Poifnlna platana v gotovini Stev. 91. V Ljubljani, petek 21. aprila 1939. Leto IV Pomembna izjava zunanjega ministra grofa Ciana pred začetkom italijansko-jugosiovanskih posvetov v Benetkah: Prijateljstvo z Jugoslavijo - temelj sedanje in bodoče italijanske politike Belgrad, 21. apr. m. Današnja »Politika« prinaša razgovor, oziroma izjavo, ki jo je italijanski zunanji minister grof Ciano dal ravnatelju tega lista Ribnikarju v Rimu. G. Ribnikar je opozoril italijanskega zunanjega ministra ob tem razgovoru na to, da nekateri jugoslovanski^ krogi zadnje dogodke v Albaniji smatrajo za izraz nezaupanja.^ Pokazal se je strah, da bi ti dogodki mogli škoditi prijateljstvu in sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo. Grol Ciano je na to vprašanje odgovoril: »Korak, ki ga je Italija zaradi manevriranja kralja Zoga morala storiti v Albaniji, naj ne skrbi jugoslovanskega javnega mnenja. Od trenutka, ko je dvolično vedenje Zoga napovedalo možnost krize ▼ odnošajih med njim in Italijo, le nam je zdelo potrebno že januarja meseca, kakor sem to povedal 15. t. m. v svojem govoru, ia opozorimo jugoslovansko vlado na to mož-lost. To smo storili zaradi tesnih prijateljskih tvez med Jugoslavijo in Italijo, doseženih z bel-(rajskim sporazumom. V razvoju nedavne alban-tke krize so bili stiki med Rimom in Belgradom italno navdahnjeni z največjo odkritosrčnostjo. Mi odobravamo daljnovidno stališče, ki ga je zavzela belgrajska vlada, ko je v celoti odgovorila stalni skrbi italijanske vlade, da jo obvešča o dogodkih, ki so nas prisilili na korak proti Zogu. Jugoslovansko ljudstvo je v svojih širokih množicah pokazalo, da gre za vlado pri ocenjevanju dogodkov. Prepričan sem, da je že izginila zaskrbljenost, ki se je mogla, kakor ste dejali, pokazati v nekaterih jugoslovanskih krogih.« Ravnatelj »Politike« je za tem dejal grofu Cianu: »V tej smeri bi bilo koristno točno izjaviti, 'da novi položaj ni tako težaven, da bi mogel škodovati jugoslovanskim koristim.« £roi Ciano je odvrnil: »Navzočnost Italije aniji, kakor sem to dejal v svojem govoru 15. t. m., ne skriva niti najmanjšega sovražnega namena proti Jugoslaviji. Nekatere agencije in tuji listi so govorili o nekakih namenih Italije, da bi kršila nedotakljivost tujega ozemlja. Dejstva so pokazala popolno neosnovanost teh nesmiselnih spletk. Italijanski korak v Albaniji ima Darila za Hitleriavo 50-letmco Berlin, 21. aprila. Poleg bajnih dragocenih daril, ki jih j« nemški voditelj dobil za svojo 50 letnico iz tujine, predvsem iz prijateljskih držav, je tudi Nemčija hotela pokazati svojo vdanost z različnimi veličastnimi vezili. Hitlerjev namestnik Rudolf Hess je včeraj kot darilo narodno-socialistične stranke izročil kanclerju 50 dragocenih pisem Friderika Velikega Pruskega, ki velja Hitlerju — poleg kanclerja Bismarcka — »za politični, vojaški in diplomatski vzor«. Pisma so ena največjih zgodovinskih redkosti in so bila dozdaj dragocena zasebna last. Berlin in država sta Hitlerju za rojstni dan poklonili najmogočnejšo in največjo cesto, »Vzhodno-zahodno ost, ki teče po sredi Berlina in ki so zanjo morali podreti cele mestne predele. Cesta je široka 50 m in je glavne načrte zanjo naredil kancler sam. Cesto so med velikimi slovestnostmi izročili prometu pred-snočnjim; prvi se je po njej peljal Hitler. Tretje darilo, ki ga pa je, kakor pravijo, nemški državni poglavar najbolj vesel, je pa nov, samoten grad, pravo skrivališče iz žive skale in betona v Bavarskih Alpah, blizu Berchtesgadena. Kraj za ta svoj grad je Hitler izbral sam in sicer v taki okolici, da je zavarovan pred vsemi radovednimi pogledi. Dela so potekala čisto na tihem in so podrobnosti tega zavetišča — zakaj grad naj bi služil kanclerju tudi kot pribežališče pred morebitnimi napadi iz zraka — znane samo njegovim najzaupnejšim sodelavcem. — Ključe novega gradu so izročili gospodarju včeraj. To je zdaj tretje Hitlerjevo samotno bivališče. Poleg tega in poleg vile na Obersalzbergu ima nemški kancler še en frad, ki mu je dal ime »Orlovo gnezdo«, a grad, ki predstavlja pravo čudo iz jekla in betona, je postavljena na vrhu Kehlstein v pogorju Hoher Goell. Dostop do njega je silno težaven. Na_ zunaj je »Orlovo gnezdo« podobno srednjeveškemu gradu z mogočnimi zidovi in stolpi. Načrte za ta betonski grad je izdelal Hitlerjev osebni arhitekt profesor Speer. Pohištvo, okrasje in druga oprava v gradu je narejena po vzorcih iz bavarskega kmečkega sloga. Za dostop h gradu so morali narediti dve posebni cesti, zdaj pa delajo vzpenjačo, ker je pozimi in v snegu dostop po ccstah nemogoč. Grad stoji blizu kraja, kjer se je Hitler v začetku svojega gibanja 1923 več tednov skrival pred policijo, ki ga je na žive in mrtve preganjala. točno določen in omejen cilj in obseg. Šel je za tem, da se odstrani ovira, ki jo je postavil kralj Zogu med albanskim in italijanskim narodom in da se postavijo na končno podlago odnošaji med obema narodoma tako, kakor so to zahtevale naravne zgodovinske in medsebojne koristi obeh narodov. Vsako drugačno sklepanje tujega časopisja o kakih skrivnih namenih italijanskega koraka v Albaniji, skriva v sebi samo željo, ustvariti nesporazum med Jugoslavijo in Italijo.« Na vprašanje, kako gleda grof Ciano na bodoči razvoj odnošajev med Jugoslavijo in Italijo, je italijanski zunanji minister dejal: »Kakor sem že izjavil, novo sosedstvo med obema prijateljskima državama mora po naših namenih ustvariti nov element za solidarnost in medsebojno sodelovanje med Jugoslavijo in_ Italijo. Dovolj je poudariti, da je politika, ki jo je izvajal kralj Zogu, šla za tem, da med našima dvema državama ustvari dvome in nesporazume. Takšno politiko je izvajal Zogu samo, da bi okrepil svojo osebno oblast na škodo dejanskih koristi albanskega naroda. Ta Zogova igra po belgrajskem sporazumu ni bila več mogoča, a se je vseeno nadaljevala uporno in umetno. Razume se samo po sebi, da se niti Jugoslavija, niti Italija nista dali izigrati. Ko je končno kralj Zogu 20. marca zahteval od nas, naj pošljemo čete v Albanijo, da — kakor smo to zvedeli pozneje — spravimo v nevarnost mir na Balkanu, smo menili, da je nujno potrebno za vselej preprečiti nove poskuse, med drugim tudi v korist odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Ti odnošaji so bili že od belgrajskega sporazuma utrjeni in prijateljski Z italijanskim vkorakanjem v Albanijo morajo postati samo še jasnejši. Prijateljstvo z Jugoslavijo je in bo ostalo eden osnovnih temeljev za italijansko zunanjo politiko. Sicer pa se bom v nekaj dneh sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Aleksandrom Cincar-Markovičem v Benetkah. Ta sestanek bo potekel v najprisrčnejšem ozračju. Razpravljala bova o vseh vprašanjih, ki zanimajo naši dve državi. Prepričan sem, da imava oba iste želje po sporazumu in da bi po sestanku v Benetkah bile zveze med Jugoslavijo in Italijo še bolj čvrste.« Bolgarski pogoji za vstop v Balkansko zvezo Vrnitev Dobrudže in dostop na Egejsko morje Sofija, 21. apr. m. Včeraj je predsednik bolgarske vlade in zunanji minister dr. Kjuseivanov pred zunanjepolitičnim odborom imel poročilo o bolgarski zunanji politiki. V tem svojem poročilu je predsednik vlade poudaril, da Bolgarija do zdaj ni vezana na nobeno skupino evropskih držav niti neposredno, niti posredno, če bi pa vlada nameravala storiti kak tak korak, bo zahtevala prej zanj odobritve od narodnega sobranja. Bolgarija se v nobenem primeru ne bo poslužila člena 17. ustave, ki določa, da sme kralj brez poprejšnjega vprašanja narodnega sobranja sklepati pogodbe s a tujimi državami. ■ Ta pojasnila jr predsednik vlade dal zaradi vesti, da bo Bolgarija v kretskem stopila v Balkansko zvezo. V svojem govoru se je dotaknil tudi tega vprašanja in dejal, da bi Bolgarija to storila, če dobi tiste meje, ki jih je imela v letu 1913 po koncu prve balkanske vojne. Torej bi Bolgarija a vstop v Balkansko zvezo zahtevala vrnitev Dobrudže, ki jo je po svetovni vojni zasedla Romunija in pa izhod na Egejsko morje. Kaže, da se je za izpolnitev teh bolgarskih zahtev močno zavzela Turčija, katere glavno načelo je, da mora na Balkanu vladati sloga in da se morajo balkanske države upreti vsakemu tujemu vmešavanju. Italijansko jamstvo za jugoslovanske meje? Berite ^Slovenski dom c! London, 21. aprila, o. Vse današnje angleško časopisje se veliko bavi s politično iivahnostjo na Balkanu in obrača pozornost zlasti Jugoslaviji ter njenemu bodočemu nastopanju. Listi ugibajo o vprašanjih, ki bodo na sporedu sestanka jugoslovanskega zunanjega ministra Cincarja-Markoviča z grofom Cianom v Benetkah. Angleški tisk seveda vidi v tem sestanku napoved za bodoče tesnejše sodelovanje Jugoslavije z državami, ki so v itnlijansko-nemški skupini. Napovedujejo, da bi Italija glede Jugoslavije dala podobno jamstveno izjavo, kakor je to storila pred kratkim glede Grčiji in jamčila nedotakljivost jugoslovanskih meja, za kar naj bi se Jugoslavija pridružila zvezi proti Kominterni. Na italijansko pobudo se je Madžarska — po mnenju angleškega tiska odpovedala vsem ozemeljskim tahtevam do Jugoslavije in bo tako storila tudi glede Romunije. Priprave za uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Angliji London, 21. aprila. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj imel v Spodnji zbornici govor, v katerem je naznanil ustanovitev ministrstva za vojno preskrbo. Ustanovitev tega ministrstva so narekovale nove potrebe, ker je delo za preskrbo vojske z orožjem in vsemi potrebščinami zadnje čase naraslo, tako zaradi povečanja angleške armade, kakor zaradi splošnih razmer v Evropi. Novo ministrstvo bo prevzelo nekatere posle, ki jih je doslej vodil vojni urad, med drugim tudi skrb za civilno obrambo. Skrbelo bo za nakup kovin in drugih snovi, ki so potrebne za angleško vojno industrijo. Ustanavljalo bo skladišča tega materiala za primer vojue. Novo ministrstvo bo najtesneje sodelovalo z vojnim, mornariškim, delovnim, prometnim in trgovinskim ministrstvom. Vodstvo bo prevzel Leslie Burgin, dosedanji prometni minister. V političnih krogih pravijo, da pomeni ustanovitev ministrstva za vojno preskrbo prvi korak za uvedbo splošne vojaške dolžnosti, katere Anglija ne more razglasiti prej, preden nima za ogromno vojsko, kakršno bi dobila po splošni vojaški dolžnosti, dovolj orožja ter vse potrebne uprave. Mussolini obzirno odgovarja Rooseveltu Napovedi o razlogih, zakaj bo Hitler Rooseveltov mirovni predlog odklonil Rim, 21. apr. o. Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj na Kapitolu imel velik govor o veliki svetovni razstavi za dvajsetletnico faši-stovske revolucije leta 1942 v Rimu. V govoru je poudaril, da bo razstava dokaz italijanske volje do dela, čeprav groze na svetovnem obzorju nevihte. Italija bo to svoje delo nadaljevala. Zato je krivično, če hočejo nekateri ljudje njo in Nemčijo posaditi na zatožno klop. Neumestni so načrti za kakšna medsebojna poroštva za deset ia deset let, če pri tem ne bi upoštevali hudih zemljepisnih napak, ki so jih zagrešili ljudje, kateri niso poznali razmer v Evropi. Kar se tiče konference, pri katerih bi Amerika igrate vlogo opazovalca, velja odgovoriti Ameriki, da je uspeh takih sestankov tem negotovejši, čim več ljudi se na njih zbere. Pariz, 21. apr. o. V francoskih političnih poučenih krogih govore, da je nemška vlada dala posebna navodila svojim zastopnikom v vseh državah, glede katerih je predsednik Roosevelt predlagal, naj bi Nemčija in Italija izjavili, da jih ne bosta napadli vsaj deset let. Nemški zastopniki naj v Imenu nemške vlade vprašajo zunanja ministrstva teh držav, če se čutijo ogrožene go Nemčiji in njenih načrtih, če mi- slijo, da je njihova neodvisnost ▼ nevarnosti in če so prosile Roosevelta, naj posreduje zanje. Ker zlasti države, ki meje na Nemčijo, ne morejo česa takega potrditi, saj bi Nemčija ta odgovor smatrala za izraz sovražnega razpoloženja proti sebi, bodo vse te države Nemčiji najbrž odgovorile, da se ne smatrajo ogrožene in da niso nikogar prosile z« varstvo. Kancler Hitler bo v svojem govoru, id ga bo imel pred nemškim državnim zborom 38. aprila, potem lahko odgovoril Rooseveltu, da se meša v stvari, ki se Amerike ne tičejo in zaradi katerih ni nihče prosil ameriške pomoči ter bo v tem imenu Rooseveltov mirovni predlog v tej obliki odklonil. Berlin, 21. apr. m. V nemških krogih pravijo, da so Mussolinijeve besede prvi kratki odgovor italijansko nemške zveze na Rooseveltovo poslanico. Podoben odgovor pa bo prišel 28. aprila, ko bo kancler Hitler na dolgo in na široko obravnaval posamezne točke Rooseveltovega mirovnega vabila ter obsodil sebičnost demokratičnih narodov ter krivičnost versajske mirovne pogodbe. Naštel bo tudi vse predloge, ki jih je Nemčija dala za utrditev pravičnega miru, pa so jih demokratične države odklonile.___________________ Naročajte in širite »Slovenski dom« I Madžarski poslanik v Ljubljani Predsednik madžarske vlade in zunanji minister na poti čez Slovenijo Ljubljana, 21. aprila. Davi ob 9.30 je z brzim vlakom iz Belgrada dopotoval v Ljubljano madžarski poslanik na našem dvoru g. Jurij Bakacs-Btssenyi. Na postaji ga je v imenu bana sprejel dr. St. Majcen, banov pomočnik, in se z njim odpeljal v bansko palačo, kjer je poslanik uradno obiskal bana dr. Natlačena, ki se je davi vrnil iz Belgrada. V spremstvu višjega uradnika banske uprave si je madžarski poslanik ogledal Ljubljano. Ob 10.45 pa se je s banom dr. Natlačenom odpeljal na Rakek, kjer bosta pričakala in sprejela madžarskega ministrskega predsednika Telekyja in zunanjega ministra dr. Czakyja, ki se vračata z uradnega obiska v Rimu. Madžarska državnika se bosta pripeljala v Ljubljano z brzim vlakom ob 12.59, nato pa z istim vlakom nadaljevala pot čez Pragersko in Kotoribo v Budimpešto. Vesti 21. aprila Italijanski zunanji minister grof Ciano bo 24. aprila dospel v Berlin ter tvstal tam do 28. aprila in se udeležil seje v nemškem državnem zboru, ko bo imel Hitler govor. Angleška vlada zavrača vesti, da bi bila ponudila •svoje posredovanje v sporu med Kitajci in Japonci. Požar na parniku »Pariš« je bil podtaknjen *— tako je splošno mnenje francoskega časopisja, ki pravi, da so vsi požari ladij v zadnjih letih bili posledica maščevanja komunističnih strokavničarjev nad družbo Cie. Gle. Trans-atlantique. Odbor za nevmešavanje v špansko vojno je imel včeraj svojo zadnjo 6ejo ter »prejel sklep, s katerim so vse članice odbora rešene obveznosti, da ne smejo izvažati cvrožja v Španijo, kar so bile dejansko že tedaj, ko je ta odbor .tako prepoved izdal... Milijon novih hitlerjevskih političnih voditeljev je včeraj zaprisegel Rudolf Hess, namestnik nemškega voditelja. Za 50 letnico Hitlerjevega rojstva je včeraj bila v Berlinu velika vojaška parada, ki je po mnenju ttijega tiska prebegla vse, kar je bilo do zdaj kje videti pri takih paradah. Kazali so nove protiletalske topove in nove tanke. Ameriški letalski ' order in novi vrhovni nadzornik vojnega letalstva, polkov. Lindbergh je bil včeraj sprejet pri predsedniku Rooseveltu, kateri mu je poročal o stanju nemškega letalstva. Ameriška vlada se bo začela pogajati za nakup nekaterih holandskih posestev ob obali Srednje in Južne Amerike, ki so izrednega pomena za obrambo Amerike. V Cairo je dopotoval poveljnik angleške vojske v Indiji general Scarlett 6 svojim štabom, ki naj določi vse potrebno za prevoz indijskih čet v primeru vojne. Sporazum o vstopu 'lurčije v angleško francosko obrambno zvezo je že sklenjen in bo razglašen čez nekaj dni, ker se Turčiji ne zdi umestno prezgodaj razburjati javnosti s takim sporočilom, poroča del evropskega tiska. Mussolinijev govor razlagajo v Združenih državah tako, da je sicer odklonil Rooseveltov predlog, da pa je pustil odprta vrata za morebitna pogajanja in za sklicanje svetovne konference državnih poglavarjev, na kateri naj bi razpravljali o razorožitvi in o gospodarski pomoči za potrebne naloge. Tudi v Franciji in Angliji imajo podobno mnenje o govoru italijanskega ministrskega predsednika. Hudo propagando proti narodno socialistični politiki v Nemčiji je začel Patrick Hitler, nečak nemškega kanclerja, ki je dolgo živel na Angleškem, potem nekaj časa v Nemčiji, od koder je odšel v Ameriko. Če bi levičarji v Franciji hoteli 1. maja stavkati kakor ponavadi, ali kakor koli motili redni potek dela, je predsednik vlade Daladier zagrozil voditelju rdečih strokovnih organizacij Jouhauxu. da bo dal najprej zapreti njega in njegovo gardo In to v demokratični Franciji! Vel nemških vojnih ladij so opazila angleška letala na križarjenju po Severnem morju in ob vhodu v Rokavski preliv včeraj. Važna seja francoske vlade bo danes popoldne. Na njej bodo sprejeli nekaj pomembnih gospodarskih ukrepov, ki se nanašajo na organizacijo državne obrambe. Te ukrepe bo zvečer pojasnil finančni minister Reynaud po radiu. Denarni, carinski in gospodarski sporazum med Italijo in Albani o Tirana, 21. apr. o. Italijanski poslanik v Tirani Jacomini in albanski finančni minister Alki-zoti sta včeraj v Tirani podpisala italijansko albanski gospodarski carinski in denarni sporazum. Ta sporazum, ki vključuje Albanijo v gospodarski red italijanskega cesarstva določa: 1. Ozemlje Italije in Albanije predstavlja eno carinsko skupnost in bo na njem veljal italijanski carinski red. Carinske posle na kopnih in morskih mejah bo prevzela italijanska uprava. Tehnična vprašanja bodo določena s porazumom, ki bo skl e-njen v maju. 2. Razmerje albanskega franka do lire je določeno tako, da velja en frank 6.25 italijanskih lir. Albanija bo razglasila monopol nad trgovino * valutami in devizami ter ta monopol dala svoji Narodni banki. 3. Gospodarski odnošaji med obema državama bodo določeni po Mussolinijevem načrtu o italijanski gospodarski pomoči za Albanijo Ljubljana od včeraj do danes Jasno nebo nas je davi spet pozdravilo. Burja, Kt jo dan in noč pridno preganjala oblake, je svoje delo odlično opravila. Že včeraj popoldne se je bilo nebo zjasnilo, dobili smo krasno spomladansko vreme. Sestanek v Aeroklubu Snoči so se najvidnejši funkcionarji našega Aerokluba sestali z našimi časnikarji v svojem lokalu. V prisrčnem, nevezanem razgovoru sta načelnik na banski upravi dr. Filip Orel, predsednik Aerokluba ter najaktivnejši in na.jprizndevnejsi slovenski letalec dr. Kape časnikarjem pojasnila namene in načela Aerokluba za poslovno dobo v tekočem letu. V razgovoru se je podčrtala potreba po čim tesnejšem bodočem stiku s širokimi ljudskimi množicami. Aeroklub v današnjih časih opravlja vzvišeno delo. h kateremu so vabljeni y»i požrtvovalni ljudje. Čas je bil, da so se merodajni čjni tel ji obrnili do zastopnikov tiska, kajti nobenega dvoma ni, da bo vzgledno kolabori ra nje v toni pogledu že v kratkem lahko obrodilo prav lepe sadove. V razgovoru je bila sprožena marsikakšna vzpodbudna misel, ki bo brez dvonm ze v prav kratkem času tudi oživotvorjena. Dada^nji časi zahtevajo, da se vsa slovenska javnost zaene zanimati za letalstvo ter njegove naloge in potrebe s polno intenzivnostjo in skrbjo. Pred velikim gasilskim kongresom Sredi meseca avgusta bo v Ljubljani veliki gasilski kongres. Agilni prireditelji so snoči povabili zastopnike liska, da bi jih informirali o pripravah in sporedu, ki bo zajemal slavnostne dni. Povedati moramo, da bo letošnji gasilski kongres po pripravah in prijavah sodeč ena najveličastnejših množestvenih prireditev, ki smo jih bili kdaj videli na slovenskih tleli. Vsak dan so glave bolj zmešane Kdo bi si bil mislil, da se dajo tabo brihtni ljudje, kakor so Ljubljančani, tako naglo spravi 1 s tira. Zadnje dni se človeku skoraj zdi, kakor bi jih bil obsedel zlodej ter jim na moč zatemnil duha. Kakšne neumnosti se rojevajo v njihovih segretih glavah! Kakšna fantazija tu oblikuje novice, ki so prav po svoji prismojenosti sposobne, da zmešajo še druge! O vojski gavore najbolj fantastične reči se jim pletejo. Ta je bil neko novico slišal od »važne in ugledne osebnosti« tako vsaj pravi — oni je poslušal radio in dobil presenetljivo novico, drugi pa je spet bral v nekem tujem časopisu alarmantno vest, »ki bo najbrž resnična«. , . Smešni časi, smešni razumi, ki sc puste tako neznansko begati! Čemu le? Nobenih povodov za vznemirjenje ni za človeka, ki trezno in stvarno presoja položaj ter si predočuje pogoje, ki so ta položaj ustvarili in ki zanj popolnoma jamčijo. Kako dolgo bo trajala ta nepotrebna zbeganost. Prav bi bilo, da bi se vsaj pametni in izobraženi ljudje nekoliko unesli in ne bi več brez potrebe begali drugih! Kolesar ni nikdar brez skrbi Tatovi koles so izredno pridni. Človek si že kmalu ne !