec ob 15.30 uri. 24. VII. 1956; I. ekipa .• ■• za. vasi: MsJfl Mrsševn ob 6 ?n uri. Kalce-Naklo ob 7.30 uri Brod ob 9. uri. Popoldne v Velikem Mraševem za vasi: Veliko Mraševo ob 15.30 uri. Dne 2«. VIT. 1ftS6; IT. ekipa (a). Dopoldne v Siit.nl za vas!: Sutna ob 6.30 uri Hrastek ln Do', ob 7 30 uri. Brlog, Planina jn Brezovice ob 8.30 uri. Popoldne v Stitni za vasi: Brezje v Podbočju -'n Gradec ob 15.3fl uril, Mladje ln Premagoval ob 16.30 uri. četrtosolcev je uvpešno opravilo Siprcjemni izpit za nadaPnii studii;. Sprejeti *o v gostinsko, administrativno, ekonomsko, srednjo tehniško, železniško mdusiri^ko, mdu-.srrtj^ko rekslilno šolo, na. učiteljišče in v višjo gimnazijo. Želimo jim mnogo uspeha pri nada'"Vijem izobraževan "ni, vsem učencem in učjldjslvu pa prav Jepe in prijetna počiMi ce! V. PORT IN TELESNA VZGOJA1 Partizanovi košarkarji za 3 koše boljši od študentov s Cemš — dečka. Kukman Alojzija z Jablana — dečka. Majerie Marija lz Crnomlj;. — dečka. Av-sec Marija z Dolžsj — dečka, Blaanili Anica iz. stare«« trga pri •'• *r«*' v«l trije so ti.ipis.tli psj-Trebndem — deklico. Hrovai Vi- mene :iziave, jih pbdt^ŠKsU in zida z Bokal« — dečka. Kafol Ol- uosalli ga s Pogleda — dečka Tome \. ' • •* i - „ ,.y M.irija le Novega mesta' - de- V ie ,,n Privd:šče v Tfeb- Rr'"^ Va>nMn« , Sel - n.je, da preizkusi veoodostokost dečka. Bučar Marija I Ostroga — GOTNA VAS Roten ie b'l en deček. Urrirl« 'je Hrovst Alojzija, socialna porrpiranka. 75 let. m Gotne vasi. GRADAC Juni.la |e bilo rojenih .' deklic. Poročijo r0 «e; Brodar č Janez 1z Gnhell :n Zugelj Marirja z Otoka. Bsr-č Pavie It Gradaca 'n Pead rc Anton ja lz Krasnca, Drago« Alol/it m ftegina Vida, oba ia Csrocvlsča. linrii so: .lakofčtf roj Veselic N' i. 56 let (7 ceikviSča. Ma-rentlč. roj. Karpucel-l Regina 53 let, lz. Brildlna . ip,;č rol. Zu-panlč Marija. 33 let. |sj G-nbelj. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pra4tMl 1ej'c — dečka. Hiautar Marija ■Tf.iv. Saje in Punig^ilnik sta z raznimi zavajanji v glanKiem po-rrdila, kar na napisjla v iknjavf, samo da te^a nista mogla dražiti z duisumcnti. TrdiHa sla, sla bo lahko pričala, ker «a u^v>-c>-vila iz Usti) h evideiu. I udi Gturc je bil že pred vrati zašli sevalne solir. Takrat pa se je spomnil, da mora kot priča (tvonti re«nko. Pretekli teden s0 se ponesre- Zmo ni hote! pričati . . . ivm^-kazai'o, da eden in dru^i nima-;i nolicnih preg'eslov, 'f/ k.ucrjh bj lahko uc.ntovi.'i zapvdilev mieno-v.uieugri v svt.jili delavnk.ih, k*x tti to na vedli a v iz fa vili. *se več-. Poka/iJo se je. da S. K- ni niko- dekllCO, UrbanCič Marils lz Dol. Straže — deklico. BrotlariO Marija le SkrilJ — deCks. Hribar Marila IC Srebrnič — dekl.ico, Zp.ložn:k Terezija iz ftm«itic«n ob Pak: — de-klico Golob Miri-ja iz Maekovca — dečka. Gr-mov^ek Francka lz Vel Loke — deklico. Kronika nesreč či 'n i*ka': pomo& meiki bolniAnlci; Kolar s'.n uslužbenca iz. Kamnika. S| Je na postaji v Trebinjetn poškodoval desn0 nogo. Venel Alo.rziia. »•viljs iz Novega mesta,, padla z motoria 'n si poškodovala lavo nogo, Rljavec st«nku. sin uslut-benca !