Poštarlna plačana
Štev. 49.
Posamezna ttev. oin 1-
V i a ii^ni, » 2. c ecem^ra 1978,	Leto IX.

i
Upravnistvo ..Oomov.ne- v LjuDI-ani, Prešernova ulica 54 Uradnittvo ..Domovin?". Miklošičeva CMta 18. Teleti. 72
Ur«:«mt ta iKemnta ccirtletm ' Jo on. mikih i» um. »mkim M »i*, u minimi ittrtleti« il iki, aalletM M Odg. celtiea. ta Ola - Ri(w aaitac iruHirtee. i>«r«t>lce • LmM|uu »L «0 »It.
Oblastne volitve
23.januarja bomo volili v oblastne skup-'enkrat dobe. Sicer pa je že r hijeno, da ščlne. Pri nas smo bili vajeni reči tem skup- kierikalsko drevje ne bo ras do neba. Ščinam deželni zbor. In res, med deželnim Merodajni bodo nazadnje vendar-le državni zborom in oblastno skupščino so samo zu- zakoni.
nanje razlike, bistvenih razlik pa ni.
Predsednika deželnemu zboru je imeno-
ceste uporabljajo v izredni meri. Država naj svojih par velikih cest vzorno vzdržuje.
Tudi kmetijstvo se da pospeševati mnogo bolje po oblastih, kjer poslanci domače razmere dobro poznajo.
Zločinsko je od strani klerikalcev, da so tt s svojo neumno avtonomijo Slovencem branili pot k samoupravam!
Naše prijatelje, ki so vedno znali prav ceniti naš program širokih samouprav, pozivam, naj se za volitve dobro pripravijo, da bomo izvolili dobre, stvarne delavce, ki bodo kos klerikalnim hujskačem.
Čim več klerikalcev, tem slabše bodo ob-visii! Čim več klerikalcev, tem več bo pre-
Mi smo bili in ostanemo za oblasti predvsem radi našega gospodarstva. Ceste se val avstrijski cesar, ki je tudi potrjeval ali mi zde za ljudstvo bolj važne kakor želez-odklanjal njegove zakone. Oblastna skupšči-, niče. Ceste propadajo samo zato, ker Je od-na pa si voli predsednika sama. njenih skle-1 padel tisti činitelj, ki jih je pokonci držal, to pov, ki imajo obvezno moč kakor zakon, pa je deželna (oblastna) samouprava. Država niti vlada ne more odkloniti in nima pod- j se ne more uspešno baviti z upravo cest. Prepisovati kralj, ampak so veljavni, če ne na- različne so v tem oziru razmere v Jugcsh sprotujejo kakemu državnemu zakonu. j viji. Država naj nam dži dober širokogrudeu phov in hujskarij.
Delokrog oblasti je v marsičem še širši, ces*n' zakon, da bomo v oblasteh lahko po-1 Čim več pa bo izvoljenih naših, toliko več kakor Je bil delokrog bivših deželnih zborov! tem dobro uredili vzdrževanje cest, razdelivši j bo stvarnega dela in kontrole. Glavno pa, kar bo oblastna samouprava ure- breine na samoupravna telesa in na tiste, kil Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav.
|evala, so: I.) ceste in vsi prometni predpisi!	* • J 1	& • rji o
v okviru državnega zakona o suhozemnih;	LlUuSkd pFOSVCtS 111 OLiJ
dine tudi upravitelji z družino potikati po raznih beznicah in celo po privatnih hišah. Kaj pa je s ostalim učiteljstvom? Po dve učne moči stanujeta v sobi brez peči večkrat v podstrešju, poleg tega pa se morajo boriti za hrano na žive in mrtve. Po deželi je župnišče navadno večje in obširnejše za eno samo osebo, kakor šola z 200 otroci in upraviteljevo družino. Poleg župnišča je še ka-planija — enonadstropna hiša — tudi za enega človeka. In kako so ta poslopja razsvetljena, če je v vasi električna centrala? Od hleva do zadnjega kotička v župnišču vse preslikano in razsvetljeno! Običajno se vse to zgodi na občinske stroške v sporazumu s klerikalnim županom. Župniki so potem gospodarji cerkvenih hiš. občine pa plačujejo. šola je navadno v taki občini brez električne napeljave. Takih primerov je v klerikalnih občinah več.
Zakaj «Domoljub> ne toži n. pr. o davkih, ki jih imajo Zužemberčani zaradi župnišča, ki bo stalo več milijonov? Pritožuje pa se proti Soli v Dvorski vasi celo na državni svet
Priporočamo javnosti, zlasti učiteljstvu, naj večkrat prečita «Domoljuba*, ki je podeželsko glasilo SLS, pa se bo kmalu prepričalo^.kakšni prijatelji prosvete in učite!jstva so klerikalci, ki pravijo, da so za napredek Slovenije.
poMh; 2.) zdravstveni zavodi In skrbstvo:] 2e y vft{ številkph je <Domoljub> prepovedo-3.) pospeševanje kmetijstva vseh vrst (tudi val svojim bra|cem naročanje naprednih listov Sumarstvo, ribarstvo, lov, seveda v okviru ter jim slikal strašne bajke iz daljnih krajev, ki državnega šumarskega, ribarskega in lov- dolete one, ki čitajo omenjene liste. Vmes sanja skega zakona), zlasti tudi melioracije, osuše- tudi ° brezverski šoli in udarja po učiteljstvu.
«Domoljub* dela seveda reklamo za svoje liste, ker se bliža konec leta.
vanje, vodovodi; 4.) gradbeni predpisi.
Ko bodo oblasti začele z delom, si bodo Vsi tisti ljudje, ki so, zapeljani od SLS, rovali proti njim, začudeno mencali oči in se vpra
Kakor pred vojno je še tudi danes napreden učitelj klerikalcem trn v peti. Ker klerikalizem nima v naši državi tiste moči, kakor jo je imel v
Še vali: Čemu pa smo bili proti oblastem? bivši Avstriji, ker je omejen le na Slovenijo, Zakaj smo kričali za avtonomijo, ko nam je skuša zadnje Čase < Domoljubi vznemirjati Čitalce
ustava ves čas ponujala Še več samouprave, kakor je bomo dobro mogli izrabiti?
Govoričenje klerikalcev o zedinjeni Sloveniji je prazna slama, kajti celokupno ljudstvo v mariborski oblasti je prav za prav proti temu, da bi imeli v Sloveniji eno oblast, kjer bi si med seboj bili zavidni in ljubosumni in bi Maribor neprestano tožil, da ga Ljubljana izrablja. Kakor ni dobro pod klobuk ene občine stisniti preveč krajev, tembolj, ako so potrebe zelo različne, tako ni nikjer Napisano, da bi bilo pametno, vso Slovenijo spraviti pod en klobuk samouprave, kjer bi potem bilo preveč politike in širokoustnosti, dela pa nič. Nekateri celo trdč, da bi bilo izdravo, ustvariti še tretjo oblast v Sloveniji. 'Jaz pa pravim, da nam bo število po 500.000 prebivalcev za eno oblast baš dovolj, ne preveč ne premalo, da zmagamo velike težkoče.
Nekateri se boje, da bodo klerikalci v oblasti imeli večino. To je odvisno od volil-Cev. Čim več bo klerikalcev, tem slabše bodo naše oblasti, ki bodo v njihovih rokah Iskale prepir z državo. Tisti, ki v oblasti ne bodo dobro delali, bodo večino izgubili, ako jo tudi
z dajatvami, ki jih plačuje ljudstvo za šole. V <Slovencu>, ki ga bolj čita redka klerikalna gospoda, se klerikalci navidezno potegujejo za izobrazbo, za našo univerzo in druge kulturne naprave, v ^Domoljubu* pa, ki ga čita preprosto ljudstvo, hujskajo ljudi vsaj posredno proti šoli in učiteljstvu.
Le vprašajte učiteljstvo zagrizenih klerikalnih občin, kake borbe ima z ljudstvom, ki ga vodi politizirajoča duhovščina. «DomoJjub> očita učiteljstvu udobna stanovanja, električno luč, kurjavo in razne druge udobnosti. «Domoljub» prav dobro ve, da zlasti starejše šole ne odgovarjajo današnjim razmeram in da se morajo poleg mla-
Koroško pismo
V R o ž u, koncem novembra. Ali naj Vam sporočim, kako je z našimi tako zvanimi epravimi Nemci>, ki se zbirajo okrog zagrizenega lističa, ki mu pravimo po domače <Štimce». To je listič, ki je s svojimi ljudmi vred prespal vso svetovno vojno in dogodke po njej. Ve samo, da je treba sovražiti vse. kar je slovenskega, zatirati resnico in potvarjati dejstva, samo da je nemštvu ustreženo.
Resen Slovenec se s tem lističem ne bi pečal, ako ne bi vedel, da imajo <Stimce> v svoji sredi tudi mnogo vofiilnih ljudi ki odločajo o usodi
lepe naše zemlje njenega prebivalstva. To pa moramo javno pribiti, da vladni možje, ki trobijo v vsenemški rog. kuhajo sami sebi sramoto in se smešijo na le pred domačim prebivaistvom. ampak pred vsem kulturnim svetom. Kako se ne bi, ko gredo v svoji lepi zagrizenosti tako daleč, da taje resnico celo tedaj, ko jo pošten, pristen Nemec iz Nemčije odkrito prizna in tudi javno izpove
Med Nemci in Slovenci priljubljeni in spoštovani pisatelj Wendel je napisal knjigo, kjer opisuje boje Jugoslovanov za osvobojenje in ujedi-
njenje. Kfer se je del teh bojev vršil tudi na Koroškem, se je moral dotakniti tudi seve slovenskega živi ja v naši deželi. Knjiga, namenjena v prvi vrsti Nemcem, podaja zgodovino Slovencev pri "nas, njihovih nekdanjih pravic (vojvodski prestol, knežji kamen, vstoličenje) in je v opisovanju dejstev Slovencem skozi in skozi pravična, za kar gre temu odličnemu Nemcu vsa čast.
Ne, «Stimce> so se zaradi tega hudo razburile in v dolgem članku očitajo Wendlu. da potvarja zgodovino itd. Lepo, lepo, gospoda zagrizena! S tem ne dosežete ničesar drugega, nego da ka-žete nam Slovencem pravo pot. Ako zametujete celo poštene lastne ljudi, kaj imamo pričakovati od Vas šele mi, Slovenci! Zato pa kličem vsem Slovencem: <Bojte se hinavskih vsiljivcev bolj ko hudega vraga t Naj prihajajo k vam v tej ali oni
obleki, vsi šo enaki — na Koroškem: lačni naše zemlje, naših žuljev in naših glasov. Poštene Nemce spoštujemo, zato pa tem odločneje odklanjamo tisto janičareko družbo, ki hoče na naši zemlji zatajiti nas. Slovenec bodi Slovenec, pa bomo Korošci dobro orali s poštenimi Nemci v Avstriji in Neiričiji in z brati v Jugoslaviji.*
To naj bo nauk našim Slovencem in odgovor <štimcam>, pa naj si ga denejo za klobuk. Ker jim ga bo prinesel ravno Miklavž, bo še morda kaj več zaleglo...
Ne zamerite, ker. Vas s tem nadlegujem, gospod uredhik. Ker tudi mi radi vedno kaj slišimo iz Jugoslavije, pričakujem, da i Vaši či-tatelji ne bodo nejevoljni, ako kaj bero o Slovencih na Koroškem. Vas in nje lepo pozdravlja ■ -s" •	Rož an.
Politični pregled
Vladna koalicija radikalov iri radičevcev ni bila "še nikdar trdna, vendar so se spori doslej vedno zopet izravnali. Kako dolgo lahko takšno neprestano lepljenje traja, je vprašanje zase. Največja politična senzacija Beograda v zadnjih dneh je bila
avdijenca starega državnika Pašiča pri kralju.
Pašič že dolgo ni bil sprejet od kralja, zato se tej avdijenci pripisuje tem večji pomen, zlasti ker je istega dne bil pri kralju v avdijenci tudi ministrski predsednik Uzunovič. Ozadje te avdijence je skoro gotovo v zvezi s kritičnim stanjem vlade, vendar se ta hip, ko to pišemo, ne ve natančno, za kaj je predvsem šlo. Verjetno je, da bodo prišli na površje zopet pašičevci. Ce se bo to zgodilo, je gotovo, da bodo radičevci vrženi iz vlade.
Jasno je, da se pripravlja nov položaj. Pašičevci sami izjavljajo, da je blizu
prelom z radičevci
in, da se bo položaj razčistil vsaj do 7. decembra, ko se zopet sestane sedaj odgodena Narodna skupščina. Pašič je s svojo avdi-
jenco pri kralju nedvomno zopet pridobil na veljavnosti in je zelo verjetno, da bo večina radikalskega kluba na njegovi strani. Radičevci so spričo teh dogodkov zelo poparjeni in ne pričakujejo ničesar dobrega.
Nadi Stepanom Radičem se zbirajo vedno temnejši oblaki. Znano je, da se Stepan Radič neprestano ostro izraža proti korupciji ter obtožuje druge. Sedaj pa je tudi njega doletela obtožba. Samostojnodemokratski poslanec Vilder je te dni vložil v Narodni skupščini
obtožbo proti sorodnikom Stepana Radiča zaradi korupcije.
Ta obtožba navaja afero s prodajo svile. Kakor je znano, je bila svoječasno imenovana posebna komisija, ki je šla v inozemstvo prodajat dtžaVno svilo. Komisija je štela 7 članov, med njimi Radičevega zeta dr. Vande-kerja in brata drugega Radičevega zeta Ko-šutiča. Ta dva sta imela glavno besedo pri komisiji, ki se je dolgo časa mudila v inozemstvu ter zapravila okrog četrt miljona dinarjev. a za prodajo svile ni napravila ničesar.
Druga obtožba je naperjena proti
samemu Stepami. Radiču zaradi zlorabe mlul' sirskega položaja v svojo in svoje rodbine korist
Ore za odkup knjig od Radičeve Slavenske knjižare. Med knjigami, ki jih je Radič ko< prosvetni minister za vsoto 117.000 Din odkupil tako rekoč od samega sebe, je mnogo takih, ki sploh niso za rabo. Dalje je Stepan Radič kot prosvetni minister dal tudi podporo Slavenski knjižari v znesku 12200 Din ter podpiral pod firmo kulturnib društev razne svoje politične organizacije, interpelacija, ki so jo podpisali poslanci vseh opozicijskih sku* pin in tudi nekateri radikali, zahteva od Stepana Radiča povrnitev te škode, storjene državi.
Za oblastne volitve, ki se bodo vršile 23. januarja 1927., se pripravljajo že vse stranke v državi. Današnji vladni stranki, ki s svojo nesposobnostjo izgubljata zaupanje med narodom, pričakujeta volitve s težko vestjo. Zlasti se obe stranki bojita
v zadnjem času zelo okrepljene SDS.
Pribičevičevi shodi, ki se vrše vsako nedeljo po raznih krajih države, pokazujejo, da ljudstvo trumoma zapušča radikale in radičevce, ker prihaja do spoznanja, da je trezna politika SDS edina, ki more prinesti trajnih koristi narodu in državi. Tudi našim klerikalcem ni prav nič všeč napredek samostojnih demokratov. Klerikalci se dobro zavedajo, da so jim v Sloveniji najresnejši nasprotniki edino samostojni demokrati, proti katerim v prvih praskah velike volilne borbe tudi na-perjajo svoje razdrapane kanone, da bi s tem prikril'" svojo osemletno nedelavnost in nesposobnost, zaradi katere danes gospodarsko propada vsa Slovenija.
V sosednji
ltallfi vladajo prav srednjeveške razmere,
pod katerimi ne trpe samo naši rojaki, temveč tudi pristaši vseh italijanskih strank, ki so v opoziciji proti fašistom. Ječe so polne
Ivan Albreht:
V objemu deroče groze
. < (Povest Iz naših dni.)
•	(Dalje.)	r
Učiteljica Ela malo pomisli, potem se sklone k deklici in ji prijazno zašepeče: «Pst1 Ančki tega ne smeš povedati —» »Saj ne bom,» obljublja mala in izgine v kuhinjo..
Učiteljica ostane z materjo Meto v sobi. Sama ne ve, kaj naj bi rekla. Pergačka je vsa prepadena.
«Joj, joj, tako nam jih bodo pokončali vse po vrsti!»