>o upal niti za kratek čas kam prisloniti kolesa, saj se izpostavlja nevarnosti, da mu ga bo, kakor liitro bo dobro pokazal hrbet, podjeten uzmovič odpeljal. . s Francu Bukovcu je neki lopov iz veze v Kodakovi restavraciji odpeljal kakili 300 din vredno kolo. Živina je in podlež tak malopridnež, ki oškoduje reveža. Bukovcu je Slo na jok, ko je. v idel, da je ob sredstvo, ki mu je bilo pomagalo v na-iKirni služili in delu za ljudi vsakdanji kruh. Maksu Škerlju je bilo s Tržaške ceste odpeljano črno pleska n o kolo znamke »NVaffentad«. Kolo je bilo vredno svojih 700 din. Izpred Vodnikovega vinotoča na Sv. I etra nasilni je nekdo odpeljal Jakobu Bergantu 800 din vredno kolo znamke »Peugot«. Francu Švabu je iz veze v Kmetovi gostilni, tam na Gosposvetski cesti neki lopov odpeljal 400 din vredno kolo. Pred hotelom »Balkan« na šempetrski cesti je za trenutek pustil svoje približne 800 din vredno kolo znamke »\Vaffenrad« France Klobčič. Ko jo spet pogledal za njim, ga ze m bilo vectain. J. Dečman je pred hišo st. 24 na Sina rt inski cesti pustil svoje 700 din vredno kolo znamke »Champion«. Ko je spet pogledal po njem, je na njegovem mestu našel drugo kolo, ki pa je bilo vredno komaj 200 din. Neznan tat ga je bil najbrž nekje ukradel, ker pa se mu je zdelo preslabo, je sklenil, da ga bo ob prvi priliki zamenjal. In kar je sklenil, je nemudoma tudi naredil. Kolo, ki je ostalo »na kraju samem r. je črno pleskmo ter ima evidenčno številko 2-75.474-12. Zdajle, ko so se bile ceste dodobra osušile, so se tatovi spet pridno vrgli na krajo. Vsako priliko izrabijo, da si prisvoje tuje kolo. Novi ponesrečenci V ljubljansko bolnišnico so spet pripeljali nekaj novih ponesrečencev, ki eo se bili včeraj zatekli po zdravniško pomoč. Mizarski vajenec iz Šmarja, Ivan Hribar, je padel s kolesa ter se potolkel po glavi. Po obrazu se je polila z zavretim mlekom Marija Gornik, hči posestnika iz Sodražice. Sin orožniškega narednika v Rogaški Slatini, Janez Žnidaršič, se je po nesreči poparil z vročim lugom po životu. V Streliški ulici .je upokojeni bančni usjužbe-nec prišel pod avto. V nesreči je dobil laže poškodbe. Reševalci so imeli včeraj kar precej dela. Vsega skupaj so opravili 20 voženj. Med njimi so zaznamovali tudi nekaj nesreč. Ob tričetrt na dve popoldne so bili klicani v Zvonareko ulico, kjer je na stanovanju pila v samomorilne mnamenu lizol neka K. O. Reševalci so jo jadrno prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki izprali želodec. Dopoldne ob pol petih pa so se morali odpeljati na Tvrševo cesto. Tam je po nesčeči prišla pod tramvaj Tončka Fine, natakarica. Tončka je dobila notranje poškodbe. Pa tudi v Mavrerjevo ulico jih je klicala dolžnost. Satler Alojzij, ključar, je padel ter si pri tem zlomil nogo. Morali pa so odriniti Se v Vilharjevo ulico, kjer je 10 letni sinček uradnik Skubica, Jože, padel na kamen. V bolnišnici so ugotovili, da je Jože dobit notranje poškodbe. Tržna »junaka" sta že v rokah pravice Pred nedavnim smo pisali, da 60 v zadnjem času začeli iz tržnih prostorov in skladišč izginjati razni predmeti in da so bili okradeni branjevci tudi oškodovani za približno 4900 din. Roka pravice' je dolga, nepoštenost pa ima še krajše noge kakor laž. Zapisali smo bili, da branjevci in policija sumijo dva brezposelna delavca, ki sita včasih na trgu pomagala raznim prodajalcem in ki sta po tatvini jadrno izginila. V Ljubljani ju ni bilo videti, zato pa sta se v Kranju razodela; vsaj eden je tam padel pravici v roke. V nekem kranjskem prenočišču je France Žabjek poskušal odnesti drugemu gostu novo 6uknjo. Prisotni eo seveda na ta nenavadni postopek postali pozorni. Kranjčani so nemudoma vprašali ljubljansko policijo, ki jim je seveda brž pojasnila kako in kaj jo s Francetom Žabjekom. Ljubljanska policija je sporočila Kranjčanom, da je France Žabjek s svojim tovarišem pred dnevi v Ljubljani pridno kradel na živilskem trgu. Seveda se bo France Žabjek s svojim čednim tovarišem moral zagovarjati pred sodiščem. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti Drobne iz Kranja Akademski pevski zbor v Ljubljani bo priredil 3. maja ob 20.30 v dvorani Narodnega doma velik koncert slovenskih pesmi iz dobe našega narodnega preporoda. Umetniška višina in slava uspešnega delovanja APZ nam jamčita, da bo v Kranju tu koncert pomenil najelitnejšo in umetniško najdovršenejšo glasbeno prireditev, kar jili Kranj pomni. Kjer APZ zapoje, povsod ga želijo še slišati. Tako smo prepričani, da si bo kranjsko javjiost po prvem nastopu APZ v našem mestu želela njegovih koncertov še nadalje. 3. maja vsi brez razlike v Narodni dom! Nočni požar v Kranju. Sredi noči med sredo in četrtkom se je vžgala stavba g. Vrtnik Ivana, katero uporabljajo za predelovanje črev. Vnel se je tram poleg dimnika. Ker je bil tram zelo suh, se je plamen hitro razširil po vsej stavbi, posebno pa še zaradi loga. ker je bilo v njej mnogo gorljivih predmetov. Požar je takoj opazil službujoči stražnik in o njem obvestil kranjske gasilce, ki so prihiteli na kraj požara. Kljub temu. da so prispeli le nekaj minut po izbruhu ognja, je ogenj že zajel celo stavbo, zato bi jo bilo zaman gasiti. Pač pa so gasilci storili vse, ds se ne bi ogenj razširil na sosednje lesene predmete. V bližini je namreč več svinjakov, kamor spravljajo mesarji živali, ker je blizu tudi mestna klavnica. Ogenj je stavbo upepelil v dobri uri. Škoda znaša okrog 30.000 din in je krita z zavarovalnino. Gradnja vodovoda iz Preddvora v Kranj. Pred dnevi je začela gradbena tvrdka Ulčar graditi vodovod Preddvor—Tupaliče—Olševk—Luže. Ta vodovod bo bržkone dovršen že v dobrih treh tednih. Po dovršitvi tega vodovoda bo precej razbremenjena tudi cev, ki dovaja vodo v Kranj. Ta cev je namreč doslej napajala tudi Šenčur z okoliškimi vasmi, katere bodo pa odslej dobile vodo iz novega vodovoda. Za gradnjo glavnega vodovoda Preddvor—Kranj je že prispelo 9 vagonov cevi, ostale dobave pa bodo v kratkem sledile. Delajo se tudi že načrti za vodovod Kranj—Stara Loka, ki ga nameravajo začeti graditi prihodnje leto. »Izsiljevalci« (Kino Union). Smodnika prav gotovo ni iznašel tisti, ki je bil napisal za ta film scenarij. Niti dobra igra Jeana Gallanda, Jean Britelove ter Jeana Maxa ne more rešiti polomije, ki je bila zgrešena v zamisli. Poetični zanos, ki skuša iz zgodbe o banalnem prešestvu narediti romantično »studijo«, je že skraja obsojen na zavrnitev, saj razodeva s presenetljiva jasnostjo nekaj, proti čemer se dandanašnji vsi kulturni ljudje na 6vetu bore: brezbrižnost do moralnih vprašanj, reševanje družabnih in nravnih sporov z neke »objektivirane« plati; tista topa ravnodušnost, ki kaže brezdomavinstvo judovskega duha, nikjer vsidranega, med nebom in zemljo lebdečega, nikdar v zatišju družine in trdne vezave priklenjenega, nikdar prisrčnega in gorkega. Povrhu je vsebina v svojem zaključku že sama po sebi rešena na nemogoč način; niti korekture, ki jih je bil zdravi človeški logiki vprid poskušal opraviti režiser Rozier, nisa mogle vplivati bistveno. Film »Izsiljevalci« je povrhu raztegnjen, brez tempa, dolgočasen in pust. Človeku se zdi — ko ga gleda — kakor bi bil presedel v kinu najmanj dve uri. Močno pa je presenečen, ko stopi iz dvorane po predstavi — recimo ob štirih — in vidi na frančiškanskem stalpu, da je ura šele četrt na šest! In to z reklamo ter s predigro vred! Vprašanje je, če je film 6pIoh vreden vsaj 4.30 din, kar 60 plačali tisti, ki so zasedli prvi dve vrsti. Sicer pa je kino po pravici skoraj prazen. Padel je v kotel, poln vrele vode Maribor, 21. aprila. Ob 9 dopoldne se je v železniški delavnici pripetila težka nesreča. 35-letni uslužbenc Josip Kelbl je stal na deski, ki je bila položena čez odprtino kotla, v katerem so prekuhavali nadomestne dele za stroje. Pri dviganju teh delov iz vrele tekočine je nesrečnemu Kelblu spodrsnila in je padel v kotel. Delavci so ga sicer brž potegnili iz vroče tekočine, vendar je dobil hude opekline. Prepeljali so ga takoj k dežurnemu- železniškemu zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa v mariborsko bolnišnico. Zaradi hudih opeklin pa ni dosti upanja, da bi ostal pri življenju. šport v zadnji minuti Anglija Se po zadnjih vesteh prav skrbno pripravlja na svojo nogometno turnejo po evropskem kontinentu. Kljub negotovemu političnemu stanju na evropski celini, se angleški nogometni igralci pripravljajo za svojo turnejo po Italiji, Romuniji in Jugoslaviji z V60 vestnostjo. Angleška nogometna reprezentanca bo po velikih in obširnih pripravah na svoji turneji menda prvič v zgodovini nogometa poskušala prikazati angleški nogomet v njegovi polni vrednosti. Zdaj ji — po lanskih neuspehih, ki so jih bili na evropskem kontinentu poželi v mrtvi sezoni razni angleški profesionalni klubi — gre za dosego svojega nekdanjega ugleda. Angleži so dobili — tako vsaj govore angleški športni uredniki — polnovredno nadomestilo za svojega famoznega nekdanjega centerforja _Di-xieja Deana v mladem, komaj 18 letnem srednjem napadalcu kluba Evertona, Tomu Larvtonu. Law-ton je debutiral že v teamu, ki je bil lani v Londonu premagal reprezentanco evropske celine « 3:0. Letos pa je še mnoga napredoval v znanju. Na zadnji tekmi s škotsko reprezentanco v Glas-gowu, je Lavvton po mnenju nogometnih strokovnjakov dal naravnost