STEV.—NUMBER 208. DAVIS NIMA IZ-[EDA NA USPEH A ZAPADU. LoEDNJKM ZAPADU BO NA htEBTJEM XB8TU. iko pripravlja M govorni uro v Wisconsins. Chicago, HL — Davia, demo kritični predsedniški kandidat ji pričel z agitacijo po arednjem upadu. Ko se je pripeljal v ChU tlf0 v torek zjutraj, ao izostale udravljajoče množice. Pest ra> orednežev in nekaj demokratič ih politiearjev so tvorili spre tono občinstvo, ko je odhajal i goltajo Baltimore & Ohio železni » v hotel. V hotelu so mu njego demokratični prijatelji po volili, da bo na tretjem meatu rednjem zapadu in da ae glavn volilni boj vrši med La Follettom in Coolidgem. Davis je nato dejal, da bo ob Iržaval n^kaj shodov na srec ijtm zapadu, na katerih bo raz-igil kmetom in delavcem, da bo gledal tudi za njih intereae. Mc-lil je, da ga bodo farmarji in dc-tvci razumeli in če ga bodo razumeli, jih tudi pridobi zase. V političnih krogih pa menijo, k ga farmarji in delavci že preteč razumejo in zato jih tudi nc M pridobil zase. General Dawes, republikanski podpredsedniški kandidat, ae je kllečil, da bo 15. septembra govoril v Milwaukceju, da prepriča firma rje in delavce v Wiaconsi-bo, da je republikanska stranka edina rešiteljica ameriških delav-iv in farmarjev. Tam bo zopet pripovedoval, da amrriska uatava v nevarnosti, :o bo izvoljen La Fo^tte, Po-h* tor*j Imjfco, %'»fcf0 J« i omrnil v Evanstonu, ko je po edal, da sprejme podprcdaedni to kandidaturo republikanakc itrinkc. Delavci in farmarji v Wiaconsi M in drugje po srednjem zapadu K) pa mnenja, da bodo v nevarno i v ustavi zajamčeno ljudske privice, ako ameriško ljudatvo ^pft poveri upravo republikan-«tarinom. Teh pravio aicer ie bodo vzeli direktno, ampak ihkn bodo določili, da ae mora »k volilec podvreči izpitu, da •kaže, da je inteligenten. Take Wave no še v veljavi v nokata-nk južnih državah, da so lshko Mi zamorcem volilno pravico. Ameriška ustava je torej ugro-o.l republikanskih stsrinov, »tfrih zastavonoša je tudi Da- Demokratom uspeh na zapadu. Goolidge bo hitro doigral, 8« se pokaže v javnosti. La Follettova kandidatska liata zmagala na celi črti v primarnih volitvah v Wisconsinu. Zaplenjeno žganje v vrednosti $30,000 je izginilo. KAJ VSE GOVORIJO V WA-SHINGTONU. DAWES, REPUBLIKANSKI ■ PODPBBDB. KANDIDAT, JE ŽB STAB ZNANBO. Ni čudo, da ga velika denarna mošnja v Wall Streetu podpira. Letalci okoli ovo-to oo doooo dona. Smith, Nslson in Wads taaajo do spati v Boston v četrtek. Sijaj ni sprejam sa pripravlja. . ... 4 , Washington, D. 0. (Federated | Avgatiki na poletu okoli svstn PreM §ubni poroievtleCi) stopijo danes na domača tU. Preteklost Charley Daweaa Inozemstvo bančni igri vzbuja čudenje, koli Strokovne unije v Angliji cxl ^or bolj »^ odkriva Ta pretekloat klonile združitev z moskovako Z***™"** internacionalo. Hcrriot navduieno aprejet v Ženevi. Nemčija dobi poaojilo prihod nji mesec. v Evropo in zakaj je kaaneje dobil nominacijo na republikanski konvenciji. Dawes je fant, ki pred pet in dvajaet leti pognal banko Globe v roke sodnijskega upravitelja in prisilil, da jo bilo Prve praske v civilni vojni na | prodano njeno premoženje, med Kitajskem. Coolldgo naj sa po-kaže v Javnosti! Postavite ga na javno govornico in usoda njegova kandidaturo bo zapečatena v enem tsdnu katerega so pripadale gotove bakrene delnice, ki so odločevsle kontroli Isstnine Anaconds kom panije v Montanl. To se je zgod lo sredi ljutega boja, v katerem je Auguatus Heinze skušal preprečiti Standard 011 kompsnljo da zadobi kontrolo nad to kom panijo. Sodnljaki upravitelj prodal delnice Stsndard Oil družbi in Ansconda Copper kompSn • ja je poatala del premoftenja (Feder. standard Oil družbe. Kaaneje je KORAKI ZA E-NOTNO INTERNACIONALO. Republikanski atarinl upajo, s-* * Daveau posreči tako zme-P» farmarje, da mu bodo verjeli, to prid. ustava v nevarnost, ako P iivoljen u Follette, da bodo paiarji v Wiseonalnu oddali avo pIosmo za republikanske stn rin» Kako kel niti jene besedice, nroti klanu j f čo pa volilci enkrat dobe* T^ftio, da si dobro ogledajo človeka, ki je danea slučajno predsednik, da ga slišijo, tedaj je brez najmanjšega dvoma dokončana njegova predsedniška karijera. Politični piaci v glavnem mestu s malinii izjemami priznavajo, da tako slabega kandidata šo ni imela nobena politična atranka v Združenih državah. Coolidge nima noben« privlačnosti, nobenega naatopa. Ce bi ga nasprotniki mogli pri-ailitl na javno govornico, s« bi v enem tednu tako oamcšil, da niti republikanski volilci bi ne marali več zanj. Senator Wheeler je v avoji volilni kampanji pred dvema letoma prisilil svoje republikansko nasprotnike, da so postavili svojega kandidsta na govorniški oder. Njegov prvi govor j« dal Wheelerju toliko gradiva, da ga je v par dneh pobil v nič. Od tistega časa Montana ne trpi več kandidata, ki se trese in jeclja na odru. republikanski starini »maj«, , 0 ustavi, ae je dokazalo raznih stavk, poaebno po J^M-auiji in Zapadni Virgi-k'. S(. razganjali «hodi stav-«•Mi d. lavcev, kljub temu. da J^fK jKivedano v ustavi, da i-» I -Mn pravico se zbirati in mr'» .'i »hod« in se mirno rez-f» vprašanjih, ki ae tiče- I Washington, D. 0. — —__r Prcaa.) — "Poženite Coolidga na DftWfg organiziral majhno ban govorniški oder! Dajte ljudem ko, v katero je Standard Oil dru*- priliko, da ai ogledajo republi- |,ft vložila pet miljonov dolarjev, kanskega kandidata — in njegove m g0 0f>tlli tam in pomagali, da igre je konec!" j« Dawes obogatel. To je naavet, ki ga dnevno pre- Poglejmo boatonake liate z dne jemata La Follette in Wheeler, 22. decembra 1899, ki pripovodu- kandidata progreaivno koalicije, jejo, zakaj je banka Globe na na- Voditelji progreaivno kampanje glopa zaprla svoje duri. Njeni ao prepričani, da je "Cel" že iz- predsednik Cole je bil primorsn gubil milijone glssov, ker ni re- podsti ostavko. Kasneje so ga po- zaprla avoje duri, je izkazovala $120,000 in ¿e drugega premoženja več, kot ao znašalo njene ob-Iveznoati. Daweaa, ki je bil takrat kontrolor gotovine, je obiskal odbor bostonakih finančnikov, ki so slišali o njegovih namenih, In so ponudili več milijonov dolarjev, da podpro bsnko. Boetonaka benč-ns centrala je položila $3,500,000, Edward A. Clarke in Wa». Coolidge, druga Coleja, eta položila $1,000,000, da se pokrije .vaako znižanje vrednoatl bakrenih del-nie, ki jih je banka kupovala. Da woa ni dovolil bostonskim ban kirjem rešiti banke. Poalal je nad zornika Daniel Wiuga in je ime-noval aodnijakega upravitelja. Daweaov predstojnik, Lyman J. Oage, zakladniški Ujnik, je bil predaednik prve narodne banke v Chieagu — podjetja Standard Oil družbe — in Gage in Dawes at a ae zavedala, kako visoka cena j« v lastništvu bakrenih delnic Gin bove banke. Po poročilih boston akega časopisja tiatega Čaaa, jo prišla Standard Oil družba a $3, 500,000 in je absorbirala bakrene delnice, ki ao bile vrženo na trg v Bostonu. Te delnice so dale Roe kefellerjem odločilno veČino pri glasovanju bakrenih kompanij. ki Sawkers Bay, N. V., 3. sept. — Ameriški