M Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. SBV. 144. v Llomianl, v nedeljo, dne 21 iuoila 1920. LelO XLYDL •SLOVENEC« velja mhw m tc« strani Ag«. - ■UTtl* ta v Ljubljani: SMto Ms urnj. K180«_ mA tota n n 80%-TC Mrl Ma n •«..«( 45"— 11 « IMMC » •• „ 15 Is tarcasutro celoletno KMO--M Sobotna Izdaja: a SUtcIO MS K S0-— Hr CrstalStvo |s t Kopitarjevi nliol štev. 6/111. spisi m as vračajo; nefranklrana pisma se u sprejemajo. Dreta, telet štv. BO, spran. štv. 328. Enoetolpna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka alt nje proator) sa enkrat ... po K 4 50 iradnl raaglaal, poslana tW. . . , . po K O'—« rrl večjem naročilu popust. lajmanjil oglas 5 9/9 mm li 10. Iahaja vsak dan tsvzemšl po« nedeljek ln dan po praznik^ ob 5. url ijatraj. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Bačnn poštne bran. ljubljanske št. 650 ia naročnino ln št 349 ia oglase, avstr. ln češke 24.797, sgr. 29.511, bosn.-hero, 7583. Triumfalni regenta v Sloveniji. PoHod Nj, Kr. Visočanstva regenta [Aleksandra na Hrvatsko in v Slovenijo je bil triumf, kakor ga naša domovina še ni videla. Narod ni pozdravljal svojega kraljeviča, kakor se navadno pozdravljajo vladarji na svojih oficielnih potovanjih; tisočletno hrepenenje naroda po svobodi in lastni nacionalni državi, po nacionalni dinastiji, se je izvilo narodu iz prs in prestolonaslednik je bil na svobodnih tleh iz riiuk rešene domovine triumfalno pozdravljen kot simbol priborjene svobode, kot kraljevič, ki sc vrača med svoj narod, ožarjen s slavo zmage. Narod ga je sprejel prisrčno, kakor se more pozdraviti le vladar, ki je pristni sin svojega naroda. Prisrčno, ginljivo je bilo slovo prestolonaslednika v Zagrebu. Velikanska množica naroda se je zbrala pred kolodvorom, da počasti še enkrat svojega kraljeviča. To je naš kralj! Živio regent 'Aleksander! so vzklikali hrvatski kmetje, ki jih je jprevzelo navdušenje, ko se je prestolonaslednik razgovarjal ž njimi. •Živio naš regent Aleksander! so Vzklikale množice na vseh postajah. Ko je dvorni vlak privozil na slovenska tla, se Je to navdušenje naroda nadaljevalo in stopnjevalo. Od Brežic do Ljubljane, na vseh postajah so tisoči ljudstva pozdravljali vladarja Jugoslavije. Vse postaje so bile okusno in bogato ovenčane, v zastavah, a najlepši kras so bile oduševljene množice, mladina z zastavicami v rokah, mladenke v narodnih nošah, Orli in Sokoli, društva, kmetsko ljudstvo, delavstvo, inteligenca, duhovščina in učiteljstvo, uradništvo. Zlasti lep je bil pogled na vrste rudarjev v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, ki so v ličnih, prazničnih rudarskih oblekah pozdravljali regenta. Vse pa je prekosil sprejem v Ljubljani, kamor je prihitelo ljudstvo tudi iz bližnje in daljne okolice. Vsa Ljubljana, vsaka hiša je bila v zelenju, v zastavah in pogled na razvrščene množice, ki so čakale na regentov prihod od kolodvora do palače deželne vlade, je bil diven. OD KOLODVORA DO »EVROPE«. Na zgornji strani lepo z zelenjem okrašenega glavnega kolodvora se je postavila konjenica telesne straže in sokol-ska konjenica. Na tribuni pred kolodvorom so stali državni uradniki in občinski svet z županom dr. Tavčarjem na čelu, ob izhodu pa stolni kapitel in duhovščina, Na cesti od kolodvora do Dunajske ceste je na levi stala pehota telesne straže, na desni pa en pehotni polk. Na koncu proti Zidarjevi hiši so stali oddelki strojnih pušk. Topništvo je stalo poleg tega še v Dalmatinovi ulici, na Gosposvetski cesti in v Janez Trdinovi ulici. Za vojaštvom, pred Gospodarsko in Zadružno zvezo so stali Sokoli: najprvo moštvo okrog 750, Sokolice okrog 350 in naraščaja tudi približno toliko. Ob Bavarskem dvoru stoje junaški naši dobrovoljci, kateri so prelivali svojo kri za zdaj ujedinjeno Jugoslavijo. Njim sledi sokolska pešadija. Narodne noše so lepo razvrščene: med prvimi skupinami je skupina mladenk z Vrhnike, slede jim skupine narodnih noš iz drugih krajev. Slede šole. V vročini večurnega čakanja so gledalke v Vzajemni zavarovalnici zelo ljubeznjivo dijakom stregle skozi okna z zdravo vodo. Pred »Evropo« je stala na odru mogočna skupina županov z dežele, kateri so prihiteli v stolico Slovenije, da počaste svojega vladarja; županom je načeloval župan največje naše občine, Šmihel-Stopiče, gospod Jožef Zurc. OD »EVROPE« DO GLEDALIŠČA. Pri Figovčevi gostilni, kjer so bili razvrščeni poleg posameznih po dvoje in .dvoje stoječih >arov pestrih narodnih noš, naši vrli župani iz Slovenije. Za njimi se je vrstila do praznega prostora pri »Slonu« na obeh straneh naša šolska mladina, ki je neutrudno in nemirno gomazeča z zastavicami v rokah pričakovala regenta, Lep je bil pogled na te vrste, polne otroškega veselja in navdušenja ter nemirnega pričakovanja. Najlepše in najpestrejše skupine pa so bile razvrščene na prostoru pred »Slonom« na obeh straneh in do gledališča ter Narodnega doma. Pogled na ta prostor, obkrožen od visokih, lepo ozaljšanih hiš, je bil res lep in veličasten, a obenem nekaj tako pristno domačega, slovenskega, da je nepopisno. Tam si videl narodne noše iz najrazličnejših krajev Belokrajine, lepe bele in z zlatom krasno vezene, s pasovi, malhami in pipami, da se ti je zdelo, da živiš v davni pravljici. Pogled na Belokranjice, ki so z vretenami v rokah predle, je nepozaben. Takoj za temi narodnimi nošami so stali jezdeci, kakih 23 po številu. Večina teh je bila iz Most. Krepki kmečki fantje so sedeli v pristnih narodnih nošah in s pipami v ustih kot stari očanci na lepo opravljenih konjih, ki so ponosno žven-ketali s svojo opravo. Koj za njimi je bila naša slovenska posebnost ob slavnostnih prireditvah, namreč ozaljšani vozovi, katerih eni so predstavljali kmečko ženito-vanje. Posebne omenitve je vredno kmečko ženitovanje iz Radomelj, kjer je bilo 24 krasno opravljenih oseb. Naj omenimo tudi vozove iz Komende, Moravč^ Stožic, Trnovega, Tacna in Viča - Glince. V prostoru nasproti »Slonu« je stalo 18 voz, v prostoru nasproti Jadranski banki pa 9 voz. Silno lep je bil krog, ki so ga tvorila pevska društva v prostoru pred Slonom, okinčanem z visokimi mlaji in zelenjem, vzvišenimi prostori in tribuno za pevo-vodjo. Tu so bila razvrščena naša ljubljanska pevska društva. Od leve proti desni na prvem mestu je bilo pevske društvo Krakovo - Trnovo, na drugem mestu je stal »Ljubljanski Zvon« z zastavo, nato »Slavec« z zastavo, »Glasbena Matica« z zastavo in pevska zveza »Ljubljana« z zastavo. Nato tudi pevsko društvo Vič -Glince, Ta polukrožna slika pevcev, mlajev in zastav je delala res lep vtis na vse. Ob desnem krilu hotela pri »Slonu« so stali med drugim C. M. družba, Ruski kružok, krščansko društvo za mladeniče in društvo rokodelskih pomočnikov. Posebno ginljiv je bil prizor na polkrožno skupino, ki jo je tvorilo zasedeno ozemlje med »Slonom« in Jadransko banko pred pošto. Čisto na levi so bili zastopani Tol-minci s svojo upornostjo proti tujcu, ki tlači njih in njih brate, v očeh; takoj za njimi je stala Reka, katerih rodno mesto ječi pod terorjem glasovitega klovna, ob njih strani so stali zelo številno zastopani Vipavci, z grenko mislijo na lepo in plodno vipavsko dolino, ki ni svobodna in je otožna kljub svoji krasoti. Na najlepšem mestu, najbolj izzivajoče je stal Trst. ki so mu izpodrezane klice življenja, dalje tužna Istra, ki kliče po rešitvi in Gorica, sanje vseh onih, ki žele svobode in solnca. Pogled na to skupino žalnih oblek in s črnim šalom ovite sokolske zastave iz Gorice, je bil res turoben. Pred Jadransko banko na obeh straneh ceste je bila razvrščena Orlovska zveza, kakih 500 Orlov, Orlic in naraščaja po številu. Z njimi so bile tri godbe, in sicer iz D. M. v Polju, Višnje gore in Jesenic. Med to živo skupino Orlov je bila pomešana Slov. ženska zveza. V sredi so stale v slikoviti skupini društvene zastave. Naprej do gledališča so stala razna druga zastopstva, ub gledališču pa gledališki igralci. Razen velike skupine pred Narodnim domom je to tvorilo v glavnem najslikovitejši del. OD ALEKSANDROVE CESTE DO DEŽELNE VLADE. Pestro sliko ob Aleksandrovi cesti so zaključili na lepi, visoki tribuni naši slovenski planinci; tribuno je krasil zlatorog. Na Bleivveisovi cesti so stali do vladne . palače učenci in učenke raznih ljudskih šol, vsi z zastavicami, Če tudi so morali ure in ure čakati, je mladež z veseljem vztrajala in navdušeno pozdravljala regenta, ko se je peljal mimo. V lepih oblekah oblečeni gojenci in gojenke Marijanišča in Lichtenturničnega zavoda ter salezijancev so tvorili lepo podobo na Bleiweisovi cesti med krasnimi palačami in vilami, ki stoje tam, Psi!a©s! regenta. Na peronu glavnega kolodvora so se zbrali: knezoškof dr. Jeglič, deželni predsednik dr. Brejc, poverjeniki: prof. Remec, dr. Verstovšek, Fon, ing. Sernec, Jan in dr. Gosar; nadalje načelniki vseh ljubljanskih avtonomnih uradov ter narodni poslanci, med njimi bivša ministra Gostinčar in dr. Kramer. Ob 5. uri 20 minut so streli iz topov na Gradu naznanili prihod dvornega vlaka. Ko je vlak privozil na kolodvor, je vojaška godba zaigrala vse tri narodne himne. Navzoči so navdušeno pozdravili regenta. Ko je stopil iz voza, ga je pozdravil predsednik deželne vlade dr. J. Brejc: »Vaše kraljevsko Visočanstvo! Praznično oblečena in kakor nevesta v veselju in pričakovanju drhteča in koprneča pričakuje Slovenija Vašega prihoda. Velika čast in veselje mi je, da morem Vašo kraljevsko Visokost v imenu Slovenije najprisrčnejše pozdraviti s klicem: Dobrodošli! Bog Vas sprimi!