neprekosljivo, partijo. Tega znamenitega igralca bomo maja meseca lahko videli v Belgradu. Celjske novice Akademski pevski zbor se pripelje v Celje jutri s popoldanskim vlakom. Zvečer ob 8 priredi v dvorani »Unipus svoj koncert, ki se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Koncert vodi g. France Marolt. Na programu, ki obsega 17 pesmi, je zastopanih osem skladateljev. Razpored koncerta in teksti so v programneni zvezku, ki ga dobite pri koncertni blagajni. Možu, ki jo jo bil pognal od doma. je zažgala hišo Stojana Mijo vi 6 iz Gračanice pri Beranib. Deset let je živela s Stankom Mijovičem v srečnem zakonu, dokler 6e mož ni zapletel v nedovoljene odnose z drugo žensko. Vrstili so se neprestani prepiri, dokler ni niož Stojane pognal iz hiše in vzel pod krov priležnice. Mož je poskušal celo pri pravoslavnem cerkvenem sodišču doseči ločitev zakona, pa se tnu ni posrečilo, ker ni mogel dokazati ženine nezvestobe. Potem pa je Stojana tožila Stanka pred rednim sodiščem, pa le razpravo zamudila, nakar je sodišče zadevo spravilo z dnevnega reda. Užaljena je sklenila maščevati se nad možem. Sredi noči mu je zažgala hišo na dveh koncih. K sreči jo Stanko ogenj še tako zgodaj opazil, da je rešil svoje otroke, toda hiša je zgorela do tal. Stojano eo orožniki zaprli. Včerajšnja seja ljubljanskega občinskega sveta Ljubljana, 21. aprila. Včeraj popoldne ob 5 je bila seja ljubljanskega mestnega sveta, ki jo je vodil župan dr. Jure Adlešič. Bansko upravo je zastopal inšpektor dr. Fran Logar. Zupan dr. Adlešič je v svojem govoru poudaril uspehe triletnega dela sedanjega občinskega odbora In sporočil, da je podelilo kr. namestništvo visoka odlikovanja nekaterim uglednejšim občinskim odbornikom: pol- kovniku Viktorju Andrejki, univ. prof. inž. Alojziju Hrovatu, univ. prof. dr. Francu Steletu, dr.. Josipu Ažmanu, inšpektorju Josipu Westru, kanoniku dr. Tomažu Klinarju, Viktorju Kozamerniku in Avgustu Novaku. Za odlikavance 6e je zahvalil polkovnik g. Andrejka. Župan dr. Adlešič se je v predsedstvenem poro.čilu spomnil smrti nekaterih uglednejših ljubljanskih meščanov, nato pa povedal, da je bila konec preteklega meseca v Pittsburgu lepa s!o-venost, kajti odprta je bila na tamkajšnji univerzi posebna jugoslovanska soba, kjer visita na 6teni eliki Franceta Prešerna in našega rojaka učenjaka Jurija Vege. Načelnik gradbenega odseka dr, Stele j’c predlagal nato nov pravilnik o hodnikih, ki je bil soglasno sprejet. Načelnik kulturnega odseka inšpektor Silvo Kranjec je predlagal več novih imen za ulice v Stepanji vasi in na Kodeljevem, katere da 6edaj še niso imele imen. Predlagana poimenovanja 60 bila sprejeta. Sledila je krajša razprava o predlogih socialno političnega, turističnega, trošarinskega in personalna-pravnega odseka. V imenu finančnega odbora je poračal g. Kozamernik, da je občina sklenila najeti posojilo 3 milijone dinarjev pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev za dograditev šole na Viču. Dalje je predlagal odobritev nakupa in prodaje delav mestne posesti, kar je bilo večinoma potrebno zaradi ureditve cestišč. Sprejet je bil tudi predlog, da se Sokolu na Taboru končnoveljavno odpove najetje zavetišča. Načelnik finančnega odbora prof. Dermastia je poročal a nameri občine, da bo z odkupom poslopja od uršulink podaljšala Šubičevo ulico, ki pelje mimo policijske uprave, do Šelenburgove ulice. Uršulinke bodo prodale občini hiša za I milijon dinarjevf ki ga bo treba odplačati v štirih letnih obrokih. Nova ulica bo močno razbremenila vse dosedanje ulice, ker bo povezala Blei-sveisovo cesto z Zvezdo. Mestna občina bo morala postaviti tudi ograjo ob novi uršulinski gimnaziji, pač pa bo zata dobija svet brezplačno. 150.000 din bo občina dala za ureditev parka pred Sv. Petrom ter 100.000 din za premestitev spomenika padlim vojakom, Dalje je bilo sklenjeno, da bo občina kupila parcele Schillingovcga beneficija, da bo lahko na Sentpeterski cesti razširila cestišče. Za oprema in notranjo ureditev šolske poliklinike je bilo določenih 60.000 din. Slednjič je bil sprejet tudi predlog, da se dovoli socialnemu uradu 100% izraba vsega prera-čunskega zneska, čeprav morajo ostali uradi prihraniti 10% svojega preračuna. Prof. Dermastija je stavil tudi nujni predlog za ureditev grajskih šanc in za ureditev ceste, ki pelje v Tivoliju ob železniški progi. Za oboje bi bilo potrebnih 417.000 dinarjev, ki bi jih občina vzela 70.000 iz podpornega sklada za brezposelne, 270.000 dinarjev iz drugega sklada in 67.000 iz preračunske rezerve. Večji del stroškov teh del gre namreč na račun mezd, komaj četrtina pa za nabavo gradbenega materiala. Predlog je bil soglasno sprejet. Javui seji je sledila tajna seja, na kateri so obravnavali razne osebne spremembe. Z« zaščitne sestre so bile sprejete: Pokoren Marija, Šešelj Antonija, Vardjan Antonija, Klemenčič Marija; za lovskega in gozdnega čuvaja: Prešeren Franc; za gasilce: Kadunc Jože, Povše Maks, Sojer Frane, Marinčič Herman; za trosa-rinske paznike: Strban Janez, Ceh Maks, Centa Anton, Berčič Stanislav. Dekleva Milan, Kastelic Alojzij, Masle Josip; zn nadzornica inkasantov: Ponikvar Franjo; za inkaeanta in odbiralca števcev: Oven Leopold, Narobe Mirko; za vratarja: Zaletel Avgust; za uradnika v Del. domu: Babnik Ivan; za geometra: inž. Čuček Ivan in Rons Andrej; za gradbenega inženirja: in Z. Bleivveis-Trsle-niški Marko in za gradbenega tehnika: Seliškar Jože. — Upokojen je bil Karel Štrukelj. Herwey Allcn: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Don Luis je dvignil roko in začel razlagati knezu miru Ouvrar-dov načrt o ukrcauju mehikauskega srebra in o njegovem prevozu v Ameriko. Dolgo časa je trajalo, da se je don Manuel prilagodil. »To bi že šlo,« je rekel ljubljenec še vedno nezaupno. Na misel mu je prišla izguba Louisiane. »Zdi se, da je to edini izhod.« Nenadoma se je zelo razveselil. .Videl je možnost, da sc lahko znebi dona Luisa. »Ali naj izstavim poverilna pisma za Mehiko in jih dam podpisati kralju?« »Da!« je rekel don Luis. »Toda še prej rabim nekaj drugega.« »Kakor običajno,« je godrnjal don Manuel in ga vprašujoče gledui. »Preden odpotujeju, pričakujem, da bo moja soproga imenovana za kraljičino dvorno damo.« Don Manuel ga je presenečeno zazijal. »I)a,< je rekel don Luis. »Foročil sem se s potomko kraljeve hiše, damo plemenitega rodu Paleologov.« »Castitam,« je odvrnil don Manuel. »Nocoj bom njenemu veli-Zanstvu predlagal, da napravi v svojem spremstvu prostor.« »Napravite to,< jo rekel don Luis. »Vedno mi je mučno, preko vas prositi kralja za kakšne malenkosti. Saj veste, da on rad marsikaj izprašuje.« Priklonila sta se drug drugemu, se hladneje kot običajno. Don Luis je odšel. fm kaminu razkoSno opremljene predsobe, v kateri je Antonio Eo pol ure v največji napetosti čakal, je udarila malti stoječa ura jioldne. Oba paža pri vratih pred knežjim kabinetom sta začutila korake in sta ec pripravila, da izvedeta svoj togi poklon. »Gospod, dajte mi, prosim, vaše pismo za njegovo visokost,« Jo rekel -dvorni sluga do* Diego in pomolil Antoniu roko. Don Luis je prišel iz sobe. On in Anlonio sta se spogledala. Paža sta se zopet vzravnala in pogledala dona Luisa. Njegova roka je zastala za hrbtom na kljuki. Slišati jiiltp ka^o je liJitjjtal« ura v, svoji stekleni oupirl, Dvajset sekund dolgo eo se z brezmejno hitrostjo križale misli v glavi dona Luisa in Antonia. Donu Luisu ni bilo ravuo neprijetno zopet 6rečati_ Antonia, čeprav se je v njem že eamo ob pogledu na ta zasovražeui obraz spet zbudila že desetletja stara jeza in grozita omajati njegovo železno ravnodušnost. To pot je prišlo še nekaj drugega. Mislil je, da je Antonio mrtev. Ko ga je videl pred seboj živega, je za trenutek mislil, da stoji pred njim duh. Sancho je torej lagal. Ali pa so se dali podkupiti roparji, ki so napadli kočijo in pobili samo služabnike. Vsekakor je stal Antonio pred njim in potem takem je moral biti Ouvrard v Madridu. Verjetno sla oba ušla. Zopet udarec v vodo. Že v tretje jo usoda odločila proti njemu. Sedaj je bila igra približno enaka. Ali naj jo konča? Ali naj še nadalje izziva usodo? Pametnejši naj pazi, da ne bo plačal preveč. Vrnta so še zaprla sama. »Dobrodošli v Madridu, don Antonio! Nekako presenečen sem, da vas vidim tukaj.« Antonio je brezmejno zastrmel. Pred vhodom je videl Ouvrar-dovo kočijo in na kozlu kočijaža Sancha. Sto različnih slutenj, kako se bo vedel don Luis pri srečanju, mu je šlo po glavi. Toda takega preobrata ni pričakoval. Tu ni bilo niti sledu sovražnosti. Nagonsko ee je čutil razoroženega. »Nič me ni moglo bolj presenetiti, kot da mi vaša ekscelenca želi dobrodošlico. Pričakoval sem nasprotno.« Stari niož ga je gledal odkrito. »To je pomota, Antonio,« je dejal. »Za trenutek bi rad govoril z vami na samem.« Proseč glas dona Luisa ga je še mnogo bolj presenečal kot zaupljiva oblika nagovora. Ostro ga je pogledal. »Izvolite,« je rekel. Don Luis ga je olajšano pogledal. Prosil je dona Diega, naj ge s pažeina umakne in pokazal na mizo. Sedla sta drug drugemu nasproti. »Upam, da sl ne boste napačno razlagali vzrokov, ki so me dovedli do tega, da ge z vami razgovorim.« je rekel don Luia. čigar potezo n« obrazu so izdajale hudo razburjenje, »in da tudi ne pričakujete, da jih l>om pojasnil. To bi bilo zame nemogoče. Mislim, da ee lahko sporazumeva tudi brez tega.: Umolknil Je. Zdelo še jc, da premišlja. »Nikdar vam nisem iuiel namena nadlegovati, don Luis. Saj se še spominjate, da ste bili vi napadalec. Preden pričneva s pogovorom, bi vam rad povedal, kako razumem stvari jaz. Prepričan sem, da nimate umazanega značaja; misliti si moram torej, da ima vaša želja, odstraniti me, globlje razloge. Preveč jasno je. da ima to zvezo s preteklostjo, da bi bilo vredno o tem razglabljali. Morda sumite, da jaz kaj vem. Toda gotovo ne vem nič in sem tudi trdno odločen, da ne bom ničesar raziskoval. V dvojni zmoti ste torej. Na noben način nočem ugotavljati vzrokov vašega sovraštva; zakaj tega nočem, je moja stvar in — da vas popolnoma pomirim -r-moja skrivnost, o kateri ne ve nihče ničesar. Toda, tudi vi si morate biti na jasnem glede naslednjega: če boste vztrajali pri svojem zasledovanju, bom v samoobrambi prisiljen napraviti poizvedbe, ki mi jih sicer moja čast ne dopušča. Več ni potrebno, da vam povem.