letalei, ki srečuo dokon čsvsjo polet okoli svets, pridejo v Četrtek na smerišks tis. Usta vijo se v Bostonu. Obe letsli danes počivata v pri itanu Hawkers Bays, Newfoundland, kamor ata prispeli včeraj i/ lee Tickla, Labrador. Polet je trn jal 5 ur in 45 minut akoai meglo, dež in veter, ki je vlekel 30 milj #a uro ob obali Newfoundlsnda. Prihodnji akok akozi srak, ki se Izvrši Še danes, bo v Pictou, Novu Scot is, kjer se Smith in Nelsou snideto s Wadom ,ki je dospel tja parnikom z Orkney Islands, kjer je izgubil letalo sadnji mesec. Vsi trije neto polete proti Bostonu, ' oston, Masa. — Boston dela velike priprave za sprejem ameriških letalcev, ki pridejo sem 4. septembra in atopijo po petih mesecih zopet na domača tla. žu pan Curley je včeraj v proklauta siji pozval meščane, naj raaobesi jo sastave in se zbero na "Boston commonu" (glavni trg), kjer bodo letalci pozdravljeni. Župan jim pokloni ključe mesta, arebrno reprodukcijo sklede Pavla llevo ra in pozlačene meče. Obenem bodo letele! pozdrsvljenl z 1 atre-II iz topov v pristanišču — po šdrav, ki je rezerviren le zs pred sednika Združenih držav. • Na sborovanju angleških strokov nih unij je pradloèsna résolu oija sa sdruftitsv amsterdanske in moskovska strokovna intsr naeionals. MED DBLBOATI IB NI BO-OLASJA ZA TA KOBAK. »hko Že zdaj reče, da kov poizkus v \Viaeou-"•lostno obnesel, ksjti Wiwonsinu je že toli-•S^dltO, ^ Bc t|a BfM,|jtti ' J ^sdkobeaednih profe-^ " politttavjgr^ ¡>»w*a in njegovi podpor-'' j »mejo, da je to resni-'''' "a volilni dan prepri-bilo njih romanje na božja, pot v Wieconain Slamnato giaeovonjo. La Follatta js invadiral komerci j alna palaóe v Chica ju Zaplenjeno iga- njo Jo izginilo. KAM? TO JB ID A J YPRA lAMJB Tvrdka Dowling Brothers ga sah tova naasj. Hull, Anglija, 3. sept. — Po vroči debati, ki je iaavala viharne prizore in ardito govore, jo bila danea popoldne odkloujnna reso ucija za združitev angleških in ruskih strokovnih unij. Alekai, Tomsk! in drugi ruski delegatje so se udeležili debate. London, 3. sept. — Na letucm zborovanju Kongresa strokovnih unij v Angliji, ki ae vrli v Hullu jo danea v teku važna rasprava Cilj razprave je združitev etro kovno organiziranih delavcev vseh dežel v eni internaeiouali. Delegat 1'ollitt iz Londona, k zastopa organizacijo kotlarjev, jo predložil resolucijo za ustanovi tev novo intcriiaciouale, katera združi amsterdamsko in moakov sko strokovno iuternacionaln Predsednik zborovanja Purcell je toplo priporočil resolucijo, rekoč da združenje obeh interuaeiona mora priti brez ozira na to kaj ae godilo v prošloati, Reaolucija jo razdvojila dale gate v dva tabora. Will Thorne poslanec v parlamentu in atar angleški socialist, je včeraj po poldne govoril proti resolucij Med drugim je rekel s "Vsakdo ki posns dejatvs, mora priti samo do enf\ga zaključka in ta je dofckr bflO^Megatjc .Is Msakv* samo hujaknll In zabavljali, toll ko časa ne more hiti združitve med nami in Moskvo." Debata o resoluciji se danes na daljuje. Pr K k.., "•soravno ao jim bankirji J"d«ki izkorišččvalei pre-»«'lik uspeh od nje. J« P»p0 in tobak v grob. "h, < eboniovakija, 3. *' oer Hauer, alan kaMt " ba, je tako Ijtsbil pipo, "ytn ''» «mentu dok» «"a lati v njegovi krsti "k kadar umre. Te d«« i J"rora UttM je izpolni-' »u i^lj«. PoMtito j« mi la « krati pipo, asehur ir' *kat|iro žveplrnk. Rezultat alsmuatega glasovanja v Chieagu. ki ga vodi "Herald Kzaminer", do sred* zju t raj: Coolidge 3518, La Kollette 3133, Davis 1529. Izid glssovsnja v nekaterih velikih komereijalnih nebOsežnih palačah: Garrieki Coolidge 191, La Kollette JU. Davia 11«. Capi-tol: Coolidge 141, Le Follette 141, Davia 113. Jlepublle: Coolidge 205. U Follette 118. Daria 1 V drugih m«*Hh (glasovanje v torek 2. septembra): New York: La Kollette 1134, Coolidge 960. Devia 442 Seattle Orf-didge 1204. La Follette 1142, Davia 205 Washington: La Follette HS, Coolidge III, Davia 109 Loa Angele«: Coolidgf 39«7. Ij Follette 2*73, Devia 1021 Man Frs««**o: U Follett: 2634. Coolidge ?0l7. Davis 4M. Chicago, ŽU,,*— V zveznem po alopju ao iakali 243 zabojev žganja, ki bi moralo biti hranjeno pod varatvom zveznega maršala Robert R. Levyja, pa ga niao na šli. Tvrdka Dowling Brothera, ki ae peč« s kuhsnjem žgsnjs v Ken-tuekyju, je tožila, da se ji vrne 243 zabojev žganja, ki je bilo po krivem zaplenjeno. Vrednost žga nja se oeni na $30,&30. Kompani ja pravi, da je bilo žganje ssple njeno os nepoataven način v me aeeu oktobru 1923. Po daljšem iakanju ao prišli do prepriianja, da tvrdki ne morejo vrniti žganja, ker ga no morejo najti, Irljub temu da ao ga iakili v rsznib sveznih sklsdiščih. Žganje je bilo zaplenjeno, ko j« bil Roseoe C. Andrews prulil bieijoniški rsvnstelj. Detektivi, ki so zs plenili žgsnje, ao se spoin nili, da ao žganje isrotdii Andrew su, ki ja kaaneje puatil službo za radi spora, ki je nsatsl za ra d «ganja tvrdka Orommea k Ulricb. ___________________ Andrews je z črtu. Tods Frsnoijs je poakrbela, Us ao njeni ssvezniki prišli v od-seke, ki imsjo odločilno besedo o formi nsčrts. Tsko na pri mer je HU rumunaki zunanji minister Duea is volj su predsednikom tretje k<>IKtM|#. ki s« bsvi s pek-tom garancij in raslolitv». Nemčija J« poalala v ženevo neuradno delegacijo, ki opazuje zborovanje. Delegacija obeloji is poslancev, med kstsrlmi ala aoela-I lata llilferding Ht Breitseheid in pacifiat Sehueeking. Nemčija ja dala razumeti, ds je priprsvljeua atopitl v ligo narodov, če dobi stslno meato v svetu llgr. Do da-nca še nI znano, če Nemčija pred loži formalno prošnjo za vstop v ligo tekom sedanjega zborovanja. ZAKAJ JE KAKAFBTOV PO-■TAL WOOUk,UÏÏT. dni kot zlato jajce za bogastvo, ki ga je banka nsgromsdils za svojega uat a no vite tja. Dantel Wing. kaUrega je Dawea poslal, da vara je ljudatvo na ta način da zapre Globovo baoK* ia ki je pomagal, da ao bakrene del nire prišle v rok« Ktaadard Od dražb', je po«tel pred«*daik pr»r narodne bank« v Bostonu. No« York, N. T. ga dogodka.,Oh se j« « (rer z sd^oketsko t^rdko kaj taè'fa kvslifieirsl ž« vsllfcaj ¡Mta, B««ata-nek $20,000,000 podpišejo na Ko« liindekeui, v Aviei, Nemčiji In Hpauiji. Obresti bodo oaem r»d-atol kov. Parls,' 3, sejit - Ow«u D. Voung. generalni agent ra rej»« raeijaka plei ile, je «lanea obvestil repa rae i jako k»mlaijo, da j« nemška vlada plavala prvi obrok o«L škodnine ti a |»odlagi Dawe«»veg« na/Ha. íH»rok v vaoli lO/MW.OOO zlatih mark j« deponirala v držav, ni lienki v Berlinu na Youngovo ime Yosng od potaje danes v Berlin ! Prvi etreli aa klUjekl froatl , šanii ». j, ». Mpt - A lu» ae poro-čevalei o« motijo, so Uli dsn«« «protein prvi atr«li v okolišu fcen» gaja, kjer »ia generéis fH-haish» juan in U jungaijaag «brsls avo-J« č«te v «vrbo, ds s oroijem |»o. resasto atari spor. Kakor javljajo is Pekinga, Jo Kitejeka «lede lagolovlla vela* s«l#, da Im brsniia nevirslao eono okrog fcaugsja Atiri v«l«ail« ao po svojih ptMkienikih obvestil« pe-kingsk» vlado, «la a« bodo trpel« nibakrSoegs bojevanja v prieta-mM »h PROSVETA PROSVETA GLASILO SLOVEHSK» WA ROOM g POPfOjOIK JKDHOTK LAJ TEINA ILOVEMSICK WAJfcOPMt POPTO*** JgPHCTS Cene^gtaaov po dogUoru. Bokopid SO — mioja.""" Narota ¡as: Zedbjeoe drfoa» Jtsvea Chleago) $1.00 ae lat«. MJf m lata i» 91.26 se tri a*»«cei tri BMMcc, In ae taosemetvo H leto e (Ltvan Cklea««) 16.00 ne lete. H¡w a« Chicago 91.60 m lete, 99.16 aa H ^ aeteo 9« oo ____ NmI*v m «m, kar ¡m »tik a IUimbi "PROSVETA" 2057-60 I*. AmH, "THE ENLIGHTENMENT" _ Ory »I tfca SU™»!