Povzetek predloga za izdajo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s tezami za osnutek zakona POKOJNINE IN INVALIDNINE PO NOVEM Za boljše razumevanje koncepta in vsebine republiškega zakona je treba pojasniti, da si-stem pokojninskega in invalidskega zavarova-nja sestavljajo: zvezni zakon o temeljnih pra-vicah iz pokojninskega in invalidskega zava-rovanja, republiški zakon, samoupravni splošni akti pokojninske skupnosti ter sprejeti družbe-ni dogovori in samoupravni sporazumi. Seda-nji sistem je v veljavi od leta 1973 dalje. Ze kmalu po sprejetju nove ustavne ureditve, še zlasti pa zakona o združenem delu, se je za-čelo usklajevanje tega sistema z novim polo-žajem delavca v združenem delu. V prvi fazi smo se omejili ie na najnujnejše spremembe, ker so korenite vsebinske spremembe terjale bolj poglobljeno delo, še zlasti realizacija ka-tegorije minulega dela v pokojninskem siste-mu. Prav terau, kako to kategorijo uresničiti v pokojninskem sistemu, je bila posvečena ustrezna pozornost. Ker je pokojninski sistem integralni del združenega dela, je prevladalo stališce, da mora biti ta kategorija razdeljena in izpeljana v delitvenem sistemu, zato mora biti v danih pogojih osebni dohodek kot rezul-tat živega in minulega dela delavca, merilo pri-spevka za oBHkovanje materialnega položaja upokojenca. Doslej je že bil sprejet — aprila 1982 zvezni zakon o ttoieljnih pravicah iz pofeojninskeijd in invalidskega zavarovanja. Ta zakom poleg temeljnih pravic ureja tudi osnove sistema ter temeljna načela. Pristop republišikega zalkoaa je tak, da ne povzema določb zveanega zakona in da se ne ftrepi reipubliška regulativa na ra-oun samoupravnega urejanja. V novem zveznem zakanu je opredeljeno načelo minulega dela s tem, da so družbeno-eikonomski odnosi in dohodek podlaga pravici do pokojnine, ki je neodtujljiva materiailna pra-vica, ki izvira iz minuilega dela. V pogledu te-meljnih pravic ini bistvenih sprememb. Te pra-vice so: pravica do staroistne, invalidske in družinske pokojnine, pravica dp prekvalifi!ka-cije ali dokvalifikacije in zaposlovanje delov-nih invalidov z iustreznimi denaraiimi nadome-stili in pravica do denarnega nadomestida za telesno .poškodbo (invalidnino). . Z-vezni zakon nadalje določa fcrog obvezno zavarovanih oseb za vso državo, enotoe ipogoje za pridobivanje pravice do pokojaine, pakojninsko dobo, pokoj-ninsko osnovo, uSMajevanje pokojnin, uveljaV-Ijanje in uživanje pravic, pravice borcev NOV ter vire financiranja. % NOVOSTI V REPUBLIŠKEM ZAKONU KROG ZAVAROVANCEV Sipremembo republiškega za'kbna oziroma oblikovanje republišlcega (zalkona terja ne le uskladitev z ustavo m zakonom o združenem delu, temveč tudi praksa izvajanja obstoječega sistema kot tudi temeljita revizija sistema sta-rostnega zavarovaoija kmetov, na ikatero je še posebej opozorilo Ustavno sodišče SR Slove-nije. Omejili se bomo le na najbolj bistvene novosti. STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV Po novi ureditvi v prihodinje ne bi več imeli ločenega, temveč enotno zavarovanje delavcev in kmetov. Doslej smo imeli namreč dva siste-ma: pokojininsko in invalidsko zavarovanje de-lavcev ter staroistino zavarovanje kmetov. Se-danje značilnosti starostnega zavarovanja kme-tov so: minimalni krog zavarovamcev, načelo ena fcmetija — ena pokojnina ter solidarnost združenega dela v pokrivanju izdatkov tega zavarovanja in možnost uvedbe razširjenega zavarovanja tia principu samofinanciranja knie-tov, ki pa v praisi ni zaživelo. Novi republišti zakom naj bi uv-eljavil bi-stvene in najoibsežnejše spremembe prav v po-gledu zavarovanja -kraetov. 