Učiteljjpa vzdihne, a ne reče nič. Per-gaČKa pa nadaljuje kakor sama zase:
«Včasih sem mislila..da moram živeti zavoljo otrok, zdaj pa vidim, da ni vse to nič.»
,ln potem še s tistim čudnim, skoro ledenim mirom bolnega človeka pristavi:
»Neumna sem bila, ko sem za katerim jokala, če mi je majhen umrl! Bog že ve, kaj delal Otrokom vsaj trpeti ni bilo treba —»
Ker,učiteljica še vedno molči, sproži Pergačka sama:
»Uboga naša Ančka!» Tedaj začuti gospodična Ela nekaj toplega v očeh in se zave, kako prav je govoril preje Skalar. V kaj naj človek verjame razen v gorje in smrt?!
Iz veže se začujejo koraki. Ženski prisluhneta, toda koraki se oddal je v kuhlnio. Mater zaskrbi. Prav lahko odpre vrata in sliši: .
»No, povej —»
Temu odgovarja drugi glas :
»Ne smem —» Prvi spet: »Povej —» In drugi:
»Ce ne boš nikomur povedala —» Mati spozna Ančkin in Metkin glas, hoče venkaj a je že prepozno. Z otroško poštenostjo je bleknila Metka: »Skalarjev Janez je slep.» Ančki se je zavrtelo. Se mater je . videla, planila k njej in se ji vrgla k nogam: »Mati, moja mati—»
Potem nič več. Jokaje je Metka poklicala ljudi, da so prenesli ubogo mladenko v sobo. kjer so jo komaj obudili. _
»Joj, joj,» je ponavljala nesrečna mladenka, jokati pa ni mogla več.
■ ■ : '.'. * fi . . ! ' ..')!■ •• <m ■ ■ : - : V.	W :■
Skrivnostno je prišlo med ljudi, a razgorelo se je v silen plamen.
»Naši so se uprli v Radgoni —» Ženske so se križale, starčki so obupavali. »Zdaj pride rešitev ali pa sodni dan.» In kmalu se je razneslo: . »Naši so se uprli v Judenburgu —» Strah in groza! Kakor zverjad so jih po-strelili za kazen. Bog nebeški, kaj šele bo!
Tisto poletje je minevalo v silni napetosti. Časniki so jeli pisati manj in manj zmagoslavno, oblasti so začele popuščati v strogosti, med ljudstvom pa so vstajale dan na dan nove vesti. Upori, nemiri, zeleni kader, vse se je ljudem mešalo v glavi. Končno je zaorilo: mir!
Kakor deroč hudournik, ki so mu naenkrat bregovi v napotje, tako so se jele vslpati armade na vse strani. Dolge vrste sestra-
danih, obupanih in podivjanih so se razlile po deželi, toda malo komu je prišlo na misel, da bi plenil. «Doml» je bil vseh edini klic, edina nepremagljiva želja. Vojaštvo je prodajalo, kar je premoglo in kar je le kdo hotel kupiti. Popuščalo je orožje, vozove, živino, vse, kar ga je oviralo na poti.
in naenkrat se je oglasilo med ljudstvom:
» Jugoslavija!»
To je bila silna beseda, nova beseda, polna opojnosti in dotlej neslutenega razkošja. Vse je bilo v propadu, "se v razsulu, slednja vrednota je izgubila svojo ceno, le eno je klilo iz te splošne smrti:
»Jugoslavija!«
Kjerkoli' se je mogla oglasiti radost, je
orilo:	»Naprej zastava Slave.
na boj junaška kri —»
Pa je odmevalo:
»Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije,
dokler naše verno srce za naš narod bije —»
Slovenska trobojnlca, še pravkar znak veleizdaje, se je dvignila na oltar narodne svetinje. Naj je bila kje žalost za onimi, ki so ostali v metežu na bojnem polju, še tako silna in grenka, trobojnica se je naselila poleg nje, zakraljevala nad njo in vzbujala v potrtih nove nade.
V tistih veličastnih dneh sta bili v Zarečju dve hiši kakor prekleti. Pri Skalarjevih se jim je posrečilo, da so dobili domov Janeza. Niti dneva in noči ni mogel ločiti, tako popolna je bila njegova slepota. Skalarica je jela hirati kakor drevo na skali. Preden se je poslovilo staro leto, je bila med rajnimi. Malo pred njo se je preselila v večnost Pergačka. Razen najmlajšega se ji ni vrnil niti en sin. V obe hiši se je bil res vselil mir, toda to ni bil
politično osumljenih oseb in nasilja so na dnevnem redu. Zadnje dni so fašisti v raznih krajih Italije divjali po številnih stanovanjih. Izginilo je več oseb. o katerih se ve, da niso prijatelji fašistov. Oovori se, da so bile te osebe na tihem umorjene kakor svoječasno Matteotti.
Kakor se zatrjuje, je
upor v severnem delu Albanije.
ki je nastal te dni, zahrbtno delo Italije. Sedaj poročajo, da so albanske vladne čete upornike večinoma že premagale. Zlasti nastopa z veliko vnemo proti upornikom katoliško albansko pleme Mirlditov.
Iz Rumunije prihajajo vesti,
da je rumunski kralj na smrtni postelji.
Nekatere vesti celo trde, da je kralj Ferdinand že umrl, da pa njegovo smrt prikrivajo. Vsa rumunska javnost se bavi z vprašanjem prestolonasledstva, ki je postalo aktualno zaradi bolezni kralja Ferdinanda. Nekateri rumunski državniki so za povratek odstopiv-šega prestolonaslednika Karla v Rumunijo, dočim so drugi mnenja, da bi začasno prevzela regbritstvo kraljica Marija.
r
U
JEŽICA. V nedeljo 5. decembra bo prišel v Sokolsko dvorano na Jezici sv. Miklavž v spremstvu angelov in hudobcev. Tik pred njegovim prihodom imajo otroci razgovor o njem v kratki igri cPot k Miklavžu*, ki jo je nalašč v ta namen spisal znani mladinski pisatelj Ivo Trošt in se prvič igra na Ježici. Začetek ob 7. uri zvečer. Ker se tudi odrasli nadejajo, da jim Miklavž prinese kaj, naj le pridejo pogledat v obilnem številu! Za oddajanje naročil je čas v nedeljo ves dan v So-kolskem domu-
KRIŽE PRI TRŽINU. V nedeljo se je vršil zbor podružnice Zveze slovenskih vojakov te svetovne vojne, na katerem se je volil odbor.
Za predsednika je bil soglasno izvoljen tovariš Franc Zaplotnik, trgovec, ki Ima največ zaslug, da se je ustanovila ta podružnica, ki ima namen med drugimi tudi postaviti lep spomenik padlim tovarlSem. Farani, podpirajte to organizacijo po svojih močeh, da bo spomenik čim lepši in čim prej postavljen. — Drugače pri nas nI mnogo novic. V občini se je uvedla po vseh vaseh nočna straža proti požarom in drugim zločinom. — Za oblastne volitve se seveda tudi pripravljamo. Volilni imenik je vsakomur na vpogled. Naši zaupniki naj dobro pazijo, da bodo vsi naši somišljeniki pravilno vpisani. Občani, pridno či-tajte in širite c Domovino*, da boste dobro poučeni, katere može boste volili.
PETROVOE. Gospod uredniki Dovolite mi, da Vam tudi moje okorne roke napišejo kako poročilce, ker imamo zdaj bolj čas pisati, moji sosedje in soobčani pa več časa za čitanje. Dolgo časa smo večinoma duševno spali, ker naš glavni pomenek je bd le hmelj in denar, ki je nekatere čisto omamil. Iz duševnega mrtvila nas je najprej zbudilo arnovsko gasilno društvo, ki nam je nudilo žaloigro cMllnar in njegova hči». Pri nas tekmujejo gasilna društva s prirejanjem gledaliških iger, ki so umestnejše nego prehrupne veselice, ki ničesar ne nudijo. Vsakega razumnika pa veseli, da posvečajo mladi ljudje svoj prosti ča9 diletantstvu. Seveda bi si morali izbrati dobrega režiserja, ki bi jih vodil in uvajal v lepem in pravilnem nastopu na odru. Omeniti moram, da 9i nameravajo Arnovčani nabaviti motorno brizgalnico. Da nam bo zima hitreje minila, bo priredila v nedeljo 5. t. m. Ciril Metodova podružnica v Vodenikovi dvorani v Petrovčah Miklavžev večer, za katerega vlada vsestransko zanimanje, ker take prireditve po vojni še nismo imeli. Miklavža baje pridno zalagajo z darovi, ki obeta biti radodaren starim in mladim. Po Miklavževem odhodu bo skupina diletantov igrala burko cNemški ne znajo*, arnovški tamburaši so pa naprošeni, da bodo marljivo udarjali na strune. Tako bo vsak prišel na svoj račun. Kako bo ta prireditev izpadla, Vam bom pa, g. urednik, poročal prihodnjič.
ŽUŽEMBERK. Pripravljalni odbor za ustanovitev strelske družine v Žužemberku poziva vse, ki nameravajo pristopiti k strelski družini, da se takoj prijavijo tn ne odlašajo s pristopom, da se more čimprej vršiti ustanovni občni zbor. Društvo je nestrankarsko in se vabijo k pristopu pristaši vseh strank. Več je razvidno iz razglasa, ki je nalepljen v Izložbi gostilne Pehani.
SODRAŽICA. Dne 5. decembra priredi Zveza kulturnih društev iz Ljubljane pod okriljem prosvetnega odseka Sokola v Sodražici zanimivo kinopredstavo o češkoslovaški armadi. Prireditev se vrši v dvorani pri g. Starcu Začetek točno ob 3. popoldne. Ker je film res nekaj izrednega, vsled tega se vabi vse občinstvo, da se te kinopredstave gotovo udeleži. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki. — Istega dne priredi tukajšnji Sokol «Savezni dane z aliademijo in pestrim sporedom v dvorani gospoda Starca, točno ob 7. zvečer. Na sporedu je: Nagovor br. staroste, razne pevske točke, dekla-macije tn telovadne točke s spremljevanjem društvenega tamburaškega zbora. Kot zaključna točka bo skupinska vaja cOsvobojenje*. — Na praznik 8. decembra ob 3. popoldne se vrši v dvorani pri g. Starcu strankin dan ter občni zbor krajevne organizacije Samostojne demokratske stranke Vabijo se vsi čjani in somišljeniki, kateri naj se shoda gotovo udeleže. — Dne 12. decembra t. 1. bo v prostorih Knjižnice pri g. Gnidcu ustanovni občni zbor Streljačke dru-ižne za občino Sodražica, ki je zelo važna ustanova posebno za one mladeniče, ki še niso bili, kakor tudi za one, ki so bili vojaki, kajti najbrže bodo imeli oni mladeniči, ki se bodo udeleževali vaj streljačke družine skrajšan rok, drugi pa orožne vaje. Ker je to zelo velikega pomena, se vabijo vsi občani od 18. leta naprej, da se udeleže občnega zbora, ki bo ob 3. popoldne. Savez streljačkih družin pošlje na ta zbor svojega zastopnika. Pripravljalni odbor. — Pretočeni teden se je poslovila od nas gdč. Ada Webletova. Učiteljstvo je imelo lep poslovilni večer. Ostali Sodražani, posebno pa naš pevski zbor in prosvetni odsek Sokola, je zgubil z njo
mir sreče in zadovoljstva, ampak mir žive smrti...
Skalar je bil nekaj časa kakor izgubljen. Sina se je ogibal in ni hotel govoriti ž njim. Le Minki je venomer naročal, naj pazi nanj, naj mu streže In skrbi, da nobena njegova želja ne ostane neizpolnjena. Moč časa in moževa železna narava sta polagoma premagali najhujši naval bolesti. Vrzeli, ki so bile nastale po opisanih dogodkih, so se nekam stes-nile, tako da je življenje spet jeio teči po svojem običajnem tiru.
Tudi Pergača je stisnilo. Kakor kup zemlje je hodil okrog, se ogibal ljudi in celo svoje lastne obitelji. Najrajši je bil na polju ali v gozdu sam s seboj in s svojimi nadlogami. Le redko je kaj govoril s svojim sedaj edinim sinom. Zdelo se mu je. da Janez ne more razumeti nobene njegove besede, ker ne more poznati vsega njegovega gorja.
Tako sta tedaj ostali obe hiši, Skalarjeva in Pergačeva, ko dve grobnici, medtem ko ie 'drugod po Zarečju čas razmeroma hitro celil rane. Ljudje so se kmalu privadili novega položaja. Komaj je minilo par let pa so že govorili o strašni vojni kot o nečem, kar je bilo davno, davno — in kar je znano samo še iz pravljic.
Mimo vseh dogodkov in pretresljajev pa ie ostaio v nekaterih srcih kakor žareče oglje. Pergačeva Ančka se ni brigala za to, kaj se godi po širni domovini in po daljnem svetu, ampak je vedela samo to, da je on, ki je prvi razgrel njene mladosti razkošne sanje, obsojen v večno temo. Hudo jo je zadelo, ko je na veke zatlsnlia oči njena mati, globoko je žalovala za brati, najjedkejše pa jo je skelela misel na Skalarjevega Janeza,
Rada bi ga bila obiskala, da bi mu povedala, kako čuti ž njim in kako ni prav nič omajala njenih čuvstev njegova nesreča. Ali pa bi jo Skalar sploh pustil v hišo? In bogve, ali ne bi Janez občutil njenih še tako iskrenih besed samo kot pomilovalen zasmeh ali pa celo kot želo v lastno bolečino.
Medtem ko je Ančka teden za tednom premišljevala In si čez čas jela vedno ostreje očitati, zakaj ni obiskala Janeza takoj ob njegovi vrnitvi, se je Skalarjeva mlajša razvijala ko rožni popek. Mrkost, ki je izza materine smrti vladala pri Skalarjevih, je vtisnila razvijajoči se mladenki nekaj otožnega v značaj. Francka je bila plaha, vedno zamišljena in najbolj zadovoljna, kadar je mogla biti sama. Edina njena druščina je bil nesrečni brat, ki se je tudi oklepal te svoje sestre z vedno toplejšo ljubeznijo. Predstavljal si jo je še vedno kot otroka, malo deklico, ki hodi v šolo, malo pomaga doma, se malo Igra In joka in žaluje za brati. Skoro se ni niti zavedal, kako kljub njegovi slepoti mineva čas, tedni, meseci in leta. Kako naj bi pač čutil in vedel to, ko pa zanj ni bilo več. nič več razločka med dnevom in nočjo?! Naj se ie razprostiral pred njim vrt v najlepšem cvetju, naj je sadno drevje nosilo težo svojih darov ali pa štrlelo golo v zimski mraz, Janezovo oko ni moglo odraziti v dušo nič drugega nego temo, strašno, enolično temo. Da bi bila tema vsaj kakor noč, ko človek tako rekoč sluti luč, sluti predmete in ljudi, bi bilo laglje. Ali njegova tema je bila hujša, nepopisna in neumbiva vsem razen tistemu, ki ga samega objame ta strašna groza! Zato se je tudi on zaklepal pred ljudmi. Očetovega glasu skoro slišati ni mogel. Bil je sicer prepričan in je
tudi občutil, da ga ima rad, vendar mu ni mogel odpustiti tiste njegove misli o denarju... Kaj naj sedaj Janez počne z denarjem, ko vendar s premoženjem vsega sveta ni mogoče kupiti niti ene same tople besede, enega samega resničnega občutja, ki s svojo iskrenostjo greje in sveti tudi v strašno temo nesrečnega slepca!... Edino pri Francki je doslej opazil, da zna govoriti in čutiti tako, kako pa bi znala šele — Ančka!... Kadar je Janez mislil nanjo, bi se bil najrajši pogrezntt in izginil v prazen nič. Pač mu je pisala tedaj, ko ga je zadela nesreča... Sestra —» usmiljenka v bolnici mu je brala njeno pismo, a on je prosil, naj ji ne sporoče nič več o njem. Kako naj bi priklepal to blago bitje na križ svojega gorja? ...