/. Trbovell ie v Mokio-nogu padel ln si poškodoval levo roko. Salevec Franc, delavSfl 'z Vavte vasi. Je padel a kolesa ln ]■ ^.J prJ Čorvu! (V Lz ia-vi jf Di:*k<>dovn: desno roko. *ltu. ' • , , . ■ , , i . i ' »apw.il, da ^ drtal dve letil Košarkarske tekme med »Par-ti/aivni« in študenti so postala tradicionalna srečanja. To so bile vedno najbolj borbene ln tudi najlepSe tekme. Taka tekma, polna hitrih akcij, lepih metov od daleč tn nenadnih leontra napadov, ie bila preteklo nedeljo na Loki. Studenlje so nastopili zelo oslabljeni, saj niso igrali trije najboljši — Strbene, Simič In Sonc. zato smo pričakovali, d« Jih bodo Partizanovi košarkarji pregazili. Toda zmotili smo se. Ce bi se studenlje zagnali te v začetku tako kot so to storili v končnem finiSu v obeh polčasih, bi Partizanovi košarkarji, ki so nedvomno tehnično boljSe moitvo, lahko celo izgubili. Študentje so pomanjkanje tehničnega znanja nadoknad'11 z borbenostjo ln požrtvovalnostjo. Omenili umi, da so študentje slabo startali, saj so nasprotniki v prvih minutah igre vodili Že Z ■ 10:0: in kasneje s 15:j, toda to študentom ni vzelo poguma. S požrtvovalnostjo ln lepimi meti od daleč (v tem se Je kot pravi mojster Izkazal Medic) so tik pred koncem prvega polčasa celo izenačili na 2"t:2:t. a ivolčas teeno v-fublll, V naiJallevanju Je Partizan povečal vodstvo na 10, pa tudi 1« točk prednosti, tod. v finiln to se študentje spet polrudlll, stalno zmanjševali razliko in končno iz- gubili s komaj 3 koši razlike s rezultatom 80:74 (25:23). Da je bila tekma lepa in da so bili gledalci .zadovoljni z igro obeh mofttev, dokazuje ploskanje gledalcev. To sta ekipi tudi zaslužili. Košarka, ki je v Sloveniji na Izredno visoki stopnji, posebno v Ljubljani, počasi osvaja 'gledalce tudi v Novem meslu. Prav ta tt-kmH je bila dobra propaganda zanjo, saj si na njej lahko videl vse od borbenosti in hitrosti do preciznosti. Posebno za slednjo moramo reči, da je bila na najvišji stopnji. Tako veliko izkoriščenih metov iz vseh položajev in daljav se redko vidi tudi na tekmah najvišje stopnje. Ce je dobil žogo v roke Goles. je bil to siguren kos; prav tako Je bil tudi Medte na nasprotni strani stalna nevarnost z.a Partizanov koi. Na tej tekmi Je Goleš dosegel osebni rekord, sa.l je sam dosegel i>3 točk za svoje moitvo, na drugi strani pa mu je b!l skoraj enakovreden Medic, ki je dosegel 42 točk. Vso pohvalo zasluži fudl zelo dober sodnik iz. LJubljane, ki js vodil tekmo brez napak«. Mo.štvl sta nastopili v postavah: PARTIZAN - Ooles 33. Medle I, Fuls 14. Setina 9. Bele 2 ln Brglet 0. STUDKNTJE — Medic 42, Berger 12, lVirič JL 1», BreSčak 4, Tratnik 3. kell Rožo, s,n pvtoprevoznlikij. 