« Regent se je predsedniku zahvalil ter nato po vrsti vse navzoče predstavi-telje in vsakemu podal roko. Poslanec Grafenauer je prosil regenta, naj bi kmalu po končanem plcbiscitu posetil Koroško, kar ie regent obljubil, Nato se je regentu javil general Smi-ljanič, nakar je regent korakal mimo častne stotnije. S tem je bil sprejem na kolodvoru končan. PRED KOLODVOROM. Regent se je s spremstvom podal pred kolodvor, kjer je nastal vihar navdušenja. Ljubljanski župan dr, Tavčar je pozdravil regenta: Vaša kraljevska Visokost! Pri vstopu v največje slovensko mesto izrekam v imenu prebivalstva globoko zahvalo za milostivi obisk. Spominjam se pri t.i priliki prvega kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Vaše kraljeve Visokosti presvitlega očeta, Njegovega Veličanstva kralja Petra I. V roke Vaši kraljevi Visokosti, presvitlemu namestniku našega ljubljenega vladarja, polagamo v tem visoko historičnem trenotku v imenu starodavne bele Ljublajne prisego zvestobe in udanosti. Hvaležnost in navdušenje nam polni srca danes, ko stopa med nas član slavne dinastije Karagjorgjevičev, ki je izšla iz jugoslovanskega naroda ter je za ta narod prelivala kri, s katero je bila, potem odrešena tudi naša slovenska zemlja. Bog nam ohrani narodno našo dinastijo, Njegovo Veličanstvo kralja Petra I. in Vašo kraljevo Visokost, našega svit-lega prestolonaslednika, v katerega stavlja vso svoje upe naša ujedinjena iri enotna država! Blagovolite, Vaša kraljeva Visokost, v imenu slovenske prestolic sprejeti slovanski pozdrav a kruhom in soljo!. Regent se je županu zahvalil za pozdrav in si odlomil košček kruha s soljo,, Nato je zasedel štirivprežni voz in se med silnim navdušenjem neštete množice odpeljal v mesto. VOŽNJA SKOZI ŠPALIR. Ljudstvo je nestrpno pričakovalo pri" hoda Aleksandra. Strelov ni nihče slišal, Naenkrat — bila je že ura čez pol šesto — se je raznesel glas: Zdaj prihaja! Reditelji so hitro uvrstili ljudstvo, ki je sililo na cesto, vsak je stopil na svoje mesto. Prišla je prva kočija, to še ni bil Aleksander. Koj nato je prikorakala kraljeva garda na konjih in s trobentači na čelu. Ljudstvo je že te zelo navdušeno pozdravljalo, Nato se je prikazal čveterovprežen voz, v katerem je sedel regent Aleksander. Ogromen zbor ljubljanskih pevskih društev je zapel srbsko himno, ki je veličastno odmevala med okrašenimi hišami in nad glavami tisočere, do dna navdušene množice, ki ni nehala z živijo - klici. Aleksander, lep, zagorel, črnolas mož, je prijazno pozdravljal množico na obeh straneh; vihar navdušenja je naraščal v, valovih, cvetje se je z oken vsipalo nanj. Naenkrat se. je ustavila kočija. Regent je stopil z voza, predenj je stopila deputacija primorskih žena in mala, v belo obleko oblečena deklica mu je podarila šopek s sledečimi besedami: Vaše kraljevsko Visočanstvo! I mi smo radostna, a vesela skupina nismo. Ko je dobrotni Bog postavil našemu troedi-nemu narodu nov beli dom, v katerem gospodariš ti, presvitli knez, smo postali uprav mi, otroci juga in otroci solnca, ki bi te bili najbolj žarko ljubili, žalostno zunaj vrat, sirote brez ljubeče matere — mile domovine jugoslovenske brez očeta, Prosili smo brača, koje još nemajo kuče, prosili smo brača v Trstu, Goriškoj in Istri da češ doči svetli kneže medju nas. Pa su eto nabrali ovog cviječa na toj nada tužnoj našoj zemlji, da vidiš našu ljubav, našu čežnju, našu nadu. Srce, kojemu niko ne može, da veli neka šuti, srce najboljših tvojih sinova in hčera, pozdravna te iz njih: Ave Caesar, salutant te vieturi! Regent je deklico prijazno ogovoril, sprejel šopek, ki so mu ga položili v kočijo in nato poljubil deklico, hčerko notarja Šorlija ter njeni dve mali spremljevalki. Nato je regent stal toliko časa, s pogledom oprtim v pevce, da so ti odpeli »Bože pravde«. Nato je stopil zopet v kočijo in se je odpeljal daije med viharnimi živijo - klici. Občinstvo se še dolgo ni pomirilo, dostojanstvenika za dostojanstvenikom, ki so se peljali v kočijah za Aleksandrom, je navdušeno pozdravljalo, PRED DEŽELNO VLADO. Ko je voz z regentom pripeljal pred deželno vlado, je vstopil v vestibil ter počakal, da je odjezdila konjenica, nakar so začeli prihajati vozovi. V prvem vozu je prispel deželni predsednik dr. Brejc, ki je regenta peljal v gorenje prostore. V drugem sta se pripeljala ljubljanski knezoškof dr. Jeglič in minister dr. Korošec, nato so sledili drugi vozovi, v katerih so se vozili poverjenik prof. Remec, dr. Gosar, župan dr. Tavčar, general Smiljanič, poverjenika Jan in inž. Sernec, general Maister, posl. Gostinčar, dr. Kramer in dr, Oražen. Medtem se je regent prikazal na balkonu v družbi ministrskega predsednika Vesniča, ministra dr. Korošca ter deželnega predsednika dr. Brejca. Sprevod, ki se je začel pomikati, jc otvorila sokolska konjcnica, nakar so došli jugoslovanski dobrovoljci ter državni uradniki, ki so le-genta navdušeno pozdravljali. Sledila je godba dravske divizije, ki je otvorila so-kolski sprevod. Za Sokoli so prišli načelniki državnih uradov. Druga godba je otvorila sprevod narodnih noš peš in na vozeh, ki so bili z zelenjem in zastavicami bogato ozaljša-ni. Regent se je zelo zanimal za narodne noše ter je na viharne pozdrave odgovarjal z roko in namahom. Minister dr. Korošec ter deželni predsednik dr. Br.jc sta regentu tok ačila skupine. Posebno pozornost je vzbujala skupina Korošcev in Ziljank, kočevskih Slovencev ter Belokranjcev, Belokranjski Srbi so tvorili poseb o skupino s svojim popom na čelu. Vsi so regenta živahno pozdravljali. Vojaška godba je otvorila nato sprevod šolskih zavodov. Dijaki in učenci s profesorji in učitelji so prircj-li regentu viharne ovacije. Posebno skupino so tvorili slovenski župani, ki so pozdravljali regenta v. imenu svojih občin. Nato so sledila pevska društva, ki so pela pred pošto. Pred društvi so šle zastave, nato pa posamezna društva. Po številu najmočnejša sta bila P. Z. Ljubljana in Glasbena Matica'. Sledila so razna druga društva, kakor: Katol. društvo rokodelskih pomočnikov, društvo igi I^v, ruski kružok. Višek sprevoda pa šo tvorili primorski begunci, ki so pred sprevodom nosili zastavo s črnim florom ovito. Večina skupin je bila v žalni obleki, posebno ikupi-na Gorica. Begunci iz Zasedenega Primorja so svoj veliki sprevod ustavili pred balkonom in vzklikali: SlaVa našemu kralju! Ti prizori in vzkliki sO Čudovito učinkovali na čustvo. Regentu, ki je beguncem prisrčno odzdravljal, se je videlo, da je ginjen. Ta prizor je pa tudi pomemben zato, ker je zastopnik italijanske vlade, ki Ie kot zasebnik gledal sprevod z okna ne-le zasebne hiše nasproti deželni vladi, sam na svoje oči viael voljo našega naroda. Za Primorci so prišli Orli z orlovsko godbo od D. M. v Polju na čelu. Godbi je sledil naraščaj, po številu okrog 100 fan-tičev. Nato so prišle Orlice z višnjegorsko orlovsko godbo na čelu. Bilo jih je okrog 250. Nato je sledila jeseniška godba, ki so ji sledile orlovske zastave ter moško članstvo Orla, po številu okrog 450. Sprevod Orlov so tvorili ljubljanski in okoličanski Orli ter deputacije kranjskih odsekov. , Sprevod se nadaljuje. Navdušene narašča, Posebno pozornost so vzbudile Če-hinje, na katerih pozdrave princ regent živahno in ljubeznivo odzdravljal. Veliko pozornost so vzbudili hribolazci in lovci, kateri so oblečeni v turistovske in v lovske obleke. Prihajajo nato šole. Mlada grla navdušeno kličejo »Živio!« in mahljajo z zastavicami. Princ regent se ljubeznivo smehlja mladeži in ji odzdravlja mahljaje z roko. Sprevod se je zaključil ob 7. uri 47 minut zvečer; zaključil ga je tisk: časnikarji, kateri so si prej delali beležke, nato so se pa pridružili sprevodu. Regent zapusti balkon z uljudnim po-klonom ljudstvu, katero se je nabralo pred Ealačo deželne vlade. Na tisoče naroda, i je gledal slavnostni sprevod, se je strnil tam. In priredila se je neorganizirana, toda zato tem prisrčnejša ovacija. Ljudje kličejo živio in prepevajo narodne himne. Trikrat se je prišel regent zahvalit navdušenim nožicam, katere so se nato počasi razšle, Regenfcn Ob 9. uri se je vršil v stekleni dvorani slavnostni diner, med katerim je imel regent Aleksander naslednji govor: Ustanimo za trenut, Gospodo, i zahvalimo Onome, koji deli pravdu medju lju-dima i narodima na zemlju, što nam je, u neizmjernoj milosti svojoj dodelio tu ve-liku sreču, da smo se, zbratimljeni i slo-bodni, mogli sastati u ovom domu i za ovom trpezom, da jc i ovim putem proslavimo naše narodno ujedinjenje Slovenac, Hrvat i Srbin živeli su i do danas kao brača; naša skoro petnaest-sto-letna povesnica nežna ni za kakvu borbu izmedju naša tri jednokrvna plemena. Ali to naše bratstvo mi do danas nismo mogli ni smeli javno ispovedati, jer to nijo do-puštala tudja sila. Naš troimeni ali jedno-dušni narod uvidio je najposlije, da mu je, i da je svima nama, spas samo u potpu-nom jedinstvu, i on je, zahvaljujuči našim saveznicima i prijateljima, po najviše svojoj odlučnosti i svojim divovskim napori-ina stresao tudjinski jaram jednom za svagda i uiedinio se u našu kraljevinu, tvrdo rešen, da svoje jedinstvo i svoju slo-bodu neguje i čuva nada svim na svetu. U veliko) 1 teškoj borbi za obstanak, naši Slovenci su lmali da izdrže bespri-merne napore kroz sve vreme od kad sn došli u ove krajevc. Vi ste, bračo moja. bili kroz punil. petnaest stolječa na mrtvo] straži za na?n zajedničku. orlhrmu od naj nj/»3nljih napadala. Za to predugo vreme, Vi ste bili prisiljeni napuStati stopu po stopu od bVoje djedovine; aH ste to člnili tek pn v en.i ljule borbe 1 velikih žrtava za napadata. U toj besprekidnoi borbi Vi ste se svakim danom čeličill, te