Pozneje je menil, da se bo Ančka poročila. Leto za letom je Čakal, toda nikoli nI slišal nič o tem. Iz srca bi jI bil privoščil srečo, najsi bi ga bila bolela misel, da je na oltarju njenega srca prižgana luč, ki gori drugemu... Mislil je že včasih, da bi šel k Pergačevlm, pa si je vselej premislil. Cemu grebsti po mladosti, ki je ne bo nikoli več? Ančka bi morda mislila, da je prišel samo kot živa vest, ki jo hoče ovirati, pa bi ga morda celo sovražila.,. In tega. ne. tega ne bi hotel "Janez za ves svet...
Medtem ko je Francka skoro ves svoj čas žrtvovala Janezu, je Minka gospodln tla. Močna in zdrava kakor je bila. st je želela
vedrejšega življenja.	,. .
«Jaz ne bom do smrti priklenjena na te razvaline,* je odločno povedala očetu, «saj
nisem nuna!»	. , „ , „ .
Oče ni mnogo branil. Izbral ji je ženina,
bogatega možakarja, vdovca iz sosednje vasi,
odlično pevko, ki jo bo težko pogrešal. Želimo ji na novem službenem mestu obilo sreče! Zdravo!
SEVNICA OB SAVI. Sevnica je sicer velik trg, vendai ima naš Sokol samo pet rednih Članov, ki 8« z vnemo poevečajc telovadbi. Čudno je, da je med našimi fanti tako malo sokolskega duha. Za vse druge imajo fantje smisel, le za Sokola ga ne najdejo, kar je prav žah.6tno. Starosti br^ Kladniku sme prav hvaležni, da pod takšnimi okolnostmi še neumorne deluje ter da je organiziral telovadni naraščaj trgovskih vajencev, ki se mu prav lepo zahvaljujejo, ker se on sam žrtvuje in uči te'ovadni naraščaj, čeprav je že starejši učitelj. Radovedni smo, zakaj med mlajšimi učitelji ni nikakšne vnetosti za Sokola.
ŽALEC. Shod SDS v Žalcu, določen za nedeljo 28. novembia t. 1., je bil radi tehničnih ovir preložen na praznik 8. decembra popoldne. Zborovanje se bo vršilo v kolodvorski restavraciji. Za člane organizacij v Griiab in Št. Petru v Savinjski dolini je udeležba obvezna.
SV. BMA-PRISTAVA. Dne 14- novembra t. I. so uprizorili tukajšnji prosvetni delavci igro <Karlova teta>. Igra je uspela povuljno. Svetovali pa bi g. režiserju, da skuša podati ljudem še kaj bolj preprostega, ljudskega, kai bi odgovarjalo krajevnim razmeram. Naj bi se gojilo tudi petje, da bi postale prireditve bolj pestre. Občinstvi pa pozivamo, da cenijc trud in stroške igralcev ter jim to izkažejo s pridnim posečanjem iger. — Tukajšnji rudnik je začel zopet s polnim obratom. Žalostno pa je, da je delo v rudniku v kratkem času zahtevalo šest smrtnih žrtev. — Deževje je tudi nam pustilo žalostne sledove. Plazovi sc uničili veliko njiv in vinogradov, ki ob vsakem novem nalivu lezejo dalje v doline.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. (Malo odgovora Orlic i.) V {Slovenskem Gospodarju* se opravičuje neka Orlica, da ni kriva družinskih prepirov in da se sploh ne briga za naročnike <Domovine>. Poznavalci razmer pa dobro vemo, da ta njen zagovor prav nič ne temelji -a resnici. Ce želi, imamo priče lakoj na razpolago Orlica v svojem dopisu napada naročnike, dopisnike in celo bralke «Domovine>. Zaradi Čitanja < Domo-
vino ne bo nihče izgubil poštenja, ker piše «Do-movinaj vedno pošteno in dostojno, česar o klerikalnih listih ne moremo trditi. Glede bralk <Do-movinea rečemo samo to, da se spodobno obnašajo in ne čujemo o njifa ničesar takega kakor od onih, ki svojo izobrazbo zajemajo iz klerikalnih časopisov in organizacij.
TRDKOV A. V noči od 14. na 15. novembra 11. je bic pri nas ob državni graniti ubiti znani tihotapec Franc Kočar. Pred nešternimi leti je odišo iz svoje rojstne vesnice Otovei prek na Madžar sko. gde si je kfipo malo virstvo. Bio je palir. pa gda bi mogao svoje deiavce vfiplačab, je odskočo. Na Madžarskem se jc preživlao vekši »ao s tihotapstvom. Gda so madžarski orožniki naslednji dan ubitoga tihotapca vidli, so včasi v njem spoznali K očara Franceta. Pravil so, ka so ga hteli za par dni že zgrabiti, pa našim oblastvom zavolo tihotapstva prekdati. ar je v Jugoslavije pristojen. Kočar je bio zgrabljeni v gozdu pri ŽenavljL Nekši mladi finančni stražnik ga je stražo v obmejni stražnici. V noči je Kočar proso, ka ga naj vttpuste na potrebo. Gda je stopo iz stražnice, je zbežo po šumi proti madžarski graniti, financar pe za njim. Te pa je skoči Koča: na financarja in mu je šteo odvzeti puško, ka bi ga dojetreio. Financar se je br*n-> •> bajonetom in ranč v m -menti. gda je že dosta močnejši Kočar dobo ph-iko v roke. smekno ga je financar v žinjek, pa ie r emi preiezo žilo. Koča 'f spadm in umro <b dveh ponoči pet stopajev od madžarske granice. Po načinu, kak se je Kočar brane in kak skiišao odbejžati. se more sklepati, ka je Kočar bio tisti tihotapec, šteri je letos pred meseci ubio finan-cara Juga v Tvrdkovi. Tiidi osebni popis Kočara z ubijalcem Juga se ujema.
NORS1NCI. Kitu par Josip in Vilma sta se iz Martjanec letos na poletje doselila v našo v esnico, kjer sta prevzela virstvo od Terezije Labove-Liki nesreča njiju spremla na novoj domačiji. Pred ednim mesecom so njima štale zgorele, v nedelo v noči, to je 20. novembra t. 1., pa je pri njima znovič gorelo. Zdaj so jima zgorele hramba i oslica. Sumi se, ka je bio ogenj položeni od | ona se morajo venomer krepko razvijati. Vs hudobne roke. Sreča je še, ka sta bila proti ognji, dobo je treba močne klpje. Dokler je mugoče zavarovana.
PRŠET1NCI. Dne 22. novembra t L se je poročila gdč. Marija Tomaničeva iz Pršetmcev z g. Alojzijem Zemljičem iz Koračic. Obilo sreče mlademu paru!
DRA2ENCI. Odkar prihaja <Domovina} v našo vas, j« pri nas vse bolj živahno in klerikalen strah vedno večji. Nekaterim veljakom SLS ja cDomovina> silno na poti, pa se bodo ti možje že pomirili in bo marsikateri od njih Se prišel k nam, ko bo do dobrega spoznal vratolomno in Škodljivo politiko SLS, ki ima zaradi tiojc nesposobnosti velik delež na tem, da prihajamo Slovenci vedno bolj na beraško palico. Pri b <to-ičh oblastnih volitvah bomo oddaii svoje giascve Se SDS, ki je edina stranka pravice in poštenosti. Pri nas vsi radi čitame pošteno napredno in resnično krščansko časopisje, o katerem se fujejo naslednji stibi, ki govore o prihodu duše poštenega naprednjaka pred nebeška vrata:
Tam Peter bo Izpraševal: Katere časnike si bral?> ««Bral sem cJutros, «t)omovinuj. točne plačal naročnino!« <Prijatelj dragi, radost moja, v nebesa pojde duša tv< ja!> A P.
G0SP0DARSTV0J
Kmetijski pouk
MOČNA REJA TELET, ZMERNA REJA TEL7C.
' Tako se glasi nauk, ki ga poudarjamo povs« d nasproti na-im živinorejcem. Veliko j« kriva ne-zadoetn? reja telet, da ne pridemo z našo živ ino-' rejo do boljših uspehov. Teleta je treba mučno rediti vsaj do polovice leta. še e nat ; naj se prehaja polagoma na navadno krmo Vse uds'a ,a-nje telet od maternega mleka v mora vršiti postopoma in tako, da nam ieieta pTav nii ne zaostajajo v rasti in v svojem razvoju Nasprotno,
to je
jpokladati mleko, kajti mleko je najloljša močna
ki je premogel dva grunta in tudi v denarju še marsikak tisočak.
Minka je bila zadovoljna, pa sta se domenila Skalar in Metlar, Minkin ženin, da se natančno pogovore pod jesen, ko bo glavno delo na polju opravljeno.
Francka se je čudila:
•Pa takega starega dedca boš vzela?«
Minka je bila brž jezna:
•Kaj te briga! Saj bo moj, ne tvoj!«
«No, no, saj ti ga privoščim!»
«Kar nič se ne boj zame! Nase glej!« je ogorčeno končala Minka.
Francka je molčala, dasi jo je Minkina opazka, naj gleda nase, nekam čudno zadela. Ali morda Minka sluti njeno skrivnost? Ali je morda kdaj kaj opazila ali slišala? Da je le ne bi bila kje videla tista stara Tcrcza, ki je med vojno prenašala pošto 1 Tiste ženske je povsod dovolj, kjer je ne bi bilo treba... Saj bi Francka sama povedala, toda komu? Včasih, ko je bilo srce že lc prepolno, jo je že dražilo in bi ji skoraj bila ušla beseda, ko sta se menila z Janezom, pa je še molčala. Ah, ko je vendar tako sladko imeti skrivnost, ki jo ve poleg nje le še eno edino bitje: njen izvoljenec, Pergačev Janez!...
VI.
Poletnega popoldne sta sedela Janez in Francka na vrtu. Bilo je že proti koncu avgusta, toda solnce je žgalo, da jo vse hrepenelo po senci.
Janez je bil nekam nenavadno dobre volje. Pravil je sestri o svojih doživljajih, ki jih je mladenka siccr že poznala iz neštetih razgovorov, pa jih ie še vendar rada poslu-
šala, ker je znal Janez tako 7^-'mivo pripovedovati. da ie kar vse živelo pred njo.
Nedelja je bila, taka res praznična nedelja. ko celo veter miruje Tu. tam se je oglasil z drevesa ptiček, se pozibal na vejici in odfrčal.
Francka je poslušala, pritrjevala in vpraševala, toda Janez je kijub temu kmalu spoznal, da ga ne posluša tako kot navadno Njen glas mu je zvenel nekam zasenčeno in drhteče, dokler ga ni premagalo, da jo je vprašal:
•Kaj ti pa je danes?« Francka se je zdrznila. •Francka?« •Oh. ne veš —« •Kaj?«
•Rada bi ti nekaj povedala •Kaj?«
•Si nc upam —> •Meni nočeš povedati?® •Saj ne pravim, da nočem, samo bojim se —»
•Zakaj sc bojiš?«
•Morda boš žalo^en —»
Janeza jc začela dražiti radovednost.
« Če si mi že omenila toliko, bi mi mislim lahko povedala kar od kraja —« Francka se jc obotavljala: •Oh, kakšen otrok sem jaz, kaj nc, Janez?! Nikoli nc znam molčati!® Brat ni hotel odjenjati. •Cemit bi Imela skrivnosti pred menoj,« je dejal proseče in žc skoro z očitkom.
•Pa mi moraš obljubiti, da res ne boš hud name,s ga je še ljubeznivo rotila sestra.
«Kako bom nate hud, ko razen tebe nimam dobrega človeka pod solncem,« je
resno odvrnil Janez.
«Saj to je ravno.« se je zdaici opriiela Francka njegove besede. «to ie tisto, kar sem ti hotela povedati. Ti živiš v večni znioti. Venomer trdiš, kako si sam, kako si zapuščen —«
•Ali ni res?« je odvrni! Janez. «Koea neki imam poleg tebe?! Očeta? Njemu e 'tiar denar!... Minko? — Dna misli na ženna. Saj ji ne zamerim. Prav ima. da misii na svojo bodočnost...»
•Pa je tudi duša na svetu.« je zatrjevala s toplim glasom Francka. *ki misli nate še bolj ko jaz. nate in čisto samo nate. No. kar reci. da ni res!«
Janez se je zdrznil:
•Kako meniš to. Francka, povej!«
•Ugani!« se je skušalo poigrati dekle.
Janez je odkimal z glavo, a sestra jc povzela:
•Vidiš, kakšen si in kako pozabljaš —«
•Francka!« je pobledel Janez.
Dekle se je prestrašilo:
•Saj si obljubil, da ne boš liud?!»
Janez jc molčal. Kakor da se nekaj davno mrtvega drami v njem, tako mu je bilo čudno pri srcu. Kam meri Francka s svojimi besedami?
* Janez,» se ie medtem oglasila sestra, «ali si zdaj jezen name?«
Brat jc odkimal in jo prijel za roko.
•Nisem mislila nič hudega,« je zatrjevala ona.
•Vem, da nisi mislila hudega, vem. Saj tudi nisem jezen, samo tako čudno je, da ti ne morem povedati... Daj. povej do kraja, kar si hotela!.. /
Konec prih.)
klaja za teleta. Se po odstavljanju ga je pokladatL
V	tem (asu nam mora vsa vnanjost in vse življenje teleta razodevati, da se žival dobro počuti, da je zdrava in vesela. Zivotna teža mora postajati od dne do dne vetja. Za vse to se je treba živino-rejcu zanimati, za vse to je treba skrbnih oči.
Ko pa poteče s pol letom prva doba mladosti, se mara žival privaditi navadni hrani. Od močne krme je preiti na navadno krmo, ua dobro seno in pozneje na rezanico sena in slame. Od pol leta naprej naj se začne razvijati vamp, .ovimlje in žile mezgovnice, ki igrajo pri poznejši mlečnosti tako važno vlogo. Ob taki obrinoviti in suhi krmi pa tudi ne smejo živali zaostajati v svojem razvoju. Živali morajo v tej dobi dobivati tako tečno krmo. da v svoji rasti in teži zdržema napredujejo. V tej dobi se morajo privaditi dobri prebavi in popolnemu izkoriščanju manj tečne, navadne klaje, kakršno imajo dobivati vse poznejše Življenje. Želodec se mora usposobiti in utrditi za popolno prebavo navadnih krmil, da jih pozneje lahko popolnoma izrablja in v prid obrača.
V poletnem času se počutijo mlade živali najbolj na paši, v zimskem času pa ob dobrem in tečnem senu in otavi. Tako se preživljajo mlade živali po vseh tistih krajih, ki jih danes zavidamo zaradi njih napredka in odkoder skušamo in želimo dobivati lepe pasemske živali za rejo in pleme. Skušajino tako tudi naša teleta vzrejati!
PRAZNA KRMA, PRAZEN GNOJ.
Med gnojem in gnojem je velika razlika, recimo tako, kakor med senom in senom. Na videz jo hlevski gnoj enak drug drugemu, tako da ga je po vnanjosti težko ločiti in razlikovati glede njegove notranje vrednosti. Kjer pridelujejo boljšo krmo, imajo tudi boljši gnoj. Travnati kraji dajejo vobče boljši gnoj kakor pa žitorodni kraji.
V	prvih pokladajo živini samo seno in otavo, v drugih pa večinoma slamo. Pa tudi po travnatih krajih ni hlevski gnoj povsod enako dober. Odvisno je to tudi od tega, kako se travnikom gnoji In kako tečna je krma, ki jo dobivajo s travnikov. Cim tečnejše je seno. tem tečnejši je tudi gnoj. Vse to velja tudi za naše razmere. Po naših me-Sovitih krajih po'agamo seno, deteljo in slamo.
Cim več dobe živali sena in detelje in čim manj slame, tem tečnejši je tudi gnoj in obratno. In čim bolj so gnojeni naši travniki in njive, tem tečnejša je tudi vsa krma. Tudi po različni vrednosti slame se ravna in obrača vrednost gnoja. Gnojeno žito daje bolj tečno slamo kakor pa žito, kateremu nismo gnojili. Iz vsega tega pa sklepamo, da ni ob prazni krmi le užitek pri živini slabši, ampak da je pri takih razmerah tudi gnoj bolj prazeu in slab.
Na podlagi tega lahko trdimo, da je pri nas vobče bolj prazen gnoj kakor je po naprednih deželah, kjer se živina vobče bolj krepko pre- j življa in kjer imajo zaradi tega tudi vobče boljši užitek od živine Ce pa poleg vsega še pomislimo,1 kako z gnojem pri nas ravnamo, potem lahko uvidimo, zakaj je med našim gnojenjem in gnojenjem po naprednih deželah taka razlika in za- j kaj so tam njivski in travniški pridelki vobče večji kakor pri nas.