« »Zagotavljani vas, da svojo slvar zastopate bolje kakor morete to presoditi sami,« je rekel don Luis. »Sedaj vam verjamem, kar pravite. Prej sem to smatral za nekaj čisto nemogočega. Toda nekatere spremembe v mojem družinskem življenju so pripomogle k temu, da sem ovrgel svoje dvome. Govorim o poroki z damo, ki vas je v vaši mladosti oskrbovala. Ona čuti za vas več kakor ste vi pripravljeni sprejeti. Po vsem tem jo boste verjetno srečali na dvoru.« Antonio ni mogel skriti svojega začudenja. »Ali je starec postal klepetulja,« si je mislil, »ali mi hoče radi Fides zavezati usta? To je vendar tako neverjetno, kakor je sploh življenje samo.« Don Luis ga je gledal brez sledu zlobo. »Obema želim miru,« je rekel Antonio mirno. »Kaj pričakujete od mene vi?« »Prav to,« je odgovoril don Luis, »mir. Ali naj zaključiva svoje račune? Sedaj sva se sporazumela. Priznam, da sem tisti, ki je odprl »računt. Toda priznajte tudi vi, da niste niti mogli niti hoteli vedeti, zakaj eem to napravil. Prepuščam vam, da napravile zaključno črto.« »Kje je moj eluga?« je vprašal Antonio. »Kje je moj sluga?« je odgovoril don Luis. »Kočija...« »Čaka pred vrnli na vas,« je vzkliknil Antonio. »Pustimo jo zunaj. Ouvrnrdova je. O tem se lahko razgovarjate z njim. Toda .moj kofijaž?« »Pri moji veri. 0 njem ue vem ničesar,« (e pojasnil markiz. Od tu in tam Veterinarski sporazum glede izvoza naše živine na Reko je bil sklenjen nedavno. Določeno je bilo, da se bo smela pošiljati v Italijo iz naše države le živina iz tistih krajev,_ kjer ni bilo 40 dni pred pešiljatvijo nobene kužne živinske bolezni. Zato bo morala imeti vsaka pošiljka posebna potrdila živinozdravnika, da v istem kraju ni bilo bolezni. Da pa nc bi tihotapci iz okuženih krajev pošiljali živine, je bilo sklenjeno, da ne bo smela v Italijo tudi tisti živina, ki izvira iz neokuženih okrajev, ki meje na okraje, kjer je i pred nedavnim se živinska kužna bolezen. Farmaceutski oddelek na medicinski fakulteti je •uredila belgrajsfca univerza, studi] bo traja štiri leta, vendar pa predavanja ne bodo v celoti ločena. Slušatelji medicine in farmaceutike bodo obiskovali ista predavanja, le 'v i^atenh panogah bodo zaradi posebnih potreb lekarniškega poklica uredili specialna predavanja. 55 lirozmotorniin letalom jo v štirih lirah in pol preletel razdaljo med Vršcem 111 Pančevom študent Pja Crnjanski na svojem letalu »Komar«. Jadralni šport je v naši državi že lepo razvit in se zanj navdušuje zlasti mladina. Sedem šol obstoji v državi, kjer se mladina uči zadrati v zraku. Prva je bila šola na Blokah, kjer so bili postavljeni tudi prvi jugoslovanski jadralni rekordi. Navadno izrabijo za vzlet pobočje kakega hriba. Novi junak brezmotornega letenja Crnjanski pa si je izbril čisto drugačen cilj: preleteti določeno razdaljo in se na določenem mestu tudi spustiti. Če vemo, da je jadranje v zraku prav za prav le borba z zračnimi tokovi, ki letalo zanesejo tudi drugam, kakor si letalec zamisli, lahko mislimo, da je uspeh Crnjanskega krasen. Študent je odletel iz Vršca in pristal točno na letališču v Pančevu. Med letom je bil nekajkrat dosegel tudi višino 1800 m. Jadralci, ki so se šolali v jadralni šoli v Vrecu, so dosegli že več lepih uspehov. Tako se je enemu izmed njih posrečilo obdržati se v zraku neprestano 12 ur, drugi pa je preletel razdaljo 123 km. Že drugo leto posluje v donavski banovini banovinska zavarovalnica za zavarovanje poljskih posevkov proti toči in drugim vremenskim neurjem. Zavarovalnica je podelila že v prvem letu Svojega delovanja velike zavarovalnine. Kmetje plačujejo na vsako katastersko jutro obdelane zemlje po 6 din, dobe pa ob priliki, uničenja za vsako jutro po 600—700 din, če je uničeno žito, IX) 500—600 din za vinograd, po 400—600 din za sadno drevje in po 800—400 din za uničeno ka-tastersko jutro, posejano z industrijskimi rastlinami. Proti znanemu levičarskemu politiku dr. Dra-goljubu Jovanoviču je bila včeraj pred sodiščem za zaščito države izrečena obsodba. Jovanovič je bil obsojen po § 1, točka 1 zakona za zaščito države, po § 307 k. z. in po § 1, točke 4, 5 in 6 zakona o zaščiti države skupno na 14 mesecev zapora in na 1000 din globe. Kazen bo moral odsedeti v Sremski Mitroviči. V kazen se mu vračuna tudi preiskovalni zapor. Voditelji belgrajskega dela opozicije se posvetujejo še naprej o predlogih, ki jih je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič postavil dr. Mačku in o protipredlogih, ki jih je dr. Maček izročil predsedniku vlade. Na dveh posvetih sta bila navzoča tudi Večeslav Vildett in Sava Kosanovič iz Zagreba. Tretji posvet je bil včeraj dopoldne na stanovanju Joče Jovanoviča. . Mednarodna železniška konferenca se je včeraj zaključila v Splitu. Z delom sta se bavili dve komisiji, ki sta prerešetali 226 predlogov. Posvetov so se udeleževali zastopniki skoro vseh evropskih držav, ki imajo nad 2000 km železnic normalnega tira. Del delegatov je žo zapustil Split. Okrajnega glavarja t Arangjelovcu toii poslanski kandidat na dr. Mačkovi listi Ceda Ple-čevi« zaradi klevete. Tik pred volitvami je bil namreč ubit zloglasni hajduk Koreja, a njegovo truplo jo bilo na sam dan volitev prepeljano v hišo okrajnega glavarstva, da so ga hodili ljudje gledat. Obenem se je bila razširila govorica, da je bil Koreja v zvezi z opozicijskimi poslanci in da je zanje agitiral pri ljudeh. Koreja je baje grozil s smrtjo vsakomur, ki ne bi glasoval za Plečeviča. Po Plečevičevih trditvah je imela ta govorica med volivci silen odmev in je 011 sam zato pri volitvah propadel. Krivega za razširitev take govorice smatra glavarja Milentija Milovanoviča in ga je zato tožil sodišču. Razprava bo trajala več dni, ker bo sodišče moralo zaslišati mnogo prič. Med spanjem je padel iz voza in se ubil Mijo Bisetič iz Ilidže. Doma je bil naložil na voz seno in ga hotel zapeljati v Aalipašinmost. Med vožnjo pa je na vozu zaspal. Ko so konji sami zapeljali v mesto, se je na ovinku voz nagnil, da je Bisetič padel in si na pločniku razbil glavo. Sredi mesta je oklal svojo nezvesto ženo Salko Kološ iz Sarajeva. Tik pred začetkom mohamedanskega posta se je bil oženil z Bisero, toda že po dveh mesecih mu je pobegnila spet nazaj k svoji materi, ki ima devet otrok. Bisera je začela živeti razuzdano. Salko jo je prišel iskat, pa je doma ni našel. Pač pa jo je izsledil v nekem nočnem lokalu. Ko ga je zagledala, je pobegnila v fijakerski voz. Tu jo je Salko ujel in velel koči-jažu, naj vozi. Medtem pa sta se prepirala, dokler ni mož potegnil noža in zadal ženi tri smrtno nevarne rane. Leseno kolo je izdelal kmet Uija Gjuričič iz Popoviča pri Sopotu. Ko se je z njim pripeljal na semenj, je izzval pri ljudeh veliko senzacijo. Povedal je, da je vse dele kolesa izdelal sam iz kuhane orehovine, le verigo in nekaj manjših delov, ki morajo biti kovinasti, je kupil. Obenem je dejal, da se ne bo ustavil pri tem izdelku, temveč bo poskušal narediti iz lesa še kako drugo moderno vozilo. Da bi se prikopal do lastnega kolesa, je ubil svojega 16letnega tovariša 18letni Radosav Radulovič iz Podujeva. Sin gostilničarja Devčiča si je pri mehaniku sposodil kolo in se odpeljal i* irga. Na poti je srečal Raduloviča, ki ga je prosil, naj mu posodi kolo. Ker pa mu Aleksander tega ni ugodi), je šel Radulovič po puško in Aleksandra ustrelil. Kolo je potem skril in se nameraval z njim odpeljati v širni svet. Toda pdprej so ga prijeli orožniki in oddali sodišču. Orkanska burja je divjala predvčerajšnjim in včeraj po Hrvatskem Primorju in na otoku Krku. Vihar je uničil veliko vinogradov in sadovnja- kov, a na morju je razbil več ribiških ladij. V Zablaču pri Šibeniku pa je strela udarila v hišo Anta Grgasa, v kateri je bilo 24 ljudi. Vse je strela omamila, a na srečo ni nobenega hujše poškodovala. Oškodovanci so sc obrnili na bansko ui)iavo za pomoč. Kateri kamniški mestni srb je prvobiten Znanih je šest vrst grba, le znanstveniki si niso edini v tem, kateri je najstarejši P-red leti je gotovo vzbudila precejšnjo pozornost polemika o kamniškem mestnem grbu. Nekdo je po vsej pravici očital Kamničanom, da premalo pazijo na enotnost svojega grba, ki je skoraj v vsaki knjigi drugačen. Znanih je najmanj šest variant kamniškega grba in razlike so tako velike, da je bilo res potrebno enkrat za vselej določiti prvotno obliko. Mestna občina se je obrnila za mnenje na naše poznavalce grbov in na veterinarskega inšpektorja g. Sadnikarja, ki je že na Dunaju z velikim zanimanjem študiral heraldiko (nauk o grbih). G. Sadnikar je bil v najožjih zvezah z največjim avstrijskim poznavalcem grboy grofom dr. Gastonom Petteneggom, ki je bil pred vojno več let zaporedoma letoviški gost v Kamniku. Ta učenjak svetovnega slovesa, naslovni nadškof in doktor filozofije, teologije in prava je imel neverjetno dober spomin in je do podrobnosti poznal rodovnike in grbe vseh avstrijskih plemiških rodbin in domala tudi vseh mest. Vedel je za izvor vseh grbov in za njihpve spremembe v teku dobe. G. inšpektor Sadnikar nam je takole osvetlil izvor kamniškega mestnega grba in s svoje strani utemeljil njegovo pravilno obliko, katere naj bi se držali za naprej: Kamniški grb ima svoj početek v znani bajki v zakleti grofici Veroniki iz Malega grada. Kdaj je nastal ta grb, se seveda ne da točno določiti, sega pa prav gotovo že v drugo polovico srednjega veka, to je v začetek 13. stoletja, ko je že Kamnik slovel kot ugledno mesto z mnogimi pravicami. Tudi vemo, da je že stala v tem času na Malem gradu cerkev, čije zidava , je dala osnovo bajki o zakleti Veroniki. Najstarejši list, v katerem se omenja Kamnik kot mesto, je iz leta 1229, prvi poznani župan pa je