« Natloaal Sa—i» tashtg. OvmI far ih. SIor.Iu N«li*aal Mit Saalatf._ So barrí Chief o A<Í vertiajy^rata» JV^ff^Tr -r- - ( hicTgTrand Canada »6 per year; iMTiptioas United SUtee (except Chicago) and Can 90.60. and foreign eountriaa 99 00 per peer. T "MIMBE» w rürftniw HBP at Datwai a «U«Mia pr. (Aaf. 10-24) palay valega laaaa aa ualwi I 4a via Ja a teai dnmrmm p^akla aaralaiaa. Patita prava-m, 4a m faa »a «ttavi liât. MM* laaaa. KAPITALISTI PRIPRAVIJO NOVO ZNIŽANJE MEZDE. Vsa znamenja ao tukaj, da se privatni bizniftki interesi pripravljajo, da znižajo delavske mežde. C. J. Hiil, član Babsonove organizacije za itatistiko, je to povedal odprto v adresi "The Labor Outlook 1925" (delavski izgled za leto 1925) na Babaonovi bizniški konferenci. , Vprašanje je, kdaj prične ofenziva za znižanje mezde? Nekaj ofenzive je bilo že storjene, ko se je pojavila letos kriza v industriji, ki pa ni bila vprizorjena v velikem obsegu. * . Sanse za znižanje mezde so ugodne. Ampak odprto vprašanje ostane, ako bodo imeli privatni bizniški interesi pogum, da prično boj z delavci za znižanje mezde zdaj, ko hočejo Coolidga vsiliti delavcem, da zanj glasujejo kot predsedniškega kandidata. Po končanih volitvah se pa prav lahko dogodi, akoravno bi bil tudi Coolidge izvoljen, da prično zniževati mezde. Privatni bizniški interesi so že večkrat prevarili delavce s pravljico o polni košarici za obed, torej bi ne bilo nič izrednega, ako tudi letos izigrajo to potezo. V prejšnjih letih niso take poteze delavskih izkoriščevalcev spametovale delavcev, zakaj bi jih letos? Tako sodijo privatni bizniški interesi. Pravljica o prospe-riteti je tako stara, kot je kapitalistični gospodarski sistem. Vprav zdaj se lahko prepričamo, da znajo kapitalisti dobro manevrirati, da zavedejo delavce. Na pr. produkcija v avtomobilski industriji se je nekoliko pomnožila. Nastavili so nekaj več delavcev v tovarnah v Detroitu. Tudi v Akronu, kjer izdelujejo gumijaste šine, se obrača nekoliko bolje v industriji. Razni finančniki so že pred tremi tedni govorančili, da se prosperiteta zopet vrača. Denarna sila, ki podpira Coolidga, je ogromna. Ta si lahko privošči take špase, in začasno samo malo oživi industrijo, da delavci toliko hitreje verjamejo, da se vračajo časi industrijskega vrvenja. Ako privatni bizniški interesi zdaj potrošijo par miljonov, pa kaj za to. Glavno je, da je Coolidge zopet izvoljen, ako pa ne Coolidge, tedaj saj Davis. DelavHtvo naj se ne da premotiti od takih masevrov privatnih bizniških interesov. Ako se gospodarski položaj obrne na boljše, bodo pričeli delati v industriji ne glede na to, kdo je izvoljen predsednikom. Ce pa gospodarski položaj ostane tak, kakerften je, tedaj bo industrija dremala, kakor dremlje zdaj, pa magari če je Coolidge izvoljen predsednikom. Gospodarske krize smo imeli ob Času republikanskih predsednikov in ena največjih je bila ob času, ko je bil Tuft predsednik Združenih držav. Gospodarska kriza ob njegovem času je ostala delavcem prav dobro v spornim^ kajti Taft se je odrezal, ko so ga vprašali, kaj naj počno sestradani brezposelni delavci: "Sam Bog ve to." Taft je bil zelo priljubljena oseba v Wall Streetu in Wall Street ni storil ničesar, da oživi zopet industrija. Tako bo tudi leto*, ako bo izvoljen CoolMgs ali Da-vis.* Ce ne bo gospodarskih pogojev za oživljanje industrije, bo industrija spala, ljudstvo bo pa zopet za tno skušnjo bogatejše. Prepričalo se bo, da ni verjeti obljubam privatnih bizniških interesov. Zato je bolje, da se ljudstvo odloči preje, preden gre na volišče, da ne bo glaaovalo za kandidata republikanake in demokratične stranke, kajti prihranilo ai bo rasoča-ranje, ki je sledilo po končanih predaednišklh volitvah ker je aledilo sirenskim glasovom profesionalnih po-litičarjev. Ako je rta, kar je C. J. Hill povedal in najbri je res, ker Hill je vedel, kaj je govoril kot glasnik privatnih bizniških interesov, pride splošna ofenziva za zniiinje delavake mezde šele po volitvah. I)a pa stvar ne bo šla Uko gladko, kot ao ai jo samislili privatni bizniški inter**i. je treba, da delavci proti tej nameravani ofenzivi s* znižanje delavske mezde Islfrajn dobro protipotezo. Najboljša poteza pa je, da ne glasuj*-jo za kandidate republikanske in demokratične strsnke SLIKE IZ NASELBIN. Lin ton, Ind. — O delu ne mo rem doati poročati, ker fa ni, je dosti nezapoalenih, kot po vseh Združenih državah. Solnee pripe ka ia greje od voeh etra ni, tako ae ni čuditi, da smo se tudi tu sa čeli malo gibati iu ee vaditi v do pisovanju. Prej oeem dolgih let nobenega dopisa, r.daj pa v teku enega meeeca kar trije. N* čudil bi ae, ko bi pisali taki, ki ao sami prisadeti v stvari, ka tero pišejo, ampak piie fte oni, ki ni prizadet. DoplsovaJka od tu očita Johnu Speeku, da ni naročnik na Pro sveto. Pride iu prepriča naj »e, potem naj šele pile. On ne prejema liste, kakor ga ona omenja, da ga mu je zapustil rojak, ki je odlel v staro domovino, tiatega prejema, oz. ga je prejemal le njegov ain. Oaebno sem prepričan, da od vaeh Slovencev, kar nas je tukaj, nima nobeden toliko časopisov na razpolago, kot on sam. Rojakinja piie, da je vse resnica, kar je pisal Anton Oerar v it. 180. Le v zapisnik pri Euro-pean klubu naj pogleda in prepriča ae o člati resnici, kdo je za prvega razdirača. Čast komur Čast, pravi dopisovalka. Čaat izkazujejo bogu, če je kje, yideli ga menda niso; hvalo pa onemu, ki jo zaaluži, dostavlja rojakinja. Da, treh* je izkazovati hvalo tistemu, kdor jo zasluži in krfmur smo jo dolžni, Je žal, da se premnogo ljudi po tem ne ravna. Potrdim resničnost o vsem tem, kar je rojak Speck poslal v javnost. Meni je vae docela znano in rojaka Antona Cerarja tudi poznam, ker smo vsi blizu doma iz enega kraja. Rojakinja piie, da je bil prvi dopis od tu sploien, ko je piaal, da je nekaj nezadovoljnežev in v drugem odatavku zopet o osebnem sovraitvu nekaterih članov. To ae ne bere za sploino, ker imo za izjemo nekateri, ki niamo voljni, da ee vodi gospodaratvo v našo ikodo. Anton Cerar je rea naseljen v Lintonu, odltar je stopil na amoriika tla, a ravno to dokazuje, da mu niso dosti znane slovenske razmere v Ameriki po drugih naselbinah. Kdor se iteje izobraženega, ne napada v časopisih, posebno pa ee ne vrže nad evojega sorodnik«, Čeprav se predmet, radi katerega napada, do pičiee nič ne tiče nje* ga. Poaebno rojakinji, ki je bolj izlolana v tem, kako ae mora kuhati, bi priporočil, da o tem kaj napiie, in ■ čemur lahko doati koriati mnogim, ki nieo učene