se spravom može tvrditi, da je na taj način Vaša odporna snaga neprestano rasla. Ona je oja-čala naročito onda, kad su Vaši predci do-šli do jasne svesti, da je Vaš i naš opšti narodni spas u sporazumu i slozl b Vašom bračom Hrvatlma i Srbima. Tako je logično došlo, da su Kopitar i Miklošič, Prešeren i Gregorčič bili medju prvim i najubedjenijim pobornicima jugoslovanske misli 1 da Je rano preminuli Krek izneo program našeg narodnog jedln-stva usred germanskega Beča 1 na veliko lznenadjenje Evrope, a n najkritičnljem trenutku svetskoga rata. Svctskl Areopag, koji je imao prema svečano datim obeča-njima, da zajamči slobodu malim narodima, i da ih u pravima izjednači z velikima, ni]e bio pravedan prema nama, najmanje prema Vama Slovenclma. On je dopuBtlo, da pod tudjluskim Jarmom ostane Jedan veliki deo naše najbolje brače. Pod tim jarmom ostaje za sad još jedan znatan deo i Srba i Hrvata, ali s razmjerno najviše Slo-venaca. Ta nepravda ne može biti med-jutim duga veka. Zato nam jamči slična prošlost drugih delova našeg naroda. Ali najpouzdanije jemstvo zato Imamo da stvorimo mi sami- A mi čemo ga pouzdano stvoriti, ako zajednički prilegnemo na po-sao oko Što racijonalnije sredjivanja naSih političkih, prosvetnih i privrodnih odnosa. Bogata i napredna, prosvečena i uredjena Kraljevina Srba, Hrvata i Sbvenaca, bit če ne samo naša željena zajednička Otadžfci-na; ona če u isto vreme i u istoj meri biti i pouzdanija zaloga naše opšte još lepše i još potpunije narodne budučnosti. Radimo predano na torne velikom i uzvišenom poslu. Kad u našoj užoj domovini pravda i sloboda budu podjednake za sve; kad na? orač na njivi, radnik u tvor-nici, trgovac i obrtnik, gradlaniu i vojnik budu sretni i zadovolin?, — a oni to mogu biti, onda če ta sreda obasjavati i zagrev&li i naSu braču, kojima. sflriiji od nas još nisu dopustiil zvati se našim gradjanima. Čo-večanstvo u naše doba ide nesuftmjivo pravd oni jo,1 budučnosti. Pravda, rad i vreme su naši pouzdani savezniei, Irojc nijed-nog trenutka nesmijemo gubitl iz vida. Bevnostno iskoriščujmo plodove naše slo-bode! Tada budučrv st mora biti na£a. U to ime ja dižem svoju Sašu i pijem na srečn svih Slovenaca, koji su te?kom 1 mnčenlčkom ali jnnačkom i istrajnom pro51o?«5u zaslužili bolju 1 sJJajnilu sadaš-njost. Udružnom snagom ml čemo hteti i moči zajemčlti im bolju i sijajniju budu<-nost. Na to delo ja Vas pozivam, Gospodo, u ime svoga uzvišenog Boditella. Našeg ljubHanog kralja, i u ime cele naše mile Otadžbine. dalfOTor dr. Srsfca. Predsednik deželne vlade dr. Brejc Je odgovoril. Vaša kraljevska Visokosti Pred 1100 leti so si naši pradedi izbrali zadnjega kneza svojega rodu, pred 506 leti se je na Gosposvetskem polju vstoličil zadnjikrat po našem starem slovenskem običaju karaiuanski vojvoda. Danes pozdravlja Slovenija v svoj' f-iedi zopet svoiega narodnega kneza, ki ga je sprejela z vsem v danih razmerah mogočim zunanjim sijajem, gotovo pa z vsem tistim prekipevajočim navdušenjem, z vso tisto odkrito prisrčnostjo, udano hvaležnostjo in globokim spoštovanjem, ki ga je zmožen narod, ko po tisočletnem robstvu prvikrat zopet pozdravlja simbol svoje svobode in svojega odrešenja. Naše sanje So izpolnjene. Kakor fenlks iz pepela se je dvignila iz razvalin svetovnega požara zlata svoboda ob združenju z brati Srbi in Hrvati pod vodstvom junaške narodne dinastije Karadjordjevičev. Beli orel je razprostrl svoja zmagoslavna krila nad vsem troedinim narodom, ki v svoji državni edinstvenosti vidi pogoj in Jamstvo svoje moči in svoje bodočnosti. Trdna in nerazdružna je vez, ki smo jo sklenili po svoji svobodni odločitvi, baš zato tem trdnejša in vekovlta, ker je izraz naše lastne proste volje. Zato pa smo tudi trdno odločili, da vse svoje duševne in materialne moči zastavimo v ta namen, da ne okrnje-| no ohranimo, kar smo skupaj z brati Srbi in Hrvati imena sami zgradili; zato je naš slovenski narod, če tudi po številu najmanjši izmed treh enakovrednih in enakopravnih bratov, pripravljen, z vsemi silami braniti ta najdragocenejši zaklad sedaj in vsekdar in proti vsakomur. V trdnem zaupanju, da je to tudi volja tako naših bratov Srbov, predstaviteljev brezprimernega, v zgodovini narodov še nepoznanega junaštva, kakor tudi v stoletnih borbah za svoj obstoj preizkušenih bratov Hrvatov — posvečamo sedaj svojo največjo pozornost in skrb notranji konsolidaciji naše države. Četudi v težkem položaju spričo dejstva, da teče domarkačna ! črta sredi skozi naSe ozemlje, da nam §o j odprta .zeva naša koroška rana in da smo v razdrapanem stanju po boljšoviskem gospodstvu privzeli v svojo upravo našo Prekmurje -- vendnr naponjamo vse sile, da čim najhitreje in na najbolj praktičen ln dejanskim razmeram ln potrebam prikladen način uredimo in izpolnimo upravni aparat in tako ustvarimo predpogoj, da se v ljudstvu vzbudi in ukrepi zaupanje v točnost javne uprave, nepodkupljivost in pravičnost upravnih oblasti in organov, 8 tem pa tudi veselje do dela in čut soodgovornosti in socialne pravičnosti v smislu pravih demokratskih načel. Uverjeni smo, da tako ustvarjamo najtrdnejši fundament nali nad vse ljubljeni državi, ki bo, zgrajena na vzajemnem zaupanju vseh tren plemen in medsebojnem uvidevanju in uvaževanju posebnih potreb vsakega izmed njih — z lahkoto prenesla vse trenotne notranje nepriUke in z uspehom kljubovala vsem morebitnim zunanjim viharjem. Vaša kraljevska Visokosti Ko te dni prvič stopate v neposredni stik s slovenskim narodom, se boste lahko uverili, da je ta narod vesel svoje politične svobode, za katero se je v mukah prizadeval, da je verno katoliški, zavedajoč se, kako mu jc ravno v varnih globinah vere zasidrana naravna moč ohranjevala življenje v težkih letih njegove preteklosti in da je ta nadnaravna sila najzanesljivejša graditeljica in ohranjevalka naravnih, družabnih in državnih dobrin. Videli boste, da je ta narod delaven in da se pripravlja, kako bi si s svojimi pr". Inimi rekami popravil vse strašno zlo vojske, kakor si je le s temi svojimi rokami poprej sam ustvaril, kar ima, V imenu tega slovenskega naroda, v imenu tudi naših se neodrešenih bratov, ki so in ostanejo integralen del našega narodnega telesa in ki ne bomo nikdar pozabili nanje, kličem Njegovemu Veličanstvu presvetlemu kralju Petru I. in Njega Kraljevski Visokosti našemu presvetlemu prestolonasledniku-regentu Aleksandru trikratni živio! Pri gala-dinerju, ki jc bil prirejen v stekleni dvorani v palači deželne vlade, jc bilo navzočih okrog 60 oseb, Na regen-tovi desnici je sedel predsednik narodnega predstavništva dr. Ribar, poleg njega minister dr. Drinkovič, na regentovi levici predsednik deželne vlade dr, Brejc. Regentu nasproti je sedel ministrski predsednik dr. Vesnič, na njegovi desni minister dr. Korošec, na levi minister dr. Kriz-man; dinerja so se udeležili ludi ljubljanski škof dr. A. Jeglič, Škof dr. Karlin, poverjeniki deželne vlade, zastopniki naj-| višjih civilnih in vojaških oblasti, kot zastopniki parlamentarnih klubov poslanci Fr. Smodej, dr. Kramer, A. Ribnikar, ravnatelj Glasbene Matice Hubad, zastopnik umetnikov slikar Jakopič, zastopnik društva jugoslovanskih novinarjev Vodeb, vsa regentova suita in drugi. Med diner-jtm je igrala vojaška godba. Po končanem dinerju se je podal regent v spremstvu cele družbe na črno kavo v dvorano z balkonom, od koder je opazoval bakljado. Etaganfoii g»dhed Iz Zag raba. LDU Samobor, 26. junija. Danes ob pol devetih dopoldne je došel regent prestolonaslednik Aleksander semkaj s svojim spremstvom. Na potu v Samobor je ljudstvo povsod navdušeno pozdravljalo svojega bodočega vladarja. Na trgu v Sa-moboru so se zbrali vsi prebivalci trga, med njimi pevsko društvo »Jeka«. Sokoli, obrtniška in delavska zadruga. Trg sam je bil svečano okrašen. Ko se je pojavil regent, je nastalo navdušeno in donebesno vzklikanje, ki je trajalo dolgo časa. Regenta - prestolonaslednika je pozdravil v imenu vsega okraja zastopnik Kosina, v imenu trga pa župan Kloščič. Nato je pevsko društvo »Jeka« zapelo Novakov »Pozdrav Hrvatski«. Regentu je izročila deklica velik šopet cvetja, Prestolonaslednik je bil izredno ginjen nad sprejemom, zlasti ko je opazil tudi ogromno množico kmetov, ki je napolnila vse ulice in trg. Regent je nagovoril prisotne zastopnike okraja in trga ter se je živo zanimal za razmere, ki vladajo med ljudstvom. Ves čas so se vršile prestolonasledniku na čast viharne ovacije. Ko se je razgovarjal z zastopniki trga, ga je ban dr. Matko Laginja opozoril na okolnost, da so se ravno v tem kraju sestali prvi naši Iliri, naši slavni preporoditelji, tako da se more s polno pravico reči, da so se ravno iz tega mičnega kraja začele širiti prve ideje narodnega ujedinjenja. Regent je bil izredno vzbičen nad lepoto okolice. Po sprejemu je regent krenil peš v sredo ljudstva, da obišče kraje samoborskega in jašča? ske-ga okraja. Nato se je vrnil v Zagreb, kjer je po 11. uri sprejel v avdijenci zagrebške časnikarje. Ob 1. uri popoldne se je odpeljal z državnega kolodvora v Ljubljano. LDU Zagreb, 26 junija. Že pred enajsto uro dopoldne se je pričelo zbirati ljudstvo v zagrebških ulicah. Ob poluenajstih je dospela celokupna vojaška garnizija in odkorakala v ulice, po katerih bi se imel voziti prestolonaslednik, to je od konaka do kolodvora, torej do Mesnički ulici. Ilici. Strosmayerjevi ulici in Zrinjevcu do kolodvora. Točno ob jjolutrinajstih je sedel regent na četverovprežen voz, nakar se je odpeljal med navdušenimi ovacijami ljudstva in v spremstvu visokih osebnosti izpred banskega dvorca proti kolodvoru. Vso pot je množica burno pozdravljala Aleksandra. Narod je v svojem navdušenju skoro dobesedno zasul prestolonasledniko-vo četverovprego s cvetlicami. Na JelaČi-čevem trgu so bili zbrani vsi častniki zagrebške garnizije. Pred kolodvorom, v poslopju in na peronu so stali visoki zastopniki vseh civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. Nj, Vis. je izstopilo in korakalo skozi špalir ter podalo vsakemu dostojanstveniku, ki je stal v prvi vrsti, roko. — Ustavil se je tudi pri rektorju zagrebške univerze dr. Lavoslavu Poliču, mu podal roko ter mu naroČil, naj v njegovem imenu ponese vsej jugoslovenski mladini njegov srčni pozdrav in zahvalo za njeno neumorno delovanje pri sprejemu. »Poslednja moja misel, ko odhajam iz belega Zagreba, je namenjena naši mladini.