Iz vsega pa lahko povzamemo, da se d& z vsakim izboljšavanjem krmljenja izboljšati tudi pridelek gnoja, s pridelkom boljšega gnoja pa tudi rodovitost naše zemlje in sploh napredek našega poljedelstva. V naših rokah je, da dvignemo in zboljšujemo po tej poti našo živinorejo in naše poljedelstvo!
Razdelitev diplom in pohvalnic uspešnim biko-rejcem
Da povzdigne zanimanje za uspešno govedorejo, je veliki župan mariborske oblasti podelil častne priznaniee vsem onim, ki so vzgojili in oskrbujejo najboljše plemenske bike za občo; uporabo. Za prvovrstne bike se je podelila velika diploma ministrstva za kmetijstvo in vode, a za prav dobre bike pohvalnica velikega župana. Ta odlikovanja se bodo Izročila po vseh; okrajih na svečan način.
Veliko ministrsko diplomo dob6 naslednji po- ■ sestniki: 1.) za marijedvorsko pasmo: Janez Schonwetter (Zamarkova, srez Maribor, levi breg), Ivo Končnik (Črna) in Simon Mihe v I
(Mežica, oba srez Pre val je); 2.) za pomurske pasmo: Jurij Zidanšek (Tolsti vrh, srez Konjice) in graščina Herberstein (srez Ptuj); B.) za simodolske pasme: Peter S o 1 a r in Štefan B a k a n (oba v Nedelici, srez Dolnja Lendava), dalje Štefan Kuhar (Markišavci) in Janez K e r č m a r (Križevci, oba srez Murska Sobota); 4.) za pinegarsko pasmo: Lovro Pet o ver (Ivanjkovci, srez Ptuj).
Pohvalniee velikega župana prejmejo: 1.) za marijedrorsko pasmo: Valentin Zušnik in Franc š t r u c e 1 j (oba srez Gornji grad), B i k o-r e j s k a zadruga Dragotinci (srez Ljutomer), Pašniška zadruga Limbuš-R u š e, Frančiška Mdschlova, Franc Veho-var, Ivan Martinelli, Frane Bogatit (vsi srez Maribor, desni breg), Henrik M a j e r (Št Ilj v Slovenskih goricah), Franc Golob, Hugon Weinberger, Franc K r a n j c (vsi srez Maribor, levi breg), Franc Friedl, Jožef Fin-gušt, Janek Sagadin, Franc Predikaka (vsi srez Ptuj), Jožef Bar t h, Bikorejska zadruga v Slovenjgradcu, Pavel Po-p i č, Ivan T o n j š e k, Anton Primožič, Franc Blazinšek, Janez Leve, Jože V rab i č (vsi srez Slovenjgradec), Franc Kremzer, Ivan V e r ž u n, Anton Gorenšek, Rudolf Kost -w e i n, Ivan Rane, Jože Plešivčnik, Matevž Kralj, Štefan Kralj, Janko Kupec, Florijan R o 8 č, Alojz Potočnik, Jakob Mlinar, Ivan K o m p r e j, Jožet S t e r n, Andrej Hodnik (vsi iz sreza Pre val je); 2.) aa pomursko pasmo: Irma Jeschounigova, državna kmetijska šola ▼ Št Juriju ob Jnžnl železnici, Franc Z d o l š e k, Ivan G1 i n 9 e k, Jožef Majcen, Andrej S e v § e k, Franc Gori-6 a n (vsi iz sreza Celje), Franc N a p o t n i k in Anton Pučnik (oba iz sreza Konjice), Štefan T o m a ž i č, Josip Z e 1 e n i k, Štefan K i r b i š, Štajerska hranilnica, Blaž B e n e d i k (vsi iz sreza Ptuj), Anton Mlakar, Anton B r a Č k o, Marija P a 1 i r, Jurij Vrečko, Franc J a g o d i č, Frane G e r š a k, Janez C e r -n e 1 č, Jožef Blatnik, Franc J e v š n i k, Jurij Smerejšek, Ivan Sekirnlk, Josip P e r -k o v i č (vsi iz sreza Šmarje pri Jelšah); 3.) za
Anton Stražar:
Iz življenja škocijanskega mežnarja
i.
cTone, jaz ti bom vse povedal o pokojnem škoeijanskem mežnarju.»
Baš nekaj tednov pred početkom strašne svetovne vojne je bilo, v mesecu juniju v letu 1914.
S svojim in svojih pokojnih staršev prijateljem, Flajšmanovim očetom iz Prapreč, sva se domenila, da greva v bližnjo škocijansko sosesko, ki spada pod dobovsko faro, na slovesno cerkveno žegnanje.
Bilo je lepo pomladno jutro, ko sva jo počasi mahala proti Škocijanu. Po dobri četrturni hoji sva krenila z okrajne moravške ceste v Vidmu na desno in sva nadaljevala hojo po občinski cesti proti cilju. Na tej stranski cesti je bilo že polno ljudi, katerih cilj je bil Isti kakor najin. Izmed teh ljudi je bilo največ fantov ln deklet. Fantje takrat Se pač niso misilili na to, kaj jih Čaka. Kmalu za tem se je namreč začela svetovna vojna.
Okrog prijazne škocijanske cerkve je kar mrgolelo ljudi, ko sva prišla z očetom tja. Pri cerkvi so bili trije kramarji, okrog katerih se je motalo seveda največ mladih ljudi, fantov in deklet, ki so kupovali in zamenjavali srčeca iz lecta z ljubezenskimi stihi.
V zvoniku so fantje baš začeli pritrkavati. Nedaleč od kramarjev sem se sešel s tovarišem mojih let, z Llparjevim Nacetom, ki me je naprosil, naj mu zberem srce s prav ginlji\imi stihi za njegovo ljubljeno Marjaaco.
Stopila sva h kramarju. Pregledoval sem za-
peljiva srca, pa mu pokazal eno z naslednjim napisom: Ne morem zaspati, me srce boli, ker nisem te videl že dolga dva dni. cNace, ali ti je ta všeč?» Prijatelj prebere, pa se zasmeje in odgovori: <Ti si kajon, ti pa res znaš izbirati.> cTorej ti je všeč?»
(Kajpak! Še danes ga bom stisnil Marjanci, ki je tudi tukaj.>
Ker se je že začelo slovesno cerkveno opravilo, sva odšla s Flajšmanovim očetom v prijazno ozaljšano cerkev. Tudi moj tovariš Nace je šel z nama. Koliko krepkih in zalih fantov, mojih tovarišev, je bilo to nedeljo zadnjič na škoeijanskem žegnanju...
Po slovesnem cerkvenem opravilu, ki je trajalo precej časa, sva si z očetom ogledala še škocijansko pokopališče.
tVidiš. Tone, tukajle je pokopan daleč na okoli znani škocijanski mežnar. Gotovo te bo zanimalo, če ti kaj več povem o njem.»
cKajpak, oče' Gotovo me zanima. Enkrat ste mi že nekaj pripovedovali o njem.»
<No, ker je danes žegnanje v škocijanu, stopiva malo k Gregcu, da se ohladiva in dobiva mrzlega piva. Tam ti bom vse povedal >
Še enkrat sem si Ogledal grob tega znam«? nitega možaka s preprostim železnim križem. Dež je izpral skoro vse črke raz tablice, le letnice njegove smrti so se še razločile: 1882.
Pri Gregcu je bilo ie polno ljudi, ko sva z očetom prišla tja. Bila sva toliko srečna, da sva našla na obsežnem sadnem vrtu prijazen prostor pod košato hruško, in še čisto sama sva bila.
Kmalu je prišla k nama brhka domača hčerka Polonica in nama prinesla piva te* cel krožnik
bobov in flancatov. Z bobi ln flancati postrežejo pri nas na Gorenjskem ob žegnanju vsakemu gostu brezplačno.
Ko sva si ugasila žejo, so mi oče začeli pripovedovati o škoeijanskem mežnarju. Čeprav so fantje in dekleta plesali na Gregčevem skednju in je godec Uriha igral poskočne, sem se jaz vendar bolj zanimal za pripovedovanje kakor za vse drugo, šele, ko so oče končali pripovedovanje, s\a se z očetom pridružila veselim tovarišem. Okrog četrte ure popoldne sva šla počasi proti domu.
V hudem vojnem času sem se pogosto ma domislil na to nedeljo in očetovo pripovedovanje o škoeijanskem mežnarju in sedaj sem sklenil, da vse tiste dogodke opišem.
n.
Oh, U saš Tomai!
Nekaj let poprej, ko sta bili odpravljeni tlaka in desetina in ko je bil po vseh deželah crebe-Ijon*, kakor so radi pripovedovali naši stari ofanci, s? je skocijanskemu mežnarju Primožu rodil toliko zaželjeni sinček. Ker se je srečnemu očetu rodil sinček baš pred Božičem, so ga krstili za Tomažkn
Kako za srečnega se je štel oče malega Tomažka. Izpolnjena mu je bila tako goreča želja, da je bil oče sinčka in po vrhu še prav krepkega.
cRezika.* tako je pogostokrat govoril srečni možak svoji Jeni, <ti ne veš, kako sem vesel, ko je nama Bog dal vsaj enega sina. Tudi hčerke imam rad, ali sir je le sin. Le pomisli, Redka: Ker imam sedaj sina, sem vsaj brez skrbi gleda naslednika, ki bo za menoj mežnaril.>
Seveda je bila tudi mežnarjeva žena vesela malega Tomažka; pazila je nanj kakor na- naj-
simeadolsko pašno: Frane Soos, Matija Čeh, Štefan Horvat, veleposestvo Z i c h y, Ignac P U č a r, veleposestvo Dolnja Lendava, Ivan Zerdin (vsi srez Dolnja Lendava), Kar-lota Wardova (srez Ljutomer), Ignac Lapu-8 a, Aleksander P e r k i ž, Josip Cipot, Marija Vogler, občina Brezove 1, Janez P6rš, Matija Banfi, Aleksander Varga, Franc Lipa j, Rudolf Bac (vsi iz sreza Murska Sobota); 4.) ia pi nega vuk o pasmo: Anton B a b i e, Franc G ran f o) a, Ivan Kreft (vsi srez Ljutomer), Bikorejeka zadruga v Središču (srez Ptnj), Franc II a n ž e 1 i č (Hardek, srez Ptuj).
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Na svetovnem trgu so cene deloma zopet popustile. Isto se je opažalo tudi na našem žitnem tržišču. Na novosadski blagovni borzi so bile koncem novembra t. 1. za lOCkg na debelo naslednje '-ene: pšenica 285 do 290 Din, ječmen 180 Din hirščica, času primerno suha 130 do 136 Din. umetno sušena 150 Din, moka <0; 455 Din.
ŽIVINA. V cenah ni bistvenih sprememb.
skih šilingov za 798 Din 50 p do 801 Din 50 p,
100 nemških mark za 1346 Din 94 p do 1849 Din 94 p, 1000 madžarskih kron sa preko 79 par, 100 italijanskih lir za 239 Din 45 p do 241 Din 45 p, 1 dolar za 56 Din 54 p do 56 Din 74 p, 100 francoskih frankov za 205 Din 14 p do 207 Din 14 p, 100 češkoslovaških kron za 167 Din 75 p do 168 Din 56 p.
— Vinska razstava in vinski sejem ia mariborsko oblast v Ptuju so bo vršil od 15. do vključno 17. januarja 1927. v Društvenem domn. Osnoval se je razstavni odbor, ki jamči za to, da bo prireditev največja, kar jib je bilo do sedaj v mariborski oblasti. Ptuj leži v centrumu vinskih ' goric, ima ugodne zveze na vse strani ter je že od nekdaj središče vinske kupčiie. Za poset razstave I in vinskega sejma je dovoljena polovična vožnja
bodo tako imeli priliko spoznati letošnji pridelek, videli pa bodo tudi ie, kar je na razpolago od letnika 1925. Ivanjkovci leže sredi ormoško-ljutomerskih vinogradov. Prostor je izredno ugoden, ker je tik kolodvora in je prireditev neodvisna od vremena. Vlakovne zveze 90 na vse strani zelo ugodne. Vsi, ki se zanimate za ljutomersko vino, udeležite se tega sejma!
„EDINOST"
VESTNIH ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI
Tržič. Kakor smo pretekli teden poročali, je imela naša -rEdtnoet* v nedeljo 21. novembra po železnici na ta način, da si posetnik kupi vozni j svoj prvi zabavni večer z raznimi zanimivimi ! listek z mokrim postajnim žigom pri vstopni po- j {ojkarui. Kljub slabemu vremenu, ki je nastalo staji do Ptuja, kjer pa ga ne odda, temveč pridrži j tekom popoldneva, je bil obisk popolnoma za-za brezplačno vrnitev skupno s potrdilom, da je dovoljiv Zvestih prijateljev naše napredne mla-razstavo posetil. Na razstavi bodo vina vseh vrst i dine vreme ni ustrašilo. Ta dan je pokazala naša
Sejmi
3.	decembra: Planina (štajersko), Sv. Tomaž, Konjice.
4.	decembra: Šmarje pri Jelšah, Kamnik, Ktf-mna gorica, Štrigova.
5.	decembra: Videm (Dobrei>olje).
6.	decembra: Trbovlje, Sevniea, Sv. Miklavž v Polju, Dobrna, Kranj, Lož, Murska Sobota, Žužemberk, Ormož, Bohinjska Bistrica (le blago), Vuzemca.
9. decembra: Dobova.
10.	decembra: Sv. Jurij ob jnžni železnici.
11.	decembra: Sv. Lovrenc pri Prožinu.
iz vseh vinorodnih krajev mariborske oblasti. Vinske poskušnje so brezplačne- Vsak posetnik si mora kupiti lastno kupico na dan razstave pri
organizacija skupno s sekcijo Pristava, da res nekaj zmore. Ne samo z besedo, temveč tudi z dejanjem je treba pokazati ljudstvu, da gre njena
Kratke vesti
— Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 29. novembra t 1. v devizah: 100 avstrij
blagajni, kjer plača tudi vstopnino, ki znaša za 1 t ^ procvjt jn blagostanje jugoslovenskega na-osebo 10 Din. Na razstavi se bo vršil tudi^ vinski roda Na prvem meetu se moramo zahvaliti bratu .j	j	1	gjnmovcu i2 Ljubljane, ki nam je v lepih bese-
dah orisal trpljenje in delovanje tržiške cEdino-sti> tekom njenega obstoja. V svojem govoru nas je spominjal tudi na naše neosvobojene brate na Primorskem in v našem tužnem Korotan, katerim ni dana prilika, se tako svobodno razvijati, gibati in delovati na kulturnem polju. G. govorniku se na tem mestu najtopleje zahvaljujemo. Dolžnost naša je, da se na tem mestu zahvalimo tudi ostabm našim prijateljem, ki so nam pripomogli do naše prve prireditve. Posebno ee za-hvaljubjemo županu g. Lončarja, starosti Sokola g. Vidmarju, g. Javorniku, g. Klofutarju in vsem Članom bratske organizacije <Edinosti* v Kranja. Najtoplejša hvala vsem cenjenim damam za podarjeno nam pecivo. Bratom igralcem in vsem članom kličemo: <Na delo!*
sejem, odnosno posredovanje vinske kupčije. Zanimanje za sejem je zelo veliko. Priglašenih je že vež vinskih kupcev tudi izven države. Ako se razstava in vinski sejem obneseta, tedaj se bosta enaka razstava in vinski sejem vršila tudi v Gradcu; zadevne priprave so v teku. Opozarjamo tedaj vse vinske producente in vinske trgovce na to prireditev ter jih vabimo, da jo sigurno po-setijo, vinogradniki pa naj razstavijo čim več vrst vina. Pozivnice so izdane. Prijave sprejema razstavni odbor.
! = Vinarska razstava ia sejem v Ivaajkovcib.
Vinarska zadruga <Jeruzalemčan> v Ivanjkovcih bo priredila 9. decembra t 1. v restavracijski dvorani tik kolodvora vinski sejem in razstavo. Prijavljenih je že nad sto v/st vina in to izključno ormoškega in ljutomerskega okraja. Pričakuje se pa še precejšnje število prijav. Interesenti
dražji zaklad. Če je mali Tomažek le kaj zajokal, takoj je bila skrbna mati pri njem in ga znala utolažitL
Vedno zdravi Tomažek je postajal z vsakim dnem lurepkejši in večji v veliko radost svojih staršev.