v kuharski stroki. Zavedne in pametne žene mu bodo dale prav, da mati aedmih otrok ima vodno polne roke dela ter nima čaaa apuičati ae v prepire s moikimi. Pozdrav zavednim Slovcnccm I — Anton Slapar. Seattle, Wash. — Dolgo časa sem čakele, da bi ugledala dopis, spiaan od ženake roke. Pa izgleda, da so se vse ženske preatraii-le nekaterih molkih, kateri ne morejo videti, da bi ae ženake oglašale v javnoatl. Ampak me imamo ravno toliko pravice do prostora v liatu, kakor imajo moiki. Zato pogum in oglaiajmo ee boty pogosto. Kmalu bo zima in dosti čaaa za Čitanje, torej le pero v roke in oživimo zopet "naše dru> linake rasmero". Naj molki re-če jo ker hočejo, čeprev ae obre-gajo ob naie pitanje, čitajo pa le redi. BHa aem na počitnicah in potovala nekaj tednov sama brci moža. PreCej dobro aem se sebe* vale. 2e vidim neketere vihati nosove, čel, kaj pa Ihta aaraa potovati. Precej povem aakaj, čeprav ne bodo verjeli. Ala aem na potovanje sa avoje zdravje. Nisem bolne. kakor bi kdo pričakoval, ker bi take tudi ne mogla poto-veti, sdreva aem. Večina naiib rojakov rajli plačajo adravnike in bolnilnice, kot pa bi puatiU avoje lene na počitniee. Ako hI pustili leno, de ae razvedri. M i-mrli manj atrolkov, bolj zdravo ženo in večjo teetopneet v družini. Zato rojaki, meato de plačale tdravnikove počitnic«», jih rajli plačajte svojim lenem m imeli boste več voeelje. Ne ovojem potovanju aem pri-Ha tudi v Milwaukee, ko ao ravno prirejali veeelleo v korist Slo. venskem* domu. SI Hala sna gtv n omika Johne Krmenea in dni-ge, katerih imena sens |*>xsbila. Jas ee strinjam a govornikom, ki je rakel. ake bi aala etere bole. a*a. ■cvaMljiveet. ne bila tolika, bi kolje napredovali Teko na« pa acvattljivoet nazaj drli. Slila-la ee« slovensko petje ia goreri-eo ia edelo ae mi je, kot de v atari domovini. Kakor aem iz vedela pozneje, je okoli 5000 Hlo vencev v Milurankeeju. .Ako boste vai delovali skupaj za Slovenski dotn, boste kmalu v atanju ga postaviti. Stavba bo vam vaem v čast. »Spoznala sem, da je bolj malo dela po Združenik državah, kateri delajo, pa tako malo zaslužijo, da se komaj pretivijo. Na bolj-iem so tisti, ki imajo svojo zemljo, ssj vedo, da imajo avoj dom in življenje, ter jim ni treba poslušati piščalke. , Blizu Seattle je bilo v kratkem čaaa prodane veliko zemlje. Neka kompanjja ima okoli 8000 akrov zemlje in jo' prodaja po ceni, tako da si lahko vsak delavec kupi, če hoee postati "ne odvisen". Aker prodajajo po $¿0 do $400. Kdor kupi zemljo od njih, rop preskrbijo delo, da pla ča polovico z delom. Če ae kdo zanima za informacije, mu rada ustreŽem. S pozdravom I — Caroline Phillip«, 2501 Eastlake ave., Seattle, Wash. Blairsville, P«. — Čitam iz vseh naselbin dopise, samo iz naše ga še nisem videl, zatorej prosim za koiček prostora. V liatu "Rad-nik" sem videl dopia od treh hrvaških nazadnjakoy, ki piiejo proti našemu liatu Prosveti. Zaničujejo jo, češ, kaj bo Prosveta napravila, ko je drugi itak ne čitajo kot sami rdeČkarji. Jaz jih prosim, da pustijo rdečkarje pri miru, ker jih po nič nc vprašamo. Pa če bi jih tudi vprašali, ne morejo ničesar pomagati, ker ao sami daleč za nami in bodo odza-daj, dokler bodo posluiali črne krokarje. Držijo pa se vendar kakor bi bili oni najboljii za delavsko stranko. Ampak bognaavari itrajka v rudniku ali v tovarni, prvi bodo zraven, pripravljeni atavkokazitl. | Bratski pozdrav čitateljem Pro-svete 1 — Predel Rudolf. Letošnja kampanja. (Eugene V. Debs.) Še nikdar ni bilo politična kampanje tako velike važnoati in zanimanja za delavaki razred kakor je sedanja v teku v Združenih državah. Prvič ao se v ameriiki politiki miljoni industrijalnih in poljedelskih delavcev odcepili od starih kapitalističnih strank, odpovedali svojo udanoat tema strankama, odpovedali se njima kot brezupno koruptnima in ne-prijateljskima interesom trpinov in proizvajalcev. Odločili eo ee za neodviano politično akcijo v tej kampanji in združenjem progre-aivnih ail v novi atranki, njih lastni stranki, v kateri bodo bojeva-li bodoče bojo za oavoboditev. Kadi tega in radi rezultatov, ki so neizogibni, je tekma za pred-sedniitvo leta 1924 znamenje čaaa in preobrat v ameriiki zgodovini. Ampak odcepitev mas delaveev od atrank mogotcev je aamo začetek nove dobe v naši politični | cvoluciji in vso zaviai na tem mnogoobetajočem gibanju, če bo prav uravnano, da ae bo razvilo v ailo, ki je potrebna za dopolnitev plodonoanih pričakovanj. Pomnimo, da je to težka naloga, ki bo zahtevala mnogo možno-ati, ene. *lje, potrpljenja in preudarnega razaojanje, ako hočejo nepredno misleči delavci uspešrfo jo izvršiti. Pri tej veliki nalogi al je tudi soeielistična stranke izvolila svoj del in zavzela je staliiče med de-Isvei a namenom, da nudi svojo pomoč naprednim delavcem ne aamo pri dnevni bitki za kruh in boljše rezmere, temveč a pomočjo! izobraževanja in organiziranje deleveev v razred, indultrijalni in politični, zevedni rezred v atremljenju za popolno oavoboditev la mezdnega suženjstva. Pri zavzemanju staliiče z zbu-l jeniml delavci, od katerih je malo itevilo socialistov, ampak so vei v revolti proti kepitelističnim strankam, a katerimi eo bili sdru-leni, ae eoeialiatičas atranka prav. nič ne zagovarja onim, ki jo obsojajo radi te ekeije. tmevno je bilo, da e avoje novo tektično kretnjo ne bo vsem ustregle. Strenka je lahko pričakovale, da jo*bodo kritizirali ti in okoojeli onk sato ni bila presenečena, ko ee je to v resnici zgodilo. Nekate. ri ao nasprotni radi tega, ker je eoeialiatična atranka. čel. de ti-•oči onih. katerim ae je priključile. niso aorialiati, dočim ee drugi repenčij«. fM, da eo bili "ledeni" dela vei. ki oo ae borili sa prinei-pe soetaUet^ae »franke, katera ee je vn«4ale t "meloia«Aana vlomil neki tet v kašfo j** Joeipa Nemaniča ter mu pi* okrog 100 kg ravnovrstnej» ■ hega meaa v vrednost. MSW Vlomilec je bržkone kak tej F stopač in kletež. kojik j« i« dotnik krajih vedno d'.v»l« V «namenju aoža. Kraee UJ čar, tovarniški se je spri s ^regentom. V prep.ru " nji tako razburil, «la j" Lončerj« lepni »«* * ^ hrbet in mu remi tedi Njegove poškodba je £ varna. — V Vrhpol e ^ a napadel po^tn.kr-r. Ignaca Pele, ge aenil ■ ¿bet in r. težko n- ; ka ranjenra ae zdravit* v bolnici v Ljubljeni. Proti Contgi so nredi. pretekevo. ker je eH rlh dragih umorov Z Oajeku. en. H t.iae to * Ital Tirolsko, na 'f»vlj.-no trotovino, o kateri ao » pravili, dA j«, pripravljena za tyU'ilo reka. Nato so ček ras-Pjili in ko j« kasneje bankrotira I^rim«>rjeva banka in jo bi-* lutfMteljev oropanih za '•j" prihranke, »0 aodniki rekli, Ua« rK „o more uiti in da mora In vzelo je deact let. 1'iU izrečena sodba proti T" sr j« zKodUo na tisti " '"I nominiran podnred-mi kandidatom. • . . ' '«piski, ki pripovedujejo Ipr-tokUtj. kadar Dawes govo-I1" »«»'i »merisko ljudstvo, da P '" « ustavo. In zato je "moč-lovek" v Beli hiši ze-spiskih o preteklosti. ifer.]. 