« V dvorni čakalnici je slepa gospodična Peničeva pričakovala Aleksandra in mu recitirala pesem, ki je zložena njemu na čast ter mu podala kito cvetja. Ta prizor bo ostal vsem, ki so bili prisotni, v neizbrisnem spominu. Tudi na peronu je bil prestolo* naslednik predme! veličastnih ovacij. LDU Zagreb, 26. junija. Pred odhodom regentovim je bila izdana sledeča izjava Nj. Vis.: »Ko odhajam iz Zagreba, ponašam s seboj vtise, ki sc. nikdar ne bodo izbri-Šali v moji duši. Tc sijajne manifestacije vseh slojev našega ljudstva so pokazale, kako globoko v. naših srcih temelji ideja našega narodnega ujedinjenja. O tem ni bilo niti za trenutek sumnje, niti sedaj, niti kdaj poprej. Posebno drago mi je, da je bil moj prihod povod temu, da se ta zavest v nas utrdi. S čvrstim zaupanjem gledam v bodočnost naše zemlje. S težkim srcem se ločim od dobrega hrvatskega ljudstva in dičnega glavnega mesta, belega Zagreba, Upam, da bom v kratkem spet mogel posvetiti to lepo mesto. LDU Zagreb, 26. junija, V zvezi s to izjavo najvišjega zadovoljstva Nj. Ves. je .želel dati prestolonaslednik tudi izraza zahvale vsem osebam, ki so delovale za naše ujedinjenje, kakor tudi za sijajni sprejem v Zagrebu. Ker pa mu je žal nedostajalo časa, bo to storil, kakor hitro se vrne v Belgrad. LDU Zagreb, 26. junija. Regent Aleksander je poklonil hrvatski akademski menzi 5000 dinarjev, jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu 5000 din., sirotam mesta Zagreba pa 12.500 dinarjev. LDU Zagreb, 26. junija. Službeni list »Narodne Novine« prinese v jutrajšnji številki službeni akt abolicije Nj. Vis. regenta. Fsfsuanls rebula po Sloveniji. LDU Zagreb, 26, junija, Vse potovanje Nj. Vis. regenta Aleksandra iz Zagreba dalje je bil veličasten pohod v Slovenijo. Ob vsej progi se je zbralo silno mnogo naroda, ki je regenta pozdravljal, mahajoč z robci in zastavicami, z zelenimi vejicami in cvetjem. Vse hiše ob železniški progi so bile divno okrašene z zastavicami in preprogami. Skozi manjše postaje je vozil vlak počasneje, ker se je povsod zbralo ogromno število naroda, ki je burno pozdravljal regenta. On se je vsaki pot prikazal pri oknu svojega vagona in se prisrčno zahvalil. V Donjem Stenjevcu se je videl velik transparent z napisom: »Živio regent Aleksander!« Na vseh postajah je bila v velikem številu zbrana šolska mladina in veliko število kmetov iz okolice. Tvornica cementa v Bizeku je bila vrlo okusno okičena z zelenjem in velikim napisom; »Živio regent Aleksander!« Tudi tukaj se je zbrala velika množica naroda, zlasti tvorniških delavcev, ki je burno pozdravljala regenta. Na postaji Podsused je bil postavljen v zelenju slavolok. Šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev in mestnega župnika je stala ob postaji v špalirju, postaja sama pa je bila okičena z velikimi in malimi zastavami. Ko je vlak pripeljal v postajo, se je regent pokazal pri oknu, narod pa mu je priredil burne ovacije. Taki prizori so se ponavljali ves pot in je množica vlak povsod, ko je počasneje vozil skozi postajo, uprav obsula s cvetjem. Ko je vlak pripeljal na postajo Zaprešič, so se že iz daljave slišali zvoki godbe, ki je svirala narodne himne. Na kolodvoru se je zbrala ogromna množica naroda pod vodstvom svojega narodnega poslanca dr. Ante Paveliča, domačega župnika Stepinca in upravitelja Šribarja. Tam so bile uprav veličastne manifestacije. Ko je narod uzrl regenta, se je pomaknil do njega in ga obsul s cvetjem. Gdč, Peričeva je stopila pred regenta in ga pozdravila s svečano dobrodošlico ter mu izročila velik šopek. T» nriz^r je bil zares diven, tako da je regent gospodično objel in poljubil. Nato je pred ic-genta stopil mestni načelnik (župan) Mrz- Ijak, ki je regenta pozdravil vrlo prisrčno in navdušeno. Regent je sedaj z vsemi izmenjal pozdrave in se prisrčno rokoval. Potem je stopil med narod, ki ga je ob. krožil od vseh strani in ga obsul z dežjem cvetja. Tukaj je pred regenta stopil stari seljak Krkač s svojimi vnuki in ga s solzami v očeh pozdravil, rekoč, Ha je to najlepši dan njegovega življenja. Zopet so se ponavljale burne ovacije. Stopil je pred regenta tudi kmet Nikola Skledar in ga navdušeno pozdravil. Potem je šel regent skozi špalir mladine. Naposled se mu je dr. Ante Pavelič v imenu naroda prisrčno zahvalil za čast, ki jo je izkazal temu kraju. Sedaj je stopil pred regenta hrvatski ban dr. Matko Laginja in se mu z gi-njenimi in prisrčnimi besedami zahvalil za vse in mu rekel, da so bili dnevi njegove prisotnosti v Hrvatski in Slavoniji, zlasti V Zagrebu, dnevi veselja in radosti, ki bodo ostali neizbrisni v srcih naroda. On pa haj bo uverjen, da so ti dnevi rodili ta sad, da bo dalje raslo, cvetelo in se krepilo harodno edinstvo. Potem mu je podal roko In vzkliknil: »Potujte srečno!« Enako se je regent poslovil od dr, Potočnjaka in vstopil v vlak. Nato so se zopet ponovile burne ovacije. Ob vsej poti so bili tudi jnajmanjši kraji veličastno okrašeni. Narod je prisrčno pozdravljal svojega regenta. jDo Zidanega mostu je spremil regenta šef zagrebškega redarstva dr, Zimpermann, ki se je tukaj poslovil od Nj, Visočanstva in vsega njegovega spremstva. Regent se je z besedami'., polnimi hvale in prisrčnosti, zahvalil načelniku redarstva za njegovo veliko in požrtvovalno delo ob pripravah v Zagrebu ter mu ponovno izrazil Svojo zadovoljnost. Sprejem v Brežicah. LDU Brežice, 26, junija, Skozi ponosen slavolok z napisom: »Slava Karagjor-gjevičem!« je ob zvokih himne : Bože pravde« privozil ob 13, uri 38 minut dvorni vlak iz Zagreba na tukajšnji okusno in bogato z mlaji, girlandami in zastavami v državnih in narodnih barvah okrašeni kolodvor, na katerem se je bila zbrala ne-brojna množica kmečkega naroda iz vsega okraja in meščanov iz prijaznih Brežic, nadalje v spremstvu učiteljstva šolska mladina, gasilci, duhovščina, civilni funkcionarji, Sokoli z zastavo. Prihod vlaka je pozdravljalo burno vzklikanje, ki se je še pomnožilo, ko je stopil regent, prijazno pozdravljajoč iz dvornega voza, prvič na osvobojena slovenska tla. Regenta je pozdravil gerent mesta Brežice, nakar se je prestolonaslednik nad vse prijazno razgo-varjal z došlimi deputacijami, s kmečkimi župani in z zastopniki duhovščine. Hčerka okraj, zdravnika dr. Hudelista je s kratkim, prisrčnim nagovorom izročila regentu krasen šopek vrtnic; girjen je regent poljubil deklico v zahvalo. Ob burnem pozdravljanju je vlak odpeljal proti Krškemu. Sprejem v Krškem. LDU Krško, 26. junija. Na zelo okusno dekoriranem kolodvoru se je zbrala velika množica ljudi, šolska mladina in deputacije iz vsega okraja, kakor tudi krški Sokol z godbo, da pozdravi prvega svojega jugoslovenskega vladarja. Ob zvokih »Bože pravde« je regent izstopil iz vlaka. Po pozdravu okrajnega glavarja in zastopnika naroda ter staroste Sokola je mala deklica izročila regentu šopek cvetlic. Regent se je prijazno zahvalil za cvetje in poljubil darovateljico. Pozdravil je še regenta kot zastopnik ljudstva kmet domačin, ki je ginjen prosil regenta, naj bo vedno naklonjen kmečkemu stanu. Ob splošnem vzklikanju je regent nadaljeval vožnjo. Sprejem v Rajhenburgu. LDU Rajhenburg, 26. junija. Med pokanjem možnarjev se je ustavil dvorni vlak malo po dveh popoldne na tukajšnji okusno s cvetjem, zelenjem in zastavami okrašeni postaji. Potem ko je župan pozdravil regenta, mu je šolska deklica poklonila kito cvetja, za kar se je regent ginjen zahvalil in poljubil deklico. Prijazno se je regent razgovarjal z došlimi zastopniki ljudstva in z deputacijo piari-stov tukajšnjega znanega samostana. Posebno zanimanje regenta je vzbudila skupina, predstavljajoča slovenskega kmeta z volom in konjem na Gosposvetskem kamnu. Med navdušenim vzklikanjem zbranih gasilcev, šolske mladine in druge množice je vlak po kratkem prestanku nadaljeval vožnjo. Zgodouinsha serenada prestolonasledniku. Kaj takega Ljubljana še ni doživela, v preteklosti, kar je doživela zvečer dne 25- junija 1920. Doživela je zares slavnost; poklonil se je narod svojemu regentu s srcem in dušo in z ljubeznijo, toda navdušenje je večerna poklonitev še prekosila. Na Aleksandrovi cesti se zbira narod za bakljado. Na cesti, katera nosi ime našega v boju z našimi narodnimi nasprotniki osivelega prvega političnega voditelja dr. Bleiweisa, so se zbrali desettisoči in desettisoči naroda, da se poklonijo vladarju. Počasi se premika velikanski sprevod pred palačo deželne vlade. Pod zgodovinskim balkonom, raz katerega je odpravljal prestolonaslednik kraljevič regent popoldne navdušenim množicam, je rezerviran mali prostor za godbo. Narod prihaja in prihaja. Navdušeni 2ivio-klici pretresajo ozračje. Prestolonaslednik pride večkrat z ministri in z deželnim predsednikom dr. Brejcem na balkon in se ginjen zahvaljuje množicam, katere sc v veličastnem sprevodu počasi pomikajo naprej. Manifestacija je tem veličastnejša, ker presega udeležba vse predstave in pričakovanja rediteljev. Policija, katera vrši službo redi-teljstva ima težavno nalogo, katero izvršuje z največjim taktom pod vodstvom gospoda policijskega ravnatelja dr. Guština. Godbe: več jih je, svirajo navduševalne narodne koračnice. In sledi najslovesnej-ši trenutek: Prestolonaslednik da znamenje z roko, da hoče govoriti. Tisočera množica umolkne. S krepkim glasom, kateri se na obširnem trgu povsod dobro sliši, spregovori: »Globoko ginjen se zahvaljujem za prisrčen sprejem, katerega mi je priredila Ljubljana, in izražam svojo toplo ljubezen za vse brate Slovence!