2e po zveznem za-konu so obVezno zavarovanl vsi združeni kmetje. Po novi republiški ureditvi pa naj bi bili obvezno zavarovani vsi kmetje, ki oprav-ljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, ne glede na ustvarjeni dohodek. Osno-va za plačilo iprispevkov za zdrtižene knvele naj bi bi'1 praviloma osebni dohadek v skladu s predpisi o davkih o.bčanov, za mezdružene kmete in tiste združene, kjer se osebni doho, dek ne bo ugotavljal, pa ibo SPIZ določila za-varovalne osnove, da ¦bo-prispevek zmogel vsak kmet v sMadu s svojo ekonomsko močjo. Od individualine odločitve posameznega* kme-ta za višjo ali nižjo zavarovalno osnovo bo tudi odvisen obseg arjegovih pravic. Za užival-ce starostne pokojnine na približno sedanji ravni. Jasna družbena odlo-čitev bo potrebna tudi za kmete — zavarovance nad 60 let starosti, bo-disi da se vključijo v delavsko zavarovanje, s tean da se jim omoigoči uveljavitev pravice do pokojnine pri 65 letih ali pa ostanejo v krogu tako imenovanih .kmečkih zavarovancev. Ker starostno zavarovanje kmetov traja že skoraj 10 let, foo treba zakonsko opredeliti, da se za-varovancem. obdobje st.arostnega zavarovanja kmetov, za katero so plačani prispevki, šteje v pokojninsko dobo. Kar zadeva zavarovance kmete, se predvi-devajo razlike v pogledu obsega pravic. Doslcj je bila kmetom priznana pravica do starostne pokojnine. Po novem naj bi bila združenim kmetom (status je opredeljen v zakonu o zdru-ževanj.u kmetov) zagotovljena enaka raven pra-vic kot delavcem, drugira kmelom pa poleg pravice do osetone ipo-kojnine le še pravica do invailidske pokojnine in ¦družin&ke pokojnine. Glede flnanciranja je novost ^v tem, naj bi po-sebmi prispevek za pokojninsko zavarovanje kmetov plačevali tudi visi tisti, ki posedujeio kmečko zemljo oziroma na kakršni ikoli način pridobirvajo dohodelk iz kmetijstva, tudi pol-kmetje. Tudi v bodoče naj bi zadržali že obsto-ječi prispevek, obračuna o zvezi s prenosom kmetijskega zem^jišča na nekm&te, ki ne bi več biili v višini triki'atnega katastrskega do-hodka, temveč v večjem znesku. ¦ Temeljno vodilo za takšno ureditev je, naj bi se v bodoče ne širjle pravice,iz starostnega zavarovanja na ipodlagi povečanih solidarnost-nih prispevlkov zidruženega dela, temveč naj bi si tudi kmetje, še zlasti na podlagi pospeše-vanja združevanja dela in sredstev, zagotav-ljali svojo social.no varnost na podlagi dela in ustvairjenega dohodka. V bodoče uživalci >kmeč-kih polkojnin ne ibi več plačevali prispevkov za zavarovanje. OSEBE, KI OPRAVLJAJO SAMOSTOJNO POKHCNO DEJAVNOST • ,Tem zavarovancem se zagotavlja enak po-ložaj iri v osnovi enake pravice in dolžnosti kot delavcera v združenem delu in so obvezno zavarovani. Za ipridotoitev lastnosti zavarovan-ca bodo doiločeni enotni kniteriji in postopki za ugotavljanje te lastnosti. V bodoče naj ne bi bilo več zavarovalnih osnov.po razredih, ker je osmova za obračunavanje in plačevanje pri-spevkov osebni dohodek, osnova za odmero pravic pa osebni dohodek, amanjšan za obvez-nosti, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Osnova za plačevanje prispevkov in odmero praviic pa ne more biti nižja od zneska ugo-tovljenih miniinalnih življenjskih stroškov. Le izjemoma naj bi osnovo določila SPIZ. V bo-doče naj bi tudi ti zavarovanci imeli pravico do varstvenega dodatka, po novi ureditvi pa bi imeli tudi moanoat dc>kupa let pokojninske dobe na podlagi nakmadnega plačila prispevkov za čas pred uvedbo obveznega zavarovanja, to je pred Jetom 1965. ^ Po novi ureditvi naj bi bili zavarovani tudi vrhunski športniki, neprofesionalci, ki bi lahko tudi dokupili leta iz tega naslova po letu 1945. INVALIDSKO ZAVAROVANJE Bistvena novost v primerjavi s sedanjo ure-ditvijo je v tem, da rbo v skladu z zveznim za-konom v prihodnje riziko v zvezi z zmanjša-njem delovne zmožnosti ter prevencijo invalid-nosti prevzela TOZD, v okviru poltojninske skuipinosti naj bi ostala le pravica do invalidske pokojnine. Pravice v zvezi z zmanjšanjem de-lovne zmožnosti naj bi v okviru skupnosli uresničevali le zdmženi kmetje in osebe, ki opravljajo samoistojino dejavnost, le izjemoma pa tudi tisti delavci, iki u, objektiveih razlogov ne bi mogli teh pravic uveljaviti v zdnuženera delu. To pa seveda pomeni Vudi prerazpoiedi-tev bremena oziroma združeno delo za uresni-čevanje teh pravic ne bi več v celoti odvajalo sredstev skupnosti. Predlagane reštve, ki v bi-stvu izhajajo že iz zakona o združenem de!u ter delovne zalkonodaje, naj bi še v večji meri vzpodbudile združeno delo za prevencijo inva-lidnosti ter pravočasno premeščanje delavcev iz težjega in zdravju skodljivega delovnega O'kolja. Glede denarnih nadomestil zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo bi zakon dolo-čal le vrsto denarnih >nadc*mestil ter temeljna načela za določanje višine nadomestil z name-nom, da se delovnim invaLidom — zaposlenim zagotovi enak materialni položaj, medtem ko bodo podaobneje ta vprašanja morale ured.Hi vsvojih samouipravnih aklih OZD, za nezapo-slene delovne invalide in druge, ki bodo uve-Ijavljali pravico v skupnosti, pa bo to uredila pakojninska skupnost. V novj zakonodaji naj bi bila tudi določila o uživanju in izgubi pra-vic delovnih invalidov s poudarkom na omeje-vanju uživanja im prenehainja pravic, kar naj bi prispevailo k bolj odgo-vornerau obnalanju delavcev glede nastopa prakvalifikacije oziro-ma dakvalifikacije oziroma čimprejišnje zapo-slitve na drugem delu. PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC Pri odmeri starostne pokojnine je novost le glede delavk, ki se odločijo za upakojiitev tako kot moš'ki delavci po dopolnitvi dobe 40 let, da lahfco uveljavijo povišanje pokojnine za 1 odstotek (največ je 5 odstotkov) šele po do-polnitvi oraenjene dabe. Gre za izenačitev de-lavke z delavcem v pogledu dela in pravic iz pokojninskega zavarovanja. Sicer pa je zvezni zakom ohranil sedanjo ureditev glede pogojev z_a pridoibitev pravice delavk, da lahko pri 5 let krajši dobi in 5 let nižji starosti gredo v polkoj, torej od delavke bo o-dvisno, ali bo ho-tela delati dalj kot 35 let ali ne, za pridobitev pravice do polne polkojnine. * Novost je tudi zajamčena pokojnina v viši-ni, ki jo določi slkupmost in ne more biti nižja od zneska ugotovljenih minimalnih življe-njskih stroškov v sklaidiu z zakonom. Pravico do te pokojmine toi imeli zavarovanci s polno pokoj-ninsko dobo ne glede na premoženjsko stanje, še vedno pa bi ohranili za ostale, z nepolno pokojninsko dobo, institut vanstvenega dodat-ka, ki je odvisen od premoženjskega cenzusa in dolžine poikojnkiske dobe. Pravice do zajamčene pdkojoine ne bd imeli kmetje oziroma po varianti tudi drugi zavaro-vanci, ki bi jim bila pokajmina odmerjena na podlagi zavarovalnih osnov. Glede na nov zvezni zakon naj bi repub-liš-kd zakon uredil institut predčasne pokojnine. Zč»kon tako možnost uvaja, pokojninska skup-nost pa naj bi določila odstotek zmanjšanja pokojnine za vsako leto predčasnega odhoda v. pokoj pred dopolnitvijo starosti 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske) ter ob dopolnitvi naj-manj 35 oziroma 30 let pdkojninsfce dobe. Kar zadeva pogojev za pridobitev in odraero družinske pokojnine naj bi po novi ureditvi vdova pridobila pravico z dopolnitvijo starosti 50 let (doslej 45), vdovec pa 55 let (doslej cO let). To pomeni omilitev pogojev za vdovca oziroma zaostritev za vdovo, variantno pa se predlaga dosedanja ureditev samo za vdovo — enako za roditelje, Novost je tudi pri družinski pokojnini za otroka, ki izgubi oba roditelja. Poleg družinski? goko}niine po enetn roditelju naj bi dobil tudi del po drugem v odstotku od osnove za odmero družinsike "pokojnine, ki bi ga določila skup-nost odvisno od števila otrdk. Posebej naj oipozorimo na izenačitev izven-zakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo gle-de pridobitev pravice do družinske pokojnine. Obstoj izvenzakonske skuipnosti bo treba do-kazati s sodno odlločbo. Usklajevanje pokojnin: Obvez.no se uskla-jujejo glede na porast noniinalnih osebnih do-hodkov vseti zaposlenih na območju republike, lahko pa tudi po rasti družbene piroduktivnosli dela na območju republike. Višino, način in rake usklajevanja določi skupnost. UZIVANJE IN IZGUBA PRAVIC Za čas služenja vojaškega roka v JLA pra-vica do družinske poikojnine miruje in se dru-žinska ipokojnina ne izplačuje., Prav tako se pokojnhia ne bi izplačevala za čas, ko se po dopolnitvi polne pokojninske dobe zaposlijo in pokojninsko zavarujejo pri tujem delodajalcu v tujini. Upoštevajoč zveani zakon, ki določa izplačevanje pokojininskih prejemkov za nazaj vsem, iki se bodo upokojili po 1. 1. 1983, bo nači'ti izplačevanja uredila pokojninska skup-nost. POKOJNINSKA DOBA Posebej naj opozorimo na štetje služenja vojaškega roka v JLA ipo 15. 5. 1945 nad 24 mesecev v pokojninsko do'bo (po varianti nad 15 mesecev). Delo v kmečkih delovnih zadru-gah v otodobju od 15. 5. 1945 do konca de-cerabra 1959 maj bi se v .prihodnje štelo ne kol posebna doba, temveč kot zavarovalna doba in s tem določenim zavarovancem omogočilo uve-ljavitev pravic. * Anka Tominšek