11 VAMTVO MLADOL1T-NJH POTREBNO? D. O. - Vezad-'"•trijalei in finančniki »voje moči, da ae ¡¡¿¡j" «stavni amendment, F konjrres® I d« j r »vir r, t etr» ■rt*, é»/, > Ur* to K S. [ V tri, mH r P»*:- , m k« Waahington, D. O. (Federated Preaa.) — Sto vprašanj, od katerih ae večina tiče praktičnih po-litikarjsv, je stavil vsem Šestim predsedniškim aspirantom, Coo lidgu, Daviau, La Follettu, Daw« au, Bryanu in Wheelerju v pismu Lynn Haines, ki js urednik lists "The Sesrchlight on Congress Vprašanja krijejo vae javne predsedniške dolžnosti. Z njimi Želi u-rednik dognati, kakšno stališče zavzema vaak kandidat napram svoji odgovornosti do ameriškega ljudstvs. "Noben predsednik ne more biti drugačen kakor uradna skupi-ns, ki jo ima okoli sebe", pravi Hainee. To je najvišja preizkušnja. Če bi bilo znano, da ae hoče Harding obdati s molmi Daug-hertyjevega, Fallovega in Danby-jevega kalibra, bi gotovo ne bil izvoljen, pa naj s« bile druge o-kolnosti še tako ugodne sanj. To dejstvo govori za to, da mora biti odgovor na nsslednja vprašanje resničen in pošten t 1. Ali ste pripravljeni najmanj en mesec pred volitvami imenovati Člana svojega kabineta in osebnega tajnika, ki ga mislita isbrs-ti, če bosta izvoljeni t Ali hočete storiti tof Če ne marata ia političnih ali kakih drugih raslogov imenovsti članov svojega kabineta, prosim, povejte mi,, zskaj ne marate storiti tegaf 2. Kakšne so zmožnosti In sposobnosti oseb, ki jih- hočete imenovsti za člane avojega kabineta T In kakšne vašega osebnega tajnika f 3. Ali ae boste drisli stare ns-vsde ter imenovali tiste, ki so delali politično za vaa, aH na ta ali oni način pripomogli k vašemu uspehuT 4. Ali boste ili ob kakšnih ol*ol-nostih izven svoje stranke, ko si boste sestavljali kabinet, ali ko boste oddajali druge vaine službe f Tu obrazložite natanko in jssno svoje stališče glede stran* karake politike in strankina od-govornosti." Med drugim je nadalje lest vprašanj, ki se pečajo a isbero predaednika in podpredsednike pa s zastopstvom manjšin v vladi. ^ftJH+ie&.tff btpaj JVP&dat vnaprej povedal značaj svojega ksblneta, je stavljeno naslednje vprašanje: 11. Ali ate za to, da bi se vršile seje vsšega kabineta javno, in da bi bili vselej prisotni primerno poverjeni čssniksraki poročevalci, ki bi naj poročali o vsem, kar bi bilo atorjenega, oziroma ukre-njenega na tistih sejah? Objsvljanjo vseh zapisnikov v vseh drugih vlsdnib psnogah, nadalje tudi podatkov o dohodninskih davkih in prispevanju V kampanjske sklade, potem objavljanje kandidatov /a razne v letine službe v senatu in poslanski zbornici, vso to je zapopadeno v sistem v vladi, načelo odprte di plomacije, popolna poročila od strani plovbnega odbora in drugih javnih ustanov, (udi vse to je uključeno. V drngih skupinah svojih vprašanj se urednik Haines peča s kmečko stiako in možno odpomoč-jo, z delavskimi %pra"vieami, z reformo ali preosnovo kongresnih metod, z vnanjimi zadevami in militarizmom, a kontrolo ali last-ništvom javnih naprav, z zaščito in upravo naravnih zakladov in kaznijo oseb, zapletenih v slepa rije pri mornaričnib oljnih rezervah, z očiščenjem vladnih depart-mentov, na katerih ao uradniki v službi poaebnih privtfigiranih in terenov, a odpravljanjem nepisme noati in s zagotovitvijo stalnega in trajnega miru. Glede železnic atavi naslednje vprašanje: 76.—Kakšen načrt imate gle de na prevosni problem f Kaj je vaše etalitte zlasti glede Each Cumminaove postave f Ali odobra vate njen aistem, po katerem ae uravnavajo Železniške vozne eene na podlagi povprečnih dohodkov, ki jih prejema ta ali ona želre uiška skupina f "77.—Ali ste za javno laatni-štvo železnic kot končno rešitev, vsako vpraŠauje obsoja razmere, demokratske in republikanake ki so jih v preteklosti odobravale administracije. * Manj pšenice in rži po ivetu. Glasom poročila poljedelskega departmenta znaša letošnja letina pšenice na Augleškem Štiri miljone manj bušljev kot lanska. Letošnji pridelek pšenice se cehi tam na približno 50 in pol miljo-na bušljev. Zadnja cenitev za Ograko stavi letino pšenice na manj od 54 mil jonov nasproti skoraj 68 miljo-nom bušljev lani f letošnja letina bo torej za 14 miljonov bušljev manjša. Letina rži pa se ceni na 24,000,000 bušljev nasproti Saa 31 miljonom v lanskem letu. Tudi oenitve sa Poljsko kaša-jo, da se bo tam pridelalo sa 7 miljonov manj bušljev pšeniaa kot lani; letošnja letina se eenl na skoraj 43 miljonov. Skupna letina pšenice v deseto ricl evropskih držsv, ki so do sa-daj poročsle poljedelskemu da-partmentu, bo snašala 16 odsto msnj kot lsnl in 3 odsto vefl kot 1. 1922. Ni le ursdne cenitve Is Nemči je in Francoske, ali zadnja poročila naznanjajo letino nad po vprečnostjo. Ker pa se ja na Francoskem sssejalo nek s j manj semlje in se je na Nemškem obdelovalo precej manj semlje, ne bo pridelek mnogo večji od lan-skega. Svetovna zaloga krušne moke bo precej manjša kot lanaka. Do sedaj je poslslo poročilo sli cenit ve 19 dežel, ki poročajo skupno letino pšenice od skoraj 2100 mil jonov bušljev nasproti. 2380 miljo nom bulljev v lanskem letu. To je za 12 odstotkov manj. Zgornja skupns letina vključuje vse važne pšenične dežele severne hemi sfere, izvzemši Nemško, Frsnei jo, Rusijo in Kitajsko. Tudi okolščlns, da je letina rži manjša je velike»važnostl za sve tovno zslogo kruha. Poljska bo letos pridelsla sa 24 odstotkov letino rži, izvzemši Rusko in Nam čijo, poročajo skupno letino rži od 365 naaproti 482 miljonom buš ljev v lanskem letu. Osmorics ev-ropskih držsv porOča za 17 od sto manj rži kot lani. To je velike važnosti, zlasti ako ae*pomisli, ds so tekom lanekega leta velike zaloge cene rži iz Ruske in Polj ske in dobra letina na Nemškem preeej pritiskale na cene pšenice — F. L. X. S TU JI PRISELJENEC IZ AH O LI JE I ,lrr Ms v bodočnosti 'a '«ravnava delo in pod-"««-mnajatega leta, ;r" ps |*>roča in prinaša • "Toči potrebujejo ta-v" na podlagi podatkov, "•'»rani v Massachuaet-r»yju in Wiaeonainu. :r"h državah je v enem 7.47* f.ntov in_________________ [l_l»tom. Od teh po [ali sle proti Uki rriitvif ('• je val odgovor pritrjevalen, potem povejte, Itako bi se dalo to do aečif Kako M ee naj fiaaneirelof Kako upravljajo pošteno, ekonom sko in uspešno! Kaj mialite o načrt«. po katerem ki naj vlada kupila in upravljala kakloo glavno proffo v vsakem prometnem kraja T Prav lahko je mieliti. d« ae jKNta Toolidge in Danea odgevo Mew York, K. Y. (Fed. Preaa.) — Štirje detektivi škotekega dvorišča, štirje Cunardovi detektivi, čuvaj pos, cela tropa tajnikov In drugi ao atražili na jod lične jš*gu tujega f>riscljenea v to deželo. I-me mladega moža je zadostovalo za potni liat ter izločilo pa odstranilo običajno strogost pri imigra cijl v Združene države. Bto In pet indvajset ČaHnikarskih poroČeval-eev se je sešlo a tem tujcem na ladji, preden ae je prepeljal na privatni obrežni prevozni čoln ne-kega brooklynskega milijonarja Skrivnoet krvi. Kri je prav poacben sok. Ta življenski aok nima samo svrhe. da telo, v katerem ae pretaka, obnavlja in hrani, msrveč ga tudi varuje raznih škodljivosti. Kri višje