« Vladarjev govor so prekinili tako navdušeni Živio!-klici s ploskanjem, da tega ni mogoče opisati. Svoj pozdrav in zahvalo Slovencem je govoril prestolonaslednik Aleksander ob 10. uri 46 minut zvečer. Po regentovem govoru se je v imenu vlade zahvalil minister saobračaja dr. A. Korošec za izredni prisrčni sprejem in veličastne manifestacije, s katerimi je prebivalstvo pozdravilo osvoboditelja. Nj, Visočanstvo, v katerega polagamo vsi Slovenci vse svoje nade. Narod je z največjim navdušenjem spremljal govor ministra dr. Korošca, ki je stal vsem Slovencem na čelu v najhujšem boju za osvobojenje in ujedinjenje troimenega naroda: Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Množice, ki so korakale v sprevodu, so pri deželni vladi zastajale in brez presledka vzklikale. Regent se jc ponovno pokazal na balkonu in minister dr, Kukovec je ponovil regentovo zahvalo. Polagoma se narod v sprevodu pomika naprej in pride do svojega prostora pod balkonom tudi godba dravske divizije, ki zasvira. Navdušenje je med množico vedno večje. Ob 11. uri 20 minut sporoči zbranemu narodu dr. Brejc še enkrat pozdrav in zahvalo regenta vsem Slovencem. Vojaška godba zasvira še eno koračnico in odkoraka. Cb 11. uri 25 minut ponoči se je slavlje zaključilo. Ljubljana v praznični obleki, Ljubljana se je oblekla v praznično obleko. Posebno lepo so okrašene ceste, po katerih se je premikal včeraj slavnostni izprevod. Razkošno in sijajno je okrašen glavni kolodvor. Prostor pred peronom je posut z belim peskom in pregrnjen s preprogo, Pročelje je okrašeno z zelenjem in s cvetlicami in z zastavami. Nad vse lepo je okrašen prostor pred glavnim kolodvorom. 12 mlajev ga krasi. Cesto, katera vodi z Dunajske ceste na glavni kolodvor, so v nekaterih dneh lepo poravnali in uredili, kar pozdravlja ljubljansko občinstvo z velikim zadovoljstvom. Tam, kjer se steka Cesta na glavni kolodvor v Dunajsko cesto, stojita na vsaki strani Ceste na glavni kolodvor po en mlaj, 2 mlaja stojita pred Zidarjevo hišo. Hiše na Dunajski cesti so vse zelo lepo okrašene 7. zelenjem in s cvetjem in z zastavicami, Posebno lepo je okrašena hiša Zadružne zveze: vsa se je oblekla v zelenje. Prostor pred »Evropo« krasi 6 mlajev; posebno lep vtis napravljata mlaja, katera stojita pred Verovškom: okrašena sta z zelenjem in preoblečena s trakovi v narodnih barvah. Pogled na Sodnijsko ulico je zelo diven: hiše so nad vse lepo okrašene. Na trgu kralja Petra je nad vse okusno okrašena sodnijska palača. Balkon je okrašen z dvoglavim belim orlom, cela palača je v zelenju. Tudi druge hiše na Trgu kralja Petra so nad vse elegantno in razkošno okrašene z zelenjem, s cvetlicami in s preprogami. Pred pošto je prostor z mlaji prav lepo okrašen. Posebno lep je pogled na tisti prostor, kjer so pozdravili regenta pevci: 12 mlajev ga obdaja. Pri Beethovnovi ulici stojita dva mlaja; palače, katere leže ob Aleksandrovi cesti, so nad vse krasno okrašene. Pred Narodnim domom, ki je nad vse okusno okrašen, stoji v obliki polkroga na vsaki strani glavnega vboda po troje mlajev. Na Bleiweisovi cesti so vile in hi?p, le.co ekipne; pred ocvači taja tera v zelenje oblečena palača kr, policijskega ravuateljstvE, Pred palačo deželne vlade za Slovenijo je okrašen prostor s štirimi mlaji ob vsakem vogalu palače, hiše, katere stJie nasproti palači, v kateri stanuje regent, so zelo razkošno okrašene z zelenjem in s preprogami. Vse hiše v Ljubljani so se praznično oblekle. Stara palača: naš častiti rotovž je kon je okrašen s simbolično črko A in s krono: balkvm ;c ves v rožah. Tramvajovci so vozove, zelo okusno krasili z zelenjem; lastniki stojnic na Vodnikovem trgu so svo;.c stojnica oicp-šali z zelenjem. Razsvetljava. Ljubljana je bila sinoči regentu Aleksandru na čast sijajno razsvetljena. Ne samo, da so žarele obločnice, na katere smo že Ljubljančani malone pozabili, tudi drugače je prestolica Slovenije v luči, Katera je spremenila noč v beli dan, slavila svojega narodnega vladarja prvič v svoji sredi. Po mestu korakajo desettisoči in desettisoči: vse je navdušeno, množice prepevajo narodne himne. Razsvetljava je krasna: ni hiše v Ljubljani, katera bi ne bila razsvetljena. Nadvse iepo so bile razsvetljene mestne hiše. Na Mestnem domu se je žaril v žarnicah napis »Slava Aleksandru«; naš častitljivi rotovž je bil tudi krasno razsvetljen: črka »A« s krono. Ves v žarnicah se je lesketal licej. Nad vse lepo je bila z električnimi žarnicami razsvetljena poštna palača: od vrhu kupole do tal ob fasadi so žarele žarnice. Nad 800 žarnic je razsvetljevalo ju-stično palačo- Dalje je bil zelo lep pogled na Marijin trg; očetje frančiškani so razsvetlili okna s transparenti v narodnih barvah; tudi Frischova hiša je bila tako razsvetljena. Zelo lepo je bil razsvetljen tudi Union: z električnimi žarnicami razsvetljena slika princa regenta Aleksandra je tvorila središče razsvetljavi. Obe kraljevski gledališči: operno in dramatično, sta se odeli v bajno razsvetljavo električnih žarnic. Nad vse lepo je bila razsvetljena Jugoslovanska tiskarna, zelo lepo je bil po dolgih letih razsvetljen zopet most Zmajev, Zelo veliko trgovcev je razsvetlilo svoje izložbe; najlepše, naravnost impozantne so bile razsvetljene izložbe »Svetla« in Skaberne na Glavnem trgu, Jugoslovanska knjigarna Pred škofijo, Gričar in Mejač v Prešernovi ulici in veliko trgovin, katerih vseh ne moremo navesti zaradi pomanjkanja prostora. Rusija. Ljenln o položaja. LDUPariz, 26. junija. (DKU) V pogovoru z zastopnikom lista »Mancliester Guardian«, je izjavil Ljenin o mednarodnem položaju: Bil je že trenutek, v katerem bi se bile evropske države lahko združile v močen blok proti boljševikom, pa evropske države tega trenutka niso izrabile. Sedaj za to ne bodo imele več prilike. Sovjetska Rusija razpolaga nad vsemi bistvenimi sirovinami in ji ni treba veliko več uvažati. Ce bi bili kmetje edini, bi lahko zrušili sovjetsko Rusijo. Toda kmetje so razdeljeni v geografičnem oziru, kakor tudi glede njihovih interesov. Mažarska. Vlada odstopi. LDU Budimpešta, 20. junija. (DKU-OKU) Včeraj opoldne se je sestal ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika Simonyi-Semaclama. Seja je trajala s kratkimi presledki vred do 21. Pri zadnjem posvetovanju ministrskega sveta so se reševale meritorične zadeve. Danes opoldne se sestane ministrski svet zadnjikrat. Ob tej priliki bo podala vlada formelno svojo ostavko. Ministrski predsednik Simonyi-Semadam bo najbrže še v teku današnjega dno predložil državnemu upravitelju Horthyju ostavko celokupnega kabineta. V krogih obeli strank vlade, tako v krščanslco-nacionalni stranki, kakor tudi v stranki malih poljedelcev rlada prepričanje, da morata obe dve stranki tudi vnaprej delovati združeni v en blok. Oba tabora želita, naj bi se sestavila taka vlada, ki bi si mogla zagotoviti sodelovanje obeh strank vlade. Dnevne novice. — Odlikovanja. Pred sinočnjim dine-jem je regent Aleksander podelil knezo-škofu dr. Ant. Bon. Jegliču in deželnemu predsedniku dr, Janku Brejcu red sv. Save I. razreda, —Pozdrav belgrajsklh Slovencev. »V duhu z yami vaši sodediči tisočletnega fPhatvg, ^ tf^^Mlhi fifttti pafiegg, lUUCOdA, pošiljamo iz osrčja svobodne in zedinjene domovine udane pozdrave našemu kralju Matjažu in njegovi vojski. Belgrajski Slovenci.« — Umrl je Matevž Repnik, posestnik v Rudniku pri Kamniku., Bil je skrben oče, mirljiv in delaven gospodar. Priporoča se v moštev in blag spomin, — Občinstvo se nradno opozarja, da morajo biti vsi potni listi in legitimacije za potovanje v tujino opremljeni s fotografijami in da se bodo dajala visa samo na tako opremljene listine. — Ukradeni nemški akti. Iz Velikovca nam brzojavljajo: V pisarni »National-poli-tiseher Ausschuss« v št. Vidu ob Glini so bili ukradeni vsi važni akti, ki se tičejo agitacije v pasu A. — Teharje. Dne 13. t. m, se je vršila pri nas sijajna manifestacija tukajšnjega Oila. Dasi je deževalo cel teden, je v nedeljo prenehalo in omogočilo slavnost. Po dohodu jutranjih vlakov se je vil veličasten sprevod iz Celja s številno konjenico in izvrstno godbo Z, J. 2. iz Ljubljane na četu, nato pa ponosnega koraka lepo število od vseh strani došlih bratov in sestric proti dični vasici. Po kratkem pozdravu na novem mostu, kjer je stal krasen slavolok, je sprevod odkorakal v župno cerkev kjer je celjski g. opat Ogradi blagoslovil novo umetniško zastavo teharskega Orla, delo šolskih sester v Mariboru. Po navdušenem govoru g. župnika Gomilška in po sv, maši se je razvil manifestacijski obhod po vasi na telovadišče. Tu je član domačega odseka otvoril tabor. Ko je med drugim pozdravil 600 let staro zastavo znanega boritelja plemenitih Teharčanov s celjskimi grofi, Mlinarjevega Janeza, so zadoneli navdušeni živio-klici. Po jedrnatem govoru g. prof. dr. Puntarja se je dopoldanska slavnost