Tomažek pa ni samo razveseljeval svojih staršev e tem, ker je bil krepak deček, ampak tudi zaradi tega, ker je bil izredno nadarjen. Da je bil Tomažek nagnjen tudi do raznih neslanih burk, tega mu v svoji veliki ljubezni nista nič zamerila ne oče ne mati.
Ko je Tomažek nosil prve prtene hlačke, ki so bile izdelek domačih rok, kajti oče Tomažkov je bil Izboren tkalec, ga je moral njegov oče enkrat pošteno namazati z rbrezovim oljem>. Sedemletni Tomažek je namreč nekega popoldneva ušel skrivaj v cerkev. S seboj je vzel črno barvo, e katero je njegov oče barval platno. S to barvo je namazal skoro vse svetnike in svetnice v oltarjih. Pa ne samo to! Kar je Tomažku ostalo črne tekočine v lončku, je z njo po belem cerkvenem zidovju naslikal razne možice, konje in drugo, kar je znal.
Jokajočemu Tomažku, ki so ga skeleli mnogoštevilni udarci, se je zelo čudno videlo, zakaj ga je njegov oče tako kruto kaznoval. Domišljal si je, da se mu je zgodila huda krivica, ko je bil tepen zqradi tega, ker je znal pokazati take slikarske zmožnosti.
«Ata, ata, ljubi ata,> tako je kričal ubogi sinko, «zakaj me tepete? Ojej, ojej! Zakaj pa niste tepli še onega moža, ki je prav tako delal v Francetovem znamenju?*:
- <Za božjo voljo, Primož,? je poseda vmes žena, epusti no otrokal Saj ga boš nbib
Šele na ženine besede Je nehal noš edrihati
po sinu.	>
Te neusmiljene mnogoštevilne udarce ei je naš Tomažek dobro zapomnil. Z njimi mu je oče popolnoma izbil iz glave veselje do slikarstva, osobito v cerkvL
Brez posebnih nezgod je Tomažku potekal čas. Toda iznova je ubogi mladi grešnik padel v skušnjavo.
Tiste čase je krošnjaril po brdskem okraju znani Grebelčev Peterček. Po kmetih je kupoval jajca, maslo, kokoši in zajce ter jih prodajal v Ljubljani, iz Ljubljane pa je nazaj nosil razno drobnjavo iz trgovin. Pa je ta Peterček nekega dne počival s svojim koškom blizu mežnarjeve hiše. Prav sladko je zaspal pod košatim orehom! no, saj je bilo tudi pošteno vroče.
Ko je Peterček sanjal sladke sanje, je mimo prišel mežnarjev Tomažek. Nagajivi dečko je že pozabil, kako je bil tepen, ko je domači cerkvi izkazoval slikarski talent. Previdno se je splazil k spečemu Peterčku. Ko se je prepričal, da 6pi kakor polh v votlem drevesu, mn je šinila v glavo imenitna miseL Prav na tiho in previdno je začel nositi kamenje v Peterčkov koš. Ko se mu je zazdelo dovolj, je zopet lepo pogrnil košek s prtlčem.
Po tem delu se je splazil v bližnje grmovje in čakal, kako se bo možiček obnašal.
Cez dobro polovico ure se je krošnjar zbudil. Seveda ni pogledal nič \*košek, ampak ga je zadel takoj na rame.
Ko je imel svoj tovor na ramenih, je milo vzdibnil:
<0, moj Bog, kako težek se mi zdi ta košek! Seveda, leta so prišla, leta. Kmalu bo prišla grenka smrt, Peterček, kmalu se bo treba poboljšati in se spomniti na ljubega Boga.*
Možiček je počasi korakal % bremenom naravnost prod meinarjiv
Mežnar Primož je baš barval platno s črno barvo, ko je prietokal k njemu Peterček, odložil košek na klopieo pred hišo, sedel poleg In se začel pomenkovati s starim znancem.
Medtem je prišla tudi mežnarjeva žena domov. Ker je imela nekaj jajc na prodaj, ji Je bil prihod Peterčka prav po volji.
Krošnjar je odgrnil prtič iz koška. Ko je ugledal kamenje v njem, se je pošteno ujezil:
fPoglej no, poglej, Primož, ali so ljudje od j hudiča ali ne?>
Nagovorjeni je pogledal v košek. Najprej se je od srca nasmejal, nato pa menil: ■cKje pa si dobil ta jajca?* Krošnjar je jezno metal kamenje iz koška, se hudoval nad neznanim nepridipravom in ga priporočal vsem hudičem; tudi tistemu, ki ima na-vrtano koleno.
Mežnar se je začel malo praskati za ušesi: Kaj ko bi mu to naredil njegov sinček?
Kmalu potem, ko je krošnjar odšel dalje, jo je primahal domov Tomažek.
<Tomažek, škoda da te ni bilo doma. Ti ne veš, kako se je jezil Grebelčev Peterček. Skoro poln košek kamenja je imel.*
Neprevidni sinek se je začel smejati. <Kaj pa, Tomažek, ko bi bil ti to napravil?* Dečko je takoj zardel in oče je še malo trše prijel sinčka, ki se je spustil v jok in vse odkrito priznal očetu.
«Ker si sam priznal, naj ti bo zaenkrat odpuščeno. Če boš pa še naprej tak, si zapomni dobro, da te bodo enkrat še na vešala potegnili!* Mati, ki se je medtem približala, je začela jokati in je vzdihovala: <Moj Bog, oh, Tomažek, kaj bo iz tebe, če boš takšen!*'
Tomažku je bilo zelo hudo, k*'- r : i ...u. pa je za trdno obljubil ^piiiiiifol. tntlaibeauragpridp-: (Dnlje PrfS.| 1
Danes smo priložili
celokupni nakladi , .Domovine" naročilne dopisnice a
srečke dIrafc. razredne loterife
Prekmursko pismo
Dne 23. januarja 1927., to je prvle, kak ta dva mejseca bodo volitve za oblastno skupščino ali kak mi pravimo za komitatski gyiileš. Prekmurje je prikapčano k mariborski oblasti ali komitati. Oblast v Jugoslaviji je skoro ranč tisto
S 53^p^tf J^M^b^!1^ «»**■ žreba»ie -vrši »-I—J- 1927- - * p°višala «*
na	milijonov dinarjev
in pomnožila število srečk na 250.000. Dobitkov je 125.00(1, rako da
voli pet poslancov, šteri bodo naše pravice branili v komitatskem gy6leši v Maribori. Zaj, prijatelje Prekmurci, je prišlo za Vas vremen, ka
Vi pokažete, ka se ne date zapelati od lejpih reči.	« • •	■	i	v ■	« ^ i
zaj morete vi pokazati, ka se ščete s pametno] mora biti vsaka druga srečka izzrebana.
glavo j in z delom za zbogšanje Vašega siroma-škega života brigati. Mi vsi moramo naše votume tistim dati. šteri nas tiidi v tistom cajti poznajo, gda so ne volitve.
K Vam bodo prišli vsi tisti, šteri so Vas do-segamao ne poznali. Z lepimi rečmi Vas bodo lovili. Ne verte njim, ar so oni vuki v birkinoj' hvuži. Oni ščejo Vas sirmake za svoj hasek po-niieati. Vaši breizi. Vaša trda gorička zemlja.
Vaše nevole in brige naj Vam pokažejo, gde i Vse boste takoj zvedeli IZ imate Vi mesto.	i
18 organizacij Samostojne demokratske stran- j Pri zadnjem žrebanju je bilo izžrebanih 239 srečk, ki so bile kupljene pri nas
Največji dobitek 4,200.000 dinarjev.
Zato na) vsak »to izkoristi priliko in naroči takoj po priloženi dopisnici srečke za sebe, za ženo, asa hčerko, z a -s i n a.
Posebno ugodnost, hiter in točen pregled žrebanja, bomo nudili onim, ki bodo naročili srečke pri našem zavodu, ker bomo redno v ..Domovini" priobčevaii številke izžrebanih srečk, kupljene V našem zavodu. Torej nobenega izpraševanja, iskanja in potov.
Domovine".
Dobitke, med njimi prava bogastva, smo izplačali takoj brez vsakega odbitka.
Poskusite torej tudi Vi svojo srečo, ker vsak je sam svoje sreče kovač, ter naroČite srečke, preden bodo razprodane.
Zadružna hranilnica
be imamo v okraji Murska Sobota. Teh se morete Vi držati! Ka Vam Vaša organizacija pove, to je za Vas prava reč in tote se Vi morete držati. Tleti kandidati so pravi, šteie bodo Vaše organizacije gor postavile. Od naših prijatelov nišče ne smi sam za kandidata gor stopiti. Organizacije same kandidate postavijo, to je pravično in poštena Samo tisti naj bodo naši poslanci, štere mi ielemo, ne pa tisti, šteri so se sami postavili in poštenoga namena nemajo z nami. Zato pa vsi
prijatelje naše partaje na delo! Idite od hiše do nuar 1927. naj bo za našo Prekmurje den veselja, i delo ter iz več takih poskusov določi) povprečno hiše, zbirajte Vaše prijatelje! Nišče ne smi doma j den zmage. Ž našimi votumi bomo ml bojno pe- 1 silo, ki jo je zmožna človeška fizična moč. Pri za pečjov ostati. Vsakši prosti cajti ponilcajte za \ lali in tiidi gviišno zmagali.	! tem je dognal, da izvrši človek, ki normalno dela,
r. z. s o. x.
Ljubljana, Sv. Petm cest« stb. 19.
agitacijo. Vi agitatori naše stranke, Vi bodete tisti feamli, na štere bomo mi našo bogšo prišest-ooert gor postavili. Vi morete našo siromašno delavno prekmursko liidstvo Iflbezni med brati in nočnega vkiiperdržanja vliti. Ne smi vsakši za sebe voliti 1 Ka vsi vkiiper za dobro vzemete, to K more zgoditi. Ce se bomo mi vsi ednok na vkiiperdrianje navčili, na poštenost in Iti bežen
Zaj pa vsi na delo, ka bo naše veselje tem v desetih dneh eno petnajsrtioko konjske sile. vekše. . Prekmurski demokrat. Za kratek čas se delo labko izdatno pomnoži, in
----- _	' sicer celo podesetori. Nekateri gasilci delajo
: labko par minut z energijo polovice konjske sile, 1 v smrtni nevarnosti pa ee ie baje povzpel človek tako daleč, da je delal za eno eelo konjsko silo. Iz tega vidimo, koliko zmore pri človeku silna
vseučilišče
Ljudsko
VIRI ENERGIJE (&ILK).
Zakon o ohranitvi energije, o katerem smo J volja, ki mu normalno delo \saj za prav kratek
med brati, te si gviišno naš žitek zbogšamo. Vaši 1 zadnjič govorili, nas je poučil, kakšno razmerje j čas lahko popetnajstori. A po takem intenziv-
voditelji bodo si med Vami večen spomenek obdržali, ar so oni istinski za hasek liidstva delali. Naiente od Vaše hiše vse tiste, šteri so ne ti pravi, vse tiste, šteri druga nikaj nemajo za Vas kak prazne rejči.
Vi, prijatelje, pa dobro pasko mejte, ka ee »išče ne zmeša. Samo tisti so naši pravi kandi-
vlada med energijo In delom. Ta zakon pa nam j nem delu nastopi redno globoka izčrpanost, med-je pripomogel še do nekega drugega važnega tem ko pri norma/nem delu ene petnajstinke spoznanja: Dokazal nam je namreč zmožnost,1 konjske sile ta nikdar ne nastopi, temveč je zgraditi tako zvani perpetuum mobile, s katerim ' Človek po končanem delovnem času le normalno se je 6toletja in stoletja bavilo m« tisoče iznajdi- j utrujen.
teljev.
Kaj pa je perpetuum mobile? Izraz je latin-
datl, šteri bodo v «Domovini> notri zapisani.j ski ^ po^j po naše gtroj, ki gre večno, ne da Zato pa, ka nede nikše zmešnjave, naj si vsakši, j bj bflo treba Davljati kuriti itd.? torej stroj,
šteri ešče nema «Domovine>, tisto včasi naroči <Doniovins> košta za Irtal leta samo sedem pa pol dinara, to je za pol litra vina. Prijatelj, ti, šteri maš iDomovino>, ti moreš okoli iti in jo t&di driigim priporočiti. Pri šteroj hiši ti <Domovino? najdeš, moreš včasi znati, ka je v toj hiši svetlošča. *:Domovina* pri hiši Prekmurca je tista lfič, štera svetloščo prinese. Pri tisti hiši, gde <Domovinoj ftejo, tam ne sme biti nikšega
ki gre sam in opravlja delo z nezmanjšano silo in brez prenehanja. Na podlagi zakona o ohranitvi eDergije vemo danes, da je tak stroj nemogoč.
Iz povedanega vidimo, da je človek zelo drag stroj. Iz lirane, ki jo uživa in ki je tako rekoč isto kot premog, s katerim gonimo parni stroj, ali plin, ki goni plinski motor, ki pa je mnogo dražja, pride le malo sile v njegovo živčevje in 6e je torej le malo pretvori v delo. Noben drug stroj ni tako 6lab kakor človek, in če bi bili obratni stroški drugih strojev tako dragi, bi ni-
S perpetuum mobile se je bavi! že 120 let kdar ne stali na današnji razvojni točki tehnike
pr Kr. Hero Aleksandrijski in če bi hoteli popisati vse iznajdbe, predloge in poskuse na tem polju, bi lahko napisali debelo knjigo. Kako
kreganja ne svaje ne sovražtva, tam more biti j mf goSteviM so bili poskusi, skonstruirati per-
mir in red. Našo od bojne vozmantrano liidstvo Pf*«™ .m<*de nam pričadejstvo, «aje Pariška . _	__ .__. ,„.,,„ ! akademija 1. 1775. sklenila, da ne bo več raz-
ne smi po tmici hoditi, ar jemi tmica lejko ešče vekšo nevolo Bpravi. Gda sem čtio ka bodo komi-latske volitve, sem malo okoli šo po naših ves-nieah. Ka mislite, ka sem čiio? Vse povsodi se
iskovala del, ki se bavijo s tem vprašanjem.
Danes se noben resen človek ne peča več s perpetuum mobile, ker vemo, da je to nekaj po-
je samo od Samostojne demokratske stranke gu- j polnoma nemogočega.
čalo, to je od tiste stranke, štero v Prekmurju! Človek se mora torej posluževati drugih virov vsakši pozna kak stranko deta in reda. Vsakši sile. Od vsega početka so bili trije taki viri,
_	.	. _______.V . ?1 . »-I_____i— 1-1. .. __„m.l.n
je to pravo, ka zajednok pokažemo, ka mi tOdi nekaj valamo. Vsi tisti, šteri si mislijo, kaje naša krajina drugoga nikaj ne kak edna velka lovina za votume, tisti naj rajši doma ostanejo. V njihove ladice mi prazno pest pokažemo, ar so druga nej vredne. Šteri mislijo, ka bodo z našimi votumi gospoda špilali, naj med našo liidstvo ne hodijo. Mi samo takše nOcamo, šteri dobro volo majo istinski našemi lGdstvi pomagati. Vsi takii pa tiidi morejo potrebno včenje in razmenje meti, ta leže pred oblasti naSe pravice branijo. 2S. ja-
namreč sila tekoče vode in tekočega zraka, kemične sile gorljivih snovi in slednjič fizična moč živih bitij. Med temi viri se je človek gotovo posluževal najprej prvega. *
Nastane vprašanje: kolikega dela je zmožen človek? Koliko konjskih sil znaša njegovo mehanično delo, {e ga smatramo kot stroj, kot motor? Tudi s tem vprašanjem so se učenjaki ba-vili. Herrmann na primer je postopal na ta način, da je opazoval večjo množino delavcev, ki
so opravljali navadna del«, natančno meril nfih 1»
in industrije. Zato je naravno, da se je človek uprl fizičnemu delu in da je s svojim umom prisilil druge moči, da opravljajo namesto njega delo.
Pa tudi nčinek živalskih sil je bil za človeka nezadosten.