rasvitih živali ni samo lepljiva tekočina, kskor se nam do zdevs. Že mikroskop nam kaže velike raslike v krvi rasnih ftiva» li. Tako na primer pri voČini ži-vali rdeča krvna teleaea vsebuj« jo zrnea. Nasprotno pa v človeških rdečih krvnih teleaoih nI o-men jenih zrno, najdemo jih posamezno le tedaj, Če je kri bolest-no izprijena. V živalski krvi pa so tudi raslike, ki jih s mikrorko-pom ne moremo opaziti. Že dolgo jt^ znano, da je kri enega živalskega plemena nsrav-nost strup sa drugo pleuie. Ako vbrisgnemo merskemu prašičku nekoliko koltrunova krvi, se v krvi morskega prašička stvorijo snovi, ki uničijo krvna teleaea ko-Štrunove krvi in sioer na ta na čin, da se krvna telesoa tujega plemena akrčljo in, če napravimo poiskus v rosgenčnem steklu, padejo na tla. Ta postopek imsnu jemo preoipitatno reskoijo. Ta preiskufcvalna metoda ja valike važnosti, kar i njo lahko raali kujemo živalsko kri od človeške krvi in celo sorodno livalako kri, tako na primer pasjo kri od volčje krvi. Ta preiskulnja js veliko vsžnosti v sodni medloini, ako gre sa to, da ae ugotovi, ja-11 ank krvni msdei Izhsja od človeške ali živalske krvi. Celo aledovi posušene krvi se lahko preizkusi jo na svoj rod. A tudi kri rssličnih človeških plemen se raslikuje sna od dru ge. Čimbolj so sorodni ljudje, tembolj al ja podobna njihova kri Krvno sorodstvo ni praana base ds. To ja snsno Že nekoliko desetletij, a doslej inane rasisko valne metode nlao aadolfiale, da bi se v posameznih alučajih megle spoznati tako fina raalike. Ne ka druga serološka reakcija, ki nsm je znana pri rasisksvanju legsrja, nas vodi korak dslje. A ko pomošsmo krvna telesea člo- . SlovcBski Narodni Podporna Jednota U.laaavljaa« S. «gril« 1004. lakarg. IV. Jaaij« 1007. a Jrá.Yl llliaai«. CHICAGO, ILUNOIA. r m.nj ril. Najbolj v.fa. d.1.1. » "kV' ^ človeks, ki pripada morebiti dru gemu plemenu, opaslmo, da sa krvsva telesea skrknejo, ako mo-trimo postopek pod mikroskopom. Ts skrknjenost, aglutinad ja, je v posameznih slučajih raz lično močna. Lahko jo stopnjuje mo, ako pustimo krvno tekočino v rssličnih rasredčenjih delovsti ns tujerodna krvna teleaea. Čim večja ja razredčenost, v ksteri jo še možno opsziti skrkujevanje tu jih krvnih telesc, tim večja je ras-ličnost ljudi, od katerih ne na stopi ne ena, ne druga roakčno. Izvršile so ae preiaksve pri oaebah najrazličnejših narodnosti. Po rezultstih preiskave to sc preisksne osebe Ishko rszdelile v štiri skupine. Hkuplna At taki ljudje, ksterih serum skrknejo krvna teleaea drugih ljudi, ttku-piua H: ljudje, katerih krvna telesca se skrknejo od krvne tekočine drugih. Mkupina ABt ljudje, v katerih krvi se akrkne oboje, in končno skupina C t ljudje, pri katerih ne nastopi ne ena, neVru-ra reakcija v krvi, Ugotovilo se je, da pri Nemeih približno 40 odatotkov pripada skupni A, 12 Druge osel» bogataške družb*- odstotkov ps skupini U. Primer ao ker tekmovale med sabo, kste janje z drugimi narodi in pleme ra bo izkazala večjo čaat priae nI daje zelo različno aliko. Da s« Ijeneu. Kna družina ga je pozdre v tem oziru zamorejo plemena pri vila na svojem zasebnem pomolu, merjati, ae is rezultatov skupin A druga mu atreŽ« v palači, ki mu in X stvori zlomek. Pri leni pa se jo je ponudila druga članica de mora seveda število skupini AH name aristokracije za atanovs , pripadajočih rezultatov prišteti nje. Za tega odličnega prieelienes tako skupini A kskor tudi skupini hitrostnih postav, niti nobenih ni 11, ker se pri tej skupini po drugih. Avtomobil bogste druži «tavlja reakcija A kakor tudi rane je pustil za aabo štiri motorno akcija B tvori potem kvoeijent, koleaa državnih četnikov, ko je ¡ki ga imenujemo "biokemično GLAVNI STAN. 2«57-SS SO. LAWN DALE AVE, Izvriovalni odbori UPRAVNI ODSEK. PrUMdalk VIsmsI CaUkar. A.Jr.w VMrUk. R. P. O. f, jU« IOS, Ukm%tmmm, Pa.. «I. tajaik M.uk.w Tavk, taj»Ui b«l»Uh«v. o44.lt* BU. Navak, f|L blatajaik J^« V»frl«k, ur.4«lk «U..I. Jo*. V.t.rUlh. upr.Tll.lj gU.it« Pili» Godi»«. POROTNI ODSEK, • . ® pr*4.«4«lk, SOT W. Hay St.. Sprln.fl.M, |||., Martla taUaalkar. ft*. t?a, B.rb*r««n, Ohio, Wrmé A. VM.r, 84OS S. H««li. A**„ III., Ukm T.r4«l), B«a ta. H«a4«r...Vill., P«, j.k« GarUk. 414 W. Hay StH SprUgÍUI4. III. BOLNI AR I ODSEK« OSREDNJE OKROXJEi BU. Natak, »eW.«4.tk. tCIT SS Se. La»a4aU A«^ Cklasmm NL VZHODNO OKROUE, J...k AmkUlM. B«. 1SS M«i«. R«, P«. fa.aAr,« J*m Ava., CUv*l«a4, O. ZAPAdNO OKROME. A«c« s m Ur, b«. 104 gra.., K*a... m |ataMna4 Maa Mara, Ba« isa, Bakl. Ml».., m ..»araaa»ad. Mika t«a«l. S4S3 s. WU«k«tl.r SlH M»rr«y, Ulak. Nadiorni odbori . M» W. aatk St., CklMaa, III., Praah Saair«k. SSIT fr-...r Ava^ CUv«U«4. O^ WillU» Sillar, 4404 Si. CU1» $1., CUv*Ua4, Okla. Zdrulitvonl odbori Pradsa^alki Fraak Alai, SIS4 Sa. Crawfav^ Ava., Ckl«a«a. III. Jatka o«.., aasa w. Mik si^ cki«««., 111! Jes. Skak. 8404 Orla* Cl.. ClakeUa4, Okla. rSS?.V.NliD^VN,K' F- Kw" «ale Ava., CUaalaad. a POZOR tTKar«.Maaaa«a a «L a4kar»lki, ki tfalaja » |U«»«« »r«4a, sa v ril lakaUi toJ&ETk",.li»***: dat «au-,^ JL OiNARNE POIILJATVE IN STVARI, ki sa tlé.ja ft. Ia*r«*alaata odkar« lm Maal. rak*, «a aaslaa«! TaJaUi«. S. N. P. J.. I8S7 88 Sa. Uw.-4«U Ara., CkUaaa, IIL VSE IADEVE V EVE I E BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa .ullljaja «a a«.lavi BlagaJaMlra S. N. P. J., 8887 SS Sa. U«a4ale A««H CkisaT«. IIL Vse nHlatka eU4« aasleaaaja v «L Isrriavalaa« a4kara se *a| p«4l>«Ja Praak Zalla«, pradtafeik« aa4aara«c« adkara. ligar aaslav |a sg«raj. /ÍJT^i* ,l; ^T*",1 •^••••J pešBšaJa M •••ia*. Jak. U.4.r-«raa4, 407 W. H«y Sl„ SprUgfUU, IU. t Vsi drnpUi i« 4mgl .pUi, bmmmIU. agUal. aaralalaa la *eUk rM kae W » »«J m »aiiii« as aasiavi "Prevala", 8087.88 LawMlale Ava^ CkUa«^ lil. V 1TAVBINSKI DfDUBTRUI RIBO PRIČELA POHAJATI NA- ROČILA. , 1 1« Waakington, D. 0. — Trgov. ski department pravi, da je bilo letoa v juliju sklenjenih sa deset odatotkov več stsvbiuakih pogodb kot lani v juliju. Stavbinaki materijal se js nekoliko sniŽsl v ceni. Zs lesene hiše se je snižal za sedem odstotkov, sa hiše is ojieke pa sa osem odstotkov. Toča pobila 100 tiso« pišAat. - V Rusiji so jajea znaten del ruskega eksports. Izvažajo se ponsj-več v Anglijo. V gubemijah Hmo-lensk in Jaroslav ae nahaja največ perutnine na svetu. Nedavno pa je zadela obe gnhemiji velika katastrofa. Padala je toča, debela kot golobja jajea eell dva url. Pri tem je bilo ubitih nad sto tisoč piŠČel, ksr bo aeveds neugodno vplivalo na izvoz jaje iz Rusije. ___ Vlgf< Homatlje v Bulgariji. — Kakor poročajo, sofijski časopisi, naraščajo stalno Čete upornikov, ki ae uspešno bore proti čelsm Csn-kove vlade. Komunistične in zeni-Ijoradnišk« čete imajo tem večje tupehe, ker jih dejansko podpira kmečko prebivalstvo. V okolici Plovdiva, Varne in Htare Zagore izgleda, kakor da bi se pokrajina nahajala v vojnem stanju. Uporniki nastopajo brezobzirno proti pristašem vladneiu režima. Vlada ae je odločila, da s mobilizirsni-ml četami energično nastopi proti upornikom. NAZNANILO. hitel na