zaključila. Popoldne ob 15. uri se je vršila izborno uspela javna telovadba. Ljudstvo je z odobravanjem opazovalo lepe gibe telovadcev. Zadovoljno je odhitelo na svoje domove in poneslo glas o dobro uspeli prireditvi daleč naokoli. Teharski in ž njim drugi orlovski odseki so pokazali svoje vztrajno delo ter utrdili s tem naše stališče. — Da je prireditev tako izborno uspela, gre zahvala vsem došlim telovadcem, posebno pa prvo-vistni godbi Z.. J. 2. iz Ljubljane pod spretnim vodstvom njenega kapelnika g. Ar-nolda Vlasaka, ki je izvršila poverjeno ji nalogo kar najvestneje, — Teharski orlovski tabor bo ostal vsem v trajnem spominu ter bo vzpodbuda našemu bodočemu delovanju. Glejmo, da ustvarimo še več enakih manifestacij našega Orla! — Bog živi! — Ptuj. Od okrajnega glavarstva v Ptuju so bili v zadnjem času radi veriže-nja oziroma navijanja cen oziroma tihotapstva s pravoinočnimi razsodbami obsojeni: Ivan Poplatnik, Vel. Nedelja, na 20 tisoč kron denarne globe in 3 mesece zapora, Franc Schiitz, trgovec, Senarsko, na 15.000 K, 1 mesec zapora in zaplembo enega vagona soli, Franc Antolič, trgovec, Polanci, na 3000 K in 14 dni zapora, Franc Munda, posestnik, Malaves-Brato-nečice, na 2000 K in 14 dni zapora, Alojz Munda, posestniški sin, Malaves-Bratone-čice, na 2000 K in 14 dni zapora, Franc Poplatnik, trgovski pomočnik, Ormož, na 2000 K in 14 dni zapora, Ivan Veselič, trgovec, Ormož, na 5000 K in 14 dni zapora, Jos. Stern, trgovec, Varaždin, na 3000 kron, 14 dni zapora in zaplembo 810 kg sladkorja, Rudolf Toplak, trgovec, Polanci, na 100 K denarne globe, .^ranc Repič, Sakušak, na 5000 K in 14 dni zapora, Fr. Braček, posestniški sin, Hvaletinci, na 1000 K in 14 dni zapora, Adolf Lebič, Rogatec, na 14 dni zapora, Franc Mere, trgovec, Breg pri Ptuju, 1000 K, tri dni zapora in zaplembo apna, Oskar Moses, trgovec, Breg pri Ptuju, na 500 K, 5 dni zapora in zaplembo bučnic, Anton Šugman, pek, Sv. Marjeta, na 600 K, 10 dni ■rapora in zaplembo kruha, Alojz Druzovič, Dra-govič 8, na 600 K in 14 dni zapora (kazen milostnim potom znižana na polovico), Rafael Zimic, begunec, Strnišče, na 500 K, 5 dni zapora in zaplembo različnega blaga, Matija Praprotnik, trgovec, Središče, na 500 K in 7 dni zapora (zaporna kazen milostnim potom znižana na 3 dni), Anton Matjašič, Oblaček-Sakušak, na 300 K 14 dni zapora in zaplembo 1 konja, Fr. Braček, Hvaletinci 16, na 1000 K in 14 dni zapora, Emerik Pozzo, begunec, Strnišče, radi zlorabe ubožne akcije, na mesec dni zapora (milostnim potom znižana na 15 dni zapora). — Gospodarska banka v Ljubljani. Izredni občni zbor Gospodarske banke bo dne 9. julija 1920, ob desetih ,v srebrui dvorani hotela »Union« v Ljubljani z dnev. nim redom: 1, Zvišba delniške glavnice do 8 milijon©, kron z izdajo nadaljnjih 10.000 delnic po 400 K nominalne vrednosti. —• 2. Sklepanje o povišbi delnii ie glavnice do 50 milijonov kron, p— 3. Izpr,-»emba pravil. — 4. Slučajnosti. — Občnega zbora ue smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri Gospodarski banki v Ljubljani osem dni pred zborovanjem vsaj pet delnic Q*iWgm z£ča*SO,, RPjrdilo M pet — Vpisovanje v pripravljalni razred in I.letnik dvorazredne trgovske šole s pravico javnosti v Maribora bo 6., 7. in 8. julija t. 1. od 9. do 12. ure. V pripravljalni razred se sprejemajo le učenci, ki so dovršili Sesti razred ali oddelek ljudske šole ali S. razred srednjo šole ali 1. razred triletne oziroma 2. razred štiriletne meščanske Šole in so stari vsaj 13 let. Za pripravljalni razred ni sprejemnih izpitov. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred srednjo šolo ali popolno meščansko šolo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šolo in so stari vsaj li let. Za to ni spn jemnega izpita. Poleg teh se sprejemajo v prvi letnik tudi tisti učenci in učenke, ki so dobili v 4. razredu srednje šolo v napredku drugi red, ali tisti, ki so dovršili 3. razred 9rednje Sol o ali 8. razred ljudske šole ali predradnji razred meščanske šole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, prirodopisja, zemljopisja in prirodoslovja. Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. Sprejemni izpiti se vrše začetkom šolskega ieta. Vpisovanje v dru«l letnik bo 5 julija od 9. do 12. uro in začetkom šolskega leta. Vstopnina je 10 kron, prispevek za učila pa 20 K. K vpisovanju je prinesti krstni list jn zadnje šolsko spričevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Vsa nadaljn-a pojasnila daje ravnateljstvo zavoda. — Ravnateljstvo. — Uvažanje blaga v obmejni pas. Uvažanje predmetov, omenjenih v § 3. pravilnika z dne 16. mr.ja 1920 pod št. 338 Ur. 1., iz drugih krajev naše države v 15-kPometerski obmejni pas tostran demar-kacijske črte je dovoljeno le z odpremni-tr.i izkaznicami. Te izkaznice izdajajo oni mestni magistrati, oziroma okrajna glavarstva, iz katerih področja se blago izvaža, in sicer samo na podlagi potrdila občinskih oblastev onih občin, v katero se uvaža, da so dotični proizvodi tamkaj potrebni, Blago, ki se uvaža v ta pas brez odpremnih izkaznic, se konfiscira. Uubliaftsk® nov!c@. lj S posebnim žigom v rdeči barvi se bodo žigosala v trajen spomin bivanja Nj. kr. Visokosti regenta Aleksandra v Ljubljani v ponedeljek 28. t, m. od polnoči do polnoči vsa pisma, dopisnice in razglednice, položene v nabiralnik glavne pošte v Prešernovi ulici. Opozarja se občinstvo, da je vstop v prostor za stranke dovoljen. lj Posetnike koncerta Glasbene Matice na čast regentu v ponedeljek zvečer opozarjamo na strogi red glede vhoda in izhoda, Posetniki, ki imajo svoje sedeže na 1 e v i strani koncertne dvorane, bodisi v parterju, balkonu ali galeriji in stojišča, imajo določeni vstop izključno le pri uni-onskih vratih v Frančiškanski ulici Čez dvorišče. Posetnikj pa, ki imajo svoje sedeže na desni strani koncertne dvorane v parterju, balkonu ali desni galeriji in stojišča na desni strani, pa imajo vstop izključno le pri severnih unionskih vratih iz Miklošičeve ceste po poti, katero bodo reditelji odkazali. Srednji glavni vhod naravnost iz Miklošičeve ceste v koncertno dvorano je določen samo z«i regenta in njegovo spremstvo. Občinstvo naj pravočasno pride v dvorano ob pol 9. uri, tako da bodo opravki pri garderobah ob tričetrt na devet že odpravljeni in da bo vladal pred prihodom regenta vzoren red. lj žrtev tvojega poklica. Ko so včeraj dopoldne ognjegasci okraševali slavolok pred Figovcem ln obešali na njega narodni prepor z nadpisom SHS, se je odtrgala vrv in je padel na tla gospod Franc Košiček, kateri se je močno poškodoval- Prvo zdravniško pomoč mu je podelil g. dr. Rus. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico. Kakor smo se informirali, bo g. Košiček ozdravil. lj Shod žnpanov je zboroval včeraj dopoldne v Mestnem Domu. Na njem so izbrali deputacijo 15 županov, kateri se bodo danes poklonili prestolonasledniku princu regentu Aleksandru. Deputacijo Županov bo vodil g. župan Jože! Zurc kot predstojnik največje občino Smihel—Stopiče. lj Žepna tatvina. Gospodu železniškemu nadrevident u je bila sinoči ukradena na Bleiweieovi cesti rumena denarnica, v kateri je imel 2600 kron denarja in dokumente. V gnječi se mu jo približala neka ženska, katera ga je najbrž okradla. Ravno v teh dneh narodnega oduševljenja naj ljudje pazijo na svojo lastnino, kar velja za vse. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Kuhar, žena gostilničarja, 39 let. — Frančiška Nartnik, delavčeva žena, 39 let. — Barbara Meze, mestna uboga, 65 let. — Valentina Butala, sirote, 3 leta. — Jožefa Kle-mečič, hči strežnice, 4 leta, — Mihael Premk, tov. livar, 69 let, — Helena Hab-jan, goetilničarka, 45 let, — Adolf Lukan, nad5prevodnik v pok. in posestnik, 70 iet. — Marija Železnik, zasebnica, 60 let, — Marko Volaj, premogar, 29 let, — Zofija JerSia. rota&a, 2 meecca.Vladimir, Ri- felj, sin poštnega asistenta, 19 mesecev. — Marija Jeglič, hči posestnice, 17 let. — Anton Bizjak, nadsprevodnik in posestnik, 48 let. — Neža Drofenik, služkinja, 47 let. — Andrej Goričnik, invalid, 36 let, — Alojz Seliškar, višji sodni svetnik, 53 let, — Jakob Lukanc, čevljar, 62 let, — Frančiška Blazina, žena žel. sklad, delavca, 29 let. — Helena Fischer, zasebnica, 39 let. Turlstlka in šport. Nogometna tekma Hašk : »Ilirija se začne ob 18. uri, ker bo Nj. kr. Vis, princ regent Aleksander tekmo poselil. Vlad, svet, Ivan Šubic: Iržavna uhrim gola im (Dalje.) Poleg teh zmot, ki izvirajo, recimo milo, iz nepoznanja organizacije in razmer, moram pribiti še nekatere druge ne-dostatke v predlogih g. dekana, nedostat-ke, ki so toliki, da jih mora vsak šolnik odločno odkloniti. Člankar nasvetuje, da se izprazni fizikalični kabinet in da se fi-zikalični aparati preneso na koridor. Ta koridor vodi do dveh učnih sob in do enega prof. kabineta, do stranišč dotič-nega trakta, do ravnateljevega stanovanja in do podstrešja. Po tem koridoru je torej živahen promet; ob pričetku in koncu pouke, ob odmorih koncem vsake ure vrve učenci po tem koridoru, hodijo po njem na strnnišče itd. In tu naj se postavi lizi-kalična zbirka, tu naj deluje profesor fizike, tu naj sestavlja in pripravlja eksperimente itd. Koridor ni zadostno kurjen, temveč le temperirar do 13° C, ima le malo razsvetljave, nikake vode, ne plina, ne elektrike. Kdo naj bode odgovoren za inventar itd, Predlog g. dekana, da naj se napravih ob koncih koridora dvoje vrat, bi na teh razmerah ničesar ne izpremenil, ker bi morala biti vrata itak vedno odprta. Predlog vsebuje torej popolno omalovaževanje fizikaličnega pouka in če ga absolutno