Drug vir, iz katerega črpa človek sile. ki jih je vpregel v svojo službo, je v gorljivih snoveh nagromadena kemična energija. Seveda je uporabljal človek že od nekdaj tudi moč vetra in vode, ki igrata tudi danes veliko vlogo. Glavno vlogo pa začenjata igrati šele danes, saj začenja šele v današnjih dneh človek smotrno izrabljati vodne sile. Premogovni zakladi niso neizčrpni, Tudi je pridobivanje premoga vedno dražje, že iz tega vzroka, ker ga-je treba globlje kopati; zato se je človek vrgel na vodne sile, ki so neizčrpne. Na tem mestu naj opozorimo le na elektrifikacijo železnie, ki je danes tolike važnosti, da lahko re*emo, da pripada železnica s parnim strojem skoraj že preteklosti. In pri tem igrajo vodne sile največjo vlogo.
[beležke
-f Prre volilne praske. Klerikalci imajo staro navado, da začnejo rožljati pred vsakimi volitvami z gostobesednostjo, s katero bi radi prekrili pred očmi volilcev svojo nesposobnost in nedelavnost. Klerikalno časopisje že regija kakor žabe v mlaki, a v resnici ne pove ničesar stvarnega. Vidi se, da imajo silen strah pred samostojnimi demokrati, ki dan za dnem beležijo napredovanje ne samo v Sloveniji, nego po vsej državi. Volitve v oblastne skupščine bodo klerikalce še bolj razočarale, kakor so jib nedavno volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Takrat so klerikalci upali na zmago in govorili o propasti SDS. Pa se je zgodilo baš nasprotno. Ljudstvo postaja sito klerikalnega neprestanega praznega besdičenja, kateremu nikdar ne slede dejanja, in ve, da je za gospodarsko krizo v Sloveniji odgovorna le slovenska večinska stranka, katere nesposobnost ni znala pomagati Sloveniji na konja.
j grado. Sedaj nam je za božič in Miklavža napisal; kopljejo vojaki-pijonirji za odtok vode, mehka j lepo mladinsko knjigo clz mojih temnih dni*, prst sproti izravna ln onemogoa rešilno akcijo. Njegov slog je naraven, preprost in lep. Njegovo Podoba je, da bo treba z delom prenehati in pre-| opazovanje narave je pristno in kaže bistro oko: pustiti položaj neizogibni usodi. ! za lepoto krog človeka. Njegovi spisi so prežeti j • Smrt odličnega ljubljanskega zdravnika. Te | vsi z neprisiljenim humorjem, ki prijetno raz- dni je našla soproga znanega ljuw;aaakega , vedri še tako čmerncga bralca. Zna zanimivo pri- zdravnika dr. Valente svojega moža v ordina-po vedo vati, tako da se bere njegova knjiga od cijski sobi nezavestnega. Poslala je nemudoma začetka do konca z nezmanjšano pozornostjo. Vj po zdravnika dr. Hoglerja, ki pa je našel svo-j povesti clz mojih temnih dni» opisuje Korban jega stanovskega tovariša dr. Valento že mrt-malega osnovnošolskega dijačka, ki mora zaradi vega. Vzrok smrti še ni popolnoma pojasnjen. | vnetja oči v Ljubljano v zdravniško oskrbo. V Pokojnik je bil že dalje časa živčno bolan, tako | Ljubljani doživi ta ubogi dolenjski š larček razne da ni mogel izvrševati svojega poklica, prevare in veliko dobrot Vse je pa novo zanj. j * Phuovi t Hrastniku nad deško ljudsko šolo Cel niz ljubljanskih dogodkov je neprisiljen in gg vedno ne mirujejo. Delavci okrajnega zastopa naraven, poučen in zabaven. Dolgo že nismo pod nadzorstvom g Ferda Roša sicer neprestano imeli Slovenci izvirne slovenske povesti, ki bi deiajo, toda, kakor je podoba, bo ves trud zaman, nuaua toliko lepega, zdravega, razvedrilnega in
Korban Josip: Iz mojih temnih dni. V Ljubljani 1926. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 140 strani. Cena vezani knjigi 28 Din. Korban je znan mladinski pisatelj. Njegova cVitomilova železnica* je bila svoje dni pri konkurenčnem razpisu Narodne tiskarne za najboljšo mladinsko povest odlikovana s prvo na-
umetniško neoporečnega čtiva. clz mojih temnih • ___, .	„ x . _ , . . -
dni> bo najhladnejše darilo našim malčkom £	J™ ^S^k«1
za božič in za Miklavža in ne sme biti šolarske £2"!?-SS^Jf^^	81 )e
• Požari na Murskem polju. Predzadnji torek
knjižnice brez te lepe knjige.
kuril na skednju. Zaradi hudega vetra se je po*
*	Nabirajte naročnike za (Domovino*. Naj-!
marljivejšim nabiralcem se bodo dale lepe nagrade. Pogoje, pod katerimi se bodo razdelile te nagrade, bomo še objavili. Upoštevalo se bo pri razdelitvi nagrad le število onih dobljenih novih j naročnikov, ki obenem plačajo za gotovo dobo j naročnino. Več o tem sledi.
*	Odlikovanje narodnega delavca. Občeslo- j vensko obrtniško društvo v Celju, ki spada med '
najagilnejša udruženja, je podelilo častno član-! stvo bivšemu tajniku g. Ignaciju Založniku, ki sedaj vodi Obrtnopospeševalni urad pri velikem ' županu v Mariboru.
*	Slovesna otvoritev sokolske dvorane a* Ta- j boru w Ljubljani se je minuto soboto zvečer vršila s koncertom io telovadnimi točkami. Prireditev j je bila nedvomno eua najlepših zadnjih let v ' Ljubljani. Dvorana, ki je največja v Ljubljani, je 1 bila zasedena do zadnjega kotička, tako da mno- ! go ljudi, ki so prišli pozneje, ni dobilo več vstopnic.
*	Zveza jugoslovanskih mest. Pod predsedstvom župana Heinzla se je te dni vršilo v Zagrebu posvetovanje občinskega odbora glede j ustanovitve Zveze jugoslovenskih mest Po daljši debati je bil odobren načrt pravil nameravane 1 zveze. V zmishi načrta naj bi bil Zagreb sedež 1 Zveze, zagrebški župan pa njen predsednik. Za 12. decembra t 1. bodo povabljena v Za jreb na 1 koulerenco razna jugoslovenska mesla. med njimi tudi Ljubljana in Maribor. Na konlerenci se bo dok čil program za kongres jugoslovanskih 1 mest
*	Obnoritev prometa na pragi Jesenice — j Kranjska gora — Planica. Zaradi poplav pokvar-! jena proga Jesenice — Rateče je toliko poprav- 1 Ijena, d« se vrši od 25. novembra t L zopet nor- i malen promet potniških in tovornih vlakov na ! progi Jesenice — Dovje — Mojstrana. Od 27. novembra t L je u postavljen prevoz potnikov, prtljage in živil do 85 kg po komadu tudi na progi Dovje — Mojstrana — Planica — Rateče s presto-
Mladinska knjižnica. V Celju je izšel III. zve-	'Jf* , m ° J° tC' T eM Uf®
zek Mladinske knjižnice, ki jo Izdaja prof. Hole-	Ž® J8 p°sl°pil V P T™ * t ček; prinaša tri povesti ameriški pisate ,fa ^ 8p °h V8a ™24 Thompsona. Snov jim je vzeta iz živaLkega živ- * T 2T, ™ n«®1 "f™*-
ljenja. Dejanje se vrši v svobodni prirodi v p e-	"Lr £ 8 ^ f*'0 *	P«rtvovaI-
J. / ,__... .. ,. . . , , ' .. .	nostjo. Prišli so celo gasilci iz Radgone z motorno
njah in gozdovih; živali nastopajo, kakor so, divje,	, , ' .__, „	K	.,
pa tudi človeku zveste, in ako so že dolgo v služb brif Letlna^love!k,.f. naPoroa' Ptslfv človeka, se jim včasi hipoma zbudi klk po svo- It t ^Z	T 'T' ""V
bodi, tako silen, da ga nimogoče premaga«. Pro-	, o5 1 u Posestnikoma Francetu
fesor Holeček je obelal za Belič nov zvezek. Da-li	JJlE A°d fju » °° Vp
bo mogel iziti je odvisno od odziva. Torej je v	" Živif; Tre! / ® S"?*! Posostf^
interesu mladincu dobre knjige, da bi jo občin-	rf« '! "JUTi IS ™ K*
stvo kupovalo, saj je cena (s poštnino 12 Din,	A °£5u StJ(Ump,U svull8kf. leve- ^
naročba pri izdajaeju) nizka, knjiga pa nailepS ^	Ve,lklm ,TT •re51' SV°,° hlS°'
i darilo	1 i dočim mu je hlev zgorel, gkoda je ogromna, po-
moč nujna. Zvečer istega dne je nastal ogenj tudi v bližnjih Lokavclh. 2e izmučeni gasilci niso po-mišljali, ampak takoj odhiteli ponesrečenim sosedom na pomoč. Požar v Lokavcih je vpepeHl I vsa poslopja posestnika Novaka ln njegovega so-i seda Pušenjaka. kateremu je pogorelo tudi mno-! go krme in ves živež. Kje naj dobe pogorelci prehrano do prihodnje žetve? Potrebno je pač, da jim priskočijo domačini na pomoč.
' Smrt zaradi alkohola. Te dni so našli na Beli pri Preddvoru pod jezom njegove strojne ini-zarne Jurija Nagliča mrtvega s težkimi poškodbami. Komisja okrajnega sodišča te Kranja je ugotovila, da je padel Na?liČ, ki se je ponoči vračal vinjen proti domu. raz brvi nad vodnim kanalom v vodo in podlegel poškodbam.
*	Požar v Ljutomera. V Ljutomeru sta v pe-| tek zvečer začela goreti gospodarsko poslopje in
skedenj posestnika ter vinotržca g. Friderika Zemljiča. Gasilcem, ki so prihiteli na pomoč, se i je posrečilo omejiti požar. Sumi se, da je ogenj i podtaknila zlobna roka.
{ * Najdeni ostanki na Uršuli ponesrečenega | učenca. Kakor poročajo iz Mežice, so našli te dni pod steno Šmohorice ostanke trupla leto« poleti ponesrečenega Antona Pogorevčnika, učenca meščanske šole v Siovenjgradcii.
*	Velika tatvina v 'laka. Pri zagrebški policiji se je te dni zglasil bančni uradnik Fran Cepin iz Celja ter prijavil, da mu je bila na pota iz Celja v Zagreb v vlaku ukradena aktovka z 280 dinarji ter bančnim nakazilom in pooblastilom Celjske posojilnice za Prvo hrvatsko štedi-orico v Zagrebu v svrho dviga enega milijona dinarjev. Policija je o tatvini obvestita Prvo hrvatsko štedionico, ki je svojim blagajnam takoj naročila, naj ne izplačajo omenjenega zneska.
*	Vlomi v Zagorja ob Savi. Nedavno ponoči je bilo ponovno vlomljeno v trgovino g. Ah*ana v Zagorju ob Savi Tatovi, ki jih je sicer pregnal g. poštar, ao odnesli v gotovini večjo vsoto denarja.
*	Osamljen umora. Orožniška postaja v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je nedavno prijela nekega Bezjaka. ki je osumljen, da je umoril pridevnika finančne kontrole Janka Rea-nika v 4t. Uju- Osumljenec jo sedaj v sodnem za-p m v Mariboru.
*	Roparski napad. Blizu Hrastnika je Ml I« dni izvršen predrzen roparski napad. Ko se je
panjem, oziroma prenosom preko še pretrgane
proge med postajama Dovje — Mojstrana — Kranjska gora. Tovorni promet na progi Dovje — Mojstrana — Kranjska gora — Rateče ostane še do nadaljnjega ukinjen.
*	Prispevki, ki se bodo zbrali na strankin dan
r Sloveniji, naj se pošljejo iz ljubljanske oblasti oblastnemu tajništvu SDS v Ljubljani, iz mariborske oblasti pa oblastnemu tajništvu SDS v Mariboru. Nara,noš* na glavno tajništvo SDS v Beogradu denarja n i treba pošiljati.
*	Vsa županstva v Sloveniji prosi odbor društva Kuratorij slepih v Ljubljani, da se sedaj, ko sestavljajo proračune, vsaj z majhno vsoto spomnijo tudi Doma slepih v Ljubljani, katerega namerava zgraditi to društvo, da uresniči staro željo slovenskih slepcev, ki žele dobiti za življenje potrebno izobrazbo in pouk na domačih tleh. Prispevki naj se pošiljajo po položnicah Poštne hranilnice, ki jih prodaja vsaka pošta. Kuratorij ima čekovni račun št 14672.
•	Prijateljem zanimivega branja. Novi mesečnik <Grlie&> bo prinašal zanimivo povest Karla Maya te Albanije. Kraji, ljudje in običaji, divja romantika in topla iskrenost, nevarnosti itd. so opisane tako mojstrsko in s tako napetostjo, da bo črtate! j komaj čakal od številke do številke. Poleg tega bodo povesti, pesmi, uganke, razni nasveti itd. Cena 10 Din za četrt leta. Naročila: Založba 'Vigred>, L Albreht, Ljubljana, Škofja ulica 8-1 Plača se po prejemu prve številke, ki izide za Božič. Naročajte!
•	Plazorje pri Piištanja. Ogromen plaz. ki se vali s hribovja nad vasjo Stari trg pri Pilštanju, grozi podreti osem bister tasu'i okrajne cesto in večji potok. Krasen vinograd in drugo plodno zemljo je že odnesel. Potok je le tudi deloma zajezen in cesta pretrgana. Vojaštvo, ki je došlo na posredovanje velikega župana g. dr. Pirkmajerja, j dela z velikanskim naporom, vendar je vse zaman. Ogromne plasti zemlje se neprestano premikam redno nižje proti dolini. Jarke, ki jih iz-
23. novembra t. 1. vračat steklar Ivan Jager iz Sv. Lenarta ob 15. uri po gozdni poti med Oj-strim in Trbovljami domov, so nenadoma skotili neznani zlikovci pred njega z noži v roki. Eden med njimi je nastavi) Jagru na prsi samokres, ter zahteval od njega denar. Roparji so nato odvzeli Jagru 180 Din gotovine in tri vardareke cigarete. Po izvršenem ropa bo imeh zločinci kratko posvetovanje in vrnili Jagru 30 Din. Nato bo mu priložili par krepkih zaušnic in ga po gnali v beg. Sami se izginli v gozd.
•	Kupujte si vse potrebščin« vedno le v prvovrstni kakovosti. Le najboljše blago je najcenejše. Priporoča se nakup vseb potrebščin v trgovini Franca Senčarja, Mala Nedelja in Ljutomer.
*	Krojačem, šiviljam in nešiviljam naznanjam, da se bc pričel zadnj! jesenski tečaj zaradi moje orožne vaje 9. decembra L 1- Za revnejše znižani honorar. Poseben pouk v uniformah, kar je ?ažno za mlade krojače, ki gredo k vojakom. Pouk v abnormalnih rasteh. Kroji za duhovščino. Posebni večerni in pop idanski tečaj za gC6podinje; uradnice, dijakinje, ki se žele izobraziti za sumcupc-rabo. Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano, krojni pouk potem pošte. Učenci z dežele imajo zveze z viaki. Izdaja m' dnib listov za krojače in šivilje. Diplomirane krejno učiližče, Ljubljana, Stari trg št 19.
^86
Hnrila
Čfzlošno priljubljen
Kavni nadomc*lelt,
uRusen i cenen.
i
T "^tno se v nae0
dobro asomranKI haloni/alald trgovina^- j
IZ POPOTNIKOVE TORBE
V&sKALŠKO PISMO.
Suderwich. v novembre.
Ni še dolgo od tega kai sem se bil oyl si. v <Doniw\.nij m že sem z«.pet prisiljen, da ti povem, ljuba «Loiiu>vma>. kje vse na svetu se na Lajajo tvoji sovražniki, hočem L pa, da mi ne bode dragi bralci in bialke o ilaii laži. svoje trditve tudi dokazati & podpisanimi d kun.emi, Ki so m pc naključju pi.šli \ roke. Zadnji sem omenil, kako se o našem vilein vodji g. Bolhi širijo od gotove strani nesramne laži, danes pa moram zat e ež ti da mor? zelo priljubljena (Domov >na> piav iste in še nesramnejše očitke trpeti.