'z Semiča. se le z benc nom opeikel pn te'e«!! !n rta po?le Otoka 1e n-^.d'a z lipe ;n s\ poškodovala gi^vo. r<(iboj Alojz, dsles'1" i7 rvo-brn'ičs le psdet s '-oles* 'n *l poškodoval obraz ln levi komolec Fečaverui Ivsnu, s nu p i-se.,(r'v, (j St'srjVe vi«i< se le v gozdu zaval'1 hlod ns levo nogo Ujj mu jo poškodoval. Zanim vo je, kako ;t prišlo do teh is».,jav o /.:|\»-uivj S. K. Franc S,v> j« prišel h G^Vrcu in rmi Predlof.ii, za kueri čas naj podpi-. še, da ie S. K. deli' pri njemu. Ker je Gore imel pmntn ral*S Tod tir.'bo.rnikov imeio po kosilu in skoraj ves popoldan, poleg vsakodnevnega obveznega ko je vendar prenehalo deževati, plavanja tudd predavanja i* tabor- Medtem ko so nekateri Se naprej ništva. Predavanjem vneto sledijo delali, pa so fantje odšli v Mošče- in si važnejše stvari zapisujejo v ničko drago na povratno srečanje zvezke v odbojki z mornarji. Kljub temu. Čeprav jim vreme ni ravno n«- da so mornarji dobili »pojačenje« klonjeno saj je skoraj vsaik dan so tudi to tekmo izgubili z 1:3. dež. so 'taborniki veseli in zado- S pesmijo na ustih so se navijači voljni, posebno ob tabornem vračali peš domov, medtem ko so po daljnovodih na tisoče kilo- kovanje v elektrotehniki. F. K. Taborniki so tudi dobri kuharji Tisti seveda, ki imajo za sabo hrane, sta Okrajni gospodinjski že nekaj taborniških izkušenj, center v Novem mestu in uprava r abornjška organizacija vzgaja Rodu gorjanskih tabornikov or* svoje člane v 'številnih sipretnostih ganizirala pred kratkim enoteden-in jim nudi obilo možnosti za pri- ski kuharski tečaj v prostorih cen' učitev najrazličnejših del, ki jih tra. S prav velikim zanimanjem človek v vsakdanjem življenju in dobrim uspehom ga je obisko* vedno s pridom uporablja, Na iz- valo 12 fantov in deklet, letih, pohodih m taborjenjih skr- »Zdaj pa vemo, kako težko de* bijo taborniki tudi za kuho. Ne lo imajo mame!* so rekli fantje samo dekleta, tudi fantje se mo- po zaključenem tečaju, ko so s* okoliščinah. Spustil se je na- siuždo novoustanovljeni te- r&o znati zasukati pred taborni- skupno z dekleti zahvalili požrt* ravnost idealno.« lefonsk! centrali Budimpešti škim štedilnikom, na katerem je vovalnj strokovni učiteljici Stef- Na avtocesta je ostala samo (iu je 1882 izumil elektromotor dostikrat teže kuhati kakor doma ki Janežič za njen trud in dobro ravna, kakor z ravnilom po- nr izmenični tok), potem pa pri z elektriko ali v sodobnem, zi- sestavljene jedilnike, ki jih bodo dznem štedilniku. Da bi seznanili že prihodnji teden lahko upora-Kasneje je odšel v Ameriko, mlade tabornike s kuhanjem pe- bili na letnem taborjenju rodu v kjer je delal skupaj s slavnim stro sestavljene in zdrave domače Medveji. Prav gotovo bodo zdaj znali bolj ceniti odgovorno m naporno gospodinjsko delo svojih mater, ko so sami spoznali, kako gre ta reč s pripravo in kuhanjem hrane. Vzgleden primer poštenosti Vojak Vojislav Boškovič iz Vojne pošte 5294—Metlika je našel na testi v Metliki denarnico z 10 000 dinarji. Ker ni tegnjena, temna sled, ki jo je Edison >vi kontinentalni družbi. r>>vzročalo močno zaviranje. A. Mišić (Polivka) Novomeški uciteljiščniki taborijo danskemu počitku Toda ne za dolgo, kajti obiskala nas je tova-rišica ravnateljica Zeljni novic iz domačih krajev smo se zbrali Okrog nje. Posebno nas je zanimalo