neki Jakob, ki je županoval od 1301 do 1304. Iz mnogih odtenkov kamniškega grba bo gotovo najpravilnejši oni, ki je najstarejši in torej najbližji izvoru. Najstarejši lik kamniškega mestnega grba je upodobljen in izborno ohranjen na kvadratnem metru veliki kameniti plošči v visokem reliefu. Na tej plošči drži stoječ angel štiri grbe, in sicer habsburški, nemški, kamniški in kranjski deželni grb. Na tem ima enoglavi orel namesto pozneje uvedenega polumeseca na prsih le napisni trak. Po zatrdilu dr. Pettenega je bila ta plošča nekoč vzidani nad "lavnimi mestnimi vrati, kakor so imeli tudi graščaki nad glavnim vhodom v grad vzidane svoje grbe. Plošča izhaja iz 15. stoletja. V preteklem stoletju je še krasila pročelje kamniške mestne hiše, zdaj pa je vzidana v veži osnovne šole. Kamniški grb na tej plošči nam kaže sredi ščita kamenita vrata mestnega obzidja (ali pa morda Malega grada?). V odprtini teh vrat stoji v halji grajska gospodična Veronika, vhod pa čuvata dva zmaja, obrnjena na levo in na desno. Na desni strani je v ozadju peterokraka zvezda danica, na levi pa prvi krajec meseca, obrnjen s polkrogom proti Veroniki. Vsi poznejši grbi, upodobljeni na predmetih in na pečatih, so z redkimi izjemami napačni glede zvezde in meseca, ki sta zamenjana. Najstarejši lik nam pravilno kaže vzhajajočo zvezdo Venero, ki vzhaja pred soncem na heraldično desni strani na obzorju, mesec kot večni pojav, pa je na zapadni, nasprotni strani. Simbolično oznanjujeta oba lika nebesnih teles srečno prihodnjost, upanje, napredek, porast. Zamenjavo so povzročili grborezi in graverji pečatnikov zaradi nepazljivosti in nevednosti pa se je širila in je postala stalen pogrešek. Grajska deklica Veronika je na kamnit-nem grbu upodobljena gologlava, dolgolasa in oblečena v dolgo haljo, ker predstavlja grajsko hčer v dnevni obleki. Poznejši risarji so jo pričeli oblikovati kot bajno dekiico, popolnoma golo, z zlato krono na glavi in z razpletenimi lasmi ter od pasu naprej izpremeujeno v kačo, kakor se je po pravljici prikazovala ponoči. Kakor dokazujejo pečati in grb na mestnem vodnjaku, se je ta oblika najbolj udomačila. Zmaja simbolizirata čuvarja zaklete grajske hčere.. Vsi smo si pač edini v naziranju, da moramo pri določitvi pravilnega kamniškega mestnega grba slediti latinskemu reku: »Kamenje govori«, in se med številnimi variantami odločiti za ono najsta-rejšo obliko, ki nam je ohranjena na omenjeni kamniti plošči iz 15. stoletja. G. inšpektor Sadnikar je sam naredil dva primerka kamniškega grba po najstarejšem ohranjenem vzorcu. Eden, krasno izdelan in pozlačen krasi Maistrovo spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši na Šutni, drugi pa je obešen nad seznamom kamniških županov v občinski pisarni. Nekateri naši znanstveniki pa so spet mnenja, da predstavlja ženska postava v dolgi halji med mestnimi vrati patrono mesta Kamnika sv. Marjeto. Potrebno bi bilo, da se tudi s te strani osvetli mnenje o izvoru kamniškega mestnega grba. Oblika bi v obeh slučajih ostala ista, pa naj deklica v halji pomeni bajno Veroniko ali pa sveto i Marjeto. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Stavka krojaških pomočnikov in šivilj se je končala s sporazumom Kranj, 20. aprila. Znano je, da nekateri krojaški mojstri in mojstrice zelo slabo plačujejo svoje pomočnike, pa ne samo v Kranju in okolici, temveč tudi drugod. V Sloveniji je lepo število šivilj, ki plačujejo svoje pomočnice po 15 in celo po 10 din dnevno. Če se tu in tam pomočnica upre zaradi slabe plače ali zaradi neplačanega nočnega dela, ji mojstrica zagrozi z odpustom. V letošnji zgodnji pomladi so začeli krojaški pomočniki in šivilje-pomočnice zahtevati »izboljšanje svojega položaja. V februarju je predložila podružnica Osrednjega društva pomočnikov oblačilnih strok v Kranju kolektivno pogodbo Združenju krojačev in krojačic, v kateri so zahtevali zvišanje plač, in sicer v treh plačilnih razredih. Pomočniki, ki se prištevajo v I. plačilni razred, so zahtevali mezdo 5.50—3.50 din na uro. Oni, ki spadajo v II. skupino so zahtevali 5—3 din, a pomočniki III. plačilnega razreda pa po 4.50—4 din na uro. Šivilje-pomočnice so zahtevale po 5, 4 in 3 din plače na uro. Združenje krojačev in krojačic se je ta zahteva zdela tako pretirana, da o njej spioh ni sklepalo, temveč jo je odklonilo. 27. marca je bilo na okrajnem glavarstvu v Kranju pogajanje med predsednikom Združenja krojačev in krojačic in med zastopniki podružnice Osrednjega društva pomočnikov oblačilne stroke v Kranju. Pri teh pogajanjih ni prišlo do sporazuma, ker predsednik Združenja sploh ni slavil nobenega predloga. V ponedeljek 3. aprila so bila ponovno pogajanja. Tajnik Združenja krojačev in krojačic g. Novak je stavil pomočnikom predlog, po katerem se bi jim v bodoče plačalo na uro po 3.50, 3 in 2.50 din, na kar zastopniki pomočnikov niso pristali in so zahtevali po 4, 3.50 in 3 din na uro. Še isti dan, torej na ponedeljek pred Veliko nočjo, ko imajo mojstri in mojstrice največ dela, so krojaški pomočniki in šivilje-pomočnice stopile v stavko. Na prošnje Delavske zbornice je banska uprava sklicala za torek 19. aprila sestanek podružnice Osrednjega društva pomočnikov oblačilnih strok v Kranju in Združenje krojačev in krojačic v Kranju, da bi se sklenil sporazum in da pomočniki in pomočnice nehali stavkati. Po daljšem pogajanju se je dosegel sporazum. Odslej bodo krojaški mojstri kranjskega okraja plačevali svoje pomočnike po 3.50, 3 in 2.50 din na uro, šivilje-pomočnice pa bodo dobile po 3.25, 2.75 in 2.50 din na uro. Velika kmetiiska razstava na jesenskem velesejmu Ljubljana, 21. aprila. Kmetijske razstave na jesenskih velesejmih v Ljubljani so bile pred leti že tradicionalne. Dolgo vrsto let jih je prirejal velesejemski kmetijski odbor, ki mu je načeloval neumorni, sedaj žal že pokojni predsednik Viljem Ro.hrman, s pomočjo kmetijskega oddelka kr, banske uprave, kmetijskih zavodov in družb. Velesejem je ob priliki svojih jesenskih prireditev v -teku zadnjih let prikazal nekaj važnih in zanimivih razstav z drugih področij. Za letošnjo jesen od 2. do 11. septembra pa pripravljata pomnoženi kmetijski odbor strokovnjakov ter kmetijski oddelek kr. banske uprave s sodelovanjem Sadjarskega in vrtnarskega društva, Čebelarskega društva, Zveze mlekarskih zadrug, Zveze selekcijskih zadrug za sivorjavo govedo, Kmetijske družbe, društev za rejo malih živali itd. obsežno kmetijsko razstavo, ki bo gotovo v veselje, bodrilo in ponos slehernemu kmetovalcu, čebelarju, vrtnarju, rejcu in vsem drugim, ki se udejstvujejo na kateremkoli področju kmetijstva. Diplomirani tehniki) Ponovno Vas opozarjamo, da se bo vršil jutri ob pol 20 redni občni zbor Združenja diplomiranih tehnikov, 6ckcija Ljubljana in sicer v talonu restavracije »Šestica«, Tyrševa cesta 6. Razpravljalo se bo o mnogih aktualnih problemih našega stanu, zato je dolžnost slehernega diplomiranega tehnika, da se občnega zbora udeleži, 1. slovenski delavski tabor Zveza združenih delavcev, organizacija slovenskega delavskega stanu priredi dne 7. maja ob 10 dopoldne v veliki dvorani bolela Union v Ljubljani manifestacijsko zborovanje. Zveza in njeno podružnice to zborovanje intenzivno pripravljajo in bo po pripravah sodeč to brezdvomno največje in, najlepše delavsko zborovanje, ki smo ga doslej v Sloveniji imeli. Na zborovanje so vabljeni odlični predstavniki našega narodnega in državnega življenja, naših stanovskih in kulturnih društev. Manifestacija shoda se udeleži tudi močna skupina delavstva i/. Jugorasa, kakor tudi centralno tajništvo naših Delavskih zbornic. Cerklfe pri Kranju Vlom. V noči od torka r.a sredo je bilo vlomljeno pri tukajšnjenf mesarju Jožefu Likozarju, kateremu so tatovi odnesli v dveh posodah 150 kg slanine in 26 kg masti. Za tatovi je takoj začelo poizvedovati tukajšnje orožništvo, ki je kmalu našlo sled, katera jih je vodila proti Gradu k zloglasni Betonovi biši, ker so tudi našli ukradeno blago. Nekaj članov tatinske družbe, ki ima i svoje člane tudi v Šenčurju, 60 že aretirali Glav- 1 nega — Betona — pa do sedaj še niso našli. Športne vesti Nasprotstvo med zagrebško nogometno pod- zv»-zo in Jugoslovansko nogometno zvezo traja dalje. Nasprotstvo glede ureditve in reorganizacije našega nogometnega športa zavzema vedno ostrejše oblike. Posebni odbor Jugoslovanske nogometne zveze, ki bi imel proučiti zagrebški predlog o preosnovi jugoslovanskega nogometa, se je razšel, češ da Zagrebčani niso Zvezi niti stavili predloga, o katerem naj bi ta odbor razpravljal. Zato bo pa Zveza sklicala poseben sestanek vseh štirinajstih predsednikov nogometnih pod zvez, ki l>o razpravljala o razmerah v našem nogometnem športu. Zagrebška nogometna zveza smatra ta postopek Zveze kot navadno zavlačevanje, ki bo trajalo toliko časa, da bodo odigrane vse mednarodne tekme, ki so letos na programu, v Belgradu. Zagrebčani s tem postopanjem Belgrada ne soglašajo in so o tem tudi razpravljali. Zagrebška nogometna podzveza je zaenkrat trdno odločena nadaljevati ta boj in sicer tako kakor ga je začela in z vsemi onimi sankcijami, s katerimi je grozila. To )xnneni, da bo ta boj pripeljal tako daleč, da bodo Zagrebčani izstopili iz Zveze. Zagrebčanom se bo po vsej verjetnosti pridružila tudi osješka in splitska podzveza, ki dosedaj zaenkrat popolnoma soglašata z Zagrebčani. Zagrebčani so na svoji zadnji seji tudi sklenili, da se ne udeležijo konference vseh predsednikov podzvez. Temu sklepu se bodo pridružili tudi Osječani in Splitčani. Razmere v našem nogometnem športu torej niso prav nič rožnate ampak vodijo naravuost v ločitev. Prvo tekmo za Davisov pokal bodo igrali jugoslovanski igralci od 5. do 7. maja v Zagrebu in sicer z irsko reprezentanco. Po poročilu, ki ga je sprejela včeraj teniška zveza v Zagrebu je irska reprezentanca, ki bo igrala v Zagrebu že na potu in bo prispela v Zagreb 28. aprila. Irsko bosta zastopala samo dva igralca. Irci pridejo v Zagreb zato tako zgodaj, da se privadijo na naša trda igrišča; oni so nnmreč navajeni le travnatih igrišč. Miting SK Planine na Stadionu brez vstopnice Jutri popoldne priredi SK Planina zanimiv lahkoatletski meeting, ki obeta biti zelo zanimiv. Startajo priznani slovenski lahkoatleti, kakor Markovič, Košir, inž. Marek, Žgur, Nabernik, Žagar, Klinar itd. Borbo jugoslovanskemu rekordu je napovedal Košir Zmagoslav, član SK Planine, na 2000111. Morda bo poskusil tudi Janko Klinar v petoboju. Discipline bodo zelo številne, in sicer: skok v daljavo (sen., omlad., jun. C); kopje — 800 gr (sen., omlad., jun. C), 200 m (sen., omlad., jun. C), višina (omlad., sen., jun. C), disk — 2 kg (omlad., sen.), disk — 1.75 kg (jun. C), 1500 m (sen., omlad., jun. C), 2000 m (omlad.). 