odklanjam, storim le to, kar bi storil vsak ravnatelj na mojem ali enakem mestu. Na isti koridorski trakt v II. nadstropju z enakimi nedostatki, kakršne sem ua-štel pri projektiranem fizikalnem »kabi-nčtu«, hoče g. dekan spraviti tudi vse druge zbirke zavoda, ki so doslej spravljene v dveh dvoranah. Obrtne šole operirajo pri pouku z zbirkami, modeli itd. v veliko večjem obsegu, kakor drugi učni zavodi. Državna obrtna šola ima stavbno, mehanično - tehnično, elektiotehnično in tehnologično zbirko, nadalje zbirko mavčnih modelov, zbirko učil z& prostoročno, geometrijsko in projekcijsko risanje, kul-turhistorično zbirko domače industrijske umetnosti in velike zbirke šolskih izdelkov v železju, lesu in kamenju. Vse le zbirke, ki so tako različnega značaja, namerava g. dekan postaviti na omenjeni del koridora. Da je tam ne glede na ohranitev, snaženje, sistematično ureditev in varnost vsaka smotrena poraba predmetov izključena, je očividno. Naložiti bi morali objekte kakor drva v drvarnici eden vrh drugega, da jih stlačimo v dotični prostor. Predlog kaže, da ni dekan prav nič poučen o obsežnosti in pomenu naših zbirk, Če zahteva ravnateljstvo, da osta neta vsaj dve sobi za zbirke, je to želja, ki je vsekakor do skrajnosti skromna. G. dekan odreka drž. obrtni Šoli tudi pravico do dveh risalnic. Risanje se goji na obrtnih učiliščih v jako velikem ob-segu. Kjer je le mogoče, sc riše v razrednih učilnicah, v vseh primerih pa to ni mogoče. Spominjam le na detajliranje stavbnih in strejnih načrtov, mizarskih piedmetov in za risanje akta. Če se nam vzamejo po predlogu člankarja risalnice, ni mogoče več izvrševati učnega načrta, ni mogoče učencem podati tega, kar praksq zahteva od njih. če nimamo risalnih dvoran, potem je najbolje, da zapremo obrtno šolo. G. dekan predla^.-, nadalje, da naj se postavi nekaj novih sten v večjih ucilni-cah, s čimur bi se pridobilo pet novih učnih sob; previdno pa zamolči občinstvu, da ima ta predlog obenem za predpogoj odpravo vseh Šolskih garderob. O pomenu garderob za zavode, ki imajo po 8 ur šole na dan, tu ne bodem govoril. Važnost in zdravstveno korist garderob pozna vsak šolnik in vse moderne šole jih imajo. Na drž. obrtni šoli so pa tudi zategadelj nujno potrebne, ker je poslopje vsled vojnih dogodkov znano tisočerim ljudem. Tatovi se porajajo neprestano v poslopju in varno je samo to, kar je zaklenjeno. Če poderemo garderobe, nc more nihče prevzeti jamstva za obleko učencev; ukinje-nje garderob bi sploh pomenilo velik korak nazaj, a mi živimo zato, da delamo korake naprej. G. dekan s takimi načrti vnovič dokazuje, da se drži principa; Za obrtno Šolo je vse dobro I Tudi mnenju g. dekana o velikosti šolskih cob no aora Aobe» gp^MVAteli obrtnega šolstva pritrditi. Ali je bil člankar že kdaj navzoč pri risanju detajlov, ko učenci rišejo na deskah 2 5 m in več dolih in primerno Širokih? Če torej pravi, la gre v eno sobo pri predavanju na tehniki okoli 150 oseb, naj tedaj napravi račun, koliko učencev obrtne šole ima v isti sobi prostora, ko rabijo deske označenih dimenzij. Država ni zahtevala od mestne občine velikih šolskih sob brez vzroka, ampak zato, ker je bile tedanja naučna uprava na višku in je poznala Isti-nite potrebe modernega obrtnega šolstva. Omenim naj še predloga g. dekana, da bi se tudi naše kleti, ki so visoke, svetle in zračne, lahko porabile za elektrotehnični oddelek. Tu se zopet ni 'n-formiral, v kake namene so bile kleti zgrajene v sedanii obliki. V teh kleteh se vrče namreč praktične vaje za stavbno rokodelsko šolo. Zidarji se vadijo v betonskih delih, v fasadiranju itd., tesarji v Izdelovanju nepoznanih jim strešnih in diuglh konstrukcij. Istina je, da se letos ti prostori niso porabili, ker ni bilo mogoče dobiti stavbnega materijala. Drugo leto se pa v teh kleteh pač začne zopet redni pouk in ne bodo na razpolaganje. Dr, Fr. Stelč in Fr. Terseglav: ,,Sveta Rusija". (Dalje j Danes polaga:o vse nade na cerkveni zbor; pa tudi tu so naleteli na velikanske težave; pojavil se je precej problem, ki ima navidezno podlago v zgodovini cerkve; v stari cerkvi so namreč lajiki res itneii velik vpliv na cerkvene zadeve, ker so bili takrat res ozko zvezani s cerkvenim hierarhičnim učiteljstvom, se^aj pa skušajo pravoslavni krogi smatrati takratne razmere kot absolutno normo za notranje cerkveno življenje; in celo nekateri bo-goslovci-duhovniki zagovarjajo tezo, da so laiki popolnoma enakopraven in enakovreden faktor skupno s hierarhičnim učiteljstvom v cerkvi celo v dogmatično nrav-nih zadevah, na vsak način pa v disciplinarno administrativnih. Za enkrat se je ruskemu episkopatu sicer posrečilo ohraniti hranjenje božjega razodetja za se oziroma za patriarha, toda to je le kompromis. v resnici pa bo ta konflikt ostal v pravoslavni cerkvi latenten. Pred rusko cerkvijo stoji danes problem: ali se katolicizirati ali pa poprolc-staniti. In če hočemo ohraniti krščanske principe v življenju, moramo vsi katoliki skrbeti za t.o, da pravoslavje ne poide po drugi poti. Kolikor je Andrej Ufinski, prvi glasnik reforme ruske cerkve, tudi ideaien in resnično krščansko navdahnjen, je vendar ravno njegova ideja, ki krije v sebi marsikaj, kar bi moglo pru^oslavno cerkev spraviti na pot protestantizma. Tako si on n. pr. reformo predstavlia ne od zgoraj navzdol, ampak od zdolaj navzgor. Po c'cm se ima reforma izvršiti iz župnije in ravno iz njenega lajiškega dela. Seveda ie pri nih razmerah to stremljenje razumljivo; on namreč pravoslavnemu duhovnu v ruski vaii ne zaupa, da bi bil v stanu biti centru m oživljajoče cerkvene reforme Cerkveno in versko življenje v Rusiji. 1. Naj za začetek navedem znano rnise Vladimira Solovjova, da sta katoliška in vzhodna cerkev le dve polovici resnične Kristusove cerkve. Idealno vzete se prav lepo druga drugo izpopolnjujeta in je njihov razkol bistveno nekaj nasprotnega istinitemu krščanstvu. Ko je imel Terseglav v Čeljabinsku predavanje o zbližanju obeh krščanskih cerkva, ga je pravoslavna duhovščina vprašala, k jo pravzaprav je istinita cerkev, kajti dveh resnic ne more biti. Neki pop ga je celo obdolžil, da je privrženec humanista Pomponatija (kar je filozofsko resnično, more biti versko neresnično in narobe). Na ta vprašanja in očitke je odgovoril Terseglav 6ledeČe: »Istinita cerkev so vsi, ki v dobri veri verujejo v krščansko resnico, naj so že potem brez lastne krivde člani te ali one krščanske cerkve, kajti oni spadajo k »annima ecclesiae«: dočim »corpus ecclesiae« obsega vse, ki so tudi vidno po škofih v zvezi s centrom cerkve, sv. Petrom.« V tem smislu se vsi pravoslavni, ki žive v dobri veri, da je njihovo stališče pravilno, nahajajo v resnični zvezi s Kristusom; to velja za nje gotovo veliko bolj kot pa za one protestante, ki so odvrgli milostno zvezo po duhovščini in zakramentih, Bilo bi absurdno, ne priznati pravoslavnih za resnične člene Krista, ko imajo vendar Evharistijo. Seveda je vidna zveza nekaj popolnejšega. Delajmo v prvi vrsti, da odstranimo obojestranske predsodke; združenje, pO katerem hrepene vsi najboljši elementi obeh cerkvi, mora potem samo po sebi priti. Kar se tiče današnjih ruskih Cerkvenih razmer, nlorani primati, da so prcCc-j žalostne, Toda kakor smo že večkrat Omenili, je revolucija osvobodila tudi cerkvene sile, ki stoje zdaj pted važnimi nalo-tt«sa> in rtttmiiUtift o i trn* kako bi st» na- prej samostojno brez kontrole državne oblasti organizirale cerkveno in versko življenje svoje cerkve. V mnogem oziru so sadovi že polagoma pokazujejo, Cferkcv začenja misliti o vpeljavi verskih principov v javno življenje, pri čemer se z nujnostjo ozira na katoliško cerkev, katere javno delovanje in čudovita organizacija, celo njenim nasprotnikom imponirata. Vendar pa živi danes ruska cerkev Se pretežno pod moro, ki je ležala nad njo skozi stoletja in stoletja; dedščina cezaropapiz-ma še dolgo ne bo premagana. Ruska cerkev je stala namreč toku javnega življenja popolnoma pasivno nasproti; krivično pa bi bilo za to brezdelavnost dolžiti v prvi vrsti škofe in duhovništvo. Pomislimo samo, da carizem absolutno ni dovolil politične, socialne in karitativne delavnosti duhovništva; nad škofi je vedno visela carska palica, Nedvomno je bilo pri njih dosti dobre volje; mnogo jih je za svojo predrznost, da so si upali dvigniti svoj glas, zaprtih v samostan. Državno kontrolirana vzgoja ruske duhovščine je bila pod vsako kritiko; duhovnik ni imel niti zadostne izobrazbe niti materielne možnosti (ogromna družina in zelo malenkostni dohodki), da bi se posvetil svojemu vzvišenemu stanu. Ni čuda torej, da si ni mogel pridobiti naklonjenosti narodove in da je živel pogosto kot sovražen, nikomur potreben tujec med narodom. Na va6i, kjer sem sam bil pol leta, poznam slučaj, da farna cerkev, ki je bila 10 km od vasi oddaljena, ni igrala sploh nobene uloge v življenju vaščanov, obiskali so jo le enkrat na leto, ko Opravijo takozvano spoved; ko je prišel duhovnik v vas, da opravi gotove konvencionalnc pobožnosti po hišah, so mu nekateri zapirali vrata pred nosom ali se prerekali ž njim za tistih par kopejek, ki so jih morali plačati. Vsi so enoglasno kazali na eno: Da se župnik briga edino za svojo rodbino, ne pa za cerkev, da moli 1? za denar, da ne kaže sploh nobene pobožnosti in bi bilo najboljše, da bi jih pustil same. Ob nedeljah so se zbirali pri moii tjosnrv^inu, ki je bila dobra pevka in dobro čita'a cerkvenoslo-vanski je?ik; ta jim je pela naprej celo mašo in opravljala tudi obrede pri mrličih; zato pa so jo vozili po 20 in šc več kilometrov daleč in jo plavali