kako je bilo z maturo ln nemalo smo bili presenečeni, ko nam je povedala, da le samo ena padla trije Pa imajo izpite. Kaj takega č^orav *n razjed vsi izdelali, nismo pričakovati Ob treh smo spet Sli na plavanje. Ko snv, prišli na kopališče, sm0 k;ir obležali. Vse je bilo kot ohromelo. Sonce Je popilo z neba še zadnje oblačke ln vladalo na prostrani modrini. V dušeči naslada vročine leži v^e negibno in diha počasi . . Napiti se hoče zraka. s°nca vsega. Toplo morje nas Je kmalu zva- bilo v objem nato pa smo spet kot martinčki zlezli na pesek ln greli še ne dovolj zagorela telesa. Ko danes gledam malo nazaj, me navdaja veselje Pa ne samo mene. vse nas. kajti skoraj vsi neplavalci že plavajo. Po končanem plavanju smo se spet zbrali okrog tovariša Glonar j a, ki nam je predaval o taborni štvu |n okoli tovariša Bukovca, kj vedel za lastnika, je vprašal na ic govoril 0 metodik* plavanja. občini, če morda tam vedo, kdo Zvečer smo zakurili taborni . . ' , . «iwS- „ * ogenj Po programu z resno vse- to je izgubul, pa ni nihče Out bino smo začeli s šaljivim delom, vedel. ki nas je spravil Se v večje zado- kasne:e. ko se je vračal v vollstvo kot lepo vreme Pozno v . .„--x»t . ..i;~i i noč smo čuli peli. gledati v mor- enoto, e srečal nfe ulita zelo ju nebroj lesketajočih se luči ri- z-.-mišlj :".i0 ženo. ZazoVo s» m« biških čolnov m poslušan lepo ri- je, da bi ona utegnila izgubiti blško pesem. Ljubo Zagat ognju. Poglejmo kaj so zapisala v taborniški dnevnik mornarji odbojkarje peljali do tabora. Tu so se veselo poslovili in komaj pošteno prikorakali domov. »DELO IN VARNOST« ševilka 3 In 4 Ponedeljek: žalostno seno gle- ko jih je žP spet pozdravil dež dali zjutraj iz šotorov na potem-nelo nebo od svinčeno sivih oblakov, ki so pošiljali dež na zemljo. Kaplje so pele enakomerno vetra pesem z močnejšimi vložki, ki Jih Sreda je povzročil šibak veter. velikr Kaj sedaj? Legli smo v postelje ln trdno zaspali ob šumenju dežja, bučan j u morja in zavijanju Sonc pred nas Je prebudilo čajnn uro. Sinodi Kn so nam včeraj ribiči pripo- nI nihče pričakoval. da bo po vedovail. da bo danes dež. kar nismo hoteli verjebt da bo res. ko je vendar tako lepo sijalo sonce. Sedaj pa le verjamemo in vzdihujemo temni deževni noči tako lep dan. Ker smo hoteli izkoristiti res vsako minuto, da b; nadomestili, kar smo prejšnje dni zamudili, smo takoj po zajtrku odšli na kopaii- O, ta presneti dež! Kaj res ne šče. Danes je bil tQ menda edini dan. da nas ni bulo treba siliti v vodo, Lepo vreme ie prineslo med na« praznično rVizpoloženje. Bdi, smo veseli ln včasih smo zapel) pesem, ki je zaplula v daljavo . . Po obilnem kosilu s sinoči ulovljenimi ribami smo legli k opol- more biti niti en dan brez dežja'i Nihče nam ne odgovori, le dež poje enakomerno pesem Po šotor-nih krilih . . . Vstali smo šele ob osmih, pospravili šotore in sij ]£ zajtrku, nato pa na predavanje. Profesor Glonar je predaval o tabornih izu- Izšll sta tretja ln četrta številka strokovnega časopisa »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. To