pomol k njegovemu pri hodu. Predsednik pennaylvanake že lezniee Samuel Rea je dovolil tu jemu priseljencu, da ae ame v nje plemenako kazalo" (indeks). Ta indeka je zelo različen. Znsša na primer pri Angležih 4.ft, pri Indijcih pa le O.A. Vrednoet kazali ppsameznih preiskanih plemen in 'nladeničev in deklet ! ridaaat ponearečilo "♦t sto dvajeet je pa »s pohsbljenlh za vae da Hiro je pronašel, niiov in deklet po-'iro*l med 16. ia 17. ■ rtt del irskega čaeo i M fojak bras govern zaaebnem vozu popeljati v] narodov, računajoč od itajviš>ga do najnižjega, ksula, tvorijo spo (..I;. Waahington na malo južino k predsedniku ^Coolidgu. But let Wrigkt, trrtji^pmofai državni, ¡f ^ .posnsmo, «Is tajnik, major Ojear Kolbert, í,oo J rgUUvno visokim bioke- lidgev pomočnik. «^i» plemenskim kaaalom stoje ,vezne armade in moruarlee, val f f| ^^ ^ n U apromljajo pn«eljenea, in dr žavni Jajnik l|ugkes ga posdravi pri vlaku ra est u. Zanimivo je, da etoje p) vsakem plemenskem kazala bliža skupaj narodi, ki bivajo dale! * ..ur * »I <*rug'tš. kakor na primer •atola tietega na ^__4 4 . , t__ roda, ki je največji tekmoe U de rila na nobeno vprašanje. Bkoro|ereu nebrojnih e»er.šk»k deklet Njegova kraljeva visokost, prinr wal«-šk . dedič preetola tietega na-, _ Cigani Isa ladtjei. In v reealei «o tj narodi tadi v bližnjem sorod ■tvo. Dokazano j* da so Cigaai "driafrae ladijsko ljudsko pleme, Id ao ae pred maog.mi stoletji ts- •eliU v Evropo. Razvidno je, kaka kri mnogo »tole«!j ohrsai svojo vrato. čet« di ae je tzpremenil jezik ter šege ta navade. žele med aarodi, je tokaj! Taji priaeljenee. ki ga tako posdrav Ija bogateška družba, uUgne biti Ae največji eovrsžaik iotik milijonarjev. AU ameriški ia angleški finančni iatrreol «o, kakor ae zdi, v Andel je teaaejéem objemu. In priae Ae vedno sbuja upanja v Oirard, Obio, — Nazuaujamo, da se vrši piknik kluba šl, 222 J. H. Z. dne 7. a M IfT-S I- S. M. to b • r-- »•4 irtiwliiH 4m UI .<.*>« M|«|'IN !>^4 OM" mM i>.4. »u» «M* H. |M» ' -»• r—-m »>••«•#» I« ••« ».«M MM«. 4» *«M MMN t. ■•■>•• <•». m> k •• S. ir*«m,i "•'» >iia>. «m ••M« |.<«.NH|*l («Ml «M. <4M« *a M «a IMÍ4«-»' f f.m* M *.4.I>. S mm ... .«m r1—' »»mi ' k* riMf W o««* MA E MMN, s» a, Omhm mag., iimmns IT?. s • IKIM* t» «a«»«««», e* is uso $18.50 3.10 3.60 FEOSVETA ČETRTEK. ZADRUGA. Hpisal Josip 0t*re. (Dalje.) "Naia družba bi se razilo, prodno bi *e i« dodobra seila. Predla- tfuui torej, ds bi že danee oklenili I .(kak družben red, kateremu ee l>ode pokoril vsak bres ugovora. Predsednika si ne bodemo volili, hnj trn že imamo v naiem mentor* ji, Kottpodu Zagorskem, katerega prosimo, naj kar takoj začne iz-vrževatl svojo oblast. Tudi bi bilo dobro, «la bi gospod predsednik. ki j« znan jezikoslovec in pi-hjjtilj, nasve^oval našemu dry-htvti primerno ime. Upem, da se ^oh|Kuljc ujemajo z mojim predlogom." 'Tjemamo sc; prav iz srca ste n«m govorili," pritrdi mu Rsdi-ni(', v tem. ko je poročnik Filipovih. droban Človek bolj majhne postave, zadovoljno z glavo kimal in kadil viržinko. Zdaj se vzdigne Zagorski, pogladi si dolge lene in igraje se z doljfo zleto veri-Mm urino, pravi: "Ne vem, kako jo mene v teko kratkem Času doletelo toliko zaupanje slavne družbe; ponosen na to odlikovanje obetam, da se bodem vsekdar trudil spotiti razvoj naiega društva, katero bi po mojem mnenji najbolje kratili z "Zadrugo" brez tankega «pitata.*' "Živela Zadruga!" zagrmelo je po dvorani kakor iz jednega grla; isti poročnik je oživel in trčil h kozarcem na zdravje nove bratovščine. V tem je nekdo kakor odmev ponavljal besede: "Živela Zadruga I" Na vratih sosedne sobe je stal visok, suh Človek z velikim nosom. Črne lase je imel po voja fikem kratko ostrižene in počesane ; oblečen je bil v kratek tfiv jopič z zelenim robom, in v roki je držal obnošeno vojaško kapo. Bil je sodni pisar, dobro znan po vsem Prnjavoru in mnogo milj na okolo. Dasi ee ni porodil v Prnjavoru, bil je vendar domač v a kaki hiši] kjer se je gotovo ogla mil o godovih in drugih sloveenih prilikah. Ljudje eo ga imeli ra-I di, ker je znal maraikako smešni- co povedati za kratek čas, ali nikdar ni zameril, če se je kdo pošalil ž njim. Prav reano ga je po-«dušal, potem pa ae sam smijal ž njim. Nihče mu ni drugače rekel, kakor Golijo!, kajti v vsem Prnjavoru ga ni bilo vižjega človeka; toda še bolj je slul zaradi urnib svojih nog. Ob nedeljah se je večkrat okolo jednajste ure zmuznil iz pisarne in tako široko je stopal z dolgimi svojimi nogami, da so ljudje "kar obstajali in čude »e gledali za njim. "Kam se mu tako mudif tedej bi vprašal Ko«eda, ki je sedel pred hišo na klopi in z lulo v ustih praznoval dan počitka. "Na žegnanje k Kvetemu Blihelu," odgovoril bi mu eoeed, "prišel bode ravno k obedu, drugi bi utegnil Še večerjo zamuditi." Goli jat je torej stopil v gostilno "Pri parobrodu," ko so ravtao krstili "Zadrugo". "Kdo je pa to t" .vprsša Vesel ko in ogleduje prihodnika od nog do glave. "To je naš doli jat," razlaga Zagorski, "od izraelskega Goli jata ae loči po tem, da mu junaška moč tiči v nogah, ne v rokah." 44V nogah!" čudi se tihi po-ročnik. , "Prav v nogah!" smeje sc 2labejšal Da je bil moj oče baron, ni moj» krivda. Ali zavoljo irfa nimam vzroka, da bi t Vami šel na dvoboj; Kot zdravnik tudi vem. ksko dmpN mašinarija Je io, kar imenujemo človeško trlo. m koliko inteligenci j« je morala napeti priroda, ko je pognala plemenito to raatlinot In kaj »«-m Vam napravil takega! Tu napadate dekln*. kakor kmet svtyo ljubo, 1er jo pred veem svetom hočete poljubiti, kekor ee poljuhuje paatrica na paši? A sedaj pravite« moja čaet Ja taljma« Ca it ! Ako je Veša čaat privezana na tako mnlmkott, potem je kakor kaplja na lietu in vuk» «apiea jo mora otre-ati. Jea imem boljle pojmr o ■vojej časti in Vaša prijatelja trgala hodeta br-i \ohro jutro, gospod grof' Tam gori je padel u-masan kmet • drevesa in si rl«mi| roko. Sedaj eo me pohlleali, da mu jo ora\nam Mudi «e mi tole j t f. Ilogom t Vstal je ter urno ad»-l. llrof pa jo etrmeč gledal ra jim. Tako kltro je govoril, da mu ni mogel p beaedo seči. In to, kar je govoril, kilo j« tako čudno, tako silovito, da je Egonu pretreslo' vse možgsne. Sklenil je roki ter dejal: "Moj Bog — in to je baroni" Glasno se je sssmijal: "Kakor psa ga premlatim, kjer ga prvič zA-lazim 1 Kakor pea!" V.' ' ' Aeh nur ein Hers, nichts weiter, wird zerrieben» Ein Leben nur, niohts wsitsr, wird zersplittert j Sonst Alles gsht wie vor, so nschher wieder. Vriedrieh Rueekert. Drugi dan po lovu, popoludne, sedeli so baron Bontoux, viteaa Trda, oče in sin, ter grof v senci pod košatim kostanjem. Ženstvo s blaznim baronom Nebelbergom Šlo je na oblak v Strmolski grad k ondotnjemu grofu. Lindenholc pa je riaal v gozdu. Srebali so črno kavo in pušili drage cigare, da se je dima aromatičnl duh rasširjsl po aenci. "Prijatelji," izpregovoril je baron Bontoux, "prijatelji, dragi ml prijatelji, ali ne čutite ničesar!" " "Kaj naj bi čutili," " odgovoril je grof Egon, " "Če ne neovrgljlve resnice, da