prostovoljno boljše kot bi morali duhovnika. Dokaz, da ruski narod čuti živo potrebo po veri, da pa sfe je pri danih razmerah popolnoma odtujil cerkvi in njenim ustanovam, fDalie.) Haredffj© gledišče. Drama: Nedelja, 27. jun.: »Ljubosumje«. A. iz. Ponedeljek, 28. junija: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Abon. izven. Opera: Nedelja, 27, juniia; Slavnostna predstava o priliki poseia Nj. Vis. prestolonaslednika. Ponedeljek, 28. junija: Zaprto. Torek, 29, junija. »Vesele žene v.ind- pr Osnovni pojmi opisne geometrije, sestavil Fran Jeran, prof. na drž. realki v Ljubljani. Cena z doklado vred 45 kron 60 vin. Založila Jugoslovanska knjigarna. Prva slovenska knjiga opisne geometrije I Saj je pa tudi opisna geometrija (gčom6trie deseriptive), komaj sto let stara, ena najmlajših ved. Njen duševni oče, Francoz Gaspard Mange (1746—1818), je prvi računsko metodo v geometriji nadomestil z risalno. Telesa nazorno in natančno narisati, da iz risbe posnameš obliko in velikost, je bil njegov namen. Po prizadevanjih Desarguesa, Ponceleta, Pascala, Gergonneja, Stenierja in Standta, je opisana geometrija rodila celo novo, takozvano projektivno (sintetično! geometrijo, ki se je bistveno ločila od stare merske, računske geometrije Enklida ter si skuša dandanes pridobiti še celo nadvlado nad njo. V dandanašnji izpopolnjeni obliki je postala opisna geometrija neutfpno orodje vsakega tehnika, da tudi umetnika, katerima služi kot obsežen in tehten jezik, — Prof, Jeran je prvi v imenovani knjigi sestavil osnovne pojme v slovenskem jeziku, zato je moral pri tem svojem delu občutiti vso težo bremena, katera vsakega začetnika doleti. Ustvaril nam je predvsem popolnoma nove izraze, izkresal prikladno terminologijo. Njegova izumljivost in izvirnost je nadvse hvalevredna in izkušnja na« bo preverila, da je imel srečno roko. Vso ogromno snov je spretno presipal ter v skladno celoto zlil. Že uvod v knjigo nas preseneti. Risalno orodje, njega popis, raba in shranitev mora vsakega začetnika zanimati, obenem pa nam nainigal, da je r stvarni razlagi cel* tvarine ubral edino pravo pot za začetnika: induktivno, Poglej, reši, napravi, izvrši, se neprestano glase povelja in pobude pisatelja na učenca, S pravokotno projekcijo začne logič-»o Mdtliuk ft DOševao ter iih v. 3. in 5. oddelku strne v primerno celoto. 6. do 9, odd. poglablja v pravokotni projekciji. Zadnji 10. odd,, ki je posebno dobro uspel obravnava stožkosečnice. Slike so vzorne in bogate, skoro vsaka stran krasi po ena, oprema času primerna. Rcalcem, posebno iz 4. in 5. razreda bo vrlo dobrodošla, popolnoma zadošča potrebam realnih gimnazij, a tudi obiskovalcem obrtnih šol, še celo tehnikom bo dobro služila, da si poživijo in pogloblio nejasne pojme. In tako je prof. Jeran s svojo knjigo položil en tcmcljr.i kamen naši mladi tehniki nalile napisu na Platonovi akademiji: Noben nima vstopiti brez znanja opisne Geometrije na našo tehniko. . Skratka, knjiga je uspela ter moremo pi-l sateliu le — čestitati. — Dr. Simon Dolar. li^jT Df H '^RV1^ f/ se soreimeta za Lk.uMjb lU iibUiliulUA mizarsko obrt. jakou Kregar, mizarski mojster, VU-m ar je S ev. 2. Trpite na reumatizmu in gihtič-flih bolečinah? Vdrfinenie s pravim iellerjevim Elza fluiaom ie takorekof dobrodejnol 6 dvojnatih ali 2 velik špecijalni steklenici 36 K. Rabite milo-odvaiajoče sredstvo? felleneve prave fcilza krogliice izvr šujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 18 K. — Zagdrski sok zoper kašelj in prsnt bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrepčujoča Švedska tinktura 1 ste klenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje, Eugen V. Feller Stubica donja, Elzatrg št. 134, Hrvatsko. E m proviziisKin mlčnih Izdelkov. Ponudbo na upravo ..Slovenca" pod ,.TOVARNA 2492". Prodam s priklopnim itvui vomjm 7 kom-skib moči v dobrem s a< M H ^ ^ Najstarejša juvelirska in zlatarska tvrdka |j ^ § Lud. Černe g g M Liubliana. Wolfn\rn nllr« S* X | R ssc^cnaca aisr-ni.: Domača ivrdka. Solidne cene. Velika izbira izgo-tovljene obleke vseh vrst za gospode, da- Gričar & Mejač r . ,,, „ v ^ za moške obleke, po- Ljubljana, Prešernova ulica 9. vršnike in suknje. Pravkar došia vata za krojače v kosih Najnovejši kroji. Točna postrežba. in na metre. 1 Me sc gospke | il za poučevanje i hrvaščine in nemščine k gospodi na deželo. Pred nost imajo gospice iz dobre hiSe in z večjo naobrazbo. Dopisi s spričevali in sliko na R. pl. KODGLiC, Leibnitz, Schloss Fitafiurm. ffl@B@@@®@!l®llP® Otvor! se v Dolah ob Vrbskem jezeru kopališče Čuček-Hugelman dne 1. julija, letos prvič po petih letih. Hotel ima na razpolago 30 krasno opremljenih sob, po-seboj restavracijo, obširno stekleno verando, veliko kopališče s 50 kabinami in lepo urejen park. Kuhinja izborna in se bodo točila najboljša štajersko ljutomerska vina. Prijave na naslov: finček-Hugelman, Dole, pošta Otok ob Vrbskem Jezera, postaja Vetrinje, Koroško. o5J0 Proda s© nekaj prvovrstnih generalno popravljenih AVTOMOBILOV „F;AT" brek 20—24 HP za 12 oseb s šestimi novimi obroči z zelo varčno porabo bencina, pripraven za kopališčno in poštno zvezo. — „SYOEW£R" popolnoma novo opremljen luksurijozni avtomobil, 22 HP s sedeži, novo usnjato prevleko, novimi obroči, generatorjem,,Autofox" »PRAGA" 28—30HP luksurijozni avtomobil z 4 sedeži, 2 rezervna sedeža' dobrimi obroči, z električno „Bosch" razsvetljavo, usnjato prevleko itd' Cenjena naročila na HANS KERKOWIUS, Gradec Joaneumring 20( Kolinska tovarna, Ljubljana. Priložnostni nakup. Vsled opustitve prvovrstne modne trgovine se za primerno ceno prodajo ostali predmeti, velika ogledala, izložbena oprava, dekoracijski predmeti, vošč. punčke v izvirni velikosti, itd. ter moderna popolna oprava za trgovino. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljublj., Cankar.n.B. Stara domača tvrdka Franc Stopica v Ljubljani, Gosposvetska (Marije Terezije) cesta številka 1. priporoča vso železnino, železne blagajne in poljedelske stroje po zmernih cenah. Kdor se hoče dobro in poceni voziti, naj se obrne v šelen-_ burgovo ulico št. 6, k Fran Florjančiču. /VI Anialmr3 kupuje in prodaja f'ICIlgCimiV.a devize " valute po J najugodnejših dnev- nih cenah. — Ima poseben borzni od- Ljubljana, nasproti <31. kolodvoru deiek. mca Slov. eskomptne banke Orehovo lužilo (nuspajc) razpošilja v steklenicah a 2, 3, 4, 5, do 10 kg po povzetju, 20 K za kg Avgust HAS1Č, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 42. ln vsa druga v to stroko spadajoča dela sprejema po najnižjih dnevnih cenah tu kakor tudi na deželi B&Kfti,, Ljubljana) SlomSkova ulica št> 19 (nasproti Mestne elektrarne). Na veleposestvn graščine Mokrice na Dolenjskem se bode dne 20. julija 1920 ofertnim potom prodalo ca 1000 m3 bukovega in ca 1800 do 2000 m3 smrekovega in mecesnovega stavbnega lesa. Ta množina lesa se bode prodala kot stoječi les v gozdu. Oferte z va-dijem 100/° od ponudene cene je do 20. julija 1920, 12. ure opoldne položiti na podpisano upraviteljstvo, ki tozadevno daje tudi vsa pojasnila. Državno upraviteljstvo graščine Mokrice, pošta Jesenice Dolenjsko. 2554 Sprejmemo d siužbo za delavski urad, kateri so v železniški stroki vešči in dobro izurjeni. Ponudbe na: Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. ODODQQaDDDQDOODOD[]DQDDQDOaOODDDDDODQOODQQQDnDOODOQOQ • Eanzitiger 00 DD DD DD []jj Ljubljana, Cesta na juž. žel. 7-9. 09 Špedicija, podjetje za prevažanje pohiš- gg tva, skladišče, podjetje za prevažanje qq blaga južne železnice. 00 □D DD DG DO DD DO DG DG DO DDODODDGOGGDDODOODDDODDOGOGOOGODDDDOOODODDDDGDDGDDOD in vse avtomobilne potrebščine s skladišča J.G01EC, Ljubljana. Kmetijsko nabavna in prodajna zadruga za Kamniški politični okraj v Kamniku registrovana zadruga z omejeno zavezo. Kdor bi rad kupil res zdravo koruzo, naj se obrne na našo zadrugo kjer bo ugodno kupil. Zadruga je blago sama nakupila v Banatu, zato ie isto prvovrstno. Koruza stane cel vagon a 5 K 50 v. Dobi se od čiste banaške pšenice moka 00 po'14-— K " " 3 " 193- » , . - » » ° • J - a Imamo ajdo za seme črno po 8 — K oves za konje, lep, banaški „ 4*20 otrobe pšeuične, čiste „ 2 50 „ „ ječmenove „ 1-50 „ „ koruzne „ 150 „ Pšenično moko smo doma zmleli iz čiste banaške pšenice, Katero smo sami nakupili V Banatu. Zato Vam garantiramo, da je moka brez grahorja in brez fižola, katere se danes veliko postavlja na trg po nižjih cenah, a blago ni užitno, vsaj dobro ne. ^ Kmetovalci, pri nas dobite Snperfosiat za gnojenje prosa in aide Dodajte ga tudi koruzi. Zlasti se priporočamo našim zadrugam, da se z naročili obračajo na nas. Modna in športna trgovina ^ P. Magdič Ljubljana. Nasproti glavne pošte. \/ Ustanovljeno 1903. fo^tampilje ^hJ-i^ii tartiti ln kmln I Katalog franko | I ffe^fJS TO Pečati & AcSfl, H šablone B^ESSa M KllSeji za tisk r ^^^^^^^ Vzvfidne tiskalnico Modeli za predtiskanje perila itd. Datum-štampilje lastnega Izdelka. Novo! ANTON ČERNE graveur Ljubljana, Dvorni trg 1 Rabi se ga večja množina. — Ponudbe na upravništvo .Slovenca, pod »Oglje 322/2533«. Priporoča za gospode: Klobuke, perilo, kravate, telovnike, dežnike, turistovske predmete. Priporoča za dame; Hišne halje, bluze, svilene in etamin obleke, vrhnja in spodnja krila, perilo, steznike, rokavice, svilo in vse nakitne predmete. Podružnica: Rogaška Slatina. ri w cii^io mgj JU i^rm nž i ^ n^: yn u ♦»N «4 O O »4 a o P* Otvoritev K trgovine z železnino Pinter & Lenard v Mariboru, Aleksandrova cesta 32—34, bode 1. Julija 1920. £a obilen obisk se priporočava Pinter & Lenard. c/i o a o> & 5 6 o <-» s