Je danes prvi ln edini list v državi kl se bavi s perečimi vprašanji produkcije in varčnega gospodarjenja v industrijski proiizvodnji, z vprašanji smotrne, znanstveno utemeljene organizacije dela. z vzgojnimi vprašanj! kadrov v gospodarstvu in s problemi preprečevanja nesreč pr; delu. z zdravstveno ln tehnično zaščito. V prizadevanju za hitrejši razvoj ln napredek našega gospodarstva ter Za povečanje storilnosti dela ima časopis, pri katerem sodelujejo priznani strokovnjaki, brez dvoma zelo pomemben delež m nanj še posebej opozarjamo vsa industrijska pod- Safamhtk. Jetja, gospodarske organizacije 1» strokovnjake. Tretja številka časopisa prinaša naslednje članke: »Pravilniki o premijah so obvezni« Mitja Kamušič: »Bistvo ln glavna na-f-ela premijskih sistemov v go«po-darskih organizacijah« Ing Pavle Vrblč: »Organizacija proizvodnje, storilnost m plačni sistem v premogovnikih«, Ing R AhČan: • Organizacija proizvodnje storil dt-narnico in jo ie vprašal. Res je Jcgubili ves svoj denar, 'ji ko ji ga je vojak vrnil, mu je vsa vesV.a dala 1.000 dinarjev za nagrado. Ta pi'mer poštenosti je lep vzgled v*em prebvalcem kakor tudi pripadnikom JLA. R B. Avstralija ima največ puščav Koliko j v našem času še pu- nost in olačni sistem pri rudniku ščav na zemlji? Ce pogledamo lignita Velenje«. Ing. Vinko Pre- vseh p8t kontinenicv-celin (bres želj: »Vpliv organizacije dela in r . . . . ; . Dlačnega sistema na produktlv- severnega in južnega teiajnega nost dela pn rudnikih Trbovlje— ozemlja, ki sta nenaseljena) do- Hrastnik« Ing Ana Najžar: «One- ijimo ^0ii podobo: čiščenja v zraku m asanaciia de- .„...„,„.■ = nuščave 41% lovnih mest v industriji«. Ing Avstralija ima puščave 4d/c SVo- Janko Svajger: »Varnost pri delu jega ozemlja, Afrika 36%, Azl- v luči statistike«. Prof M. Bat- a 29%, Arherika 14% in Evropa testin: »Obrazni ščitniki« članek o metodi praktične Izobrazbe vodilnega kadra v proizvodnji Ing. Bori« Gostlsa: »Prirodni bruai in umetni brusilni koluti« Vsebina četrte številke: Franjo Aleš: »Izkoristimo izkušnje dru- oceanov, je največje živo bitje nekaj .iad 1%. 371 kg težko src« Kit, 'ci orje gladine svetovnnh gih«. Tn^. Ervln Perne: »Vpliv organizacije deln na ocen'tev de-i'ovnih mest«. Mitla Kamušič: »Problemi se'tave orernljsklh ora-vilnikov« Dr Leon Jerovec: »Znnn«>tvena orgjmlraeMu deu In plačilni sistem«. Ing Janko Svajger; Varnost nrj delu v luči statistik"«. Dr Stane Lajevec: »In-dustrijsikl stol domače proJizvod-n1e« Drof M Bat*est1n: »Fluorescenčna razsvetljava« »Ščitnik za golonico«. Ing Boris fVmtisa: »Prirod n t brusi ln umetni brusilni koluti«. Naročajte In berite »DOLENJSKI LIST«! iS«e»e«»MM»>a»»»»e»»e»»«e»»»« na svetu. Starejši kit je težak 122.000 kg — toliko, kot 36 odraslih stonov. Njegov jezik tehta 3.000.kg, srce 371, jetra 936, želodec r>a 500 kg. Letalo porušilo samostan Blizu mesta Ottawe v Kanadi je na samem samostan katoliških nun. V trinadstropno stavbo samostana je pred kratkim iz velike višine treščilo reaktivno letalo in eksplodiralo. Posledice so bile strašne: Vsi trije letalci ubiti, prav tako pa tudi 16 nun in en duhovnik, stavba pa porušena. 