100 111 (sen., omlad.. jun. C), 1000 m (jun. C in B). Kraj i.2. 0 c 0 S S “ Sl 33 “ Temperatura v C1 «>* «2 at* * O If 8<* Veter Pada- I vine 1 *■ •J** 09 * ** C CO E ( FTDKr. jakost) S S c« & Ljubljana 763-2 15-8 3-S 78 0 0 — Maribor 768-1 14-4 4-0 70 3 0 — — Zagreb 770-4 15-0 7-0 60 8 ENE; — — Belgrad 76S-5 15-0 5-0 90 4 N« 1*0 dež Sarajevo m-: 15-0 21 60 6 0 — — Vis 703*6 13-0 81 60 4 S, — — SpL‘1 763t 18-0 111 40 5 NE« — _ Kumbor 761-4 22-0 121 50 S NE, 6*0 dež Rab 765-i 15-0 51 60 b NE, — auanunm 761-6 21\ 8-0 40 8 NW, 51*0 dež Vremenska napoved: Večinoma jasno, stanovitno, čez dan nekoliko topleje. Koledar Danes, petek, 21. aprila: Anzelm. Sobota, 22. aprila. Soler. Obvestila Nočno slpžbo imajo lekarne: dr. Piccoli. Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, iu mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Predavanje Prirodoslovnega društva. V lorek 25. aprila predava v mineraloški predavalnici univerze g. univ. prof. dr. inž. Janko Kavčič o iSpe-cialnih cementih«. Začetek ob 18.15. Ce se hočemo Slovenci t svetu uveljaviti, moramo predvsem pokazati na kako visoki stopnji je naša epi osna kultura. Da 61110 na to stopnjo lahko ponosni, nam je i>orok predvsem naša glasbena kultura, ki jo goje prav vsi sloji slovenskega naroda in v poslednjem času predvsem naša mladina. 'io dokazujejo številni mladinski zbori na raznih slovenskhi šolah in v raznih krajih naše domovine, ki se lahko merijo z uspehom t vsemi podobnimi ustanovami v zunanjem svetu. Ena najvidnejših mladih pevskih družin, ki v poslednjem času posebno stopa na plan, je mladinski zbor meščanske šole na Rakeku. Ta zbor, ki šteje okrog sto pevcev izvaja predvsem dela moderne literature in to svoje delo hoče pokazati Ljubljani v ponedeljek, dne 24. t. m. na koncertu v veliki Filharmonični^ dvorani. Ljubljančane vabimo, da pridejo poslušat mladinski zbor z Rakeka v ponedeljek ob pol 9 zvečer. Sedeži od 20 din navzdol so v predprodaji v knjigarni Glasbeno Matice na Kongresnem trgu. >V Šmihel’ pa 'no kajžko imam« je naslov skiopliČnega predavanja, ki ga ‘bo imel dr. p. Roman Tominec v torok, 25. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani na 52. prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M. O. Sodeluje društveni pevski zbor. Ker bo to zaključno predavanje v tej sezoni, bomo poskrbeli ta večer za prav prisrčno slovo od članov in prijateljev naše prosvete. Priporočamo nabavo vstopnicv predprodaji v pisarni >Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu po enotnih cenah 3 din. Dvodnevni izlet ZAKS r Gorico. Benetke in Padavo. Prvi dan ekskurzije 14. maja 1939: Odhod avtobusa dne 14. maja ob 2 zjutraj izpred Delavske zbornice v Ljubljani v Ajdovščino in dalje proli Gorici. Ogled Gorice. Ob 9 odhod iz Gorice na bojišča k Sv. Mihaelu. Mimo Doberdobskih jezer v vas Doberdob in v Sredipolje. Od tam v Benetke. — Drugi dan ekskurzije dne' 15. maja: Po zajtrku v Benetkah * motorno ladjo na Markov trg. Nato h kosilu. Takoj po kosilu se odpeljemo v Padovo, od tam pa v Saonaro, kjer bo ogled drevesnic bratov Zgaravabti. Po ogledu drevesnic se vrnemo v Trst. Odhod iz Trsta točno ob 23. Vožnja s kolektivnim potnim listom vatevši v Benetkah večerjo, prenočišče, zajtrk in kosilo ter dve vožnji z inolorno Jadjo na trg Sv. Marka in nazaj, vstopnina v Doževo palačo in vožnjo z električnim dvigalom na razgledni stolp ter vstopnina v Trstu za ogled akvarija, veJja za osebo samo 890 din. Prijave sprejema tajništvo ZAKŠ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-L, do vključno 6. maj'a 1939. Prijavi je priložiti dve fotografiji ter dovoljenje okrajnega glavarstva, katerega dobite brezplačno. Mesto Tene« n« grob pokojnemu Matiji Wri-scherju je darovala Zveza gospodinj, Ljubljana, Gradišče, 100 din zavodu za raziskova&je in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Ljubljansko gledališče DRAMA — »ačetek ob 8 *večer: Petek, 21. aprila ob 15: >Hlapci<. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Izven. Sobota, 22. aprila: ^Potovanje v Benetke«. Red A. Nedelja, 23. aprila: >2ivi mrtvec«. Izven. Znižatn-cene. OPERA — začetek oli 8 zvečer: stovanje Josipa Gostiča. Petek, 21. aprila: Zaprto. Sobota, 22. aprila: sFalstafk. Premiera. Nedelja, 23. aprila: ob 15 >Ero z onega svela . Izven. Znžiaiie cene. Ob 20: >Vse za šalo.. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 24. aprila: Akademija Sokola Ljubija ua-matica. Izven. Mariborsko gledališče Petek, 21. aprila: zaprto. Sobota, 22. aprila ob 8 zvečer: »Potopljeni svet v.. Premiera. Red B. Nedelja, 23. aprila ob 8 zvečer: »Dijak prosjuk.« Znižane cene. Zanimiva noč v Mariboru Maribor, 20. aprila. Nocošnja noč, od srede na četrtek, je bila zanimiva in razgibana kakor uialokatera. Plasljivci so s strahom pričakovali, čudovite napovedi, ki so se že teden dni poprej širile po mestu. A pokazalo se je, da je vse skupaj samo dolgočasna propaganda. Noč je bila mirna, ni bilo napovedanih kresov, ni bilo zastav, ni bilo raket. Samo na stolpu magdaleaske župne cerkve se je okrog polnoči naenkrat pojavila neka zastava. Visela je samo nekaj minut. Takoj so jo opazile budne oci in kmalu_ je bila sneta. Pri tem pa se je ujel tudi predrznež, ki je zastavo razobesil. Našli so ga skritega na podstrešju cerkve. Na veliko začudenje vseh je bil to velikokrat predkaznovani zločinec List, ki je šele nedavno prišel iz ječe, v kaleri je sedel več Jel. Vsekakor je to kaj elabo spričevalo za ljudi, ki so ga poslali na stolp. Če nimajo drugih, kakor plačane zločince... njegovo ime »< svoje Po Češkem in Moravskem Politična vzgoja mladine na Češkem Mladina je bodočnost. Tega se dobro zave-uajo tudi v sedanjem nemškem protektoratu Češke in Moravske. Zata so posvetili posebno skrb vzgoji mladine na Češkem in Moravskem. Posebna komisija odbora »Narodne skupnosti« se zdaj i vso vnemo bavi s tem vprašanjem, ki je za podjarmljene češke kraje gotovo najpomembnejše. V načrtu imajo, da je treba mladino v najkrajšem času organizirati. Mladina ne bo predstavljala samostojnega političnega gibanja, pač pa ji bo omogočeno, da se organizira v »Narodni skupnosti«; namen te organizacije pa bo politična vzgoja. V duhu narodne skupnosti 6e bo morala vzgajati mladina od 17. do 24. leta. Komisija odbora »Narodne skupnosti« bo zdaj reševala vprašanje takšne organizacijske oblike, ki bo lahko odpravljala udi stanovske razlike. Vzgoja v tej organizaciji — pravijo — bo najboljša šola bodočih delavcev Narodne skupnosti«. Osrednji zdravniški svet — :ajvišja zdravniška organizacija Zaradi združenja in poglobitve medsebojne delavnosti stanovskih zdravniških društev na Češkem in Moravskem je bil ustanovljen Osrednji zdravniški svet. V tem 6vetu so zastopniki zdravniških zbornic iz Češke in Moravske, trije zastopniki Osrednjega združenja čeških zdravnikov in društva »Verein der deutschen Aerzte,« ki jih imenuje minister za socialno politiko in ljudsko zdravje. Osrednji zdravniški svet je najvišja organizacija zdravniškega stanu in posvetovalni organ oblasti. Ima tudi pravico skrbeti za pravično razporeditev zdravnikov na ozemlju češka-moravske-■Ja protektorata. Ustanavljanje drugih stanovskih 'dravniških organizacij je prepovedano. Po Češkem in Moravskem že nab ra o kosti Trgovinsko ministrstvo Češko - moravskega protektorata je izdelalo zanimiv in za sedanje razmere značilen zakonski osnutek, ki je vzbudil v teh krajih veliko pozornost. To je zakonski osnutek o zbiranju — kosti, seveda ne človeških. Ta osnutek je omenjeno ministrstvo izdelalo v sporazumu z zastopniki industrije in tistih, ki bi se predvsem bavili z nabiranjem kosti in za katere bi io imelo posebne koristi. Kakor pravi zakonski osnutek, bodo v bodoče pobirali kost najrazno-vrstnejših živali povsod po Češkem in Moravskem. Za kaj bodo te kosti porabljali, ne bo* težko uganiti, saj je znan oni izrek o vragu in muhi. Češki Rdeči krii Bivši češkoslovaški Rdeči križ se zdaj imenuje »Društvo Rdečega križa v Pragi«. Področje tega društva je vse ozemlje češko-moravskega protektorata. Sedanje ime tega društva pa je le začasno. Prevladuje prepričanje, da bo končno-velj ' J njih časih je bilo to društvo še prav posebno delavno in 6e je odlično izkazalo posebno tedaj, ko je bila na Češkoslovaškem izvedena mobilizacija, pozneje pa pri svojem skrbstvu za begunce, »Rdeči križ« pa še vedno nadaljuje s še podrobnejšo organizacijo, da bo lahko v še popolnejši meri služilo svojemu namenu. V Pragi in po vsej deželi so zdaj številni tečaji, ki imajo namen, da bi se prijavilo za to človekoljubno delo tudi čimveč »zaščitnih sester«. Spremembe v praškem muzeju V zadnjih časih so nastale precejšnje spremembe tudi v praškem muzeju na Vaclavskem trgu. V6e predmete ki so shranjeni v tem muzeju, so zdaj drugače razmestili po muzejskih prostorih, kakor pa so bili razmeščeni prej. Za časa teh preureditev pa 60 muzej zaprli in niso vanj spustili nobenega nepoklicanega gosta. Počasi pa 6e preureditev bliža koncu in bodo ljudje spet lahko hodili gledat dragocene predmete, ki so shranjeni v tem muzeju. Te dni bodo — kakor napovedujejo — odprli prvo nadstropje muzeja, kjer zdaj urejajo slike mesta Prage, ki jih bodo razporedlii tako, kakor so v zgodovini nastajale. Te