Ko je g. Kalan hotel tu v Suderwichu Slovence za \ ehk< noč spovedati. so se mu mn gi uprli. \ zrok pa je bil ta. da on ni prišel k nam kot dušni pastir ampak kot polii.čen agitator. K c je šel po stanovanjih Slovencev, da bi jih spoznal. se je Ludoval nad onimi, ki so imeli Nemke za žene in katerih otroci niso zrali slovensko. \se to je poglavje zase in reči moram, da je način. kako je g. Kalan to storil, vsega ol s< janja vreden. G. Kalan se vmešava v družinske razmere, ki ga nič ne brigajo. S tem je marsikje uničil zakonsko srečo in mir.
Torej, dragi rojaki ni laž, kar piše «Domo-vina> in kar g. Bolha govori, ampak laž je, kar g. Kalan in njegovi pristaši pišejo v <Naš Zvon> in goverijo. Da je to tako in bo vsa slovenska javnost zvedela resnico. Vam. gospod urednik, prilagam oktobrsko številko (Našega Zvona> in Vas vljudno prosim, da ga skrbno prečitate.
Bil b! skoro pozabil omeniti, da se je tukaj v Sudenvichu pravkar končal sv. miši jo n, katerega sc se tudi Slovenci udeleževali, toda ni jlb gosp. Kalan s svojim bičem priganjal, ampak so se ga Slovenci udeležvalj po svoji lastni volji, čeprav so bili misijonarji Nemci. Slovenci prav dobro vemo, da Bog ni postavil samo g. Kalana za dušnega pastirja, temveč tudi druge, kf so napram nam Slovencem mnogo vljudnejši kakor on, ki nas na vsak bukov list naslika za brezverce.	Avgust Korošec.
davi. Zupan jenu more pranje napisati brezi štempena in uste do 1C. decembra na sodni ji piek dati. Pravkc notri zapihati ma pri ms ssmo sodnija, ar mi nemarne izvoljenih županov liki samo gerente ltidi na sodni ji se lejko ali pismeno ali osLnenc zglasi. Prinesti pa more po-| trdilo, ka je 21 star; to dobi vsakši pri svojem župnem uradi brez Stempelna. Župan pa jemi more napisat: potrdilo, ka je že šest meseco* v občini in ka je na? državljan. Ce ti d\e potrdili na sodniji prek d*, ga sodnija vpiše Ci pa nemre t na sodnijo. naj zufana naprosi, ka za več vkiiper I naprav i m to najkasnije 10. decembra na sodniji prekoa Vsakši se more ca to sam pobrigali, ka bo notri zapisani, ar drugače ne sini voliti. — j Sreski odbor SDS v Murski Soboti. I Srečki »bor SDS za srez Maroka Sobota ima svojr sejo v nedelo 5. decembra 1.1. ob 10. dopoldne v Murski Soboti v krčmi Josipa Turka. Na tem zboru bodo se postav li kandidati za oblastne volitve. Zbor zategadel najvekše *a>nosti, zato računamo, ka pridejo na zbor nej sami delegati krajevnih organizacij, nego tfldi drugi naši somišljeniki. Na zbor pride tiidi bivši minister dr. Kramer iz Ljubljane, šteri de »tam tolmačo politične in verrtvene prilike v državi.
Nova banka se je astanovila v Murski Soboti. Včasi prvi den je k noj stopilo 29 rašib najbogšib mož. pa so za banko 2,000.000 Din garancije prevzeli. Nova banka, štera je ustanovljena na zadružni pcdlagi, ima velke ga ran i jo za notridfane pejneze. Zove se Kreditna zadruga za trgovino in obrt, r. z. z o z. Lokale de mela v indašnjem Benkovein hrami.
j Elektrarna Fala že postavTa soje za elektriko pri Muri. Či de šlo tak dale, te pride za 14 dni do Murske Sobote.
Kmetijska podružnica za Mursko Soboto in okolico ima n oj rbčnr zbor v nedelo 5. decembra ob 11. v&ri v Murski Soboti v gostilni Flisar.
SOVIČE IZ PRBKMURJA.
Murska Sobota, koncem novembra Pozor, Prekmurci! Što je ešče nej zapisani v volilni imenik, naj se hitro poskrbi, ka bo notri spisani. Priglasiti se more pri župani ali pa na okrajnem sodišču v Murski Soboti in Dolnji Len-
Umetne solze
(Pogodbiea.)
Brigarjev Slavko ni imel sreče v ljubezni. Kjer je zastavil, mu je spodletelo. Zalega mladeniča je odbijala njegova nestanovitnost, zaradi Česar ni imel veljave pri Rrasoficah svoje okolice.
Prišel pa je do spoznanja in sklenil popraviti svojo napako. Resno se je hotel zaljubiti in gojiti zvestobo, toda nikjer ni mogel najti odprtega srca. Nobeno dekle mu ni hotelo več verjeti.
V tej zadregi se je spomnil Potikarjeve Ivanke, s katero »ta se nekdaj precej dobro razumela.
, Odkar sta se razdrla, ga seveda ni več pogledala.
, Poznal je njeno rahločutnost in vedel, da bi jo znabiti omehčale tople besede.
< Solze bi jo prav gotovo gcnile,) si je do-mišljevaL Toda zlomka, Slavko že dolgo ni jokal in bi tudi zdaj najbrže ne mogel iztisniti solz. Nekoč je že nekaj poskušal, a ga je namesto joka posilil smeh.
Pričel je misliti, kako bi našel kako izdatno sredstvo, ki bi mu izvabilo solze. Slučajno mu je sestra prinesla klobaso s hrenom, katerega močen duh mu je udaril v oči. Hitro je postal ves solzen, kar lilo mu je po obrazu. Ni se mogel dovolj zahvaliti naključju za preprosto. * učinko-
vito iznajdbo.
še tisti večer je nastrgal hrena, zavil ga je v svileni robec ter se napotil k Ivanki poskusit svojo srečo. Pripravil je celo vrsto mikavnih izrazov, katere bo zabelil z vročimi solzami.
Sprejem je bil hladen in bi obetal uspehov. Ivanka mu je odzdravila, a ga m pogledala v obraz. Vzlic temu je prisedel v njeno bližina \
Najprej jo je prosil odpuščanja, (Ivanka, storil sem ti krivico^ se je opravičeval. <bediva zopet prijatelja. Kar sem zagrešil, bom poravnal—) (Pustil si me na cedilu, ničesar ne moreš poravnati.. •>
<Lahkomiselnost me je zapeljala. Pozabi, kar je bilo___>
cRad bi me zopet potegnil. Ampak drugo si izberi za tako šalo! Ali si me razumel?)
(Ivanka, tebe ali nobene, tako sem se odločila
(Prizanesi mi s praznimi obljubami. Pokazal si, kako jih izpolnjuješ.}
<AIi res ne izda nobena beseda?) <Nobena, pnjatelj.>
«Večno zvestobo ti prisegam. Ivanka, ali te res ne gane nobena beseda? Vsaj moje solze naj te omehčajo.> Vzel je iz žepa robec ter si ga je pritisnil na oči. Nenadoma so mu zalesketale oči v debelih solzah, ki so druga za drugo polzele po licu.
Objokani mladenlškl obraz je napravi) globok vtis v dekletovo rahločutnost. Popustila je trmoglavost, njen molk je razodeval odpuščanje. Z novim pogumom je mladenič poduhal svoj robec, vnovič ga je zapeklo ter mu iztisnik) solze V grenki mokroti se mu je svetil obraz. «Tak fant, pa joka!) se je pošalila. (Ti si kriva.j Ivan je iztegnil roki, da jo pritegne k sebi; pri tem se je nekoliko nagnil k njenemu obrazu in dekle je začutilo oster vonj. Po« mela si je oči ter se je pričela solziti.
«Ali ne diši po hrenu?> je omenila. (Čakaj, da vidim, kaj imaš v robcu?) Naglo je segla ter mu ga je izvila iz roke. Ujel ga je za rob, dočim da je Ivanka držala za drogi konec, hren pa se je izsul na miza
(Oho, ali vidiš?> je ostrmela. (Sredstvo za
umetne solze___>
Slavku je zaprlo sapo. Tajiti Bi mogel, priznati pa tudi ni hotel, zato se je izmuznil v zvezdno not. Spremljalo ga je zmerjanje Ivanke, bi je vpila za njim skozi okno.	Soteščan.
Odprava madežev od osmojenja pri likanju. Ako pri likanju obleko o smodiš, namazi dotično
mesto s sveže prerezano čebulo, potem pa dotični del blaga z madežem tri ure namakaj v mrzli vodi. Ako ni popolnoma sežgano, bo rjavi madež
izginil.
Smrad po amonijaku odpraviš Iz hleva s tem{ da pod strop obesiš sveženj r razredčeni ivep-leni kislini namočenega oblanja in po potrebi to ponoviš. Obenem je treba hleve prezračevati. Smrad po amonijaku odstranjuje tudi mavec alf gips, ki ga je po hlevu potresti, da srka amo/nljs-feove hlapove in jih veže v nove spojine.
De ca prosi
Sveti Miklavž, usllši nas. pridni bomo vsaki čas, daj, prinesi nam vse to, česar tu te prosimo:
Mlnki rutico svileno, Tončku štručlco medeno, atu, česar si žeil, mami, kar se prav ti zdi!
Kadar prideš, oj, še to vročo imamo prošnJ6: naj ostane kar za vrati spremljevalec tvoj rogatl!
Ivan Albreht.
Parkljevo darilo
Oriše, prijazna kmetska vasica, so proslavljale 'Miklavžev večer. Od hiše do hiše je hodil Miklavž v spremstvu angelov, za katerimi so se podili parklji, loveč nepokorne razposajence. Dolgo v noč je trajala zabava; končno se je zbrala vsa družba pri Vrtiljaku, kjer se je sestajala mladina ob zimskih večerih.
Razšli so se v gostobesednih priporočilih za Miklavževa darila. Nastavili so krožnike in sklede na mizo In klopi, zaupajoč v Vrtnjakovko in njene oboževane hčerke.
Šaljivi Boštjanov Joža je prinesel pehar ter ga je postavil pod klop za mizo, kjer je bila vedno tema.
»Tukaj ga Miklavž ne bo našel,» je ugovarjala Vrtnjakova Malči.
«Svetnik je vseveden,» jo je zavrnil. ePa ne stika po temnih kotih...» «Prav. Saj nisem nastavil Miklavžu, ampak parklju.«	,.,....
«Ježeš!» so strmela dekleta. «Da se upaš zinili kaj takega!«
ePoskusiti bom menda smel. Morda ml pa le prinese nekaj iz svojega kraljestva ...»
Odšli so in dekleta so pričela deliti Miklavževe darove. Orehi in suhe hruške so ropotale ,v prazne posode; vmes je padlo tudi kaj boljšega, zakaj vsaka je imela svojega čestilca, katerega je bilo treba obdarovati. Samo pehar Boštjanovega Jožeta je ostal nedotaknjen — nobena ni hotela igrati vloge parklja.
cNekaj mu pa moramo dati,» je menila Malčl. «ZaiuerlI nam bo, ako ostane brez darila»
«Naj se le jezi na parklja,» je odvrnila Re-zika. cPri njem mu ni treba iskati prijateljstva.«
eKakšno malenkost bi mu vseeno podarile Oajmo mu nekaj takega, kar nima nobene vrednosti.® — Malči se je spomnila na staro piščalko, ki jo že od pamtiveka hranijo pri hiši. Neki graščak jo je pred davnimi leti podaril Vrtnja-kovemu pradedu kot najboljšemu lovcu, a ji danes nihče ne pripisuje kake vrednosti. Našla jo ie v zaboju med staro šaro ter jo je kljubovalno položila v Jožetov pehar.
Drugo jutro so fantje odnašali darove. Tudi Joža je prišel ter smejoč se vtaknil piščalko v žep. Domov grede je plskai, da je odmevalo po vasi; vsakemu je povedal, da s vira na parkljevo piščalko.
Srečal je starinarja, moža, ki je prišel slučajno na Oriše, nabirat stare predmete. Rezek pisk je obrnil njegovo pozornost na piščalk' prosil je fanta, naj mu jo pokaže. Obdrgnll jo jc in pokazalo se je čisto srebro. Začela sta sc pogajati za ceno. Tujec mu je kar sam od sebi ponudil vsoto, s katero je bil Jože prijetno iz-nenaden. Jože je piščalko prodal in ko so poten fantje na Jožetov račun izpili nekaj kozarcev božje kapljice, jim ie Jože povedal, kako dra-: goceno je bilo — parkljevo darilo.
Soteščan.
Zgodba iz življenja
Emilov oče je bil premožen trgovec. Sinu odincu je dovolil vse, kar si je želel. Kar so starši le mogli, so storili za sina, da bi bilo njegovo življenje tem prijetnejše in udobnejše.
Mali Emil se je tega dobro zavedal. Bil je šele komaj osem let star, pa so se že vedli ljudje napram njemu kakor napram kakemu imenitnemu gospodu.
Zaradi tega si je Emil polagoma jel misliti, da je on nekaj več nego ostaii ljudje. Pri igri, pri zabavah in sploh povsod je iskal le časti in nekake suženjske vdanosti. Za tovariše si je izbiral le dečke imovitih roditeljev in Se med njimi je pokazal vedno, da je in hoče biti on pni. On je hotel vse najbolje vedeti, vse najtemeljiteje razumeti in znati. Ako mu je kdaj le kljub temu hotel kdo kaj ugovarjati, je zarentačil:
«Kaj boš pravil! Saj so mi ata povedali, da je tak o! j.
Tako je bil Emil od dne do dne bolj domišljav. Spozabil se je celo tako daleč, da je nahrulil siromašnega dečka, ki se je hotel igrati z njim:
cKaj boš ti, Tone! Ali ne veš, da je tvoj oče samo bajtar, pa še bajta je zadolžena!?*
Starovršnikov Tonček je povesil oči in odšel, Emil pa se je s tovariši poroglivo smejal njegovi osramočenostl...
Zgodilo se je pa, da je doletela Emilove starše huda nesreča. Podjetje, ki je bilo v zvezi z Emi-lovim očetom, je propadlo in trgovec je moral kriti izgubo, ki je bila tolikšna, da vse njegovo premoženje ni zadostovalo. Tako je bil tako rekoč čez noč ob vse. Ta strašni udarec ga je tako po-trl, da si ni mogel nič več opomočl. Zadela ga je kap, a njegove žene, Emilove matere, se je lotila jetika in jo v kratkem času spravila pod zemljo.
Razvajeni Emil je bil sedaj naenkrat sirota, vendar ga 5e ni minila oholost Kakor nekdaj se je hotel še vedno družiti le s tovariši, ki so imeli premožne starše, toda kmalu je moral občutiti to, kar je nekoč počel sam.
«Kaj se boš ustil ti, ki nič nimaš!* Zdaj je Emila pač zaskelelo, da se je 3kril in razjokal. Edini, ki ga je v žalosti h tel še poznati, je bil Starovršnikov Tonček. Ko je videl, kako je Emil potrt in osamljen, ga je povabil:
«Prldi, se bova midva igrala skupaj! Igrač iz mesta ne bo, pa nič ne dč. Gradila bova hišice iz kamenja in mahu, mlinčke bova delala ob potoku, piščalke bova vila In svinko bova bila. Pridi, boš videl, kako se bova lepo igrala.*
Emila jo prijazno vabilo nekdaj za sramovati ega tovariša zaskelelo. Uvidel je svojo nekdanjo zmoto in prosil Tončka, naj mu odpusti Trda šola ga je tako izučila, da še danes ni pozabil njenega nauka, dasi je pozneje imel srečo v življenju In je že ugleden in imovif mož...
Ivan Albreht.
Ujjaml j*
Pismo Miklavžu
Preljubi Miklavž, ti nebeški naš stric, prinesi nam kopico dobrih novic, bridkosti čez leto dovolj je biid, zagladi nadloge nam z blago rok6.
Prinesi nam znižanje davkov, doklad in samoupravo lepo izozad, dodaj še kaj cvenka za pota. cestč. usllši, usliši te naše prošnjč.
V-'	"' N. T
Prva učenost
Mala Zdenka je ž veseljem začela hoditi v šolo. Doma je sproti pripovedovala, kaj se je na-; učila. Oče in mati sta jo z veseljem poslušata, ji dajala navodila, razlagala in tolmačila, česar Zdenka ni razumela, ter se na ta način tudi zabavata z njo.