91 Bila sta radovedna in sta na vsak način hotela preplezati tudi te stene. Zato Jima nikakor ni hotelo v glavo, da nista mogla priti više. Peči so bile gladke in nikjer več ni bilo prijema. Morala sta se vdati in opustiti misel, da bosta preplezala strmino; odločila sta se za povratek. 92 Ko sta se obrnila, sta pa spoznala, da bo pot nazaj precej težja kot sta si predstavljala. 2e po nekaj korakih nista mogla nikamor več. Rok se je ozrl navzdol. Jezero pod njima je ležalo mirno in vabeče, zato se je Rok kar pognal v zeleno vodo. Za njim je skočil še Vilče. OKROGLE LETOŠNJE POLETJE , BAJNI GORJANCI ZAMENJAM moderno »Biki- »Ali verjameš, da najde} M ni* kopalno obleko za nepremoč- Gorjancih vile pa škrate? Nekaj časa sta plavala ln se p reko pire val a po vodi. Jezero je bilo tako čisto, da sta mu videla dno. Vilče je hotel izmerit] globino, zato je dvignil roko nad glavo, zajel sapo in se potopil. Mislil je, da bo z nogami že dosegel tla, vendar je dno ležalo še daleč pod njim. 94 Ko se je prikazal iz vode, sta oba zlezla na suho. »To presneto brezno je globoko vsaj kakih tO metrov. Stavim, da tudi ti ne prideš; do dna!« •Zelena voda je vedno globoka. Toda, kamor si upaS ti, grem tudi jaz in še malo dlje...« je zamrmral Bok. Fočivala sta ie nekaj časa,,. 95 ... nato pa sta zajela sapo in se skupaj pognala ▼ vodo. Takoj sta se morala prepričati, da je trud eaman in da tal ni mogoče doseči. Ko sta se dvigala, je Vilče zapazil v skalni steni veliko luknjo. Ne da bi pomislil na posledice, je zaplaval vanjo. Ijiv, lahko star dežnik. Urška Vodoskok POSTREŽEMO na našem poletnem vrtu ne samo z odlično pt-jačo in ijedačo, ampak tudi z dežniki. Gostinsko podj- »Kapica« PRODAMO poceni velike količine nepotrebnega strahu, ki smo ga imeli pred lastniki krompiruč. Kolektiv koloradskih hrošče v NASVET »Oh, zaljubil sem se v dekle' Res ni lepa, ampak niena notranjost je vredna zlata. Kaj na} storim? * »Obrni jo!« ČUDNO »Vaš obrat sem pa že nekjt d rut i t videl , . .« »Čudno, sitj ga tmeraj nntim i seboj!« OOBRO C K POZNA »V| s-c prosili, ila hi hili popoldne prosti, ker morate na te- »2a škrate ne vem, vik pa u* porablja Hudoklinov Nace za se* no . . .« POGOVOR NA KLOPI »E, vidiš, Miklavž, vst mine ... « »Res je; samo letošnje deževjt noče . . . « VAŽNO OPOZORILO N\t cesti med Grazotn in Bruc* kom v Avstriji je tabla z napisom: »Kadar je to znamenje pod vodo, je cesta neuporabna za vo* žila«. /P Rok je segel, da M ga zadržal, toda — prepozno. Slabe volje je splaval za njim. Cez nekaj hipov -in oogreb* pravi šef. so se stene razmaknile ln priplavala sta v plitvo »Da,« odeovoni mluihenec. vodo. Obdajala ju je mračna votlina. »Mar si ob »Kaij pa če hi se premisi!.11: no- pamet? Pomisli, čc luknja ne bi imela izhodal gomstna teknu je namreč odpove- Ail ste mogoče videli, kam j« skoraj nama hi zmanjkalo sape!« dana«, * usto moje milo?« _ .4