slike bodo kazale zgodovinski razvoj češke prestolnice od najstarejših časov do danes. V posebnem oddelku bodo baje prikazovali tudi slike iz najnovejše dobe, kajti smatrajo jih tudi že primerne za muzej. Ameriški »metalci ognja« Največja pozornost obrambi civilnega prebivalstva za primer letalskega napada na Anglijo Med tem ko se v posameznih prestolnicah razvija pospešena diplomatska delavnost, kaže Velika Britanija hiter napredek v izpopolnitvi narodne obrambe. Vojno ministrstvo je uvedlo danes dve vojaški reformi. Po prvi se vojaška služba skrajšuje od 6 na 4 leta, po drugi pa se rezervistom nudi prilika, da se vrnejo pod zastavo. Angleška industrija, katere zastopniki sodelujejo z vlado, se odločno pripravlja za primer potrebe. Tako je n. pr. angleška kemična industrija edina industrija, ki poleg železniškega prometa zaposluje največje število nameščencev. Zdaj je bilo sklenjeno, da bodo nameščenci pri kemičnih industrijskih podjetjih dobili odpravnino v primeru vojne, in sicer vsak posameznik od 63.000 delavcev, ki bi morali stopiti v vojaške oddelke. Ta teden 6e je začela nova propaganda za 100.000 mladih bolničark, ki bi delale po bolnišnicah kot pomožno osebje v primeru vojne. Vse krajevne oblasti so dobile nalog, da posvete organizaciji obrambe civilnega prebivalstva večjo pozornost kot pa vsem drugim delom. Ta odlok velja za prihodnje tri mesece. Vsak teden zgrade 10.000 z jeklom obloženih zavetišč pred morebitnimi napadi iz zraka. Dva milijona zavetišč bo ljudstvu zgradila brezplačno. Posvetovalni odbor ministrstva za narodno ........................ ■ —* - ‘ i- Piiprava, ki vsake pol minute lepo poda novo teniško žogo, da mu za vajo ni treba še drugega igralca. tfetišč pred letalskimi napadi. To poročilo je objavljeno v obliki Bele knjige. Po ugotovitvah strokovnjaka, ki je drugače svetovalec pri delu za narodno obrambo, sira Johna Andersona je sistem »raztresenih zavetišč«, ki morejo varovati prebivalstvo pred drobci bomb in pred ruševinami, boljši kot pa globoko izkopana zavetišča in neprobojne strehe za V6e civilno prebivalstvo. Poročilo dalje pravi, da sitem »raztresenih zavetišč« predstavlja edini način, po katerem se more pravočasno zavarovati civilno prebivalstvo, kar je gotovo največjega pomena. Proti globoko izkopanim zavetiščem govorita tele dve okoliščine: 1. ta sistem zahteva večje materialne žrtve za popolno njegovo izvedbo; 2. predstavlja tehnične težave, kajti treba je zgraditi sistem zavetišč, do katerih bi v primeru potrebe prebivalstvo moralo priti hitro. Poročilo dalje tudi pravi, da bi bilo potrebno v dveh letih zgraditi podzemsko zavetišče v obliki predora, dolgega 16 milj, v Londonu. Ta predor pa bi mogel nuditi zavetišče samo 160 tisočem ljudi. Prenosliiva ;eklena zavetišča Minister za narodno obrambo 6ir John Anderson je podal v spodnji zbornici izjavo o vladni politiki v zvezi z uvedbo zakona za obrambo civilnega prebivalstva pred morebitnimi letalskimi napadi. Izjavil je, da so zavetišča pred bombami namenjena vsemu prebivalstvu, vendar se to praktično ne da izvesti. Vlada se pa ne bo ustrašila nobenega truda, da čim prej izvede organizacijo obrambe civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi v krajih, ki bi utegnili biti ogroženi. Posebno važnost polaga vlada temu, da se zgrade zavetišča za razne važne točke in ustanove, ki so življenjskega pomena. Razdelitev prenosljivih jeklenih zavetišč gre hitreje od rok, kakor so prvotno mislili, doslej je razdeljenih že 300.000 takšnih zavetišč, za poldrugi milijon ljudi. Umrl [e mož -„deveto čudo" V Londonu je te dni umrl mož, ki so ga splošno imenovali »deveto čudo sveta«. Bil je doma iz Egipta. Njegovo pravo ime jo bilo Hadži Ali. Slovit in vsepovsod zinan je postal po tem, da je požiral najrazličnejše predmete. Te svoje umetnije je kazal tudi pri javnih predstavah po angleških varietejih. Hodili so ga gledat tudi ugledni zdravniki, da bi se prepričali, če je vee res, kar pripovedujejo ljudje o tem čudnem možu. In ko so videli, so verjeli. Ostal pa jim je mož vendar velika uganka. Hoteli so se prepričati, če jih le ne vara, na ta način, da so ga rontenizirali. Ugotovili eo, da ima v svojem želodcu res vse tiste predmete, ki jih je pred radovednim občinstvom pogoltnil. Požiral je najraznovrstnejše stvari: zlate ure, svilene robce, steklenice, žive ribe in žabe S čim so zaposlene nemške delavke Zavod tako imenovane delavske fronte v Nem-čiiji je objavil podatke o delovanju ženskega urada, ki skrbi za ženske, zaposlene po raz/nih nemških podjetjih Kakor kaže število delavskih knjižic, izdanim ženskam na področju starega nemškega rajha, je bilo lani zaposlenih na tem področju 7,ol‘2.992 delavk. Od teh jih je organiziranih v nemški delavski fronti — članstvo v tej organizaciji je baje prostovoljno — nad 4,100.000. Zenski urad je lansko leto izšolal nad 13.000 žensk za razne poklice. Po najrazličnejših podjeitjih je bilo 2627 tečajev tako imenovane »državne materinske službec, v katere je zahajalo 93.770 žensk. Poleg tega se je nadaljnjih 36 268 zaposlenih žensk šolalo v tečajih za »narodno-gospodarsko vzgojo«, na ostalih poučnih prireditvah ženskega urada pa je sodelovalo na področju lanske Nemčije 113.729 žensk. V preteklem letu je bilo največ žensk-delavk v skupini »gospodinjske službec, namreč okoli 2.1 milijona Zatem pride na vrsto okrog 1.4 milijona trgovskih nameščenk, nad 800.000 jih je bilo zaposlenih pri poLjedelstvu, preko 450.000, pri tkalski obrti, približno prav toliko pa tudi pri industrijskih podjetjih, ki izdelujejo najrazličnejšo obleko. Pri proizvodnji luksuznih predmetov jih je bilo zaposlenih nad 190.000, v prometni službi pa nad 181.000. Število neizučenih delavk je znašalo okrog 590.000. število vseh delavk nad 5.6 milijona, vseh nameščenk pa 1.6 milijona. 117 zen®k je bilo zaposlenih pri gradbenih delih, deset pa ijtih je bilo strojevodij in kurjačev na železnici. Programi Radio Ljubljana lini urrt?" 11 šolska nra= V Slovenski Kra- mo Poročila ^wršlft) — l2 Naža pesem (plošče) — cert radijskega" o?k«2i°Vedl,rv1Ul Opoidanafc, kon. ura- r ekožniS J? Jtra ~ 14 Napovedi - 18 Zenska ”620 FrSsk« nnlne novoeti tea. Mehle Marija) -» d, Stanko ! ‘e (PloMe) _ 18.40 Francoščina te iira - 19« SL?,19 Napovedi, poročila - 19.30 Arnoš* Brilej) — £^SLad.,atlsk" Plinske tare (e. dr. Sodeluje- irHč domače (plošče) - 20.30 Kon- ork^ter D rieent D M Korenčanov« to radijski rodita — P°' Sobota, 22. aprila; 12 V pisani “reti jLkoini napevi, pri poslusalstvu veseli odmevi • Iyan brez dežel’e,Hn. b80 vcč bil on na Rthardovera mestu ui e M on | proti njemu! Nihče več ga ne bo moral 1zgovoriti sodbo nad Kihardom, pod ;hoval k nesmiseInim zarotam! — potem prav gotovo ne bi P<*t®Pal Pametnejše življenje bo pričel, nič več se ne bo bavil z norčevskimi načrti. Naj ima angleška krono Rihard ali pa kdorkoli že hofce On, princ Ivan brez dežele, pa bo rajši poskusil v izgnanstvu, v tuji deželi boljše in pametnejše izkoristiti življenje, ki mu ga je bil tako velikodušno podaril njegov brat kralj Rihard z Levjim srcem Spet je spregovoril Rihard: »To velja seveda zate in za vse tvoje abotno velikdušno in na ta način odpuščal svojemu sovražniku! Tako pa ,. .1 Prav — in hvala lepa, si ic mislil princ Ivan. Kralj Rihard pa je še nadaljeval: »Zapomni si dobro, kar ti bom zdajle povedal! Če dobim koga od vas, ko bo minulo osem in štirideset ur, še na angleških tleh, ga bom imel za upornika in bom z njim tudi tako postopali In veš bom z njim tuoi talca postopali in ves »io veija seveaa zaie ra h /j menda, kaj to pomeni, da bom z njim manj važne pristaše. Toda je še nekdo, tudi postopal tako kakor z upornikom?, ki je bil menda duša in voditelj vsega Odgovori!« j gibanja proti meni. To je sir Guy Gis- »VcmU je odvrnil princ Ivan, Ifeourneški! Njemu pa s svoja nepreklic- Iljivo kraljevsko besedo odvzemam prvič vse dobrine ...« V tem pa je kralja Riharda nekdo zmotil. 1 »Ničesar mu ne moreš več vzeti, moj [gospod kralj! Njemu sem bil že jaz od-• vzel vse, kar je imel dragocenega! Na žalost bo sir Guy Gisbourneški moral za vedno ostati v Angliji!« 1 Robin Hoodrje bil, ki je bil kralju Rihardu z Levjim srcem vpadel kar sredi govora v besedo. Stopil je naprej, se priklonil pred kraljem Rihardom in 6e znašel ob princu Ivanu brez dežele. Dozdaj je bil, odkar je neopaženo pripeljal v dvorno kapelo lady Marian, stal bolj v zadnjih vrstah in se ni rinil v ospredje. Držal se je svojih zvestih prijateljev. Kralj je takoj razumel njegove besede, Niti besede ni odvrnil nanje zato pa je princ Ivan brez dežele prebledel kakor zid. Zdaj je bila vest, ki se je bila že zdavnaj prej razširila po dvorni kapeli, potrjena še iz najmerodajnejših ust, iz ust Robina Hooda Locksleyja. Tedaj je bil sir Guy Gisbourneški v resnici mrtev! Slabost je obšla princa Ivana, Toliko, da ni omahnil. Čez čas pa je to mučno tišino 6pct prekinil kralj Rihard: »Pobrigajte se, da se bo moja zapoved natančno izvršila! Malopridneži morajo pravi čas z Anglije!« S temi besedami se je kralj Rihard z Levjim srcem obrnil do svojih pristašev in prijateljev, ki so ga bili spremljali ves čas na njegovi poti nazaj v Anglijo. Mahnil je z roko in na ta način dal znamenje, da kaznovanih ne želi več imeti pred svojimi očmi. Princ Ivan brez dežele, škof iz Black Cannona, nottinghamski sodnik ter z njimi še dolga vrsta Ivanovih pristašev, ki 6o mo ali v dvorni kapeli odložiti orožje, ki so ga bili dvignili proti svojemu zakonitemu vladarju, angleškemu kralju Rihardu z Levjim srcem, so se globoko priklonili pred kraljem Rihari dom v znak brezpogojne pokorščine, nato pa so 6e pod nadzorstvom močne straže po.da!i iz dvorne kapele. Njim tod na Angleškem ni bilo več obstanka, zanje med poštenimi, zvestimi ljudmi ni bilo več mesta. Ko je potihnil hrum odhajajočih in ko so zamrli njihovi kora Morava: Kooitamva uliea 8 Za JuKoalavansko tiskarno v Ljubljani: EL če*. Izdaja teli tni Jože Sodia Urednik: Mirk« Javornik.