ai ti silna dolgočasen človek, moj dragi 1" " "Vidiš, duša," dejal je baron dobrovoljno, "ti al ta čaa, kar sva tukaj, napravil uže toliko vodenih dovtipov, da bi ta reka preplula otok in grad, če jih izpustiš v njo. Ali vendar, prijatelji, ali ničeaar no čutite!" Zaspano je pogledal po vrati vse. "Ali v iatini ničeaar ne čutiš, trdi moj vitez, in Vi, mladi aodnik, in ti alabi vojak, ki se kliče! za grofa Egona, Pri vseh bogovih ali ničesar na čutite!"' Zvijal ee j« po atolu, puhnil dim skozi noanl-ci in rastegnil roki. "Moj Bog. ali ne čutite, da postaja (o Življenje dolgočasno, dvakrat dolgočaanol" " "Popihaj jo čes gorel No pa ti morda go-apa še ni poslala mesečne plače!" P vprašal je vt-tez TTd hudobno. "Koščena duša! ne vtikaj ae v zakonske moje razmere 1 Oj to so bili drugačni časi, ko je grof Milan še Uveli" " "In kakini so bili časi tedsj!" " oglasil ee je ein, vitez Trd. ."Dobri časi, pravim vam, dobri časi t Ali jas sem žejen In ienatva nl doma t Take priložnosti še ni bilo, foapodje! Ad poenla!" Grof Kg n je pozvonil, ter slugi ki je po pe-ščenej etesi ročno prthitel, ukazal, da naj prinese vina. Pričeli «o piti in pili so mnogo. "In kak » je bilo tedaj, to je grof Milan še živel!" vprašsl je aedaj tudi stari vitee Trd. B« je radoveden kakor ženska. " "Dabn časi ao bili tedaj, prijatelj. !n vsak trenutek s*»ra¿ ohjalovati, da niai grel takrat sta-rik svojih koatij ns tem Otoku!" " "Nisva se rada imela I" odgovoril je oni ki- alo. " "Saj pa ti, predragi mi vltea. tudi nisi «lo. vek. ki bi a< prilegal takemu duhu. hakor je bil grof Milan " " In baron Boatoni je lahno zlil kupo vina v avoj* grlo. . " "Mimo p« ¡4 rs d imel) In raako apealad, kadar mu je go«pa grof in ja delala akrbi. popihalo sva jo tu afm (Vso čoet. naše J grof.nji! Ali v zakona, tnapod.« imelo je svoje težave! Saj me omete rsl. kaj hočem povedati! Imela je a\o»«. telare! — " 1, ''^fflrlBpB^H (Dalje prikodnjir) kapljica, ampak kar dalje «eta atopal in prišel sein pol ure pred omnibusom v mesto. Potniki ao mi to pismeno izpričali in veselo^ aem se drugi dan vrnil domOt*. kjer smo takoj isti večer pili dob ljeno stavo." "Nate, Golijat, kupieo vina!" ponudi mu Vcaelko, "pijte na zdravje nove "Zadruge", k^bi u-tegnila kdaj trebati naglih Vaših nog. Kakor vojbčaki, kadar pozdravljajo, vzdignil je Golijat desnico do čela in ponosno rekel: "Na službo!" Le ukažite!" Izpraznil je kozarec,Jh ga postavil na mizo. , , • Zadrugarji so na to ukrepali društvena paavila svoja in bili so dobre volje bolj in bolj. Sklonili so med drugim, da mora v*ak zadrugar opolujedne opolu-dne in ob osmih zvečer biti na svojem mestu "Pri parobrodu"; kdor bi prišel pozneje, moral bode za kazen platiti polič vina. Primerne kazni ao določili tudi drijge manjše Ponanjkanj* prostora na onem svatu. Ena najhujših nadlog, ki nas danes tarejo na Zemlji, je pomanjkanje stanovanj in maruikdo pride do lastnega doma še le tedaj, ko ae preseli v lastno hišico na pokopališče. Da pa ne prizadeva ljudem skrbi samo pozemeljeko pomanjkanje stanovanj in da so tudi ljudje, ki jim roji po glavi tudi skrb glede pomanjkanja prostora na onem svetu, nam je znano iz starih kronik. Leto 1705. si je benediktinec Alberano Desiderio iz samostana na Monte Casaino domislil, da je "oni svet" vsled tisočletja že trajajočega in se vedno zopet obnav-Ijajočega pritoka revnih duš gotovo zaaeden že tako, da najbrže že ni več dosti prostora na razpo-lago. » Skrb za bodočo usodo mu ni Ia | dala miru. VsedeJ se je ter se ba-pregreške zoper * dolgotrajnimi računi. Rezul družbin red. Tudi so sklenili, da se bodo zadrugarji vai skupaj u-deležili vsake javne in druge njim pristopne veselice, pri katerih se, bodo natanko ravnali po skupnem do* govoru. Vso to in drugega več je imelo povzdigniti društveno življenje v Prnjavoru. (Dalje prihodnjič.) Naročite "Pros veto" sorodniku ali prijatelju domovini. vašemu t «m tat teh računov je poelal svojemu prijatelju opatu Hijacintu Gimma, ki jih je tudi objavil. Po teh računih je znašalo število prebivalcev v "paradižu" Tprvotno 111,111,111,000 milijonov duš. Od teh je bilo zaradi znanega upora Luciferjevega pregnanih ena tretjina, to je 37,037,037,000 milijo-npv, tako da jih je ostalo v nebesih "le" še 74 milijand 74,074,000 milijonov. , . . Vsled pregnanstva Luciferjevih pristašev izpraznjeni sedeži so bi- razpoložljivi /a n Z ir™rdu*'-Hr" w JC luihlil pat«.r iKidfr*. •17.037,087,000 nuliCr vsled ogromnega že jtaaodenih, ali |)a Jlh ^ vet- mnogo na r^^la« ^ te zadrege, si je ,„,sU naS,a «ieer pa pater Deaiderim edini, ki se j,- ukvarj«! » u vprašanji. Im,l jc hodnikov. Med drugiau * 1 je neki Kutilo Nenjn05 uiilj -več in nič manj! DA SKUHAS DOBRO VO. PIŠI PO NASE PRODUKTE. Imamo v zalogi alad, hmelj, in m druge potrebam« Potki in ae prepričajt«. da je doma pri kuhani vedno le najbolj! nejši. Groeerljam, aladiičarjem ia f dajalne ieUznine damo primer« puat pri večjih nlroiilih. Piliti Informacije na: frank OGLAR, 0401 3apšsŠee Atmm, CU*«Ua< SVETOVNE SLAVNE EVROPEJSKE IN AMERI-KANSKE AUTOMATIČNE PIŠTOLE IN REVOLVERJI PO NAJNIŽJIH UVOZNIŠKIH CENAH! POZOR! iCTri^ti.^ «•M kvitt«.; MAiiseajEVE aareTUUcE—nOMBiNmANE PUŠKE IN PIŠTOLE OflcjraJil mmàmU SV, palMv Uèa«a ri tok. kl a« mor« dobiti aa danar. Ocradi« to la MjnMjSava JahU. aa« Ja najbolj-to«a lun to Tavraiae Haapa. Patolto to »al Oall aa natajanl la naJSolJAaca he-, «Maca jahto, pra«llao kaU«o««a; lahko aa raki m oddajo miMuaifa i toa to. ali •p» *«at Oh aa Sreetoi. OmmmUm to a «amoatalM " Saa IS. avtaaMtidM, ha «a ha popolnoM aaak kal ta ailka ta po«a afla. Ako Šalita ta >Htto»U»e ravawat pa •Mami aaaL tadaj aaaa po« Uit a raka aa-roéilo aa U rar airar. Parajto, aka ga k vdata Im «ti JahtaM plava kar ra ali pa-Za to rar ai »ar aa rakUa aa-m Ptra II ta SS kalikra O Pira Patraña. ......>13.25 St haSkaml malvar 14.50 16.25 J» 2.50 3.10 SS kalikrr»! raralrar ISS patra» aa tS kallkav ••........................ IM patra« m SS kaMkar IM paira* m'sS* kaílür " SS kaStoa ISO paUoa ■ r.a patron II-J« kaNkw' ŽEPNI MODEL. KAL IBER 12 IM*» TIRANA AVTOMATIČNA fUTOU -Luczaiu" riiTou ■»du. t» a iaao jarda» C «na ja ................ ISS — S# kalikra patra«................. Impartira« lai la kra«j«a« aaaja aiaaa W.......... «i ar#k«v»«« • " y. ( ioadata ► .tr.lr», • Mi pridM.» "-.^'rC tapr«M«Bi r p«*»« 2.75 3-00 KAKO NAROČATI II. MteM. k a irr ara Ml.toa aar^HI. ^ü'dS^'" Mi pala« prtiaSIta M« IIU * •kapaj aaM. NI »Ma padljaata kla«a < , km0, o riaiajt« tod« eSSSesaa ^ M •1 Na««»ia II kaMkra Im M aa S ta II kalikra pa aa » ra t raa kadkra patato. ^^ 14.96 1.78 1.78 IJO 2.40 «lÄOAEUIB ACA ZIM a •t k. h k.' V. A. OANIKL8. MICKS at)II.OINO. BAN ANTONIO. TEZ AB CENJENI i Prilaa.m II.M tvr A> Praata« a« aa «kraa«j«M kak»' k»tra INK........... NASLOV UUOA ta Si. DBAAVA ...... NAM JAMSTVO ■ i afcaala«*« j»Mdtaia raa* tok V« prtdakajat« Ml aa raak kmmS. to pa r^Sla» dSSto arfaw toa aaal* ~ trmm to V. A, ¿iicks building. DANIELS. 0 SAN ANTONIO- TEX*»