Nekaj dni po začetku šolskega leta pride Zdenka zelo ponosna domov.
cMama,> pravi, cdanes smo se učile pa že težke reči.*
«Kaj neki?* se zavzame mati. sGospodična učiteljica nas je tzpraševala, kje slišimo kak glas,* ponosno odvrne Zdenka. «Kako?> vprašuje mati. Zdenka pojasnjuje:
^Gospodična je povedala kako besedo, u. pr.: Ana. Potem smo morale praviti, kje slišimo glas a, v začetku, v sredi ali na koncu besede. Ali ni to dovolj težko?*
Mati se smeje in oče tudi. «Ali ste pravile samo za glas a,* vpraša oče. sNe, tudi za i in e,» pove Zdenka. «No, pa poskusimo malo,* meni nato oče. «Povej mi kako besedo, da bo imela glas a v začetku.*
Zdenka premišljuje. Ker predolgo ne pove nobene take besede pomaga oče: «No, kako je pa meni ime?i cAnton,* odvrne Zdenka. «No, kašen glas slišiš v začetku te besede?* cA,* se razveseli Zdenka. «Zdaj mi pa povej kaicšno besedo, ki bo imela glas a v začetku in na koncu.*
Zdenka premišljuje, pa ne najde primerne besede.
«To je pretežko,» vzdihne. cčakaj, ti bom pomagal,* pravi oče. Potem začne:
cKer sem moški, mi je ime Anton. Kako bi se , mi reklo, ako bi bil ženska?*
Oče trdno pričakuje, da bo rekla hčerka: «An-| lonijai* Namesto tega se odreže Zdenka.
'i Ako bi bil ženska, bi se ti reklo — mama!*
Ivan Albreht.
Spodrep *
(Koroška.)
Živel je nekoč kmet, ki je imel dvanajst otrok, pa je trdil, da ni on njihov oče. Otroci so i potem počasi drug za drugim pomrli, i Cez čas se je nekoč, zgodilo, da je kmeta zalotila noč, ko se je vračal s semnja domov. Natanko o polnoči je prišel do križpota, kjer ma pride nasproti vseh njegovih dvanajst mrtvili otrok. Dasi nobeden nI imel glave, jih je le spoznal po oblekcah. Ko pridejo do njega, začno tarnati:
«0j, oče, kakšen oče ste vendar vi?! Dali ste nam za pot na oni svet dolge haljice, spod-repov pa nam niste dali, da bi se mogli spod-vezatL Zdaj so nam oblekce predolge in vedno stopamo nanje pri hoji. Hoditi pa moramo okrog; ker ste nas vi zatajili, hoditi toliko časa, dokler
Nežica: cKaj praviš, Jurček, kateri čas je najprimernejši za obiranje jabolk?*
Jurček: ^Zjutraj, ko je pes privezan...*
• Spodrep — trak, s kakršnim se ženske prt de?« na polin, kjer bi jih dolga oblačila ovirala, spodvežoo (spodrecajo aH spodpasajo).
& Jlahor je delala ze Vaša <stara mati. S	bilo je pravilno.
»'■ K	.y i t •	i	________■	.	■■'•'. K-
Kuhala ie svojo Kavo samo
Ptavim Franckovimkavniiti pridatk®!.
»•>:,■...•	Ta je danes še vedno Tako. fin kakor Izvrsten pridelek
K zrnati in žilni Kavi Ver bo to tudi zmeraj ostal.	■■;> -
ne najdemo očeta; kajti dokler ne najdemo očeta, ne moremo v nebesa, ker nimamo glav!»
Prestrašeni kmet je kar iedenel od groze. Hitro strže obleko s sebe, razpara -srajco in napravi iz nje dvanajst spodrepov. Otroci jih hlastno pograbijo in se spodvežejo, oče pa pravi:
«Nikar ne iščite več drugega očeta, otroci, saj sem jaz vaš pravi in resnični oče!«
Tedaj se rajsko zasveti, otroci naenkrat dobe svoje glave in se z radostnimi pogledi zahvaljujejo očetu za priznanje, dokler na zlatem obročku ne odplujejo proti nebu. — Ko je prišel kmet domov, je komaj še imel toliko časa, da je povedal svoji ženi čudni dogodek. Potem se mu je omračil um. Začel je hirati in pešati, dokler ni odšel za svojimi dvanajsterimi malčki.
Kamenita lisica
(Koroška.)
T&m, kjer se dandanašnji razprostira vsem Slovencem znano Gosposvetsko polje, je stalo pred davnimi časi lepo mesto. Pridrli pa so sovražniki, pregnali in poklali prebivalce, mesto pa porušili do tal.
Ko so se pozneje na tem kraju spet naselili ljudjie in jeli obdelovati polje, so nekoč pri oranju naleteli na skalo, ki je bila čisto podobna oka-meneli lisici. Kmetje se niso dosti brigali za kamen, ker pa je bil kakor nalašč pripraven za to, so obteževaii ž njim brano pri brananju, da jim je ni bilo treba ravnati z rovnico. Tako je kamenita lisica romala iz rok v roke.
Nekoč pa se sanja nekemu kmetu, naj gre v Beljak na most, pa bo obogatel. Ko se prebudi, premišljuje čudne sanje in se jim smeje. Ker pa doma ni bilo nujnega dela, je sklenil ubogati glas, ki ga "je čul v snu. Odpravi se torej na pot in začne, čim pride v Beljak, hoditi po mostu. Ura mine za uro in dan se že nagiba na večer, a o bogastvu še ni ne duha ne sluha. 2e se hoče, sam nase jezen, ker je tako neumno zapravil dan, vrniti, ko mu pride nasproti berač.
•Ali ste kaj izgubili, oče?» ga vpraša berač, ko vidi, da kmet neprenehoma gleda po tleh.
«Ah,» odvrne kmet, »neumne sanje so me zapeljale.' Sanjalo se mi je namreč, naj grem na ta most, češ, da me tu čaka sreča.®
«0,» odvrne berač, «sanjam človek ne sme preveč verjeti! Meni se je tudi sanjalo, naj grem na Gosposvetsko polje, kjer dobim pri nekem kmetu kamenito lisico. To naj vzamem in raz-bijem, pa bom imel več kot dovolj. — Ali ni to neumnost,-kaj ?» pravi nazadnje berač. -
Zdajci se kmetu zasvita.
«Seve,» pravi, da beraču nekaj malega vbo-gaime in se hitro vrne domov. Tam krene na pobe, poišče kamenito lisico, jo razbije in — glej čudo! Iz lisice se vsuje samo čisto zlato, ki ga je toliko, da je srečni-kmet zdaj tako rekoč čez noč najbogatejši človek blizu in daleč.
«Pa me je le čakala v Beljaku na mostu sreča!« je večkrat ponavljal srečni kmet, ko je pravil • deci in pozneje vnukom to prečudno zgodbo-...	I'v a n Albreht.
ZANIMIVOSTI
čanjem tega števila papež ustreči potrebam katolikov v Ameriki in Avstraliji. Jugosloveni tudi ob povečanem številu ne bi prišli do svojega kardinala.	. , , ,	, _ ,
X Angleški rudarji zopet delajo. Po večmesečni stavki so se te dni angleški premogarski delavci skoro vsi vrnili na delo. Ta stavka, ki je stala ogromno denarja, ni prinesla rudarjem nobenih pravih koristi.
Listnica uredništva
Nekaterim dopisnikom! Zal, smo morali odložiti več stvari, ki pridejo prihodnjič na vrsto.
Šmarje pri Jelšah. Zal, prepozno prejeli.
Skoči jan pri Mokronogu. Zal, ni primerno za tisk.
Talčji vrh. Vaša zaloga še ni izčrpana. ,To zimo, upamo, bo najbrže vse objavljeno. Zato mislimo, da bi nam poslali nadaljnji materijal šele, ko bo sedanje zaloge zmanjkalo. Če imate kakšno pesmico ali igrico, ki se nanaša na Božič ali Novo leto, nam jo pošljite že sedaj;
Sv. Križ pri Kostanjevici. Pride prihodnjič. ,.
ZA SMEH IN KRATEK ČASl
Enostavno.
Gospa: cGospod zdravnik, kaj napravite, ako imate hud nahod?*
Zdravnik: <Kiham, milostljiva .. .>
Avtomobilske nesreče.
Jože: c Z avtomobilsko vožnjo se dogodi mnogo nesreč.>	...... .	, .
France: <2al, pri vožnji z avtomobilom sem se spoznal tudi s svojo ženo.*
Tako je«
Urška: <0d kdaj pa ima Francka dečjo frizuro?*	: . . '.	.. ... „. Nežika: cOdkar ima fante v glavi.*
Pretkani možek.
Žena: <Zdravnik ti je gotovo zabranil popivanje.*
Mož: «0 ne, bil sem pri takem zdravniku, ki
sam; rad ptje.s
X vedrim In veselim licem
pričenja vsako prani«' prt katerem se uporabUa
milo „Gazela"
Brea truda, hitro tn temeljito učinkuje to priznano milo. Vsak tlsoCl kos pa vthulega
vsebuje pravi zlalnik.
NaSlI ga boste tudi VI, ako boste kupovali le lo noSe res pravo gospodinjsko milo.
X Število kardinalov se bo povečalo. Rimski
listi pišejo, da hoče papež povečati število, kardinalov od 70 na 79. Kakor pravijo, hoče s pove-
•.liS'
V inaterijalu in izdelavi neprekosjivi šivalni stroji
99
66
se dobivajo po bre^ko ikurenčnih cenab edinole z IO letnim Jamstvom pri tvraki
IY. AUERHAMMER LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 3.
katere itoa ta tvrilka redno t najmodernejših oprem-Jh za rodbine, iiwij» krojače in čevljar e na zalogi.
267 •	WW Predaja tudi na obroke.
Govoriti no more. Matija: «Pomisli, Luka naenkrat ne more več . govoriti.*
Melhijor: «Takoj moram poslati tja svojo ženo.»
Matija: <Zakaj?»
Melhijor: <No, mogoče je Lukova bolezen nalezljiva ...»
Iz ljubezni.
Žena: «Mrcina pijana Ljudje so mi povedali, da so te sin )či videli, kako si pol ure objemal svetiljko na ulici.*
Mož: <Draga žena, to sem delal samo iz ljubezni do tebe, kajti mislil sem, da si bila ti...»
Pijan Ček.
Jaka: «Ali piješ čaj z rumom?* Janez: cProsim, prosim, toda le za eno kapljico.*
Jaka: cSamo za eno kapljico ruma?? Janez: «Ne, samo za kapljico Čaja.*
Oče in sinček.
Sinček: cAta. zakaj ne moremo videti tudi druge strani solnca?*
OČe: <Ker pač ne moremo.* Sinček: «Za kaj pa je nebo modro in ne belo?* Oče: cNehaj že vendar enkrat izpraševatil Ko sem bil jaz tako majhen, nisem bil taku radoveden.*
Sinček: «Ko bi.bil bolj radoveden, bi pa lahko danes na moja vprašanja odgovoril...»
Petek ni izjema. Ženin: %Ali misliš, prijatelj, da pomeni to nesrečo, če se kdo poroči v petek?*
Prijatelj: «Gotovo! Zakaj pa naj bi bil baš petek izjema?*
Prirodoslovje. Jurček je videl v muzeju različne rake in podobne živali. Ko si je vse pazljivo ogledal, je vprašal očeta: «Ata, kateri pa je ^elodčni rak strica Placida?*
Kako odpraviš rdeč nos.
Melhior: «Ali veš za kako sredstvo, s katerim bi se dal odpraviti rdeč nos?*
Miha: <Kar naprej moraš piti, da postane moder.*
Nevarna bolezen. Profesor: cKatera bolezen je po vašem mnenju najnevarnejša?* Dijak: cžeja.*
Odkritosrčnost.
Gostilničar: cKako vam ugaja riba, gospod?* Gospod: c Odkrito povedano, jaz sem jedel že okusnejše ribe.*
Gostilničar: «Pa pri meni ne.. .*
Njena jeziea. Možek: < Dragica, ali si čula danes ponoči strašno nevihto?*
Zenka: <Ne! Toda zakaj me nisi zbudil, saj veš, da ob nevihti ne morem spati?*
Med potepini.
Prvi potepin: <Kaj si dal za novi površnik?* Drugi potepin: cSvojega starega.*
Prosimo m lodaroir za poplavljale 9!
[
A I« I OGLASI
Surovo maslo (pater)	280
kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.
Vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupujem tudi
surovi in stopljeni lo; 384
in ga plačujem po najvišji dnevni ceni.
Jfls. Beroman v MIlani, Mirti cesta it. B.


i Eri darilili sa Miklavža
|	ne pohabite kupiti
! ,D02O' Čevljev
|	za male in velike otroko.
* „DO SLO" Prešernova ul. št 9, dvorišče.
ž; Oš
a im in jaz
"S

•»•»»•sm« ■
ia J
Blasni* *va
243 a
yELIKA pRlTIKA
i> navad <10 leto 1947,
ki itua 3t$) dni.
„ VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koii ie bil že od našiti prade lov na boli unoitevaa ia je še
danes najbolj ohrajtan Lntotain obziru i i /.ilaia $<* odlikuie po bogati vse •ini m si knh. Opuzar amo ua ilitčne spise. koie mora vsak čitati, da bo ve lel, xai smo oiačeva i oekdij, kaj m koliko ra>»r<4 oiačuvati danes zlasti SI >venija.
Dobi se v vseh trgovinah po Shveniji in stane 5 Din. Kjer hi e ne bilo dobiti, na) se naroči po dopisnici pri
J. BLASNIKA nasledniki
tiskarna in litografični zavod LJUBLJANA, B*EG Šr£V. 12

sva istega mnenja in tudi Vi lioste strmel', videči H4'<o iiusiaia VhSo 'ice ma leuK*o-sveže, Vata ko«a gilma tu bar>.uuasto mehka, in Vas lasj) s svojim ig edoni vedno Itoii vesele, če boste dnevuo radii :
FiUitje« nlH ziriv|a <i itpau 2 mrka „Eist",
liaiple oemtej-e kakovosti, ki vsebujem metli ciinko- reuu^eue. ilo liro deltljuče sestavi .e. ki se o.ii je io v koži iu jo oolfinenjdjeio Poizkusite enkrat Eisi tl.tju« »Hiat mit« Eiti ram«'««*« min Eisi qliearias<<i mM En« tiriksavs »H Elsa k itranskik niti Eiii nI « zi aru!«
In nlKilar ne boste hoteli
up rahljati drugega mila. Za oolzkus 5 kotov C »»-ml.a
FiIiiiiih knkaikt ptarii
zi asr« ii risi ku2a „Eisi". Ona Vam olirau: mlad >st iu lepoto. glad gniie ua koži in 10 dela gibko, liaržuimsto- mehko. Str ineli lioste, kako hitro Vam giuejo pege m<U"l-ei, soieoci, ri?.p"kana ia rdeča mesta.
Ftllarjm notna „E u" ft-a H 2i ran iu «ti>r»-
uju e upadanje las, prani no osi?e ost, ods'rs-uiuie prhljai, dela krhke Use, mehke, gibke, io
pospešuje rist las. Za nolzKui 2 lončKt. ene «11 po 1 lončen od o De- p iinad z zavojnino tn poštnino vred « Din.
že i zavo nino in poitmnu vred j2 Min.
r« cene t! racume ® le, če ae -»oflie denar v naorej, ker ae pr^tl povzetju oo-iinlna zviša za 10 Din.
Naročila e nasloviti razločno takole:	27t
^tiin V, Filter, iKiuar, lili* Sttfiei. Elsatrj 363 (Hnilsklt.

1 Talefon Ste v. 10.
Ustanovljena leta 1333.
Paitni 6*k 10.533.
Mestna hranilnica ljubljanska
Staa e vloženega denar)« nad 200 mili oaov
dtaariev.
(Gradska štedionlcm)
LJUBLJANA
Prešernova ulica
dcaaie vloienata dinarja nad 8JO milijonov kroa.

sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vlo^e proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zaaje paleg lastnega turanilničnd|a premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. V prav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar aedoletnih, župnijski uradi, oerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
62

Izdaja g* fe>n?orcJL«Domoytoe« AdoO RfMkar.
Ikcjnje POlp OmUMt
Za Narodno tiskarno Fran JejmSet